182. številka. Ljubljana, v soboto 9. avgusta 1902. XXXV. leto. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan zvečer, udmBi nedelje in praznike, ter velja po poitl preJaS&a se tvzfro-ogrske dežele za vse leto 26 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 8 K 60 h, za Jeden meseo 9 K 30 h. Za Ljubljane brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za Četrt «eta 8 K 80 fc, m Jeden meaec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom radona se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko veC, kolikor znaSa roStnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naroCbo brez istodobno vpofiiljatve naročnine so ne ozira. — Za oznanila pladnje se od Stiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 fe se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se lavoid braokovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In upravnlštvo je na Kongresnem trga St. 12. Uprsvnlštvu raj se bla govolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. vse ad m in i« trn tirna stvari — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravnistvo pa s Kongresnega trga St. 12 „Slovenski Narod" telefon št. 34. — „Narodna tiskarna" telefon a t. 85. 50 let misijonarenja po Slov. Štajerju. Iz Oelja, dne 6. avgusta. Včerajšna »Domovinaa nam je prinesla dolgo himno iz peresa znanega »Gelegenheits poeta« dr. A. Medveda, v kateri se opeva na vidno prisiljeni način »slovesna petdesetletnica blagoslovljenega delovanja čč. gg. misijonarjev lazaristov pri sv. Jožefu poleg Celja.« Leta 1852. je bilo, ko je sicer Slovencem le dobro hoteči knezoškof A. M Slomšek naložil Slov. Štajerju gotovo ne vede in nehote za bodočnost z uvedbo črnih misijonarjev pri sv. Jožefu veliko pokoro. Kak namen naj bi imeli po Slomškovih intecijah misijonarji v Celju, se sedaj ne ve za gotovo, vsekakor pa ni mislil blagi škof na misijonarenje, kakršno uganjajo dandanes njegovi varovanci. Recimo, daje škof hotel z misijonarjidati tačasnim, narodno malo zavednim in slovenščino slabo lomečim duhovnikom za zgled dobre in navdušene slovenske govornike, ali pa naj bi bilo pri sv. Jožefu dobro vzga jališče za vero vnetih mož, ki bi se po dovršenih študijah podali pogumno oznan-jevat vero med divjake. Saj štajersko slo vensko ljudstvo vendar ni še dandanes tako podivjano, da bi ga morali misijonarji preobračati, čemu pa si mora potem vzdrževati v vsaki župniji še po več stalnih duhovnikov? No, celjskim misijonarjem se je tako prikupilo v lepi hišici pri sv. Jožefu, da jim še v sanjah ni prišlo na misel, da bi nosili svoje rejene trebuhe med Kitajce in zamorce. Tudi naraščaja ni hotelo biti tako versko navdušenega. Nasprotno! Več potuhnjenih mladeničev niti ni hotelo potem ostati v njihovem redu, ko so jih skozi gimnazijo v samostanu vzgojili, temuč so lazaristom prav nehvaležno obrnili hrbet ter šli snovat med kmete konsumna društva. O takih bi vedeli kaj povedati LISTEK. Kanonizacija dr. Žlindre. Resnična dogodba, ki se bo šele vršila. Odkar je škofom odvzet »potent«, da bi smeli »delati« svetnike in svetnice ter si je tako pravico pridržal samo papež, se vedno redkeje doživi ceremonija, kako se asentirajo pokojni zemljani za nebeško armado. In ker je papež tako daleč, se baje dogajajo krivice onim, ki zorijo na svetu za svetnike v oddaljenih deželah, kakor n. pr. dr. Žlindra na Kranjskem. Ako bi bil živel ta »bogoljubnia mož v prvih petih stoletjih po Kristusu, ko so še imeli škofje pravico proglašenja, in če bi bil že tudi sedel na ljubljanskem škofijskem sedežu njegov najboljši prijatelj Bonaventura, ne imela bi naša stolna cerkev tujega svetnika za patrona, temuč »pristno kranjsko grčo« dr. Žlindro. Da se mu je zgodila krivica, ker je prišel z Jegličem za petnajst sto let prepozno na svet, to uvidi tudi Susteršič sam ter si je mislil: »Bescheidenheit ist schdne Zier, doch in den Himmel kommt man ohne ihr«, ko se je nedavno na Jesenicah kar na lastno roko proglasil svetnikom. Pobožne tercijalke so samega veselja sedaj najbolj razboriti kaplani, kakor »deseti brat« Zorko, Kolarič i. dr. (Ne bojte se, popravka Vam to pot Zorko ne bo poslal!) Sedaj pa si oglejmo petdesetletno »blagoslovljeno« delovanje lazaristov v Celju. Takoj pa moram pripomniti, da je ime »lazaristi« (reveži kakor Lazar v sv. pismu) pravcata ironija za misijonarje. No, končno bi jim tudi ime misijonarji pri nas ne smelo iti, ako se nočemo sami degradovati za — divjake. Ti psevdo misijonarji — lazaristi nimajo le prekrasne lastne, od lani dvonadstropne hiše, podobne gradu, na najlepšem prostoru v Celju, temuč so si v svojem »prostovoljnem uboštvu« nakupili ali od fanatiziranih ženic »pritestamentarili« skoraj vse hiše in koče okoli svojega hriba; nadalje imajo lepe gozde, vinograde in nekako »letno rezidenco« v Cretu. Živine redijo kakor kak ameriški plantažar, tako da jim primanjkuje fratrov za obdelovanje ter morajo imeti celo leto stalne delavke in delavce, kakor pri kaki graščini. Vina pa imajo v svojih kleteh toliko, da si morajo držati posebnega fratra za kletarja, ki nima drugega opravila, kakor da pleza, po lestvah ter »jezdi« ogromne sode. Kar so misijonarji v teh 50 letih storili med Slovenci, se sme pač imenovati »blagoslovljeno« delo za rimski klerikali-zem, ki vidi svojo vrhovno nalogo v poneumnevanju ljudstva. Misijonarji gredo sami z najlepšim zgledom naprej. Ne le da ničesar ne čitajc j napredovanju znanosti, še to, kar so se naučili v šestih gimnazijskih razredih, si prizadevajo čim hitreje pozabiti. Najboljši zgled je njihov superior, »hudičev« izganjalec Macur, ki je pisal lansko leto mestnemu svetu celjskemu pismo v taki nemščini, da so ga baje morali dati nekemu Ijudskošolskemu učencu, da ga je štiliziral v toliko, da so ga na magistratu umeli. Menda mu gre s slovenščino ravno tako trda, ker bi sicer pisal slovensko, kakor to storijo drugi narodnjaki. O njihovem delovanju v spo- zarezgetale, ko se jim je dalo tako zanesljivo upanje, da še bodo vendar doživele proglašenje svetnika ter se bodo tudi v cerkvi lahko držale gesla »Svoji k svojima. Čeravno nam je neprijetno, da moramo podreti to upanje, dolžni smo kot vestni časnikarji v pomirjenje povedati, da tega veselja ne bodo doživele, ker prvič še hoče svetnikom zapečateni dr. Susteršič nekaj časa mešati posvetno žlindro, drugič pa se prt>d 50 leti po njegovi smrti sploh ne sme izvršiti niti bea-tifikacija, t. j. proglašenje blaženim. Le ako bo škof posebno siten, bi se smela kmalu po 50 letih smrti izreči nad njim beatifikacija, a tedaj pa še vedno ne bo svetnik, temuč le »blaženi«, kateremu se smejo kvečjemu priporočati v varstvo in priprošnjo metuljave ovce, (seveda tudi Šinkovčevi koštruni), nadušljivi konji in okužene svinje. Da pa ne bodo goreče ožlindrane tercijalke ob ves užitek, hočem jim površno opisati, kako se bo čez kakih sto let vršila kanonizacija dr. Žlindre, ker se po tem receptu sploh delajo vsi svetniki. Takoj pa moram pripomniti, da tudi dr. Šusteršiču najbrž ne prizanese sv. Mihael s svojo tehtnico. In ako bo zvalil potem na eno stran dobro rojenega moža, prišla bo tudi skoraj gotovo v poštev lSodstotna vodnicah in na prižnicah pa so dovolj znani škandali, tako da je še dandanes več poštenih župnikov pri nas, ki ne puste v svojih cerkvah nikoli misijonarjev rogo-viliti, ker jim je znano, kako neuko ljudstvo zbegajo, mladino z ostudnim izpraševanjem pohujšajo, tercijalke pa naravnost znorijo. Slučaji verske blaznosti po takih misijonih so, žalibog, prečesti. Ako noče ali nežna domači duhovnik živo slikati 'hudiča in vse peklenske muke, popisovati na vse podrobnosti razne spolne blodnje, potem izgubi pri fanatiziranem ljudstvu takoj po odhodu misijonarjev vso veljavo. O nebesih in angeljcih itak lahko sami čitajo, le to, kar ščegeta počutke, je kaj vre dno. Toda takih duhovnikov, ki se branijo misijonarjev z besedami »le tako živite, kakor vas jaz učim, pa vas bom tudi pripeljal v nebesa« — je vedno manj. Večina jih vabi lazariste že skoraj vsako leto. Saj nanosi fanatizirano ljudstvo toliko me3a, moke, jajc, vina itd., da župnika ne le „masjon neč ne košta«, temuč mu še ostane lepa zaloga. Vrhutega pa mu misijonarji lepo podpirajo lenobo da mu odvzamejo spovedovanje cele fare. Pesnik vzklika v svojem hvalospevu na misijonarje: „0 cerkev ti bela na hribu zelenem, Povej nam, kaj videla v času si tem?"^. Gosp. Medved pač dobro ve, da mora dvostolpna cerkev molčati, sicer bi povedala, da je pod vsakim zvonikom nad korom za dvemi debelimi vratami po ena spo-vednica za one vernike in vernice, ki »težko slišijo«. In tu je bil pred kakimi 13 leti »gosp. Jožef«, vročekrven mlad misijonar, pri kojem je bila vsaka količkaj še sveža ženska napol gluha, da jo je odpeljal v to zatišje spovedovat. Seveda je dobil superior sčasoma dober posluh, a bilo je prepozno, cel tucat težkoslišnih »devic« je tarnalo neizprosno za njegovim odhodom. Še več pa bi pripovedovala cerkvica, če bi mogla, o kristjanski ljubezni, ki se odigrava kar na pare ob prilikah vsakoletnih misijonov, tako, daje v takih žlindra, ki se ga na debelo drži, potem pa bodo »dobra« dela v nasprotni skle-dici sfrČala previsoko v zrak. Pa recimo, da se mu bo tudi pri božji sodbi posrečilo, potrositi sodnikom peska v oči, kakor to dela na zemlji napram škofu, svojim volilcem ter zadnjič celo napram naprednim poslancem v deželnem zboru, čakajo ga še vseeno dolge ceremonije, preden se bo posadil tako komodno na svoj sedež v nebesih ter kazal liberalcem fige raz istega, kakor je zagrozil nedavno v Jesenicah. Že za beatilikacijo je treba, da se dogodijo na priprošnjo čudeži, a za to še ne zadostuje, da se napravi iz 16% žlindre 18% ali iz vode vino v »Vinogradniškem društvu«. Po kanoničnih določbah tudi ni dovolj, da o čudežih samo govo rijo ljudje ter iste izpričujejo »lahkomiselne, razdražljive, nevedne osebe ali pa take, ki so na sumu, da iščejo pri tem lastnih koristi«, kakršne osebe so Šuster-šičevi volilci. Tu bodo morali govoriti nepristranski in razsodni ljudje, kakršni so n. pr. — liberalci. Potem dobi posebnega zagovornika, ki se imenuje »Advocatus diaboli» ali po naše »hudičev odvetnik. Takoj pa moramo povedati, da se Susteršič ne bo smel sam zagovarjati, čeravno bi čutil vse zmožnosti in sposobnosti »Advocata diaboli« v sebi. dneh nevarno puščati nedolžnih otrok hoditi skozi temni log okoii cerkve. In tako blagoslovljeno delovanje že traja celih 50 let! »Presrečna Štajerska dežela, k' si tako lušna in vesela!« Združitev Dalmacije s Hrvatsko. Zagreb, 8. avgusta. V svojem dopisu z dne 11. julija t. 1. sem razložil vprašanje o Dalmaciji ter vzroke, iz katerih promatra madjarsko časopisje najbolj dandanes to vprašanje. Kar sem tedaj rekel, temu ne morem nič odvzeti, a da se danes vračam na isto vprašanje, k temu mi daje povod adresa dalmatinskega deželnega zbora in pisanje našega časopisja povodom te adrese. Kakor sem to že večkrat poudarjal, naša takozvana politika, mesto da hodi realna pota ter da se bavi s pozitivnimi stvarmi, podi se vedno edino le za ob-strukcijami ter se potaplja v kombinacije za tem, kar ji narekujejo želje in težnje Tako stojimo pred dejstvom, da so se izgubila desetletja v historično državnopravnih sanjarijah, deklamacijah, megalomaniji, ker vendar ne moremo dovoliti, da bi se malopridno in napačno delo saborske večine, takozvane narodne stranke, moglo ali smelo imenovati delo na realnem polju. Delo na realnem polju se pravi obračanje in izrabljevanje vsake, tudi najmanjše stvari in situvacije v splošno narodno korist, dočim delo, s katerim se neprestano provzročajo škode splošnosti, s katerim se vse življenske razmere narodne izročajo na milost in nemilost drugemu narodu in njegovim in svojim kli-kam, ni nikakšno delo v zdravem in plemenitem smislu, temuč je to najhujše in najostudnejše zločinstvo. Jedno te vrste vprašanj je pri nas dalmatinsko vprašanje. Faktično stanje v tej stvari je sledeče: Z zakonskim članom XII. leta 1867. je sklenjena nagodba »izmed zemlje krone sv. Šttfana in ostalih šele, če se to vse izteče zanj ugodno ter če se bodo do tačas že pozabile njegove sleparije z žlindro, se bo do tedaj zagrnjena njegova podoba razkrila ter jo bodo »pokadili«. Kakor rečeno, s tem pa se bo postal komaj titular-svetnik, varuh in zaščitnik »nedolžnia živinici. Na kanonizacijo bo treba zopet še več let čakati. Med tem Časom se mora blaženi namreč vsaj v enem kraju tako udomačiti, da ga splošno častijo. Vrhu tega pa se morata zgoditi vsaj dva čudeža. 01 kod pa bo ta vzel dr. Žlindra, ko ne bo več niti načelnik »Gospodarski zvezi«, niti vodja analfabetov ? To, to bo »belilo« Žlindri čez sto let glavo! In zopet bo prišel »Advocatus dia-bolia, ki bo ex effo in brez vsakega ek-spenzarja skušal potlačiti moža. Priti pa morajo tudi izkušeni zdravniki, kirurgi, matematiki, ki morajo čudeže proglasiti za prave in nadnaravne. Samo to bo še Šusteršiča tolažilo, da ne bo v tej sitni komisiji tudi — kemika, ki bi se spoznal na mešanje žlindre. Kanonizacija se izvrši v cerkvi sv. Petra v Rimu, ki je vsa ogrnjena karme-zinasto rdečim žametom. Slike v zlatih okvirjih, izreki z zlatimi črkami na desno in levo pojasnujejo besede in zvišena dejanja svetnika. V ozadju oltarja pa je zopet pod vlado Nj. Veličanstva stoječih dežel«, tedaj avstro ogrska nagodba. Sto nagodbo so utemeljeni odnošaji med eno in drugo državno polovico monarhije, a kakor je znano, je pri adla Dalmacija Cislitaniji ter se v celi tej nagodbi niti z besedico ne spominja kak posebni njen ali preporni položaj. V skupini monarhije ji je tedaj jasno označeno mesto. Z nagodbo izmed Madjarske in Hrvatske, t. j. z zakonom čl. hrv. sabora I. leta 1868. so urejeni odnošaji med Hrvatsko in Madjarsko v poslih, ki niso skupni obema polovicama monarhije, temuč so le posli Tranalitanije, a urejeni so tako, da bi morala imeti Hrvatska avtonomijo v poslih notranje samouprave, pravosodja, nauka in bogočastja. Kako je s to avtonomijo v resnici, razjasnil sem Vam dovolj. V tej nagodbi se Dalmacija faktično spominja kot samostojni del »kraljevine Hrvatske, Slavonije in Dalmacije«, parkrat se spominja eventualnost, ako Dalmacija kdaj pripade Hrvatski in Slavoniji, a v § 65. iste nagodbe »kraljevina Ogrska pri znava deželno celokupnost kraljevine Hr vatske i Slavonije in iti hoče za tem, da se to uresniči«, a nekaj pozneje se glasi doslovno: » . . . Kakor je (Ogrska) dosedaj večkrat storila, ne bo tudi v bodoče prestala, zahtevati na temelju pravic sv. ogr ske krone, da se Dalmacija pridruži kraljevinama Hrvatski in Slavoniji, no, seveda se bo moralo zaslišati Dalmacijo o nasvetih te inkorporacije«. Tako stoji vprašanje o Dalmaciji z ozirom na faktično stanje in pisane določbe, a vrhutega še imamo tudi narodno težnjo — saj v hrvatskem elementu z ene in z druge strani, ki gre za tem, da se obe ti deželi odločita in združita. Ta sicer pium desiderium ni nikako nasilje, ki bi bilo sposobno spremeniti status quo, jedino bi moglo biti pripravno sredstvo, ki bi šlo za tem v ugodnem času, da se današnji položaj Dalmacije spremeni v ta namen, kakor bo zahtevala situvacija in interes dotične močnejše sile. Da ne bodo v tem vprašanju odločile želje niti Hrvatske niti Dalmacije, pa naj si bodo te želje še tako vroče, o tem pač menda noben pameten niti ne sumi, dočim zopet na drugi strani vemo, da se v politiki stanovitne akcije vedno rade zakrivajo za tozadevne težnje naroda, ki se na umetni način izživljajo. Kakor smo videli, v razdeljeni monarhiji je našla Dalmacija svoje mesto prav tako, kakor so ga našle ostale dežele, pa se o njenem posebnem položaju more govoriti z ozirom na to dejstvo prav s takim in enakim pravom, kakor se more govoriti o spremembi, n. pr. Češke, Avstrije itd. Ker to, kar se iste tiče v spominjanju v nagodbi hrvatsko-madjarski ne tangira prav nič njenega položaja v Cislitaniji, ki ima v tem zraven dinastije tudi svojo in ne ravno neznatno besedo. zastrta slika svetnika, kako gre v nebesa, glava obdana z glorijo. Na vsaki strani oltarja so pozlačeni sedeži za kardinale. In še druge krasote so videti. Potem otvori papež procesijo s svetnikovo podobo, prisotniki mu poljubijo nogo, na kar pristopi komisija ter prosi trikrat papeža za proglašenje svetnika. Dvakrat papež odkloni prošnjo, češ, da si tega ne upa storiti brez pomoči sv. Duha (no ta Šusteršiču ne bo delal zaprek, ker sta si tako »domača«), zato zapoje najprej lita nije vseh svetnikov, potem pa himnus. Na to še le izreče celo ceremonijo. Zapoje se Te deum in slika svetnikova se odgrne. Zvonovi zadonijo, trompete in pavke zabučijo in streli odmevajo. No, ceremonija še ni končana, začne se darovanje. Prvi kardinal prinese dve veliki voščeni sveči, odposlanik one dežele, kjer je bil svetnik doma, prinese eno voščeno svečo in dve živi grlici v pozlačeni kletki; drugi kardinal daruje dva velika kruha, en pozlačen, en posrebren, tretji odposlanik velik hleb in dva bela goloba v pozlačenem in posrebrenem »foglovžu«; tretji kardinal dva sodčka vina, in tretji zastopnik voščeno svečo in pisan »foglavž« poln različnih živih ptičev. To je približno vsa ceremonija, ki čaka po lastnem izreku dr. Žlindro. Kakor vidimo, igrajo golobje v »fo-glovžih« posebno vlogo, in Susteršiča že gotovo greva, da je odklonil od Kamni-čanov mu poslan »foglovž« z golobom. V hrvaško-mažarski nagodbi se spominja Dalmacije le zato, da se s tem platoničnim spominjanjem preslepijo in zavedejo lahkoverni Hrvatje, ki so se od ne kdaj dali zavajati s praznimi frazami in obetanji, ne znajoči nikdar ločiti krive od prave prisege. Vzemimo slučaj, da se izpolnijo vsi pogoji, ki jih navaja hrvaško-ogrska nagodba, pa da bi tako Ogrska kakor Hrvaška složno hotele inkorporacijo Dalma cije, pa da se tudi Dalmacija sama s tem strinja. Mar bi se to kar tako čez noč izvedlo, v protivju Cislitvanije in dinastije? To bi bil očiten upor, ki bi se mogel le s silo rešiti. No, na ta način bi se rešilo to vprašanje tudi tedaj, ako bi nagodba ne imela o tem niti ene edine črke. Mi vsled tega nikakor ne razumemo, kako je mogel sicer trezen politikar, kakršen je gosp. Milic, izreči trditev, da se mora dalmatinsko vprašanje rešiti samo na temelju hrvaško-ogrske nagodbe, ker je ta nagodba sklenila nekaj o Dalmaciji, a brez Dalmacije in brez državnopravnega sestava, v katerem se nahaja. To je prav tako, kakor če bi Avstrija in Rusija sklenile nekaj o Madjarski, a madjarski poli tiki bi se na to sklicevali. Zgodovina res izkazuje slučaje, da se drugi pogajajo 0 tretjem, a to je na podlagi nasilja in proti volji tretjega, a v navzočem slučaju imamo pa še dejstvo, de se vse to spravlja pod suvereno oblast »krone sv. Štefana«, tedaj pod suvereno madjarske oblasti. Nismo imeli prilike zvedeti, ali je in s čim je g. Milic opravičeval svojo trditev, no že to, kar smo navedli in dejstvo, da je Hrvaška napravljena za satrapijo madjarsko najhujše vrste, da je izgnan iz nje vsak duh svobode, pravice in morale, da je urejena naravnost za molzno kravo Madjarsko, ni niti malo pripravno, da bi storil resen človek, kaj šele politik v Hrvaški tako simpatično izjavo. Res, da je našla ta izjava dokaj odziva tu pri nas, a to je bilo v vrstah Khuenovih skopljencev, a to je izjavi pač najmanj v čast in korist. Tedaj je dalmatinski deželni zbor votiral adreso — prejšnja lela je vlada odločno odrekala zboru pravico, da izda adreso — in v tej adresi se nahaja zahteva na krono, da združi v eno državno telo vse hrvaške pokrajine. Zahteva je po svojem bistvu res dovolj zamotana, a če se jo hoče umeti, lahko se jo razume kakor se ji tudi z druge stani da navesti na stotine ugovorov. V tej zahtevi so se složili obe hrvaški dalmatinski stranki, narodna in prvaška, dočim sta ji bili protivni srbska in italijanska. S tem sklepom dalmatinskega deželnega zbora niso zadovoljni politični krogi madjarski, tedaj eo ipso tudi madjaronska ali tzv. vladna stranka v Hrvaški ne. In to je popolno umevno. Spominjam Vas na to, kar sem Vam bil pisal v uvodu omenjenega dopisa z dne 11. julija t. 1. o vprašanju Dalmacije v zvezi z onim Bosne in Hercegovine. Ko bi bil dež. zbor dalmatinski j vsno govoril o spojitvi Dalmacije s Hrvaško in Slavonijo na temelju prava krone sv. Štefana, bi bili v Madjarski pijani veselja, ker bi jim tak sklep šel takorekoč v prilog njihovim aspiracijam na Bosno in Hercegovino in obče na Balkan, a ker vsega tega ni, slutijo, da se za vsem tem skriva spletka Avstrije, ki more prehodno ustvariti iz Dalmacije, Bosne in Hercegovine posebno skupino, s po sebno upravo in z neposredno ingerencijo vladarjevo, priklopljeno Cislitvaniji. V na-daljni, in morda dogledni konsekvenci pa vidijo celo, kako se aspiracije Hrvaške in Slavonije naklanjajo taki ustvaritvi, kjer je že celo danes več resnih glasov, ki stremijo na zedinjenje ne Dalmacije Hr vaški, temuč Hrvaške Dalmaciji, uvažuje, da bi se na ta način Hrvaška izvlekla iz sedanjega žalostnega demoralizacijsko eks-ploatatorskega položaja, da ne govorimo o tem, da bi prišla v kulturnejšo skupnost, kakor je sedaj. Vse to pa so medsebojno zvezana vprašanja, kfterim tudi mi sami ne odrekamo povse opravičenja, toda zamerimo in moramo zameriti, da razpravljanje takih in podobnih vprašanj preseza pri nas vsa druga in uprav življenska vprašanja za naš obstoj ter jih potiskajo globoko, tako, da se zanje niti ne zanimamo. Narodi ne živijo od političnih kombinacij, četudi ž njimi računajo, temuč žive od tega, kar je in kar si ustvarjajo, seveda pri tem gredo nasproti vsem mogočim dogodbam ter si prizadevajo, da prestrežejo vsako eventualnost in vsak odnošaj ter ga izrabijo sebi ▼ prilog. Ali brez izpolnitve pred pogoja ni in ne more biti govora o uspehu, a uspeh se pripravlja s tihim, vztrajnim in realnim delom, ne pa s praznimi tira-dami, deklamacijami in — brezdeljem. _ Verus. W IJuI»ljaiki, 9. avgusta. Državni proračun. Pripravljalna dela za določitev državnega proračuna za leto 1903 se razvijajo redno. Potem ko so, kakor običajno, posamezni resortni ministri v teku meseca vrnili svoje proračune finančnemu ministru ter je ta posamezne referate pregledal, so se začele sedaj ustne obravnave med finančnim ministrom in posameznimi centralnimi oddelki glede modifikacij proračunov. Določitev letošnjega proračuna je posebno zapletena, ker bi se finančni minister rad vsemu izognil, raznn kar se z ozirom na kulturelne in gospodarske potrebe ne da zavrniti, da bi ohranil ravnotežje v državnem proračunu vkljuh naraščajočim izdatkom za vojne potrebščine. V hudgetu za državne železnice se ne bodo zgodile spremembe, ker je ta železnica v nasprotju s privatnimi železnicami izkazala lansko leto znatnega prebitka, pa tudi v tekočem letu se obeta zopet zelo ugodna bilanca. Vladi bo vsled tega mogoče se uspešneje ozirati na potrebščine privatnih železnic. Lvovški škof in kmetijski štrajki. Da so štrajkujoči v Galiciji resnični trpini, katerim se godi očitna krivica, ne bo nihče tajil. Pričakovati je tedaj bilo, da se bo višja duhovščina kot naslednica Kristusa, ki je vedno zagovarjal trpine proti izseseval-cem, zavzela za reveže ter poučila bogate šlahčiče, naj spuste vendar nekaj drobtin z bogato obloženih svojih miz ubogim Lazarjem. Lvovški škof dr. Bilezeuski je pač spregovoril, a ne milijonarjem, kakor so grofje Potočki, Pininski itd., temuč zbeganim trpinom, v prilog bogatašem. Izrekel je grajo, da bodo štrajkujoči zakrivili, da bodo „lepi poljski prcdelki šli v nič v naši revni deželi," ker da zahtevajo delavci „nemogočne" plače za svoje delo. Ako bo ljudstvo uničilo pridelke (namreč vsled štrajka), naj pomisli, da bodo mogla v kratkem priti slaba leta, lakota in druge kazni božje". Tedaj Bog kaznuje le siromaka, ako zahteva človeško odškodnino, bogatašem in izsesavalcem pa prizanaša! Skof se najbrže le boji, da bi bili njegovi duhovniki prikrajšani pri žitni beri. Taki zagovorniki trpečih slojev so tedaj ti visoki duhovski dostojanstveniki, ki se valjajo v bogastvu, do katerega ne vedo sami kako so prišli, ter ki dobijo za vsako cerkveno opravilo več, kakor ima delavčeva družina za celo leto, par krajcarjev zboljšanja pri delavčevi plači pa imenujejo „nemogoče zahteve" ! Zapiranje samostanskih šol na Francoskem. Predvčerajšnjem so se pripetile v provincijali zopet večje rabuke. V Epinalu se dva dekreta nista mogla izvršiti, ker je ljudstvo stražilo oboroženo pred samostanskimi šolami ter pretilo vladnim organom. „Ecbo de Pariš" prinaša poziv Julesa Lemaitresa na patriotsko ligo, naj skupno z mnogimi prošnjami zahtevajo, da se samostanske šole zopet otvorijo. Po vladnih izkazih niso le v treh okrajih še zaprte take šole. Solo šolskih sester v Orozonu je stražila več tisoč broječa množica, ki je odpodila orožnike, ki so hoteli šolo zapreti. Vrhovni svet v Nantesu je sprejel s 34 proti 8 glasovom sklep, da ugovarja zapiranju samostanskih šol in da bo obtožil celo ministrstvo. Končno je dovolil 5000 frankov podpore šolskim sestram. Najnovejše politične vesti. Rudolf pl. Bennigsen, ki je bil zraven Bismarcka eden najzaslužnejših politikov, da se je ustanovila pruska država, je včeraj umrl. — Stališče Italije v Sredozemskem m o r j u. Angleško sredozemsko brodovje, ki je sedaj na svojih ekskurzijah vsako leto obiskalo tudi tripolitske luke, letos ne pride tja, s čemur prizna Angleška Italiji nekako pravo do Tripolisa. — Češki narodni svet skliče dr. Engel v tekočem letu ter bo mladočeški klub poročal o jezikovnem vprašanju. — Prihodnji ministrski svet v katerem se bo za stalno določil drž. proračun za leto 1903, se snide takoj, ko se povrne finančni minister Bohm-Bawerk z dopusta. — Vzajemna odlikovanja. V Revalju je kar deževalo redov in odlikovanj od obeh strani. Ruski car je podaril nemškemu cesarju nad pol metra visoko boljar-sko kapo, posejano z žlahtnimi kamni, cesar Viljem pa je poklonil carju zlat črnilnik. — Kmetijski štrajk se je začel zanašati tudi preko gališke meje v Rusko Podolijo. — Bivši burskiministerReitz se naseli na otoku Madagaskarju, ž njim pa še mnogo burskih rodbin. — Papežev protest zoper zapiranje samostanskih šol je že dospel francoski vladi, ki pa ga je mirno položila na stran. — Češki kompromisi. Moravska raladočeška stranka sklene na predlog posl. dr. Stranskega za bodoče de-želnozborske volitve kompromis s staročeško narodno stranko. Predlog pa, naj bi se sklenil tudi s klerikalci kompromis, je mladočeška stranka odklonila. — Preganjanje pruskih Poljakov. Pri neki veliki poljski slavnosti na Westfalskem je vlada prepovedala poljske govore ter je moral biti slav uostn i govor nemški. — Tretje branje avtonomnega carinskega tarifa, ki se je začelo dne 23. m. m. na Dunaju, se je včeraj završilo. — Albanska nasilja se množe v Stari Srbiji. V Ramilugu so raz-djali srbsko cerkev ter naložili nekaterim vasem samovoljne davke. — Tri ustaške generale so ustrelili v Panami. Rimski klerikalizem in še to in ono. XV. Predpogoj za cerkveno vladanje v šoli je, da vlada cerkev tudi v znanosti in literaturi. Cerkev si tudi dandanes lasti pravico, v tem oziru postopati kakor hoče in klerikalne stranke delujejo na to, da bi cerkev dobila moč, tem domnevanim pravicam pomagati do veljave. Ko bi dobila cerkev moč v roke, bi bilo svobodni literaturi kmalu konec. Stališče katoliške cerkve napram znanosti je določil najzadnje vatikans ki koncil. Proglasil je kot verski nauk, kot nauk, ki je obvezen, da ima cerkev pravico obsoditi »nepravo« znanost in daje vernikom prepovedano, smatrati kot znanstveno resnico, kar je cerkev za vrgla. In ravno tako se je na istem koncilu sklenilo: če kdo reče, da se sme človeška znanost svobodno razvijati, da se sme verjeti njenim trditvam, tudi če ne soglaša z razodetimi verskimi resnicami, ter da jih cerkev ne sme obsoditi, ta bodi preklet! Tako je sklenil splošen koncil pred dobrimi 30 leti, torej v naših časih! Ali ni to naravnost vnebovpijoče ' Ko bi se bili ljudje strašili cerkvenega prokletstva — in po cerkvenih naukih je, kakor smo videli, dobro delo, če se umori človeka, ki gaje cerkev izob čila — bi še danes ne vedeli, da je zemlja okrogla in bi ničesar tega ne imeli in ne poznali, kar nam je sedaj neizogibno potrebno! Cerkev se pa tudi sedaj drži tega sklepa vatikanskega koncila. Kakor je v procesu proti Galileju papež popravljal astronomijo in kot tolmač božjega razodetja obsodil resnico, ki jo ve in mora danes znati vsak šo 1 srček, tako se vtika tudi danes v razne znanosti. Obče je znano, da vodijo du hovniki ljut boj proti evolucijski teoriji, ki se navadno, a napačno imenuje darvinizem. Profesor tomistiške filozofije, dr. Janez Evangelist Krek, porabi vsako priliko, da v oštarijah in fa rovških dvoriščih to znanstveno stvar pred tabakaricami in drugimi na tej duševni stopinji stoječimi krogi, ki niti pojma o njem nimajo, zasmehuje. In vendar stoji danes ves znanstveni svet na stališču evolucije in zre s pomilovanjem in zaničevanjem na tiste katoličane, ki vsled cerkvene prepovedi ne smejo verjeti te znanstvene teorije, daBi že dolgo ni več samo hipoteza. In zakaj ta boj proti darvinizmu in zakaj so klerikalci ropotali kakor blazni, ko mu je prof. Cilenšek v knjigi »Naie škodljive rastline« le mimogrede lahko in previdno dal nekoliko prostorčka? Ker pravi s'ara židovska kronika, da je Bog prvega človeka iz ilovice ustvaril! Toda cerkev neče samo gospodovati v tistih znanstvenih strokah, ki jo zani majo z njenega verskega stališča, ampak gospodovati hoče tudi v drugih. Celo v medicino posega cerkev. Tako je velevažna in velevplivna kongrega cija sv. Oficija v Rimu izdala dne 31. maja 1884. 1. dekret, s katerim se vsem zdravnikom na svetu prepovedujeta zdravniški operaciji, imenovani kraniotomija in kefalo tripsija. Ko bi se zdravniki menili za to cerkveno prepoved, bi bilo že dosti bolnih umrlo! #ejF Dalje v prilogi. Priloga „SiovensKemu Narodu" št. 182, dn6 9 avgusta 1902, Kakor v vseh zadevah, tako tirja cerkev tudi v znanosti neomejeno gospodstvo, in to je v smislu njenega sistema popolnoma naravno, saj se nima ničesar tako bati, kakor luči. čim začno ljudje misliti, ne morejo več slepo verjeti. Jako poučno za to, kar bi klerikalci radi dosegli, da bi mogli vladati znanost in literaturo, je člen 9. avstrijskega konkordata, ki pa na srečo ni več veljaven. Ta člen pravi: »Škofje imajo popolno prostost, cenzurirati knjige, ki so »nevarne« veri in nravnosti. Vlada mora porabiti vsako primerno sredstvo, d a ra z š i r j e v an j e t a k i h knjig zabrani«. Država naj torej s svojimi policij skimi sredstvi stopi v službo škofov in naj s policijskimi sredstvi preganja zna nost in literaturo, če se škofu zdi nevarna. Ker država tega več ne sme storiti, pa sežiga škof Cankarjeve pesmi in prepove duje s pastirskimi pismi časopise, ki vendar izhajajo z dovoljenjem države! Cerkev stoji na stališču, da mora katoličan vse to verjeti, kar mu ona veleva, in da ne sme ničesar verjeti, česar ona ne odobrava. Pa s tem še ni zadovoljna. Vsak človek mora reči, da je pravično, ako se vsakemu dovoli, da pove svoje mnenje, saj se potem izkaže, katero je pravo. Cerkev ima pravico, zastopati svoje nauke, naj ima tudi vsakdo drugi to pravico. Država stoji danes na tem pravičnem stališču. Cerkev pa ne! Cerkev si lasti pravico, da vsako mnenje, s kate rim se ne strinja, zatre in — mesto da bi ga ovrgla — zabrani njega razširjanje kar s silo. V ta namen sta v Rimu ustanovljeni dve kongregaciji, namreč kongregacija indeksa in kongregacija sv. ofi-cija. Ti dve kongregaciji odločata o znanstvenih rečeh, in če jima kak spis ni po volji, pride na indeks, to se pravi, cerkev obsodi dotični spis in prepove njega razširjenje, pa naj obsega samo čisto in suho resnico! Posvetni znanstveniki se seveda preklicano malo menijo za te cerkvene obsodbe in prepovedi. Drugače je pa z duhovniki. Prav v zadnjih letih smo doživeli, da je profesor bogoslovja dr. Schell moral preklicati, kar je učil v neki knjigi. Belgijski jezuvit H a h n je odstavljen od profesure, ker je v neki knjigi o sv. Tereziji izrekel rahel dvom glede njenih čudežev (!!), jezuvit Breitung pa je bil odstavljen od profesure in prepovedano mu je bilo pisateljevanje, ker je v nekem cerkvenem listu tolmačil svetopisemsko poročilo o splošnem po topu nekoliko svobodnejše kakor zelotje, dasi ni prekoračil meje, ki jo določajo dogme. In ravno sedaj je v Rimu velik boj, ali se naj prepove knjiga prelata dr. Ehrharta, bivšega profesorja dunajske univerze, o katolicizmu, ali ne. Ta boj obrača nase pozornost vsega sveta, ker v bistvu je to boj med katoliško - v e rn im liberalizmom in ortodoksnim klerikalizmom. Dnevne vesti V Ljubljani, 9 avgusta. — Osebne vesti. Poštar v Kamniku, g. Martin Novak, je ad personam imenovan višjim poštarjem. — Poštar v Mokronogu, g. Ivan Ulepič, je pomaknjen v I. razreda 4. stopnjo in pride v II. Bistrico. — Poštar v Starem trgu pri Ložu, g. Alojzij Skerl, je isto tako pomaknjen v I. razreda 4. stopnjo in pride v Sežano. — Poštni asistent| vj Novem mestu, g. Vladimir Vojska, je preme ščen na Dunaj; poštni praktikant v Ljubljani, g. Leopold Klepec, pa v Novo mesto. — Za poštna praktikanta v Ljub-Ijavi sta imenovana gg- Alojzij Kranj c in Fran Zoreč. — Dr. M. Hočevar, bivši sekundarij na tukajšnji bolnici in pozneje operater na kliniki prof. pl. Rost horna v Gradcu nastanil se je kot zdravnik v Kostanjevici. — Gosp. med. Milan Papež iz Krškega na Dolenjskem, bivši operater ginekologične klinike prof. dvornega svetnika Chrobaka in pomožni zdravnik za otročje bolezni na kliniki prof. Eschericha na Dunaju, imenovan je asistentom na Franc Jožefovi jubilejni otroški bolnici na Dunaju. — Vsi so prišli, vsi so prišli, le kanonikov še ni . . tako bi lahko variirali znani refren z ozirom na duhovniške »zaupnice« dr. Susteršiča in njegovim pajdašem Prišle so zaupnice od tod in od tam, z Gorenjskega, z Dolenjskega in z Notranjskega, nekatere so bile sicer tako previdne in boječe, da se nam je dr. Susteršič kar smilil, kajti v njih je bilo govora o vsem, samo ne o zaupanju dr. Šusteršiču in o odobravanju njegovega nastopa, ali — bolje nekaj, kakor nič. Prišla je celo za- upnica, izprešana zaupnica iz novo meškega okraja, a dasi na njej ni bil podpisan ne prost Elbert, ne vikarij \Vatzl, urednik »Dol. Novic« in še več drugih duhovnikov n e. To so se »Slovenčevci« vender silno razveselili saj so mogli reči: tudi iz novomeške dekanije je prišla zaupnica. »Vsi so prišli«, samo ljubljanski duhovniki ne. Zaupnice ljubljanske duhovščine ni in n i. Vsak dan jo iščemo v »Slovencu«, a iščemo jo zaman! Doslej smo vedno mislili: morda pride jutri, a sedaj je preteklo že toliko časa, kar so začeli sklepati zaupnice, in toliko časa, kar je »Slovenec« priobčil zadnjo zaupnico, da smo izgubili vse upanje, da bomo sploh kdaj čitali zaupnico ljubljanske duhovščine dr. Šusteršiču, to pa je po naši sodbi jako značilno. Ljubljanska duhovščina zavzema vendar med kranjsko duhovščino prvo mesto. Tu v Ljubljani je škof ter so kanoniki in semeniški profesorji, tu so vsi merodajni voditelji duhovščine in bilo bi samo naravno, da so ti, ki imajo prvo in odločilno besedo, tudi prvi nastopili z zaupnico dr. Šusteršiču. A zgodilo se je ravno nasprotno. Iz Ljubljane je šlo litografirano naročilo na deželo, naj duhovniki izrekajo dr. Šusteršiču zaupnice, v Ljubljani sami pa ni dobiti take zaupnice za dr. Susteršiča, kanoniki in semeniški profesorji, ti generali duhovniške armade, n e č e j o izreči načelniku katoliškega kluba toli krvavo potrebne in srčno zaželjene zaupnice. Kako bi se bil povzdignil ugled dr. Susteršiča, ko bi kanoniki s škofom na čelu podpisali dr. Šusteršiču zaupnico, kako lahko bi bilo potem Šusteršičevo stališče napram vladi in napram ljudstvu! In vzlic temu te zaupnice ni dobiti in je ni dobiti. »Vsi so prišli, vsi so prišli« — samo ljubljanskih kanonikov ni . . . Ali se solnce Šusteršičeve sreče nagiba v zaton? Zdi se, da je tako, a nam bi bilo žal za moža, prav res žal in naša stranka bi ga težko pogrešala tega najboljšega pospeševalcasloven-skega naprednjaštva. — Uzor katoliškega kateheta. Pri ljubljanskih uršulinkah poučuje v notranji šoli veronauk nunski spovednik Mihael B u 1 o v e c. Mož mora smatrati veronauk za kaj pusto in nepotrebno stvar, kajti primeri se večkrat v učnih urah, da pretrga z veronaukom in začne deklicam pripovedovati razne druge reči. Najrajši jim govori o politiki. Bu-lovec mora misliti, da se v cerkvah in v spovednicah, na shodih in po listih še ne stori dosti in zategadel je zanesel politiko v šolo. Kako mož nedoraslim deklicam razlaga politiko, se vidi na slednjem konkretnem slučaju: Nekega dne — ni še dolgo tega — je Bulovec pretrgal poučevanje veronauka in rekel deklicam: Zdaj Vam bom povedal nekaj koristnega in poučnega. In začel jim je prav ordinarno in neumno govoriti o slovenskih liberalcih, svoja izvajanja pa je kronal z besedami: Dr. Tavčar je ušivec, župan Hribar je pa tako napihnjen, da bo kmalu počil. S tako duševno hrano se pitajo deklice v šoli pri urah, ki so odločene za veronauk, in take reči se zgode večkrat, so na dnevnem redu. Ker je pa uršu-linska šola še vedno podrejena državnemu nadzorstvu, dovoljujemo si vprašati, koliko časa bo še Mihael Bulovec tak veronauk učil na tej šoli? Ali uganja Bulovec take reči iz surovosti in pomanjkanja omike, ali pa ga je zabavanje ur-šulink duševno že tako oslabilo, da ne ve, kaj dela, to je za nas postranska stvar — zgodili so se taki škandali in šolska oblast ima dolžnost, da jim naredi konec. Sicer pa mislimo, da bi tudi občinski svet, ki dovoljuje uršu-linkam subvencije, lahko kaj storil. — Ne bodite smešni! Pod tem naslovom je »Slovenec« v št. 175. ponatisnil iz »SI. Učitelja« notico, v kateri pred-baciva naprednemu učiteljstvu, da je ono vsled agitacije proti Jakliču pred dežel-nozborskimi volitvami zanemarjalo šol. dolžnosti. Takih slučajev med naprednim učiteljstvom kočevskega okraja ni bilo, pač pa smo iz gotovega vira izvedeli sle deče: Nekoč pride pred volitvami g. Jaklič k svojemu šol. vodji prosit dopusta, češ, da ima opravila v Kočevju. Ker g. Jaklič ni navedel določenih vzrokov, in pa ker je g. nadučitelj slutil, da bo g. Jaklič svoj dopust porabil v politično agitacijo, mu dopusta ni dal. Kaj je storiti g. Jakliču? Volilni shodi so bili napovedani, on oglašen kot govornik, pa ima šolo. Smola? — Hitro gre k domačemu župniku — predsedniku kraj. šol. sveta — ter prosi tu dopusta. Vrana vrani oči ne izkljuje. Župnik mu je seveda dal dopust, dasi on te pravice nima. — Ta slučaj se je pa zvedel pri c. kr. okr. šol. svetu v Kočevju. Kaj bo sedaj? Morda bosta župnik in Jaklič kaznovana? G. župnik se je prijazno opozoril na oni paragraf, da sme predsednik kraj. šol. sveta dati dopust samo nadučitelju — in Bosna je bila mirna. G. učitelja Jakliča povprašamo: Kdo tedaj zanemarja šol. dolžnosti, Vi, ali napredno učiteljstvo? Pometajte pred svojim pragom! — Kriza pri škofovih zavodih v Št. Vidu se razvija na jako sumljiv način. Stavbenik Hol z je naredil obračun s stavbenim vodstvom in popustil delo, ker se je naveličal raznih sitnosti in nagajivosti. Stavbeno vodstvo (t. j. inženir Vancaš, arhitekt Trumler in pa dva risarja) ni moglo dobiti ne »kranjske stav-binske družbe« ne kacega druzega stavbenika, ki bi hotel delo prevzeti. Delalo je nekaj časa v lastni režiji. A v soboto 2. avgusta je prevzel delo arhitekt Trumler. To je sicer čudno, da tako delo prevzame človek, ki nima nobenega premoženja in živi »iz roke v usta«. A še bolj čudno je, da mu kdo kaj ta-cega v roke da. Toda dandanes živimo v nekaki dobi čudežev. Ce iz dr. Susteršiča sv. Duh govori, če kranjska duhovščina na svojih shodih istemu dr. Šusteršiču izreka za njegove surovosti v dež. zboru svoje neomejeno priznanje — tedaj tudi škofove zavode prav lahko zida — arhitekt Trumler. — On je že lani hotel k polni skledi sesti in biti Holz-ev kompanjon, a IIolz ga je odklonil, ker bi bil dobiček sam lahko spravil, izgubo bi bil pa tudi sam moral trpeti! — To dejtvo tudi nekoliko pojasnuje »sitnosti in nagajivosti«, ki jih je imel g. IIolz prestajati, in katerih se je konečno naveličal. — No — Trumler se je gotovo veselil te — zmage(!) Ž njim sta pa vesela tudi njegova risaria, ki bosta odslej še bolj zavestno nastopala po šentvidških gostilnah kot navdušena Nemca in prepevala »Die Wacht a m Rein« — To je še pri vsem tem dobro, da so domači fantje bolj pametni nego — tuji, ter se ubogo malo menijo za izzivajoče »zavo-darje«. Saj vedo, da vsak špas trpi le en čas. Vidijo pa tudi lahko, da se utegne na celi črti prav k m al u uresničiti tista hrvaška pesem : »Za jedan časak radosti — hiljada dana — žalosti!« — — Poslancu Spinčiču — v album. Prijatelj našemu listu nam piše: »Edinost« trdi, da je poslanec Spinčič na banketu glavne skupščine družbe svetega Cirila in Metoda v Ilirski Bistrici »v prave str.une zadel«. No, ugovori, ki jih je na lastni ušesi čul — pričali so, da vendarle ni res, da družbo podpirata obe stranki na Kranjskem. Notorično znano je, da podpira družbo v celoti le narodno-napredna stranka, a tudi nekaterniki — prave bele vrane — nasprotne stranke. Ne bom navajal s posamičnimi številkami dejstva, da »Slov. Narod« vsako leto nabere okroglo 4000 K, »Slovenec« pa le okolu 100, jedno leto samo 23 in par let celo — 0 (!) kron. Zadostuje naj fakt, da je na »I. katoliškem shodu« dr. Susteršič proti naši prepotrebni družbi nastopil in je vsled tega referatnašega dičnega staroste gospoda S v e-teca odpadel. Nadalje blagovoli naj g. Spinčič pregledati imenik pokroviteljev »naše« družbe. Prepričal se bo, da je pač nekaj članov klerikalne stranke med njimi, toda še eni od teh niso prostovoljno pristopili kot pokrovitelji, marveč so bili v to prisiljeni, ker se jih je tožilo, a ob enem jim dobrohotno odpustilo ako odštejejo lepih 200 kronic za našo družbo. Gospod Spinčič, le vprašajte bivšega deželnega poslanca kanonika Kalana, kako bi mu šlo, ako mu ne bi dr. Tavčar — odpustil? In stoprav pred jednim mesecem t. j. 9. julija t. 1. obudil je popolen kes »narodni zastopnik«, kakor ste ga že pred nekaj leti v Sušaku imenovali, se-dajni klerikalni deželni poslanec in naj- hujši razgrajač, trobentač in bobnač pri obstrukciji v kranjskem deželnem zboru dr. Brejc, ker se je zavezal za njegove žaljitve 100 kron za družbo sv. Cirila in Metoda do 15. julija t. 1. odšteti. Mar li menite, g. Spinčič, da bi jih drugače Brejček odštel? In če Vam, g. Spinčič, povem, da smo v eni ljubljanski moški podružnici namenoma volili klerikalnega načelnika, klerikalnega blagajnika in poleg teh še dva duhovnika v odbor in je potem ta odbor pismeno povabil vse ljubljanske klerikalne matadorje — ne izvzemši dr. Susteršiča — k pristopu k tej podružnici, vabilu odzval se je pa le 1, pni jeden sam gospod — seveda dr. Susteršič, ki ni niti član »Slovenske Matice« — se pristopivši član ne piše — Navedel sem Vam menda dovoli, da ne boste v bodoče zopet malo taktno hvalili, kar je le grajati. Vi ležite — Bog Vam grehe odpusti, neki istotako, kakor ljubljanski škof pod trebuhom dr. Žlindre, »dičnega« predsednika »Vašega« državnozborskegakluba. Seveda, ako se bi šlo za nepotrebne škofove zavode, ali nemško katoliško univerzo v Solncgradu, ali kako misijonsko cerkev med črnci, bi se iz naših klerikalnih veli-kašev (iz dr. Žlindre nič. Opom. stavca) že še nekaj izprešalo, sicer imajo pa naši internacijonalci vedno zadrgnene moš-njičke. »Dični istarski Sokole«, ne pači torej v bodoče resnice, te ljube hčerke božje! — Kako so malenkostni! V jezikovnem oziru smo na Kranjskem prišli vendar tako daleč, da se v takoimenova-nem zunanjem uradovanju spoštuje narodna ravnopravnost in so nasprotni slučaji postali izjema. Tudi napisi pri eraričnih poslopjih itd. so dvojezični. V najnovejšem času pa se je začelo celo pri napisih delati razloček med napisi, ki so namenjeni o b-činstvu in med napisi, ki so narejeni za uradnike, in sicer se pri tem postopa tako, kakor da bi imeli v naši državi nemški državni j e z i k. Tako so na primer v novi justični palači za orientiranje občinstva napravljeni napisi vsi dvojezični, napisi, ki naj služijo uradništvu, pa so samo nemški. To igranje z nemško »Staatssprache« je več kakor malenkostno, posebno v deželi kakor naši, kjer nemško uradovanje z občinstvom čedalje bolj gine, ter le kaže, kako se gotovi birokratični elementi kar ne morejo sprijazniti z najprimitivnejšimi pojmi takta in dostojnosti. — Odgovor „Slovencevemu" dopisniku iz Ribnice. »Slovenec« piše v štev. 180 z dne 7. t. m.: »Veselica ribniške inteligence ni popolno vspela. Zaprli so jim namreč dva ženska glasbena člana zaradi tatvine. Šli so prosit ad-junkta, da bi jih spustil na veselico, toda zaman, in sicer zato, ker inteligenca ni imela drobiža za kavcijo pri sebi«. — Mi bi na tako umazanost sploh ne odgovarjali, ako bi se ne šlo tukaj za veselico, katero so priredila vsa ribniška društva (izvzemši konsuma in Marijine družbe!) v korist družbe sv. Cirila inMetoda| Kako je ta veselica izpadla, o tem se bo že še pisalo. Tukaj vprašamo le tega fa-moznega dopisuna: 1. Katera dva ženska glasbena člana sta bila pa zaprta radi tatvine? 2. Kdo je šel adjunkta prosit, da bi jih spustil na veselico? Z imeni na dan! Dokler nam »Slovencev« dopisnik ne odgovori, imenujemo ga nesramnega in čisto navadnega, podlega lažnivca. — Čitalnica ter ženska in moška podružnica s v. Cirila in Metoda v Ribnici. — Krščanska usmiljenost. I/. Žužemberka se nam piše: Bisaga se je zopet izkazala. Ta bisaga še tam nima usmiljenja, kjer prevladuje največja revščina, kjer trpe stariši kakor otroci glad. Ozira nima tudi tam ne in tedaj, kjer so sproseni zanjo s solzami tisti goldinarji kijih zahteva za opravljenih par očenašev. To se je posebno pokazalo pri priliki, ko je umrl mož ter je zapustil bolno vdovo in šestero nedoraslih in nepreskrbljenih otrok. Kako bode živela vboga vdova s tolikimi majhnimi otroci? Ko jo je zadela največja nesreča, da ji je mož umrl, bilo je potreba ob istem času poravnati najemščino njiv. Ko so pa videle milosrčne narodne dame, v koliki bedi se nahaja uboga vdova, priskočile so ji na pomoč, ji darovale znaten znesek; slednjič so se žrtvovale, da so dve dame pobirale prostovoljne doneske vbogi vdovi v pomoč. In res so nabrale kakih 60 kron, ki so revo rešile iz največje zadrege in revščine. Sedaj se je oglasila žegnana bisaga ter zahtevala od uboge zadolžene vdove za skromen najmanjši pogreb celih 16 kron. Kaj bi bilo revni ženi zopet početi, ki ni imela borega krajcarja, da bi račun poravnala! Smilila se je dobrim ljudem in ti so tudi ta znesek poravnali. Zavbij se je pa zadri prav ostudno nad njo. rMen gre 8 kron 40 vin." In to za petdeset korakov do pokopališča! Spravil jih je z mirno vestjo. Oj, kako lepe cvetke poganja včasih — krščanska usmiljenost. — Shod v Šmarju pri Jelšah. Prejeli smo naslednji dopis: Ker se po nekaterih listih širijo neresnična poročila, zlasti glede druge točke dnevnega reda zaupnega sestanka slovenskega naprednega dijaštva v Šmarju pri Jelšah, dne 3. avg. t. 1., prosim, da blagovolite sprejeti v svoj cenjeni list to-le izjavo: Druga točka dnevnega reda zaupnega sestanka slovenskega naprednega dijaštva je bila: Razgovor o kulturno-političnih strujah na Slovenskem. Nič drugega kot neobvezni razgovor. Z ozirom na zaupni značaj sestanka vsebine razgovora ne moremo objaviti. O kaki »izjavi« ali kakem »sklepu« glede te točke sploh ni govora, ker bi v smislu solidarnosti naprednega dijaštva v tem oziru smelo izjaviti ali sklepati le dijaštvo vseh slovenskih dežel, ne pa di-jaštvo ene provincije. — Z odličnim spoštovanjem: Cand. iur. Štefan Sagadin, sklicatelj in predsednik zaupnega dijaškega sestanka. — Novoslovenščina ces. kr. okrajnega sodišča. Iz Celja se nam piše: Pisarji pri e. kr. okrajnem sodišču v Celju so večinoma muzikantje nemške celjske mestne godbe, kateri znajo komaj za silo pisati nemški, dočim so slovenščine popolnoma nezmožni. Tembolj pa znajo ti ljudje izzivati in napadati mirne Slovence ter so sploh znani kot največi kričači in razgrajači. Ni Čudo torej, da imajo pred sodnijo prednost pred poštenimi slovenskimi pisarji, kateri ne dobijo z lahka službe pri celjskih sodiščih. Ako pomislimo, da je zraven teh nemških muzikantov — skribantov tudi mnogo nemških avsknltantov in drugih sodnih uradnikov, ki le za silo lomijo slovenščino, potem je pač umevno, kako se morejo izdajati pri navedenem sodišču uradna povabila v tako .škandalozni slovenščini, da človeku kar slabo postane, ako jih čita: V rokah imamo original litografiranega uradnega povabila, ki se doslovno glasi: O p r a v i t n o s t e r D. V. 704 2 Povabilo ža — obdolženca Prejmi g. N. N. k glavni raz pravi v obdolzbi derzavnega pradnega opravitelja zoper Vas zavoljo prestopka § 411 k. z. . . . stepovabljeniča dan 6/8 1902 dopoldne ob V210. — uripredto okrajno sodnijo. Oglasiti seimate v sobo štv. 3 v po-sloppi mesne urada pritliznopoteg dvorišia; kajti v tejsobi vošita sebode glavna obramava. C. kr. okrajna sodniga v Celji oddel V c. kr. sodni lajnik: Dr. v. Ducar 1. r. Pozor. Ako bineprisli, bi se po okolno stick jopravida razpravam sklnila sodbav vasinenavročnosti. Dokazila, ki so Vam v zagnovo morale ati sami primesti s sabo, ati jikpmaznaniti sodniji V. pravem casri pred glavnorazpravo." To je torej tista novoslovenščina, o kateri kaj radi Nemci trdijo, da je niti slovenski kmet ne razume! Sam vrag naj razume tako kolobocijo, kakor jo je tukaj lastnoročno podpisal neki „c. kr. sodni lajnik" Dr. pl. Ducar! Zoper tako grdo pačenje slovenskega jezika, ki je naravnost sramočenje in žaljenje celega slovenskega naroda, protestujemo z vso odločnostjo in bodemo večjo zbirko takih originalov poslali naravnost c. kr. justičnemu ministrstvu, da spozna tudi ono našo „novoslovenščino", kakor so nam jo ustvarili nemški celjski muzikantje s pomočjo nekaterih avskultantov in višjih sodnih uradnikov. — Biskup Strossmayer je poslal »Splošnemu slov. ženskemu društvu« v Ljubljani naslednje pismo: »Slavno »Splošno žensko društvo«! Srdačna hvala na prijatelskoj uspomeni doktorskem mome jubileju. Bog dragi neka obilno blagoslovi slavno društvo i sve njegove člane u svakom plemenitom poduzeću, mjerajućem na korist sv. vjere i miloga slovenskoga naroda. — Sa poštovanjem J. J. Strossmaver, biskup. — U Slovenskoj Slatini dne 6. avg. 1902. — Narodna čitalnica v Škof ji Loki je poslala svojemu častnemu članu biskupu Strossmaverju o priliki njegovega dijamantnoga doktorskega jubileja tele-grafično čestitko, na kar je prijela sledeči odgovor: »Slavnoj »Narodnoj čitalnici« u Škofji Loki. Izjavljujem ovijem najtopliju svoju hvalu na prijateljskoj uspomeni o doktorskome mome jubileju. Bog dragi blagoslovio slavnu čitaonico i sve njene vriedne članove i dao, da ona cvate vso-b lim uspjehom u sačuvanju narodne sviesti i pronicanju kščanske kulture. Sa pozdravljeni J. J. Strossmaver. — Vladiki J. J. Strossmaverju poklonilo se je dne 5. t. m. v Slatini po deputaciji tudi akad. tehn. društvo »Triglav«, da svojemu največjemu častnemu članu častita povodom 601etnice doktorata. V ginljivih besedah zahvaljeval se je častitljivi slavljenec in izražal svoje veselje nad tem, da se mu pride klanjat slovenska akademična mladina. — Operni pevec Naval-Pogač-nik se pripravlja sedaj na veliko tournejo po Evropi. Tekom zime pride tudi v Ljubljano in se je odboru »Dramatičnega društva« posrečilo pridobiti gosp. Navala za jedenkratni nastop na slovenskem odru. — „Neue Fr. Presse" prijavlja v podlistku včerajšnje številke prevod Rad. M urnika o »Navihancih« natisnene črtice »Matura«. — Ko bi mrtvi mogli popravljati, bi danes lahko dobili naslednji popravek: »Slavno uredništvo! Z ozirom na včerajšno notico »Original« prosim po § 19. tisk. zak. sledeči popravek: Ni res, da živim in da bom še žganje pil, ampak res je, da sem danes umrl in da ga ne bom več pil. + Martin Gorjanc. Ta original, ki se je s § 19. branil vesti, da je ponesrečil, je namreč danes resnično izdihnil. — Očeta ubil. 241etni oženjeni kajžar Janez Kepec v Mostah v kamniškem okraju se je s svojim 671etnim očetom spri in je v prepiru starega moža tako obrcal in osuval, da je umrl. — Gorelo je v Radovljiški okolici dva dni zaporedoma in sicer 6. in 7. t. m. Prvikrat v Begunjah, kjer je zgorel kozolec posestnika Iv. Avseneka, drugikrat v Bodeščah in je ogenj upepelil postrešje male kmetske hiše. V prvem slučaju je škoda precejšnja, ker je bil kozolec poln in nezavarovan, pod istim pa je bilo shranjeno več gospodarskega orodja. — Šport na Bledu. Še jedenkrat opozarjamo na lawen-tennis turnir na prostorih blejskega zdraviliščnega doma in posebno pripominjamo, da je zglašenih lepo število igralcev, mej temi 66 zunanjih tekmovalcev z imeni evropske veljave. Tudi Cehi iz Prage dopošljejo izvrstne igralce. Ker so take priredbe velikega pomena za povzdigo prometa tujcev v krajih kakor je naš Bled, želeti je podjetju dobrega uspeha, ki je seve odvisen tudi od domače udeležbe. Posebno priporočamo ljubljanskim športnim krogom obisk turnirja jutri nedeljo 10. avgusta dopoludne in popoludne, ko bodo tekmovale najboljše močij. — Bohinjski predor si je ogledal železniški minister Wittek dne 7. t. m., prišedši peš iz Goriškega preko hribov v Bohinsko Bistrico. Za ogled dela bili so pripravljeni posebni mali vozovi (hunti) in je bil rov lepo razsvetljen, z napredkom je bil minister zelo zadovoljen. — Ob predoru zgradil se je hotel, katerega bo vodila gospa Stohr skupno s turist, hotelom ob Bohinjskem jezeru. — Ustop v rove Bohinjskega predora dovoljuje se le z ustopnicami želez, ministrstva in to baje le iz varnost nih ozirov, ki so radi velikih razstrelb v istini zelo potrebni. — Tudi v kamnolomih je treba velike pozornosti, ker rabijo se tu velikanske množine smodnika, bile so že razstrelbe pri katerih se je za jedenkrat porabilo 1300 kg smodnika in se je vzdignil in razdrobil kar eel del hriba. — Vipavski dijaki prirede v petek dne 15. avgusta 1902 ob 5. uri popoludne na dvorišču gosp. Petrovčiča (pri Uršiču) veselico na korist pesnika Ketteja nagrobnemu spomeniku ter družbi sv. Cirila in Metoda. Sodeluje si. tamburaško društvo »Danica« iz Šturij. Po veselici prosta za bava. V slučaju neugodnega vremena se vrši veselica v prostorni dvorani. — Nesreča v Sesljanu. Orož-niški stražmojster Winkler, ki je rešil svojega tovarša Gotarda, potem pa sam ponesrečil, je bil rodom iz Lokavca na Goriškem in šele 29 let star. Bivši kranjski deželni predsednik baron Winkler je njegov stric. — Preložitev dveh orožniških postaj. Iz Kapel pri Ljutomeru se premesti orožniška postaja v Radinske toplice, ona pri Sv. Vidu niže Ptuja pa v Št. Andraž v Leskovcu. — Pogozdovanje na Štajerskem. Lansko leto se je pogozdilo na ukaz oblastnij skupno 3327 5 ha zemlje. V ta namen se je porabilo 2.573 665 mladih drevesc, največ smrek, borov in mecesnov, ki so jih državni gozdni vrtovi oddali največ brezplačno. — „Narodna čitalnica" v Kanalu — ne v „ Ko bar idu", kakor je bilo zadnjič pomotoma tiskano — razpošilja tako-le okrožnico: v tekočem letu mine 35 let, odkar so rodoljubi ustanovili v Kanalu „Narodno Čitalnico". Celo to dolgo vrsto let je delovala „Kanalska čitalnica" kaj vspešno za probujo in prosveto naroda v svojem ožjem okolišu. Ista je bila in je še zibelj narodnih misli, zvesta čuvarica narodnih sanj in uzorov. Društvo s tako in tako dolgo proteklostjo sme in mora proslaviti svojo 35 letnico s pojavi, vidnimi širši javnosti. Radi tega je sklenil odbor čitalnice, da se proslavi ta praznik s posebnim sijajem. V to treba razven sodelovanja vseh domačih činiteljev, udeležbe in sodelovanja vseh zunanjih rodoljubov in društev. Slavlje se bo slavilo dne 7. septembra 1902., po vsporedu, ki se natančneje določi. Odbor „Narodne Čitalnice" v Kanalu vabi s tem slavna društva, da blagovole sklicati čimprej sejo po svojem odboru, ter v isti skleniti, da se ista polnoštevilno udeleže našega slavlja. — Prosimo vljudno, da se blagovoli sklep takoj naznaniti „Narodni Čitalnici- v Kanalu, s pri-stavkom, ali hoče slavno društvo sodelovati s kako točko pri slavnosti ali ne. P. n. udeležencem se bo nudil umetniški užitek prve vrste in razven tega bodo imeli priliko občudovati prekrasno naravo Soške doline, tega najbolj zapadnega dela slovanskih zemelj. Na dan slavnosti v jutro se proslavi spomin dičnega našega slavčeka rojaka pok. Josipa Kocijaničiča, kdo ga ne pozna, — s tem, da se poseti in ozaljša njegova gomila. Z ozirom na to si laskamo upati, da se slavna društva gotovo polnoštevilno udeleže našega slavlja, — Samomor zaradi materine bolezni. V Gradcu se je včeraj ustrelil 401etni asistent južne železnice Adolf Sup-pantschitsch vsled žalosti, ker mu je zbolela mati, pri kateri je vedno stanoval. — Slovensko časnikarstvo v Ameriki se je nekam nenavadno hitro razvilo in zato se ni čuditi, da je prišla reakcija. Tudi v Ameriki se zamore vzdržati samo na zdravi podlagi stoječ list. Svoj čas so imeli Slovenci v Ameriki kar šest slovenskih listov. Prvenstvo med njimi si je pridobil in ohranil »Glas Naroda«, dasi so se klerikalni listi trudili in se še trudijo, da bi mu podkopali tla. »Zora« je kmalu po rojstvu umrla, zdaj je ponehal tudi v Pueblu (Color.) izhajajoči »Mir«, tisti, ki je posebno rad poročal 0 cerkvenih balih. Ni škoda! Ameriškim Slovencem bi dva lista popolnoma zadostovala in je občni stvari na škodo, če se snuje toliko nepotrebnih listov. — Društvene godbe velika ljudska veselica se vrši jutri ob polu 4. uri popoldne na Kozlerjevem vrtu. Vreme obeta biti ugodno, tudi barometer kaže dobro. V slučaju pa, da bi bilo skrajno neugodno vreme, treba bo veselico preložiti na nedoločen čas, zakaj bližnje nedelje so tako zelo vse zasedene z veselicami, da za društveno ni več prostora. Že danes in na tem mestu je najiskrenejše zahvaliti ljubljanske trgovce, ki so nam z resnično krasnimi dobitki pripomogli do šaljivega srečolova. — Jutrišna veselica ima s svoje materijalne strani položiti temelj novi napravi v društveni godbi, namreč enotni obleki uniform. Želja, da bi imela godba enotno obleko, se je že oglašala z raznih strani. Odbor je še zadržaval sklepanje o tej stvari z ozirom na neugodne finančne razmere društvene. Res je, da je uniforma pri godbi nekaj zunanjega, vendar se mora priznatu da na širše občinstvo enotna obleka godcev napravlja ves drug utis kakor pa raznobarvana ali brezbarvna obleka in obleka raznih nedolžnih krojev. Izražena želja torej postane v kratkem istina, kajti našel se je način, da dobe godci z malimi stroški uniformo. Jutri pa, kakor rečeno, je treba položiti temelj tej novi napravi s krepko denarno podporo. Zatorej, Ljubljančani, in posebno oni Ljubljančani, ki želite, da se stolnemu mestu Ljubljani ohrani in vzdržuje lastna civilna godba, jutri polnoštevilno na krov. Na svidenje popoldne pri Kozlerju! — C. kr. poštni in brzojavni uslužbenci v Ljubljani prirede dne 24. avgusta t. 1. na čast Njega Veličanstva sv. mašo pri sv. Jakobu. Pri maši bode pel pevski klub. Sprevod bode spremlje-vala ljubljanska društvena godba. Popoldan prirede koncert na Koslerjevem vrtu spojeno z ljubavno pošto in Coriandoli-corsom. Pri koncertu bode svirala ljubljanska društvena godba. Druga društva se prosijo, da se na to ozirajo. — Nesreča. Posestnik Ant. Feme iz Šmartnega pri Litiji in Anton Jereb iz Malega Trebeljeva sta pustila včeraj popoldne na Poljanski cesti št. 24 dvoupre-žen voz, sama pa šla k jermenarju Jagru kupovat konjsko opravo. Konja, ki sta bila na cesti brez varuha, sta se splašila in dirjala po Poljanski cesti proti sejmišču. Pred hišo štev. 60 sta se igrala 21(8letna dečka Miroslav Hiiufel in Riko Dejak, oba stanujoča na Poljanski cesti št. 60. Plašna konja sta zavila prav pred hišo in podrla oba dečka ter ju povozila. Hiiufel je bil na levi roki težko telesno poškodovan. Dejak pa je zadobil na glavi samo lahke poškodbe. Hiiufelja so prenesli v deželno bolnico. — Navihan cigan. Včeraj mesec prišel je cigan Ivan Hudorovič na ljubljanski semen ogledat si konje. Presku-šaval jih je, gonil po semnju in »tadlal« vsakega, kakor da bi jih mislil nakupiti celo tropo. Prišla je vrsta tudi na konja posestnika Antona Bončeta iz Mošenj pri Kranju. Konj, kakor mož sta ciganu posebno ugajala, in tukaj se je začela kupčija. Cigan je tolkel na roko Bončetu in se pridušal toliko časa, da sta se pogodila za kupnino 200 K. Pit sta šla tudi »likof«, kjer bi moral Hudorovič Bončetu plačati konja, toda imel je samo 40 K. Konj mu je pa tako ugajal, da ga je hotel na vsak način imeti. Kakor noben cigan, tako tudi ta ni prišel vsled tega v zadrego. Začel je postajati neverjeten in trditi, da ima konj gotovo »tadle«, ker ga je tako ceno kupil in da bi mu dal nanj samo 40 K, ako bode pa uvidel, da je konj dober, pošlje mu še ostalih 160 K črez osem dni. Kmetic si svest, da je konj dober, in da ga je tudi dobro prodal, vsedel se je na ciganove limanice in mu te pogoje dovolil. Preteklo je osem dni, denarja ni bilo, preteklo je 14 dni — denarja še ni bilo. Sedaj se je Bončetu zasvetilo, da ga sploh ne bo. Prišel je včeraj na semenj, da bi našel cigana ali konja. Konja je res našel pri nekem drugem posestniku z Notranjskega, a cigana ni bilo. Cigan je bil isti dan, ko je imel poslati Bončetu denar, že konja zamenil in še povrhu dobil 120 K. Tako ima sedaj cigan Hudorovič konja zastonj, povrh pa še 80 K za »nadaljne likofe«. — Na včerajšnji semenj dne 8. t. m. je bilo prignanih 837 konj in volov, 259 krav in 146 telet — skupaj 124-glav. Kupčija je bila živahna. Kupci so prišli iz Trsta, Gorice, Koroškega in Morave. — Angleški vojaški konji. Na včerajšnjem ljubljanskem semnju so se prodajali konji, ki so bili kupljeni za angleško vojsko. * Najnovejše novice. Poneverjanja. Na Dunaju je neki J. Strudl kasiral za svojo tvrdko 12 000 K ter jih zaigral. V Bischofshofenu so zaprli želez-ničnega predstojnika pl. Milborna, ki je poneveril 16.000 K. — Kmečki nemiri v Italiji so se znova pojavili. V Casani je napadlo 400 upornih kmetov neko graščino. Orožniki so streljali. — Ves občinski zastop zaprt. V \Vyczulki v Galiciji so zaprli občinskega predstojnika in vse svetovalce, ker so odgnali tuje delavce, ki so prišli namesto Strajkujočih domačinov na delo. — Strašna nevihta je razsajala dne 7. t. m. na severnem Moravskom Požeto žito je burja od- W0tT Da|je v prilogi. Priloga „Slovenskomu Narodu" št 182, dn6 9. avgusta 1902. nesla s polja, blizu Kutnegore je podrla skedenj, vsled česar je bilo pet oseb ubitih, pet pa ranjenih. V Tešinu je ubila strela nekega cestarja in komptoiristi. — Kvarantena v Trstu. Vsled kolere v Alesandriji imajo od tam došle ladje desetdnevno zdravstveno opazovanje v Trstu. — Stavbnioder se je podrl v Radovici pri Miinstru ter pokopal 30 delavcev. Pet je mrtvih, ostali so težko ranjeni. * Iz življenja češkega časnikarja. Karel Turna, urednik »Nar. Li stov«, je obhajal te dni 401etnico svojega časnikarskega delovanja ter je obenem dovršil 5000. vvodni članek. * „Dakel" sovražnik vlečke. Kakor drugod — seveda tudi pri nas — razširila se je neumna in nezdrava moda vlečk pri ženskih oblekah posebno v Zagrebu. Ondutna javnost se zaman bojuje proti temu modnemu škratu, ki vzdiga prah ter širi bacile. Sedaj pa se je pridru žil javnosti z dobrim uspehom neki razu men jazbičar. Zadržuje se največ na javnih promenadah, in če le zagleda, da se za kako damo vleče podaljšano krilo, skoči ves besen na vločko, laja in vleče ter se pusti na vlečki prevažati. Niti dobra niti huda beseda ne pomaga, ter šele zapusti svojo žrtvo, kadar dama vzdigne vlečko. In kar niso hotele dame niti iz higijeničnih niti estičnih ozirov opustiti, opuščajo sedaj iz strahu pred neizprosnim »dakelnom« Dobro bi bilo tudi v Ljubljani par takih živalic na ta način dresirati. ' Zobe je dobil. Pred malo meseci je prišel 551eten kmet k nekemu zdravniku na Dunaju ter mu pripovedoval, da je v svojem 25. letu izgubil vse zobe, zdaj pa da se mu je močno raz bolela spodnja čeljust. Zdravnik je spo znal, da mu ondi naraščajo novi zobje. Po treh mesecih pa je dobil kmet 18 ne vih zobov, 10 na spodnji, 8 pa na zgornji čeljusti. To je najbrže jako redka prikazen, da človek dobi tudi na stara leta nove naravne zobe. Z zobmi modrosti, ki jih dobi človek v 18. letu, se navadno konča rast zob. 'Ženski postajenačelnik. Gdč. Horakova se ni dolgo veselila svojega do stojanstva kot postajenačelnik. Te dni je bila kot navadni železnični uradnik premeščena v Meran. * Stara devica. V ponedeljek je umrla v Mor. liudejovicah gdč. M. Klin kova v 93. letu. ' Jan Hus obsojen. Na Videnjki je bil te dni obsojen poštni uslužbenec Jan Hus na 24 ur v zapor, ker je svojemu nečaku, 10 letnemu sinčku svojega brata, privoščil preveč vina, da je imel revček 4 dni mačka. ' Samomor starca. 90letni Jernej Prčik v Kijevu na Moravskom si je pred kratkim podrezal vrat in je vsled tega umrl. * Pobožen brat. V Tamsvvegu na Solnograškem je naznanil zdravnik oblast-nijam, da je našel pri krojaču Santnerju v Litzeldorfu njegovo lastno malo slaboumno sestro mrtvo v zaboju v svinjskem hlevu. Ista je imela pri svojem bratu izgovorjeno stanovanje, a takoj po materini smrti jo je zaklenil brat v svinjski hlev, kjer je ležala v zaboju ter vsled oteklih nog tudi umrla, ne da bi se brat količkaj zanjo brigal. In ta brat je znan kot naj hujši pobožnjak v fari, ki ne opusti nobene maše v delavnikih. ! .Eden, ki ne potrebuje zaslužka. V toplicah v Taraspu je srečala nedavno na sprehodu soproga nekega bankirja lepo oblečenega moža z mrežo za metulje loviti ter je tudi imel v škat lji zbirko prav lepih metuljev. Gospa je mislila, da se bavi mož z lovom metuljev le zato, da jih kopališčnim gostom proda ter se je pri razstanku tudi milostno ponudila, da mu odkupi par metuljev za svojega sina. Toda kako je bila užaljena ku je mož dober zaslužek odklonil, češ, da nabira metulje le zase. Vprašala je na takarja, kdo je ta ošabni mož. Natakar odgovori: Verjamem milostiva, da ta mož ne prodaja metuljev, saj mu, hvala Bogu tudi ni treba, kajti to je — lord Roth schild iz Londona!« * Velikansko poneverjenje v Sobotici. Kmalu bo skoraj leto, da je odšel vladni komisar Both iz Budapešte na razne anonimne ovadbe revidirat občinsko upravo v Sobotico. Sedaj je revi zijo dovršil a obenem tudi dokazal, da je občina takorekoč bankerotna. Okoli 2 mi lijon kron je sploh zginilo brez vsacega računa, trikrat tolika svota pa je tudi izdana, ne da bi bila postavno vknjižena. Dolgovi občinskim upnikom so se krat-komalo črtali ter se jim dajale še nagrade iz občinske blagajne. Župan si je kar tisočake zaračunal za komisije, katerih v resnici ni bilo. Denar je smel sprejemati vsak uradnik ter ga po svoji volji vknji-ževati. Prave glavne knjige niti ni bilo a tudi pomožne knjige so vse križem črtane, radirane in popravljene. V preiskavi je ves občinski svet z županom vred ter vsi obd. uradniki, potem tudi en finančni svetnik, notar, zdravnik itd. Darovanje Izaka. V vasi Wronki je pripovedoval katehet svojim šolarčkom o darovanju Izakovem iz zgodb sv. pisma. Otroci so jako pazili, kar se je spoznalo potem, da so popoldne vprizorili igro »Darovanje Izakovo«. Šestleten dečko je zbral več »enakomislečih«, iz opeke so napravili oltar, naložili lesa in dračja. Za daritev so izbrali dveletno sestrico enega šolarčka. Deklico so položili na grmado, privezali in grmado zanetili. Otrok je začel vpiti in preplašeni abrahamčki so se razŠkropili. Na srečo so slišali vpitje sosedje, ki so »žgalno žrtev« rešili še o pravem času. * Dobra nagrada. Za lečenje prejšnjega ameriškega prezidenta Mac Kinleva je izplačala ravnokar ameriška vlada zdravnikom 45000 dolarjev nagrade. * Kako imamo hraniti in negovati kanarčke. Vsako jutro dajmo ptičku svežo vodo in konopnega semena ter nastrgane redkve. Ne dajajmo ptičku sladkorja, ki provzroča kisline. Da mu napravimo boljši tek, dajajmo mu semintja nekaj salate ali olupkov od sadja. V vodo mu primešajmo dvakrat na teden malo soli. V sobi, kjer imamo kanarčka, ne smemo kuhati ali kaditi, taka soba je pravcata mučilnica za nežnega ptička. * Suša v Avstraliji. Radi dolgotrajne suše v Avstraliji pogine vsak dan na tisoče ovac. V prejšnjih letih so za-mogli farmerji o priliki suše svoje ovce v druge pokrajine, kjer ni vladala suša, s zgubo prodati, toda letos tamkaj nihče več ne prebiva. Dosedaj so tudi ovce krmili z umetno krmo, toda kljub temu so ovce poginole. Vlada je razveljavila carino na krmo, da tako farmarjem pomaga. Večina vlakov vozi sedaj le še vodo v pokrajine, kjer je zavladala suša. Tudi več ljudij je že radi suše umrlo. * Bil je reven a vendar imel denar. V New Vorku našli so dne 11. julija v vodi možko truplo. V žepih njegove obleke so dobili listek z imenom Albert Lieb in denarno nakaznico za 709-33 dolarjev. O mrtvecu je policija obvestila bančno tvrdko Sehultz & Ruckgaber in sledja je izjavila, da je dotično denarno nakaznico že pred tednom dni hotel nekdo spremeniti v denar. Ker se pa dotičnik ni zamogel legitimirati, mu denarja niso dali. Možje dejal blagajniku, da ga v New Vorku nihče ne pozna. Ker ni mogel dobiti svojega denarja, je obupal in iskal v vodi rešitve. : Grozodejstva divjakov na Solomonovem otočju. Iz poštnih po ročil, katera so došla s parnikom »Mona« iz Avstralije poročajo da je parnik »Rio Loe« s katerim so se peljali delavci na Salomonovo otočje, dospel v Bribone s strašnimi novicami, katere je pisal neki Svvanson v Maran Guadalcanar na imenovanem otočju. On je naznanil, da je sredi divjakov, ki so sklenili vse bele pomoriti Kapitana državnega parnika »Roderik Dhu« so na Ura umorili. Isto tam so usmr tili tudi misijonarja in njegovo soprogo. Glave svojih žrtev so divjaki nosili na dolgih drogih nataknjene. Tudi one divjake, ki so bili belim naseljencem prijazni so pomorili in jim porezali glave. Divjaki so radi tega sklenili pomoriti vse bele, ker je vlada izdala zakon, da domačini ne smejo več delati na sladkorjevih nasadih v Queensland. S\vanson je prosil za takojšnjo pomoč, ker se je bati, da se bode prelivanje krvi ponovilo. Društva. _ — Zveza slovenskih kolesarjev naznanja svr im članom, da je dovolilo italijansko finančno ministrstvo z odlokom z dne 27. julija 1902, 4318 članom »Zveze« od 1 septembra t. 1. dalje zopet prehod čez italijansko mejo, ne da bi bilo treba pri obmejnem carinskem uradu vložiti carino za kolo. Kdor izmed cenjenih članov želi tedaj na Laško, naj blagovoli vposlati odboru »Z. S. K.a fotografijo, na kar mu bo takoj dostavljena za prehod potrebna legitimacija. Brez legitimacije s fotografijo je prehod nedopusten. Objednem se obveščajo člani, da se bodo ustanovile v kratkem nove pomočne postaje v Košani, Prvačini, Škofljici, Toplicah in Višnji Gori, stare postaje pa se bodo preskrbele z raznimi potrebščinami. Pojasnila o pristopu daje drage volje odbor. — Kolesarsko društvo „Ilirija" priredi 15 t. m., oziroma v slučaju slabega vremena 17. t. m. popoldansko veselico pri »Novem svetu«, združeno s petjem, godbo, plesom in kegljanjem. Glavna točka pa bode dirka, od Kosler jevega vrta pa do Novega sveta. Vozilo se bode na kolesih kolikor možno počasi. Kolesarji, ki dovozijo na cilj najbolj počasi, ne da bi stopili raz kolesa, dobijo darila I, II in III. Druge podrobnosti priobčimo pozneje. — Slovensko zidarsko in tesarsko društvo priredi jutri, v ne deljo 10. avgusta ob 10. uri dopoludne v društvenih prostorih izredni občni zbor, ter opozarja svoje člane na važnost tega občnega zbora, da se istega polnoštevilno udeleže. Slučajno, da bi ta izredni občni zbor ne bil sklepčen, zboroval bode isti zbor poldrugo uro pozneje t. j. ob pol 12. uri dopoludne, ne glede na število članov. Ljubljana dne 9. avgusta 1902. — Jakob A c c e 11 o. — Tombola in koncert prostovoljnega gasilnega društva Vič-Glince dne 3 avgusta t. 1. na restavracijskem vrtu pri Travnu na Glincah obnesla se je vzlic nestanovitnemu vremenu v vsakem oziru povoljno. Ob dolo čeni uri napolnili so se vsled slabega vremena saloni in veranda, kakor tudi na vrtu bilo je polno občinstva. Po vspre-jemu vnanjih društev in sicer z Brezovice, Dobrove, Ljubljane, Spodnje Šiške, Šte-pane vasi in Virda, pričela je društvena godba ljubljanska marljivo svirati dobro izšolane komade pod vodstvom vrlega g. Benfška, med tem ko se je gasilno dru štvo neprestano trudilo s prodajanjem tablic za tombolo, katerih je lepo število spravilo v denar. Okrog 1/a6. ure pričela se je tombola, od katere prvi dobitek — čvrstega bika — je dobila neka deklica z okolice. Vsled lepega števila činkvinov, kvatern, tern in amb, bilo je mogoče lepo število vdeležencev razveseliti z dobitki, za kar gre v prvi vrsti zahvala blagim dobrotnikom in prijateljem društva, gospodom tovarnarjem, trgovcem in obrtnikom z Ljubljane in okolice, kateri so drage volje vstregli prošnji društvenega odbora ter podarili tolikanj in tako lepih dobitkov. Po končani tomboli nadaljeval se je koncert, pričela je šaljiva pošta prav dobro funkcijonirati, kakor tudi coriandoli-corso in ples na prostem, kateri je trajal pozno v noč. Vedno čili možki pevski zbor Viške in Glinške čitalnice je pod vodstvom g. Mama zapel več zborov in s tem povečal lepo veselico. Društveni odbor oziroma celo društvo pokazalo nam je vnovič, kaj se zamore s složnostjo, pridnostjo in vztrajnostjo doseči, lep čisti dohodek okrog 300 kron je gotovo lep dokaz, da se ni vstrašil ne dela, ne truda, brez svoje koristi, samo zato, da se odplača društveni dolg. Književnost — Izvršilni red'1. Ravnokar je društvo »Pravnik« v lastni založbi izdalo III. zvezek zbirke zakonov v slovenskem jeziku. V tem zvezku je priobčen izvršilni red z dne 27. maja 1896 drž. zak. čt. 79 z uvodnim zakonom z dne 27. maja 1896 drž. zak. št. 78 in drugimi zadevnimi zakoni, ukazi in razpisi ter odločbami c. kr. najvišjega sodišča. Uredil ga je c. kr. sodni tajnik g. Ivan Kavč ni k. Mimo te vsebine obsega tudi natančno kazalo in terminologijo, prirejeno porazumno s c. kr. ministrskim tajnikom g. dr. Jankom Babnikom in urednikom drž. zakonika g. dr. Franom Vidicem. Prav zaradi tega, ker to delo obsega vse naše izvršilno pravo tvoreče zakone in pred pise in, kar je posebno važno, judikaturo najvišjega sodišča, bode isto neobhodno potrebno vsem praktično delujočim juristom, pisarniškim uradnikom in izvrše valnim organom ter jo toplo priporočamo. Knjiga, ki so jo prav lično natisnili J. Blasnikovi nasledniki, vezal pa jako ukusno knjigovez Iv. Bonač v Ljubljani, stane 6 K ter se naroča pri odboru društva »Pravnik« na roke g. dr. Danila Maja-ron a, odvetnika v Ljubljani. Kupnino pa vsak lahko plačuje tudi v mesečnih obrokih po 2 K, izvrševalni organi pa po 1 K, začenši s 1. septembrom 1902. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 9. avgusta. „Allgemeine Correspondenz" je pred nekaj dnevi priobčila poročilo, da je bila te dni, ko se je mudil rumunski kralj pri našem cesarju v Ischlu, dogovorjena avstrijsko-rumunska vojna konvencija, naperjena proti Rusiji. Veleoficiozni „Fremden-blatt" je to vest odločno demen-tiral. Sedaj se je zopet oglasila „Allg. Corr." in z ozirom na „Frem-denblattovo" izjavo vzdržuje svojo vest. Dunaj 9. avgusta. Opaža se mnogo, da tukajšnji vojaški list pripisuje veliko važnost dejstvu, da gradi Švica ob avstrijski meji utrdbe. Švicarska vlada pojasnjuje, da se grade te utrdbe le za vajo vojaštva, a temu se tukaj nič prav ne veruje. Rim 9. avgusta. Bivši transvaalski minister zunanjih del, dr.Reitz, seje tu izrekel, da Burov niso premagali Angleži, nego da sta jih premagala lakota in beda. Buri niso zadovoljni z mirom in se tudi nečejo podvreči Angležem, marveč se izseljujejo v Madagaskar. Petrograd 9. avgusta. Cesar Viljem je zopet odpotoval v Nemčijo. V Revalu sta imela ruski minister zunanjih del, grof Lamsdorff, in nemški kancelar grof Biilovv dolgo konferenco. Bruselj 9. avgusta Burski general Luka Maver je sinoči tu umrl. Vest, da se hoče K r u g e r vrniti v Južno Afriko, je popclnoma neresnična. Listnica uredništva. Gosp. A. lt.1. v It.t Prosimo za dotično poročilo — čim prej, tem bolje! Borzna poročila. Dunajska borza dne 8. avgusta 1908. Skupni državni dolg v notah . . . . 101 90 Skupni državni dolg v srebru .... 101 75 Avstrijska zlata renta....... 121 55 Avstrijska kronska renta 4% .... 99 90 OgrBka zlata renta 4°/........ 121 : • j Ogrska kronska renta 4° ..... 98 — Avstro-ogrske bančne delnice .... 1594'— Kiaditne delnice......... 688 50 London vista.......... 239 80 Nemški državni bankovci za 100 mark 117 06 20 mark . . ;......... 2342 20 frankov........... 19 07 ItalijansKi bankovci........ 94 20 C. kr. cekini........... 11 26 Žitne cene v Budimpešti dne" 9. avgusta 1902. Termin. Pšenica za oktober .... za 50 kg K 6 6P> „ april 1903 ..... 50 „ „ 7 02 Rž „ oktober .... „ 50 „ a 675 Koruza „ avgust . . . . „ 50 , „ 484 „ maj 1803.... 50 „ „ 6 04 Oves „ oktober . . . . „ 60 „ „ 632 Efektiv. Nespremenjeno. Darila. Upravnlitvu na&ega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila In Metoda. Gospici Anica Močnikeva in Eda Orožnova iz Kamnika 50 K. kot skupilo za od g. Slatnarja, tiskarja iz Kamnika, družbi darovane in v Ilir. Bistrici pri glavni skupSčini prodane razglednice. — Živeli veleduSni darovalec in požrtvovalne prodajalke ! Za prebivalce mest, uradnike I. t. d. Proti težkotam prebavljenja in vsem nasledkom mnogega sedenja in napornega duševnega dela je uprav neobhodno potrebno domače zdravilo pristni ,,Moll-ov Seidlitz-prašek", ker vpliva na prebav-benje trajno in uravnovalno ter ima olajševalen in topilen učinek. Škatljica velja 2 K. Po postnem povzetji razpoSilja to zdravilo vsak dan lekar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj, na DUNAJI, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MOLLi-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 3 (12—11) * Lekarnarja Julija Sehauinanna moI za ieledee je pridobila tekom več kakor 20 let najboljši glas kot dietetično sredstvo in vsled tega je naSla tudi vsesploSno razširjenje. Vpliva točno in zanesljivo pri različnih nerodnostih prebavljanja, pri želodčnh nadlogah, kadar se napravljajo (v želodcu) kisline, pri riganju itd., tako da se v obče smatra kot staro izpričano domače zdravilo. Da tako izborno vpliva, zato se ima zahvaliti racijonalnemu skladu, in nebrojna priznanja dokazujejo, kako priljubljenost si je pridobila Schaumannova sol za želodec. Ro - r A . Južne železnica postaja: Pol en ne fS) Kfknpl (Poltschach). » »VVf'V.I Kra»no prebivališče za po leti. Preizkušeno zdravilišče za bolezni • iCfliPP želodcu, na jetrih in ledvicah, a« t^cll'v'v' sladkorna bolezen (diabetis), ioičn« _. kamene, katar h e v gol tancu in M "V. Slatina, vrhiju wa. Prospekti te dobe pri ravnatelju. Proti prahajem, luskinam in izpadanju las deluje najboljše priznana Tanno-GbiDin tinttnra za lase katera okrepenje laslsee, odstranjuje luike in preprečuje Izpadanje lat*. 1 steklenica z navodom 1 H.. RazpoSilja se z obratno poŠto ne manj kot dve steklenici. Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medic, mil, medicinah vin, specijalitet, najfinejših parfumov, kirurgičnih obvez, svežih mineralnih vod i. t. d. (520—24) Deželna lekarna Milana Lensteka v Ljubljani, Resljeva cesta št. 1 poleg novozgrajenega Fran Jožefevega jubil. mostu. Umrli so v Ljubljani: Dne 7. avgusta: Fran Jane, mizar, 59 let, Hranilnična cesta št. 10, vnetje slepega črevesa. V deželni bolnici: Dne 4. avgusta: Jožefa Senkinc, kajžarjeva žena. 53 let, vnetje ledij. T hiralnici: Dne 5. avgusta: Marija PrelovSek, delavka, 67 let, vodenica. Mateorologično poročilo. Viiina nad morjem 800-2 m. Srednji sračni tlak 750*0 mm. -t-> Cas opazovanja Stanje te al i barometra Is Vetrovi Nebo IS U < v mm. m m 9. zvečer 7. zjutraj 2. po pol- 7336 733 1 «36 7 20-8 18 0 16-2 sr. svzhod si. svzhod sr. szahod jasno pol. oblač nevihta Srednja včerajšnja temperatura 216°, nor* male: 19*4°. mBMm&š%&& ki »I in« najboljša zdravilna in osvežujoča pijača, ki se je vedno dobro obnesla pri želodčnih in črevesnih boleznih, pri boleznih ledic in mehurja, in jo priporočajo najodličnejsi zdravniki kot bistveno -poca.pl-ra.l-rj.o sredstvo pri Kar-lovovarških in drugih kopalnih zdravljenjih, I kakor tudi po rabi teh toplic in za nadaljno zdravljenje. (30—3j V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastner-ju in Petru Lassnik-u in v vseh lekarnah, večjih špece-rijah, vinskih in delikatesnih trgovinah. Stanovanje v III. nadstropju s 3 sobami, kuhinjo in pri-tiklinami se s 1. novembrom odda. Več se izve v Židovskih ulicah Št. I, I. nadstropje. (1901—1) Mlad trgovski pomočnik z dežele, z dobrimi spričevali, se sprejme v trgovino z mešanim blagom pri Franc GscheMa-tu v Radečah na Dolenjskem. (1852—1) Ponudbe naravnost na firmo. Fotograficni aparat dobro obranjen z vso pripravo, ki je pred enim letom veljal 220 K. je sedaj dobiti za jako nizko ceno. (1894—1) Kje? pove upravništvo „Slov. Naroda". Opr. St. firm. 251. Firm. p. t. I. 15. Izbrisalala se je v tusodnem registru za firme posameznih trgovcev: Ii|ubl|anaz Juhami Fnlilan, Colonial- Specerei- und Farbwarenhandlung, vsled prodaje trgovine. C kr. deželno sodišee. Ljubljana, 5. avgusta 1902. (1887) Pri podiranju starega gimnazijskega poslopja prodaja se različna stavbena tvarina kakor: (1900-1) zidarska in strešna opeka, opeka za tlak, kamenje in kamenitne plošče, lesovje iz podstrešja, okna, vrata i. t. d. Prodaja se na licu mesta. Kdor ve za stanovanje Alojzije Princ, ali mu je sicer kaj znanega, naj blagovoli naznaniti podpisanemu. Ivan Novšek v Ljubljani (1903) Sv. Petra cesta hiš. štev. 17. o 17 m I a Je brošurat bstrukcija v deželnem zboru ter se dobiva v „paradni tiskarni" v Ejubljani. Cena fO vin., po posti *** vin. komadov lO kron. lOO Dr=- 3van Tavčar vsprejme Kavnokar Je Izšla knjlžlen »Cerkvene pristojbine" —*i štolnina za Štajersko, Koroško in Kranjsko. II. natis. Cena 12 kr. (24 h) Založil in prodaja Kok Ih-oIVnlk v LJubljani, FlorlJMiiHbe ullee Al. 33. Dobiva se tudi %' l«. rnlmr-Jei 1 knjlararnl v LJubljani. (1855—3) NB. Pošilja se sauin proti predplačilu ali povzetju. Po povzetju se manj kakor 6 izvodov ne razpoSilja. Hune**, dne «». avaruHta aveacr, In v nedeljo, dne IO. ti % k i ■ h i h zjutraj, popoludne In zveeer v S vi cariji velik koncert slovite ogrske narodne kapele Torina Toni iz Velike Kaniže, broječe 10 mož. Ista je bila an-gažovana na Dunaju, na Nizozemskem, v Prusiji, na VirtenberSkem in Saksonskem in je koncer-tovala pred Vis. grofinjo pl. Lonyay in pred princem Emanuelom Orleanskim. Za četek ob 8. uri. Vstop prost. K mnogobrojnemu obisku vabi najuljudneje (1892; Torina Toni, kapelnik. Veliki krah! New-York in London nista prizanašala niti evropski celini ter je bila velika tovarna srebrnine prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgolj proti majhnemu plačilu delavnih moCi. Pooblaščen sem izvršiti ta nalog. Pošiljam torej vsakomur Bledeče predmete le proti temu, da se mi povrne gld. 6-60 in sicer: 6 komadov najfinejših namiznih nožev s pristno angleSko klinjo; 6 kom. amer. pat. srebrnik vilic iz enega komada; 6 kom. amer. pat. srebrnih jedilnih žlic; 12 kom. amer. pat. srebrnih kavnih žlic; 1 kom. amer. pat. srebrna zajemal niča za juho; 1 kom. amer. pat. srebrna zajemalniea za mleko; 6 kom. ang. Viktoria čašie za podklado; 2 kom. efektnih namiznih svečnikov; 1 kom. cedilnik za čaj; 1 kom. najiin. sipalnice za sladkor. 49 komadov skupaj samo stid. «•<;<>. Vseh teh 42 predmetov je poprej stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni gld. 660. Ameri-Čansko patent srebro je skozi in skozi bela kovina, ki obdrži bojo srebra 25 let, za kar se garantuje. V najboljši dokaz, da leta inserat ne temelji na ■arMBoaJbrjfaaul **t«e-B»»«»liI zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago vSeč, povrniti brez zadržka znesek in naj nikdor ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to krasno garnituro, ki je posebno prikladna kot prekrasno svatbeno in priložnostno darilo kakor tudi za vsako boljše gospodarstvo. Dobiva se edino le v (211—27) A. IlIIfSCHBEltG-tt Eksportni hiši a: ričanskega pat. srebrnega blaga na Dunaji II., Rembrandtstr. 19/M. Telefon 14597. PoBiljase v provincijo proti povzetju, ali če se znezek naprej vpoSlje. ^CA>^ Čistilni prašek za njo IO kr. *~ Pristno le z zraven natisnjeno varstveno znamko (zdrava kovina). Izvleeek Iz pohvalnih pisem. Bil sem s posiljatvijo krasne garniture jako zadovoljen. Ljubljana. Oton Bartnsch, c. in kr. stotnik v 27. peSpolku. S pat. srebrno garnituro sem jako zadovoljen. Tomaž Rožane, dekan v Mariboru. Ker je VaSa garnitura v gospodinjstvu jako koristna, prosim, da mi pošljete Se jedno. Št. Pavel pri Preboldu. Hr. Kamilo Rohm, okrožni in tovarni&ki zdravnik. Absolviran pravnik želi vstopiti pod ugodnimi pogoji v notarsko pisarno kot notarski kandidat. Ponudbe naj se pošiljajo na upravništvo „Slov. Naroda". (1902) i\ova rasi Jas ! Nobene plese več! Občudovanja vredno kozmetično sivdstvo, katero možu, ženi in otroku podeli krasne lase. — Zabranjuje izpadanje las, odstranjuje prhaje, in napravi vsake lase težke, dolge in svilnato mehke. Prezgodaj osiveli lasje zadobe brez barvanja zopet svojo naravno barvo. Pod imenom „Lovaerin" znašli so T Ameriki kozmetikum, ki je povsem ratlinski produkt in za najnežnejSo kožo popolnoma neškodljiv. — Nikakega vzroka ni, zakaj bi Vi ali Taši otroci imeli slabe in redke lase. Zdravi lasje nas varujejo po leti in po zimi in brez zdrave rasti las so otroci in odraščeni vedno podvrženi prehlajenju. Bolezen materina ali otrokova ugonobi dostikrat korenine las, in narava potrebuje leta, da nadomesti ta nedostatek. Kdo bi mogel torej dvomiti o lastnostih tega čudovitega sredstva pri tisočih potrdilih, katera imamo od oseb, katerih verjetnost je vzvišena nad vse dvome. V nekem pozornost vzbujajočem članku v v „Međicinisch - chirurgisches Centralblatt - u", Dunaj št. 52 od 27. decembra 1901 poroča, naštevajoč konkretne slučaja, znani dunajski zdravnik dr. med. A. Kulszvcki o svojih poskusih in sijajnih vspehih, ki jih je dosegel z „Lovacri-nom-. Iz teh zanimivih podatkov se z neovrg-ljivo jasnostjo razvidi, da imajo v „LavacrinuJ zelo znamenito in zanesljivo sredstvo proti pleši, izpadanju las in prhajem. Sedaj ni nobenega opravičila za laskino izpadanje las ali plešo, kakor kaže jasno gorenja slika. Nekaj zdravniških sodbi VaS „Lovacrin" je tukaj v Šestih slučajih Seborrhoe (prbaji) z Effluviumom (izpadanje las) izvrstno služil in jaz ne bom zamudil, istega v pripravnih slučajih zopet vporabiti Na vsak naCin Vas prosim, da mi pošljete še 3 steklenice „Lo-vacrina". Med dr. Ladislav Vorncki, Lvov. — Od Vas mi poslanim „Lovacrinom" sem v Štirih slučajih prezgodnje pleše, oziroma bolehavega izpadanja las dosegel celo prijetno izboljšanje in bom idtega v svoji praksi vedno rad priporočal. Med. dr. Josip Karos, Budimpešta. — Po Vašem priporočilu sem „Lovacrin'* večkrat vporabljal in lahko resnici na ljubo potrdim, da mi je isti proti tvoritvi luskin in v sorodnih slučajih jako dobro služil, radi česar ga bom Se nadalje priporočal. Med. dr. Ludvik Garner, Lebenv ^Ogrsko;. — Z „Lovacrinom" sem dosedaj zelo zadovoljen. To je prvikrat, da zadobivam zaupanje v kako sreastvo zoper izpadanje las. Sam na sebi sem opazoval antiaeborrhoični učinek in sem zapazil, da poganjajo na poprej golih mestih majhni lasje. Jaz ga bom protežiral tudi v svoji domovini. Med. dr. Kazimir Schamet, Lvov. — Ako se vspehi ne izpremene, sem z „Lovacrinom" zelo zadovoljen. Očisti kožo milo in krepko in pri tem se opaža tudi pomnožena rast las. Prvi učinek sem opazoval sam na sebi in sem bil zelo vesel eklatantnega vspeha. Med. dr. Franc Ernst, Tomasy, Ogrsko. — Vaši želji rad ustrežem in potrjujem, da mi je „Lovacrin" v slučajih Seborrhoe (tvoritev prhajev) izvrstno služil, posebno pri začetku izpadanja las. Med. dr. Julius Korn, Klausenburg (Sedmograško). Madtem, ko je „Lovacrin" namenjen, da zabranjuje pri starejših osebah prhaje, izpadanje las in plešo, je važno za vsako mater, da ve, da se nahaja kozmetično sredstvo, katero pripravi njihovim malim ljubljencem divne kite. Cena veliki steklenici „Lovacrina", ki zadostuje za več mesecev, 5 K, 3 steklenice 12 K, 6 steRlenic 20 K. Pošilja se proti poštnemu povzetju ali takojšni vpošiljatvi denarja po avstrijskem skladišču. M, Feith, Dunaj Vil., Maria-hilferstrasse Nr. 38. (1809-2) V Ljubljani ima v zalogi A. Kane, dr^ugerist. z dobrimi spričevali, nemškega in slovenskega jezika zmožen, zeli službo pre-meniti, najraje v kako mesto. Ponudbe naj se blagovolijo pošiljati na upravništvo »Slov. Naroda«. ( 867—3) Dobro ohranjeno (1880—2) se proda za nizko ceno 90 K. Naslov pove upravništvo »Slov. Nar.«. Usnjarski pomočnik se sprejme takoj pri (1897—1) Matevžu Završnik-u usnjarskem mojstru v Cerknici pri Rakeku. Iztirjen«. prodajalka ia blapićarica z dobrimi spričevali, želi vojo sedanjo službo premeniti. (1848—3) Naslov pove upravništvo »Slov. Nar.«. Stanovanja z 1 in s 4 sobami se oddajo za november termin v novi Pogačnikovi hiši v Cigaletovih ulicah tik justične palače. — Več istotam od 1—popoldne. (1891) Čevljarsko orodje z izvrstnim strojem in nekaj hišne oprave, pripravno za vsakega mojstra in pomočnika, se po ceni proda. Več se izve v Radovljici, Pod mestom št. 12. Sprejme se takoj mlad (1893-1) trgovski pomočnik izurjen v prodajalni mešanega blaga. — Ponudbe ua M. Sbil v Mokronogu. Opr. st. Firm. 251. Firm. p. t. II. Vpisala se je v tusodni register za firme posameznih trgovcev: Ij.junljana, Vodnikove ulice St. 2, 1%'. Fabiana niial. Anton korbnr — Joli. Fabian' Anton Uorbnr, trgovina s kolonijalnino, Špecerijskim in barvnim blagom. — Colonia!-, Spezerei- und Farbwaren-handlung; imetnik: Anton Korbar. Tvrdko podpisuje na ta način, da prideva svoj lastnoročni podpis ,Anton Korban* pod-tiskano ali po komurkoli pisano besedilo „lv. Fabiana nasl. Anton Korbar, Ljubljana", ali „Joh. Faoian's Nfg. Anton Korbar, Laibach." t . ki*, deželno sodlžee. Ljubljana, B. avgusta 1902. (1888) MESEČNIK ZA KNJIŽEVNOST IN PR0SVET0. LETNIK XXII. (1902). Izhaja po «•/, pole obsežen v veliki osmerki po eden pot na mesec v zvezkih ter stoji vse leto g K ao h, pol leta 4 K 60 h, četrt leta a K 30 h. Za vse neavstrijske dežele 11 K ao h na leto. Posamezni zvezki se dobivajo po 80 h. „Narodna Tiskarna" v Ljubljani. Fotografi® L. Krema. Solidna in cena izdelava slik vsake velikosti. Izložbe t na Sv. Petra cesti, v Prešernovih ulicah in v „Zvezdi". Največja zaloga navadnih do najrmejših otroških vozičkov In navadne do najfinejše ž? i m e. M. Pakič xjj-u.T0i3an.su Neznanim naročnikom se pošilja s povzetjem. r J Josip Reich > 4 likanje sukna, barvanja in > < kemična spiralnica na par £ 4 Poljanski nasip — Ozka ulice it, 4 ^ 4 se priporoča za vsa v to stroko spadaji Ca k 2 dela. £ , Postrežba točna. — Oene niafce. * i > mmmMjaMmmmaMmmMmmmMmMmMMMjmMi Ljubljana, Židovske ulice štev. 4. Velika zaloga obuval lastnega Izdelka za dame, gospode In otroke Je vedno na Izbero. VsakerSna naročila izvršujejo se točno in po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in zaznamenujejo. Pri zunanjih naročilih blagovoli naj se vzorec vposlati. •vroi Klobuke najnovejše facone priporoča po najnižji ceni Blaž Jesenko Ljubljana, Stari trg št. 11. s^ca^oa»oajM^°aBaaaa trgovska vajenca zmožna slovenskega in nemškega jezika se sprejmeta takoj v trgovini z železnino Karol Kavšeka nasl. Schneider & Verovšek, Ljubljana. se išče za pričetek špecerijske trgovine na debelo in drobno na jako ugodnem prostoru v Ljubljani. — Premoženje v denarju 1000—3000 gld. Ponudbe naj se pošlje do 15. avgusta t. I. pod šifro: A. B. št. 3000 poste restante Ljubljana, (1854—3) 3 hiše v Gradcu, Lepo posestvo s staro, dobro vpeljano gostilno v Mokronogu, Lepo hišo s trgovino in dve drugi hiši v Kamniku, Hišo z zemljiščem in z gostilno V Dolenjem Logatcu, Vilo v Kranju, 2 vili na Bledu, istotam tudi 2 hiši z restavracijo, Hišo v Dovjem in več drugih hiš in posestev v Ljubljani in v okolici ima na pradaj c, kr. konces. pisarna za promet posestev in zemljišč Jos. Perhauc v Ljubljani Dunajska cesta št. 6. Ces. kr. avstrijske državne železnice. (1858-2) Rokavice iz tkanine, glace in pralnega usnja dobre vrste kakor tudi (2626—72) kožice za snažiti v različni velikosti po nizki ceni pri ■Alojziju Persche Pred škofijo 22. ■ Izvod iz voznega reda veljaven od dne 1. junij« 1902. leta. Odhoa Is LJubljane j ž. kol. Prog;« ftes TrbiZ. Ob 12. uri 24 m po noći osobni vlhk v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensttste, Inomost, Monakovo, Ljubno; «ex Selzthal v Ausnee, Solnograd, Ces Klein-Reifling v Steyr, v Line, na Donaj čez Amstetten — Ob 7. uri 5 m zjntraj o»3obai vluk v Trbiž, Pon-tabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, cez Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Klein - Reifling v Line, Badejevice. Plzen, Marijine vari, Heb, Francove vari, Karlove vari, Prago, Lipsko; čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljnbcu, Selzthal, Dunaj. — Ob 3. uri 5t> m popoludne osobni vlak v Trbiž, Beljak, v Pontabel, Celovec, Franzensfeste, Monakovo, Ljubno; čez Selz-tnal v Soicogr^d, Lend-Gastein, Zeli ob jezera, Inomost, Bregenc, C-.nii, Geuevo, P»riz j čez Kkin-ReifUag v Steyr, Badejevice, Plzen. Man t me vare, Hab, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, na Donaj čez Amstetten. Ob nedeljab in praznikih ob 5. ari 4 i m popoldne t Podnart-Kropo. Ob 10. ari po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Frauzensfetite, Inomost, Monakovo, (Ljubljana-Monakovo direktni vozovi I. in II. razreda;. Proga v Sovoziesto in v i, Osobni vlaki: Ob 7. nri 17 m zjutraj v Novoinesto-Straža, Toplice, Kočevje, ob i. ari o m popoladne istotako, ob 7. ar« 08 m zvečer v Novomesto, Kočevje. — Prihod v izubijano jai. kol. &rog» 1% Trbiža.. Ob 3. ari 25 m zjatraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten in Monakovo, (Monakovo-Ljubijana direktni vozovi I. in II. razreda), Inomosta, Fran-seniiteste, Solnograd:*, Luaca, Stevra, Ausseea, Ljabna, Celovca, Beljaka. Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uirj iS m 'Jopcldne osobni via* z Dunaja čez Auistetr.en, iz Lipska, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Bndejevic, Solnograda, Luica, Stevra, Pariza, Geneve, Coj-iba, firegenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-UaEte./.a, Ljuboa, Celovca, St. Moborja, Pontabia. — Ob 4. uri 44 m popoludne osobni viak s Dunaja, iz Ljnbaa, Selztnala, Beljaka, Celovca, Monakova, Inomosta, Fraczensfeste, Fontaola. Ob nedeljab in praznikih ob. 8 ari '38 m zvečer iz Podnarta-Krope. — — Ob 8. uri 51 m zvečer csobn> vlak z Dunaja iz Lipskega, Prage, Francovin varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih •;ro» Plznja, Bndejevic, Linca, Ljnbna, Beljaea, Celovca, Pociabla, črez Selzthal iz Inomosta. JProir* is Hovegk masta in Kcaevja. Osobni vlaki: Ob b. ari in 44 m zjutraj, iz Novega mesta in Kočevja, ob a. ari i'2, m popoludne iz Straže Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. ari 35 m zvečer, istotako. — OAaod iz iLJab Ijass drž. -..1. ▼ Kam-ntk. Mešani vlaki : Ob i ari lib m zjatraj, ob i. ari i: m popoludne, ob i en jO m m ob 10 nri 25 m zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah ia praznikih. a od v 2^ui',<-iio drž. kod. Is Kanuiik&. Mešani vlaki: Ob i. uri 49 za smtraj, ob 11. ari b m dopoludne, cb S. ari 10 m in ob S. ari 65 m Bve£eK poslednji vlak ie ob oed2ljan in praznikih. — Srednjeevropski čas je krajevnemu času v Ljubljani za 2 minute spredi. (1617) T\adi pcuečanja lista se išče (1827—3) vajen žurnalist Ponudbe na „Štajerca" v Ptuju. Gospod z dobro stalno službo na deželi, 34 let star, želi se seznaniti z go-spico ali mlado vdovo brez otrok v svrbo ženitve. Ponudbe s fotografijo, ki se vrne, se prosi do 20. t. m. pod naslovom: ,,Stroga tajnost", poste restante, Ljubljana. (1861—2) m Toplice cesarja Franca Jožefa £ Šiški t"P81 na JUŽI;i železnici 'postaja za brzovlake) 7 ar od Punaja Xa MClOni le l| jEtlpavlJeiije otvorjeno ee!o leto. (1879—1) Sobe, v katerih se da kuriti In restavracija. Najtoplejši vir na Štajerskem (38' 3° C). Enako učinkujoCe kakor Gastein, Pfaffers v Švici. — Največji komfort. — "j Električna razsvetljava. — Dva prostora za tennls-igre. — Znatno prenovljeno in izbojšano. — OsJJ I kok i*l 5 ene kopeli. — Izborna lega za peščene kopeli. TopHski zdravnik: Med. univ, dr. Rudolf Beck, ta čas na Dur.aju L, Haarhof 4 Lastnik: Teodor Gunkel. Zdaj formalna unria xz vrelcev cesarja Franca Jožefa to- se pije samo piic _ Najboljš-a in najcenejša, ba- kterij prosta, okrepčevalna pijača. — Skladišče za Dunaj in Nižje Avstrijsko pri M. Willischu, Dunaj, I., Fiihrichgasse IO. Naravnost pa razpošilja oskrbništvo cesarja Franca Jožefa toplic v Laškem trgu. iimiiiiiiiiiiiTff——■ rmanfifvtt'rnTiTirf (1898) II Žrebanje dne 16. avgusta 1902. Glavni dobitek: peckam I, emisije.....a K 5'— K 90.000 priporoča Ljubljanska kreditna banka". Vabilo na ustanovni o"bčni z"bor „Delniške družbe združenih pivavaren Žalec in Laski trg v Ljubljani" ki se bode vršil dne 24. avgusta. 1902, ob IO. uri dopoldne v gorenjih bančnih prostorih Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani, Špitalske ulice 2 s sledečim dnevnim redom: 1. Volitev predsednika. 2. Sklepanje o ustanovitvi delniške družbe in o nakupu v § 2. a) in 8. potrjenih pravil navedenih objektov, kakor tudi koneena odobritev vsebine pravil v obliki, odobreni po državni upravi. 3. Določitev števila in volitev upravnega sveta za prva tri poslovna leta (§ 30. pravil). 4. Volitev revizijske komisije za prvo poslovno leto (§ 38. pravil). V Ljubljani, dne 9. avgusta 1902. ......... (1899) Ljubljanska kreditna banka. 1155 ■JT« iaIiAma Na zdravniškem kongresu je konstatovai prof. pl. Leyden, da je samo v nemSki državi okoli 1,200.000 Ijudij stalno bolnih za jetiko, izmed katerih jih umrje na leto okoli MMXL J HOlltJ« 180 000 za to grozno boleznijo. Jetično bolezen provzročujejo tuberkulozni bacili, kakor se je spoznalo. Te bacile vdihava va-se sicer vsak Človek, zakleniti jih ne moremo. Ako pa slučajno veliko ljudi, ki take bacile vdihavajo, ne oboli za jetiko, potem nam to dokazuje, da ima človeško telo spretnost, take vdihane tuberkulozne bacile storiti neškodnimi. Ondi, kjer se sapnik razteguje v fine vejice — tako imenovane .bronchie-4 — ki vodijo v pljuča, ležita dve žlezi, tako imenovani „bronchial- ali pljučni žlezi"; k čemu pa ti služiti, so učeni zdravniki precej dolgo tuhtali. Zdaj seveda vemo iz preiskavannj drja Hoffmana, da ti žlezi napravljati čisto posebni sok", ki uničuje boleznične kali, predno morejo iste pričeti svoje razdivjajoče opravilo v pljučih. Kjer pa oni žlezi V8led podedovane bolezni, slaboBti ali dragega organičnega motenja ne moreta dajati dovolj soka, in kjer so postala pljuča vsled prehlajenja ali prahu ali drugih vplivov občutljiva, tam se morejo vrivajoči se tuberkulozni bacili vseliti in prej ali pozneje izbruhne jetika. Pametna misel je torej nasla, da 86 morata utrditi in ojačiti oni bronchialni žlezi, ako se namerava uničiti tuberkulozne bacile. Tega se je oprijel dr. Hoffmann ter je sam iznašel iz one okrepčujoče snovi pljučnih žlez zdravilo zoper pljučne bolezni (kronične katarhe in jetiko), katero je imenoval Glandulen. Glandulen ni nič strupenega pa tudi nič kemično izmišljenega, temveč se napravlja iz svežih bronchialnih žlez popolnoma zdravih in pod živinozdravniškim nadzorstvom zaklanih koStrunov — narava sama ponuja nam zdravila zoper bolezni, treba jih je le poiskati. Bronchialne žleze se pri nizki toploti suše v brezzi-acnem prostoru ter stisnejo v tablete Vsaka tableta tehta OL'5 g. ter obsega 0 05 g razmlinčenih žlez in 0 20 g mlečnega sladkorja, da je stvar bolj okusna. Ako se rabi Glandulen po predpisu, potem povspešuje tek, razvedruje moč in debelost se množi, izginja pa mrzlica, nočni pot in kašelj — hrakeljni izginejo in človek začne okrevati. Veliko število zdravnikov in zasebnih oseb je potrdilo velikansko vrednost tega sredstva zoper jetiko. — Kjer niso že druga sredstva pomagala, tam Je pomagal Glandulen. Glandulen se izgotavlja v kemični tovarni dr. Hoffmanna naslednikov v Meerane Saksonsko) ter se dobiva v vseh lekarnah, kakor tudi v zalogi Mtmm V ratfner c kr. dvornega zalagatelja, Praga 203 III, v steklenicah po 100 tablet a 5 50 K, BO tablet a. 3 K. — Natančne brošure o zdravljenju ter poročila bolnikov pošilja na zahtevanje tovarna gratis in franko. a (3G2—5) 'roda s« 5» oi*olov velik vinograd M polovica posajena z amerikansko trto, ki že zdaj rodi 80 veder vina, jako lepa lega v Utoni, žel. postaja Videm na »tajerskrni, •/« ure od žel. postaje. Hiša za stanovanje, hlev, dve tJačil-nici, 4 kadi. Cena 4000 gld. Plača se pod jako ugodnimi pogoji. 11875—2) Natančneje pove upravništvo .Slov. Nar.u. 025"" od i©ta ieea. se *yq Bergerjevo medicinsko kotranovo milo ki je izkušeno na klinikah in od mnogih praktičnih idravnikor, ne le t Aritro-Ogerski, nego tudi t Nemčiji, Rusiji, balkanskih državah, Švici itd. proti poltnim boleznim, slasti proti vsake vrste izpuščajem uporablja s najboljšim uspehom. Učinek Bergerjevega kotranovega mila kot higijeničnega sredstva sa odstranjenje luskinio na glavi in v bradi, za čiščenje in deainfekcijo polti je splošno priznan. Bergerjevo kotranovo milo ima v sebi 4<> odstotkov lesnega kot runu in se razlikuje bistveno od vseh drugih mil, ki se nahajajo v trgovini. Da se pride slejtarijam Iv okom, sahtevaj izrecno Bergerjevo kotranovo milo, in pazi na sraven natisnjeno varstveno znamko. Fri neosdruvljicih poltnih boleznih se na mesto kotranovega mila z uspehom uporablja Bergerjevo med. kotranovo žvepleno milo. Kot blažje kotranovo milo za odpravljanje nesnage s polti, proti spuščajem na polti in glavi pri otrocih, kakor tudi kot nenadkriljeno kosmetično milo za umivanje in kopanje za vsakdanjo rabo služi Bergerjevo glicerinovo-kotranovo milo, v katerem je S5 odst. glicerina in ki je fino parfumovano. Cena komadu vsake vrste z navodilom o uporabi 35 kr. Od drugih Bergerjevih medUrinsko-kosmetičnih mil zaslužijo, da na nje posebno opozarjamo: Benzoe-milo za fino polt; boraksovo milo za prišče; karbolsko milo za uglajenje polti pri pikah vsled koz in kot razkužojoče milo; Bergerjevo smrekovo-iglasto milo za umivanje in toileto, Bergerievo milo za nežno otročjo dobo ('iS kr.) Bergerjevo Petrosulfol-milo proti rudečici obraza, rudečemu nosu, oprišču in klenju kože; milo za pege v obrazu jako učinkujoče ; žvej>lenomleeno milo proti zakožnim črvom in nečistostim obraza; taninsko milo za potne noge^in proti izpadanja las. Bergerjeva zobna pasta v tubah najboljše sredstvo za čiščenje zob, št. 1 za normalne zobe, št. 2 zo kadilce. Cena 30 kr. Glede vseh drugih Bergerjevih mil sa najde vse potrebno v navodilu o uporabi. Zahtevajte vedns Bergerjeva mila. Pazite na zgoranjo varstveno znamko in na izvir : Tovarna G. Hell & Comp., Opava. ker je mnogo ničvrednih imitacij in se celo ime Berger zlorablja. V ljubijani se dobiva v lekarnah: .Milan Leustek, JI. Jlardetsehlaarer, J. Maj r, ti. PleeolI, l . pl. irniioMj in v vseh lekarnah na Kranjskem. (623—13) le~e| Alojzij Večaj : i 1 Tovarna pečij j in raznih prstenih izdelkov i I v Ljubljani, Trnovo, Opekarska cesta, Veliki Stradon št. 9 priporoča vsem zidarskim mojstrom in stavbenikom svojo veliko zalogo najmodernejših prešanih ter barvanih prstenih peoij in naj trpe ž ne j dih sledilnih ognjišč lastnega izdelka, in sicer ru-javib, zelenih, modrih, sivih, belih, rumenih i. t. d., po najnižjih cenah. Ceniki brezplačno In pošt-(32) nine prosto. (32) i * i v * I e i * i ♦ i * nine prosto. (dz) g Pozor! Kolesarji in hribolazci Pozor! (1790) predno pijete mrzlo pijačo, izpijte kozarček a fc> Cvekovega brinovca iz Kamnika! 9f Posojilnica v Radovljici"1 razpisuje ^ 111 isl><> ljllil^f 1 z začetno plačo 1400 K, ali po zmožnosti tudi več. Službo bode nastopiti dne I. septembra t. I. Ponudbe s spričevali naj se pošiljajo do dne 21. avgusta t. I. na dr. J. Vilfana, odvetnika v Radovljici. (1871—2) -° 0 i • & T bi ■ g II Velika zaloga (114- 61) Styria-,franco- ^ skih Peugeot-, Stefanie-koles * pristnih Jos. Reit-hoffer sinov Pneumatik katere nudim po Isti eenl, kakor tovarna. Pristne švicarske žepne ure, budilke, stenske ure, verižice, prstane itd. itd. Namizne oprave (Besteck). Najboljši šivalni stroji. Najnižje cene ln jamstvo! Z vsemspoštovsnjem Ft\ Čuden urar in trgovec, na Mestnem trgu št. 25, nasproti rotovža. ■ta K sezoni K sezoni s. o < 3 o ;? priporočam svojo bogato zalogo pušk najnovejših sistemov in najnovejše vrste, revolverjev itd., vseh pripadajočih rekvizitov in munlelje, posebno pa opozarjam na trocevne puške katere izdelujem v svoji delavnici in katere se zaradi svoje lahkote in priročnosti vsakuem najbolje priporočajo Ker se pečam samo z izdelovanjem orožja, se priporočam p. n. občinstvu za mnogobrojna naročila ter izvršujem tudi v svojo stroko spadajoče naroebe in poprave točno, solidno in najceneje. Z velespoStovanjem (105—32) Fran Sevčik, puškar v Ljubljani, v Židovskih ulicah. vse iz ineralne vode in ineralni produkti bolj priporočenih vrelcev, ima vedno sveže v zalogi a4i9-8) Peter Lassnik VVolfove ulice št. 1. Govori, poje in se smeje v vseh jezikih. Grammophon je najboljši svetovni govorilni aparat. SliSi se na 300 m daleč. Cena 25, 40, 60, 125 gld. (13291 'a-u*ll na obroke. Grammophon ■ Automat v katerega se vrže 10 vin, je najboljši vir dohodkov za gostilne. Cena 120 in 130 gl I. Jako lepo se čuje v daljavo, zlasti na prostem. Plošče iz trdesra gumija v veliki izberi, tudi slovenske, ki jih je pel c. kr. dvorni operni pevec Fran Naval-Pogačnik, ima zmirom v zalogi Rudolf VVeber, urar Lijubljana, Stari **-f§ 16. Suchard MILKA čokolada iz čiste smetane v tablicah in zvitkih. Smetane jako bogata mlečna^okolada. Najnovejše iz svetovnoslavie tovarne za čokolaio I SUCHARD.s Najboljše črnilo sveta. Kdor hoče obutalo ohraniti lepo bleščeče m trpežno, naj kupuje samo Fernolendt čreveljsko crnilo; za svetla obutala samo Fernoleiiit crGme za naravno nsnje. Dobiva se povsodl. C. kr. priv. tovarna ustanov. 1.1832 na Dunaji. Tovarniška zaloga: (1161-13) Dunaj, I., Schulerstrasse 6t. 21. Radi mnogih posnemanj brez vrednosti pazi naj se natančno na moje Ime St. Fernolendt. ^ Stoc* Pred viharjem varni, samo delno se uravnajoči veto? za zajemanje vode iz globoko ležečih vrelcev za mesta, občine, graSčine, to varne, vrtove, za napeljevanje vode na njive in travnike itd. na vsako višino in daljavo, ki brez vsakih drugih stroškov zajemajo vodo. — Naprava vodovođo w9 kopalnic, klosetov, vodometov, samodelnih napajaliSČ itd Proračuni in prospekti gratis in franko. Aut. Kunz v Morav. Cranicah (Mahr. VVeisskirchen) Moravsko. Največja in najstarejša slovanska specialna tovarna za vodovode in sesalke v državi. (1459—7) \ pari čevljev za samo 2 gld. 50 kr. se pošljejo le zaradi nakupa velike množine za tako nizko ceno. 1 par molkih, 1 par ženskih čevljev, rujavih za vezati, z močnimi zbitimi podplati, najnovejše oblike; dalje 1 par moških in en par ženskih modnih čevljev z obšivom, elegantni in lahki. Vsi 4 pari za 2 gld. 50 kr. Pri naročilu zadostuje dolgost. Pošilja se proti poštnemu povzetju. Zaloga čevljev (1896—1) Jungvvirth Krakov 21. Poštni predal 29. Neugajajoče se vzame takoj nazaj. papir za svalčtce brez glicerina in cigaretne stroč- nice Najboljši izdelek sedanjega # časa!! Dobiva se v Ljubljani v prodajalnicah špecialitel: Vaso Petričič, Anton Krisper, Mestni trg, Ivan Ko rdi k, Prešernove ulice. 1550 6 Anton Presker krojač in dobavitelj uniform avstrijskega društva železniških uradnikov Ljubljana, Sv. Petra cesta 16 priporoča svojo veliko zalogo gotovih oblek za gospode in dečke, 33 jopic in plaščev za gospe, nepremočljivih havelokov itd. Obleke po meri se po najnovejših uzorcih in po najnižjih cenah solidno in naihitreje izgotovljajo. Fr.F.Zaje© Ljubljana, Stari trg it. 28 urar, trgovec x zlatnino In Brrbrnlno In m vsemi optičnimi predmeti. Nikelnasta remontoar ura od gld. l*vO. Srebrna cilinder rem. ura od gld. a»—. Ceniki zastonj in franko. Mehanik Ini M stanuje samo Opekarska cesta št. 38. Šivalni stroji po najnižjih eenah. Blelkle in T tO stroko spadajoča popravila izvršuje dobro ln eeno. |f* Vnanja naročila se točno izvrSe. 'Vi MODERGE natančno po životni meri za vsako starost, za vsaki život in v vsaki faconi priporoča *> • eainposoj; registrovana zadruga z neomejeno zavezo pisarna: na Kongresnem trp št« 14, Souvanova hiša v Ljubljani, sprejema ln isplaćuje hranilne vloge obrestuje po 4 |2°|o od dne vložitve do dne vzdige brca odbitka ln brez odpovedi. Uradne ure od 8—12 dopoldne in od 3—G popoldne. Hranilnične knjižice se sprejemajo kot gotovina, ne da bi se obrestovanje pretrgalo. (1882—1) Dr« IVT. Hlldnik, predsednik. rpnO 1 ki PIPAH je železito, redilno in krepilno sredstvo, ki množi kri in jači živce, ter iCnO APr U AUAU je jako okusno in lahko prebavljivo. Vprašajte svojega zdravnika. (■lavna zaloifa aess Kranfskos (1166—13) Josip llnj-r, lekarna „pri zlatem jelenu" v Ljubljani. Največje, najhitrejše ter najvarnejše vrste velikanskih parnikov, Id vozijo v Ameriko. Hamburg-2Tew York le 6 dni. Vozne karte po najnižjih cenah za vse razrede prodaja ter daje pojasnila točno in brezplačno (1228—16) oblastveno potrjena agentura Hamburg-Ameriške Inje v Ljubljani, Marijin trg št. i nasproti frančiškanski cerkiv. C. kr. priv. tovarna za cement Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah priporoča svoj pripoznano izvrsten a^«»n-a;lannn«l-«s«nam«5Mm* v vedno je Jnakomerni, vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene predpise glede" tlakovne in odporne trdote dalee naalirlljujoei dobroti, kakor tudi svoje priznano izvrstno apno. Priporočila ln spričevala raznih uradov in najsiovitejSih tvrdk so na razpolago. Centralni urad: (921-1?) Dunaj, I«, IVIasimilianstrasse 9. POT dozori -f- ^ Pozor! ~VS Podružnica R. A. Smekal, Zagreb priporoča od svoje najstarejše in najzmožnejSe tovarna za gasilno orodje slavnim gasilnim društvom, občinam in zasebnikom sledeče predmete: Brlzsjalnlee najnovejše sestave, kakor 8 patentom proti zmrz* ■ Ini, s priredbo, da brizgalnica na ol»e strani Jemlje in meee vodo; ,,«n I verzal ko", prikladno za male občine, ista se nosi ali vozi; parne nrlzaralnlee, vodonoae, sesalke vsake vrste, vozove za polivanje ulic in prevažanje gnojnice itd., eevl iz posebne tkanine najboljše vrste; dalje čelade, pase, sekirice, lestve ter sploh vse za ga-silna druStva prikladno orodje, trpežno in lepo izdelano. Motor-vozove in priprave za aeetj len-lue. Dalje kmetijsko orodje vsake vrste — Gasilna druStva, občine in pofiteni kmetovalci-gospodarji plačujejo tudi na obroke po dogovoru. Naročila franko na vsak kolodvor. (279—14) SjajT*- C t.-rs. lise pcšll;amo brezplačno ln pcštsilne prosto. "SaS Podružnica R. A. SMEEAL v Zagrebu Zahvala in priporočilo. Prisrčno se zahvaljujem za dosedanji obisk v gostilni „Prl ernem medvedu" ter se istotako priporočam za cenjeni obisk v svoji novi ^ restavraciji „Merkur" v ..Katoliškem domu" (Turjaški trg) kjer bode Izborna postrežba glede pijač ln Jedil. Cene pijač razvidne so iz lepakov. ~VI Z najodličnejSim spoštovanjem Prostovoljna razprodaja. Posestvo gosp. Matije Dolničarja v Trbovljah, to je: hiše, mlin, žaga, gospodarska poslopja, njive, travniki in gozdi se bode dne 19. in 20. avgusta 1902 11745-2) od 9. ure dopoludne naprej na lici mesta prostovoljno po kosih prodajalo. Posestvo leži tik preniogokopa v Trbovljah. — Hiše so pripravne za vsako obrt; nekatere njive in travniki pa za stavbišča. — Plačilni pogoji so ugodni. St. 9335. IS. (1886-1) Na kranjski kmetijski soli na Grmu pri Novem mestu z dveletnim poučevanjem in slovenskim učnim jezikom je izpraznjenih sedem deželnih ustanov za prihodnje šolsko leto 1902/1903, katero se prične dne 4. novembra 1902. Pravico do teh ustanov imajo sinovi kranjskih kmetovalcev in vinogradnikov, ki so vsaj 16 let stari, čvrstega zdravja in so z dobrim vspehom dovršili ljudsko šolo. Prednost imajo taki kmetski sinovi, od katerih je upati, da se bodo potem na svojem domu s kmetijstvom, vino- in sadjerejo pečali. Učenci z ustanovami dobivajo brezplačno hrano, stanovanje in pouk v šoli; obleko pa si morajo sami preskrbovati. V šolo se sprejemajo tudi: 1. ) plačujoči učenci, kateri plačujejo po 60 h na dan za hrano in stanovanje in pa 40 K šolnine na leto in 2. ) eksternisti, ki zunaj šole stanujejo in plačujejo šolnino. Lastnoročno pisane slovenske prošnje, ki morajo biti kolekovane s kolekom za 1 K, se imajo do dne 16. septembra 1902 izročiti vodstvu „Kranjske kmetijske šole" na Grmu pri Novem mestu. Prošnjam je priložiti rojstni list, spričevalo dovršene ljudske ali srednje šole, zdravniško potrdilo o čvrstem telesu in trdnem zdravju in župnijsko spričevalo o lepem vedenju. Vsak učenec se mora podvreči vzprejemnemu izpitu, ki se razteza na slovenski jezik in priprosto računstvo, in od uspeha tega izpita je odvisno, ali se dotičnik v šolo sploh sprejme. Prošnjam za sprejem proti plačilu je priložiti reverz ali obvezno pismo starišev, oziroma varuha, zaradi vzdržavanja učenca. Učenci, kateri Grmsko šolo z dobrim uspehom dovrše, imajo pri vojaščini pogojno pravico do le dveletne prezentne službe. Ako namreč svoji vojaški dolžnosti brez graje skozi dve leti zadostijo ter dokažejo, da se bodo po izstopu od prezentne službe na lastnem ali pa na svojih starišev gospodarstvu kmetijstvu posvetili, zamorejo na podlagi odredbe vis. c. kr. vojniškega ministrstva z dne 22. julija 1895, št. 4643, proti koncu druzega leta za odpust tretjega leta prositi. Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani dne 2. avgusta 1902. Z.loi.n. 1847. Z.loi.n. 1647.154- Tovarna pohištva J. J. NAGLAS v Ljubljani 33 Zaloga in pisarna: Tovarna s stroji: Turjaški trg št. 7 Trnovski pristan št. 8-10 priporoča po najnižji ceni: oprave za spalne sobe, oprave za jedilne sobe, oprave za salone, žimnate mo-droce, modroce na peresih, otroške vozičke, zastore, preproge itd. Važno! Za Važno! gospodinje,trgovce, živinorejce. Najboljša in najcenejša postrežba za drogve, kemikalije, zelišča, cvetja, korenine itd. tudi po Knelppu, ustne vode In zobni prašek, ribje olje, redllne In posipalne moke za otroke, dišave, mila in sploh vse toaletne predmete, lotoK-raflene aparate in potrebščine, klrurglčna obvezlla vsake vrste, sredstva za deslnfekcljo, vosek In paste za tla Itd. — Velika zaloga najfinejšega ruma In Itonjaka.— Zaloga svežih mineralnih vod In solij za kopel. 32 Oblastv. konces. oddaja strupov. Za Jr.lvtnore|ee posebno priporočljivo: grenka sol, dvojna sol, sollter, encjan, kolmož, krmilno apno I. t. d. Vnanja naročila izvršuje o 86 točno in solidno. Drogerija A ntnn Kane Ljubljana, Selentorgove ulice $t. 3 Alojzij H KraP7ITI0r prodaja in izposojevalnica glasovirjev in harmonijev i| IViaballllul Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 6. Največja zaloga glasbenega orodja. Zastop d orne tvrdke bratov Sfingi na Dunaju. Ubira'ec glasovirjev v glasbenih zavodih: ..Glasbena Matica" ter ..Filharmončno društvo" v Ljubljani. Lastna delavnica za popravljanje. # Ljubljana * Mestni trg a«nHeiiaiwHi»|Bw priporoča svojo bogato zalogo pričetih in izvršenih ženskih ročnih Izdelkov, vsakovrstnih, jako ličnih vezenin, krojaških potrebščin, ter raznega drobnega blaga — vse po zelo zmernih cenah. Monogrami ln risarije se v poljubnih bojah in slogih vvezujejo na vsa-keršno blago. — Zunanja naročila se izvršujejo točno in ceno. Pranja Ifr*aae«| I Fran Bergant I Ljubljana, Sv. Jakoba trg št. 6 I nasproti cerkve sv. Jakoba \ priporoča svojo I špecerijsko m delita tesno I Na debelo, j]*Q 00 N* dr°bn°* Doma žgana kava. Šunke in salame. I Garantirano pristen rum, I konjak, ruski čaj ter I raznovrstna južna vina. -I i ♦ ■ i [ 3 : s l i l l l t i e Učenka iz boljše rodbine, slovenščine in nemščine zmožna, se sprejme (1850 —3) v modnem salonu J. S. Benedikt-a v Ljubljani. 2£Zoroš2si rimski vrelec najfinejša planinska klslavoda, izkušena pri vsakem nahodu, posebno otroškem, ob slabem probavljanju, pri boleznih na mehurju In ledvicah. (16-32) Dobiva se v večjih specerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah. Zastopstvo Fr. Rojnik, LJubljana. Pred škofijo M«. »*. z večletno prakso, ki je zmožen pred okrajnimi sodišči in če možno tudi pred sodnimi dvori zastopati, kristijan, zmožen slovenščine, se od januvarja 1902, oziroma tudi prej sprejme pri dr. Juliju Feldbacher-ju odvetniku v Mariboru n. D. 1844-3 L. Lnser^oliliž za turiste. Priznano najboljše sredstvo proti kurjim oče--som, žuljem Itd. Itd. == Glavna zaloga: L. Scliweiik-ova lekarna Dunaj -Meidling. obliz 38- Loser-jeYru- Dobiva se v vseh lekarnah. V Ljubljani: M. Mardetschlager, J. Mayr, G. Plccoll. V Kranjn: K. Savnik. (621—22; "CJradno d-o-voljena. (1890) posredovalnica stanovanj in služeb Gospodske ulice št. 6 priporoča ln nameiea le IioIJbc službe iskajoče vsake vrste za IJubijano ln drugod. — Potnlna tukaj. Katanene|e w plameni. Vestna ln kolikor možno hitra postrežba zagotovljena. t) t) N t) O £L * o tj v. t: o o •t: »j ■i ~ "S ^ ti tr\ £t ti -S ^ o t) t * O- 2 -S "t: •«5 ""f vi z™ -O C C .£> CA =» o 5 C o o ^5 J mmm mm |J m (1376-17; Oenril^ a\enda Ljubljana. _ Jfrasne najnovejše svile za prati in elegantne „ trpežne svilene foulard obleke so ravno * * * * v veliki izberi dospele. * * * * tlzcrei na zor)teuanje franke proti urnitui. Im m c. kr. notarja D=FranVok nahaja se sedaj na Miklošičevi cesti št. 24 v hiši gospoda dr. Val. Krisper-ja pri novi sodnijski palači. Kupuj pa „le v steklenicah". F. Groschl C. Holzer Ivan Jebačin Anton Ječminek Anton Korbar V lijubljunl pri arospodih t A. Kane, drog. I Jožef Kordin C. Karinger | Anton Krisper Mihael Kastner Peter Lassnik Edmund Kavčič J. Lenček Kham & Murni k Kari Lexan der Bled : Oton W61fling, P. Homan. Crnomlj: Andrej Lackner, Karol Muller. B. Schweiger, A. Zurc. Draga: P. S. Turk. Hrib: A. Bučar, Fran Kovač A. Lilleg T. Mencinger Iv. Perdana nasl. Karol Plani nšek J. C. Roger Krško: F. H. Aumanan sin, R. Engelsberger. Litija: Lebinger & Bergmann. Lož: F. Kovač. Mirna: Jos. Schuller. Idrija: A. Jelenec, J. Šepetavec. Mokronog: J. Errath, B. Sbil, pri Kamnik: Anton Piniar, Frani škofu. Šubelj. Kočevje: M. Rom, F. Schleimer, Fr. Loy, P. Peče, J. Rothel. Kostanjevica: Alojzij Gač. Kranj: Fran Dolenc, Vilj. Killer, Adolf Kreuzberger, Jan. Maj-dič, Karol Šavnik, lekarnar pri sv. Trojici Novo mesto: Kiissel & Končan, Adolf Pauser. Polhov Gradec: J. Ana Leben. Postojna: Anton Ditrich, K. Cefe- rin, G. Pikel. Radeče: J. Trepečnik, I. občno radeSko konsumno društvo, J. Haller. (836—28) j A. Sarabon IM E. Supan Viktor Schiffer j A. Sušnik, F. Tr-M. Spreitzer j dina.J. Tonih Anton Stacul ' Uradniško - kon-iFran Stupica | sumno društvo. Radovljica: L. Fursager, Friderik Homan, Oton Homan. I Sodražica: Ivan Levstik, i Škofja Loka: E. Burdvch M. Žigon. Šiška : J. C. Juvančič. Travnik: G. Bartol. Trebnje: J. Petrovčič, J. Zernatto. Tržič : Fr. Raitharek. Velike Lašče: Frd. M. Doganoc. Vipava, Vrpolje. Fran Kobal. Vrhnika: M. Brilej. Zagorje: R. E. Mihelčič, Jan. Muller sen. Žužemberk: Jakob Dereani. Učenec se sprejme v trgovino z mešanim blagom pri (1870—3) G. Budkovič-u v Bohinjski Bistrici. I89ij) ?roda se veliko lepilj parcel (1812-2) v Ljubljani (mestni pomerij) po 21 3 4, 6, 8 in več kron kvadratni meter. Več pove: c. kr. konces. bureau za realitetni promet: J. N. Plautz v Ljubljani, Rimska cesta št. 24. lE^'a.la.^tia.a. izvršitev naročil- Dobre cenene are s Sietniin pismenim jamstvom razpošilja zasebnikom prva tovarna za ure v Mostu HANNS KONRAD eksportne hiša ur in zlatnire HIoHt (BrUx) štev. «4 Češko. Dobra nikelnasta remontoarka . . gld. 3 75 Prava srebrna remontoarka. ... „ 680 Prava srebrna verižica....... „ 1*20 Nikelnasti budilec.......... „ 195 Moja tvrdka je odlikovana s c. kr. orlom, ima zlate in srebrne medaije razstav ter tisoč in tisoč priznalnih pisem. (2758 - 67 pry Huatroran.i kntnlog caatonj in poiMiu prosto Čudovita novost. 325 komadov za 1 gld. 95 kr- Krasna ura z jako lepo verižico, točne idoča, za katero se daje dve letna garancija. Va-likolepa Laterna magica s 25 krasnimi podobami. 1 jako fina kravatna igla s simili bri-ljantom, 1 krasen koli je iz orient-biserov, patentni zaklep, najmodernejši nakit za dame, 1 fin uanjati mošnjiček, jako elegantni nastavek za smotke, 1 garnitura ff. double-zlatih manšetnih in sraj-čnih gumbov, 1 ff. žepni nožec, 1 ff. toaletna zrcalo, belg. steklo v etuiju, 20 predmetov za dopisovanje in še 200 raznih komadov, vse, kar se potrebuje v hiši. Krasnih 325 komadov z uro, ki je sama tega denarja vredna, pošilja proti postnemu povzetju za 1 gld. 95 kr. razpošiljalnica S. Kohane^ Krakovo, poštno predalo 99, (1884) Ako ne ugaja, se denar vrne. Dne 1. septembra se začenja v (1856 -2; I. zaereu vojnem jrijra?ljayiieffl zaMu nov tečaj 1 4