Posamezna Številka stane 1 din. Naročnina listu : Celo leto 80 din., pol leta 40 din., četrt leta 20 din., mesečno 7 din. 4**en Jugoslavije: Celo leto 160 din. Inseva« ali oznanila se zaračunajo po dogovoru ; .pr večkratnem fnseriranju primeren popust, iipravništvo sprejema naročnino, Inserate Jn reklamacije. Masa Sirarn Sleodoisen političen list za slovensko ljudstvo Poštnina plačana v gotovini „Naša Straža“ izhaja v^poiideljek, sredo tal petek. Uredništvo in TOeJ^žtvo Je v Mariboru, Koroška cesta sÈ*5 ÌMirednistvom M more govorih vsaki dan samo od 11. do 12. ure. Rokopisi se ne vračajo. Nezaprte reklamacije so poštnine prost«. Telefon interurban št 113. 24, številka. MARIBOR, dne 17. aprila 1925. Letnik I. Demokratizem in samostalni demokrati. Samostalni demokrat je nosijo, kakor smo že dostikrat ugotovili, lažnjivo ime. Imenujejo se od' demokrati je = ljudovlade, v istini pa se najbolj upirajo proti ..temu, da ‘M volja ljudstva v upravi države prišla do ••učinkovitega izraza. V demokratski stranki ne dominira, ne prevladuje volja ljudstva, njegove pravice in zahteve, marveč v njej vodi glavno besedo politična klika. Ta majhna skupina ljudi je samostalna demokratska s Iranka. Sebični interesi te klike so končni cilji stranke in vse, karkoli stranka podvzema in izvaja, ima namen, da se ti interesi zadovoljijo v celoti, pa magari da pri tem propade narod. Zakon sebičnosti je edini zakon, ki vlada v stranki, vsi drugi zakoni: božji, cerkveni, pa tudi državni, še puščajo vnemar, ako so v protivnosti z glavnim zakonom samostalne demokracije. Ljudstvo je spoznalo vso sebičnost, nemoralnost in kvarljivost te stranke in zato ji po poedinih državah obrača hrbet. Ta mesec so bile v Belgiji volitve v državni zbor. Pri teh volitvah so bili liberalci — torej bratci naših Hkži-demokratov tepeni, da je komaj polovica nekdanjih poslancev rešila svoje politično življenje. Isti politični pojav smo videli lansko leto pri volitvah na Angleškem, kjer sp liberalci pretrpeli katastrofalen poraz. Slovenski samostalni demokratje se sredi vesoljnega potopa političnega liberalizma v Evropi tolažijo s tem, da jih pri februarskih volitvah letošnjega leta v naši državi val smrti ni popolnoma potegnil v globočino iri smrt. To bi se bilo zgodilo nedvomno in sigurno, da niso bili na vladi. Bili so v posesti državne vlasti, zanje je delal ves upravni aparat, s katerim so vršili velik pritisk na vse uradnike in vse liste, ki so odvisni od viastpdržoev. Ker so bila gospodom samostalnim demokratom široko odprta vrata do volilnih fondov, so imeli v najobilnejši meri na razpolago vsa sredstva, s katerimi so kupovali glasove ljudi, ki' so v mizernem gmotnem položaju ter radi tega pristopni volilnemu podkupovanju, In kjer vsa ta sredstva niso dala dovolj jam stva za ugoden vplilen uspeh, pa so se na debelo — kar na tisoče —kradle na voliščih volilne krogi jice ter-se iz skrinjic, opozicijonalnih strank presipale v skrinjice vladnih strank, zlasti samost a Ino-demokratske stranke. Tako je ta stranka po poedinih pokrajinah, zlasti v Hrvatski in Slavoniji, ne samo obdržala število glasov, marveč ga je s tatvino tujih glasov še pomnožila. Ivdo bi torej po teh volitvah .mogel dvomiti, da je samostalno-demokratska stranka v istini demokratska, -da- jo torej vzdružuje na življenju svobodna vol ja svobodnega ljudstva?! Proti volji ljudstva izvoljeni, ti ljudje tudi vladajo proti volji ljudstva. Samos ta ln o-d ernok ratska gospoda ne veruje v Boga in v moralni zakon, ki iz njega izvira ter mora biti merodajen tudi za državo in njene upravitelje. Za nje bi vsaj ljudska volja morala biti suverena. ‘Toda ni jih hujših gaziteljev ljudske volje, kakor so ljudje, ki se zbirajo v samostalno-demofcratski stranici. Ža to kliko je suverena samo ena in edina volja, ào, je volja voditeljev te od Boga in ljudstva zapuščene Mike. Samo v eno suverenost verujejo ti dični politični aksemplari, in ta suverenost je interes in korist ljudi, M tvorijo kliko. .' Ljudje takšnih demokratskih kakovosti nimajo no-Jbene pravice, da bi presojali in ocenjevali demokratizem drugih ter nasprotnim strankam odrekali demokratična mišljenje in delovanje. Ako lai vse stranke bile tako demokratične, kakor je samostalno-demokratska stran ka, ne bi o pravi demokraciji na svetu bilo niti -sledu. Modrijani, ki se zbirajo Okoli »Jutra«, se v potil svojega obraza trudijo dokazati, da SLS ni demokratična- ter prepisujejo svoje »dokaze« iz nemških brošur (knjižic), spisanih proti papežu: in katoliški Cerkvi. Ako bi. ta njihov dokaz kaj veljal, bi moral dokazati tu -•di nedemokratičnost demokratske stranke, ker je za nje Scot katoličane rimski papež cerkveni poglavar, katerega morajo oni ravno tako poslušati, kakor tisti katoličani, ki politično pripadajo SLS. Koliko pa so v istini vredni ti liberalni dokazi, smo nepobitno dokazali v 21. broju našega lista z dne 8. aprila. Ako je rimski papež Pij IX. obsodil materiali-'•stično načelo, da je avtoriteta samo svota števila in ma-terielnih sil, je s tem obranil živi jensko načelo prave demokracije. Edina solidna in nepremakljiva podlaga vsake demokracije je naravno pravo. To so tiste iz narave in njenega Stvarnika izvirajoče pravice, ki so lastne vsakemu poedincu in v naravi utemeljenim nujnim društvenim formacijam brez vsake pozitivne zakonodaje, pred njo in tudi proti nji. Take pravice ne morejo biti odvisne od principa večine, ker si vsaka večina, ki jih zanika, .sama izpodkopava temelj, na kojem slomi:. To je tudi osnova za zahtevo, katero so postavili zastopniki hrva Iškega in slovenskega naroda pred vstopom teh narodov v sedanjo državo SHS, da se namreč ustava mora prinesti ne z navadno, marveč s kvalificirano večino. Njihova predpostavka za to zahtevo je bilo pričakovanje, da bo kvalificirana večina bolje zaščitila one naravne pravice hrvatškega in slovenskega ljudstva, ki so postojale pred ustvarjenjem sedanje države in ki jih ta država mora spoštovati. Samostalni demokratje imajo za taka politična načela pripravljeno oznako klerikalizma. Mi pa vemo, d& so ta načela edino demokratična ter da tudi naša država ne bo prej istinsko demokratična država, dokler se ne preosnuje v smislu teh načel. ¥ Vse odloženo I Ko se je'Pašič že odpeljal na svoj dopust, so se samostojni demokratje še vedno tolažili, da se bo sedanja PP vlada spremenila v poslovno vlado z malimi spremembami, ki pa ne bi bile v škodo Pribičevičeve skupine, Najprej se je upalo, da bo ta skupina dobila še več portfeljev, potem se je pa tolažilo, da bodo dosedanji ostali če ne isti, pa vsaj' drugi enaki po številu. Napovedovalo se je, da bo Pašič med potjo predložil kralju rekonstrukcijo PP vlade. Doumevalo se je, da se bodo zasedli prazni portfelji, potem mesto dr. Šurmina in dr. Drinkoviča, ki nista dobila mandata, — in da samostojni demokrati obdržijo 4 portfelje, če tudi bi odpadel minister pravde dr. Lukin ič radi Thurn— Taxi,sove afere. Pašič piri kralju. _ Pašič je bil v Sarajevu res pri kralju, a ni predložil ukaza o rekonstrukciji PP. vlade. Po avdijenci- še je Pašič odpeljal preko Hercegovine v Caveat v Dalmacijo na odmor. Tako je vse odloženo najmanj za čas preko pravoslavnih praznikov do sestanka skupščine. Vladna posvetovanja. Minister Marko Gjuričič je v sredo dopoldne začel] nadomestovati vladnega predsednika Pašiča in sprejel! najprej predsednika skupščine Marka Trifkoviča V svrho razgovora o delovnem programu narodne skupščine. Zadnji seji ministrskega sveta pred pravoslavnimi prazniki je prisostovalo samo pet ministrov, ker so vsi drugi že. na oddihu in praznikovanju izven Beograda!» Na dnevnem redu te seje je bil pretres invalidskega zali ona. „Udruženje vojnih beguncev.“ V strahu za svoj; obstoj na vladi so samostojni demokrati silno iznajdljivi in vsak čas si izmislijo kako alarmantno stvar, da bi radikale, ki vodijo razgovore z Radičevci, zopet pritegnili na sebe ter ogorčili proti Ra-dičevcem. Zadnja: -samostojna demokratska senzacija je »Udruženje vojnih beguncev«. Pribičevičeva »Riječ« v Zagrebu je v sredo prinesla pismo ali zapisnik »tretje (redne seje« tega »udruženja« v Grazu. Samostojno-demokratska fantazija predstavlja vse vojne begunce iz naše države, organizirane v Grazu ter piše pismo, spomenico ali »sejni zapisnik«, v katerem se trdi, da je vojne begunce ustvarila nekdanja Radičeva agitacija, da so pa vojni begunci sedaj spregledali ter -se zaupno obračajo do Pribičeviča in dru -gib samostalno-demokratskih poslancev, naj jim izposlujejo amnestijo, da se lahko vrnejo v domovino, ki jim je še vedno tako zelo na srcu. To vojno begunsko »udruženje« ima namen kompromitirali radičevce pred radikali, nima pa izgleda na uspeh, ker je preveč prozorno kot neumna in ponesrečena politična fantazija in spletka. Prvič že radi tega, ker so samostojni demokrati že ponovno raztrosili vesti o raznih protidržavnih -shodih in konferencah posameznih hrvatskih poslancev in se je potem vedno izkazalo, da je bil dotični poslanec teda j ali doma v Zagrebu at£ pa celo v Beogradu v parlamentu. Drugič je znana stvar, da so ravno samostojni demokrati z zlorabo oblasti in drugače povzročili največ begov in dezertaeij v tujino in da so končno še izposlovali, da se je lahko vrnil domov zloglasni Gagliardi, ki se mora po vsej pravici imenovati za največjega organizatorja in voditelja vseh beguncev in zarotnikov proti naši državi. Pred1 par leti je Gagliardi še po nemških in madžarskih listih sporočal Paši-čn, da sovraži našo državo in da dela proti njej, potem so ga pa samostojni demokrati iz Hrvatske, ki so nekdaj z njim vneto, a nečastno služili Avstriji, priporočili radikalom kot posebno dobrega strokovnjaka za. politične procese, in veleizdajalec -se je lahko vrnil in je še danes duša političnega preganjanja, ki ga samostojni demokrati izvajajo, radikali pa odobravajo in trpijo proti političnim nasprotnikom. Ge bi v resnici obstojalo kako »udruženje« vojnih, beguncev, ogorčenih proti hrvatskim poslancem in tako vnetih za samostojno-demokratske prvake, potem bi samostojnim demokratom pač najboljše kazalo, dai odlične člane tega »udruženja« kar pod roko kot nekdaj Gagliardija spravijo domov, ter uporabijo v svojih pol itično-bojnib vrstah. ISEtSSE Od praznika do praznika. Pašičeva tajnost. Pašič je na tihem odpotoval iz Beograda na svoje velikonočne počitnice. Kakor o njegovi politiki, tako- so se tudi glede njegovega pota in praznikovanja širile najrazličnejše kombinacije, Pašič je pa svojo pot lepo na tihem ubral ter je pustil ministrske kandidate in vse druge politike v negotovosti najmanj do 28. t. m., ko se sestane skupščina, ali pa še dalje. Pašič ta jno odhaja in prihaja popolnoma v skladu s svojo zagonetno politiko. Ministrska izjava. V torek zvečer, ko je bil Pašič že na potu, so se ministri sestali k seji, in objavilo se je, da zastopa Pašiča Mačko Gjuričič kot najstarejši član vlade. Ob odhodu Pašiča je objavila beograjska »Pravda« naslednji, razgovor z nekim ministrom: »Rekonstrukcije in vladne krize ne bo pred Duhovem (Binkošti)«, pravi minister. »Odkod ta sprememba načrta?« — vprašuje dopisnik. »Vam se samo zdi neka sprememba. Spremembe ni, kar ni bilo nobenega gotovega načrta za krizo vlade. Govorilo sc je o rekonstrukciji večji ali manjši, pa so se politične prilike med tem spremenile in se je tudi vprašanje rekonstrukcije odložilo.« »Kaj pa je z razgovori med vami in med Radičevo stranko?« »Mi jih vodimo počasi in zrelo. Mi hočemo vse slišati in o vsem razmišljati. V politiki se nič ne lomi preko kolena. Upam, da bodo naši razgovori z Radičevci obrodili dobre sadove. Mi razgovarjamo in bomo raz-govarjali. Čakamo tudi na njihov glavni odbor, da tudi njega slišimo. Razgovori, ki se vodijo, niso lahki ne za nas in ne za Radičevce. Oni so bili republikanci in tak je njihov program, sedaj ;pa morajo to vse spremeniti, ali pa prevzeti program kake monarhistične stranke.« »Da ne mislite na program radikalne stranke?« »Ne ravno, lahko je tudi program demokratske stranke. Mi v tem vprašanju sploh ne priganjamo.«. »Torej se kriza še ne bo tako hitro končala.« »Pa saj sem vam rekel, da bo kriza šele po Duhovem!« — Odlaganje. Prišlo je torej v navado,.da se veliki prazniki jemljejo kot datum važnejših političnih sklepov. Odlaganje sicer močno nasprotuje narodnim interesom, pa ker je že v navadi, se odlaga naprej od praznika do praznika. Ministri in radikal skl prvaki ne bodo vedeli, kaj vse Pašič snuje, odlaganje od Uskrsa na Duhovo jim je zato še bolj pri rokah in končno tudi ne bo tako napačno, ker lahko Pašič med tem kako rekonstrukcijo ali ka| drugega samo začasno in poskusno odloči ter odloži glavno in važno še vedno za — Duhovo. Proti blokom. Pašič bloka saj za dalje časa ne mara — ne opozi-cijonalnega in ne vladnega s Pribičevičem. Iz opoziei-jonalnega bloka bi rad iztrgal Radičevce, od vlade pa odrinil Pribičevičevce. Te dni je Davidovičeva »Pravda« prinesla članek z naslovom «Pred razpadom blokov« ter. ugotovila, da se držita oba bloka skupaj samo še formalno, ko so v opoziciji Radičevci nastopili svojo pot in v vladi že sam Pribičevič občuti, da ima vzroke, bati: se za svoj položaj. Te dni so se po listih raznesle vesti, da so Radičevci!. predlagali, naj bi zajedničar ji stopili v vlado z radikali; seljačka stranka bi pa to vlado podpirala. Zajedničarji so ta predlog odklonili, češ, da se ne smatrajo za poseb-- no skupino hrvatskih poslancev. Sploh se pa zajedničar}! držijo veliko bolj linije opozicijonalnega bloka kot pa Radičevei pod vodstvom Pavla Radiča in dr. Superina, ki ste že svoje znane izjave podala brez predhodnega posvetovanja z drugimi voditelji bloka narodnega sporazuma. Načelna politika proti odlašanju. Likvid)uefija sedanjega vladnega Jali takozvanoga »nacijonalnega« bloka je za Pašiča že gotova in sklenjena stvar, s katero se ne bi odlašalo, če ne bi bilo treba prepuščati precej časa razvoju razmer na Hrvatskom. Pašič si noče pozneje enkrat očitati: zakaj se ni počakalo, da se Radičevei vsaj sprejo z zajedničar ji ali pa nastopijo popolnoma samostojna pota ter se tako izročijo radikalom na milost in nemilost. Pašič radi Radi-čevcev odlaga svoje odločitve od praznika na praznik, če bi pa imel same take načelno in programatično trdne nasprotnike kot je Slovenska ljudska stranka, bi bil pa gotovo že opustil svojo staro navado odlašanja in odlaganja in država vsled tega in vsled najrazličnejših dolgih kriz ne hi imela tako ogromne škode. iininiiiiMiiiiMiMiiiiniiiwiiwiiii—umu n-mi politične vesti. Hrvatski zajedničarji in Radičevei. »Novosti« v j Beogradu so prinesle anonimno pismo nekega vodilnega S elana Hrvatske zajednice, ki izraža svoje nezadovoljstvo nad pogajanji, ki jih vodijo Radičevei z radikali, ter ugotavlja nevarnost razcepa hrvatskoga poslanskega kluba v slučaju, da Radičevei sklenejo sporazum z radikali. Zagrebški »Hrvat« »Novostim« samo očita anonimnost izjave, katero pa potem še posnema brez vsakega komentarja. Pravi vzrok zastoja pogajanja med našo državo in Italijo. Vladni listi so poročali, da so bila pogajanja prekinje- 'i na radi bolezni predsednika italijanske delegacije. Z dobro j informirane strani pa se ponovno potrjujejo vesti, da gre j za velikanske koncesije,- ki jih zahtevajo Italijani. Konce- j sije so težke, zato jih sedanja delegacija brez popolnega ! odobrenja vlade ni megla sprejeti. Načelnik naše delega- j cije dr. Rybar je radi tega odpotoval v Belgrad. Glavne koncesije se tičejo vprašanja Zadra, katerega hočejo Italijan: kot mirovno bazo za svojo ekspanzivnost na našem j Primorju. Celo v vladnih krogih so radi. italijanskih zahtev j nekoliko ogorčeni. Vendar pa dvomijo, da bi vlada teh norih ponržajočih zahtev s strani Italije ne sprejela. Značilno je, da je dr. Ninčič odpotval na Sušak. Kot povod za to njegovo potovanje navajajo, da potuje na oddih. Vsekakor je prav zanimivo, da dr. Ninčič odpotuje, ko bi meral prav sedaj v Belgradi! v zunanjem ministrstvu zavzemati stališče napram novim grabežljivim zahtevam Italijanov. Obtožbe in pritožbe. Opozicijonalni blok pripravlja Obtožnico proti samostojno-demokratskemu ministru pravde dr. Litkiniču radi afere Thurn—Taxis z zahtevo, naj se ministra pozove pred1 sodišče. Obtožnica bo vložena takoj ob sestanku skupščine. Nemški poslanci iz Vojvodine bodo pa pred sodiščem vložili tožbe proti nasilnim agitatorjem radikalov in samostojnih demokratov, ki' so opozicijonalrie volilce pretepali, gmotno oškodovali ter zakrivili še druga kazniva dejanja. Pred sestankom Male antante. Ne glede na to, da se vodi - naša zunanja politika brez vsake parlamentarne Mali svet naših očetov. Roman v treh delih. Spisal Antonio Fogazzaro. Prevod iz italijanščine. 1 »Priporočila se bom Materi božji Karavinski, dragi moj Pinč«, je rekla. »Hu, kakšno jezero!« Brodar je zmajal z glavo in se nasmehnil. »Še nekaj«, je zaklical Pasotti, »ali imaš tudi jadro?« »Gori v hiši je«, je odgovoril Pinč. »Ali naj grem ponj? Gospa se bo menda zbala. Glejte, glejte, valovi že pljuskajo čez.« »Idi!« je ukazal Pasotti. Gospa, ki je bila gluha kot zemlja, in ni slišala nobene besedice pogovora, se je zelo čudila, ko je videla, da je Pič odšel. Vprašala je svojega soproga, kam gre. »Po jadro!« je zavpil Pasotti Vanjo. Naprej sklonjena je odpirala usta, da bi kak glas ujela, a zaman. »Po jadro!« je ponovil še glasneje in prislonil obojno votlo dlan k ustom. Mislila je, da je-razumela; zato se je vsa stresla od bojazni in naredila s prstom v zrak nekakšen hieroglif- ski vprašaj. V odgovor ji je Pasotti naredil tudi nekakšen krog v zraku in pihnil vanj. Potem je pokimal, ne da bi kaj rekel. Vsa v trepetu je žena vstala, da bi iz- stopila. »Izstopim!« je rekla, polna bojazni. »Izstopim. Peš pojdem.« Soprog jo je zagrabil za roko in jo potisnil nazaj na sedež; pri tem jo je srdito pogledal. Tedaj se je vrnil brodnik z jadrom. Uboga žena se jje zvijala, zdihovala in hneia solze v očeh. Milo se je j BBBBBaaBBBBBSBEflBBBBBBBBBBBBBB ur Novodožio II« originalnoangleško sukno modno perilo, samoveznice klobuke itd. Fr. Naštete, Glavni trg 16« HBISiaBBBBIBaHBIBBIBlBBIBHBBBB kontrole, je treba povdariti še kot posebno značilno, da se iz vladnih krogov ne izda niti najmanjše poročilo glede sestanka Male antante v Bukarešti. Listi poročajo samo to, kar zvedo iz čeških, romunskih in drugih listov, vladi, odnosno zunanjemu ministrstvu se pa ne zdi vredno, da bi se objavila vsaj gotova določitev dnevnega reda in vsega drugega, kar se bo sprožilo na teji konferenci od strani naših zastopnikov. Nedavno je eden od beograjskih listov poročal, da bo na konferenci naš vojni minister iznesel važna poročila in materijal glede bolgarskega oboroževanja. Ta vest, ki je gotovo zelo važna, je šla v svet ob popolni brezbrižnosti vlade, ki bi se morala, če že ne poprej, vsaj: sedaj izjaviti glede konference. Po svetu. Atentat na bolgarskega kralja Borisa. Dne 14. t. m. so v Bolgariji dosedaj neznani napadalci izvršili atentat na ’ bolgarskega kralju Borisa. V zasedi na Arabokonoškem j Hancu v bližini Sofije je pričakala kraljev avto tolpa kakih j 5—6 mož, oboroženih s puškami. Ko se je avto približal, j so otvorili ogenj nanj ter ubili dva kraljeva spremljevalca, i šoferja pa težko ranili Kralj Boris je nato mesto šoferja j sam vodil avto ter srečno utekel kroglam napadalcev. V ? mestu Orhanija je alarmiral vojaštvo, ki je atentatorje takoj | zasledovalo ter enega od njih tudi ujelo. Kralj Bo- J ris se je med tem vrnil v Sofijo, kjer mu je prebivalstvo, j ki je med tem že zvedelo o atentatu, priredilo burne ova- j cije. O povzročiteljih atentata so poročila zelo različna, j Uradno poročilo pravi, da so izvršili atentat člani zemljo- j radniško-komunistične organizacije »Fronta«, ki je zadnje j čase izvršila v Bolgariji: številne atentate. Druga poročila i pravijo, da so kralja napadli razbojniki, Id ogrožajo v Bol- j garij! javno varnost Napad so izvršili,, ker kralja niso spo- f znali. Pred par tedni so na enak način ustavili kraljev avto j v bližini Sofije ter hoteli potnike oropati. Eden razbojnikov j ,pa je kralja spoznal in tolpa ga je takoj s p okleni in opra- j vičili izpustila. 'j Politični umori v Bolgariji. Po vojni se ne more nesreč- j na Bolgarija pomiriti. Upor sledi za uporom, prelivajo se j potoki krvi za nadvlado posameznih strank. Zadnje čase j so se počeli strahovito širiti politični umori. Bolgarski no- | tranji1 minister Rusev je izjavil, da so komunistične terori- j stične 'Organizacije dosedaj v Bolgariji ubile 152 vladnih pristašev: poslancev in uradnikov. Komunistični atentatorji dobivajo baje za vsako žrtev ‘bogate nagrade. A nič manj pridni niso atentatorji, katere plačuje vlada, da spravljajo s poti neprijetne voditelje opozicije. Dne 15. t. m, je bil po atentatorjih ubit v vasi Ada zemljcradniški poslanec Atld Efendija. Istega dne je padel kot žrtev atentata vlad- t ni pristaš poslanec Georgijev. Ubit je bil sredi Sofije. Georgijev je bil rezervni general, sedaj pa predsednic parlamentarnega odbora za' notranjo politiko. Gospodarska podonavska unija. Odbor Zveze narodov še vedno ni zavrgel načrta o ustanovitvi neke vrste velike skupne države ob Donavi katero bi tvorile v glavnem nasledstvene države. Kot nekak prehod k ustanovitvi take države bi naj osnovale Avstrija, Čcho slovaška, Madžarska in Jugoslavija gospodarsko unij©. Zveza narodov namerava v kratkem času delicati konferenco, ki bo razpravljala o tem vprašanju in na katero bodo pozvane poleg naše države še Avstrija, čehosk»-vaška, Madžarska, Rumunija in Poljska. Pred to konferenco se bo vršila posebna anketa, kako bi se olajšalo potovanje v poedine srednjeevropske države, zlasti, dfc se uredi končno vprašanje vizuma. Načrt Zveze narodov o podonavski' gospodarski uniji je sicer zelo idealno zamišljen, toda pri dobri volji držav, ki pridejo pri od-ločevanju v poštev, bi se vprašanje, ki je za srednjo Evropo nad vse važno, dalo ugodno rešiti. Ogrsko-ruska trgovska pogodba ne bode ratificirana. Med Madžarsko in Rusijo se že dalje časa vodijo trgovska pogajanja, ki so v glavnem že zaključena, tako da bi celokupna pogodba prišla že v kratkem v parlament v ratifikacijo. Sedaj je madžarska vlada predložila Rusiji, da se ratifikacija odloži za šest mesecev, na kar je Rusija pristala pod pogojem, da se izpusti iz pogodbe točka o maksimalnih ugodnostih. Ker madžarska vlada na to ne more pristati, je sigurno, da ta trgovska pogodba za enkrat ne bo sklenjena. Justifikacija morilca Ilarrmanna. Dne 15. t. m. je bil Han n overu obglavljen morilec Haannamn. Njegovo justifikacijo je sodnija objavila po mestu z velikimi lepaki. Svojčas je njegov proces vzbujal po celi* Nemčiji j in izven države ogromno zanimanje, ker je bil Haarmann eden največjih zverinskih zločincev, ki so kedaj stali pred sodnijo. Vsled drugih važnih vprašanj, ki danes Nemčijo zanimajo, pa je bil Haarmann kmalu pozabljen in njegova justifikacija je ostala skoro neopažena. Polet na severni tečaj. Ekspedicija norveškega raziskovalca Amundsena, ki si je nadel nevarno nalogo, da odkrije severni tečaj,, je dospela te dni z obema ladjama »Hobby« in »Fram« na Spitzberge.. Amundsen be delal z letali, s katerimi misli poleteti na tečaj, nekaj časa poskusne lete, da prouči klimatične razmere okrog tečaja; koncem aprila se ho pa z dvema letali dvignil na polet k tečaju, katerega namerava doseči v 12 urah. Veliki manevri ameriške mornarice. Ameriška mornarica bo priredila koncem tega meseca na Tihem oceanu velikanske manevre, ki bodo sigurno največji,, kar se jih je kedaj vršilo. Nad 100 bojnih ladij bo pod zapovedniŠtvom 9 admiralov skušalo zavzeti Havajske otoke in Honolulu, katere bodo branile podmornice. Po manevrih ko celokupno b rodov je Obiskalo Avstralijo. Pogoste pomorske vaje, ki se vršijo nat Tihem oceanu "f kažejo, da se Amerika resno pripravlja na spopad z Japonci in morda bomo še doživeli novo svet osno klanje, ki se bo pà topot vršilo daleč od: naših mej na obali Tihega oceana. \z Slovenije. Dr. Pivko in resnicoljubnost V velikonočno številko »Tabora« je spustil g. dr. Pivko nekak člančič, v ‘katerem trdi, da so bila poročila naših listov o njegovem ozirala proti bregu, a vendar je molčala. Pinč je dvignil jambor in privezal oba spodnja konca jadra. Pa vprav, ko je hotela barčica odriniti, je zagrmel izpod hodnika debel glas: »Počalkajte, počakajte, gospod kontrolor!« Obenem se je prikazal rdečeličen duhovnik s precejšnjim trebuš-kom. Na glavi je imel črn slamnik, v ustih smotko in pod pazduho je tiščal dežnik. »O, gospod župnik!« je vzkliknil Pasotti. »Bravo! tudi Vi na obeh? Greste z nami v Gresogno?« »Če me vzamete s seboj!« je odgovoril župnik iz Prvine in stopil navzdol proti barki. »O, glejte, tudi gospa Barbara je tu!« In njegovo tolsto lice se je razjasnilo, njegov močni glas pa je postal mil in sladak. »Strašno se boji, reva«, se je norčeval Pasotti, medtem se je župnik priklanjal in smehljal gospej, kateri je pa naknadna teža bojazen le še povečala. Molče je začela nekaj mahati z rokami, kakor da bi bili vsi bolj gluhi kot ona. Kazala je na jezero, na jadro, na ogromno župnikovo težo, obračala oči proti nebu, pritiskala roke na srce in si pokrivala obraz. »Saj nisem tako težek, ne«, je smehljaje rekel župnik. »Ti pa kar molči«, je rekel, obrnjen proti Pinču, ki je bil nekaji nespoštljivo zamomljal. »Prismoda neumna.« »Veste,« je zaklical Pasotti, veste, kaj naredimo, da jo bo strah minil? Pinč, ali imaš mizico in karte za tarok?« »Malo zamazane so«, je odgovoril Pinč, »imam jih pa.« Težko je bilo dopovedati gospej Barbari, za kaj; gre. Ni hotela razumeti, niti tedaj ne, ko ji je soprog po sili stisnil v roko šop umazanih kart. Vendar pa niso mogli takoj pričeti. Le s težavo sta vesli čoln rinili naprej proti ustju reke San Mamette, kjer so mislili, da bodo razpeli jadra. Pa valovi, ki so se valili od obrežja, so se borili z novimi prihajajočimi od morja in barčica je plesala v razpenjenem vrtincu. Gospa je jokala. Pasotti pa je zmerja! Pinca, zakaj, se ni držal v zadostni razdalji ob brega. Tedaj se je pa župnik krepko vstopil v sredo barke,, zgrabil dve vesli, ki sta ležali na dnu, ter ju tako krepko zastavil, da so že po par sunkih bili iz nevarnega mesta. Razpeli so jadro in že je čoln drvel naprej, medtem ko je gredelj spredaj rezal valove, ki so lahko šumeli. Tedaj se je župnik usedel poleg gospe Barbare, ki je mižala in šepetala pobožne vzdihljaje. Pasotti pa je nepotrpežljivo trkal po mizici s šopom kart in morali so začeti igrati. V tem pa se je počasi, počasi Mižal sivi dež. Zagrnil je bil gore in udušil piš vetra. In čim je veter pojemal, je gospa prihajala zopet k sapi; vdana v usodo je igrala ter ostala mima, če je naredila kakšno napako ali če se je mož vsled tega raztogotil. Ko pa so začele padati prve deževne kaplje na jadro in na umirjeno valovje. ki se je sedaj v brevetrju zibalo proti čerem Teutiona, in je brodar spel jadro ter spet poprijel za vesli, tedaj se je gospa Barbara' od srca oddahnila. »Dobri, dobri Pinč!« je rekla nežno; in tedaj pa je začela igrati z neko vnemo, z nekim ognjem, z neko blaznostjo v obrazu, ki je ni vznemiril noben pogrešek več in nobena graja. Mnogo vetrovnih in deževnih, mnogo solnčnih in viharnih dni je šlo čez Lugansko jezero in čez gprovj® Valsolda od dneva, ko so igrali tarok gospa Pasotti,-njen mož, davčni kontrolor v pokoju, in župnik iz Furie v barki, ki je počasi drčala skozi deževen oblak ob čereh med San Mametto in Gressogno. (Dalje prihodnjič.} j klavernem nastopu v skupščini neresnična. S svojimi , puhlimi vrsticami v »Taboru« bi raid Pivko povdaril: Klerikalno časopisje poroča laž, žerjavovo »Jutro« pa prinaša svetopisemsko čiste resnice. Tokrat se ne bomo spuščali v dokazovanje, da so bila ravno »J utrova« poročila o Pivkovih skupščinskih nastopih lažnjiva, ampak bomo Pivku malo izprašali vest z ozirom na popolnoma neresnična poročila, katera je spuščal v - t aboru« in »Jutru«! pred volitvami in tudi sedaj kot poslanec. Pred volitvami po dr. Pivkovih poročilih ni bil nobeden od njegovih shodov «obiskan od manj nego TOO volileev, ki so mu pritrjevali, odobravali njegova izvajanja in obljubljali, da bodo vsi volili policajde-inokrale. In vendar zna vsak odrasel Slovenec na Spod. Štajerskem, kako se je Pivku na vseh javnih modih po deželi godila slaba, kako je večkrat moral pred razjarjenimi vol ilei pobrati šila, in kopita in pobegniti. Akt» je dr. Pivko pred volitvami povsod tako sijajno m med odobravanjem zboroval, zakaj je pa potem v skupščini govoril o klerikalnem volilnem terorju itd.! Kakor pred volitvami so še pa prav posebno sedaj; po volitvah, ko nastopa dr. Pivko kot poslanec na shodih, njegova poročila v »Taboru« in »Jutru« od prve do zadnje črke neresnična. Višek neresnice pa prinaša o poteku Pivkovih shodov v ptujskem okraju četrtkov »Tabor«. Na: velikonočni pondeijek je Pivko zboroval v Št. Vidu pri Ptuju in v Stojncih. Na prvem shodu je bilo po Pivk o vem štetju 100, na drugem 200 volileev. Oba shoda sijajna, ki sta utrdila po ptujskem okraju samce politike SDS. Da bo resnicoljubna javnost lahko uvidela, kako laž-njivi sta ravnokar pribiti poročili, naj; samo pomisli: Ptujski okraj je, izvzemši učiteljstvo in nekaj' uradnikov, celotno v taboru SLS. Tukaj so naši najbolj zavedni možje, ki so Pivka lin njegovo politiko z vso odločnostjo odklanjali že predi volitvami. Dr. Pivko je kot narodni poslanec javno v skupščini dolžil naše najboljše može v ptujskem okraju volilne nepoštenosti in sedaj bi naj ti možje se kar na stotine zbirali: krog njega, ga poslušali, in mu pritrjevali! Komaj' je pogledal Pivko v Beograd, že je obljubljal, kako bo ravno on kot član vladne stranke storil vse za sadilce tobaka, katerih je največ ravno v ptujskem okraju. In po tej' bahanji je moral Pivko priznati v »Taboru«, da ni samo nič dosegel za sadilce tobaka v Sloveniji, ampak da je celo sajenje tobaka v Sloveniji za bodoče prepovedano. Sedaj hi naj na javnem shodu1 slovenski sadilci tobaka iz ptujskega okraja Pivkovo poročilo o posredovanju za uničenje tobakarstva na Slov. Štajerskem mirno poslušali in celo odobravali! Za tako neumne pa vendar ne sme imeti gospod Pivko niti najbolj verne čitatelje »Tabora«. — Treba tudi pred vsem omeniti, da je prinesel dr. Pivko svojim volilcem iz Beograda poročilo, da je on sam vneto glasoval za novo neznosno davčno obremenitev vseh slojev v Sloveniji. Dr. Pivko je celo izjavil poslancu Vesenjaku, ko je bil g. Vesenjak za to, da se uporabi naš davčni denar pred! vsem za slovenske potrebe, da on (Pivko) ne vidi pred seboj, kakor klerikalci, Slovenijo in njene potrebe, ampak vedno celo državo. Pivko je torej odločno za to, da naj mala Slovenija samo plačuje, a njene potrebe so mu deveta briga. — Ravnokar povedano treba pomisliti, si predstaviti 'kmeta iz ptujskega okraja', kateremu je Pivkovo protiljudsko delovanje znano, in potem bo labko uvidel laž, katero beleži »Tabor« o Pivkovih shodih po ptujskem okraju. Ravno veliki teden je dobil gospod ptujski profesor Mlakar dekret iz Beograda, da je kar preko noči in brez vzroka prestavljen iz Ptuja v ProfcUplje v južno Srbijo. Ta gospod Mlakar je znan in nad vse priljubljen kot eden najboljših vzgojiteljev srednješolske mladine po celem ptujskem okraju in ta ljubljenec kmetov iz ptujske okolice je bil prestavljen na dr. Pivkovo priporočilo, kar je kmetom dobro znano! Za to, ker je Pivko izposloval Mlakarjevo premestitev, bi naj kmetje iz ptujskega okraja Pivka mirno poslušali in odobravali, da bodo v bodoče našo mladino mesto slov. profesorjev vzgo-jevali srbski. — Tako torej: zgleda v kratkih» obrisih Pivkova resnicoljubnost! Velikonočno pisanko, katero je zvalil Pivko v »Taboru« za klerikalce, naj' jo le obdrži v svojem carzanskem žepu, iz kojega je dosedaj po časopisju trosil najdebelejše neresnice. Pivkov! zborovalci. Na zborovanja Žerjavove stranke, kjer nastopa kot govornik dr. Ljudevit Pivko, zbobna tajništvo SDS vse Sokole in orjunaše. Tako so n. pr. na zborovanja SDS v ptujskem okraju poslali Žerjavovci iz Ptuja, Ormoža, Pragerskega, Ptujske gore in Maribora posebno Pivkovo telesno gardo, ki bi naj na shodih tvorila »ljudske množice.« Kljub temu pa dr. Pivko v Št. Vidu in v Stojncih ni mogel zborovati. Značilno za našega carzanskega junaka dr. Pivka. Žerjavovo časopisje se kaj: rado sklicuje na nemško-avstrijsko časopisje, ako so poročila teh listov v prilog Pašič-Pribičevičevemu režimu. Radi omenjene prakse Žerjavovcev hočemo tudi mi citirati carzanskemu junaku dr. Pivku, kaj je prinesla o njegovi akciji graška »Tagespost« od' 12. aprila. Članek je naslovljen »Verrat von Carzano« in je izpod peresa višjega bivšega avstrijskega oficirja, ki je bil očividec dogodkov pri Garzano. Med drugim ugotavlja pisec omenjenega članka tudi stavek, ki je prav posebno značilen za svoječasno značajnost dr. Pivka.- »Tagespost« piše: Da bomo natančno poučeni o značaju dr. Pivka, je treba omeniti, da je bil Pivko 14 dni pred spopadom pri Carzano od cesarja osebno odlikovan z redom železne krone 3. razreda; odlikovanje, ki se mora imenovati v onem času za nadporočnika kot nekaj posebno visokega in to še tem bolj, ako si predočimo, kako se je tedaj cenila dekoracija iz rok cesarja.« Rajni in bivši avstro-ogrski cesar Karl sam je pripel na prsa »največjega1« Jugoslovana izvanredni red železne krone 3. razreda in tega gotovo ni storil, ker je bil Pivko tedaj prepričan Jugoslovan, ampak z za nadporočnika najvišjimi vojaškimi redi dekorira- j ni bojevnik za avstrijske interese. V beograjski. skupščini imamo gotovo samo enega poslanca, katerega je osebno odlikoval avstrijski cesar in to je danes največji Jugoslovan —■ vitez reda avstrijske železne krone — dr. Ljudevit Pivko! Značaj dr. Pivka iz leta 1917 in danes spada samo v pribežališče enakih značajnosti in to je Pribičevičeva. žerjavova, Wilder jeva, Lukiničeva in Križmanova v tem oziru res samostojmo-demokratska stranka! Farna cerkev v Št. liju v Slov. gor. dobi nov veliki zvon, ki bo slovesno blagoslovljen od mariborskega škofa 'dr. Karlina v • nedeljo, dne 26. aprila ob 9. uri dopoldne. Ta velikan, ki tehta 2030 kg, bo slovesno prepeljan iz Biihlove zvonolivarne že v soboto, dne 25. t. m., in bode slavnostni sprejem- v Št. liju v soboto ob dveh popoldne. V soboto in v nedeljo igra pri tej cerkveni slovesnosti godba Kat. omladine iz Maribora. Ptuj. Tukajšnje Izobraževalno društvo in Bralno društvo' Podvinci je vpriizorilo ob obilni udeležbi dne 5. t. m. v Narodnem domu dri Krekova igro »Turški križ« y pri-d nevirn farnim orgijam. Že dolgo nismo imeli takega užitka, ikot nam' ga je nudila ta igral Vloge- so- bile zelo dobro in srečno razdeljene, kajti vsak posamezni igralec je bil s celim srcem pri izvajanju raznih -dejanj. Posebno- je uganjala 'Uršula kot zavedna in krepostna Slovenka, ki je' s svojo neustrašenostjo in trdnim zaupanjem v Marijo rešila brata Joška iz turškega suženjstva. Oči gledalcev so z zadovoljstvom opazovale vsak nastop Joška kot bojevitega Jusuf-paša, -ki je z vsakim migljajem, vsako kretnjo- razodeval, da se je popolnoma «živeli v svojo vlogo. Seveda je tudi prime-may dragoceno- -okrašena turška obleka prav ugodno- učinkovala na gledalce. Izvrstno nas je zabaval boječe-korajžen rešetar Ribničan, ki je- svojo težko vlogo izborno pogodil. Tudi jokavo' zaljubljeni luteranski pastor je svojo- vlogo -kot izdajalec izvrstno rešil', kakor tudi -dobrodušna- teta Mina. Zelo So- ugajala dekleta in fantje v njihovih pestrih narodnih -nošah. Obilna udeležba dokazuje, da -ljudstvo živo čutj -potrebo po takih prireditvah. Vsa čast in hvala vsem sotrudnifcom! V Ptuju se -bo vršila efektna loterija v korist novih or-gelj v ž-upijski -cerkvi sv. Peha in Pavla. Dobitkov je vseh skupaj 250 in so res prvovrstni, kakor: konj, šivalni stroj, bicikl, polovnjak -vina itd. Vsaka srečka stane- komaj 5 D in jih je naročiti -pri župnem uradu sv, Petra in Pavla v Ptuju. Vsi zavedni Slovenci iz Ptuja in okolice z veseljem -pozdravljamo nakup znane gostilne »Pri zamorcu« v Ptuju, -ki je prešla- v roke našega povsod znanega, -in najboljšega pristaša g. Mihaela Brenčiča iz Spuhlje. Osebnost g. M. Brenčiča nam že- jamči, da- -bo odslej v zgoraj -omenjeni gostilni najboljše vino, kuhinja in prvovrstna po-stre-žba. Ker Je -ravno g. Brenčič kupil gostilno »Pri zamorcu«, je velikega pomena za pristaše naše -stranke:, ki bodo imeli ravno v -Brenčičevi gostilni prostore za prirejanje veselic in zborovanj. Gostilno g. Brenčiča najtoplejše priporočamo vsem našim pristašem. Smrt blagega moža v Zavrču. 'Enega najboljših mož župnije je 'pobrala nenadna bolezen. BI je to g. Jos. Vuk, trgovec v Dubravi. Kot vzoren krščanski mož je bil velik -dobrotnik za cerkev in reveže; kot prištš SLS je- imel vedno naročene vse krščanske liste. Imel je dne 10. t. m. nad vse lep pogreb, katerega se je udeležilo' veliko ljudstva ter več -duhovnikov, prijateljev pokojnega. Poslovilne besede mu je govoril na grobu preč. g. dekan Podvinski, katerim je sledila žaiostinka moškega zbora od Sv. Marjeta, Blagemu možu s-ve-ti-la večna luči V vodnjak je padel in utonil na veliki petek popoldne -Florijan Perše, ugleden kmet v Podgorju pri Slovenjgrad-cu. Ker je sesalka odpovedala svoje -delo-, je moral popraviti in je pri tem zadenjski stopil ter se ponesrečil. V bližini so bili še drugi delavci, pa le eden, Franc Plešej, je videl hipni padec. Mogli- so le mrtvega dvigniti iz globo* čine. Rajni je imel 49 let, je bil priden -gospodar, dober oče svojim otrokom, zelo priljubljen, naročnik naših listov, stalen ud Družbe sv. Mohorja in 24 let cerkveni -ključar pri podružnici sv. Duha. Zapušča žalostno vdovo, vrlo mater osmih še živečih otrok, šesterih še nepreskrbljenih. Pogreb je bil na veliko noč popoldne ob obilni udeležbi sorodnikov in mnogih drugih prijateljev. Naj v miru počivajo- njegovi zemeljski ostanki, blagi duši pa naj sveti večna luč! Vojaki iz svetovne vojne! Na vsestranska vprašanja, Ik-edaj se vrši letos sestanek iz občni zbor naše Zveze, odgovarjamo: 'nepreklicno dne 30. avgusta na Brezjah. Takrat si podamo spet bratske roke in prepletemo celo Slovenijo s podružnicami -po natančno začela n ih pravilih. Leta 1926 ipa pohitimo kam v prijazno štajersko, da ustrežemo tovarišem iz mariborske oblasti. Odbor. V petek, 24. aprila 1.1. zvečer ob pol osmih bo v dvorani Zadružne gospodarske banke v Mariboru koroški večer, ki ga priredi kot svoj III. prosvetni večer Prosvetna zveza v Mariboru. Predava profesor dr. K. Capuder iz Ljubljane. , Krasne skiop lične slike, koroške narodne pesmi, glas-i bene točke! Prijateljem dobre vinske kapljice iz Maribora in okolice priporočamo vinotoč g. Mirka Baumana v St. liju v Slov. gor. Vinotoč je otvoril g. Bauman doma na Zmrzlem ob Jareninski cesti,-kakih 20 minut od- šentiljskega kolodvora. Dnevne novice. . Pflanzer-Baltin in žunkovič. Zadnje dni so časopisi objavili vest, da je generaI- polkovnik Pflanzer-Baltin, kateri je proti koncu vojne v Albaniji zelo vrato lomno in nesrečno operiral, na Dunaju umrl. Mož je bil skrajno brezobziren; kogar si je vzel na piko, ta mu je podlegel. Bil je tudi strasten nacijonalist, ki je očitno sovražil vsakega -slovansko čutečega častnika, d očim je slovanske renegate zelo cenil. Okoli njega je bilo vedno dovolj ovaduhov in hinavcev. On je svojčas tudi poslal ovadbo na vojno ministrstvo, da je bil takratni major Davorin Žunkovič leta 1911 kazensko takoj' umirovljen in vpisan v »Črno knjigo« kot «p. u.« (politično nezanesljiv). Neposreden povod k temu je dala Žunkovičeva šesta izdaja -obširne knjigo: »Die Slaven, ein Urvol'k Europas«, pri kateri ga je posebno hudo razdražil izzi-. val-ni naslov, ker je to smatral kot izredno drznost aktivnega častnika. — Toda, kakor -slovenski pregovor pravi: čez -sedem' let vse prav pride — sta se leta 1918 oba v tej stvari podrobno pogovorila. Meseca oktobra je prišel PflanzerrBaltin po svojem neslavnem umiku iz Albanije z velikim štabom v Podgorico. Poveljnik mesta in okraja severno Ska(krškega jezera je bil takrat podpolkovnik Žunkovič. Ta je vojnim nesrečnežem šel zelo na roko, za kar se mu je prišel zahvalit general sam. Pri tej, priložnosti, ga je Žunkovič spomnil na to, kar se je pred sedmimi leti odigralo. Nato mu je -general rekel: Oprostite, jaz sem bil; takrat slabo informiran! Žunkovič je odgovoril: »Dolžnost vsakega je, ovadbo ali prezirati ali pa vestno prepričati -se, kaj d!a je na tem, — ne pa spraviti: poštenega človeka brez vsake preiskave za celo življenje v nesrečo! Nato se je general, občutno prizadet odpravil brez vsake besede. Smrt zadnjega poveljnika hrvatskega domobranstva. Na veliko soboto je na smrt zadela kap- zadnjega poveljnika hrvatskega domobranstva, podma-ršaia Mihaela Mihaljeviča. Zjutraj se je odpravljal na praznike jv svoje rojstne kraje i-n ko je v kavarni -popil kavo ter se poslovil od prijateljev — se je zgrudil mrtev na tla. Pokojni — sel jaški sin in zvest Hrvat je dobil ob preobratu od Narodne veča -oblast nad vojsko, kmalu je bil pa krivično ini nehvaležno izpodrinjen in se je moral še dolgo boriti za bedno kronsko penzijo »bivšega« oficirja. Pokojnega podmaršala s-o pokopali v Zagrebu na Veliki pondeijek ob lepi udeležbi prijateljev in tovarišev, ki -so vojaško čast ob pogrebu z ozirom na bridke izkušnje pokojnega v naši* vojski odklonili. Tujski promet odbijajo nedvomno naše obmejne prometne razmere. Tujci se naravnost boje prestopati našo mejo. Premalo se gleda na udobnost potovanja, osobito na pripravne zveze, na uljudnost napram potnikom, na redi v vlakih (vozovi- za nekadilce) in drugo. Potniki, ki so se preje voz-ilii preko- Maribora v Trst, ali preko Maribora —'Prevalje na Koroško, se vozijo sedaj preko Brudka na Muriy vkljub temu, da je ta- pot veliko daljša. Mi imamo, n. pr. na koroški progi, samo -dva vlaka, ki vozita čez mejo, -dva se pa ustavita že v Prevaljah. Avstrijska vlaka, ki odpeljeta iz Celovca ob 13.33 in 20.05, nimata zveze z našimi vlaki, ravno tak-O' ne ista, fci pripeljeta iz Pliberka v Celovec ob 7.44 ih 17.04. Če bi se odpeljal z vlakom ob 20.05 iz Celovca, bi bil lahko ob 1.10 v Mariboru, kar bi bilo- kaj. pripravno, istotako-, če bi odpeljal zjutraj vlak ob 2.41 iiz Maribora in prispel v Celovec že Ob 7.44, namesto šele ob 10.14. Ali ne bi povzdignile boljše zveze tujski in turistovski promet? V -drugih državah ustrezajo potujočemu občinstvu, pri na-s -SO' pa mnenja, da so potniki zaradi' železnice- tu in ne narobe!! — Isto velja- tudi glede- zv-eze z Gradcem in oso-bitoi glede zvez na naših domačih stran-' skih progah, -od’ katerih -imajo- nekatere' prav karakteristično-brezglave vozne rede. — Mplo- več razumevanja bi se po tolikih letih že smelo pričakovati, -osobito, ker je1 vožnja po naših železnicah »precej« draga! Čitateljem »Naše Straže.« »Straža« je prinesla- v podlistku dva dela -od vseh z velikim zanimanjem črtanega romana »Dušica.« Delo je prevajal iz francoščine na slovensko mariborski bogoslovni profesor -dr. A. Jehart, ki pa potuje sedaj že mesece po- sveti deželi. G. dr. Jehart se vrne junija meseca in bo začel takoj nadaljevati- prevod tretjega dela »Dušice.« Razlaga uradniškega zakona in razsodbe održavne-ga sveta. Na pritožbi* državnih uslužbencev proti prevedbi po uradniškem zakonu je izrekel državni svet več važnih razsodb, V naslednjem sledijo najvažnejše-v informacijo: 1. Tudi neprevedeni uradniki (člen 243), kateri so dovršili zakonito določeno službeno dobo (člen 139 -in 234) dobivajo pokojnino po novem zakonu (odločba z dne 8. oktobra 1924, štev. 31.581). 2. Po členu 239. zakona prejemajo uslužbenci-, upokojeni po pravomoćnosti tega zakona, pokojnino po odredbah dotedanjih zakonov, a podlaga za odmero pokojnin je samo in edino plača, ki jo je imel uslužbenec ob upokojitvi (odločba z dne 17. oktobra 1924 št. 32.796). 3. Protizakonito ni, ako je uradnik z ukazom postavljen v nižjo skupino, kakor jo predvideva njegov čin po členu 1. uredbe o razvrstitvi, ker zakon -o uradnikih ne pozna čina, ampak -deli uslužbence samo po skupinah in osnovnih kategorijah (odločba z dne 17. oktobra 1924, št, 32039). 4. Nepravilna razvrstitev uslužbenca (člen 225) ni predmet spora pri državnem svetu, ko gre za vprašanje pravilne -odmere družinske pokojnine doti enega u služben-' ca. Vprašanje o pravilni razvrstitvi bo državni svet raz- pravljal, kadar se pojavi to vprašanje 'kakor predmet posebne tožbe (odločba z dne 2. oktobra 1924, št. 33303). 5. Za 15 odstotkov povečana osnovna plača (člen 31) se računa v pokojninsko osnova samo onim vpokojenim uslužbencem, kateri imajo 35 let efektivne državne službe, a vojna leta se ne računajo v dosego pravice za to povišanje (odločba z d'ne 24. oktobra 1924, št. 33633). 6. Na podlagi člena 146, 1. odstavka zakona o uradnikih je osnova za računanje družinske pokojnine osebna pokojnina uslužbenčeva, ki jo je imel ob smrti, ali ki bi jo imel, ako bi bil v tem času upokojen. Osnova za odmero osebne pokojnine pa je samo in edino plača, ki jo je imel dotični uslužbenec ob upokojitvi (odločba z dne 1. novembra 1924, št. 24.794). 7. Uslužbencu, kateri ima na dan upokojitve 34 let, 6 mesecev in 1 dan službe, ima pravico do polne pokojnine po točki 2, členu 239. zakona, ker se po členu 140. zakona začeto polletje računa kakor polno leto (odločba) z dne 3. novembra 1923, št. 34.642). 8. V primeri smrti državnega nameščenca, ako je dobila njegova rodbina pravico do pokojnine pred polnomočnostjo zakona o državnih uslužbencih, se družinska pokojnina ne sme odrediti po novem zakonu, ampak se mora odrediti na podlagi člena 240 tega zakona ter na podlagi plače uslužbenčeve na dan njegove smrti. (Odločba z dne 15. novembra 1924, št. 27.504^. 9. Pri uradnikih, katerim gre v smislu člena 7. zakona o drž. uslužbencih 10-odstotno povišanje rednih prejemkov, se mora vzeti kakor temelj za računanje pokojnine za 10 odstot. povišana osnovna in položajna plača, a ne tudi povišana stanarina, ampak jim gre samo redna stanarina po členu 138. zakona. (Odločba z dne 20. novembra 1924, št. 36.342.) 10. Ob priliki nekega konkretnega primera, v katerem je neki minister izdal nov sklep in s katerim je prejšnji svoj sklep spremenil, je postavil državni svet tezo, da je samo sodiščem prepovedano, vračati se na svoje sklepe. Za administrativne Oblasti velja načelo, da smejo svoje sklepe izpreminjati, če to zahtevajo javni interesi in če se s tem ne kršijo že pridobljene pravice. (Odločba z dne 19. novembra 1924, št. 34.334). »Informacije« naših ministrstev. Nedavno je došlo v Caribrodu na naši obmejni postaji proti Bolgariji do težkega spopada med našimi in bolgarskimi železničarji, v katerem je obležalo več oseb ranjenih. Par dni po tem spopadu je obiskal bolgarski poslanik v Beogradu Vaka-revski pomočnika našega zunanjega ministra Jovana Markoviča, da se informira o spopadu. Toda pomočniku zunanjega ministra je bila cela zadeva še popolnoma neznana. Poslanik je zato obiskal notranjega ministra, ki pa je ravno toliko vedel o spopadu, kot njegov kolega iz zunanjega ministrstva. Značilno je, da je bil o tem dogodku, ki bi lahko povzročil še razne diplomatske zapletljaje, preje obveščen bolgarski poslanik, nego naše ministrstvo. Francoz — glavni tajnik Lige za človeške pravice na Balkanu. Listi javljajo, da bo poselil: Bulgari jo, Grčijo in Rumunijo glavni tajnik Lige za človeške pravice — Francoz Henry Guernut. Predaval bo v omenjenih državah o delovanju francoske lige z ozirom na načrte tozadevne mednarodne lige. Pri tej priliki se bo Guernut poučil o raznih današnjih balkanskih problemih in pred vsem o vprašanju narodnih manjšin. K vesti o posetu Guernuta na Balkanu dostavlja hrvatsko časopisje tale komentar: Škoda, da Guernut ne bo po-setil tudi naše države. Par francoskih, zavezniških predavanj o človeških pravicah bi tudi nam ne škodovalo. G. Guernut bi se pri nas lahko poučil o doživljajih onih ljudi, ki se pri nas potegujejo za človeške pravice. V Beogradu so navdušeni za francoske parfeme, ali proizvodi Guemutove vrste, akoravno nosijo originalno francosko marko, pri nas ne dobijo odjemalcev in radi tega tudi Guernutu ni bil izstavljen potni list od naših oblasti kot človeku, ki širi prevratne ideje o človeških pravicah. Nepričakovana Pašičeva darežljivost. Pašič je te dni potoval 'iz Beograda v Sarajevo. Na postaji Rajlovac se je vrgel pred stroj, ko je vlak že bolj počasi vozil v postajo, ruski begunec Pavel Markov. K sreči je imel strojevodja še toliko prisotnosti duha, da je stroj še pravočasno ustavil in Rusu se ni zgodilo prav nič. Trdijo, da je hotel ruski begunec prostovoljno v smrt radi bede, v kateri je živel. Ko se je Pašič vračal iz Sarajeva v Beograd, je izročil velikemu županu 2000 din. in ga prosil, naj jih izroči nesrečnemu in ubogemu Rusu. Pegasti tifus se širi. Pred nedavnim časom se je pojavilo v Sarajevu več slučajev pegastega tifusa. Ker zdravstvena oblast ni takoj energično poskušala širjenje bolezni zatreti', so se kmalu pojavili tudi v drugih kra jih Bosne slučaji te nevarne bolezni. Sedaj javljajo iz Slavonije, da je tudi tam že mnogo oseb obolelo na pegastem tifusu. V Sremu v Benčinu, v Rumi, Petrovara-dinu, Novem Sadu in Osjeku se nahaja v bolnicah polno na tifusu obolelih bolnikov. V Novem Sadu je mestni fiziikat nabil po mestu lepake, v katerih opozarja prebivalstvo na nevarnost bolezni; enake lepake bodo razširili po vsej Slavoniji. Dosedaj je zahtevala ta epidemija že mnogo smrtnih slučajev. Borza. Italija 253.27—256.27, London 205—298, Newyork 61.46—62.46, Pariz 318.80—322.80, Praga 183—186, Dunaj 8.65—8.85, Curih 11.96-12.06. V Curihu notira dinar 8.40. Jeklene valjčne zastore ter vsa ključavničarska dela izvršuje ter se priporoča za cenjena naročila ključavničarstvo Avgust Martinčič, Ljubljana, Rimska cesta 14. — Glej današnji inserat na zadnji strani! Širite „Našo Stražo“! Vinotoč „Štajerska klet“ Maribor, Kopališka ulica 17 (A. in M. Oset.) V »Štajerski kleti« Prijetno sedeti, Jabolčnik, vino Nikjer tako fino, Nikjer tako po ceni Še v krčmi nobeni. Ce žalostna duša In v grlu je suša Le v »Štajersko klet« Ti idi sedet, Tam kaplja iskreča, Veselje obečn! Belo in črno vino liter od D 9.50 naprej ter jabolčnik liter po D 3.50. Toči se tudi čez ulico. ■ BBBBBBflBBBBNBBBBBBBglBDHaBHlIBgi Iz Maribora. Shod SLS za mesto Maribor se vrši v pondeljek po Beli nedelji, dne 20. aprila 1925, v dvorani Zadružne gospodarske banke na Aleksandrovi cesti. Začetek točno ob 7. uri zvečer. Govornika narodna poslanca Franc Smodej iz Ljubljane in Franjo Žebot. Vabimo vse naše somišljenik el Koroški večer, ki bi se moral vršiti danes zvečer ob pol osmih v dvorani Zadružne gospodarske banke, se mora vsled nujne zadržanosti predavatelja g. dr. K. Capudra v Ljubljani preložiti na petek, 24. aprila t. 1. — Prosvetna zveza v Mariboru. Drugi koncert Glasbene Matice se vrši neovrgljivo 6. maja t, 1. Da se ga morejo udeležiti tudi zunanji prijatelji in ljubitelji naše pesmi, se je prireditev določila!, kakor do zdaj običajno, na sredo večer pri Götzu. S pevskim zborom sodeluje tudi orkestralni oddelek Glasbene Matice, ki ab-s okvira nekaj svojih točk in z zborom skupno nastopa v prof. Ber,a,novem osmer oglasnem »Hymnusu.« »Hymnus« je mojstersko delo prof. Berana, ki zavoljo mogočne razsežnosti glasov na zbor stavi največje zahteve. Po vsebini pa je nekako velikonočna pesem slovanskega vstajenja in prerojenja. Matica ga poje prva. Pevski zbor bo večino pesmi, ki bo jih proizvajal na tem koncertu, pel tudi, na svoji turneji v Beogradu in v hrvatskih mestih. Solopartije so v rokah gdč. Glarici, gg. Živikota in Faganelijia. Visoka najemnina za stanovanja. V nekdanji konjeniški vojašnici' v Mariboru, ki je sedaj last Slavenske banke, stanuje okoli, 25 družin. Ta kasarna je bila predana od vojaške oblasti meseca decembra lanskega leta s tam stanujočimi strankami Slavenski banki., Zastopnik banke g. dr. Lipold je v začetku januarja t. 1. sklenil pri sodišču z vsako posamezno stranko, pogodbo na ta način, da mora vsaka v kasarni stanujoča stranka plačati za vsako sobo po 100 din. na mesec in obenem do 1. aprila t. 1. izprazniti stanovanje. Poleg tega se je še zahtevalo od vsake posamezne stranke, da plača sodnijske in advokatske stroške 36.25 din., kateri znesek se je moral takoj poravnati'. Ker pa stranke niso mogle do 1. aprila t. 1. izprazniti stanovanja, se je ž njimi sklenila pred velikonočnimi prazniki ponovna pogodba in sicer pod tem pogojem, da morajo stranke izprazniti vojašnico do 1. junija t. 1. Seveda bode treba spet plačati sodnijske in advokatske stroške. Vsakemu je znana razvalina nekdanje konjeniške kasarne. Najemniki so si mogli s svojim težko zasluženim denarjem popolnoma preurediti stanovanja, ker je bilo gok» zidovje. Priskrbeti' so si morali okvirje, šipe, vrata, ključavnice, popraviti štedilnike in sobe pobeliti,, da so se nato zamegli vseliti. Torej ni zadosti, da so, si stranke stanovanje same uredile, še zahteva banka od vsake sobe mesečno po 100 din. najemnine, ne da bi banka zgradbo' popravila. Bolje bi bilo, da bi se Slavenska banka bolj zanimala za popravilo stanovanj, napeljavo luči, in vode, kot pa za zvišanje najemnine! 'Stanovanjski urad prosijo odpomoči — vsi prizadeti. Kaj se najemniku lahko zgodi za Veliko noč. Kraj,: Kamnica pri Mariboru, udejstvujejo se pa najteminik-kronski penzijonist in par pavov, ki si jih je nabavil hišni lastnik. — Pava — samec in samica kot ponosna ptiča se upirata kršitvi svobode ter izrabljata vsako priliko za beg. Hišni upravitelj pa radi tega napravi kratek proces — duri na cesto fcratkomalo zapre in tako se zgodi, da mora najemnik-penzijonist s pavovim parom prenašati in deliti ujetništvo. Protesti ne pomagajo, hišni upravitelj pravi, naj se obrne na hišnega gospodar ja za odpomoč in ko se to zgodi slučajno in indirektnim i potem, je uspeh ta, da hišni lastnik nad hišnimi vrati v lepem okvirju razobesi — hišni red za najemnike mesta Maribor. Naroidno gledališče. Repertoar: Danes, v petek, dhe 17. aprila: Zaprto. — Sobota, dne 18. aprila: »Peterček«, Ab. B, kuponi, Zadnjič v sezoni. — Nedelja, dne 19. aprila: »Baletni večer.« Gostovanje baleta ljubljanske opere pod vodstvom baletnega mojstra g. Aleks. Trobiša, — Pondeljek, dne 20. aprila: Zaprto. Veliki baletni večer v našem gledališču. V nedeljo, dne 19. t. m., zvečer bomo imeli priliko videti v našem gledailišču nastop, celokupnega baleta ljubljanske opere pod vodstvom baletnega mojstra g. Trobiša. Poslednji je bil svoječasno baletni mojster na operi v Draždanah. Balet ljubljanske opere se je baš zadnje čase posebno razvil in je pod umetniškim vodstvom baletnega mojstra g. Trobiša izvanredno napredoval., Posebno pozornost pa je vzbudil ljubljanska balet pri svojem zadnjem, večjem nastopu v ljubljanski- operi ih to s sporedom, ki se bo v polnil meri fevajal v nedeljo tudi na našem odru. Spored j,e, jako pester, izbran z veščo umetniško roko in obsega »Smrtno tarantino«, mimodramo v sedmih slikah, kjer bodo' nastopili vsi soloplesalci' in ves baletni, zbor. Poleg tega je na sporedu še 10 posameznih plesnih točk, vsebujočih najrazno-vrstnejše 'karakterne in druge plese. V »Smrtni tarantellfe kot v posameznih baletnih točkah nastopata vedno med drugimi sokplesalci primabalerina ljubljanskega opernega baleta gdč. Svobodova ter baletni mojster g. Trobiš. — Ker bo ta zanimiv plesni' večer samo enkrat v tej sezoni, opozarjamo, cenjeno občinstvo, da si čimpreje rezervira vstopnice. Cene operne. (Telefon 382.) Novosti v drami. Drama pripravlja v prevodu in režiji g. Koviča krasno, rusko dramo Čehova »Tri sestre.« Vloge treh sester so poverjene gospej Bukeškovii, gospej Gaber, jelčičevi in gdč. Kraljevi. Nastopi pa poleg njih skoro ves dramski ansamble. — Vzporedno z dramo »Tri sestre« pa se študira v režiji g. ‘Bratine Shakespearejeva najboljša, najpopularnejša in veličastna drama »Hamlet.« Premijera »Treh sester« ‘bo začetkom prihodnjega tedna, ne dolgo zatem pa premijera »Hamleta.« Cecilijino diruštvo za stolno župnijo v Mariboru ima v nedeljo, dne 19. t. m. ob 11. uri v društveni pevski sohi v stolnem župnišču svoj: redni občni zbor. Ako ob 11. uri ni dovoljno število članov navzočih, se vrši občni zbor pol ure pozneje pri vsakem številu članov. Odbor. Društvo stanovanjskih najemnikov za Maribor sklicuje izredni občni zbor za nedeljo, dne 19. aprila t. 1., ob 10. uri dopoldne v kazinsko dvorano s sledečim vsporedom: 1. Aktualnosti. ,2. Volitev novega odbora. 3. Slučajnosti, Udeležba je za člane obvezna. Nečlani nimajo vstopa. Književnost. Dr. Janez Ev. Krek, Izbrani spisi III. zvezek: »Socializem » iz leta 1901. Druga neizpremenjena izdaja. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani 1925. Cena brošuri 80 D. — V zadnjem času so dr. Krekov »Socializem«, ki je že davno pošel v knjigotržtvu, plačevali po 300 do 400 din. za izvod, pa ga še ni, bilo nikjer dobiti. Iz tega dejstva izvira prvič, da so vsi tisti, ki so bili srečni posestniki te dragocene 'knjige, znali čuvati to redko in iskano knjigo kot dragocen zaklad, in drugič, da je bilo vedno dovolj ljudi, ki so hoteli, dobiti, ta biser v svojo, knjižnico, pa magari za ceno 2000 K. Zato je storilo založništvo, veliko kulturno delo, ko se je odločilo iznova izdati to dragoceno knjigo našega največjega politika in najbolj: globokega so-cijalnega delavca. Ustreglo je živi potrebi in zamašilo občutno vrzel v naši strokovni literaturi., Delo je danes staro komaj 25 let m je ob svojem srebrnem jubileju ravno' tako aktualno, kakor je bilo takrat, ko je izšlo. Saj resnica je učna, neizpremenljiva in ne zastara nikdar. »Socializem« nosi v sebi izžgan pečat orjaške Krekove osebnosti. Krek ni hotel napisati strogo znanstvene, filozofske razprave o, socijalizmu, on je zbral svoje tozadevne misli v enotno niz in je ustvaril svoj socijalni program. Da je bil ta program dober, o tem je dane siprepričana vsa Slovenija, ki ,je ravno po Krekovem »Socializmu« podžgana in organizirana, še danes v vrstah idejnih učencev Krekove šole. In ta stranka, ki ji ni! treba 25 let izpreminjati' svojega socijalnoga programa, je zidana na trden telelj in to je pač granitna skala dr. Krekovega duha. Ta knjiga je agitator, organizator, političen vademecull in nedosežen ideal' vsakomur, ki se hoče natančnejše poučiti o miselnosti Kreka. Odprto srce, gorko ljubezen, hladno misel in konsekventno izvedeno prepričanje, to je bila moč dr. Kreka. Tako je tudi IBLEŠČEČE BELO PERILO' Z ZLATOROG MILOM! iTi njegovo : deio »Zgodovina Socializma«, ki jo podaja v tej knjigi prvi slovenski Jugoslovan, je obdelana s tako pridnostjo, takim znanjem in tako dovršenostjo, da upliva na braka kakor razodetje, V predgovoru beremo: '4K dor hoče razumeti naš čas, razumeti sedanjo Rusijo, Nemčijo, Anglijo itd., mora poznati razvoj socijalizma. Zato nam je ta knjiga potrebna skoraj kakor vsakdanji kruh.« In te besede lahko podpiše vsak, kdor je Krekov »Socializem« preštudiral 5n sprejel vase. V knjigi najdeš vzorno obdelana poglavja. o družbi, o pravičnosti in pravu, to je o lastninski pravici, .o . rodbini in narodu, o državi itd. Nato sledi zgodovina socijalizma pri Francozih od leta 1848, o Maxxu, o komunistih, o -k a tol i ško-soc ija 1 n em prògrému, o anarhizmu o delavskem gibanju itd. Skratka, o vsem, kar želiš vedeti, izveš iz Krekovega »Socializma.« Rabil bo to jknjigo filozof, dijak, učitelj, govornik, politik, intelligent in preprost človek. Vsakemu bo izvrstno služila, vsakemu bo koristila. Koliko snovi bo nudila izobraževalnim društvom, koliko pobude delavstvu, kaj pripomočkov informaciježelj-nemu. Slog tega Krekovega dela je krepak, Krekov, in vendar lepa, čista, preprosta slovenščina, kot jo beremo malokdaj in malokje! Prikupi se Ti, pa bodi še tako jezikovno usmerjen. Zato bo ta knjiga našla pot v zadnjo gorsko vas in od vsepovsod bo le hvala o njej. Zakaj uprav ©iva potreba je postala nova izdaja tega najboljšega tozadevnega slovenskega dela. Ker je tiskana knjiga vsi e d velikih stroškov v nepreveliki nakladi, sezite hitro po njej, ker je gotovo, da si bo našla pot preko ožjih mej slovenske domovine, tja preko Hrvatov do bratov Srbov. Knjiga se dobi v vseh knjigarnah. Knjige Matice Hrvatske za to leto so izšle in se bodo ■v najkrajšem času dobile pri poverjeniku prof. Iv. Favai, realka, Maribor. Člani dobe za 60 D pet knjig, in sicer: 1. Gjalski: Dolazak Hrvata, historična novela; 2. Domjanič: Izbrane pjesme; 3. Kassowitz-Gvijid: F, Ž. Kuhač, monografija; 4. Ladanjski: Iz liječnikove duše, črtice; 5. A. Muradbegovič: Haremske novele. Zakladniki dobe te 'knjige za 40 D. Izredno so izšle sledeče: Vj. Novak: Izbrane pripovjesti 45 D; Shakespeare: Oluja "20 D; dr. Musič: Hrvatsko slovenski riječnih. 12 D.— Vezava za vsako knjigo 16 D. — Obično se dobe vezane. Prijave sprejema ustno m pismeno poverjenik (drž. re- Pripcročljivi izdaji Sv, pisma novi zakon. Ljubljanska bogoslovna akademija je izdala zelo priročno (izdajo Sv. pisma, in sicer I. del: evangeliji in apostolska dela,. Knjigo je založilo Katoliško tiskovno društvo v Ljubljani in jo je dobiti po vseh knjigarnah. Cene knjigi so: broširana stane 48 D, vezana 60 Đ in elegantno yezana 84 D. — Cirilova Tiskarna ima v zalogi priporočljiv prevod Sv. pisma novi zakon od prof. Zidanšek». Ta knjiga stane v platno vezana 10 D. Nove šmarnice za 1. 1925 so izšle v tiskarni sv. Cirila v Mariboru pod naslovom: Marija naša ljubezen. Spisal jih Je veleč. g. dr. Ivan Žagar, župnik v Dobju. Stanejo s poštnino vred 21 dinarjev. Častilci Marijini, sezite po njih! Goriška Mohorjeva družba. Rek nabiranja članov se podaljša približno še za en mesec. Za 15 din. se prejme «tiri knjige. Prosim, da se članarine ne pošilja vnaprej, plača se lahko naknadno po prejemu knjig. Ker ne morem vsem prijavijencem odgovarjati, jih obveščam tem potom, Ma so vsi vpisani. — Poverjenik: Ljudevit Zomit, Maribor, WiIdem ainerjeva ulica 6 H. Knjige so za leto 1926. Stari letniki so. že vsi pošli LISTEK. Slike iz Balkana. (Dalje.) »Takoj, lakoj,« odgovarja Novo, »nekaj vam povem, kar se v Črni gori ni slišalo od kosovskih časov «em. Sinoči tako ob sedmih sreča mene in Obrena tisti Mičun Povičevič, ki dela pesmi ter pravi, naj greva tv Zetski dom, da vidiva »Kosovski boj.« — »Kosovski hoj; v Zetskem domu? — Ali Mičun nori ali ,pa name- rava kako norčijo iz nas starih ljudi. — Z Obrenom jo končno le kreneva proti Zelskemu domu in tam je res vse polno ljudi. Rineva se skozi gnečo ter stojiva pred dvorano, kjer gori na stropu gotovo nad sto sveč. Ljudje :#i kličejo sama kosovska imena: car Lazar, Miloš Obilič, Vuk Brankovič — — ter se rinejo k nekim vrat-cam in linam, da kupijo neke listke ali karte. — Ko slišiva, da se brez listka ne vidi kosovskega boja, hajdi še midva po en tak listek ini v dvorano, ki je bila polna sedežev. Tu čakamo četrt ure, ko se dvigne spredaj neka plahta, za njo se pa pokažejo ljudje s kalpaki in sabljami, prav tako kakor kosovski vojvode. Ljudje naokrog začnejo klicati: Evo, to je car Lazar — — — evo, tam je Miloš------— poglejte Vuka! — Ljudje za plahto nekaj govorijo, park rat se menjajo, eni pridejo drugi odidejo, plahta se zopet spusti, pa zopet dvigne in ko poslušamo govorjenje, si vedno mislim: zdaj, zdaj začne boj. Ko se je plahta tretjič dvignila in se je pokazal Vuk Brankovič, sem pa rekel Obrestmi Čuj, brate! Če Vuk začne izdajati carja, pa skočiva tudi midva! -----;--- Obren samo pokima in midva že skočiva naprej s. klicem: »Udrite Črnogorci!« — Dvakrat ali trikrat sem tudi ustrelil z revolverjem in nastal je silen dirindaj v dvorani. Ljudje so se trii pri vratih ven in ko sva midva predirla tudi skozi plahto, vidiva tam zadaj te spake od glumčev, kako kadijo in se še smejijo med seboj, ko da bi bila vse samo šala. »Kaki ste vi poganski sinovi, da se rogate kosovskemu boju in kosovskim junakom?« — zavpijem nad njimi, enega oplazim s čibukom, drugi mi pa pravijo«, da jim je vlada sama naredila, naj igrajo kosovski boj. Kako je torej s temi vražjimi glumci? Čas je že bratje, da glasujemo in pridemo v tej zadevi na jasno.« — — — Dvigne se mladi študirani poslanec Labud Go j nič ter pravi: »Meni, gospodje, je žal, da predgovorniki ne razumejo značaja in pomena gledališča. To je danes vendar po celem svetu — — —« »Molči, molči, mladič!« Vpijejo stari poslanci, »Ti-nepridiprav boš nam pravil, da ne vemo, kaj so glumci in kaj je kosovski, boj! — — « Predsednik zvoni (in opominja na red, poslanec Gojnič beži iz skupščine in končno se tudi starini med' hrupom razidejo. Zunanja politika. Ob otvoritvi seje opozori predsednik skupščine Mile Dožič poslance, da so na dnevnem redu važna zunanjepolitična vprašanja in naj se poslanci pred tem omejijo le na najvažnejše. D juro Drecun: »Prosim vlado, da mi odgovori, zakaj se srbski poslanik Petkovič seli iz Črne gore, ko mn je bilo vendar tako lepo pri nas in se je Gospodar več z njim raztovarjal, kot s kakim starim Črnogorcem. Nekaj se govori o poslaniku po črni gori in zato bi rad vedel,-če ni morda zagrešil kako napako v diplomatski politiki.« Minister Vučkovič: „»Gospodje, odhod srbskega poslanika ni naša stvar,, ampak stvar srbske vlade. Namesto gospoda Petkoviča bo prišel drugi poslanik.« Poslanec čelebič: »E, če je tako, potem je pa druga stvar. Če pride drugi na njegovo mesto, potem pa Petkoviču voščim srečno pot.« Novo Grujič: »Prosim koga od ministrov, naj mi razjasni, kako je to, da že precej, časa krog meje pokajo puške. Med Turki in Aroavti se bije boj, mi pa sedimo tukaj kakor na paši. Prosimo vlado, naj se lepo in bratski dogovorimo, ali zgrabimo za puške ali ne.« Krsto Tokov: »To je prav, kar je Novo povedal in jaz mislim, da ni prav pustiti Turkom Ubijati Amavte na našem pragu.« Mujo Vlahovič: »čul sem od ljudi, ki se razumejo na politiko, da je v turškem čarstvu napravljena Arnavtom velika krivica in odkar je sultan Amid pregnan, se Amavte preganja ravno zato. ker so temu sultanu bili zvesti, Mislim, da je bil Amid na dobrem kontu (računu) ; našemu Gospodarju in dà bi morali pomagat! Arhavtom, ko jih danes Turki radi Amida preganjajo.« -v. Notranji minister Djukanovič: »Mi ne smemo pomagati Arnavtom, ker bi to ne bilo prav Rusiji in dru- gim silam, da se pa Arnavtom godi krivica, to pa ve j vsak Črnogorec. Bratje, pustimo to stvar Gospodarju, i pa kakor on reče.« ’ '' - . Na eni prihodnjih sej je podal vladni predsednik stari Lazar Tomanovič sledeče poročilo: »Vam, gospodje' poslanci, je znano, da okrog naše meje že toliko časa pokajo puške. Ämavti in Turki šo ; stopili v pravo vojno. Mi smo se do danes držali popolnoma nepristransko, nismo pomagali ne Turkom in Arnavtom in N j. Veličanstvo kralji in vlada so delali vse, kar so nalagali interesi države in kar je zahtevala splošna politična situacija za red: in mir na Balkanu, Ali sedaj se je pri vsem tem vendar nekaj zgodilo, kar mi nalaga dolžnost, da Vas obvestim kot narodne poslance — — —.« »Kaj je bilo za sv. Petra? — govori vendar!« — grmijo klici iz poslanskih klopi, vladni predsednik pa nadaljuje: »Turška grozi — »Kaj, grozi? — Pa se dajmo! Vojna in nič drugega na svetu — vojna vojna!« — odmevajo junaški in veseli klici od vseh strani. Ministri mirijo in šele pò daljšem času se predsedniku vlade posreči, da nadaljuje: »Kralj in vlada so o tem obvestili Rusijo in tako sedaj stoji stvar, o na-daljnem razvoju bo pa vlada obveščala narodno skup--ščino.« /J, (Dalje sledi.) PALMA kaučuk podpetnip0»ka ul 15 nasitita, Maribor. Sinmikov tre 16. Poj s snila brezplačno S F p-a ila ! - ;; MEHANIK. IVAN LEGAT specialist za pisarniške stroje mmmm Maribor, Vetrinjska ulica 30. Telefon št. 434. Al! sim ž! obnovi! naročnino! *n m — 9 IMS« gg CEMEHTI S3*. 1 najboljše ix& maj ir ati?» ©J še pri APNO ii. 11 SpodDještajersli ljudski posojilnici j Maribora, S s Stolna elica ŠL6 r.u bj,, Stolna ulica štfi TRAVERZE■ 1 m ki obrestuje hranilne vloge po in vse vrste železnine -po najnižji ceni se 2 ^ dobi na drobno in debelo pri. tvrdki Ivan Kora žila trgovina z železnino J : Maribor Aleksandrova cesta 42 ■ Meljska cesta 1. % in 107» oziroma po dogovoru. nove moderne veletrgovine is MARIBOR. ALEKSANDROVA CESTA 25 I j n ^ j. IO *^ IO V j V k ^kp4 ! k il W i k 4 : %?J ' W i 1 : fc, i Zadružna gospodarska bauka d. d., Podružnica ▼ Maribora. ny y lastni, uoyozgrajeni palači, Aleksandrova cesta 6,- pred frančiškansko cerkvijo. '"JUSU Izvršuje vse bančne posle najkulantneje! — Najvišje obrestovanje vlog na knjižice in v tek. računu. Poobla^nl prodajalec mrrète drlavae raar. loterije KtW ì W i W ■ K.1 k*i! fi ' kV i k*. > k’i »*» k-. nrif' u n r \ n M r> n .v r iHlK KÜTj O k,ili,i-kMk,< kt. »h kVkVkVkVk.i..-, Tisk Tiskam* sr. Cirila v Mariboru. Odgovorni urednik: Januš Goleč. Izdaja konzorcij »Naie Straže«.