15. itevilkii. U Ljubljani, v petek, 19. Januarja 1906. XXXIX. leto. ■ ■ y Izhaja vsak dan zvečer, izimši nedelje iu praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto ?5 K, za pol leta o K, za četrt leta H K 50 h, za en mesec ~ K 3u h. Za Ljubljano a pošiljanjem na dom za vse leto 24 K. za pol leta 12 K, wm četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor bodi sam ponj, plača za vse leto M K, za pol leta il K, za četrt leta f. K BO n, za en mesec 1 K *.«■> h. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. Na naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. - Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 b, če se oznanilo tiska enkrat, po 10 b, če se dvakrat in po 8 b, če se tiska trikrat ali večkrat. — Dopisi naj se izvoh* frank o vati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je v Knaflovih ulicab št d, in sicer uredništvo v I. nadstr., upravništvo pa v pritličja. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari. Uredništva telefon št. 34. Posamezne številke po 10 h. Upravništva telefon št 85. Po Iz kočevskega okraja. Kdor je opazoval volilne priprave rer pazno in nepristransko sledil agitaciji, je dobil v tisk. da se je pri zadnji dopolnilni volitvi klerikalcem pod krinko .Slovenske ljudske stranke" prav slabo godilo. Neodvisna „Kmetska str a n k au, ki se je porodila takorekoe na predvečer volitve, je takoj v začetku tako krepko stopila v borbo za kmetsko neodvisnost in kmetske pravice, da je bilo nasprotnikov kar strah. To je vsekakor jako vesel pojav v našem političnem življenju, ki ga ne morejo zapopasti edinole S us t e ršič e v i podrepniki, ker jim ne gre v trde butice, da bi bil kmet še za kaj drugega, nego za molzno kravico raznim Š u s t e r š i č e m , Šuklje-tom ter njim podobnim ljudem. Zato pa so bili zapovedali ti ljudski priganjači vsemu „kar lajze inu gre" iti v žrjavico po kostanj za nenasitno bisago. Poleg vseh umazanosti, katerih se je posluževala -Lažilj udska stranka", zabeležiti nam je predvsem „D o m o 1 j u b a" št. 2 5. Kot pošteni kmetje moramo odkritosrčno obžalovati, da se v '20. stoletju in pod okriljem cerkvenega kneza podaja tako smrdljiva dušna hrana kmetskemu ljudstvu. Sicer pa je ta Številka ..D o-moljuba" povsem vredna svojih mojstrov, ker „po njih sadu jih boste spoznali." Izid volitve je popari I ves klerikalni tabor in še najbolj pa seveda nekdaj tako ponosnega in naprednega profesorja Šukljeta. ki je po nevarni stezici in ob robu propada jedva prilezel h koritu svoje črede. nSlovenec" je ves iz sebe in se obnaša kakor „šnopsar~. ki se še drugi dan pri mizi sloneč sam s seboj prepira. — Nam kmetom seveda niti na misel ne pride, da bi se prerekali z njim. — Ni ga i kmetje zadovoljno na uho. Časi so minuli, p a n e Šusteršič! Proč boste morali od kmetske sklede! Tolažite se, kakor vam ljubo in drago. Vaše stranke ne bomo nikdar več vprašali, kdo nas naj zastopa. Čez dobrih 18me-secev se vidimo zopet in prepričali se boste potem, kaj je vaše in kaj nase ter doklej smejo segati vaši ostri in umazani kremplji. Tisti dr. Šusteršič, ki ga je bil na ribniškem shodu sv. Duh popolnoma zapustil, je izrekel na znani botrini v „Unionu" preroške besede: „Klerikalizem je prazen strah, okrog kraja ga nič ni in na sredi je votel." < > istinitosti teh besedi smo se kmetje pri zadnjih volitvah docela prepričali. Le prav rahlo smo p o t i p a 1 i navideznega zmaja, pa je že tako obupno zatulil in svoj rep tako nerodno zakrotovičil, da so prišle fronte klerikalnih bojevnikov v skrajni nered. Kmetska armada to krotovičenje smehljaje opazuje. Resno in trezno pa razmišljuje svoj položaj in se dobro zaveda svečanega trenotka, ko ji bo stopiti v nov boj za pošteno kmetsko stvar. Pribito ostane, daje bil odločen nastop „Kmetske stranke" odločilnega pomena v boju za kmetsko neodvisnost. Drevo ne pade kar na en mali, to dobro vemo. Pokazali pa smo. da znamo tudi samostojno nastopiti ter si poiskati pot, ki nas popelje do edinega pravega cilj a. Poučljiva za nas je bila agitacija nasprotnikov. Lahko bi rekli, da je tako umazana agitacija mogoča samo še pri nas na Kranjskem. Kaj si bodo pač mislili drugi narodi o nas, ko zvedo o nizkotnih agitacijskih sredstvih, ki so prišla pri nas v navado? Mi kmetje odločno odklanjamo odgovornost za izbruhe takih neslanosti, ker ne poznamo in se ne poslužujemo tako ostudnih osebnih napadov, kakor jih imajo naši nasprotniki na svojem grdem jeziku. Le klevetajte in izbruhajte se popolnoma, saj je to le v korist in v bodrilo za nadaljni boj. Povsem mirnim srcem opazujemo vaše početje v svesti si, da je „svet naš boj in vnet naš roj". Namesto da bruhate ogenj in žveplo po svojih umazanih cunjah na poštene in značajne kmete našega okraja, bi pac boljše storili, če bi se opravičili na javni poziv, v katerem se vam očita umazana sleparija in goljufija. Toda za kaj takega se ne brigate, ker je sleparija in goljufija vaš poklic. Delajte kar vam je ljubo in drago. Toda o enem ste že zdaj lahko prepričani, da se kmetje ne bomo zaradi vaše pohlepnosti po posvetnem bogastvu še tako hitro umaknili iz svojih domov. Ohraniti pa si hočemo tudi duševnoinosebno svobodo in neomadeževano kmetsko Čast. Ne oziraje se na levo niti na desno, hoditi hočemo po poti pravice in resnice naravnost k svojemu cilju in kdorkoli se nam bo postavil na pot ter nam delal ovire, mora pasti. Prav dobro vemo, da bo boj z vami težak. A že danes nas tolaži zavest, da se boste v doglednom času z lastnim mečem in sami poklali. Ne zaradi umirajoče „Slovenske ljudske stranke" beležimo te vrstice, marveč zato, ker so nam pri srcu naši ubogi in zaslepljeni bratje kmetje, katerim hočemo odpreti oči. Ne bomo se norčevali iz njih, kakor se norčujete vi in kakor hitro bodo izpregle-dali, se bodo z gnusom obrnili od vas ter vam hrbet pokazali. Tn ko pride ta slovesen trenotek, potem se bo sklenila trajna zveza med brati sotrpini, ki jo bo dičila odkritosrčnost, resnica in pravica ter vodila poštenost v boju za kmetsko pravdo. Neodvisen kmet. Preosnova ministrstva. Dunaj 18. januarja. V jutrišnji konferenci poslancev dr. Derschatte in dr. P a c a k a pri ministrskem predsedniku se odloČi o preosnovi ministrstva. Baron Gautsch je danes v daljši avdijenci poročal cesarju o nameravani preosnovi. Zadeva je v tako ugodnem toku, da je imenovanje dr. Derschatte in dr. Paca k a skoraj zagotovljena stvar. Razen Schonererjeve skupine so vse nemške stranke za to, da vstopi dr. Dersehatta v ministrstvo. V Češko-nemškili prepornih točkah se je baje doseglo s p o r a z u ml j e n j e , tako o v o-lilni reformi, o notranjem češkem uradnem jezikn, o usta-novitvi češkega vseučilišča na Moravske m, o podržavljenja železnic. Da se je doseglo sporazumljenje, se je moralo Nemcem na Moravskem zagotoviti štiri mandate več, kot jim jih pripada po številu prebivalstva. Zato pa bodo Nemci glasovali, da se ustanova češko vseučilišče pri Brnu. Obenem se ustanovi tudi nemško vseučilišče v Brnu ali Olomucu. Praga 18. januarja, Med češkimi poslanci se raznaša vest, da misli vlada resno na to, da poveri tudi ministrstva s portfelji parlamentarcem, in sicer bi dobil železniško ministrstvo neki nemški poslanec iz Češke, finančno ministrtstvo neki mlado-češki in j u s t i Č n o neki poljski poslanec. Moravski dež zbor. Brno, 18. jan. Sprememba deželnozborskega •pravilnika seje sprejela b § 46. t r e d, ki določa izključenje nepo- slušnih p o s 1 an c e \T Proti je glasovala nemška levica. Po končanem dnevnem redu so priredili poslanci odstopivšemu deželnemu glavarju grofu Vetterju prisrčne ovacije, za katere se je grof ginjeno zahvaljeval. Stališče grofa Golu-chovvskega. Budapešta, 18. januarja. Vsi večji madjarski časopisi brezobzirno napadajo ministra zunanjih zadev, češ, vse, kar je dosedaj storil, pomeni fiasko naše diplomacije očita 6e mu, da je edino on kriv, da gi-neva vpliv A v stro -Ogrske na Balkanu. Posebno hudo mu zamerijo, ker je odnehal v srbsko-bolgar-ski carinski zadevi. Svojo prvotno zahtevo je grof Goluchowski umaknil ter izjavil, da monarhija sploh nima namena zahtevati, naj se srbsko-bolgarska carinska zveza opusti. S tem seje baje av-stro-ogrska monarhija kot premagana začela umikati, kar pomeni temvečji neuspeh diplomacije, ker ni imela posla z velesilo, temveč Srbijo. Kriza na Ogrskem. Budapešta, 18. januarja. V političnih krogih se širijo najneverjetnejše vesti o bližnji bodočn<>>*i. Govori se, da je že prihodnji teden pričakovati razpusta državn^.i zbora. Na ta način M hoče vl.ela izogniti burnemu sestanku državnega zbora dne 1. marca ter obotlfim skleniti trgovinske pogodbe v takem Času, ko ni parlamenta. Nadalje pa se tudi govori, da M vladi zato mudi z razpustom parlamenta, da si prihrani 700.000 K. ki bi jih bilo treba sicer 1. februarja izplačati na dijetah poslancem. Baron F e j e r v u i y se je izjavil v privatnih krogih, da takoj odstopi, kakor brž bi so stvari poostrile v absolutističnem smislu. V tem slučaju bi prevzel vodstvo sedanji minister notranjih zadev Krištof t'v Nadžupan in župan budapeitan-ski sta izjavila, da prosita za upoko- LISTEK. Trdino no Reki. Spisal Josip Stare. Nesrečni in srečni slučaj me je proti koncu petdesetih let prejšnjega stoletja zanesel na reško gimnazijo, kjer nas je takrat bilo mnogo Slovencev. S hrvaškimi svojimi tovariši smo se takoj pobratili, in drug v drugem smo budili narodno zavest, in narodni ponos. V tem oziru je dobro deloval slobodni duh, ki je čez morje pripihljal iz Italije. Ogoreli nosači in nezreli paglavci so po reških ulicah kričali: „eviva Garibaldi!" ter se nekako instinktivno zanimali za italijanske dogodke. Tudi se je po krimski vojni trgovina na Reki močno povzdignila in lepše cvetela, nego dandanes; luka je bila polna velikih brodov, in živahno gibanje sploh je moralo zdramiti največjega zaspanca, nikar občutljivega mladeniča, zlasti če je nanj vplivala še druga direktna sugestija ter mu porajala čimdalje tem več novih misli in idealov. Takšne koristne sugestije je bilo na reški gimnaziji dovolj, in bržkone vec, kakor na kateremkoli drugem zavodu. Trdina je v svojih „Bahovih hu-zarjih" opisal nekoliko profesorjev, ki so kot mizarji absolutizma imeli delovati za germanizacijo, in pokazal je, da so vsi višji napotki v tem oziru bili brez uspeha. Isti nemški profesorji so kmalu sprevideli, da na Reki niso tla za nemškutarijo, pa so se sprijaznili s hrvaškimi in slovenskimi svojimi tovariši: a če je kdo vendar le poskušal germanizaciji tlako delati, osmešil je samega sebe pred bistroumnimi svojimi učenci. Le-ti so se tem bolj ogrevali ob domoljubnem ognju, ki se nikdar ni dal zadušiti. Narodni profesorji so tudi za absolutne dobe našli prilike, da so ga netili in razpihavali. Prvi med njimi je bil naš Trdina, ki so ga učenci in prijatelji sploh zvali „Janeza", menda zato, ker se je vsekdar in povsodi, tudi na nemških in hrvaških listinah podpisoval „Janez Trdina". Kako je on pri pouku v hrvaškem jeziku budil in navduševal mladino za domoljubje, povedal je najbolje on sam v svojih „huzarjih". Pa tudi pri drugih predmetih znal je mladino vnemati za plemenite in vzvišene ideale. Bilo je še ob času trdega absolutizma, ko je v našem razredu predaval zgodovino. Prišli so na vrsto Rimljani. Re- kel je, da moramo najprej poznati deželo tega slavnega naroda starega veka, pa nam je začel opisovati Italijo. Ni se omejil na fizikalni zemljepis in mestopis stare Italije, ampak prestopil je v današnjo Italijo ter nam razlagal vse državne, narodne in druge razmere. Opisal nam je mesta, njihove starinske imenitnosti ter sredo večne in novo večne umetnije; govoril je tudi o sedanjem socijalnem življenju; o neapoljskih lazaronih in o ječah, v katerih je tičalo vse polno domoljubnih in slobodoumnih mož; govoril je o rimskih beračih in razbojnikih ; a naposled o sardinskih kraljih, ki so ustavno vladali. Mi smo kar strme poslušali in obšli so nas neznani novi občutki. Ko je omenil sardinsko ustavo in nam razlagal, kaj je ustava ali konstitucija, smo kar planili in vprašali, zakaj pri nas v Avstriji nimamo konstitucije. Omolk-nil je ter se malo zamislil, potem pa mirno in kratko rekel, da bi bilo to pri nas težko vpeljati, ker je naše cesarstvo sestavljeno od preveč različnih dežel in narodov. Nismo mu verjeli, pa tudi nismo dalje silili vanj, kajti umeli smo, da ne bi rad o tem govoril. Toda takšno razlaganje ni bilo brezuspešno, ampak globoko se je zasadilo v mlada naša srca, ki so takorekoč kar s plamenom gorela za vsak etičen pojem. Kako pa smo ljubili profesorja, ki je poduk znal tako lepo popolniti, ne da bi nas mučil s praznimi številkami in suhim okostjem, si vsakdo lahko misli. Imelo pa je to tudi moralno dobro stran. Plemenito domoljubje in svobodoumje nas je povzdigovalo ter nas odvračalo od nenravnih stranskih potov, na katero le prerada zaide mladina, če se v nji z „višjih" političnih razlogov po šolah sistematično zadušuje vsako najmanjše svobodno gibanje. Kdor se je kdaj pečal z mladino, mi mora iz lastnega izkustva pritrditi, da je res tako. V neki nemški Čitanki je bila lepa podučna pesem „Ein Strotzer-haupt", ki smo jo z zanimanjem Čitali, ko sem bil v prvem ali drugem razredu in nam jo je rajnki Šolar prav lepo raztolmačil. Ta pesem je v prevodu prišla tudi v hrvaške čitanke. Ko so se te čitanke imele v novem izdanju tiskati, je ozkosrčni šolski nadzornik rečeno pesem brisal, Češ, mladina bi se utegnila pohujšati ter v njej nazre vati kakega domačega višega gospoda. Isti nadzornik mi je prišedŠi s službenega potovanja tožil, da učenci na neki gimnaziji spi- su jej o petrolerske naloge. Ko MHD prosil pojasnila, sem se uveril, da so bili to domoljubni sestavki, kakršnih smo pod absolutizmom brez prigovora pisali. Začenši od naših prvih staršev jo bilo zmeraj na svetu, da so ljudje segali najrajši po prepovedanem sadju. Poznal sem gospoda, ki je v novinah vit al samo konfiscirane članke. A ] »repo vej mladini kako knjigo, gotov-' -i jo omisli. Zato je Trdina tudi v tem imel veliko zaslugo, da je mladini priporočal, kaj naj Čita in katere knjige naj si kupi. Sam jih ni nosil v šolo, ampak imel je Hrvata Asan-gera in slovenskega pesnika Janeza Bika. ki sta širila med tovariši nove hrvaške in slovenske knjige. Bile je med nami posebno pridno agitiral za novi beletristiški list „Slovenski Glasnik". Nabral je le malo naročnikov, med katerimi Bon bil tudi jaz, a drugi so čitali rGlasniku pri meni. Posebno ponosen pa sem bil, da si ga je Trdina vsak mesec od mene izposodil ter sem se potem mogel Ž njim o posameznih spisih razgovar-jati. S „Slovenskim (vlasnikom" smo se slovenski dijaki na Reki oklenili drug drugega; imeli smo nekaj pozitivnega, kar nas je vezalo, o čem smo K2 jitev zaradi sporov med vlado in glavnim mestom. Na njimi mesti bo-deta gotovo imenovana vladna komisarja, in tako bo Šlo dalje, dokler ne zasedejo vsa važnejša avtonomna mesta v deželi vladni organi. — Za velike župane je baje določenih že več aktivnih Častnikov, ki imajo juridične Študije. Ureditev desetine v Bosni. Sarajevo, 18. januarja. Bosanska vlada je sedaj popolnoma uredila desetino na ta način, da bodo kmetje lastnikom zemljišč (spahiji) mesto desetine v blagu plačevali denarni davek v poprečnem znesku pridelkov zadnjih let. S tem je odpravljeno za kmete veliko zlo, ker dosedaj niso smeli kmetje poljskih pridelkov poprej spraviti domov, dokler ni spa-hija precenil vrednosti, pri tem pa je večkrat propadel velik del pridelkov. Vedno pa še ni izveden cilj, ki se je proglasil pri okupaciji, da postane namreč kmet svobodni lastnik zemljišča. Spor s Srbijo. Bel grad, IS. januarja. Avstro-ogrski poslanik je poslal danes srbski vladi noto, v kateri naznanja v imenu avstro-ogrske vlade, da smatra izjavo srbske vlade z dne 13. t. m. za nezadostno. Avstro-ogrska vlada ne bo prej nadaljevala pogajanj za trgovinsko pogodbo s Srbijo, dokler srbska vlada ne izjavi obvezno, da srbsko - bolgarske carinske zveze nikakor ne predloži skupščini med pogajanji z Avstro-Ogrsko in da se zaveže, ako se sklene trgovinska pogodba z Avstro-Ogrsko, da spremeni na sr b sk o - b o lg a r s ki carinski zvezi vse tako, kakor bo zahtevala Avstro-Ogrska. Sofija, 18. januarja. Bolgarska vlada je obvestila srbsko vlado, da bo v potrebi srbski izvoz izpeljala preko Rtmiunske v Varno ali Burgas. Položaj na Ruskem. Petro grad, 18. januvarja. Po celi državi se vrača mir. Vstaja je povsod končana. V vseh tovarnah se redno dela, tudi v Kavkazu. Varšava, 18. januarja. V varšavski trdnjavi so danes ustrelili pet Članov anarhistične organizacije, ki so bili zaradi raznih atentatov z bombami obsojeni na smrt. Na Pruskem slutijo vojno nevarnost. Draždane, 18. januarja. Bavarski vladar Ludvik je obiskal saksonskega kralj a Friderika Avgusta. V napitnici je rekel kralj: „Poprimem se prilike, da pokažem, kako tesno je naše zvezno prijateljstvo in kako iskrene so naše osebne zveze. Ravno v sedanjih dneh, ko valovi politično razburjenje, ki ne od-. piVa povsod ugodnih n a d v bo- dočnost, je največje vrednosti, da naše zveze s p o j imo Še tesnej eu. Velike delavske demonstracije v Hamburgu Hamburg, 18.januarja. Izgredi socialno - demokratičnih delavcev so dosegli vrhunec o polnoči. Delavci so napravili več barikad ter izza teh napadli policijo s kamenjem. Ranjenih je bilo 20 policajev, eden je že umrl. Ropalo se je popolnoma po vzoru ruskih revolucionarjev. Volitve v angleški parlament. London, 18. januarja. Dosedaj je znan sledeči volilni izid: 171 libe-raloev, 31 zastopnikov delavske stranke, 51 nacionalistov in 74 imionistov. Propadli so bivši ministri Brodrick, C h a plin in Fello wes. Dnevne vesti. V Ljubljani, 19. januarja. — Uradni iezik deželnega odbora kranjskega. V zmislu sklepa, ki ga je storil kranjski deželni zbor v svojem zadnjem zasedanju, je deželni odbor te dni izdal, kakor smo že poročali, vsem deželnim uradom naročilo, da morajo z državnimi in avtonomnimi oblastvi v deželah oziroma okrajih, koder prebivajo Slovenci, uradovati slovenski, isto tako tudi z ministrstvi. Zaradi tega naročila je v nemškem taboru zopet mnogo vpitja in psovanja. Stvar se predstavlja tako, kakor da se hoče na slovensko uradovanje siliti urade, katerim je slovenščina neznana. Temu pa ni tako. Naročilo deželnega odbora se nanaša samo na take državne in avtonomne oblasti, ki so že zdaj dolžne sprejemati in reševati slovenske vloge, naj prihajajo od zasebnikov ali od uradov. Vsi ti uradi so dolžni zuati slovenski in slovenski uradovati. Z naročilom deželnega odbora je rečeno, da bodo kranjski deželni uradi dopisovali dotičnim natančno označenim državnim in avtonomnim oblastvom v slovenskem jeziku — ni pa rečeno, da ne bodo od njih sprejemali in reševali v njihovem uradnem jeziku pisanih vlog. Nihče ne pričakuje, da bi Štajerski ali koroški dež. odbor dopisoval kranjskemu deželnemu odboru v slovenskem jeziku. Slovenski dopisi kranjskega deželnega odbora se bodo v Gradcu in v Celovcu nemški reševali; nemški dopisi štajerskega in koroškega deželnega odbora pa se bodo v Ljubljani slovenski reševali. V nekih listih čitamo, da štajerskega in koroškega deželnega odbora ne more nikče siliti, da bi sprejemala in reševala slovenske dopise kranjskega deželnega odbora, češ, da je njiju uradni jezik nemški. To je resnica. Ali tudi kranjskega deželnega odbora ne more nihče siliti, da bi sprejemal in reševal nem- se menili in razpravljali. „Glasnik" nam je oznanjal in priporočal nove slovenske knjige, ki smo si jih naročili, kajti premalo smo imeli narodne duševne hrane, pa smo hlastno segali po vsaki literarni drobtinici. Toda bilo je vsega premalo. Tedaj pišem Janežiču v Celovec, naj mi pošlje vse starejše slovenske knjige, kar jih je dobiti pri bukvarju Leonu. V nekoliko dneh sem dobil po pošti zavitek knjig, ki so stale vse skupaj Štiri forinte! — „Glasnik" nam je obudil željo po čitanju časopisov, pa nam je bilo predolgo čakati cel mesec na novo številko. Naročili smo se torej še na „Novice", potem pa na „ Slovenskega Prijatelja" in naposled tudi na „Zgodnjo Danico". V tem je italijanska vojska kakor huda ura poleti razbistrila težek politični zrak, ki je dusil vse narode avstrijskega cesarstva. Takoj seje lažje dihalo, svobodnejše gibalo, govorilo in pisalo. Nas, slovenske dijake so najbolj zanimala poročila od doma, kako se snujejo čitalnice ter pevska in druga narodna društva. In kako smo si vse to predstavljali v mladi svoji domišljiji! Stanoval sem s prijateljem Stubeljnom, zdaj že pokojnim župnikom, na Sušaku prav tik stare cerkvice sv. Lovrenca s prostim raz- gledom na morje. V sobi je razen dveh postelj,'mize, omare in nekoliko stolov bil za našo porabo še mali starinski glasovir. Tu smo se shajali vsako popoldne po šoli in proste dneve Slovenci, a dohajali so tudi hrvaški naši prijatelji. Citali smo Časopise, se menili in razpravljali o literarnih in drugih narodnih razmerah, bren-kali po glasovirju in osnovali pevski kvartet. Stubelj, praktičen človek, je kuhal črno kavo in nam jo prodajal po grošu za malo skodelico. Tudi de-klamovali smo, držali govore ter spi-sovali časopis „Domače veselje slovenskih bratov", a naposled smo nad vhodom namestili napis „Slovenska bralnica". To je bila nedolžna domača zabava, za katero ni nihče vedel v javnosti. Kar prineso nekega dne „Novice" dopis z Reke, v katerem je nekdo svetu razglasil, da smo ustanovili slovenski dijaki svojo čitalnico. To nas je neprijetno osupnilo, kajti niti policiji, niti ravnateljstvu nismo naznanili svoje družbice. Bili smo prvi mah v zadregi, ali Trdina nas je potolažil, da reška policija ne čita „Novicu, ravnateljstvu pa bo on pojasnil, da naši sestanki niso nikako formalno društvo. Pri tem je ostalo. (Dalje prih.) ške dopise koroškega in štajerskega deželnega edbora. Če bi se gospoda v Celovcu in v Gradcu postavila na stališče, da ue bo sprejemala in reševala slovenskih dopisov kranjskega deželnega odbora, potem se bo pač tudi kranjski deželni odbor postavil na enako stališče in ne bo ne sprejemal ne reševal nemških dopisov iz Gradca in iz Celovca. Pri takem postopanju nima deželni odbor kranjski prav nič več izgubiti kakor deželni odbor koroški ali štajerski. — Tržaški magistrat mora sprejemati slovenske prizive« Državno sodišče je razsodilo, da mora tržaški magistrat sprejemati slovenske prizive; rešuje pa jih lahko v svojem poslovnem jeziku. Presnembe v finančni službi. Finančni koncipist gosp. dr. Karel Dernovšek je poklican k računskemu oddelku I. b finančnega ministrstva. Finančni koncipist gosp. Alojzij Huth je premeščen od davčnega referata v Radovljici k onemu v Krško. Imenovanje v finančni službi. Višji komisar finančne straže II. razreda gosp. Juri Pfeifer v Ljubljani je imenovan ad personam višjim komisarjem finančne straže I. razreda. Red železne krone III. razreda je podelil cesar generalnemu konzulu II. razreda gosp. Alojziju Pogač ar j u v Odesi. — Prva zdravnica v Ljubljani. Absolventinja petrogradskega vseučilišča gdč. Eleonora Jenko, hči tukajšnjega zdravnika g. dr. Ludo-vika Jenka,je vstopila kot hospi-tantinja na kirurgični oddelek ljubljanske deželne bolnice. — Repertoir slovenskega gledališča. Iz pisarne „ Dramatičnega društva se nam piše: V nedeljo dne 21. januarja sta dve predstavi. Popoldan se uprizori „Martin Krpan" (za lože pari kot ljudska predstava ob znižanih cenah, zvečer pa se igra drama rMoč teme" prvič v sezoni. Drama je znana si. občinstvu že od lani. Ga. Danilova praznuje ta večer 201etnico svojega delovanja pri slov. gledališču in si je izbrala sama to dramo za svoj častni večer. Glavno vlogo v drami ima jubilarka. Gospa Danilova deluje vztrajno in požrtvovalno že 20 let na slov. odru in se je v tej dobi razvila v najboljšo slovensko igralko, ki je sedaj ena izmed glavnih opor slovenskega gledališča. Dvajset let igrati pri gledališču, to je mnogo, zlasti ako se upošteva, da slovensko gledališče ne nudi svojim igralcem nikakih beneficij, niti oskrbe za starost in onemoglost. Ako v teh razmerah kdo vztraja pri gledališču, se mu mora to šteti v zaslugo, mu zato gre vse priznanje. Slovensko občinstvo naj ge. Danilovi z obilnim posetom njenega častnega večera izkaže zasluženo priznanje! Karakteristično za resnicoljubnost „Omladine". Iz visokošolskih krogov se nam piše: „Omladina", glasilo resnicoljubnih radikalcev, je prinesla v svoji predzadnji številki dopis o sestanku dolenjskih dijakov na Duuaju, v katerem kar mrgoli neresnic in lažnjivih zavijanj. Uredništvo je nato prejelo daljši dopis, ki dokazuje, da je „Omladinin" dopisnik v onemogli jezi, ker si drznejo drugi imeti svoje lastno mnenje, hotel te osmešiti in v tem namenu poročal neresnično. In kaj ti stori slavno uredništvo? Boji se resnice, boji se luči — in zavrne dopis. Jako značilno za resnicoljubnost radikalcev, na katero vedno in vselej prisezajo in se sklicujejo. — Knjige „Slovenske Matice" izidejo, kakor čujemo, sredi prihodnjega tedna in se takoj priČno razpošiljati. Kakor smo poizvedeli, ima „Matica" letos par sto članov več, kakor lani. Naj skrbi društveni odbor, da se bodo vsako leto izdajale dobre in zanimive knjige, ki bodo pretežni večini „Matičarjev" ugajale, in prepričani smo, da se bo v nekaj letih število društvenikov podvojilo, ako bodo poverjeniki storili svojo dolžnost. — Kaj je z »Jugoslovanskim almanahom ? Predlansko leto se je povodom L jugoslovanske umetniške razstave v Belgradu sklenilo, da se izda „Jugoslovanski almanah", v katerem bi bile reproducirane znameni-tejŠe slike onih jugoslovanskih umetnikov, ki so se udeležili imenovane razstave, in bi se priobčili literarni prispevki uglednejših književnikov vseh štirih jugoslovanskih plemen. Slovenski književniki so poslali svoje prispevke že meseca decembra 1904.1. redakcijskemu odboru v Belgrad, ker se jim je sporočilo, da se prične z natiskom „Jugoslov. almanaha" že meseca januarja 1905. 1. Sedaj je poteklo že leto, a o „Jugoslovanskem almanahu", za katerega seje svojca-živo zanimal ves slovanski jug, še ni ne duha, ne sluha. Opetovano smo se že trudili, da bi poizvedeli vzroke, zakaj almanah ne izide, a doslej je bil ves naš tozadevni trud zaman. Redakcijski odbor je na vsa naša drezanja trdovratno molčal, da je nam še sedaj docela neznana usoda že pred letom težko pričakovanega almanaha. Ker je pa končno vendarle treba v tej zadevi jasnosti, se obračamo na redakcijski odbor v Belgradu s prošnjo, naj nam vendar precizno izjavi, ako sploh izide „Jugoslov. almanah-? V slučaju, da ne izide, o čemer smo skoro prepričani, naj se vsaj pisateljem, ki so poslali prispevke, v r n e j o njih o v i rokopisi! — Iz odbora družbe sv. Mohorja. Vsled bolehnosti je iz odbora izstopil g. Simen Janežič, ravnatelj in blagajnik. Skozi 33 let je deloval neumorno v korist Mohorjeve družbe in si je zanjo pridobil neminljivih zaslug. Na njegovo mesto je bil v odbor izvoljen odvetnik g. dr. Janko Brejc. Za podpredsednika je bil izvoljen g. kancelar Jan. Vido-vic, za blagajnika g. prof. Jos. Apih. Veteranski kor v Ljubljani priredi dne 3. svečana v dvorani starega strelišča plesni venČek. Slovensko trgovsko društvo „Merkur" v Ljubljani pri vedi v prid zaklada za „Trgovski dom" v Ljubljani dne 1. februarja 1906 v veliki dvorani rNarodnega doma" plesni venček. Vstopnina 2 K. Začetek ob 1/29- uri zvečer. Svira slavna Društvena godba. — Užigalice se podraže. Vsled dogodkov na Ruskem se podraži les, iz katerega so narejene švedske in takozvane varnostne užigalice, ker se ta les dobiva z Ruskega. To podra-ženje nas Slovencev ne zadene nič, ako sežemo po u ž i g a 1 i c a h družbe sv. Cirila in Metoda! — Plesna veselica dobrodelnega kluba za družbo sv. Cirila in Metoda se vrši jutri zvečer v gostilni Alojzija Zajca na Rimski cesti. Pričakovati je obilne udeležbe že z ozirom na humanitaren namen veselice. Vabijo se vsi prijatelji neprisiljene zabave. Svira godba na lok. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina 15 kr. — Popravek. V članek „0 umetnem proizvajanju beljakovim" se je žal vrinilo precej tiskovnih napak, tako da je tekst na nekaterih mestih skoro nerazumljiv. Naj torej nekaj teh napak popravim. St. 11, 5. stolpec, 12. vrsta od spodaj, Čitaj : „naravne" (mesto ^naravno"); 7. vrsta od spodaj, čitaj : „Prvo delo Fischer-jevo je bilo, daje izumil metodo proizvajanja optiški aktivnih aminskih kislin iz optiški neaktivnih"; 6. stolpec 7. vrsta od spodaj, čitaj : „. . . sestoji molekul neke beljakovine . . ."; 3. vrsta od spodaj, čitaj: -iz 2 atomov žvepla Dr. B. Z. — Deželna vinska klet. Kakor navadno, se je zbralo pri včerajšnji vinski pokušnji prav veliko odličnega občinstva vseh stanov in krogov. Od novorazstavljenih dolenjskih vin so obiskovalcem posebno ugajali rdeči cvički gg. drž. in dež. poslanca V. Pfeiferja in Archa ter rizling (beli) od J. Pfeiferja iz Leskovca in Fr. Ke-rina. Vipavski rizling, burgundec in rulandec so si pač že popred priborili svoj renome, katerega gotovo tudi ob drže. — O novem orientnem eks- presnem vlaku, ki bi po načrtu Charlesa Loiseaua vozil preko Sim-plona, Italije, Slovenije in Hrvatske, piše svetovnoznani angleški list rThe Times" med drugim tudi to-le: „Ta proga se spelje brez težav mimo Benetk in Trsta preko Krasa, Kranjske in Hrvatske v Belgrad. Ta nova proga bi bila približno 100 km krajša, kakor ona, ki vodi preko Nemčije. Resnica je, da bi po tem načrtu bile Francija, Angleška in Italija v direktni dotiki z orijentom in bi se pri tem Izognile Nemčije. S tem bi znatno povečale svoj ugled v dotičnih deželah. Po svojem geografskem položaju je Nemčija postavljena med vzhod in zapad in je doslej izvrševala na balkanskem polotoku neko vrsto hegemonije, ki bi ji bila mirnim potom odvzeta, ako bi se uresničil načrt Charlesa Loiseaua, da se izpelje druga proga orientskega ekspresnega vlaka preko Italije. Loiseau sodi, da bi se ta ideja lahko izvedla vzpriČo prijateljskih odnošajev, ki vladajo med Anglijo in Francijo, vzpričo očitne želje Italije, da ukrepi svoj vpliv na Balkanu in vzpričo izrazite težnje Ogrske, da si izvojuje čim največjo gospodarsko in politično neodvisnost od Avstrije. Po mnenju Charlesa Loiseaua bo to dejstvo vplivalo na Ogrsko, da bo odobrila novo prometno Črto, ki bi jo vezala, neodvisno od Dunaja, z zapadno Evropo, katero dejanje bi odgovarjalo stremljenju, ki se je pojavilo v zbližanju sedanje madjarske večine in hrvatskih poslancev. — Ker se za to progo zavzema, kakor je razvidno, ne le francoska, nego tudi angleška javnost, se morda načrt Charlesa Loiseaua uresniči vkljub kriku, ki SO ga zagnali nemški listi — V Cerkljah pri Kranju bode predaval v nedeljo popoldne ob 3. uri g. J. Legvart v prostorih pri „Mate vžu". Ustanovi se tudi mlekarska zadruga. — Utonil je 52letni žagar Iran Sušnik iz Godiča v kamniškem okraju v potoku Mlinščica. Sušnik je bil prejšnji večer precej pijan. — Smrt zaradi preobilo zaužitega Žganja. 231etni posestnikov sin Franc Hribar iz Krke pri Litiji je že dve leti silno pil samo žganje. Ko je te dni izpil več litrov tega strupa, je padel na tla in kmalu nato umrl. Da se naši ljudje ne odvadijo žganja, ko imajo toliko žalostnih posledic vedno na razpolago! Pritirani vojaški begun. <» Božiču je pobegnil od vojakov domobranec Andrej V i č i č iz Ho-tiča pr Litiji. Te dni so ga orožniki našli in pritirali nazaj k vojakom. DOlenjski SokoL Ls Novega me>ta smo prejeli s prošnjo za objavljenje naslednji dopis. V tolikem mestu kakor je naše, bi pač lahko dobro uspeval „Sokolu. Žalostno, da nimamo moža, ki bi se zavzel za stvar. Možje, v katerih rokah se nahaja sedaj ves odbor, niso nikakor sposobni za dano jim nalogo. Zato tudi nič dela, nič življenja v društvu. Kako naj tudi napreduje, ko se niti rednih občnih zborov ne sklicuje. Nad tri mesece že telovadi večje število telovadcev, ki so takoj v začetku naznanili pristop k društvu, plačevali ves čas redno članarino in zahtevali, da se skliče izvanredni občni zbor, ker ni bilo rednega, ki se mora vršiti vsako leta meseca decembra. Mesto občnega zbora zvedo ti, da niti eden še ni društveni član! Odkod to? Ali misli odbor sam razbiti društvo ? Zakaj ? — Zaprtija. 56 prašičev so zaplenili orožniki v Ratežu pri Brusnicah. Kmet seveda kolne zaprtijo, k-i ne spoznava njenega pomena, pa j** takih nesreč le sam kriv. — V vlak je metal kamenje dne 15. t. m. posestnikov sin KJletni Miklavž Kavšek iz Dobja pri Mirni peči pri železniškem prehodu na občinski cesti proti Vel. Kalu. K sreči je priletel pest debel kamen primerno 10 cm nad oknom železniškega voza, tako da nihče ni bil poškodovan. V vlaku je bilo mnogo ljudi, ker je bil isti dan tedenski semenj ▼ Kovani mestu. Orožništvojiz Mirne peči je paglavca Kavška izvohalo ter ga naznanilo sodišču. Orožništvo na Kranjskem. Po zadnjem izkazu je na Kranjskem 1 štabni častnik, t\ višjih častnikov in 379 oseb moštva, ki je razdeljeno ua 97 postaj. — Rjave hrošče, ki se pojavljajo meseca maja, nam je poslal g. R. Justin, naduČitelj v Vremah na Notranjskem. Spomladansko vreme in solnčna gorkota sta jih spravila na površje. — Tamburaško društvo fiSloga' V DoL Logatcu je priredilo ▼ sredo. 17. t. m., svojemu velezaslužnemu. večletnemu predsedniku in častnemu članu g. A. Dolencu, žel. mojstru v Dol. Logatcu, častni večer v salonu hotela .Kramar". Društvo mu je pri tej priliki izročilo častno diplom«', katero je jako okusno izdelal gosp Adolf Uuda v Ljubljani. Večer je krasno uspel, kar je dokaz, da gosp Dolenc ne uživa le simpatij tambu-rašev, ampak Logačanov sploh. Mi mu k temu večeru iskreno čestitamo ! — Narodna čitalnica v Postojni priredi dne 21. januarja t. 1. ob 8. uri zvečer družbinski večer > plesom v gorenjih prostorih hotela pri ^Kroni**. — Zadnje junaštvo vladnega komisarja Lehmana. Nemški ljubljenec Lehman, doslej vladni komisar celjskega okrajnega zastopa, je povišan v okrajnega glavarja v Konjicah. Predno pa odide s svojega dosedanjega mesta, je naprtil celjskemu okraju ogromnih 80.000 K na hrbet. Ta znesek naj plača ljudstvo kot pn spevek k vodovodu, ki bo speljan iz Stranic pri Konjicah v Celje ter tako pomore neinškutarskim Celjanom, da bodo pili dobro pitno vodo na tuje stroške. Lehman opravičuje svoje dejanje s tem, da bodo imele občine, skozi katere bo speljan vodovod, priliko, posluževati se porabe vode brez izdatnih stroškov. Ko bi bil Lehman pravičen, bi pred svojim odhodom m oškodoval celjskega okraja za tako vsoto, ker večinoma vse vasi, skozi katere bi tekel vodovod, imajo It zdaj tako dobro pitno vodo, da bolj.-.«* ne potrebujejo. Seveda Lehman je hotel pokazati svojo naklonjenost nemškutarjem. No, pot pritožbe je It odprta in ni izključeno, da se odbije ta Lehmanova krivio* slovenskemu prebivalstvu celjskega okraja. — Narodna Čitalnica v Slov. Gradcu priredi v predpustu v „Nar. domu" dve veselici. Prva bo 27. t. m in nastopita tokrat domači pevski zbor in Šoštanjska narodna godba. Druga veselica se priredi na pustno nedeljo. Takrat, se priredi tudi gledališka predstava. — Narodna čitalnica v Slovenjem GrađCiZ« Pri rednem občnem zboru dne 14. t. m. se je izvolil sledeči odbor: Gosp. Ivan Stanič, predsednik: gospod Ivan K a e, podpredsednik : gosp. J a k o b Vrečko, tajnik, g. A n t. Kune j, blagajniČar; stopinj ; po zimi pa imamo LO do 12 stopinj Niti kanček vina se ni spridi h i ah vzdignilo ne poleti, ne poprej ne pozneje. Vino imamo le pristno, fino in bolj nizko itd.** Kako se ujema to poročilo z onim 4. štev. „Sloveu-skega Naroda**, presodi naj slavno občinstvi« samo Ako se je torej res kaj vina spridilo v kleti, ni pač klet temu vzrok bila. To pripoznati mi bo moral pač vsak strokovnjak Puhla poskušnja pa ta klet gotovo ni, ampak namenu ustregljiva. 281* Na Grmu, 9. januarja UMJti. R. Dolenc, vodja deželne kmetijske šole. *) Za vsebino tega spina je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa i kon. Borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka v Ljubljani". Uradni kurzi dun. borze 18. januarja 1906. Naložbeni papirji. Denar ! Blago 4 2v# majska renta. . . . ! 99*95| 10015 4-27, srebrna renta . . 4°/, avstr kronska renta. 4% . zlata 4°, ogrska kronska renta 4°/, , zlata 4°/, posojilo dež. Kranjske mo loo-io 100 05 100-25 11780: 118 - 962.> 96*45 114-40 11400 99-50 101 — 100 05! 101 65 100.- 100 — 4V»*Vt posojilo mesta Spljet 4*£v, * n Zadar 4»/,% bos.-herc. železniško posojilo 1^02 . . . 4% češka dež. banka k. o. 4*V. . - .ž o. 4*/atVa zast pisma gal. de/. hipotečne banke . . 4l ..• đ pest. kom. k. o. z 10»/, pr...... 106 45 107*45 41 t«.;# zast. pisma Innerst. hranilnice..... 41 a°, zast. pisma ogr. centr. dež. hranilnice . . . 4,/.°/0 z. pis. ogr. hip. ban. 4l>/0 obl. ogr. lokalnih železnic d. dr. ... 4*/s,/0 obl. češke ind. banke 4° ~ prior. lok. želez. Trst- Poreč...... 4° 0 prior, dolenjskih žel. . 3° 0 prior. juž. žel. kup. VtVi 4' k 100 55 101 55 9975J 100-25 99 90 100 10 10045 10140 100 50 101-50 100— 100 40 100— 100 90 9950 10050 100— 101 — Službo kot gospodinja ali pa mesto v trgovini želi dobiti starejša dama. Naslov pove npravništvo nSlov. Naroda *. 871— 1 Notarski kandidat s prakso želi spremeniti svoje mesto. Ponudbe na upravuištvo „S!ov. Naroda- pod „Kandidat". 275-1 rsar«. m.m m t 99 90, 99-50 100 - 316—: 318 — 100 75 101*75 ! 193—: 195 — 290'-; 291 — 161 10 16310 , „ avstr. pos. za /el. p. o. Srečke. Srečke od I. ls60! .... „ od 1. 18T4 .... , tizske...... _ zem. kred. I. emisije „ ogrske hip. banke . srbske a trs. 100 — „ turške......I; 147 95 148 95 srečke 297 307 - 299- — 309-— 264 — 269 50 103- 112-— BastHka Kreditne Inomoške „ . . . Krakovske 9 . . . Ljubljanske „ • • . Avstr. rdeč. kri/.a „ . . . Ogr. , „ n - - - Rudolfove „ . . . Salcburške „ • . . Dunajske kom. „ . . . Delnice. južne železnice . . . . . Državne železnice . . . . Avstr.-ogrske bančne deln. . Avstr. kreditne banke . . Ogrske ., » . • Živnostenske . . Premogokop v Mostu (Briix) Alpinske montan . . . . Praške žel. ind. dr. . . . "Rima-Muranvi..... i rboveljske prem. družbe . Avstr. orožne tovr. družbe Češke sladkorne družbe Valute. C. kr. cekin ...... 20 franki....... 20 marke....... Sovereigns....... Marke........ Laški bankovci . . . . . Rublji 25 50 27 50 477 — 486 — 78 — 83*— 93-- 100- 61— 67 — 52 25 54*25 33"25 35*35 57-_ 61' — 71— 78*50 529 — "538 50 120 60 121 60 668 75 00^ 75 1633 — 163950 674- 675 — 792* 793 — 24U — 247 - 658 — 663 — 528*25 529 25 2600 — 2616 — 526-75 527-75 280—: 281 50 ."jtJG — 572 — 159 - 160*50 11-33 1911! 2350 23-95 11-37 19 14 23 54 2403 117-50 11770 9550 9570 250 75 25150 484 5-— Dolarji........ Žitne cene v Budimpešti.: Dne 18. januarja 1906. Termin. Pšenica za april ... za 100 Ig K 1710 . oktober . . „ 100 „ „ 1688 Rž , april ... „ 100 „ „ 14 — Koruza „ maj .... „ 100 „ „ 1380 Oves „ april ... „ 100 n . 1458 Efektiv. Neizpremeojeno. Meteorolcžično poročilo. Višina nad morjem S06-2. ^Srednji zračni tlak "36 0 mm. Čas Stanje gl j baro- = opazo- g- > 2 o O. Vetrovi Nebo 18 ;9. z v. 739-1 19. 17. zj. 733 4 » 2. Pop. 732 1 16 si. jzahod jasro 3*8 sr. szah. obiaćno i 4 sL svzhod ublačno Srednja včerajšnja temperatura: —1'1°, normale: —24 . — Padavina v mm 00. Ivo Trošt z družim- javlja vsem sorodnikom, prijateljem in znancem zalo tno vest, đa je njegova ljubljena nepozabna soproga, oziroma mati, gospa Rozalija Trošt dne 18. januarja 1906 po dolgi in mučni bolezni, prejemai verska tolažila, mimo v Gospodn zaspala. Nepozabno rajnico priporočamo ▼ blag spomin in molitev. Sv. maše zadušnice za pokojnico se bodo služile dne 20. t. m. v žnpni cerkvi v Tomišlju. 286 To mi šel j, dne 18. januarja 1906. Izgubil se je belo in rjavo pikasti lovski pes Prosi se da se odda pri dr. Bretlu, Francovo nabrežja. 888 sprejme pod jako ugodnimi pogoji prav dobro uvedena zavarovalnica za življenje. Predstaviti se je od 9.—11. nre dop. v Gosposkih ulicah št. 15 pritlično, pisarua na levo. 274—1 10.000 parov Čevljev S 4 pari čevljev samo 5 K. Vsled ugodnega ogromnega nakupa se odda za to nizko ceno: par ruoskih in par ženskih čevljev, črnih ali navih na trakove z močno zbitimi podplati, n >jnovej&e oblike, dalje par moških in par ženskih modnih čevljev, elegantnih in lahkih. Vsi 4 |»arl t* t* tu o 5 14. Za naročitev zadostuje dolgost. 280 Razpošiljanje po povzetju Izvoz čevljev KOHANE, Krakov št. 31. Nengajajoče rad zamenjam. „Narodna čitalnica" v Ljub/jam priredi v letošnji seziji tri društvene plesne večere in sicer: dne SO. januarja ~w aev~ dne 12. februarja in dne 12. marca. ~w Začetek vselej ob polu 9. uri. Odbor. 270 -1 bodemo preživeli letošnji predpust / najzahavneje? ,v«! Tržaška cesta it 13 u Ljubljani kjer se vrši 287—1 velik špas in ples. kupuje sledeče vrste smrekovega, jalovega, borovega, bukovega in hrastovega okroglega lesa (hlode), potem hrastove deščice (frize) po dnevni ceni, kakor tudi gozde, pripravljene za posekanje. — Ponudbe je nasloviti na 4155—4 Parno ža$o Deiiienihi v Ljubljani Cesta na Rudolfovo železnico 47. Pisarna: Šelenburgove ulice 6. Ocis. kr. avstrijske državne telezmoe C kr, ravnateljstvo dr*. *alerxuce v Bebaito. Veljaven od dne 1. oktobra 1905. leta. ODHOD IZ LJUBLJANE ta*, kol PSOGA NA TRBIŽ. Ob IS. nrt 34 m pc*c*i oaob-i v Ink v Trbiž. Beljak, Celovec, Man' Olodnitz, Frsazensfeste, Inomost, Mo^akovo, Ljubno, čer delsthai ^ Aoseee, 6olx:ograd, čem Kiein-Hei^iag v Steyrt v Line, ia Duii^J vi& Amstetten. — Ob 7. uri b a *jntr?j osobni vlak v Trbi5, Pontabel, Beliak, Celovec, Maraa, Maaterndori Pr&asensfest«, I^jabno. Danaj, Ux SeUtha 7 ^oluogradc Inomost, č-. Klein-Seifling v Steyer, v Line, Budejevic«, Plzen, Marij?ae vare, Epd, Prjmcove vare, Prago, Lipeko, čez Airstetten na Dunaj. — Ob 11. ari 44 m dopoldne osobn> wmk v Trbiž, Poatabel, Beljak, Celovec, Mali Olodnitz, L;7.rr.a, SeLrthal, SoLuograd, Bad Oasteiu, Zeli ob jezeru, (aomost, Bregeno Curich. Ž*t neva, Pariz, čez Ancstetten na Douaj. — Jb 3. uri 68 m popoldne osobni vlak v Trbiž Šmohor. Beljak, Celovec. Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Klein Reirlicg v Steyrf Lino, Budejr/ice, Plzen, Marijino vare. 5eb >ranoove vara, Karlove Vmn, Pra.go (v Prago di* rektnl ?oi L in II. razr.], Lipsko, na \y '3ez Amstetten. - Ob 10. ari pojoči osobsi Vlak V Trbiž, Beljak, Franzensfoste, Inomoat, Monakovo (Trst-Monakovo direktni voz I. n. D razreda). — PROOA V NOVO MESTO iN KOČEVJE. Osebni vlaki. Ob 7. uri 17 m ziutraj osebni vlak v Novo mesto, Stražo, Toplico, Kočevje, ob 1 uri 6 m pon istotako — Ob 7. uri 8 m zvečer v ftovo mesto, Kočevje. — PRIHOD V LJUBLJANO juž. kol PROGA T7j TRBIŽA Ob 3. sai 33 m zjutraj osobni Tlak a Dunaja čez Aoscettea, Mocakovc (Monakovo-Trst d?rekt. voa 1., II. raz), iuomosi, Franzensfeste iSoluo^rad Lice, Steyr, .Ifil Aus8ee, Ljubno, Celovec, Mali Glodnitz, Beljak. Ob 7. ari VA m smatraj osobni viak iz Trbiža. — Ob 11. ari 10 m dopoldne osobni vi&k s Irsiiaja čez Amstetten, Lipsko, Prago (iz Praac direktni voz I. ia H. razred*}, Francove vsire, Karlove vare, Beb, Marijne vare, Plzen Budejevice, Line, Stevr, tar-l. Ženeva, Curih, Bregeno, Inomost, Zeli ob jezeru, Bad Oastein, Solnograd, Ljubno, Celovec, Šmohor Pontabei — Ob 4, ur 29 m popoldne osebni vlak s Dunaja, Ljabna, Seizthala, Beljak*. Celovca, Malega Glodnitza, Monakovega, Inomosta. Franzenifest^ Pontabla. — Ob 8. uri 06 ia zvečer osobni vlai s Dunaja, Ljnbna, Beljaka, Mnruna. Malega Glodnica, Celovca, Pontabla, čez Selzthal od Inomosta in Solnograda, Čez Klein-Reiflirg iz Steyra L i u ca, Budejevic, Plzns, Marijinih vsrov, Heba, Franoovvib varov, Pragi, Lipskega. — PROGA B NOVEGA MESTA IN KOČEVJA. Osobni vlaki: Ob S. uri 44 m zmtraj osobni vlak iz Novega mesta u Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta. Kočevja in ob 8. uri 86 m zvečer iatovafco. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž kol. ? KAMNIK. Mešani vlaki: Ob 7. ur 28 m ujutraj, ob 2. uri 5 m popoldne, ob ?. eri 10 m zvečer. — Ob 10. uri 45 m ponočf samo ob nedeljah in praznikih in le v oktobru. — PRIHOD V LJUBLJANO drž. kol. IZ KAMNIKA Mešani vlaki: Ob 6, oh i:( a zjutraj, ob 10. uri 69 m dopoldne, ob 6. uri 10 m sveče: Ob 9, uri 66 m ponoči sam ob nedeljah praznikih in le v oktobru. — Srednjeevropski čas >3 za 2 min. pred šrajevnina ca&ooa v Ličili« . 1 Restavracija AVG. ZAJEC na Rimski cesti štev. 24._ Jutri, v soboto, dne 20. januarja * 1 a 1 • as cs C o~ a *> o a o XX Is O fiu —- o O ■— ■ i—t ■ o O to o C9 o "5 o en 09 Ej i O 5? ?\ i Jejte 15 L juhe; omake; močoate jedi i t. d. ■ pa si M prihranite 1 ^z:^= draga sveža jajca, zz^zz W Rabite I za pripravljanje m „Pacific" I močnati preparat Iz posušenih It iirjih jajec. I V zavitkih od 10 vinarjev naprej. H h m p ruduj povMod. K Generalna zaloga za Avstrijsko: Ludvik Wild | Dunaj, VI. Magdalenenstr. 14 48. Edina prodaja za Štajersko, Koroško in Kranjski: [ ii£< ihoiVr gv Compi Gradec, Moserhofgasse dtev 45. i Iščem spretnega uv * pomočnika ki bi bil zmožen prevzeti vodstvo v pro dajalnici in delavnici srebrarja. Moral bi biti poHt-boo spreten v izdelovanja cerkvenih priprav in v ci/.elirauji. Več pove uprav. „Siov. Naroda*. Mesarija v Skolji Loki, dobro idoča, % večjim prometom, tudi pošiljanje v taje kraje in z vso mesarsko pripravo ier stanovanjem, ležeča na jako lepem prostoru, se odda takoj v najem pod jako ugodnimi pogoji. Več pove lastnik Ivan Beneđićžč v Škof ji Loki. m Na nobeni mizi bi ne smelo manjkati Sirossi* yerjm M = (letnik 1881) prirodni pridelek prve vrste iz klet: ekncelenee pok. škofa dr. J. J. Stros? mayerja, ki jo prodaja D. Reltiismana sin o Djakovem («1 a r o n IJ a). 1711 U ' Poštni zavoj z 2 litri frauko K 6*—. Pri naročilih naj se navede tudi kraj kjer je pristojna finančna straža. POZOr piUd POnarBdtami! ZdolaJ stoječa etiketa, beseda Milly m pa I ■i.■■■■■■■ 7T>om]r,> solnce so oblastveno varovane. ■ f. A. Sarga sin i jlrufj, On. trti), '-cm azflVSM ■ K-tfg-j^ ž**ia" * ^ mIHLLV* /akonomzajticerrft. -30O*iia.a. 5C0 Craa.n«. £\ I. Vrst %n%*,. •« j , .... * laatiiftt« —m-•» Oranđ hotel „UNION" v LJubljani. (Ravnateljstvo ^V. ItIairii>o*-*oli.> = Vinska (rotovška) klet. = V petek, dne 19. januarja 1906 specialni "^Mi ljubljanske društuene sodbe. Kapelnik Poula. Člani prosti. Začetek ob 8. zvečer. Vstopnina 40 v. Pojedina morskin in reM rio. Nove specialne m KOMCBT s sodelovanjem splošno priljubljenega 99« & m e> l44 - kvarteta. Začetek ob 8. uri zueter. » Vstop 20 kr. K obilni ndeležbi vljudno vabi A V C3rn ZAJEC POZOR! POZOR! Članov „Sramel"-kvarteta ni nikdar dobiti doma. Kdor želi osebno govoriti glede dobave T*e to mogoče vsak dan le v kavarni „Pre&eren" od 1. do 3. ure popoldne. iriinoUet v gospodinjstvu so priznano najboljše testenine Žnideršič & Valenčiča. ker se ž njimi ne le zadovoli družina, temveč prihrani tudi mnogo časa. 32J-9-15 Sprejema zavarovanja Človeškega 2iv-ljGcja po najrazriovratnojSih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena droga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje oa doživetje in emrt s zmanjfiujoCimi se vplačili. Vsak član ima po preteku petih Set pravico do dividende. WW Trzajemna zavarovalna Danka vPrA^i, Raz. fondi: 31,865.38680 K. Izplačana odškodnina In kapltallja: 82,737 159-57 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države a ¥Bmltozi alovAiiHlao • aarodoo opravo. 2 - 8 Vm pojMiiils daje: limonini UStop W LJMblj«niv šegai piaarne so v imatnej baninej hiii aso«»w« lZsU Zavaruje poslopja in premičnine proti rx»farnim škodam po najnižjih cenah Škode cenjaje takoj in najkulantnejo Dzivm najboljši sloves, koder posla je Dovoljuje ia čistega dobička izdatne podpore v narodna m občnokonstne namene. Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan TavSar. Lastnina in tisk „Narodne tiskaraeu. 3341