Uegistro Nacional ds la Fropiedad Intelectual No. 380-135 Redaccion y Administracion: Callc Victor Martinez 50 (Sile. 6) Buenos Aires, Argentina “ISLO V E JSTIA LIBR ‘O 5’ Ano (Leto) X (5) BUENOS AIRES, 6. NOVEMBRA (NOVIEMBRE) 1952 No. (Štev.) 42. S« So CH g £« g eg g U<5C!- Victor Martinez 50 - Buenos Aires FRANQUEO A PAGAR TARIFA REDUCIDA Concesion N'9 3824 K VEČERU BALANTIČEVE DRUŽINE Kot vsako leto v izgnanstvu se hočejo tudi letos slovenski pisatelji, zbrani v Buenos Airesu v Pisateljski družini France Balantič, pokloniti spominu tra¬ gične smrti tistega pesnika, ki so ga da¬ li v svoj naslov: mladega Franceta Ba¬ lantiča. In to v mesecu njegove smrti — v novembru. Ni to samo sveta izpolnitev obljube, ki so si jo dali Balantičev«, da bodo slednje leto v izgnanstvu, če mogoče v mesecu novembru, počastili spomin v Grahovski noči 23. nov. 1843 živo zgorelega borca in pevca, temveč je tudi kulturni dogo¬ dek naše emigracije. Dan, ko se naša kulturna družba pokloni besednim u- stvarjalcem medi nami. Ti celo v razme¬ rah v kakršnih so v borbi za svoj vsak¬ danji kruh, ne pozabljajo na kultivira¬ nje slovenske besede, na lepotno Izražanje naših čustev in na zapisavanje zgodb iz naše preteklosti, sodobnosti in prihod¬ nosti, ki nam žive v srcu in želji in do¬ be izraza pod umetniškim peresom na¬ ših pisateljev in pesnikov. Ne vem, če se dovolj zaveda naša emigracija, kaj pomeni kulturno ustvarjanje med njo, pa naj bo to že ustvarjanje v besedi, liku ali melodiji in odrski kretnji: to pome¬ ni, ohranjanje duha, slovenskega duha, v našem zmaterializiranem okolju, dvig našega srca iz vsakdanjosti k užitku le¬ pote in prebuditev misli iz plehke omrt¬ velosti k jasni zavesti, da je duh ta, ki vse oživlja. Dokler bomo čutili potre- po slovenski knjigi, listu, po lepi naši pesmi in povesti, po liku in melodiji, ne bomo umrli niti se izgubili v tujstvu, no mi in ne naši otroci. Naši pisatelji nadaljujejo v tujini leposlovno delo, zače¬ to v domovini, izražajoč vse to, kar čuti naša emigracija v širokem svetu, pa tu¬ di to, kar naši v domovini čutijo, pa za¬ pisati ne smejo in tiskati ne morejo. Zato ima emigrantski pisatelj dvojno nalogo: biti pesniški glasnik emigracije in potlačenih duhovnih plasti v domovi¬ ni. In slovenski emigrant dvojno nalo¬ go: da ga podpre, da sam ne otopi v srč¬ ni nekulturi in da ostane povezan z do¬ movino s tistim tokom, ki je najintim¬ nejše povezan z našim srcem: z umet¬ nostjo. Dom in svet in svet in dom: to živo nasprotje in to živo povezanje v nas dobi v besedah naših pesnikov in pisa¬ teljev najmočnejši umetniški izraz, ki ga vsakdo ne more najti, pa ga podoži¬ vi lahko ob hipnem odkritju pesmi ali lepem opisu povesti ter obogati svojo dušo z lepotnim užitkom in srčnim doži¬ vetjem. Slovenski pisatelji v Buenos Airesu se hočejo letos spomniti Balantiča z njego¬ vimi lastnimi pesmimi ter s svojimi de¬ li. ki so bila napisana v emigraciji v zadnjem času. Tako oživljajo Balantiča, svojo Žar — Besedo in se predstavljajo sami, zbrani ob njegovem imenu. Drugo leto bo minulo že deset let Balantičeve smrti. Verjetno je, da se bo za tedanji žalostni jubilej njegova družina še pose¬ bej zavzela za dostojno proslavo pesni¬ ka, ki je mlad izvršil veliko, umetniško delo, pa postavil celega človeka v obram¬ bo tega, kar je bilo nam najsvetejše: DWIGHT D. EISENHOWER novi predsednik USA brzojavno odgovoril. Zahvalil se mu je za čestitke, nato pa ga prosil, naj po¬ zabijo vsi, tako republikanci, kakor de- Ameriški narod si je v torek izvolil z ogromno večino novega predsednika. Svojo usodo in usodo svoje države, s ka -1 toro je najtesneje povezana usoda tudi mokrati na politično preteklost, na vso vsega ostalega še svobodnega sveta, je volilno borbo in se združijo ter posveti- zaupal v varstvo generalu Dwightu D.; jo vse svoje sposobnosti za korist do¬ movine in za lepšo bodočnost njenih si¬ nov. Novoizvoljenemu predsedniku USA Eisenhorverju. Ike, kakor v Ameriki Eisenhovverja nazivajo, je s svojo ogromno zmago nad svojim nasprotnikom, kandidatom demo- Eisenhowerju je poslal čestitke tudi sc- kratske stranke, Adlai-em E. Stevenso- nom zrušil 20. letno vladavino demo¬ kratske stranke in postavil na krmilo države republikansko stranke. Zmagal je in naravnost pregazil svoje nasprot¬ nike v 38 državah, njegov nasprotnik demokratski kandidat Stevenson je pa dobil večino samo v 10 državah. Ike je dobil večino celo v Stevensovi državi Illinois in tudi v Trumanovem rojstnem kraju v Independence. V vsej zgodovini danji predsednik Truman ter mu ponu¬ dil predsedniško letalo za njegovo name¬ ravano potovanje na Korejo. Po izvolitvi za predsednika se je Ei- senhower prvič pojavil v hotelu v veliki plesni dvorani, kjer je bilo zbranih nad 2.000 oseb, ki so mu priredile viharne ovacije. Za pozdrave se je vesel zahva¬ ljeval nato pa je vsem prebral brzojav¬ ko, mu jo je poslal Stevenson in svojo zahvalo svojemu propadlemu politične- ameriških predsedniških volitev je zbral mu nasprotniku. Na vse je znova pono- na svoje ime največ glasov ter je v tem vil svojo željo, izraženo že Stevensonu, pogledu potolkel tudi pok. Franklina D. naj pozabijo na preteklost, na vse dose- Roosevelta, ki je od vseh dosedanjih a- danje politične boje. Svoj poziv je za- meriških predsednikov leta 1936 dobil ključil z besedami: “Združino se vsi za 27,751,597 glasov. To število je Eisenho- korist domovine, za boljšo bodočnost na- wer močno prekoračil že pri objavi sa-, ših sinov in vnukov”, mo delnih volilnih rezultatov. j Po pregledu oddanih glasov snoči ob General Eisenhovrer bo kot izvoljeni 22,46 uri je dobil Eisenhower 31,361.542 predsednik Združenih Ameriških Držav glasov in Stevenson 26,501.658 glasov, prevzel vodstvo USA kot 34 ameriški V senatu imajo po še nepopolnih po- predsednik dne 20. januarja 1953. Pod- datkih republikanci 48 senatorjev, demo- predsednik USA je pa mladi republi- krati 47, 1 je pa neodvisen; v poslanski kanski senator Richard Nixon. 1 zbornici imajo republikanci 225 poslan- Ko je demokratski kandidat za pred - j cev, demokrati 205, 1 neodvisen, podatki sednika Adlai E. Stevenson zvedel da je pa manjkajo še za 4 poslancev. Eisenhowerju zmaga že zagotovljena, jej Guvernerskih mest so dobili republi- takoj pohitel in mu brzojavno čestital kanci 13, demokrati 7. Niso še znani re- ter mu želel vso srečo. Ike mu je takoj zultati za 9 držav. LOS DEPOSITOS DEL AH0RR0 EN LA AR6ENTINA SUMAN NUEVE MIL MILLONES Con raotivo de celebrarse el Dia Universal del Ahorro el dia 31 de Octubre se cumplieron en el Pais numerosos aetos, que se iniciaron con disertacioncs alusi- vas en varios lugares de trabajo, concentraciones dc alumnos y con ima audi- cion especial en euatro idiomas del Servicio Internacional Radiofonico Argenti¬ no. En todas las eseuelas se dictaron clases especiales, mientras que las autorl- dades de la Čaja Nacional de Ahorro Postal obsequiaron a sut personal con ejem- plares de la “Razon de mi vida” con« homenaje a la Senora Eva Perdn. La conmemoracion de ese dia clausuro el primer magistrado general PERON con un mensaje difundido por Radio del Estado y la Red Argentina de Radiodi- fusion. En su conceptuoso discurso el general Peron senald que en la actualidad los depositos en la Čaja Nacional del Ahorro Postal suman nueve mil millones dc pesos destacando el significado politico que encierran los resultados del plan cconomico lanzado en febrero y reealco que todo ello demostraba la identidad entre pueblo y gobierno. HRANILNE ¥1081 ¥ ARGENTINI DOSEGAJO VIŠINO 9 MilJARD PESOV Na Mednarodni dan, ki je posvečen varčevanju, je bilo 31. oktobra v Argen¬ tini več slavnosti. Začele so se s primernimi govori in predavanji po raznih de¬ lovnih obratih, po učnih zavodih in s posebno oddajo v štirih jezikih, ki jo je pri¬ pravila Mednarodna služba argentinske radiofonije. Po vseh šolah so učitelji in profesorji govorili učencem in dijakom o velikem vzgojnem pomenu varčevanja ter o njega važnosti v privatnem in javnem gospodarstvu. Vodstvo Poštne hra¬ nilce je pa v počastitev spomina gospe Eve Peron poklonilo vsem uslužben¬ cem po en izvod njene knjige “Zmisel mojega življenja”. Slavnosti je zaključil predsednik republike GENERAL PERON s poslanico narodu. Prenašala jo je Državna radijska postaja, razen nje pa tudi vse ostale I argentinske postaje. V svojem govoru je general Peron med drugim naglašal, da trenutno dosegajo hranilne vloge v Narodni poštni hranilnici višino 9 miljard I pesov, naglašujoč v zvezi s tem političen pomen, ki ga dajejo rezultati v fe¬ bruarju objavljenega gospodarskega načrta, kar vse kaže na identičnost med na¬ rodom in vlado. Nemška oborožena sila Položaj v Franciji je še vedno neja¬ sen; nikdo še ne more napovedovati, ali bo francoski parlament ratificiral bonn- ske protokole z Nemčijo in načrt o ev¬ ropski obrambni oboroženi sili. V Pari¬ zu čakajo na potek debate pri OZN v New Torku in računajo s tem, da bo novi predsednik Združenih držav lahko kaj več obljubil francoskemu predsedni- niku vlade, do ga bo v januarju ali fe- borba proti zločinu za pravo svobodo naroda. Za to je dal življenje. Nam pa je pustil v dedščino knjigo pesmi, svoje nesmrtno srce, pesniško besedo enega najmočnejših slovenskih pesnikov. Dru¬ žina France Balantič bedi nad njo in pa¬ zi, da plamenica njegove Besede in nje¬ gove žrtve ne ugasne med nami v emi¬ graciji, in da jo dvigne nekoč nad vso do¬ movino. .. bruarju povabil v Washington. Kakih po¬ sebnih pretresov do tedaj pa si v Fran¬ ciji ne obljubljajo, ker menijo, da bo Pinay tisti predsednik francoske vlade, ki bo šel obiskat novega predsednika Združenih držav. Posarski predsednik vlade Hoffmann je izjavil, da bodo volitve v Posarju vkljub vsem nemškim protestom že kon¬ cem novembra. Daši so predvidevali, da bo tak sklep v Bonnu izzval zelo hudo reakcijo, je bil vendarle kancler dr. Ade¬ nauer sam tisti, ki je na to Hoffman- novo izjavo odgovoril na ta način, da je podčrtal v svojem govora, da Posarje ne sme biti afera, ki bi ovirala delo za evropsko unijo in za njeno oboroženo silo, v kateri bi sodelovala tudi nemška vojska. VOJAŠNICE SE ODPIRAJO Na dan njegovega in njihovega veče¬ ra se strnimo vsi ob tem spominu na ži¬ vi kras Balantičevega telesa, z branjem njegovih plamenečih pesmi in s podo¬ življanjem stvaritev varovalcev njego¬ vega duha in nadaljevalcev njegove u- metniške poti za bogatitev kulture slo¬ venske emigracije. KOLEDAR-ZBORNIK SVOBODNE SLOVENIJE za le!® 1953 je že v tisku, Zbrano gradivo dokazuje, da bo ta Koledar-Zbcrnik pre¬ kašal vse dosedanje. V prednaročilu stane Koledar-Zbornik 34 Pesov ter ga v predpro¬ daji lahko naročite in plačate na naslednjih mestih: 1 . Upirava Svobodne Slovenije, odn. pisarna Društva Slovencev, Victor Martinez 50, Buenos Aires, 2. Časa Boyu, Olazabal 2336, Buenos Aires, 3. Santerfa y papeleria "Santa Julia", Victor Martinez 39, Bs. Aires, 4. Lojze Erjavec, fotografski atelje, Alvarado 350, Ramos Mejfa, 5. Janez Lužovec v Lanusu, 6. Pavle Homan, Temple 2147, J. D. Perčn (prej Munro). Po izidu koledarja bo prodajna cena višja! Radi podražitve tiska in povečanja vseh stroškov bo letos število izvodov omejeno, zato pohitite s prednaročilom. Naročniki iz notranjosti republike naj za poštnino in ovojnino pri- j evropske obrambne sile štola 13 divizij, lože še 3 pesose. ! nemško letalstvo bo imelo 30.000 pilotov, Uprava Koledarja-Zbomika Slobodne Slovenije mornarica pa bo štela 1800 mož. Vse te j In tako se Nemcem spet odpirajo voja¬ šnice, pa to ne samo na zahodu, ampak tudi na vzhodu. Bivši SS-ovci so že priredili svoje privatne vojaške proce¬ sije v Verdenu, prišlo jih je nekaj nad 30.000; po političnem delu svojega zbo¬ rovanja so vprizorili “m&rširanje” po mestnih ulicah in na čelu sprevoda so korakali kar štirje generali — seveda vsi v civilu. Za red med pohodom po mestnih ulicah jim je skrbela — angle¬ ška MP. če so, nekateri “zasebniki” preveč po- I hiteli, pa prav nič ne zaostajajo s pri- ! pravarni za organizacijo nove nemške vojske v Bonnu. Načrte so seveda že ime¬ li dolgo pripravljene — če je sploh bilo treba kaj pripravljati pri soldaških lastnostih, ki so pri Nemcih vedno na | razpolago — poleg tega pa so imeli še | protokole o skupni evropski oboroženi | sili, ki so bili sestavljeni na mednarod- ; nih vojaških posvetih v Petersbergu in ! v Parizu. Tam je nemško delegacijo ge- i neralov vodil general Speidel, ki je bil j načelnik Rommelovega generalnega šta- ! ba v Severni Afriki. Po teh dogovorih j ; bo zahodna nemška vojska v sklopu nemške divizije bodo pod poveljstvom; nemških generalov, toda vključene bodo | v evropske armadne zbore. Nemški gene - j ral: pa bodo mogli poveljevati samo 3 do j 4 armadnim zborom. SOVJETI SO ŠE BOLJ POHITELI i. . Zahodna nemška vlada je prejela pra- j vico do snovanja svoje vojske šele po i bonskih protokolih in po podpisu proto- j kola o skupni evropski oboroženi sili. | Sovjetska vlada pa je (zahodne vlade ! obvestila, da ne bo dopustila, da bi za- | hodna Nemčija ratificirala bonske proto- I kole. Zastopniki vzhodne nemške vlade i so prihajali v -Bonn in prinašali svarila, j da se zahodna nemška vojska ne sme ! vključiti v vojaško formacijo, ki bi bi- j la del Atlantske obrambne zveze. Komu¬ nistični agentje v Nemčiji so prejeli na¬ log, naj širijo geslo, da se bo v Nemči¬ ji sprožila državljanska vojna med vzhoaom in zahodom, ako zahodna nem¬ ška vojska postane del zahodne obramb¬ ne zveze. Seveda bi bile te grožnje brez pome¬ na, ako ne bi temu sledile primerne vo¬ jaške priprave. Sovjetsko poveljstvo je v vzhodni Nemčiji začelo hitro nabirati bivše oficirje in podoficirje, bivše voja¬ šnice so se začele polniti in kakor poro- eajo iz Berlina ameriškim listom, so sovjeti že oborožili tri nemške divizije, ki so dodeljene vzhodni nemški vladi, a so pod kontrolo sovjetskega poveljstva. Te tri nemške divizije imajo vodstvo in svoje nemške generale, le poveljniku divizije je dodeljen sovjetski zvezni ofi¬ cir, ki ima nad; nemško divizijo tako o- blast, kakor jo je imel sovjetski politko¬ misar pri poveljstvu raških oboroženih oddelkov. Vse tri divizije so motorizira¬ ne in imajo tanke, ki jih je ruska voj¬ ska uporabljala še med drugo svetov¬ no vojne. Vsaka divizija šteje 12.000 mož. Sovjeti pa ne dajejo glavnega pov- darka na to oboroženo silo, ampak se še vedno bolj zanašajo na nemške ko¬ munistične policijske čete, ki so jih iz¬ šolali tako, da r.iso zanesljive samo kot vojaške edinice, ampak so tudi vse se¬ stavljene tako, da so med njimi sami izšolani in zanesljivi komunisti. Kako jim pri tem gre težko, se vidi iz tega, I da jim vsak dan uide na desetine članov j teh policijskih oddelkov v zahodni ded Berlina ali pa v zahodno Nemčijo. Ven- j dar sovjetsko poveljstvo ne odneha in je sedaj sklenilo število to policijske obo¬ rožene sile dvigniti na 100.000. Sicer so jim dali še policijsko ime “Polizeiliche- kam-pfbereitschaftan”, vendar je povda- rek bolj na vojaški oborožitvi in izšola- nosti kot pa na tem, da bi ti oddelki bi¬ li kdaj določeni za vzdrževanje reda in miru v vzhodni Nemčiji. Kar so bile vča¬ sih formacije SS, to je sedaj ta sovjet¬ ska policijska sila v vzhodni Nemčiji. Tako se Nemci spet zbirajo v voja¬ šnicah, toda obe sili — vzhodna in za¬ hodna — sta obsojeni na to, da se bo¬ ste med seboj sovražno gledali. Sovjet¬ ska vojska v Nemčiji ne sme suniti proti zahodu, dokler so v Nemčiji ameriške oborožene sile; to bi namreč izzvalo tretjo svetovno vojno. Čisto drag pa je položaj, ako krene proti zahodu do-mača nemška oborožena sila, ki bi naj posegla v boje “za pravo nemško edinost in svo¬ bodo,” in slično. Tako bi Nemčija posta¬ la druga Koreja, toda zavezniki ne bi mogli intervenirati tako kakor na Ko¬ reji, ker bi se bojevali samo Nemci. Kongres Ulove kotnunisfične stranke Tito je v nedeljo, 2. novembra, v Za¬ grebu začel šesti kongres jugoslovanske komunistične stranke in prvega po 1. 1948, ko je bila Titova Jugoslavija iz¬ ključena iz Kominforma. 2200 delegatov na kongresu predstavlja 779.382 vpisa¬ nih članov jugoslovanske kom. stranke. Kongresu predsedujejo člani CKKPJ. Prvi govor je imel Tito sam ter je v njem izvajal, da so “današnjega nape¬ tega položaja v svetu krivi zaključki konferenc v Jalti, Teheranu in Potsda¬ mu”, pri čemer pa da največjo krivdo nosi ZSSR. Jugoslavija da se bo še na¬ dalje borila proti sovjetskemu vmeša¬ vanju in pritisku, da bo aktivno podpi¬ rala “skupno obrambo proti napadalcu”, da je pripravljena sodelovati z medna¬ rodnimi naprednimi gibanji, čeprav da sc še ne namerava priključiti mednarod¬ nim socialističnim skupinam itd. V ZSSR da delavce izrabljajo bolj kakor v kapitalističnih državah in da je sovjet¬ ska politika postala stara imperialistič¬ na politika. Jugoslavija je dobila od za¬ pade pomoč 09 milijonov dolarjev, če¬ prav je zahtevala 146 milijonov. “Iz ne¬ razumljivih vzrokov je ta okrnjena po¬ moč prišla šele pred 20 dnevi” se je ču¬ di! Tito. “Zaradi zakasnitve pomoči je država vsled hude suše trpela veliko škodo.” Jugoslavija da je doslej dobila 241,200.000 dolarjev v obrambne svrhe, sama pa je potrošila v iste namene še 3162 milijonov dolarjev. Stran 2. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 6. XL 1952 IZ TEDNA V TEDEN USA: Sef ameriške FBI, Hoover, je objavil, da si je večina vodij ameriške komunistične stranke dalo v. oj/eracijo na obrazu spremeniti zunanji izgled (plastične operacije), da bi se s tem izognili aretaciji. Od 5395 prvakov amer. kom. stranke je 411 črncev, od o- stalili 4984 pa so vsi belci, in od teh je 4555 ali 91 ll2 rojenih IJSA odn. imajo močne zveze s tujimi državami, bodisi da so poročeni s tujimi državljankami ‘azstava izseljenskega tiska V nedeljo, 30. novembra, bo na pri¬ stavi v Moronu prva razstava sloven¬ skega izseljenskega tiska. Pripravlja jo v okviru svoje velike letošnje prireditve “Svobodna Slovenija”. Morda bo rekel icedo, da ta stvar ni ravno zelo potreb¬ na, saj imamo Svobodno, Življenje in Misijone doma ali pa si jih izposodimo pii sosedovih in zakaj naj hodimo gle¬ dat, kar vidimo vsak teden ali vsaj ali pa imajo starše ali sorodnike zunaj i vsak mesec. Pa ni teko. Ti trije in še USA. Nad polovico glavnih vodij amer.! drugi listi so pač redno izhajajoči “do¬ kom. stranke so iz ZSSR ali njenih sa¬ telitov. — Na skupščini ZN je Acheso- nu v dolgem govoru odgovoril soyj, de¬ legat Višinski, ki je seveda s komuni¬ stičnimi očmi motril na vprašanje Ko¬ reje. Večina delegatov je mnenja, ca Višinskijev govor ni premaknil korej¬ skega problema z mrtve točke in da je inr.či prijatelji” za izseljence v Argen¬ tini. Vmes pa je že tu pri nas vse polno kr 'ig,' brošur, priložnostnih tiskov in le¬ talcev, ki vsi vsebujejo važna umetni¬ ška, vzgojna in praktična dognanja ali vsaj sporočila. Slovenski protikomuni- i.Pčhi izseljenec pa ne Sivi samo ob Rio i ne tudi prejšnjega begunskega. Od iz- nih aparatov publikacije v našem jezi¬ ku. Slovenci — izseljenci živijo tudi na strnjenem slovenskem jezikovnem ozem¬ lju izven Jugoslavije: na Koroškem, v Trstu, na Goriškem. Kar tam k tisku ukoreninjenih Slovencev prispevajo iz¬ seljenci, bomo vsaj delno poskusili pri¬ kazati, Prav tako slovenske prevode in v tujih jezikih od Slovencev v tuje liste kjerkoli v svetu poslane članke in raz¬ prave. Prav v tej panogi izseljenskega tiska pa manjka pregleda in materiala. Kdor kaj takega ima, naj bo tako pri¬ jazen in naj posodi stvar našemu uredni¬ štvu. Razstava bo vsebovala izseljenski tisk, Je la Plata, ampak je naselil ves še svo- Višinski dejansko ponovil tisto, kal- so i hodni svet. in povsod piše in tiska. Kjer komunisti dan za dnem ponavljali na no gajanjin v Pamuunjonu. ČILE: V Santiago je 3. t. m. prevzel oblast novi predsednik čilske republike I general Carlos Ibanez del Čampo. Pred j novim predsednikom republike je nato ! takoj prisegla tudi nova čilska vlada, j ANGLIJA: Po 66 lotih se-je v Angli¬ ji zopet zgodilo, da je prestolni govor, j s katerim se je začelo jesensko redno zasedanje parlamenta, prebrala kraljica. Prestolni govor je sestavil predsednik vlade Churchill ter v njem vlada napo¬ veduje razveljavo podržavitve cestnega prometa in jeklene industrije. V zun. političnem pogledu povdarja tesno sode¬ lovanje Anglije v Nato in angleški pri¬ spevek za ustvaritev evropske enotnosti, prijateljstvo z vsemi zahodnimi zavez¬ niki in pojačanje gospodarskih stikov z latinskoameriškimi državami. V imenu opozicije je Attlee ostro napadel pre¬ stolni govor, delo vlade je pa za njim branil sam Churchill. AVSTRALIJA: V Sidney so italijan¬ ski emigranti uprizorili po ulicah de¬ monstracije proti avstralski vladi in sku- j šali napasti italijansko poslaništvo, ker da jim je italijanska vlada obljubljala; eno, avstralska vlada pa storila drugo, kar se tiče delovnih pogodb in zaslužka v novi domovini. Med Avstralijo in Ita¬ lijo je zaradi tega dogodka prišlo do j izmenjave Ve odnosov. KENIJA: Teroristična črnska organi ! se "srečajo Štirje Slovenci, ustanovijo ; kvartet, če jih pride še nekaj zraven, j izdajajo časopis. V Španiji, Franciji I Nemčiji, Belgiji, na Holandskem in An- j gleškem, v Avstraliji, Združenih drža- •r.h in Kanadi, povsod prihajajo iz ti- karshih strojev ali vsaj iz razmnoževal- seljenskega tiska pa bo pokazala to, kar so ustvarili novi, protikomunistični iz¬ seljenci. Če bi prireditelji ta okvir pre¬ koračili, potem so hitro prostori v Mo¬ lom: premajhni. Kdor pa more kaj iz¬ rednega, malo znanega prispevati, bo deležen naše hvaležnosti. Lahko pa že danes rečemo, da razstava ne bo le za¬ dimiva, ampak tudi vzpodbudna. lestdsij dvoiioj Josip- Vidmar - Rudi-J< Y “Svobodni Sloveniji” smo poročali, ua je v Ljubljani izšel sedmi zvezek Slovenskega biografskega leksikona, v katerem je obdelana črka P. Omenil: smo tudi, da se je radi tega zvezka zopet oglasil proshdi komunistični literarni inkvizitor Rudi Janhuba ter je na založ¬ bo Slovenskega biografskega leksikona ter njegove- urednike objavil prostaški napad “Indijanci, farji in rodoljubi”. Janhubov pamflet je med slovenskimi kulturniki doma moral močno odjekniti in povzročiti različne komentarje, ker se je sedaj oglasil sam Josip Vidmar in posegel v ta spor kot upravnik Insti¬ tuta za literature pri Slovenski akade¬ miji znanosti in umetnosti ter je na i Janhubov izpad odgovoril javno v “Slo¬ venskem Poročevalcu” z daljšim član¬ kom. V njem Vidmar v začetku navaja glavne Janhubove očitke k sedmemu zvezku SBL.' Omenja tudi njegovo "trdi¬ ta del Janhubovih očitkov lahko “upra¬ vičeno in dostojno izostal”, če bi se bil Janhuba “novinarsko potrudil za te in¬ formacije”. Glede tistih Janhubovih očitkov pa, ki zadevajo “premalenkostno, prepodrobno akribijo nekaterih piscev SBL” ga pa Vidmar zavrača in za Janhubo pravi, da tudi te “nestrpno pretirava”. Nato pa nadaljuje dobesedno: “In 'pisec napada nedvomno grobo znani, pa vendarle vsi skupaj niso taki, da bi mogli upravičeno izzvati kritiko te vrste, ki jo lahko imenuje¬ mo pamflet, kar sestavek tov Jan- hube je. In če je piscu res za “ideo¬ loški preporod našega človeka”, bi se moral zavedati, da ta ni dosegljiv dru¬ gače, kakor s pravo kritično moralo. Ta pa zahteva način in ton stvarnega in resnega, predmetu primernega govor- jenja resnice, ne pa samovoljnega pri- krajanja dejstev, neznanstvenega in po¬ vršno ideološkega razlaganja zgodovin¬ skih pojavov in cenenega vpletanja čenč in najcenejših dnevnih gesel v razpravo o delu, ki je pri vseh pomanjkljivostih vendarle rezultat vestnega in dolgotraj¬ nega znanstvenega truda.” Talca Josip Vidmar kot upravnik In¬ stituta za literature pri Slovenski aka¬ demiji znanosti in umetnosti. Ker pa Josip Vidmar kot slovenski kulturnik pod sedanjim režimom doma ne zavze¬ ma samo tega položaja pri Slov. aka¬ demiji znanosti in umetnosti, ampak je tudi predsednik Prezidija ljudske skup¬ ščine LR Slovenije, t. j. vsaj na papirju vrhovnega državnega foruma v LR Slo¬ veniji, Rudi Janhuba pa se kot pravo¬ verni komunist po potrebi pojavlja v različnih funkcijah z vso zaslombo ko¬ munistične partije, bo vsekakor zanimiv nadaljnji razplet sedanjega dvoboja med njima. V ARGENTINI štev. 62, oktober SLOVENSKI TISK Družabna pravda, 1652. Vsebina: “Kralj sem” (F.D.), Ca- yo bajo la agua (Juventud obrera, Julio 1952), Krščanski socialni nauk izvira iz krščanske vere (F.D.), Misijonstvo in socialno vprašanje (Jože Končan), So¬ cialni krožki (Dr. Ivan Ahčin), Social¬ no zavarovanje (Rudolf Smersu) ter Razno: Kongres krščanskih delavskih pretirava o vtisu celote obravnavanegaj sindidatov v Haagu, dr. Jože Velikonja: zvezka, v katerem je razmerje med šte-! LTndustrializazione della Jugoslavia, vilom duhovnikov in celotnim številom j Nova uredba o delavskih knjižicah v Ju- opisanih osebnosti komaj 1:5, razmerje |*gos}aviji, Williamisburška izjava ter ined obsegom tekstov pa daleč nepovolj-! družbena in gospodarska vprašanja in nejše za duhovnike. Skratka sedmi zve- j Uporabne naloge iz organizacijskega zek tudi v tem pogledu ni tak, da bi bilo j življenja. mogoče govoriti -o kakem hotenju ured- ■ ,‘Slovenska beseda, junij-julij 1952, nikov “napraviti iz tega znantsvenega. štev. 5-6. Vsebina: Umrla je blaga go- dela slovenski ‘Annuario pontificio’ ali j spa, Argentinski narodni prazniki, Le- v.sai zgodovino slovenskega klerikaliz- j pote Argentine, Slovanstvo ni komuni- ma", in to. zlasti ne spričo naše zgodo- zem, Naša rana, Poslednja brazda (pro- L-aai rega tiogouaa pnsio u«i ^ ^ pi .j oce ni tega dela gre “za j vine, ki je na žalost tako revna s posvet- - za Ivo Zaloški), Skozi trpljenje (proza protestnih not in do ohladit- j p rC p 01 . 0{ { našega človeka — i nimi dogodki in možmi in ki skoraj vse i Andrej Nikolajev), Pesem mladenke, i skratka. za novo kvaliteto tudi na teni j do 19. stoletja malodane ne pozna vid-; Mati (pesmi D. Jošt), Videli smo nam- i polju”, ter da .po Janhubi uredniki SBL zaciia Mau Mau je še vedno na delu ter; s . kuša j 0 tega znanstvenega dela na- 1 cev. je pretekli teden ubila več belcev. Brit. kol. minister Lyttleton je iz Londona odletel v Kenijo, da uvede preiskavo in povrne mir. EGIPT: Egipt je podpisal s Sudanom pogodbo, po kateri bo Sudan dobil pra¬ vico do samostojne vlade. Najmočnejša sudanska stranka Urama se izjavlja za praviti “slovenski Annuario pontificio”, j ali vsaj zgodovino slovenskega klerika-1 laičnih kulturnih ali javnih delav- j rež njegovo zvezdo (Proza Andrej Ni- i kola jev). Domače šege in navade (šep Janhuba, čev), Naš očka (pesem Mirko Geratič), Slovenska mesta: Celovec, Maribor, Go- pitev od Anglije. PERZIJA: Perzijski zun. minister je “Seveda sem, kakor tov. mnenja, da pri nas ni in ne sme biti ne- lizma medtem, ko v njem ni mesta na-! dotakljivih in nad vse vzvišenih usta- vica, Trst, Slovenska zemlja: Bela kra¬ sim političnim delavcem kot n. pr. čla-i r ov, temveč da morajo biti vse dostopne j jina (M. Uadoš), Na Ognjeno zemljo nu CK KPS'tov. dr. Potrču”. j javr.i kontroli in kritiki. Med ostalimi! (Dr. Milič), Vojno letalstvo in Jugosla- Vidinar nato Janhubi po vrsti odgo- j tudi slovenska Akademija znanosti in i vija (Leo M. Bradaška). Sedemdeset j yar j a j n pobija vse njegove trditve in | umetnosti. Tudi priznam, da je pravica; dni v rdečem raju (Gorazd), Poročilo o in dolžnost novinarja, to kontrolo jav- ( spominski proslavi za pobite domobran- no izvajati, toda treba jo je vršiti pra¬ vično in spodobno, zlasti nasproti zavo¬ du, v katerega je vključena vrsta na šil: najpomembnejših znanstvenikov, ki pravi, da bi Janhuba “pri priključitev Sudana k Egiptu in za odce- j že i a Hko našel v Letopisu Slov. skromni vest- akad. znanosti in umetnosti iz leta 1947 poročilo, ki pravi, da je Akademija objavil, da Anglija v bodoče ne bo smela ; prevzela nadalnjo nalogo, da se čim prej poslati v Perzijo nobenega konzula, ki je; dokonča Slov. biograf, leksikon >n da; nudijo jugoslovanski skupnosti r.epre, že kdaj koli služil kot konzul v katerij \-, 0 p 0 dovršitvi tekočega imenskega se cenljive usluge. Nedostatki, ki so tukaj koli britanski koloniji. srnama leksikona dodan poseben snopič i glede akademske, publikacije SBL pri¬ če Društva Slovencev, Slovenski nacio¬ nalno politični program v svojem! zgo¬ dovinskem razvoju (Fr. Erjavec), K. zgodovini slovanskega izseljenstva (P. Kazimir Zakrajšek) ter poročilo o občnem zboru založbe “Slovenska be¬ seda”. IRAK: Ob razpustu parlamenta v Ira-j imen, “ki sta jih okupacija in narodno;■ ku in objavi novih volitev še v novem- j osvobodilna borba zapisali v našo zgo-: bru so skoro vse iraške stranke objavi¬ le volilne programe, v katerih se zavze¬ majo za nacionalizacijo britanske Iraq Petroleum OC., kakor je to storila Perzi¬ ja- Koledar-SvoMne SI©veisff© *a loto 19^3 SPOMIN NA DRAGE POKOJNE Vernih duš dan je znova združil vse rojake v mislih na drage pokojne. Po vseh kontinentih so se spominjali svo¬ jih dragih doma, ki počivajo na doma¬ čih pokopališčih v lepo negovanih gro¬ bovih. Še dražji so pa bili spomini na vse tiste, ki so našli strahotno smrt v letih komunistične revolucije in se ko¬ munistični bes po letu 1945 ni ustavil niti ob svetosti njihovih grobov. Še te je razdejal in jih oskrunil. Vsem tem žrtvam je sleherni protikomunistični Slovenec v svobodnem svetu posvetil še toplejšo misel in pomolil še bolj iskreno za pokoj in zveličanje njihovih duš. Spo¬ minjali pa so se iskreno tudi vseh tistih sotrpinov, ki so na težki begunski ali emi¬ grantski poti omahnili in legli v prezgod¬ nji grob v Argentini, Čilu, Braziliji, Ve¬ nezueli, Severni Ameriki, Kanadi, ali v Daljnji Avstraliji ali pa še kje v Evro¬ pi. Za vse je kipela k nebu topla moli¬ tev, da bi počivali v miru daleč od rodne grude in da bi jim bila tuja zemlja lah¬ ka. Slovenci na področju Velikega Buenos Airesa so imeli molitve za drage pokoj¬ ne v Ramos Mejia in v samem Buenos Airesu. V Ramos Mejia je imel v tamoš- nji župni cerkvi na praznik Vseh svet¬ nikov popoldne najprej pridigo g. žpk. Anton Grohar, nato sta pa g. Orehar in g. Janez Kalan, tamošnji slovenski dušni pastir, opravila molitve za mrtve. V Buenos Airesu, so pa bile molitve za umrle v nedeljo, 2. novembra ob štirih popoldne pred Jugoslovansko grobnico na glavnem buenosaireškem pokopališču na Chacariti. Tu je imel pridigo g. Stanko Škrbe, kaplan pri sv. Juliji, na¬ to sta pa g. žpk. Orehar in g. Stanko S krbe izmolila molitve za pokojne. Pev¬ ski zbor “Gallus” je pel žalostinke. Mo¬ litev za umrle se je udeležilo zelo veli¬ ko rojakov tako v Ramos Mejia. še več na na Chacariti v Buenos Airesu. dovino”. Vidmar Janhubo opozarja, da! bi v arhivu CK KPS lahko v tej zadevi i našel dopis pok. dr. Fr. Kidriča, na ka- j Kakor vsako leto so tudi v Ko- j dar-Zbornik Svobodne Slovenije za terega pa Akademija sploh ni dobila od- j ledavju Zbornika Svobodne Slove- • leto 1953, storite to takoj. V pred¬ govora. 1 Zato Vidmar pravi, da bi bil ' ni j e za leto 1953 sodelovali skoro j naročbi ga dobite že za 34 Pesov. ____ prav vsi v svobodi živeči slovenski j Naročniki iz notranjosti republike | pisatelji in pesniki ter so s svojimi j naj k temu znesku dodajo še 3 pe- j naj novejšimi deli še povečali lite-jscse za poštnino in ovojnino. rarno vrednost in pestrost te naše;__ vsakoletne tradicionalne knjige, ki MoreU se boli ob koncu vsakega leta prihaja na j nadaljuje I® slovenski knjižni trg m zavzema; ,. , . J f častna mesta na knjižnih policah Tezkl bo} ' vzdo ’ ž bojw«a na slehernega slovenskega človeka. i Korep K0 f ra , zvlh z astl koacem pr , e " Tako so v Koledar j u-Zborniku i tddee " a tedna ’ ko 80 komu , msdl na '" ah " objavljena literarna dela, ki so : H z novmii Miami m potisnili Amer.kan- nam jih dali na razpolago nasled- 1 ce , z nekaterih stratešklh gričev za ne- llji slovenski pisatelji: Andrej, I kaj ur - V protinapadlih, v katerih je pc- Stcmko Kociper, Božidar M. Kra-\ hoto podpiralo lahko in težko topništvo, mole, Marijan Jakopič, Korošec i J* se i e zveznikom posrečilo gneo zno- Jvan in Jovar ; va zavz “ti rn se utrditi r.a položajih. Močan zbor pesnikov, katerih' Letaktvo Je v bojib j**d- lio slabega vremena malo pomagalo. Glede na glasove iz Washingtona, da 1-oJo Amerikancj mobilizirali še več južnokorejskih oddelkov in jih postopo¬ ma pričeli zamenjavati s svojim vojaš¬ tvom na bojišču, je poveljnik južnoko- rejske vojsko gen. Ryan izjavil, da do- pesmi so objavljene v Koledarju, pa sestavljajo naslednji slovenski umetniki: Boso, Črtimir, Tine De¬ beljak, Igor, Marijan Jakopič, Stanko Janežič, Janko, Dimitrij Jeruc, Jeremija Kalin. Vladko , Kos, Erik Kovačič, Mirko Kunčič, i Gregor Moli, Mihael, Mirko. Slav- : ' !ej 0 tei zadcvi še ni dobl1 nobeil «§' a N. pokopališču Floro., v Bu.no. ko ŠrdmM in Rafko Vodeb. [ <*m » USA. Vojaški strokovnjaki re,u oa je aaitop.tro Društva Sloveli- ; V spomin desetletnice smrti pes- ■-■»otr.vljato. da b. bilo n. a>mw- _ ... , , i nika Franceta Balantiča je v Ko- vo tez^o m tvegano izvesti, ker juzno- cev počastilo spomin dobrotnika SI °-j Jedarju-Zborniku objavljenih tudi korejska vojska sama ne bo mogla biti vencev pok. župnika sv. Julije Romana : n j egovi h najlepših pesmi. Figalla. ('& se še niste naročili na Kole kos kitajskim armadam,- če navalijo v večjem številu proti jugu. ARGENTINA Predsednik gral Peron je na praz¬ nik vernih duš prispel zelo zgodaj v palačo CGT ter je pred sliko svoje pokojne soproge Eve Peron položil velik šopek orhidej. Vso Argentino je pred dnevi zajel polarni mraz. Temperatura je na vsem področju republike občutno pa¬ dla ter je samo nekaj stopinj nad ničlo, kar je v sedanji pomladanski dobi nekaj izrednega. V cordobskih planinah je celo snežilo ter so vsi pla¬ ninski vrhovi pobeljeni s snegom. V teh krajih je ponekod temperatura padla precej pod ničlo. Radi velikih snežnih padavin po planinah so se znova napolnile struge številnih gor¬ skih potokov in hudournikov, ki so bili radi suše že nekaj let popolnoma suhi. Na Ezeizi bodo odpi li kopališke ba žene “17 de Octubre” 7. decembra t. 1. Mariano Drago, znani kapelnik opernega orkestra v Ciudad Eva Pe¬ ron, je prejšnji četrtek z velikim u- spehom dirigiral simfonični orkester Državne radijske postaje. Koncert je bil v nabito polni dvorani pravne fa¬ kultete. Na sporedu so bila dela Brahmsa, Čajkovskega, tVilliamsa in Smetane. Glasbeni kritiki v svojih po¬ ročilih o tem koncertu poudarjajo ve¬ like glasbene in dirigentske sposob¬ nosti Mariana Draga. V Buenos Aires je prešnji -petek prispela na prijateljski obisk skupina angleških lahkih bombnikov Can¬ berra. V pozdrav predsedniku repu¬ blike gralu Peronu so z hitrostjo 700-800 km nizko preleteli vladno pa¬ lačo v Buenos Airesu, nad letališčem Ezeiza so pa pred argentinskimi vi¬ sokimi vojaškimi osebnostmi izvajali drzne vaje v visokem in nizkem po¬ letu. Iz Argentine so angleški letal¬ ci odleteli v čile. V Buenos Airesu so bile prejšnji petek velike manifestacije dijaške mladine za Malvinske otoke. Zunanje ministrstvo je na odgovor urugvayske vlade na zadnjo noto gle¬ de Malvinskih otokov poslalo v Mon¬ tevideo novo noto, v kateri z zgodo¬ vinskimi in pravnimi argumenti zno¬ va povdarja neovrgljivo pravico Ar¬ gentine do Malvinskih otokov/ki so del argentinskega državnega po¬ dročja. Podpredsednik brazilske republike Cafe Filho je na poletu iz Buenos Airesa v Santiago de Chile moral z letalom zasilno pristati v dolini Uspa- llata v Andih. Na letalu se je pokva¬ ril en motor. Ko so okvaro na mo¬ torju popravili, je nadaljeval poto¬ vanje v Čile. V Argentini se je v zadnjih dneh mudila predsednica čilske ženske stranke d:’. Maria de la Cruz. V Bs. Airesu je bila tudi sprejeta pri pred¬ sedniku generalu Peronu ter je v njegovem spremstvu obiskala tudi se¬ dež argent. sindikalnih organizacij CGT. Na buenosaireškem vseučilišču je bilo leta 1945 vpisanih 22.000 sluša¬ teljev. V letu 1951 se je število slu¬ šateljev na tem vseučilišču dvignilo na 47.200. Leta 1945 je absolviralo svoje študije med drugimi 360 medi- cineev in 238 pravnikov. Leta 1951 je pa vseučilišče dalo 551 novih zdravni¬ kov in 266 pravnikov. Po objavljenih podatkih se mladina v zvezi z razvo¬ jem industrije v Argentini vedno v večjem številu vpisuje na tehnične in gospodarske fakultete. V Nacionalnem salonu lepih umet nosti v Bs. Airesu so odprli pred dne¬ vi razstavo slik in kipov argent. sli¬ karjev in kiparjev tega stoletja. V Bs. Airesu je umrl eden od usta¬ noviteljev argentinskega vojaškega letalstva polkovnik Satumino Perez Ferreyra. “Club Andino de Norte” priprav¬ lja znanstveno ekspedicijo na ognje¬ nik Llullay v Salti, ki je najvišji ognjenik na ameriških tleh. Njego"- vrh dosega namreč 6.908 m. Ameriški admiral Halsev, ki ve je mudil kot gost argent. vlade v Bs : Airesu in med dragim sodeloval tudi ca Mednarodni konferenci za teleko¬ munikacije, je prejel visoko argent. vojaško odlikovanje. Obiskal je tudi predsednika republike grala Perona ter imel tudi strokovno predavanje na višji vojaški akademiji. Te dni je odpotoval iz Bs. Airesa v USA. Buenos Aires, 6. XL 1952 SVOBODNA SLOVENIJA Stran I. ilovice vz OBČNI ZBOR CMD Pod tem naslovom je ljb. “Slovenski poročevalec” objavil daljše poročilo o pripravah za občni zbor Cirilmetodij- skega društva, v katerem so včlanjeni tisti slovenski duhovniki, ki so klonili pred komunističnim nasiljem in se sedaj politično vdinjajo rdečini oblastnikom ter nastopajo proti vsem ostalim du¬ hovnikom in višjim cerkvenim funkcio¬ narjem, ki so ostali zvesti svojim ško¬ fom in Vatikanu. Objavljeno poročilo v ljb. listu seve¬ da na vso moč pohvalno omenja delo¬ vanje Glavnega odbora Cirilmetodijske- ga društva. Pravi, da je v njem včlanje¬ nih nad 500 slov. duhovnikov, kar da predstavlja polovico vseh slov. duhovni¬ kov. Po zatrjevanju omenjenega lista se je društvo od zadnjega občnega leta 1950 “utrdilo ter je razvilo široko de¬ javnost.” Med “uspehe” -društvenega de¬ lovanja šteje, da je CMD z “vso odloč¬ nostjo zahtevalo izročitev vojnih zločin¬ cev Artukoviča in Paveliča, obsodilo so¬ vražno delovanje nekaterih vatikanskih krogov proti RLRJ” ter da je “odločno zavrnilo ir, zavrača trditve, da pri nas ni verske svobode.” Nadalje, da so se Cirilmetodarji borili “proti prepovedi delovanja društva, ki ga je izrekel ju- goslov. episkopat.” Ugotavlja tudi, da rta predsednik CMD župnik in “ljudski” poslanec Bajt ter predsednik Verske ko¬ misije pri vladi LRS, ljudski poslanec Lampret še vedno ekskomunicirana. V resolucijah, pripravljenih za občni zbor dne 23. oktobra, člani CMD v tol¬ minskem okraju izjavljajo, da “energič¬ no in. odločno obsojajo zlobno delovanje ubeglih duhovnikov njihovega okraja”. Goričani, člani CMD, prav tako napro¬ šajo Glavni odbor CMD, da se zavza¬ me “za odločno obsodbo sovražnega de¬ lovanja pobeglih duhovnikov”. V Ptuju pa so člani tega društva sklenili, “da si bodo svojo življensko srečo v FLRJ ko¬ vali sami; zato ne samo, da ne potrebu¬ jejo nobenih navodil iz inozemstva, od sramotno pobeglih ljudskih sovražnikov in zločincev, ampak jih tudi odločno zavračajo in obsojajo.” Za občni zbor pa so bili na okrajnih •sestankih izvoljeni naslednji delegati: žpk Bajt, dekan teol. fak. v Ljb. dr. Cajnkar, žpk Medvešček, žpk šihon, de¬ kan in prošt Greif, dekan Breitenber- ger, dekan Rehar, sed. tajnik CMD ža¬ gar, org. sekret. CMD šavora, župnik Rojht, Voda, dr. Moortl, Žabkar, p. Se- kovanič, Rouko in drugi. Kako le ne bi bil vesel nad tako pri¬ pravljenim občnim zborom Cirilmetodar- jev” “predsednik -Verske komisije pri vladi LRS” komunist Lampret, ko je ta¬ ko važna in povrh še tako poceni postav¬ ka v splošnem propagandnem ustroju komunistične diktature v Sloveniji in Jugoslaviji! In kako le ne bi komunisti pohvalili tistih in takih duhovnikov, ki istočasno, ko so po pisanju svetovnega časopisja komunisti v Sloveniji zatrli in ustavili edini verski listič “Oznanilo”, ko je Baebler izročil odpravniku poslov apo¬ stolske nuneiature v Beogradu “pro¬ testno noto radi vatikanskega vmeša¬ vanja v jugoslovanske notranje zadeve”, ko so je dvigni! nov val napadov s stra¬ ni komunističnih nasilnikov proti jugo- slov. škofom, brez sramu še izjavljajo, da “odločno zavračajo trditve, da pri nas ni verske svobode”! Umrli so. V Ljubljani. Emil Navinšek, gled, vlasuljar in brivski mojster v p. Pavla Vilhar, učiteljica v p., Terezija Sefceiche-r, roj. Slamnik, gospodinja, Stanislav Bairntjkircher, elekftromojster Kemične tovarne, Franc Potokar, po¬ sestnik, Anica Wohinz, roj. Zadnik, uslužbenka podjetja “Kroj”, Marija Uršič, roj. Dobnikar, gospodinja, Ana Kenk, roj. Kunstelj, gospodinja, Angela Aleš, roj. Drapek, žena aranžerja Po¬ grebnega zavoda, .Marko Gradišek, otrok Gela Marija, roj. Vovk, gospo¬ dinja, Anton Dovjak, uslužb. zadruge; “Usnjeni* izdelki”, Lenart Finžgar, Lud- j vik Klun, Ladislav Škrinjar, Rajko Ka- j raenšek, davčni uradnik v p. Štefanija Dmozg, roj. Rovan, gospodinja, Marija Čop, Andrejček Ciglar, otrok, Jože Zajc Marija Zaplotnik in dr. Fianc Kloar, od¬ vetnik v Celju, Ivan fLenassi, žel. upok. v Stepanji vasi, Dore Pirnat v Morav¬ čah (se smrtno ponesrečil), Franc Zad- nek, biv. trgovec in pos. v Senožečah, Ja- k-.b Bernik, tob. upokojenec v Kozarjih, Anton Knez, upok, žel iz Laškega, Ma¬ rija Čad oj, upokojenka steklarne v Hrast¬ niku, Anton Korošec, rudar v Trbov¬ ljah, Andrej Vovko v Gabrjah pri Celju, Janez Kukman na Jesenicah, Gustav Glogovšek, uslužbenec MLO v Krškem, Jože Klepec, biv, trgovec v Beltincih, Frančiška Torkar v Podbrdu, Margeri- ta Dmfovka na Fužinah, Marija Šušter¬ šič, roj. Jager v Vidmarjih, Jože Marc, biv. mesar in gost. na Brdu pri Ljublja- iv, Ignacij Grum, šofer v Domžalah, Ma¬ rija Bernik, roj. Lampič, posestnica v Guncljah pri št. Vidu. športna afera v Sloveniji. Posebna komisija Jugoslovanske nogometne zve¬ ze je preiskovala obtožbo o podkupava- nju med nogometnimi klubi “Odred”, “Proleter” in “Velež”. Ugotovilo je, da so Ivan Šavs. podporni član “Odreda”, Zvone Debevc, tajnik “Odreda” in Franc Kramar, član uprave in finančni vodja “Odreda” na tekmi 10 avgusta 1952 v Osijeku organizirali |in sodelovali pri podkupovanju uprave kluba “Proleter”, da hi za znesek 300.000 dinarjev prepu¬ stila zmago moštvu “Odreda”. Zato je disciplinsko sodišče Fizkulturne zveze Jugoslavije sklenilo, da je uprava “Od¬ reda” kriva, ker je v svoji sredi trpela “škodljivce in sovražnike” in ker je do¬ volila, “da so se v društvu polastili po¬ polne oblasti” in ker proti Kramarju in Zvonetu Debevcu ni izvajala nobenih sankcij. Franc Sitar, podpredsednik’ “Odreda” in predsednik Nogometne zveze Slovenije je pa kriv, “ker je kot predsednik najvišjega foruma nogomet¬ nega vodstva v Sloveniji kot funkcionar “Odreda” soglašal z nešportnim provoci¬ ranjem uprave nekega kluba ter s tem legaliziral nedovoljeno in kaznivo de¬ janje”. Zato so bili kaznovani: Ivan Šavs, podporni član “Odreda” z izklju¬ čitvijo iz nogometnih organizacij za vse življenje, Zvone Debevc, tajnik “Odre¬ da” in Franc Kramar, član uprave in fin. vodja “Odreda” z izključitvijo iz vseh nogometnih organizacij ter jima je prepovedano opravljanje kakršnih koli funkcij v tem športu za dobo dveh let, Franc Sitar, podpredsednik “Odreda” in predsednik Nogometne zveze Sloveni¬ je je pa bil kaznovan z ukorom. Priprava za proces proti dr. šolarju. Poročali smo o II. izdaji Sajetovega “Be- logar dizma” in o podatkih proti dr. šo¬ larju in napadih v kom. tisku proti nje¬ mu. Omenili smo tudi, da komunisti po točnem načrtu od časa in po potrebi od¬ stranjujejo vsakogar, ki jim stoodstot¬ no ne služi. Sedaj je prišel tako na vrsto tudi dr. Šolar. To nam potrjuje vpra¬ šanje, ki ga je v “Slovenskem Poroče¬ valcu” objavil neki M. V. pod naslo¬ vom “Kaj je 7. izdajalcem Šolarjem?”. V njem omenjeni M. V. ugotavlja, da so od 7. septembra, ko je bil objavljen članek “Izdajalec Jakob Šolar končno razkrit” potekli že trije tedni in so vsi ves čas pričakovali, da bo navedeni list objavil tudi “zaključek, ki bi moral te¬ mu članku slediti”. Ker se to ni zgo¬ dilo, M, V. udari takoj na tisto struno, k* je dosedaj doma še vedno spremljala sleherni komunistični proces in pravi: “Ne vemo, če je Slovenska akademija znanosti in umetnosti že pognala na ce¬ sto izdajalca Šolarja, niti ni še nobenega obvestila kdaj se bo moral zagovarjati za svoje zločine pred sodiščem.” Zato takoj opozarja komunistična oblast, da tako “zavlačevanje potrebnih ukrepov kot so nujno potrebni za izdajalca Šo¬ larja” vliva pogum “raznim klerofaši- stom.belagardistom in različnim drugim izdajalcem”, da so spet “začeli dvigati glave”. Da podpre zahtevo po čim prejšnjem procesu proti dr. Šolarju omenjenega pisca M. V., je pohitel neki V. Ilgovec ter je prav tako v “Slov. Poročevalcu” naštel vse Šolarjeve “grehe” proti sed. j oblasti. Pravi, da je “ljudska oblast” že cd vseh začetkov vedela za vse Šolarje¬ vo delovanje med vojno, pa je kljub te¬ mu bil nastavljen na akademiji znano¬ sti, kjer da je imel v sedmih letih” vso možnost popraviti svoje negativno sta¬ lišče do ljudske oblasti”. Tega pa prof. Šolar — nadaljuje pisec — po osvobodit¬ vi nikakor ni storil. Nasprotno, noben ukrep ljudske oblasti ni šel mimo njega, da ga ne bi podvrgel svoji negativni kriti¬ ki. Svoj duh nestrpnosti, ki ga s fana¬ tično vnemo gojijo verski iredentisti v Hill Ena od lepih slik, ki spremljajo besedilo izredno napete novele j Stanka Kocipra “Želarija na Prenaščaku”. Kociprovo novelo je ilustriral g. Ciril Skebe, objavljena je pa v Koledarju- Zborniku Svobodne Slovenije za 1953 VELIK PRAZNIK Gledališki prazniki so nekaj zelo lepe¬ ga. Navdušijo in ostanejo v spominu. Kako toplo jim je moralo biti pri srcu, Ljubljančanom, ko so prvič igrali in gle¬ dali slovensko igro, Linhartovo “Župa¬ novo Micko”! Ali na vasi, ko so prvič videli gledališko predstavo! Deklaracij¬ sko gibanje, ki se ga spominjamo prav v teh dneh, je dobilo svečan sijaj, ko so se odprla vrata deželnega gledališča. Tak praznik je spet pred nami: 16. t. m. bo krstna predstava nove Kociprove dra¬ me “Svitanje”. Ni to prva izvirna odrska novost, od¬ kar smo tukaj. Jih je že bilo nekaj; po¬ nosni so lahko nanje pisci in mi piscem hvaležni zanje. Kociprovo delo pa bo kronalo konec doslej najuspešnejše slo¬ venske gledališke sezone v Buenos Ai¬ resu; kronalo jo bo delo pisatelja, ki nam je kot mojster naše besede prav poseb¬ no ljub. Kociprove odlike so znane, strokovnjaki so jih že dolgo sem prizna¬ li in bralci se vedno znova naslajajo nad njimi. Že to obljublja, da bo praznik res lep. Pod istim naslovom in z isto snovjo je Kociper ustvaril dramo že pred 16. leti, ko je bil še osmošolec v Mariboru. Ta¬ krat je bila atomska bomba, ki je snovna podlaga drame, še privid bodočnosti. Zdaj, ko je to orožje preiskušeno dej¬ stvo, je pisatelj dramo znovič napisal. Dogaja se med ljudmi, ki atomske bom¬ be izdelujejo in izpopolnjujejo. Med temi ljudmi so hudobni, ld iščejo dobič¬ ka in se veselijo strahotnih učinkov, pa dobri, ki jim je mar varnost domovine, in najboljši, ki prav ob razvozljanju naj¬ večjih tehničnih skrivnosti spoznajo praznoto materije in zahrepenijo po bož¬ ji podobnosti. Prvi že na tem svetu ža¬ lostno končajo, mlada zastopnika dru¬ gih se združita v srečni ljubezni, pred¬ stavnik tretjih se blažen združi z več¬ nostjo ob ljubljenem dekletu, zaverova¬ nem v njegovo plemenitost, Kociper s temeljitostjo, ki je značilna za naše štajerske pisatelje, razčleni v začetku značaje svojih oseb, preide pa kmalu v vrsto zelo napetih dejanj, ki se vedno bolj stopnjujejo do eksplozije atomskih naprav in veličastne smrti glavnega junaka. V dvogovore je ne¬ vsiljivo vpletel sodobno politično proble¬ matiko, hladne račune kapitalizma, kru¬ tost komunizma in kar nam je najbližje, igro velikih z gverilskim vojskovanjem malih narodov ter usodo beguncev. Umetniška vrednost igre je visoka, njena etična vsebina plemenita in v za¬ sedbi vlog, kot je napovedana, je naše pričakovanje tega pomembnega gledali¬ škega dogodka upravičeno napeto. M.M. 30. novembra na Pristavi v 'Moranu Razstava slovenskega emigrantskega tiska Družabna priredi¬ tev Svobodne Slovenije Sodelujeta pevska zbora iz Ramos Mejia in San Martina z izbranim sporedom slovenskih narodnih pesmi. Nastopijo tudi izvrstni harmonikarji in spreten citraš. Šaljiv nastop in druge zabave bodo nudile vsem smeha in veselja na pretek.. Na svidenje! Svobodna Slovenija poslopjih okoli Sv. Miklavža, je z mrač¬ njaškim ideologom svojstveno vztrajnost¬ jo prenašal na svojo okolico in skušal rušiti pridobitve borbenih naporov na¬ ših narodov po osvoboditvi enako, kot je za časa narodnoosvobodilne borbe vse svoje sile napenjal proti njihovi u- resničitvi. Sedem let po osvoboditvi ni poznal drugega kot negativno kritiko in za vse napore in uspehe našega delovne¬ ga ljudstva je imel samo zaničevalen nasmeh.” RAFAEL RABIČ: Hešiteliiea - smrt (Odlomek iz romana "Čakalnica smrti") Pri vhodu v taborišče na otoku Ra¬ bu je stal vojak. Ovratnik plašča je imel odvihan, roke je pa tiščal globoko v že¬ pih. Pod pazduho je imel nabasano brzo¬ strelko, da jo je vsak čas lahko dvignil in pomeril, če bi bilo treba. Ta večer je bil nekaj nemiren. Venomer je nekaj pošumevalo, zdaj na eni zdaj na drugi strani vhoda. Burja, ki je včeraj pričela s svojo pe¬ smijo, je danes z njo nadaljevala. Od morja sem je pripiskala in žvižgala o- koli samotnih dreves in prepihovala šo¬ tore. Hotela jih je kar odnesti. Tu in tam je že odtrgala privezan vogal šotora in mahala z njim sem ter tja. Sestrada¬ ni ljudje to noč niso upali poleči. Sede¬ li so na tleh v šotorih in z vso močjo, ki jim je še ostala, držali šotore, da jim burja ni odnesla strehe iznad glave. Vojak pri vhodu je napenjal ušesa in od časa do časa odprl tudi usta, da je mogel bolje slišati. Počasi jo stopal par korakov naprej, pa zopet nazaj. Naen¬ krat je obstal. Ali ni nekaj zašumelo? To so bili koraki, nekdo prihaja. “Fermo — Stoj!” Bela- postava je obstala. “Kdo si? Kaj hočeš?” “Jaz sem, — Smrt!” Ves preplašen je hotel zakričati, toda Smrt je položila svoj dolgi suhi prst pre¬ ko ust in mu dala znamenje naj molči: “Ne boj se! Nisem prišla po tebe. Tudi ti prideš na vrsto, toda sedaj še ne, ne¬ koč pozneje.” Vojak se je opogumil in Smrt nago¬ vorili “Smrt! Poslušaj, lepo je od tebe, da si prišla. Veš, čakali smo te. Prev za¬ radi tebe smo zgraditi to taborišče. Prev zaradi tebe smo pripeljali sem dolg« vrste krepkih mož in zastavnih fantov slovenskih, zalih deklet, mater in otrok. Tu so sedaj zbrani in čakajo na te. Ne bo ti treba vsakega posebej iskati po slovenskih vaseh. — In da ne boš ime¬ la pretežkega dela, smo pred teboj po¬ slali deklo, ki ho lajšala tvoje delo. “In kdo je to je vprašala Smrt. “To je lakota”, je odgovoril stražar. “Ta bo tvoja največja pomočnica. Imamo pa še drage nič manj zveste: bolezen, pomanjkanje, nečistoča, mrež, burja in še mnogo dragih." “Veseli me” je povzela Smrt besedo, “da sem sedaj bolje sprejeta tu na Ra¬ bu, kot sem bila pred leti. Malo kdaj sem se oglasila in še takrat so me ne¬ kateri gledali postrani, večina pa name sploh mislila ni. Vse je živelo v veselju, razkošju, petju, plesu, vrišču. Kdo je mislil rame, nadležnico. Imate mnogo dt^a zame?” “Ogromno”, je pokazal vojak v veli¬ kem krogu z rokami. “Tja do spomladi boš zaposlena podnevi in ponoči. Pojdi z menoj, pokazal ti bom.” Stopila sta po cesti nekoliko navkre¬ ber, kjer je na gričku stal velik stolp, sezidan iz kamna. Na njem sta bila strojnica in velik žaromet . Ko sta prišla po lestvi na vrh je vojak pritisnil na gumb in vse taborišče je bilo razsvetljeno kot podnevi. “Poglej”, je dejal vojak in obrnil ža¬ romet prav na desno, tako, da je obsve- til vse veliko taborišče prav tja do hri¬ ba. j “To je žensko taborišče. Pet tisoč že¬ na, deklet in otrok je tvojih. Tu na levi strani ceste je pa moško taboriče,” je razkazoval in pojasnjeval vojak. Smrt je gledala s svojimi votlimi oč¬ mi. šotor pri šotoru, kamor so nesle oči. “Koliko jih je tu?” je radovedno vpra¬ šala Smrt. “V vsakem šotoru po šest. Sedaj pa računaj. Mislim, da jih bo kakih sedem tisoč.” “Pet in sedem je dvanajst tisoč” se je zarežala Smrt. “Tako je!” Počasi sta prišla nazaj do vhoda v ta¬ borišče. Vojak je odmaknil težko bari¬ kado in Smrt je vstopila v taborišče. Tedaj je burja še močneje zabučala, da so se taboriščniki stresli od strahu. Začutili so Smrt v bližini. Komaj je Smrt prišla do prvega šoto¬ ra je že nekdo klical v gluho noč: “Pomagajte, Slabo mu je! Umrl bo!” Stražar pri vhodu se je zarežal: “Bravo Smrt! Si že pričela s svojim delom! Bali smo se že, da te ne bo!” Naslednje jutro se je razširila novica, da je nekdo umrl. Tako je bilo vsemu taborišču znano, da je prišla ponoči Smrt v taborišče. Smrt pa je hodila po taborišču. Ustavila se je zdaj tu, zdaj tam. “Kdo si ti?” je vprašala Smrt sestra¬ danega starčka. “Jaz?” se je začudil in pogledal s svo¬ jimi majhnimi, udrtimi očmi. “Jaz sem Janez Gruntar, največji posestnik v Ve¬ likem potoku, ki sem nekoč prehranil o- koli trideset ljudi, danes pa nimam košč¬ ka kruha, da bi si utešil glad.” “No toži”, jaz te bom rešila. Z me¬ noj pojdeš, pa ti bo dobro, tako dobro, kot ti še ni bilo nikoli.” “S teboj naj grem? Kam? Kdo pa si ti?” “Jaz sem — Smrt!” “Smrt, — Smrt? Ti si? S teboj mo¬ ram? Ne, pusti me še živeti. Poglej ko¬ liko dela me čaka doma. Rad bi še videl svoj grunt, svoj dom, svojo ženo in svo¬ je otroke. Smrt, počakaj, prizanesi.” “Ne morem. Drage rešitve zate ni. Jaz sem prišla, da te rešim.” Pogladila ga je s svojimi koščenimi rokami in mož je zaspal za vedno. Smrti pa se je utrni¬ la solza, kajti vedela je, kako bi bil še potreben svoji družini, svojemu gruntu in svojemu narodu. šla je naprej. “Kdo si pa ti, ki si revež tako sestra¬ dan?” “Jaz sem študent — Milan”. “Z menoj pojdeš tudi ti!” “S teboj? Kam? Kdo pa si ti?” “Jaz sem Smrt, ki bi te rada rešila trpljenja”. “O, Smrt, počakaj še! Poglej kako sem še mlad.” Gledal jo je s svojimi veliki proseči¬ mi očmi. “Veš kaj, Smrt. Samo eno bi še rad doživel, potem pa če grem takoj s Te¬ boj. Rad bi se še enkrat najedel doma¬ čega kruha, ki ga je moja drega mami¬ ca znala speči tako, kot nobena druga na svetu”. “Dragec moj”, ga je tolažila Smrt, “kako rada bi ti pomagala, pa ne mo¬ rem. Edino, kar morem storiti zate je, da te rešim tega trpljenja”. Žalostno jo je gledal. In ko je tisto noč zaspal, se ni več prebudil v življe¬ nje. Vzela ga je Smrt. “In ti si slovenska mati, kaj ne?” je nagovorila Smrt sestradano ženo v na¬ slednjem šotoru. “Res je! Od kje me pa poznate žena-” “Poznam te, kako bi te ne poznala. Saj hodim že dolgo časa tod okoli in po¬ magam kjer morem. Rešujem ljudi, ki jim je trpljenje prikipelo do vrha.” “Boš rešila tudi mene? Si morda pri¬ nesla kruha? Me boš spremila domov?” “Ne žena, jaz sem Smrt. Nimam te¬ lesnih dobrot. Lahko te pa popeljem v kraj, kjer ni lakote in pomanjkanja, kjer bodo ljudem izpolnjene vse želje.” “Smrt si? In me boš vzela še danes?” (Nadaljevanje na 4. strani) Stran 4. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 6. XL 1952 Slovenci* v Argentini @»se.f8i©žs Aires Koditelski sestanek Bil je na praznik Vseh svetnikov v župnijski dvorani v Ramos Mejia. Kljub slabemu vremenu je nanj prihitelo lepo število slov. staršev, fantov in deklet. Na njem so otroci svojim staršem pri¬ kazali svoj tedenski sestanek, ki ga ima¬ jo v Marijinem vrtcu, gospa Čopova je pa imela lepo predavanje o vlogi ma¬ tere pri vzgoji v družini. Po predavanju je bil razgovor o vzgoji otrok in mladi¬ ne. Sestanek je vodil g. Mizerit. lAtnus 'i! Lepa proslava 29. oktobra. Na praznik Vseh svetnikov nam je krajevni odbor Društva Slovencev pri¬ pravil zopet zelo lepo prireditev. Na sporedu je bila proslava slov. narodne¬ ga praznika 29. oktobra, na katero je prihitelo izredno lepo število rojakov, ki so dvorano napolnili do zadnjega pro¬ stora. Zborovanje je začel predsednik kra- javnega odbora DS g. Janez Lužovec s pozdravom na vse navzoče, nato je pa poudaril zgodovinski pomen dogodka, ki se je doma odigral 29. oktobra 1918. leta. G. Stane Mehle je zatem občuteno i recitiral iz “Naše besede” sestavek ; “Nekje leži zemlja”, slovenski pevski | zbor iz Lanusa je pa pod vodstvom g. Mirka Špacapana lepo odpel 3 pesmi, in sicer je mešani zbor podal pesmi “Pri- jatlji, obrodile so trte” in “Zvezda mila je migljala” moški zbor pa “Sočo”. Nastop treh deklet z deklamacijo na tekst “Mati, Domovina, Bog” je bil zelo posrečen. Prav tako je žel splošno pri¬ znanje g. Šmalc za svojo recitacijo Slomškovih misli o slovenskem jeziku. Slavnostni govornik g. France Krem¬ žar je v svojem temeljitem predavanju prikazal zanimiv kos slovenske zgodovi¬ ne in borbe slovenskega naroda za svo¬ je pravice in svobodo, ki so dosegle svoj vrhunec dne 29. oktobra 1918, ko je na¬ rod pretrgal vse vezi z Avstro-OgTsko in povdaril svojo željo po samostojnem življenju. Za svoja tehtna izvajanja je žel toplo priznanje. S pesmijo “Oče, mati, bratje in se¬ stre” je bila nato lepa proslava zaklju¬ čena. Rojaki so ostali še v dvorani ter se pogovarjali o raznih vprašanjih. Tako je g. Makovec predlagal, naj bi se usta¬ novil poseben odbor za postavitev dvo¬ rane ali kapele na slovenskem zamlji- šcu. Predlog je bil sprejet ter je bil iz- 1 voljen za predsednika tega sedemčlan¬ skega odbora g. Jože Mehle. Pevovodja pevskega zbora g. Špacapan je pa vse povabil že sedaj na Miklavževanje, ki ga bo pripravilo pevsko društvo. PISATELJSKA DRUŽINA FR. BALANTIČ vabi ljubitelje izvirne slovenske besede in pesmi na večer 1 1 FRANCE BALANTIČ m N/MAU ČEZ IZARO Sodelujejo člani naših odrov in kvintet "Gallusa". Cerkvena dvorana v Ramos Mejia, v nedeljo 9. novembra ob 19. uri. G O N G | Skupina ljubiteljev Gledališke Umetnosti | Nedelja 16. novembra 1952 ob pol petih popoldne na Montevideo 850 * KRSTNA PREDSTAVA najnovejše izvirne slovenske drame STANKO KOCIPER "SVITANJE" DRAMA V TREH DEJANJIH Krik tavajočega človeštva naših dni pred grozo atomske katastrofe. Mum&s Megiu Krajevni odbor Društva Slovencev v Ramos Mejia vabi vse Slovence in Slovenke, zlasti vso mladino iz Ramos Mejie in bližje okolice na proslavo slo¬ venskega narodnega praznika (29. ok¬ tobra). Proslava bo v nedeljo 16. novembra (zadnjič smo pomotoma javili drug da¬ tum) takoj po slovenski maši, to je ob osmi uri zjutraj v cerkveni dvorani v Ramos Mejia. Spored proslave obsega nastop otrok, deklamacije in govor g. Marjana Ma¬ rolta. Sem <šuste> Krajevni odbor Društva Slovencev v San Justo vabi na proslavo slovenske¬ ga nai-odnega praznika (29. oktobra), ki bo v nedeljo 16. novembra 1952 ta¬ koj po slovenski maši, t. j. ob deveti uri dopoldne v cerkveni dvorani v San Ju¬ sto. Na sporedu je petje, deklamacije in govor g. Rudolfa Smersuja. Vse Slovence in Slovenke vabi k ude¬ ležbi. krajevni odbor D. S. v San Justo OBVESTILA Fantje! Dolžnost vseh članov SFZ je, da se zanesljivo in točno udeleže redke¬ ga občnega zbora SFZ, ki bo v nedeljo, 9. novembra t. 1. ob pol štirih popoldne v prostorih na pristavi v Moronu. Ker bodo na občnem zboru razprava o spre¬ membi bodočega dela naše organizaci¬ je in ostala vprašanja glede razvoja in aktivnosti SFZ, prosimo ponovno vse člane, da se ga zanesljivo udeleže. Odbor SFZ. Moravče ni! Na Martinovo nedeljo dne • po sv. maši informativni sestanek v dyo- 16 t. 1. bo ob sedmih zjutra j v Ramos j riščni šolski sobi salezijanskega zavoda Mejia sv. maša za vse pokojne Moravča -! Firoča dr. Franc Bajlee. uc. Pridita. | Dijaki, ki po končanem sexto grado Družabna pravda bo priredila v ne-! nameravajo vstopiti na kak srednješol. deijo, 9 novembra t. 1. celodnevni ogled ; zavod, naj se radi nabave zdrav- mesta Eva Peron (katedrale, muzeja in j stvenega spričevala takoj javijo na Saa- okolice, kjer bivajo Slovenci) Odhod iz' vedra št. 15, kjer bodo dobili tozadevne postaje Constitucion od 9.26. Pri sv. j informacije in vrstno številko, kdaj naj maši bomo v mestu Eva Peron. Vabljeni člani in prijatelji Družabne pravde ter njihovi svojci. Odbor. Ves Slovenski dekliški svet se bo združil na skupnem celodnevnem izle¬ tu v nedeljo 9. nov. na otoku “Hiawat- ha” — Tigra. Zbirališče v San Femando FCNGBM ob 7.45 na trgu pred cerkvijo. Ob osmih sv. maša potem pa se skupno pridej# na pregled, da ne bodo zamudili roka za vpis. SLOVENCI PO SVETO Urugmufg Naš rojak g. David Doktorič je imel nedavno na Humanistični fakulteti pre¬ davanje o furlanskem jeziku. Za svoja odpeljemo na otok, kjer bomo ves dan D-vanja je žel toplo priznanje. Sedaj preživele v razvedrilu, zabavi in v pri- i pripravlja predavanje o zgodovinskem jetnem resnem ter prijateljskem kram- razvoju slovenščine. Ijanju. Ne pozabite na srečelov. Hrano! --- prinesite s seboj! Odbor. Vsi, ki se zanimajo za študij, za za¬ četek, nadaljevanje, za uveljaljanje spri¬ čeval itd., vljudna vabljeni v nedeljo, dne 16. novembra na BelgTano, kjer bo Silvestrovanje Društva Slovencev bo tudi letos na Pristavi. Režiral je dramo Marjan Willenpart. — Uvodno besedo bo govoril dr. Tine Debeljak. V glavnih vlogah bodo nastopili: Viktor Berlot, Xenia Kociprova, Milena Kramar, Nikolaj Jeločnik, Tine Kovačič, Maks Nose in Ciril Vider. 'i - ^ Namesto vstopnine je program po $ 7.— ^ Paketi oproščeni carine Zahtevajte naš veliki cenik! "AMERICA" Osebne: Avenida Belgrano 1323 Buenos Aires — Telefon 37-6904 od 8. do 12.30 in od 14.30 — 20. ure Pismeno: Casilla de Correo 3985 Buenos Aires Vreča bele moke (45 kg) $ 295,-— Vreča sladkorja (50 kg) „ 430.— 17 kg svinjske masti „ 350.— 3 kg kave s IM slad¬ korja — riža „ 130.— 3 kg kave s 6 slad¬ korja — riža ,, 150.— 2 kg kave s 2Va slad¬ korja — riža „ 115.— IM kg kave s 3 slad¬ korja — riža „ 100.—• Z letalom: 10 gi’ Stveptomicina 8 180.— 3 milijone enot penicilina ,, 160.— (Nadaljevanje s 3. strani) "Da, zato sem prišla.” "O, počakaj še Smrt! Domov bi rada še preje, samo za en dan, samo toliko, da bi še enkrat objela svoje otročiče. Odtrgali so me od njih. Lakota ni nič, samo svoje otroke bi še rada videla: Jož- kota, Miciko in Tinčeta! Smrt, prosim, počakaj!” Brisala si je solze in z dvignjenimi ro¬ kami prosila. Smrt pa se je sklonila k njej, jo lepo položila nazaj na prašno slamo v šoto¬ ru. Smrt je dihnila vanjo in žena je za¬ spala za vedno v mislih na svoje otroke. Ko se je Smrt okrenila je stal pred njo fantek. “Kaj pa vi delate tukaj, dobra žena”? jo nagovoril Smrt. “Po tebe sem prišla, z menoj pojdeš!” “Z vami,, kam pa? Saj ne moreva iz taborišča. Poglejte kako je ograjeno na visoko in široko z bodečo žico.” “Ne boj se, mali. Midva bova kar splavala nad mrežo.” “Kam pa pojdeva?” “V nebesa mali, naravnost v nebesa!” “V nebesa, pravite? Kdo pa ste vi? Ali ste vi Smrt?” ‘Da, Smrt sem! Prišla sem pote, da pojdeš menoj!” “Prav rad, samo k mamici me še pelji¬ te preje. Pol leta je že nisem videl. Ta¬ ko zelo mi je dolgčas po njej. Potem bom šel pa z vami. Res, prav rad!” “Veš Tonček, naj ti povem, da je Tvo¬ ja draga mamica že tudi v nebesih. Pred nekaj dnevi so jo hudobni ljudje ustre¬ lili. In tudi ti boš sedaj kmalu pri njej.’’ Stegnil je svoje kot trske suhe in sestradane ročice, očke je uprl nekam v daljavo, usteča pa so se mu zaokrožila v nasmeh in naslednji trenutek je bil žo pri svoji mamici. Smrt je pokukala v barako. Na uma¬ zanih cunjah in mokri smrdljivi slami je ležalo dekle. Mrzlica jo je tresla. Nihče se mi zmenil zanjo. Sedaj se je je usmilila Smrt in jo obiskala. “Kako ti je, dekle slovensko? Si bol¬ na?” “Da bolna in lačna! Imate kaj, s če¬ mer bi mi mogli potolažiti glad?” “Da imam, dekle. Veselo novico, da boš kmalu rešena gladu in trpljenja, kaj¬ ti odšla boš z menoj!” “Z vami, kam pa, domov?” “Da, domov, domov v večno domovi¬ no”. “V večno domovino, pravite? Kdo pa ste vi? Smrt?”' “Da Smrt sem, pa se nikar ne straši. Tu na Rabu sem jaz edina, ki more po¬ magati.” “Ali ne bom šla nič več domov? Že¬ nin me čaka doma, najlepši fant v vasi. Hotela sva se poročiti, pa nama je voj¬ na prekrižala račune. Smrt, počakaj še!” “Ne morem, zate ni boljše rešitve! Poglej kakšna si vsa bleda, bolna, sestra¬ dana in izmučena! Kaj bo fant s teboj, če se vrneš? Boš mogla taka pred ol¬ tar? Kako boš dala življenje otrokom, ko ga v tebi sami že skoraj nič ni!” Pogladila ji je lepe temne kite, jo pobožala po obrazu, da se je blažen smehljaj prikradel na njena uvela lica. Dekle je mimo zaspalo za vedno. “Kaj pa ti delaš tukaj na Rabu” je ogovorila Smrt sestradanega človeka a pol belo in pol črno brado, ter velikimi "Toda vsi ostali na Rabu pravijo, da čakajo, da bodo šli domov. Hodim oko¬ li in poslušam. Nihče ne misli na Smrt, vsakdo misli na dom!” “Neumnost! Oni čakajo, kdaj bodo šli domov, Lahi jih pa nosijo tja zadaj za grič na pokopališče!” “Kdo pa si ti, da si prišel do tega spoznanja. Si pesnik, pisatelj, umetnik? Morda filozof, ali politik?” “Se mar motim? Strgati bi morali na¬ pis nad vhodom: ČAMPO CONCEN- TRAMENTE ARBE in ga nadome¬ stiti z napisom: ČAKALNICA SMRTI.” “Kaj sodiš, koliko jih je že pobrala Smrt?” “Takole, nekaj tisoč, ne štejem krst!” “in koliko misliš, da jih bo še?” “Vse do zadnjega, kar nas js tu na Rabu, če se nas Bog ne usmili in nas reši!” “Se ježiš na — Smrt?” “Na Smrt prav nič. Saj Smrt ni ni¬ česar kriva. Saj zaradi Smrti še ni nihče umrl. Kolikor vem, so tu vsi umr¬ li zaradi lakote. Smrt jih je samo rešila tega pekla!” “Ti si edini, ki tako sodiš. Vsi drugi z Lahi vred, pa mene dolžijo, da tolilco ljudi umrje.” “Tebe? Kdo pa si ti?” “Jaz sem Smrt!” "Kaj, ti si Smrt? Ali si tudi po mene prišla ? ” “Ne! K tebi sem prišla samo na obisk. Ne bom te še vzela. Še boš živel. In ko naočniki, ki so ga napravljali še bolj boš rešen tega pekla napiši in povej sve- prepadenega. j tu kaj je tvoj' slovenski narod tu na Ra- “Hm, kaj delam? Kdo pa si ti? Lah- bu prestal gladu. Ne pozabi svetu pove- ko odkrito govorim?” “Ne boj so, nisem izdajalka?” dati resnice, da nisem jaz kriva sloven¬ skih grobov na Rabu, ampak tisti, ki so ”Veš kaj delam, prav tisto, kar de- spremenili Rab v “čakalnico smrti”, la ostalih deset ali dvanajst tisoč tu na . Završalo je okoli šotorov in Smrt je Rabu. čakam na Smrt!” ! od vršal a na drugi konec taborišča. Anton Kračina, Poit Adelaide, Avstralia, poizveduje za svojim so¬ rodnikom, ki je salezijanec v Cen¬ tralni Ameriki nekje. Ima spodaj na¬ vedeni njegov naslov, a dvomi, da bi bil pravi, ker ne dobi glasu na svo¬ ja pisma: Rev. Francisco J. Marcola Colegio Salesiano MASAYA — Nicaragua, C. A. Sporočila o imenovanem g. salezi¬ jancu naj blagovoli tisti, ki jih ima, sporočiti na naslov: Ladislav Lenček CM, Cochabamba 1467, Buenos Aires. Naročajte in širite Svobodno Slovenijo - PORAVNAJTE NAROČNINO! - Iščemo strojno pletilko ali pletilca Fabrica de Tejidos de Punto Brasil 135 Villa Martelli OBJAVA Pripravljalni odbor za ustano¬ vitev GOSPODARSKE DRUŽBE sklicuje skupščino delničarjev, ki se bo vršila v nedeljo dne 9. no¬ vembra 1952 ob 6. uri popoldne na PRISTAVI v Moronu. Ker je na dnevnem redu reše¬ vanje zelo vaznih problemov, so delničarji vljudno vabljeni, da se skupščine zanesljivo udeležijo. COSULICH AGENCIA ADRIATICA - PASAJES MARITMOS Y AEREOS AV. DE MAYO 616 - T. E. 30-3966 # Prodaja voznih listkov za potovanje z ladjami in letali. — Vozni listki za potnike na poziv (llamada) iz Evrope po uradnih cenah. (Govori slovensko in si slovensko tudi dopisuje) Hitro: v 20 do 25 dneh! Najbolj poceni: Primerjajte naše cene s cena¬ mi ostalih paketnih agencij. Zahtevajte naš popolni cenik! P Alf UPORI -TRST pošilja moko, riž in sladkor v vrečah in pakete z živili po 5,10, 15,20 in do 100 kg težke, ki so oproščeni vsake carine. Obiščite nas in bomo paket se¬ stavili skupno. Zdravila pošiljamo z letalsko pošto. Odpošiljamo pakete tudi iz Buenos Airesa. Nekaj cen v Pesosih za 1 kg blaga neto: kava 37, sladkor 7, testenine 7, čaj Ceylon 60, poper 120, riž 8, olivno olje 27 itd. Vreča bele moke 45 kg $ 290.— franco prejemnik. Poštnina: 4.5 kg $ 40.00 - 9 kg $ 58.00 - 14 kg $ 70.00 in 18 kg $ 80.00 Lahko pa naročite tudi večje darilne pakete kot 18 kg. Celo do 100 kg! Naročila in navodila: Oton Fresl, Reconquista 656/1-2, Buenos Aires, Telefon 31-2241. Uradne ure: Ob delovnikih od 10.—12.30 ure in od 15.—18.30 ure. '» — nraraa lai daiarna TeL 76 - 9160 "ČASA H©Y!J OLAZABAL 2338 pol kvadre od Cabilda 2300 Za delo, šport, zabavo in štednjo časa ter denarja: Ura “Pacard”, avtomatično navijanje, antimagnetična in vodotesna od 8 375.— naprej; Lepe damske švicarske ure vseh znamk od ? 145.— naprej; VSE TO TUDI NA ODPLAČILO V OBROKIH — LEPA DARILA V ZLATU IN SREBRU - Vsa predelava starega nakita in precizna popravila ur v najkrajšem času. (Ob sobotah popoldne se lahko naše stranke zglase tudi v našem stano¬ vanju, ki je v isti hiši Olazabal 2338, prvo nadstropje, stanovanje štev. 6.) Vse šolske potrebščine: zvezke raznih vrst, svinčnike, birome svinč¬ nike, nalivna peresa, navadna peresa, risalni papir, ravnila, barvi¬ ce, barvne svinčnike, tintnike, radirke. Rožne vence raznih vrst, od preprostih do najlinejših, primernih za darilo. Kipe, podobe, svetinjice, podobice. Krasne razglednice slovenskih krajev. Vam nudi po zmernih cenah SANTERIA y PAPELERIA "SANTA JCJLJA" Victor Martinez 39, Buenos Aires Sprejemamo naročila sa pošiljanje paketov v domovino. Imprenta "Dorrego”, Dorrego H02, Buenos Aires, T. E. 54-4644