177. Ste«. Islbsfa irasess netSeSI isi prašnikov vsak dan ©1» te. vri ^epelfea« Uredništvo |e v Ljubljani, Frančiškanska ulica it. 6/1., Učiteljska tiskarna. Dopise frankirati in podpisati, sicer se jih ne priobči. Rokopise se ne vrača. Oglasi: Prostor 1 mm X 55 mm po K l-50. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 2'—. Pri večjem naročilu popust, Pslfssisia pSažana v gotovini. V Unfeiiani, w pond^th 8. avgusta 1921. Posamezna it e*#« ti 1. Let® ¥. Gifesii® Jug®!i@w. ia«ii®in® - dsrooltraMfefl Žalski: Komunalna politika na deželi in vzgoja otrok. Ako govorimo o napredku moderne komunalne politike, mislimo predvsem na one občine, v katerih tvori proletariat večino vsega prebivalstva in kjer samoobsebi umevno najbolj veje socijalni duh. V občinah na deželi zamoremo o socijalni politiki malo govoriti. Malim občinam na deželi manjkajo sredstva za izvedbo socialnih političnih nalog; mali posestniki so večinoma odvisni od vladajočih županov. Cim manjše so občine, tem težja je pospešitev socijalne politike. Umevno je. da občine na deželi ne zadenejo iste naloge, kakor v mestih. Vendar ni ugovor vedno na mestu, Čeravno občine na deželi ne razpolagajo 7. ekonomičnimi sredstvi, kakor mestne občine. V mestih z velikim številom prebivalstva ima vsaka akcija drug iobseg kakor občine na dežeH, kateife male potrebščine premagajo z neznatnimi stroški. V naslednjem hočemo navesti nekaj komunalnih nalog, ki prihajajo v poištev tudi za občine na deželi. V ospredje prihajajo socijalne pedago-glčne naprave. Temelj za to so brezplačna učna sredstva. V vsaki industrijski občini je neobhodno potreben otroški vrtec. Brez velikih stroškov se zamore v srednje velikih občinah ustanoviti otroško zavetišče za otroke, katerih starši morajo ves dan po zaslužku. Otroci naj bi bili po šolskem pouku pod nadzorstvom, ki bi v tem času opravljali domače naloge in se igrali. S tem bi se otroke obvarovalo pouličnega življenja in država bi gotovo denarno podpirala taka podjetja. , .... Ustanovitev šolske kuhinie zimskem času za oddaljene otroke, kali or tudi za ubožne. je ena najvaz- ! nejših nalog, kateri bi se ne smela odreči nobena občina. V novejšem času se posveča več skrbi za mani nadarjene in duševno zaostale otroke. Včasih, pa tudi še dandanes se pušča take otroke v enem in istem razredu, kar nima nobenega smisla, kajti taki otroci so zasmehovani in zasramovani od svoiih součencev; za nje same je dolgočasno eno in isto snov otepati: tako se odtujijo pouku in posledica »ega je — analfabetizem. Edino pravilno je posebno individualno ravnanje malonadarjenih otrok v posebnih pomožnih razredih za manj-nadarjene. kateri se že nahajajo v Ljubljani in Mariboru. Čim manjše je število otrok v posameznih razredih. tem boliše je. ker se učitelj za-more temeljiteje posvetiti posameznikom. Potrebna bi bila tudi počitniška razvedrila in okrevališča za bolehne. slabokrvne, nervozne učence, posebno pa za uboge otroke. Zelo Priporočljiva bi bila združitev treh ali štir/h šolskih občin v svrho naprave skupnega počitniškega doma. Najpripravnejše bi bilo nakup kake male, kmetije v gorskih krajih. Otroci naj bi se pod vodstvom učitelja za nekai tednov odpočili v svežem gorskem zraku. Kjer ne bi bili možni taki domi. naj bi se šibke in slabokrvne otroke za časa počitnic oddalo na kmete proti mali odškodnini. 1 oliko naj bi bilo za uvedbo socialnih nalog na pedagoglčnem polju. Preden pa to uvedemo, moramo marsikaj odpravi, kar zapira danes pravi in moderni vzgoji. Na bivšem Štajerskem in Koroškem ie v navadi, da se učence zadnjih dveh let oprosti čez poletje šolskega pouka, naiveč na lastno pest krajnih šolskih svetov samih, katerih člani so sami veliki posestniki. Torej uiti prizadeti starši nimajo o tem odločevati, kljub temu. da .fe mnogo takih, ki ¥1 raje videli, da bi njih otroci nepretrgoma do 1.4. leta hodili v šolo. Zimski pouk komaj za-dostuie, da se ponovi snov ostalih šestih let. kar na prinese otroku ni-kakega dobička. To je v ljudski izobrazbi korak nazaj mesto naprej in delati se mora na to, da se poletna oproščenja enkrat za vselej odpravi. Na bivšem Kranjskem ie v tem oziru še slabše, da celo škandaloz-neje. Ko otrok dopolnt 12. leto. se ga, ne oziraje na to., ali ie dosegel učpi smoter, premesti na ponavljalno šolo. Razred, katerega je obiskoval pred 12. letom, ne prihaja v poštev. Snov. katero bi se moralo obravnavati v ponavljalni šoli za praktično življenie. je nemogoče obdelavami z učenci, ki po večini niso sposobni niti čitanja fn Pisanja, kal P« še računanja. V Ponavljalni šoli pozabijo še to. kar so se malenkostno naučili v vsakdanji šoli in po pohajanju osmih let v šolo: izstopajo Iz nje popolni analfabeti. Naj se potem li čudimo, ako ie na Kranjskem v tem oziru najslabše. Šolske oblasti bi morale v tem oziru kaj ukreniti in odpraviti te razmere, ki jih je uvedla gotova kasta z namenom, da masa še nadalje tava v temi. Ponavljalne šole. kakor so še danes na Kranjskem. so veliko breme za učiteljstvo, ki ne more delovati, kakor je njih namen. V tem oziru je bf o na Gcriškem nšjboljs* Potici \ tjciinc šole ni prestopil učenec, ako ni zadostil učnemu smotru vseh predmetov vsakdanje šole. ne oziraje se na starost, ki ni igrala nobene vloge. In smelo lahko trdim — pa brez namere — da ie učenec enorazredntee na trdem Krasu, zapustil šolo z veliko večjim obzorjem, kakor učenec kake trirazrednice na Kranjskem. In da ie temu tako. nam najbolje priča statistika analfabetov Kranjske in Goriške. Učitelji-tovariši iz zasedenega ozemlja mi bodo radevolje pritrdili, da je tako in ponosni moramo biti. da smo vršili svojo dolžnost napram našemu narodu, in k a vzgojili. da se lahko brani potujce-valnim navalom italijanskega imperializma. Kakor je učiteljstvo iz zasedenega ozemlja posvečalo svoje moči šoli. tako bo svoje delovanje v »novi« domovini pospešilo v svrho napredka šole, da dosežejo še isto, če ne večjo stppnio napredka, ki jih je bilo navajeno na Goriškem. Naloga vsega učiteljstva ie. da se vsi grehi na kranjskih šolah na deželi čim Preje odpravijo, da nas ne bodo več spominjali na ono dobo. v kateri ie bil učitelj najprej mežnar-or-ganist in nazadnje šele učitelj. Gast in ponos samega stanu zahtevata to od slehernega slovenskega učitelja. Nadalje imamo posebne razrede za oddaljene učence. O rednem obisku teh razredov sploh ni govora, če morajo učenci hoditi do 12 km in še boli daleč v šolo. O kakih uspehih sploh ni govora. Učenci trpijo vsled fizičnih, učitelj pa vsled duševnih naporov. V moderni državi, katera stremi po splošni izobrazbi svojih državljanov, ne bi smeli kaj takega trpeti. Mesto višje organiziranih šol, nai se za oddaljene učence, ne ozirale se na število učencev, ustano-viia cnorazrednice. Tudi na enoraz-rednicah, ako so v pravih rokah. $e dosežejo lepi učni uspehi, mogoče še boljši, kakor na kaki sedanji tri- ali štirirazrednici. Imamo še neke posebne vrste šol za slfc. Vzgoja obiskovalcev teh šot je večinoma prepuščena ljudem, ki niso vpoklicani za ta posel, in to so duhovniki. O uspehih teh šol bi nam znali najbolj povedati g. nadzorniki. če jih sploh nadzorujejo in če sploh imajo pravico nadzorovati »vzgojno delo« duhovnika. Teh šol, po njih delovanju. sploh ne bi smeli prištevati med ljudske odnosno osnovne šole, temveč med verske šole. ker otroku ne nudijo onega, kar neobhodno potrebuje za živlienje, kajti katekizem »■kot učna knjiga« nadomešča vse druge predmete in potem si lahko mislimo s kakšnim duševnim obzorjem zapušča otrok po osmih letih drsanja tako šolo. Škoda je vsakega para. ki se potroši za take šole. V duševno korist onih, ki jim je usojeno pohajati v take šole. bi bilo. da se v tem oziru napravi poštena re-medura. da se jih spremeni v zakonu odgovarjajočo šolo s posvetnim učiteljem na čelu. Zelo škodljiv pa je tudi poldnevni pouk. kateri je posebno v navadi na bivšem Kranjskem, kar uboge otroke oškoduje za polovico šolske dobe. Proti takemu pouku se ie treba odločno zoperstaviti, ne oziraje se na stroške, ki bi nastali glede pn-zidave potrebnih šolskih prostorov z uvedbo celodnevnega pouka. Ne smemo biti tako tesmosrčni in skopuški. ker s tem škodujemo le uka-željni mladini. Sredstva za zidavo šol zamorejo tudi male občine doua-šati s tem. da si izposodijo za to potrebni denar, ki naj bi se amortiziral: šolske oblasti bi gotovo v vsej meri to gmotno podpiraie z raznimi subvencijami. Iz vsega tega, kar sem napisal, nas čaka še mnogo dela za reorganizacijo naše osnovne šole. V ta namen so vpoklicani vsi faktotil od občine pa tla do ministrstva prosvete. da posvetijo vse sile za zboljšanje tega za ljudstvo neprecenljivo važnega šolskega vprašanja, Uver-jen sem. da me bodo občinski odborniki J SDS razumeli, kot zastopniki one mase, ki je večinoma brezpravna in telovadi v tem smislu, da omogočimo proletarskemu otroku boljšo bodočnost. Ker jim drugega ne moremo dati, dajmo tim vsaj duševno hrano, kolikor Jo fe predpisano po vseh človeških zakonih. Tprej na delo za brezpravnega tn izkoriščanega proletarskega otroka. Pogoji za socijalizem. (Kotiec.) ■ Kdor se spomni, da je po deželah naše zemlje na milijone in milijone delavcev, ki so vsi izkoriščani, a vendar žive v nairaznovrstnejših razmerah in se v znanju in omiki razlikujejo, tako da je med enimi in drugimi še ogromna razdalja; kdor pogleda le v svoji deželi, v svojem kraju, kako velika je še razlika med delavcem in delavcem, oa vzame potem v poštev, da je ireba te razlike tisoč in tisočkrat pomnožiti, če hočemo dobiti pravo sliko po vsem svetu; kdor nadalie opazuje, kako se kapitalisti doslej še vedno z uspehom trudijo, da bi ustvarili nasprotja med delavci, kdor vidi, kako postavljajo narodne, verske, spolne plotove med delavstvo, bo razumel, da je okroglih triintrideset let, odkar se praznuje prvi mainik. le kratka doba. v kateri se ne morejo premagati vse te ovire. Kar se je v tem kratkem času izvršilo. je pa vendar toliko, da mora pregnati iz duše razumnega delavca vsak dvom o končni zmagi. Kaj je bil socijalizem v dobi pariškega kongresa? Le malo več kakor teoretičen nauk. ki ga ie malo ljudi prav razumelo V delavskih organizacijah, ki so se izza pariške komune in pregonov, kateri so ii sledili, izza izjemnega stanja v Nemčiji iti Avstriji.. izza persekucij na Ruskem in v drugih deželah, komaj zopet postavile na no£c\ ie vladala nejasnost. Številno sobiie organizacije slabe, delavsko časopisje ie bilo komai v povojih, v široki javnosti ni imelo socialistično gibanje vpliva in ie veljalo le za nekakšno pošastno kurioznost. Takrat ie bilo treba vere. skoraj religiozne vere v socijalizem. da je človek vztrajal na težki, s kamenjem in trnjem posuti poji. s katere so neštete stezice držale k policijskim konfliktom, v zapore in ječe in v vsakovrstno trpljenje. Za aktivno delo v stranki je bilo včasi treba silnega samozataievanja in požrtvova-nJa. In le malokdo ie tedaj verjel, da se iz te šibke mladike kdai razvije mogočno deblo. Drugače ie danes. Četudi ne more biti socialist, človek napredka, nikdar zadovoljen z uspehom, ker drži pot vedno dalje in dalie, se mora vendar priznati, da se ie zgodila v razmeroma kratkih desetletjih s proletariatom velikanska izpremem-ba in da je velik njegov del dozorel, kakor ie bilo v tem času komaj pričakovati. Mogočne organizacije ima danes delavstvo, ki se spuščajo uspešno v boi z najorevzetnsj&mi in najsilnej- šimi kapitalisti. Razvito časopisje ima. ki boljinbolj tekmujejo s ko-rumpiranim kapitalističnim tiskom In mu polagoma, toda sigurno jemlje vpliv na proletarske množice, katerim prinaša samo luč boljše omike. V socljahtem življenju in v politiki se vse bolj uveljavlja glas delavstva; socializem si krči pot na tribune zakonodajnih zbornic, odkoder se njegov nauk širi v sicer nedostopne kroge. Tuintam morajo pod pritiskom zavednega delavstva že nasprotniki izvrševati njegove zahteve in sprejemati reforme, ki same na sebi sicer niso še noben socijalizem, ki oa krčijo socializmu pot in dajejo delavstvu potrebno orožje. Kajti, kadar je nasprotnik pripravljen dajati koncesije, je to znamenje, da si ni več siguren svoje absolutne premoči. Tekom zadnje vojne, ko so bile kapitalistične vlade postavljene v krizo, so nenadoma spoznale, da ne morek) s sredstvi iz kapitalističnega skladišča doseči svojih ciliev. Individualistično kapitalistična produkcija. distribucija in transportaciia je doživela bankrot. Hotž ali nehotč so si vlade morale izposoditi sredstva Telefonska it. 313« Naročnina: Po pošti ali z dostavljanjem na dom za ceto ieio K 288, r.a pol iela K 144, za Cctrl šeto K 72, za mcsec K 24-. Za inozemstvo K 480. F.ekiamaeije za list so poštnine proste. Opravnišivo evL ublifsrii, Frančiškanska ulica št 6 !, Oeilelska tiskarna. iz socialistične zaloge, zatajiti svetost individualističnega načela in z energično roko poseči v »nedotakljivo pravice« privatnih gospodarjev. Družba, organizirana, kakor je pač dandanes, nesocialistična družba, jo bila nenadoma spoznala, da so njeni interesi višji od interesov posameznika. Šla Je celo tako daleč, da je predpisovala človeku hrano. Individualistično načelo je bilo s takimi ^aredbami postavljeno vsemu svetu v zasmeh. To seveda ni bil niti od daleč socijalizem. Toda metode, katerih so se morale posluževati kapitalistične vlade, so bile dokaz nesposobnosti in onemoglosti kapitalizma. Bile so dokaz, da se ne dajo odriniti socijalne naloge. In kadar zapne zmagovati socijalno načelo nad privatno - individualnim. tedaj ni več poti nazaj ampak neizogibno bo treba korakati po široki cesti v vedno popolnejše socijali/iranje. Velikanska je izprememba in tudi kapitalistični svet io čuti. Tudi to spoznanje nas ne sme zazibati v zadovoljnost. ki je ravno danes najmanj na mestu, v teh časih medse« bojnega prerekauia in mrženj. Socialistično delavstvo je napre* dovalo. toda kapitalizem ni vpričo tega prekrižal rok na prsih. Kapitalizem ne verjame v nujnost svojega odstopa in v potrebo nove družbe? kapitalizem se ne pripravlja na kapitulacijo. ampak na boj. Iz vsake zmage In iz .vsakega poraza se kapitalizem uči; nabavlja si nova sredstva. pripravlja se na nov odpor. Prav tako se mora učiti delavst-* vo. Strah in pogum sta v boiu važna faktorja. Vpričo ostrejšega nastopa kapitalizma ne sme delavstvo izgu-i biti poguma, ampak pripravljati sc mora na močnejše napade. Vse svo-< ie rezerve mora mobilizirati, spopol-niti mora svoje bojne metode, noben trenotek ne sipe pustiti nasprotnika iz vida. vso njegovo organizacijo la njegove načrte mora pregledati, svoio armado mora napraviti sposobno v vsakem oziru, svoje orožje mora pomnožit* in poostriti, na straži mora biti noč in dan. Noč in dan morajo biti odprte na-* Še rekrutne postaje. Vsak zavedni delavec, vsak član naših organizacij, vsak čitateJj naših listov na mora biti rekrutnl seržant, agitator za armado socializma, pomočnik pri delu. ki mora prinesti zmago delavske« mu razredu. Tendenciozno poročanje. List narodnih socijalcev k Ju gosta vi ja« te v soboto priobčil Iz Bel-grada to-le izvirno poročilo, ki ima očitno zlobno tendenco, ki naj bi v javnosti napravila slab utis o socl-jalno-demokratičnih strankah. Poročilo »Jugoslavije« slove: »Premoženje komunističnih sindikatov bo pripadlo soc. dem. organizacijam. — Beograd. 5. avgusta. (Izv.) Vlada ie pristala v to, da ves inventar in vse premoženje komunističnih sindikatov preide v roke socijalno - demokratičnih organizacij. Socijalni demokrati so se zelo potegovali za tako odločitev, ki jo pošteno delavstvo odločno obsoja kot strankarski akt. S tem je hotela vlada utrditi pozicijo socijalnih demokratov jned delavstvom, pa J® dosegla lavno nasprotno. Nekateri soc. dem. voditelji, med njimi kakor zatrjujejo tudi posl. Divac, so bili naziranja, da se mora premoženje sindikatov izročiti posebnemu nevtralnemu delavskemu odboru z nalogo, da se denar pod nadzorstvom ministrstva za socijalno politiko uporabi izključno le v socijalne in humanitarne svrhe onega delavstva, ki si ie denar s težkim, trudapol- niin naporom skupaj nabralo, kar bi bilo edino pravilno. Toda zmagala ie strogo vladna struja, ki bo komunistični d^nar porabila za agitacijo v korist soc. dem. stranke, ki se v zadnjem času pogaja s stranko centrumašev v svrho spojitve v skupno jugosl. socialistično stranko. Ta stranka, proteži-raija od vlade, bo imela mnogo pridobiti komuniste zase. _ Kei ja prehitro nastopila z odprtimi kartami. ii bo to le škodovalo in se je radi ’ tega že pojavil v delavskih vrstah močen odpor proti social* patriotom. Slab vtis napravlja na delavstvo zlasti dejstvo, da policija priporoča delavcem, ki imajo v zadnjem času opraviti ž njo radi zaslišavanja, da naj se organizirajo v tej stranki.« V svrho povsem objektivne informacije podajamo javnosti, predvsem pa delavstvu o vsem tem na-slednjo informacijo, dasi vsa zadeva naše socijalno - demokratične stranke za Slovenijo v resnici nrav nič ne zadeva, temveč zgoli skupino cen-trumašev v Srbiji in na Hrvaškem. Narodno-socijalni in pa klerikalni listi hočeio seveda zadevo izrabiti na deraagoaki način v svojo strankar- sko agitacijo med delavstvom. Toda trezno misleče in zavedno delavstvo io njihovo umazano agitacijo in me-odo ribarjenja v kalnem odločno odklanja. Vsa stvar je torej taka-le: Razpuščene strokovne organizacije so bile prvotno socijalistične, torej tudi imetje last organiziranega delavstva, ki po vukovarskem kongresu ni hotelo s komunisti čez drn in strn. Ce pripade to imetje orga- niziranemu delavstvu, ki je svoje organizacije ohranilo, bi bilo krivično, da bi se ta denar porabljal v druge namene kakor delavske, ki ga je pristradalo. V tem ni treba prav nobene protekcije ne vlade ne koga il*;igcga, ker zahteva samo pravična. Če so pa narodni socijalcl jie-voščljivi, nas to malo briga. Naše organizacije imajo pravico to zahtevati, pa so zahtevale. Basta! Brzojavi. MINISTRSKI SVET. LDU, Belgrad, 5. (ZNU.) Danes dopoldne je bila seja ministrskega sveta, ki ie trajala od desetih do trinajstih. Na tej seli se ie govorilo o volitvah obtožnih poslancev v Srbiji. Ministrski predsednik Pašič je poročal o zunanjem položaju, nakar se je razpravljalo o uradniškem vprašanju. LDU. Belgrad, 6. avg. Danes popoldne je bila v poslopju kanstituan-te seja ministrskega sveta, ki je imela rešiti pred odhodom ministrov na počitnice še nekatera vprašanja. Na seji se je najprej nadaljevala razprava o stvareh, ki so na dnevnem redu. Nato se je razpravljalo o položaji v državi. Tozadevno poročilo je podal notranji minister Pribičevič. Med drugim sc je tudi sklenilo, da st! kupi Maksimir v Zagrebu za poljedelsko fakulteto. Odobreni so tudi razni manjši krediti in kredit štiri miliione kron za one bolnišnice v Dalmaciji, ki so bile doslej pod italijansko upravo in za katere potrebne vsote niso bile v proračunu. Nato so bili podpisani še nekateri ukazi in urejeni nekateri tekoči posli. Seja je bila končana ob 20.30. POGAJANJA MF.D RADIKALCI IN DEMOKRATI. LDU. Belgrad, 6. avg. Danes popoldne so se sestali demokratski in radikalni delegati., da razpravljajo o programu skupnega dela. Skupna konferenca delegatov bo jutri ali pojutrišnjem. V političnih krogih prevladuje mnenje, da se bodo vršila ta pogajanja dalj časa in da se bo na njih dosegel popoln sporazum med demokrati in radikalci. DUHOVNIŠKE PLAČE UREDE. LDU. Belgrad. 6. avg. Narodni skupščini se predloži v kratkem zakonski načrt o ureditvi sistematično urejenih plač za duhovnike. Tozadevni zakonski načrt je izdelalo ministrstvo za vere. Ta načrt sc uzakoni na eni prvih skupščinskih sej. MEDNARODNA POMOČ RUSIJI. LDU. Ženeva, 6. (ŠBA.) Mednarodni komite RdeJega križa je izdal nastopni komunike: Spričo bede prebivalstva Rusije in lakote, ki mu groz!, predlaga komisija komiteja mednarodnega Rdečega križa in zveza vseh udruženj Rdečega kri/a vsem vladam in dobrodelnim organizacijam, naj bi se organizirala mednarodna poni oC, ki naj bi osredotočila v sebi preskrbovale z živili, katere bi dopošiljalc države ta delovanje prostovoljnih pomožnih akcij. Komisija pozivlje delegate vseh evropejskih in amerikanskih udruženj, ki hočejo delovati za Rusijo, naj potujejo 15. avgusta v Ženevo, kjer se bodo vršile priprave za ustanovitev mednarodne organizacije. LDU. Moskva, 6. avg. Nemčija, Italija, Švica, Češkoslovaška in podonavske države organizirajo pomoč glada joči Rusiji, kamor.se bodo živila poslala po Donavi. Češkoslovaška je obljubila poslati zdravila. LDU. Moskva, 6. avg. Odbor, ki Bo ga sestavile gladujoče pokraiine Rusije, se obrača z obupnimi besedami na kmete onih krajev, katerim ic lakota prizanesla, naj se usmilijo vsaj otrok in naj jih ne puste umreti lakote. LDU. London, 6. avg. Spodnja zbornica je izvolila odbor za pobijanje lakote v Rusiji. LDU. Pariz, fi. avg. Ameriška pomožna misija ie že zgradila skladišča za živila v Rigi in Revalu. Akci-ia za pomoč gladujočim sc pa začne šele tedaj, ko se izpuste na svobodo ameriški državljani, ki se šc nalia- PolStlin« vesti. '+ Politika NSS v zadnjih dneh. »Sl. Narod« je zabeležil na to račun tele besede: »V predsobi gospoda kraljevega namestnika Ivana Hribarja je velikanska gneča. Zlasti gospodje ckolo »Jugoslavije« silijo kakor v pasjih dnevih nadležne muhe skozi vsako špranjo ter sc mu ponujajo z milimi prošnjami za tcifcstto stražo«« . , . »Jugoslavija« se še vedno ponaša s jem, da sta njiuia poslanca Deržič in ilratvlncr glasovala s fckini zanosom z-iavo P]’oti načrtu nevtralizacije industrijskega ozemlja, ki bi povzročil neprestane narodne boje. Industrijci zatrjujejo, da bi provizorični režim, kakor se to vidi Iz zadnje okupacije* prejudiciral gospodarske interese dežele. GRŠK.O-TURŠKA VOJNA. LDU. Atene, 6, avg. »Esperini« poroča \7. Rima. da se je po londonskih vesteh odločila angleška vlada, pustiti Grkom popolnoma svobodne roke v Mali Aziji. List upa. da bo z ozirom na to Grška okupirala Carigrad, kamor se bosta potem preselila vlada in narodna skupščina. LDU. Atene, 6. avg. Iz Rima poročajo iz poučenega vira. da Francija ne bo zahtevala, naj se vzhodno vprašanje reši pred mesecem septembrom. ker ima, da se bo do tedaj izpremenil položaj v Mali Aziji. 3.DU. Atene, 6. avg. Iz Pariza poročajo: »Journal des Debats« naglasa, da ni italijanski zunanji minister Bella Terotta ničesar omenil v svojem ekspozeju glede sporazuma z velesilami radi vzhodnega vpraSa-nja. Italija ni po dogodkih v Adaliji prijateljsko razpoložena napram Grški ter bo zato na konferenci vrhovnega sveta nastopila precej rezervirano. Italija se hoče očividno udeležiti konference zaveznikov brez predhodnega sporazuma v vzhodnem vprašanju. GRKI KORAKAJO PROTI AN-GORI. LDU. Atene, 6. avg. Turki sodijo, da se bo napredovanje Grkov proti Angori ponesrečilo, ako bodo onemogočili transporte njihove vojske, katere premoč so občutili. V ta namen so porušili železniško progo Bu-lubaren - Afium Karahisar v dolžini 25 kilometrov. NF.MIRI NA JAPONSKEM. LDU. Moskva. 5. avg. Zastopniki 27.000 delavcev japonske vojne industrije so zahtevali od vojnega ministra, naj odpusti zaničevane voditelje. Ko jih je minister zavrnil, so delavci vdrli v ministrovo pisarno. V Osaki so izbruhnili nemiri pristaniških delavcev. žavotvornega čustvovanja za izročitev vseh komunističnih poslancev sodišču. »Jutro potreben v Celju tako visoki stalež policije, ki zaseda ogromno številna stanovanja; če bi zadostovalo manjše število policije, naj se store koraki, da se reč preuredi. Odbornik Koren (soc. dem.) predlaga, naj se občinski odbor takoj izreče, da je stalež policije v Celju prevelik. — Ministrstvo za notrajne' zadeve naj ugotovi potrebno število policije za Celje, odvisne pa naj namesti drugod. Z ozirom in stanovanjsko bedo je to potrebno, je rekel. Tudi naj gospodarski odsek pregleda, v koliko so upravičene govorice, da se v poslopju mestne občine, kjer je sedaj nastanjena policija, izvršujejo razne adaptacije brez vednosti rn dovoljenja mesta kot lastnika. Predlog odseka je bil sprejet enoglasno z dodatkom, da Je po mnenju občinskega odbora Število policije preveliko, — Bivši nemški otroški vrtec v Ga-berjib, ki je last mesta, je sedaj zaseden «1 policije, kjer si je naredila policija tudi arestne lokale. Odsek predlaga, naj se doseže premeščenje policije v okoliško občinsko stražnico, poslopje o (roškega vrtca pa se naj izroči prvotnemu namenu. Predlog je bil po debati, katere se je udelei.l Rebek, dr. Božič in s. Koren, soglasno sprejet. — Prepove se prevoz vozil čez Glavni trg od 6. do 11. ure dopoldne. Mestni urad naj pri mesarjih z ozirom na padcc cen živini vpliva, da znižajo mesne cene; če bi se to ne doseglo, naj se cene maksimirajo. Razsodba v ŠuUsrjevem veieizdajni-škem procesu, se ]e razglasila v soboto 6. t. m. pred zagrebškim sodiščem. Dr. Milen pl. Šitflaj je obsojen na tri in p-ol leta ječe, Rudolf Vidak na 4 leta, Josip Spolja-nec na 2 leti in 4 mesece, Fran Škodorac na 3 leta, Jakob Petrič na 3 leta, Dragotin Caboršak na 3 leta, Pavel See na 12 let, Milan Galovič na 6 mesecev, Ivan Kovačič na 6 mesecev, Gabrijel Kruhak na 6 mesecev, dr. Ivan Pilar na 2 meseca pogojno za eno leto. Trije obtoženci so bili oproščeni. Novo uredbo o začasni ureditvi pokojninskega zavarovanja nameščencev na bivšem avstrijskem ozemlju kraljevine SHS priobčuje »Uradni list« štev. 92 z dne 5. t, m. Mestni magistrat ljubljanski obvešča, da je cena mleku nadalje še 6 K (šest kron) Utcr In da se bo proti vsakemu prestopku te cene najstrožje postopalo. (Kolikor nam znano, so mlekarice prodajale v ljubljanski predmestij mleko 2c po 8 K liter.) Toča. Ob nevihti dne 4. t. m. je na južnem Pohorju padala toča, ki je napravila ogromno škodo. Razstavni odsek ljubljanskega velikega semnja je na svoji seji dne 3. avgusta t. 1. definitivno določil prostore za posamezne razstavljafnice. Podjetja, ki so se prijavila k udeležbi bo Sejmskl urad te dni obvestil, kje so jim dodeljeni prostori. Predenlca. Mestni magistrat ljubljanski opozarja na razglas o zatiranju predenice, ki je nabit po mestu. iz stranka. Zjedinjeuje Jugoslovanskega proletarijata. (Odložitev strankinega zbora in sklicanje izvrševalnega odbora.) Dne I. m 2. t. m. so imeli pooblaščenci vseh treh socialitičnih strank v Jugoslaviji (1. Socialno demokratična stranka Ju-: goslavije; 2. Socialističke radničke partije Jugoslavije in 3. naše stranke skupno se-, jo, na kateri je bil dosežen temelj za zjedinjenje. V bližnji bodočnosti bodo ?z< vi Sevalni odbori vseh treh strank sklepali o teh temeljih, in ker upamo, da bodo sprejeti soglasno od vseh treh, bo s teni zjedinjenje gotovo In ga bo naš strankin zbor že lahko potrdil. V ta namen je pa treba že sklicani strankin zbor preložiti za nekaj tednov, torej se ne bo vrši! dne 14. in 15. avgusta* pač pa se bo vršila takrat seja strankinega izvrševalnega odbora, in sicer v Celju. Začetek takoj po prihodu Jutranjih vlakov,. Centralno tajništvo JSDS in KDZ v Ljubljani, poštni predal 168. V Ljubljani, dne 6. avg. 1921. Š&ort. Izšla ie 32. številka »Športa in prinaša sledečo vsebino: Plavalne tekme I-juh* ljanskega športnega kluba, Ilirija — Rapi4 rez. Dunaj, Pomen zmage nad Francozi* Ženska Olimpijada v Montecajlu, Se o Masarykovih Igrah, Jahalni konkiirs — hip-i ]iique, Plavalne tekme »Športnega tedna«j Razpis cestne dirke Ljubljana — Bled lil razne notice o športnem Ribanju po svetu. List prinaša tudi krasne slike in ga vsem toplo priporočamo. WIener Sportkiub : Ilirija. Sobota 2 : 0 (t : 0), nedelja 3 : 1 (0 : 0). Igra je bila prvovrstna. Dvoje najboljših Jugoslovanskih wat« terpolo moštev bo igralo koncem tega meseca v Ljubljani in sicer pred odhodom 'n po povratku z Bleda. Pri nas se je ta igra igrala šele enkrat in to od ncrutlnirandli moštev, ki sta pa vendar častno rešili sva« jo nalogo. Moštvi J. Š. K. Viktorija ll Sušaka In S, U. iz Sombora sta pa priznana konkurenta zunanjim klubom in £a>« to obeta biti gostovanje jako zanimivo lit bosta igri nudili prvovrsten športni užitek. Zdravnica dr. med. zopet redno ordinira od 8. do 1. popoldne. Miklošičeva cesta 6-II. Spreftn© se tak©! blagajničarka. iv. Kos, Ljubljana, CeEoitika cesta 2. Zahvala. Vsem svojim cenj. naročnikom se za dosedanjo naklonjenost iskreno zahvaljujem ter se v bodoče najtopleje priporočam^ posebno, ker mi bo mogoče željam cenjenih naročnikov v največji meri vstreči. Filip Pristou, Irkeilikar, Zahvala. Vsem svojim cenjenim naročnikom se za dosedanjo naklonjenost iskreno zahvaljujem ter se v bodoče najtopleje priporočam, posebno, ker mi bo mogoče željam cenjenih naročnikov v največji meri vstreči. Fran Bricelj, žrkostikar. Naznanilo. Cenjenemu občinstvu uljudno naznanjava, da sva svoja čr-koslikarska podjetja spojila v Mtr špecijalnl artistični atelje sa žrkeslikafsl«© ”W* PRISTOU & BRICELJ ter sva v položaju ccnjenim naročnikom v vsakem oziru najku-lantneje postreči in v naSo široko spadajoča dela v najmodernejšem žargonu izvesti. Uljudno prosiva, da nama cenjeno občinstvo o nam svojo naklonjenost ter se priporočava Pristou & Bricelj* Aleksandrova cesta 1, IMmm ulica G. I. SANDRIN LJUBLJANA veliki aalofla vsakovrstnega USNJA ho*, podplatov, gonilnih Jermenov in boksa na debelo mestni trg e .'davitelj: Ivan Mlinar. Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani. Odgovorni urednik: .Tak. Vehovec.