Izhaja vsak ponedeljek zjutraj Uredništvo: Kopitarieva ul. šl. 6/111 Telefon št. 3487, inierurban 3467 RoKopisi se ne vračajo Posamezna šl. 1 Din, mesečno, če se sprejema Ust v upravi, naročnina 4 Din, na dom in po pošli dostavljen list 5 Din. Celoletna naročnina SODln, polletna 25 Din, četrtletna 13 Din. inseraii po dogovoru Uprava: Kopitarjeva ul. 6/11 Poštni čch. račun, Cjubijana 15.179 Telcjon štev. 2549 Zagreb - Mahničevemu spominu Prenos zemeljskih ostankov škofa Mahniča - Veliko narodno delo pokojnega škoia štva in meščanstoa, ki jc napolnilo preddvor proti cerkvi sv Frančiška Ksaverija. Pred kapele in prostor pred njo. vhodom v cerkev jc imel provineijal tretjega Nekoliko po 3 uri je opravil mrtvaške ob- reda Bono Zec govor, kjer jc podčrtal napore Zagreb, 3. nov. (Tel. »Slov. listu«.) Ob 3 popoldne se je vršil prenos smrtnih ostankov pokojnega škofa Mahniča. Med vhodom na pokopališče in kapelo se je zbrala velika množica ljudstva. Najprej so prenesli posmrtne ostanke dr. Mahniča iz kanonske arkade v mirogojsko kapelo ter postavili v sredo med svetilnike na katafalk, ki sta ga krasila dva venca Krsta sama ni bila okrašena, niti pokrita, temveč čisto skromna. Okrog krste se je zbral narod, cerkveni redovi in mnogo du-hovništva. Vladala je grobna tišina ter se je čul samo pritajen šepet molitve. Oblačno nebo je še bolj poudarilo razpoloženje. Pred mrtvaškimi obredi so prišli počastit spomin velikega pokojnika belgrajski nadškof dr. Rodič, škofje Jeglič, Akšamovič, Bonefačič, Salis-Salis, Srcbrnič, Njarady, kanonik Luger iz Splita, dr. Barac, msgr. Barle, kanonik Šea-tovič in Strahinčak, dr. Medjimurec, dr. Šim-rak, dr. Harapin, frančiškan, provineijal, vse-učiliški profesor dr. Živkovic, prof. dr. Viktor Korošec, msgr. Rittig, provincial jezuitov dr. Prešeren ter veliko število ostalega duhovni- rede zagrebški pomožni škof dr. Dominik Premuš z asistenco. Množica je za njim glasno molila. Pred vratmi kapele je imel nato jezuit dr. AHirevič govor, v katerem se je spominjal pokojnikovih vrlin ter poudaril velik pomen, ki ga ima pokojnik kot izreden mislec, velik spoštovalec papeža in duhovnik, ki je živel po predpisih vere, vzporejajoč pokojnikove izreke z njegovim življenjem. Proti koncu svojega govora se je dotaknil tudi narodnega dela ško!a Mahniča, ki je, čeprav rodom Slovenec, z nenavadnim žarom ljubil hrvatski narod, čegar pastir je bil in ki ga je hotel obvarovati pred pogubnim tujim vplivom, boreč sc tudi proti slovenskemu liberalizmu. Zaradi svojega narodnega dela je moral ob zatonu svojega življenja veliko pretrpeti, ker so ga Italijani začetkom okupacije Krka de-portirali v Italijo, kjer si jc nakopal neozdravljivo bolezen, na katere posledicah je kmalu nato v Zagrebu umrl. Po govoru dr. Alfireviča je sprevod krenil pokojnega škofa za uveljavljenje glagolice v liturgiji. Prav je, da dobi Mahnič svoje počivališče v cerkvi frančiškanov-glagoljašev. Pokojnikovo truplo so nato postavili na katafalk sredi cerkve. V cerkvi so sc zbrali vsi škofje, na čelu z zagrebškim nadškofom dr. A. Bauerjcm. Krsto so krasili mnogi venci. Žalne slovesnosti se bodo jutri nadaljevale. Začele se bodo ob 9 s ponlifikalno sv. mašo, ki jo bo služil v staroslovenskem jeziku krški škof dr. Srcbrnič. Nagovor bo imel nadškof dr. A. Bauer, pel pa bo oratorijski zbor sv. Marka. Pred temi cerkvenimi svečanostmi sc je vršila danes dopoldne ob 11 v hrvaškem katoliškem kazinu komemoracija, ki so ji prisostvovali člani moškega in ženskega starešinstva in člani akademskega društva > Domagoj«. Poleg članov »Domagoja« se je udeležilo ko-mcmoracije tudi mnogo bogoslovcev, frančiškanov in predstavnikov vseh katoliških društev v Zagrebu. Komemoracija se jc končala ob 1 popoldne. trčil v tovorni vlak Težka železniška nesreča v Rajhenburgu - Trije železničarji mrtvi, dva težko ranjena - Nesrečo zakrivil prometni uradnih, ki je po katastrofi poskusil samomor - Potniki nepoškodovani sanitetnim materijalom. Iz Ljubljane je od- naših progah, vendar so bile vesti o njej med peljal pomožni vlak že ob -1.10 zjutraj. ljubljanskim prebivalstvom močno pretirane. Pomožno osobje je pričelo takoj po pri- Govorilo se je celo o 200 mrtvih potnikih, do- Včeraj zjutraj okoli pol 8 se je na postaji Rajhenburg dogodila težka železniška nesreča, ki je zahtevala tri smrtne žrtve iz vrst naših železničarjev. Nesreča se je dogodila po neprevidnosti službujočega prometnega uradnika Itantaše, ki je spustil ob istem času dva vlaka skozi postajo. Ob navedenem času jr namreč vozil skozi postajo od sevniške smeri tovorni vlak, od nasprotne strani pa je prihajal po glavnem tiru orient-ekspresni vlak. Stroj ekspresnega vlaka je oplazil iadnje tri vagone tovornega vlaka, ki so se iztirili in močno poškodovali. To se je dogodilo baš na kretnici, ki je speljana čez most. Stroj ekspresnega vlaka je podrl ograjo mostu, se takisto iztiril in potegnil za seboj še službeni voz v 6 metrov globoko strugo potoka Brestov-ca. Ostali vozovi ekspresa so ostali nepoškodovani na tiru. Med potniki je nastala strahovita panika, vendar se ni nikomur mc pripetilo. Službenemu vozu je bil priklopljen jedilni voz, ki se je s prednjima dvema osb-vinama iziliriL Pač pa so pri strmoglavljenju stroja in službenega voza izgubili življenje vlakovodja Mirko Wodlak iz Ljubljane, kurjač Jože Jcromen z Ježice ter slučajno na stroju se nahajajoči strojevodja Arzenšck iz Maribora. Ranjena sta bila strojevodja Medle od ekspresnega vlaka in sklepni sprevodnik od tovornega vlaka. Oba sta dobila težje poškodbe. Takoj po prejemu obvestila o nesreči so bili poslani iz Ljubljane, Maribara in Zagreba v Rajhenburg pomožni vlaki s tehničnim in hodu na kraj nesreče s popravo proge, ki je bila znatno poškodovana. Neprizadeti vozovi orient-ekspresa so bili takoj odposlani nazaj v Zagreb, od tam pa čez Karlovec in po dolenjski progi v Ljubljano. Po isti progi je pripeljal v Ljubljano tudi jutranji belgrajski brzovlak z okoli 10 urno zamudo. Dunajski brzovlak je bil iz Pragerskega odpravljen preko Cakovca. Prvi naslednji ekspresni vlak je pripeljal včeraj popoldne okoli pol 4 v Ljubljano tudi po dolenjski progi. S prvini pomožnim vlakom je odpotovala iz Ljubljane v Rajhenburg uradna komisija pod osebnim vodstvom železu, ravnatelja g. ing. Knožcvica. Komisija je preiskovala vzrok nesreče in je ugotovila, da je edini krivec prometni uradnik Rantaša, ki si je v zavesti le krivde takoj po nesreči prerezal žile na zapestju leve roke. Vendar mu je bil samomor pravočasno preprečen in so ga odpeljali v bolnico v Krškem, kjer je prejel zdravniško pomoč. Hitremu delu pomožnega osebja iu komisije se je posrečilo kljub slabemu vremenu in oviram že ob 13.15 vzpostaviti redni promet po popravljeni progi. Do tedaj pa se je moral vršiti promet s prestopanjem. V Ljubljani se je včeraj v prvih jutranjih urah raznesla novica o strašni železniški nesreči v Rajhenburgu. Dasi je nesreča v Raj-henburgu ena izmed največjih železniških nesreč, kar se jih je zadnja leta dogodilo na čim so postali žrtve svoje službe radi neprevidnosti uradnika le trije slovenski železničarji, izmed katerih zapuščata VVodlak in Ar-zenšek družini. Ob 3.15 so /. vlakom prepeljali v Ljubljano ranjenega strojevodjo Franca Medleta, ki je s svojim strojem padel v potok Bresto-vec. Medle ima 35 let in stanuje v Podlim-barskega ulici 20 v Šiški. Njegove poškodbe na videz niso nevarne. Je ves opraskan, na glavi pa hudo potolčen. Toži tudi o bolečinah v križu. O nesreči sami ne more mnogo povedati, va le to, da je stroj butnil ponoči v nekaj temnega, nakar se je on znašel v vodi. Signala na obeh straneh proge sla bila odprta na »Prosto!?, zalo je tudi mirno vozil skozi postajo na most s polno paro. — Da so se pretirane vesti o nesreči v Ljubljani hitro polegle, je mnogo pripomogel k temu ljubljanski radio, ki je opoldne oddajal že točna po-poročila o nesreči. Iz uradnega poročila. Beograd, 3. nov. (AA.) Danes 3. novembra ob 2.37 je na postaji Rajhenburg na progi Zagreb—Zidani most trčil vlak OS ekspres, ki je vozil z vso brzino po tretjem tiru, v zad nji del tovornega vlaka št. 41,-H, ki je stal na drugem tiru, čakajoč na odhod. Lokomotiva SO vlaka je skočila s tira in se prevrnila, vagon restoran SO vlaka in dva tovorna vozova vlaka 41-11 so skočili s tira. Na SO vlaku ni bil nihč4 od potnikov ranjen in ni nobene materijalne škode. Parapetni zid mostu je deloma poškodovan, takisto tudi mostovna Prevzem oblastnega uradnistvm Prevedenih v bansho službo bo največ 60 odstotkov Vlada za tujski pomet Odpor proti sovjetom raste Moskva, 3. nov. (AA.) Organi GPU so odkrili novo protisovjetsko organizacijo, ki sc imenuje Ruska poljedelska stranka«. Organizacija se je razširila v več okrožjih severnega Kavkaza in Dagestana. Člani tc organizacije nočejo izpolnjevati predpisov in zapovedi sovjetskih oblastev ter odklanjajo plačevanje davkov. Poskušali so celo, kakor izhaja iz uradnega poročila, pripraviti oborožen upor proti sovjetom. Moskva, 3. nov. (AA.) GPU poroča o zagonetnih poškodbah telegrafskih in telefonskih spojev v sovjetski Rusiji. Že opetovauo so bile prekinjene zveze Moskve s provinco in inozemstvom. Isto se jo pripetilo v Tašken-tu, Tiflisu in Irkutsku. V zadnjem času je bila prekinjena telefonska zvez« med Moskvo in frkutskom štiri dni, tako da sovjetska vlada ni imela več direktnih stikov s svojo vojsko na daljnem vzhodu, ftof komisarijala za pošte in telegrafe Lubovič je izdal naredbo, s katero je bilo odpuščeno več poštnih uslužbencev Sovjeti ne zaupajo svojim diplomatom Moskva, 3. nov. (AA.) Kakor se doznava, se pripravljajo v sovjetskih inozemskih zastopništvih nekatere izpremembe. Posebno velike izpremembe se pričakujejo pri trgovskih za-topstvih. Te izpremembe utemeljujejo s tem, da uradniki, ki se dolgo mude v inozemstvu, po malem izgube politično linijo in tempo so-cijalne izgradnje. Ti uradniki se bodo vrnili v sovjetsko Rusijo, a na njihova mesta pridejo ljudje neposredno iz delavskih centrov. Renski iranc.-nemški sporazum Pariz, 3. nov. (Tel. Slov. listu«.) »Journal poroča, da se je med Francijo in Nemčijo sklenila posebna pogodba, po kateri sme Nemčija zgraditi tri nove mostove preko Rena, porušiti pa mora pet majhnih, slrategično važnih železniških prog v Južni Palaciji. >Tempsf. izjavlja, da je bila ta pogodba sklenjena med Nemčijo in veleposlaniško konferenco in da gre pri tem za pogodbo, ki spada k izvršilnim določbam demilitariziranja leve ga porenjskega pasu. Komunističen napad na berlinsko madj. poslaništvo Berlin, 3. nov. (Tel. SI. 1. ) V soboto pozno zvečer so neznani ljudje pobili šipe na oknih madjarskega poslaništva v Berlinu, ki leži v okraju Tiergarten. Domneva se, da so to storili komunisti. Kamni, s katerimi so pobili šipe, so bili zaviti v papir, na katerih so bili napisi: Maščevanje za Rakoczyja! Maščevanje fašistu Horthyju! Rdeča fronta!« itd. Najverjetneje je torej, da so šipe pobili komunisti. V poslaništvu ni bil ranjen nihče. Poslanik je takoj obvestil policijo, ki je še ponoči začela preiskavo. Pirotifašisii na delu Bruselj, 3. nov. (Tel. Slov. listu.«) Pred italijansko trgovsko zbornico v Bruslju jc danes dopoldne našel stražnik majhno železnv dozo, poleg katere je tlela vžigalna vrvica, katero jo uničil s tem, da jo je takoj polil z vodo. V dozi je bil smodnik in koščki svinca. Preiskava bo dognala, ali gre za resnični peklenski stroj, kar je verjetno. Nesreča na Miklošičevi cesti Belgrad, 3. nov. (Tel. »SI. 1.«) Kakor smo že javili, je definitivno urejeno, da bodo bani prevzeli svoje dolžnosti 11. novembra t. 1. Do 15. novembra se bo izvršila končnoveljavna likvidacija županijskih oblasti in oblastnih samouprav. Po novem zakonu bo dano banom na razpolago, da stavijo svoje predloge glede prevzema samoupravnega uradnišlva. Sicer bo mnogo odvisno od predlogov, ki jih bodo stavili bani glede teh uradnikov, vendar je v smislu razpisa finančnega ministrstva pričakovati, da celotno osebje najbrž ne bodo prevzele banovine, temveč je sklepati, da se bo prevedlo le 50 do 60 odstotkov uradnikov. Ker je -po zakonu o razdelitvi države na l>a-novine določen termin 31. decembra 1929, do katerega ostanejo vsi dosedanji samoupravni uradniki z dosedanjimi plačami na svojem položaju, oziroma dobivajo dotični uradniki, ki so prevzeti v bansko službo, dosedauje plače, sc lio s 1. januarjem 1930 določilo, kakšni bodo dohodki onih, ki bodo sprejeti v bansko službo. V smislu razpisa finančnega ministrstva je že danes gotovo, da se bodo glede plač državni oziroma banski in dosedanji samoupravni uradniki, ki bodo sprejeti v bansko službo, izenačili. Belgrad, 3. nov. (Tel. SI. I.«) Državna hipotekama banka je pristala na to, da se v zetski banovini, ozir. v Podgorici osnuje velika družba, ki bi prevzela dva največja do sedaj obstoječa hotela, ki sta deloma v zvezi /. Državno hipotekarno banko. Ta družba je mišljena kot podlaga tujskega prometa za vso zetsko banovino ter bi skrbela predvsem za zgradbo hotelov. Tudi finančno ministrstvo jo je po dolgih pogajanjih obljubilo prispevek s svoje strani. Ta sklep Državne hipotekame banke in finančnega ministrstva je načelne važnosti, ker se bo slično, kakor v zetski banovini, v bodoče organiziral tujski promet, predvsem hotelska stroka, po tem zgleuu po vseh banovinah V sobolo, pozno zvečer, se je pripetila na Miklošičevi cesti težka nesreča Avtotaksni šofer Andrej Modrjan ji' vozil s svojim avtotaksijem ^ hitrostjo 30 km pravilno po desni strani in jc dajal ludi znamenja s hupo, Na križišču Miklošičeve ceste s Čopovo ulico pa jc butnil ob gospi Marijo Dražilovo, ženo znanega pevskega vodje ii magistratnega uradnika. Dražilovo jc sunek vrge dober melcr v kraj na trotoar, kjer je obležal: nezavestna in /. zlomljeno levo nogo. Modrjan j' lakoj ustavil avto, nakar je stražnik z njegovo po močjo in s pomočjo Se nekaterih ljudi dvignil Dro žllovo in so jo prenesli v Modrjanov avto. Modr jan jo nato odpeljal Dražilovo v bolnišnico. Dunajska vremnska napoved. Vreroe se bo počasi zboljšalo, temperatura bo za sedaj ostala >e nespremenjena, pozneje pa se bo zvišala. Dogodki tedna ODMEVI GORTANOVE JUSTIIIKACIJE. Svetovno časopisje še vedno piše o Gorta-novi justifikaciji in čini več podrobnosti prihaja na dan, tem bolj odločna je tudi pisava tujega tiska. Tako je londonski »Manchester Guardian« ostro zavrnil Mussolinijeve besede, da morajo imeti fašisti pogum streljati svoje nasprotnike tudi v hrbet. List pravi: Kakšen pogum je to, streljati v hrbet žrtve z zvezanimi rokami. To samo dokazuje, du se fašisti ne upajo pogledati svojim žrtvam v oči! Kakor vse kaže, je sodba tujega tiska zadela zelo v živo in zato je skušal fašistovski tisk dokazati, da v resnici obstoji v italijanskem Primorju jugoslovanska iredenta. Manjkal pa je vsak dokaz za tako trditev in zato je bilo treba te dokaze ustvariti. Poskus s pretepom italijanskih mornarjev v Gružu se je docela ponesrečil, k čemur sta bistveno pripomogli izjavi kapitanov madjarske in italijan- j die ladje. Potrebni so bili novi dokazi in zato j se je pričelo novo preganjanje Jugoslovanov v Italiji. Dr. Vrtovie, tajnik Iveša in še cela vrsta drugih Jugoslovanov iz Italije so bili aretirani in pridejo pred izredno sodišče v Rimu. Vzrokov aretacije oblasti nočejo navesti. Še več Slovencev pa je bilo aretiranih na Krasu, baje zaradi letakov. Sluva Gortanu, smrt Mussoli-niju! — Kdo je le letake širil, se ne ve, govori oa se, da so bili podtaknjeni. O vseh teh prikritih in neprikritih obtožbah proti naši državi je reči samo eno: Vse polno sličnih klevet je že bilo izrečenih, toda vselej je prišla na dan njih neresničnost. Tako tudi sedaj in to že danes potrjuje pisava sve-:ovnega tiska, ki je ua strani Jugoslavije. V NOTRANJI POLITIKI ni bilo pretekli teden nobenih posebnih dogodkov, ker se vse delo vlade osredotočuje na pripravo za delo novih banovin. Dne 11. novembra prevzamejo bani svoje posle in 15. novembra že pričnejo nove banovine poslovati. Tem več zanimivih dogodkov pa ima zabeležiti zunanja politika. Po objavi rezultatov čsl. volitev sc je takoj govorilo, da sestavi novo čsl. vlado zeleno-rdeča koalicija. To koalicijo naj bi tvorili čsl. agrarci, obe socialnodem. stranki, narodni soc., češka in nemška obrtna stranka ter nemška volivna skupnost Ta koalicija bi imela okoli 170 poslancev. V zadnjem času pa so čisto potihnili glasovi o tej koaliciji, temveč se vedno bolj govori, da naj bi bodočo vlado sestavila bivša meščanska koalicija s pritegnitvijo socialistov. Bila bi to koncentracijska vlada, v kateri hi manjkali samo nemško-mad-jarski nasprotniki aktivistične politike, komunisti ter Hlinkova slovaška ljudska slranka. Ta se je namreč odločila, da kandidira Tuko v 2. skrutiniju, če ta sam ne odstopi od kandi- | dature Tuka na tega ni hotel storiti i s tem skoraj povzročil, da mora slovaška ljudska stranka v ostro opozicijo. Kakor danes kaže položaj, bo na Češkoslovaškem tudi prišlo do vlade velike koalicije, i ver so skoraj vse čsl. stranke za vstop v vlado. FRANCOSKA VLADNA KRIZA. Skoraj čisto gotovo je že bilo, da se bo 1 posrečila radikalnemu socialistu D a 1 a d i e r u sestava levičarske vlade Toda kongres francoske socialistične stranke je te račune prekrižal in se z večino glasov, čeprav pičlo, izrekel proti vstopu socialistov v vlado. Dala-dier je nato vrnil mandat, ki ga je prejel nato senator C 1 e m e n t e l. Ali tudi ta ni imel uspeha, ker se danes ne da vladati proti desničarjem. Tako je prišlo do tega, da je dobil mandat za sestavo vlade primeroma še mladi Tardieu, ki uživa v vseh francoskih političnih krogih sloves odličnega politika. Tardieu-u se je posrečilo sestaviti novo vlado. Tardieu velja v Franciji kot zelo odločen mož in je bila njegova vlada sprejeta v Franciji večinoma zelo dobro. POLJSKO-NEMSKI GOSPODARSKI SPORAZUM je bil v petk podpisan. S tem sporazumom so bila rešena skoraj vsa lastninska vprašanja, ki so ostala po svetovni vojni nerešena. Sporazum ima tudi velik političen pomen in je z njim Poljska utrdila svoje stališče. Zelo napet pa je vsled strankarskega boja notranje politični položaj Poljske. To se je zlasti pokazalo na četrtkovi seji sejma. Malo pred začetkom seje je prišlo v lejm okoli 100 oficirjev, ki niso skrivali, da nameravajo poseči v debato. Prihod oficirjev je povzročil silno vznemirjenje in ko je še pri-Štl maršal Pilsudski, se je že zdelo, da pride do novega preobrata na Poljskem. Zlasti še, ker so že prišle vesti, da korakajo delavci na parlament. Sejmski maršal, soc. demokrat Daszynski pa je zaključil sejo, potem ko je prišlo med njim in Pilsudskim do ostrega naslona. Odgoditev seje je tudi povzročila odhod oficirjev in situacija se je pomirila. Za kako dolgo? Odgovor na to vprašanje pa je čisto negotov, Tardieu sestavil Pariz, 3. nov. (Tel. »Slov. listu«.) Uradna ministrska lista, ki je bila danes dopoldne objavljena v Journal officielle , ima 28 imen. Od 28 ministrov iu državnih tajnikov jih pripada 15 desnici. 2e po številkah je torej Tar-dieu-ev kabinet orientiran na desno. Listi tega kabineta ne pozdravljajo posebno navdušeno. Reakcionarne stranke so se težko zadovoljile s tem, da je Tardieu obdržal v svojem kabinetu Brianda, moža iz Locarna, Ženeve in haaške konference. Tudi levica težko prikriva svoje nezaupanje. Radikalna >Ere Nouvelle« pravi: Tardieu je sicer sestavil ministrsko listo, nikakor pa ne delazmožne vlade. Vsekakor pa se druge levičarske stranke zadovoljujejo z mislijo, da bo Briand v Tardieu-evem ministrstvu nespremenjeno nadaljeval svojo zunanjo politiko. Ministrska lista Tardieu-eva je skoro dvakrat tako številna, kakor je bil kabinet Poincare-Briand, ler se je z objavo ministrske liste tako mudilo, da so pozabili imenovati enepa člana kabineta. Pri oficielni predstavi novega kabineta pri predsedniku republike Doumergue-u je bilo prisotnih sa- mo 27 članov, in kakor poroča socialistični »Populaire.-, je Doumergue obupan dvignil roke proti nebu in zaklical: »Zadosti, moja hiša ne more sprejeti več ljudi!« Tardieu o svojem programu Pariz, 3. nov. (E. P. Tel. SI. 1.«) Tardieu je opolnoči predstavil svojo vlado predsedniku republike. Nova vlada bo imela v torek sejo v parlamentu, v četrtek pa bo v Elizeju seja pod predsedn. Dournergue-a, predsednika republike. V četrtek popoldne se bo vlada predstavila parlamentu ter bo Tardieu prečital hladno deklaracijo. Časnikarjem je izjavil Tardieu, da je vladna kriza trajala že predolgo ter da je hotel omogočiti, da se nadaljuje parlamentarno delo in važni mednarodni razgovori, ki so na dnevnem redu. Ne sme se dalje zavlačevati razprava o proračunu in vprašanju fiskalno reforme. Zato je sestavil svoio vla lo iz republikancev dobre volje, ki so prešinjeni z duhom so- delovanja. Vlada upa, da bo parlament uvi-del potrebo sodelovanja in da bo podpiral delo vlade. Izjava Brianda Pariz, o. nov. (AA.) Briand je izjavil zastopnikom »Agence Havas«: Današnjega položaja ne gledam s stališča notranje, ampak edino s stališča zunanje politike. Vse dotlej, dokler trajajo pogajanja o mednarodnih konvencijah, ki so največjega pomena za Francijo in mir, nimam pravice odreči se izpolnjevanju svoje dolžnosti. Daladier, Clemenlel in nato Tardieu so me prosili, da podpiram njih vlado. Obljubil sem jim svojo pomoč.. Vse druge vesti, ki trdijo narobe, so popolnoma iftistinite. Ovacije Tardieu-u Pariz, 3. nov. (AA.) »Havas« javlja, da je parlamentarna skupina demokratsko soci-jalistične akcije včeraj ob 17 na svojem sestanku navdušeno manifestirala za vlado g. Tardieuja. Strahote sovjetskih ječ Posrečen beg političnih haznencev s So!ov;etskih otokov - Kaj se godi tam? K^xnenci si morali izhopaJ grob, da pod nadzorstvom straž v njem zmrznejo Slockholm, 3. nov. (Tel. >S1. L«) »Dagens Nyheter« poroča danes iz Helsingforsa, da je danes okoli 60 političnih beguncev iz sovjetskega ujetniškega taborišča na Solovjetskih otokih v Belem morju prekoračilo finsko' >iejo v bližini kraja Dovauemiti. Begunci so izjavili, da so politični ujetniki, da so 1 »i 1 i v bližini finske meje zaposleni v gozdih in da so sklenili zbežati. Na dogovorjeno znamenje je med njimi izbruhnil upor, pobili so paznike s sekirami in s pomočjo zemljevida, lu so ga našli pri ne- kem pazniku, zbežali proti finski meji. Potovali so dva tedna in so jim že pohajala živila, tako da so se moraii nazadnje hraniti z gozdnimi sadeži. Več oseb je med potjo omagalo in so morale zaostati v gozdu. Begunci so izjavljali, da živijo ujetniki na otoku Solovjeckoj v nečloveških razmerah. Stanje ženskih ujetnikov je strašno. Izročeni so popolnoma na milost in nemilost paznikom in imajo strašne bolezni. Dalje so izjavili, da je prišlo lansko leto na otok vel slo članov neke pravoslavne 'ekte, s katerimi so pazniki ravnali posebno surovo in ki so bili potem vsi obsojeni na smrt. Usmrtitev je bila grozovita. Nekega mrzlega zimskega jutra so vse obsojence odpeljali pred taborišče, kjer so jih prisilili, da so morali kopati grob vsak zase. Ko so bili grobovi izkopani, so se morali sami vleii v grob, kjer so jih stražili pazniki tako dolgo, da so zmrznili. — S tem, da so begunci prekoračili finsko mejo, so ušli zasledovalcem, ker se vsi smatrajo za politične begunce in imajo zato na Finskem azilno pravo. Konec Mugenbergove akcije Celo nacionalisti proti, ker onemogočuic meščansko fronto BerHn, 3. nov. E. P. (Tel. SI. L«) V nacionalistični akciji »ljudska zahteva« je danes nastopil značilen preokret. Čeprav je končni rezultat glasovanja za plebiscit izpadel vendarle povoljno za nacionaliste, so se ti odločili, da ne bodo te akcije nadaljevali in jo bodo zato prekinili istočasno z nacionalnimi socialisti. Posebno je proti nadaljnji akciji za plebiscit agrarna frakcija nemških nacionalcev in organ te frakcije »Deutsche Tageszeitung«. Ta izjavlja danes, da bi pomenilo nadaljevanje plebiscitne akcije uničenje meščanske fronte. Ne more biti namen nemških nacionalcev, da nadaljujejo propagando za plebiscit, ako bi bili z njo ogroženi meščanski interesi. Občni zbor hrvatskih Orle v Zagreb, 3. nov. (Tel »SI listu«.) Danes predpoldne od 9 do 11 se je vršil v društvenih prostorih na Pejačevičcm trgu letni občni zbor Hrvatske orlovske zveze, ki se ga je udeležilo po zastopnikih 130 društev Po pozdravnem govoru zveznega predsednika dr. Protulipca so prečitali zapisnik zadnjega občnega zbora, nato pa so sledila obširna poročila o delu v prošlem poslovnem letu Iz poročil se vidi, da je zveza posvečala veliko pažnjo prosvetnemu in športnemu delu Zlasti prosvetno delo je bilo zelo intenzivno. Po vseh društvih se. ie vršilo 10 000 sestankov s 5000 predavanji Ski-optični odseki posameznih društev so imeli več javnih predavanj poučne vsebine. Zveza je razen tega izdala 40 igrokazov za svoje odre. Za propagando svojih idej vzdržuje zveza dva lista: »Orlovsko stražo« in »Orlovsko misel«. Enako pažnjo je zveza posvečala zdravemu športu, posebno telovadbi, saj je bilo po društvih okoli 8000 telovadnih ur. Posebno so se negovale ritmične ter proste vaje in lahka atletika S sistematičnim delom hočejo delati v bodoče. Tajnik Hrvatske pevske zveze Rudolf Matz jc imel predavanje o pomenu pevskega dne Na koncu pa je govoril predsednik Hrvatske pevske župe dr. Benkovič o velikem pevskem festivalu, ki se bo vršil prihodnje leto v Zagrebu. &Torr* ztrtn rfr> '»h:n** Amsterdam, 3 nov. (Tel »SI listu« ) Danes sta Aljehin in Bogoljubov igrala 22. partijo. Bogoljubov je imel prvo potezo in je otvoril igro na španski nrčin Aljehin je vso igro igral v najboljšem stilu V ugodni" poziciji je najprej prisilil Bogoljubova da sta zame- 1 nj;ila dami, petem pa je s finim manevrom prisilil nasprotnika v položaj, ki ga Bogoljubov ni mogel več držati. Po 39 potezi se jc Bogoljubov vdal. Stanj" po 22 partiji: Aljehin 11, Bogoljubov 5, remis 6 Prihodnjo partijo bosta igrala 5. novembra v Haagu. NJUJORŠKA BORZA je doživela pretekli teden nadvse viharne dni. Samo en dan so znašale kurzne izgube 14 milijard dolarjev. Nad 100.000 malih vlagateljev je bilo ob vse premoženje. Takoj nato pa je sledila borzna intervencija velikih bank in kurzi delnic so se začeli popravljati. Menda je bil v rcsnici namen vse borzne špekulacije j samo ta, da izgube svoj denar mali vlagatelji, bogataši pa ob tej priliki še povečajo svoje premoženje. KONFLIKT V STOCKERAU-U Trije heimwehrovski dclavci so hoteli nastopiti službo v strojni tovarni Heid v Sto-ckerauu. Tovarna jih je tudi sprejela. Proti temu pa so nastopili socialno demokratični delavci in zahtevali odpust vseh treh delavcev, ker niso čiani socialno-demokratične strokovne zveze. Zagrozili so s stavko, če se vsi trije Heimvvehrovci ne odpuste. Vodstvo tovarne pa ni nato pristalo in je izprlo vseh 650 delavcev. Obstoji resna nevarnost, da bi mogel ta dogodek znova poostriti notranje nasprotje v Avstriji, ker eni ko drugi nočejo popustiti v tei načelno važnem sporu. S>« iirummoncf v Belgradu Belgrad, 3. nov. (Tel. »Slov. listu«.) Danes ob 11.35 je prispel v našo preslolico glavni tajnik Društva narodov sir Eric Drummond. Naša diplomacija je visokega gosta zelo prijazno sprejela. Na postaji so ga pričakovali poleg Društva za ligo narodov in Društva za mednarodno pravo zunanji minister dr. Ma-rinkovič na čelu skoro vsega uradništva zunanjega ministrstva, nadalje naš stalni član pri Društvu narodov, poslanik v Bernu dr. Ilija Šumenkovic, pomočniki ministra dr. Bo-ško Jcvtič, Lujo Bakotie in ilrugi. Nadalje so bili navzoči ravnatelj in stalni član Društva narodov za promet Gjuričič, naš stalni tajnik v Ženevi Popovič, zastopniki centralnega presbiroja ter domačih in inozemskih časnikarjev. Bivanje Drummonda v Belgradu je izzvalo veliko zanimanje občinstva. Ko je Drummond stopil z vlaka, ga je najprej pozdravil naš zun. minister Marinkovič, ki mu je predstavil svoje sodelavce. Prisrčno se je pozdravil z Drummondom tudi dr. Šumenko-vič, ki se je z njim pogajal v Ženevi, predno je prišel v Belgrad. V dvorski čakalnici so se Drummondu preds/lavili člani Društva za mednarodno pravo z dr. Novakovičem na čelu in člani Društva za ligo narodov z dr. Ibro-vičem na čelu. Po teh formalnostih je odšel Drummond v hotel »Srpski kralj«, kjer so mu pripravili stanovanje, zvečer pa so njemu na čast v Topčideru priredili slovesen banket. Belgrajske vesta Belgrad, 3. nov. (AA.) Nj. Vel. kralj Aleksander je sinoči dopotoval v prestolnico. Belgrad, 3. nov. (Tel. »Slov. listu«.) Danes so belgrajski židje na precej obiskanem zborovanju proslavili 12 letnico Ralfourjeve deklaracije o nezavisnosti Palestine. Pogreb Radostavova Sofija, 3. nov. (Tel. »SI. 1.«) Ob izredno veliki udeležbi prebivalstva je bil včeraj popoldne pogreb bivšega bolgarskega ministrskega predsednika Radoslavova. Kralj Boris je obiskal rodbino pokojnika in ji izrazil svoje sožalje in položil na oder venec. Pred mrtvaškim vozom so nosili neštevilne vence, med njimi vence nemškega, avstrijskega in madžarskega poslaništva in bivšega bolgarskega kralja Ferdinanda. ' Nove h'še se rušijo Pariz, 3. nov. E. P. (Tel. SI. 1.) V Fezu r Maroku se je snoči zrušila neka hiša, v kateri so bili nastanjeni Arabci. Štiri osebe so mrtve in mnogo je ranjenih. — Tudi v 'iarceioni se je zrušila neka novozgrajena stavba, pri čemer je bilo šest delavcev ranjenih. Mariborska nedelja Maribor, 3. novembra. Edini atrakciji današnje nedelje, t. j letalskemu meetingu na tezenskem dirkališču, je jutranje deže-vanje vzelo precej privlačnosti. Sploh je bila 24. po-binkoštna nedelja močno v znamenju jesenskega in zimskega nedeljevanja, ki se osredotočil v kavarnah, kinovih gledališčih in gostilnah, ki pa prenaša svoje težišče tudi na različne društvene prireditve. Dvorana Zadružne gospodarske banke je nudila pri obeh ! predstavah dokaze umevanja, ki ga ima občinsivo še . vedno za kulturne prireditve. Poleg »Svojeglavne Minke« se je istotam ob 20 uprizoril »Skopuh« in so posamezne vloge igrali z globokim razumevanjem člani diletaniske družine Ljudskega odra v vzorni režiji Hrasto v a. V Selnici ob Dravi pa se je danes v okvirju stoletnih staroslavnih običajev, kaierih se udeležujejo verniki iz daljnih okoliških pohorskih in kozjaških (ara, obhajala na slovesen način take zvana »Bratovska nedelja< Ln je imel ob tej priliki slavnostno propoved prof. dr. Josip Hohnjec. * Iz nezgodne beležnice posnemamo tele slučaje: V Radvanju se je pri nakladanju hlodov na voz ponesrečil 28-letni posestniški sin Dolfe Lob-nik. Pri tem mu je padel težak hlod na desno nogo ter mu jo popolnoma stri. — Ves v opeklinah je bil 17-letni inštalaterski pomočnik Jernej Veronik. Pri poslu v tukajšnji novi izolirnici je eksplodiralo v varilnem aparatu ter je zadobil Veronik, ki se je nahajal \ bližini, občutne poškodbe po obrazu. Oba ponesrečenca se lečila v tukajšnji bolnici. * Radi deževnega vremena je narastla Drava za dober meter ter se nahaja v stalnem naraščanju. Posledice »mokrih dni« pa se čutijo tudi v mnogih, zlasti nižje ležečih stanovanjih in kle eh tako, da je moralo v soboto zvečer celo intervenirati moštvo tukajšnje požarne brambe. V zelenjavni kleti tukajšnjega vrtnarja J. Jemeea na križišču Razlagove in Prešernovo ulice se je bilo namreč ladi deževnega vremena nabralo skozi sprhnele strešne deske do štiri metre visoko vodo, ki je ogrožala življenje tistih, ki so imeli tam v bližini posla tako, da v klet sploh ni bilo več mogoče. Na lice mesta je prispelo moštvo tukajšnje požarne brambe s črpalko, s pomočjo katere so z vodo napolnjeno klet izpraznili • O tem in onem iz Maribora. Danes se predvaja v tukajšnjem Grajskem kinu v okvirju II. prosvetnega večera znameniti film »Potovanje na luno in mars«. Predstave ob 15, pol 19 ter pol 21. — V Omladinskem (rinu »Lepota Jugoslavije«. — Preminuli so: G2-letni nadrevident v pokoju Franc Ker-vina; 86-letni delavec Matevž Kirbiš; 31-lelna soproga ključavničarja drž. žel. Antonija Povše. — Znani mariborski glasbenik prof. B e r a n se je preselil v Ljubljano, kjer bo deloval na tamošnjem konservatoriju. — Pri »Grafu« se je Število stano-vanjeev pomnožilo na osem bratcev, ki so v noči od sobote na nedeljo na vso moč razgrajali in razsajali. A Mariborski letalski dan uspel Maribor, 3. nov. (Tel. »Slov. listu«.) Kljub deževnemu vremenu se je danes vršil na te-zenskeni letališč letalski miting, ki ga je priredil mariborski aero-klub »Naša krila« s sodelovanjem dveh letal tvrdke Raab-Katzen-stein. Na Tezuu se je zbralo okoli 6000 ljudi, ki so vztrajno sledili poteku mitinga, ki se je začel z enourno zamudo. Radi neurja, združenega z bliskom in gromom, ki je pretilo s pohorske strani, se je program, ki je obsegal devet točk, skrčil na pet točk. Letala so napravila najprej pozdravni polet, nato pa so prišle na vrsto vratolomne akrobacije, ki jih je izvajal letalec Anton Kaab. Akrobacije na krilih letala in pod truplom je mesto napovedanega zračnega akrobata Kellnerja izvajal ob napetem zanimanju občinstva letalec Schtieider iz Berlina. Poslednja točka dnevnega reda je bil skok s padobranom, ki ga je izvršila Hedy Schumannova iz višine 800 m. Z Glavnega trga na Tezno se je vršil pomnožen avtobusni promet. V splošnem so bili udeleženci kljub skrčenemu programu z uspehom letalskega mitinga, ki je bil v vseh ozirih boljši od lanskega, zadovoljni iu so se o poteku zelo pohvalno izražali. Mirtja OSd boys - Sevnica 3-2 Nogometna sekcija šele nedavno ustanovljenega športnega kluba »Sevnica? je včeraj nastopila proti gtarinom Ilirije Sloves, ki ga vSevnicac uživa v provinci je v polni meri upravičilo njegovo moštvo, ki je predveKNO PERILO. Posestnica Marjeta Kolnik na Dolenjski cesti št. 17 ji' sušila preko noči perilo pod kozolcem. Tam je izvohal perilo neznan tat in ga vsega odnesel. Bilo je vredno 1000 Din. TATVINA SUKNJE. Vso zimo bo prav gotovo ta naslov stalni rubrika v časopisju. Zakaj že zdaj tatovi zelo pridno kradejo suknje. Privatni uradnik Stane Sto jan, stanujoč v Tovarniški ulici št 1, je prij;wil da sta mu iz predveže njegovega stanovanja izginila suknja in klobuk, vredna H00 Din Tatvine sumijo nekega neznanega beraču, ki je tedaj priše v hišo in nato brž izginil. POKOPALIŠČE PRI SV. KHIZ1 je bilo tudi včeraj precej živahno, zakaj popoldne je obiskalo grobove svojih pokojnikov mnogo občinstva V prometu do Sv Križa je bilo tudi več avtobusov. — Lepo gesto so napravili pevci Akademskega zbora, ki so včeraj popoldne na starem pokopališču pri Sv. Krištofu zapeli več pesmi v spomin tam počivajočih slovenskih zaslužnih mož. tlsiH-i ,ni SI <- (111JI, Hi.lirml v, ,,(, v tiulnufii Tolftilmu NEVESTA. ŠTEV. 68 (D«leta t>r»x lomk) 1'rckrbUc nI muvo^a-no v-tonnlr«, ker Ml vso ilnt tiiivul n:t bi ath J no! Dveurne tirpd*tnvu! Ob 3 . 5., 7. in H. iiil. Hlno Lluhllniisft! dvor »H.USTRAC!|A < ŠTEV. tO Pretekli teden je izšla oktobrska številka ilustrirane mesečno revije »Ilustracija , ki po svoji vsebini in opremi potrjuie vse vesele uade. ki smo jih z ozirom na to revijo gojili že od vsega pučelka. Ta številka je v glavnem posvečena slavju 120 letnice Ilirije S tegu slavja prinaša poluo slik, predvsem Izredno posrečeno nočno razsvetljavo nudn lje fotografijo oblikovalca nove Ljubljnne, profe sorja Josipa Plečnika. Sledo slike s premiere opere »Bvanda dudakc, kakor običajne serije slik jesen sko mode, aktualnosti z vsega sveta, domači dogodki, serija naših otrok in pozdravov Ilustraciji l)a je tekstni del mnogovrsten in zanimiv, ni treba še posebej poudarjati Vse one, ki le elitne slo venske revije še ne poznajo, opozarjamo. :iuj si je čim preje naroče! Uprava pošlje posamezne š ovil-ke brezplačno na ogled Celoletna naročnina znaši 100 Din. |x»samezne Številke po 10 Din Uprav« revije Ilustracija-., Ljubljana, Kopitarjeva ulic: 6-11. Tužnim srcem sporočamo mesto vsakega posebnega naznanila vsem svojim znancem, prijateliem in ostalim sorodnikom, da nas ie, previden s tolažili svete vere, zapustil naš predragi sin, brat in stric, gospod Dr. PAVEL SKABERNE svetnik apelacijskega sodišča. Zemeljske ostanke nepozabnega rajnkega spremimo v torek dne 5. novembra ob 15'A izpred mrtvaške veže v javni bolrai na pokopališče k Sv. Križu k večnemu počitku. — Sv, maša zadušnica se bo darovala v stolni cerkvi sv, Nikolaja 9 nov. ob 8. Ljubljana - Zagreb, dne 3. novembra 1929 Viktorija Skaberne, prof. vdova mati - Dr. Franc Skaberne, šef prosvete v pokoju; ing. Viktor Skaberne, šefinsppktor oblastne tehn. uprave, brata. Ninka Skaberne, profesorica drž. žensk učiteljišča, sestra. - Bronio, Leon, Luči, Metka, Majda, Peter in Špelca Skaberne, nečaki in nečakinje .Mestni pogrebni zavod v Ljubljani JOS. ©LUP L ubl ana - Stari trg 2 Ns vogalu Trgovina /. manufakturnim blagom — velika izbira oblek lastnega izdelka čeških in domačih tovarn sukna in hla-čevine. Velika »aloga klobukov, čepic in ra/.nega perila — Moje geslo je: ifonro '.Jiado Ml/he cene Priporoča suoio oostilno „pod Tr nčo" najboljših svetovnih znamk v veliki Izbiri zelo poceni. Najnovejši modeli otroških vozičkov od priprostega do nnifinejšega in igrnčni vozički v zalogi Več znamk šivalnih strojev najnovejših modelov, deli iu pueumatika. Ceniki franko. Prodaja na obroke. „TrIbuna" F. ft K.., tovarna dvokoles in otroških vozičkov. I.JUBLJANA. Karlovska ceste št. 4. Med tednom Noč ima svojo moč, vino pa svojo. Obe moči je preskusil pred leti tudi znan ribniški veljak in poštenjak in noč ga je prinesla domov precej pozno zjutraj, ker je morda gredoč zaradi ogromne vinske teže moral večkrat počivati. Doma pa se je nad Ribničana spravila tretja moč, jezik njegove žene. Ta pa se ni sukal in vrtil, ampak je zastal! Jezik je miroval ves dan, kar je našega poštenjaka nagnalo, da je še eno noč poskušal moč noči in silo vinskih duhov. Jezik pa je miroval tudi ves drugi dan. Tretje jutro pa je Ribničan prižgal svetilko in posvetil je v vse omare v ženini sobi. To je vzbudilo ženino radovednost — ženska radovednost je še hujša kot ženska jeza — in iz kota se je oglasilo: Kaj pa iščeš? Mož je z velikim veseljem odgovoril: Tvoj jaazekl Dandanes je pa tako, da niso izgubile svojega jezika samo žene, ampak ga izgubljajo tudi možje. Vsem se namreč tako nekam mudi, da nimajo niti toliko časa več, da bi rekli avtomobil, ampak pravijo le avto. Fotografij ne poznamo več, ampak samo še foto. Na pokopališče se ljudje vozijo z avtobusom, ponekod pa samo še z »busom«. Sreča je, da se vozi tudi »bus« še vedno po štirih kolesih. Za vožnjo z busom pa nihče ne plača 5 dinarjev, ampak samo še 5 »din«. To je cenejše, i|i pa »bus« hitreje vozi, če dobi same »din«-e namesto dinarjev. Veseljaki naroče v pivnici samo en »1« (reci: l[e]), pa je njihovo govorjenje ravno tako neslano kakor če bi ga popili en liter. Škoda, da se ni še udomačila kratica >d« za 'din« Slišalo bi se vendar zelo lepo, če bi rekli, da ie takšno krajšanje besed vredno en »d«. Avtomobili so pa koncem koncev jako lepa iznajdba.. Ne le zato, ker je zelo prijetno gledati z voza ljudi, kako si tišče usta m nosove in kako beže na vse strani v strahu za svojo obleko, ampak zato, ker vozijo ljudi ob delavnikih in ob nedeljah daleč proč od mest. To je važno zlasti za Ljubljano. Ljubljana ima od Tivolija naprej prekrasno hosto, kamor pa ni bilo mogoče več hoditi na sprehod zaradi ljudi. Sedaj ljudi ni več, ker jih pobere avtomobil, zato pa je v tivolski hosti zopet mir. Tivolska hosta je svet zase. V njej raste vse, kar raste na domačih tleh, vode najdeš, kolikor je hočeš, in veveric in šoj se je zopet naselilo v njej. da nisi nikdar čisto sam in zapuščen. Najlepši pa se mi zdi tisti del hoste tam pred Drenikovim vrhom, ki so ga posekali pred nekaj leti, potem pa so ga zasadili s kostanjino. V tisto hosto sem hodil pred leti polegat. Prav pred mojimi očmi je rastel že lep kostanj, prav košat. Takrat pa mi je prišla čudna misel: Zakaj se neki vsako drevo razraste v veje? Ali ne bi bilo lepo in koristno, če bi deblo ostalo deblo, skozi do vrha? Ce drevo posekajo, morajo vse veje oklestiti in silna množina lesa gre v nič. Tu se vidi, da je narava slab gospodar in da še nič ne ve, kaj je racionalizacija. In koliko krasnih umetniških motivov bi našli v taki hosti moderni slikarji, če bi sama lepa, okrogla debla brez vej molela i/, zemlje visoko v nebo! Zguba torej vsepovsod zaradi teli nesrečnih vej, v gospodarstvu in v umetnosti. Če bi jaz imel moč, kakor je nimam, bi takoj ukazal, da morajo vsi ljudje v deželi hoditi vsako pomlad v hoste veje vezat, ker res ni treba vej, ampak samo debla so potrebna in nekaj vredna. Veje bi tesno nrivezali ob deblo, da bi se prirastle, kar je pa vej čez vrh, bi jih pa bilo treba stisniti skupaj tako, da bi se zrastle v novo deblo. Tako sem premišljeval v senci pod kostanjem in kar sem premislil, sem tudi storil. V modnih trgovinah sem namreč že dolgo občudoval lepe palice, kakor jih nosijo plani-narji. Posebno mi je ugajala ena, ki je bila kakor spletena, mogoče pa je bila tudi samo tako izrezljana. Na to palico sem se spomnil in moj načrt je bil takoj narejen. Naslednjega dne sem nesel s seboj v hosto klopčič močnega motvoza. Poiskal sem kostanjev grm, ki je poganjal cel šop dolgih šib. Izbral sem štiri šibe in jih začel plesti v štiri, kar je že nekaj posebnega, kajti plesti v tri zna vsak otrok. Začel sem tik pri korenini in ko sem prišel do vrha, sem z motvozom svojo bodočo ba-harijo krepko povezal in vse vršičke obrezal in potem sem hodil gledat, kaj in kako bo. Bil sem trdno prepričan, da se bodo šibe pod krepkim pritiskom motvoza sprijele in da bo zrastla iz štirih šib ena sama palica-pletenka z enim steblom in z eno kožo in z enim sokom. Prišlo je pa vse drugače. Čez nekaj dni sem opazil, da poganjajo iz zvezanih šib novi vršički, pa ne štirje, ampak kar šest ali osem jih je bilo! No, nič hudega zato, sem si mislil, deblo se bo pa morebiti le zrastlo. Pustil sem palico, naj raste, kakor hoče in rastla je. Čakal sem dve leti in tri, nazaduje me je pa skušnjava premagala, da sem motvoz prerezal. In kaj se je zgodilo? Tam, kjer je motvoz šibe najbolj tiščal, sem opazil neke vdrtine, podobne brazgotinam, šibe so se pa kar razlezle vsaka na svojo plat! Mojih sanj o lepi in močni v štiri spleteni palici z enim samim deblom in z eno samo kožo in skorjo jo bilo konec. Zame zopet dokaz, da ie narava butasta in da nič ne razuma Inseriraiie v »Slovenskem Listu«! Pustil sem kostanjino in sem šel ležat v travo tam nekje pri Drenlkovem vrhu, odkoder je neizrečeno mikaven pogled na ljubljansko barje in na Krim z njegovimi mehkimi obrisi. Blizu mene sla dva hlapca žagala smreko, ki se je razrastla v dve debli. Žagala sla jo ravno na razrastim. Ko sta svoje dele končala, sem šel gledal prerez. Videl sem, ds je imelo vsako deblo svoje obročke in svoje cevke za sokove. Ali ni to čudno? Tedaj pa se mi je nekaj zasvetilo, zakaj iz moje jile-tone palice tu bilo nič. Narava, neumna kakoi je, tega ne da, čeprav bi bilo vendar veliko lepše in pametnejše, da ne bi bilo vse tako razkosano, razdeljeno in razcepljeno kakor je. ampak lepo standardizirano in tipizirano. Kaj jo treba na svetu nn tisoče vrst žuželk? Ene vrsta naj jih bo, pa tista čvrsta 1 Na Čadovi njivi pod Rožnikom so ravno orali, ko sem se vračal iz hoste domov. Za plugom so se majale race, ki so hlastno požirale črve, ki jih je plug obrnil na solnce. Nemarna žival, ki črve žre, še bolj grdi pa ljudje, ki jedo race, in še kako radi jih jedo. Če pa kuharica raco prepara in pogleda v njen želodec, pa nobenega črva ne najde notri! Ali ni tudi to čudno? To skoraj tako izgleda, knkor da bi se črv izpremenil v račji meso, tako da sta raca in črv kar eno. Mo rebiti se motim, ampak videz govori za to, d; sem prišel jaz ob palico-pletenko zato, koši ha šibe ne more požreti. Družba JURIJA" Dunajska cesta št. 46 Premog Drva Telefon: 2820 Koks Leto strahote 1793 Spisal Victor Hugo 46 Pod tem prostorom šele je bila prava temnica, v katero je vodila preprosta luknja sredi poda. Ujetnika so spustili golega z vrvjo, prevezano pod pazduhi. Skozi luknjo so mu metali brano, ako sc je to zdelo sploh potrebno. Skozi njo je vel močan prepih, prostor sam je bolj sličil rovu vodnjaka nego čemurkoli drugemu; na dnu je stala voda. Ledeni piš je bil smrt za ujetnika, ki je čepel doli; za onega zgoraj je pomenil življenje, ker bi se sicer zadušil. Moral pa je v popolnoma temnem prostoru paziti, da ni padel v luknjo, kajti iz te ni prišel več vun. Ako mu je bilo kaj na življenju, je bila luknja zanj neprestana smrtna nevarnost, ako pa se je življenja naveličal, jc bila zanj rešitev. Tu je naše! svoj grob. Na nasprotni strani od prestreline je bil most, od katerega so se ohranili še trije, precej dobro ohranjeni loki. Danes od Torgue-e ni ohranjen noben kamen. j.Tourgue« je okrajšava, pravzaprav se je imenovala ta trdnjava »Tour Gauvain« — Gauvainov stolp. Leta 1793. je bil to utrjeni grad Gauvainov, ki so takrat obvladovali vhod v gozd Fougeres, ki je danes tudi že davno posekan. Pod skalo je tekla voda, ki je bila v juniju čisto izsušena, v januarju pa se izpre-menila v deroč hudournik. V srednjem veku je ta trdnjava bila skoro nepremagljiva. Most, ki so ga bili pozneje prizidali, je pomenil oslabitev. V srednjem veku si prišel do gradu čez globel po majajoči se brvi, ki jo je bilo mogoče s par sekirinimi udarci presekati. Ko so Gau-vaini bili še preprosti plemiči, jim je brv zadostovala, ko so postali marqubi, so brž dali zgraditi mogočen most. Plemiči sedemnajstega in osemnajstega stoletja niso bili več nedostopni in so posnemali kralja v Ver-saillesu. Od mostu dalje, na zapadu, na nasprotni strani gozda, se je dvigala precej visoka planota, ki sc je potem počasi izgubljala v ravnino. Most med trdnjavo in planoto jc nosil na svojih visokih slopih po vsej svoji dolžini in širini poslopje, gradič, kjer se je stanovalo mnogo udobnejše nego v stolpu, la gradič je imel visoka okna z malimi šipami iz češketf-stekla; vmes so se dvigali stebri v višino treh nadstropij. Spodaj so bile sulice in puške, v srednjem nadstropju knjižnica, pod streho žaklji ovsa. Vse skupaj je bilo okorno in obenem imenitno. Orjaški stolp, dvigajoč sc visoko nad gradič na mostu, je bil v svoji mrki okornosti popolno nasprotje mostovneinu gradu, ki bi se bolj prilegal Parizu. Ta gradič je bil s strateškega stališča sploh napaka. Dočim se stolp s strani gozda ni dal zavzeti, ga je bilo zdaj mogoče napasti od planote sem, ki je bila sicer nižja od šestnadstropnega stolpa, pa je peljal z nje v gradič nad globeljo poševno doli z gradiča spustljivi vzdižni most, ki gotovo ni bil nepremagljiva ovira. Knjižnica in shramba nad njo sta bili gradiču nevarni, ker ju je napadalec lahko zažgal. Vendar so se grajščaki zavarovali. V slučaju obsede se je most lahko ločil od stolpa po težkih nizkih železnih vratih, ki so bila vdelana v sredo sedem čevljev debelega zidu, tako da so vrata tvorila pravzaprav nizek, pa debel oblok z odprtino v sredi. Ta vrata so bila v drugem nadstropju stolpa v isti višini z biblioteko, ki je bila istotako v drugem nadstropju mostovnega gradiča. Nadstropja v stolpu samem so bila zvezana po polžastih stopnicah, ki so bile vzidane v debeli zid, odprtine iz njih, oziroma vanje pa so bile čisto nizke ter poševne, tako da si je razbil glavo, kdor je butnil vanje, ne da bi lezel; vrhtega te je za železnimi zaklopnicami čakal branilec. Kakor je bilo v srednjem veku treba mesto zavzeti ulico za ulico, tako si moral tudi osvojiti dvorano za dvorano, stopnišče za stopniščem. Na vrhu je bil stolp pokrit z ogromno kamnito ploščo, na katero si prišel skozi ozek razgledni stolpiček ob strani. Gradič na mostu pa je bil proti planoti zaprt po navzično v globel padajoči steni, s katero se je most enostavno končal; do planote je peljal, kakor že omenjeno, podvižen mostiček. Ako je napadalec s planote zavzel grad na mostu, kar pravzaprav tudi ni bilo povsem lahko, je vdrl v pritlični prostor nad mostom; če je hotel zdaj priti v stolp skozi železna vrata, ki so bila v debelem zidovju med drugim nad- stropjem stolpa in istovišinsko biblioteko nad pritličjem gradiča, je moral skozi polžaste stopnice, ki so skozi ogromni stolpni zid vodile v biblioteko, ki je bila s svojim zadnjim koncem vzidana še v stolp. Od tu je potem mogel v stolp, če je forsiral omenjena železna vrata. Bila so pa ta vrata še zamaskirana po steni, ki je tvorila do stolpa nekako predsobo. Napram gozdu ni bilo v stolp sploh nobenega vhoda, oziroma izhoda. Biblioteka sama je bila lepa pravokotna dvorana po vsej dolžini in širini mosta s šestimi visokimi okni, na vsaki strani po tri, ter s steklenimi omarami v lepi mizarski izdelavi sedemnajstega stoletja, ki so segale do stropa. Med okni so bili kipi na železnih podstavkih. Tu so bile marsikatere redke knjige, med njimi ena, »Evangelij sv. Bartolorneja z razpravo krščanskega filozofa Pantoenusa, v kateri se preiskuje, ali je ta evangelij smatrati apokrifen in ali sta sveti Bartolomej in Natanael ena in ista oseba«. Ta knjiga je bila edinstvena in je ležala na pultu sredi biblioteke. Nad njo je bil istotako veliko podstrešje, polno slame, razsvetljena po šestih podstrešnih oknih. Taka je torej bila Tourgue-a. Nastopil je avgust in čez Francijo je zašumel heroično divji vihar. Dve prikazni sta se pojavili na obzorju: Marat z nožem v prsih in Karlota Corday, obglavljena. Bil je v resnici grozoten čas. V Vandeji so se vstaši, potem ko so izgubili bitko na prostem polju, umaknili zopet v goščavo. Vojska se je izpremenila v neskončne praske v vsakem kotičku. Končni poraz tako zvane velike katoliške kraljevske armade je bil pač zapečaten. Dekret konventa je odposlal v Bretonijo mogunško armado, pri Ancenisu je padlo osemtisoč Vandejcev. Republika jih je zagnala iz Nantesa, Montaigua, Thouarsa, Saumura. Morali so izprazniti Parthenay, Clisson in Chatillon. Pretrpeli so poraze pri Saint-Hilairu, Por-nicu, Fontenayu, Doneu, Lutjonu, Roche-sur-Yonu. S n Olji S Šlo2-2-2" Sfe^s- 51, r Q"=: 1 šnS! S2]Sr- cr'— - > s- _ »re Ob o Z£ o) i a t—i T S5 S ~ — N O ' _ S— B InNPS« nU I n 3 fc^ O g. BpggF* • sfiS-sjl isss^f fes slo" -n — ■ O. P S? n p cr. Ljlisb SIOPOIŽ V Ml sprejme za slufaj smrti in doživetja vse zdrave osebe od 1. do 90. leta in izplača do največ Din 58.000'— na podporah. Zahtevajte brezplačno pristopno izjavo O SALDA-KONTE ŠTRACE - JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD. Oblačila za dame in gospode kupite najceneje pri tvrdki FRAN LUKIČ, LJUBLJANA Stritarjeva ulica Inserirajte v ,Slov. tista'! Priporočam svoj prvovrstni krojaški atelje za gospode in dame. Jože Gregorin, Marmontova ulica 19 na Mirju. NODI PO IZREDNO UGODNIH CENAH ICIKSJIGOVEZNSCA JUGOSLOVANSKE TISKARNE PREJ K. T. D. V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULK>A-6 U. NADSTROPJE $ za leto se dobiva povsod za ceno Hajcesiejši i iBSEČSlii Rimledar časopisni papir se dobi po Din 3-- za kg v JUGOSLOVANSKI TISKARNI, II. nad. Najvarnejše in najboljše naNžtte denar pri v Celju Registrovani zadrugi z neomejeno zavezo v Celju,--v lastni hiši, Cankarjeva ulica 4 (poleg davkarije) Stanje hranilnih vlog nad Din 7?,000.000.-. Obrestna mera najugodnejša. — Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 3000 članov posestnikov z vsem svojim premoženjem. — Posojila na vknjižbo, poroštvo ter zastavo pod najugodnejšimi pogoji. Rentni in invalidni davek plačuje posojilnica tz svojega in ga ne odteguje vlagateljem. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani priporoča Praktični sadjar. Zbirka najvažnejših naukov, pojasnjena s 24 barvanimi prilogami in 92 slikami v besedilu- Spisal M. Humek. Vez. 80 Din. Sadno vino ali sadjevec. Navod, kako ga izdelujemo in kako z njim ravnajmo, da dobimo okusno in stanovitno pijačo. Po lastnih izkušnjah priredil in z 42 podobami pojasnil M. Humek. 10 Din. Sadje v gospodinjstvu. Kratek navod o ravnanju s sadjem, o domači sadni uporabi in o konserviranju sadja in zelenjadi. Priredil M. Humek. 24 Din. Slovenska kuharica. Velika izdaja, ki ima 668 strani in 2508 receptov, 193 slik v naravnih barvah in veliko slik med besedilom. 7 izpopolnjena in pomnožena izdaja. V celo platno vezana 160 Din. Sirarstvo. Spisal Anton Pevc, državni mlekarski inštruktor. 60 Din, vez. 70 Din. Gospodinjstvo. Navodila za vsa v domačem gospodinjstvu važna opravila. Sestavila S. M. Lidvina Purgaj. 40 Din, vez. 60 Din. Špecerijsko m SMniialne blago, umetna gnojila, cemeni m. itd. dobavlja Gospodarska zveza v Lfnblganl L3UDSK9 POSOD registrovana zadruga i neomejeno zavezo u Uubljant obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri. vezane vloge po dogovoru ter brez vsakega odbitka Tudi rentni davek plačuje posojilnica sama. — Svoje prostore ima tik za frančiškansko cerkvijo v lastni palači zidani še pred vojsko iz lastnih sredstev Poleg jamstva ki ga nudi lastna palača, veleposestvo in drugo lastno premoženje, jamčijo pri Ljudski posojilnici kot zadrugi •/ neomejenim jamstvom za vloge vsi člani z vsem svojim premoženjem, ki presega večkratno vrednost vseh vlog Hranilne vloge znašalo nad 160 miliionov dinarjev Miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiimtiiiiii Fnisilarno varni zavod, najbolj vama naložba! mariborske oblasti Centrala: Maribor, Trg Svobode št. 3, tel. 281. Poštna hranilnica 12.363. Podružnica: Celje. Cankarjeva št. 11, nasproti pošte, prej Južnoštajcrska hranilnica. Tel. št. 93. Pošt hran. 10.727. Sprejema vloge - najugodnejše obrestovanje. Dovoljuje vsakovrstna posojila - najugodnejši pogoji. - Za varnost jamči Mariborska oblast z vso svojo davčno močjo in premoženjem. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiniiiiniiiiiiiiuiiuii Popolnoma varno naložite svoj denar v v Ljubljani, r. z. z o. z. na Miklošičevi cesti poleg hotela »Union« Hranilne vloge se obrestujejo Rentni davek od obresti hranilnih vlog, kateri znaša circa pol odstotka obresti, se ne odtegne vlagateljem. Varnost nudijo lastna palača, nadpolovica 'sliiic hotela »Uniona«, hiše in zemljišča. Krediti v tekočem računu. Posojila proti poroštvu, vknjižbi na posestva itd. Denar se naloži lahko tudi po poštnih položnicah. Edini slovenski zaood brez tujega kapitaSa |e Vzajemna zaoarova* * o Ljnbljang, Dnnagska cesti i? Sprejema v zavarovanje: 1. Proti požaru: a) raznovrstne idelane stavbe kakor tudi stavbe med čnsom gradbe b) vse premično blago, mobilije, zvonove in enako: c) poljske pridelke, žito in krmo. 2. Zvonove proti razpoki in prelomu. 3. Sprejema v novoustanovljenem življenskem oddelku zavarovanje na doživetje in smrt, otroške dote, dalje rentna in ljudska zavarovanja v vseh kombinacijah. Skupno premagamo skupne težaoe! Suoji k sunjimi sioMs tenka i. d. i IMIiaii Brzoavi. Gospobanka Miklošičeva cesta 10. Telefon štev. 2057, 2470, 2979. Podružnice: Bled, Celje, Djakovo, Kočevje, Kranj, Maribor, Novisad, Sombor, Split, Šibenik. Kapital in rezerve skupno nad Din 16,000.000—, vloge nad Din 400,000.000'—. Izvršuje vse vrste bančnih poslov pod najugodnejšimi pogoji.