/^UMAR O CD Si o> o o U) £ o o (D >< cu 00 CD fO ^ C fO Ekonomsko ogledalo ISSN 1318-3818 št. 1 / letnik XIX / 2013 Izdajatelj: UMAR, Ljubljana, Gregorčičeva 27 Odgovarja: mag. Boštjan Vasle, direktor Glavna urednica: mag. Ana T. Selan Pri pripravi tekočih gospodarskih gibanj so sodelovali (po abecednem vrstnem redu): Jure Brložnik; Gonzalo Caprirolo Janez Kušar; mag. Urška Lušina Tavčar; mag. Ana T. Selan; Drag Janez Dodič; Marjan Hafner; Matevž Hribernik; Slavica Jurančič; Mojca Koprivnikar Šušteršič; dr. Jože Markič; Helena Mervic; mag. Tina Nenadič; Mitja Perko, mag.; Jure Povšnar; Branka ica Šuc, MSc Uredniški odbor: Lidija Apohal Vučkovič, mag. Marijana Bednaš, dr. Alenka Kajzer, mag. Rotija Kmet Zupančič, Janez Kušar, mag. Boštjan Vasle Priprava podatkov, oblikovanje grafikonov: Bibijana Cirman Naglič, Marjeta Žigman Oblikovanje: Katja Korinšek, Pristop Računalniška postavitev: Ema Bertina Kopitar Tisk: SURS Naklada: 170 izvodov © Razmnoževanje publikacije ali njenih delov ni dovoljeno. Objava besedila in podatkov v celoti ali deloma je dovoljena le z navedbo vira. Kazalo Aktualno...........................................................................................................................................................3 Tekoča gospodarska gibanja..........................................................................................................................5 Mednarodno okolje...........................................................................................................................................................7 Gospodarska gibanja v Sloveniji........................................................................................................................................................8 Trg dela.......................................................................................................................................................................................................13 Cene.............................................................................................................................................................................................................16 Plačilna bilanca.......................................................................................................................................................................................19 Finančni trgi..............................................................................................................................................................................................20 Javne finance...........................................................................................................................................................................................23 Okvirji Okvir 1: Obseg cestnega in železniškega blagovnega prometa.............................................................................10 Okvir 2: Plačilna (ne)sposobnost...................................................................................................................................11 Okvir 3: Izredna izplačila plač ob koncu leta...............................................................................................................15 Statistična priloga.........................................................................................................................................25 Pri pripravi Ekonomskega ogledala so bili upoštevani statistični podatki znani do 4. februarja 2013. S 1. januarjem 2008 je v državah članicah Evropske unije začela veljati nova klasifikacija dejavnosti poslovnih subjektov NACE Rev 2., ki je nadomestila prej veljavno klasifikacijo Nace Rev. 1.1. V Republiki Sloveniji je v veljavo stopila nacionalna različica standardne klasifikacije, imenovana SKD 2008, ki v celoti povzema evropsko klasifikacijo dejavnosti, hkrati pa jo tudi dopolnjuje z nacionalnimi podrazredi. V Ekonomskem ogledalu vse analize temeljijo na SKD 2008, razen ko izrecno navajamo staro klasifikacijo SKD 2002. Več informacij o uvajanju nove klasifikacije je dostopnih na spletni strani SURS http://www.stat.si/skd nace 2008.asp. Vsi desezonirani podatki za Slovenijo v publikaciji Ekonomsko ogledalo so preračuni UMAR, če ni drugače navedeno. Aktualno Gospodarska aktivnost v evrskem območju se je proti koncu leta 2012 še zmanjšala, razmere na finančnih trgih pa so se nekoliko izboljšale. Novembra sta se v evrskem območju znova znižala obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih in vrednost opravljenih gradbenih del, medtem ko je prihodek v trgovini na drobno ostal nespremenjen. Ob koncu leta so se izboljšali nekateri kazalniki razpoloženja (PMI, ESI, BCI), vendar so pričakovanja glede okrevanja ostala nizka. Ob tem se razmere na evropskih finančnih in delniških trgih izboljšujejo, na medbančnem trgu pa ostajajo zaostrene. Podobno kot v preteklih mesecih nekatere druge mednarodne institucije je januarja tudi IMF znižal svoje napovedi rasti za letošnje leto. Evrskemu območju napoveduje 0,2-odstotno krčenje gospodarske aktivnosti. Gibanje kratkoročnih kazalnikov v Sloveniji ob koncu leta kaže na nadaljnje krčenje gospodarske aktivnosti v zadnjem četrtletju 2012. Obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih, ki se je od sredine lanskega leta skromno povečeval, se je novembra močno zmanjšal. Izvoz blaga se je oktobra in novembra sicer nekoliko povečal, a je bil v obeh mesecih pod ravnjo tretjega četrtletja. Od te je bila kljub novembrskemu zvišanju precej nižja tudi aktivnost v gradbeništvu. Realni prihodek v trgovini na drobno se zadržuje na najnižji ravni po letu 2008, nominalni prihodek tržnih storitev pa se je nadalje znižal. Razmere na trgu dela so se ob koncu leta 2012 še zaostrile; novembrsko gibanje plač so zaznamovala izredna izplačila, ki pa so bila najnižja v zadnjih osmih letih. Število delovno aktivnih po statističnem registru se je novembra nadalje zmanjšalo (desez.) in bilo na najnižji ravni po letu 2000, stopnja registrirane brezposelnosti, ki se v lanskih prvih treh četrtletjih ni bistveno spreminjala, pa na najvišji (12,1 % desez.). Povprečna bruto plača na zaposlenega je bila v enajstih mesecih medletno nespremenjena. Zaradi skromnejših izplačil trinajstih plač in božičnic se je, po stagnaciji v tretjem četrtletju, novembra precej znižala, zlasti v javnih družbah, ki so lani izplačale bistveno manj izrednih izplačil plač kot ob koncu leta 2011. Cene življenjskih potrebščin so se lani v Sloveniji zvišale bolj kot v evrskem območju. Podobno kot v celotnem evrskem območju so bili tudi pri nas ključni razlogi za povišano inflacijo dražji energenti (zlasti višje cene tekočih goriv) in višje cene hrane ter storitev. Višjo rast kot v evrskem območju so beležile predvsem cene hrane. K lanskoletni rasti cen so pomembno prispevale davčne spremembe, predvsem višje trošarine na tobačne izdelke, tekoča goriva in alkoholne pijače, v manjši meri pa tudi dvig nekaterih okoljskih dajatev. Lani se je nadaljevalo izboljševanje cenovne in stroškovne konkurenčnosti gospodarstva, ki pa je bilo med najnižjim v evrskem območju. Zaradi nižjega tečaja evra se je izboljšanje cenovne konkurenčnosti nadaljevalo tretje leto zapored, relativno manjše kot v preostalih članicah evrskega območja pa je bilo predvsem zaradi strukture naše zunanjetrgovinske menjave. V devetih mesecih leta 2012 se je, zaradi nižjega tečaja evra in relativnih stroškov dela na enoto proizvoda, nadaljevalo tudi medletno izboljšanje stroškovne konkurenčnosti gospodarstva. Kljub ugodnejšim gibanjem v zadnjih dveh letih Slovenija zaradi izrazitejšega poslabšanja v letih 2008-2009 ostaja v skupini držav evrskega območja in EU z večjim poslabšanjem stroškovne konkurenčnosti v času krize. Zniževanje obsega kreditov domačim nebančnim sektorjem se je ob koncu leta 2012 še okrepilo, neto odplačevanje tujih obveznosti domačih bank pa nadaljevalo. Znižanje obsega kreditov domačim nebančnim sektorjem je bilo v zadnjih dveh mesecih lani največje doslej, skupaj je znašalo skoraj 900 mio EUR. V letu 2012 so se domači nebančni sektorji razdolžili za 1,2 mrd EUR oz. za skoraj 60 % več kot v letu prej. Pri tem se je obseg kreditov podjetjem in NFI lani znižal za 1,6 mrd EUR, gospodinjstvom pa za okoli 190 mio EUR. Neto odplačila tujih zapadlih obveznosti so se proti koncu leta povečala. V enajstih mesecih lani so znašala 3,2 mrd EUR, v obdobju od leta 2009 pa že približno 8 mrd EUR. Po zniževanju vlog gospodinjstev v pretežnem delu lanskega leta, so se te decembra precej zvišale. Na letni ravni se je zato njihov obseg zmanjšal le za okoli 45 mio EUR, obseg vlog države pa za skoraj 290 mio EUR. Obseg slabih terjatev bank je novembra znašal 6,8 mrd EUR. Njihov delež se kljub zvišanju obsega ni povečal, saj so se na podlagi priliva državnih vlog povečale kakovostnejše terjatve bank. Primanjkljaj državnega proračuna je lani po začasnih podatkih znašal 1,1 mrd EUR oz. 3,1 % napovedanega BDP, kar je skladno z rebalansom državnega proračuna. Zaradi ukrepov javnofinančne konsolidacije je bil občutno manjši kot v letu 2011 (za 420 mio EUR oz. 27,5 %), zlasti kot posledica zmanjšanja odhodkov (za 369 mio EUR), nekoliko višji so bili tudi prihodki. K nižjim odhodkom so prispevali predvsem nižji tekoči transferi, ki vključujejo transfere posameznikom, drugim organom oblasti in subvencije. Od prihodkov so bili lani večji nedavčni prihodki in prilivi iz EU proračuna, od davčnih prihodkov pa le prihodki od davkov na blago in storitve. (ü £ (ü ja (ü M ■ö o a tA O ^ (ü >u JŽ o Mednarodno okolje Podobno kot v preteklih mesecih nekatere druge mednarodne institucije je januarja tudi IMF znižal napovedi rasti za največja svetovna gospodarstva in evrsko območje. V primerjavi z jesensko napovedjo je bila močno znižana predvsem napoved za evrsko območje (za 0,4 o. t.), kjer naj bi se gospodarska aktivnost letos skrčila drugo leto zapored (-0,2 %). Svetovna rast bo letos sicer nekoliko višja kot lani, predvsem zaradi hitrorastočih azijskih gospodarstev. Ob tem IMF ugotavlja, da so se razmere na svetovnih finančnih trgih v zadnjem četrtletju lani nekoliko izboljšale. Kljub nekaterim pozitivnim signalom in pričakovanjem pa razpoložljivi kratkoročni kazalniki še ne kažejo na občutnejše okrevanje svetovne trgovine ali industrijske proizvodnje. Tveganja, da bo rast še nižja od napovedane, ostajajo visoka, povezana pa so predvsem z nadaljnjim reševanjem krize v evrskem območju. IMF zato poudarja, da mora EU ohraniti trenutni politični zagon reševanja javnofinančnih problemov v smeri večje fiskalne integracije in uresničevanja enotnega bančnega nadzora. Veliko tveganje za rast predstavljajo tudi ZDA, ki so se zaenkrat izognile fiskalnemu prepadu, urediti pa morajo vprašanje zgornje meje dolga in zagotoviti verodostojno srednjeročno fiskalno konsolidacijo. Slika 1: Gibanje svetovne trgovine in napovedi rasti IMF Svetovna trgovina (desna os) -Svetovna rast -----Razvita gospodarstva -Rastoča gospodarstva a a a Vir: IMF, CPB. Gospodarske razmere v evrskem območju so se v zadnjih mesecih lanskega leta še poslabšale, izboljšali pa so se kazalniki razpoloženja. Novembra sta se znova znižala obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih in vrednost opravljenih gradbenih del (desez.). Prihodek v trgovini na drobno je ostal na ravni preteklega meseca, a je bil nižji kot v povprečju lanskega leta. Vrednosti kazalnikov razpoloženja in gospodarske klime (ESI, BCI) so se v zadnjih dveh mesecih izboljšale na vseh področjih in dosegajo najvišje vrednosti po lanskem juniju. Januarja se je nadaljevalo izboljševanje razmer na finančnih trgih, medtem ko ostajajo razmere na medbančnem trgu zaostrene. Na razpoloženje na trgih državnih obveznic so poleg ukrepov ECB vplivali tudi ukrepi na ravni EU (npr. dogovor glede enotnega bančnega nadzora) in ukrepi makroekonomskih politik posameznih vlad članic evrskega območja. Zahtevane donosnosti obveznic najbolj izpostavljenih držav evrskega območja so se januarja še znižale, saj presegajo 6 % samo še v Grčiji in na Portugalskem. Nekoliko so se povečale donosnosti držav z najboljšo bonitetno oceno AAA, ki ostajajo tik nad najnižjimi ravnmi doslej. Izboljšujejo se tudi razmere na evropskih delniških trgih, kar ponazarja rast glavnih delniških indeksov in zmanjšanje vrednosti kazalnikov negotovosti (Euro Stoxx 50). Razmere na medbančnem trgu ostajajo zaostrene. Ob nadaljnjem poslabševanju posojilnih pogojev se je namreč v zadnjem četrtletju lani kreditna aktivnost na ravni evrskega območja še znižala. Nekateri kazalniki že nakazujejo, da se razmere ne poslabšujejo več,1 banke pa poročajo, da bodo izkoristile možnost za vračilo sredstev iz operacij dolgoročnejšega financiranja ECB.2 Slika 2: Donosnost 10-letnih državnih obveznic Španija Nemčija Medbančne obrestne mere v evrskem območju so se januarja, prvič po 14 mesecih, nekoliko zvišale. Vrednost 3-mesečnega EURIBOR-a se je januarja zvišala na 0,21 %, medletno pa je bila nižja za 102 b. t. Vrednosti 3-mesečnega LIBOR-ja za USD in CHF sta ostali skoraj nespremenjeni (0,31 % oz. 0,02 %), tako kot ključne obrestne mere najpomembnejših centralnih bank (ECB 0,75 %, FED 0,0 %, BoE 0,5 %, BoJ 0,0 %). 1 Razlika med trimesečno obrestno mero Euribor in povprečjem obrestnih mer čez noč (Eonia) se je izničila, kar nakazuje na povečano stopnjo zaupanja na medbančnem trgu. 2 Januarja so banke predčasno vrnile ECB 137,2 mrd EUR iz dveh avkcij dolgoročnejšega financiranja (december 2011 in februar 2012), kjer je bilo bankam skupno odobrenih 1.019 mrd EUR posojil. 125 100 50 -n 25 Januarja se je nadaljevalo zviševanje vrednosti evra proti najpomembnejšim svetovnim valutam. V primerjavi z ameriškim dolarjem se je evro januarja zvišal (1,3 %; medletno 3,0 %) na najvišjo vrednost (1,329 USD za 1 EUR) v zadnjem letu. Njegova vrednost se je zvišala tudi v primerjavi z japonskim jenom (za 7,9 % na 118,34 JPY za 1 EUR), britanskim funtom (za 2,5 % na 0,833 GBP za 1 EUR) in švicarskim frankom (za 1,6 % na 1,229 CHF za 1 EUR). Po zniževanju v jesenskih mesecih so se dolarske cene nafte januarja opazneje zvišale, zniževanje cen neenergetskih surovin pa je bilo decembra prekinjeno. Povprečna dolarska cena nafte Brent se je v zadnjem mesecu zvišala (3,0 %) na najvišjo raven po septembru lani (112,69 USD za sod). Cene nafte, izražene v EUR, so se januarja zvišale za 1,7 % na 84,15 EUR za sod. Cene neenergetskih surovin so se decembra lani, predvsem zaradi rasti cen kovin,3 zvišale za 2,3 % in bile medletno višje za 4,6 %. Kljub temu so bile, po dveh letih visoke rasti, v povprečju leta 2012 nižje za 9,9 %. Po začasnih podatkih pričakujemo januarja nadaljevanje rahle rasti cen neenergetskih surovin. Slika 3: Cene soda nafte Brent in menjalni tečaj USD/ EUR -Cena v EUR (leva os) -Cena v USD (leva os) -Menjalni tečaj USD za EUR (desna os) 1,8 1,6 1,4 , (5 1,2 f^ 1,0 0,6 Vir: ECB, EIA, preračun UMAR. Gospodarska gibanja v Sloveniji Večina kratkoročnih kazalnikov gospodarske aktivnosti seje novembra lani še poslabšala, kar ob nizkih pričakovanjih nakazuje na nadaljnje krčenje gospodarske aktivnosti v zadnjemčetrtletju 2012. Obsegproizvodnje v predelovalnih dejavnostih, ki se je od sredine lanskega leta skromno povečeval, se je novembra močno zmanjšal. Izvoz blaga se je oktobra in novembra sicer nekoliko povečal, a je bil v obeh mesecih pod ravnjo tretjega četrtletja. Od te je bila, kljub novembrskemu zvišanju, precej nižja tudi aktivnost v gradbeništvu. Realni prihodek v trgovini na drobno je novembra ostal na najnižji ravni po letu 2008, nominalni prihodek tržnih storitev pa se je nadalje znižal. Slika 4: Kratkoročni kazalniki gospodarske aktivnosti v Sloveniji -Izvoz blaga -Ind. proiz. predelovalnih dej. -----Vred. opr. del v gradbeništvu -Prih. v trgovini na drobno Vir: SURS, preračuni UMAR. Tabela 1: Izbrani mesečni kazalniki gospodarske aktivnosti v Sloveniji v % 2011 XI 12/ X 12 XI 12/ XI 11 I-XI 12/ I-XI 11 Izvoz1 11,7 -3,8 1,8 2,3 -blago 13,3 -2,0 0,4 1,6 -storitve 4,8 -11,0 8,6 5,8 Uvoz1 11,3 -5,8 -7,8 -1,5 -blago 12,9 -7,5 -10,7 -1,6 -storitve 2,0 6,1 14,7 -0,5 Industrijska proizvodnja 2,2 -4,02 -3,63 0,63 -v predelovalnih dejavnostih 2,1 -4,42 -4,03 -0,43 Gradbeništvo-vrednost opravljenih gradbenih del -25,6 14,92 -20,43 -16,63 Trgovina na drobno - realni prihodek 1,5 0,12 -5,93 -2,03 Storitvene dejavnosti (brez trgovine) - nominalni prihodek 2,8 -0,32 -5,43 -2,43 Viri: BS, Eurostat, SURS, preračuni UMAR. Opombe: 1plačilnobilančna statistika, 2desezonirani podatki, 3delovnim prilagojeni podatki. izvoz blaga se je proti koncu leta 2012 po pričakovanjih upočasnil. Po nepričakovano visoki rasti avgusta je prišlo v jesenskih mesecih do upočasnitve izvoza pri nas in med drugim tudi v Nemčiji in Italiji. Nakazovala sta jo tudi upočasnitev rasti svetovne trgovine in poslabšanje vrednosti kazalnikov pričakovanega izvoza. Pri nas se je vrednost kazalnika pričakovanega izvoza4 v zadnjih 3 Cene kovin so se decembra zvišale za 5,9 %, od poletja pa že za 11,8 %. V tem obdobju so se še zlasti zvišale cene aluminija, kositra in železove rude, rast pa je poganjalo predvsem povečano povpraševanje Kitajske. 4 Po podatkih poslovnih tendenc predelovalnih dejavnosti, kjer anketirana podjetja odgovarjajo, ali v prihodnjih treh mesecih pričakujejo rast ali padec izvoza. dnem treh mesecih leta 2012 v večini pomembnejših panog predelovalnih dejavnosti občutno zmanjšala in padla na najnižjo raven po letu 2009, kar nakazuje negotove obete za rast tudi na začetku letošnjega leta. V enajstih mesecih lani je po naši oceni realni5 izvoz blaga ostal na podobni ravni kot v predhodnem letu (orig.). Slika 5: Nominalni izvoz blaga -Izvoz -Slovenija -Izvoz -Nemčija -----Izvoz -Italija 115 .!5 110 105 5? 95 iu 90 85 ^ 80 75 Slika 6: Nominalni uvoz blaga po namenu 18 08 80 ja j aj j ja j Vir: SURS, Destatis, Istat, preračuni UMAR. Zmanjševanje uvoza blaga se je v drugi polovici leta 2012 še pospešilo. Zmanjševanje uvoza je poleg upočasnitve izvoza po naši oceni predvsem posledica nadaljnjega zmanjševanja domačega povpraševanja. To kažejo podatki o uvozu po namenu, kjer so bila gibanja v letu 2012 v vseh skupinah slabša kot v letu 2011. Uvoz proizvodov za vmesno porabo, ki predstavlja dve tretjini celotnega uvoza blaga, je po precejšnji rasti v letu 2011 v desetih mesecih6 lani medletno stagniral, kar povezujemo z manj ugodnimi gibanji v proizvodnji predelovalnih dejavnosti. V tem obdobju sta bila medletno nižja uvoz proizvodov za široko porabo in uvoz proizvodov za investicije, ki sta v letu 2011 še rasla. Prvi je bil manjši predvsem zaradi manjšega uvoza osebnih avtomobilov in poltrajnih proizvodov, drugi pa zaradi zmanjšanja investicij v stroje in opremo, ki so se v letu 2011 še povečevale. Po naši oceni je bil realni7 uvoz blaga v enajstih mesecih medletno manjši za 3,5 % (orig.). Nominalni izvoz in uvoz storitev sta se proti koncu lanskega leta okrepila (desez.).8 Rast izvoza storitev se je po poletni prekinitvi jeseni nadaljevala predvsem kot posledica krepitve izvoza ostalih poslovnih storitev in skupine drugih storitev.9 Izvoz omenjenih skupin storitev je skupaj 5 Ocena realnega izvoza je narejena na podlagi nominalnega izvoza po zunanjetrgovinski statistiki in cen industrijskih proizvodov proizvajalcev na tujem trgu. 6 Podrobni podatki o strukturi uvoza so razpoložljivi le za deset mesecev leta 2012, podatki o skupnem uvozu pa za enajst. 7 Ocena realnega uvoza je narejena na podlagi nominalnega uvoza po zunanjetrgovinski statistiki in indeksa uvoznih cen. 8 Po plačilnobilančni statistiki. 9 V skupino druge storitve pri desezoniranju vključimo komunikacijske, Pr. za vmesno Pr. za široko Pr. za investicije Uvoz -sikupaj porabo porabo Vir: SURS, preračuni UMAR. z izvozom potovanj prispeval k okrepitvi medletne rasti skupnega izvoza storitev v enajstih mesecih leta 2012 (5,8 %), medletna rast izvoza transporta pa se je v tem obdobju občutno upočasnila. Jeseni se je nadaljevala tudi krepitev uvoza storitev, ki se je občutno povečal predvsem novembra. Kljub temu je bil v enajstih mesecih leta 2012 medletno manjši (-0,5 %), gibanja pa so bila pri vseh skupinah storitev manj ugodna kot v enakem obdobju predhodnega leta. Najmanj ugodna so bila pri uvozu potovanj, kjer se je medletni padec v letu 2012 še poglobil, kar po naši oceni odraža nižjo kupno moč slovenskih potrošnikov. Slika 7: Storitvena menjava - nominalno -Izvoz storitev- skupaj ---------Izvoz potovanj -Uvoz storitev -skupaj ---------Uvoz potovanj ^^ ^^ ^^ Vir: BS, preračuni UMAR. gradbene, finančne, računalniške in informacijske, osebne, kulturne in rekreacijske, državne storitve, zavarovanja ter licence, patente in avtorske pravice. Vse naštete skupaj predstavljajo dobro desetino izvoza storitev in slabo tretjino uvoza storitev. Obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih, ki se je od sredine leta 2012 skromno povečeval, se je novembra močno zmanjšal (desez.). K zmanjšanju je prispeval predvsem padec v srednje nizko tehnološko zahtevnih panogah. Nadalje se je zmanjšal tudi obseg proizvodnje v nizko tehnološko zahtevnih panogah, ki je v letu 2012 padel na raven pred okrevanjem v začetku leta 2010. Obseg proizvodnje v tehnološko zahtevnejših panogah, ki se je povečeval do sredine leta, je od avgusta na podobnih ravneh. K zmanjšanju obsega proizvodnje v tehnološko najmanj zahtevnih panogah, ki so usmerjene bolj na domači trg, prispeva predvsem skromno domače povpraševanje. Prihodki od prodaje na domačem trgu, ki se zmanjšujejo od začetka leta 2011, so bili v enajstih mesecih leta 2012 medletno nižji za 7,9 %. V drugi polovici lanskega leta pa se je upočasnila rast prihodkov od prodaje v tujini, ki so bili v enajstih mesecih medletno višji na trgih izven evrskega območja (7,2 %, -0,5 % v evrskem območju). Okvir 1: Obseg cestnega in železniškega blagovnega prometa Obseg cestnega blagovnega prometa se je zmanjšal tudi v tretjem četrtletju, medtem ko se je v železniškem upadanje ustavilo. Slovenski prevozniki v cestnem blagovnem prometu več kot polovico mednarodnih prevozov opravijo s tremi državami, t. j. z Nemčijo, Italijo in Avstrijo.1 Gospodarska aktivnost, merjena z obsegom proizvodnje predelovalnih dejavnosti, je bila v teh državah v tretjem četrtletju 2012 medletno nižja,2 kar je vplivalo na nižji obseg mednarodnih prevozov naših cestnih prevoznikov (-3,3 %). Prevozi v notranjem prometu, ki so medletno najbolj upadli, so v veliki meri povezani z aktivnostjo v gradbeništvu,3 kjer je bila vrednost opravljenih gradbenih del za 12,7 % nižja. Zmanjševanje obsega prevozov v železniškem blagovnem prometu se je ustavilo (0,4 % desez.), v primerjavi z letom 2008 pa je bil na podobni ravni (-0,3 %). Slika 8: Obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih po tehnološki zahtevnosti panog in prihodki od prodaje po geografski usmerjenosti ---Obseg proizvodnje nizko teh. zaht. panoge ---------Obseg proizvodnje sr. nizko teh. zaht. panoge - Obseg proizvodnje sr. vis. in visoko teh. zaht. panoge 110 .fE 1^105 1 ---Prihodki od prodaje domači trg Prihodki od prodaje tuji trg j 1 / ...............i.... i ^ //■......i i............... V,,..; h" Vir: SURS, preračuni UMAR Aktivnost v gradbeništvu se je novembra lani povečala, a je ostala medletno precej nižja. Ob močnih mesečnih nihanjih aktivnosti se je vrednost opravljenih gradbenih del novembra povečala za 14,9 % in bila za 20,4 % nižja kot v enakem mesecu leta 2011. Glede na predkrizno leto 2008 se je aktivnost najboljznižala v gradnji stanovanjskih stavb,10 nekoliko manj v gradnji nestanovanjskih stavb, najmanj, a še vedno več kot prepolovila pa se je v gradnji inženirskih objektov. Novembrski podatki o pogodbah v gradbeništvu so bili relativno ugodni. Vrednost novih pogodb (tok novih Pri interpretaciji podatka o vrednosti del v stanovanjski gradnji je treba opozoriti, da v te podatke niso vključena manjša podjetja, ki po naših ocenah večji del svoje aktivnosti opravijo v gradnji stanovanjskih stavb. Slika 9: Cestni in železniški prevoz blaga -Cestni (leva os) -Železniški (desna os) 1.100 1.000 900 800 0 0 0 0 Vir: SURS, preračuni UMAR. Tabela 2: Cestni blagovni promet po komponentah 2011 Q3 12/ Q2 12 Q3 12/ Q3 11 Q1-Q3 12/ Q1-Q3 11 Skupaj 3,2 -2,8' -5,9 -1,8 Pravne osebe 10,8 -3,0' -1,1 3,1 Fizične osebe -9,7 -2,1' -16,2 -12,1 Notranji -4,9 -3,6' -20,3 -19,0 Mednarodni 4,5 -0,8' -3,3 1,0 Opomba: 1desezonirani podatki. Vir: SURS, preračuni UMAR. 1 Po podatkih SURS za leto 2011. 2 Za 2,7 %, 7,1 % oz. 0,2 %. 3 Po podatkih SURS so v letu 2011 več kot 36 % vsega prepeljanega blaga v notranjem prometu pomenile rude in kamnine ter nekovinski mineralni izdelki, kjer gre v veliki meri za materiale, ki se uporabljajo v gradbeništvu. Okvir 2: Plačilna (ne)sposobnost V letu 2012 se je nadaljevalo naraščanje števila pravnih in fizičnih oseb z dospelimi neporavnanimi obveznostmi.1 Kratkoročno plačilno nesposobnih2 je bilo približno enako število pravnih oseb kot v letu 2011, njihovi zneski pa so bili za skoraj polovico večji. Največ kratkoročnih neplačnikov je bilo v trgovini in gradbeništvu (v vsaki petina), najvišje povprečne dnevne zneske dospelih neporavnanih obveznosti na pravno osebo pa so beležile pravne osebe iz finančne in zavarovalniške dejavnosti in iz dejavnosti poslovanja z nepremičninami ter gradbeništva. Število fizičnih oseb, ki beležijo kratkoročno plačilno nesposobnost, se je med letom povečevalo in bilo ob koncu lanskega leta (9.157) medletno večje za okrog tretjino, podobno kot njihovi povprečni dnevni zneski dospelih neporavnanih obveznosti. Slika 10: Pravne osebe z dospelimi neporavnanimi obveznostmi nad pet dni neprekinjeno v mesecu in povprečni dnevni zneski dospelih neporavnanih obveznosti, četrtletno, 2008-2012 ■ Povprečno št. pravnih oseb z dospelimi neporavnanimi obveznostmi (leva os) — Povprečni dnevni znesek dospelih neporavnanih obveznosti, mio EUR (desna os) Zaradi insolventnosti3 se je lani nadalje povečalo število izbrisanih poslovnih subjektov iz sodnega registra, število začetih stečajnih postopkov pa se je zmanjšalo. Iz sodnega registra je bilo zaradi insolventnosti izbrisanih 12,9 % več poslovnih subjektov kot v letu 2011, število začetih stečajnih postopkov4 pa se je za podoben odstotek zmanjšalo. Kratkoročna plačilna nesposobnost poslovnih subjektov je običajno prvi korak k insolventnosti, zato so bili v lani začetih stečajnih postopkih predvsem poslovni subjekti iz dejavnosti trgovine, gradbeništva in predelovalnih dejavnosti. V letu 2012 je bilo začetih za skoraj desetino več prisilnih poravnav nad poslovnimi subjekti kot v predhodnem letu. Največ začetih postopkov prisilne poravnave nad gospodarskimi družbami 7.000 6.000 5.000 4.000 2.000 1.000 800 700 600 500 cc 3 400 ■fE > 300 200 100 Vi^AJPES. Tabela 3: Pravne osebe z dospelimi neporavnanimi obveznostmi nad pet dni neprekinjeno v mesecu, december 2012 Področja dejavnosti Število pravnih oseb z dospelimi neporavnanimi obveznostmi v decembru 2012 Rast v % Povprečni dnevni znesek dospelih neporavnanih obveznosti v decembru 2012, v 000 EUR Rast v % Povprečni dnevni znesek dospelih nepor. obveznosti na pravno osebo v decembru 2012, v 000 EUR XII 12/ XII 11 I-XII 12/ I-XII 11 XII 12/ XII 11 I-XII 12/ I-XII 11 C Predelovalne dejavnosti 870 37,0 2,3 93.221 29,0 67,6 107 F Gradbeništvo 1.425 23,0 -6,1 170.488 13,4 32,7 120 G Trgovina; vzdrževanje in popravila motor. vozil 1.461 27,5 1,1 125.602 44,7 65,6 86 H Promet in skladiščenje 406 32,2 -2,5 28.919 -55,5 -10,6 71 I Gostinstvo 528 21,1 -3,6 23.806 13,7 -4,9 45 K Finančne in zavarovalniške dejavnosti 105 20,7 9,4 73.296 271,0 49,5 698 L Poslovanje z nepremičninami 237 38,6 14,2 36.472 30,6 92,7 154 M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 903 51,5 9,5 75.868 -0,3 33,6 84 N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 227 45,5 0,1 23.787 2,3 37,2 105 Ostale dejavnosti (A,B,D,E,J,O-S)1 949 28,5 6,7 54.241 -9,4 104,8 57 SKUPAJ 7.111 31,0 1,2 705.700 12,7 43,7 99 Vir: AJPES. Opomba: A-Kmetijastvo in lov, gozdarstvo, ribištvo; B-Rudarstvo; D-Oskrba z električno energijo, plinom in paro; E-Oskrba z vodo; J-Informacijske in komunikacijske dejavnosti; O-Dejavnosti javne uprave in obrambe; dejavnost obvezne socialne varnosti; P-R-Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti; S-Druge dejavnosti. ravnanje z odplakami inodpadki; saniranje okolja; ■Izobraževanje; Q- Zdravstvo in socialno varstvo; 1 AJPES vodi evidence dospelih neporavnanih obveznosti neprekinjeno več kot pet dni v mesecu iz naslova sodnih sklepov o izvršbi in iz naslova davčnega dolga. Te evidence ne vključujejo ostalih neporavnanih obveznosti iz naslova neplačanih računov med upniki in dolžniki. 2 Kratkoročna plačilna nesposobnost poslovnega subjekta je nesposobnost pravne ali fizične osebe zagotoviti poravnavanje v plačilo zapadlih obveznosti v kratkem roku. 3 Insolventnost je položaj, ki nastane, če dolžnik v daljšem obdobju ni sposoben poravnati vseh svojih obveznosti, ki so zapadle v tem obdobju (trajnejša nelikvidnost), ali postane dolgoročno plačilno nesposoben. 4 Stečajni postopek je oblika prenehanja prezadolženega dolžnika na način, da se v okviru postopka, ki ga operativno vodi stečajni upravitelj ob nadzoru s strani sodišča, unovči celotno premoženje stečajnega dolžnika ter iz nje izoblikuje stečajna masa za plačilo terjatev upnikov. Po koncu stečajnega postopka se pravna oseba izbriše iz sodnega registra. 0 0 in zadrugami je bilo v predelovalnih dejavnostih (več kot tretjina vseh), in sicer v proizvodnji nekovinskih mineralnih izdelkov, pohištva, živil ter izdelkov iz gume in plastičnih mas. Z več kot četrtinskim deležem so jim sledili poslovni subjekti iz dejavnosti gradbeništva. Slika H: Začeti stečajni postopki in izbrisi iz PRS zaradi končanih stečajnih postopkov pri gospodarskih družbah in zadrugah ter samostojnih podjetjih posameznikih v Sloveniji, 2009-2012 Začeti Izbrisi iz stečaji registra zaradi stečaja Skupaj Vir: Začeti Izbrisi iz stečaji registra zaradi stečaja Gospodarske družbe in zadruge Poslovni register Slov^ Samostojni podjetnik posamezniki ■nije. Slika 12: Vrednost opravljenih gradbenih del -----Stanovanjske stavbe -Nestanovanjske stavbe ---------Gradbeni inženirski objekti Vir: SURS, preračuni UMAR. pogodb) se je ob znatnih mesečnih nihanjih novembra okrepila in bila tudi medletno višja. Primerjava zadnjih pet let pa še vedno kaže zmanjšanje vrednosti novih pogodb. Vrednost zalog pogodb (stanje konec meseca) je bila novembra lani medletno le še 2,1 % nižja, kar je znatno manj kot v predhodnih mesecih. Oba kazalnika (nove pogodbe, zaloga pogodb) kažeta povečanje v segmentu gradnje inženirskih objektov. Aktivnost v trgovini je ob koncu leta 2012 ostala nizka. Realni prihodek v trgovini na drobno, kjer se je nadaljevalo zniževanje prihodka v trgovini z neživili,11 je novembra ostal na najnižji ravni po letu 2008. Prihodek v trgovini z živili, pijačami in tobačnimi izdelki se je po močnem septembrskem padcu v naslednjih dveh mesecih nekoliko povečal, vendar je ostal na nizki ravni. Novembra se je povečal tudi prihodek v trgovini z motornimi gorivi, kar pa je po naši oceni posledica živahnejšega trgovanja z ostalimi proizvodi in storitvami, ki jih gospodarske družbe, registrirane v tej dejavnosti, tudi prodajajo.12 Po zmanjševanju od jeseni 2011 se je oktobra in novembra nekoliko povečal prihodek v trgovini z motornimi vozili in njihovimi popravili, a je ostal medletno nižji.13 Nominalni prihodek v trgovini na debelo se je novembra nadalje zmanjšal, v letu 2012 pa je nihal okoli ravni iz konca leta 2011. Slika 13: Prihodek v trgovinskih panogah - Trgovina na drobno, real. Mot. vozila in popravila, real. od tega Motorna goriva, real. - Trgovina na debelo, nom. Vir: SURS, preračuni UMAR. Nominalni prihodek v tržnih storitvah (brez trgovine)14 se je novembra nadalje znižal (desez.), predvsem zaradi občutnega znižanja v prometni dejavnosti. Prihodek prometnih dejavnosti se je novembra povsem približal ravni iz leta 2008, čeprav jo je doslej med vsemi glavnimi tržnimi storitvami edini še presegal.15 Nadalje se je 11 Med temi najbolj v trgovini z gospodinjskimi aparati ter avdio in video zapisi. 12 Npr. trgovsko blago, električna energija, zemeljski plin ipd. 13 Novembra lani je bilo število skupnih prvih registracij osebnih motornih vozil za 10,7 %, prihodek v trgovini z motornimi vozili in njihovimi popravili pa za 4,6 % manjše kot novembra 2011. 14 Gre za dejavnosti H-N po SKD 2008, za katere velja Uredba Sveta (ES) št. 1165/98 o kratkoročnih statističnih kazalnikih. 15 Na znižanje so kazali tudi nekateri drugi medletni kazalniki prometa: nominalni prihodki prometa -1,7 %, prehodi tovornjakov čez cestninske postaje -4,3 % (DARS), izvoz storitev v cestnem prometu -6,6 % (BS), obseg nemške predelovalne dejavnosti -3,3 % (Destatis). 10 znižal tudi prihodek v informacijsko-komunikacijskih storitvah, zlasti zaradi zniževanja prihodka glavnih telekomunikacijskih operaterjev.16 Gostinski prihodek se je ob večjem številu prenočitev, predvsem tujih turistov, novembra povečal, a je bil zaradi mesečnih nihanj ob koncu leta 2012 na podobni ravni kot v začetku leta. Prihodek v strokovno-tehničnih storitvah se, kljub manjši rasti v novembru, zadnje leto močno znižuje, kar povezujemo z nadaljevanjem krize v gradbeništvu. Zaradi zastoja v tej dejavnosti se znižuje obseg arhitekturno-projektantskih storitev. Pod raven iz leta 2008 se je, zaradi lanske šibke gospodarske aktivnosti, zmanjšal tudi prihodek pravno-računovodskih storitev. Slika 14: Nominalni prihodek v tržnih storitvah (brez trgovine) - Skupaj Komunikacijske (J) - Promet in skladiščenje (H) ■ Strokovno-tehnične (M) -----Gostinstvo (I) 75 Vir: Eurostat, preračuni UMAR. Potrošnja gospodinjstev se je po razpoložljivih podatkih kratkoročnih kazalnikov tudi konec leta 2012 znižala. Masa neto izplačanih plač se je v lanskem zadnjem četrtletju nadalje zmanjšala (-1,0 % desez.) in s tem padla na raven prve polovice leta 2009. Nadaljevalo se je tudi zniževanje realnega prihodka v trgovini na drobno brez motornih goriv. Trošenje za trajne dobrine17 se ohranja na nizki ravni. Leta 2012 se je obseg potrošniških posojil nadalje zmanjšal (za 240 mio EUR, v 2011 za 111 mio EUR). Lani se je zmanjšal tudi obseg prihrankov gospodinjstev (za 45 mio EUR). Vrednost kazalnika zaupanja potrošnikov se je januarja drugič zapored izboljšala, a ostaja medletno nižja. Vrednost kazalnika gospodarske klime se je januarja letos še nekoliko izboljšala (desez.), a ostaja medletno nižja. 16 Po njihovih navedbah zaradi zahtev regulacije, zaostrenih makroekonomskih razmer, manjši rasti trga fiksnih širokopasovnih priključkov in cenovne konkurence v mobilni telefoniji. 17 Trošenje za trajne dobrine ocenjujemo na podlagi prihodka v trgovini s pohištvom, gospodinjskimi napravami, gradbenim materialom, avdio in video zapisi v specializiranih prodajalnah, prihodka v trgovini z motornimi vozili, motornimi kolesi, rezervnimi deli, opremo (SURS) ter prvih registracij vozil fizičnih oseb (podatki MIP, ocena UMAR). Slika 15: Kratkoročni kazalniki potrošnje gospodinjstev -Prih.v trg.pohištva, gosp.napr., gradb.mat., avd.-video zapisi(leva os) -Štev. prvih reg. os. avtom. fiz. oseb (leva os) -----Masa izplačanih neto plač (leva os) -Kazalnik zaupanja potrošnikov, desez. (desna os) I....................0 100 90 r^n 80 ^^ Vir: SURS, MIP in preračuni UMAR. Vrednost kazalnika zaupanja se je nekoliko izboljšala v vseh dejavnostih, z izjemo predelovalnih dejavnosti (desez.). Kljub izboljšanju v zadnjih mesecih ostaja v vseh dejavnostih nižja od dolgoletnega povprečja. V vseh tudi število podjetij, ki menijo, da so razmere slabše, kot so bile, presega število tistih, ki menijo da so boljše. Slika 16: Poslovne tendence -Gospodarska klima -----Trg. na drobno -Gradbeništvo 40 Predelovalne dej. Storitvene dej. Potrošniki ° ^^ ^^ ^^ Vir: SURS. ^^ ^^ Trg dela Razmere na trgu dela so se konec leta 2012 nadalje zaostrile, saj sta število delovno aktivnih na najnižji in stopnja registrirane brezposelnosti na najvišji ravni po letu 2000. Število delovno aktivnih po statističnem registru,18 ki se 8 To so zaposlene in samozaposlene osebe brez samozaposlenih kmetov. 70 60 50 40 Tabela 4: Delovno aktivni po področjih dejavnosti Število v 1.000 Sprememba števila 2011 XI 11 X 12 XI 12 2011/ 2010 XI 12/ X 12 XI 12/ XI 11 I-XI 12/ I-XI 11 Predelovalne dejavnosti 184,8 186,6 181,8 181,2 -3.725 -599 -5476 -1.479 Gradbeništvo 67,8 65,0 59,0 58,1 -10.709 -957 -6.906 -8.000 Tržne storitve 342,2 341,7 337,2 336,7 -3.400 -532 -5.007 -3.503 -od tega Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil 109,7 109,5 107,3 107,2 -2.078 -42 -2.314 -1.762 Javne storitve 170,2 171,5 171,3 171,5 1.406 176 -77 1.677 Dej. javne uprave in obrambe, dej. obvezne socialne varnosti 51,4 51,4 50,2 50,2 -661 -27 -1.172 -568 Izobraževanje 64,7 65,5 65,4 65,6 1.145 125 103 866 Zdravstvo in socialno varstvo 54,1 54,7 55,6 55,7 922 78 992 1.379 Drugo 59,0 58,6 57,9 57,6 5.355 -227 -951 -1.715 Vir: SURS, preračuni UMAR. zmanjšuje od konca leta 2008, se je novembra nadalje zmanjšalo (-0,2 % desez.) in ostalo medletno nižje (-2,3 %). Število formalno delovno aktivnih se je zmanjšalo (desez.) v večini dejavnosti, relativno najboljv gradbeništvu, manjše pa je bilo tudi v predelovalnih dejavnostih, tržnih in javnih storitvah. Stopnja registrirane brezposelnosti, ki se v lanskih prvih treh četrtletjih ni bistveno spreminjala, je bila oktobra in novembra nekoliko višja (12,1 %, desez.). Število registriranih brezposelnih oseb se je v zadnjem četrtletju 2012 močno povečalo. Njihovo število se je v prvi polovici lanskega leta nekoliko zmanjšalo, v drugi pa začelo postopno naraščati. Izraziteje se je povečalo predvsem v zadnjem četrtletju (2,6 %, desez.), ko je bilo večje tudi medletno (1,7 %). Konec decembra je njihovo število (118.061 oseb) doseglo najvišjo raven po letu 1999. Decembrsko povečanje je posledica večjega števila prijav v evidenco brezposelnih (31,5 %), predvsem trajnih presežkov in stečajnikov (67,2 %). Slika 17: Desezonirana gibanja na trgu dela Tabela 5: Kazalniki gibanj na trgu dela - Delovno aktivni po SRDAP (leva os) - Registrirani brezposelni (desna os) 200 180 160 120 100^^ 80 60 40 ^ rN rN m v % 2011 XI 12/ X 12 XI 12/ XI 11 I-XI 12/ I-XI 11 Aktivno prebivalstvo -0,1 -0,2 -1,9 -1,5 Formalno delovno aktivni -1,3 -0,2' -2,2 -1,6 Zaposlene osebe -2,4 -0,3 -2,4 -1,5 Registrirani brezposelni 10,1 0,4^ 0,4 -0,9 Povprečna nominalna bruto plača 2,0 -0,6^ -2,4 0,1 -zasebni sektor 2,6 -0,5^ -1,5 0,6 -javni sektor 1,0 -3,5^ -4,1 -0,8 -v tem sektor država 0,0 0,1' -3,7 -2,2 2011 XI 11 X 12 XI 12 Stopnja registrirane brezposelnosti (v %), desezonirano 11,8 11,9 12,1 12,1 Povprečna nominalna bruto plača (v EUR) 1.524,65 1.651,88 1.515,95 1.611,93 -zasebni sektor (v EUR) 1.388,65 1.536,77 1.397,17 1.513,79 -javni sektor (v EUR) 1.778,45 1.867,69 1.733,23 1.791,83 -v tem sektor država (v EUR) 1.801,27 1.810,81 1.728,58 1.743,23 Vir: ZRSZ, SURS, preračuni UMAR. Opomba: 1 desezonirani podatki. Zaradi skromnejših izplačil trinajstih plač in božičnic se je povprečna bruto plača na zaposlenega, po stagnaciji v tretjem četrtletju, novembra nadalje znižala (-0,6 % desez.). Razlog za precejšnje znižanje je najnižja rast novembrske bruto plače na zaposlenega v zadnjih devetih letih (po originalnih podatkih). Plača je ostala na podobni ravni kot mesec prej le v državnem sektorju19 (desez.), v zasebnem in zlasti v celotnem javnem sektorju pa se je znižala. V slednjem se je občutno znižala v javnih družbah (-12,5 %), ki so izplačale bistveno manj izrednih izplačil kot v preteklem letu (-41,2 %). Kljub umiritvi je bila medletna rast bruto plače v teh družbah v enajstih mesecih leta 2012 še vedno nadpovprečna (2,1 %). V tem obdobju se je znižanje plač Vir: SURS, ZRSZ, preračuni UMAR. 19 Od junija 2012 komentiramo podatke o plačah v zasebnem in javnem sektorju (v tem zlasti sektor država), v dejavnostih zasebnega sektorja in dejavnostih javnih storitev pa le izjemoma; za več glej EO 06/12, Izbrane teme - Spremljanje plač in prejemnikov plač v javnem in zasebnem sektorju. 220 Okvir 3: Izredna izplačila plač ob koncu leta Novembrska izredna izplačila plač,1 ki naj bi odražala uspešnost poslovanja podjetij v tekočem letu, so bila najnižja v zadnjih osmih letih. Izplačanih je bilo 63 mio EUR izplačil, pretežno trinajstih plač in božičnic. To je 17,7 % manj kot v letu 2011, glede na leto 2007, ko je bilo teh izplačil največ (126,2 mio EUR), pa so bila prepolovljena. V primerjavi z novembrom 2011 sta bila nižja delež zaposlenih, ki so jih prejeli, in povprečni znesek izplačila, oba pa sta bila nižja v večini dejavnosti. Slika 18: Novembrska izredna izplačila in rast plač ■ Povprečni bruto znesek izrednih izplačil*, v EUR (desna os) • Mesečna rast bruto plače na zaposlenega, v % (leva os) ■ Delež zaposlenih, ki so prejeli izplačila, v % (leva os) 25 10 aR 300 100 Masa izrednih izplačil plač je bila medletno manjša v vseh sektorjih in podsektorjih, najbolj v javnih nefinančnih družbah. Glavnino vseh izrednih izplačil so prejeli zaposleni v nefinančnih družbah (skoraj 92 %), medletno zmanjšanje mase teh pa je bilo 15,3-odstotno. V finančnih družbah je bilo relativno znižanje bistveno večje (-40,0 %), a je njihov delež v masi vseh znašal le 6,8 %. V sektorju država je bil izplačan odstotek vseh izrednih izplačil, glede na leto prej pa so bila nižja za 14,5 %. V zasebnem sektorju, ki je lani izplačal 82,2 % vseh izrednih izplačil, je bila masa medletno nižja za 10,5 % (finančne družbe -54,3 %, nefinančne -6,8 %). V javnem sektorju so glavnino izplačil prejeli zaposleni v javnih družbah (94,1 %; nefinančne 73,1 %, finančne 21,0 %), preostanek pa v sektorju država. Medletno znižanje mase izplačil je bilo bistveno večje v javnih nefinančnih (-45,5 %) kot finančnih družbah (-19,2 %). .......... ^..........4 900 700 pz 500 er Vir: SURS. Opomba: * Za zaposlene, ki so prejeli izredna izplačila. Tabela 6: Novembrska izredna izplačila plač po dejavnostih, 2008-2012 Dejavnost Bruto izredna izplačila za zaposlene, ki so prejeli izredna izplačila, v EUR Delež zaposlenih, ki so prejeli izredna izplačila, v % Sredstva za izredna izplačila, v mio EUR 2008 2011 2012 2008 2011 2012 2008 2011 2012 SKUPAJ 697,58 688,10 597,37 19,9 17,0 16,5 98,3 76,6 63,0 A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo 729,21 585,74 504,68 24,1 28,4 27,4 0,8 0,6 0,5 B Rudarstvo 148,78 731,42 745,21 56,6 50,3 58,0 0,3 1,0 1,1 C Predelovalne dejavnosti 517,62 770,69 767,48 25,0 22,1 20,9 25,2 28,1 25,9 D Oskrba z električno energijo, plinom in paro 1.323,39 1.039,36 645,72 83,0 61,5 53,6 8,4 5,0 2,7 E Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki 865,44 609,02 546,57 42,4 38,4 21,1 3,1 2,1 1,0 F Gradbeništvo 576,06 714,44 679,54 13,8 4,7 4,5 4,6 1,4 1,1 G Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil 673,92 743,58 476,12 16,7 16,2 26,8 11,1 11,0 11,3 H Promet in skladiščenje 528,00 656,63 560,79 53,5 27,2 28,7 10,6 6,1 5,3 I Gostinstvo 620,34 384,36 492,51 7,8 9,7 7,7 1,0 0,7 0,7 J Informacijske in komunikacijske dejavnosti 1.020,06 783,18 1.439,23 29,8 27,7 8,1 6,2 4,3 2,3 K Finančne in zavarovalniške dejavnosti 1.331,02 886,02 736,20 56,9 36,2 27,6 17,9 7,2 4,4 L Poslovanje z nepremičninami 991,40 939,73 736,45 19,5 17,0 16,5 0,7 0,6 0,4 M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 1.010,15 839,77 780,52 17,1 14,1 13,5 5,8 4,2 3,7 N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 300,68 331,03 420,18 21,4 21,7 11,6 1,6 1,7 1,1 O Dejavnost javne uprave,obrambe, soc.varnosti - 65,65 9,69 - 2,6 7,3 - 0,1 0,0 P Izobraževanje - 54,15 36,66 - 9,8 4,8 - 0,3 0,1 Q Zdravstvo in socialno varstvo 361,81 163,80 6,3 7,6 1,1 0,6 R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti 332,18 584,73 539,65 15,9 9,4 6,6 0,5 0,5 0,3 S Druge dejavnosti 1.287,78 960,27 602,02 8,9 8,5 7,4 0,6 0,4 0,2 1 Izredna izplačila plač so izplačila plač po drugih osnovah, uspešnosti poslovanja ipd. ki ne predstavljajo redne mesečne plače, kot so na primer 13. plača, božičnica, plača iz naslova S 20 15 Slika 19: Novembrska izredna izplačila po sektorjih 60 C! 50 !E E 40 (u > o C (5 .S3 30 J^ 20 10 Zasebne Javne nefinančne nefinančne družbe družbe Zasebne finančne družbe Vir: SURS. Javne finančne družbe Sektor država Slika 20: Povprečna bruto plača na zaposlenega 1.900 ro 1.800 'TD .!5 1.700 äE 1.600 3 1.500 :> (S C 'či 1.400 (D (ß 1.300 1.200 "......i- Skupaj Zasebni sektor Javni sektor -v tem sektor država -v tem javne družbe v sektorju država, ki tvori glavnino javnega sektorja, še poglobilo. V zasebnem sektorju je rast v enajstih mesecih lani izvirala le iz nefinančnih družb (0,7 %), saj je bila bruto plača v finančnih družbah medletno nižja (-0,3 %). Medletno nižja je bila v primerljivem obdobju tudi v večini dejavnosti (ob gradbeništvu zlasti storitvenih), njena rast pa se je lani najmanj upočasnila v industriji. Cene Cene življenjskih potrebščin so se lani v Sloveniji zvišale bolj kot v evrskem območju. Povišale so se za 3,1 %20 oz. za 1,0 o. t. več kot v letu 2011, ko je bila v primerjavi z evrskim območjem zabeležena nižja rast. K lanski medletni rasti so največ prispevale višje cene energentov (1,0 o. t.), Slika 21: Rast izbranih skupin cen v Sloveniji in v evrskem območju v letu 2012 (HICP) inflacija Predelana Nepredelana Energija Storitve Ostalo* hrana, hrana alkohol in tobak Vir: Eurostat. Opomba: * Ne-energetsko industrijsko blago. Vir: SURS. Tabela 7: Plače po področjih dejavnosti 0 Merjeno s HICP. Bruto plača na zap., v EUR Sprememba, v % 2011 XI2012 2011/ 2010 XI 12/ X 12 XI 12/ XI 11 I-XI 12/ I-XI 11 Dejavnosti zasebnega sektorja (A-N;R-S) 1.451,57 1.584,95 2,6 8,4 -1,9 0,9 Industrija (B-E) 1.408,91 1.609,96 3,6 10,8 -0,3 1,1 - v tem predelovalne dejavnosti 1.362,79 1.552,82 3,9 10,3 0,5 2,6 Gradbeništvo 1.235,95 1.234,20 2,0 0,7 -6,8 -2,3 Tradicionalne storitve (G-I) 1.349,67 1.460,76 2,7 8,5 -1,7 0,4 Ostale tržne storitve (J-N;R-S) 1.718,65 1.811,81 0,7 7,0 -3,6 -0,3 Dejavnosti javnih storitev (O-Q) 1.750,03 1.692,81 0,0 0,8 -4,0 -2,2 - Dejavnost javne uprave in obrambe, dej. obvezne soc. varnosti 1.784,27 1.747,06 0,3 1,7 -2,6 -1,8 - Izobraževanje 1.733,58 1.646,91 0,2 0,3 -5,8 -3,1 - Zdravstvo in socialno varstvo 1.735,19 1.696,54 -0,7 0,7 -3,0 -1,4 Vir: SURS, preračuni UMAR. 2012 N 0 1.100 hrane21 (0,9 o. t.) in storitev (0,8 o. t.). Podobno kot v celotnem evrskem območju so tudi v Sloveniji na rast cen močno vplivali dražji energenti, še posebejvišje cene tekočih goriv. Vpliv teh je bil, zaradi višjih trošarin ter ohranjanja večjega deleža energentov v strukturi potrošnje gospodinjstev,22 pri nas za 0,4 o. t. večji kot v evrskem območju. Na medletno rast cen so pomembno vplivale tudi cene hrane. Relativno visoko rast so v Sloveniji lani dosegle predvsem cene nepredelane hrane, ki so k medletni inflaciji prispevale 0,7 o. t. (v evrskem območju 0,3 o. t.). Poleg višjih cen energentov in hrane je inflacijo v Sloveniji zaznamovala tudi rast cen storitev, ki je bila v primerjavi z evrskim območjem nekoliko višja in predvsem posledica vpliva enkratnih dejavnikov (odprava subvencij na šolsko prehrano). Na rast cen v letu 2012 so vplivali tudi ukrepi na davčnem področju. Zadnji podatki Eurostata o HICP kažejo, da so davčne spremembe pomembno prispevale k lanskoletni rasti cen in so bile predvsem posledica višjih trošarin na tobačne izdelke, tekoča goriva in alkoholne pijače. Te so skupaj prispevale 0,9 o. t. k lanski medletni rasti cen, dvig nekaterih okoljskih dajatev pa nadaljnjih 0,1 o. t. Gibanje cen industrijskih proizvodov pri proizvajalcih je bilo v letu 2012 umirjeno. Rast cen industrijskih Slika 22: Vpliv davčnih sprememb na medletno rast cen ^^ Vpliv davčnih sprememb (desna os) -HICP -HICP z nespremenjenimi davčnimi stopnjami 8 7 6 5 4 3 2 ■ 0 -1 -2 -3 -4 Vir: Eurostat, preračuni UMAR. Opomba: Vpliv davčnih sprememb je bil izračunan na medletni ravni kot razlika med HICP in HICP z nespremnjenimi davčnimi stopnjami. proizvodov na domačem trgu je bila lani nizka (1,0 %). Na relativno umirjeno rast so vplivale predvsem nižje cene v proizvodnji kovin in kovinskih izdelkov (- 3,0 %; v predhodnih dveh letih so se zviševale) ter višje cene v Tabela 8: Razčlenitev HICP na podskupine - december 2012 Slovenija Evrsko območje kumulativa % utež % prispevek v o.t. kumulativa % utež % prispevek v o.t. Skupaj HICP 3,3 100,0 3,3 2,3 100,0 2,3 Blago 3,7 66,0 2,4 2,4 58,5 1,4 Predelana hrana, alkohol, tobak in tobačni izdelki 4,7 15,4 0,7 2,2 11,9 0,3 Nepredelana hrana 10,0 7,3 0,7 4,4 7,2 0,3 Ne-energetsko industrijsko blago -0,1 28,8 0,0 1,1 28,5 0,3 Ne-energetsko industrijsko blago, trajne dobrine -2,8 10,6 -0,3 -0,2 9,0 0,0 Ne-energetsko industrijsko blago, netrajne dobrine 1,5 8,8 0,1 2,2 8,2 0,2 Ne-energetsko industrijsko blago, poltrajne dobrine 3,3 9,4 0,3 2,8 11,2 0,3 Energija 6,8 14,5 1,0 5,3 11,0 0,6 Električna energija 4,2 2,7 0,1 5,9 2,6 0,2 Plin -8,4 1,1 -0,1 5,9 1,8 0,1 Tekoča goriva 8,8 1,7 0,2 5,4 0,9 0,0 Trda goriva -3,6 0,9 0,0 2,2 0,1 0,0 Daljinska energija 5,0 0,9 0,0 6,8 0,7 0,0 Goriva in maziva 11,0 7,2 0,8 4,6 4,9 0,2 Storitve 2,2 34,0 0,7 1,8 41,5 0,7 Storitve - stanovanje 0,0 3,0 0,0 1,6 10,1 0,2 Storitve - transport 3,2 5,9 0,2 3,6 6,5 0,2 Storitve - komunikacije -1,1 3,5 0,0 -3,8 3,1 -0,1 Storitve - rekreacija, popravila, osebna nega 3,7 13,5 0,5 2,4 14,5 0,3 Storitve - ostale storitve 1,9 8,1 0,2 1,7 7,3 0,1 HICP brez energije in nepredelane hrane 1,8 78,2 1,4 1,6 81,8 1,3 Vir: Eurostat, preračuni UMAR. Opomba: Klasifikacija ECB. 2' Brez alkohola in tobaka. 22 V primerjavi z evrskim območjem (5,8 %) namenja povprečno gospodinjstvo v Sloveniji za tekoča goriva za prevoz in ogrevanje večji delež izdatkov 6 5 4 3 2 le 1 proizvodnji živil (3,4 %). Medletno nižje cene v kovinski industriji so prispevale tudi k nekoliko nižjim cenam industrijskih proizvodov na tujih trgih (-0,2 %). Slika 23: Gibanje cen industrijskih proizvodov pri domačih proizvajalcih na domačem in tujih trgih -PPI (domači) -----Prz.kovin in prz.kovinskih izd.,rz.strojev in naprav (domači) 20 16 12 as 8 4 0 "D (U ----Prz.živil; pijač; tobačnih izd. (domači) - PPI (tuji) Rast uvoznih cen je bila v lanskem letu pri nas za 0,7 o. t. višja kot pri proizvajalcih iz evrskega območja (2,3 %). Poleg višjih cen naftnih derivatov so medletno rast tudi lani zaznamovale predvsem višje cene v proizvodnji živil (5,1 %) ter nižje cene v proizvodnji kovin in kovinskih izdelkov (-2,1 %). Medletno izboljševanje cenovne konkurenčnosti gospodarstva se je lani, zaradi padca tečaja evra, nadaljevalo tretje leto zapored, med članicami evrskega območja pa je bilo med nižjimi. Realni efektivni tečaj, merjen s HICP, ki se je v letu 2011 medletno zniževal predvsem zaradi padca relativnih cen,23 se je lani zniževal zlasti pod vplivom padanja tečaja evra, še posebej do USD, JPY in GBP.24 Novembra in v enajstih mesecih 2012 je bil medletno realno nižji za 1,1 % oz. 1,3 %, kar je manj kot v večini preostalih članic evrskega območja. Relativno manjše izboljšanje cenovne konkurenčnosti Slovenije je bilo predvsem posledica strukture naše zunanjetrgovinske menjave. Slovenija nadpovprečno velik delež menjave realizira z državami evrskega območja, zato je bil vpliv padanja vrednosti evra na našo cenovno konkurenčnost relativno manjši. Slika 24: Realni efektivni tečaji članic evrskega območja, deflacionirani s HICP, v enajstih mesecih 2012 ■ NEER IHICP »REER HICP Vir: ECB, preračuni UMAR. V devetih mesecih leta 2012 se je, zaradi padca tečaja evra in relativnih stroškov dela na enoto proizvoda, nadaljevalo tudi medletno izboljšanje stroškovne konkurenčnosti gospodarstva, ki je bilo manjše kot v večini preostalih članic evrskega območja. Realni efektivni tečaj, deflacioniran z relativnimi stroški dela na enoto proizvoda, ki se je v letu 2011 zniževal predvsem zaradi nižjih relativnih stroškov, je Tabela 9: Indikatorji cenovne in stroškovne konkurenčnosti Medletna rast, v % 2010 2011 q4 11 q1 12 q 12 q3 12 Efektivni tečaj1 Nominalno -2,1 -0,1 0,1 -0,5 -1,3 -1,8 Realno, deflator HICP -1,8 -1,0 -0,5 -0,9 -1,4 -1,2 Realno, deflator ULC -1,6 -2,3 -2,4 -2,8 -3,8 -3,5 Stroški dela na enoto proizvoda, gospodarstvo in komponente Nominalni stroški dela na enoto proizvoda 0,4 -0,6 1,8 0,8 0,7 1,4 Sredstva za zaposlene na zaposlenega, nominalno 3,9 1,6 0,5 1,6 -1,5 -0,6 Produktivnost dela, realno 3,5 2,2 -1,3 0,8 -2,3 -2,0 Realni stroški dela na enoto proizvoda 1,5 -1,6 -0,1 -0,2 0,7 0,4 Produktivnost dela, nominalno 2,3 3,2 0,7 1,8 -2,2 -1,0 Vir: SURS, ECB; preračuni UMAR. Opomba: 1 do 36-tih trgovinskih partneric, po podatkih ECB. 23 Slovenskih v primerjavi s trgovinskimi partnericami. 24 Pa tudi do CNY (kitajskega juana) in KRW (korejskega wona). 2 0 -1 -12 -2 -3 Vir: SURS 4 -5 -6 Slika 25: Realni efektivni tečaji članic evrskega območja, deflacionirani z ULC, v devetih mesecih 2012 ■ NEER hULC »REER ULC 2 z - D Vir: ECB, preračuni UMAR. Slika 26: Realni stroški dela na enoto proizvoda v Sloveniji in EU ^™RULC Slovenija RULC EU -Produktivnost Slovenija -Produktivnost EU Sredstva na zap. Slovenija • Sredstva na zap. EU a a Vir: Eurostat, preračuni UMAR. v lanskih prvih devetih mesecih medletno padel (-3,3 %) tudi zaradi nižjega tečaja evra. Ker so bili zaradi strukture naše zunanje menjave učinki znižanja tečaja evra na stroškovno konkurenčnost relativno manjši, je bilo manjše kot v večini preostalih članic tudi izboljšanje stroškovne konkurenčnosti Slovenije. Po izrazitejšem padcu v letu 2011 (-1,6 %) so se v prvih devetih mesecih lani medletno ponovno povečali realni stroški dela na enoto proizvoda (0,3 %), a je bila njihova rast v EU med nižjimi, v približno tretjini članic pa so se realni stroški dela na enoto proizvoda znižali. Ponovna rast realnih stroškov dela na enoto proizvoda je bila posledica znižanja produktivnosti dela zaradi ponovnega padca gospodarske aktivnosti. Hkrati so se znižala tudi sredstva za zaposlene na zaposlenega kot posledica znižanja plač v javnem sektorju zaradi sprejetja ZUJF, a za malenkost manj kot produktivnost dela. Kljub relativno ugodnejšim gibanjem v zadnjih dveh letih Slovenija zaradi izrazitejšega poslabšanja v letih 2008-2009 ostaja v skupini držav evrskega območja in EU z večjim poslabšanjem stroškovne konkurenčnosti v času krize.25 Slika 27: Realni stroški dela na enoto proizvoda v članicah EU, v devetih mesecih 20 1 226 12 10 8 2 Vir: Eurostat; preračuni UMAR; Opomba: ^deflator BDP. Plačilna bilanca Saldo tekočega računa plačilne bilance, ki je od marca 2012 v presežku, je bil v enajstih mesecih lani medletno višji predvsemzaradivišjegapresežka vmenjavis tujino. Primanjkljaj v bilanci faktorskih dohodkov je bil v tem obdobju nižji, bilanca tekočih transferjev pa se je poslabšala. Saldo menjave s tujino je od začetka leta 2012 nenehno beležil presežek. Medletno višji presežek v blagovno-storitveni menjavi je bil v enajstih mesecih lani posledica manjšega uvoza in skromne rasti izvoza. Pri tem se je občutno skrčil blagovni primanjkljaj, precej višji pa je bil tudi presežek v storitveni menjavi. Primanjkljaj v bilanci faktorskih dohodkov je bil medletno novembra znova nekoliko višji, v enajstih mesecih leta 2012 pa nižji. Na nižji primanjkljaj v obdobju enajstih mesecev je vplival predvsem višji neto priliv dohodkov od dela. Ocenjujemo, da so se lani, zaradi večjega števila dnevnih migrantov na delo v tujino, prejemki od dela 25 Po rasti realnega efektivnega tečaja, deflacioniranega z relativnimi stroški dela na enoto proizvoda, v prvih devetih mesecih leta 2012 glede na povprečje leta 2007 je bila Slovenija med članicami evrskega območja na četrtem mestu, preostalih trinajst članic je zabeležilo njegov padec; po rasti realnih stroškov dela na enoto proizvoda pa je bila med članicami evrskega območja na drugem mestu, v EU (med 26-timi članicami) pa na tretjem. 26 Podatki za prvih devet mesecev 2012 so razpoložljivi za 26 članic. 6 4 0 -2 -4 -6 9 6 3 0 -3 -6 -9 Slika 28: Komponente salda tekočega računa plačilne bilance, v mio EUR ^^ Blagovna menjava ^^m Storitvena menjava Faktorski dohodki Tekoči transferi -Tekoči račun Slika 29: Finančne transakcije plačilne bilance po instrumentih, v mio EUR ^^m Neposredne naložbe ^^m Naložbe v vredn. papirje Finančni derivativi Ostale naložbe -Neto finančni tok uj ja uj Vir : BS, preračuni UMAR. precej povečali. Primanjkljaj dohodkov od kapitala pa je bil večji, kar je večinoma posledica višjih izplačil dividend in drugih dobičkov tujim neposrednim vlagateljem. Ob padajočih donosih so bili manjši tudi neto dohodki od naložb v lastniške vrednostne papirje. Skupna neto plačila obresti so v enajstih mesecih lani znašala 392,4 mio EUR (v enakem obdobju leta 2011 401,3 mio EUR). Nižji primanjkljajv saldu obresti je bil lani predvsem posledica razdolževanja zasebnega sektorja in sprememb Tabela 10: Plačilna bilanca I-XI 12, v mio EUR Prilivi Odlivi Saldo1 Saldo, I-XI 11 Tekoče transakcije 26.525,5 25.683,6 841,9 108,7 -Blagovna menjava (FOB) 19.948,8 20.136,3 -187,5 -819,3 -Storitve 4.675,0 3.053,3 1.621,7 1.348,5 -Dohodki od dela in kapitala 743,0 1.253,2 -510,3 -536,0 -Tekoči transferi 1.158,7 1.240,7 -82,0 115,5 Kapitalski in finančni račun 1.569,4 -2.513,3 -943,8 -636,6 -Kapitalski račun 240,7 -204,0 36,7 -12,6 -Kapitalski transferi 238,7 -203,1 35,6 -8,6 -Patenti, licence 2,1 -0,9 1,1 -3,9 -Finančni račun 1.328,7 -2.309,3 -980,6 -624,0 -Neposredne naložbe 208,2 150,7 358,9 345,7 -Naložbe v vrednostne papirje -235,1 226,9 -8,3 1.898,3 -Finančni derivativi -91,5 57,2 -34,3 -128,2 -Ostale naložbe 1.397,8 -2.744,0 -1.346,2 -2.822,2 -Terjatve 0,0 -2.058,2 -2.058,2 -2.092,8 -Obveznosti 1.397,8 -685,8 712,0 -729,4 -Mednarodne denarne rezerve 49,3 0,0 49,3 82,4 Statistična napaka 101,9 0,0 101,9 527,9 Vir: BS. Opomba: 1Negativni predznak v saldu pomeni presežek uvoza nad izvozom pri tekočih transakcijah ter povečanje imetij pri kapitalskih transakcijah in zunanji poziciji centralne banke. Vir: BS. v strukturi instrumentov zadolževanja državnega sektorja (izdaja zakladnih menic na domačem finančnem trgu). V enajstih mesecih leta 2012 je bil primanjkljaj bilance tekočih transferov (v letu 2011 presežek) predvsem posledica večjih neto plačil ostalih državnih transferov tujini (davki in prispevki) in večjih neto plačil ostalih zasebnih transferov (davki, nagrade in drugo). V enajstih mesecih lani je državni proračun RS do proračuna EU realiziral neto proračunski presežek v višini 280,6 mio EUR (v enakem obdobju leta 2011 307,0 mio EUR). Finančne transakcije s tujino so bile novembra neto odlivne v višini 126,3 mio EUR, v enajstih mesecih lani pa v višini 1.029,9 mio EUR. V enajstih mesecih je neto odliv zasebnega sektorja presegal neto priliv kapitala državnega sektorja in BS. Kapitalski tokovi državnega sektorja so bili predvsem posledica dveh večjih transakcij. Februarja lani je državni sektor odplačal 3-letno obveznico RS 64 v višini 1 mrd EUR, oktobra pa je na ameriškem trgu izdal 10-letno državno obveznico v višini 2,25 mrd USD (1,7 mrd EUR). Dolg BS se je lani znova povečal, zasebni sektor pa se je v tujini nadalje razdolževal. V enajstih mesecih lani se je BS pri Evrosistemu zadolžila v višini 2.077,6 mio EUR, poleg tega je z naložbami v dolgoročne obveznice nekoliko povečala svoje finančno premoženje v tujini. V zasebnem sektorju je tudi lani večina transakcijpotekala preko poslovnih bank, ki so od začetka finančne krize odplačale že 7,8 mrd EUR zunanjega dolga. Finančni trgi Zniževanje obsega kreditov nebančnim sektorjem je bilo decembra 2012 najizrazitejše doslej (580,2 mio EUR). Pretežen del zmanjšanja je bil posledica nadaljnjega razdolževanja podjetij in NFI, nekoliko večje je bilo tudi razdolževanje gospodinjstev, medtem ko so se krediti državi še nekoliko povečali. Obseg kreditov domačih bank domačim nebančnim sektorjem se je v letu 2012 znižal za 1,2 mrd EUR, kar je za skoraj 60 % več kot v letu 2011. Neto odplačila tujih zapadlih obveznosti so se decembra sicer umirila, a so se precej zmanjšale vloge države iz bančnega sistema, medtem ko so se vloge gospodinjstev pod vplivom sezonskih dejavnikov občutneje povečale. Gospodinjstva so tudi ob koncu leta 2012 še naprej zmanjševala obseg kreditov, najetih pri domačih bankah. Decembra se je obseg kreditov gospodinjstvom znižal za okoli 50 mio EUR. Pretežen del zmanjšanja je bil znova posledica razdolževanja v obliki potrošniških kreditov (okoli 35 mio EUR), znižal pa se je tudi obseg kreditov za ostale namene (okoli 15 mio EUR) in drugič lani tudi obseg stanovanjskih kreditov.27 Obseg kreditov gospodinjstvom se je lani znižal za okoli 190 mio EUR, medtem ko se je v letu 2011 povečal za več kot 170 mio EUR. Tako občutna razlika je posledica precejskromnejšega zadolževanja v obliki stanovanjskih kreditov in večjega odplačevanja potrošniških kreditov. Podjetja in NFI so decembra lani še okrepila razdolževanje pri domačih bankah, medtem ko se je v zadnjih dveh mesecih povečalo njihovo zadolževanje na tujem.28 Obseg kreditov se je znižal za več kot 550 mio EUR, pretežno29 pri podjetjih. Obseg kreditov domačih bank podjetjem in NFI se je v preteklem letu znižal za 1,6 mrd EUR, kar je za približno 60 % več kot v letu 2011. Večje znižanje obsega kreditov podjetjem in NFI je posledica skorajdvakrat večjega razdolževanja podjetij, medtem ko je bilo razdolževanje NFI v letu 2012 za 30 % manjše kot v letu 2011. Po relativno močnem zadolževanju podjetij in NFI v tujini Slika 30: Prirast kreditov gospodinjstvom, podjetjem in NFI ter državi ^■Gospodlnjstva^M Podjetja in NFI^M Država -Skupaj 700 600 500 400 300 200 E 100 0 ^ -100 -200 -300 -400 -500 -600 -700 Vir: BS, preračuni UMAR. oktobra lani se je to novembra še povečalo na najvišjo raven po juliju 2011 (95,9 mio EUR). Ročnostna struktura tujega zadolževanja je bila tokrat ugodna. Podjetja so se za 117,5 mio EUR neto zadolžila v obliki dolgoročnih kreditov, kratkoročne kredite pa so neto odplačevala. Po močnem tujem zadolževanju podjetij in NFI v oktobru in novembru, ko so neto tokovi tujih kreditov presegli 170 mio EUR, so se podjetja in NFI v enajstih mesecih 2012 na tujem neto zadolžila za približno 85 mio EUR, kar je sicer za skorajpolovico manjkot v enakem obdobju 2011. Razlike med domačimi in tujimi obrestnimi merami za kredite podjetjem in NFI so v letu 2012 znova pričele naraščati in so bile novembra na ravni 255 b. t. Slika 31: Neto zadolževanje podjetij in NFI v tujini ter razlike med domačimi in tujimi obrestnimi merami ^^m Kratkoročni krediti (leva os) ^^m Dolgoročni krediti (leva os) - Razlika med domačimi in tujimi obrestnimi merami (desna os) 300 350 300 150 100 27 Znižanje tega je bilo skromno. 28 Podatki za tuje zadolževanje se nanašajo na oktober in november. Decembrskih podatkov še ni na voljo. 29 Okoli 90 % tega zneska. 50 Vir:B"S, preračunTUMAR. Banke so novembra znova nekoliko povečale odplačevanje tujih obveznosti. Neto odplačila so znašala približno 350 mio EUR. Tudi tokrat so pretežen del neto odplačil predstavljali dolgoročni viri financiranja (dolgoročni krediti), neto odplačila pa so bila zabeležena tudi pri kratkoročnih kreditih in vlogah. Neto odplačila obveznosti do tujih bank so v enajstih mesecih leta 2012 znašala 3,2 mrd EUR, kar je za približno 70 % več kot v enakem obdobju 2011. V obdobju od leta 2009 so neto odplačila tujih obveznosti znašala že približno 8 mrd EUR. Vloge gospodinjstev so se v pretežnem delu lanskega leta zniževale, decembra pa so se zvišale za več kot 140 mio EUR; vloge države pa so se znižale. Decembrski prirast vlog gospodinjstev je bil najvišji lani. K temu so po naši oceni prispevala tudi izplačila božičnic in trinajstih plač, kljub temu da so bila nižja kot v preteklih letih. Gospodinjstva so okrog dve tretjini sredstev naložila v obliki vlog čez noč, preostanek pa enakomerno v obliki kratkoročnih in dolgoročnih vlog. Visoka decembrska rast vlog gospodinjstev je precej omilila njihovo znižanje na letni ravni (okoli 45 mio EUR, zmanjšal pa se je le obseg kratkoročnih vlog). Po tem ko so oktobra in novembra 0 Slika 32: Neto odplačila tujih obveznosti s strani domačih bank 2.000 Obveznice Vloge Kratkoročni krediti Dolgoročni krediti Skupaj 1.000 500 -1.000 -1.500 Vir: BS^^reračuni UMMAR. vloge države izhajale iz sredstev pridobljenih z izdajo dolarske obveznice, so se decembra znižale za okoli 210 mio EUR. Država je iz bank umikala pretežno vloge čez noč in kratkoročne vloge. Obseg vlog države se je v letu 2012 znižal za skoraj 290 mio EUR, v letu 2011 pa se je še povečal za 170 mio EUR. Obseg slabih terjatev30 se je novembra še nekoliko povečal, njihov delež pa se je znižal za 0,1 o. t. Upad deleža je Tabela 11: Kazalniki finančnih trgov posledica večjega prirasta kakovostnejših terjatev, saj so banke novembrske prilive državnih vlog večinoma naložile pri domačih in tujih bankah. Kljub skromnemu prirastu slabih terjatev se je v zadnjih mesecih nekoliko spremenila njihova struktura. Še naprej se močno krepi obseg nedonosnih terjatev,31 medtem ko se obseg terjatev, razvrščenih v C bonitetni razred, postopoma znižuje. Banke še naprej oblikujejo dodatne rezervacije Slika 33: Delež slabih in nedonosnih terjatev ter oblikovanje oslabitev in rezervacij v slovenskem bančnem sistemu Rezervacije in oslabitve (leva os) -Delež nedonosnih terjatev (desna os) -Delež slabih terjatev (desna os) 17 16 15 14 13 12 11 10 9 # 8 > 7 6 5 4 3 2 1 0 Vir ppodatkov: BS, pr-eračuni UMAR^ Krediti domačih bank nebančnemu sektorju in varčevanje prebivalstva Nominalni zneski, v mio EUR Nominalna rast, v % 31. XII 11 31. XII 12 31. XII 12/ 30. XI 12 31. XII 12/ 31. XII 11 31. XII 11/ 31. XII 10 Krediti skupaj 32.733,9 31.499,1 -1,8 -3,8 -2,3 Krediti podjetjem in DFO 22.065,5 20.491,2 -2,6 -7,1 -4,2 Krediti državi 1.214,9 1.741,2 1,5 43,3 1,4 Krediti gospodinjstvom 9.453,4 9.266,7 -0,6 -2,0 1,8 Potrošniški 2.722,3 2.481,8 -1,4 -8,8 -3,9 Stanovanjski 5.163,6 5.258,9 0,0 1,8 6,7 Ostalo 1.567,6 1.526,1 -1,0 -2,6 -2,7 Bančne vloge gospodinjstev skupaj 15.097,0 15.051,0 1,0 -0,3 1,7 Čez noč 6.440,8 6.478,1 1,4 0,6 3,9 Kratkoročno vezane 4.127,7 4.011,4 0,7 -2,8 -7,7 Dolgoročno vezane 4.521,0 4.555,2 0,5 0,8 8,8 Vloge na odpoklic 7,6 6,2 0,7 -17,6 -19,0 Vzajemni skladi 1.810,6 1.830,0 -0,4 1,1 -11,6 Bančne vloge države skupaj 2.848,9 2.562,5 -7,6 -10,1 6,4 Čez noč 139,7 188,6 -31,2 35,0 117,0 Kratkoročno vezane 694,5 836,3 -8,4 20,4 25,1 Dolgoročno vezane 2.013,3 1.537,0 -1,3 -23,7 -2,0 Vloge na odpoklic 1,4 0,5 -98,0 -61,6 -59,0 Vir: Bilten BS, ATVP, preračuni UMAR. 30 Terjatve, razvrščene v C, D in E bonitetni razred. 31 Terjatve najslabše kakovosti, razvrščene v D in E bonitetni razred. 0 in oslabitve. Te so se tudi decembra lani močno povečale in znašale 470 mio EUR, v celem letu 2012 pa so dosegle okoli 1,5 mrd EUR (za skoraj 30 % več kot leta 2011). 2011. Zmanjšanje je bilo posledica manjših investicijskih odhodkov, saj so investicijski transferi ostali na podobni ravni kot v letu prej. Javne finance Primanjkljaj državnega proračuna je lani po začasnih podatkih znašal 1,1 mrd EUR oz. 3,1 % napovedanega BDP, kar je skladno z rebalansom državnega proračuna. Primanjkljaj je bil za 420 mio EUR oz. 27,5 % manjši kot predhodno leto, predvsem zaradi zmanjšanja odhodkov (za 369 mio EUR), nekoliko višji so bili tudi prihodki (51 mio EUR). Decembra so se, zaradi enkratnega dviga nedavčnih prihodkov (79 mio EUR več medletno) in večjega črpanja EU sredstev, občutno zvišali skupni prihodki. Nadaljevalo se je tudi zmanjševanje odhodkov. Skupni prihodki državnega proračuna so bili v letu 2012 za 58 mio EUR manjši od načrtovanih v rebalansu državnega proračuna. Manj od načrtovanih je bilo predvsem davčnih prihodkov (62 mio EUR), v glavnem zaradi manjših prihodkov od davkov na blago in storitve, manjše pa je bilo tudi črpanje EU sredstev (47 mio EUR). Nedavčnih prihodkov je bilo več od načrtovanih (71 mio EUR). Decembra je bilo iz proračuna EU v državni proračun RS prejetih največ sredstev v letu 2012 (180,5 mio EUR), v evropski proračun pa je bilo najmanj vplačanih (9,8 mio EUR), zato je bil decembrski neto položaj najvišji lani (170,7 mio EUR). Več kot polovico decembrskih prihodkov (53,3 %) so predstavljala sredstva strukturnih skladov (95,9 mio EUR), od tega tri četrtine sredstva Evropskega sklada za regionalni razvoj(71,7 mio EUR). Sredstva Skupne kmetijske in ribiške politike (57,1 mio EUR) so predstavljala manjkot tretjino vseh decembrskih prihodkov iz proračuna EU, sredstva Kohezijskega sklada (16,8 mio EUR) pa le desetino. V letu 2012 smo iz proračuna EU prejeli 841,6 mio EUR oz. 29,4 mio EUR več kot v letu prej. Realizacija črpanja glede na proračun 2012 je bila 80,1-odstotna, glede na rebalans proračuna pa 94,7-odstotna in podobna kot v letu 201 1.32 Za izvajanje Skupne kmetijske in ribiške politike smo v letu 2012 prejeli 267,5 mio EUR, oz. 105,2 % po rebalansu proračuna predvidenih prihodkov (2011 98,2 %), iz evropskih strukturnih skladov 434,8 mio EUR oz. 105,0 % predvidenih prihodkov (2011 102,7 %), iz Kohezijskega sklada pa 107,0 mio EUR oz. 56,1 % predvidenih prihodkov (2011 58,0 %). Skupni odhodki državnega proračuna so bili manjši od načrtovanih v rebalansu za 20 mio EUR. Manj je bilo predvsem tekočih odhodkov (99 mio EUR) zaradi manjše vmesne potrošnje in izdatkov za obresti. Slednji so bili sicer manjši od načrtovanih, vendar 79 mio EUR večji kot v predhodnem letu. Tekoči transferi, ki zajemajo transfere posameznikom, drugim organom oblasti in subvencije, so bili 90 mio EUR večji od načrtovanih v rebalansu, vendar kar 260 mio EUR manjši kot v predhodnem letu. Investicijski odhodki in transferi so bili skladni z načrtovanimi in 81 mio EUR manjši kot v letu Slika 34: Prihodki in odhodki državnega proračuna -Prihodki skupaj -Odhodki skupaj 10,0 Slika 35: Načrtovana in počrpana sredstva iz proračuna EU ■ Sredstva, načrtovana v rebalansu proračuna RS za leto 2012 ■ Sredstva, načrtovana v proračunu RS za leto 2011 ■ Skupaj prejeta sredstva v letu 2012 (januar-december) Skupaj prejeta sredstva v letu 2011 (januar-december) Drugo Skupna kmetijska politika 200 300 V mio EUR Vir: MF, preračuni UMAR. Vir: MF, preračuni UMAR. 32 Realizacija vplačil v proračun EU glede na rebalans je bila v letu 2012 nekoliko nižja (96,7 %) kot v letu 2011 102,9 %). 500 (ü o a (U C >u (U Pomembnejši kazalci 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 Jesenska napoved 2012 Bruto domači proizvod (realne stopnje rasti. v %) 7,0 3,4 -7,8 1,2 0,6 -2,0 -1,4 0,9 BDP v mio EUR (tekoče cene in tekoči tečaj) 34.594 37.244 35.556 35.607 36.172 35.700 35.495 36.129 BDP na prebivalca, v EUR (tekoče cene in tekoči tečaj) 17.135 18.420 17.415 17.379 17.620 17.457 17.327 17.610 BDP na prebivalca po kupni moči (PPS)1 22.100 22.700 20.600 20.800 21.300 BDP na prebivalca po kupni moči (PPS EU 27 = 100)1 88 91 87 85 84 Bruto nacionalni dohodek (tekoče cene in tekoči fiksni tečaj) 33.859 36.262 34.868 35.029 35.670 34.970 34.626 35.235 Bruto nacionalni razpoložljivi dohodek (tekoče cene in tekoči fiksni tečaj) 33.618 35.923 34.693 35.085 35.776 35.099 34.946 35.271 Stopnja brezposelnosti, registrirana 7,7 6,7 9,1 10,7 11,8 11,9 13,1 13,1 Stopnja brezposelnosti, anketna 4,9 4,4 5,9 7,3 8,2 8,3 9,1 9,1 Produktivnost dela (BDP na zaposlenega) 3,5 0,8 -6,1 3,5 2,2 -0,6 0,9 1,4 Inflacija2, povprečje leta 3,6 5,7 0,9 1,8 1,8 2,8 2,2 1,8 Inflacija2, konec leta 5,6 2,1 1,8 1,9 2,0 3,3 1,9 1,8 MENJAVA S TUJINO - PLAČILNO-BILANČNA STATISTIKA Izvoz proizvodov in storitev3 (realne stopnje rasti, v %) 13,7 4,0 -16,7 10,1 7,0 0,1 1,9 4,7 Izvoz proizvodov 13,9 1,8 -17,4 11,9 8,5 -0,3 1,8 5,0 Izvoz storitev 13,2 14,3 -13,7 3,7 1,4 1,9 2,3 3,2 Uvoz proizvod in storitev3 (realne stopnje rasti, v %) 16,7 3,7 -19,5 7,9 5,2 -5,2 -1,0 3,8 Uvoz proizvodov 16,2 3,0 -20,7 8,9 6,1 -5,1 -1,0 3,9 Uvoz storitev 19,7 8,2 -12,0 2,7 -0,3 -5,9 -0,8 3,2 Saldo tekočega računa plačilne bilance, v mio EUR -1.646 -2.295 -246 -209 2 810 1.363 1.142 - delež v primerjavi z BDP, v % -4,8 -6,2 -0,7 -0,6 0,0 2,3 3,8 3,2 Bruto zunanji dolg, v mio EUR 34.783 39.234 40.294 40.723 40.241 41.0445 - delež v primerjavi z BDP, v % 100,5 105,3 113,3 114,4 111,2 Razmerje USD za 1 EUR 1,371 1,471 1,393 1,327 1,392 1,267 1,240 1,240 DOMAČE POVPRAŠEVANJE - STATISTIKA NACIONALNIH RAČUNOV Zasebna potrošnja (realne stopnje rasti, v %) 6,3 2,3 0,1 1,3 0,9 -3,0 -3,6 0,2 - delež v BDP, v %4 52,5 52,6 55,7 57,2 57,8 58,3 57,7 57,7 Državna potrošnja (realne stopnje rasti, v %) 0,6 5,9 2,5 1,5 -1,2 -3,4 -6,9 -1,9 - delež v BDP, v %4 17,3 18,1 20,1 20,7 20,8 20,3 19,1 18,6 Investicije v osnovna sredstva (realne stopnje rasti, v %) 13,3 7,1 -23,2 -13,8 -8,1 -9,0 1,3 1,5 - delež v BDP, v %4 27,8 28,6 23,1 20,1 18,5 17,3 18,0 18,3 Vir podatkov: SURS, Banka Slovenije, Eurostat; preračuni in napovedi UMAR (Jesenska napoved, september 2012). Opombe: 'Merjeno v standardih kupne moči (PPS); 2Merilo inflacije je indeks cen življenjskih potrebščin; 3Plačilnobilančna statistika (izvoz F.O.B. uvoz F.O.B.); z izračunom realnih stopenj je izločen vpliv medvalutnih sprememb in cen na tujih trgih; 4Deleži v BDP so preračunani v tekočih cenah in fiksnem tečaju 2007 (EUR=239.64); 5Konec novembra 2012. Proizvodnja 2009 2010 2011 2010 2011 2012 2010 2011 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 11 12 1 2 3 INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA, medletna rast v % Industrija B+C+D -17,4 6,2 2,2 7,2 7,4 8,7 3,6 0,1 -3,0 0,9 -0,7 0,6 4,3 13,8 13,8 6,5 6,5 B Rudarstvo -2,9 11,0 -8,1 23,7 15,7 -5,6 -9,3 -9,3 -7,9 -10,0 -1,6 -3,0 -2,5 39,7 -6,4 -1,2 -8,4 C Predelovalne dejavnosti -18,7 6,6 2,1 7,3 7,1 9,1 3,7 -0,3 -3,6 0,3 -2,0 -0,9 5,0 12,4 14,6 6,6 6,9 D Oskrba z elektriko, plinom, paro -6,6 1,8 5,0 3,6 7,0 6,9 3,8 5,1 4,0 8,2 12,8 16,1 0,6 17,4 11,0 6,3 3,6 GRADBENIŠTVO2, medletna rast vrednosti opravljenih gradbenih del v % Gradbeništvo skupaj -21,0 -17,0 -25,6 -16,4 -16,2 -25,3 -31,1 -25,4 -20,1 -17,7 -16,4 -12,7 -17,5 -12,2 -20,9 -23,6 -29,7 Stavbe -22,6 -14,0 -39,7 -16,5 -19,2 -41,5 -46,5 -34,3 -35,9 -13,0 -6,7 -18,2 -28,1 -12,4 -25,9 -41,2 -53,1 Gradbeni inženirski objekti -19,9 -18,9 -15,3 -16,2 -14,1 -6,3 -20,7 -20,0 -10,0 -21,2 -20,9 -10,0 -10,3 -12,1 -15,4 2,7 -5,2 PROMET, mio tkm, medletna rast v % Tonski km v cestnem prevozu -9,2 7,9 3,2 9,5 -6,3 -3,2 1,5 3,6 11,7 6,0 -5,3 -5,9 - - - - - Tonski km v železniškem prevozu -24,2 28,2 9,7 32,2 28,2 23,3 10,8 8,5 -1,6 -8,7 -8,0 -5,8 - - - - - TRGOVINA, medletna rast v % Skupni realni prihodek* -13,0 3,6 3,1 4,7 5,8 7,5 3,6 2,9 -0,5 0,6 -4,3 -3,2 9,0 4,1 8,7 9,8 3,9 Realni prihodek v trgovini na drobno -10,6 -0,1 1,4 2,0 1,8 3,4 0,4 2,2 0,2 2,5 -2,7 -1,7 3,6 0,4 4,0 5,5 0,6 Realni prihodek v trgovini z motornimi vozili in popravila motornih vozil -21,7 12,1 6,6 11,8 15,0 15,8 9,9 4,4 -1,9 -2,8 -7,2 -5,7 20,2 14,1 19,2 18,3 9,8 Nominalni prihodek v trgovini na debelo in posredništvu pri prodaji -21,4 1,4 5,8 5,5 3,7 12,2 3,8 4,5 3,4 3,4 -0,6 1,2 4,8 5,3 11,2 15,4 10,4 TURIZEM, medletna rast v %, nova metodologija - prelom časovne serije podatkov v letu 2009 Skupaj, prenočitve -3,4 -1,5 5,3 -2,2 0,4 3,1 6,6 6,6 3,1 0,7 1,2 1,2 -0,8 -1,2 4,9 -1,9 6,7 Domači gostje, prenočitve 2,8 -4,2 0,5 -9,6 -0,3 0,1 0,4 0,8 0,4 -0,5 -4,6 -7,5 -0,5 3,2 0,1 -2,0 2,7 Tuji gostje, prenočitve -8,0 0,7 9,1 3,2 1,0 6,5 11,3 10,2 5,5 2,0 5,1 6,3 -1,1 -5,4 8,6 -1,7 11,0 Nominalni prihodek v gostinstvu -7,8 2,8 3,7 4,2 5,4 5,7 4,7 4,8 -0,3 -0,6 0,5 -0,4 4,5 4,9 7,2 4,9 5,2 KMETIJSTVO Odkup pridelkov, v mio EUR 449,3 454,5 478,9 115,6 137,5 100,4 113,3 125,7 139,5 108,4 110,4 128,4 44,1 47,7 32,9 30,5 36,9 POSLOVNE TENDENCE (vrednost kazalnika**) Kazalnik gospodarske klime -23 -9 -7 -6 -8 -7 -4 -6 -10 -12 -16 -19 -8 -9 -7 -7 -6 Kazalnik zaupanja v predelovalnih dejavnostih -23 -1 0 2 1 3 3 -1 -7 -6 -11 -14 -1 -1 3 3 3 v gradbeništvu -50 -57 -46 -56 -53 -53 -46 -44 -43 -41 -44 -39 -53 -56 -56 -51 -51 v storitvenih dejavnostih -14 -3 1 -2 -2 0 3 3 -4 -8 -8 -14 -1 -1 0 -2 3 v trgovini na drobno -12 7 8 11 10 6 12 1 12 6 4 2 8 11 7 12 -1 potrošnikov -30 -25 -25 -27 -26 -27 -25 -25 -24 -26 -36 -39 -24 -27 -26 -28 -26 Vir podatkov: SURS. Opombe: 'Le za podjetja z dejavnostjo oskrbe z energijo; 2V raziskovanje so zajeta vsa večja gradbena podjetja, ter še nekatera negradbena podjetja, ki izvajajo gradbeno dejavnost; *Skupaj trgovina na drobno, trgovina z motornimi vozili in vzdrževanje le-teh ter trgovina na drobno z motornimi gorivi; **desezonirani podatki SURS. 2011 2012 2013 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 3,3 4,3 3,1 -1,5 -1,5 2,8 -1,9 0,6 -8,0 1,3 4,4 -2,3 3,3 -3,2 -1,9 4,3 4,3 -5,5 7,1 -3,6 - - -4,7 -22,1 0,2 -8,5 -17,3 -1,7 -6,0 -2,5 -16,3 5,9 -11,5 -21,2 -7,4 10,3 -6,4 -5,2 2,0 -5,4 1,8 -18,6 3,2 4,9 3,1 -1,9 -2,4 3,0 -2,6 -0,5 -8,2 1,0 3,2 -2,7 3,3 -4,5 -4,2 2,6 2,8 -6,8 6,7 -4,0 5,7 3,2 2,4 4,4 11,8 -0,4 4,7 13,1 -4,0 3,4 16,2 5,2 5,7 9,5 24,0 22,6 16,3 9,8 11,8 2,3 -27,0 -29,3 -36,2 -27,0 -31,2 -17,5 -25,4 -9,6 -24,6 -24,4 -26,6 -5,0 -14,5 -23,2 -10,9 -19,4 -14,4 -5,2 -21,4 -20,4 - - -37,9 -48,0 -52,8 -36,0 -36,7 -30,0 -33,3 -28,6 -44,5 -31,1 -31,0 27,6 -7,2 -15,6 4,4 -23,9 -11,9 -18,6 -34,6 -16,7 - - -19,0 -16,6 -25,9 -21,2 -28,0 -9,7 -21,0 0,7 -7,0 -18,1 -22,8 -22,0 -18,6 -26,5 -17,0 -17,1 -15,7 1,2 -15,0 -21,8 - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - 3,4 6,0 1,4 0,0 6,3 2,4 0,7 -0,5 -1,8 2,6 1,0 -1,8 -4,0 -5,2 -3,7 -0,6 -3,7 -10,2 -3,4 -5,4 - - 0,3 1,8 -0,9 -1,1 5,6 2,1 0,5 1,3 -1,1 4,0 3,5 -0,1 -3,5 -3,1 -1,5 -0,6 -0,8 -6,5 -4,1 -5,8 - - 9,8 14,0 5,9 2,2 8,0 3,0 1,3 -3,6 -3,4 -0,1 -3,5 -4,8 -5,1 -8,8 -7,7 -0,6 -10,6 -17,5 -1,9 -4,6 4,2 6,2 1,1 -0,3 8,5 5,6 5,7 5,6 -0,9 8,6 3,9 -0,9 0,1 0,4 -2,3 7,2 2,8 -5,6 4,2 -3,1 - - 13,6 -4,2 10,6 4,1 7,0 9,8 1,9 7,0 1,2 0,2 -0,3 2,4 -0,9 7,9 -1,9 1,3 2,5 -1,4 -3,5 9,3 - - 9,3 -3,0 -3,4 -3,7 2,1 7,3 -2,9 8,6 -3,3 -0,3 -3,3 2,8 -14,3 -1,6 0,9 -9,9 -4,1 -9,8 -6,6 -8,1 - - 17,2 -5,0 21,6 9,7 10,0 11,2 5,5 5,2 5,8 0,6 4,5 1,9 9,4 14,1 -3,7 8,4 6,3 3,1 -1,3 28,2 - - 7,0 0,5 6,8 2,1 4,7 7,6 -1,5 0,2 0,5 0,3 -3,6 1,4 -1,0 2,5 0,0 1,1 0,6 -3,0 -3,9 0,4 - 36,9 39,6 36,8 42,2 39,8 43,7 48,9 44,0 46,7 34,3 35,1 39,0 37,0 38,3 35,1 47,2 37,9 43,3 47,1 41,0 -4 -3 -5 -5 -7 -6 -10 -10 -11 -12 -12 -12 -16 -14 -17 -16 -19 -21 -23 -22 -17 -16 5 3 1 0 -1 -1 -8 -7 -5 -3 -6 -8 -10 -11 -13 -12 -14 -15 -17 -14 -10 -12 -49 -44 -45 -46 -43 -42 -42 -45 -41 -43 -40 -40 -45 -43 -43 -41 -36 -40 -42 -41 -35 -30 4 2 3 3 5 2 0 -2 -9 -11 -9 -5 -8 -7 -10 -11 -14 -17 -20 -19 -15 -13 10 15 12 1 -11 12 13 14 10 6 7 6 8 2 3 1 0 4 -2 -3 -2 0 -26 -25 -23 -24 -27 -23 -26 -26 -20 -27 -26 -26 -38 -33 -37 -36 -35 -45 -39 -38 -35 -30 Trg dela 2009 2010 2011 2010 2011 2012 2010 2011 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 11 12 1 2 FORMALNO AKTIVNI (A=B+E) 944,5 935,5 934,7 933,8 934,8 936,8 937,5 931,1 933,3 926,6 923,7 915,2 937,2 929,0 936,0 937,3 FORMALNO DELOVNO AKTIVNI (B=C+D)' 858,2 835,0 824,0 835,4 829,3 821,9 828,4 823,9 821,7 812,7 816,5 809,1 833,4 819,0 820,9 821,7 V kmetijstvu, gozdarstvu, ribištvu 37,9 33,4 38,8 34,0 33,3 38,0 40,1 38,8 38,0 35,2 37,8 37,4 33,3 33,1 38,0 38,0 V industriji in gradbeništvu 306,9 287,3 272,9 287,0 281,9 273,7 274,2 272,7 271,0 265,4 266,3 263,1 283,9 276,0 274,4 273,6 - v predelovalnih dejavnostih 199,8 188,6 184,8 188,1 186,8 184,1 184,7 184,4 186,2 184,6 184,1 182,5 187,9 184,1 183,9 184,3 - v gradbeništvu 86,8 78,5 67,8 78,6 75,0 69,7 69,3 67,9 64,4 60,5 61,6 60,1 75,8 72,1 70,7 69,5 V storitvah 513,4 514,3 512,3 514,3 514,1 510,2 514,1 512,4 512,7 512,1 512,4 508,6 516,1 509,9 508,5 510,1 - v javni upravi 51,5 52,0 51,4 52,1 51,8 51,2 51,5 51,4 51,3 50,9 51,2 50,8 52,0 51,5 51,2 51,2 - v izobraževanju, zdravstvu in socialnem varstvu 113,8 116,7 118,8 116,3 118,0 117,8 118,8 118,5 120,1 120,7 121,6 120,3 118,5 117,7 117,3 117,8 ZAPOSLENI (C)1 767,4 747,2 729,1 747,0 740,6 728,1 731,9 728,9 727,4 720,9 722,7 716,2 744,6 730,5 727,3 727,8 V podjetjih in organizacijah 699,4 685,7 671,8 685,7 681,3 671,4 673,9 671,3 670,7 666,4 667,4 661,4 684,8 673,0 670,7 671,3 Pri fizičnih osebah 67,9 61,5 57,2 61,4 59,3 56,7 58,0 57,6 56,6 54,5 55,4 54,8 59,8 57,6 56,6 56,6 SAMOZAPOSLENI IN KMETJE (D) 90,8 87,8 94,9 88,3 88,7 93,8 96,5 95,0 94,4 91,8 93,8 92,9 88,8 88,5 93,5 93,8 REGISTRIRANI BREZPOSELNI (E) 86,4 100,5 110,7 98,4 105,5 114,9 109,1 107,2 111,6 114,0 107,2 106,1 103,8 110,0 115,1 115,6 Ženske 42,4 47,9 52,1 47,8 50,2 52,9 50,9 51,1 53,3 53,2 51,0 50,9 49,5 51,2 53,2 53,2 Mladi (do 26. leta) 13,3 13,9 12,9 12,4 15,1 14,5 12,6 11,3 13,4 12,7 10,8 10,1 15,1 14,4 14,7 14,7 Starejši od 50 let 26,2 31,4 39,0 31,1 34,5 40,1 39,1 38,7 38,2 39,2 38,1 37,4 33,0 38,9 40,2 40,2 Brez strokovne izobrazbe 34,1 37,5 39,5 36,6 38,2 41,6 39,2 38,1 39,3 41,0 39,2 37,8 37,5 39,9 41,6 41,9 Brezposelni več kot 1 leto 31,5 42,8 50,2 44,0 47,2 48,7 48,6 49,6 53,8 57,2 55,1 54,5 47,5 47,4 48,6 49,0 Prejemniki nadomestil in pomoči 27,4 30,0 36,3 29,3 29,7 39,7 36,4 34,9 34,4 37,8 33,2 31,5 29,7 31,2 39,2 40,2 STOPNJA REG. BREZP., (E/A, v %) 9,1 10,7 11,8 10,5 11,3 12,3 12,2 11,5 12,0 12,3 11,6 11,6 11,1 11,8 12,3 12,3 Moški 8,3 10,1 11,4 9,7 10,7 12,0 11,9 10,9 11,3 11,9 11,1 11,0 10,4 11,4 12,0 12,0 Ženske 10,2 11,6 12,4 11,5 12,1 12,6 12,5 12,3 12,7 12,7 12,3 12,3 11,9 12,4 12,7 12,7 TOKOVI REGISTRIRANE BREZPOSELNOSTI 30,4 13,3 2,7 -0,3 12,1 3,9 -6,9 0,0 5,7 -1,9 -5,2 -0,2 1,1 6,2 5,1 0,5 Novi brezposelni iskalci prve zaposlitve 17,0 16,8 14,4 2,8 8,7 3,2 2,0 2,7 6,5 2,4 1,9 3,0 1,4 0,9 1,3 1,0 Izgubili delo 90,5 83,5 82,2 18,5 28,6 24,4 16,8 18,7 22,3 22,6 17,9 20,9 8,2 13,2 11,8 6,0 Brezposelni dobili delo 48,6 57,0 61,0 15,5 14,5 17,5 17,2 13,4 12,9 17,3 14,0 13,5 4,9 4,7 5,8 4,9 Drugi odlivi iz brezposelnosti (neto) 28,5 29,9 32,8 6,0 10,7 6,2 8,5 8,0 10,2 9,6 11,1 10,7 3,6 3,3 2,2 1,6 Potrebe po delavcih2 161,3 174,6 194,5 45,9 46,5 45,5 52,9 52,3 43,8 44,9 41,2 46,8 14,7 14,3 15,2 14,3 Od teh za določen čas, v % 78,1 80,7 81,7 82,2 80,0 81,5 81,0 82,8 81,4 82,9 83,4 84,0 80,4 78,1 80,9 81,7 DELOVNA DOVOLJENJA ZA TUJCE za določen čas 54,9 41,6 35,6 40,7 39,4 38,0 35,5 34,7 34,3 34,2 34,4 33,9 39,4 38,5 38,3 38,1 Od vseh formalno aktivnih, v % 5,8 4,4 3,8 4,4 4,2 4,1 3,8 3,7 3,7 3,7 3,7 3,7 4,2 4,1 4,1 4,1 NOVE ZAPOSLITVE 111,4 104,1 118,3 27,9 27,5 27,3 27,3 26,3 37,4 30,8 27,3 26,9 8,8 7,8 10,0 7,6 Viri podatkov: SURS, ZRSZ, ZPIZ. Opombe: 'Z januarjem 2005 je SURS prešel na novo metodologijo ugotavljanja formalno delovno aktivnega prebivalstva. Novi vir podatkov za zaposlene in samozaposlene razen kmetov je Statistični register delovno aktivnega prebivalstva (SRDAP), podatki o kmetih pa so napovedani s pomočjo ARIMA modela na osnovi četrtletnih podatkov o kmetih iz Ankete o delovni sili; 2Po ZRSZ. 2011 2012 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 937,1 938,4 937,7 936,3 931,7 930,0 931,5 935,3 934,5 930,1 927,5 927,1 925,4 926,0 923,7 921,3 917,4 914,5 913,8 918,0 916,5 823,1 826,9 829,0 829,2 824,2 823,0 824,5 824,4 823,4 817,3 811,6 812,0 814,5 816,9 816,9 815,7 810,5 808,4 808,3 807,1 805,0 38,1 40,1 40,1 40,1 38,9 38,8 38,8 38,1 38,1 37,9 35,2 35,1 35,3 37,7 37,8 37,9 37,2 37,4 37,6 37,5 37,4 273,1 273,5 274,7 274,4 272,6 272,8 272,7 273,5 272,1 267,4 265,4 264,7 266,1 266,6 266,6 265,7 264,0 263,2 262,2 261,1 259,5 184,3 184,3 185,1 184,6 183,8 184,0 185,2 186,8 186,6 185,1 184,6 184,6 184,6 184,4 184,2 183,8 182,9 182,5 182,1 181,8 181,2 68,9 69,1 69,4 69,4 68,4 68,4 67,0 66,2 65,0 62,1 60,7 59,9 61,0 61,7 61,8 61,4 60,5 60,2 59,6 59,0 58,1 511,9 513,3 514,3 514,7 512,7 511,4 513,1 512,8 513,2 512,0 510,9 512,2 513,1 512,6 512,5 512,1 509,3 507,9 508,5 508,5 508,1 51,2 51,5 51,6 51,6 51,4 51,5 51,2 51,3 51,4 51,2 50,8 50,9 50,9 51,1 51,2 51,2 50,8 50,8 50,7 50,2 50,2 118,3 118,6 118,9 119,0 118,2 118,1 119,3 119,8 120,2 120,3 119,9 120,8 121,5 121,6 121,7 121,4 120,3 119,8 120,8 121,1 121,3 729,0 730,5 732,5 732,6 729,0 728,1 729,7 730,1 729,0 723,0 719,6 720,3 722,7 723,0 723,1 722,1 717,7 715,6 715,2 713,7 711,6 672,1 672,9 674,3 674,4 671,1 670,5 672,2 672,7 671,9 667,6 665,2 666,1 667,9 667,7 667,7 666,7 662,8 660,9 660,5 659,2 657,7 56,9 57,6 58,2 58,2 57,9 57,5 57,4 57,4 57,0 55,5 54,5 54,2 54,8 55,3 55,4 55,3 55,0 54,7 54,7 54,5 53,9 94,1 96,4 96,5 96,6 95,1 95,0 94,8 94,3 94,5 94,3 91,9 91,8 91,8 93,9 93,8 93,6 92,8 92,8 93,1 93,4 93,4 113,9 111,6 108,6 107,1 107,6 107,0 107,0 110,9 111,1 112,8 116,0 115,0 110,9 106,8 106,8 105,6 106,9 106,1 105,4 110,9 111,5 52,4 51,8 50,7 50,2 50,9 51,0 51,3 53,5 53,4 53,2 54,2 53,4 52,0 51,7 50,9 50,5 51,2 50,9 50,5 53,3 53,3 14,1 13,4 12,5 11,9 11,5 11,1 11,2 13,6 13,5 13,2 13,2 12,9 12,0 11,4 10,7 10,3 10,2 10,1 10,1 14,2 14,0 39,9 39,4 39,1 38,8 38,9 38,8 38,4 38,2 37,9 38,4 39,6 39,4 38,6 38,5 38,1 37,7 37,9 37,4 37,1 37,0 37,1 41,2 40,1 39,1 38,4 38,1 37,9 38,3 38,7 39,0 40,1 41,4 41,6 40,0 40,0 39,0 38,4 38,2 37,7 37,5 38,3 38,7 48,7 48,8 48,6 48,5 48,8 49,6 50,4 51,8 52,9 56,7 58,0 57,3 56,3 55,4 55,0 54,7 54,6 54,6 54,3 54,3 53,6 39,8 37,5 36,4 35,3 35,2 35,1 34,4 33,9 33,7 35,5 38,5 38,3 36,7 34,2 33,4 31,9 32,1 31,4 31,2 31,5 31,9 12,2 11,9 11,6 11,4 11,5 11,5 11,5 11,9 11,9 12,1 12,5 12,4 12,0 11,8 11,6 11,5 11,7 11,6 11,5 12,1 12,2 11,9 11,5 11,2 11,0 11,0 10,9 10,8 11,1 11,2 11,6 12,1 12,1 11,6 11,3 11,0 10,9 11,0 11,0 10,9 11,4 11,6 12,5 12,3 12,1 12,0 12,2 12,3 12,3 12,7 12,7 12,7 13,0 12,8 12,5 12,4 12,2 12,2 12,4 12,4 12,3 12,9 12,9 -1,7 -2,4 -2,9 -1,6 0,5 -0,6 0,1 3,9 0,2 1,7 3,2 -0,9 -4,2 -1,8 -2,3 -1,2 1,3 -0,8 -0,6 5,4 0,6 0,9 0,7 0,7 0,7 0,6 0,7 1,4 4,4 1,3 0,8 0,8 0,7 0,8 0,7 0,6 0,6 0,8 0,8 1,4 6,3 1,8 6,6 5,4 5,6 5,7 6,4 5,7 6,6 6,9 7,1 8,2 10,6 6,1 5,9 6,5 5,8 5,6 8,0 5,6 7,3 8,4 8,2 6,8 6,0 6,3 4,9 4,0 4,1 5,4 4,4 4,5 4,0 5,0 5,2 7,1 5,5 4,7 3,9 4,0 4,0 5,5 4,9 5,1 2,4 2,5 3,0 3,0 2,6 2,9 2,5 3,1 3,8 3,3 3,3 2,6 3,7 3,5 4,1 3,5 3,5 3,3 3,8 4,3 4,3 16,0 15,7 17,8 19,3 15,5 17,2 19,5 15,8 14,3 13,6 15,6 13,1 16,2 14,0 14,2 13,0 15,4 16,4 15,1 15,9 11,3 81,8 81,5 82,1 79,3 80,9 83,5 83,9 84,0 81,6 78,5 80,3 82,7 85,7 83,3 83,9 83,0 83,7 84,6 83,8 83,0 81,0 37,7 37,4 34,6 34,5 34,5 34,7 34,9 34,5 34,3 34,2 34,2 34,2 34,2 34,7 34,4 34,1 33,8 33,9 33,9 33,6 33,3 4,0 4,0 3,7 3,7 3,7 3,7 3,7 3,7 3,7 3,7 3,7 3,7 3,7 3,7 3,7 3,7 3,7 3,7 3,7 3,7 3,6 9,6 9,4 9,2 8,7 7,6 6,5 12,3 11,9 12,6 12,8 11,8 8,4 10,6 10,0 9,0 8,4 8,2 7,0 11,6 10,5 8,3 Plače in indikatorji konkurenčnosti 2009 2010 2011 2010 2011 2012 2011 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 1 2 3 BRUTO PLAČA NA ZAPOSLENEGA , nominalno, medletna rast v % Skupaj 3,4 3,9 2,0 4,2 3,3 3,1 2,0 1,7 1,1 1,6 0,3 -0,7 3,3 4,3 1,7 A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo -0,2 5,8 3,1 7,4 6,9 7,1 4,2 1,1 0,4 0,1 -1,0 -1,5 7,7 8,0 5,7 B Rudarstvo 0,9 4,0 3,8 1,9 6,0 3,6 0,3 5,8 5,9 8,4 10,6 2,2 3,4 0,4 6,8 C Predelovalne dejavnosti 0,8 9,0 3,9 8,7 6,8 5,4 3,6 3,5 3,1 3,4 2,5 2,0 5,6 10,1 1,0 D Oskrba z električno energijo, plinom in paro 3,8 3,7 2,3 3,6 4,4 1,6 5,2 3,5 -0,5 5,6 3,9 4,9 -0,2 1,2 3,7 E Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja 2,0 2,2 -0,1 2,0 1,3 -0,1 1,5 1,1 -2,7 2,1 -0,5 0,4 -0,2 0,1 -0,2 F Gradbeništvo 1,0 4,4 2,0 4,1 5,2 5,5 1,5 0,3 0,5 -0,3 -2,8 -2,8 6,1 6,4 4,2 G Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil 1,9 3,7 2,8 4,3 3,9 3,2 2,6 2,3 3,0 2,1 1,6 0,0 3,8 4,3 1,5 H Promet in skladiščenje 0,7 2,0 2,7 2,5 3,1 2,3 3,0 3,9 1,6 2,2 0,6 -1,7 2,7 3,4 0,8 I Gostinstvo 1,6 4,0 2,1 4,5 4,5 4,7 2,4 2,0 -0,6 -0,4 -0,7 -1,0 5,1 5,6 3,5 J Informacijske in komunikacijske dejavnosti 1,4 2,6 0,9 3,4 3,5 1,0 1,2 1,8 -0,2 0,3 1,3 -1,2 2,1 1,4 -0,6 K Finančne in zavarovalniške dejavnosti -0,7 1,0 0,6 2,6 -2,6 2,3 2,4 0,8 -2,4 4,5 -1,7 2,2 5,2 1,6 0,3 L Poslovanje z nepremičninami 1,9 3,0 2,9 2,9 1,0 4,1 2,9 3,4 1,6 1,1 -1,3 -0,6 3,0 2,9 6,5 M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 2,1 1,6 -0,4 2,3 0,7 0,4 0,2 -0,6 -1,6 -0,5 -0,8 -1,7 1,0 0,2 0,0 N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 1,8 4,1 3,5 4,6 4,8 4,3 3,2 3,9 2,7 3,0 0,3 -0,9 5,3 4,5 3,0 O Dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne socialne varnosti 5,9 -0,6 0,3 0,4 0,3 1,2 0,6 -0,1 -0,4 -0,2 -1,5 -3,2 0,5 1,0 2,2 P Izobraževanje 3,6 0,6 0,2 1,0 0,6 0,7 -0,1 -0,3 0,4 -0,3 -2,2 -5,0 0,6 0,8 0,8 Q Zdravstvo in socialno varstvo 12,0 -0,3 -0,7 0,3 -0,3 -0,9 -0,8 -0,5 -0,5 -0,5 -1,0 -1,7 -1,4 -0,7 -0,5 R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti 3,9 0,5 -0,7 1,2 -1,2 -0,2 -1,2 -1,0 -0,3 -0,6 -1,5 -4,4 -0,6 -0,3 0,3 S Druge dejavnosti 1,3 4,2 0,9 5,5 3,3 2,7 1,5 0,6 -1,1 0,5 -0,6 -1,0 2,5 3,8 1,7 INDIKATORJI KONKURENČNOSTI1, medletna rast v % Efektivni tečaj2 nominalno 1,1 -2,1 -0,1 -2,5 -2,4 -1,3 0,6 0,4 0,1 -0,5 -1,3 -1,6 -2,2 -1,3 -0,4 Realni (deflator HICP) 1,3 -1,8 -1,0 -2,0 -2,7 -1,8 -0,5 -1,2 -0,5 -0,9 -1,3 -0,9 -2,4 -2,0 -1,0 Realni (deflator ULC) 6,1 -1,6 -2,3 -2,0 -2,9 -2,9 -1,5 -2,3 -2,4 -2,8 -3,8 -3,5 USD za EUR 1,3933 1,3268 1,3917 1,2910 1,3593 1,3669 1,4393 1,4126 1,3480 1,3110 1,3196 1,2669 1,3360 1,3649 1,3999 Viri podatkov: SURS, ECB; preračuni UMAR. Opomba: 1 Sprememba vira za serije efektivnih tečajev z aprilom 2012: novi vir ECB, pred tem lastni izračuni UMAR. 2 Harmonizirani efektivni tečaj, skupina 20 držav partneric in 17 držav evrskega območja; rast vrednosti pomeni apreciacijo nacionalne valute in obratno. 2011 2012 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 1,4 2,8 2,0 1,3 2,5 1,4 1,5 1,1 0,8 2,2 2,0 0,7 1,0 1,3 -1,3 -0,1 -0,7 -1,2 0,4 -2,4 2,5 6,8 3,4 -1,5 3,8 1,1 0,2 4,1 -3,5 2,1 0,3 -2,1 -0,1 -0,5 -2,5 1,3 -1,9 -3,9 2,5 -5,9 9,0 -5,8 -1,4 6,4 4,3 6,6 9,7 2,2 6,8 10,0 11,9 3,8 4,0 14,9 13,2 1,4 5,4 -0,2 1,5 1,7 1,9 5,2 3,8 1,8 5,2 3,4 2,8 4,6 1,8 4,5 3,8 1,9 2,7 3,9 1,0 4,3 1,3 0,3 5,2 0,5 1,6 7,2 6,8 3,6 4,7 2,2 3,7 -8,1 5,6 5,5 8,0 3,6 5,2 6,5 0,3 4,0 2,6 8,3 7,8 -6,6 -1,1 3,4 2,3 -1,2 3,3 1,1 2,2 -7,5 -1,3 3,1 2,8 0,5 0,4 0,7 -2,5 4,0 -0,1 -2,6 2,2 -7,0 -0,5 1,6 3,4 -0,9 0,9 0,8 -0,5 2,3 -0,5 1,1 1,4 -3,1 -1,3 -0,4 -6,6 -1,4 -1,9 -5,1 0,2 -6,8 2,2 2,4 3,3 2,0 3,2 1,7 2,4 4,3 2,4 3,3 2,2 1,0 2,9 1,8 0,0 0,7 0,5 -1,0 0,5 -0,8 1,5 2,0 5,4 9,6 4,0 -1,5 3,5 0,8 0,8 3,7 0,8 2,0 1,5 2,1 -1,9 -6,3 -1,3 2,7 -1,1 -3,9 2,8 1,7 2,6 1,3 3,3 1,6 0,6 -1,9 -0,3 0,2 0,4 -1,7 -1,4 0,5 -1,2 -0,1 -1,1 -1,9 -0,9 -0,9 1,2 1,7 0,5 -0,3 2,5 3,1 1,2 -0,4 -1,3 0,1 0,2 0,5 2,3 1,7 -0,1 0,8 -1,2 -3,1 0,1 -7,1 2,6 9,0 -4,0 -1,7 3,2 0,9 -0,6 -6,2 0,5 1,5 8,4 3,8 -0,4 -4,4 -0,2 1,8 1,8 3,0 3,5 -4,0 2,2 4,4 2,3 2,0 4,7 3,4 1,7 1,0 2,0 2,3 2,5 -1,5 -0,1 -1,3 -2,4 0,1 -1,0 -1,1 0,1 -2,3 0,0 0,9 -0,3 -1,2 0,2 -0,9 0,5 -2,9 -2,3 0,0 -0,5 -1,1 -0,7 1,0 -2,7 -0,8 -1,9 -2,4 -0,9 -1,9 2,9 2,8 3,8 3,5 3,1 5,2 2,4 3,2 2,5 2,1 5,1 2,0 -0,2 1,7 -0,6 -0,1 0,0 -2,5 1,4 -1,1 0,6 0,7 0,6 0,2 0,1 -0,6 -1,3 0,2 -0,1 0,6 -0,4 -0,7 -0,7 -0,3 -3,5 -3,4 -3,3 -2,9 -2,9 -2,6 0,3 -0,2 -0,3 -0,4 -0,5 0,1 1,0 -0,4 0,5 0,1 -0,6 -0,5 -1,5 -0,4 -4,6 -4,8 -5,0 -5,2 -5,8 -5,8 -0,9 -0,8 -0,6 -0,1 -1,0 -0,5 -0,5 -0,4 -0,5 -0,5 -0,4 -0,6 -0,3 -1,0 -1,6 -2,2 -2,0 -1,0 -2,8 -3,0 -1,6 -2,1 0,1 -0,2 -1,2 -1,4 1,6 -1,6 -0,8 -1,3 -1,9 1,3 -0,9 0,0 -3,5 -4,1 -3,6 -5,4 -6,3 -3,9 0,0 2,4 2,0 -1,0 1,6 1,1 0,0 -1,6 -1,8 2,0 -0,4 0,0 -0,6 0,1 -1,2 -0,1 -2,2 -0,7 -1,2 -4,0 0,2 0,6 1,0 0,2 0,5 0,4 -0,1 0,2 0,1 -0,1 -0,4 -0,9 -1,2 -1,2 -1,5 -1,8 -2,1 -1,5 -1,6 -1,7 -1,0 -0,1 -0,5 -1,6 -1,3 -0,6 -0,5 -0,3 -0,7 -0,8 -0,6 -1,3 -1,1 -1,5 -1,5 -1,5 -1,5 -0,4 -1,0 -1,3 1,4442 1,4349 1,4388 1,4264 1,4343 1,3770 1,3706 1,3556 1,3179 1,2905 1,3224 1,3201 1,3162 1,2789 1,2526 1,2288 1,2400 1,2856 1,2974 1,2828 Cene 2010 2011 2012 2010 2011 2012 2010 2011 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 10 11 12 1 2 CPI, medletna rast v % 1,8 1,8 2,6 1,7 1,7 1,7 1,3 2,5 2,5 2,5 2,9 2,6 1,9 1,4 1,9 1,8 1,4 Hrana in brezalkoholne pijače 1,0 4,4 4,1 2,0 3,9 5,0 3,7 5,1 3,9 4,2 3,9 4,4 1,9 1,9 2,2 3,7 4,1 Alkoholne pijače in tobak 7,2 5,7 6,5 8,1 8,1 6,3 3,7 4,9 4,2 5,1 7,2 9,5 8,2 8,0 8,1 7,8 8,3 Obleka in obutev -1,9 -1,5 -0,2 -0,4 -0,7 -2,4 -4,2 0,9 -2,2 1,6 0,7 -0,8 -1,1 0,0 -0,1 0,1 -0,1 Stanovanje 10,2 5,6 3,8 9,0 6,8 5,4 4,8 5,4 4,9 4,2 4,4 1,8 11,7 7,1 8,3 7,4 6,6 Stanovanjska oprema 1,4 2,7 0,1 2,1 2,7 3,9 2,4 1,7 1,2 0,0 -0,1 -0,9 2,0 1,8 2,6 2,4 2,5 Zdravje 2,1 1,6 0,4 4,6 2,9 2,6 0,8 0,3 -0,2 1,4 0,2 0,3 5,1 4,4 4,3 3,2 3,0 Prevoz -0,3 1,0 3,3 -0,5 0,8 0,5 1,1 1,7 2,6 3,2 3,9 3,5 -0,6 -1,2 0,3 0,7 1,0 Komunikacije 1,4 1,2 -2,4 2,8 2,7 1,6 2,3 -1,8 -1,2 -2,9 -3,6 -2,0 2,5 2,8 3,2 1,4 3,3 Rekreacija in kultura 0,4 -1,5 1,4 0,1 -2,6 -1,0 -1,7 -0,8 2,6 1,2 1,2 0,4 0,1 -0,1 0,4 -0,9 -6,5 Izobraževanje 1,6 1,7 2,9 0,8 1,7 1,6 1,9 1,4 1,1 1,3 4,3 4,8 0,4 1,3 0,7 1,7 1,8 Gostinske in nastanitvene storitve -2,5 -6,8 4,5 -11,0 -11,0 -10,9 -6,2 2,0 2,3 2,5 3,7 9,4 -10,9 -11,0 -11,1 -11,1 -11,1 Raznovrstno blago in storitve 1,4 2,2 2,4 0,7 1,4 2,3 2,4 2,6 2,5 1,2 3,3 2,8 0,9 0,6 0,6 0,8 1,2 HICP 2,1 2,1 2,8 2,0 2,2 2,0 1,5 2,6 2,5 2,5 3,2 3,0 2,1 1,6 2,2 2,3 2,0 Osnovna inflacija - brez (sveže) hrane in energije 0,3 1,3 2,0 0,4 0,5 1,1 1,2 2,3 2,2 1,8 2,0 1,9 0,5 0,2 0,6 0,4 0,2 CENE PROIZVODOV PRI PROIZVAJALCIH, medletna rast v % Skupaj 2,1 4,5 0,9 3,8 5,7 4,8 4,1 3,6 1,3 0,8 0,7 0,6 3,5 3,8 4,2 5,2 5,9 Domači trg 2,0 3,8 1,0 3,2 4,5 4,1 3,7 2,9 1,1 0,9 0,9 1,2 3,1 3,2 3,5 4,0 4,8 Tuji trg 2,2 5,3 0,7 4,4 6,9 5,5 4,6 4,4 1,6 0,7 0,4 0,1 3,9 4,5 4,9 6,4 7,1 Na evrskem območju 2,2 6,1 0,1 4,8 8,2 6,5 5,1 4,6 0,8 0,2 0,1 -0,5 4,1 4,8 5,6 7,5 8,6 Izven evrskega območja 2,1 3,6 2,0 3,5 4,0 3,1 3,5 3,8 3,4 2,0 1,3 1,5 3,2 3,6 3,6 4,0 3,6 Indeks uvoznih cen 7,4 5,4 1,9 8,9 8,9 5,5 4,5 2,9 1,9 1,2 1,3 3,2 7,6 8,9 10,3 10,4 8,5 REGULIRANE CENE1, medletna rast v % Energetika 16,5 10,9 12,7 15,3 15,1 9,9 8,3 10,8 12,1 12,5 14,5 11,6 18,2 12,2 15,7 15,5 15,6 Naftni derivati 17,3 11,9 13,0 14,6 15,7 10,5 9,9 11,7 12,3 12,7 14,4 12,6 16,6 11,6 15,6 15,8 16,3 Promet 1,8 1,1 1,6 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 0,7 0,0 0,0 5,7 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 Ostale regulirane cene 1,3 0,0 -0,6 0,1 0,1 0,1 0,0 -0,2 -0,2 -0,3 0,1 -1,8 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 Regulirane cene skupaj 14,2 2,8 9,2 12,2 7,2 1,5 0,5 2,1 7,3 9,5 11,0 8,9 15,9 9,2 11,8 11,8 5,4 Vir podatkov: SURS, izračuni, ocene U spremembe podatkov za nazaj; 'Sesti MAR. C ava sku )pomba: * V sk pin se spreminj adu z metodologijo se optimizacija izračuna osnovne inflaci a, podatki med posameznimi leti niso popolnoma primerlji energiie ie od 1.7. 2007 liberaliziran. e opravi vsak mesec znova, zato so možne vi s predhodno objavljenimi. Trg električne 2011 2012 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1,9 1,7 2,2 1,3 0,9 0,9 2,1 2,7 2,7 2,0 2,3 2,9 2,3 2,6 2,4 2,3 2,4 2,9 3,3 2,7 2,3 2,7 3,9 4,2 6,3 4,6 2,9 3,8 4,4 5,6 4,8 4,9 3,9 3,9 4,0 4,7 4,3 3,7 4,1 3,7 4,0 4,3 4,2 4,7 8,3 6,3 6,4 6,2 5,4 2,8 3,0 4,8 4,9 4,9 4,1 3,9 4,7 5,1 5,2 5,1 7,4 7,1 7,0 9,6 9,5 9,4 -2,1 -2,8 -1,5 -3,0 -4,2 -4,9 -3,4 2,0 2,1 -1,5 -2,2 -3,5 -1,2 0,2 3,0 1,6 0,8 1,8 -0,3 -1,5 -1,7 0,8 6,5 6,3 5,9 3,9 4,4 4,9 5,1 5,5 5,7 5,0 4,7 5,3 4,7 4,0 3,7 4,9 3,9 4,2 5,2 2,7 1,5 1,3 3,3 3,5 4,2 3,9 3,5 1,7 2,1 1,8 2,0 1,4 1,3 1,5 0,8 0,7 0,1 -0,7 -0,3 0,1 -0,2 -0,8 -1,2 -0,7 2,6 2,5 2,6 2,8 1,0 0,8 0,5 0,5 0,2 0,0 -0,3 -0,3 0,1 1,5 1,5 1,3 0,1 0,2 0,3 0,3 0,4 0,2 0,7 0,4 0,7 0,4 0,1 1,1 2,0 1,9 1,9 1,4 2,0 2,5 3,3 4,1 2,8 2,6 2,4 4,5 4,7 3,9 3,3 3,4 3,3 2,3 1,9 0,5 3,4 2,5 0,9 -1,8 -0,3 -3,3 -0,1 -1,2 -2,4 -2,6 -3,2 -2,8 -3,1 -4,4 -3,2 -1,6 -3,3 -1,1 -0,4 -0,5 -1,1 -1,3 -1,8 -2,0 -1,2 -0,3 -0,9 -1,2 0,8 6,8 0,4 0,9 1,2 1,6 1,3 1,2 1,2 0,1 0,9 0,2 1,7 1,7 1,6 1,6 1,6 1,6 2,5 1,8 0,9 1,6 1,0 1,1 1,2 1,3 1,3 1,3 1,3 5,9 5,7 4,8 5,0 4,7 -10,9 -11,2 -10,9 -10,5 -10,2 -9,8 2,7 2,0 2,0 2,2 2,5 2,4 2,1 2,8 2,6 2,1 1,4 0,9 8,9 9,1 9,7 9,3 2,3 2,5 2,4 2,2 2,2 2,3 2,7 2,4 2,5 2,8 2,9 2,7 1,9 1,9 1,1 0,6 2,5 3,7 3,7 3,1 2,9 2,4 2,4 2,0 2,4 1,6 1,1 1,2 2,3 2,9 2,8 2,1 2,3 2,8 2,4 2,9 2,4 2,4 2,6 3,1 3,7 3,2 2,8 3,1 1,0 1,0 1,3 1,1 1,0 0,8 1,9 2,3 2,5 2,1 2,4 2,6 1,6 1,9 1,9 1,7 1,9 2,0 2,0 1,9 1,8 2,0 6,0 5,7 4,2 4,4 4,1 4,2 4,1 3,7 3,6 3,6 2,4 0,8 0,7 0,7 1,0 0,7 0,8 0,4 0,7 0,8 0,7 0,4 4,8 5,0 3,6 3,7 3,7 3,8 3,6 3,1 2,9 2,6 1,9 0,7 0,6 0,7 1,3 0,8 0,9 0,8 0,9 1,2 1,3 1,0 7,2 6,4 4,9 5,1 4,6 4,6 4,6 4,3 4,3 4,5 3,0 0,9 0,8 0,8 0,8 0,5 0,6 0,1 0,6 0,4 0,1 -0,2 8,6 7,9 5,8 5,8 4,8 5,2 5,2 4,4 4,7 4,7 2,8 -0,1 -0,2 0,0 0,4 0,1 0,5 -0,5 0,2 -0,1 -0,6 -0,8 4,2 3,0 2,8 3,6 4,1 3,2 3,2 4,1 3,5 4,0 3,5 3,3 3,4 2,8 1,7 1,4 1,0 1,3 1,6 1,7 1,8 1,1 7,9 6,3 5,4 5,0 4,5 4,8 4,3 4,1 3,0 1,8 0,9 2,1 2,8 2,0 1,2 0,3 0,1 1,1 2,7 2,9 3,7 3,0 14,3 12,0 9,7 7,9 6,3 9,1 9,6 10,8 11,9 9,7 10,3 12,0 13,8 14,7 11,8 10,9 10,1 14,6 18,8 14,7 10,4 9,8 15,2 12,7 10,2 8,7 7,7 10,8 11,3 12,3 12,7 10,3 10,5 12,2 14,2 15,3 11,9 10,8 9,2 14,4 19,4 15,8 11,4 10,5 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 1,1 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 8,6 8,6 0,1 0,1 0,1 0,0 0,0 0,0 0,0 -0,2 -0,2 -0,2 -0,2 -0,2 -0,3 -0,3 -0,3 -0,3 0,1 0,1 0,1 -3,0 -1,1 -1,1 4,5 3,0 1,5 0,1 -1,0 1,1 1,4 2,2 2,9 1,3 2,0 9,5 10,6 11,1 9,0 8,5 7,9 11,0 14,0 10,1 8,5 8,1 Plačilna bilanca 2009 2010 2011 2010 2011 2012 2010 2011 Q3 1 Q4 Q1 1 Q2 1 Q3 1 Q4 Q1 1 Q2 1 Q3 11 1 12 1 1 2 PLAČILNA BILANCA, mio EUR Tekoči račun -246 -209 2 -61 -62 55 73 -91 -36 -30 264 274 -40 18 37 -54 Blago1 -498 -997 -1.043 -185 -447 -227 -219 -214 -383 -230 -96 15 -128 -186 -47 -91 Izvoz 16.410 18.762 21.265 4.732 4.962 5.179 5.486 5.245 5.354 5.330 5.502 5.259 1.742 1.525 1.582 1.655 Uvoz 16.908 19.759 22.308 4.917 5.409 5.406 5.705 5.458 5.738 5.560 5.598 5.244 1.869 1.711 1.628 1.746 Storitve 1.165 1.285 1.443 341 314 316 399 358 370 405 451 458 87 96 110 83 Izvoz 4.347 4.616 4.839 1.343 1.174 1.052 1.186 1.381 1.219 1.114 1.247 1.434 356 425 341 317 Uvoz 3.182 3.331 3.396 1.002 860 736 787 1.023 849 709 795 976 269 329 231 234 Dohodki -754 -599 -550 -226 -116 -85 -143 -238 -84 -175 -118 -127 -44 -37 -26 -31 Prejemki 666 574 918 140 160 204 237 220 257 180 227 210 43 72 57 58 Izdatki 1.420 1.173 1.469 366 276 289 380 459 341 355 345 337 87 109 83 89 Tekoči transferi -159 102 153 8 188 52 36 3 61 -30 27 -72 45 144 -1 -15 Prejemki 959 1.203 1.373 273 448 378 320 311 364 338 354 274 125 233 85 131 Izdatki 1.119 1.100 1.220 265 260 326 284 308 302 368 327 347 80 89 86 146 Kapitalski in finančni račun 175 535 -452 230 -2 48 -244 -84 -172 138 -174 -500 -223 135 -167 54 Kapitalski račun 14 53 -102 24 -37 -7 -6 -8 -82 6 26 1 6 -61 -9 1 Finančni račun 161 482 -350 206 35 55 -239 -77 -89 132 -200 -502 -229 197 -158 52 Neposredne naložbe -657 431 638 82 358 -9 240 246 160 202 56 45 230 46 -117 -29 Domače v tujini -187 160 -81 46 54 -15 31 55 -152 4 90 29 53 0 -57 22 Tuje v Sloveniji -470 271 719 36 304 6 209 191 313 198 -34 15 177 46 -60 -51 Naložbe v vrednostne papirje 4.628 1.956 1.838 -51 392 2.592 -300 -440 -15 -935 213 -1.006 183 139 1.136 -206 Finančni derivativi -2 -117 -136 -14 -15 -80 -15 -24 -18 -20 -17 0 -4 -4 -29 -31 Ostale naložbe -3.976 -1.806 -2.762 171 -689 -2.457 -177 108 -236 845 -447 480 -622 29 -1.159 301 Terjatve -267 783 -1.461 536 594 -1.525 -159 -349 572 -1.478 -90 246 -632 1.392 -1.040 352 Komercialni krediti 416 -174 -47 30 232 -322 -88 44 319 -349 -35 110 -77 410 -218 29 Posojila -1 203 -52 21 20 -99 -22 48 22 4 -95 84 -3 56 -50 5 Gotovina, vloge -603 672 -1.315 391 346 -1.109 -48 -408 250 -1.143 13 6 -547 912 -763 325 Ostale terjatve -80 81 -46 94 -4 5 0 -33 -18 10 26 46 -5 14 -9 -7 Obveznosti -3.708 -2.589 -1.301 -365 -1.283 -932 -18 457 -808 2.323 -357 234 10 -1.363 -118 -51 Komercialni krediti -452 362 94 -63 72 199 -18 -85 -3 168 138 -97 62 -124 -42 60 Posojila -2.911 -986 -1.235 -8 -385 -388 -298 203 -753 -122 -223 -177 242 -388 -109 -88 Vloge -318 -1.954 -169 -305 -928 -787 334 340 -57 2.287 -288 530 -288 -820 3 -8 Ostale obveznosti -27 -11 9 12 -42 42 -36 0 3 -10 16 -22 -7 -30 31 -15 Mednarodne denarne rezerve2 167 19 72 18 -11 9 12 33 19 39 -6 -21 -16 -13 10 17 Statistična napaka 71 -326 450 -170 64 -104 171 175 207 -108 -90 226 262 -153 131 0 IZVOZ IN UVOZ PO NAMENU PORABE PROIZVODOV, v mio EUR Izvoz investicijskega blaga 1.788 1.834 1.999 450 516 446 517 506 530 471 541 506 171 178 127 142 Blaga za vmesno porabo 8.117 10.044 11.906 2.574 2.662 2.904 3.097 3.001 2.904 3.040 3.079 3.001 941 792 904 929 Blaga za široko porabo 6.189 6.550 6.909 1.627 1.694 1.737 1.757 1.622 1.792 1.681 1.727 1.605 601 523 522 553 Uvoz investicijskega blaga 2.295 2.323 2.504 579 671 563 616 589 736 557 583 566 229 252 151 174 Blaga za vmesno porabo 9.839 12.210 14.010 3.059 3.339 3.500 3.588 3.452 3.471 3.628 3.567 3.400 1.138 1.039 1.051 1.130 Blaga za široko porabo 5.021 5.522 5.938 1.360 1.493 1.390 1.526 1.501 1.522 1.428 1.400 1.351 542 449 424 455 Vira podatkov: BS, SURS. Opombe: 1Izvoz in uvoz sta prikazana po F.O.B. in vključujeta prilagoditev za uvoz in izvoz blaga po ITRS ter po poročilih prostocarinskih prodajaln; 2Rezerve BS. 2012 10 11 12 10 11 73 49 -94 117 26 -127 10 70 2 -107 -56 -113 139 69 99 96 77 3 194 134 200 -89 -73 -162 16 20 -137 -97 -51 -108 -224 -118 -52 -60 -5 -43 -48 26 -86 75 9 115 1.942 1.747 1.882 1.857 1.782 1.534 1.929 1.830 1.901 1.622 1.638 1.714 1.978 1.792 1.847 1.863 1.818 1.600 1.840 1.949 1.909 2.031 1.820 2.043 1.842 1.762 1.671 2.025 1.882 2.010 1.846 1.755 1.766 2.038 1.797 1.890 1.911 1.792 1.687 1.765 1.940 1.795 122 145 122 132 81 122 155 151 125 94 147 99 158 142 183 126 116 157 185 188 120 394 400 381 406 459 459 463 416 382 421 375 323 416 393 436 418 485 480 469 466 415 271 255 258 274 378 337 308 265 257 327 228 223 258 251 253 292 368 323 285 278 295 -28 -49 -55 -39 -94 -89 -56 -31 -39 -14 -61 -58 -56 -43 -38 -37 -39 -43 -45 -47 -43 89 68 82 87 74 65 82 80 77 99 60 58 61 72 79 75 71 69 70 63 63 117 117 137 126 167 154 138 111 116 114 121 117 117 115 118 112 110 112 115 109 107 68 27 0 9 19 -23 7 0 24 37 -25 -102 97 -25 -3 56 -26 -25 -21 -16 8 162 115 105 99 117 71 123 94 115 155 69 65 204 92 110 153 108 82 85 87 105 95 88 105 91 98 95 115 93 91 118 94 167 107 117 113 97 134 106 106 103 96 162 18 60 -322 55 -48 -92 -297 -60 185 85 191 -139 -136 -189 150 -63 -210 -228 -297 -110 1 -2 0 -4 -7 -4 3 -2 9 -89 -6 9 3 26 1 0 0 2 -2 -2 5 161 20 60 -318 62 -44 -95 -295 -68 274 91 183 -142 -161 -190 150 -63 -212 -226 -296 -115 136 89 111 39 65 69 113 -82 -50 292 -27 108 121 -89 91 54 39 -13 19 -13 69 20 -9 14 26 -44 41 57 -77 4 -79 -30 7 28 -24 41 73 11 35 -16 -18 45 116 98 98 13 109 27 55 -6 -53 372 3 102 93 -65 50 -19 28 -48 35 5 24 1.662 -361 288 -226 72 -64 -448 225 -179 -61 211 -820 -325 107 162 -56 -619 -168 -219 1.674 45 -20 -5 -5 -5 -4 -4 -16 -2 -8 -8 -11 0 -9 -4 -2 -10 -2 -1 2 2 0 -1.599 283 -335 -125 -59 -59 227 -421 125 61 -13 835 23 -176 -439 167 560 -28 -52 -1.984 -240 -836 78 -87 -150 -498 -17 166 -361 301 632 -613 99 -963 -387 118 179 142 167 -63 -298 -439 -133 -83 31 -36 -39 202 -118 -135 42 412 -87 -86 -177 23 -32 -26 16 159 -65 -29 29 -54 12 -17 -18 -20 27 41 -48 23 46 21 129 -146 -153 -28 86 40 52 -8 17 -48 -671 138 -97 -89 -424 -228 244 -187 234 203 -545 39 -637 -262 161 115 55 -59 10 -134 -416 21 10 -3 -7 -14 -18 -1 9 3 -29 -3 17 -4 4 17 5 31 15 0 -151 -4 -763 205 -248 25 439 -42 61 -60 -177 -572 600 737 986 212 -557 -12 418 -195 11 -1.687 198 181 143 4 -165 -10 -263 188 -24 137 -116 -81 152 97 -17 -75 230 -9 -147 59 6 20 -190 -214 -226 142 240 -41 5 -201 -429 -122 77 -212 13 103 -213 -113 -83 -61 -32 15 -163 -781 274 -26 86 202 237 -99 158 103 -319 550 833 904 115 -278 -126 527 12 -9 -1.726 359 27 2 0 -38 7 25 -33 7 12 -15 54 -36 -28 10 9 -2 -17 1 -6 18 -17 -18 13 1 -2 -12 15 29 -15 44 -10 -68 59 48 0 -2 -4 -41 -3 23 26 11 -235 -67 34 205 -82 175 82 227 58 -78 -29 -78 -1 66 90 -246 -14 207 34 163 -90 177 156 183 178 178 154 173 171 177 181 143 155 173 180 186 175 169 161 176 188 n.p. 1.070 996 1.060 1.042 1.005 903 1.093 1.026 1.052 826 950 988 1.102 1.001 1.043 1.034 1.046 929 1.027 1.106 n.p. 663 560 599 599 559 439 624 594 629 570 500 527 654 556 567 604 552 463 590 612 n.p. 238 185 227 205 204 166 219 203 226 307 174 159 224 186 201 196 215 162 189 210 n.p. 1.319 1.153 1.265 1.170 1.119 1.059 1.275 1.203 1.254 1.014 1.167 1.169 1.292 1.174 1.206 1.187 1.172 1.091 1.136 1.236 n.p. 511 477 557 491 475 474 552 504 536 482 445 456 526 449 474 478 441 447 463 533 n.p. 3 4 5 6 7 8 9 1 2 3 4 5 6 7 8 9 Denarna gibanja in obrestne mere 2009 2010 2011 2010 2011 8 1 9 1 10 1 11 12 1 1 2 1 3 1 4 1 5 1 6 IZBRANE TERJATVE DRUGIH MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ DO DOMAČIH SEKTORJEV, stanje konec meseca, v mrd SIT; od 1.1.2007 v mio EUR BS do centralne države 160 138 102 142 140 139 139 138 132 101 99 76 76 76 Centralna država (S.1311) 3.497 3.419 4.299 3.326 3.422 3.447 3.453 3.419 3.332 3.326 3.409 3.319 3.327 3.282 Ostali državni sektor (S.1312,1313,1314) 376 526 584 421 417 434 497 526 538 536 541 532 530 533 Gospodinjstva (S.14, 15) 8.413 9.282 9.454 9.062 9.119 9.149 9.225 9.282 9.226 9.233 9.276 9.304 9.383 9.425 Nefinančne družbe (s.11) 21.704 21.646 20.876 21.815 21.862 21.848 21.790 21.646 21.793 21.775 21.772 21.782 21.714 21.725 Nedenarne finančne institucije (S.123, 124, 125) 2.680 2.497 2.229 2.502 2.488 2.496 2.497 2.497 2.454 2.402 2.372 2.350 2.341 2.325 Denarni sektor (S.121, 122) 5.302 5.811 5.445 5.315 5.399 5.079 5.688 5.811 5.674 5.740 6.504 5.179 5.275 5.259 Terjatve do domačih sektorjev SKUPAJ V domači valuti 34.731 35.994 35.692 35.381 35.616 35.430 35.931 35.994 35.993 36.008 36.712 35.736 35.811 35.836 V tuji valuti 1.895 1.843 1.536 1.884 1.828 1.742 1.777 1.843 1.760 1.739 1.691 1.689 1.751 1.724 Vrednostni papirji skupaj 5.345 5.345 5.659 5.175 5.263 5.282 5.444 5.345 5.265 5.266 5.470 5.043 5.008 4.990 IZBRANE OBVEZNOSTI DRUGIH MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ DO DOMAČIH SEKTORJEV, stanje konec meseca, v mrd SIT; od 1.1.2007 v mio EUR Vloge v domači valuti skupaj 27.965 26.767 28.420 27.358 26.819 26.696 27.486 26.767 27.630 27.235 28.129 27.080 27.205 27.384 Čez noč 7.200 8.155 8.245 8.041 8.031 7.926 8.119 8.155 8.245 8.179 8.799 8.206 8.237 8.259 Vezane vloge - kratkoročne 10.408 8.193 7.868 8.621 8.096 8.100 8.256 8.193 8.816 8.483 8.724 8.477 8.614 8.615 Vezane vloge - dolgoročne 9.788 10.337 12.248 10.529 10.532 10.587 11.003 10.337 10.496 10.550 10.583 10.375 10.324 10.470 Kratkoročne vloge na odpoklic 569 82 59 167 160 83 108 82 73 23 23 22 30 40 Vloge v tuji valuti skupaj 434 463 579 491 462 456 471 463 452 453 449 444 459 464 Čez noč 238 285 386 307 277 286 291 285 282 287 284 286 295 304 Vezane vloge - kratkoročne 141 121 133 121 125 113 118 121 115 116 113 107 111 107 Vezane vloge - dolgoročne 45 55 59 60 57 55 59 55 53 49 51 50 52 52 Kratkoročne vloge na odpoklic 10 2 1 3 3 2 3 2 2 1 1 1 1 1 OBRESTNE MERE MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ, v % Nove vloge v domači valuti Gospodinjstva Vloge čez noč 0,28 0,21 0,22 0,19 0,19 0,20 0,20 0,20 0,21 0,21 0,21 0,21 0,21 0,21 Vezane vloge do 1 leta 2,51 1,81 2,15 1,82 1,85 1,86 1,88 1,94 2,04 1,98 2,04 2,08 2,15 2,20 Nova posojila gospodinjstvom v domači valuti Stanovanjska posojila, fiksna OM nad 5 do 10 let 6,43 5,53 5,46 5,33 5,17 5,50 5,43 5,65 5,85 5,17 5,45 5,51 5,42 5,52 Nova posojila nefinančnim družbam v domači valuti Posojilo nad 1 mio EUR, fiksna OM nad 1 do 5 let 6,28 5,76 5,72 5,84 4,98 5,72 6,00 5,44 5,83 5,45 5,40 5,25 5,82 5,97 OBRESTNE MERE EVROPSKE CENTRALNE BANKE, v % Operacije glavnega refinanciranja 1,23 1,00 1,25 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,25 1,25 1,25 MEDBANČNE OBRESTNE MERE EVRIBOR 3-mesečni 1,23 0,81 1,39 0,90 0,88 1,00 1,04 1,02 1,02 1,09 1,18 1,32 1,42 1,49 6-mesečni 1,44 1,08 1,64 1,15 1,14 1,22 1,27 1,25 1,25 1,35 1,48 1,62 1,71 1,75 LIBOR za CHF 3-mesečni 0,37 0,19 0,12 0,16 0,17 0,17 0,17 0,17 0,17 0,17 0,18 0,18 0,18 0,18 6-mesečni 0,50 0,27 0,18 0,23 0,24 0,24 0,24 0,24 0,24 0,24 0,25 0,26 0,25 0,24 Viri podatkov: BS, EUROSTAT, BBA- British Bankers' Association. 2011 2012 7 1 8 1 9 1 10 1 11 1 12 1 1 2 1 3 1 4 1 5 1 6 1 7 1 8 1 9 1 10 1 11 1 12 76 76 77 76 83 102 111 119 182 169 188 204 227 227 207 226 224 221 3.276 3.328 3.355 3.387 3.436 4.299 4.465 4.580 4.801 4.752 4.796 4.811 4.870 4.814 4.874 5.138 5.144 5.057 534 536 535 541 554 584 588 589 588 591 580 584 589 590 585 583 580 610 9.507 9.490 9.468 9.481 9.467 9.454 9.421 9.391 9.412 9.380 9.380 9.362 9.341 9.346 9.338 9.341 9.318 9.267 21.656 21.537 21.369 21.444 21.434 20.876 20.976 20.896 20.933 20.922 20.843 20.693 20.561 20.506 20.398 20.294 20.044 19.520 2.323 2.292 2.298 2.286 2.277 2.229 2.210 2.234 2.323 2.320 2.300 2.291 2.247 2.244 2.210 2.204 2.186 2.131 5.224 5.422 5.375 5.491 5.224 5.445 5.111 4.846 5.644 5.527 5.613 5.918 5.248 5.229 5.210 4.930 5.012 5.239 35.720 35.854 35.763 35.970 35.784 35.692 35.407 35.334 36.103 35.955 35.979 36.202 35.461 35.440 35.316 35.131 34.943 34.638 1.794 1.705 1.628 1.586 1.557 1.536 1.529 1.505 1.492 1.472 1.458 1.439 1.423 1.402 1.372 1.354 1.348 1.309 5.007 5.046 5.008 5.075 5.052 5.659 5.837 5.697 6.105 6.066 6.076 6.018 5.972 5.886 5.928 6.004 5.990 5.872 27.392 27.423 27.337 27.631 27.376 28.420 28.359 27.926 30.197 30.165 30.208 30.322 29.703 29.591 29.354 29.457 30.062 29.581 8.303 8.241 8.236 8.058 8.436 8.245 8.399 8.195 8.177 8.404 8.375 9.151 8.573 8.632 8.523 8.648 8.763 8.616 8.471 8.468 8.369 8.372 7.791 7.868 7.688 7.468 7.553 7.362 7.441 7.111 7.134 7.052 6.964 6.980 7.417 7.117 10.567 10.662 10.683 11.148 11.089 12.248 12.180 12.171 14.395 14.319 14.309 13.982 13.930 13.852 13.751 13.755 13.763 13.780 51 52 49 53 60 59 92 92 72 80 83 78 66 55 116 74 119 68 488 476 486 494 538 579 570 564 577 568 559 583 597 591 579 571 576 552 317 305 320 329 365 386 391 384 384 385 381 397 410 412 397 388 399 372 113 108 109 109 114 133 117 120 132 124 116 125 125 119 124 126 119 123 57 62 57 55 58 59 61 59 60 58 61 60 61 59 57 56 57 56 1 1 0 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 0,23 0,23 0,24 0,24 0,26 0,24 0,24 0,24 0,23 0,22 0,22 0,22 0,19 0,19 0,18 0,17 0,17 0,17 2,20 2,18 2,17 2,24 2,27 2,28 2,39 2,35 2,38 2,38 2,37 2,29 2,27 2,23 2,23 2,28 2,28 2,24 5,39 5,49 5,45 5,50 5,43 5,27 5,37 5,40 5,46 5,36 5,45 5,42 5,37 5,41 5,62 5,53 6,00 5,31 6,17 6,48 5,91 4,25 5,20 6,51 3,79 3,00 6,04 5,81 6,27 5,83 3,94 5,06 6,52 6,51 5,48 5,57 1,50 1,50 1,50 1,50 1,25 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 0,75 0,75 0,75 0,75 0,75 0,75 0,75 1,60 1,55 1,54 1,58 1,48 1,43 1,22 1,05 0,86 0,74 0,68 0,66 0,50 0,33 0,25 0,21 0,19 0,19 1,82 1,75 1,74 1,78 1,71 1,67 1,50 1,35 1,16 1,04 0,97 0,93 0,78 0,60 0,48 0,41 0,36 0,32 0,18 0,06 0,01 0,04 0,05 0,05 0,06 0,08 0,10 0,11 0,11 0,09 0,07 0,05 0,05 0,02 0,03 0,24 0,12 0,05 0,08 0,09 0,10 0,11 0,14 0,16 0,18 0,19 0,18 0,18 0,16 0,16 0,11 0,12 Javne finance 2009 2010 2011 2010 2011 2012 2010 2011 Q3 1 Q4 Q1 1 Q2 1 Q3 1 Q4 Q1 1 Q2 Q3 11 1 12 1 1 2 KONSOLIDIRANA BILANCA JAVNEGA FINANCIRANJA PO METODOLIGIJI GFS - IMF JAVNOFINANČNI PRIHODKI, mio EUR PRIHODKI SKUPAJ 14.408,0 14.794,0 14.982,3 3.649,9 4.356,8 3.600,7 3.826,7 3.538,4 4.016,5 3.618,4 3.712,0 3.576,7 1.461,5 1.707,1 1.205,5 1.118,2 Tekoči prihodki 13.639,5 13.771,5 14.037,9 3.462,4 3.784,8 3.364,6 3.638,6 3.319,1 3.715,6 3.410,8 3.485,7 3.367,2 1.263,8 1.388,4 1.147,1 1.045,0 Davčni prihodki 12.955,4 12.848,4 13.209,2 3.186,0 3.489,9 3.155,9 3.451,0 3.129,7 3.472,7 3.172,7 3.314,0 3.170,4 1.189,1 1.227,7 1.094,8 950,0 Davki na dohodek in dobiček 2.805,1 2.490,7 2.723,5 554,5 706,4 635,4 827,7 562,9 697,5 629,5 723,0 511,1 219,0 268,6 215,1 208,1 Prispevki za socialno varnost 5.161,3 5.234,5 5.267,6 1.293,5 1.362,9 1.300,6 1.316,9 1.303,8 1.346,2 1.342,5 1.332,8 1.306,4 436,4 491,6 437,7 424,6 Davki na plačilno listo in delovno silo 28,5 28,1 29,2 6,5 8,1 6,7 7,6 6,7 8,2 7,2 6,4 5,8 2,4 3,1 2,3 2,1 Davki na premoženje 207,0 219,7 215,2 76,7 60,0 24,0 53,8 84,2 53,1 26,6 64,8 79,4 31,2 15,1 7,4 8,3 Domači davki na blago in storitve 4.660,2 4.780,7 4.856,2 1.231,6 1.325,9 1.165,5 1.217,4 1.148,4 1.324,9 1.164,0 1.164,5 1.244,1 492,0 440,2 424,5 299,4 Davki na medn. trgov. in transaksije 90,5 90,7 100,2 22,5 24,8 23,7 27,6 23,8 25,1 22,3 21,9 17,9 7,1 8,5 7,8 7,7 Drugi davki 2,9 4,0 17,2 0,7 1,8 -0,1 -0,1 -0,2 17,6 -19,4 0,5 5,8 1,2 0,5 0,0 -0,2 Nedavčni prihodki 684,1 923,0 828,7 276,5 294,9 208,7 187,6 189,5 242,9 238,1 171,8 196,8 74,7 160,8 52,3 95,0 Kapitalski prihodki 106,5 175,7 65,3 26,1 121,9 7,6 21,6 14,4 21,7 10,5 10,8 11,7 31,1 83,5 2,0 2,7 Prejete donacije 11,1 12,6 10,4 2,5 5,0 2,4 3,0 1,0 4,0 1,3 1,8 1,6 1,9 1,9 0,9 0,4 Transferni prihodki 54,3 109,5 53,8 3,8 102,9 2,3 0,4 50,5 0,6 0,1 0,5 50,0 100,9 1,5 1,5 0,0 Prejeta sredstva iz EU 596,5 724,7 814,9 155,1 342,2 223,9 163,2 153,3 274,6 195,6 213,1 146,2 63,7 231,8 54,1 70,0 JAVNOFINANČNI ODHODKI, mio EUR ODHODKI SKUPAJ 16.368,2 16.692,7 16.546,3 3.948,1 4.586,9 4.191,6 4.159,0 3.955,7 4.240,0 4.326,5 3.857,4 3.836,4 1.419,6 1.793,9 1.418,9 1.408,8 Tekoči odhodki 6.800,8 6.960,4 6.926,7 1.636,9 1.771,0 1.898,6 1.742,3 1.645,5 1.640,3 1.995,1 1.668,7 1.553,2 543,8 670,0 638,7 637,0 Plače in drugi izdatki zaposlenim 3.911,9 3.912,4 3.882,7 963,6 980,0 967,0 1.010,3 955,0 950,4 960,7 976,1 913,0 322,8 328,0 326,1 316,0 Izdatki za blago in storitve 2.510,3 2.512,4 2.443,4 587,7 743,1 585,3 615,7 603,4 638,9 587,3 596,8 548,9 216,9 323,0 202,1 184,0 Plačila obresti 336,1 488,2 526,7 76,4 29,2 311,3 108,1 78,0 29,3 431,8 81,5 79,4 1,5 5,8 88,6 134,5 Sredstva, izločena v rezerve 42,5 47,4 73,9 9,2 18,8 35,0 8,2 9,1 21,6 15,3 14,3 11,8 2,7 13,2 22,0 2,5 Tekoči transferi 7.339,4 7.628,5 7.818,9 1.810,9 1.973,6 1.942,5 2.076,4 1.855,7 1.944,4 1.957,3 1.878,7 1.903,5 633,0 716,1 673,8 628,3 Subvencije 597,9 581,9 496,3 103,7 194,7 171,2 127,6 69,1 128,2 177,1 107,8 57,3 50,2 98,1 97,5 46,4 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 6.024,5 6.277,7 6.533,5 1.514,7 1.562,9 1.606,6 1.745,6 1.583,0 1.598,3 1.609,2 1.588,7 1.636,9 519,5 526,6 521,6 532,8 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam, drugi tekoči domači transferi 678,1 728,8 737,2 183,3 206,3 158,8 186,2 189,0 203,2 158,0 169,6 196,7 59,0 89,1 51,2 48,7 Tekoči transferi v tujino 38,9 40,1 52,0 9,1 9,6 5,9 17,0 14,5 14,6 13,0 12,5 12,6 4,2 2,3 3,6 0,4 Investicijski odhodki 1.294,1 1.310,6 1.023,5 321,1 584,3 168,8 196,5 266,5 391,6 165,3 179,2 223,4 161,6 306,6 58,8 50,7 Investicijski transferi 494,6 396,4 372,1 82,0 176,9 42,4 73,3 97,0 159,4 47,0 44,3 74,3 68,1 68,2 12,5 11,5 Plačila sredstev v proračun EU 439,3 396,8 405,1 97,3 81,1 139,3 70,6 91,0 104,4 161,8 86,5 82,0 13,1 33,0 35,1 81,3 JAVNOFINANČNI PRESEŽEK/ PRIMANJKLJAJ -1.960,2 -1.898,7 -1.564,1 - - - - Vir podatkov: Bilten MF. Opomba: V skladu s spremenjeno metodologijo mednarodnega denarnega sklada iz leta 2001 prispevki za socialno varnost, ki jih plačuje država, niso konsolidirani. *V stolpcu "korigirana realizacija" so posamezne kategorije prihodkov, ki so ostale na kontih nerazporejenih sredstev, ocenjene na podlagi dosežene dinamike v preteklih mesecih. Nerazporejena sredstva so posledica uvedbe novega informacijskega sistema DURS in spremenjenega načina vplačevanja javnofinančnih prihodkov po 1. oktobru 2011. 10* 11* 12* 10 1.277,0 1.256,2 1.269,2 1.301,3 1.097,3 1.220,5 1.220,6 1.290,5 1.361,2 1.364,8 1.181,7 1.094,3 1.342,3 1.283,1 1.159,5 1.269,3 1.188,4 1.234,9 1.153,4 1.300,3 1.172,5 1.185,3 1.208,5 1.244,8 1.037,4 1.181,0 1.100,8 1.235,8 1.265,0 1.214,8 1.152,0 1.056,4 1.202,5 1.230,7 1.101,3 1.153,8 1.119,9 1.189,8 1.057,5 1.256,2 1.111,1 1.131,8 1.141,3 1.177,8 976,9 1.111,6 1.041,2 1.170,4 1.185,5 1.116,8 1.106,6 952,1 1.114,0 1.174,5 1.049,3 1.090,3 1.059,0 1.107,5 1.003,9 1.188,8 212,1 294,5 237,9 295,4 106,0 221,0 235,8 223,8 227,5 246,2 214,7 219,2 195,6 248,3 194,8 279,9 91,6 210,5 209,0 215,7 438,4 438,3 439,6 439,0 436,3 431,5 436,1 416,5 444,0 485,8 443,5 438,0 461,0 441,3 449,0 442,5 432,2 446,0 428,2 430,0 2,3 2,5 2,5 2,6 2,7 1,9 2,1 2,6 2,4 3,3 2,0 2,0 3,2 2,2 2,2 2,0 2,2 1,7 1,9 2,0 8,3 7,1 25,7 21,0 25,4 30,8 28,0 4,7 33,9 14,5 8,2 9,7 8,7 10,5 27,4 26,9 26,3 26,4 26,6 20,0 441,6 380,3 426,2 410,9 397,3 420,1 331,1 456,6 495,4 373,0 443,6 282,4 438,0 460,7 371,2 332,7 496,8 414,2 333,2 512,5 8,2 9,1 9,4 9,0 9,2 6,4 8,2 7,3 8,6 9,2 6,7 7,3 8,3 8,8 6,6 6,5 5,9 5,6 6,3 7,6 0,2 -0,1 0,0 0,0 -0,1 -0,1 0,0 58,9 -26,3 -15,0 -12,1 -6,6 -0,7 2,7 -1,9 -0,3 4,2 3,0 -1,4 1,0 61,4 53,5 67,2 66,9 60,5 69,4 59,6 65,5 79,5 98,0 45,4 104,3 88,5 56,2 52,0 63,5 60,8 82,4 53,6 67,5 2,8 10,9 3,4 7,3 5,1 4,2 5,1 3,6 6,1 12,0 2,2 4,2 4,1 2,4 3,5 4,8 4,7 2,9 4,1 3,6 1,1 1,0 1,1 0,8 0,3 0,3 0,5 0,5 2,2 1,2 0,2 0,3 0,8 0,6 0,9 0,4 0,4 0,7 0,4 0,3 0,7 0,1 0,1 0,1 0,2 0,0 50,3 0,2 0,2 0,3 0,1 0,0 0,0 0,1 0,0 0,4 0,0 0,1 49,8 0,5 99,8 58,9 56,0 48,2 54,3 35,1 63,9 50,3 87,6 136,6 27,2 33,5 134,9 49,4 53,8 109,9 63,4 41,3 41,6 39,7 1.363,8 1.359,4 1.476,9 1.322,8 1.308,6 1.321,4 1.325,8 1.328,8 1.368,3 1.542,9 1.491,0 1.446,9 1.388,7 1.366,7 1.249,3 1.241,5 1.346,7 1.241,4 1.248,2 1.332,9 622,9 629,0 585,2 528,1 535,5 540,4 569,6 544,4 530,7 565,2 679,4 648,3 667,4 628,1 515,4 525,2 530,0 507,0 516,2 563,8 324,9 312,2 377,7 320,3 321,5 320,6 312,8 322,2 320,0 308,2 332,1 317,3 311,3 330,7 316,3 329,1 324,2 305,8 283,1 295,0 199,2 213,0 203,2 199,5 207,4 215,5 180,5 196,4 204,5 238,0 205,6 190,9 190,7 215,1 191,4 190,3 198,1 194,4 156,4 214,7 88,2 101,3 1,5 5,3 3,9 2,3 71,7 21,9 1,9 5,6 136,4 134,8 160,6 77,3 2,6 1,6 5,1 2,2 72,1 48,5 10,5 2,5 2,8 2,9 2,6 1,9 4,5 3,9 4,3 13,4 5,4 5,3 4,7 5,0 5,2 4,1 2,5 4,7 4,6 5,5 640,3 635,9 781,7 658,8 620,8 619,8 615,0 607,7 642,7 694,0 707,5 632,8 617,1 638,5 627,2 613,0 697,0 607,6 598,9 611,4 27,4 40,9 36,8 49,9 22,7 22,9 23,6 17,0 39,3 71,9 117,0 40,5 19,6 47,2 31,8 28,8 14,7 20,6 22,0 27,4 552,2 534,7 673,0 537,8 530,5 529,9 522,6 526,4 540,0 531,9 535,4 534,5 539,3 530,2 531,1 527,4 611,7 520,0 505,3 524,3 58,8 54,9 61,9 69,4 61,5 65,9 61,6 63,0 62,3 77,8 49,0 53,4 55,6 56,3 59,0 54,2 67,3 62,4 67,0 56,7 1,9 5,4 9,9 1,7 6,2 1,1 7,2 1,2 1,1 12,4 6,1 4,3 2,6 4,6 5,2 2,7 3,3 4,6 4,7 3,0 59,4 54,2 62,0 80,3 78,5 105,5 82,5 94,6 111,5 185,6 56,7 55,0 53,6 50,9 63,9 64,3 76,7 72,4 74,2 86,5 18,4 20,4 21,1 31,8 41,4 29,1 26,5 49,3 48,1 61,9 12,3 18,6 16,1 14,3 10,2 19,8 23,5 24,5 26,3 43,3 22,9 19,9 26,9 23,8 32,3 26,5 32,1 32,8 35,3 36,2 35,1 92,2 34,6 34,9 32,5 19,1 19,5 29,9 32,6 27,9 - - - - - - - - - - - 2012 3 4 5 6 7 8 9 1 2 3 4 5 6 7 8 9 Seznam kratic Kratice uporabljene v besedilu AJPES - Agencija za javnopravne evidence in storitve, ATVP - Agencija za trg vrednostnih papirjev, BCI - Business Climate Indicator, BDP - Bruto domači proizvod, BoE - Bank of England, BoJ - Bank of Japan, BS - Banka Slovenije, DARS - Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji, CPB - Netherlands Bureau for Economic Policy Analysis, DESTATIS - Statistisches Bundesamt, ECB - European Central Bank, EIA - Energy Information Administration, EK - Evropska Komisija, EMU - European Monetary Union, ES - Evropski svet, ESI - Economic Sentiment Indicator, Euribor - Euro Interbank Offered Rate, EUROSTAT - Statistical Office of the European Union, FED - Federal Reserve System, HICP - Harmonized Index of Consumer Prices, IMF - International Monetary Fund, ISTAT - Instituto nazionale di statistica, Libor - London Interbank Offered Rate, MF - Ministrstvo za finance, MIP - Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, NEER - Nominal Effective Exchange Rate, NFI - Nedenarne finančne institucije, PMI - Purchasing Managers Index, REER - Real Effective Exchange Rate, PRS - Poslovni register Slovenije, RS - Republika Slovenija, RULC - Relative Unit Labor Cost, SKD - Standardna klasifikacija dejavnosti, SRDAP - Statistični register delovno aktivnega prebivalstva, SURS - Statistični urad RS, ULC - Unit Labour Cost, UMAR - Urad RS za makroekonomske analize in razvoj, ZRSZ - Zavod RS za zaposlovanje, ZUJF - Zakon za uravnoteženje javnih financ. Kratice Standardne klasifikacije dejavnosti (SKD 2008) A - Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo, B - Rudarstvo, C - Predelovalne dejavnosti, 10 - Prz. živil, 11 - Prz. pijač, 12 - Prz. tobačnih izdelkov, 13 - Prz. tekstilij, 14 - Prz. oblačil, 15 - Prz. usnja, usnjenih in sorodnih izd., 16 - Obd., predel. lesa; izd. iz lesa ipd. rz. poh., 17 - Prz. papirja in izd. iz papirja, 18 - Tisk. in razm. posnetih nosilcev zapisa, 19 - Prz. koksa in naftnih derivatov, 20 - Prz. kemikalij, kemičnih izd., 21 - Prz. farmac. surovin in preparatov, 22 - Prz. izd. iz gume in plastičnih mas, 23 - Prz. nekovinskih mineralnih izd., 24 - Prz. kovin, 25 - Prz. kovinskih izd., rz. strojev in naprav, 26 - Prz. rač., elektronskih, optičnih izd., 27 - Prz. električnih naprav, 28 - Prz. dr. strojev in naprav, 29 - Prz. mot. voz., prikolic in polprikolic, 30 - Prz. dr. vozil in plovil, 31 - Prz. pohištva, 32 - Dr. raznovrstne predelovalne dej., 33 - Popravila in montaža strojev in naprav, D - Oskrba z električno energijo, plinom in paro, E - Oskrba z vodo; ravnanje z odplakami in odpadki; saniranje okolja, F - Gradbeništvo, G - Trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil, H - Promet in skladiščenje, I - Gostinstvo, J - Informacijske in komunikacijske dejavnosti, K - Finančne in zavarovalniške dejavnosti, L - Poslovanje z nepremičninami, M - Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti, N - Druge raznovrstne poslovne dejavnosti, O - Dejavnost javne uprave in obrambe; dejavnost obvezne socialne varnosti, P - Izobraževanje, Q - Zdravstvo in socialno varstvo, R - Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti, S - Druge storitvene dejavnosti, T - Dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem; proizvodnja za lastno rabo, U - Dejavnost eksteritorialnih organizacij in teles Kratice držav AT-Avstrija, BA-Bosna in Hercegovina, BE-Belgija, BG-Bolgarija, BY-Belorusija, CH-Švica, HR-Hrvaška, CZ-Češka, CY-Ciper, DK-Danska, DE-Nemčija, ES-Španija, EE-Estonija, GR-Grčija, FR-Francija, FI-Finska, HU-Madžarska, IE-Irska, IL-Izrael, IT-Italija, JP-Japonska, LU-Luksemburg, LT-Litva, LV-Latvija, MT-Malta, NL-Nizozemska, NO-Norveška, PL-Poljska, PT-Portugalska, RO-Romunija, RU-Rusija, RS-Srbija, SE-Švedska, SI-Slovenija, SK-Slovaška, TR-Turčija, UA-Ukrajina, UK-Velika Britanija, US-Združene države Amerike. ekonomsko ogledalo januar 2013, št. 1, let. XIX