PoStalaB plafiana v gotovini Leto IX., St. 50 („jutro^ xix., st. a87 a> Lj^dlJana, ponedeljek il decembra 193$ Cena 2 Din Upravnistvo ujuoijana, Knafljeva 6 — Telefon St 3122. 3123, 3124, 8125. 3126. tnseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova uL — TeL 3492 ta 2492. Podružnica Maribor- Grajski trg 7. Telefon St 2455. Podružnica Celje Kocenova ulica 2. — Telefon St 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvora St 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta St 42. Podružnica Trbovlje: v hlSi dr. Baum-srartnerta Ponedeljska Izdaja »življenje in svet" Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva uL 5. Telefon St 3122, 3123 3124, 3125 ln 812«. Ponedeljska Izdaja »Jutra« iznaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej ta velja po posti prejemana Din 4.-. po raznaSal-cih dostavljena Din 5.- mesečno, Maribor Grajski trg št 7. Telefon St 2455. Celje. Strossmayerjeva ul L Tel. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. AMERIŠKE D1ŽAVE HOČEJO OSTATI ZVESTE DEMOKRACIJI V mednarodnem gospodarskem sistemu se mora ustvariti sistem na podlagi enakopravnosti vseh narodov in držav Lima, 11. dec. br. Na vseameriški konferenci .ie imel danes ameriški zunanji minister Hull velik programati-čen govor, v katerem je očrtal smernice in cilje, za katerimi mora stremeti Amerika. Prva njena skrb mora biti, da se prepreči razširjanje tujih, doslej v Ameriki neznanih in tudi nezaželenih ideologij. Amerika se mora oprijeti vseameriške ideje in jo zgraditi tako, da bo postala nova doktrina, sloneča na enakopravnosti in demokraciji. Spričo sedanjega mednarodnega položaja pa ni dovolj, da se Amerika samo otresa tujih ideologij, marveč mo" ra poskrbeti tudi za to, da se zavaruje pred sleherno nevarnostjo, zlasti pa pred vsakim oboroženim napadom Zato morajo vse ameriške države posvetiti svoji oborožitvi največjo pozornost in slediti zgledu Zedinjenih držav, ki bodo zastavile vse svoje moralne in materialne sile, da očuvajo Ameriko nezaželenih dogodkov. Peruanski zunanji minister je opozarjal v svojem govoru na vedno večji pomen, ki ga ima ameriški kontinent v mednarodnem življenju. Ameriška države vedno bolj aktivno posegajo v tok svetovnih dogodkov, kakor jim nalaga dolžnost da se resno oprimejo dela za obrambo demokratskih načel in za očuvanje demokracije pred nasi- ljem. V mednarodnem gospodarskem življenju se mora ustvariti sistem, ki bo slonel na enakopravnosti vseh narodov in držav in ki bo stremel za tem, da se odstranijo vse ovire za mednarodno izmenjavo blaga. Argentinski zunanji minister ee je izjavil proti predlagani ustanovitvi panameriškega razsodišča, ker mora biti tako razsodišče le rezultat razvoja pravnih in zgodovinskih tradicij. Sedaj smatra za mnogo bolj primerno, da se Amerika tesneje oklene mednarodne" ga razsodišča v Haagu, ki naj se kar najbolj izpopolni in kateremu naj se dodeli primerno število ameriških sodnikov. Prvi Edenov govor v Zedinjenih državah New York, 11. dec. r. S parnikom ^Aqul tania« je prispel v New York bivši angleški zunanji m nister Eden Takoj prvi večer je prisostvoval banketu ki ga je njemu na čast priredila newyorška zveza in dustrijcev. V svojem govoru je izrazil za dovoljstvo. da je bila podpisana trgovinska pogodba med Vel ko Britanijo in Ze-dinjenimi državami. S tem bo pospešena in povečana izmeniava blaera med obema velesilama, a tudi splošna svetovna trgovina se bo poživela. Za cilj svojega potovanja je označil željo, da bi spoznal miš- I ljenja ameriških krogov o političnem in gospodarskem mednarodnem položaju. Prepričan je, da bo demokracija postopno odstranila jezove, ki ovirajo svobodni trgovinski promet. Uspela pa bo demokracija samo takrat, če bo pokazala velik primer lastne discipliniranosti. Bolj in bolj se vidi, kako se širi ono zdravo gledanje na razmere, ki bo utrlo pot napredku človeštva. Končno je Eden poudaril, da goji angleški narod že od nekdaj iskreno željo živeti v slogi in sodelovanju z Zedinjenimi državami. katerih silno moč in sposobnost v vseh panogah udejstvovarija Angleži visoko cenijo. O^mev v ameriških listih New York, 11. dec. br. Ameriški listi se obširno bavijo z vseameriško konferenco pri čemer podčrtavajo zlasti otvoritveni govor predsedn;ka republ ke Peru, ki je naglasi; suverenost iužno-ameriških držav ki nikakor ne žele. da bi prišle pod nekake kontrolo in varuStvo Zedinienih držav Juž no-ameri®ki t'st; no večini odklaniajo p< Zedinim'h državah nred^g^no zvezo, češ da tiče za tem samo trgovski «iil1i označu ie 1o pa tudi za nenotrebno. ker ie A me rika že gmotno in duhovno dovoli združe na V ostalem naoriešMo list' da bi morale Ze^lniene države nriskočlti s finančnim' sredstvi na pomoč manišim iužno-ameri-škim državam, da b' s' mogla reradltl voin~ indn<5tr1io ln tako -zagotoviti zanesljivo in uspešno obrambo Amerike. ► III za samostojno Ukrajino Tudi Japoae! se zanimajo za usodo Ukrajincev Praga, 11. dec, a. List »A Zet« pile, B. se je borba za neodvisnost Velike Ukra-ine že začela. To bo najhujša bitka po iitki nad Fochom in Ludendorfom, ki bo zapečatila usodo sovjetskega režima. Zdi se, da je celotna češkoslovaška jav-aost mnenja tega praškega lista. Dogodki v Podkarpatski Rusiji se namreč silno hitro razvijajo. Nihče ne more ovirati tega razvoja in njegove zveze z razvojem na Sredozemskem morju. Na vrhovih Karpatov se je sedaj pojavil tudi Tokio v osebi tajnika japonskega veleposlaništva v Moskvi, Katohoke. Ta diplomat je prišel na »znanstveno potovanje« v vzhodno Češkoslovaško. Obiskal je predvsem predsednika Podkarpatske Rusije Vološina. Vološin je izjavil med drugim: Mi imamo sicer iruajhno državo, toda mnogo upanja, na drugI strani pa se je z znanstvenega potovanja po Nemčiji vrnil ukrajinski minister Revay, kjer je proučeval nemška gospodarska vprašanja. Istočasno je prišel v Chust nemški vojaški opazovalec, dasi ta vest še ni uradno potrjena. Vlada v Chustu bo zgradila začasno ra-diooddajno postajo, ki bo oddajala vesti za vso »Ukrajino in vsem Ukrajincem«. Politični in diplomatski krogi v Pragi sklepajo, da se je sedaj začela propaganda za ukrajinske zahteve in da bodo Ukrajinci še nadalje vodili svojo borbo z vso silo in ostrostjo. Nova davčna bremena v novih madžarskih krajih Budimpešta, ll dec br. V pokrajinah, ki so bile z d1- '-o razsodbo priznane Madžarski bo v kratkem izvršen popis prebivalstva. Obenem bodo popisali tudi vse imetje, vsa stanovanja in vso živino, na podiagi česar bodo nato izenačeni davki. Ker so ie zdaj javne dajatve mnogo viiie kakor so bile v ČSR in ker se boje, da bode temu popisu sledila še nova davčna bremena, vlada med prebivalstvom velik 3 nt za' < -s ol^stvo. Japonski zastopnik v Podkarpatski Rusiji Chust, 11. decembra, a. Včeraj se je tukaj mudil eden izmed tajnikov japonskega veleposlaništva v Moskvi. Pričakujejo da bo te dni prišel v Chust še en svetnik japonskega veleposlanJštva iz Moskve. Chust, 11 dec. br. Semkaj je prispel tajnik japonskega poslaništva v Moskvi Hačoka v spremstvu večjega števila nemških diplomatskih uradnikov. Prepotovali so vso Podkarpatsko Rusijo in se danes zglasili pri predsedniku podkarpatske vlade msgr. Vološinu. Ta obisk dokazuje da zasledujeta Nemčija in Japonska z veliko pozornostjo razvoj ukrajinskega problema in ne prikrivata svoje težnje, da vključita Ukrajince v svojo borbo proti Sovje-tom. Volitve v podkarpatski deželni zbor Chust, 11. dec. a. Tukajšnji politični krogi izjavljajo, da bodo čez dva meseca volitve v karpatsko-ruski deželni zbor. Kakor menijo, bo podkarpatski deželni zbor štel kakih 30 poslancev. \ olitve v Klajpedi Nemci napovedujejo priključitev Klajpede k Nemčiji Klajpeda, 11. dec. br. Danes so bile v Klajpedi volitve v avtonomni pokrajinski parlament, ki šteje 29 poslancev. V dosedanjem parlamentu je bilo 24 Nemcev in 5 Litovcev. Za današnje volitve je bilo vloženih pet kandidatnih list, med temi 4 litovske in enotna nemška lista. Z nemške strani so pripisovali tem volitvam izreden pomen in so jim dajali značaj ljudskega glasovanja, ki naj odloča o priključitvi tega ozemlja k Nemčiji. Kakor znano, je bila Klajpeda šele leta 1918 z mirovnimi pogodbami dodeljena Litvi. Nemci so razvili silno žilavo propagando in so spravili na volišče svojega zadnjega moža, dočim Li-tovci tem volitvam niso pripisovali tolikega pomena in je bila propaganda z njihove strani dokaj šibka. Nemci računajo, da so dosegli absolutno zmago in napovedujejo, da bo novoizvoljeni parlament takoj po konstituiranju proglasil združitev Klajpede z Nemčijo. Zaradi kompliciranega volilnega sistema bodo točni rezultati znani šele v par dneh. Po nemških trditvah bodo imeli Litovci v novem parlamentu samo dva poslanca, tako da bodo lahko Nemci vla- dali po mili volji. Vsi Židje so že pred volitvami pobegnili iz Klajpede, ker se boje, da bodo po volitvah tudi tam uveljavljeni nemški protižidovski zakoni. Eden pri Rooseveltu New Y«rk, n. dec. br. Bivši angleški zunanji minister Eden, ki uživa v Ameriki veliko popularnost, je dopoldne obiskal newyorškega župana La Guardio, s kate- j rim je imel nad eno uro dolg razgovor. J »New York Times« j« na čast angleške- ! mu gostu priredil banket, na katerega je 1 bilo povabljenih mnogo odličnih predstavnikov ameriške javnosti. Popoldne si je Eden ogledal razstavišče določeno za veliko svetovno razstavo, ki bo prihodnje leto v New Yorku, zvečer pa je odpotoval v Washington Jutri popoldne ali v torek bo Eden sprejet pri predsedniku Zedinjenih držav Rooseveltu. Albanska kraljevska dvojica na Jadranu Tirana, 11. dec. AA. (Havas). Kralj Zo-gu in kr?ijica Geraldina sta sedaj na križarjenju po Jadranu na svoji kraljevski jahti. Fo!^žaj malih držav v današnji Evropi Stockholm, 11. decembra. Švedski zunanji minister Sandler je imel v Gotenburgu govor o sedanjem mednarodnem položaju. Posebej j« razprav, ml o vlogi malih evropskih držav. Rekel /e o tem med drugim: »Na vsem evropskem kontinentu so male države primorane s stalno pozornostjo spremljati politiko velesil. Potrebno bi bilo, da bi vse male države imele enaka stalt šča v pogledu vprašanj, ki se pojavljajo Same se morajo brigati za probleme, ki jih interes:rajo, in ne smejo dovoljevati, da bi postale privesek te ali one velesile. Z zadoščenjem vidimo kako se države balkanskega sporazuma energično afirmirajo s svojo neodvisno politiko Enako stremljenje opažamo pri balt-šk h državah, ki se-dai po zgledu severnih držav proglašajo politiko popolne nevtralnosti. Mi to politiko pozdravljamo z iskrenimi simpat'jami. Male države morajo stremeti za tem da so v čim boliših odnošajih z vsemi velesi-iami in posebej še z vsemi svoiimi sosedi Jah]ane hruške in druge cepe cepi v mladosti za stare zobe«. Mnogi stari gospodarji se niso brigali za sadno drevje ln mars kak gospodar, ki je prevzel posestvo od očeta šele v predozoreli življenjski dobi toži, da mu konservativni starši niso pustili. da bi bil zasadil sadno drevje v zgodnji mladosti in si tako zdaj reševal posestvo Zgodovino našega sadjarstva fiitamo lz naših kmečkih sadovnjakov. V gorenjskih vrtovih, ki so po večini poleg hiš ne glede na to ali so lega ln tla ugodna za sadjarstvo ali ne. stoje stare jablane in hruške Nekaj debel je močnih in že deloma razpadajo. Ce vprašaš najstarejše ljudi v vasi pa ti bodo novedali, da se na ta debla spominjajo že iz zgodnje mladosti in da ao vedno enaka, kar jih pomnijo Spremenila so se le v toliko da se Je posušilo ln odpadlo nekaj vej. Rode še vedno enako- nekaj let nič ln potem spet bolj ali manj Največ takih jablan rodi sladek sad Sladka jabolka so naši predniki sušili v krhlje ki so jih kuhali čez zimo. Presna labolks so uživali le malo Okusen kiselkast sad imajo med starimi jablanami: amodin ze-lenčna. ki jo danes imenuiemo zeleni šče-tinec. šnlcelj, debevec. hlebčar Sebular tako zvani mali tafelček in še nekaj dragih domačih vrst. V hribih rred Selcaml ie že dolgo znana besenška voščenka ali martl-nvrhar ki gp. tudi danes cenimo !n poznamo nod Imenom gorenjska voščenka. Odkod je to sadje. nI mogoče ugotoviti N?ši predniki s sadiem niso trgovali gojili so ga pa največ za sušenje. Prav zaradi te?a tudi ni bilo posebnega zanimanja za sadjarstvo. Med stare vrste gorenjskih hrušk spa oajo: laške tepke, krugelce vodemce. krvo-jence, salcburgarice in gašperce. Posebno zadnji dve vrsti, ki pa že propadata sta zelo okusni. Gašperca je posebno podvržena škrlupu in zaradi tega zelo degenerira Nekatera de^a so gotovo staro po dve sto in še več let. Da so dosegla tako starost. je vzrok bržčas ta da so bila cepljena na divje podlage, na lesničn'ke Le o mešančgarčku ie znano da so ga v naše kraje prinesli vinski trgovci, ki so hodili kuoovat vino v V:pavo. Poteg omenjenih starih visokih debel pa najdemo tu in tam v naših sadovnjakih šibkejša, po večini precej razpadla debla, ki pa so za dve tretjini let mlajša kakor stari orjaki. Pripadajo najrazličnejšim vrstam. Za ta debla, ki so bila vsajena pred kakimi petdesetim! leti, se že ve, odkod Izvirajo Ob koncu osemdesetih let Je pričela oddajati Kmetijska družba svojim članom vsako leto po štiri cepove Nekateri skrbni gospodarji so nekaj čepov tudi kupili. In prav s tem se pričenja nova doba našega sadjarstva. Začetek je imel seveda še veliko napak. Tako se ni nit gledalo na to, katere vrste so primerne za te aH one kraje Tudi se nI posvečala posebna pozornost sajenju Sadjarstvo je bilo takrat pač še v povojih Poučne knjige o sadjarstvu je izdajala Družba sv Mohorja, toda prak tičnih sadjarjev je bilo le malo Zelo dobro knjigo o sadjarstvu je bil napisal v tisti dobi ravnatelj na kmetijski Soli na Grmu g. Rohrman Te kn^se i> n* učenci, ki so obiskovali omenjeno šolo, so mnogo pripomogli k razvoju nagega sadjarstva Iz tiste dobe so n»m os*''? ns ^-oroniskem zlate parmene ln kanadke, ki jim pa naše ostro podnebje ne ugaja posebno. Nevenljivih zaslug za sadjarstvo, ki ruam obeta dvigniti naše kmečko gospodarstvo. pa so si pridobili v naših krajih učitelji Sadjarstvo v blejski okolici, posebno v Gorjah, ki slove danes zaradi rodovitnih sadovnjakov je uvedel dolgoletni šolski upravitelj žirovnik Vreden drug. ki je učil sadjarstva stanovalce lipniške do-ine. je bil učitelj Fran Rojina. Na Dobravi pri Podnartu. kamor je prišel za učitelja i. 1891. je uredil prvo drevesnico. Ro-ilna Je bil preučil lego in klimatične razmere ter gojil sadje primerno za naše kraje Iz Rojinove dobe najdemo v naših I sadovnjakih gdanskega robača. več vrst kosmačev in zgodnjega fltritofa, Id mu pri nas pravijo cesar. Ko je bil Rojina šel z Dobrave v Šmartno, kjer je posvetil največjo pozornost besenški voščenki, je pričelo sadjarstvo na Dobravi nekoliko popuščati. Prav takrat pa je to važno gospodarsko panogo poživil v spodniem delu lipniške doline Ka an nč'*«' ^ \ vMšah Ker naši sadjarji niso bil! posebno navdušeni za cepove lz drevesnic Kmetijske družbe, češ da so ta drevesca podvržena raznim boleznim ker so vzgojena v predobri zemlji, so pričeli kupovat cepove 12 drevesnic pri Sv. Tomažu v Selški lolini. kasneje pa so se nekateri obračali celo v Gradec. Ugodno se Je razvijalo v tistih letih sadjarstvi tudi v oko'ici Poljčan. Begunj. Pod goro. kakor Imenujejo Gorenjci 'asi med Tržičem tn Begunjami Le tam so posebne ugodne solnčne lege poginoma zavarovane proti severu ln odprte protj jugu. V teh sadovnjakih uspevajo tudi fine jše. občuti livejše vrste jabolk Sadjarstvo se je ob koncu preteklega stoletja v okolici Radovljice tako uspešno razvajalo, da smo imeli v začetku tekočega stoletja že prvo sadjarsko razstavo v Radovljici, na kateri Je bilo razstavljeno Izredno lepo sadje. Na tisti razstavi so bile sKlenjene že tudi prve večje sadne kupčije, ki so naše sadja, je močno ia-podbudile h gojenju lepega sadja Vendar pa je v letih pred vojno in med njo leJo spet polagoma nazadovati. Tisti, ki so sadovnjake Imeli zasajene, so se obdržali, novega sadjarskega napredka pa ni bilo opaziti Povod temu je bil ta, da so manjkali voditelji, ki smo jih največkrat našli med učite'jstvom. Delni povod pa je bil tudi ta. da nismo imeli trga, kamor bi bili oddajali sadje. Po vojni pa se je začela najnovejša doba v našem sadjarstvu po našem sadju so pri&eli povpraševati Inozemci. M-r>gi kmetje, ki niso pred vojno posvečali sadjarstvu nikake pozornosti, so začeli zasa- Jatl svoja posestva. V več krajih ao nar stale nove drevesnice, posebno v okolici Škofje Loke. Kmetje lz žabnice ln njih sosedje so pričeli voziti na sejme cepove. Uspeh s temi cepovi pa je bil le polovičen. Mnogi kupci čepov so se pritoževali, da niso dobili čepov, ki so jih želeli. Velike zasluge za sadjarstvo v radovljiškem srezu Imata šolska upravitelja in voditelja velike drevesnice v Mošnjah, ki je last sadjarske družbe za radovljiški srez, gg Stupica in Prestor. Prvi je omenjeno drevesnico uredil, drugI pa delo nadaljeval ln vzorno vodil. Prestor je šel od sadovnjaka do sadovnjaka, se posvetoval s sadjarji in natančno preučil, katere vrste sadja najbolj uspevajo v naših krajih. Prestor je učil sadjarstva šolsko mladino in svetoval odraslim, kaj, kje ln kako naj sade. Prestor je imel tako dobre uspehe tudi zavoljo tega, keT so v letih njegovega udejstvovanja v Mošnjah Jele zelo padati cene lesu In so naši gospodarji spo-zn.a'1, da je veliko pomoč pričakovati ie od ugodnega razvoja sadjarstva. Prestor, ki ima velike zasluge za sadjarstvo, počiva zdaj na Konrivniku, kjer nima prilike za udejstvovanje. V drevesnici v MoSnjah Je bilo vzgojenih največ nastopnih vrst: Bojkovega jabolka, Smldbergerja, Baumanove renete, belflerja, hobovca, gdanskega robača in še nekaj drugih za naše kraje primernih vrst Nekateri naši sadiartl precej cenilo tudi gorenisko ali besenško voščenko in pa cesarja Viljema. Najbolje med vsem n^šim sadnim drevjem se obnaša bobovec, ki rase v Kropi in je last vzornega gospodarja ln sad arja Alojzija PotoCnika. Na srednje močnem drevesu je bilo letos kar tisoč kilogramov lepih, zdravih jabolk. To drevo ni prav nič občutljivo. Pri količkaj ugodnih vremenskih prilikah rodi zelo močno vsako četrto leto. Prvo leto po obilni letini je prazno. Drugo leto si že spet nekoliko opomore in rodi srednje, tretje leto rodi dobro, vsako četrto leto pa se lomijo veje pod težo sadja. Odkod je bilo to drevo pri-nešeno. ni zr.ano, ker tako starih babov-cev ni v naših kralih. Ni izključeno, da je Potočnikov prednik g. Jože Ja'en, ki Je bil vinski trgovec, cepiče za to drevo prinesel iz oddaljenih krajev, kjer je bil kupoval vino. Iz tega primera kaj dobro razr vidimo, da so v naših krajih ugodne 'ege in tla za sadiarstvo. Skrbeti pa bo pač treba za ugoden trg, če ne hn »Tvora nas tudi sadjarstvo ne bo rešilo pri Izbiri lege se moramo otresti skrbi, da nam oo v oddaljenih krajih sadje pokradeno. Pri tem nas Dodo pač morala podpirati oblastva. — bavlja tamošnjlm strankam mleko. Ljubeznivi »nečak« je kaslral za Zupančičevo pri dveh strankah za dobavljeno mleko, v prejšnjem mesecu, preko 210 din Obenem je odvzel strankam mlečne posode. Kmalu pa st i se zasebni ca Marija Grandlnova in železničar jeva žena Roza-lija Petkova prepričali, da sta se dali preslepiti od sleparja, za katerega se zdaj policija zelo zanima. — Zidar Ivan Strnad je našel na pešpoti od Scherbaumovega posestva proti Radvanju novo rjavo moško zimsko suknjo, ki jo dobi lastnik lah-ko na policiji. — 361etnega krojaškega pomočnika Franca Koslja, ki stanuje Ob brodu 3, so našli nezavestnega na Meijski cesti 36. Mariborski reševalci so ga prepeljali v tukajšnjo splošno bolnišnico. + Ljubljana, 11 decembra. Prav mirno ln brez vsakih pomembnih dogodkov, čeprav so bile volitve, Je potekla današnja nedelja. Mirno je bilo me- sto, le tu pa tam ao bile vidne skupina ljudi, ki so se živahno pomenkovale med seboj, ugibale to ln ono ali pa se zbirale pred zvočniki, ki so bili montirani na raznih krajih mesta in grmeče oznanjali voli vne rezultate Policija ni Imela nikjer povoda za Intervencijo. Prav tako so imeli mir na reševalni postaji V bolnišnico niso sprejeli notbenega poškodovanca. Najdba nedonošenčka Ponoči so v Kolizeju praznili greznico in gnojnico dopoldne zapeljali na Heinri-harjev travnik pod Rožnikom." Ko so gnojnico razlili po travniku, so videli, da je med njo tudi človeški embrio. O tem so obvestili policijo m pod Rožnik je šla komisija z zdravnikom na čelu. Komisija je ugotovila ,da gre za nedonešenega dečka. Trupelce so prepeljali v mrtvašnico k Sv. Krištofu, a za brezsrčno materjo poizvedujejo oblastva. Matineja ob 14*15 uri ■ Danes nepreklicno zadnjikrat gostovanje sijajnega trla: HAUL HOKB1GER, LU1SE LLLIiiC H, HEINZ RCHMANN v veseli opereti POVRATEK K SREČI REVO MATICA 21-24 Ne zamudite! Cene od Din 2.50—6.50 I strahovalec iz Haiifaxa se Je pojavil tudi v drugih angleških mestih »2enski strah« iz Halifaxa. o kate-smo pred kratkim poročali, je spravil mesto v takšno psihozo, kakršne ra Angleškem ni«o več poznali od časa proslulega Jacka Razparača Na stotine mož, oboroženih s palicami, samokresi ubiiači in vsem mogočim orožjem, patrulira podnevi in ponoči po cestah in parkih medtek ko st ka-jo možje iz Scotland Yarda, preoblečeni v berače in krošniarje. po vseh mogečih skrivališčih ln iščejo skrivnostnega zločinca Zločinec Ima na* do. kakor smo že pisali da v samotnih ulicah nenadno napada ženske in jim z britvijo zadaja rane v obraz Napadenke ga opisujejo kot pravi nestvor s potlačenim nosom ,-n črnimi zobmi. toda pravega opisa, k* bi pomagal policiji do tega, da ugotovi njegovo istovetnost in ga prime doslej niso dale. Vendar pa je zasledovanje tega zločinca imelo vsaj ta uspeh, da so mu postala tla v Halifaxu po vsem videzu prevroča, in si je izbral drugo prizorišče za svoje delovanje Pojavil se je namreč nenrdno v drugih mestih, tako v nekem londonskem predmestju, v W:ganu ln v Manchestru — seveda, če je to eden in isti človek. V vsakem teh krajev je planil, kakor v Hali-faxu, iz teme nenadno na osamele ženske, jih zagrabil in usek?l nekolikokrat z britvijo, večinoma v roko in bedro. Napadenke pripovedujejo, da je imel kapo globoko čez čelo. na rokah pa rokavice. Prav tako hitro, kakor se je pojavil, je izginil. Vsa angleška javnost zasleduje s čedalje večjo ogorčenostjo dejanja tega rezača ir čedalje obsežnejši postajajo ukrepi, da bi ga prijeli V Haiifaxu se je število žrtev povečalo že na 15 in tam so k zasledovanju pritegnili tudi Brit=ko legijo. Mož^e so izjavili. da bodo pošast, čim jo dobe v roke, linčali in jo obesili na najbližjo sve- Mala kronika Maribor 11 decembra Volilna nedelja. Mirno razpoloženje, k; je tako značilno za naše mariborske meglene ln skoro deževne nedelje Društveno in športno življenje je danes popolnoma počivalo. Poziv tujim državljanom Predstojnlštvo mestne policije v Mariboru razglaša: Tuji državljani ki bivajo na področju predstojništva mestne policije v Mariboru ln ki imajo dovoljenja za bivanje v Mariboru z veljavnostjo »za ne-do'očen čas«, a doslej niso -rosill. odnosno vložili prošnje za podaljšanje tega dovoljenja se pozivajo ponovno, da to čimprej store Ruski državljani so Izvzeti prošnja je vložiti pri predstojnlštvu mestne policije "oba 2. Zaradi vloma v samostansko blagajno Naša po icija je bila ooveštena, da je bil izvršen vlom v samostansko blagajno pri Sv Jetrne ju na Dolenjskem in je v zvezi 8 tem vlomom aretirala mladega Draga Spindlerja Spindler Je zavoljo rai> nih okolnosti osumljen da Je 17 novembra letos izvrši) omenjeni vh»m. Pri zas'i-ševariu na policiji je Drago Spindler izpovedal. da 1e 1 septembra letos vstopil kot postoiant v samostan kartuzijancev pri Sv Jerneju Ko so 17 novembra vsi ostali šli k maši, se je Drago Spindler skrivaj odstranil tn se soifcnl neonaženo v sobo kjer je samostanska blagajna. Po-sreči'o se mu Je s silo odpreti predal m odnesti 2600 dinarjev Ko je izvršil tatvi no je Sel v cerkev Proti večeru pa je izkoristil ugodno priliko in Je smuknil iz samostana. Vsedel se Je na vlak in oo-potoval najprej v Liubliano potem v Zagreb in nazadnje v Maribor, kjer je oila policija že podrobno o vsem poučena Ko so ga aretirali, so naš'1 pri njem komaj nekaj dinarjev Ostali ukradeni denar je gotovo že zapravil Mladega bivšega po-štolanta bodo najbrž oddali v prisilno delavnico. O tem in onem V Koroščevi ulici 7 se je zglasil »nečak« posestnlce Zupančičeve iz Rošpoha, ki do- Ljublmec, pesnili, tat, borec, potepuhi in pustolovec — vse v eni osebi: FRANCOIS VI1J/ON. legendarni junak srednjega veka v zgodovinskem velefllmn RONALD COLMAN KRALJ PUSTOLOVCEV FRANCES DEE Car Ferdinand«. Potniki, ki jih je bil dopoldne pripeljal lz Varne, so se razšli po mestu. Trinadstropna italijanska ladja, ki je zasidrana za »Ferdinandom«, je vsa v lučih Prav tako Guneva. ki leži na rokav ski odprtini in velika ameriška potnica »American-Export-Llnes«. Galebi so utihnili Spredaj se sveti mesto — sve ijo se vitki minareti Ahmedo-ve cžamije in A je Sofije. Samo tam, kjer se med drevjem skrivajo stolpi saraja nekdanjih su'tanov, je mrak. Kakor bi plavala hiša skozi mrak, se zdi izletniški parnik, ki se naglo bliža pristan!šču. Ozke, krivenčaste in slabo razsvetljene ulice vodijo v podzemlje Istambula. V kvart, ki se ga ni mogla ali ni hotela dotakniti roka močnega Kemala. Kakor pred davnimi Poletji teče tu življenje tudi danes, tudi nocoj, ko se ta najbednejši Beyolski kvart drami iz spanja. Spotikate se ob kupe smeti in sestradane mačke, ki se na njih pretepajo za odpadke vseh vrst. Spotikate se ob kamenje, ali pa vam noge padajo v luknje, ki so jih vse ulice polne. Beyolu se smeje. Prebudil se je iz dnevne dremavlce in se smeje. »Gel hurda'«... Pridi in vzemi! Zrak se je ohladil. Se zmerem je toplo, preveč toplo, vendar tiste paleče dnevne vročine ni več. In ob tem času odpira bedni kvart svoje »dukjane« Odjemalci so že tu. Vsak večer točno ob Isti uri prihajajo trumoma. Mladi fantje prs^nlški delavci, mornarji _ Grki. Bolgari, Armenci, Makedonci, Spanci... Stari in mladi, kdor je le Imel srečo, da je čez dan zas'už'l va^j sto grošev jih je prinesel. da jih tu razdeli na tri dele: enega za kruh, enega zs. vino in enega za ženo. Siromašni Beyo!ski kvart prodaja v svojih pisalo poslikanih »dukjanh« srečo. Srečo, ki ne stane več kakor petdeset grršev. Pred »dukjani« čepe mračne pezeveo-ke. Daleč preko pločnika štrle njihove stare gole noge z nabreklimi žilami. Ljudje se spo ikajo vanje. Nasmehnejo se jim — ah, samo sočutno nasmehnejo — in gredo mimo. Ta ali oni se včasih zaustavi in vpraša; »Imaš kaj, stara?« In če je katera njenih deklet še brezposelna, ga pošlje noter. Prej mu seveda pobere denar, kajti gostje plačujejo peze-venkam. ki so lastnice irgovin in gospodarji deklet. Dekleta dobijo le odstoike. človek počasi cdpira vežna vrata. Po-kima dekletu, ki sedi tam na stolu in čaka. Brez besede gres a v gornje prostore, po lesenih stopnicah, ki nalahko škrlplje-•jo. Vsak hip se odpro ta ali ona vežna vrata. Moški stopi na ulici m jo počasi, samozadovoljno maha proti krčmi. Dekle stoji na pragu, naslonjeno na vrata ln gleda za njim. V očeh jI leži nekakšen kovinski lesk. Dve zarezi ima na vsaki strani ust. Videti je utrujena, topa. Beyolu se smeje. Smejejo se njegove gornje ulice, ki so svetle in polne razkošja. Tam imajo dame na sebi tenke obleke lz prozorne «vile ln na rokah rokavice. Tam ljud e srebajo sladko turško kavo, kade fine c:garete in poslušajo radio Po vrtovih el~ran triih lokalov plešejo , krasna arabska dekleta »čoček«. Njihova pol gola telesa se bliskovito pregibajo v orientalskih plesih in oči begatih tujcev in doma-činov jih požirajo. Pri tem pa pijejo svojo hladno limonado in vodo, v kateri plavajo kovčki ledu. Tu stane čaša hladne vode pet grošev! Smeje se spodnji Beyolu — ta ki kupuje svojo srečo za petdeset gTožev. »Attendez!« ... »Paidon, efendi!« .. . se opravičuje nekdo. Toda njegov glas se gubi v viku tisočerih drugih. Kakor majhni Babilon je ta kvart, na katerem so se srečali ljudje vseh narodnos i in vseh ;e-zikov — in vendar vsi otroci ene in iste matere — Bede! Smeh postaja vse bolj histeričen, dokler se ne izpremeni v "ivje vpitje, pijane pesmi, kvante, prepir in pretep. Kakor veliko živo klobko se premetavajo ljudje, zasoplo dihajo, hočejo živeti, a drug drugega. vse sikupaj pa davi beda... Milijardno bogastvo leži v mračnem sa-raju turških sultanov. Brušen porcelan, dijamanti, biserni presto) šaha Izmaila, z briljantnlm podnožnikom. marmor — stoletja in stoletja so kopičili ponosni Os-manlije to svoje bogastvo. Ostarel evnuh — poslednji rekvizit nekdanje slave tn moči — se počasi sprehaja med tem bogastvom, apatičen, nepotreben dekor... »Gel hurda!.. Pridi in vzemi! ... kliče ubožni Beyolu. življenje je kra ko. življenje ni lepo življenje je boj za kruh. za bžni užitek, ki tu ue stane več kakor pet-'esst grošov! Včasih zaprha veter. Takrat se zazibljejo table nad »^ukjani«. 7a ziblje jo se črni n-,pisi na njih — »Genel ev« — javna . hiša. K. S. Pri prehlada, hripi, živčnih boleznih je bil dosežen dober uspeh s T O O A L TABLETAMI. Ko mnogi zdravniki potrjujejo v uradno overjenih spričevalih nagel in uspešen učinek TOG AL TABLET, tudi Vi lahko kupite z zaupanjem to zdravilo. TOGAL TABLETE se dobe v vseh lekarn->h. Reg. S. br. 1437/32 Dr. Stevanovtf in Pyk. Nase gledališče DRAMA ponedeljek. 12. • Zaprto. Torek. 13.: Zaprto. Sreda, 14.: 2ene na Niskavuoriju. Red Sreda. četrtek, 15.: Brezov gaj. Red Četrtek. Petek, 16.: (ob 15. uri) Potopljeni svet. Dijaška predstava. Globoko znižane cene. Sobota, 17.: Dobrudža 1916. Red B. Drama. Opozarjamo na prihodnjo dijaško predstavo v drami, ki bo v petek 16. t. m. Uprizorila se bo Cankarjeva drama »Potopljeni svet«. OPERA Ponedeljek 12. decembra: Zaprto. Torek, 13.: Zaprto. (Generalka). Sreda, 14.: Jolanta. Gianni Schicchi. Premiera. Premierski abonma. Četrtek, 15.: Roxi. Red A. Petek, 16.: Zaprto. Sobota, 17.: Jolanta. Gianni Schicchi. Izven. Opera. Premiera v operi. V sredo 14. t. m. bodo pe'i za premierski abonma Caj-kovskega opero »Jolanto« in Puccinijevo komično opero »Gianni Schicchi«. Govoreči pes Madžarski rabin je bral v časniku, da živi na Dunaju slaven dreser, ki nauči pse govoriti in da stane ta pouk samo 2000 mark. »Ce je to res,« si je rekel rabin, »se mora tudi moj pes naučiti govorjenja »Takoj je poiskal potnika Zuckertorta in ga poslal s psom na Dunaj, da bi ga tam naučili, kako se govori. Zuckertort je ostal štirinajst dni na Dunaju, potem pa se je vrnil brez psa v Miškolc. »No?« ga je debelo pogledal rabin. »Kaj je? Ali se je pes naučil govorjenja? Kje ga pa imaš?« »Da, naučil se Je, toda na povratku domov sem ga vrgel z železniškega mostu v Donavo in je utonil.* »Ali si znorel? Kako moreš psa, ki zna govoriti, vreči v Donavo? In z njim mojih 2000 mark!« »Poslušajte, rabin! Ko sem se vozil nazaj, mi je bilo v vlaku dolgčas, in psu j® bilo tudi dolgčas, in iznenada je začel govoriti.« »Kaj pa Je rekel?« »Kaj je rekel? Rekel je. da Je Škandal, kar se dogaja Miškolcu. Da je Afterduft slepar in da ima nepošteno vago, da Je Morgentau po krivem prisegel, da je Mo* zesleben svojo hiše zažgal...« »No?« »To mi je bilo že skoraj dosti. Ko pa Je začel še govoriti, da ima rabin razmerje z Izakovičevo ženo. — tedaj se nisem vefi ponvšljal: pograbil sem ščene in ga zagnal skozi okno v Donavo, da je pri priči utonilo.« »In prav si storil, sin moj!« 'ostani in ostani član Vodnikove družbe! »JUTRO«, ponedeljska izdaja 3 Ponedeljek, 12. m 1938. ŠPORT Bogat smučarski spored JZSS je sestavil koledar letošnjih zimskosportnih prireditev, ki bodo — če bo sneg bolj darežljiv kakor dozdaj — trajale tja do aprila JZSS objavlja svoj zimskosportni spored ta letošnjo sezono, in sicer: V decembru: 18. Medklubski veleslalom na Rožci v priredbi TK Skale, Jesenice. — Medklubska sankaška tekma s Črnega vrha v priredbi ASK Gorenjca, Jesenice. 15. do 27. Mladinski tečaj na Črnem vrhu v priredbi ASK Gorenjca. 25. XII. do 8. L Tečaj za klubske tekmovalce v norveški kombinaciji na Pokljuki. Prireditelj Sm. K. Ljubljana. 25. XII. do 3. I. Začetniški tekmovalni tečaj na Gorjušah v priredbi Sm K. Ljubljane. Začetniški tekmovalni tečaj v Ljubljani Sm. K. Ljubljane. 25. XII do 1 1. Trening za tek in skoke v Planici. Prireditelj SK. Reka, Ljubljana. Trening za alpsko kombinacijo na Črnem vrhu (SK Reka). 26. XII. do 1. I. Smuški tečaj na Rakeku v priredbi SK. Javornika, Rakek. 26. Medklubska alpcka kombinacija na Pustem Rovtu, v izvedbi SK. Bratstva, Jesenice. V januarju: 1. Zaključek tečaja z nara-Ičajskimi tekmami na Rakeku v priredbi SK. Javornika. Skakalne tekme na Jesenicah Prireditelj SK. Bratstvo. Propagandna tekma na 10 km v Ribnici na Pohorju v priredbi ISSK Maribora. 6. in 8. Klubski dan za vse klube. 14. do 15. II. izlet gorenjskih smučarjev v Kranjski gori. Prireditelj Gorenjski zimskosportni pod savez, Jesenice. Podsavezno prvenstvo v klasični kombinaciji Mariborskega podsa-veza. Podsavezno juniorsko prvenstvo v alpski kombinaciji, prireditelj Mariborski Aoclsavez. Klubski dan Sarajevskega pod-saveza Zasavsko prvenstvo v alpski kombinaciji na Mrzlici, prireditelj SPD. Trbovlje. Tek za juniorje in seniorje v Planici v priredbi SK. Ilirije, Ljubiiana Medklubska tekma v teku na 15 k n v Dolni-eah. Priredi SK. Planina, Ljubljana Medklubska tekma v skokih v Ljubljani, prireditelj Sm. K. Ljubljana. 22. Tek na IS km za prvenstvo mesta Maribora. Priredi ISSK Maribor. Tek na 18 km za prvenstvo Sarajevskega podsaveza in prvi del klasične kombinacije. Priredi Sarajevski pod-savez. Mladinska tekma v Ljubljani, priredi Sm. K. Ljubljana. 28. do 29. Državno prvenstvo v klasični kombinaciji na Slje-memi v izvedbi SK. Marathona, Zagreb. 29. Medklubski smuk z Jezerskega vrha v Josipdol, priredi ISSK Maribor. V februarju: 1. do 2. Alpska kombinacija na Cmem vrhu v priredbi ASK, Ljubljane. 2. Medklubska tekma na 50 km v Dovjem Mojstrani. Prireditelj Sm. K. Dovie-Mojstrana Tekma v smuku pri Sv. Bolfenku — Radvanje v priredbi SK Železničarja, Maribor. 4. do 5. Medklubska tekma in klubsko prvenstvo v smuku in slalomu v Planici v priredbi SK T^riie, Ljuoljana. 5. Klubsko prvenstvo ln medklubska tekma za seniorje in juniorje na Rakeku, prireditelj SK Javornik. Banovinsko prvenstvo v štafetah 4x10 km v Ribnici na Pohorju Prireditelj ISSK Maribor. Skakalna tekma na Betnavi od Sv. Lovrenca na Pohorju v priredbi SK Železničarja, Maribor. — Medklubski tek na 18 km v Kranju, priredi SK. Poljana, Kranj. Medklubska tekma v alpski kombinaciji v Kranjski gori Prireditelj TPD Kranjska gora. Medklubska skakalna tekma v Tržiču v priredbi Sm K Ljubljana. 12 Podsavezno prvenstvo v skokih v Lis-cah pri Celju Sm. K Celje Medklubska tekma za juniorje, priredi SK. Železničar, Maribor. Orožnov smuk preko Pohorja, prireditelj SPD Celje. Tekma v skokih na Crepoljskem v priredbi Sarajevskega podsaveza Medklubski damski slalom v Zle-beh, Priredi Sm. K Ljubljana Alpsko prvenstvo GZSP na Cmem vrhu, priredi ASK Gorenjec. — 19. Banovinsko prvenstvo v alpski kombinaciji SPD Celje. Ska- kalna tekma v Betnavi, priredi ISSK Maribor. Tekma v smuku za prvenstvo Sarajevskega podsaveza, priredi SZSP. Med-, klubska skakalna tekma v Tržiču — SK. Sv Ana nad Tržičem. — 19. do 26. Tečaj za tekmovalke na Pokljuki v izvedbi Sm K Ljubljane. — 26. Podsavezno prvenstvo v alpski kombinaciji pri Senjorjevem domu. Prireditelj SPD. Maribor. Skakalna tekma za naraščaj in juniorje v Planici. — SK Ilirija. Slalom tekma na Crepoljskem v priredbi Sarajevskega pousaveza. Medklubski smuk z Zelenice v izvedbi SK. Tržiča. Medklubska tekma v Klasič. kombinaciji, priredi Sokol Radovljica in SK. Lesce. Medklubska štafetna tekma oz. sa-vezno prvenstvo v štafeti v Mojstrani v izvedbi Sm. K. Dovje-Mojstrana. V marcu: 4. do 5. Državno prvenstvo v alDski kombinacili v Ribnici na Pohorju, v izvedbi Mariborskega podsaveza — proslava lOletnice MZSP Državno prvenstvo v alpski kombinaciji za dame na Rožici v izvedbi TK. Skale, Jesenice. — 11. do 1*. Mladinski dan — prvenstvo Jugoslavije v Planici v priredbi SK. Ilirije.— 12. Savezno prvenstvo v skokih v Planici v izvedbi JZSS. Mednarodna tekma. — 19. Medklubska klasična kombinacija v Bohinju, priredi Sm. K. Bohinj. Medklubski smuk in slalom v izvedbi SK. Tržiča. Medklubski slalom na Zelenici — Sokol Radovljica in SK. Lesce. — 25. Savezno prvenstvo v vztrajnostnem teku na 30 km na Pokljuki. Priredi Sm K. Ljubljana. V aprila in maja: 10. rV. Tekma v smuku na Savinjskem sedlu — Okrešelj — Sm. K. Celje. Medklubski veleslalom na Korošici, priredi SPD, Celje. — 16. IV. »Triglavski dan« — smuk za ženske in moške v priredbi JZSS. Mednarodna tekma. — 29. V. Slalom nad Logarsko dolino — Škarje v izvedbi SPD iz Celja. Helsinki ima krasen stadion In še dve veliki športni areni na prostem, vse skoraj sredi mesta in blizu med seboj Glavni olimpijski stadion v Helsinkiju eo začeli graditi pred štirimi leti, letos poleti pa je bil svečano otvorjen. Velika prednost tega stadiona je predvsem ta, da le zelo blizu sredine mesta, ker Je oddaljen od centra le 5 minut vožnje s tramvajem ali 15 minut hoje. Stadion je zelo lepo nameščen sredi parka, ki je s svojimi krasnimi travniki, bajnimi vrtovi in visokim drevjem ponos onega mestnega okraja. Prostori za občinstvo v tem stadionu, zen Številnih igrišč za deco, igrišč za tenis, j športnih domov in kopališč v številnih jezerih in morskih zalivih v tem športnem mestnem okraju, je komaj kilometer oddaljen še tretji športni prostor KalLo z odličnim tekališčem, dolgim 400 m. Za vse, ki so bili na olimpijskih igrah v Berlinu, bo iz teh podatkov jasno, kako velike važnosti bo v Helsinkiju, da bodo vsi športni prostori tako blizu drug drugega. V Berlinu je Slo vsak dan ure in ure Holandske, Češkoslovaške, Kanade, Amerike, Nemčije, Italije in seveda tudi iz Švice. Razen tega je obljubljeno tudi sodelovanje Anglije (triletnega dosedanjega prvaka Evrope) in Poljske, tako da prireditelji računajo s sodelovanjem 12 do 16 državnih reprezentanc. Prijave z imeni igralcev je treba predložiti do 15. januarja 1939. Za naše hokejiste bi bilo seveda zelo koristno, če bi mogli nastopiti na tem turnirju, ker bi bila to zadnja priložnost za izdaten trening pred V. zimskimi olimpijskimi igrami, ki bodo tudi v Švici, in sicer v St. Moritzu. Tekmovanje za svetovno in evropsko prvenstvo v tej disciplini na ledu bodo istočasno v Baselu in Zurichu, dveh mestih, ki sta po železnici oddaljeni komaj dobro uro vožnje. Obe mesti imata umetna drsališča na krasnih prostorih sredi mesta z največjim tehničnim komforom. V obeh drsališčih je skupno prostora za 25.000 gledalcev. Razpored je takšen, da bo v vsakem mestu odigranih okoli 20 tekem, razen tega pa je urejeno tudi tako, da bodo moštva, ki bodo najprej igrala v Baselu, igrala pozneje v Curihu in obratno, tako da bosta obe mesti imeli priliko viueti čim več igralcev. H Sar 1x1 KINO SLOGA, tel. 27-30 Samo še danes in jutri ob 16,19. in Pola Negri — Albrecht Schonhals T3 O g Šport v nov! Grčiji Tudi v moderni grški državi se lepo razvijajo vse športne panoge, med vsemi pa lahka atletika Skoraj dva tisoč let je minilo, odkar so utJinili glasovi z zadnjih klasičnih olimpijskih iger, do dneva, ko so se zopet začele nove v moderni Olimptji. Ko je leta 1896. prvič v zgodovini sprejela Grčija športnike mnogih držav v Atenah, kjer je na starodavnih tleh starega stadiona zrastel nov marmornati stad.on, je tudi to deželo, ki je stoletja trpela pod turškim jarmom in se ga potem osvobodila kot prva, prevzel val navdušenja za športno borbo, kakor ao jo doživljali davni pradedL In ko je v prvem olimpijskem tekmovanju in najbolj popularni grški discipi.ni — maratonskem teku — zmagal preprosti grški kmet Spl-ridion Louis, je bil to znak in prisega za mlado grško športno generacijo, naj spet dvigne športno zastavo stare Helade. Spet je poteklo več kakor 40 let od one. ga dneva, ko sta grški kralj in prestolonaslednik v najbolj svečani gala uniformi tekla vštric z zmagovalcem Luisom, da bi ga navdušila še za zadnjih nekaj metrov teka na tej ogromni razdalji. Mednarodni uspehi, ki jih je Grčija od tedaj zabeležila v olimpijskih tekmovanjih, so postajali zmerom redkejši, ker so večji narodi prihajali zmerom bolj v ospredje, toda Grčija je kljub temu ostala športna dežela, kjer je ukoreninjena davna tradicija, Grčija je še vedno pionir v športu med balkanskimi narodi. Celotno število vseh športnikov v Grčiji je kljub veliki zgodovinski tradiciji razmeroma majhno in znaša morda 25.000 aktivnih delavcev. V enem pa je tradicija ohranila svojo moč, da namreč najbolj popularna športna disciplina ni nogomet, kakor skoraj povsod po svetu, temveč lahka atletika. Olimpijsko leto 1896. je bilo za Grke v tem pogledu odločilno in od takrat so z vso dušo ostali zvesti svoji stari ljubezni. Samo ena lahkoatletska večerna prireditev zadostuje, da se stadion v Atenah napolni s 40.000 gledalci. Kljub temu pa z razširjenjem te športne discipline po Grčiji ne gre posebno rožnato, ker primanj- kuje kakor Se marsikod drugod na Balkanu, športnih prostorov in tekaliSč. Ce se pomisli, da je v milijonskem mestu Atenah eno samo tekaliSče, in sicer ono ed-no v marmornatem stadionu, ki niti ne ustreza popolnoma zahtevam modernega teka-lišča, ker so zavoji mnogo pretesni, potem ai je lahko naslikati, kakšna so Sele ona edka tekališča po deželi. Kljub temu so gršk. iahkoatleti dobri, kar dokazuje najbolj dejstvo, da so bili doslej zmagovalci v vseh devetih lahkoatletskih balkanijadah. Grški tekmovalci v lahki atletiki, pa tudi v nogometu, bi kmalu lahko dosegli vse drugačno stopnjo, če trt Jim ne primanjkovalo tekališč in športnih prostorov .Praktično tvorijo državno lahkoatletsko reprezentanco samo mladi, večinoma preprosti ljudje, v glavnem iz Aten samih, ki imajo tamkaj vsaj nekaj priložnosti za redne priprave. Izven prestolnice skoraj ni nobenih primernih vežbališč in tudi nobenih trenerjev, ki bi pomagali talentiranim dalje. Nogometna zveza Ima v Grčiji danes komaj 5.000 aktivnih igralcev. Nogometni šport bi v Grčiji kar čez noč dobil lahko trikrat toliko pristaSev in pustil lahko atletiko mimogrede za seboj, če bi mesta, klubi in moštva dobila primerna igrišča. Zdaj Je v tem pogledu že storila prve korake vlada, polagoma bodo sledile tudi občine, tako da se lahko računa, da bo sčasoma šport Sel v globino tudi pri manjših podeželskih krajih. Celotna slika grškega športa rfjub vsem uspehom na Balkanu samem ni posebno razveseljiva, krije pa še dva pokreta, ki si z velikim poletom in najmlajšimi silami sigurno utirata pot do uspehov, in sicer alpin'zem in smučaretvo. V zadnjih letih so Grki začeli prirejati lastna smučarska prvenstva in število športnih smučarjev se je v tej dobi povišalo na tisoče in tisoče. Verjetno je, da bo tudi ta športna panoga, če bo dobila prave možnosti za razvoj, kmalu potegnila za seboj za šport navdušeni mladi rod v novi Grčiji. Doživljaji brezposelnega učitelja v Tolminu med vojno JDel krasnega olimpijskega stadiona v Helsfnldju z zapadno tribuno in kabinami za radijske poročevalce. V stadiona bo prostora za 60.000 oseb Id letos Se niso bili dovrSeni, bodo lahko sprejeli 30.000 gledalcev. Ko bodo dovršene vzhodne tribune in povečane sedanje, bo v tem stadionu prostora za 60.000 ljudi. 2e v začetku, ko so začeli graditi to reprezentativno športno areno Finske, so namreč računali z možnostjo, da bi se po potrebi lahko povečali prostori za gledalce. Vzhodna tribuna bo zgrajena tako samo za olimpijske igre. Največjo pažnjo so graditelji stadiona posvetili areni sami. Tekal.šče je dolgo natančno 4C0 m in ima 7 prog za teke. Vas proge skupno merijo 8. 85 m v širini. Ravni deli eliptične proge so dolgi 9Q m. Daljša os leži v smeri od severa proti jugu, tako da je glavna tribuna na zapadu. Pred glavno tribuno so jame za skoke, in sicer za skok v daljino in za troskok z zaleti z obeh smeri. Skaka lišča za skok v višino in ob palici so na južni strani. Zaleti so tudi še po drugih delih arene, prav tako pa tudi prostori za metanje. Siedi stadiona je igrišče za nogomet in hokej s krasno ploskvijo v predpisanih dimenzijah. P.:ci veliko betonsko izapadno tribune so flačilnice s krasnim: pralnicami in kc-prliččem. Iz teh prosco»v.v vodi pot na te*-er po podzemelj9 iona hodniku. Novinarska m-šta «0 ra glavni tribuni, in si-c*r višini cilja. Za radijsko poročevalce so opazovalnice v nižjih nadstropjih visokega stolpa, ki je daleč viden po vsem mestu. Ko se s parnikom pripelje v notranjo luko finske prestolnice, se že od daleč vidi visoki in tanki beli stolp olimpijskega stadiona. V neposredni bližini glavnega stadiona Je že zdaj pripravljenih nekaj pomožnih igrišč za nogomet. Pol kilometra oddaljen pa je na razpolago še nekoliko starejši, toda po kakovosti tekališča slavni stadion Elaintarhe, na katerem so bile vse naj- ! bolj važne finske lahkoatletske prireditve j pred dograditvijo novega stadiona. Pravijo, da je tekališče na tem prejšnjem stadionu »najhitrejše na svetu«. Na njern je n. pr. slavni Lehtinen dos-gel sijajni sve tovni rekord na 5.000 m s časom 14:17. Posebno mesto je v tem ogromnem parku pripravljeno za metalce kladiva. Ra- , časa v izgubo samo zaradi tega, ker je bilo treba na kilometre daleč potovati iz stadiona v stadion. V Helsinkiju bo to vse tako blizu, da se bo dalo vse glavne oprav ke po posameznih športnih prostorih skorajda opraviti peš. In to je za človeka modernih časov, ko je čas tako dragocen, velikega, včasih odločilnega pomena. Toplo olimpijsko plamlišče Preden so finskemu plavalnemu savezu poverili plavalni del prihodnje olimpiade, je moral dati jamstvo, da bo voda v olimpijskem plavališču tudi zadosti topla. Ta pojem toplote je seveda relativen, ker ima na primer poleti na Finskem morje 18 stopinj toplote, kar je za naše pojme in razmere seveda mrzlo. Toda finski plavalni savez je obvestil mednarodno plavalno federacijo, da bo voda v olimpijskem plavališču v Helsinkiju imela temperaturo od 2 do 24 stopinj Celzija. Olimpijski plavalni stadion bo zgrajen v prostorih med novim olimpijskim stadionom in zoološkim vrstom v Helsinkiju in bo stal v našem denarju 6 milijonov dinarjev. V stadionu bo prostora za 10.000 gledalcev. Da Finci tudi v športnih plavalnih nastopih ne bodo zaostajali za ostalimi narodi, bodo pozvali tuje trenerje, da jih še pravočasno pripravijo za to močno mednarodno konkurenco Za delo v tej smeri so že zdaj v Helsinkiju dani vsi pogoji, ker so tamkaj zgradili novo moderno zimsko plavališče, kjer bodo plavalci lahko trenirali vse leto. So v življenju dogodki, ki se človeku vtisnejo v spomin tako silno, da jih do smrti ne pozabi. Se danes se po gostilnah pogovarjajo o vojnih dogodkih pred 20 leti; bivši vojaki, ki so trpeli in krvaveli med vojno, ne morejo pozabiti groznih dni. Nisem bil vojak, a živel sem kot brezposeln učitelj čez eno leto na fronti v Tolminu. Naj napišem tu nekoliko spominov iz svojega življenja, nekoliko dogodkov iz let 1915 in 1916. Bilo je v maju L 1915. Vse v cvetju, ptički so veselo žvrgoleli, a vseh teh naravnih krasot naše ljudstvo takrat ni opazovalo. Kmet je žalosten hodil po polju v strahu, da bo nemara v kratkem času moral zapustiti svojo rodno grudo in prepustiti sadove svojega truda uničenju. Bilo je že gotovo, da bo Italija napovedala vojno Avstriji. Iz previdnosti je okrajni šolski svet v Tolminu ukazal, naj se prekine pouk na šolah v vseh vaseh na levem in desnem bregu Soče, ker so stale te vasi v neposredni bližini italijanske državne meje. Ta ukaz se je izvršil 13. maja. Tudi prebivalci Tolmina smo gledali ■ skrbjo v bodočnost, ne vedoč. kaj vse nas čaka. Napočil je dan 24. maja, žalosten dan posebno za prebivalce goriške dežele. Vojna je bila napovedana. Učiteljstvu obmejnih šol je bila izplačana dvomesečna plača. Okrajno glavarstvo se je umaknilo v Cerkno, drugi uradi pa drugam. Trgovci, mesarji, peki in gostilničarji so zaprli svoje lokale ter se preselili nekateri na Kranjsko, drugi na Koroško in Štajersko. Vsi, ki so imeli precej denarja na razpolago, so si po mili volji izbrali nova bivališča, le ubogi kmetje in siromaki niso vedeli, kam naj bežijo. Vendar je bilo tudi za te preskrbljeno. Kdor ni hotel ostati doma, je moral iti v barake. V Brucku an der Leitha in Steinklammu, v Leibnitzu in Kromerižu so bila pripravljena taborišča za begunce. V vsakem taborišču je bilo na stotine barak. Tudi šolo in cerkev je imelo vsako taborišče. Mnogi učitelji in učiteljice so odpotovali v taborišča. Tudi mene je okrajni še o letošnjem svetovnem prvenstvu v hokeju na ledu Kakor smo nedavno pisali v redni izdaji našega lista, bo tekmovanje za svetovno prvenstvo v hokeju na ledu prihodnje leto v Švici, in sicer v času od 3. do 12. februarja v mestih Curihu in Baselu. Čeprav je prvi zaključni rok za prijave šele 15. t. m., je vendar priredlteljski odbor že pred tem prejel številne prijave, med njimi iz TANGO NOTURNO Novi jugoslovenski plavalni rekordi To je 12 rekordov, ki so jih naši plavalci in plavalke letos dosegli v morski vodi v Trstu Upravni odbor Jugoslovenskega plavalnega saveza je v smislu sklepa nedavnega občnega zbora verificirala nove jugoslovenske plavalne rekorde, ki so jih naši plavalci in plavalke dosegli letos v jeseni v tržaškem kopališču »Ausoniji«. Med ženskami so tako postale nove dr- i glavar nagovarjal, naj odpotujem v tabo-žavne rekorderke (v morski vodi) na 100 rišče, a že takrat sem slutil, da bo življenje v baraki grenko in bridko, zato sem ostal z družino v Tolminu. V posebne vlake so tlačili kmete in ubožce in njihove otroke. Begunci so vzeli s seboj le, kar je bilo neogibno potrebno, vse drugo je j ostalo doma brez varstva. V Tolminu je ostalo kakih 160 ljudi, ki niso hoteli zapustiti rodne grude. Jaz sem ostal z družino v obširnem šolskem poslopju, ki je stalo na skrajnem koncu trga z razgledom na Sočo in na volčanske hribe, kjer je že prvi dan vojne napovedi mrgolelo polno italijanskega vo-i jaštva. Po velikem šolskem poslopju ni več odmeval veseli krik in vik šolske mladine. Tolminske ulice so ostale puste in prazne, ker ostali ljudje so čepeli doma in razmišljali, kaj se bo zgodilo. Nekateri so bili trdno prepričani, da bo italijanska vojska že prvi dan zasedla Tolmin in okolico, ker razen nekaj avstrijskih črno-vojnikov in orožnikov ni bilo videti avstrijskega vojaštva. Bilo je vse tiho in mirno, le ptički na šolskem vrtu so veselo žvrgoleli. Sedel sem pri čebelnjaku, opazoval veselo letanje čebelic in razmišljal, kaj bo z nami. Denarja nisem imel, ker šeiri dal vso plačo trgovcu, peku in mesarju, preden so odpotovali v zaledje. Ostalo mi je le nekaj moke, zabele in vreča koruze, ki sem jo kupil od beguncev. Tudi jaz sem se zanašal na to, da Italijani zasedejo Tolmin in nas rešijo mučnih skrbi in pomanjkanja, a minil je dan brez vsakih dogodkov. Italijani so zasedli prvi dan Volče in Kobarid, a ostali so onstran Soče; zasedli so le nekaj vasi na levem bregu. Dne 25. maja sem vstal zgodaj in Sel na vrt Sedel sem pri čebelah in gledal čez Sočo v Volče in na volčanske hribe. Tudi tam Je bilo vse tiho in mirno. Okoli 8. ure je počilo na Megozah in oblaček dima se je pokazal na zvoniku v Volčah. Avstrijci so streljali na zvonik, ker so morda opazili na njem kakega italijanskega vojaka Kmalu po prvem strelu je počilo drugič, 1 pa tretjič in vse granate so bile namenje- 1 m prosto Smolikova (Viktorija) z 1:15.1, na 400 m prosto Bearova (Jadran) s 5:54.4, na 200 m prsno Orličeva (Jug) s 3:25.4 in v štafeti 4x100 m prosto vsa ženska reprezentanca (Radovanovič, Smolik, Krmpotič, Beara) s 5:09.7. Med moškimi so tamkaj dosegli nove rekordne znamke: na 500 m prosto Žižek (Jug) s 6:28.4 ter isti plavalec še na 800 m prosto z 10.32.5, na 1000 m prosto s 13:14.8 in na 1500 m z 19:48.9. Na 4x100 m prosto ima nov rekord vsa moška reprezentanca (Defilipis, Žižek, Potočnjak, Stakula) s 4:17.1. Slednjič so bili vnešeni v rekordno listo tudi rezultati Branka Žižka (Jug) na 300 m prosto s 3:42.4 in na 400 m prosto s 4:56.5. Nov je tudi rekord jusosloven. reprezentance v postavi Žižek—Mini—Potočnjak—Defilipis v štafeti 4x200 m prosto s časom 9:29.9. Tako se je naša rekordna lestvica v plavanju znatno izpopolnila, čeprav še zmerom ne nudi prave slike jakosti in sposobnosti naših najboljših plavalcev. TO JE GLAVNO Služkinja išče službo. Predstavi se družini, kjer je vse polno otrok. Gospa gleda njeno poselsko knjižico: »Zakaj pa ste morali iti iz zadnje službe?« »Ker sem nekega večera pozabila otroke umiti.« Otroci (vsi v en glas): »Mama, vzemi jo, vzemi jo!« VLJUDNO Tramvaj je nabito poln, da mora Tonček sedeti svojemu očetu na kolenih. Na drugI postaji vstopi mlada, zala gospodična, ki mora stati. Tedaj se oglasi Tonček: »Oče, ali moram gospodični ponuditi svoj sedež?€ MISEL Ce bi bilo tako lahko dobiti moža kakor otroka, bi se vse ženske omožile. ne zvoniku v Volčah. Ura na zvoniku je redno bila in se ni zmenila za granate, ki so frčale okrog zvonika. Po desetem strelu je ura bila deset kakor v zasmeh slabim strelcem. Sele po nekolikih nadaljnih strelih je granata odbila en stebriček pri zvonovih. Avstrijci so streljali še dalj', na zvonik, dokler niso poškodovali kolesja pri uri, a zvonik je ostal še vedno po-koncu. Mislil sem si: Vojaki se vadijo v streljanju, ker imajo dosti municije. Proti poldnevu je streljanje prenehalo, tudi ura ni več bila. Vstal sem in šel v stanovanje h kosila Popoldne sem hodil nekoliko po Tolminu in se razgovarjal z ljudmi o dogodkih. Neki Tolminec je rekel: »»Prmejduš, sm mislu, da je vejska bi huda, pa še turna v Učeh nisa magli padrit; še staji pa-kanc.« Minila sta tudi drugi dan in druga noč brez posebnih dogodkov, le na Ježi nad Volčami Je žaromet posvetil na levi breg Soče. Tretji dam sem se namenil zanesti vrečo koruze v bližni Poljubinj v mlin. Ker se ni spodobilo, da bi v fraku nosil na hrbtu oprtnik, sem oblekel najslabšo obleko, potisnil na glavo star slamnik in šel skozi trg proti Poljubinju. Od Sv. Lucije pa mi Je tedaj prijahaio nasproti deset jezdecev. Bili so to ogrski huzarji pod poveljstvom nadporočnika. Vojaki so se ustavili in nadporočnik me je po nemško nahrulil: »Sie, Bauer, wo ist das Danteloch?« Mene je to vprašanje razjezilo tako, da sem se hotel obrniti in mu pokazati oni del telesa, kjer konča hrbet, a takoj sem spoznal, da bi se s tem izdal, da razumem nemški. A tega nisem hotel, zato sem le z glavo odkimal. Nadporočnik je bil vidno jezen, ker mu nisem ničesar odgovoril, in še posebno, ker sem puhal cele oblake dima iz moje kratke pipe. Ošabnež je zarezal na svojega korporala in mu velel: »Sagen sie dem dummen Bauer, dass er seine dreekige Pfeife aus dem Maul nehmen soli, wenn er vor einem Oficier steht!« Korporal po rodu Hrvat, je zarenčal name: »Gospodine oberlajtnant kaže, da baci svoju posranu lulu iz gubca, kada stojiš pred oficirom!« »Da, da,« sem rekel in hotel iti dalje s pipo v ustih. Oficir se je še bolj razjezil, rekoč: »Der Kerl versteht auch kroatiseh nicht,« zavihtel bič in me hotel oplaziti po zadnji plati, a k sreči je zadel le moj oprtnik. Dalje grede sem razmišljal, kaj je bolj pravilno, ali Dantegrotte ali Danteloch. Tega poslednjega izraza nisem še nikoli poprej slišal, a zaradi tega vražjega Dan-telocha bi jo bil kmalu skupil. Brez druge nezgode sem jo primahal v Poljubinj. Mlinar mi je takoj zmlel koruzo in vrnil sem se domov. Seveda sem pazil, da nisem še enkrat srečal tistih ogrskih mu-stačarjev. Istega dne popoldne so prijahali v Tolmin štirje oficirji. Spraševali so ljudi, kje bi lahko jedli in pili, a gostilne so bile zaprte. Prav kar sem se preoblekel in prišel na vrt, ko so prijahali vsi štirje oficirji na Šolsko dvorišče. Podpolkovnik, bil je Ceh, po imenu Pfibil, me je vprašal po nemško, kje bi dobili kaj hrane in pijače. Odgovoril sem mu, da so gostilničarji zapustili Tolmin in da ni mogoče dobiti ničesar. Ker sem pa spoznal, da so v veliki zadregi in so bili videti dobri ljudje, so se mi smilili Povabil sem jih v stanovanje in moja žena jim je v naglici napravila malo južino. Drugega nismo imeli kakor edino še nekoliko jajc in zadnji hleb kruha. Podpolkovnik mi je povedal, da ostanejo v Tolminu, in me naprosil, da bi prenočili v šoli. Rad sem odstopil gospodom dv esobi, ker je bilo moje stanovanje veliko in sem imel tudi vso potrebno opravo. Podpolkovnik se mi je zahvalil in mi povedal, da je določen za komandanta v Tolminu. Hkratu me je prosil, naj vsaj za nekaj dni poskrbim gospodom za hrano, čeprav skromno, ker morda že čez nekaj dni pride vojaštvo v Tolmin in z vojaki tudi živila. K sreči sem imel nekaj kokoši, in te sem namenil gospodom. Z mojo družino so otepali polento in solato, za zajtrk pa žgance, po tolminsko »ašnalj-ke«. Tako se je začelo v Tolminu. Kako se Je nadaljevalo, pa ob drugi priliki. r. »JUTRO«, ponedeljska Izdaja 4 Ponedeljek. 12. XIL 1938. Iz dežele ledenih hiš številni samomori med kanadskimi Eskimi Eskimska koča lz ledenih plošč V Pariz je nedavno prispel na kratek oddih Arsene Turguetil, »škof severnega tečaja«. Ta sedemdesetletni starec Ima zanesljivo najrazsežnejšo cerkveno oblast na svetu: pol tretji milijon kvadratnih kilometrov, kar je toliko kakor četrtina vse Evrope. Mož živi že 38 let med divjimi Eskimi na severu Kanade. »Najprej delaj, potem moli!« je geslo najsevernejšega škofa na svetu, ki ni duhovnik v navadnem smislu besede, saj je tudi mojster v streljanju in slovit lovec na kite, zelo izkušen polarni raziskovalec in odličen lovec na kopnem. Ta »oče Eskimov« je živel vsa ta leta v razmerah, kakršnih ne bi hotel z njim deliti menda noben Evropec. Njegova »škofovska palača« je v Chesterfieldu na 73. stopnji severne širine na zaledeneli zapadni obali Hudsonskega zaliva in zgrajena je iz ostankov ponesrečene ladje. »Okna« njegove »palače« sestojijo iz kož severnih jelenov in okoli nje je kakšnih 20 ledenih koč, v katerih prebivajo kanadski Eskimi. Na vsem tem razsežnem prostoru živi komaj 10.000 prebivalcev. Z njimi deli vse bridkosti severnega življenja ta 70-letni starec, ki je pa še zmerom zelo krepak. Po rodu je Normandijec. Njegovo pripovedovanje priča, kako nenavadno in čudno je življenje na severu. Eskimov severne Kanade pa ne smemo zamenjavati in primerjati z grenlandskimi Eskimi. Življenje kanadskih Eskimov je dosti bridkejše kakor ono grenlandskih. Spričo tega bednega življenja se njih vrste čeda- lje bolj redčijo In čedalje več je med njimi samomorov. Od zadnje indijanske naselbine na zapadu Kanade, ki je ob Karibijskem morju, se mora človek voziti pet tednov s čolnom, da prispe v ledeno puščavo med Eskime. Tu znaša povprečna temperatura 55 stopinj pod ničlo in zemlja je na nekaterih krajih zmrzla do 60 metrov globoko. Edino vozilo, s katerim škof severnega tečaja obiskuje svoje vernike, so sani s pasjo vprego. Ženske gladijo njegove sani, kadar jih obišče oče Turguetil, ker jim običaj ne dopušča, da bi se dotaknile tujega človeka. Nobenemu gostu ne smejo nuditi roke. Značilno za Eskime je, da ne poznajo ne soli ne ognjišča. Njihove koče so zgrajene iz ogromnih ledenih plošč in hermetično zaprte. Tako je od ljudi samih v takih kočah precejšnja toplina, a hkratu tudi silen smrad, ker koč ne zračijo. Eskimske obleke sestojijo iz kož severnih jelenov, ki jih strojijo tako, da jih ženske in otroci mesece in mesece grize-zejo in žvečijo, dokler se ne zmehčajo. Kuhanja sploh ne poznajo, ker v ledenih kočah seveda nimajo peči. V njih imajo samo preproste svetiljke na ribjo mast s stenji iz maha. Hranijo se s sirovimi ribami in sirovim mesom severnih jelenov. Tudi škof sam se mora zadovoljiti s tako hrano, ker v njegovi škofiji ne poznajo kuhanih jedi. Beseda Eskim prihaja od indijanske besede eskimantik, kar pomeni človeka, ki uživa sirovo meso. Poletje je v teh krajih zelo kratko in v tem času prihajajo črede severnih jelenov, losov in drugih severnih živali na sever, da se nekoliko tednov pasejo, dokler spet ne nastopi mraz in vsa zemlja zamrzne. Eskimi jih pobijajo in puščajo zaloge kar na mestu. V bližini takih »živalskih pokopališč« postavljajo Eskimi svoje koče in živijo od sirovega mesa. Napol strohnelo meso velja pri njih za slaščico. Škof Turguetil je doživel, da so Eskimi v izredno hudih zimah jedli usnje svojih čevljev in jermen je pasje vprege. Njih življenje je kruto in polno pomanjkanja, zato je njihova odporna moč čedalje manjša. Samomori so med njimi zelo pogosti, ker se med njimi čedalje bolj uveljavlja vera, da je na onem svetu mnogo lepše. Turguetil se je čisto privadil njihovim življenjskim razmeram in je do leta 1926., dokler ni zgradil svoje »palače« v Chesterfieldu, prav tako živel v ledeni koči. Mož je mnogo storil, da bi obvaroval polarne Eskime izumiranja. Mislil je tudi zgraditi cerkev, pa je moral to misel opustiti. Zato opravlja mašo in cerkvene obrede kar na prostem. Zgradil pa je bolnišnico in ustanovil prvi poštni urad na severnem tečaju. Pismo iz Chesterfielda do Pariza potrebuje polne tri mesece, saj je najsevernejša redna poštna postaja od njegove »škofovske palače« oddaljena tisoč milj. Dva eskimska tekača, ki nosita pošto, izmenjujejo na daljnem potu indijanski tekači, dokler po dolgi vrsti dni ne prispe pošta do omenjene kanadske poštne postaje. Škof severnega tečaja se namerava kljub visoki starosti po dopustu vrniti v svojo cerkveno občino. Mož je sestavil za Eskime posebno abecedo, da bo tudi ta narod imel svoj književni jezik. Škof poučuje Eskime v pisanju in je pred kratkim naročil v New Yorku pisalni stroj za eskimski jezik. Kakor je prej svoje žup-ljane učil s harpunami ubijati iz čolnov kite, tako jih hoče zdaj naučiti pisanja in čitanja. O umetnosti kuhanja pa zaenkrat nočejo Eskimi slišati še ničesar. 300 letnica smrti pesnika Svečana spominska proslava v zagrebški cerkvi sv. Katarine Eskimski otroci Zagreb, 11. decembra Včeraj dopoldne je bila v cerkvi sv. Katarine svečana služba božja v počastitev spomina tristoletnice smrti velikega hrvatskega pesnika Ivana Gunduliča. Svečanost je priredila Matica Hrvatska, da se oddolži spominu pokojnika na enak način, kakor je tudi pred sto leti Matica Hrvatska proslavila dvestoletnico smrti velikega pesnika. Svečano službo božjo Je bral hrvatski metropolit in zagrebški nadškof gosp. dr. Alojzij Stepinac. Pri službi božji je na koru pel znani Cirilo-Metodov katedralni zbor »Staroslovansko mašo«, delo zagrebškega skladatelja Krste Odaka. Spominski nagovor je imel pater Tomislav Poglajen. Pred sto leti je imel spominski govor o Gunduliču hrvatski pesnik in veliki ilirec Pavao Štos. Svečani cerkveni prireditvi Matice Hrvatske so prisostvovali vsi odborniki društva na čelu s predsednikom prof. Filipom Lukasom, rektor zagrebškega vseučilišča dr. Andrija Živkovič in številni vseučiliški profesorji. Razen njih so bila zastopana tudi vsa druga hrvatska društva. Cigane nameravajo kolonizirati Zagreb, 11. decembra. »Jutarnji list« prinaša iz Djakova dopis, ki se peča s tem za Jugoslavijo gotovo pomembnim vprašanjem. Iz dopisa povzemamo: Anketa o ciganskem vprašanju, ki Jo nedavno pokrenilo oblastvo, je naletela v javnosti na veliko zanimanje. Oblastvo je postavilo vprašanje o kolonizaciji ciganov zaradi tega, ker postajajo cigani v zadnjem času čedalje hujša nadloga. Vsi poskusi, da bi jih privadili na mirno življenje, so ostali doslej brez najmanjšega uspeha. Vse odredbe in prizadevanje oblastev so se razbile na ciganski trmi in pretkanosti. Ciganska narava ni zmožna mirnega življenja na enem kraju in je zmerom pripravljena, da se okoristi z zvitostjo, silo in nasiljem na škodo drugega, ne da bi se brigala za pravico ali zakon. Odkar žive cigani v Slavoniji so zmerom enaki. Ako premotrimo stare vesti o njih in stare odredbe proti njim. vidimo, da so bili cigani tudi v prejšnjih časih enaki današnjim svojim potomcem. Cigani so se v teku stoletij razširili po vsem svetu in se pomešali med druge narode ali kljub temu so ostali do današnjih dni povsod enaki po zunanjosti, nošnji, govoru in delu. Cigani so velika pokora za obla-stva kakor za prebivalstvo. Potepajo se od kraja do kraja in kar počenjajo, je v nasprotstvu z zakoni. Posebno v Slavoniji so na dnevnem redu sleparstva. ki jih iz- vršujejo cigani Garanja, prerokovanja, ljubezenske čarovnije, ugrabljenja otrok in tatvine so dnevna opravila slavonskih ciganov. Cigani godci BORIS RIHTERŠIC: Tri ure Prišla je po cesti. Počasi, z nekoliko sklonjeno glavo. Mimo grede se je ozrla na cerkveno uro. »Še pol ure. Morda pride pa prej. Seveda pride.« Tako zaverovana je bila v to misel, da ni niti čutila, kadar se je zaletel vanjo kdo izmed tistih, ki se jim je mudilo. Potem je prišla do Vodnikovega spomenika, tam, kjer sta se domenila. Čudno medlo se je smehljala. Suhe ustnice so ji nekoliko, komaj vidno drgetale. Danes si jih je bila namazala z ličilom, da so bile kakor črešnjeve. Pa vendar ni mogla zakriti njihove uvelosti. In napudrala se je, da bi bila videti prikup-nejša. Malo je hotela pač pomagati prirodi. Saj je to pravica vsake ženske. Pred tremi dnevi se je bila seznanila z njim. Vozila se je v Ljubljano. Čez nedeljo je bila doma, kakor že tolikrat. Pa še nikoli se ji ni na povratku primerilo kaj takega kakor ta dan. Sedela je v kotu, kar preplaho, kakor je bila pač zmerom vajena. Oddelek je bil poln ljudi. Veselih in utrujenih. Pogovarjali so se, ona pa je molčala in strmela v star dnevmk. Potem se je obrnil on k niej: »Gospodična, kaj ste pa tako molčečni?« Zdrznila se je in pogledala kvišku, začudeno. Teea ni bila vajena. Da bi kdo njo ogovarjal. Izprva, pred lati, jo je to bolelo, pa se je vsemu privadila. Vsakda-nia služba človeka otopi. Bila je zmerom sama in samote se človek navadi. Nazadnje ji je bilo že tako vseeno, da je ni niti najmanj bolelo, če je poslušala tovarišice, ki so klepetale, kam poidejo plesat in kdo pride ponje. Saj plesati niti znala ni. In če ji je katera rekla: »Ti. ali nimaš fanta? Ali si zmerom sama?« No, nasmehnila se je in odmahrrla z roko. Trenutek nato je vpr-pr-anie že porabila. V tridesetem letu je bila. Trideset let to je dcba, ko se človek, če nima preveč izkušenj, že ustali. Ona jih ni imela, in se je pač sprijaznila z usodo, da bo noča^-' ostarela, kakor je že +oliko d- " ^ pa, — česa ji je manjkalo? Služba ni bila | težavna. Kaj je hotela še več? Tako je mislila, da, do nedelje. Takrat jo je ogovoril on. Da, on. Kaj je vedela o njem? Da je iz Ljubljane, da je lep fant, mlajši od nje. Da zna govoriti drugače kakor drugi, no, da je bil prvi po dolgih letih, ki ji je pri- ( voščil lepšo, boljšo besedo kakor drugi. Na postaji v Ljubljani ji je rekel, da bi jo rad še videl. Dala mu je roko. j »Kje pa?« ! »V sredo pridite, na Vodnikov trg. Zvečer ob sedmih. Pa zanesliivo!« Zdaj je bilo komaj tri četrt, pa ga je že čakala. Naravnost iz službe. V nedeljo zvečer, ko je prišla v svoio sobo. je bila niena prva not k o^p^u. Ni bila zadovolina s Dow1odom ^ani. »Prestara sem.« si ie šepnila. »Saj me ne more marati.« Gledala je lahne tmfrce okoli oči, okoli ustnic. Tn oblo*er>a ie h'di tako starinsko. Ali se je res morala tako zapustiti? Dolgo ni zaspala. Mi^ia je rani. Prvi žarek v njenem sivem dnevu, ki jo je ogrel. Tako topel je bil. | Drugi dan si je knnila lič^o. puder in tekla je k šivilji, da ji h°t, kjer je ples. Ona na p1c,cati ne zna. »Ze poide nekako « si je reVa, a vroče ji je le postajo pri tej misli. Seveda, on gotovo zna plesati. Stopicaj je po tr^u. po^^ci. štela korake Ura bo zdajle sedem. Neprestano se je oziral. Zdelo se ji je, da ima ustnice v nekakšnem, oklepu. Kai. če je vzela preveč ličila? Če ?a ip nareka preveč na debelo? Kje hodi on? Mo>'da prid" po Poljan-. ki certi. morda pa čez zmajsk' most? Val ljudi je malo splahnel. Zdaj ga bo ^e op^zi1^ O. spo"r>ala ga bo takoj, že • * p- t..-1' Mp zgreši1 Sedem. Počasi so padali udarci z zvonika. Zdajle mora biti takoj tu. Po Poljanski cesti pride! ji je nekaj reklo in najbolj je gledala tja. Kaj ji bo rekel? Kako jo bo pozdravil? Zdelo se ji je, da ga pozna že dolgo, že od nekdaj, da ga samo že dolgo, dolgo ni videla. Pa vendar ji je nekaj stisnilo srce, ko ga pet minut po sedmi še ni bilo. Potolažila se je. Malo se je pač zamudil. Vsi moški so taki. Kako je bilo zadnjič z Milico iz pisarne, ki je morala svojega fanta četrt ure čakati? Sama je pripovedovala. Sporeda se je z njim in tri dni je potem lazil za njo, ona se mu je pa izmikala. Ne, r>na ne bo takšna. Niti vprašala ga ne bo, kod ie hodil. Ali ne gre tamTe? Pogrelo io je. Ne, to ni on. On ie večii. močneiši. Sai ie v pri-rr^ri 7 njim ona kakor otrok. Da, močan je on! Ve^-er ie b!l hladen, mrzel veter je pihal. Pa je ni nič zeblo. Smehljaje se je stopicala po trgu. Nalašč zelo daleč časih in niti ozrla se ni. Zmerom je čakala, da ii bo zdai. zdaj nekdo položil roko na hrbet in da ji bo rekel znan glas: »Zdaj sem prišel!« Ura ie odbila četrt. Kod hodi tako dolgo? Zakai 2a še ni? Pa še ni ob"opia. Potem pol, tri četrt, še zmerom ga ni b'lo. Nekaj ji je kovalo v glavi. Ni ga? In toliko je že ura. Morda pa je pozabil uro. Morda ie mislil, da se je zmenil za osmo? Še bo čakala. Do osmih, še četrt ure. Potem noid°. Aii na je morda on bolan. Ne, ni bolan. Pride še. Osem. Udarci ure so ji kakor obsodba. Z vsak'm izgine malo upanja, z vsakim nHda malo praznine. Zdaj že ve. Ne bo ga. Norčeval se je iz nje, poteenil jo je in ona £?a čaka Ne. zdaj poide. Tudi če pride on Nje ne bo več. Takoj pojde. Saj je vedel, kdaj sta bila domenjena. Obrnila se je proti domu, toda odšla ni. Ne, morda pa Ie ni tak. Morda je res pozabil uro, pa bo prišel, opravičeval se ji bo, ves nesrečen bo. »Gospodična, tako mi je hudo...« Ona pa bo rekla: »Nič hude-"a . Sai mi je zdo1o da je bilo tako.« Kako hitro so se spraznile ulice! Le malokdo še hodi po njih. Nekateri jo gledajo. Le čemu? Da bi le že kmalu prišel on! ★ Čakala ga je, še zmerom upala. Potem, ko je odbila ura deseto, je šla. Obupana, mrtva V dve gube je zlezla, komaj je hodila. Ustnice so jo žgale, obraz ji je v vročici žarel Ko je prišla v prvo temno ulico, je vzela robec v roko, si zdrgnila z njim ustnice, da je bil robec ves kakor krvav. Zbrisala si je puder z lic. Ni ga bilo. Skoraj opotekala se je. Počasi, vsa utrujena je šla po stopnicah, ki so držale v njeno sobo. Odklenila je, prižgala luč in se vrgla na posteljo. Čez dolgo je vstala. Stopila je k ogledalu, kakor bi bila gledala nekaj tujega, se je zastrmela vanj. Saj to ni ona, ta starka, vsa nagubana v tej čudni obleki! »Sem!« si je tiho rekla. Kako daleč je bil že edini solnčni žarek njenega sivega dneva! MUnhistnn s rez tzqle(i Vsaka žena, v poklicu kakor tudi v družbi, zna pravilno ceniti vrednost sveže in zdrave barve obraza. Kako lahko zamore s KHASANA RDEČILOM ZA USTNA IN LICA olepšati in pomladiti izgled svoje zunanjosti. Khasana rdečilo za ustna v 8 različnih barvnih tonih — za vsak lepotni tip primeren idealen ton. Khasana rdečilo za lica se razvije šele, ko se namaže na lice, v vsaki polti primeren, naraven in svež barvni ton. Enkratna uporaba dnevno zadošča. Odporno zoper slabo vreme, vodo in poljube! Cigani se nikjer ne ustavijo; klatijo se od kraja do kraja, čakajo na priložnost, da se okoristijo na tuj račun. Prav neverjetno je, kako spretni so cigani po prirodi, da se znajdejo v vseh okolnostih in v vsakem položaju. Do dela jih ne pripraviš. Najzado. voljnejši so, če morejo lenuhariti, krasti in slepariti. Ciganske rodbine imajo mnogo otrok. Med njimi ni »bele kuge«, ki je sicer v Slavoniji med kmečkim prebivalstvom dobro znana. Ciganske rodbine štejejo po osem do deset otrok, zato se v zadnjem času opaža vse večji prirast ciganov. Vse to je vzrok, da so oblastva pokrenila anketo, ki naj reši cigansko vprašanje. Začela se je obravnavati kolonizacija ciganov. Pozvane so bile vse občine, da predložijo svoja mišljenja, kako in na kateri način bi se moglo to vprašanje najbolje rešiti. Ko so cigani izvedeli za te načrte, je nastal med njimi velik strah. Silno se boje kolonizacije. Vsekakor pa je v interesu prebivalstva in oblastev, naposled pa tudi ciganov samih, da se vprašanje reši in se odpravi to splošno narodno zlo. ONA ZE ZNA »Nace, kaj pa rečeS svoji žen!, kadar prideš ponoči okajen domov?« »Samo dober večer, drugo pa vse ona pove.« DOBER IZGOVOR »Kaj neprestano opazujete mojo ženo?« »Vašo ženo? Briga me vaša žena!« »Nesramnost! Tako govorite o moji ženi? Jutri vam pošljem sekundanta. Streljala se bova.« »Z veseljem. Ali imate lovsko karto?« »Zakaj?« »Moje ime je Lisjak.« IH1HJH ENO IN i m VEČBARVNE a s p e b o % na en oglas T »JUTRU« INSERIRAJ V „JUTRU Ml Nezaupanje? Obrnite se na grafoioga Karmaha, ki ee odlikuje posebno z analizo Cloveškepa značaja, dela na strogo znanstveni bazi grafo! o gije in daje vsakemu za nastopajoče dogodke pismene nasvete, ki vam bodo koristili vse vaše bodoče življenje. Obiske sprejema v Ljub ljani. hotel Soča Sv. Petra c vsak dan od 9. do 12. dop ln od 15. do 19. popoldne Odgo varja tudi na došlo ko respondenco V Ljubljani ostane do 20 decembra. Dotrpela je naSa dobra mamica, gospa Frlda Frlanova K večnemu počitku jo spremimo v ponedeljek, dne 12. decembra ob pol 3. uri pop. izpred pokopališke cerkvice na Viču. Prosimo tihega sožalja. LJUBLJANA, dne 10. decembra 1938. Rodbina dr. FRLANA Uren. nc j u. koi tiskarn;. ian Jeran. — Za inseraim del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani