273. številka. Ljubljana, v sredo 28. novembra XXVII. leto, 1894 .shaja vsak dan Bveeer, izimii nedelje in prasnike, ter velja po pošti prejeman sa avstro-ogsrske dežele za vse leto 16 g ld., aa pol leta 8 g Id., aa četrt leta i gld., za jede* ler 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano bres pošiljanja na dom aa vse leto 13 gdd., sa Četrt leta 8 gld. U0 kr., aa jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. sa Četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina zna&a. Za osna ni 1 a plačuje te od četiriatopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po f> kr., ce se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Bokopiai se ne vračajo. — Uredništvo in o pravni Itvo je na Kongresnem trga it. 12. Opravniitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, osnanila, t. j. vse administrativne stvari. Zaupnim možem v pozdrav! N* noge Ti in Tvoja zadruga: To je najboljši vkrep in hitro gotov. — — — — — mej možmi je vselej Dogovor in posvet potreben bil, Da jedne misli se je nsrod držal, Kadar je iel aa domovino v boj. Tugomer, I. dej., 2. pri z. Dan zori, dan, kateri so pripravljali izkušeni rodoljubje, dan zaupnih mož: Jutri bo odloči, jutri, kdo je za narod in kdo ne..... Sedaj že, ko izide ta list, odpravljajo se vestni narodovi delavci na pot v belo Ljubljano, da si tam umire srce, katero je razjedala bojazen na razpad Slovenstva, da si tam zjasne duha, katerega so trle zle skrbi o brezvBpešnosti narodovih naprav, — da se tam potrde za delo v bodočnosti: i z n a r o d a mej narod za narod. Dohajate, zaupni možje, v belo Ljubljano, v prvostolnico slovensko. A ne najdete tu trobojnih zastav izvešenib, niti slavolokov postavljenih, ne bodo Vas vzprejemale bele deklice, niti društvene deputacije — pač pa Vam bode bilo nasproti plam-teče srce vseh rojakov, Brce cele Slovenije, ki pričakuje, da otmete vso svobodo njenemu imenu. Došli ste, verni sinovi slovenski, ker Vas klice narodna dolžnost, ki je nujno iu nujnejše zahtevala, da se snidete čim preje, in daste zopet veljavo in moč onemu, kar je narodovega. — — — — — —. Sirote smo Ker smrt in hude borbo fadnjih let Junakov nam so mnogo pograbila, Posebno prvih mož. Mož je pal za možem, prvak za prvakom — in moral je v hladni grob tudi očrt slovenskega naroda. Z zastopniki prve dobe polit'škega delovanja Slovencev pa ue je zrušila tudi njihova organizacija, njihov program. Stare, čeBtitljive ustanove so izgubile vso veljavo in ni je bilo mej nami naprave, ki bi bila dala avtoriteto narodovi volji. Vsakemu se je vsak ustavljal in preveč uspešnemu delo bo je j poizgubil. Zastopniki narodovi zbirali so se sioer Bedaj pa sedaj in ukrepali, a brez pravega neodvisnega vodstva in sami odvisni od tisočerih krajevnih razmer, niso mogli uveljaviti niti mej seboj jednotnih načel. B la je to nesrečna doba, pa postajala je Se neerečnejsa od dne do dne. Z gorjupim strahom ozirali so se verni narodnjaki v nebo, in čakali na prvo znamenje, katero jim odsodi Previdnost, da VBtanejo na stražo! Doba prvaStva je minuli; sedaj ustajajo zavedni narodi in zahtevajo svoja prava, vodje njihovi pa proizvajajo le voljo narodovo. Zato je trebalo shoda vseb zaupnikov, zato je v narodnem boji oaivelo krdelo vrlih borilcev popustilo viakorSno samostalno vodstvo in podvrže se sodbi narodovih mož v jutrajšnjem zaupnem shodu. Vaša je dolžnost, možje, ki ste došli od Drave, Save, Soče, Vaša naloga, da rešite milemu narodu našemu jedinstvo in ugled, da ga usposobite v znamenji bratoljubja, vzajemnosti in poslušnosti, na urejen, vztrajen odpor, na vspešen boj za njegove svetinje! Nič naj Vas ne moti v resnem delu, nič ne rtztresaj svetlih miilij, da krepko hoteč postavite jutri celokupnemu tveganju slovenskemu za svetimi uzori — kremenit temelj t s Kadar pa končate svoje poslanstvo, tedaj se srčno hrepenenje in osrečujoča nada, s katero Vbb pozdravljamo veselo tisočkrat, spremeni v blagoslov : In roka, katero Vam ponujamo sedaj v bratski pozdrav, se dvigne, da Vas imenom vzradoščenega naroda zahvali na vsem naporu. Narod pa zariše, kadar vidi prve vspehe in sledove Vaših ukrepov, le*ta zaupni shod v neminljivo svojo povest, kajti očistili in obnovili ste mu temelj, na katerem pozidamo nov dom,krasnejši nego je bilkedajl — jz. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 28. novembra. Volilna reforma. Sinoči se je sešel odsek za volilno reformo aa sejn, v kateri je vlada pojasnila svoje stališče glede premembe volilnega reda. Poročila o tej seji ee ni, napovedalo pa se je oficijozno, d a bo miniBterski predsednik pozval stranke, naj se zjedinijo glede vodilnih načel, na katerih podlagi bo vlada potem izdelala načrt volilni reformi. Iz tega bi se dalo sklepati, da se vlada ne drži večHohen-wartovega načrta, da se ž njim ne identi-fikuje, kakor ae je Bplošno zatrjevalo Tudi »Vi-t e r I a n d" j« gorenjo eticijozno izjavo tako razumel, zato pravi: „V tem slučaju ni nobeden tistih, ki so> kak načrt izdelal', vezan na svoje delo, ampak tudi njim je dovoljeno nastopiti z novimi predlogi" Takisto bo tudi Poljaki razumeli < fieiiozoo napoved iu v včerajšnji seji poljskega kluba je grof H o m p e s predlagal, naj se poljskim članom odseka za volilno reformo da precizno navodilo, katerega bi so morali držati. To navodilo s!6?e: Ustanoviti je peto kurijo, v kateri bi imeti vsi tisti volilno pravico, ki je sedaj nimajo in ki so dovršili zakonito določeno aktivno službovanje pri vojakih. — Doslej nt znano, je-li obveljal ta predlog. nnrlmn-tmtarne venti. „ | Predsinočnira se je končno sešel proračunski odsek in vzprejel proračunska poglavja „mon-tanska podjetja" in .pokojnine". Potem je reflil predloge glede nekih podpor in naposled razpravljal o proračunskem poglavju „Pošte in brzojavni uradi". — Obrtni odsek je včeraj nadaljeval razpravo o nedeljskem počitku in glede izjem sklenil razne premembe. — Upravni odsek je dognal speci-lalno razpravo o župuiški konkurenciji in volil dra. Fuessa poročevalcem. Z>olenjearstrtJskt katoliški shod Zabeležili smo po Duuajskih listih vest, da je dr. Lueger pred dolenjeavstrijskim katoliškim shodom prosil nadškofa Gruscho avdijencije, da pa ga šk<,f ni v/prejel. Sedaj, dober teden odkar bo to listi sporočili, jim je dr. Lueger poslal popravek, LISTEK. Gospod urednik! Poslušajoč na šolskih klopeh sloveče filologe sem se navzel prepričanja, da je poziv sedanjih jezikoslovcev posebno ta, da kažemo svojim vrstnikom, kako bi bili pisali slavni klasiki, da bo bili tako učeni in duhoviti, kakor smo mi. Da ugodim Bvoji preveri, in da ima nsrod kaj koristi od mojega delovanja, sem mej drugimi na rešeto deial tudi slovenskega klasika Prešerna. Sad tega razbtstrovanja je njegov popravljeni „ribič". Podajam Vam vzporedno Prešernov izvirnik in svoj popravek. Temeljit čitate h takoj sprevidi, da sem Prešernovo dokaj temno pesem ne samo bistveno razjasnil, ampak tudi naši dobi primerno preobrazil; in iu'bIiiii, da bi sam PreŠereu, da je učakal našo dobo, popolnoma odobril, kar sera dodal ali odvzel. Oprostite, da mi znana skromnost pravih učenjakov brani razodtti svoje ime. R 1T3 I č. Prešernov Izvirnik. Mlad ribic cele noči veslu, Visoko na nebn zvezda miglja, Nevarne mu kaže poti morja. II. MoJ popravak. Mlad ribic* v zbor državni veslu, Slovenska vnema kot zvezda miglja, Nevarna mu kaže politike tla. Ve C let mu žarki zvezde lopo Ljubezen sijejo v mlado srce, Budijo mu v prsih čiste želje. Če kak mu vihar od daleč preti, Če kak se morski mu som pri vali, Če kako mu brezno nasproti reži: Na zvezdo gledeč vhiti, jo otet; Mlad ribifi od č »stegu ognja vnet. Po morji je varno veslal več let. Enkrat se valovi morja razdeli, Prikažejo z njih se dekleta lepo, Do pasa morske dekleta nage. Se kopljejo, smejejo, tak poj6 : „0 srečni ribic, srci zvestd! Kak dolgo te misliš ti gledati v njčt Povej nam, ribič! povej zares, Al' čakaš, da pade zvezda z nebes, Al', da bi k nji zletel, čakaš peres ? Več let nabira dijčte brhke; Sij zvezde slovenske pa v dalji mre, Cim Hohenwart - zvezda k višku grd. Čo kak razdvoj z ministri preti, Če kak se prostOBten sklep privali, Če kak volilcev ukor grozi: Zroč v Hohomvarta vhiti, je otet Naš ribič od tujega ognja vnet. Hlopčl je in krožil v zboru več let. Nakrat se v zboru vezi raz-dele; Prikažejo se obljubo zlate, Na stolih ministrov novi možje. Vabnfki se klanjajo, tak pojo : ,.Slovenski ribič, sreč mehko! Dokle boš snival Slovenijo? Povej nam ribič! al' cakafi zares, Da ravnopravje ti pado z nebes, Da Nemcev in Lahov razpade jez ? Bilč bi drugemu čakat1 dolg čas, Bil6 bi drugemu čakati mraz, Bi drugi so ne ogibal nas. Nocoj bi drugi odprl oči, In videl, kak blizu strelca stoji Lepota, ki zanjo sreč ti god." „„0 res je, da bi ne bilo tako I Vse res, kar dekleta morska poj6** Obup mu zaliva srce zvesto. Fant z oslo močjo se v voslo vprč, Ni mar mu skalovja, viharjev no, Nič več so na zvezdo ne ozre. Naprej brez mirii svoj čoln drovi; Al' tak za pevkami ribič hiti, Kdo v6 ! al' sam prid seboj btži. Zgubljen je, vtopbdn, se bojim; Kdor ljubi brez upa, ga svarim; Nikar naj ne vesla za njim I — Sanjat' ideale —to je dolgčas t Le v gmotnih koristih vam je spas, Tn te pridobiš samo pri nas. Odpri koalicija tebi oči! Posčst narodov ščitimo mi, Odkritost, resnica nam sta vezi !'* ,„Vse res je, sam Hohenvvart pravi to ! Samo v koaliciji spas nam bo. — Korist mu zaliva srce prožno. Mož z celo m' >čj.'> se v veslo vpru, No gleda spominov, razna-dej ne, Le v zlatih ovratnikov zvezdo zre. Naprej po vetru svoj čoln drvf; V nav;il koalicijo ribič hiti Kdo ve, kaj ondu ga doleti? On ni utopljen, se zanj ne bojim; A gnglje, topi se čoln za njim Z veslarji brez upa; — njo svarim. v katerem zatrjuje, da je to neresnično. .Slovenec" se je bil radi tega, ker smo zabeležili to govorico, v nas zagnal, prav kakor da je on zastopnik dra. Lnegra in legitimovan dementovati stvar, o kateri je dr. Lueger takrat še molčal. Mi smo imeli pravo in dolžnost zabeležiti to vest, ne glede na to, kaj piSejo v tem oziru posamični listi, zakaj dem en -tovati je mogel to stvar samo dr. Lueger osobno. Ogerska krl*a Še vedno se ne \6 uit pozitivnega o uspehu Wekeriovega potovanja. Vse je zavito v neko pol-tmino, nobena stvar ni jasna. VVekerlovi novinarski trabantje naznanjajo svetu, da je imelo VVekerlovo potovanje popoln uspeh in da ni več dvomiti o sankcioniranju cerkvenopolitičnih predlog, zajedno pa pravijo klaverno, da položaj vzlic temu ni jasen in da so še vedno mogoče neljube eventuvalnoBti. Iz krogov, kateri imajo pni ko, biti informovani in ki poznajo faktični položaj, se sedaj čuje mnenje, katero je prav verjetno, četudi ni podprto na nobeno stran. Ti krogi sodijo, da krona cerkvenopolitičaim predlogam ne more odreči sankcije, ker se je zanje za časa zadnje ministemke krize sicer reservirano, a veoder nedvomno izrekla. 2s sklenjene predloge se torej gotovo uveljavijo, drugo vprašanje pa je, če dobe cesarjevo sankcijo tudi tiste vladne predloge, katere je magnatska zbornica prvič odklonila in ki pridete v kratkem drugič na razpravo. Jedro vsega vprašanja pa je, če bo cesar potrdil te predloge dokler je Wekerle na krmilu in v tem oziru se sodi, da Wenerle in njegovi oprode ne učakajo cesarjeve sankciie, nego da potrdi cesar cerkvenopolitičnu predloge le če jth prevzame novo ministerstvo. To je tudi tista mogoča eveotuvalnost, katero imajo ma-diarski oficijozi v mislih in katere se najbolj boje. Ko bi se vsaj to uresničilo! Vuaiije držaje. Itusija. Poroka ruskega carja je bila sijajna. Ko se je s svojo nevesto peljal k poroki in od poroki*, priredilo mu je prebivalstvo presijajne ovacije. Carjevega voza ni spremljala običajna eskorta in tudi vojaški špalir ni bil postavljen, har je naredilo jako dober utis. V spomin Bvoje poroke je car pomiloitil nebroj kaznjencev, mej njimi vse udeležnike poljskega ustanka iz I. 1863, vrh tega pa mnogim zmanjtal kazni in odpustil kmetom državna posojila. Celo židovski listi so primorani priznati, da je car v?č storil, kakor je bilo pričakovati. Afera Čebinac Po sedemmesečnem premišljevanj je Bli-grajsko kazensko BodiŠče ali, bolie rečeno, je Milan Obrenovič sklenil, da se imajo Čebinac in nekateri njegovi sokrivci tožiti zaradi veleizdaje. Srbski sodni red diilnča/ da noben preiskovali! zapor ne ume trajati dljo kakor dva meseca. Čebinac in tovariši njegovi so že sedem mesecev v zaporu. To je dobra ilustracija srbskih pravosodnih razmer. Sam b vši minislerski predsednik Nikolajević je večkrat izjavil, da ni Čebinac ničesar storil in da je bil zaprt jedino le zaradi tega, ker bo v njegovi belefcnici bila zapinana imena Milanovih nasprotnikov in imena srbskih udeležnikov pri Ooodski Blavnosti na Orni gori. Mej zabeleženimi imeni je bilo tudi ime Nt' kolajević-jvo, kar je Nikolajević navajal kot dokaz Čebinčeve nedolžnosti, dočim imenujejo srbski ofi cijozi Čebinca srbskega Mrvo. Zaradi večje varnosti so bili Čebinac in tovariši njegovi iz policijskega zapora prepeljani v Beligrajsko trdnjavo in zaprti v ondotne kasemate. V jedni teh kasemat je bil svoj čas Teodoro?,ć bivši radikalni minister, geuijalen državnik in plemenit značaj zaprt deset let, tu si le pokvaril zdravje — b 1 je žrtva Mlana Obreno-vica! Razen Čebinca so toženi še: Ranko Taji ć bivši podpredsednik narodne skupščine, jn profesorji Uuž ć Nenadović, dr Novakove" in Gjaković Sve-tomir Nikolajević se je moral kot ministentki predsednik odpovedati, ker ni hotel privoliti, da s« te M lanove žrtve obsodijo. N kola Kristić je pripravljen za vsako delo, ta se tudi ne brani, posoditi svoje ime za izvršitev Milanovih nakan. Odkar ura-duje Nikola Kristć »se je zasledil" nov dokaz za krivdo obdolžencev. Neki zaprti hajduk Baštovan je priznal, da ga je jeden zaprtih veleizdajalcev, Gia-kovic, najel, da bi kralja Aleksandra zastrupil. Da je to nov »coup* Milanov, je očitno. Zastrupiti more kralja samo, kdor je vedno v njegovi blizini, kdor t njim pije in \6 Baštovan pa se je klatil po gorah in po gozdih in, kolikor se ve, ni hajdukoval v kraljevski palači. Ta izum more uplivati samo na idijote, a vzlic temu ni dvoma, da bo obsodijo vsi zatoženet' An gleaka-lius i ja-Fran ctja. Prizadevanje angleške vlade, približati se Rusiji in Franciji, je predmet obširnim razpravam v vseh evropskih časopisih. Stvar se sodi seveda različno. Da jo trozvezni listi obsojajo kar uai od loč ne je, se po sebi umeje. Zanimivo je le, kako sodijo fran coaki in ruski listi angleško ponudbo. Stvarno se jej prav nič ne protivijo, vbj bi bili zadovoljui, da se doBcže zveza teh velesil, vedoč, da je 8 tem eentralnoevropska trozveza pokopana, a nedostaje jim pravega zaupanja. Sumijo, da ima Angleška ne-lepe namene, da bi n.da Francijo in Rusijo izkoristila v Bvoje svrhe iu zato zahtevajo, naj Angleška dokaže svojo dobro voljo doseči tako porazumlj *nje. Angleška je to dobro voljo dokazala s tem, da se je porazumela z Rusijo glede Pamira in glede ki-taJBko-japonake vojne, česar nikakor ni smeti prezreti in pisava angleških listov svedoči, da ima vlada resne in lojalne namene. Dopisi. Is Polinllca pri Litiji, 26. novembra. [Izv. dop.j (Občinska volitev. — Naš lupan.) Ojčinske volitve so pogosto na kmetih le nekaka gola f irmslna zadeva, katera posamezne občane prav malo ali tudi čisto nič ne zanima. Vse drugače pa je pri nas. Po volitvi sodeč smo Polšoi-čani pač zavedni občani, ki se brigamo za svoje občinske koristi. Pri nas je volitev nekako vzvišeno opravilo in dan volitve — vsaj gospodarjem — praznik. Dne 8. t. m. imeli smo volitev občinskih odbornikov na Gobi v niSi dosedanjega občečislauega župana. Nafta občina je zelo obširna in obsega celo dele štirih župnij, kar je županu in občanom precej neprilično. Volitev ae je udeležilo okolu 130 volilcev: nekateri za občinske, drugi le za domače vasi koristi bolj aH mani navdušeni. Stranke so si torej stale nasproti, pa volitev bi bila mirno potekla, da ni nekdo napravil razpora in s tem provzročil, da je nekaj volilcev njegove armade zapustilo pred dovršenjem volišče — pa tudi njega. S tem so pokazali, kako je spoštovati onega, ki napravlja prepir. Oibornikom so bili odbrani v vseh razredih možje, od katerih se lahko pričakuje, da se bodo vedeli potegniti za pravico in občinsko korist. Nasprotna stranka pa je svoje upanje do zmage zopet za tri leta odložila, in to je tudi povsem naravno, kajti moža, kakeršen je dosedanji župan g Anton Zavrl, je pač pri naa nemogoče nadomestiti. Mož, ki se je brez šole po svojej lastnej pridnosti povzpel do precejšnje omike, je že radi tega spoštovanja vreden. Kot župan ne boji se dela, ne zamere, samo da je mogoče občini oziroma tudi okraju koristiti. Nikoli ae ui lovil na Bvojem stolu, boječ se zamere tu ali tam in vender ga čislajo občani in gosposke, katerim je bla njegova opetovana izvolitev vselej jako ljuba. Najbolj pa ga povzdiguje njegov ponos, da je Slovenec. Ko bi vai alovenski župani b toliko zavednostjo reševali razne v ptujih jezikih pisane vloge itd., gotovo bi ptujci kmalu bolj čislali naš narod. Nemški ali laški dopis da si prebrati, reš pa ga vselej slovenski, Če8: uni morajo vedeti, da bivamo tukaj Slovenci. Zavrlovo delovanje, bodisi kot župan, šolski svetovalec, cerkveni ključar ali cestni odbornik pač zasluži javno priznanje, zato pravim: „An-tonovec" le tako nadalje in občina bode pri novej izvolitvi še ponosaeja na Vas, kakor doslej I Domače stvari. — (Shod zaupnih mož v Ljubljani) Danea amo imeli priliko pozdraviti že prve vnanje rodoljube, ki bo prišli na jutršnji shod slovenskih zaupnih mož. Zvečer se jih nekaj zbere v hotelu „pri Malici", v salonu. — Glede na jutršnji dan opozarjamo še jedenkrat, da se zborovanje prične ob 9 uri dopoludne v redutni dvorani. Poprej še, od 8 ure naprej dobodo povabljene'1, ki še VBtopnic niso prejeli, iste v pisarni g. c. kr. notarja Ivana Gogole mm proti KriŽanski cerkvi. Brez vaotpnice, glaseče se na ime in podpisane od g. dra. Karla vit. Bie Wdiea-Trsteniškega se ne dovoli nikomur uleležba na shodu. — Za operno predstavo »Čaro-Strelee* v slov. gledališči bodo udeležoikom vstop-niče na razpolago v redutni dvorani. Intendanca alo-venskrga gledališča obrača ae tem potom do vseh gg. posestnikov lož z uljudno prošnjo, da naj blagovoli«, ako se ne mislijo udeležiti sami jutrSnjo operne predstave, odstopiti svoje lože dramatičnemu društvu na razpolagaoje ter se o tem izjaviti do 10. ure dop. pri goapej Šešarek v Štdenburgovi ulici. — (Slovenska predstava) v deželnem gledališču bode jutri v četrtek. Pela se bode opera »Čar o strelec'. Dekoracijo v volčjem brezdnu je na novo priredil gledališki mojster g. Sta d le r. Z ozirom na goste, ki pridejo ta dan na zaupni shod, odpre se dnevna blagajnica še le ob treh pupo I u d n e, ker je le tako mogoče rezervirati našim goBtom potrebno gtevilo sedežev. — (Slovensko gledališče.) Znani ljudski igrokaz »Na Oiojah" je sicer za naš denašnji okus malo prejoka? in z vzdibljeji in monologi pre-nasičen; vendar ima mnogo dobrih dramatičnih prizorov, ki pri dobri predstavi vzbujajo zanimanje. Igralo se je v obče jako dobro, in Čuditi se moramo, da je bilo gledališče tako slabo obiskovano, dasi je bila večina glavnih ulog z novimi močmi zastavljenih. Gdč. G Nigrinova, ki jo prevzela vlogo Osojke, našla je pravi glas za to resno, prevdarno, dobro-čutno in energično kmetico. Hvalevredno je tudi pri nji in vseh druzih gospicah primerno, skrbno ko* stumovanje. Gdč. Slavčeva je prvikrat predstavljala nesrečno Ano, katero sovraštvo in ljubezen ljudi goni od kraja. O njenem lepem talentu in mar nem studiranji so avedočili posebno krat«i bo-testno- ponosni stavki v prvem in drugem dejanji. Nič manj pa ae ji niso posrečili patetični monologi, v katerih izliva svoje arce; osobito velja to za popis požarja. Popolnoma nov je bi g. Orebekv vlogi izgubljenega Matije. Kakor čujemo naučil ae je precej dolgo in zelo težavno vlogo v teku Štirih dnij, in pred vsem moramo naglasiti, da ue ji je popolnoma priučil, kar je za začetnika že samo na sebi velik uspeh. Maska je bila karakteriat čaa, mimika izra-zovita, glas primerno moduliran, posebno omenjamo spretno uporabo polglasnega govorjenja. Očitali bi mu samo to, da se je svoje naloge morda predobro naučil in da je postal v naglici časi malo nerazločen. Asimetrično kretanje je posneta razvada iu se bo sčasoma iagubilo. Kot najprikladnejše plačilo za njegovo marljivost, naj bi mlademu igralcu gledališka uprava večkrat naklonila kako večjo hvaležno vlogo. Izborno je predstavljal v osebi in je govoril g. režiser I n e m a n n zaloškega župnika. Mirno strastni Valentin je imel v g. Danilu spretnega zastopnika, dasi bi vloga postala naravnejša in uspešnejša, ako bi se deloma malo skrajšala Da Valentin cel večer nastopa golorok in gologlav, ee sicer ne vidi umestno; da se pa zagovarjati z umogečenjem mi-mičnega izraza. Gospici M. Nigrinova (Mreta) in Polakova (M cka) sta z redko besedo mnogo pripomogli k ugodnemu utisu celega večera. Dibro pogojeni šarži sta bila gg. Verovšek (cerkovnik) in Perdan (kotlar Š men). Ploskanja je bilo po zasluženju obilo konec vseh dejanj. Vprizoritev je bila efektna, samo bengalične razsvetljave si nismo vedeli vselej tolmačiti, iu pa kako pride Štedilno ognjišče na planino. Petje v cerkvi bi bilo bolje, če bi ga ne bilo. K. — (Celjska gimnazija in nemška posest.) Ziaj ko je že toliko vika in krika po nemških listih zarad nemške posesti, ki je v nevarnosti, ako se osnujejo na Celjski gimnaziji paralelke ali pa takozvana »slovenska* nižja gimnazija, je zanimivo zvedeti, koliko dijakov jedne ali druge narodnosti je na Oljski gimnaziji. „Domovina* poda e nastopne številke o razredih gornje gimnazije — da ne govorimo o nižjih razredih —: V V. razredu je letos 23 Slovencev, 6 Nemcev in 11 i.dpad-nikov; v VI razredu 21 Slovencev, 1 Nemec in 5 odpadnikov; v VII. razredu 18 Slovencev, 3 Nemci in 9 odpadnikov; v VIII razredu 17 Slovencev 6 Nemcev in 4 odpadniki. Skupaj v štirih razredih 79 Slovencev, 16 Nemcev in 29 odpadnikov. — Čd se pomisli, da odpadniki niso ravno najboljši učenci, je lahko umeti, zakaj se Celjski nemškutarji tako upirajo utrakvitttičoi gimnaziji. — (Podel napad.) .Slovenec" si je sinoči »privoščil* bivšega režiserja slovenskega gledališča g Freudenre cha. Napadel ga je na tako netakten, nedostojen način, da je to obudilo mej občinstvom največjo ogorčenost Štejemo si v dolžnost proti takemu počenjanju odločno protestovati. — (Domača umetnost.) Naš rojak g. Anton G vaj c, slikar na Dunaji, ki biva zdaj za nekoliko časa v Ljubljani, je razstavil v prodajalnici gosp. Obreze sliko pokojne gospe Murnikove, katero je izdelal po fotografi i V jako živih bojah v naravni životni velikosti izvedena podoba kaže lepo nadarjenost in tehnično spretnost našega domačega umetnika. — (Dolenjska železnica.) Ravnateljstvo državnih železnic je izdalo nov vozni red za dolenjsko železnico, ki bode veljaven od dnć 1 decembra naprej. Na progi L ubijanu Grosuplje-Novo mesto-Straža in Grosuplje-Kočevje bodo odslej opo-ludanski in večerni vlaki vozili nekaj nad jedno uro pozneje iz Ljubljane in za isto toliko pozneje nazaj. Iz Ljubljane odhajajo vlaki: Zjutraj ob 6. uri 10 minut, populudoe ob 12 uri 55 minut in zvečer ob 7. uri 20 minut v Novo mesto-Stražo, iz Gro-šuplja v Kočevje pa: Zjutraj ob 7. uri 15 minut, popoludne ob 2. uri in zvečer ob 8. uri 25 minut. Iz Novega mesta odhajajo: Zjutraj ob 4. uri 40 minut, dopoludne ob 10 uri 15 minut iu popoludne ob 5. uri 50 minut. — (Izpred porotnega sodišča.) Pri včerajšnji prvi obravnavi pred tukajšnjim porotnim sodiščem bil je tožen 21 let stari samski delavec Jernej Poljanec iz Vojakega hudodelstva zažige, ker je, kakor se ie dognalo in kar je deloma tudi sam priznal, v noči od 2. na 3. septembra letos na Voj ikem iz maščevanja zažgal z žitom in slamo napolnjen kozolec Valentina Likarja. Od kozolca pogorela ao 4 okna, pri 5. je gospodar ogeoj ustavil. Š-code je bilo blizu 160 gld. Obdolženec bil je pri tem svojem početji nekoliko vinjen. Na temelju porotniškega izreka obsodilo je sodišče Poljane i na 5 let leske ječe, poostrene z jednim poBtom mesečno. — Pii drugi obravnavi Bedel ie na zatožni klopi 45 let stari izučeni črevljar A fjnz Z s ruba iz Ljubljane zaradi hudodelstva tatvine. Z*ruba, ki je bi že jednajstkrat zaradi tatvine obsojen, ukradel je v noči 12. septembra gostilničarju Janezu Barnardu v Kolodvorskih ulicah v Ljubljani kožuh, vreden 50 gld. Še juto noč aretovala ga je po!ici)a v gostilui „pri Zamorcu" oblečenega v ukraden kožuh. Zaruba, ki dejanju tudi pri obravnavi ni tajil, obsojen je bil kot tat iz navade na 5 let ttžke ječe, poostrene z jednim postom mesečno. — Pri zadnji včerajšnji obravnavi bila sta tožena kmetski sin Leopold Petri č in mizarski pomočnik Jakob Tr-bižan, oba iz I) »lenj pri Vipavi, zaradi hudodelstva tatvine. Kakor sta suma priznala, ukradla sta imovitemu posestniku Ferdinandu Žvokelju v Dole-njah v noči 17. septembra, ko je le-1«, vrnivši se iz Ajdovščine, pijan v hlevu spal, iz žepa usnjato listnico ter tudi srebrno verižico — uro je bil dal Žvokelj v Ajdovščini popraviti, — šla potem z ukradenimi stvarmi k reki Vipavi, sta tam denar preštela iu ga razdelila. Verižico je vzel Petrič; od ukradenega denarja je vzel Petrič 400 gld., Trbiž*ou pa je dal 410 gld. Verižico in denar, opravljen v škattpco, je Petrič skril v nek zid, kjer so jo 14. septembra imtje v navzočnosti Petrič* našli; Trbi-žan pa je spravil denar v zamašeni steklenici ter jo zakopal v bližini vasi mej dvema hrastom*. Oba obdolženca sta pri zaslišanji in tuli pri obravnavi dejanje prignala ter je Žvokelj celo ukradeno svoto in verz co dobil nazaj. Leopold Petrič bi ji obso-jeu na 15, Jakob Trb žau pa m 18 mescev težke ječe, poostrene z jednim postom mesečno. — (OdliUovauje.) „PedagogiSko društvo" v Krškem se je udeležilo z raznimi izleženimi stvarmi razstave učnih pripomočkov v Gorici. Zi slovstvena dela so dobili gg. učitelji Bezaj, Gabršek in La-pajue pohvalno priznanje. — (V Železnikih) na Gorenjskem umrl l& pretečeno uedeljo neuRdoma tamošnji posestnik in gostilničar Ivan Šušteršič v najlepši moški dobi. Pokojnik bil je zaveden narodnjak in zvest pristaš naše stranke. — (Falkenhavnovajama pri Planini.) O tej znameniti in krasni ter jako obsežni podzemski jami, katero je prvi odkril za preiskovanje kraških jam in podzemskih voda toliko zaslužni gozdni komisar g Putu: k, je predaval te dni v tedenskem zborovanju primorskega odseka avstrijskega in nemškega planinskega društva gosp. Fr. Mtlller. Jama ima dolžmo kakih 2500 metrov in odvaja vodo Unce. Velika votlina je visoka 35 metrov in obaeza jeden hektar. Kadar vozi železniški vlak nad jamo, jo čuti močuo groinenje po vsei jami. Glavui deli jame nosijo imena za podzemska raziskavama zaslužnih mož. — (Trgovina z govejo živino na Dolenjskem) je bila na vseh letnih in živinjskih semnjih v poslednjem času do pozne jeseni prav ž -vahna in dobra. Kupcev se ni manikalo, kar je po-Btfbno pospeševal ugodnejši promet po Železnici. — (Nesreče.) V stb ito zjutraj je ponesrečila v dolnjih Kan< mljah 14 letna Ivanka Tratnik, ko je pr nesla mleko za delavce v žagi Fraua Hme-laka. Nabirata je odpadke lesa, pri tem pa je padel nanjo sklad desk s toliko silo, da je bila takoj mrtva. — Pri kranjski industrijalni družbi delujoči Martiu Ažinan je ponesrečil pri delu, ko je h »tel z nogo pahniti koB železa v stroj. Spodrsnilo se mu je in stroj ga je poškodoval tako silno, da je nesrečni! umrl dva dni pozneje. — (Odbor narodne čitalnice v Celju,) ki je bil voljen pri občnem zboru dno 25 novembra, se je tako \a sestavil: Predsednik g. dr. Josip Sernec, odvetnik; podpredsednik g dr. Ivan Dečko, odvetnik; blagajnik g dr. Juro Hrašovec, odvetnik; tajnik g. dr. Hadoslav Pipuš, odvetniški kaudidat; knjižničar g. Ivan Bovha, zasebni uradnik; odborniki gg : dr. Josip Vrečko, odvetnik, Anton R nčigaj, mestni kaplan, Ivan Rebek, ključavničar, in Ivan Likar, zasebni uradnik; namestniki gg.: dr. Alojzij Brenčič, odvetnik, Anton Kolen,', trgovec, Josip Kosem, tajnik okrajnega zastopa, in Jurij Virant, zasebni uradnik. — (Zanimivol) Goriški „Corriere" je imel tudi nekega naročnika — vaeh zunaj Gorice je kakih 40 do 50! — v ioomoški jetnišnici (?). Jedna zadnjih številk je pa prišla nazij v Gorico: vrnilo jo je okrožno sodišče z opomujo: .An die Redaction — Goriza, 11 al i en". Torej sodišče v Iaomostu prišteva Goric > — Italiji!! Čudovito znanje v avstrijskem zemljepisu ! — (Železnica na žico v Grude u.) V nedeljo popoludne se je odprla v Gradcu žična železnica na tamošnji grad in se izročila javnemu prometu. 1 __-- Slovenci in Slovenke! ne zabite družbe sv. Cirila ln Metoda! K 4 Davila s Uredništvu našega liBta so poslali: Za družbo sv. Cirila in Metoda: G. G. P i k e 1 v Postojim nabral v veseli družbi 11 kron za zgradbo šole v Velik ovcu. — Ž vtli rodoliubni darovalci in ir.ib naredniki! Za „Narodni dom" v Ljubljani: Yt>H"lo omizje ,Pri Zamorcu" vPlanioi 16 krou. — Živeli rodoljubni darovalci in njih nasledniki! Bazne vesti. * (Profesor Saharjin in Moskovski dijaki.) Govorice o razburjenosti Mosko^skdi dijakov proti prof. S^hariinu niso bile istinit«. Ko je te dni začel zoptt predavati, bila je dvorana polna dijakov iu zdravnikov, ki so ga vzpre|eli s »koro četrt ure trajajočim ploskanjem. Putem je slavni zdravnik govoril nekaj kratkih beaedij o carievi bolezni, o kateri je iz avti, da je bila neozdravljiva. A o takem bolniku, kakor je bil car, ni, da bi se govorile prazne besede, je rekel, zatorej naj u a oproste slušalci, ako preneha, ker je zelo potrt. Glas se mu je tresel in moral je oditi za nekoliko časa. Ko Be je potem vrnil, pričel ie predavati. * (Spomenik Rubinsteinu ) C*raka ruska glasbena družba v Peterbutgu je pričela nabirati doneske za spomenik, ki se bode postavil pokojnemu Rub n-tteinu. Pogreb ee vrši na državne stroške. * (Potresi.) V noči oi 25 na 26. t. m. so bili v ruzmh krajih jiotresi. Na eicilskeui oteku so 86 ponovili in prouzročili v. lik strab mej prebivalstvom. V Messini je bil potres prav bul in je bilo mnogo duh) ranjenih, 12 pa ubitih. Zavladala je velika beda. V Milazzu in drugih krm h otoka |e prestrašeno ljudstvo bežalo iz hiš — Ob istem čshu je bi pne-j hud, več minut trajajoč potres v Sofiji, istotako v Mostaru, kjer je trajal tudi nekoliko minut. * (Nove puške) Kakovo prestrelivno mi Č imajo nove vojaške puške, He je pokaztlo tS dni V Blankenburgu na Nemškem ae je ustrelil neki vojak. Krogla je možu prebila glavo, prodrla zid in raz bila na strehi nekoliko opek * ( G r o z n a n e s r «• č a ) ne je pripetila v novi tovarni za mineralno ol:e v Bosenskem Brodu. Rtzpočii so je petrolejski kotel iu je pr šlo sedem os ib ob življenje. P .žar, ki je nastat vs ed eksplozije, je pretil upepeiiti vso tovarno in ie le požrtvovalnemu delovanju ognjegascev zahval,ti, da se ogeni ni razširil. Škode ju kakih 200 000 gld To vmna ro je bila odprla Bele dva dni prej, I'.mej ponesrečenih delavcev ho bili tiije oženjeni. * (Električna železnica v Peter-burgu) Fuilandska tmrobrodska družba je pred lož la mentnemu uradu Peterburškt mu zanimiv načrt. Zgraditi hoče namreč v zimi od palačinega nhrež'.i do Mitnins 2». noveiubr« 1894. Rommnttlks oper« v 3 dejanjih. Spisu) Fr. Kind. Uglaabil K. M. Weber. Preložil A. Fnntek. Kapelnik g. prof. Fran (Jerbie. Keiiser g. Jos. Nolli. Dekoracijo v volčjem brezdnu na novo priredil gledalifiki mojster g. K. Stadler. Začetek točno ob 'ftH. uri, konec ob Vtll. uri zvečer. Pri predstavi avira orkester slav. c. in kr. pespolka st. 27. Vstopnino ^lej na gledališkem listu. Prihodnja predstava bo v soboto, dnč 1. decembra t. 1. Blagajna se odpre ob 7. uri sveoer. Poslano. Neustein ove posladkorjene Elizabetne kri čisteče pile, 11227-5) skusciin in od znamenitih zdravnikov priporočano lahko čistilno, raztapljajoče sredstvo. — I fikutljica .1 lb pil velja 15 kr., 1 zavoj mm 120 pil 1 gld. a. v. — l*re«1 i»ouure|nnJem me |nko wvnri. — Zahteva) Icreeno Neu-■|eltl>01 «* EllBr»b«*tne pile. — Pristne ho nhiiio, (e I■■■ m vsaka Mkttll|l«;n rudeče lUkano iiHMo ]>r«»tuk»lovano vamlieno znamko „Nv. Leopwl«l*' In naio firmo t lekarna ..pri »v. Leopoldu", Dimu j, iiMniit. Kcke «I«r N|»Ick«*I- uii«l l*ltenkeng;asMe. — V lijultlittni se dobivajo pri g. lektarjl €■>. l*lceolt-|l. Umrli no % l>iailulsanl: 23. novembra: Andrej Erbeinik, gostač, 38 let, Kravja dolina ar. 11. 24 novembra: Polona Čuda, gostija, &(> let, Florijan-sko alf04 8t. 17. 25. novembra: Martin Sard paznikov sin, 14 dni, Poljanska ct-sta st. 35. — Jožeta l'ertifiek, krojačeva vdova, 75 let, Kriievniski trg 6t 7 — Uršula Riolmi, zidarjeva vdova, 75 ht, Krakovske i nasip st. 24. Meteorologično poročilo. S D Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. 27. nov. 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 742 2 «*. 743*0 <3». 743 1 ub. 0 2U C 2 0- C 08' C si, vzh. si. vzh. bI. vzh. obl. obl. obl. 0-00 Srednia temperatura |-n", za 1*3° pod normalom. XDTJLXi.aos3.1-?:«*, borza doc 28 novembra t. 1. Skupni državni dolg v notab .... Skupni državni dolg v srebru . . . Avstrijska zlata renta.......124 Avstrijska kronska renta 40/0.....99 Ogernka zlata renta 4°/,,......123 Ogerska kronska renta 1 „.....97 AvBtro-ogerske bančne delnico .... 1018 Kreditne delnice.........397 London vista.......... Nemški drž. bankovci za 100 mark 20 mark.......... 20 frankov..... .... 99 gld. 99 . 124 61 12 9 Italijanski bankovci........ 46 C. kr. cekini........ . ti 90 90 30 90 40 tO 90 55 05 22 90 10 89 kr. Zahvala. Za mnogoštevilne dokaze sočutja mej boleznijo in po smrti njene matere, za častni sprevod do počivališča, za lepe vence in v srce segajoče petje izreka vsem dotičnikom najiskrenejšo zahvalo (1349) rodbina Perušekova. Na najnovejši in najboljši način umetne 1180 — 13 gobe im zobovja; ^ UMiavlja brez v»«kih bolečin ter opravlja plombo« 0 4 1 ».in« in vtt«. solni«' 4»|i«tw«iII«*, — odatratijuje 4 Miku« t»wie«Miie /. nitnrtenjani živca ♦ l zobozdravnik A. Paichel, : J;" polog Ijarskuga moitu. v Kflhler-juvi hiši, I. nadatr. J Karol Hecknagel v Ljubljani, Glavni trg St. 24 priporoča najnovejše po najnižjih cenah v pozamentarijah, plišu, baržunu, trakovih, čipkah, kakor tudi v vseh potrebščinah za krojače in 111. modistinje. (ixM—4) Na ZHhtevHuje tudi vnanjiui narofiteljem vzorce /. obratno po6to in poštnine preato. i ____ ,_I 0 I i Cementne cevi izdelujeta (1346—2) Hruza & Rosenberg Praga. Ljubljana. Zalog-© Ima. Ernest Hammorschmidt v Ljubljani, Kiiževniški trg. .Tonlialle* Rezbarijc, galanterijsko blag-o in igrače kot darila za Miklavža in Božič ima v najvtčji izberi po najnižjih cenah in jih priporoča najbolje (1335 — 4« Fr. Stampfel B\iBm^B>^a^B\^A«amva DOil illH'iiiili) ^ I I 1 n. občinstvo navadno zahteva pod imenom Marijinceljske kapljice. Te kapljico so Kelt) pro-spestie (provzročujejo ala.it do jela, raestvarjajo sliz, so pomirljive in olajšujoče, ustavljajo krč in kre;>c>tjo želodec.; rabijo pri napenjanji in zapečeno ati, preobloženem želodci s Jedili in pijačami i. t. d. Steklenloa s rabllnlm navddom velja 20 kr., taoat a gld., 3 tnoate ■amo 4 gld. 80 kr. Priporoča jih Lekarna Trnk6czy zraven rotovža v Ljubljani. (1010-12) Pošiljajo se vsak dan po pošti proti povzetji. Oglej se! Vsi tisti, katerih lepo in mirto polt ti tako zelo ohčud-iie*, se ne umivajo z ničemur drugim, nego z e SOVC. A ti, kaj delaš ti? Podi pameten, «l«'lw| Into tako! l>l»«*rllllCOV<» illilo N NOVU dobil luliku povsod komad po 30 kr. 4 (7*>0—3 C. tr. glavno ravaaieljmo avstr drž, železnic. Izvod iz voznega reda veliavnega od X. olctolora, !©©-i. NMtopno omenjeni prihajal-i| In oiih»Jalni cul o«ua.oeol to « *r*Hty\J*f>eropMk«m eairu. BrcdnjMTTopakJ imm J« k rajnemu itn v Ii|ab. Uani a minuti naprej. Odhod U LJubljane fjnž. kol.) Ob 1». uri B min. po ttoti oiebn! Tlak v Trhli, Pontabel, Beljak, o*, loveo, Kraiieetiafeete, Ijjtibno, omu Helitlial t Auaaae, Iiohl, (Inio-don, SolnagTad, Lenđ-OMtain, Z«U na jesera, Sterr, Line, ItudejeTlo«, Pisen), Marijin« vara, Krut, Karlova Tare, Krancore Tara, Prago, Lipatjo, Dunaj Tla Ajnatetten. Oh 0. uri 7 min. tjutrn) meiani Tlak t Noto meato, Kočarja. Ob T, uri tO wtiin. ajwtrqj oaebmi Tlak v Trhli, Pontabal, Beljak, Oa-lorea, Praniensfeeta, I^jubno, Dunaj, oea Selathal v Bolnograd, Dunaj t! a Amitetten. Ob 11. uri 41 min. dojtoludne meiani Tlak t Noto meato, Koćerja. 06 JI. uri SO min. dojtoluttn* osebni vlak ▼ Trbii, Pontabal, Beljak, Oetoreo, Franaenafeat«, Iijubno, Selathal, Dunaj. Ob 4. uri 14 min. popoludnm oaebnl vlak t Trhli, Beljak, Oeloreo, Ljubno, čes Selathal v Solnograd, Lend-Oaatein, Zeli na Jezeru, Ino-most, Itrn^iiio, (Jurili, Oenero, Fari«, 8teyr, Liiio, Omunden, Iiciil, BiuiejeTJoe, Pisanj, Marijina Tare, Rger, Franeova vare, Karlova vara, Praito, Ltpako, Dunaj via Amatettan. Ob fl. uri SO min. itmVr meiani vlak v Novo meato, Kočevja. Prihod v LJubljano fjn*. kol.). Ob a. uri SS min. ajutrnf oaebnl vlak a Dunaja via Ajnatetten, Up-■ijn, Prana, Pranoovih varov, Karlovih varov, Kgra, Marijinih varov, Planja, Budejevlo, Holno^rada, Llnoa, Stejra, Omunitena, Iaohta, Aua, •eea, Zella na jeaeru, Lend-Oaateina, Ljubnaga, Oelovoa, Beljaka. Franaenafaate, Trblta. Ob 8. uri 6 min. *Jt*trnJ meiani vlak la Kočevja, Norega mesta. Ob 11. uri HT min. 4opotuitne oiebni vlak a Dunaja vla Amatettan, Lipalje, Prage, Pranoovih varov, Karlovih varov, Rgra, Marijinih varov, Planja, Budejevio, Bolnograda, Iilnoa, Stejra, Pariaa, Oetiev*t Ourlha, Bragnloa, Inomoata, Zella na jeaeru, Lend-Oaateina, LJubnaga, Oelovoa, Lienaa, Pontabla, Trbiia Ob 1H. uri 49 min. pejtotudne meiani vlak is Kočevja, Novega tneata, Ob 4. uri 48 min. jtopoludne etebni vlak a Dunaja, I4nbnega, rielsthala. Beljaka, Oolovua, Vranaenafeite, Pontabla, Trbiia. Ob 8. uri 84 min. mrrrrr meiani Tlak ia Kočerja, Novega Mesta. Ob S. uri VI mira. 9mtNH* osebni vlak a Dunaja preko Amstettena In Ljubnega, Beljaka, Galovoa, Pontabla, Trbiia. Odhod ls LJubljane (dr*., kol./ Ob 7. uri »S min. »Jutru) * Kamnik. ■ »• m °& « popotuttne w , Prihod v LJubljano (drl, kol.). Ob O. ur* B« min. mjutrnj la Kamnika. ■ ii. . IS » dopoludn* m „ .. « ii »O .. (4—270) Aviso. V kolodvorski restavraciji se bode vsak četrtek in vsako nedeljo točilo toli priljubljeno Nastavilo se bode ob 10. url dopoludne. Proseč mnogobrojnoga poseta z velespofitovanjem Fran laLfiiit*©, (1259—7) restavrater. Hiša v Črnomlju pripravna za kobIIIuo, se o«l