Naročnina Dnevna IzilnJa za državo SHS mesečno ZO Din polletno 120 Din celoletno 240 Din za inozemstvo mesečno 35 Din nedel[ska Izdala celole no vJuijo-»lavl|l SO Din. za Inozemstvo lOO D S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov 1 stolp, petll-vrsta mali oglnsl po 150 In 2 D, veCII oglnsl nad 43 mm vlilne po Din 2-30, veliki po 3 In 4 Din, v uredniškem delu vrstica po IO DU» o Pn većtem □ naročilu popuaf Izide ob 4 zjutraj rožen pondeljko ln dneva po prazniku Uredništvo le v Kopitarjevi ulici št. 6111 ttokoplsl se ne vrata!o. nef rankl rana pisma se ne sprefemafo * Uredništva telefon štev. SO. upravnlštva štev. 329 Političen list sza slovenski narod Uprava le v Kopitar/evi ul .št. O Čekovni račun: C/ublfanu štev. IO.6SO In tO.UP za Inscrate. Saia/cvo št.7 S63, Zagreb »t. 39.011. Praga In Dunal ŠI. 24.797 * J. S e d i v y : Politično življenje na Poljskem. Ko je lansko leto general Pilsudski po majski revoluciji postal gospodar položaja v Poljski, se je zdela neverjetna njegova izjava, da hoče parlamentarno vlado. Kako bi naj bila mogoča parlamentarna vlada, ko je ministrski predsednik prof. Bartel, desna roka generala Pilsudskega, med 444 poslanci poljskega parlamenta našel oporo samo v socialno demokratski stranki z 41 poslanci in v Stranki dela s G poslanci? Položaj se je še poslabšal, ko so novi vladi s Pilsudskim na čelu odpovedali zvestobo socialni demokrati, ker ni hotel kot nekdanji socialno demokratski organizator izpolnjevati navodil njihove stranke. Tako ima vlada popolnoma sigurnih v sejmu samo šest poslancev Stranke dela. Kljub temu pa ji parlament ni upal izreči nezaupnice, temveč ji celo odobril proračun. Tiste de-snire. ki jo sestavljajo Narodna demokratska stranka (99 poslancev), stranka »Piast« (53), krščanska narodna stranka (monarhistična, 8 poslancev) in tiste krščanske demokratske stranke (40), ki tvori sredino, je sicer neprenehoma napadal Pilsudskega, a on je vendar bil trdno prepričan o svoji zmagi v parlamentu. Komaj je Pilsudski ustanovil Konservativno stranko, je postala pohlevna najmočnejša poljska stranka, narodno-demokratska, ki zastopa veleknpital in veleposestvo. S tem korakom je odcepil Pilsudski od Nar. demokratske stranke ne sicer mnogo volivcev, ki so večinoma kmetje, pač pa denarne vire, ker so plemiči in velekapitalist; stopili večinoma v konservativno stranko. Tik pred volitvami pa je stranki denar nujno potreben. Na ta način je prestrašil tudi ostali desničarski stranki: Pilsudski pa je znal vreči tudi dovolj mastno kost za desničarske stranke, da si pridobi njihovo naklonjenost. Dobro se zaveda, da smatrajo polonizacijo svojih slovanskih beloruskih iu ukrajinskih bratov za važnejše od rešitve vseh še tako perečih vprašanj. Poznal je njihov strah pred beloruskim socialnim, prosvetnim in narodnim pokretom s središčem v stranki »Hramada«. Odkar je junija 1, 1. Pilsudski dovolil to organizacijo, se je z bi is! ovito brzino razširila. V vsaki beloruski vasi v Poljski obstoja društvo, podrejeno »Hramadi«, kjer se obravnavajo socialna vprašanja poučuje naprednejše obdelovanje zemlje, ustanavljajo knjižnice, vrše predstave in širi zahteva po samoodločbi beloruskega naroda. Sredi februarja je bilo organiziranih že 95.003 članov. Ko je Pilsudski dal zapreti beloruske poslance iz »Hramade«, češ, da so imeli zveze s komunisti, je vsa desnica odobrila njegovo postopanje. Ako hočemo biti objektivni, moramo kot katoliki z bolestjo priznati, da tudi krščanska demokratska stranka v narodnem oziru ni nič manj šovinistična ko desnica. sHramada« je tuintam res imela zveze s komunisti, toda ogromna večina Be-lo rušo v v boliševiški beloruski državi in vsi Belorusi v Poljski teže po samostojni državi, ki bi bila popolnoma neodvisna tudi od bolj-ševiške Husije. Pilsudski je imel proti desnlčarsko-sre-dinskemu bloku orožje, ki se ga je bolj bal kot njegove sablje. Ker uživa popolno zaupanje g. prezidenta prof. Moščinskega, more kadarkoli razpisati nove volitve. Desničarsko-sredinske stranke pa nikakor ne upajo iti v volivni boj brez novega volivnega zakona. Kakor so pokazale občinske volitve v Poznanju in volitve v bolniško blagajno, se udeležuje volitev manj ko 25 odstotkov poljskih volivcev, ker se kljub 62 strankam in neštetim vladnim krizam gospodarski položaj ljudstva nj izboljšal. Na drugi strani pa je med narodnimi manjšinami zelo veliko zanimanje za volitve. Po uradnem štetju pa je med 27 milijoni 160 tisoč prebivalci 41 odstotkov narodnih man šin. Pri zadnjih volitvah lela 1922 so se narodne manjšne zelo slabo udeležile volitev. vendar so dobile 82 poslancev. Ukrajinski dol Galicije so zapadne velesile končno-velavno prinale Poljski šele leta 1923. Ako bi se Ukrajinci v Galiciji, kjer je Poljska kljub temu razpisala volitve, udeležili volitev, hi to pomenilo izreči se za priključitev k Pol ski. Tudi med onimi Ukrajinci in Belorusi, ki so pr padli končnoveljavno Poljski leta 1921 po rusko-poljski vojni, je bila močna struja proti udeležbi na volitvah, ker so upali na samostojnost. Tako bi mogle narodne manjšine dobiti celo večino pri volitvah, ki se po ustavi morajo vršiti leto«. Po novem volivnem zakonu, ki je sedaj pred poljskim parlamentom in so ga predlagale desničarsko-sredinske stranke, je Poljakom zagotovljena ogromna večina. Da se zmanjša utis, ki bi ga napravilo v inozemstvu veliko število poslancev narodnih manjšin in da se onemogoči zastopstvo maloštevilnim Rusom in komunistom, se zmanjša število poslancev od 444 na 300, število senatorjev pa od 111 na 75. Ozemlje narodnih manjšin se prideli poljskim voli vnim okrožjem in sicer tako, da imajo Poljaki večino. Mandati se razdele po številu volivnih udeležencev leta 1922. Na 25.000 volivcev leta 1922 odpade sedaj en mandat. Popolnoma poljsko volivno okrožje s središčem v Po'nanju, ki šteje 306000 prebivalcev, dobi 5 poslancev, ker je leta 1922 glasovalo 123 OSTRI NAPA 01 OPOZICIJE Belgrad, 17. marca (Izv.) Dopoldanska seja narodne skupščine je bila zelo kratka in mima. Na dnevnem redu je bila interpelacija radikala Dušana Živojnoviča na vojnega ministra o nepravilnem postopanju vojaškega poveljnika v Požarevcu ob priliki poziva vojnih obveznikov ua službovanje. Vojni minister je dal precizen odgovor, s katerim se je inter-pelant zadovoljil. Zato je predlagal prost prehod na dnevni red. Po govoru poslanca Ran-koviča je bilo glasovanje o Zivojnovičevem predlogu o prostem prehodu na dnevni red, ld je bil sprejet Popoldne se je nadaljevala debata o pro-računu ministrstva za notranje zadeve. Tudi popoldanska seja je potekla precej mirno. Vendar so vsi govorniki z izredno ostrino navajali razne stvari o delovanju policijskih organov. Poslanec dr. Milovan Zanič (hrvatski fe-deralist) je na popoldanski seji govoril za federacijo, ne toliko iz političnih, kakor iz gospodarskih razlogov. Centralizem vzdržuje hegemonijo enega naroda nad drugim. Radi njega je uprava v popolnem razsulu. Centralizem vzdržujejo samo bajoneti. Ljudstvo je proti njemu. Sedanja uprava je neekspedi-tivna. Tisoče in tisoče aktov leži nerešenih. Navaja primere. Zahteva volitve za okrajne Belgrad, 17. marca (Izv.) Danes popoldne je demokratska zajednica vložila obtožbo proti notranjemu ministru Boži Maksimoviču. Obtožnico je podpisalo 51 poslancev in sicer 33 demokratov, 14 muslimanov in 4 zemljoradniki. Obtožbe niso podpisali 3 poslanci Demokratske zajednice, in sicer A ca Milovič, Pera Marković in dr. Kulenovič. Samostojnim demokratom obtožnice sploh niso predložili v podpis, ker je njihovo stališče dovolj znano. Istotako tudi ne radičevcem z ozirom na njihove ponudbe za vstop v vlado. Obtožnica je zelo ostra in obsega 38 s strojem pisanih strani. Deli se v 6 oddelkov. V prvem oddelku se govori o volitvaii 8. februarja 1925. Ugotavlja se, da je Maksimovič pokazal premalo vestnosti, ki bi jo kot načelnik tako važne državnopravne ustanove moral imeti. Nato govori obtožnica o zatiranju članov Hrvatske republikanske stranke, o nespošto-vanju sodnih razsodb, ki so bile pravomočne, nadalje o občinskih volitvah 15. avgusta 1926 1er o zlorabah in velikanskih preganjanjih, ki so jih policijski organi pri tej priliki izvrševali Daije o oblastnih volitvah 23. januarja 1927. Istotako se navajajo konkretni slučaji strahovitega terorja, ki so ga organi notranjega ministrstva izvrševali. To delovanje notranjega ministrstva je ustvarjalo dvoje vrst državljanov, ki niso bili pred zakonom vsi enaki. Nato prehaja obtožnica na delovanje notranjega ministra glede občin in opisuje njegovo postopanje pri razpuščanju občinskih odborov, ki je bilo čisto političnega značaja. Komisarji, ki so se postavili namesto občinskih odborov, so bili izraziti eksponenti notranjega ministra. V prilogi se opisujejo strahote režima, ki so se izvrševale pri teh priPkah. Z ozirom na vse to se ugotavlja, da je Maksimovič kot notranji minister uvedel tako sistem. Vsi ti slučaji namreč dokazujejo, d« ne gre za posamezne slučaje, marveč za sistem. Id tisoč volivcev. Tarnopolsko volivno okrožje, kjer imajo večino Ukrajinci, ki šteje 838.000 prebivalcev, pa bo volilo samo 4 poslance, ker je leta 1922 volilo samo 114,000 prebivalcev, večinoma Poljakov in tistih Ukrajincev, ki so smatrali volivno udeležbo za koristnejšo od abstinence. Mesta, kjer imajo vsled poljskega državnega aparata tudi po beloruskih in ukrajinskih krajih večino Poljaki, volijo 34 poslancev. Za 50 poslancev pa morejo vložiti volivno listo samo stranke, ki imajo razpredeno organizacijo po vseh volivnih okrožjih države, to je samo desničarsko-sredinske stranke. Vsled tega volivnega reda se nameravajo narodne manjšine vzdržati volitev, povabiti zastopnike tujih držav in časopisov, ter same izvesti volitve, ki bi naj predstavljalo narodne manjšine. NA B0Z0 MAKSIMOVIČA. skupščine in jamstvo za delovanje oblastnih in okrajnih skupščin. Nadalje opisuje grozodejstva orožnikov na Hrvatskem in končuje z apelom na dr. Korošca naj vztraja na svojem proti centralističnem stališču. Musliman Šalih Baljič zelo ostro kritizira delovanje posameznih organov v Bosni m navaja drastične primere. Po njegovem mnenju je s tem delovanjem v zvezi notranji minister, ki je logično kriv za stvari, ki so se dogajale v Sarajevu. Odločno govori proti nastavljanju srbijanskih uradnikov v prečanskih krajih. Navaja delovanje posameznih srbskih uradnikov, ki so prišli v Bosno in uvedli balkanske metode. Našteva slučaje protizakoni-losti in postopanje napram muslimanskemu živi,ju. Nato so govorili radičevci Babunjič, Stiap Matijevič in Mžik ki so govorili o preganjanju hrvatskega kmečkega ljudstva od strani notranjega ministra. Zanimivo je, da so ti poslanci navajali slučaje, ld so se dogajali za časa, ko so bili še radičevci v vladi. Ob 9 se je seja prekinila. Prihodnja seja bo jutri. Na dnevnem redu je nadaljevanje razprave o proračunu notranjega ministra. Od jutri naprej se bodo vršile seje tudi ponoči. Vršile se bodo od 9—1, 4—7 in od 9 zvečer do 1 zjutraj. ga je notranji minister vpeljal. Z ozirom na vse to se je pregrešil v sledečem: 1. v načelu pravne države. 2. v načelu, da se kaznujejo državljani lahko samo s pra-vomočno razsodbo, 3. v načelu enakosti pravic, 4. v načelu državljanskih in političnih svoboščin, 5. v načelu svobodnih volitev narodnih poslancev, 6. v načelu ljudskih samouprav. V potrdilo te obtožbe se navajajo vse to-zadevne določbe ustave in drugih zakonov. V drugem oddelku se navajajo interpelacije ter vprašanja, ki so se vložile na notranjega ministra, na katere on nikdar ni odgovoril. V tretjem oddelku se obtožuje notranji minister, da nikdar ni izvršil razsodb državnega sveta in državnih sodišč, ki so bile neugodne za njega, oziroma za odredbe, ki jih je on izdal. V četrtem oddelku so opisuje njegovo postopanje napram uredništvu, predvsem preganjanje tistega uradivštva, ki ni bilo notranjemu ministru po volji. V petem oddelku se govori o njegovih nezakonitih odredbah glede javno varnosti. Odredbe so imele ta značaj, da so bile naperjene proti enemu delu državljanov in so ščitile samo en del državljanov. Šesti del navaja slučaje, ko Boža Maksimovič ni hotel odpustiti tistih uradnihov, ki so bili od rednih sodišč kaznovani, ker so izvrševali tak sistem. Obtožnica se završuje s tem, da pravijo podpisovalri, da je to poslednje njihovo sredstvo, ki jim je biio na razpolago. Obtožnico so predlož:li, ker niso imeli prav nobenega drugega načina več, da bi se borili proti sistemu, ki ga je vpeljal Boža Maksiniovič. Z ozirom na dokazilni material, ki se v obtožnici nn-vaja mora narodna skupščna po njih mnenju Božo Makbimoviča izročili sodišču. Po zakonu o ministrski odgovornosti pride obtožnica, ki se l»o na jutrišnji seji prečrtala, v razpravo čez 15 dni. Za obtožnico je vladalo veliko zanimanje. Vsi krogi so pokazali veliko zanimanje za dokazilni material in pravno stran te obtožnice. Praražimjks amandemente v finančnem odboru. Belgrad, 17. marca. (Izv.) Finančni odbor jo imel danes popoldne sejo in je pretresal amandemente. Seja je trajala od 3. do 5. Naj-preje so prišli na vrsto amandementi opozicije, Demokratske zajednice in zeniljoradni-kov. Kakor znano, so bili predlogi samostojnih demokratov na poslednji seji finančnega odbora vsi odklonjeni, ker niso hoteli samo-sto ni demokrati pristali na to, da bi finančni minister njihove predloge preje preštudiral. Zato so prišli v razpravo samo od Pribičeviča naknadno predloženi amandementi. Vsi ti amandementi so bili z večino glasov odklonjeni. Finančni minister je izjavil, da se vsi ti amandementi nahajajo v vladnih predlogih m da z ozirom na to ni treba posebej razpravljati in sprejemati te predloge. Nato se je prešlo na razpravo o posameznih predlogih. Finančni minister je umaknil člen, ki daje vladi pooblastilo, da izplačuje anuitete dolgov v stvarni potrebi z razliko kurza. V členu, ki govori o plačevanju dolžnih davkov v priznanicami ob priliki žigosanja odvzetih 20 odstotkov, se je pristavilo, da velja to od 1 aprila tega leta dalje. Glede tega. da se plačuje samo z boni do 1000 kron, je finančni minister izjavil, da je to storil radi tega, ker je s tem pomagano siromašnim ljudem. V prometu je odvzetih bonov v skupni vrednosti 360 milijonov. Od tega je 290 milijonov takih, ki so izpod 1000 kron. Plačevalo se bo samo s tistimi boni. ki se glase na ime. Vendar imajo tisti, ki so podedovali take bone brez imena, pravico z njimi plačevati Pri členu, ki govori o tem, da lahko finančni minister izda novo odredbo za sestavo proračuna, se je razvila živahna debata. Ker se je med tem pričela skupščinska seja. se je seja finančnega odbora prekinila in se bo nadaljevala jutri popoldne ob pol 4. KraPev povratek v ôelgrad. Belgrad, 17. marca. (Izv.) Tekom nocojšnje noči se vme v Belgrad kralj. Kraljica ostane v Bukarešti. Po pardnevnem bivanju v Belgradu se bo kralj odpeljal v Pariz. POSL. ŠKULJ ZA SLOVENSKO DUHOV-" ŠČINO. Belgrad, 17. marca. (Izv.) Danes je poslanec Š k u I j pri ministru za promet ostro protestiral proti aktu ljubljanskega železniškega ravnateljstva, ki odreka vsem aktivnim duhovnikom pravico do polovične vožnje, dasiravno je priznana v pravilniku in je bilo ravnateljstvo že 9. februarja o tem posebej obveščeno. Na protest bo dobilo ljubljansko ravnateljstvo zasluženo navodilo. Dočim se vsa ravnateljstva ravnajo po pravilniku, dela ljubljansko ravnateljstvo izjemo, ki je v škodo slovenski duhovščini. DR. GOSAR ZA INVATJDE. Belgrad, 17. marca. (Izv.) Minister za socialno politiko dr. Andrej Gosar je danes podpisal pravilnik o zaposlitvi invalidov pri državnih uradih in samoupravnih uradih, to je pri oblastih, okrajih in občinah, ki imajo nad 5000 prebivalcev. MINISTER SERNEC ZA DRŽAVNE CESTE. Belgrad, 17. marca. (Izv.) Za popravo državnih cest je minister za javna dela ing. Dušan Sernec -dal zopet na razpolago kredit 260 tisoč dinarjev. PROTEST MEDICINCEV. v Zagreb, 17. marca. (Izv.) Danes dopoldne ob pol 11 so sklicali zagrebški medicincl protestno zborovanje proti temu, da bi se novi zakon o podaljšanju medicinskih študij uveljavil tudi že za one, ki so sedaj vpisani na medicinski fakulteti ali so v tem času absolvirali. Sklenili so oozvati vse medicince v državi na protestno stavko, ako bi se tem zahtevam ne ugodili APOSTOLSKI DELEGAT ZA ALBANIJO Rim, 17. marca. Za apostolskega delegata v Albaniji je imenovan G. della Pietra, rektor albanskega poutifikalneaa semenišča v Skadru. Obtožnica Demokratske zajednice proti Maksimoviču. Nadaljevale debate o ministrstvu za notranje zadeve. Vlada za državne uslužbence. Vprašanje državnih uslužbencev ni nerešeno le v naši, ampak trpe na njem vse po vojni novonastale države. Pri nas smo eicer dob.li zakon o državnih uslužbencih, tudi fa-možno prevedbo smo že prestali, toda jedro uradniške krize je s tem prav tako malo ozdra^l.eno kot pred temi dogodki. Blizu tretjina vseh državnih izdatkov gre zn uslužbence. Pri tem pa eo posamezniki še tako v mizernih položajih, da niti od daleč no morejo z dohodki, ki jih dobe od države, preživljati sebe in svojih družin. Posledica tega je pri nas uradniška beda, drugod ponekod pa korupcija v uradih. Povojna revolucijr.narna doba nam je prinesla upokojencev in reducirancev na de-settisoče. Posamezni režimi so vsak po svojem pojmovali »štedenje« v državni upravi in odstranjevali vse upravno uradništvo, ki jim ni bilo všeč. Naslednji režim je zopet to »garnituro« upokojil in nastavil novo. Tako je šlo vsa leta: redukcija, nove nastavitve, upokojitve, premestitve in zopet nova imenovanja. število upokojencev, med njimi tudi dobršen odstotek mladih in zdravih je rastlo, rastli so pokojninski izdatki in narasli tako, da »o danes največje breme in ovira, da država zahtevam uradništva ne more ugoditi. Iz delov prejšnjih držav, ki so se spojile v našo skupno kraljevino, smo sprejeli uradništvo razvrščeno po najrazličnejših sistemih. »Prevedba« ee je izvršila prenagljeno, nesistematično in je zlasti prečanskim drž. uslužbencem v mnogih ozirih prizadejala hude krivice. Sedanja vlada, ki hoče rešiti državo povojnih neurejenih razmer in hoče uvesti v državno upravo trajen red, je morala zgrabiti tudi to sicer najkočljivejše vprašanje. V finančnem zakonu si hoče vlada zagotoviti moč in oblast, da bo tekom leta tudi tem stvarem prišla v okom. Vsak, tudi državni uradnik, ki prebere amendemente kakršne zahteva vlada, mora priznati, da so tudi tu odločilni samo tisti motivi, ki vodijo vlado pri vsem izboljševanju finančnega zakona, namreč skrb za državo in njeno gospodarstvo in briga za odpravo so-cijalnih krivic v uradniškem stanu. »Dosedanje zakonite garancije«, e katerimi se fcaha »Jutro«, so dejansko tako puhle, da je bil sle rajon čas, da se najde vlada, ki jim bo dala vsebino. Zato hoče sedanja vlada dobiti pooblastilo za dopolnitev zadevnih zakonov. Te dopolnitve bodo prinašalo urad-ništvu samo koristi, ne pa kakih neugodnosti. Pooblastilo naravnost pravi, da gre za odstranitev napak in nedostatkov. Da-ïje beremo, da hoče vlada podpreti tiste uradnike in uslužbence, ki so postali nesposobni za nadaljnje delo. Za podporo torej gre. Prav nobene nesreče pa ni, če se za eno leto ukinja sprejemanje novih moči v državno službo. Državni uradi imajo uslužbencev dovolj, v nekaterih pokrajinah in panogah veliko preveč. V enem letu bo mogoče dobiti točen pregled o cehAnem sedanjem uradniškem aparatu in nato pristopiti k izpolnitvi, v kolikor se bo izkazala za potrebno. To določilo je prav posebno značilno za sedanjo vlado. Dokazuje namreč, kako d a -leč ji je vsaka partizanska misel. Če bi \lada hotela nadaljevati parti/anstvo dosedanjih režimov, bi hitela reducirati njej neljubo uradništvi in nabavljati novo. Sedaj pa je vlada sama sebi zaprla to možnost. To je najtrdnejši dokaz, kako resno in objektivno se je vlada lotila uradniškega vprašanja. Istotako pravična m poštena je odredba, da upokojenci, ki so stopili v pokoj, predno »o dopolnili 15 službenih let, ne dobe doklad, i o niso bili upokojeni radi bolezni. Kdo pa so ti upokojenci? To so z malimi izjemami izključno samo »politični« uradniki raznih garnitur, ki pripadajo vsem mogočim političnim strankam, tudi strankam sedanje vladne večine. So pa to ljudje v najlepših letih, ki imajo vse naravne darove in zmožnosti, da si v polni meri služijo svoj kruh in da ne odjedajo p člih dohodkov svojim tovarišem. ki so kot aktivni navezani izključno na te doh< dke. oziroma svojim bolnim tovarišem upokojencem. Kdor presodi nove amandemente, jih mora biti vesel. Zpet mogočen korak naprej h konsolidaciji. SLS z vso mirnostjo lahko prevzame odgovornost tudi za to delo. Njena prisotnost v vladni večini je najboljše jamstvo, da se bodo pooblastila, ki jih bo vlada dobila, nesebično uporabila izključno le v korist države in njenih uslužbencev. tei$?anie fonda xa brezposelne? Pod naslovom »Velika poplava a.mnnd-manov« in ptd podnaslovom »Izigranje fonda «a brezposelno« poroča včerajšnje »Jutro« med drugim tudi o anmndmanu ministrstva zn socialno politiko, glasom katerega se bo porabil (citiram »Jutro«) »fond za «атагота nje delavcev proti brezposelnosti *a podporo graditve cenenih dolarskih stanovanj in sicer po pokrajinah.« Ta amendement naj bi bil »Izlpranje fonda za brezposelne«? Oglejmo si torej zadevo stvarno do dna. 1. Po zakonu o zavarovanju delavcev se mora plačevati 0.05 Din od premij bolniškega zavarovanja za posredovalnice za delo (borze dela), iz česar naj bi se podpirali predvsem brezposelni ter potujoči delavca in namežčen-oi. Tega denarja se je nabralo (jemljem minimum) 30,000.000 Din, od katere vsote jo slorenskih (jemljem minimum) 5,000.000 Din. Dosedanje vlade so ta denar, in to v časih najhujše brezposelnosti, največje stanovanjske in stavbene krize nalagale v belgrajski hipotekami banki; koristi od tega eo imeli čisto drugi, ne pa delavski in produktivni kregi. Zakaj niti eden ministrov za socialno politiko iz bivših režimov so ni bil ponižal, da bi bil izdal to-li potreben pravilnik za podpiranje brezposelnih iz teh fondov. 2. Delavske ustanove, zlasti pa Delavske zbornice kot zakonite zastopnice vseh delavcev in nameščencev so se naravno postavile na stališče, da se ta fond čimprej uporabi v svrhe, za katere se je zbral. Tako so n. pr. privatni nameščenci pod vodstvom gospoda Urbančiča na posebnem shodu v Mestnem domu v Ljul ljani začetkom novembra 1920 zahtevali, da se 1. ohrani »Trgovsko bolniško in podporno društvo«, 2. da se brezposelni fond, naložen v belgrajski hipotekami banki vrne po pokrajinskem ključu. — Pri štiliza-ciji tozadevne resolucije je aktivno sodeloval g. dr. Windischor. Oba gospoda: Urbančič in Windischer pa sta odlična pristaša SDS. — Od tedaj so dosegli naši ministri v sedanji vladi, da se 1. ohrani »Trgovsko bolniško in podporno društvo« kot avtonomen zavarovalni zavod liki zagrebški »Merkur« in 2. da se glasom citiranega amandementa ministra za socialno politiko dr. A. Gosarja vrne v Slovenijo 5.000.000 Din (najbrže jih jo že blizu 6,000.000). 3. S tem pa seveda še ni dokazano, da bi fond za podpiranje brezposelnih ne bil izigran, kot to trdi »Julro«. Da ovržem to trditev, пЛј navedem sledeče: Slovenska Delavska zbornica, ki ji gre v takih in podobnih slučajih prva in glavna beseda, je bila soglasna v tem, da se iz že nabranega for.tla uporabi 85 odstotkov v produktivne svrho, in to je v glavnem zidanje cenenih delavskih stanovanj! Troje koristi lwmo imeli od tega: a) brezposelni bodo dobili delo; nuditi brezposelnim delovno priliko pa je najizdatnejšo sredstvo zoper brezposelnost! b) Delavci bodo prišli direktno do cenenih stanovanj; mišljene so namreč eno in dvodružinske delavske vrtne kolonije; c) zmanjšala se bo stanovanjska beda in zaslužili bodo obrtniki: stavbeniki tesarji, kleparji, instalaterji, krovci ild. 15 odstotkov od tega fonda pa se porabi za režijske stroške delavskih posredovalnic in za denarno odpomoč brezposelnim; (150 000 Din je bilo za prvo silo vendar že nakazanih!) Za denar, ki se tekoče nabira, pa izdeluje ministrstvo za socialno politiko pravilnik za podpirnnje brezposelnih. O tem pravilniku so bile zaslišane za mnenje vse delavske zbornice in tudi ljubljanska. Iz tekočega denarja pa bo šel največji odstotek za direktno denarno podpiranje brezposelnih. 4. Pri prerešetavanju vseh teh vprašanj »o sodelovali v Delavski zbornici tudi zastop- I niki »Narodne strokovne zveze«: dr. Joža Bohinjec, Rudolf Juvan in Valentin Urbančič. Mnenja so bila soglasna in tudi sklepi. Vlada, odnosno ministrstvo za socialno politiko nele, da ni izigralo fonda za brezposelne, marveč jo po zaslišanju osvojilo stališče naše Delavske zbornico, ki jo edina za-Konita zastopnica in predstaviteljica vseh delavcev in nameščencev Slovenijo. — Vem, da se nam vsem skupaj pred delavstvom radi naših predlogov pristojnemu ministru v teh zadevah ne bo treba zagovarjati. A če se bo treba, se bomo lahko in morali se bomo mi vsi: kršč. socialisti, marksisti in demokrati. Kajti če je kdo ta fond »izigral«, ga je predvsem naša zbornica. In sem prepričan: Tako »izigranje« naj Bog živi! Zakaj v Slovenijo se vrača slovenskih delavcev denar; pet do šest milijonov dinarjev ni malenkost danes! Delavci bodo dobili delo in stanovanje, obrtniki pa zaslužek. Brezposelni pa bodo po dolgem, dolgem času enkrat vendarle zares podpirani. In tako dalje — Sebi bo »Jutro« koristilo, ako Delavsko zbornico pri vsem tem podpira. Uspeh je uspeli in ga je treba priznati najsi ga je dosegel kdorkoli. In dr. Gosar ni vajen loviti problemov za rep. Za glavo ga zgrabi. Podprimo ga! Testamentom! siromaki na duhu." To smo postali zdaj pri »Jutru« zato, ker smo poudarjali dobroto, ki jo prinaša vlada SLS našemu gospodarstvu tudi s tem, da se prenosnina zniža od 6 na 4%. »Jutro« trdi, da SLS s tem za malega kmeta ni ničesar storila, in triumfalno — v dokaz »nove velike blamaže Slovenca« — citira taksni zakon, po katerem so kmečka posestva v vrednosti do pol milijona dinarjev itak oproščena prenos-nine. Torej, tako dokazuje »Jutro«, bo ta znižana taksa v korist le vcleposcstvom, in pristavlja: »S tem jc v ostalem popravila samo malenkostni del onih pogrešk, ki jih je zakrivila baš ista SLS, ki nosi soodgovornost za taksni zakon, dete in uspeh od klerikalcev i podpiranciia s&inoradikaiskega režima«. »» Mi smo že ponovno ugotovili, da kaže »Jutro« od same nevoščljivosti nad uspehi in i delom SLS v vladi že nevarne simptome duševne zmedenosti, pa evo tu novega dokaza: V isii sapi, ko nas »blamira« s taksnim zakonom, ki je mala kmečka posestva oprostil od prenosnine, pa očita SLS, da je ona ta zakon zagrešila! Kaj je torej zagrešila? No, zagrešila je potemtakem takrat pod samoradikal-skim režimom to, da je podpirala zakon, ki je bil ugoden za malega kmetovalca, zdaj, ko je tudi sama na vladi, pa je zagrešila še to, da je olajšala breme tudi velikemu kmetovalcu. To vse pa »Jutru« seveda strašno razburja živce, ker mu jemlje vsak stvaren argument za hujskanje proti SLS, pa si mora izmišljati vedno nova zavijanja in laži, razgaljati se do največjega duševnega siromaštva, testa-mentarnega in netestamentarnega, in odnašati eno blamažo za drugo. Kakor jo je srečno odneslo tudi v tem slučaju: zakaj jasno je vendar, da je znižanje prenosnine olajšava za ves gospodarski svet, za malega kakor za velikega gospodarja, saj prihaja ta taksa v poštev pri vsaki premembi posestva, mali ali veliki, in kmetu gotovo ni vse eno, če kupi kako njivo ali travnik, ali plača pri tem prenosnine 6 ali pa samo 4%. »Jutrovemu« duševnemu in materijalnemu bogastvu seveda taka olajšava ni potrebna, tem hvaležnejše pa jo bo sprejel ves slovenski gospodarski svet, ki je po zaslugah samo-stojno-demokratske zafurane politike tako osiromašel, da шога danes računati z vsakim dinarjem. 3aven in odkrit boj med Pucljem in Radičem. Takoj po volitvah v oblastne skupščine se je začutdo, da gospodje radičevci postajajo v bivši kmetijski stranki oblastni kot jež v lisičji luknji. Zagrebški radičevski listi so prinašali iz Slovenije poročila, ki so dolžila vodstvo SKS, da je krivo strankinega neuspeha pri volitvah, ker ni pustilo pristnih radičevcev na prva mesta itd. Isto pesem je ponovil radičevski oblastni poslanec v »Domu« in ne motimo se, da je celo ljubljanski »Kmetski list« po volitvah odločno pod vplivom »pristnih« radičevcev. Njegovo pisanje ga izdaja. Bivši vodje SKS eo torej po vseh zunanjih znakih sodeč, že veliko vajeti dali iz rok, samo da bi vsaj na videz ohranili enotnost stranke. Pa »pristnim« radičevcem pod vodstvom g. Prepeluha to ni dovolj. Ker niso mogli popolnoma uspeti sami, so prosili samega vrhovnega šefa Štefana Radiča na pomoč. Ta je sedaj udaril. Zadnji »Dom«, glavno glasilo Radičevo stranke, prinaša oglas, ki ga je podpisal sam Stjepan Radič in sicer izrecno kot predsednik slovenske im hrvatske kmetske stranke. V tem oglasu pravi dobesedno: »V zadnjem času je dobival predsednik pismena in ustmena vprašanja in obvestila, da naše kmetske organizacije na štajerskem ne delajo dobro ali pa da ne delajo nič. Posebno so velike pritožbe proti nedelavnosti vodstva v Ljubljani in nedelavnosti oblastnega odbora Kmetske stranko v Mariboru. Poleg tega je veliko pritožb proti temu, da so vsa prva mesta v slovenski Kmetski stranki prevzeli takozvani kmetijci, ki nastopajo povsod v imenu bivšega ministra Ivana Puclja.« Dalje pripoveduje Radič, da je z ozirom na te pritožbe imel v Ptuju sestanek s svojimi zaupniki, ki so sklenili, da 24. aprila skli-бејо večji zbor Radičeve stranke v Ptuj. Predsedoval bo Radič sam. Povabljeno bo tudi vodstvo SKS v Ljubljani v Mariboru. (Radič torej uganja revolucijo v lastni stranki. Preko in proti volji strankinih instanc sklicuje sestanke svojih zaupnikov, pred katerimi bo »kmetski« gospodi levite bral.) . Radič napoveduje, da se bo o razmerah z bivšimi pristaši Samostojne kmetske stranke govorilo le v ožjem krogu, odločal pa bo Radič, ki bo imel potem serijo shodov po celi Štajerski in ustanavljal krajevne organizacije po načrtu in v duhu, kakršen je v radičev-skih organizacijah na Hrvatskem. Vso organizacijo bo vodil Radié sam. Radič poziva naj pridejo v Ptuj stari člani njegove stranko, ki so že za stranko kaj pretrpeli in storili. Svoj proglas končuje Radič takole: »V nedeljo 24. aprila se bo odločilo tudi o tem, da dobe naši pristaši Slovenci tak svoj list kakršen je naš »Dom«. List bo izhajal ali v Mariboru ali v Zagrebu. Urednik bo Slovenec, toda, da bo v listu vse po duhu in programu naše seljačke stranke in našega pokreta, nato bo paril sam predsednik HSS. To bi bili morali že zdavnaj napraviti, toda b ije je zdaj kot nikoli. V zagrebu 15. 3. 1927. Stefan Radié, prodsodnik hrvatske in slovonske seljaške stranko. V slovenski javnosti začenja torej nov boj, ki bo sicer precej brez pomena za celokupno politično življenje, zanimiv pa bo le. Pucljevi pristaši, če ne bodo korenito prijeli, se bodo v kratkem znašli na cesti, kajti vzgojili so si gada v lastnem naročju. NEMČIJA IN VATIKAN. Berlin. 17. marca. Pniski naučni minister je v deželnem zboru izjavil, da so vsa razmišljanja in pogajanja glede konkordata šele v začetnem štadiju. Vso drugo vesti so пеген-nične. A Velika poplava amandmanov. Tak naslov je dalo »Jutro« svojemu poročilu o novih finančnih reformah, ki jih je sklenila vlada in ki obsegajo mnogostranska znatna olajšanja bremen in druge zlasti za naše samouprave važne zadeve. To je vse za »Jutro« seveda velika poplava, ki preti z nevarnostjo, da se v njej potopi cela SDSarija. »Die Flut von Amendements« — tako javlja tudi »Jutrov. zagrebški kolega »Morgenblatt«. — Alarm, mali Moric, alarm na vse stranil Д Demagogija. »Jutrovska« popolnoma zbesnela gonja proti SLS postaja že tudi »Narodnemu Dnevniku«, ki se siccr zavzema za napredno fronto, preneumna, pa reproducira odstavek iz »Jutrovega« uvodnika od srede (kjer je med drugim stalo: »Visoki in krivični davki so življenska potreba SLS!« ...) in pravi, takšne gorostasnosti si upa servirati glasilo inteligence svojim bralceml Ko beremo take stavke, se pač ne moremo čuditi, če pišejo radičevski listi o pokvarjeni gospodi. Tudi pa se nc moremo čuditi, če je politična naobrazba širokih slojev naše inteligence tako mizerna, ko pa jim je sveta resnica samo to, kar piše »Jutro«, pa naj bo goroslasnost še tako prijemljiva. Drugič pa je nad vse zanimivo, da si upa ravno »Jutro« očitati drugim, da nimajo zmisla za interese slovenskega gospodarstva. Kdaj pa je za Boga milega pokazala ta skupina zmiscl za slovensko gospodarstvo! »N. D.« našteva nato nekaj smrtnih grehov nad Slovenijo, ki jih ima SDS na vesti in pristavlja: »Velika je v resnici pozabljivost gotove slovenske inteligence, zlasti one, ki ji je čtivo à la Papežinja Favsta razodetje. Ampak ta pod povprečjem stoječa inteligenca še dolgo ni predstavnica slovenskega naroda in kar je mogoče natveziti njej, ni mogoče natve-ziti slovenskemu narodu.« — Ne, ta inteligenca res niti v senci ni predstavnica slovenskega naroda (saj k sreči tudi ne pripada več slovenskemu narodu, ker je prestopila v na-cijo), ampak je predstavnica samo tistega od nekdanje frakarije podedovanega plitvarstva in puhlarstva in strahovite duševne zaplanka-nosti, za katero je našlo najprimernejšo označbo »Jutro« samo: testamentarno siromaštvo na duhu. Л Beganje uredništva, to je najnovejša naloga, ki se ji je posvetilo »Jutro« z vso vnemo. Naenkrat je odkrilo svoje srce za uradnika (ki ga pozna SDS samo, če jc njen pristaš, drugače ga je pa vedno bičala s škorpijoni) in vpije, da so novi ukrepi sedanje vlade v pogledu uradništva atentat na uradniške pravice in sploh sama sovražnost napram uradništvu. To dokazuje »Jutro« pa s samimi lažmi, zavijanji in podtikanji. V resnici pa zadevajo ti vladni ukrepi reforme, kakor jih uradništvo samo že davno zahteva. Sposobno, kvalificirano uradništvo ne bo s tem prav nič izgubilo, ampak le pridobilo. V našo upravo so prejšnji partizanski režimi pač navlekli toliko nepotrebnega uradniškega balasta, da jc v interesu uprave same, še bolj pa državne blagajne, da se ta balast čim prej spet odpravi. Država potrebuje sposobnega, kvalificiranega uradništva, nc pa strankarskih agitatorjev po uradih, in zato bo gotovo tudi to uradništvo samo pozdravilo, če sc njegove vrste enkrat že prečistijo. Dobremu uradniku se ni treba nikoli nič bati, vsaka poStena vlada ga bo vedno ščitila. RADIČEVE PREROKBE. v Zagreb, 17. marca. (Izv.) Po današnji seji oblastnega odbora je dal Stjepan Radič zanimive izjave, v katerih hvali finančnega ministra, da dobro drži linijo, katero je označil v svojem pismu na oblastne samouprave. Izrazil je veliko zadovoljstvo, da se prepusti oblastnim samoupravam imovina bivših deželnih zborov ln da se precejšen del kompetence nekaterih ministrstev odstopi oblastnim skupščinam. S temi zadevami se peča sedaj fin. odbor, ki je poslal tri člane v Belgrad, da urede te zadeve. — Dalje je izjavil novinarjem, da bo narodni seljački klub dal za obtožnico proti Maksimoviču, katero bo stavila Demokratska zajednica, toliko podpisov, kolikor jih bo manjkalo do 50. čeravno svojčas DZ ni hotela v tej zadevi podpirati HSS. V predavanju, ki ga je imel Radič o Sovjetski Rusiji in njenih odnošajih do evropskih držav, je napadel tudi Slovence. Pravi, da so Slovenci že dvakrat hoteli »pojesti Hrvate«, prvič v zvezi s Pribičevičem, sedaj pa z radikali, Po njegovem mnenju kaže vse, da bo prišlo še tekom tega mcseca do spremembe v vladi, v katero bodo vstopili še Davidovi-čevi demokrati. HSS pa bo ostala šc nadaljf v opoziciji. NOVI MILIJONI ZA ZADER. Rim, 17. marca. Ministrski svet je odobril zakonski načrt, ki določa za Zader in okolica kredit novih G milijonov lir. ČIČERIN PRIDE V PARIZ. v Pariz. 17. mnrca (Izv.) Od informirano strani se poroča, da bo Cičerin, ki se 6edaj nahaja v Frankfurlu, v kratkem prišel v Pariz, kjer bo imel važne razgovore s Briandom. TROCKIJ POJDE KOT POSLANIK V TOKIO? Pariz, 17. marca. »Intransigeant« poroča j da bo Trockij po spravi « Sialinoin imenovan I za poslanika v Tokiju. Ka/ se godi doma Dr. Josip Čerin 60 letnici. ob Razveselili smo se 1.1919., ko se je po prevratu nenadoma pojavil v Ljubljani dr. Čerin. Saj smo na najvišjem glasbenem zavodu bivše avstrijske monarhije, ponovno čuti laskavo pohvalo in priznanje njegovih velikih dirigentskih zmožnosti; prvi hip se niti zavedali nismo, kdo je ta izvrstni kapelnik, ki je vzbujal toliko pozornosti, in šele po ponovnem povračanju k tej temi smo spoznali, da je to naš dobri znanec in ožji rojak. Če je ob tem raslel v nas upravičen narodni ponos in nas je ob njegovi vrnitvi napolnilo veselo upanje, da se naše glasbeno življenje po njegovem delu mogočno obogati, se nismo varali. Saj če pregledamo teh šest let, odkar on deluje med nami, moramo priznati, da našega visokega pričakovanja ni samo izpolnil, ampak ga daleko prekosil, še izza njegovega prvega glasbenega delovanja v Ljubljani (1896—1898), ko je bil konccrtni vodja »Glasbene maticet, smo se spominjali, da je silno odločen in marljiv delavec, saj je v tistih dveh letih priredil devet velikih koncertov in že tedaj izvajal največja svetovna absolutna in zborovska simfonična dela. Sedaj je pa v šestih letih priredil 20 koncertov in samo eden je bil ponavljanje prejšnjega. Vsega skupaj je torej v osmih letih priredil v domovini 29, ozir. fe odštejemo eno ponavljanje, 28 resnih, umetniških, bodisi po sporedu in izbiri skladb, bodisi po izburnem izvajanju, na visokem višku stoječih koncertov. Če bi sporede samo površno prele eli, bi morali priznati, da je v glasbeni literaturi vsestranski, saj ne pozna dobro samo nemške, ki jo je kot dunajski konservatorist v prvi vrsti študiral, ampak mu je enako znana češka, ruska, hrvatska, srbska, nordijska, romanska, da ne govorimo o slovenski, ki jo je s svojo pridnostjo in iznajdljivo znanstveno pozornostjo za drugo četrt 19. stoletja kot enakovredno uvrstil v veliki svetovni glasbeni tek, ko je odkril in tudi pokazal (v koncertu 21. januarja 1924) dotlej popolnoma neznanega, pa važnega slovenskega mojstra romantika M i h e v c a (Mirheuz), ki je delal in slovel med Romani, pa so ga upoštevali tudi Germani. Kakorkoli njegovo delo gledamo, od vseh strani nam kaže Čerina glasbenika s širokim, svetovnim obzorjem, globokim glasbenim čuvstvom, plemenitim okusom, velikim znanjem. Prešteli smo skladbe, ki jih je izvajal, eno manj kot devetdeset jih je, ne morda kratkih pesmi, ampak del, ki dve tri, včasih ena sama izpolni ves večer. Devetinštirideset raznih skladateljev nam je v njih pokazal, med njimi 25 Slovanov — 10 samih Slovencev —, 15 Nemcev, 9 drugih narodnosti. Lotil se je najtežjih del in jih navzlic ogromnemu trudu, ki ga zahtevajo od dirigenta in orkestra, z uspehom podal. Samo nekatera največja dela naj omenimo: Bachovo »Trpljenje Kristusovo po Mateju«, Beethovnove simfonije (111., V., VI.), Dvotakova (F), Scbubertova (h), Mozartovi (c, 40), Brucknerjevi (IV., VIL), Brahmsova (IV.), Jiriikova (c), Schumanova (2), Panovičeva. , ln kar je posebnega poudarka vredno je to, da se on s prožnostjo svojega glasbenega čuta nič manj ne vživi v tilanskega Beethovna kot v nežnega, z rokokojskim korakom drobnečega Mozarta, fav-stovskega Dvoïaka kot subtilnega, v brezdanjo step strmeč zamaknjenega, najrahlejšemu, ušesu komaj slišnemu šelestu, ki veje preko planjav, prislušku-jočemu llimskemu-Korsakovu; ogromnega kontra-punktika Bacha, prav tako kot s tenkim čutom ob nasičenih harmonijah se naslajaječega Premrla, v eksotično se odevajočega Adamiča kakor samo-rastlega, iz neizrabljenih zakladov domačnosti nezaslišano bogastvo zajemajočega Smetana; pa pobira potankosti za prevejanim, z orientalskim opo-jem dehtečega Pobroniča, kakor sc poglablja v germanski razmišljajočega, svoje glasbeno čuvstvo in domisleke na široko razpredajočega ibožanstveno dolgočasnega« Brucknerja ali v novi orientalsko-lirični romantiki se izživljajočega Paunoviča. Zato je bil vsak njegov koncert za vse glasbene kroge velik dogodek, glasbenemu naraščaju pa najboljša šola, ki je najboljši teoreličen pouk niti izdaleka ne more nadomestiti. Zajemljivo ga je slediti pri njegovem delu, njegovih pripravah za koncerte. S kakšno bogato literarno in znanstveno tehnično opremo se loti vsakega dela! Kako študira, premišljuje, da bi umetnino tako podal, kakršna je izšla iz skladateljevih rok. Je pač lahko delo vzeti skladbo in v njo vnesti svojo čuvstvovanje, svoje nazore. Tega dr. Čerin neče, nečo zlasti starejših skladb gledati s sodobnega vidika, ampak si sname moderne očali in se z do čuda vestnim študijem vglobi, dokler skladba v njem ne zaživi v tistem občutju, kakor je zaživela v skladatelju, ki jo je spočel. On noče skladbe natezati na kopito sodobnega čuvstvovanja, noče skladbi vsiljevati sebe, temveč hoče skladbo razumeti iz uje same in iz časa njenega postanka, noče v skladbo nič vnašati, ampak vse kar je skladatelj v njo položil, brez ostanka pozajeti. Morda ima kdo tako vestnost za slabost, mi mu to štejemo v največje priznavanje, ker le tako do-žb imo skladbo v nje pristnosti, le tako se nam pretekle dobe neizkvarjene javljajo. Pri vsem tem je pa dr. Čerin hiter, spreten delavec, ker ve, kako se dela lotiti; ou so ne uči šele med delom, ne premišljuje šele spotoma, kako bi skladbo podal, ampak ima vso sliko že izpočetka jasno pred seboj. Neutruden je, neuplašen, nobenih ovir se ne boji, enostranske, krivične sodbe ga k temeljitemu delu le še podžigajo; v vsem svojem delu kaže doslednost in recimo — plemenito umetniško trmo. Nesebično je njegovo delovanje; ne vpraša po tem, ali mu trud in delo koristi ali ne; taki koncerti so nujno potrebni, zato jih prireja. Materialnih koristi za ves ta trud ni imel, saj je šel ves zaslužek deloma v skupno vojaško blagajno, deloma za nagrade za godbenike, za nakup in popravo instrumentov, nakup not, tako da dr. Čerinu ni nič ostalo, ampak je moral celo iz lastnih sredstev doplačevati. Poleg tega se je dr. Čerin udejstvoval kot glasbeni pisatelj; prevažen je za zgodovino slovenske pesmi njegov članek v Trubarjevem zborniku o slovenskih protestantskih pesmaricah; za zborovsko petje »Pesmarica Gl. m.<, ki jo je priredil 1897; pisal je članke o vsakovrstnih glasbenih vprašanjih, dognal je ined drugim, da so prve vojaške godbe ustanovili Turkom — Jugoslovani (janičarji). Nič čuda torej, če se Ljubljana in vsa Slovenija ob šestdcsetletnici s spoštovanjem in iskrenim priznavanjem spominja tega odličnega kulturnega delavca, ki se mu po visoki tehnični in znanstveni izobrazbi, po vsestranskem odličnem in nesebičnem delovanju morda nihče izmed naših glasbenih delavcov ne more primerjati. Želimo samo, da mu Bog da zdravja in moči, da srečno započeto delo tako kot doslej nadaljuje; uverjen naj bo, da mu je in mu ostane ves slovenski glasbeni svet za njegovo vzorno delovanje hvaležen. • Dr. Josip čerin se je rodil 29. marca 1867 v Komendi, gimnazijo je dovršil 1886 v Ljubljani, kot alojzijeviški dijak jo bil tri leta organist, po maturi je eno leto igral na gosli v deželnem gledališču, 1887 jo odšel na Dunaj študirat pravo in glasbo na Cecilijini šoli (pod Bolimom in I.abor-jem); 1. 1896. je z odliko dovršil konservatorij (pod Brucknerjem, Fuchsom. Schalkom); 1894-96 je bil prvi organist pri dvorni cerkvi sv. Avguština; 1896-98 je vodil »Gl. maticoc v Ljubljani (Mozartov Requiem, Bachovo /Trpljenjem po Mateju i. dr.); 1898 je postal kapelnik dunajske Ljudske opore (Volksoper), 1902 pa kapelnik pri dvorni župni cerkvi sv. Mihaela; istega leta (1902.) mu je kot prvemu Slovencu bila podeljena najvišja akademska čast doktorja glasboslovju; 1906 je postal kapelnik vojaške godbo 6. pešpolka in deloval kot tak na Dunaju in Budimpešti; 1908—1916 jc živel v Pragi in z velikim uspehom prirejal koncerte (Praga, Marijine lažni, celo v Nemčijo so ga klicali); od 1. 1919. pa izredno plodonowno deluje v Ljubljani. Jubilej slovenske matere. V torek, 15. t. m. je praznovala sedemdesetletnico rojstva gospa Marija O j s t r i š, pocestnica in trgovka na .Poljanski cesti poleg Marijanišča. Rojena je bila dne 15. marca 1857 kot hči rodbine Veselove. Poročila se je dne 9. maja 1880 s Francetom Ojstrišem iz Št. Jurija ob južni železnici, asistentom podkovske šole v Ljubljani, širom Slovenije priznanim živinozdravniškim strokovnjakom. V srečnem zakonu se je rodilo devetero otrok, od katerih jih živi še pet. Fran Ojstriš je faktor v tiskarni »Merkur«, Ana je učiteljica na meščanski šoli pri Sv. Jakobu v Ljubljani, ena hči je poročena z veletrgovcem g. Šarabonom v Ljubljani, ena z g. Vovkom, veletrgovcem z žitom v Ljubljani, najmlajša je pa še doma pri materi. Po moževi smrti 1. 1900 je sama neumorno skrbela za vzgojo in dobrobit svojih otrok. Blagi slovenski materi želimo še mnogo zdravih in srečnih let! Zoološki vrt v Liubljani. Ljubljana dobi v kratkem novost, ki bo znatno povečala znameni osti njenih že dosedaj lepih javnih nasadov. Zoološki vrt v Ljubljani! Stari ljudje stikajo glavo skupaj in izražajo svoje dvorno in pomisleke proti izvedbi takega načrta. Ali je sploh mogoče kaj takega v Ljubljani! Zakaj ne, pravijo drugi, če ga imata Zagreb in Trst, zakaj pa ue bi imela Ljubljana svojega lastnega vrta? Pa so še drugi resnejši j>omisleki, kajti nekateri se že tresejo za svojo kolo. Pomislite, kaj pa če lepega dne uide iz zverinjaka kak lev aH slon ali kaka drugi divja zverina! Kdo naj jih potem lovi? No, stvar ni tako huda in je v kratkem takale: Mestna občina namerava napraviti pod Rožnikom, tam približno, kjer je bil svoječasno établi ran cirkus Kludsky, poseben oddelek za eksotične živali, ki jih bodo mogli Ljubljančanje gledati — ne nagačene, temveč žive. Zoološki vrt bo osnovan — v malem seveda — po vzorcu zoološkega vrta v dunajskem Schfinbrunu ali zagrebškem Maksimira. Iniciativo za osnovanje zoološkega vrta v Ljubljani je dalo vodstvo tukajšnjega Narodnega muzeja, kt je prejelo že v dar krasnega živega ujetega orla. To jo sicer mal. toda vsekakor lep začetek, približno tako, z orlom namreč, se je pričelo tudi delovanja zoološkega vrta v Pragi. Upati je, da pridobe za nameravani zoološki vrt v kratkem tudt šakala in več drugih živali, divjih in krotkejših, kj bi jlti dali na razjiolago privatniki. V najkrajšem času se sestane posebna komisija kompetentnih uradov, da določi natančen program za to napravo. Torej, stvar ie vsekakor resna. Upati je tudi, da ne pride do nikakih protestov, kajti ljubke žl-valice. Čeprav imajo astre zobe ali kljune, bo menda vsakdo rad pogledal, izza močilo zavarovane ograje seveda. Tudi iniciativna pomoč privatnikov bo dobrodošla. Tako da pride končno tudi Ljubljana do svojega zoološkega vrta. Stanovanjska mizerija v Mariboru. Maribor, 17. mar«» t927. Društvo stanovanjskih najemnikov za Maribor in bližnjo okolico je z dovoljenjem stanovanjskega sodišča I. stopnjo v Mariboru napravilo izvleček iz vseh se nerešenih prošenj za dodelitev stanovanj. Te podatke je društvo še kontroliralo z ustnimi todatki interesentov, lako da more sedaj objaviti precej zanesljivo statistiko. Nerešenih prošenj za dodelitev stanovanj je bilo dne 31. januarja t. I. 873. Vsi prosilci skupaj imajo 2747 družinskih članov. Na stranko pridejo tedaj povprečno 3 člnni. To je umljivo, ker tvorijo večino prosilcev mladoporočenci. Je pa tudi mnogo družin z več člani in ena družina z desetimi člani je celo brez stanovanja. Od prosilcev je 27 vobče brez stanovanja (v drvarnicah, kleteh, podstrešjih, celo v hlevih), 416 jih biva v podnajemu in sicer 293 v Mariboru, 123 v okolici, ostali pa stanujejo v nezdravih ali pre-te snih stanovanjih, deloma tudi pri svojih stariših ali bližnjih sorodnikih. Niso redki primeri, ko stanujeta dve družini v sobi s štedilnikom. Od prosilcev, ki stanujejo v mestu Mariboru, jih reflektira na 1-sobno stanovanje 343, na 2-sobno 150, na 3-do 4-sobno 66. Od onih, ki prebivajo v bližnji okolici, si želi 1-sobno stanovanje 228, 2-sobno «5, 3-do 4-sobno 21. Da bi tedaj vsem ugodili, bi rabili v mestu 559 stanovanj s skupno 874 sobami, v bližnji okolici pa 314 stanovanj s skupno 431 sobami. Velika večina prosilcev si želi malo 1- do 2-sobno stanovanje in to zato, ker so večinoma I slabo situirani sloji (delavci, železničarji, državni i nameščenci) in ker se vsak boji, da ob ukinjenju j stanovanjskega zakona ne bo zmogel najemnino ; za večji stan. Saj je izmed prosilcev 250 železničarjev, 188 državnih nameščencev, 369 duševnih in ročnih delavcev in 76 drugih. Po stanu je 704 poročenih, 88 vdovljenih, 11 ločenih in 70 samskih prosilcev. Morda bi koga šc zanimalo, koliko denarja bi bilo treba, da se zadovoljijo vsi prosilci. Z ozirom na okolnost, da zadošča veČini ena soba s pritiklinami, bi mogli računati, da znašajo stroški za eno stanovanje povprečno 50.000 Din. Potem bi rabila mariborska občina okroglo 28 miljonov dinarjev, okoliške občine pa 15 miljonov. Ker ni pričakovati od države za enkrat izdatne podpore za ublaženje neznosne stanovanjske bede, more tu odpomoči Ie obči na (pozneje morda oblast) in v tem stremljenju jo moramo podpreti vsi občani. Vesffafsko pismo. i. Kako, — ali se smem spet malo oglasiti iz te nemške dežele na Slovensko? Imeli ste v »Slovencu« mir pred menoj in mojo nemško kramo eno dobro leto. Morda bi zdaj hoteli spet kaj sprejeti od mene? Zdaj, ko se Jugoslavija in Nemčija približujeta. Nismo si več sovražniki — mi Nemci in Vi Jugoslovani: bližamo se drug drugemu, podajamo si roke, sklepamo dogovore. Zato tudi jaz z večjim pogumom siopam pred Vas. Upam, da me ne boste več gledali postrani, češ: e, kaj bo ta s svojo Nemčijo!... Pa res, le j ga no, oglâsi se, oglâsi! »Zakaj tako molčiš, kaj nimaš nič več povedati? Ali ti je zmanjkalo?« Take in podobne glasove slišim iz Slovenije. — Nič povedati? Zmanjkalo? 0 tega pa ne! Povedati dosti. A nisem še popolnoma pozabil tistega znanega »quod rarum — carum« (kar je redko — to je drago). Pa so ^e drugi vzroki: ni časa, tudi zdravja ni zadostnega, in še to in ono ... Dobil sem pa tudi konkurenta v Nemčiji, — mladega doktorja, ki pije v Berlinu nemško modrost, da jo bo poleni pretakal, in natakal po slovenskih listih. Snj ga poznate, ali ne? Ta vas zalaga s poročili iz Nemčije, zato moram jaz bolj molčati, da ne bo »Slovenec« preveč — nemški. Sicer imate pa potopisov toliko, da človek težko »v štili pride«. Od pomladi, ko nas je Suklje imenitno zabaval s svojimi sredozemsko-morekimi vožnjami, pa do pozne jeseni so se vrstili potopisi drug za drugim. Vsak, kdor malo pogleda v tuj svet, rad pove svojim ljudem, kaj je posebnega videl. Zdajle v zimski sezoni se že malo lože pride na vrsto. Zato moram gledati, da svojo robo spravim pod streho vsaj do velike noči, potem si ne upam več vzdržati konkurence z raznimi potopisci, ki se bodo pojavili na površju. Po tem uvodu — pa iti médias res! Kar zagrabi življenje — pravi naš Goethe; saj ga tudi pri Vas menda malo poznate — kjer pri-meš je zanimivo! Nedavno tega sem zapustil zn nekaj dni nemška tla in se podal v sosednjo Franc'jo. Saj s Francozi bomo Nemci tudi kmalu bratovščino pili... Pa ne v osrčje Francije, ampak v deželo, za katero se Nemci in Francozi rujejo že stoletja in je zdaj zaenkrat francoska: v Lotaringijo. Kajti tudi v tisti kot zemlje so se zatekli izseljenci — iz Slovenije. Po kaj sem šol med nje. Delat? Nemogoče I Saj še na Nemškem ne morem vsemu kaj. I^e pogledat sem šel, kako se imajo in če imajo kako željo, pa kako bi se ji dalo odpomoči. Ce sani na svoje oči ne vidiš in ljudi ne slišiš, ne moreš imeti prave sodbe. V Holandiji sem že bil pri Slovencih, v Belgijo se tudi odpravljam, v Francijo samo ni treba hoditi, ker tam je dru^ mož za to. Preden povem kaj o teh deželah samih, oziroma o svojem potovanj^, danes nekaj besedi o stvari, za katero se pri tem gre-o naših izseljencih in naši dolžnosti do njih. Ta stvar morda ni tako zabavna kakor potopi- sovanje, a biti mora! Najprej potrebno, poleni prijetno! Predvsem bodi naglašeno še enkrat pred vso slovensko javnostjo, kar sem že naglašal: N a ro d , ki ima tolik del svojih ljudi razpršenih izven svojih mej po širnem svetu, mora izseljeništvu posvečati vso pozornost in skrb! Le predolgo «mo ljudi gledali,'kako odhajajo v trumah iz domovine kar na svojo roko brez vsega reda, lirez vsake določene smeri na vse vetrove sveta, in se nam tam v vsakem oziru popolnoma zgubljajo. Pred nekaj tedni so se obrnili name goriški duhovniki, oziroma uredništvo »Zbornika, glas:lo svečenikov sv. Pavla« — list, ki bi želel, da bi mu bila po vsebini in po ugledu podobna naša »Vzajemnost« — s prošnjo, naj jim napišem nekaj iz svoje skušnje o stanju izseljencev in o skrbi zanje, ker da se s Primorskega zadnje čase trumoma izseljujejo. Ustregel sem jim takoj in opisal razmere natančno. Iz te svoje razpravice naj posnamem tukaj glavne misli, ker kar velja za Primorje, velja tudi za Jugoslavijo. Versko-moralne razmere med izseljenci so vobče slabe. Da je v Ameriki in v Nemčiji še toliko dobro kakor je, je vzrok ta. ker je v Ameriki pač mnogo slovenskih duhovnikov, v Nemčiji pa je splošno izvrstna pastorncija in tisti nemški duhovniki, ki slovensko znajo, so se našim ljudem še posebej z vso dušo jHisve-lili. Kjer so pa izseljenci sami sebi prepuščeni, tam se celo dobri in najboljši skoro pojnilno-ша zanemarijo. Saj veste, kaj je čeda brez pa- stirja! To pa ne velja samo o Slovencih, ampak bolj ali manj o vseh izseljencih, zlasti tistih, ki jezika novega kraja ne razumejo. Doma smo se večkrat razgovarjali in si tožili, kako to, da se Slovenci, ki so doma splošno verni, ko pridejo v tuji svet, tako hitro in tako močno izneverijo. V čast Slovencem torej tukaj povem, da to velja ne samo o Slovencih, ampak vseh izseljencih: Slovenci so le toliko na slabšem, ker v tujini nikjer ne slišijo svojega jezika. V narodnem oziru je vse, kar gre v tuji svet. zgubljeno, — ako se ne vrne domu. Prvi rod je še slovenski, drugi že malo, tretji nič več. Edino tam bi se mogli Slovenci dalj časa narodno in versko ohranili, kjo.r bt stanovali kompaktno skupaj in imeli svojega voditelja v svoji sredi. In kdo bo Iu voditelj, če ne duhovnik?! — Ce torej hočete, (sem rekel Goričanom), za svoje ljudi v tujini kaj storiti, potem jih ne pustite, da letajo, kjer se jim zljubi, vsak po svojih potih širom sveta, ampak izseljevanje regulirajte, kakor se regulira razbrzdana reka! Da ne l>odo ljudje razpršeni kot prah v vetru, kakor so ravno tukaj v Nemčiji in tudi v Ameriki, kjer jih dobi* razkropljene po vseh Združenih državah od severa do juga, vzhoda in zahoda. Kako pa regulirati? Ce hočete ljudem kaj svetovati, potem morale sami poznati kraje in razmere, kamor ljudje gredo, ali kamor naj gredo. Kdor sam krajev ni videl in ljudi tatu ne vi. del, ne slišal, si ne more napraviti sodbe in ue more govoriti. Zato si mora nekdo, četudi na stroške cale dežele ali škofije, iti ogledat do- Strah dolnjelendavskesa okraja pod ključem. Od konca januarja pa do konca februarja je bila po dolenjclendavskem okraju in poeebno ie v vasi Ižakovci na delu hudobna požigalčeva roka. Ljudje so bili v neprestanem groznem strahu, da jim ne uniči satanski požigalec v eni noči celega Imetja. Prvič je začelo goreti 28. januarja t. 1. ob 11 ponoči pri posestniku Štefanu žužku v Ižakovcih. Pa požar so kmalu zapazili, gasili so pravočasno vzbujeni domači in požarna bramba. Zgorela je le streha na hiši in svinjski hlev. — Dne 6. februarja zopet v noči ob 11 je zanetil požigalec pri Štefanu Koter v Ižakovcih veliko kopico zložene slame. Slama je bila čisto blizu poslopja in čo se ne bi bilo posrečilo ognja omejiti le na kopo, bi bili pogoreli do tal kar trije posestniki. — Žo 27. februarja se je pojavila zopet ravuo ob 11 v noči požigalčeva roka v parni posestnika Franca Po-redeša. V parni je bilo vse polno slame, ogenj se je razširil z vso naglico in nikakor ga ni bilo mogoče pogasiti. Do tal je zgorelo gospodarsko poslopje in hlevi z živino vred. V hiši posestnika Poredeš je ležala za časa požara iena na porodu in so jo morali odnesti iz hiše. Vsled teh požarov je bilo ljudstvo tako preplašeno, da je poseglo po samoobrani in si osnovalo nočno stražo 12 mož, ki so bili po cele noči na preži za požigalcem. Ižakovčani so teh zločinov kmalu osumili domačina Štefana Magdiča, ki je iz Ižakovcev. Za upravičeno osumljenega se je začela zanimati orožniška postaja v Beltincih in je zbrala tekom tednov proti Magdiču toliko obtežilnega in dokazilnega materijala, da so ga orožniki te dni aretirali in odgnali v zapore v Dolnjo Lendavo. Po aretaciji se niso oddahnili od skoro neprestanega strahu le Ižakovci, ampak celi okraj Dolnja Lendava. Vse kaže, da Magdič ni pežigal iz maščevanja, ampak iz perverznosti. Specfimlrto Mag© zn damske plašče, višek lepote, najmodernejše vzorce, nudi vsako množino najugodnejše tvrdka ОДА.О SCHWftB, IJUB'JANA. Bajnolepe svilene podloge. O neznanem utopljencu v Dravi. Neznanega utopljenca, katerega »o potegnili Iz Drave zadnji pondeljek krog 11. ure dopoldne pri velikem mostu v Mariboru, so radi sumljivih znakov na telesu v sred^ raztelesili. Komisija je dognala, da je izključeno vsako nasilje, V torek se je javil pri mariborskem pogrebnem zavodu prijatelj neznanega utopljenca in javil, da je ponesrečeni splavar. Pred tremi tedni se je razbil splav med Št. Lovrencem in Falo. Na splavu je b'.'o 6 mož. Vsi so se rešili po razbitju, le ta je utonil, ker ni znal plavati. Ta prijatelj je tudi izjavil, da bo preskrbel pogreb utopljencu, ker je iz imovite posestniške hiše, a po tej izjavi ga ni bilo več na pogrebni zavod in tudi o sorodnikih ponesrečenega ni ne sluha ne duha. Zadnjo nedeljo so namreč odprli na Fali eno od velikih zatvornic, tedaj je pognalo preko jeza tudi to truplo in v pondeljek ga je prignala Drava do Maribora. — Mogočo pa je tudi, da je utopljenec identičen z Antonom Visočnikom, G0 let starim najemnikom iz Slapinskega vrha pri Prevaljah, katerega pogrešajo le od 25. januarja t. 1. Bil je v stiskah radi dolgov ter se je večkrat izrazil, da si bo sam končal livljenje. Spomladanski čevlji v sivem in drap Prodajalna nasproti MESTNEMU DOMU tične kraje, pa če bi bilo treba iti tudi v Av-elralijo! Nato skušajle tok izseljevanja naravnati v kiaje, kjer bodo naši ljudje prebivali kar najbolj skupaj, — seveda če dobijo vsi tam delo. Kmetsko ljudstvo bo v tem oziru lažje regulirati kakor industrijsko, po katero pridejo iz Nemčije ali Francije celi vlaki, jih naložijo in odpeljejo, kamor hočejo, morebiti tudi — v Maroko. Za ljudmi mora pa iti duhovnik, tam imeti božjo službo, č© treba, postavili novo cerkev in šolo, ustanoviti društvo in hranilnico ali podporno blagajno. Ljudje naj varčujejo in ko so si nekaj prihranili, naj se, če le mogoče, vrnejo domu I — V ta namen naj se v Gorici ali v Trstu ali v obeh mestih — seveda pa tudi v Ljubljani 1 — odpre izseljeniška pisarna (Rafaelova družba), ali pa naj bo o izseljeništvu tako informira vsa duhovščina, da bo lahko vsaka župnijska pisarna obenem izseljeniška pisarna. — Če bi jjri tolikem pomanjkanju duhovščine, kakor je na Primorskem, ne mogel noben duhovnik trajno iti za ljudmi, jih mora kdo obiskati vsaj enkrat na leto, kakor so dolgo vrsto let obisko-vali slovenski frančiškani rojake tukaj v Nemčiji. To jo mnogo premalo, vendar pa veliko bolje kakor nič. Vsaj dobri se s tem ohranijo To so glavne misli o tem, ki sem jih Gori čanom rpzvil nadrobneje. To, kako ljudi pripraviti za na pot, o čemernem za »Zbornik« tudi napisal, to spada bolj v duhovniški kakor v politični list, zato tukaj spuščam. I)a ne bom predolg, moram tu tvoje pripovedovanje o izseljevanju in izseljencih prekiniti in nadaljevanje odložiti na drueifi. Dnevne novice k Vrnitev kralja in kraljice. Iz Bukarešta [K>r številnih i>o-žarih, izmed kaierih jo najgrozotnejši iz 1. 1811, vpepelil celo mesto, izvzemši cerkev na Pungarlu in grad (glavarstvo), Obsavskem delu eo prinesle [KJgosto škodo povodnji. Podobnih grozot jo danes hvala Bogu mnogo manj. Hiše so danes vso predelane, o marsikateri bivši pa je tudi ia-ginil vsak sled. V gos|>odnrskem oziru so jo gorenjska metropola spremenila: nekdaj zelo razvito barvarske obrti (ptalno) ni več, goji se pa se precej kovaštvo. Prebivalstvo današnje je novo; saj le par rodbin sega v 18. ali začetek 19. stoletja, večina se je v mestu naselila v zadnjih C0 letih. Reči je treba, da starostno Kranjčani ne stoje na trdnih nogah; častno izjemo pa dela zlasti naš s'a-rosta g. Jeran, rojen 1. 1S31 Kot smo si>oznalj iz predavanja, eo pa bili Kranjčani žo v preteklih stoletjih »napredni« in malo nagajali duhovskiin oblastem; več brigo pa so tudi imeli za gmotne dobrine kot za umetnost. Saj so stare sliko ob ukinitvi kapucinskegu samostana prodajali po par »krajcarjev«, za hrano pa so potrošili kar goldinarje. Č. gosiKxl Koblar je za svoje dolgoletno lokalne študije žel mnogo priznanja in upamo, da nam bo v prihodnjosti zopet pri polni dvorani podal še zgodovino ostalega mesta. Jesenice Proslava društvenega praznika na dan sv. Jožefa bo sledeča: Kakor smo žo v nedeljo v >Slo-vencu« sporočili, se vrše od 17. do 20. marca v župni cerkvi duliovno vaje za može in fante. Zadostite vei svoji dolžnosti ter se pridno udeležujte vaj. Na praznik zjutraj ob pol osmih je pred dru; štveniin domom na Savi zbirališče vseh društveni-kov, nato pa 7. godbo na Čelu odhod v župno cerkev na Jesenice, кјет bo ob osmi uri sv. maša in skupno sveto obhajilo. Po cerkvenem opravilu odhod палај v društveni dom kjer bo govor, nato pa razhod. Ker je to najlepši delavski praznik in ob enem tudi skupna društvena proslava, vabimo, da se vsi gotovo odzovete vabilu. Trbovlje ф Občni zbor Jugoslovanske Matire, podruž- nica v Trbovljah, se vrši |>opoldiic ob 16. uri v gostilniških prostorih pri Dimniku. Podružnični odbor vabi vse člane in občinstvo sploh, da se tega občnega abora številno vdeleži. Slovenska tera jina Za renovacijo cerkve. Po zgledu drugih župnij, ki so dale nove ccrkve popraviti, oziroma stare prenoviti, se je tudi dobrovniSka fara odločila, da da renovirati svojo staro in renovacije v resnici potrebno cerkev. Nabiranje v ta namen se je že začelo in dasi je ljudstvo v celi župniji precej revno, se je vendar žc ob prvi prdiki nabralo 35.000 Din. Požrtvovalnost in vnema za lepoto cerkve pač ne pozna nobenih ovir. Za popravo cest. Takoj ob nastopu nove vlade se je g. poslanec Klekl obrnil na g. ministra za javna dela in zaprosil za podporo, dn se popravijo v prvi vrsti vsaj one ccstc, ki so na vsak način potrebne popravila. G. minister je nenavadno hitro odgovoril in obljubil, da stori vse, kar bo na podlagi proračunskih postavk mogoče storiti. Odgovor g. ministra je narod г veseljem sprejel, ker smo do sedaj bili vajeni, da ministri niso dajali odgovorov ali pa so bili li negativni. Vsakdo upa, da poprava prekmurskih cest sedaj po dolgem času gotovo pride na vrstol SCrelcova mladina Polovična vožnja dovoljena! Včeraj smo prejeli brzojavno obvestilo, da je ministrstvo zn promet dovolilo vsem udclcžcncom dvodnevnega tečaja polovično vožnjo. Udciežcnci tečaja naj kupijo na odhodni postaji vozno karto do Ljubljane in prosijo zn dnevni mokri žig na karto. V Ljubljani pri izstopu te karte ne smejo oddati. Centralno tajništvo »Krekove mlndlnc« bo vsem udeležencem izdalo potrdilo o udeležbi na tečaju, kor bo veljalo v zvezi z vozno knrto zn bre/oinčno vožnjo domov. Vsi udeleženci naj se lično rnvnnjo po tem navodilu! — Centralno tajuištvo »Krekove mladine«. Ljubljansko gledišče DRAMA. ' Začetek ob 20 uri zvečer. Petek, 18. marca- JAZ IN TI. Premiera. Izven. Sobota, 10. marca: BOŽJI ČLOVEK, Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Nedelja, 20 marca; UUKABLJKNE SABINKE. Ljudska predstava ]x> znižanih cenah. Izven. Ponedeljek, 21. шдгса; GOBSEK. Kod B. OPERA. Začetek ob pol 20. uri zvečer. Potek, 18. marca: MANON. Gostovanje g»T7e Zol» tarevič-Milkovo. Izven. Sobota, 19. marca ob 15; GROFICA MARICA. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Nedelja, 20. marca ob 15: TEREZlNA. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Ob 20: TAJDA. Izven. Ponedeljek, 21. marca: Zaprto. VELIKA SEZIJA »COMEDIE FRANÇAISE«. Ze več let prireja »Comedie Française« vsako sezijo prvovrstno prireditve, posvečene gotovi periodi časa ali kakemu mojstru francoskega gledališča. G. Emilo Fabre, glavni administrator, so jo s prU'ankom organizacijskega odbora odločil, da posveti prihodnjo sez.ijo v juniju 1927 romantiki, kalere stoletnica sc t>o obhajala ob tistem času. Dela pisa'eljev: Victor llugo, Alfred de Musset, Alfred Vigny, Prosper Merimee in dr. se bodo izvajala poil novimi jx^sobnimi pogoji. Mus'etov »Lorenzaccio« se bo izvaial v celoti; »like sc bodo vrstile, kakor jih je slikal poet sam. Burghives, katerega niso predstavljali žo par let, so bo ponovil. »Ilernani« ot »Ruy Blas« od Vic'orja llugoja bodo izvajali pod novimi pogoji. Končno »Lo Ca-rosso du Saint-Sacrement«, malo mojstrst o delo i'ros perja Mcrimeeja. so bo izvajala v Maison do Moliere. Izvajala so bodo tudi druga deta. kaierih spored so bo naznanil pozneje. Izven tega jo g. Emile Fabre predvidel tudi razs'uvo v muzeju Modemih dekorativnih umetnosti v Parizu in v hiši Viktorja llugoja, koncerte del Berlioza in га*-stavo ded DelacroLxa, Uroša, Gericaulta etc. Mariborslco gledišče Sobot«, 19. marca ob 15: DIVJI M02. Promljent Ob 20: ZA NARODOV BLAUOH. Kuponi. Go-stovanjo g. Skrbinška iz Ljubljane. Zadnjič. Nedelja, 20. marca ob 15; ORLOV. KuponL Znižano cene. Ob 20; CIGAN BARON. Kuponi. Znižane ceno. Ponedeljek, 21. marca: Zaprto. Torek. 22. marca ob 20: MADAME BUTTERFLY Premijera. Cerlcveni vesiniR PRAZNIK SV. JOŽEFA V CERKVI SV. JOŽEFA. Ob 6 zjutraj sv. maša s skupnim sv. obhajilom, h kateremu so vabljeni vsi častilci sv, Jožefa in posebno vse kongregacije istotam. Ob 8 je ponlifikalna sv. maia. Ob 6 zvečer govor, pete litanije ln darov«oje za cerkev sv. Jožefa. Orel Šmartno pri Litiji. Na prnznlk sv. Jožefa priredi tukajšnji orlovski odsek telovadno akademijo ob 3 popoldne. Nastopijo Orliči, mladci in člani. Nova točka so vajo članov s ščiti, katerih do sedaj pri nas šo nismo videli. — Vabljeni vsi prijatelji orlovsko organizacijo. Glasba Zunanjo posetnike. ki nameravajo poscttti ii-vajanjo IX. simfonije pod vodstvom višjega kapelnika dr. Josipa Corina, opozarjamo, da je dvorana popolnoma razprodana. Brez dvoma jo ta ie v tretje razprodani koncert Beethovnove IX simfonije najeijajnejJI dokaz zanimanja našega občinstva, ki iz izrednim užitkom sledi umetniškemu izvajanju. Koncert se vrsi na praznik v soboto ob 20. uri v Uirionski dvorani. Opozarjamo na generalno rajo za Beethovnovo IX. simfonijo pod vodstvom dr. Josipa Cerina, ki se vrši v soboto, dne 19. t. m. ob 9. uri dop. v Unionski dvomi. Vstop je dovoljen proti vstopnini 20 Din. Vstopnice v pred prodaji in pred koncertno dvorano ob pol 9. Predavanje o Beethovna. Danes zvečer cA> 18 se vrši v Glasbeni Matici predavanje o Beethovnu, katero ima dvorni svetnik dr. Josip Mantuani. Predavanje je namenjeno v prvi vrsti konserva-toristom, kakor tudi ostalemu občinstvu. Vatop prost. Začetek točno ob 18. uri. Klavirski konccrt e Iranroskim predavanjem. V sredo, dne 23. t. m. ob 9. uri so vrši v Fithar-monični dvorani klavirski koncert, katerega izvaja francoski pianist R. Lortat. Umetnik bo govoril tudi o francoskih pianistih, prav pbsebno pa še o glavnem zasitonniku francoskih klavirskih komponistov, o Claudiju Debuesyju. Pianist Lortat uživa sloves enega najboljših francoskih pianistov, kojega poglavitna nalogo jc, da z besedo in sijajnimi zgledi propagira francosko klavirsko literaturo poslednjih časmv. Za našo mesto, odnosno naše glasbeno življenje jo brez dvoma ta koncert dogodek prav posebne vrste, saj šo nismo imeli priliko čuti umetnika, ki bi obenem z igro in prepričevalno besedo govoril o skladbah, ki jih izvaja. Kritike francoskih listov nam opisujejo Lortata kot sijajnega govornika. Zato smo o uspehu prireditve ponolnoma prcpiičani ter jo le najtopleje priporočamo. Prcdprodaja vstopnic v Mutiîni knjigarni, cene navadne koncertno. Spori Dvodnevni gmučflrski iilct na Visoke fl20fl m) nad Dovjem se priredi v soboto (praznik) in nedeljo pod vodstvom tamkajšnjih športnikov. Visoke, ki eo pravi smuški biser, so oddaljene od Dovjega samo poldrugo uro. Teren je docola neznan, akoravno je najlepši v Karavankah. Ze nekaj dni je tu krasno vreme, snega p.i samo 1 meter. Izreden užitek nudita dve skakalnici (1 loopdng 2 m visoka), kateri omogoča'a čez 10 m skoke, poleg celodnevnega solnčcnia in najdivnrjšcga rnz-gleda na Triglavsko pogorje, Savsko dolino, Kara-vanko ter daljo do Žmarne gore. Sneg je osrenjen z malo pršiča, popoldne ojužni. Smučke jc treba nesti polovico pota. lo je 3 četrt ure. En dan jo v programu tura: Sedlo Rozčica, Baba, Vrtača (na koroški strani). Za ostale se priredi [>o želji kurz. Ker nameravamo prenočiti v pastirskih kočah na Visokih, se priporoča vzeii s seboj eno odejo, možno je prenočevati tudi na Dovjem, kjer je stanovanj dovolj na razlago. Odhod je v soboto zjutraj ob 8 od gostilne Janš« nn Dovjem. SK Ilirija, tenis sekcija naznanja, dn otvori svojo leuis prostor© takoj, ko nast no oriinerao vreme. Za tekoče loto eo določeno partije po 4 oeebe. Vbaka partija bo tirala trikrat na teden po 1 in pol uro in sicer 2 krat v vočernlh urah in 1 krat zjutraj, Tenis-prtepevek so je znižal na lotno 250 Din, za dijako pa, ki igrajo dopoldne in popoldne na lotno 100 Din. Vei tenis igralci naj se prijavijo a pismeno na SK Ilirija, tenis nokcija, Ljubljana, kavarna Evropa 1er naj v prijavah navedejo, v katerih parlijh po 4 in v katerem dnevnem času žolijo igrati Pri prijuvi »e plača klubska članarina zu leto 1927 in tenis-prispevek zji prvo |4)lle'je, na kar vsak član prejme izkaznico, ki dajo pravico igr.iuja na klubskih prostorih. Načelnik. PEHR HENRIK LING. V preteklem novembru je minulo 150 let, ko fe bil rojen Pehr Henrik Ling, stvaritelj svetovno-znane Švedske telovadbe. Dan njegovega rojstva je praznik za Švedsko. Bil je sin pastorja, rastel jc v krajih, ki se odlikujejo po močni in zdravi narodni samoraslosti. Jedro njegovo jc bilo naravno in čisto, upiralo sc je sprijenosti civilizato-rične narave v večjih mestih njegove domovine. Nemiren jc potoval Ling po Evropi okoli, bil jc vojak in študiral jc. Neprestano se jc spopolnjc-val. Na Danskem jc doživel svoje življcnsko doživetje, ko je telovadil v gtimnastičnem zavodu Nachtcgalla, Guts-Muthsovcga učenca. Hkrati sc jc učil sabljanja. In ker se je že dalj časa navduševal /.a telesno vzgojo starih Grkov, se mu je rodila misel, da pridenc tudi pri švedskem narodu čisto duševni vzgoji mladine tudi telesno. O tej vzgoji si jc kmalu zgradil jasno miselno tvorbo. Leta 1805. se je vrnil na Švedsko, 29 let star. Na univerzi Lund jc prevzel najprvo pouk v sabljanju, zraven jc pa predaval o staronordijski mitologiji, poeziji in zgodovini. Polagoma sc jc vživel v misel posebne lastne gimnastike. Njegovo načelo jc bilo, da se mora mlado telo najprvo z dobro premišljeno gimnastiko smotreno Izvcžbnti, torej najprvo do gotove meje spopol-niti, preden je mogoče misliti na gimnastiko, potrebno v vsakdanjem življenju — plavanje, veslanje itd. Za zgradbo tc podlage se je opremil s Študijami v anatomiji in fiziologiji. Ling nam je prvi odkril zdravilni učinek telesnih vaj. L. 1812. ■ i jc bil o smernicah svojega gimnastičnctfa sitema že toliko na jasnem, da je predlagal švedski vladi ustanovitev državnega zavoda za gimnastiko. Niso pa imele tedanje oblasti šc nobenega razumevanja za kulturo telesa; odgovor vlade sc jc glasil: »Imamo žc dosti žonglcrjcv in plcsavcev po vrvi tn nc bomo zaradi njih obtoževali državne blagajne.« Ling pa ni odnehal, na novo je prosil, in že leta 18Ï3. so zgradili v Stockholmu »Gimna-stični centralni zavod«, ki jc širil pozneje blagoslov njegovega dela po vsem svetu. Zavod obstoji še danes. Najprvo so bila sredstva šc zelo omejena; šele leta 1834. so jih pomnožili in so dali Lingu v priznanje njegovih velikih zaslug naslov pro' sor. Leta 1835. so vpeljali novo gimnastiko v vsej švedski armadi. Tudi šole so ga sprejele, in je Ling v letu svoje smrti 1839 imel za seboj nekako zaključeno delo. Lingova gimnastika jc našla pot v vse dežele sveta. Veliko ima nasprotnikov, šc več prijateljev. O nicj velja isto kot o Miillcrjcvem drugem sistemu; Napotila jc loliko in toliko tisočev ljudi, da so začeli telovad ti, da so si vzgojili veselje do življenja, veselic do dela, da so postali zdravi in močni. Moderni čas hiti preko Linga., a saj jc povsod tako. Saj hiti »udi preko naše orodne telovadbe. To pa Lingovih zaslug ne zmanjša; njegovo ime bo vsakemu Švedu zmeraj sveto, kot ime moža. ki ima za Švedsko nevenljive zasluge, in s Švedsko vred ludi za ostalo človeštvo. AMERIŠKI AVTOMOBILNI PROGRAM. V Bostonu so ravnatelji ameriških avtodro-mov napravili koledar za ameriško avtomobilno prvenstvo leta 1927. Koledar obseg« sledeče termine: dne 10. aprila Los Angeles hitrostna tekma, 21. apr.ia S. Francisco hitrostna tekma, 30. aprila Atlantic Citv 250 milj, 4. maja Charlotte 250 milj, 30. maja Indianopolis, Veliko darilo, 500 milj. dne It junija Altom 250 milj, 25. junija Salem 250 m., 27 julija ali 3. avgusta Syracusc 100 milj, 5. avK. Aiton-i 250 milj, 10. avgusta Dctroit 100 mili_ dne 21 avgusta Atlantic City 250 milj, 12. sept. Salem 250 milj, 11. sept Charlotte 250 milj, 27. sept. Los Angeles 250 milj. Kakor vidimo, jako obširen program. Najvažnejša je tekma ra veliko darilo mesta Indianopolis. OLIMPIJSKI ODBOR. Mednarodni olimpijski odbor bo zboroval od 21. do 27. aprila v Mor.aco. Na dnevnem redu so sledeče pomembne točke: Razgovor o olimpiadi v St Moricu in v Amsterdamu, določitev amaterskih pravd, natančni načrt za olimpiado 1928, razpis tekem za olimpijsko kolajno, poročilo komisije za športna igrišča, določitev pojma amaterstva za idravce, ki zapustijo domovino vsled športnih potovanj za dali časa. — Protektorat zborovanja jc prevzel knez iz Monaco, vršilo sc bo pa v oceanografskem zavodu. __. Ša6 VELEMOJSTRSKI SAHOVSKI TURNIR V NF.WY0RKU. T newyor?kega turnirja nimamo danes poro-ïati nič novega. Predvčerajšnjim so imeli mojstri vrlo rashiieni prosti dan. Ros pros*i, ker ni bilo noix*iih visečih partij, ki bi jih sicer bili morali ekonfati. .. . . Naslednja oartija je ona napol^ih. nnjzanl-itrlvejiih tn najtivahnejSih. kar se jih je doslej na turnirju velemojstrov doigralo. NicmrorifeTa obrana. Igrana v II. kolu newyorškoga turnirja dne 5. шаггл 1927. Beli : Spielmann — Črni: Niemcovič. 1. e2—e4 SbS—ofi To je Niemeoviïevti petera, oziroma že stara, no»! pa njwjoro Une, ker jo je prvi znanstveno rarisUal m jo r-atel uporabljati ob resnih prilikah. Otvoritev Ugleda malo čudno, vendar črni i njo fco nikakor ni ispubljpn. vendar naj je ne poskusi, kdor nima v obrambi potrpljenja in kdor ne zna obenem — sevala o praven) čaeu — nasprotnika presenečati tudi z napadi. 2. Sgl —f3 е7-ев R. d2—<14 d7—d5 4. fr»—«Л To potezo je priporočil umrli ruski Šahovski mojster Ui Mituieoiti analitik A 1 j a p i n. 4. . . . b7—b6 6. c2- 08 ï**—e7 в. Lfl—Л n7--*B Crnl hoče Igrati Lcfl-a'J in Miuenjati tega ttfvliča proti dobro poeti ranemu belemu na d3. 7. Ddl—«0 Se7—f5 8. h'2 h4 h7-h6 Cml le moral preprcilti g2 g4. Î! K!?, ifi io !*>i aa 11. Sd2—fl c7—c5 12. I'2—13 c5—c4 18. Ld8-c3 b7— b5 14. g2—g4 Sf5—g7 14. ... h5—g4: ne gre rag2-g6-i, KI7—f8 22. Lcl — h6+, Th8—h6: 23. Dg7—g8+ z matom. 21. Kel—e2 Sg7-h5: 22. Lo2—«6+ Kf7—e7 23. Lg6—h5: Ko7—d7l! Rešitev! Teklifa vzeti črni ni smel, kakor je lahko izračunati Slede pa še lepo in sila zanimive kombinacije. Spielmann jo jako iznajdljiv v napadih, teh še ni konec in črni mora igrati še zelo oprezno. 34. Dg2—g7+ Sh4—e7 25. Lh6—f71 Th8-h2+I Zopet najboljša poteza. Beli je grozil 26. I,f7 -ofi-f:, Kd7—e6:? 27. Dg7—g4+, Ke6—17 28. Dg4—g64- in dobi. 2fi. Ke2—dl Kd7—c7 27. Lcl—f4 Th2-b2: 28. Pg7—h7 Kc.7—hO 29. Tgl—g8 Dd8—c7 30. Dh7—h8 ScC—d8 81. Lf7—g6 Tb2 —g2! 32. DhS-hl Tg2—g6: S tom je napad belega končnovel javno odbit in črni prične s protina|iadom, proti kateremu Spielmann nima zadostne obrambe. За TgS-gfl: b5-b4! Da odpre dami pot na a4, 8». TgG—g7 Dc7—c<5 35. Dhl—h8 Dc6—a4+ 36. Kdl—el Sd8—c6! 37. Dh8—c8: Le7—h4+ 38. IJ4—g3 Ta7—g7: 89. Lg8—h4: Da4—c21 40. Lh4—d8+ Scf>—d8: 41. Dc8—b8 + 41. Dc8—d8 !•: no pomaga nič. Črni potege KbC—c7 in beli nima nobenega šaha več. Grozeči mat (s Tg7—gl+) more preprečiti samo s 42. . . . Kel—fl na kar izgubi s 48. l)c2—g2+ in 44. Dg2 —hl + , 45. Dh6+ itd. takoj. 41. . . . Sd8-b7 in beli se je udal. Nassnanîla Ohčnj ibrr UmetnostnozpoJoTinskeça drnštva se vrši v ponedeljek. 21. t. m., ob 8 zvečer v restavraciji »Ljubljanski dvore. Poleg običajnega dnevnega reda se txista obravanavala načrta daljšega izleta v letošnji jeseni in krajših izlelov po domovini. Rokodelski pomočniki - v svet! Da bo po vojni smisel za ideale očeta Kol-pinga tako zrastcl, niso pričakovali niti voditelji teh društev. Število društev in članov ter domov stalno raste in glavno: baš pod vplivom tc velike organizacije in praktičnega udejstvovanja življenja v krepki družini in stanovski izobrazbi jc začela n. pr. kôlnska socijalna demokracija med svojimi člani propagirati misel — stanovskega etosa! V Kôlnu samem so se radi naraščanja članov ustanovile posebne stavbne zadruge in vodstvo upa, da bo gotovo mestno okrožje dobilo čisto licc velike družine rokodelskih pomočnikov. Tudi stanovska izobrazba napreduje. V osrednji Kolpingovi hiši, kjer stanuje skupaj 500 pomočnikov, se vrše v 50. oddelkih stalni kurzi, vsak zase v pripravljenih učilnicah. Učilnice so kar najmoderneje preskrbljene. Tc dni so n. pr. obrtniki — peki ogledovali in pokušali »pečene produkte« hišne pekarne iz snovi, ki se do danes — tako so dejali — še ni tako obnesla. Staro potovanje se ie obnovilo. Predstojnik jc dejal, da sc ob glavni sezoni zglasi na dan pri njem kakih 30 potujočih rokodelskih pomočnikov iz tujine. Od povsod, iz Amerike in iz Madjarskc. V glavni veliki dvorani so na stenah poleg stanovskih zastav zastave držav, kjer biva velika družina; med mnogimi tudi iz Češkoslovaške, Avstrije in Madjarskc — lc nas ni nikjer! Tu;ina jc mikovna in produktivna.Pred leti je tako pripotoval v Kol-pingovo hišo tuj rokodelski pomočnik s knjižico društva, a brez premoženja. Danes jc predsednik kôlnskc obrtne zbornice. Bi nc mikalo koga iz slovenskih rokodelskih društev, da pohiti vsaj za študij za nekaj časa v to središče in ponese ven med člane velike družine optimizem slovenskega imena? — Dr. Č. Spominjajte se [Podpornega društva sleoih. Ljubljana. Wolfova 121 Splošno stanie v mariborski oblasti. (Referat namestnika velikega župana dr. Stareta na prvi seji oblastne skupščine 23. februarja 1927.) (Dalje.) Zdravstvo. V zdravstvenem reeoru so najvažnejše bolnice. Bolnice v tistem delu mariborskp oblasti, ki je pripadal bivši Štajerski, t, j. bolnice v Mariboru, Celju, Ptuju in Slovenjgradcu, so v proračunih bivšega deželnega od.bora štajerskega figurirale kot neprave deželne bolnice v nasprotju s pravimi deželnimi zdravstvenimi zavodi, kakršni so bili deželna bolnica in deželna blaznica v Gradcu ter vse hiralnice. Pravna posebnost naših bolnic je bila ta, da so se vzdrževale izključno iz oskrbnine in da je deželni zaklad to bolnice zjdagal le z dotacijami v višini neiztirljivih oskrbnin ter oskrbnin za siromašne. Za to svojo uslugo je deželni odbor izvajal nadzorstvo nad bolnicami, postavljal osebje itd Prvi kratki čas po prevratu je v označeno razmerje do teh bolnic stopila Narodna vlada v Ljubljani in sicer je črpala dotacije iz deželnih do'klad, ki jih je zanjo pobirala delegacija ministrstva financ v Ljubljtni. Ko so se deželne doklade inkamerirale, so iz njih tekoče dotacije dobile državen značaj in najxxsled so se podržavile Se bolnice same Do leta 1924. je od njih zahtevala državna uprava, da gospodarijo strogo po določilih zakona o državnem računovodstvu, t. j. da sproti odvajajo oskrbnino v državno blagajno, vzdrževalna sredstva pa iz državne blagajne prejemajo po določilih finančnega zakona in v mejah odobrenega budžeta. Ker jo bilo to slanje nevzdržno in ker tudi občutne redukcije osebja in postelj niso privedle do zaželjenega ravnovesja, ■ > se te bolnice 1. 1924. zopet proglasile za samoupravne, kakršne so bile prej, le z nekaterimi modifikacijami. Ker je današnja oskrbnina razmeroma nižja od predvojne, je država prevzela na svoje breme plačevanje višjo kvalificiranega bolniškega osebja in gradbene stroiko, dočim se iz oslebnine morajo kriti materialni izdatki. Vseobče krčenje državnih proračunskih kreditov se pozna hidi na državnih ob-veffah napram našim bolnicam, zlasti gradbeni krediti so postopoma nižji in deloma izostajajo popolnoma. Pri tem sta zlasti mariborska in celjdka bolnica nujno potrebni povečanj in popolnjenj. Mariborski bolnici treba v prvi vrsti ginekološkega oddelka in izolirnice, pa tudi otroškega, renlgeno-Iuškega in opazovalnega oddelka za duševne bolezni. Ze obstoječi oddelek za očesne bolezni in veneroloSki oddelek bi se morala razširiti. Tudi prostori ginekološko-porodniškega oddelka celjske bolnice so nezadostni in neprimerni. Vzporedno z bolnicami je od dne do dne občutnejša potreba lastne oblastne blazinice, ker ljubljanski zavodi za potrebe obeh oblastnih teritorijev ne zadoščajo več. V tem oziru stavljena predloga, projekt posestva Prebold, okraj Celje, ter ugodnejši projekt grad Havnopolje. okraj Ptuj, sta še nerešena Istotako je še nerealiziran projekt, da bi se ob podpori mestne občine mariborske za mestne šole ustanovila šolska poliklinika. Zdravstveno stanje v teh letih je bilo v mariborski oblasti poprečno ugodno Regifrtrirati moram le škrlatično epidemijo v Prekmurju leta 1926., ki ie zavzela resnejši obseg pa se je z zdravstvenopolicijskimi merami, s cepljenjem ter s pomočjo hiigijenskega zavoda v Ljubljani in društva Rdečega križa zatrla. V oblasti je 14 okrajnih sanitetnih referentov, 50 okrožnih in 90 zasebnih zdravnikov, 216 izprašanih babic ter 33 javnih lekarn. Po naših bolnicah jo skupno 1030 sistemiziranih postelj, v obeh hiralnicah siru p a j 212 sistemiziranih oskrbnih mest. Prijsominjam, da stoje zdravilišča za tuberkulozne v Topolščici, zdravilišči Dobrna in Rogaška Slatina, bakteriološka stanica v Celju, Pa-steurjev zavod v Celju, venerološki slanici v Mariboru in Celju ter venerološki ambulatorij v Phi-ju, protiluberkulozni dispanzer v Celju in otroški dispanzer v Mariboru pod neposrednim nadzorstvom zdravstvenega inšpektorja v Ljubljani. Otroški dispanzer v Mariboru se bori z nastanitvenimi teškočami. Nadejamo so odločilne pomoči od oblastvene samouprave. Med Rimom in Budimpešti. Rim, 17. marca. (Izv.) Snoči se je vršil v Grand Hotelu obed, ki ga je priredil naučni minister Fedele na čast ogrskemu naučnemu ministru Klebelsbergu. Poleg obeh ministrov so se vdeležili obeda: ogrski poslanik Hory, državni podtajnik v naučnem ministrstvu Bodrero, rimski prefekt in guverner, generalni ravnatelj zunanjega ministrstva conte Capasso Torre in mnogo drugih osebnosti. Minister Fedele jc napil Ogrski in se spominjal vseh političnih in kulturnih zvez, ki so tekom zgodovine vezale Rim in Budimpešto. Te zveze se obnavljajo sedaj v trenotku, ko nastopa italijanski narod, globoko prerojen v fašizmu svojo od usode določeno pot. Grof Klcbclshcrg je napil Italiji in izjavil, da madjarski narod ne bo i.ikdar pozabil plemenitih besed, ki mu jih je govoril italijanski minister v najtežjih trenotkih ogrske zgodovine. Izrazil jc željo, da bi Italija čim preje doživela uresničenje svojih velikih in plemenitih teženj. »Agcnzia di Roma« objavlja daljše poročilo o snujočih se italijansko-ogrskih odnošajih. Pravi, da bo Klcbelsbergov prihod v Rim utrdil in poglobil akcijo za intelektualno sodelovanje obeh dežel. Ta akcija bo mogla učinkovito podpreti druga prizadevanja za sporazum med obema deželama, ki so v teku. Bližnji prihod grofa Bethlena bo pa še bolj razjasnil in poživil nekatere važne vidike med Rimom in Budimpešto,' posebno gospodarske, s posebnim pogledom na evropski politični pas, ki teži na Donavo. Italija ceni energično delo, ki ga razvija ogrska politika za notranjo konsolidacijo. Ogrska je ponovno postala uspešen faktor ravnotežja med srednjo in balkansko Evropo. Angleški komentar. London, 17. marca. (Izv.) Diplomatični urednik »Daily Telegrapha« objavlja k madjar-sl.im obiskom v Rimu daljši članek. Pravi, da je glavni cilj teh obiskov pač sporazum z t" îssolinijem glede madjarskega izhoda na morje in drugih gospod rskih problemov. Toda to priliko utegnejo italijanski in madjarski vodilni državniki porabiti tudi v to, da skupai premotre politični položaj srednje in južno-vzhodne Evrope. V tem slučaju bi se ventili-rala oportunost diplomatičncga sodelovanja med Budimpešto in rumunskimi prijatelji rimske vlade. Jugoslavija jc zato napeto na straži. Grofu Bethlenu se ne more očitati pomanjkanja previdnosti; njemu jc predvsem na tem, da z italijansko pomočjo doseže skorajšnjo umaknitev zavezniške kontrolne komisije i; Ogrske. Bitka za ŠangHal London, 17. msrca Levo krilo kantonske armade je zavzelo važno železniško križišče Pankpu severno od Nankinga. S tem so ostanki mandžurske armade v Nankingu ôdrezani. Po mnenju oficielnih angleških krogov je usoda Nankinga in Šanghaja zapečatena. Na drugi strani je pa general Čancolin odločno porazil generala Vupejfuja v pokrajini Honar in zavzel glavno opirališče Cenčan. Vupejfu je zbežal. Čangcolinove čete so oddaljene od Hankova, ki je v rokah kantonske armade, samo tri km. Chamberlain je - v spodnji zbornici na neko vprašanje izjavil, ,da Amerika doslej svojega vojaštva na Kitajskem še ni pooblastila v obrambo Šaugbaja. Ni znano ali bo ameriško vojaštvo v slučaju potrebe branilo samo ameriške državljane ali pa tudi druge inozemce. v Šanghaj, 17. marca (Izv.) Med poveljnikom šantunških čet in poveljirkem Šaitghaj-čengom se vrše pogajanja, da nacionalistične čete mirnim potom zasedejp Šanghaj. v Šanghaj, 17. marca. (Izv.) '20.000 delavcev v predilnicah je stopilo v stavko. Delavske organizacije izvajajo nad svojimi član' velik teror. Romunski kralj obišče Rim. Bukarcšt, 17. marca. Dne 25. t. m. odpotuje kralj Ferdinand s kraljico Marijo v Italijo. Prvotno je nameraval potovati naravnost na Sicili o, kjer bi ostal zaradi zdravljenja dal.šo dobo. Sedaj pa je sklenjeno, da kralj Ferdinand ob tej priliki oficijelno obišče Rim. Po vsej priliki pride istočasno v Rim tudi ministrski predsednik general Avarescu. Parlament se odg~di do 15. maja. Kralj Ferdinand, ki je katoličan, bo obiskal tudi papeža. Kakor poročajo listi, bo najprej incognito obiskal sv. očeta, čez par dni nato bo pa oficijelno sprejet na italijanskem dvoru. Kralju Ferdinandu se je stanje v zadnjem času znatno zboljšalo. Pred njegovim j odhodom v Italijo se bo vršil velik zdravniški posvet. Odgovornost za svetovno vojno. v Rim. 17. marca (Izv.) V zadnji številki revije >Echi e commenti< razpravlja urednik senator Loria o odgovornosti za svetovno vojno. Največjo odgovornst vali na Anglijo, ker je ves čas hlinila. da noče stopiti v vojno, v resniej pa je bila na vojno najbolj priprav-ljciUk Poravnaite narocnmo! k? <0,5 Bolečin nlman nič E1 Seveda preje so me nndlcgo-vale razne bolečine, glavobol, xobobol, neuralgtja, revmatlzem, sedal pa |e vse to bre* sledu Izginilo. NaJel sem talisman, ter go visoko cenim in spoštujem, to Je Aspirin- tablete N a š a Gorica«. Kakor vinarstvo čisto eaino zase nikjer ne obstoja niti ne more obstojati, marveč tvori le del naše kmetijske produkcije, tako bo tudi »Naša Gorica« obravnavala vse kmetijske panoge i. dr. gospodarske stroke, ki so med seboj in z vinarstvom ter s kletarstvom, odnosno s celokupno vinsko obrtjo v tesni ali sploh v kakršnikoli zvezi, kakor n. pr.: vinarstvo s kletarstvom, sadjarstvo z uporabo sadja, vinska in sadna trgovina z gostilničarstvom, živinoreja z mlekarstvom tn živinozdravstvom, travništvo e pašništvom, poljedelstvo, vrtnarstvo, kmetijske melioracije in operacije, gozdna kultura, zakonodaja, kmetijsko gcspodairstvo in računovodstvo, zadružništvo in kmetijske organizacije sploh, kmetijsko šolstvo, gospodinjstvo, higijena kmetske hiše, kmetijska statistika, meteorološka opazovanja itd. Temeljito in ne na zadnjem mestu se bodo obravnavala vprašanja o hmeljarstvu, za katero je pri nas deloma že vse preveč zanimanja, da se to — poleg vinogradništva — naj intenzivnejšo kmetijsko kulturo skuša ohraniti na sigurni podlagi in v okvirju, katerega ji prirodni pogoji določajo. Dajali se bodo društvenikom in naročnikom v »NaSi Gorici« odgovori na pismena vprašanja i. dr. Kakor Vinarsko društvo, tako bo tudi »Naša Gorica« samo gospodarski, strokovni, stanovski glasnik kmetovalca, ki jo bo dobival za neznatno društveno letno članarino do nadaljnjega samo po 20 Din zastonj. (Izven Slovenije znaša naročnina 40 Din, cena za posamezno številko pa povsod 4 Din). Na podlagi sklepa pripravljalnega odbora je prevzel uredništvo lista ravnatelj vinajske šole Andrej Zmavc. Z ozirom na potrebe posameznih kmetijskih panog se ustanovi poseben strokovni sosvet kot posvetovalni organ uredništva, ki bo najsigurnejše jamstvo, da nam bo »Naša Gorica« nudila več, nego nami more vnaprej obetati. Eden glavnih pogojev za to pa je, da kmetovalci, kmetijsiki strokovnjaki in prijatelji kmetijstva že kar zdaj začnejo pošiljati prispevke za list, ki bo t alto hkrati tudi njihov glasnik. Za sodelovanje so predvideni razmeroma ïepi honorarji po načelu: kakršno delo — takšno plačilo. Ureditev trgovinskih odnošajev med Ju posla vi jo in Rusijo. Z ozirom na aktuelno vprašanje sbližanja med Jugoslavijo in Rusijo je predsednik ruske misije v Pragi Antonov Ovsjeienko izjavil dopisniku >0bzora», da s stališča Rusije ni zaprek, ki bi mogle ovirati reguliranje diplomatičnih odnošajev med obema draavama. Z ozirom na dejstvo, da obe državi izvažala predvsem proiz.vode poljedelstva in lesne industrije, bi se lahko sklenil gospodarski sporazum radi sodelovanja na mednarodnem tržišču, kjer bi obe državi lahko nastopali s svojimi proizvodi smotreno in soglasno. Veliko važnost polaga tudi na uredite', zveze med lukamri Črnega morja in Jadrana s pomočjo ruske trgovske mornarice, kakor tudi na vprašanje donavskega prometa. Končno opozarja na vprašanje uporabe ruskih proizvodov natte (petrolej, bencin), ki danes uspešno konkurira z ameriškimi in ro-munskimi proizvodi in to ne samo v Nemčiji, temveč tudi v Italiji, Avstriji in Češkoslovaški. Ljubljanska zbornica in prisilna poravnava. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani Je pred dnevi poslala pravosodnemu ministru brzojavko sledeče vsebine: Gospodarski interesi zbor- ničnega področja zahtevajo nujno, da ee potem amandmana v finančnem zakonu uvede prisilno poravnalno postopanje izven konkurza in to vsaj za dve leti ter izključno za zavode, ki so pečajo » •prejemanjem hranilnih vlog ln so dolžni javno polagati račune. Nikakor se v tem vprašanju no moremo strinjati s stališčem belgrajske zbornico. Zato ponovno proeimo, da se vnese v finančni zakon pooblastitev za izdanje zelo potiebne uredbe o prisilni poravnavi. — Kokor poročnjo iz Belgrada se je medtem pravosodni minister na pritisk belgrajskih gospodarskih krogov odločil uvesti prisilno poravnavo potom posebnega zakona (no potom uredbe), ki se bo v najkrajšem času izdelal in predložil gospodarskim korporncijam v izjavo. Bilanca Prve hrvaško štedionico je za presojo položaja v našem gosjiodarslvu veliko važnosti, kajti v njej so zrcali ne samo stanje zavoda, temveč tudi razvoj in tvorba novega domačega kaipitala. Iz poslovnega poročila, ki ga je ravnateljstvo 13. t. m. predložilo občnemu zboru je razvidno, da so je celokupni promet banko v preteklem letu dvignil na 122 milijard Din (1925 04 milijard Din). Tudi bilančna vsota se je dvignila od 1.705 milij. Din v letu 1925 na 2.048 milij. Din v L 1926. Prva hrvalska štedionica uživa kot najstarejši jugoslovanski denarni zavod med hrvatskim prebivalstvom veliko zaupanje, kar je razvidno iz' rapidnega naraščanja hranilnih vlog pri tem zavodu. V zadnjih 4 letih kaže stanje hranilnih vlog sledečo spremembe- 1923 548.3, 1924 813.1, 1925 1.0G2.9 in 1920 1.357.8 milj. Din. Ostali kreditorji pa so se v preteklem lelu skrčili od 509.4 na 498.1 milij. Din. Omenili je tudi povečano likvidnost v primeri s prejšnjimi len. Menični port-feulle se je dvignil od 137.1 milij. Din v 1. 1925 na 817.6 milij. Din v preteklem letu. Poleg tega pa ima banka 97.2 milij. Din lakoj razpoložljivih blagajniških sredstev. Račun debilorjev so je paralelno s povečanjem razpoložljivih sreds'ev dvignil od 1.227 na 1.854 milij. Din. — Tudi Prva hrvalska štedionica so je, kakor ostale zagrebške banke, odločila izplačati za poslovno leto nižjo dividendo kakor lani in sicer 80 Din na delnico, kar odgovarja 16 odstot. obresiovanju (lani 100 Din). Izkazani čisti dobiček pa znaša 16.6 milj. Din napram 21.1 milij. Din v letu 1925. Zmanjšanje čistega dobička je v zvezi z normalizacijo gospodam škili razmer, ki se kaže ludi v padanju obrestne mere. Občni ibor ljubljansko borzo za blapo in vrednoto je ponovno sklican na dan 22. t. m. ob 16 v borzne prostore v Ljubljani, ker se radi sklepčnosti 15. L m. ni mogel vršiti. Vpisi t trgovinski register. Vpisale so so nas'apno tvrdke: Lesna eksplonladja družba z. o. z. v Kozminci (okraj Ptuj); »JugospediU mednarodna špedicija, družba z o. z., Maribor; Trgovska družba Mura, družba z o. z.. Murska Sobota; »Merkator«, prodaja državnih papirjev in srečk, Vrtilek in Co., družba z o. z. Vpis t ladrtiini register. Vpisala se je nastopna zadruga: »Naš I)om< občekoristna siavbna in Kreditna registrirana zadruga z o. z. v Murski Soboti. Likvidacija. V likvidacijo je prešla tvrdka Slaščičarna lora, družba z o. z. v Celju. Konkurz je razglašen o imovini Janeza Ger-garja, gostilničarja in posestnika v Križevcih (roki: 21. marec, 25. april in 9 maj) in o imovini Alojzija Boiičnika, trgovca v Sevnici (roki; 7. april, 10. maj in 24. maja). Občni zbori. Redni občni zbor »Strojnih tovarn in livarn d. d. v Ljubljani« se vrši dne 29. marca (sklepalo se bo med drugim o valorizaciji 6ko-podunaske banko v Ljubljani ; redni občni »Jugoslovanske industrije olja in barv d. d. v Ljubljani; se vrši dne 1. aprila v prostorih Jadran-sko,podonavske banke v Ljubljani; redni občni zbor Tiskarskega in litografičnega zavoda, knjigoveznice in založništva 1 Blasnika nasl., d. d. v Ljubljani« se vrši 2. aprila v družbeni pisarni v Ljubljani; redni občni zbor »Tovarne unja Franz VVoscluiagg in sinovi, d. d. v Šoštanju se vrši 3. aprila v tvornični pisarni v Sošlanju. Likvidacija. V likvidacijo je prešla >Zadruga za rejo bikov, r. z. z o. z. pri Sv. Marku niže Ptuja. Narodna banka bo zgradila tiskarno za bankovce. Narodna banka namerava že letos pričeti z gradnjo lastne tiskarne za bankovce. Za poslopje potrebna zemljišča so že kupljena. Ravnatelj tiskarne Francoske Narodno banke se radi potrebnih navodil in strokovnih nasvetov že nekaj dni mudi v Belgradu. Ponovno driganje italijanske lire. Italijanska lira ki je bila že več mcsecev razmeroma stabilna, se je pretekli teden pričela zopet dvigati. Kurz devize Milano, ki se je še nedavno gibal pod 250 dinarjev za 100 lir je na današnji zagrebški borzi dosegel višino 200—262 Din. Tj nepričakovani dvig se pripisuje posledicam deflaoijske politike. Horsa NojnovejSn moda Poudre Mori Parlum _Botirjojs — Pari« Dne 17. maroa 1927. DENAR. ' Zagreb. Berlin 13.51-13.54 (13.50—18.58), ! Italija 260.15—202.16 (257.72 - 259.72), London 270 ! do 270.80 (276-276.80), Newyork 56.75—56.95 (56.75-56.95), Pariz. 222.415-224.415 (222.125 do i 224.125), Praga 168.30-100.10 (108.30-169.10), Dunaj 8.003—8.033 (8.002-8.032), Curih 10.94 do 10.97 (10.94-10.97). Curih. Belgrad 9.18 den. (9.13 den.), Budimpešta 90.90 (00.70), Berlin 123.55 (123.32), Italija 23.85 bi. (23.55 den.), London 25.24 (25.23), Newyork 519.75 (519.70), Puriz 20.35 (20.345), Praga 1540 (15.396), Dunaj 73.15 (73.15), Madrid .90.35 (89.55). Bukarešt 3.12 (3.14), Varšava 58, Amsterdam 208 (20S), Bruselj 72.275, Ko]>enhagen 138.50 (138.45). Dnnnj. Devize: Belgrad 12.46, Kodanj 189.05, London 34.45, Milan 3261, Newyork 709.50, Pariz 27.81, Varšava 79.50. — Vululo: dolarji 706.75, francoski frank 27.90, lira 32.77, dinar 12.43, češkoslovaška krona 20.98. Prago. Devize: I.ira 154 80, Zagreb 59.275, Pariz 131.90, London 163.40, Newyork 33.61. VRBONOSTNI PAPIRJI. Ljubljana 7 odstot. invest posoj. 85—86.50, vojna odškodnina 345 bi., zastavni listj 20—22, kom. zadolžnico 20—22, Celjska 195—197, Ljublj. kreditna 150 den., Mcrkantilna 98—100, Praštedt-ona &"0 den.. Kred. zavod 100—170, Trbovlje 400 bi., Vevče 120 den., Stavbna 55—65, Sešir 104 den. Zagreb. 7 odstot. invest. poeoj. 85.50— 86, voj. odškodnina 342 - 343.Г0, llrv. e»k 101.50—105, Kred. 93—94, Hipobnnka 64.50—65, Jugobanka 104-104.50, Praš'ediona 8*0—855, Ljublj. kreditna 150-153, Drava 505—510, Isis 50 den., Seče-rana 485—487.50, Gutmann 290 den., Slavex 101 den., Slavonija 29—30, Trbovljo 3'JO—395, Vevčo 130 den. Dunaj. Don.-snvska-jadr. 83.75, Alpine 48.75, Kranjska indus'rijska 48.30, Trbovljo 49.75, Hrv. \ esk. 13.95, Levkam 12.89, Avstrijske tvorni ce za dušik 29.65, Mundua 152.90. BLAGO. Ljubljano. Smroka. jelka: trumi merkantilni 200—2-"0, tramiči 240—275, škorete konične od 16 ; cm naprej 500—560, škorete paralelne od 16 cm naprej 550—590, škorete podmerne do 15 cm 450 do 520, madrieri 500—560; bukev: deske plolii par-jeni neobrold eni 580—830, deske, plolii parjeni ostrorobi 700-1150, hlodi Ia 220-250, hlodi I., Ila., IGO—200; hrast: hlodi la (XX)—1000, deske plohi ostrorobi (podnice) 1200—1400; lelozniškl pragi (2.60 m, 14X24) bukovi 25—83, hrastovi i 45—55 (vso franco vagon nakl. jostaja). Žito: pšenica bačka 75 kg. 2—3 odstot. 355 do 36"), ovos bački 235—240, oves bosanski orig. 225—230. koruza banatska I 210—215 (Iranko vagon (pariteta) Ljubljana). Tendenca ; za les ncizpremenjeno čvrsta, za deželno pridelke nedzpremeujena, zaključki ; lea 5 vagonov. Zaloga raznovrstnega špecerijskega blaga j je v celoti zelo ugodno naprodaj iz kon-kurzne imovine trgovca Josipa Satrana. ' Pojasnila daje konkurzni upravitelj dr. Marko Natlačen, odvetnik v Ljubljani — Miklošičeva cesta 81. KGNJSKO MESO! Prodajam vsak dan sveže izgotovljene KT OBASE vseh vrst. po najnižjih ccnah: salame kg 14 Din, hrenovke kg 20 Din, paruke in druge kg 25 Din, ekstra kg 20 Din, Sunka (kuhana) kg 12 Din, surova kg 10 Din. — IVAN MARINiEK, mesar, Ljubljana, Prečna ulica itev. 6. — Konji za klanje se kupujejo, 2012 Trpsiio hišo z lokali in velikimi skladišči, sredi Ljubljane, lepo stanovanje 5 sob takoj prosto, prodajo dediči. — Ugodno obrestovanje kapitala. — Pojasnila: Dr. IVAN CERNE, Gospodarska pisarna, Ljubljana, Miklošičeva cesta 6. Najboljši Šivalni in pletilni stroj jc edino te 0В1ТШП h ADIER in dom, obrt lo Industrijo t vseb o premah, lito lam švicarski pletilni stroj DUBIKD Pouk v voii-nlu brezpl.^.n, VmMetrm iruranolln. NUke cene tudi na obroke. Josip Peteline, UUBUaNA ^"^мшт. špecerijska trgovina C. KNEZ Celje, Glavni trg št. IO kupuje vse deželne pridelke kakor: fižol, kumno, |anež, kuhano maslo, vosek, strel, orehe, su-lie qobe Ud. po r»ï»JvlS|i ceni. KNJIGOVEZNICA K.T.D. črtalnica in tvornlca poslovnih knjig v Ljubljani, Kopitarjeva ulica 6/11 priporoča svojo stalno veliko zalogo mnogovrstnih salda-konti, štrac, journa-lov i. t d. lastnega izdelka. Vstopnice za razne prireditve, blagajniške bloke i. t. d. Važno za posestnike! Zaradi izpraznitve nekaterih parcel v naši drevesnici nudimo plemnite jablane, triletne, in plemenite čcinje, dveletne, v več najboljših vrstah po našem izboru po ceni 8 do 12 Din, kakor je kvaliteta. — Ne zamudile prilike in si oskrbite le sedaj, ko je najboljša priložnost za sajenje z najcenejšim, pa vendar strokovno najboljše odgoje-nira sadjem iz Drevcsnicc »VUT« DŽamonja in drug družba z o. z. t Mariboru. ŽIVINOREJCI! Skrajni cas fe da z uporabo DISTOL-A edino dobrega zanesljlvegn sredstva, rešite svojo živino metljavosti. Od ministrstva za narod, zdravje predolsane cen«; mala kspsula (za ovce) . . . Din 3.50 ▼clika kapsula (za govedo) . . Din 10.50 Dobivajo se v lekarnah. Jemljite samo one kapsule, na katerih fe □ tisnjena beseda »DISTOL«, ker samo tak jc pravi »Distol«, ki sigurno učinkuje, in to šc celo pri govedi, ki je žc zapisano poginu. — V lastnem interesu vporaLljajlc predpisa: c Hoze in ne kupujte polvorb. »KAŠTEL« D. D., KARLOVAC. ZAHVALA. Prisrčno zahvalo izrekamo za izraze iskrenega sožalja in podaritev krasnega cvetja ob času bridke izgube naše preljube mamice, tašče, tete in pratete, gospe HEDVIKE FINC. V Ljubljani, 17. marca 1927. Žalujoči ostali. ЖЖ® Sir H. Rider Haggard: 140 hči cesarja Montezume. Zgodovinska povest Iz angleščine prevel Jos. Poljanec Nekterîkrat sem se v resnici zbal, da se ne bi de Garcii kaj takega pripetilo, ker si nisem želel, da bi na tak način prišel ob maščevanje. Ko sem dvakrat , videl, da je v nevarnosti, sem ga poklical in mu po- I vedal, kam naj stopi, — bil sem namreč komaj dvajset korakov za njim — in čudno, ubogal me je, ne da bi 1 bil vprašal zakaj, pozabljajoč vse v groznem strahu pred takojšnjo smrtjo. Jaz sam zase nisem imel prav nobenega strahu; zavedal sem se, da ne bom padel, dasi je bil kraj tak, da bi se ob vsakem drugem času pomišljeval plezati po njem. Ves ta čas sva se bila venomer pomikala po svetli mesečini proti ognjenemu vrhu Hake; iznenada pa se je na vrhu gore zasvital dan in plamen je izginil v озгсји stebra dima. Čudovit je bil pogled na rdeči žar ledene kape in na naju gva, ki sva lezla kakor dve muhi po njej, dočim jo bilo oprsje gore in svet spodaj zagrnjen v nočno senco. »Sedaj se bolj vidi, da lahko plezava, tovariš!« sem zaklical za do Oarcio; čudno se je razlegal moj glas med ledenim klečevjem, kjer še nikoli ni bil odmeval človeški glas. Ko sem govoril le besede, je gora bobnela in gromela pod nama, so tresla kot drevo v vetru, kakor da bi se srdila, ker sva oskrunila njeno sveto samoto. Za bobnenjem se je vsul na naju dež sivega pepela, ki je za nekoliko časa zakril de Garcio pred mojimi očmi. Slišal sem ga, kako je od strahu zavpil, in sem se bal, da ne bi bil padel; čim pa se je pepel razkadil, sem ga videl stati na robu lave, ki obdaja žrelo. Sedaj, sem si mislil, se gotovo ustavi; da bi se bil opogumil, bi me izlahka ubil z mečem, katerega je še vedno nosil s seboj, ko sem lezel z leda na vročo lavo. Po vsej priliki mu je prišla misel v glavo, kajti obrnil se je in bulil vame kakor hudič; nato pa je odšel zopet naprej misleč, da najde nekje pribežališče. Kakih tristo korakov od roba ledu, se je iz žrela vzdigoval v zrak dim in para, in vsled tega je bila lava tako vroča, da je bilo mestoma težavno stopati po njej. Po teh tleh, ki so se tresla, ko sem lezel oez, je de Garcia stopal nekam počasi; bil je utrujen in jaz sem prišel zopet do sape ter mu izlahka sledil. Naenkrat sem opazil, da je bil dospel do roba žrela, kajti sklanjal se je naprej in se oziral na drugo stran; mislil sem že, da je nameraval skočiti v žrelo in se tako končati. Ako pa mu je bila morebiti prišla taka misel v glavo, jo je mahoma pozabil, ko je videl, kakšno je tisto gnezdo; obrnil se je, so podal z mečem v roki nazaj proti meni in sestala sva se kakih deset korakov daleč od roba žrela. Pravim, sestala sva se; ampak v resnici se nisva, kajti obstal je iznova v taki oddalji, da ga nisem mogel doseči z mečem. Sedel sem na kos lave int ga pogledal; bilo mi je, kakor da si ne morem dovolj napasti svojih oči na njegovem obrazu. In kakšen je bil ta obraz. Takega nima niti moriiec, Ici je na tem, da preime d la čilo za svoie deianie I Rad bL da bi ga mogel naslikati, da bi ga pokazal, kajti nobena beseda ne more opisati strahu in groze v tistih rdečih, vpadlih očeh, režečih zobeh in drgetajočih ustnicah. Mislim, da bo tudi sovražnik človeštva, kedar pograbi poslednjo dušo, prav tak videti, ko izgine na vekov veke v pekel. »Naposled sva skupaj, do Garcia!* sem rekel. »Zakaj me ne ubiješ in no narediš konca?< jo vprašal hripavo. >Po čemu taka naglica, dragi? Dvajset let sem te iskal; mar naj so potem tako kmalu ločiva? Govoriva še malo. Preden se ločiva in nikdar več no vidiva, boš mogoče tako prijazen ter mi odgovoril na eno vprašanje; zelo sem namreč radoveden. Zakaj si prizadejal vse to gorje in zlo meni in mojim? Gotovo moraš imeti kak vzrok za svojo dozdevno prazno, bedasto zlobnost.c Govoril sem mirno, mrzlo, brez vsake strasti, brez vsakega občutka. Zakaj v tisti čudni uri nisem bil več Thomas Wingfield, ni.-em bil več človek, bil sem neka sila, orodje; brez žalosti sem mogel misliti na svojega mrtvega sina, meni se ni videl mrtev, ker sem bil nekako deležen one narave, ki jo je na vzel s smrtjo. Misliti sem celo mogel o de Garcii brez sovraštva, kakor da ne bi bil nič drugega, kot orodje v noki drugi roki. Povrh vsega sem bil prepričan, da ga sedaj imam z dušo in telesom, in da mora odgovoriti in po resnici, in to tako gotovo, kaSor je moral umreti, čim bi se mi zljubilo ubiti ga. Skušal je stisniti ustnice skupaj, toda odprle so se mu samo po sebi in beseda za besedo mu je vrela resnica iz črno duše. kakor da bi bil žo stal pred poslednjo sodba S 2 g> i s. Ž s C — p's I ? K » P 5 5 % p « s а o i л 2. t. O - — nO« 13- — « e. 3 Ï K 3 " Г6 •I Ž5 "2. C • 5 ÏT » P - I < ? u л 2 — h n P 1 * 74 ■z Г2 13 •A __ tU **' c -, r» e 3 = — S s n < a» ** f* 9 s--fes- Л o U si n » I s C S 3 3 f 2- » a 6 !• ? Mestni pogrebni zavod, ..Dnnar zavarovalno đ. d. v ВДгеђи javlja žalostno vest, da je njen dolgoletni in velezaslužni ravnatelj ljubljanske podružnice, gospod po dolgi in mukepolni bolezni, dne 16. marca 1927 preminul- Pogreb blagopokojnika se vrši v soboto, dne 19. L m. ob 4 uri popold. iz hiše žalosti Rimska cesta 9, na pokopališče k Sv. Križu. Svojemu neumornemu sotrudniku, ki si je stekel za družbo nevenljivih zaslug, ohranimo trajen in časten spomin! V ljubljeni, dne 17. marca 1927. Mestni pogrebni zavod, Boguvdano je za večno zaspala po dolgoletni, mukepolni bolezni naša dobra soproga, zlata mama in sestra, gospa Marija Remic roj. Strehar soproga sodn. uradn. v pok. Pogreb naše ljubljene, skrbne mame bo v soboto, dne 19. t. m. ob 2 popoldne izpred hiše žalosti, Sv. Petra cesta 4, na pokopališče k Sv. Križu. V nepopisni tugi in žalosti prosimo tihega sožalja. V Ljubljani, dne 17. marca 1927. 4 Globoko žalu|oče rodbine: Remic, Lehpamer, Deržaj — in ostalo sorodstvo. Mestni pogrebni zavod. I* JuâMlovuake tkkara« « IjubHmh Karal Cti Cenieiitoi ûfateliem se priporočalo naslednic №*ше. Prodajalna K T. D. (II. Mtinan) Ljubljana, Kopitarjeva ul. Ï. TCOD. NORIM kleparsko In Instaladlsko podjetje Ljubljana Poljanska cesta štev. 8 Martine, Cerne & Komo* dr. z o. z, nleskai ska in črkoslik. tvrdka, LJUBLJANA, Igriška ul. fi tapotnlk Ljubljana Krokov trg 7 Dražba gnoja se vrši dne 24. marca 1927, ob 10 dopoldne v pisarni državne žrebčurne na Selu. Državna žrebčarna Selo. Prostovoljno drožlio so vrši v nedeljo, dne 20 marca ob 10. uri dopoldne v hiši Gaberje 13-1 nasproti gostilne Grah: 10 vozov gnoja težki vozovi, 1 brek, moèko kolo, šivalni stroj itd. 1815 Preste službe Mizarski vajouec priden, poštenih staršev, se sprejme. — Naslov v upravi lista pod ŠL 1997. Mizarskega vajenca »prejme I. VIDMAR, Zgornja Šiška 2. 1995 Dva vajenca za črkoelikarstvo se takoj sprejmeta pri Priston & Bricelj, Resljeva cesta 4. — Sv. Petra cesta 39. Gospodarja (MAJF.RJA), ki se razume na poljedelstvo in živinorejo, takoj sprejmem za upravljanje posestva. — Ponudbe na leg. FRAN TAVČAR — Ljubljana, Breg a 2010 Učenec se »prejme takoj pri IVAN JE7ERNIK, sobo-, črkoslikar in pleskar v Domžalah. 2031 Zanesljivo, snažno, pridno DEKLE 20 — 35 let, ki razume dobro kuhati in opravljati dtla v boljši hiši, sprejmem takoj. Naslov v upravi pod štev. 2045. Iščem dekle pošteno in močno, za domača in vrtna dela. Poljanska cesta štev. 12 Sprejme se v večje mesto nà Gorenjskem blagajnlčarka ki je voljna pomagati tudi v trgovini. Ponudbe naj pošljejo samo prvovrstne moči pod šifro: »Veletrgovina že lezrine« št. 1988 na upravo lista. 9osoiila Posojila 15.000 Din Učem proti garanciji. — Resne ponudbe proîim na upravo lista »Slovencc« pod ït. 1956. TRGOVINA z meš. blagom in poljedelskimi pridelki — na prometnem kraju, 'Л ure od postaje Laško, se takoj pod ugodnimi pogoji odda v najem. Naslov v upravi lista pod: 2029. Poslovni lokali. Oddajo se popolnoma re-novirani poslovni lokali na najprometnejšem kraju Maribora. - Naslov v upravništvu pod značko: Aleksandrova cesta 2008. Oido kuoi za zavijanje, čist, à 5 Din za kg pri odjemu vsaj 20 kg, prodaja Jugoslov. tiskarna — Ljubljana. Nov posnemalnik mesec dni rabljen, znamke »Libela«, 150 litrov na uro, FOTO-APARAT 15X18 s pripravo, in PISALNI STROJ, rablj., poceni naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod številko 1745. OTROBE ovsnne, popolnoma sveže, ima naprodaj po Din 1.— za kg Sever in Ko., Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 5. 1968 Sadno drevje! Prvovrstne JABLANE in HRUŠKE oddaja drevesnica STOP AR - Velenje. Dvonadstr. hiša v predmestju Celja, na promet, kraju, za vsako podjetje razpoložljivega prostora v priti. 210 m1, elektrika, vodovod, vel. dvorišče, mesečni donos Din 3500, naprodaj radi ! opustitve podjetja za Din 1 165.000. Natančnejša pojasnila daje Kcnc. Informacijska pisarna, Celje, poštni predal štev. 48. Нжпро moho u & nudim, zajamčeno čislo, v vsaki množini. Vprašanja na: MAKSO HE1NRICH, veletrgovina kolonijalnega blaga, CAKOVEC Vrtnice -£^5 vrstah nudi po najnižji ceni Ivan Brccelrik, Vel. čolnarska ulica štev. 21. šivalni STROJ ».Singer« in žcL blagajno št. 2 prodam. Krško št. 6, na vrtu. Pisarn, inventar Proda se razni pisarniški inventar. - Naslov pove uprava »Slovenca« pod značko: »Nov« SL 2007. Gnoj prodam. Ljubljana, Sv. Petra c. 61 JAVORJEV LES rezan, suha roba, prodam. Dimenzije 40X90 mm debeline, 28—40 cm širine, dolžina 2 — 5 m. Proda g. KAŠMAN -TRBOVLJE. 2027 OCdo proda ? bele, oprane, kupuje Jugoslov. tiskarna v Ljubljani. Vsakovrstno zlato Kupnfc po oajvišjih cenab <'erne, luveilr, Ljubljana Wolfova ulica štev. л nizke In vi> šoke vrste dajemo v vzgojo. Oddajamo najmnnje K) kg od posamezne vrste. Ceno pridelku določimo že vnaprej. Oddajamo pa tudi гЗ£П< ïvet.ice v vzgojo, katerih pridelek pre.zamemo jeseni po dnevni ceni Sever & Komp., Ljubljana, Wolfova ulica 12 T. RABIČ o. Ljubljana v Sg^ORSKN^ BUKOVA DRVA suha ali sveža, ponudite z navedbo cene tvrdki »ILIRIJA« — Ljubljana, Kralja Petra trg št. 8. FRANC FUJAN krovntvo In zaloira ntro«nih potrebAčin Ljubljana - Galjerica 9. IVAN JAVORNiK Ш.Н&Г Ljubtlana. Domobranska c. 7 Stojnica poleg Zmajskega mostu KLOBUKE perilo i. dr. modno blago kupite najceneje .PRI JWERIKflNCU' tlliBUANfl, Stari trg 10 Zaloga telovadnih potrebšiln Ш/ ianCar pleshor ljubljena, Breft K. Pečenko trfjfvinn vReh vrst tisnjn in čevljarskih polrobSCin L'ubllana. Sv Petra cesta 32 ilngeioslaa Hrnsfnik manufakturna trgovina Ljubllans, Kartonska c. C Deželna lekarna pri .Mar. Pomagal' Mr. ph. M. Leustek Liubllana. Resljeva ceste l PRISTOil & BRICELJ črkoslikaria. Ljubliana Aleksandrova c. 1 Te'ef 908 Ustan. I PO < Platnice ^LlZt striran. Slovenca" ima v zalogi Knjigoveznica K. T. D. v Liubljani. Jakob Kavčič paro« pekarna Ljubljana, Gradišče 5 Podruž.: Prešernova 14 Peter Zilnik splošno kleparstvo LJUBLJANA Polianska centa 31 Ldiieii«: fropiue ia druga krmila nudi iiajc.enejn /l. VOLK, LJUBLJANA Resljeva cesta 24, veletrguviiin žlia in mlev iskih zilnlkov. Volna - bombaž га strojno pletenje in ročna dela, dobite po najnižjih cenah pri PRELOC'U. LJUBLJANA, Stari trg 12 • Židovska 4. Zastopstvo In cngros prodaja TEBIft" »» Zagreb PreradovIćcvH nllra brol 18 Telefon 27-04 POHIŠTVO moderno, v veliki izberi po najnižjih cenah, tudi na obroke I MATIJA ANDLOVIC, Vidovdanska cesta št. 2. žične posteljne po najugodnejših cenah, dobavlja in sprejema v popravilo prva ljubljanska izdclovalnica posteljnih žičnih vlog ANDLOVIC in STRGULEC Hrenova ulica št, 16. •ШМ" »» i ^■•''гч^гаииивлагч» JAZBEČAR, mlad, rujave barve, sliši na ime »Piki«, »e je proti Viču Izgubil. Najditelj naj ga odda proti nagradi v vili Nagy — Groharjeva cesta 18 (Mirje). 2044 Uredništvo zavarovalne d. d. „Ponor, po- dru/шса Liublfana. javlja žalostno vest. da je njen velespoštovani šef, gospod JAKO» WILIIY, dne 16. marca 1927. preminul. Pogreb blagopokojnika se bo vršil v soboto, dne 19. t m. ob 4 uri pop. iz hiše žalosti Rimska cesta št 9, na pokopališče k Sv. Križu. Svojega predobrega predstojnika ohranimo vedno v hvaležnem spominu ! V LjUbllanl, dne 17. marca 1927. Alcstni savez ljubljanski sindikata zavarovalnic SHS objavlja žalostno vest o prerani smrti svojega prvega prezaslužnega podpredsednika Jakob Welley ravnatelja podružnice zavarovalnice „Dunav" Pokojni si ie pridobil s svojo izredno osebno so~ lidnostjo in širokim strokovnim znan em tekom svojega 30 letnega delovćinia neprecenljivih zaslug za zavarovalno stroko in si s tem zagotovil naš trajen spomin. kd&iaUlii dt. F*. KrIovm. Urednik: Franc Tariedlav, MALI ©GJDASI POZORI Prodam VINO. GRAD, klet, hišo in pašnike. Ravnikar, Dolenja vas 12 — Mirna peč. rvsaka drobna vrtl'cn l*SO Oln ali vsaka besede 60 pnr. NaJmnn|St ng ni 3 ali 5 1 in. Oglasi nad Klevel vrstic se računajo vISe. Za odgovor znam,.o: Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo I Klavir dobro ohranjen, je naprodaj v St. Rupertu pri Mokronogu. Cena se izve pri Maksu KURENT, obč. tajniku istotam.