114. številka. Ljubljana, soboto 22. maja. VIII. leto, 1875. SLOVENIKUUROD, iaiiaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po posti prejeman, za avstro-ogerake dežele za celo leto 16 gold., za pol leta 8 gold. a« detrt leva 4 gold. — Za L[ublJano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gold., za četrt leta 3 gold. 30 kr., za en meneč I gold. 10 kr. Za pošiljanje na dom ao računa 10 krajo, za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele za celo leto 20 gold., za pol leta 10 gold. — Za gospode učitelje na ljudskih šoiah ■a za dljakt velja znižana cena in sicer: Za LJubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr., po posti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila Be plačuje od četiri-stopne petit-vrste 6 krM če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr. če ae dvakrat in 4 kr. če ae tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani na celovški ceBti v Tavčarjevi hiši „Hotel Evropa". Ooravništvo, na katero naj ae blagovolijo poimati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. adminiatrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hifl Ogerske razmere. Iz Pešte 18. maja. [Izv. dop.] Te dni bode naš sabor razpuščen. Pre-stolni razpuščajoči govor je naš Kormui,y -— tako se namreč vlada po magjarski imenuje — kroni uže predložil. Meseca julija ali avgusta bodo nove volitve. Ni j dvojiti, da bo Tisza veliko večino pridobil. V narodu sta zavladala iadiferentizem in apatija za javno politično Življenje, in pri takem stanji nij težko za vlado, da nekoliko svojih privrženikov na volišče postavi. Prihodnje volitve bodo malo praha razpihale. Korte-ševanja, pijančevanja, pretepanja, podkupljen j u in kar je de drugih avitičnih nepodob-ščiu našega volilnega gibanja vsega tega pri predstoječih naših volitvah ne bode in to je tudi neki dobiček. Prave opozicije — razen narodnostij — denes na Ogerskem nij. Prejšna opozicija vtelesila seje v oaobi Tisze z deakovo stranko v eno telo. Stare opozicije tedaj ne bo nikjer na voliščih najti. Nova opozicija pod Sennyeyjem in Uermeuvjcm je pa Se tako slaba, da se na voliščih skoraj niti čutila ne bo. Izmej narodnostij so naj hud nejši Srbi v Bački in v Banatu. Dali so, in v koliko od zadnjih volitev sem napreje-vali, to bodo predstojeČe volitve pokazale. Gotovo je, da bo naša vlada zlasti mej Srbi ves svoj upliv, vse Bvoje strahovanje in makar tudi nepoBtavnoati npotrebila, da kolikor mogoče povoljuejši za sebe volitveni uspeh doseže'. Miletič, Polit in Lazo Kostič so trde srbske glave, in naša vlada bode vse storila, samo ne bodo zopet izvoljeni. Mej Srbi bo tedaj volilna agitacija burnejša, nego kjer si bodi drugje na Ogerskem, za Srbi pridejo Rumuni in Saši v Erdelji. Runami niso sicer tako budni in tako zavedni kakor Srbi, njihova velika množina pa za dostuo nadomestuje njihovo maujo zavednost iu budnost. Rnmuuov je do blizu tri mil-jonov, Srbov nij niti en miljon. Saši so sicer separatisti, oportuniteta jih pa vendar more v poedinih vprašanjih v zvezo z drugimi narodnosti privabiti. Mej Slovaki osnoval se je poseben odbor, ki bo kandidate postavljal in volilno agitacijo organi-zoval. Tega mej Slovaki do sedaj še nij bilo, in zato je osnovanje posebnega volilnega odbora znamenj e, da bo se tudi Slovaki politično zavedati začeli. Vsak začetek je težek, in za to se tudi Slovakom ne bo posrečilo uže prvokrat več kot dva ali k večjemu tri zastopnike preriniti, pa tudi to bo za nje, ki do sedaj še nijso nikoli nobenega svojih v našem saboru imeli, velik vspeb. Tudi Rusini bodo katerega tega svojih prerinili. Število narodnostnih zastopnikov v prihodnjem našem dež. zboru ne bo sicer mnogo večje, nego je bilo v sedanjem, ker bo vlada zlasti pri njih za svoje kandidate agitovala, vendar je vsako, še tako neznatno ojaČenje narodnostne opozicije, to laži j ivo znamenje ; z narodnim gospodarstvom gre pri nas zmerom na hujše. Izkaz državnih dohodkov za prvi četvrt t. 1. je pokazal, da je prihod od soli znatno padel, prihod od l"t rije se pa znatno povišil. Boljega dokaza za rastoče splošno osiromašenje pač nij ! Letina, če ne dobimo skoraj izdatnega dežja, bo tudi slaba, in prazna državna blagajna bode vsled tega še praznejša! Kranjski deželni zbor. (XII. seja. Konec.) Dr. Schrey meni, da dr. Zarnik sedaj ne ravna po narodno 1 i b er al n i h načelih; njegovo denašnjo ravnanje se liberalstvu protivi. Postava je gotovo eminentno svobodomiselna in dr. Zarnik jo pomaga s tem, da jo hoče izročiti deželnemu odboru, pokopavati. Postava je v interesu samostalnosti tistih, ki so zavezani, biro odrajtavati, potrebna, da se ne bode zahtevalo od njih, da bi odrajtovali več, kakor kar so dolžni. Ce dr. Zarnik misli, da bode s tem, da popra-šuje po deželi, kaj je dosegel, potem se jako moti ; mnenja bodo jako različna, zato je treba, da se te dajatve imperativno, po postavi odpravijo. Pomisliti pa je tudi to, da lahko državni zbor, ker je v tej stvari popolnem kompetenten (?) lahko sklene tako postavo. Denes imamo mi stvar v rokah, po /.urimo se, da odpravimo po naših mislih odnašaje, ki so še ostanki prvega časa kristi-janstva. De/man najprvo polemizira s poslancem Kramaričem, proti njemu nazaj kričeč, da mu odpusti „razžaljive" besede, ker ve, da govore dragi možje iz Kramaričevih ust. Potem sknša razloge dr. Zamika pobijati. Dr. Zarnik odgovarja. On pravi dr. Schrey-u, da se liberalnost ne kaže v tem, da se po kakej šabloni kar na vrat na nos sprejme tako važua postava, ki nalaga našemu kmetskemu narodu bremena, na vse kraje se naj prej poizve, je-li postava tudi ugodna tistim strankam, katere so v prvej vrsti po njej zadete, ali je ta način plačevanja po godu plačevalcem. Gotovo je, kar so predgovorniki izjavljali, da bira nij na mnogih krajih primerna in nij tako izvrševana, kakor jo je načrtal prvi položaj. Glede mojega liberalizma v tej stvari, na katerega se je sklicevalo, me menda uže na obeh stvareh te zbornice poznate. Da nijsem političen prijatelj vaše (leve nemŠku-tarske) strani, to menda uže vendar veste (smeh), da pa t ml i možje te (desne, klerikalne) strani nijso posebno za mene vneti, to ste menda vsi videli, ko ste imeli priliko opazovati, kako so se me bali v deželni odbor. Ali po mojem mntnji liberalizem nikakor ne obstoji v tem, da se nalagajo samo nova bremena, nego v tem, da se nikomur krivica ne godi. V tej Btvari pak je treba pozvedeti, je-li ljudstvo res tudi zadovoljno, da tc davščine tako spremenimo, kakor se hoče tu. Treba je pred, da se natanko poizvedo vse Številke, da se iuformiraruo v najmanj-sej podrobnosti, potem nam bode lažje, sklepati v tako važnej stvari. To pa moremo le po enketi poklicanej iz vse dežele. — Da ne bodo udeležene v tej skupščini, kakor ste \i gospoda naglašali, same majorinete, ki se ustrašijo vsacega kaplana, za to bodemo uže skrbeli v deželnem odboru. Če Dež-man navaja, da je v tej stvari dobro podučen, mu jaz z priporočanjem odgovarjam, da je ravno tako slabo podučen, kakor jaz, ker temeljitih dat nam tudi on ne more navesti. Liberalizem, tu navajan, nij v tem, da se moderni principi ne glede na praktične in faktične razmere uvajajo v javno Življenje, nego ponavljaje bodi rečeno, jaz razumevam z liberalizmom v prvej vrsti to, da se najbolj ubožnemu z davkom najbolj preobloženemu delu našega prebivalstva, to je kmetskemu ljudstvu, kolikor mogoče breme olajša. To je pa ravno kar je meni dosedaj dvomljivo, namreč ali bi se doseglo po tej na-svetovanej postavi olajšanje, in to so razlogi, ki mene napotujejo, da zahtevam in predlagam, naj se stvar izroči deželnemu odboru v posvet. Bojazui, ki so jo izjavljali nekateri gospodje predgovorniki, da bode postava najbrže v deželnem odboru zaspala, jaz ne morem pritrditi, kajti zagotovljam vas, da kar se mojega delovanja tiče v deželnem odboru, bodem zmirom meril na to, da se ta postava, ako jo naš narod želi, res in brž izvrši. Ne delajmo z liberalizmom t.mi eksperimente, kjer se, kakor ravno v tem slučaju tako ozko dotikava žepa našega naroda. Eno leto več ali menj, nas ne bode uničilo, ali vsiiko prenagljenje v važnej stvari je Škodljivo. Vitez Langer še enkrat zagovarja odsekov predlog, ravno tako baron Abfaltrern, ki misli, da če se postava izroči deželnemu odboru v preudarek, da je tam pokopana. Dr. Razlag kot poročevalcu v daljšem govoru zagovarja nasvete šolskega odseka in postavo. Pri glasovanji se pa vendar sprejme dr. Zamikov predlog, namreč, da se izroči postava deželnemu odboru še v preudarek. (XII. večerna seja.) Dr. Bleivveis poroča v imena šolskega odseka o postavi, zadevajočej nauk slovenskega jezika na c. k. višjej realki v Ljubljani. Govornik pravi, da je odsek njemn izročeno postavo po daljšej jako živahne j debati nekoliko predragačil tako, kakor jo predlaga slavnemu deželnemu zboru. Postava se glasi: Postava zadevajoča nauk slovenskega jezika na c. kr. viii realki ljubljanski — veljavna za vojvodstvo Kranjsko. S pritrjenjem deželnega zbora vojvodstva Mojega Kranjskega ukazujem takole: §. 1. Nauk slovenskega jezika je za vse na Kranjskem rojene učence po vseh razredih realkinik obligat-n nauk. Izvzeti od te postave so le učenci taki, katerih stariši se po občinski postavi za vojvodstvo Kranjsko od 17. svečana leta 1866. in po začasnem občinskem redu za mesto ljubljansko od 9. junija 1850. leta štejejo mej tujce, ki to izjemo izrekoma zahtevajo. §. 2. Učbeni jezik pri slovenščini je po vseh razredih za tiste učence slovenski, kateri imajo v njej za poduk potrebno znanje. §. 3. Mojemu ministru za nauk nakladam izvršitev te postave. Šolski odsek s predlogo gori nacrtane postave priporoča slav. deželnemu zboru v Bprejem sledečo resolucijo: Deželnemu odboru se naroča ukreniti, da se poduk slovenskega jezika v srednjih učnih zavodih kranjskega vojvodstva razširi po osnovnem načrtu za gimnazije od leta 1849. na ilirsko (hrvatsko-srbsko) narečje. Vladni zastopnik c. k. vladni svetovalec g. Kočevar izreka, da mu je prišla postava prepozno v roke, da tedaj ne more reči, jeli bode vlada postavo potrdila ali ne. Potem govori D e ž m a n skoraj 1 Va ure proti postavi in nasvetuje, naj se preide preko nje na dnevni red. Mej dragim pravi: Jaz kot zastopnik manjšine v šolskem svetu nasvetujem prelaz na dnevni red, in sicer motivirani, katerega bodem skušal utemeljiti, kar koli mogoče na kratko. Proti nasvetovanej postavi govorita Dež-man in vitez Gariboldi. Ker je dr. Zamik jako točno odgovoril na oba govora in mi precej doli priobčujemo dr. Zamikov govor po stenografičnem zapisniku, da se stvar ne ponavlja, ne zdi se nam treba, priobčiti znane jalove in neiskrene ugovore teh dveh govornikov proti postavi, ker so itak tudi iz odgovora dr. Zarnikovega popolnem razvidni. Omeniti le moramo, da je Dežman porabil proti narodnej stranki čudno in brez vspešno, kar suho podučevanje znanega prof. Marna, ter dejal, da nij čuda, če bi se mladeniči na ljubljanski gimnaziji ne učili z veseljem slovenščine, če imajo tacega profe-Borja, ki jim Abuno Solimana, kot veliko epopejo hvali. I>r. Zamik : „Ker je g. Dežman mene imenoval poleg dr. Bleivveisa, da se bom za to postavo kolikor |plikor potezal, smatram Be dolžnega — kar bi se bilo tudi brez imenovanja mojega imena zgodilo — nekoliko odgovoriti mu: G. Dežman je rekel, da toliko časa po-tratimo b tacimi obravnanji in jaz sem popolnem njegovega mnenja. Mi smo to stvar tako temeljito uže pretresali, da bi bil gosp. Dežman lahko svoj predlog stavil in se le sklicevaje na stenogra lične zapisnike in svoje prejšnje govore. Saj je prepričan, da postava ne bode potrjena; mi bi mu morda ne bili ugovarjali in stvar bi bila v 5 minutah gotova. Novega v tej zadevi nij mogoče nič povedati. Mi stojimo na slovanskem, vaša stranka pa na nemškem stališči. Tu uij nobenega pogajanja, tu je vse govorjenje zastonj, prepričali nas ne boste nikdar. Ker pa je g. Dežman svoje misli bolj na tanko motiviral in vso stvar še enkrat ponavljal, ter da se ne bode mislilo, da je to, kar je on navedel, istina, naj mu od točke do točke nekoliko odgovorim. Dežman je od začetka omenjal nekaj o nekem patrijotu; to je res, ali jaz moram reči, da tak mož tudi v mojih očeh nij p atrij ot. Kar se tiče slabega poduka v slovenskoj slovnici, tega nijsmo mi krivi, ampak vlada, ki ima imenovanje v rokah. (Dobro.) Tudi jaz sem mnenja, da Abuna Soliman (tn je namreč bil govor n Marnovem dolgočasnem uku. Ur.) je jako dolgočasno berilo, ali, gospoda, tudi nam so v šoli rekli, da je Mesijada velik epos, in vendar je nas sam profesor nemškega jezika zagotovil, da je jako malo mož v nemlkein literarnem svetu, ki bi bili vse speve Mesijads prebrali. Mesijada je popolnem antikvirana in kdor prebere en ali dva speva, dene jo na stran, in vendar so nas v 5. in 0. šoli z njo mučili. Ko smo bili na gimnaziji — in tega se bode spominjal tudi g. dr. Schrev — ter smo brali Demosthtna, nam je profesor zmerom le razlagal slovnico: [xcv, §s in Kal, a mi nijsmo mogli nič storiti, kajti postava je bila tukaj. Ko bi učenci sami imeli pravico, predpisavati si, kaj naj se učijo, bi bilo šole komaj po dve uri na dan, sicer pa bi se sprehajali. G. Dežman se je skliceval na tri rimske juriste. Jaz mu bom pojasnil stališče Rimljanov z neko drugo prislovico, ki je bila zadnji čas tudi po časnikih brati in ki se glasi: „Si vivis Romae, romano vivito more." (Dobro 1 dobro!) Ako človek živi na slovenskoj zemlji, pripelje ga, če ne dolžnost, vsaj čut na to, da na domačine ozir jemlje. In v čem se izjavlja narodov živel j, če ne v jeziku ? Ravnp jezik narodov naj se spoštuje; na to gredo vsi narodi. Tega se je g. Dežman lahko prepričal pri magjarskem narodu, ki v tem obziru vse meje prekoračuje in tujcem svoj jezik cel6 vsiluje. Mi pa prihajamo s tem siromaškim predlogom, da se slovenščina vsaj kot obligatni predmet na našej realki uči. Ako mi svojo zemljo toliko varujemo, da pravimo, da se mora naš jezik na našej zemlji učiti, je to tako siromašen predlog, da ga more vsak, kdor ne nasprotuje ravnopravnosti, podpirati. Poprej se je očitalo, in po pravici, da se slovenski jezik zarad tega ne uvede v ta ali oni urad, ker uradniki slovenščine ne znajo. To, gospoda moja, je „circulus vitiosus.u Po šolah se jezik ne uči, ker nij obligaten, in v urade se ne vpelje, ker ga uradniki ne znajo. To smo uže tolikrat ponavljali, da se mi odvisno zdi, ko sem primoran, še enkrat na tisti predmet priti. G. Dežman je govoril o mladeničih, ndie keine tiefere Einsicht haben.u Mnogo je tacih učencev, ki se ne ozirajo na bodočnost, ki ne pomislijo, da jim bode slovenski jezik enkrat koristil, in vemo, da posebno otroci kmetskih starišev svoje očete nadlegujejo, da naj bi jih slovenščine rešit prišli. Fant pravi, jaz sem z delom preobložen, če se učim še slovenščine, dobim dvojko, vsaj kranjsko uže znam. Kmetski oče, ki je neveden, mu verjame in ga oprosti. Gospoda moja, vi se sklicujete na svobodo. Zakaj pa ste na drogi strani za to, da je pohajanje ljudskih šol za vse otroke obligatorno? To je veliko vprašanje, katero se je razmatravalo po vseh parlamentih Evrope. Pri nekaterih, kakor na Francoskem, prevaguje še dandenes mnenje, da nauk na ljudskih šolah nij obligatoren, ampak da se staršem prepusti odločiti. Ravno taka je v italijanskem parlamentu in minister Scialoia je odstopil zarad tega, ker se je ta princip »prejel. Pri nas pa smo sprejeli nemški princip, to je obligatornost nauka v ljudskih šolah, kar jaz sicer tudi odobravam. Kmetski starši bo večkrat nevedni in ne razumejo koristi šole, ali v tem morajo postavodajalci naproti priti, ter zato skrbeti, da si otroci, Če tudi šiloma, potrebnih vednostij pridobe. Ako je tam obligatorna sola na pravem mestu, zakaj ne tukaj, in zakaj silite mladeniče, italjanščine se učiti? Da, italj»nščina je velik kulturni jezik. Gotovo nij slovenščina kulturni jezik, ki bi se dal z velicimi drugimi primerjati, ali gotovo je tudi dokazano, da, če se kdo enega slovanskih jezikov temeljito nauči, za kar se ve da, več let potrebuje, Če ga hoče etimologično in filologično razumeti, kar bi posebno g. Gariboldiju na srce položil — potem, gospoda moja, je sposoben, vsako drugo slovansko narečje razumeti; ako le kratek čas biva z dragimi Slovani, nauči se vsacega druzega slovanskega narečja. S tem imajo ravno realci naj večjo praktično korist, kajti ti ne iščejo službe tam kje v Wllrtembergu ali v Westfahlnu, — kajti tam je „Ueberproduktion an Intelli-genz" —, naši tehniki, ako si hočejo kruh služiti, gredo v slovanske kraje in celo na Rusko. In gospođa moja, marsikateri tehnik se je nže kesal, da se nij vsaj enega slovanskega narečja naučil, ki mu bi bilo mnogo pomagalo v njegovi službi. G. Dežman je očital, da je dr. Bhmveis Še le sedaj prišel s to postavo, da je nij nže poprej pripravil. Gospoda, saj smo imeli vsako leto tako zvani „Sprachenzwangs-gesetz", od katerega smo sedaj odstopili. Takrat smo več zahtevali; zahtevali smo, da naj bo slovenščina učni jezik v srednjih šolah, denes 8 to postavo tega ne terjamo, a si mislimo, če je vlada le količkaj poštena v narodnem oz i nt, mora nam vsaj to dovoliti, za kar tako kakor berači moljakamo in če nam vlada tega ne potrdi, potem nemarno od sedanje vlade prav nič pričakovati. „Nesrečni" člen 19., kakor ga je g. dr. Bleiweis imenoval, imenujem tudi jaz nesrečni v tem smislu, da je samo na papirji. Ali gospoda moja, člen 19. je temeljni zakon (Grundgesetz), in k vsakemu takemu nij treba izpeljavnih zakonov in naredeb (DurcbfubrungsgeBetze und Verordnungen). Zaradi tega zahtevamo, da bi se naredila narodnostna postava (Nationali-tutengesetz), ali vlada neče o tem nič $nti. O tem je ministerstvo Hohenvvartovo oznanilo mej prvimi točkami svojega programa, da hoče Člen 19. izpeljati v tem smisla kakor je bil sklenen. G. Dežman je rekel, da so naši poslanci sodelovali pri tem zakona in zakaj nijso napravili boljšega. Hočem tu priskočiti njegovemu spominu. Najpoprej moram omeniti, da je takrat večino imela ustavoverna stranka, kakor sedaj. Postave je samo ona delala in naši poslanci so sodelovali kakor sedaj. Ta člen pa nij bil narejen zavoljo Slovanov, ampak zaradi nemških Pemcev, ker so ti rekli, da nečejo, da hi bili s češemo siljeni in so ga toliko modificirali, da bi tudi nam v korist bil, ko bi dobili izpe-ljavne postave. Ali ravno teh do denaš-njega dne nemamo. Naši poslanci pa nijso mogli nič doseči, ker nijso večine imeli in so morali to sprejeti, kar je večina določila. G. Dđžman pravi, da didaktika ugovarja temu, da bi se nemški učenci učili slovenščine na podlagi slovenskega jezika. Prav mu dam, ker je to gotovo mnogo bolje če se učenci učijo v tem jezika, katerega so popolnem zmožni. Pedagogi ljubljanski pa so menda enkrat sklenili, da je boljše Če se v nemškem jeziku začne uže učiti na normalnih šolah v Ljubljani. Zahvaljujem se g. Dežmanu, da je to izrekel, da je to didaktičen „nonsens". Se večji nonsens pa je, da se v Ljubljani slovenski učenci slovenski jezik učijo z nemškim jezikom; temu ne more nihče ugovarjati in to se godi na cele j realki. Jaz sem povprašaval in zvedel, da je za učence naj večja muka, slovenščino si z nemškim jezikom v glavo ubijati. Da bi pri tej postavi ljubljansko občino zaslišali nij potrebe, ker vemo kaj bi v do-naŠnej sestavi mestni odbor odgovoril. G. Dežman je rekel, da se je isto, kar on predlaga pri neki postavi do polu dne zahtevalo. Jaz mu dam pošteno besedo, da nijsem do polu dne zarad tega svojega predloga stavil, da bi stvar zavlekel, ter da jo bomo prinesli prihodnje leto v zbor, ampak le zarad tega, da se naberejo izvešča, kar bi tu popolnem nasprotni, na enej strani nemško na drugi strani slovansko stališče. „Sila nič ne pomaga" je rekel g. Gariboldi. S silo si ne bomo nič priborili. Gospoda moja, ako ne bi bilo ljubezni do matematike in drugih abstraktnih predmetov. Ako bi se reklo, ti boš predaval povestnico, latinski jezik ; ako te bodo radi poslušali, so obligirani, sicer pa naj gredo proč, bi se prepričali, da bi bile po vsem svetu šole prazne. Vsaj še pri vseačiliščnib dijakih nij tiste previdnosti in zarad tega je 1. 1851 vlada odpravila svobodo predavanja (Lehr-und Lernfreiheit) ter je ukazala katere predmete mora dotični obiskovati in je pri pravoslovcih upeljala državni izpit tako, da kdor tega ne naredi, ne more naprej studirati. In ali se ne spomnite na strogi Streh-maverjev ukaz od lanskega leta, ker mladež boče naj več svobode imeti in le po kavarnah hoditi. Ako se to godi pri vseučilišnih dijakih, ki stoje tako rekoč pri pragu svoje bodočnosti, kako hočete zahtevati pri pagla-vii-ih od 10, 11, 12 let, da se bodo sami učili. Morebiti je moja primera nekoliko „frivolna" in morebiti bo g. Dežman rekel, da malo šepa, ali po mojem mnenji se smatra slovenščina na realki, kakor če človek pride v kako panoramo. Tam so mesta v steklu, vse je v redu, razpostavljeni so razni predmeti in potem imajo še kak ekstra kabinet, za katerega se mora posebej plačati. Taka je slovenščina na realki. Posebej morajo starši moljakati, da učenci smejo tja v ta ekstra kabinet iu nekoliko ugrizniti prepovedan sad. Da torej ne bode naš jezik v takem zatišji zato nam je treba te postave. Vem da ne boste za njo glasovali, ker naši stališči ste, kakor sem uže rekel, popolnem nasprotni. Toliko sem hotel odgovoriti na opazke g. Dežmana, sicer pa mislim, da je vsaka daljša debata stvarno odviBna." Politični razgled. Notranje dežele. Vldublfftn! 21. maja. Iz itirtm/t* se poroča, da je na mesto odpravljenega Hanhansa, kateri je škandalne naše volitve v trg. zbornico potrdil, za trgovinskega ministra imenovan Čblumetzky, namesto tega pa grof Mausfeld za kmetijskega ministra. Dunajski vladni listi hite ogovarjati, da ministerske krize nij, vendar pritrde, da je bil glas o njej posebno na borzi, Tadi vanjski nemški listi potrjujejo, da se ustavo-verstvo maje. Čcikn svobodomiselna stranka je izdala na svitlo protispis k zuanej Palackijevej izjavi o „razporu v narodu Češkem" napisan od dr. Jau. Korvina, ter se na enej strani glasi: „Menil sem, da se postavite nad stranke, ter da boste mirili. Motil sem se. Namestu, da bi razpor odganjali, lijete še olje v žge-ča plamena. Zakaj rajše, mestu podkuija-vauja novih strastij in sumničenja svobodnih mož, ne iščete sredstev, ne imenujete potov, kako bi se dale ukrotiti sedanje strankarske strasti? Zakaj ne pravite, kateri spodobni način občevanja mej obema strankama bi se zopet mogel učiniti, in kakim načinom bi bilo mogoče, da bi obe stranki, vsi rodoljubi, brez ozira na različno prepričanje, popustivši vzajemno pobijanje, se zopet spojili k skupnema delovanji na prospeh naroda? Pričakovali smo od Vas besed miroljubivnih, a žalibože — Vi ozn činu jete sovraštvo! Denes nam je pred vsem treba mož, velikodušnih in pomirljivih. Ako jih ne najdemo v vrstah takozvanih „pred nih mož" moramo jih iskati tam, kjer je do-Hedaj po strankarskej strasti neostrupljeno mnenje". Češke liste nže prav težko beremo, ker dan na dan si le zabavljajo „stari" in „mladi", posebno prvi so polni sumničenj iu zmerjanj. Tudi v praškem mestnem zboru je razpor iu 19. t. m. sta Hieger in Palackv zapustila sobano, ker nij bil nju predlog sprejet. V /;ior« so študentje na politehniki razgrajali, zato je vlada prvi tečaj za letos zaprla. Urvfitski sabor se snide 20. maja iu bode trajal do 15. junija. Viiae v le drža«1. V lin m u n t ji je vladna rnmunska stranka pri zadnjih volitvah tudi zmagala v četrtem in zadnjem volilnem redu. Iz beltjijskvtjti mesta Gent se br*0-javlja, da je nastal krvavi boj mej romarji, ki so Šli v Lourd neko „zamakneuo" gledat in mej ljudstvom. Več duhovnov je bilo napadenih, na obeh straneh so bili ranjeni. Na Si>rez stroškov po izvrstni RBTalesciere Ju Barry 28 let uže je nij bolezni, ki bi jo ne bila ozdravila ta prijetna zdravilna hrana, pri odraščenih i otrocih brez medicin in stroškov; zdravi vse bolezni v želodcu, na živcih, dalje prsne, i na jetrah; žleze i naduho, bolečine v ledvicah, jetiko, kašelj, nepre-bavljenje, zaprtje, prehlajenje, nespanje, slabosti, zlato lilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, silenje krvi v glavo, šumenje v ušesih, slabosti in blevanje pri nosečih, ©težnost, diabet, trganje, shujsanje, bledičico in prehlajenje; posebno se priporoča za dojenee inje bolje, nego dojničino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spričeval zdruvilnih, brez vsake medicino, mej njimi spričevala profesorja Dr. Wurzerja, g. F. V. Beneka, pravega profesorja medicine na vseučilišči v Mariboru, Edravilnega svetnika Dr. Angelsteina, Dr. Shorelanda, Dr. Campbella, prof. Dr. Dede, Dr. Ure, grofinje CaBtle-■tuart, Markize de Brehan a mnogo druzih imenitnih osob, se razpošiljava na posebno zahtevanje zastonj. Kratki izkaz iz 80.000 spričevalo v. Spričevalo zdravilnega svetnika Dr. VVurzerja, Bonn, 10. jul. 1852. Revalescičre Du Barry v mnogih slučajih nagradi vsa zdravila. Posebno koristna je pri dristi in griži, dalje pri sesalnih in obistnih boleznih, a t d. pri kamnju, pri priBadljivem a bolehnem draženji v ■calui cevi, zaprtji, pri bolehnem bodenji v obistih In mehurji, trganje v mehurji Ltd. — Najbolje in in neprecenljivo sredstvo ne samo pri vratnih in prsnih boleznih, ampak tudi pri pljučnici in sušenji v grla. (L. S.) Rud. Wurzer, zdravilni svetovalec in člen mnogo učenih drnžtev. Winchester, Angleško, 3. decembra 1842. Vaša izvrstna Revalesciere je ozdravila večletne i nevarnostne prikazni, trebušnih bolezni, zaprtja, bolne čutnice in vodenico. Prepričal sem se sam gledč vašega zdravila, ter vas toplo vsakemu priporočam. James Shoreland, ranocelnik, polka. Izkušnja tajnega sanitetnega svetovalca gosp. Dr. Angelsteina Bero lin, 6. maja 1856. Ponavljaje izrekam glede Kevalescičre du Barry vsestransko, najbolje spričevalo. Dr. Angelstein, tajni sanit. svetovalec Spričevalo št 76.921. Obergimpern, (Badensko), 22. aprila 1872. Moj patient, bi je uže bolehal 8 tednov za straS-nimi bolečinami vnetic jeter, ter ničesar použiti nij mugel, je v sled rabe Vaše Revalescičre du Barry po-polnama zdrav. Viljem Burkart, ranocelnik. M o n t o n a, Istra. Učinki Revalescičre du Barry so izvrstni. Ferd. (Jlaus be rge r, c. kr. okr. zdravnik. St. 80.416. Gosp. F. V. Bencke, pravi profesor medicine na vseučilišču v Mariboru (Nemčija), piše v „Berliner Klinische "VVochenschrl ftu od 8. aprila 1872 to le: „Nikdar ne zabim, da je ozdravila enega mojih otrok le takozvana „Revalenta Ara-bica" (RevalcBCičre). Dete je v 4. mesecu vedno več in več hujšalo, ter vedno bij uvalo, kar VBa zdravila niJBo bila v stanu odpraviti; toda Revalescičre gaje ozdravila popolnoma v 6 tednih. St. 79.810. Gospo vdovo Klemmovo, Dlisseldorf, na dolgoletnem bolehanji glave in davljenji. Si. 64.210. Markizo de Brehan, bolehajo sedem let, na nespanji, treslici na vseh udih, shuj sanji in hipohondriji. St. 75.877. Flor. KOllerja, c. kr. vojašk. oskrbnika, Veliki Varaždin, na pljučnem kašlji in bolehanji dufinika, omotici i tiščanji v prsih. Št. 75.970. Gospoda Gabricla Tešnerja, slušatelja višje javne trgovinske akademije dunajske, na skoro breznadejni prsni bolečini in pretresu čutnic. Revalescičre je 4 krat tečueja, nego meso, ter se pri odraščenih in otrocih prihrani 50 krat več na ceni, glede hrane. V plohaatih puiioah po pol funta 1 gold. 50 kr , L funt 2 gold. 50 kr., 2 funta 4 gold. 50 kr., 5 run >3V 10 gold., 12 funtov 20 gold., 24 funtov 36 gold., — ttevaleaoiare-Biscuiten v pušicah a 2 gold. 50 kr in 4 gold. 50 kr. — ttevaloBoiure-Chooolatoo v prah* in v ploščicah za 12 taa 1 gold. 50 kr., 24 taa 2 gold 50 kr., 48 tat 4 gold. 50 kr., v prahu za 120 ta. L0 gold., za 283 taa 20 gold., — za 576 tas 86 gold — Prodajo: Barry du Barrv & Comp. na Du-nuji, WftlJtlBehK»»«e št. 8, v LJubljani Er1 Mahr, v r novicah pri N. Šnirhu, v Oseka pri Jul. Davidu, lekarju, v tiratlcu pri bratih Obcrranz-meyr, v Temešvaru pri Jos. v. Papu, mestnemu lekarju, pri C. M. Jahnerju, lekarju, v Varni-riiuii pri lekarju dr. A. Hal ter ju, kakor v vsot mesuh pri dobrih lek^rjih In speaerijtkih trgovcih-, tudi razpošilja duaajaka hiiu, na vse kraje po počlnir n»kft7.ni*Mih M nntr%nt\i\\ i>uuajBKa porssa 21. maja. (Izvirno tolografično poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovuib . 70 gld. 40 Enotni drž. dolg v srebru 74 . Vi t kr. 75 Akcije narodne banke . 964 A _ Kreditne akcije . . 236 50 n 25 ■ 89 28 V, 55 Piccolijeva lekarna „1; angelju". Farmacijskc specijalitete <-itbro I i»i . O p _o 3.«& ■HtflE&l * g-^^S »JI8 ^ S W — «=• 9 — c'' p r JV r. 3< — 22. c-c t—: S1 S A t-- p f o »> & z- C < u. S" p a *r! •i mm . ^ r -i i i t g,W a 5 o. M Q >T3 3 O H T P E ■2 w 2. s c g- K S. o; S I 55" mC ^ c K & |f i ^ i cr? g-l-S Bil 0, Bi -*1 zn m H H o te c •1 ■ r* £ S t;rutino iiimzituiailo. 22. maja 1875. RazplHaua nlužlm : Postnega ekspeditorja v Št. Juriju pri Kranji do 15. junija. Prošnjo poštnemu uradu v Ljubljaui. Javne dražbe t Marije Ostermanove iz Des-kove vasi, 2(5. maja (I. Črnomelj). — Pet. Pogorcl-cevo iz Travnika, 31. maja (I. Kibnica). — Antonije Jermanov«, 24. maja (I. Kranj). — Kat. Piškurjeve, 2i*ili gostilnice „pri zvezdi^' (vulf/o „llalimUi") n«) s«'j ni s k c in i i'ii ii. ob 1. II. 111. 5 tolarjev , 3 tolarjo "2 tolarja I. premija v Kogljanje so prične lO. niaja 1. 1., ter koncil 2S. nuija 10. uri zvečer z podcijenjeni sledečih dobitkov: dobitek . . 5 cekinov J IV. dobitek . „ . . 3 cekini i V. „ „ . . 2 cekina | VI. „ vsi dobitki dragoceno in praktično okinčani; daljo 2 tolarjih, z dekoracijo in zapečatena, za največ kegljano Borijo; II. premija je kot juks-dobitek. mer i,t a i * ijti 20 krti j t: Kegljanje se prične vsaki den ob i. uri zjutraj in konča ob pdlunoči; sredo 12. in 19. maja se pak more kegljati le do 7. ure zvečer. Ker je namen popolnem humanitaren, se kegljavski prijatelji uljudno vabijo, naj se udeleže prav mnogobrojno. (153—5) HE5S55B55BS5BI Vodstvo. Isdajatelj in urednik Josip Jurčič. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne4*.