Spoštovani občani
so stvari, kijih opravimo spotoma. So stvari, ki zahtevajo temeljiti premislek, argumente, prepričljivost, zakaj odločitev Je težka in gre za pomembne stvari. Bo pa tudi odločitve, ki so usodne, sklepe pa spreje-mamo brez globokih utemeljitev, rekel bi zaradi občutka - intuicije, po srcu, ker smo pričakovanja leta Rosili v sebi. In PLEBISCIT Je takšna odločitev, ko se ljudstvo odloča o svoji samostojnosti, o uresničenju **Ua in hotenj ne samo tega rodu, ampak tudi svojih prednikov.
To veliko dejanje za nas in noše potomce brez pri-taere, ki gradi na zaupanju in veri, vezi vase in v vse, & bo nam odločitev pripravili, moramo opraviti dostojanstveno, s ponosom in nihče ne sme manjkati. Zakaj z*vedamo se, da ravnamo prav, ko se odločamo za Rokaj, kar si je to ljudstvo vedno želelo, a žal ni moglo uresničiti.
Srfoo sl želim, da bi praznik rojstva ljubezni - Božič in Miru - Novo leto vsi praznovali v
BAKOSTOJHI in OTD0DVISN1 DHŽAVZ SLOVBNHI
Bodimo srčni - podajmo sl roke
vaš župan In republiški poslanec Ervin-A. Sohwarzbartl
NAŠA VRHUNSKA ALPINISTA JANEZ MEGLIČ IN SILVO KARO VOŠČITA ORČANOM:
Vse moči dajeva za dosego cilja, ki sva si ga postavila
Malo imamo oseb in dejanj, ki so nas kot Slovenca postavila v sam svetovni vrh. Zato je tembolj dragoceno, da imamo med nami športnika alpinista Janeza Jegliča in Silva Kara, ki sta tudi naš kraj naše ljudi in ime naše občine s svojimi vrhunskimi dejanji postavila v svetovni vrh. Biti na vrhu je normalna želja ljudi, ki imajo ambicije. Talent je pogoj, brez volje, pridnosti, predanosti, naporov pa se gotovo ne doseže noben od vrhunskih ciljev. In treba je izbrati pravo smer!
Ob teh športnikih, hkrati so to življenjske usmeritve, sta naša alpinista dosegla tisto, čemur rečemo svetovna špica.
Da bi se mogli na mnogih naših področjih kot posamezniki in družba - mi vsi enako uspešno dokazovati in dokazati Janez in Silvo dvigata kozarce za vaše zdravje! Še mi jim dvignimo na naše skupno v lepših časih katere z največjimi srčnimi upi morda vsi dočakamo.
Srečno 91!
Uredništvo
DOMŽALE, 20.12.1990 letnik XXIV Št. 15 • 19
mi is ivi	|
oročevolec
Haščasv času
*e C°Vega *eta !e ^ot katerokoli drugo obdobje čas, ko °l>otnin‘niamo minevanja, čas. ki ga napolnimo z nostalgijo, % ^ ln °bajanjem na preteklo. V decembrskih dneh pa nas Potijo ~ četudi ob pogledu nazaj kdaj grenki spomini kar ne ^ 'loje rl' ^tooduije, saj nam ta čas nevsiljivo' vtihotapljajo % vjPolotenje praznično počutje, vonj potice, in vsega kar TUd. !ni Pomeni praznik...
veM° odhaja v pozabo. Najbri se bomo nanj v letu rat spomnili, vendar z 31. 12. 1990 postaja naš včeraj.
S1* 7 '2rned nas Pa P0t''
I Ve*'kim trepetajočim
01% a"iem, razmišlja ^ katerega vstopamo.
Ho lp na začetku poti,
^°tove Pa tud' hudo ne-H za0t'' ^.ra,a leta so pri-m "ilrn' je vrsta nez-Hsijive nJimi morda tudi
' ki nas
K'’"
“Oh
Jase in
nas čakajo.
C° korali 1,1 vse skuPai Vsak , razrešiti; neka-\o i,_ase *n po svoje, njih skupaj.
vnahu. tiomo zmogli, hoteli, znali?
Čas ne bo čakal, z enakomernimi koraki, kot vedno doslej, nas bo potiskal iz dneva v dan, iz žalosti v radost, iz ene odločitve v drugo. Spremljali ga bodo novi izzivi, nova pričakovanja, nove radosti in težave - zame. zate, za najini družini, za nas vse. Najbrž nam ne bo lahko, najbrž tudi ne lažje kot v letu, ki odhaja. Pravijo, da je upanje smisel,
da upati in verjeti pomeni že biti na poti v cilj.
Že danes pa vemo, da bo za vse in za vsakogar lažje, če se bomo razumeli, če bomo vedeli, da nismo sami, da lahko računamo na iskreno pomoč najbližjih: domačih, prijateljev, znancev, sodelavcev, če bomo znali še tako majhne radosti in uspehe deliti med sabo, če bomo več odprtosti, več iskrenosti in razumevanja, ki jih terjamo in pričakujemo zase, znali ponuditi tudi drugim... So stvari, ki so neobhodne in zdi se, da so te stvari prav v tem.
Zato v novo leto vstopamo optimistični, z veliko razumevanja, z veliko željo, da vse leto 1991 preživimo skupaj in lepo.
Vse to so tudi želje Uredniškega odbora Občinskega poročevalca, ki vam obenem želi veliko zdravja v vseh 365 dneh novega leta in vsaj eno doživetje, po katerem se boste leta 1991 radi spominjali.
VERA VOJSKA, glavna urednica
^^DEMOKRATIČNAZVEZA ZRORDOMŽALE
^evozi na plebiscit
RAZGLAS
DRŽAVLJANOM REPUBLIKE SLOVENIJE VSEM VOLILCEM V REPUBLIKI SLOVENIJI
Udeležite se glasovanja na plebiscitu v nedeljo, dne 23. decembra 1990
Glasovali bomo o vprašanju:
ALI NAJ REPUBLIKA SLOVENIJA POSTANE SAMOSTOJNA IN NEODVISNA DRŽAVA?
3. Republika Slovenija kot samostojna in neodvisna država bo lahko sklepala meddržavne pogodbe, vključno s konfederalno pogodbo z državami drugih jugoslovanskih narodov.
Na plebiscitu sprejeta odločitev za samostojno in neodvisno državo Republiko Slovenijo bo zavezovala skupščino Republike Slovenije, da v šestih mesecih sprejme ustavne in druge akte ter ukrepe, ki so potrebni, da Republika Slovenija prevzame izvrševanje suverenih pravic, ki jih je prenesla na organe SFRJ. Hkrati začne pogajanja z drugimi republikami v SFRJ o pravnem nasledstvu SFRJ in o bodoči ureditvi medsebojnih odnosov po načelih mednarodnega prava vključno s ponudbo konfederalne pogodbe.
Smo za samostojno in neodvisno državo Republiko Slovenijo.
SKUPŠČINA REPUBLIKE SLOVENIJE
Odločitev za samostojno in neodvisno državo Republiko Slovenijo bo sprejeta, če bo zanjo glasovala večina vseh volilcev.
Odločitev za samostojno in neodvisno državo Republiko Slovenijo ima naslednji pomen:
1.	Republika Slovenija kot samostojna in neodvisna država ne bo več združena v zvezno državo - Socialistično federativno republiko Jugoslavijo.
2.	Postopna uresničitev statusa Republike Slovenije kot samostojne in neodvisne države se uredi z ustavnim aktom za izvedbo odločitve, sprejete na plebiscitu, z novo ustavo Republike Slovenije in ustavnim zakonom za izvedbo ustave.
J>l l* Protl samo-
0vW,!h rwodv,8nl
Slovenska demokratična zveza - zbor za Domžale, obvešča, da bo organizirala prevoze na volišča za PLEBISCIT, ki bo 23. decembra 1990 za vse tiste, ki bi se sicer glasovanja ne mogli udeležiti (starejši, invalidi...) Zato prosimo, da nam čimprej javite naslove takšnih ljudi. Istočasno pozivamo tudi prostovoljce - šoferje, ki bi z lastnim vozilom pomagali pri prevozih. Obe vrsti prijav pošljite na naslov: Slovenska demokratična zveza Domžale, Ljubljanska 70/1, p. p. 67.
Vse informacije lahko dobite na gornjem naslovu ali po telefonu št. 721-359 od 16.30-18.30.
PLEBISCIT
Sl že kos temu, da boš odločil sam?! samostojen da postal boš državljan?! Zrelost zdaj pokaži - vreden sl svobode, spet vrnimo med evropske se narode.

Sreča leži okrog nas; treba jo je samo pobrati. Jutrišnji svet pripada tistim, ki oznanjajo veselje.
RAZMIŠLJANJE OB PRAZNIKIH:
Mir,
ljudje
• ••
Zadnje besede, ki jih pokojniku izrečejo, če se listi, ki ostajajo, odločijo, da mu bodo na grobu spregovorili, so znane besede: Naj počiva v miru!
Te besede so za marsikoga tudi edina želja, ki mu je bila kdaj izrečena v človekovem različno dolgem obstoju na zemlji. Naj počiva v miru, povedo. Zakaj omenjajo ravno mir in ne kaj drugega?! Morda zato, ker ga človek na zemlji nima, pa mu ga privoščimo vsaj po smrti? Mu je te besede - pravzaprav želje pokojniku sploh treba izrekati? Mar ni samo po sebi umevno, da ga v smrti čaka mir, samo mir in nič drugega, kot mir?
Očitno in več kot žalostno je, da temu ni tako, saj se najdejo ljudje, ki zadnjih želja, namenjenih človeku oh njegovem zemeljskem odhodu ne spoštujejo; oskru-njajo grobove, teptajo cvetje, mažejo spomenike, kradejo po grobovih. Kako zmotno prepričanje, da žalijo tiste, ki v grobovih leže! Kakšna strahotna človekova zmota!
Kuge, lakote in vojske, tega naj jih reši Bog, so molili, boječ se tega trojnega najhujšega zla, kar jim gaje Življenje kot šibo moglo navreči. Kaj strašnejšega, kot to, da ne bi bilo miru, da bi jim usoda to veličastno in ne-obhodno dobrino odtegnila.
Mir. Spominjam se mnogih čestitk, ki sem jih bodisi kdaj prejel ali morda le prebiral. Na premnogih je bila ena izmed več želja, ki se nam ob praznikh zapišejo ta, da bi živeli v miru.
Ali ni nedoumljiva tragika obstoja človeka tudi t' tem, da je tistega, česar si človek najbolj želi, v življenju tako malo, ali pa je kratkotrajno in mimobežno. V svetu tačas divja po podatkih komisariata Združenih narodov (podatki so za oktober 1990) 58 vojn; širših in lokalnega obsega. Če prenesemo te podatke na raven držav, potem na svetu izmed treh držav statistično le dve v poprečju Živita v miru, ena torej »> vojni...
Pa je usodna zmota tudi v tem, da so vojne samo tam, kjer zapokajo puške, zarohne oklepniki, zaregljajo strojnice in zamolklo butnejo mi-nometalci. Vojna je odnos, zdi se, čedalje bolj se zdi, da ga človek edinega največkrat še zna živeti, kot da je ta človek na svetu postavljen zato, da bo obremenjeno gorel in dogorel pripravljan edinole na spopade; četudi spopade brez pušk. Take, za vsakdanje življenje med ljudmi, v službi, doma, med svojci. In ko se temu zaveš, potem je razumljivo in spoznanje o potrebnosti drugače doživetega Božičnega voščila popolno. Jemljimo ga - to voščilo namreč - vsak po svoje, vendar vsi v želji, da ga dosežemo.
... mir ljudem na zemlji!
M. Brojan
PRAZNIK OTROK V HALI KOMUNALNEGA CENTRA:
Otroška sreča - imenovana Miklavž - po dolgih letih
Odveč je pripovedovati, daje ta prireditev pritegnila v halo Komunalnega centra množico obiskovalcev, saj seje ljudi kar trlo.
Prireditev, h kateri so v največji meri prispevali organizatotji in igralci kulturnega društva Miran Jarc iz Škocjana, je ponudila razkožno sceno...
Za naše predšolske otroke je v hali Komunalnega centra v Domžalah v soboto, 1. 12. 1990 ob 17. uri potekal program, ki je bil vsa povojna leta strogo prepovedan. Prav neverjetno je, kako zelo so se svetile otroške očke, ki so spremljale nastopajoče. Le zakaj so morali biti za otroški praznik - miklavževanje prikrajšani otroci več generacij? Običaj je, da je miklavževanje vezano na dan pred 6. decembrom. Tudi v naši sredini smo se pogovarjali o tem datumu, vendar bi dvorano rabili že kakšen dan pred prireditvijo, saj je treba veliko dela s pripravo odra. če naj bo zadeva res kakovostna. O tem vsekakor največ ve g. Lojze Stržar, ki je vse svoje ideje uresničil na odru.
In ker tisti, ki držijo roko nad halo drugi niso mogli videti vsega. Tretji spo-KC ne želijo prekinitve aktivnosti, ki drsljaj!
redno potekajo v omenjenem prostoru, ,?'“r.Pa ''alJl lah^° Pfvem\ d® >mam je prišlo do spremembe datuma pr,redi-	z ‘Ptdmi tud, drugačne, lepše izkušnje
tve. Tako nismo nikogar prikrajšali za ^ delom programa smo obiskal, tud, izvedbo rednih dejavnosti. Pa vendar... KS Blagovica m obdani, tamkajšnje
Spremenjen datum, ki je bil uradno otroke. Prav vsak otrok se je po prejetju objavljen v Občinskem poročevalcu, je na§ prvi spodrsljaj.
Napako smo skuSali omiliti z objavo na radiu Slovenije. Upam. da je preklic slišala večina domžalskih staršev in da zaradi tega ni bilo preveč otroških solza.
Žal nam je za vsako solzico, ki je spolzela po licu.
Po Domžalah smo pred prazniki nalepili nekaj deset plakatov, ki so vabili na miklavževanje. Kot da jih je vzel sam vrag. nikjer jih ni bilo! Naročili smo nove! Vendar smo bili tokrat previdnejši in jih nalepili šele zadnjo noč.
Slaba obveščenost? Se strinjam. Drugi spodrsljaj... In sama prireditev? Mislim, da je bila super. Bilo je samo preveč ljudi, ki so se hoteli Miklavža in njegovih skoraj dotakniti, saj jih ni bilo mogoče premakniti izpred odra in tako
skromnega darilca usedel nazai naSS! mesto in čakal. Niti en sam ni P?« jji, k vratom, čeprav so prispeli iz diibj hribov, ki niso tako blizu. ^u“1.*|a7 spoštljivo Čakali. Nagrajeni so b'!* ^ datno skladbo, ki bi jo v domčals igrali sami sebi.	,	^
Če potegnem črto pod vsein M ^ jem naše organizacijske naPa. n; bile ugotovim, da so P®« W. Da pajih.^ |jlf
'ali. ai11?
dem. ki so nesebično pomaSa",V|'nili tudi taki. ki so nam pomoč <wK'u ,[ Tudi lem se zahvaljujem! Bogate)**«, za izkušnjo več, ki jo bom v upoštevala.	s,ovenski
clentobj,'
... seveda pa tudi strašnih peklenščkov - parkeljnov ni manjkalo-
Župan na terenu
»V Domžalah nimamo primerne kulturne dvorane,-' je bilo prvo mnenje na županovem obisku namenjenemu vsem trem domžalskim KS in nanj se je potem navezalo kar nekaj prisotnih. Odgovor je treba iskati v sanaciji Glasbene Šole, ki je predvidena, zanjo pa ni denarja, nekje v srednjeročnem planu je tudi lokacija novega doma, podpira se prizadevanja za ureditev letnega gledališča ob Ljubljanski cesti, kjer aktivno društvo Cešmin načrtuje nov kulturni center, ki naj bi bil nekaj več. Vendar tudi v kulturi ne bo šlo brez ekonomskih osnov, brez dogovora o lastništvu, namembnosti in vzdrževanju.
Drobni problemi
Ekonomskih osnov pri izgradnji Deteljice zanesljivo ne bo, bo pa večja prometna varnost, enako tudi pri potrebni ureditvi železniškega podhoda in realizaciji drugih prometnih rešitev. Razširitev in ureditev pokopališča je v programih, enako tudi nadaljnja izgradnja plinovoda, ki naj bi prispevala k čistejšemu zraku, do konca leta 1990 bodo povsod zapeli telefoni, tudi javno razsvetljavo bo potrebno urediti, pa ne le na Poljski cesti, začete so že aktivnosti pri ureditvi mostu v Študi, izvajajo se dela na povezovalni cesti med Virom in Ihanom, velike poplave
menda še ni, probleme pa bodo zanesljivo pomagali reševati tudi privatniki), ni šlo pa tudi brez opozoril v zvezi s komunalno dejavnostjo in siceršnjim razvojem mesta v prihodnje, pri čemer vse prevečkrat upoštevamo le parcialne interese. Skupaj z arhitekti in drugimi strokovnjaki naj se dolgoročno načrtuje razvoj mesta in v tem sklopu skuša poiskati tudi lokacijo za centralno cerkev.
Organiziranost mesta
Sedanja organiziranost v mestu zahteva podrobno analizo, katere osnova naj bi bila boljša povezanost ter več nastopanja Domžal kot mesta. Spremembe bo prinesla
Župan na obisku v domžalskih krajevnih skupnostih.
opozarjajo na nekatere pomanjkljivosti, ki jih doslej nismo odpravili. Kaj bo s številnim prometom na Krakovski cesti, čemu bomo namenili stavbo nekdanjega doma upokojencev v Domžalah, so bila vprašanja. na katera bo treba še odgovoriti.
NI nam vseeno
Domžalčani pa hočejo odločati tudi pri bodočih lokacijah cest, ki naj bi spremenile tudi vhod v Domžale. želijo vedeti, kje, kdaj in do kam avtocesta, kaj bo narejenega, da bodo tudi Domžale imele svojo (dušo«, da bo ohranjen stari del Domžal, kako se bo bodočim rodovom ohranilo zdravo in čisto okolje. Prisotne je zanimalo, kako se bodo vrtci in šole prilagajale novemu evropskemu delovnemu času (pravega interesa med starši
ustava, učili bi se lahko na organiziranosti lokalne samouprave pri naših sosedih, kjer je bistveno preprostejša, pa veliko učinkovitejša. Odborniki se morajo tesneje povezati z okoljem, ki jih je izvolilo, pa več obveščenosti vsem tudi ne bi škodilo, čeprav se iz Občinskega poročevalca marsikaj izve.
Ob zaključku pa še nekaj informacij o predlaganem plebiscitu in kljub ne preveč dobri udeležbi, se je zanimivo srečanje po nekaj več kot 3 urah intenzivnega pogovarjanja sklenilo. Po udeležbi sodeč problemov v Domžalah ni. ali jih pa ne želimo načenjati, kdo bi vedel!
Skupna skrb za Črol graben lutri
Dvorano v Kulturnem domu v Lukovici so dodobra napolnili
občani bližnjih 4 krajevnih skupnosti: največ jih je bilo iz Lukovice, spregovorili so krajani iz prevojske KS, oglasilo se je vodstvo KS Ra-folče, medtem ko iz KS Zlatega polja najbrž ni bilo nikogar - ali pa se ni oglasil. Razgovor, ki ga je v odsotnosti župana, kot poslanec je bil na seji republiške skupščine, vodil Anton Preskar, predsednik Izvršnega sveta SO Domžale, je bil raznovrsten, pester, na trenutke polemičen, skupaj pa bi ga lahko poimenovali tudi skrb za Cmi graben jutri.
Skrb za mladi rod
Da nas skrbi za naš mladi rod, so dokazali na vseh razgovorih. Najmanj eden, v Lukovici pa kar več, sogovornikov je opozorilo na prometno varnost na magistralki pa tudi sicer. Magistralno cesto prečka vsak dan najmanj 300 šolarjev - navadno kljub opozorilom po najbližji poti, pa tudi sicer je označenih prehodov malo, semaforja, podvoza ali nadvoza pa nobenega. Kdaj bo drugače, ni vedel povedati nihče, dobili so le zagotovilo, da je to prioritetna naloga IS SO Domžale, o končnih rezultatih teh prizadevanj odloča z denarci in dovoljenji republika. Enako je z izgradnjo bodoče avtoceste: prebivalci Črnega grabna je ne »marajo«, saj imajo že tako premalo prostora, zato naj se umakne na obrobje in to čimpreje. Danes je že nekaj desetletij prepozno, čez koliko desetletij bo, ne ve pravzaprav nihče. Delež k prometni varnosti bo tudi avtobus, ki naj bi otroke »pobiral« ob šoli, ne pa na postajah, šola in starši pričakujejo razumevanje prevoznika, bumperjev, ki naj nas bo upočasnili, ne dovoljuje zakonodaja, morda bo jutri drugače.
Melioracija, regulacije
Zlasti prisotni kmetovalci in lastniki melioriranih zemljišč niso zadovoljni z delom izvajalcev, tudi rokov se ne držimo, to pa povzroča slabo voljo, neobdelano zemljo, da o sosedskih sporih ne govorimo posebej. Pripomb, predlogov, pobud v zvezi s tem je bilo veliko, uskladili naj bi jih na posebnem sestanku prizadetih krajanov z izvajalci. nadzorno službo in Kmetijsko zadrugo Emono. Sestanek naj bi
bil čimprej, čimpreje pa tudi kon- pomagala kretni posegi, ki bodo omogočili	—*—
kvalitetno obdelavo zemlje.
Čebelarski dom, grad, prostor za prireditve
Imena s katerimi se srečujemo ob vsakem obisku na tem koncu.
Čebelarska zveza poizkuša sredstva za dokončno ureditev »zaklete kraljične« dobiti od republike, če jih od tam ne bo, potem ne vedo, kaj bo, sami denarja namreč nimajo. Predlagajo, da tudi občina razmišlja, kaj bi z čebelarskim domom . Grad se ruši, vremenske ne-prilike mu škodujejo, je velika nevarnost za stotine šolarjev, ki hodijo vsak dan mimo njega in v otroških igrah iščejo skrite zaklade.
Rešitev je njegova sanacija, kjer je problem denar, za silo bi šlo s prestavitvijo poti. Aktivno turistično društvo, ki ga celotna Slovenija pozna po Rokovnjaškem taboru, želi imeti zagotovilo, da lahko organizira prireditev v času, ko mu najbolj ustreza, predlaga najemno pogodbo med lastniki travnika in turističnim društvom.
Razvijamo se...
S krajevnim samoprispevkom so v Lukovici naredili že veliko, tudi sedaj imajo že opravljena zemeljska dela v Trnjavi in na cesti Pre-serje-Bobovnik, enake želje imajo tudi v Sp. Prapročah. Občina bo
pomagala - v okviru možnosti in skupnega p * ^e. Radi bi še dokončanje kana''£ii ril posebej so vsi prisotni opo« .,^1 sanacijo škode po poplava ' stali
na kmetijskih zemljiščih, na ce
drugih objektih).	.. . njo
Posebej je bil izpostavil6"^ blem vzdrževanja cest.	. jt
Cestnega podjetja Wihe P ( bil kratek: denarja za vec,	L*
redijo, ni in če hočejo bo J ^ <f potem več denarja. • • P strinja tudi, da se prome. t ^ bile zacija ne vzdržuje tako , afja)(
treba, ampak drag. moji. denaj^
le za 3 nove znalce...	1
lL Sanacija cestne skakalni^11® jr j sti proti Sp. Prapročam vede ob upoštevanju r'^'\ krajanov, telefoni bodo - P	»od;
aožnost, da v razpra
jtn	so sodelovali	v dvorj^,
izmed 70 prisotnih .j zfltitf polovica, ostali so pos	bj|j (
vali z glavami in ramen' pa tudi ne) “dovoljm	jV,£
polnim informacij, p	p,arsi
bud, od katerih pa s!n0jcset|i tero slišali že vsaJ us!< upamo, da tokrat ne	V-
Državno odlikovanj® Petru Primožiču
Na svečanosti - sprejemu za naša vrhunska alpin'^ gfvin Kara in Janeza Jegliča je predsednik Sob Do"\Hkovan)e; A. Schvvarzbartl podelil tudi visoko državno 1 u dofl6 ORDEN REPUBLIKE z bronastim vencem nase davnemu županu Petru Primožiču.	jjikovanj0 1
Petru Primožiču ob visokem državnem ocm* kreno čestitamo.
odia0

Vino pij iz male steklenice, učenost iz velike.
KlUjakl pregovor

Vabilo
Vabimo vas, da st v nedeljo, M. decembra 1990 udeleille glasovanja na plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije.
Vsa glasovalna mesta (vo-HUa), določena z odločbo o določitvi glasovalnih mest in ob-mo*lj glasovalnih mest v občini bomiale bodo odprta od 7. do 19• m*.
Pravico glasovanja na plebis-rftu Imajo državljani Republike Slovenije ali katerekoli druge rt-^kke, ki Je konstitutivni del ki so dopolnili IS let sta-ro,d in Imajo poslovno sposob-ter imajo stalno prebiva-na območju Republike Slo-pa tudi Jugoslovanski dr-—vljani, ki so se za stalno odseli k kraja svojega stalnega pre-bivalliča in si pridobili novo prebivališče v tujini, pri !"nw Je bilo zadnje stalno pre-volišče pred izselitvijo izJugo-‘‘fvlJt na območju Republike biovtnije.
Občinsko volilna komisija bo J***1 volilcem posredovala va-Tisti, ki vabila eventualno "bodo dobili, noj se kljub temu 'Vasljo na najbližjem glasoval-mestu, s seboj pa naj Imajo "ebnl dokument.
Posebnih primerih, o teh bo-"« obveščeni preko dnevnega ča-Jtya’ ** bo mogoče udeležiti "kanja oz. plebiscita ie pred * decembrom 1990, če bo gla-upravičenec ta dan odso-Občinska volilna komisija ^ opozarja tudi na t. im. mo-volilne odbore, ki bodo glasovanje vsem, ki /tg01" bolezni ali drugih vzro-V nt bi mogli sami priti na _ **o»a/no mesto, kjer so vpi-jtl . v volilni imenik. In bodo x .* glasovati ter bodo svojo bj£P°s,tdovali volilnemu od-
OBČ1NSKA VOLILNA '	KOMISIJA
^■HOVEMSER
^Razmik
^ITORIALHE OBRAMBE:
Sjj	■
S^v°iaSkf *'1*° P°trehno. da bi vojaške. Je v raK,..;!n .c,vi|nozaščitne organiza-obvJ den'okracijah vzbujale po-
'“tefe, 2JPe,n,n' Pa je žal tako, da je n.11’°ša5fj,., 'e voia5'le, polvojaške in se nc 'e inter* orKanizaci)e potreben; ^o'^rb 24 'o Je nujna, da P ^»oženje oboda- osebna integriteta.
S-r v tej smeri storili y^eablianja. glcde opremljanja, tlak ob'ike <t [’aSanja novosti v ra-V»,r'ia'tatede'a- Jji «> že dale zelo Vn nc 0bramKlOb4mskem {labu re l|‘ri,?'!. Prostorski dali veliko P°'
•»Vij, P Ugled in " manevrski struk-'lov* resnost in P°tenc,alno mo« zago-v'“^h. k!"d'10 slarešin. režem-
Sv^ra Slovenr10 vk|jufeni SofiJ0 vse ve«,^,)0 usodnih dneh.
So tob°rožer?ih^r'11 ko' 2am"ek Nnii^hle d“"lb ‘lovenskih sil. ki 0CVolitev B^kkra,,ine Pridobitve %^samosS koi ve približujemo
k i*«^Si ^e& ki)0b°mo k»t
Sil'.da potrehf"arno '2ra2il'- bolj Ni. -p'k> bi nam jeM mo varn°st pred !"j»m.nan' to vari Vol,° PrcPre -Ne m°. da *!n”'labko zagotovi!
kJeritori	,Ud' h0{e' zna
S^ziomfch' zaupamo! Ka-
^dar'' "a svojem..
Na podlagi 7. člena Zakona o plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, štev. 44/90) in 25. člena Zakona o volitvah v skupščini (Uradni list SRS, štev. 42/89 in 5/90 ter Uradni list RS, štev. 10/90) izdaja Občinske volilne komisije Domžale
ODLOČBO
o določitvi glasovalnih mest
v občini Domžale in območjih
glasovalnih mest
za glasovanje oseb, ki imajo splošno volilno pravico, o plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije dne 23. decembra 1990:
1.	Krajevna skupnost Blagovica
GLASOVALNO MESTO 1 - KULTURNI DOM BLAGOVICA Blagovica. Gabrje [»d Špilkom. Golčaj. Jelša, Korpe. Mali Jelnik. Podsmrečje. Prevoje. Prilcsje. Spodnji Petelinjek. Veliki Jelnik. Vcšce, Vranke. Zgornje Loke. Zgornji Petelinjek, Zlatenek;
2.	Krajevna skupnost Češnjice
GLASOVALNO MESTO 2 - OSNOVNA ŠOLA ČEŠNJICE Češnjice. Lipa. Poljane nad Blagovico. Selce;
3.	Krajevna skupnost Dob
GLASOVALNO MESTO 3 - PROSTORI KRAJEVNE SKUPNOSTI DOB Dob. Želodnik;
GLASOVALNO MESTO 4 - PRI PAVLU MARINČKU. Češenik 9, Češenik. Turnše
GLASOVALNO MESTO 5 - JAMARSKI DOM NA GORJUŠI Brezovica pri Dobu. Gorjuša, Laze pri bomžalah. Trojica. Žeje;
4.	Krajevna skupnost Domžale - Slavka Šlandra
GLASOVALNO MESTO 6 - SKUŠ - KOVINARSKA ŠOLA. Ljubljanska 105. Domžale
Domžale: Kamniška c. 7. 11. 12. 13. 14, 16, 18. Levstikova c.. Ljubljanska c. 100. 101, 102. 103. 106, 108. 110, 112, 114. 116, 118, 119a, 120. 124, 126, 128. 130. 131. 132. 134. 135. 136. 138. 140. Ul. Nikola Tesla; Ul. Toneta Tomšiča. Vodopivčeva ul.; GLASOVALNO MESTO 7 - KOMUNALNI CENTER - LIKOVNA GALERIJA Domžale
Domžale: C. talcev 2.4. 5. Lobodova ul.. Titov trg 2. 5. 6. 7. 8. Ul. Ljube Šercerja. Zupančičeva ul.;
GLASOVALNO MESTO 8 - MALA DVORANA KOMUNALNEGA CENTRA - VHOD ZADAJ Domžale: Ljubljanska c. 73. 77. 81. 83, 85, 87. 89. 91. 93. 95. 97. 99;
GLASOVALNO MESTO 9 - DOM UPOKOJENCEV DOMŽALE. C. talcev 7. Domžale Domžale. Cesta talcev 7;
GLASOVALNO MESTO 10 - ZDRAVSTVENI DOM DOMŽALE. Titog trg 2, Domžale
Domžale: C. talcev 12. 17, 17a 18, 19, 19a. 19c. 20. 21. 22, 23. Ul.
Veljska Vlahoviča la. Ib. le. Id, le. 3. 3d. 5, 7, 9, 11; GLASOVALNO MESTO 11 - OSNOVNA ŠOLA ŠLANDROVE BRIGADE DOMŽALE L Domžale Domžale: Šlandrova ul. Ul. Veljka Vlahoviča 2a. 2b, 2c, 2d. 4a, 4b. 4c. 4Č, 4d. 35;
GLASOVALNO MESTO 12 - OSNOVNA ŠOLA ŠLANDROVE BRIGADE DOMŽALE 11. Domžale Domžale: Bistriška ul. 1, la. 2. 3, 3a, 4. 5. 6. 6a. 7. 8, 9, 10, 11. 12,
13.	14. 15. 16. 17. 18. 19. 20, 21. 22. 23. 24. 25. Chvatalova ul., Detelova ul., Ješetova ul.. Kidričeva c., Kraigherjeva ul.. Ljubljanska c. 107. 111. 113, 117. 119. 121, 123. 127. 129. 133. 137. Murnova ul., Rojskac., Scjmiška ,ul.. Ul. 29. novembra. Vegova ul.;
GLASOVALNO MESTO 13 - OSNOVNA ŠOLA JOSIP BROZ TITO DOMŽALE. Domžale
Domžale: Adamičeva ul.. Breznikova ul . Jarčeva ul. 1, 2. 7.12. 13. 18. 23; Kettejeva ul. 13. Koširjeva ul.. Kovičeva ul.. Marokova ul.. Mausarjev trg 5. 11; Petemelova ul. 1. 12. 14, 17, 19. 21; Rozmanova ul., Trdinova c.. Zoranina ul. brez številk 18,19. 20, 21. 22. 23, 24. 25. Rodica. Mavsarjev trg 5;
GLASOVALNO MESTO 14 - SKUS. USNJARSKA ŠOLA. UL talcev 19a, Domžale
Zaboršt: C. padlih borcev. Hauptmanova ul.. Pot kurirjev. Pot za Bistrico. Ul. 3. septembra. Zaboršt 17. 38;
5.	Krajevna skupnost Domžale - Vencelj Perko
GLASOVALNO MESTO 15 - BIFE KIVI, DEPALA VAS Depala vas
GLASOVALNO MESTO 16 - GASILSKI DOM STOB. Domžale Domžale: Koščeva ul.. Krožna c.. Ljubljanska c. od št. 1 do št. 45 ter št. 47 , 49, 49b, 51. 53. 55. Na Zavrteh. Poljska pot. Pot na Pridavko. Stobovska c.. Trubarjeva ul.. Trzinska ul.. Vojkova ul.;
GLASOVALNO MESTO 17 - KNJIŽNICA DOMŽALE. Domžale (vhod zadaj - pri prostorih KS Venclja Perka)
Domžale: Cankarjeva ul. L Ib. 3. Ljubljanska c. 46.48, 52. 54.54a. 59, 61. 61a; Partizanska ul.. Prečna ul.. Tabor 1. 2. 3. 3a. 4. 5. 6. 6a. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 16. 17. 18. Taborska c.. Varškova ul.. Vodovodna c.;
GLASOVALNO MESTO 18 - OSNOVNA ŠOLA VENCLJA PERKA DOMŽALE - STARA STAVBA (vhod z dvorišča) Domžale: Kajuhova c. 6. 7. 8. 9, 10. 11. 12. 13. 14. 15, 16. Kersnikova ul.. Kolodvorska c.. Ljubljanska c. 56. 58. 60, 62. 63. 64. 65, 65a. 66. 67. 67a. 68. Nova ul.. Obrtniška ul.. Prešernova c.. Roška ul . Ul. Ufha Stenovca. Zormanova c. 1.2. 3.4.5.8.9.
11.	12. 13. 14. 15. 16, 17. 24. Železniška c.;
GLASOVALNO MESTO 19 - DELAVSKA UNIVERZA DOMŽALE. Kolodvorska 8. Domžale
Domžale: Kamniška c. 2. 3. 5.5a, 6.8.9.10. 13d. 15. Ljubljanska c. 72. 72a, 76. 76a. 80. 80a, 84. 88, 92. 96. 114a. Masljeva c.;
6.	Krpjevna skupnost Domžale - Simon Jenku
GLASOVALNO MESTO 20 - PROSTORI DRUŠTVA UPOKOJENCEV DOMŽALE. Ul. Simona Jenka 11 Domžale: Cankarjeva ul. 4. 5. 5a. 5b. 5c. 6. 7. 7a. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 13a. 14, 15. 16. Kajuhova c 1.2. 3. 4. 5. Ljubljanska c. 71. Savska c. od št. L do št. 45a in št. 50. Tabor 13. 14. 14. 15a. Ul. Simona Jenka;
GLASOVALNO MESTO 21 - AMD DOMŽALE. Krakovska. Domžale
Domžale: Aškerčeva ul. Brejčeva ul. C. talcev 1. 6. 9. 11, 14, 14a. 15. 16. 16a. Karlovška c.. Kasalova ul.. Kopališka c.. Krakovska c.. Mačkovci. Stranska ul.. Ul. Antonu Skoka. Usnjarska ul.. Vodnikova ul.;
GLASOVALNO MESTO 22. - GASILSKI DOM STUDA. Domžale
Domžale: C. talcev 53a. Radio c.. Savska c. 46, 47. 48. 49. 51. 52. 53, 53a. 54. 55. 57. Študljanska c., šentpavel pri Domžalah;
7.	krajevna skupnost Dragomcjj-Pšata
GLASOVALNO MESTO 23 - OSNOVNA ŠOLA DRAGOMEU Dragomelj. Pšata
H. Krgjcvna skupnost Homec-Nožice
GLASOVALNO MESTO 24 - GASILSKI DOM HOMEC Homec in Nožiče; Bolkova ul.. Gostičeva c., I. ulica. II. ulica. III. ulica. IV. ulica. V. ulica. Vaška pot od št. 28 do št. 37. VII ulica od št. 13 do št. 35. VIII. ul. 4. 5, 6, 7. 8, 9, 10. 12, Grašičeva ul.. Partizanska ul.. Pionirska ul.. Šeskova ul., Preserje pri Radomljah: Vaška pot 28, 29, 32. 34;
9.	Krajevna skupnost Ihan
GLASOVALNO MESTO 25 - OSNOVNA ŠOLA IHAN Brdo. Goričica pri Ihanu. Ihan. Prelog. Selo pri Ihanu; GLASOVALNO MESTO 26 - SAMOSTAN MALA LOKA Bišče, Mala Loka;
10.	Krajevna skupnost Jarše-Rodica
GLASOVALNO MESTO 27 - STARA OSNOVNA ŠOLA SPODNJE JARŠE
Domžale: Jarčeva ul. 3, 4. 5. 6. 8, 9, 10. 11. 15. 16. 20. 21. 22. Kamniška c. 17, Kettejeva ul.. Mausarjev trg 12. Petemelova ul.. Šubljeva ul.. Zoranina ul. 18. 19. 20. 21. 22. 23. 25. Rodica. Dragarjeva ul., Fajfarjeva ul.. Groblje. Kamniška c. 15, 17, Miševa ul.. Perkova ul.. Petrovčeva ui.. Zormanova ul. "18. 19. 20, 21. 22, 23, 25, Slomškova ul.. Spodnje Jarše, Jelovškova ul.. Spodnje Jarše;
GLASOVALNO MESTO 28 - GASILSKI DOM SREDNJE JARŠE
Srednje Jarše, Zgornje Jarše;
11.	Krgjcvna skupnost Krašnja
GLASOVALNO MESTO 29 - OSNOVNA ŠOLA KRAŠNJA Kompolje, Koreno. Krašnja, Spodnje Loke. Žirovše; GLASOVALNO MESTO 30 - PRI IVANU URBANIJU, KRAJNE BRDO 3 Krajne brdo, Vrh nad Krašnjo;
12.	Krajevna skupnost Krtina
GLASOVALNO MESTO 31 - OSNOVNA ŠOLA KRTINA Brezje pri Dobu. Krtina, Studenec pri Krtini, Škocjan. Rača. Račni vrh;
13.	Krajevna skupnost Lukovica
GLASOVALNO MESTO 32 - ZADRUŽNI DOM LUKOVICA Brdo pri Lukovici, Čeplje. Gradišče pri Lukovici, Lukovica pri Domžalah. Preserje pri Lukovici. Spodnje Koseze. Spodnje Pra-preče, Tmjava. Videm pri Lukovici, Zgornje Prapreče;
14.	Krajevna skupnost Mengeš
GLASOVALNO MESTO 33 - GASILSKI DOM TOPOLE Topole;
GLASOVALNO MESTO 34 - OBRTNA ZADRUGE ZORA MENGEŠ
Mengeš: C. Kokrškega odreda, Dragarjev ul.. Gorenjska c.. Jama. Kamniška c.. Kolodvorska c. od št. 1 do št. 20 ter št. 22, 24, 25, 26, 27, Kosmačeva ul.. Koščeva ul., Koželjevo nabrežje. Medvedova ul., Novakova ul.. Osojnikova ul.. Prešernova c.. Strehovčeva ul.,
Sinkova ul., Šlandrova ul.. UL Toma Brejca, Veselovo nabrežje; GLASOVALNO MESTO 35 - DOM POČITKA MENGEŠ Mengeš: Dermastjeva 4, 6, 8, 12. 14. Kolodvorska c. 2a, 2b. 2c, Slamnikarska ul. 20a, 20b, 21a, 21b. 21c, 27, Glavni trg 13, Glavarjeva ul., 13. 13a, 13b, 14. 15.
GLASOVALNO MESTO 36 - KULTURNI DOM MENGEŠ Mengeš: Dermastjeva ul.. Dolinškova ul.. Glavarjeva ul.. Glavni trg, Gorjupova ul., Kersnikova ul.. Keržanovaul.. Kidričeva ul., Lavričeva ul.. Mehletova ul.. Prelovškova ul., Slamnikarska ul. 1, 2, 2a, 3. 4, 5. 6, 7. 8, 9. 9a. 10. 11, 12. 13. 13a, 14, 15, 16, 17. 18.19.20,21, 22,22c. 23, 24. 25, 26. Ul. talcev, Vrhovnikovaul.. Zavrti;
GLASOVALNO MESTO 37 - GLASBENA ŠOLA MENGEŠ I Mengeš: Blejčeva c.. Cankarjeva ul.. Partizanska c.. Proletarska ul.. Stara pot, Trdinov trg, UL vstaje;
GLASOVALNO MESTO 38 - GLASBENA ŠOLA II Mengeš: C. 8. julij. Cesta OF, Glavičeva ul., Jelovškova ul., Liparjeva c., Muljava. Ogrinovo, Pot Rašiške čete, Pristava. Ropretova pot. Škofičeva ul., Tomšičeva e.;
GLASOVALNO MESTO 39 - TRAK MENGEŠ - NOVI OBJEKT
Mengeš: Hribarjeva ul.. Maistrova ul.. Murnova ul., UL dr. Zajca.
Ul. Mengeške skupine, Zadružniška ul., Zoranina ul.; GLASOVALNO MESTO 40 - GASILSKI DOM LOKA PRI MENGŠU
Loka pri Mengšu. Grajska c.. Mušičeva c.. Na gmajni. Na ulicah. Pot na Dobeno, Sleparjeva ul.. Trzinova c.. Dobeno;
15.	Krajevna skupnost Moravče
GLASOVALNO MESTO 41 - PARTIZANSKI DOM MORAVČE
Moravče: Čebulova ul., Detelova c.. Marokova ul.. Partizanska c., Šlandrova c.. Tomanova pot. Trg svobode, Vegova ul.. Pod-stran. Rudnik pri Moravčah, Zalog pri Moravčah. Straža pri Moravčah;
GLASOVALNO MESTO 42 - GOSTILNA NAD LOGOM MO-^ RAVČE
Češnjice pri Moravčah, Drtija. Moravče: C. heroja Vasje. Masljeva c.. Spodnja Dobrava, Zgornja Dobrava;
GLASOVALNO MESTO 43 - PRI URANKARJU. GABRJE 6 Gaberje pod Limbarsko goro. Hrastnik. Limbarska gora. Selce pri Moravčah, Ples Mošenik;
GLASOVALNO MESTO 44 - PRI JOŽETU MARČUNU, NE-GASTRN 16
Negastm. Podstran 9. Pogled. Serjuče. Soteska pri Moravčah. Vinje pri Moravčah;
GLASOVALNO MESTO 45 - GASILSKI DOM KRAŠCE Dole pri Krašcah, Gorica. Imenje. Krašce. Prikrnica;
16.	Knjjevna skupnost Peče
GLASOVALNO MESTO 46 - GASILSKI DOM PEČE Križate, Peče. Ples 8. 9, Podgorica pri Pečah. Pretrž, Zgornje Koseze;
GLASOVALNO MESTO 47 - PRI VALENTINI LAVRINC, GORA PRI PEČAH 16 Gora pri Pečah;
17.	Krajevna skupnost Prescije
GLASOVALNO MESTO 48 - OSNOVNA ŠOLA RADOMEU-SKE ČETE PRESERJE
Preserje pri Radomljah. Bistriška ul., Gajeva ul.. Igriška ul., Kajuhova ul.. Kamniška c.. Levstikova ul.. Pelechova c.. Staretova ul.. Tovarniška ul.. Vaška pot od št. 1 do št. 27a in 28a, VI. ulica, VIL ulica - del št. 1. la. 2, 2a, 3. 5. 7. 8. 9, 10,11, 12. 14, Vlil. ulica št. 1. 2. 3;
18.	Krajevna skupnost Prevoje
GLASOVALNO MESTO 49 - DOM DRUŽBENIH ORGANIZACIJ ŠENTVID
Imovica. Prevalje. Prevoje pri Šentvidu, Šentvid pri Lukovici. Vrba;
19.	Krajevna skupnost Radomlje
GLASOVALNO MESTO 50 - KULTURNI DOM RADOMLJE Hudo št. 1,2, 3.4.5,5a. Sb, 6. 7,8, 9.9a. 10,11,12,13.14. 15,16. 17. 18, 18a. 19, 20, 21. 22. 23. 24. 24a, 25. 30, 31. 32, 33, 34. 35 38, 39. 41. 42. 44. 47, 48. 49. 50. 51, 52. 54, 55, Radomlje; -Bukovčeva c.. Cesta borcev. C. Radomeljske čete št. 1. 2. 3,4. 5. 5a. 6. 7, 8, 9. 10.11.14, 15.17,18. 20. 22, 22a, 22b, 23, 24, 24a, 24b, 24c, 25 . 25a, 26. 27. 28. 28a. 28b. 29. 30. 31, 32a, 33, 34, 35, 35a, 36, 37. 38. 38a. 39. 40a, 40b, 45. 55. 58, 59, 60, 61. Dermastjeva ul., Gregorčičeva ul., Pemetova ul.. Pod hribom. Prečna ul., Prešernova c.. Ravnikarjeva ul., Šlandrova ul.. Trata, Triglavska ul.. Ul. Pirš. J. Luke. Škrjančevo;
20.	Krajevna skupnost Rafolče
GLASOVALNO MESTO 51 - BIFE DOBERŠEK. Rafolče 32 Dupeljne. Rafolče. Straža. Vrhovlje;
21.	Krajevna skupnost Rova
GLASOVALNO MESTO 52 - GASILSKI DOM ROVA Dolenje. Hudo 26, 27. 27a. 28. 29. 36.; Jasen, Kolovec, Radomlje: C. Radomeljske čete št. 40, 41, 42. 43. 44, 44a, 44b, 44c, 46, 48, 49, 49a. 53, 54, 56. 57,; Rova. Zagorica pri Rovah. Žiče;
22.	Krajevna skupnost Trojane
GLASOVALNO MESTO 53 - ZADRUŽNI DOM TROJANE Hribi, Trojane, v Zideh. Zavrh pri Trojanah;
GLASOVALNO MESTO 54 - PRI CIRILU SMRKOLJU. ŠENTOŽBOLT 1
Bršlenovica. Gorenje. Javorje pri Blagovici. Log, Podmilj, Prvine. Suša, Šentožbolt. Učak;
23.	Krajevna skupnost Trzin
GLASOVALNO MESTO 55 - OSNOVNA ŠOLA EDVARD KARDEU TRZIN I
Trzin: Habatova ul., Jemčeva c.. Kmetičeva ul.. Ljubljanska c.. Mengeška c.. Za hribom, Kidričeva c.. Ul. Rašiške čete, Zor-kova ul.. Kratka pot:
GLASOVALNO MESTO 56 - OSNOVNA ŠOLA EDVARD KARDELJ II
Trzin: Mlakarjeva ul.. Lobodova ul.. Partizanska ul., Cankarjeva ul.. Ploščad dr. Tineta Zajca, Rakefova ul.. Ul. 7. julija. Ulica Kamniškega bataljona. Ulica OF. Zupančičeva ul., Bergantova ul., Košakova ul., Pernetova ul . Reboljeva ul., Trdinova ul.. Ul. bratov Kotar, Dobrave, Špruha, Peske, Motnica, Blatnica. Planjava, Brodišče. Gmajna;
24.	Krajevna skupnost Velika vas - Dešen
GLASOVALNO MESTO 57 - DOM DPO VELIKA VAS - DEŠEN
Dešen. Hrib nad Ribčami, Katarija. Spodnji Prekar. Velika vas, Zalog pri Kresnicah, Zgornji Prekar;
25.	Krajevna skupnost TOMA BREJCA VIR
GLASOVALNO MESTO 58 - DELAVSKI DOM VIR Vir, Aljaževa ul.. Bevkova ul.. Borova ul., Bukovčeva ul., od št. L do 20,, Čufarjeva ul., Dvoržakova ul.. Koliška ul.. Litijska ul.. Rožna ul.. Sončna ul., Šaranovičeva c.. Tkalska ul.. Zoisova ul., Podrečje;
GLASOVALNO MESTO 50 - VRTEC DR. IGOR Vir Vir; Bukovčeva ul. od št. 21 do št. 54, Erjavčeva ul., Gubčeva ul., Finžgarjeva ul., Hubadova ul., Ipavčeva ul., Jurčičeva ul.. Kuharjeva ul., Linhartova ul.. Maistrova ul., Nušičeva ul.. Osojna ul.;
GLASOVALNO MESTO 60 - UPRAVA PAPIRNICE KOLIČEVO
Vir; Parmova ul.. Robova ul.. Stritarjeva ul., Šubičeva ul., Tolstojeva ul.. Metelkova ul.. Papirniška ul., Umekova ul., Valvazorjeva ul.. Zrinjskega ul., Žnidaršičeva ul.. Količevo;
26.	Krajevna skupnost Vrhpojje - Zalog
GLASOVALNO MESTO 61 - PISARNA KRAJEVNE SKUPNOSTI NA VRHPOLJU
Spodnja Javorščica, Spodnji Tustanj, STegne, Vrhpolje pri Moravčah. Zgornja Javorščica. Zgornji Tustanj:
GLASOVALNO MESTO 62 - PRI VINKU KEPCU, ZALOG POD TROJICO 7
Dole pod Trojico. Goričica pri Moravčah. Kokošnje. Selo pri Moravčah. Zalog pod Trojico;
27.	Krajevna skupnost Zlato polje
GLASOVALNO MESTO 63 - OSNOVNA ŠOLA ZLATO POLJE
Brezovica pri Zlatem polju, Mala Lašna, Obrše. Podgora pri Zlatem polju. Preserje pri Zlatem polju, Tmovče. Zlato polje.
SKUPŠČINA OBČINE DOMŽALE Občinska volilna komisija Številka: 10800-65/90-9 Datum: 11. 12. 1990
PREDSEDNIK OBČINSKE VOLILNE KOMISIJE Aleš Butala, dipl. pravnik. 1. r.

V bogastvu človeško srce prej otrdi kot jajce v kipeči vodi.

Ludwl£ BOHOTI
ŠESTO SKUPNO ZASEDANJE ZBOROV SKUPŠČINE OBČINE DOMŽALE V DVEH DELIH:
Proračun in vroče teme: rekonstrukcija M-10 in gradnja avtoceste...
Šesta skupna seja odbornikov vseh treh zborov občinske skupščine je bila opravljena v dveh delih. Prvi del v četrtek, 22. novembra 1990 (prekinjena je bila po odboru zaradi nesklepčnosti), drugi del pa je potekal v torek, 4. decembra.
V prvem delu poteka seje so se odborniki največ zadrtali ob osnutku odloka o proračunu občine Domiale za leto 1991.
»Osnutek proračuna sloni na predpostavkah, na nekaterih naših predvidevanjih, ki ni nujno, da se bodo uresničila, saj sedanje razprave in razmišljanja o sistemu financiranja javnih financ praktično vse postavljajo na glavo.« je bila ena od misli Zorana Kramžarja, podpredsednika Izvršnega sveta, ki je delegatom predstavil osnutek proračuna občine Domžale za leto 1991. ob dem pa že takoj lahko zapišemo, da je na nadaljevanju seje Skupščine občine Domžale bil sprejet sklep o začasnem financiranju za začetek leta 1991.
Delegati domžalske skupščine po novem - po zgledu na višjih instancah dajejo soglasja ali izražajo nasprotovanja z zelenimi in rdečimi kartoni. Kdor se vzdrži, pokaže listek peščene barve.
Ker so delegati kompletno gradivo prejeli, je bila uvodna informacija kratka, razprava pa precej daljša. Omenimo nekaj pripomb iz razprave:
KS Ihan je pismeno posredovala pripombo na »komunalni del« proračuna. Anamarija Cerar pa je predstavila stališče Komisije za razvoj podeželja. ki zahteva večjo skrb podeželju in v okviru te predlagala naslednjo prioriteto: zdrava pitna voda. zadovoljiva električna napetost, primeren nivo razvoja telefonije, asfaltiranje cest. kjer naj bi upoštevali načelo, da mora biti asfaltna cesta urejena do 500 oz. 1000 m do posamezne'domačije. Po mnenju komisije se vsa ostala izgradnja infrastrukture lahko sofinancira s sredstvi proračuna šele. ko so uresničene prioritete.
Sploh so imeli največ pripomb delegati Zbora krajevnih skupnosti, v glavnempa so se nanašale na »komunalni« del proračuna. Tako smo slišali pripombe Karla Grada, KS Slavko Šlander. Karla Streharja iz KS Venclja Perka. Janeza Učakarja iz KS Moravče, pa Janeza Cerarja iz KS Radomlje, oglasil se je Marjan Šarc iz KS Rova. svoje mnenje pa je podal tudi France
Gorše, predsednik Družbenopolitičnega zbora naše občine. Ciril Smrkolj, Zbor združenega dela ter Tomaž Štebe in Matjan Cencelj, delegata Družbenopolitičnega zbora so podprli stališča Komisije za podeželje, medtem ko je Peter Primožič razpravljal o problematiki sistema »polnjenja« različnih proračunov, opozoril pa tudi na potrebnost rekonstrukcije Glasbene šole, za kar sredstev v proračunu ni. Za rešitev tega problema se je zavzela tudi Jelka Habjan, delegatka Družbenopolitičnega zbora, ki je ob tem omenila tudi problem tržnice za kmetijske pridelke v Domžalah in ureditev železniškega prehoda v Depali vasi in Domžalah. K razpravi se je prijavila tudi Cveta Zalokar Oražem, Družbenopolitični zbor. ki je opozorila, da se splošni del proračuna povečuje za okoli 130%, medtem ko bo denarja za družbene dejavnosti manj. Predlagala je. da se v proračunu določijo deleži za posamezno družbeno dejavnost, ob fem pa na konkretnem primeru domžalske KNJIŽNICE ponazorila, kako predlagana sredstva ne zagotavljajo več njene samostojnosti. Omenimo še pobudo Matjana Cenclja, Družbenopolitični zbor. da bi v proračunu moral najti svoje mesto tudi Dom na Trojici ter jedrnato izjavo Karla Svetlina, delegata iz KS Vrhpolje-Zalog, ki je rekel: »Indeks za pospeševanje proizvodnje hrane je tako majhen, da če gledam vse ceste, domove, sam ne vem. če bomo kaj rabili, če ne bomo nič jedli...«
Osnutek proračuna za leto 1991 je bil sprejet, posredovan v javno razpravo, že na sami skupščini pa je Anton Preskar, predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Domžale opozoril na nujnost določitve prioritet znotraj posameznih dejavnosti (tudi in predvsem komunale), saj za vse zanesljivo ne bo denarja. Informiral je delegate, da so bili opravljeni razgovori z vsemi vodstvi krajevnih skupnosti, da pa najbrž več kot smo v letu 1990, v letu 1991 ne bo mogoče narediti.
Republiška uprava za ceste je zagotovila kar več svojih sodelavcev, ki so pojasnjevali strokovne odločitve, ki so bile v različnih fazah priprav na rekonstrukcijo ceste M-lo in avtoceste, ki bo tekla skozi občino - že sprejete.
Predočili so nam. da sta na vsej trasi od Ljubljane do Celja najbolj obremenjena odseka Ce-Ije-Vransko ter Domžale-Ljubljana. Dnevni pretok vozil od trzinskega križišča do Ljubljane je tako velik (29.500 vozil dnevno), da presega po obremenjenosti vse odseke v Sloveniji. Nekaj ilustriranih podatkov: v Šempetru je dnevna obremenjenost 16.800 vozil, na Trojanah 8.300, v Blagovici 9.000, v Želodniku 14.400. v Trzinu (Kamničani in Mengšani) paže 29.500.
Seveda se kažeta dve nuji: rekonstrukcija ceste M-lo (še po gradnji avtoceste bo na M-lo dnevno 16.000 vozil), nujna pa je tudi gradnja avtoceste.
Najprej poglejmo magistralko! Ob obstoječi cesti bosta zgrajena še dva pasova začenši na Dobravi.
Glosa:
SI TACUISES...
Stari Latinci so napisali pregovor ali samo misel, ki se v originalu glasi Si tacuises, filozofus mazises... v prevodu bi se reklo, da bi imeli nekoga za filozofa... če bi bil tiho. Nadaljevanje sicer ne piše, vendar... ker pa ni tiho...
Seje vseh treh zborov naše občinske skupščine trajajo po pet. šest in več ur; ko jih prekinjajo na dva dela, vsak izmed njiju traja spet pet. šest in več ur ... Kaj si hočemo: ljudje so prišli do besed, pa govorijo. Vsi! Levi. desni, ta srednji. Veliko in obilno, ne misleč mnogo na to. koliko je od vsega povedanega zrna, koliko plev. Kar jim pade na pamet povedo, mnogi velikokrat hodijo za govorniški pult, od koder ozvočeno ali ne trosijo največkrat neselekcionirane misli...
Žal prevelikokrat tudi take, ki niso v funkciji priprav na odločitve, ki se pripravljajo. In tako minevajo oratorski manevri namenjajoč različno zahtevnim temam neproporcionalno veliko potrošenega časa. Odborniki, ki drugače gledajo na govorniške TIRADE pretirano angažiranih govornikov, nemočno in mnogokrat jezno gledajo na to početje; na le navidez demokratična dejanja, ko gre navsezadnje tudi za neko obliko nasilja. Že sicer dolgi dnevni redi se zaradi vsega omenjenega raztegujejo še bolj. saj po poročilih številnim razpravam sledijo še bolj številne replike. opombe in mnenja, velikokrat porojena iz strankarske trme ter jeznoritega oponiranja.
Tako se zaradi vsega dogaja, da imajo taki možakarji kdaj resnično prav pa se iz jeze do njih in njihovih ravnanj porodi odklonilen odnos - in njihove dobre ideje niso sprejete. Tako je pač! Tudi to je demokracija... Če je pa omenjeno dobro, je to že druga pesem..
M. Brojan
Do Trzina bosta urejena tako. da bosta čimmanj posegla v kmetijska zemljišča. V Trzinu se bosta v križišču priključila na sedanjo makadamsko cesto do Domžal. Stvar je do tu projektno rešena. Od tu naprej pa bo treba še odločitev, kako in kje izsiliti prostor še za dva pasova. Nikakor pa se urejanje problema ne bi nehalo pri bistriškem mostu, saj je ogroženost otrok skozi Vir, Dob. Želodnik. Šentvid zelo velik. Odborniki (Marjan Cencelj) so izrecno zahtevali, da se zadeva urejuje po vsej trasi M-10. Odbornica Cvet* Zalokar Oražem je opozorila na hud krvni davek občanov na Poljski poti, kjer je vsaka hiša praktično že plačala z žrtvijo na cesti to najstrašnejšo dajatev!
Razprava se je razvnela tudi glede nove avtoceste, ki bo vzela 150-200 hektarjev prvovrstne arondirane in na mnogih mestih meliorirane zemlje. Občani naše občine bi želeli varianto trase avtoceste, ki nam manj jemlje (predlog Igorja Lipovška), vendar smo bili soočeni z odločitvijo (prinešena je menda že bila) - kje avtocesta pride iz žalske občine in kje se pri Ljubljani (MALENCE) priključi na ljubljansko omrežje cest.
Praktično je avtocesta skozi občino že določena. očitno so v naši pristojnosti ostale le lepotne odločitve...
Več o teh problemih bomo pisali v prihodnji Številki, kot tudi o »koncesionarskih« zadevah: dimnikarstvu, javni razsvetljavi, vzdrževanju javnih površin, odpadkih. Tudi temo »Kam z odpadki po novem?« prenašamo v objavo v naslednjo številko.
M. Brojan
BP
Župan je sprejel oba naša vrhunska alpinista - Janeza Jegliča in Silva Kara-Poudaril je, daje le s talentom, hotenjem, naporom in s pravilno izbranim cilje«1 moč doseči nekaj takega, kar je vredno.	_
Po sledeh delegatskih vprašanj
KDAJ UREJENA V0D00SKRBA?
Kljub zagotovilom Komunalnega podjetja Domžale vodooskrba v KS Vrhpolje-Zalog še ni urejena. Ob konicah, najčešče ob koncu tedna, v vaseh Vrhpolje. Stegne, Zg. in SP. Tustanj zmanjka vode. v zadnjem času pa celo v Zalogu pod Trojico in v Kokošnjem. Kdaj bo dokončno rešen ta problem, je na 4. skupni seji Skupščine občine Domžale vprašal KAREL SVETLIN, delegat KS Vrhpolje-Zalog.
Odgovor, ki ga je pripravil vodja enote Komu-nalno-stanovanjskega podjetja Domžale TOMO VAVTAR. pojasnjuje, da se naselja in vasi med Češnjicami in Vrhpoljem oskrbujejo z vodo iz vodnega vira Drtija-Straža po napajalnem cevovodu 0 75. Dimenzija cevovoda, ki je premajhna za redno pokrivanje potrošnje in zagotavljanje požarnega sistema, je bila v času gradnje pogojena z dodelitvijo cevi iz mednarodne pomoči občini Domžale. Cev, o kateri je sklepal Odbor za izgradnjo vodovoda, so krajani z lastnim izkopom in zasipom položili v dolžini cca 5 do 6km. K dokončni rešitvi vodooskrbe je podjetje pristopilo v letu 1990, naročeni so projekti za dograditev cevovoda in hidravlični izračun celotnega sistema.
Ugotovljeno je že bilo, da vodni vir Drtija ne zadošča, zato je bilo v letu 1990 že dograjeno dodatno zajetje »Krulc«, to pa bo omogočilo dokončno razrešitev problema pomanjkanja pitne vode na tem območju.
SAMOSTOJNA VETERINARSKA SLUŽBA
JANEZ HRIBAR, delegat Družbenopolitičnega zbora, je na seji skupščine posredoval pobudo o organizaciji samostojne veterinarske službe v občini Domžale, Poglejmo, kaj mu je odgovoril ZORAN KRAMŽAR, sekretar Sekretariata za družbeno planiranje in razvoj naše občine.
^ Prednovoletni mr,
!
ŽIVŽAV v TEN-TEN-u Domžale, od 23* do 30. IX. 1990
f *



I
V	času od 23. 12. do 30. 12. 1990 Teniško prireditveni center TEN TEN Domžale na svojih površinah organizira novoletni sejem in prireditve za otroke. Usposobili bomo tudi drsališče, ki bo namenjeno rekreativnemu drsanju od 9. do 11. ure. od 14. do 16. ure in od 20. do 22. ure. ki bo v odvisnosti od vremena obratovalo celo zimo.
V	nedeljo. 23. 12. 1990 bo ob 14. uri nastop PERISKOPOVCEV z Jocom. Blažko. Rokom. Vladom Kreslinom in ansambli California kid in The Kamn's s prikazom tenisa na ledu. V slučaju slabega vremena bo prireditev ob istem času v hali Komunalnega centra Domžale
Ostale prireditve pa bodo ob vsakem vremenu na lokaciji TEN TEN-a v Domžalah. Vsak dan bo potekal tudi srečolov z bogatimi nagradami.
V	času od 23. 12. do 30. 12. 1990 bo potekal tudi otroški sejem (otroški bolšjak s pričetkom ob 12. uri),
Ob 14. uri bodo vsak dan izmenično tekme rolkarjev in bmx oziroma mountain byke koles z velikim finalom v nedeljo 30. 12. 1990 ob 11. uri. Ob 16. uri se bo vsak dan začel spored za otroke z obiskom dedka Mraza ob 16.30.
V	večernem času pa bo zabava za odrasle na drsališču oziroma okoli njega.
Dedek Mraz ima v svojem koštu tudi veliko presenečenj za vas - otroke: Andreja Šifrerja.
Čudežna polja. Romano Krajnčan, plesni klub Casino, kotalkarsko drsalni klub Domžale, plesno šolo Pandora, glasbeno skupino Molekularni avto z Janijem Kovačičem. WO Stanka Varšek-Lija in tudi druge vrtce, glasbeno šolo Domžale ter še druga presenečenja Vsak dan pa bo Dedek Mraz glede na interes sporočil presenečenje za naslednji dan. Točen dnevni program pa bo objavljen na ponoju pred Veleblagovnico Napredek v Domžalah in v TEN TEN centru.
Vabljeni na prednovoletni ŽIV ŽAV v TEN TEN-u in tudi sami s svojim obiskom pomagajte oblikovati še pestrejši program in vedrejše prednovoletno razpoloženje. Če se ukvarjate s prodajo zanimivih izdelkov, vabljeni na sejemski del prireditve (informacije po \S telefonu 711-049 dopoldne).	TpN jen d. d. Domžale

1

-	Največjo napako smo naredili, ko smo Tita »obsodili« na dosmrtno predsednikovanje. Z državo, v kateri politiki umirajo na položajih, je vedno nekaj hudo narobe.
-	Ni važno, kdo bo v Srbiji zmagal na volitvah - Miloševič ali Draškovič. Programa obeh temeljita na istem - na nacionalni evforiji, ne pa na gospodarskih reformah.
-	V Sloveniji bi lahko-20% družbenega kapitala tako dobilo svojega lastnika, če bi kredite spremenili v delnice.


1
1

l
Predsednik vlade v senci Emil Milan Pintar na obisku v Domžalah. Prireditev je bila v knjižnici.
-	Slovensko gospodarstvo je vredno toliko, da nas lah popoldanski obrtnik iz Milnchena.
-	Jože Mencinger (socialdemokrat v vladi) je * ^j^deratsk* l>*°
pripravil KAPITALDEMOKRATSKI in ne socialdemo	^
» avto«’
-	Jože Pučnik je gotovo bolj suveren, saj se vozi
registracijo.	^ pajvefl'
-	Obljube okoli zaprtja nuklearke so prav gotovo političnih prevar zadnjih volitev.
visoke p010*8
-	Število nesposobnih se v Sloveniji ni povečalo, le na vis	^
so prišli bolj množično.	ki50 84 tik
-	V nečem smo si stranke zelo enakopravne. Karieriste. v0p»
drenjali le v eni in edini stranki, smo si lepo razdelili, p je nekoliko več v Demosu, saj so pač na oblasti.
-	Demos je zastrupljen z nezaupanjem in JTj/nikje1 ^
in to takšnih, ki so živeli pred 30-imi leti in jih	^ ^aj
-	Ta črni so rdeči pod kožo. ta rdeči pa so tudi imeli
črnih misli.	tein- s
P„»s,r r=	^
vsakega čaka čas »bivSega«.
mu ostane za hojo le pol dneva.	^
-	Plebiscit ne more biti ‘Po s'v" oCt^a^fe^ opekli vsi. ali pa z njim vs. skupaj dobll,z^.OSCve,a Zalo**
mn
Mladost je neumnost, ki jo more ozdraviti le starost.
Po veljavnem zakonu o zdravstvenem ^ . na živali mora biti za območje občine .or?anl n;iar-veterinarska dejavnost, oskrba z živili in s ^ nim materialom. To opravlja Veterinarski ljubljanske regije DE Domžale, ki je 'r za. vezan na prostore bivšega Veterinarske* |() voda na Perovem v Kranju, za samostojn v£. vanje in poslovanje DE Domžale pa zar Ijavne zakonodaje trenutno ni možnosti. .{.
Strinjamo se in podpiramo fiobudo in P j0( vanja Kmečke zveze za organizacijo sam veterinarske službe za območje občine D jj. Pobuda naj se posreduje Veterinarske _^j0 vodu ljubljanske regije - Grosuplje, da P 5311) pristopi k reorganizaciji, v tem sklopu P^ve pa je potrebno razrešiti tudi problem 'ajf. deleža občine Domžale v izgradnji v skega objekta na Perovem.
KAKO 00 PITNE VODE OB SUŠI?
Večini naših bralcev je najbrž ntznal’sll;niti določena območja v moravški dolini on ,e obdobjih nimajo pitne vode. Kako resj.?^. probleme, je zanimalo KARLA SVB delegata KS Vrhpolje-Zalog.	i,„nkreu’11
Probleme rešujejo gasilska društva. .^vi' je GD Moravče z dovažanjem pitne -.oah* dualnim koristnikom in v skupne 1 k»r v letu 1990 na tem območju žago ^ci 114.500 litrov vode v rezervoarje n	,oVOjS
(25 voženj po 4.5001). l-,Prav,,fj nredstavni*1 pitne vode mora biti usklajena medpr _
KS. Komunalno-stanovanjskega p II jn ča-
silci zaradi odvzema iz pravega lud	pa-
sovne možnosti prevozov (gasilci opta J1 v0de voze v svojem prostem času). Pomanjkai J se se smatra kot elementarno nezgodo, skupni stroški prevozov po P‘’sehnlh.‘r.nura« refundirajo iz občinskega sklada za ele 4l 40 nezgode, vsi občani pa plačujejo vodoJ| pre)nl< din za cisterno (tj. 4*001). eno polovicoF p, Komunalno-stanovanjsko podjetje. pnpr«' društvo, ki prevoze opravlja. odB°v. rJariataza vil BOGDAN ZUPAN, sekretar Sekrei ljudsko obrambo).
Misli iz pogovora z Emilom Mnano**1 Pintarjem, vodjem vlade v senci i*»
[U I HI JUL___ | poslancem Stranke demokratične
prenove
ie ici?
Arabski pregovor
naša anketa med občani
V letu želim sebi in vam.
Zakaj bi bili mi drugačni, smo sklenili in se napotili med naše krajane z vprašanjem: Kaj vas bo Pommjalo na leto 1990 in česa si telite v letu 1991. Odgovori so bili zanimivi, povezani z aktualno *aanjostjo, z negotovostjo, ki nas spremlja pri prvih korakih v leto 1991, vsem pa je skupna telja po raviu in miru za vse. Preberimo razmišljanja in si zaželimo, da bi se čimveč želja v letu 1991 es>n(ilo, vsem našim sogovornikom pa srečno in hvala!
»rtu
m
ttimniN
"O&u DOB
ANGELA DOLINŠEK iz Dupelln:
Leto. ki nas pravkar zapušča, je bilo leto kot vsa doslej, vedno veliko dela in skrbi, ker pa je bilo tudi zdravje, je kar šlo. V letu 1991 si tako želim predvsem zdravja zase in za vse domače, pa veliko pameti in razumevanja med vsemi, saj bomo s skupnim delom lahko naredili veliko, vsak zase pa bolj malo Želim si miru v svetu. Da ne bi bilo kakšnih večjih nesreč, denarja pa toliko, kot ga rabimo, saj denar ni vse, je še veliko pomembnejšega.
je bilo podobno drugim letom, nič kaj SAkfl se m' ni zgodilo v njem. Z delom v TO-P* *"> zadovoljna, razumemo se. S tem pa je '«le|a	moJa prva želja. rada bi tudi v prihodnje
nasfedn	'n se *eP° razumela s sodelavci. Moja
*99l s.,a ,!ia K- da bi mene pa tudi druge tudi v letu sebi y ™)ala sreča. Te pa brez zdravja ne bo, zato leto tni.n m drugim želim predvsem zdravja, pa da bi 10 varno. brez velikih nesreč si želim.
HENRIK URŠIČ Z Rov:
Leta 1990 se bom posebej spominjal po poplavah in pa po prvem srečanju mladih ansamblov, ki ga je organiziralo naše gasilsko društvo, upam, da bo postalo tradicionalno.
Časi so pač taki. da si človek predvsem želi. da bi bilo delo. skupaj z njim pa služba, da bi brez prevelikega »pompa« preživeli plebiscit, da bi bilo v družini zdravje, v svetu pa mir. osebna želja pa, da bi se starejši sin odločil za pravilno pot na srednjo šolo. Pa resničen korak k evropskemu standardu - za vse nas.
JOŽICA TROJANŠEK iz Mengša:
Leto 1990 mi bo ostalo v spominu predvsem po političnem preobratu, po volitvah predsednika, pa seveda po poplavah, kot jih še ni bilo.
Želim predvsem miru za vse ljudi, čimmanj naravnih nesreč, pa čimveč zdravja. Kot meč se nad vsemi nami pojavlja nezaposlenost, za katero upam. vendar se najbrž ta želja ne bo uresničila, da bi se zmanjšala zlasti med mladimi. Pa da bi postali samostojni, čeprav se zavedam, da je vsak začetek težak in da prvi koraki ne bodo lahki.
FRANC MOHAR z Vira:
Leto 1990 mi bo ostalo v slabem spominu, saj so mi pred očmi predvsem odpuščanja delavcev iz tovarn, prisilni odhodi v pokoj, prisilni dopusti in čakanje na delo. pa tudi nova vlada še ni pokazala prav veliko.
Želim in pričakujem samostojno Slovenijo in izpolnitev obljub, ki so jih dajali tisti, ki so sedaj na oblasti.
Zase in za družino predvsem zdravje, za vse na svetu pa čas brez vojn. v katerem bi bilo veliko razumevanja med vsemi ljudmi.
Leta 1990 se bom sam. najverjetneje pa tudi ostali Gradiščani. najbolj spominjali po zaključku del na cesti skozi vas Gradišče, vsi skupaj pa po tem. da se je v naši KS Lukovica naredilo toliko, kot že dolgo ne.
Želim si. da bi se leto 1990 nadaljevalo kar v leto 1991 tudi na tem področju, saj so krajani z lastnim delom in denarjem že opravili precej zemeljskih del tudi na ostalih cestah, čakajo le še asfalt. Zase. za družino in vse ostale želim predvsem zdravja, saj če bo to, bo tudi vse ostalo.
NEŽKA RIHTAR Iz Doba
Leto 1990 je bilo polno sprememb, tudi v političnem življenju so bile in z vsemi se ne morem strinjati. NOB je zgodovina, na kateri, hoteli ali ne, gradimo tudi današnjo samostojnost Republike Slovenije, zato prepustimo zgodovini, da ga oceni. Sama si želim predvsem zdravja, prijetnih dni v krogu mojih najmlajših sorodnikov, s katerimi vedno poskrbimo za razvedrilo, pa tudi v prihodnje veliko razumevanja med vsemi domačimi, saj človek s skupnimi močmi veliko naredi, sam pa bolj malo.
POLONCA RAVNIKAR S Trojica
Pravzaprav za leto 1990 ne morem reči kaj posebnega. Bilo je podobno prejšnjim, le da je bilo prijetnejše. saj smo v letu 1989 na Trojico dobili asfaltno cesto, ki nam je precej polepšala življenje. Če pa bo do konca letošnjega leta v hiši zazvonil telefon, si bom najbrž leto 1990 zapomnila prav po njem.
Časi, v katerih živimo, niso lahki, zato si zase, za družino pa tudi za vse ostale želim predvsem zdravja in miru. Če bomo živeli v miru, potem bo tudi napredek in z njim povezan razvoj našega kraja.
VBRA VOJSKA
Asfalt
v Cešnjicah
----------------------------
v	bila tistega sobotnega decembrskega jutra, ko
Gornji d\,Ca^ na^ Blagovico odprli asfaltirano cesto oziroma jyQi) e P°v*zave z dolino. (Slika desno zgoraj)
^in	,eJ Priložnosti spregovoril tudi domžalski župan
aP‘SQli\, Lr!WAK/,BAKTL. Več o tej pridobitvi vam bomo $)>t£a Pr,bodnji številki. (Slika spodaj levo)
^plllkAbj/r/^Pri predsednik Sveta krajevne skupnosti Stane °^ctj desn0j ^ ime^ preti ,em tu^' sve?an nagovor. (Slika
Mili bratje Slovenski!
Oh, serčni bratje Slovenski! solze nam po licih derejo, ko pomislimo, da le naša - naša lepa Slovenja je zapušena sirota, in pod starim Jarmom zdihuje.
Naslov in gornji citat sta povzeta iz poziva skupine slovenskih intelektualcev na Dunaju, objavljenega v Kmetijskih in rokodelskih novicah, 12. aprila 1848.
...LETO 1848...
Mnogo se je spremenilo v teh 142 letih...
Tedanji jarem je zamenjal drugi, tega naslednji...
»Naša lepa Slovenja« je bila okupirana iz severa in juga, iz vzhoda in zahoda...
Bila je predmet zdaj enega, zdaj drugega dogovora...
Njena usoda se ni odločala v Celovcu, Trstu ali Ljubljani, ampak na Dunaju in v Parizu, na Jalti in v Beogradu...
Kot »zapušeni siroti« so ji določali naziv in položaj Nemci, Italijani, Madžari, Rusi, Amerikanci, Francozi, Serbi...
»Serčni bratje Slovenski« pa so se v njej počutili zdaj bolj, zdaj manj, nikoli pa popolnoma svobodni...
O, da, tudi umirali so za svojo domovino!
Tisoči...
Njihovo hrepenenje pa se je kopičilo...
...LETO 1990
■ a a
...Hrepenenje se je nakopičilo!
...prišla je pomlad...
...prihaja 23. gruden 1990...
... smo srečna generacija, izpolnjujemo lahko voljo prejšnjih...
...še nikoli nismo bili - BLIŽJE SVOBODI -
ZA VEČNO SVOBODO GRE!
ANTON TOMAŽIČ
KOMUNALNO STANOVANJSKO PODJETJE DOMŽALE:
Še enkrat na temo: »Smo pokopali tudi pieteto?«
r/if-rv.M,
ititi Horni o?. riviiq? .rmHKjutf* rfrnvo*), lob > inlfintfmoji* O fchHJf ocbnc.oj • uriBdutT# elr !	S/' st epeJ-.
V Občinskem poročevalcu št. 14 z dne 22. 11. letos sta gospoda mgr. Tomaž Štebe in Janez Škrlep, dipl. arheolog, objavijapisanje »Smo pokopali tudi pieteto«, kar je namenjeno nam »vrlim komu-nalcem« kot nas nazivata, s tem v zvezi bi radi poved^ltjtftslednje:
nismo odstranili nobenega spomenika, pa tudi groba nismo oddali drugemu najemniktf^betudi so mi-rovalne dobe pote klel. Tisti najemniki, ki jim grob, spomenik, pomenijo živ spomin na umrle svojce, tudi najemnino poravnajo, celo sami hodijo plačevat letne račune, preden jim jih pošljemo. Toda vedno je nekaj takih, ki to kar naprej pozabljajo ali se izgovarjajo na sorodnike, ki so podedovali več, itd.
Ne strinjamo pa se, da zaradi nizkih cen, ki ne ogrožajo poslovanja našega podjetja, ne bi bilo potrebno najemnikov terjati. Res je„ da ni nič našega, vendar smo kljub temu zaenkrat še zadolženi, da urejamo pokopališče in vežice. Redno vzdržujemo vse potke na pokopališču, odvažamo odpadlo cvetje in vence, urejamo zapuščene grobove, kosimo travo pred pokopališčem in okrog vežic, urejamo poti do pokopališča, poleti in pozimi plužimo in posipavamo cesto. To pa je tudi vse, kar zaračunamo in to bo verjetno računal tudi kito drug, ki bi bil po mnenju spoštovanih gospodov bolj uglajen tn kultiviran izvajalec te dejavnosti. % S predlogom o večletni najemnini pa se ne moremo strinjati, vš4j dokler dinar ni stabilen. Tudi cene stroškov se ne bodo smele več let spreminjati, potem pa ne bo problemov za drugačno delo in drugačno zaračunavanje.
Res smo 1. oktobra v 11. številki tega glasila objavili omenjeno obvestilo. ker smo menili, da bomo morda le koga od neplačnikov spodbudili, da to stori, potem ko se na opomine niso odzvali. Lekcijo gospodov, da se pišejo računi, nato opomini in šele nato takšni »zmazki«, smo namreč vzeli že pred mnogimi leti in je v celoti nepotrebna.
Z delom smo pričeli že mnogo prej kot gospoda z javnim delom.
Ni pa prav, da pripisujeta gospoda vsebino »zmazka« avtoriziranim delom vrlih komunalcev.
21. člen Odloka o pokopališkem redu na območju občine Domžale določa, da sme upravljalec tistemu, ki po predhodnem upozorilu ne poravna najemnine, po preteku 6 mesecev od opozorila prekiniti najemno pogodbo in ga hkrati pozvati. da odstrani opremo. Če tega ne stori sam, jo sme odstraniti upravljalec in nepoškodovano hraniti dve leti. nato pa jo lahko proda. Ta barbarizem je torej objavil omenjeni Odlok, po tem ko sta ga sprejela 16. marca 89 Zbor krajevnih skupnosti in Zbor združenega dela.
Pred tem pa je zadevo »zamočil« že republiški zakon o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter urejanju pokopališč Ur. list RS 34/84.
Spoštovanima gospodoma bi radi povedali še to, da doslej še
Norvaiki pregovor
OBČINA RAZPISUJE RAZUČNA DELA:
Kdo bo naš dimnikar, kdo bo vzdrževal razsvetljavo, zelenice, ceste, ulice, parkirišča?
OBČINA DOMŽALE Sekretariat za urejanje prostora in varstvo okoUa
Javni razpis za oddajo del na vzdrževanju javne razsvetljave v občini Domžale
1.	Razpisujemo dela na vzdrževanju javne razsvetljave v Občini Domžale in sicer na urbano naseljenih področjih občine - to so mesto kot Domžale, Vir, Trzin, Mengeš. Rodica - Jarše, Radomlje, Preserje, Dob, Moravče ter naselja, vasi, zaselki s po eno ali več lučmi.
2.	Pravico do vložitve ponudbe imajo:
-	podjetja in delovne organizacije za izvajanje javne razsvetljave, elektro dejavnost, itd.
-	samostojni obrtniki ali zadruge usposobljene za elektro dejavnost s področja javne razsvetljave
3.	Merilo za izbiro najugodnejše ponudbe: komplet-nost. strokovnost, kvaliteta in ekonomičnost opravljanja vzdrževanja javne razsvetljave.
4.	Rok za oddajo ponudbe: 30 dni po objavi natečaja v Občinskem poročevalcu Občine Domžale.
5.	Ponudbi morajo ponudniki predložiti:
-	podjetja in delovne organizacije: potrdila in dokaze o registraciji.
-	samostojni obrtniki, zadruge: fotokopijo obrtnega dovoljenja
-	število delavcev za to področje (minimalno 3 delavci)
-	reference
-	razpolaganje z osnovnimi sredstvi
-	cenik režijskih ur
6.	Pogoji za vrednotenje del pri rednem vzdrževanju javne razsvetljave
-	Zamenjava sijalke po kom
a)	na lesenem drogu
b)	na kovinskem drogu do 7 m
c)	na kovinskem drogu od 7 - 10 m
-	Zamenjava svetilke po kom
a)	na lesenem drogu
b)	na kovinskem drogu do 7 m
c)	na kovinskem drogu od 7 m - 10 m
d)	napeta na žicah čez cesto
-	Zamenjava kandelabra po kom
a)	zamenjava lesenega droga
b)	zamenjava kovinskega kandelabra do 7 m
c)	zamenjava kovinskega kandelabra od 7 m - 10 m
-	Popravilo svetilke z zamenjavo sestavnih delov
a)	pavšal popravila
b)	material po sestavnih delih
-	čiščenje opleska in obnovitev opleska kovinskega kandelabra po kom
a)	kovinski kandelaber do 7 m
b)	kovinski kandelaber od 7 m - 10 m
-	Intervencija v prižigališču po kom
a)	zamenjava varovalk
b)	nastavitev elementov - ure
c)	'nastavitev elementov - svetlobne pege
-	Popravila prižigališča po kom
(v tej postavki mora biti ovrednotenje potni stroški in delovna sredstva z materialom)
Ovrednotiti je:
1)	Letni pavšal za določeno območje - opisno
2)	Mesečni pavšal za določeno območje - opisno
3)	Zaloga materiala za vzdrževanje
4)	Pribitek na nabavo materiala
5)	Garancija pavšala
Osnova za ponudbo je opisna, specifikacija po količini, kvaliteti, krajevni lokaciji in minimalni zahtevi po kvaliteti vzdrževanja po normativih.
Rok za odpravo napak je za naselja, kjer je
-	1000 prebivalcev - 2 dni brez intervencije
-	500 prebivalcev - 5 dni po intervenciji
Ponudnik in izvajalec je dolžan dajati obvezno mesečna poročila o intervencijah in voditi dnevnik vzdrževanja.
Občina Domžale razpolaga s sledečim številom svetil in sicer v urbanih naseljih oziroma mestih KS 2144 luči - svetil, v hribovskih in oddaljenih KS pa skupaj 536 svetil.
Skupaj imamo 144 prižigališč, poleg tega je 60 kom lesenih kandelabrov in 2620 kom železnih kandelabrov.
Ponudbe je izdelati tako pavšalno za mesec dni, kot variantno po enotnih cenah.
Ponudniki naj svoje ponudbe pošljejo na naslov: Občina Domžale - Sekretariat za urejanje prostora in varstvo okolja, Ljubljanska 69, Domžale v zaprtih ovojnicah z napisom »Javni razpis - ne odpiraj!«
cpiZRFTAR-
JANEZ KOVAČ, dipl. ing. arh., I. r.
OBČINA DOMŽALE Sekretariat za urejanje prostora in varstvo okojja
JAVNI RAZPIS ZA ODDAJO DEL NA REDNEM VZDRŽEVANJU ZELENIC V OBČINI DOMŽALE
1.	Predmet javnega razpisa je izvajanje rednega vzdrževanja zelenic in urejanje korit na območju Občine Domžale ali na določenem delu tega območja.
2.	Pravico do vložitve ponudbe imajo:
-	Podjetja, ki se ukvarjajo z urejanjem zelenic ali hortikulturnimi storitvami
-	Zasebni obrtniki, ki imajo prijavljeno obrt
-	Krajevne skupnosti v lastni režiji
3.	Merila za izbiro najugodnejše ponudbe: kompletnost, strokovnost, kvaliteta in ekonomičnost opravljanja te dejavnosti.
4.	Rok za oddajo ponudbe: 30 dni po objavi natečaja v Občinskem poročevalcu Občine Domžale.
5.	Ponudbi morajo ponudniki predložiti dokazila o registraciji, ali obrtni dejavnosti oziroma potrdila krajevne skupnosti.
-	Cenik za opravljanje dejavnosti oziroma storitve
-	Terminski plan opravljanja storitev na posameznem odročju
6.	Področje vzdrževanja zelenic je v Domžalah. Mengšu, Radomljah. Preserju, Dobu, Viru. Moravčah, Trzinu, Jarše-Rodica, Homec-Nožice. Vseh zelenic je skupaj 99.100m!.
Zahteva po vzdrževanju je sledeča:
1.	Redno vzdrževanje zelenic, košenje ter eventualna obnovitev zelenic - košenje na 14 dni
2.	Pobiranje odpadkov iz zelenic
3.	Redno obnavljanje ter okopavanje enoletnic
4.	Obrezovanje grmovnic in drevja
5.	Čiščenje listja v jeseni
BISTVENO HITREJE 00 POSTAVLJENEGA ROKA:
Krti v Kanalu
• • •
Delavci stanovanjsko-komunalnega podjetja so v manj kot polovičnem času od predvidenega praktično z rokami prebili z odpadki, muljem, vejevjem in blatom zamašen kolektor...
Vodna ujma je bila mimo. Soočili smo se z dejstvom, da je nekaj manj kot kilometer kolektorja odneslo, preostalega pa je zamašilo, da je bil prav tako neuporaben. Strojev oz. mehanizacije, s katero bi se lahko lotili odmaševanja kanala ni nikjer v Sloveniji, torej se je bilo treba dela lotiti ročno. Tega sila umazanega, zahtevnega in tudi nevarnega dela so se lotili delavci Stanovanjsko-komunalnega podjetja. Odmaševa-nje kanala, ki v premeru meri 80-100cm so se lotili z rokami. Ponekod ga je bilo zamašenega celo do 75 odstotkov in zlagoma je delo (podnevi in ponoči) napredovalo. Delavci so dobesedno z golimi rokami otistili 60m' materiala V vsej akciji - trajala je nekaj manj kot 8 dni. je sodelovalo ca 40 ljudi - delavcev, strojnikov. šoferjev.
Vsi so se zelo potrudili, da je bilo delo v ekstremno težkih pogojih opravljeno.
Pri tem nikakor ne smemo pozabiti delavcev VGP Hidrotehnik, ki so v prav tako kratkem času zgradili tudi 800 m novega kolektorja. Pri tem velja poudariti. da so ga celo ustrezno vbetonirali
v podlago, hkrati pa izdelali še 50 jaškov.
Veliko število delavcev, tovronjakov in mehanizacije je pripomoglo, da je bil tudi manjkajoči del kolektorja (odnesla ga je reka) pravočasno t. j. pred rokom zgrajen.
Vsem. ki so prispevali k omenjenim uspehom gredo za predčasno usposobitev kolektorja vse čestitke z željo, da bo ekologija Centralne čistilne naprave in vsa ostala potrebna dela na njej vzpostavljena pravočasno. To pa je največji dosežek v ujmi. ki nas je prizadela. Ne smemo si namreč misliti, kaj bi se zgodilo. če bi odplake vseh vrst še naprej nekontrolirano plavale po vodi mimo nas.	g
Delavci stanovanjsko komunalnega podjetja so takole s posebno pripravo čistili zamašene kolektorske cevi.
6.	Odstranjevanje plakatov iz drevja
7.	Postavljanje in odstranjevanje ter obnova sednih plošč v parkih
Ponudbo je izstaviti po enoti oziroma pavšalno za mesec dni variantno, pa tudi čez celo leto.
Ponudniki naj svoje ponudbe pošljejo na naslov: Občina Domžale - Sekretariat za urejanje prostora in varstvo okolja. Ljubljanska 69, Domžale v zaprtih ovojnicah z napisom »Javni razpis - NE ODPIRAJ«
SEKRETAR: Janez KOVAČ, dipl. inž. arh., l.r.
REPUBLIKA SLOVENIJA SKUPŠČINA OBČINE DOMŽALE IZVRŠNI SVET
Zaradi realizcije 2. odstavka 2. člena zakona o dimnikarski službi (Uradni list SRS, št. 16/74) in 1. člena odloka o dimnikarski službi (Uradni vestnik občine Domžale, št. 23/90) Izvršni svet razpisuje
JAVNI RAZPIS
za Izbiro izvajalcev dimnikarske službe na območju občine Domžale
1.	Predmet javnega natečaja: izvajanje dimnikarske službe (čiščenje in pregledovanje kurilnih naprav, dimnih vodov in prezračevalnih naprav; kontrola in meritve dimne ter ostale emisije kurilnih naprav; vodenje razvida kurilnih naprav, dimovodov in prezračevalnih naprav ter kontrolne knjige pregledovanja in čiščenja teh naprav) na območju občine Domžale ali na določenem delu tega območja:
a)	Celotne Domžale na desnem bregu Bistrice in naselja Nožiče, Homec, Preserje, Jarše, Rodica, Za-boršt, Prelog, Ihan, Selo, Goričica, Brdo, Bišče, Mala loka, Dragomelj in Pšata. Kotlovnice v tovarnah: Slovenijales Radomlje. Induplati, Univerzale, Helios - obrat Domžale, Toko, Toko usnjarna in Termit.
b)	Celoten Mengeš, Loka pri Mengšu, Topole, celoten Trzin, Depala vas in Dobeno.
Kotlovnice v tovarnah: Lek, File, Trak, Tamiz, Melodija in SCT Topole.
c)	Domžale na levem bregu Bistrice, Vir, Radomlje z okolico. Dob, Krtina, Moravče z okolico, Prevoje, Lukovica, Krašnja. Blagovica, Trojane in vsa manjša naselja na tem področju. Kotlovnice v tovarnah: He-lios-Oljarna, Tosama, Mojca Lukovica, Helios Količevo in Papirnica Količevo.
2.	Pravico do vložitve ponudbe imajo:
-	dimnikarska podjetja (zasebna in družbena)
-	samostojni dimnikarski obrtniki
-	ponudniki, ki so pri Sekretariatu za družbeno planiranje in razvoj Občine Domžale vložili zahtevo za izdajo obrtnega dovoljenja za samostojnega dimnikarskega obrtnika in izpolnjujejo vse predpisane pogoje za ustanovitev obratovalnice samostojnega dimnikarskega obrtnika.
3.	Merila za izbiro najugodnejše ponudbe: kompletnost. strokovnost, kvaliteta in ekonomičnost opravljanja dimnikarske službe.
4.	Rok za oddajo ponudbe: 30 dni po objavi natečaja v Občinskem poročevalcu občine Domžale.
5.	Ponudbi morajo ponudniki priložiti:
-	dimnikarska podjetja: dokaz o registraciji in izpolnjevanju predpisanih pogojev za opravljanje dimnikarskih storitev; samostojni dimnikarski obrtniki: fotokopijo veljavnega obrtnega dovoljenja; vložniki zahteve za izdajo obrtnega dovoljenja za samostojnega dimni-kraskega obrtnika: potrdilo, da so pri Sekretariatu za družbeno planiranje in razvoj Občine Domžale vložili zahtevo za izdajo obrtnega dovoljenja za samostojnega dimnikarskega obrtnika in. da izpolnjujejo vse predpisane pogoje za ustanovitev obratovalnice samostojnega dimnikarskega obrtnika.
-	navedbo strokovnih kadrov, ki bi opravljali dimnikarsko službo (število zaposlenih, kvalifikacija),
-	dokaz o razpolaganju s poslovnimi prostori, opremo in stroji predpisanimi in potrebnimi za opravljanje dimnikarske službe,
-	navedbo območja na katerem bi opravljali dimnikarsko službo (celotno območje ali del - glede na tč. 1),
-	terminski plan opravljanja dimnikarskih storitev za območje na katerem bi opravljali dimnikarsko službo na osnovi razvida kurilnih naprav, dimovodov in prezračevalnih naprav, ki so zavezane pregledovanju in čiščenju (razvid se dobi na Sekretariatu za družbeno planiranje in razvoj Občine Domžale),
-	cenik dimnikarskih storitev po enotni nomenklaturi dimnikarskih storitev (enotna nomenklatura dimnikarskih storitev cenika se dobi pri Sekretariatu za družbeno planiranje in razvoj Občine Domžale).
Ponudniki naj svoje ponudbe pošljejo na naslov: Občina Domžale, Sekretariat za družbeno planiranje in razvoj. Ljubljanska 69, Domžale v zaprtih ovojnicah s pripisom »javni natečaj za izbiro izvajalcev dimnikarske službe - ne odpiraj«.
O izidu natečaja bodo vsi ponudniki obveščeni v roku 30 dni po poteku roka za oddajo ponudbe.
PREDSEDNIK IS Anton Preskar, dipl. inž. gr., l.r.
OBČINA DOMŽALE Sekretariat za urejanje prostora In varstvo okolja
Javni razpis za oddajo del na rednem vzdrževanju lokalnih cest, ulic, trgov, hodnikov, parkirišč v občini Domžale
1.	Predmet javnega razpisa: izvajanje rednega vzdrževanja lokalnih cest. ulic, trgov, hodnikov na območju Občine Domžale ali na določenem delu tega območja.
2.	Pravico do vložitve ponudbe imajo:
-	podjetja oz. delovne organizacije, ki so usposobljene za izvajanje cestne dejavnosti, kot tudi komunalna podjetja
-	samostojni obrtniki strokovno usposobljeni za dejavnost cestnogradnje ali slične dejavnosti - komunalna dejavnost z razpolaganjem osnovnih sredstev
3.	Merila za izbiro najugodnejše ponudbe: kompletnost, strokovnost, kvaliteta in ekonomičnost opravljanja vzdrževanja cest, ulic, trgov, hodnikov, parkirišč.
4.	Rok za oddajo ponudbe: 30 dni po objavi natečaja v Občinskem poročevalcu Občine Domžale.
5.	Ponudniki morajo priložiti:
-	podjetja in delovne organizacije: dokaz o registra-
-	samostojni obrtniki: fotokopijo obrtnega dovolje-
-	navedbo strokovnih kadrov, ki bi opravljali vzdrževanje cest
-	dokaz o razpolaganju z osnovnimi sredstvi
-	reference
-	cenik f>o enotnih merilih za opravljanje del
Pri rednem zimskem in letnem vzdrževanju je upoštevati - Pravilnik o obnavljanju, rednem vzdrževanju in varstvu cest objavljenih v Uradnem listu SRS št. U-z dne 24. 3. 1988.
-	Zakon o cestah objavljen v Uradnem listu SRS št-2. z dne 22. 1. 1988
-	Normative in standarde za redno vzdrževanje c«81 in objektov.
Letno vzdrževaq)e cest mora vsebovati sledeče
Popravilo - krpanje gramoznih vozišč strojno na km Popravilo - krpanje gramoznih vozišč ročno Gramozenje makadamskih vozišč Popravilo asfaltnih vozišč - kipanje udarnih jam z asfaltom, enota je tona asfalta ali m2 Popravilo mrežastih razpok Popravilo bankin - dostuje, rezanje Košnja trave ob cestišču in vidnostnih trikotnike v križišču
Obsekovanje rastlinja ob cesti, ureditev svetlega profila
Čiščenje in popravilo revizijskih jaškov Čiščenje in [»pravilo požiralnikov in vezne kanahz cije
Čiščenje jarkov ročno
Čiščenje jarkov strojno	v
Čiščenje in vzdrževanje muld, koritnic in izpust
Ureditev in čiščenje odvodnih objektov, ProP*??*°:^e Vzdrževanje opreme ceste, mostne ograje, odboj ograje, smernike, smerne deske, itd.
Čiščenje ceste in čiščenje uvozov, križišč, ročno -
Čiščenje ceste in čiščenje uvozov, križišč, strojno
Redni in občasni pregled ceste z vodenjem dnevnik* pregleda
Čiščenje hodnikov in avtobusnih postajališč Čiščenje parkirnih prostorov m2 Odstranjevanje opreme iz cestišča ali ob njem v proometni znaki, itd.)
Čiščenje in postavljanje smernikov Čiščenje objektov avtobusnih zavetišč Praznjenje koškov za smeti in njihovo jtopravil Popravila avtobusnih zavetišč Čiščenje prometnih znakov Popravilo in zamenjava komplet znakov Pleskanje sredinske črte, črte parkirišč _esce. Pleskanje drugih označb, šola, X, prehode za p označba BUS, itd.
Zimska služba vsebuje sledeče postavke:
1.	Postavljanje - označevanje ceste s snežnim
kjer je potrebno (izven naselij)	pr0ti
2.	Postavljanje polisad - provizorijev - objeaiu r
snežnim zametom	aiom z*
3.	Pripravljanje zabojev s posipnim materialu posip cest na nevarnih odsekih (hodnik, most
P 4. Zagotovitev ročno čiščenje snega na križiščih. P hodnikih, stezah ob avtobusnih postajališčih, ^
5.	Priprava prometne signalizacije za zaP hvejča-
v zimskem času, kakor tudi redno in obvezno	jn
nje - pravočasno v javnih občilih, o zapora neprevoznosti
6.	Redno strojno pluženje cest
7.	Redno posipanje cest proti poledici s soj
8.	Redno posipanje cest z mešanico 1:3
9.	Redno posipanje cest s peskom
10.	Dežurstvo ter pripravljenost
11.	Občasni pregledi cest	tj jtot
Ponudbo je izdelati variantno in sicer po ^ ^pc-
smo jo zgoraj opredelili in pavšalno po km ces' tfebnO števanjem vseh gornjih postavk, katere Je * eCdni-izvesti na km ceste. Pavšal je ovrednotiti za m ^ Na področju lokalnih cest imamo 217,90/Km (fl
tega jih imamo 100,000km moderniziranih vo f#v.
117,907 km makadamskih vozišč. Ceste so taK ^ ^ ninskem, kot tudi hribovitih podrtjih. Sezn urejg-lahko dobi pri Občini Domžale - Sekretariat trg0y nje prostora in varstvo okolja. Na P°dro^uk m deluin imamo 120,000km cest. ulic v vsem ravnmsk sicer od Domžal. Trzina, Mengša Radomelj- Na (Cjn Nožič. Preserij. Vira. Rodice Doba, Mort' ^ oStalo področju 40 km makadamskih ulic ali ces
80 km asfaltnih površin.	občino D0"1'
Ponudba se lahko pripravi za celotno Žale ali za posamezni predel občine- na naslov_ Ponudniki naj svoje ponudbe ^ • pt0*ior*n\'
Občina Domžale - Sekretariat za urejan^e p	voj
varstvo okolja, Ljubljanska hg^Domžale^ 0gplpjJ£
nicah z zapisom »JAVNI RAZPIS	f
Janez KOVAČ, dipl- ing -
KOSOVEL
O
iz naših krajevnih skupnosti • iz naših krajevnih skupnosti • iz naših
KOMUNALNO STANOVANJSKO PODJETJE DOMŽALE
V14. številki Občinskega poročevalca je Mio objavljeno mnenje dveh občanov pod naslovom: Kako naj deluje naša komunala?
Za to številko glasila občine Domtale sta se občana res potrudila, ker pa s tem pisanjem zavajata občane z neresničnimi podatki w Postavljata podpis samega gospoda župana na laž, želimo s tem Ogovorom pojasniti nekaj stvari.
Kal govori Odlok 0 organiziranju lavnega Podjetja
V Ur. vestniku Občine Domžale st' 6., z dne 13. 3. letos je bil pojavljen Odlok o organiziranju Javnega podjetja Komunalno stanovanjskega podjetja Domžele in *pilok o organiziranju javnega po-njetja Centralna čistilna naprava •Jomžale Kamnik, ki je bivšemu ‘komunalnemu podjetju z dvema ^eljnima organizacijama naložil . “0; dneh sprejetje Statuta v obeh Javnih podjetjih, ter v 90 dneh od prejetja Odloka prevzeti stano-. ai)jsko in energetsko dejavnost, ki v° a6 tedai Ovajal Razvojni za-°d Domžale. Pripravili smo sta-te jn jih oddali ustanovitelju v re-enzijo in pridobitev soglasja obema aktoma. Za izdajo mne-|.J® srno zaprosili do 28. 5., da bi J, , o Pripombe uskladili na Zboru oeiavcev. ki je mnenje, pobude in P edloge sprememb usklajeval na °J' seji 29. 5. Ker pripomb ni “■‘o. so delavci na referendumu 30. jelf Več'no 8'asov o*33 statuta spre-
^ gre za »pogojno«...
.	10. smo prejeli Sklep o so-
j-ki Statutoma obeh javnih po-°Uneknga je ^Prejela Skupščina vsi.v. e Domžale na skupni seji
skk 2bProv 18- 6- 199°- oba St, Pi J6 podpisal predsednik teh ^f,ne obiinc Domiale in iz zo,n ep°V n' razviden noben »po-^Jno potrjen status« in torej s tem zujemo poskus zavajanja jav-
nosti obeh avtoijev pisanja, »kako naj deluje komunala«. Ni nam namreč znano, kako naj bi izgledalo »pogojno« soglasje k statutu, saj registrsko sodišče z njim ne bi imelo kaj početi.
Če bi gospoda občana enkrat ali dvakrat prebrala Odlok o organiziranju podjetja, bi jima postalo jasno, da še zdaleč ni vse tako preprosto, kot se zdi njima. Vsaj to bi ugotovila, da vse tiste dejavnosti, ki jih navajata, da bi jih morali izvajati, tudi opravljamo. Naše podjetje namreč strogo ločeno vodi poslovanje dejavnosti posebnega pomena. To so dejavnosti, za katere je ustanovitelj sprejel Odlok o organiziranju javnega podjetja, in so:
-	oskrba z vodo
-	odvajanje odpadnih in padavinskih vod
-	javna higijena (odvoz in deponiranje odpadkov)
-	oskrba naselij s toplotno energijo
-	upravljanje in gospodarjenje s stanovanji, stanovanjskimi hišami in poslovnimi prostori v družbeni lasti.
V odloku pa je tudi navedeno, da smemo poleg dejavnosti posebnega pomena opravljati še druge dejavnosti, to so:
-	urejanje in vzdrževanje ulic, trgov, cest mestnega značaja vključno z zimsko cestno službo (za kar že vsa leta sklepamo pogodbe o količini in obsegu del),
-	urejanje pokopališč in pogrebno dejavnost,
-	proizvodnja dolomitnega drobljenca.
ljubljanska banka
Ljubljanska banka Banka Domžale d.d.
Domžale
H°dV/J!0MUMLA OBRESTNIH mer ljubljanske banke WHKE DOMŽALE D.D.. DOMŽALE:
čedalje bolj se splača varčevati...
^dinarsko poslovanje
^STahv,
vneVaP“«'ed vezav» nad 1 mcsec veX"ad Mesece
Vežava nad i3mesecev Vcžava nad ll mesecev
Stara letna obrestna mera
Nova
obrestna mera od 1. 12. 1990
8
15
25
28
32
35
37
10
20
30
32
35
38
40
POSEBNA PONUDBA
Nen
vezani depoziti nad zneskom 10.000,00 din
30
35
40
42
vezani depoziti nad zneskom 500.000.00 din
i§^Amescce
u8°dnih'ohr» .V*5CI° ,ud' ciev'zne prihranke ~ ®9nke CS» ni'^ merub- Informacije v vsel Domžale d. d.. Domžale
..»v nad 3 mesece po vseh ekspoziturah LB
LB - Banka Domžale d. d. Oddelek poslovanja z občani
-	gradbena dela (gradnja vodovodov, kanalizacij, itd.).
Vsa ta dela, razen pogrebnih opravil, opravljamo na osnovi pridobljenih del in razpisov in jih izvajamo le takrat, kadar smo najugodnejši ponudnik.
V	podjetju vodimo ločen obračun za vsako enoto dejavnosti posebnega pomena. Na tak način poslujemo že najmanj 11 let, vsa poročila o poslovanju pa je prejemal Izvršni svet občine Domžale in Skupščina SIKCES do lanskega leta, sedaj pa to prejema Sekretariat za urejanje prostora in varstvo okolja in drugi.
V	ilustracijo očitku, da ustanovitelj nima zadostnega vpogleda v poslovanje naj povemo, da so devetmesečno poslovanje obravnavali:
-	Odbor za spremljanje komunalne, cestne in energetske dejavnosti v občini Domžale
-	Odbor za spremljanje stanovanjske dejavnosti občine Domžale
-	Nadzorni odbor
-	Izvršni svet ustanovitelja
-	Delavski svet javnega podjetja,
torej kar široka javna obravnava, kjer je imel vsak možnost vpogleda v poslovanje, saj je o tem prejel obširno poročilo, dodatno pa je lahko vprašal, kar ga je zanimalo.
Kako |e s profltnostlo?
V	7. čl. Odloka nam je naloženo organizirati profitne enote za vse nekomunalne dejavnosti, kar smo tudi storili in dokler se te enote same »preživijo«, jih bomo ohranjali, že zaradi delovnih mest delavcev, ki to delo opravljajo dvajset in več let. Profitne enote pa so tudi obračunsko vodene povsem ločeno in samo sum avtorjev sestavka je mnogo premalo, da računi niso čisti in da morda kdo koga preživlja. Ko pa se bo spremenil odlok, po katerem javno podjetje ne bo smelo opravljati nobene druge nekomunalne dejavnosti in se bodo gradnje in kamnolom izločile v samostojno podjetje pa želimo gospodoma povedati samo to, da Skupščine občine v tej dejavnosti nima vloženega nobenega kapitala in najbrž ne bo mogla biti lastnik delnic, ki bi jih prodala za sanacijo »ekoloških bomb«.
Razreševanje te problematike bo moralo biti drugačno, saj delavci, ki so s svojim delom ustvarili kapital te dejavnosti, niso dolžni reševati tega, kar vsem ostalim ni uspelo. S tem mislimo inšpekcije in neustrezno kaznovalno politiko.
Pa še nekaj o finančni garanciji ustanovitelja, ki daje dolžan plačevati nekaj, v kar nima vpogleda in zagotovljene možnosti kontrole. Ustanovitelj je na osnovi odloka dolžan kriti samo izgubo v dejavnostih posebnega pomena, ki bi nastala zaradi znižanja predlagane
cene storitvam in nič vel. Tudi bojazni, da bi ustanovitelj moral vračati dolgove javnetga podjetja, ki jih sploh nima, je povsem neutemeljena in avtorja rožljata po časopisu s takimi podatki samo zato, da bi občani dobili vtis, da to podjetje ne posluje v redu in da v taki obliki ni sposobno opravljati dejavnosti.
NI ga bilo na selo...
Eden od avtorjev je bil s strani ustanovitelja imenovan v nadzorni odbor, ki ima pravico in dolžnost nadzirati poslovanje. Na sejo je bil vabljen, poslano mu je bilo vse gradivo o poslovanju za letošnjih devet mesecev, vendar se seje ni udeležil. Pa bi se je moral, bi bil vsaj neposredno v samem zloglasnem podjetju informiran o vsem, kar ga zanima. Morda potem ne bi mogel trditi, da občina nima vpogleda. To občino namreč predstavlja tudi on in s svojim ravnanjem ne bi metal slabo luč na ostale člane nadzornega odbora, ki so se potrudili in žrtvovali svoj čas, da so gradivo proučili in se o njem tudi izrekli. Oba pa sta bila tudi imenovana v Komisijo za pregled statutov in na njihovo usklajenost z Odlokom, vendar se eden seje 29. 6. letos ni mogel udeležiti čeprav je bila že ta sklicana šele na tisti dan, ko je javno podjetje na registrsko sodišče predložilo vse dokumente za vpis vključno z odloki in obema statutoma, vendar pa se je gospod potrudil in po tem 9. julija oddal »svoje« pripombe na statut (doslej samo na statut Komulano stanovanjskega podjetja, še vedno pa ne na statut Centralne čistilne naprave). Na usklajevalnem sestanku. kjer smo skušali dokazati, da je postopke in način predpisal zvezni zakon o podjetjih in na tej osnovi tudi Odlok in nato še mi s statutom, je obrazložitev zavrnil, da bo takoj sprožil postopek za razveljavitev Zveznega zakona o podjetjih, ker, da je nevzdržno, da delavci odločajo o statusu podjetja. No, gospodu naj povemo, da z razveljavitvijo zakona ne bo nič, saj je tudi Skupščina republike Slovenije 8. novembra letos sprejela Odlok o soglasju k omenjenemu zakonu.
S tem hočemo povedati, da smo vsi dolžni spoštovati neke podlage, ki so resda bolj ali manj izvirne, vendar naj ob tej priliki ponovno povemo, da zakonodaja ni logika, ampak ljudska tvorba neke norme.
Podpiramo pobudo...
Želja obeh gospodov, da uredita nov način zbiranja odpadkov je resda hvalevredna in jo v celoti podpiramo. Morda bi začeli v Mengšu, saj menimo, da je Krajevna skupnost tisto mesto, kjer se naj predlog izoblikuje, naj se pripravi dokumentacija - kataster o vrsti in količini odpadkov v KS,
Radomlje v prednovoletnem času zaživijo mnogo pred Božičem v obilju lučk in okraskov.
Za praznike polepšane Radomlje
• ••
V	Radomljah je za to polepšano podobo kraja najbolj zaslužen elektrotehnik Franc Rojc s svojima sinovoma in drugimi zaposlenimi. Tako Radomlje krasijo že deset let. V začetku so to počenjali kar na svoje stroške, pozneje pa sta priskočila na pomoč krajevna skupnost in Turistično društvo Radomlje. Slednje ima z novoletno okrasitvijo veliko dela, saj središče Radomelj okrasi s smrečicami, kar lepo dopolnjuje barvasto osvetlitev.
Pohvaaliti je treba tudi koliške Budničarje, ki za novo leto že dolgo krasijo svojo smreko. Prava posebnost pa je velika smreka ob tovarni Tosama na Viru. Ta z več sto barvastimi žarnicami razveseljuje voznike severovzhodnega dela Slovenskega cestnega križa. Zato zaslužijo pohvalo tudi prizadevni kulturniki v Tosami. Domžale in Mengeš sta v tem času iz leta v leto bolj pisano pobarvana.
V	glavnem pri olepšavanju posamezne hiše ali celo vasi ni nujen samo denar, večkrat sta bolj potrebna navdušenje in dobra volja, predvsem pa srčnost. Povsod, kjer so Slovenci še pripravljeni kaj narediti za izven svoje hiše, smo na take navdušence lahko ponosni. Ponavadi so taki pridneži včlanjeni v turističnih društvih, ki so ponekod malo manj, drugod pa bolj delovna. Človeka vredno življenje pa v prostem času ni samo ob polni mizi, ob radiu in televiziji. Kulturno bivanje je tudi okrog hiše in v širši okolici.
nato se naj k sodelovanju pozove zbiralce surovin, ki bodo na mestu, ki jih bo določila KS postavili zabojnike za selektivno zbiranje odpadkov, komunala pa bo nato odpeljala samo tisto, kar ni bilo industriji vrnjeno kot surovine morda bo teh odpadkov še manj kot v Lenartu. Ko pri nas ne bo več potrebnih toliko vozil in delavcev kot sedaj, se bomo ustrezno organizirali. Toda nekje je treba začeti in komu-nalci smo prvi za tak pristop, saj tak način zbiranja odpadkov tudi ne bi ogrožal okolja v takšni meri, še posebej, če bo poskrbljeno tudi za to, da vsak proizvajalec naravi škodljivih odpadkov posrkbi tudi za končno dispozicijo le-teh (odpadno olje, akumulatorji, embalaža fungicidov, insekticidov, itd., vseh strupov in kemikalij, ki jih uporablja industrija). Toda takšen način zahteva široko akcijo obveščanja in vzgoje na vseh, da se bomo tudi pri kulturi odnosa do narave zgledovali po Evropi, kjer ta kultura raste z otroki, ko so še v plenicah. Zaenkrat pa so te zadeve urejene z odlokom občine, ki določa javno podjetje za odvoz in dispozicijo odpadkov, kot izvajalca dejavnosti in občane, ki so dolžni v tipske smetnjake odlagati smeti in plačevati stroške za to delo. Pobude za spremembe načina dela so na ustanovitelju ali skozi skupščinske pobude občanov. Bosta prevzela pobudo?
$8 vedno smo v pristojnosti občino...
K neizpolnjenemu upanju? ki ga gospoda izražata v preambuli Članka, da bosta lahko hitro »uredila« komunalo naj dodamo, da trenutno občani še ne urejajo podjetij, še posebej ne javnih. To je pristojnost občine kot ustanovitelja, kajti poseben družbeni pomen se ne kaže v tem, da lahko takšno podjetje »ureja« vsak, kdor si to zamisli, ampak v tem, da je izvajalec takšne dejavnosti dolžan vedno in ob vsakem času zagotavljati kontinuiteto teh dejavnosti ter tako zagotoviti uporabnikom tiste dobrine, ki so pomembne za vse občane.
Spoštovana gospoda želimo opomniti, da je s strani ustanovitelja zadolžen za komunalno stanovanjsko gospodarstvo g. M. Kar-lovšek, dipl. inž. arh., ki je svoje delo odgovorno prevzel, ravno tako tudi vodenje nadzornega odbora, zato bo najbolje, da to stori tudi g. J. Škrlep. Pa še s pisanjem mu ne bo treba zapravljati časa. Vse uporabnike naših storitev pa potolažimo, da bomo Še naprej sodelovali z njimi po najboljših močeh, njihove konstruktivne kritike pa smo vselej veseli.
Op:	Mednaslove smo dodali
v uredništvu	- ■
RAZMIŠLJANJE:
Svetloba - del našega življenja
Človeško bivanje se kol mavrica vzpenja med Soncem, ki je podlaga za telesno življenje in Duhom, ki je osnova za duhovno življenje. Obe le svetlobi, obe le luči nas spremljala ves čas, od rojstva do smrti. Ko dojenček spregleda in začne zaznavati svet okoli sebe, so materine oči prva luč, ki ga začne voditi v življenje.
Cerkev in Šola mu kot dečku ali deklici odkrivata luč Duha. Slovenski pesnik Oton Župančič nam je naštel različne luči. Seveda je ena najlepših in nazadnje najbolj čustvenih utripajoči plamenček sveče, ki nam gori ob naši zadnji zemeljski uri.
Koliko slave ljudje pojejo naši veliki in mogočni luči Soncu. Kako romantična je ponočna Lunina svetloba. V kakšno pomoč nam je ogenj; la veliki prijatelj človeka - spremljal ga je že od pradavnih dob.
Z novimi časi prihajajo nove luči. V hišah naših prastaršev in staršev so si svetili še z gorečimi trskami In leščerbami. Danes v Sloveniji težko najdemo hišo, v kateri še ni praktične, ekonomične in vsestranskso uporabne svetlobe, pa še toplota povrhu.
Kako lepo je bilo v naših mladih letih v cerkvah, kadar je gorela samo večna luč - še prava večna luč. Utripajoč plamenček v oljenki je metal po stenah in na strop medlo svetlobo. Sence so komaj zaznavno migotale. Vse je spominjalo na skrivnostno življenje v cerkvi. Otroci smo si lažje predstavljali duhovni svet. Danes pa je v večini cerkva za večno luč žal samo električna žarnica, ki pa vsaj nekajkrat na leto za nekaj minut ugasne. Nobenega utripanja več, samo mrtva bela ali rdeča svetloba.
Bližajo se božični prazniki. Lepo je, da se je spet pojavilo javno miklavževanje, ki otrokom
olepša njihov idilični svet. Tako se dodatno posvetimo predvsem predšolskim otrokom. Saj je na deželi, kamor lahko prištevamo vso našo občino, v tem času še vse premalo prireditev za otroke. Božične in novoletne okrasitve v naših krajih vsebujejo pravo zimsko - praznično razpoloženje. Že nekaj barvastih žarnic za štirinajst dni ali mesec hišo zvečer kar romantično polepša. Večja in seveda bolj zahtevna je okrasitev, ko prizadevni elektrikarji ta barvasta čuda za otroške oči napeljejo tudi čez cesto, ali pa so to svetleče se zvezde na trgovinski stavbi, ki krasijo radomeljsko križišče.
Po Župančiču pa naj omenim še posebno luč, to je besedo. Tudi naš časopis naj bi kot skupek besed svetil v novo leto in v prihodnost. Trudili se bomo, da bi bilo tako...
FRANCE CERAR
Prava naslada ni v tem, da najdeš resnico, temveč, da
• ^	• v v v
jo isces.
Do toplega doma je še daleč
Spontani organizacijski odbor humanitarne akcije v Mengšu za poplav-*je,,ce	Foto: P. Kompare
DIREKTNA MENGEŠKA POMOČ POPLAVUENCEM
»Dokler ne vidiš, ne začutiš
*
m v
Kljub temu, da smo za nesrečneie v Zgornjesavinjski dolini dali dvodnevni zaslužek in zbirali tudi preko Rdečega križa, šole in še kje, so se v mengeški krajevni skupnosti odločili krajani pomagati tudi neposredno, brez posrednika, ljudem, ki so najbolj potrebni prve pomoči. Pobuda je prišla s strani študentke prava Andreje Burja z Glavnega trga. Pri iskanju pobiralcev prispevkov ji je pomagala Ema Kunstelj, akciji pa sta stala ob strani tudi Janez Škerlep in Janez Per, glavna krajevna moža. Nekaj podrobnosti o dobrodelni akciji Mengšanov mi je natresla Andreja Burja kot glavna pri tem akciji kar sama.
Mlada Andtej* si je zamislila akcijo tako, da je mengeško krajevno skupnost razdelila na dvajset delov. Pridobiti je morala torej 40 krajanov, ki so bili pripravljeni pobirati denar za poplavljence po hišah. To opravilo je vzelo pravzaprav največ časa, kar poldrugi teden, sama akcija pa je potekala en vikend s podaljškom.
Odziv na akcijo - kljub drugim oblikam darovanja - je bil presenetljivo dober. Za poplavljence v Zgornjesavinjski dolini je darovalo denar kar 819 dobrotnikov, skupaj pa je bilo nabranega 187.217 dinarjev in 20 ameriških dolarjev. Torej skoraj 27 tisoč nemških mark, če preračunamo vanje.
»Občutek po pobiranju po hišah je bil v resnici lep. Skoraj nikjer niso zaprli vrat in nas odslovili. Tako sem spoznala, da je moja po-
buda prišla ob pravem času in da je pri ljudeh naletela na odprta srca. Nekoliko slabše so se odzvali nanjo le prebivalci blokov, tu in tam smo bili razočarani nad kakšnim asocialnim posameznikom, v celoti vzeto pa sem bila pozitivno presenečena,« pravi Andreja in dodaja, da je bilo med darovalci veliko takih, ki so darovali po 500 din, nekateri pa tudi po tisoč in dva tisoč.
Preko krajevne skupnosti Luče, s pomočjo župnika Jožeta Grač-narja iz Luč in Mengšana Franca Grčarja je Andreja potem dobila natančnejše podatke, komu bi namenili konkretno pomoč in za kakšno potrebo. Na praznik republike so se odpravili oddati pomoč trem prizadetim v poplavah poleg Andreje, obeh Janezov še Marjan Brojan, Peter Nastran, Francka Jankovič in Polona Kompare, ki je tudi poskrbela za slike.
Najprej so se ustavili v Malih Braslovčah pri Branki in Dušanu Pergerjevima, ki imata novo hišo, povodenj jima jo je zalila do prve plošče, večino pohištva jima je voda odnesla, v bistvu imata vse uničeno. Branka je po rodu iz Loke, zato je bila tu pomoč - 60 tisoč dinarjev - oddana na željo Ločanov.
Kot drugi so pomagali Milki Zamernik s Strmeča, snažilki, mati dveh otrok, samohranilki, ki doslej ni dobila niti dinarja pomoči od nikoder. Plaz ji je hišo dobesedno zasul, voda ji je marsikaj odnesla, v razpoki hiše pa se je naselilo polno kač. Milka je sama nemočna in pričakuje, da ji bo kdo pomagal tudi z delom.
Kot tretjemu pa so oddali denar Jožetu in Stanku Brezniku s Krnice, ki imata hišo pod jezom, voda jo je zalila dva metra nad streho, vse imajo uničeno, povodenj jim je odnesla tudi deset prašičev s kmetije, dva konja in eno kravo. Prav tu je izgubila življenje 94-letna ne-pokretna teta.
Nabrani denar je mengeška skupina torej razdelila na tri dele in vsem naštetim dala približno tretjino.
»Ko smo si razdejanje ogledali od blizu, so bili naši občutki grozni. Zdi se nam, da je vlada
v širšem pomenu besede zatajila, kajti večina ni dobila na začetku decembra še nobene pomoči, ljudje so nemočni, otopeli, ne morejo dojeti, da so jih drugi v glavnem pustili na cedilu. Dokler ne vidiš, ne začutiš... Menim, da bi morali podobno akcijo spomladi ponoviti, kajti vsa naša pomoč je kaplja v morje, takšno razdejanje je videti na samem mestu,« pravi Andreja Burja, kljub vsemu notranje potešena, da je lahko skupaj s prizadevnimi Mengšani pomagala vsaj trem družinam prebroditi nekaj najhujših dni pred zimo.
Namen je bil dober, denar je prišel v prave roke, vsem darovalcem iskrena hvala! To bi bilo lahko kratko sporočilo mengeške spontane akcije pomoči poplavljencem, verjetno pa res ne bi bilo narobe, če bi akcijo čez nekaj časa ponovili, s pripombo, da bi se vanjo aktivno vključili tudi tisti, ki so zdaj stali ob strani in da bi segli v žepe nekoliko globlje vsi tisti, ki imajo kaj več, na solidarnost z ljudmi brez strehe pa niti ne pomislijo. V Zgomjesavinj-ski dolini pa je še vedno veliko družin brez strehe nad glavo, brez obleke, brez tople peči, tako rekoč pozabljeni od drugih ljudi upajo, da niso sami na svetu pred mrzlo zimo.
Ivan Sivec
RK IZ MORAVČ ZA POPLAVLJENCE
Obljuba dela dolg
V času od 10. do 15. novembra 1990 so aktivisti Rdečega križa iz Moravč organizirali akcijo zbiranja prostovoljnih prispevkov za poplavljence, v kateri je 33 aktivistov skupaj zbralo 80.000 din (80 starih milijard).
Želja krajanov je bila, da se poiščejo ogrožene družine in se jim izroči denar, zato so Franc Brate, predsednik društva, Lojzka Kos, Ivan Urankar in Slavka Pustotnik, aktivisti društva, 23. novembra 1990 obiskali Ljubno. Prevoz jim je z veliko razumevanja omogočil vodja splošne službe dr. Pevec. Občinska organizacija Rdečega križa pa je ob pomoči Štaba za civilno zaščito v Ljubnem priporočila 8 ogroženih družin. Ustavili so se v OŠ v Ljubnem, kjer jim je o posledicah
Zahvala
Krajevna organizacija Rdečega križa Moravče se zahvaljuje tistim krajanom Krajevne skupnosti Moravče, ki ste darovali prostovoljne prispevke za poplavljence.
OBVEŠČAMO VAS, DA SMO AKTIVISTI RK V TA NAMEN ZBRALI VELIK ZNESEK, TO JE 80.000,00 din.
Denar smo izročili osebno ogroženim družinam, kot smo se dogovorili. KRAJEVNA ORGANIZACIJA RDE-ČEGA KRIŽA MORAVČE PREDSEDNIK: FRANC BRATE
poplav spregovoril ravnatelj, temu pa je sledilo srečanje z družinami, v katerem je Slavka Pustotnik, tajnica RK in patronažna sestra iz Moravč dejala:
»Prišli smo aktivisti Krajevne organizacije Rdečega križa Moravče, da izpolnimo veliko željo naših krajanov, ta pa je, da vas osebno obiščemo.
Nesreča, ki ste jo utipeli, je globoko pretresla vse nas. Naša KS je hribovito območje, ki leži 15 km od Domžal v smeri proti Zagorju.
Vendar ni samo to, da smo prinesli denar, naš namen. PRINESLI SMO VAM SRCE IZ MORAVŠKE DOLINE, KI SOČUSTVUJE Z VAMI. Želimo vam stisniti roko v znak prijateljstva in izročiti humani prispe-
Srečen sl, če veš, da v nesreči nisi sam
l. november je dan mrtvih, letos pa je ta praznik premaknil svoj poudarek, tako, da smo bolj mislili na žive. Ko sva bila podpisana na pogrebu stare mame v Čakovcu, sva osupla zvedela, da sva dobila v stanovanjsko hišo obisk naravne katastrofe: bila je uničena vsa ozimnica, vse orodje, lesena obloga, zamrzovalna skrinja, pralni stroj, razlilo se je vse olje in tako dalje. To je bil prvi šok ob najinem prihodu domov, ki pa se je »dopolnil« naslednji dan - takrat sva namreč šele videla pravo katastrofo. Na tem mestu se prisrčno zahvaljujeva najprej Gasilskemu društvu Dragomelj-Pšata, vsem znanim in neznanim reševalcem, zlasti sosedom, prijateljem in znancem..., ker se zaradi zbeganosti vsem osebno niti zahvaliti nisva mogla. Dalje velja najina zahvala DO A vtoser-vls za razumevanje pri izostanku z dela ter za moralno in materialno podporo. Prav posebno, Izbrano zahvalo pa dolgujeva delodajalki Andreji Oreški ter njenemu možu Milanu za vsestransko pomoč, sorodnikoma Lojzetu in Jožetu ter prijateljema Štefanu in njegovi ženi Brigiti.
V teh težkih kriznih časih, ko naša domovina s težavo dobiva svojo podobo, je še posebej prijeten občutek, da živiš med ljudmi, ki nekaj dajo na prijateljske sosedske odnose, v tej zvezi želiva izreči svojo globoko zahvalo Bogdani, Veroniki, Berti in Dragu.
Še enkrat vsem imenovanim in neimenovanim ter vsakemu posebej prisrčna hvala v upanju, da na tak način ne bova morala nikdar in nikomur vrniti dobrote.
Franci in Helena Kokalj, Bišče 17a
vek v višini 80.000,00, ki smo ga zbrali aktivisti RK. Naš namen zbiranja prispevkov je bil: ZA VAŠE OSEBNE POTREBE. Tako vsaki družini darujemo po 10.000,00 din.
Obenem vam vsi skupaj želimo, da bi se vaše življenje čim prej normaliziralo in da bi v novih ali obnovljenih domovih čim prej normalno zaživeli.
Naj nas še naprej veže prijateljstvo in dobrosrčnost naših ljudi. Krajani KS Moravče vam pošiljajo prisrčne pozdrave z željo, da bi se podobna nesreča nikoli več ne zgodila. To pa vam izrekam tudi sama, kot patronažna sestra na tem terenu.«
Družine so hvaležno sprejele zbrana sredstva, ki jim jih je izročil predsednik Franc Brate. To je bilo ganljivo, nepozabno. Posamezniki so jim orisali svoja doživljanja grozot ob poplavi, zapisali si tudi naslove družin, ki so jim pomagali. Tudi fotografirali so se. Skupaj z gospodom Mermolom iz Štaba za CZ so si ogledali razdejanje Ljubnega in se zadovoljni, ker je akcija uspela, vrnili domov.
Pomagal! smo poplavljencem
Na TV smo videli hude poplave, ki so ljudem v Ljubnem vse odnesle. Na naši šoli smo zbrali precej denarja.
Z Aljo in odraslimi sva se z gasilskim kombijem odpeljala v Ljubno. Pot je bila dolga. V Ljubnem je Savinja podrla dva mostova, vojaki pa so jim zgradili novega, železnega, pobarvanega s temnozeleno barvo. Savinja je visoka skoraj do mostu. Spodžrla in odnesla je tudi ceste. Tu smo videli 4 podrte hiše. Odrasli so se pogovarjali s poplavljene! in jim dali denar. Namesto nove hiše je kup kamenja. stara pa je napol podrta. Odpeljali smo se tudi v Luče, Ljubnica je podrla most. Blizu se je sprožil plaz. Videli smo še dve podrti hiši. Cesta je sedaj makadamska, prejšnjo je čisto odneslo.
Vesel sem, da smo pomagali poplavljencem. Upam. da otroci ne jokajo več.
MARKO LIMBEK - 2.b OŠ Radomeljske čete
0RČINSKA ORGANIZACIJA RDEČEGA KRIŽA DOMŽALE
Naša humanost ni le v besedah
• ••
Poročilo o zbranih finančnih in materialnih sredstvih za poplavljene v Zgornji Savinjski dolini
KO RK Zlato polje
KO RK Peče KO RK Dragomelj Pšata KO RK Jarše Rodica KO RK Vrhpolje Zalog KO RK Krašnja KO RK Mengeš KO RK Vir KO RK Prevoje KO RK Blagovica KO RK Trzin
MLADI ČLANI RK NA OŠ Ihan
Radomlje
JBT Domžale
Olge Avbelj
Janko Kersnik Brdo
Sindikat delavcev OŠ JBT Domžale
Občani posamezniki na ŽR RK
SKUPAJ
3.150,00 din
11.000.	.00 din
34.820.00	din
30.000.	00 din
18.990.00	din
26.312.00	din
55.220.00	din
26.220.00	din
40.800.00	din
23.950.00	din
58.900.00	din
3.150.00	din
1.920.00	dm
21.815.00	din
1.702.00	dm
7.500.00	dm 2.000.00 dm
4.200.00	din
369.947,00 din
OBČANI KS Krašnja, Kompolje, Koreno, Vrh, Krajne brdo in mladi člani RK OŠ Krašnja so darovali poleg denar) 26.312,00 din tudi 400 kg krompirja, ki smo oddali družin GALJOT iz KAMNIKA, ki je bila močno prizadeta v popia'
Iz vse občine so občani darovali oblačila, obutev, posteljnino in pohištvo. Ponudili so nam tudi spalnico, štedilnike in drug material, vendar organizacija RK nima primernega skladis za hrambo. Iz poplavljenih območij pa so nas prosili, da , pomoči trenutno ne potrebujejo, vendar jo bodo prevz kasneje, ko bodo sanirali bivališča.
MEDIVAK ARSENIJEVIČ je preko organizacije RK.P" slala v Celjsko bolnišnico za 14.260,80 din medicinskih pfp močkov.
Gospod KORITNIK nam je daroval 70 parov copat.
Prejeli smo poročila iz OS Radomlje, da so zbrali sr(-cls ‘ v višini 25.460,00 din in jih prenakazali prizadetim v P°Pla'' „ Iz OŠ Trzin so del sredstev nakazali v OS Luče, del sredste p v Celjsko bolnišnico. OŠ Mengeš je zbrala 14.830,00 din. Ki jih osebno predali OŠ Ljubno.	x„ctim
Zbrana sredstva v višini 320.400,00 din smo razdelili družinam v Ljubnem in šestim družinam v Lučah.
V LJUBNEM:
JUVAN Ignac, Ljubno 8a KRANJC Alojz in Magda, Terl PREDOVNIK Fanika, Ljubno 5 KUMPREJ Jana, Ljubno 7 ZAGRADIŠNIK Franc, Ljubno 9 BAČUN Milena, Ljubno 14a
26.700,00 din 26.700,00 din 26.700,00 din 26.700,00 din 26.700,00 din
26.700,00 dm
26.700,00 dm
26.700,00 dm 26-700.00 dm
26.700,00 dm 26.700,00 dm 26.700,00 dm
V LUČAH:
BREZNIK Marija, Luče 14 BREZNIK Jože, Krnica 63 BREZNIK Stanko, Krnica 63a VERDEL Frančiška, Podveža 32 KLADNIK Franc, Podveža 54 POLANŠEK Ana in Ivan, Podveža 31
Preostala sredstva pa smo nakazali družini iRO,v!^fsko ČRNE PRI KAMNIKU, ki ji je plaz poškodoval stano hišo, zgrajeno v letu 1989, da so se morali izseliti. . aijuje
Občinska organizacija Rdečega križa Domžale se z“ ^0do vsem za darovano pomoč. Na ta način zbrana sreds |aV. omogočila hitrejše reševanje in odpravljanje posledic pv’__
Zbirali smo denar za poplavljence
Pretreseni smrt v prvih novembrskih dneh spremljsii o ,e o katastrofalnih poplavah v Zgornji Savinjski dolini. • jzadcti; nam ljudje, ki so bili ob tej naravni nesreči kakorkoli I ^ tak0j Člani RK ter nekaterih drugih organizacij v naši otr „ v|c|juč*n! pričeli z akcijo za pomoč	prizadetim. V to akcijo	smo	prec«)
tudi mladi člani	RK po	šolah. Vsi skupaj smo	7bral’	^loČ'11'
denarja. Da bi prišla naša pomoč res v prave roke. smo	0 ,n
da bo zbrani denar odpeljala posebna delegacija kar v J()bijn5|ii Luče. Nekatere KS so denar odpeljale kar same.	H,o-
dclcgaciji pa smo bili Franci Zabret. Brane Kosmač, bte^ gK vat. Marjan Gorza, Boža Požar in jaz kot predstavnica |. ^ 5, Na pot smo sc odpeljali v ponedeljek. 3. 12. JLjDrej smo ^ poplavljene kraje. Voda je naredila veliko škode. JP jcnarn . ustavili v Ljubnem, kjer smo šestim družinam	oVarj*
pomoč. Sprejeli	so nas	zelo prisrčno ter sc z	nam	D	podab]'
o tistih groznih	dneh.	Ustavili smo sc tudi	_	_	odpeli.;
učencem nekaj parov telovadnih copat. Nato *, |cpo spte)6 . naprej v Luče. Tu je bilo še huje. V KS »o "as zelo D’d in po Najprej so nam zavrteli videofilm o Lučah Prc’jb0|j se nn poplavah. Tudi tu smo dali denar šestim družmam^Naj ^ vscga-smilila Štcfančkova mama. Marija Breznik, ki je os	ljUdi>.
rešila si je samo življenje. Zdaj živi pri tuji	ganjen?*'ijj0
Vsi ljudje so nam bili hvaležni za pomoč mareikdoodg ^ po mogel govoriti, marsikomu so se zasolzile oče Naj. J . sVoj
zime in težko čakajo pomlad ko bodo začel, popra Ji	ah
domove. Obljubili smo jim, da jim honV ' sn(Kjinjskc s,r L pomagati. Takrat bodo potreboval, opremo in ge P^ Jkj smoJ Tudi šolarjem v Lučah smo podarih coP! l;- ' j v sp»'I’,n preživeli v l.jubnem in Lučah. nam bo £ dolgo osta
Vesela sem. da smo lahko pomagahtem	Kr^

Izogibajte se kozla od spredaj, konja od zadaj, zlega človeka pa od vseh strani.
Ruski pregovor
$0
dve desetletji simfoničnega orkestra
DOMŽALE-KAMNIK:
Veliki orkester majhnih občin
Vsa leta vodi ta edinstveni instrumentalni sestav predvsem kot dirigent, pa tudi kot avtor in aranžer prof. Tomaž Habe
Letos mineva dvajset let, odkar je iz instrumentov Simfoničnega pestra Domiale-Kamnik pod vodstvom dirigenta prof. Tomaža oabeta izzvenel eden prvih novoletnih koncertov v Sloveniji nas-y°h. V vseh teh delih je orkester s svojim igranjem navduševal ne e domače občinstvo, temveč tudi publiko po vsej Sloveniji. Ob nieni so se' kot solisti predstavljali številni najvidnejši slovenski Poustvarjalci: violinista Tomaž Lorene in Monika Skalar, violist "jde Kose, violončelist Stanko Demšar, hornista Jože Falout in pel Bradač, trobentarji Anton Grčar, Stanko Arnold in Stanko toprotnik, oboist Matej Šarc, pozavnist Emil Spruk ter vokalni ■ sti Olga Gracelj, Zlata Ognjanovič, Jurij Reja, Ladko Korošec "• Le mnogi drugi.
jam, ki nas vsako leto popeljejo v lepa novoletna praznovanja, v domžalski hali 26. decembra 1990. Dan kasneje - t.j. 27. decembra 1990 pa bo novoletni koncert še v Mengšu.
Ko se ob jubileju dirigentu in redkim amaterskim glasbenikom. ki vsa leta vztrajajo v orkestru. spomin vrne na tisti decembrski večer v letu 1970. so ob-
čutki ob opravljenem kulturnem poslanstvu lepi. Naj jim glasba in njena govorica srca in za srce še dolgo vrača vloženo delo. trud, napor in ljubezen. Ko se bodo letos spet zaslišali prvi nastopajoči akordi znane Haydnove ure, ki vsa leta sklene koncertno doživetje, bomo vedeli: »Naš orkester gre v tretje desetletje...«
M.BROJAN
Dvajset let je v obstoju takega vnvmibla dolga doba. V svojem let k m scs,avu ie orkester v teh let' nas,°Pal pretežno na novo-ni*1 koncertih, sicer pa je letno as,opi| (predvsem v manjših ko-I 0rnih sestavih) 18-19 krat na
ao.
V
^ enem letu je orkester pod oustvoH, svojega dirigenta na-udiral skoraj tri celovečerne !n ?rame' kar govori o resnem kontinuiranem delu in pristopu.
Vrnimo se k novoletnim kon P° katerih je orkester JOolj znan, pa tudi njegovi ecerti so v prednovoletnem ra?U	obiskani. Ves čas.
en morda prvih dveh let. je ester na teh koncertih izvajal avn° glasbo, prežeto z nostal-mmi občutki, glasbo, posebej ture'00 23 u*u’ 'n opremo litera-CVee' 8Wsbo iz musiclov. skladbe - Pa ,utl1 glasbo do-afth avtorjev, kakršno je veli-
sanT" pnspeval Tomaž Habe
Pri zagotavljanju obveznega deleža domačih avtorjev so vsakič želeli poudariti drugega avtorja. jubilej, aktualnost, ki jih čas vedno prinaša. Pri pripravi in izvedbi koncertnih programov so sodelovali v tem času različni zbori. 5 let je sodeloval kamniški SANTEMUS. nato 10 let mengeški mešani pevski zbor DKD Svoboda, letos pa so sestavili priložnostnega za jubilej. Zato so ga tudi poimenovali 1UB1LUS.
Kar zadeva pripravo besedil, so Tomažu Habetu v 20 letih pomagali Jože Vozny. Milan Marinčič, Tone Ptičar. Danica Simšič. Nataša Dolenc in druge napovedovalke.
Pod pokroviteljstvom občine Domžale in ZKO se bo ob letošnjem novem letu simfonični orkester Domžale-Kamnik predstavil za jubilej trikrat. Najprej bo zaigral na koncertu s plesom Kamničanom in sicer 22. decembra v kamniški športni hali. Na novoletnih koncertih pa bomo najprej prisluhnili lepim melodi-
osnovna Sola josipa broza mA, domžale
Da življenje ne bo neznosno
Vsi se še dobro spominjamo, kaj je bilo prvega novembra, ko so Slovenijo prizadele poplave. Marsikdo je čez noč ostal brez strehe nad glavo in marsikomu je čez noč voda odnesla vse, za kar se je celo življenje mučil in delal.
Ker smo tudi na naši šoli začutili to veliko stisko ljudi na poplavljenih območjih, smo se odločili, da bomo naredili akcijo zbiranja denarja za poplavljence. Tej akciji smo se pridružili tako učenci, ki smo se odpovedali sladkarijam, kot tudi delavci šole.
Nesebično smo prispevali denar, kajti v takih primerih človek ne more ostati zaprtih oči. S pomočjo vseh smo skupno zbrali 23.810,00 din. S to vsoto denarja smo le delno pripomogli k popravljanju škode.
Upamo, da si bodo ljudje kmalu spet lepo uredili življenje, čeprav jim bo ostal na te dni grenak spomin, ki ga ne bo mogoče izbrisati.
Alenka Gotar, 7. a
ROMANA ŠPENDE, NEODVISNI DNEVNIK
Jaz in Domžale v letu 90
od Jn^a Se ne ^om komu zamerila (bržkone sem se komu že), bom lahko pravilno rok a svoi odnos do Domžal, mi bodo morda očitali prestrogo sodbo ali pisanje »v bjvjVlca. ~ takšne in podobne misli so se mi podile po glavi, ko me je poklical nar 1~a iV^ ^vragsigavedi ob teh spremembah) urednik občinskega glasila in mi Up° 1 zapis o mojih pogledih na Domžale v letu 1990. Prav, pa poskusimo, vendar ki rn' 8osPod urednik, da se mi boš za trud zahvalil s kakšnim dinarjem honorarja, enda ni najbolj trdna točka Poročevalca.
Pravi-10 Smo že pri denarju (Pri njem se. lt0r Vse začne in neha), moram vseka-Vori Padati, da najbolj zanimivi pogo-^m z n* menoi in m°j'm kolegom Jane-Prav . a’ ^dar sc pač vidiva, potekajo «ah	oziroma o novinarskih pla-
jaz 2a ldlVa Pa ne ravno veliko, saj sem po^na nasprotnica sestankov, sej in Ve( ur*110 >>scdelk«, na katerih ljudje po se zai Pr®ndcvajo eno in isto. oglašajo pa rados, °a lahko sli5ii° sv°j 8las- Kakšna skc ohi> 3 Vse *ela 'n *e,a dačene domžal-08lasitiane' k‘ so končno dobili priložnost Hva|a K-.*6 v občinskem parlamentu. nc udelp?U’ ^a se skupščinskih sej strogo Poslanc; ZllJem\ kajti slišala sem. da so Poznih	za razpravljanje tja do
bi $i0 v ‘Ccrnih ali prvih nočnih ur. Pa če H°ja se k° Za ve!*ke’ načelne zadeve...
1)0 začH, u do delegatje že naučili, ko jih Ha. „a zadnja plat. čeprav ,.. SC,m tak°j zajadrala v politiko.
Pohtične « oh ni bil m°j namen. Ampak Prvcm m Prt'm1cmbc so bile letos pač na 'balce težv U dom*a!skih dogajanj. Kar niega žurv„° SSm se Poslovila od prejš-jVa Zelo V 3 Petra Pfinto^iča. s katerim donižaisitiv^0 sodelovala. Nova postava 'talce stroo Vodilnih mož Pa deluje kar Us,heritv,m0 m njlhoVl smeli načrti sledijo aaP°vcdanimCpubl'ilcef!a Demosa. Kljub 0Paziti Da,m sPreniembam le-teh Še ni pa se vlečejo stari grehi in
napake. Saj jih skoraj ni treba naštevati - dobsko odlagališče, hotel, grad Krum-perk in še kaj. Nova metla dobro pometa, pravi rek, ampak je že tako, da ni mogoče vsega »počistiti« naenkrat, pa še slabo ni vse.
Ko človek primerja Domžale z drugimi občinami, si ne more kaj, da ne bi ugotovil. kako se njenim prebivalcem kar dobro godi. In tudi v letu 90 je šlo brez zelo velikih pretresov. Seveda so težave v podjetjih, vse več ljudi je brez službe, pada življenjska raven, po drugi strani pa cve-tejo zasebna podjetja in rastejo obratovalnice v trzinski obrtni coni. In avtomobili švigajo iz Domžal do Ljubljane ter nazaj. Potem pa ljudje »jamrajo«, da imajo pločevine vrh glave in da končno že hočejo avtocesto za Celje - pa še sami delajo gnečo. Ekološko zavedno se je treba voziti z avtobusom ali vlakom, kot to počne zgoraj podpisana novinarka, ki mimogrede rečeno, nima vozniškega izpita. Priti do Domžal ni problem, kam dlje pa že. in tedaj nastopi slabša polovica s svojimi šoferskimi sposobnostmi. In ko že omenjam ekologijo, je med zadnjimi bum novicami gotovo tista o čudnem vonju v Domžalah, ki se menda širi s Količevega. Ubogi Domžalčani. ki jih že tako bombardirata čistilna naprava in farma prašičkov, zdaj pa še ta kisel smrad - in
ubogi Jože Lenič, ki mora pri izvršnem svetu iskati odgovor, kaj to je.
Prav, prav. gospod urednik, že končujem, saj bosta tu kmalu dve tipkani strani, ki si mi ju naročil. Pa sem se komajda ogrela. Skratka, v Domžalah mi je kar prijetno in rada prihajam v goste. Mislim, da je občina veliko dosegla in da so lahko njeni prebivalci zadovoljni, ker imajo skoraj vse. Želje so pa vedno... Veliko uspeha in srečno vam želim v novem letu, dragi Domžalčani. Želim si, da bi se še naprej dobro razumeli med seboj, če pa imate težave, me lahko pokličete v uredništvo Dnevnika, pa se bomo pogovorili. Vso srečo tudi Poročevalcu (s starim ali novim uredništvom), ki je zame, brez pretiravanja, najboljše občinsko glasilo, kar jih poznam. Da le ne bi postala preveč topa njegova kritična ost. Srečno in uspešno 1991!
OD 160 LETNICI PISATEUEVEGA ROJSTVA
Spomin na velikega Mengšana
Zveza kulturnih organizacij občine Domžale ter DKD Svoboda Mengeš sta ob 160. letnici rojstva Janeza Trdine pripravila spominski večer. To priložnost so izrabili tudi za to, da so nekaterim prizadevnim kulturnim delavcem občine podelili priznanje ZKO.
V	uvodni besedi o Janezu Trdini je spregovoril urednik Občinskega poročevalca Matjaž Brojan. Če v kratkem povzamemo njegovo besedo: Janez Trdina ni le imeniten pripovednik, ves prevzet zgolj z etnografskimi elementi krajev, koder je potekala njegova življenjska pot, pač pa nam skozi svoje tekste pove lahko še kaj več...
V	kulturnem sporedu sta nastopila mešani pevski zbor Svobode Mengeš pod vodstvom Matevža Goršiča ter komorni orkester Domžale-Kamnik pod vodstvom Tomaža Habeta. Z zanimivim izborom Trdinovih tekstov ter z različnimi informacijami o delu in življenju velikega Mengšana sta večer povezovala Polona Rozman in Tone Ptičar.
Na prireditvi so podelili tudi priznanja ZKO Domžale, ki sta jih prizadevnim kulturnim delavcem vročila Slavko Pišek in Matjaž Repnik. Priznanja ZKO Domžale za leto 1989 so prejeli:
Francka PAČNIK - članica KD Vrhpolje za organizacijsko in vsebinsko delo ter prispevek pri društvenih prireditvah in mentorstvo šolskega kulturnega društva.
Milan MOČILNIKAR - za več
letno aktivnost v Pihalni godbi Moravče, požrtvovalno organizacijsko delo v upravnem odboru in predsednikovanje godbi.
Slavko PIŠEK - za tehnično in operativno delo pp prireditvah v Mengšu, posebno še v okviru DKD Svoboda kjer ima že vrsto let na skrbi scenske efekte,
Anica KEPEC - dolgoletna,
uspešna članica KD Franc Bukovec z Vira za njen prispevek pri društvenih aktivnosti in pomoč pri organizaciji prireditev.
Vera BEGUŠ - že tri desetletja pripravlja, spodbuja, organizira tn tudi režira predstave za šolo, kraj in v KD Fran Maselj - Podlimbar-ski iz Krašnje. Z velikim veseljem in sposobnostjo vsestranske organizatorice prireditev pa v kulturno dejavnost vključuje tudi najmlajše.
Alojz VELKAVRH - dirigent, kapelnik mengeške godbe za predano in strokovno delo z godbeniki. s katerimi je priigral tudi zlato značko na republiškem tekmovanju pihalnih orkestrov.
Ana LENIČ - članica DPD Svoboda Ihan za dolgoletno delo v društvu, vsebinski prispevek h kvaliteti rasti predstav, spodbujanje kulturne dejavnosti v kraju, mentorski prispevek v šoli in aktivnosti v organih ZKO Domžale.
Mateja OREŠNIK - za dolgoletno sodelovanje v Simfoničnem orkestru Domžale Kamnik, spodbujanje k množičnosti in predvsem kakovosti ter prizadevno in vestno delo tajnika orkestra.
Matjana GROŠELJ - za vestno opravljanje društvenih nalog v KD Janko Kersnik, kjer je ob tajniških nalogah v minulih letih uspešno nastopala tudi na odru.
Zdravko PRAŠNIKAR - sodi med ustanovitelje KD Blagovica, v katerem je nato sodeloval prav pri vseh odigranih predstavah. V zadnjih letih se je spoprijel tudi z režijo, ob tem pa je vključen tudi v ostale društvene aktivnosti.
Francka BALOH - članica ŽPZ DU Domžale za večletno organizacijsko delo v zboru in njen prispevek k dobrim odnosom med pevkami in uspešnem delovanju zbora.
Konrad GRUM - član Godbe na pihala Domžale za dolgoletno delovanje na glasbenem področju in več kot 10-letni prispevek k društvenemu delu in za vestno vodenje društvene blagajne.
Maijanca IPAVEC - za mentorsko delo in posredovanje kulturnih vrednot, organizacijo in izvedbo kulturnih prireditev ter vodenje recitatorskega krožka na OŠ Edvard Kardelj v Trzinu.
Alojz STRAŽAR - za vspodbu-janje in organiziranje kulturnega življenja, režijsko delo v KD Miran Jarc-Šicocjan, nesebično vspodbu-janje pristnih odnosov v društvu, vsestransko aktivnost pri društvenih prireditvah, uspešno vodenje društva in za prizadevanje ter uresničitev pridobitev v letne!« gledališču na Studencu.
*■’	,&£*	‘"f"
Marjetka PKELOVŠEK - članica - pevka in predsednica DPZ KD Domžale za večletni prispevek in aktivno delo v zboru, skrb in angažiranje za kvalitetne dosežke na nastopih in organizacijsko delo med pevkami najkvalitetnejšega domžalskega pevskega zbora.
Karel LESKOVEC - vsestranski kulturni delavec, za uspešno vodenje in strokovno bogatitev orkestra in zborov, ki jih je in jih še vodi. katerim smo lahko prisluhnili na tekmovanjih republiškega ranga in s katerih se vračajo s priznanji. To velja tako za mlajši mladinski zbor OS J. B. Tito, ki se je uvrstil na zvezno tekmovanje, kot tudi za DPZ KD Domžale, ki v zadnjih letih sodi v vrh slovenskega zborovskega petja.
KRAJANI LOKE PRI MENGŠU, PRERERITE ŠE POSEREJ POZORNO!
Dokumenti na ogled...
Krajevna skupnost Mengeš obvešča KRAJANE LOKE PRI MENGŠU, da je Skupščina občine Domžale na svoji 6. seji 4. decembra 1990 sprejela SKLEP O SPREJETJU OSNUTKA ODLOKA O UREDITVENEM NAČRTU LOKA PRI MENGŠU in ga posredovala v enomesečno javno razpravo, ki traja do 4. januarja 1991.
Krajevna skupnost Mengeš vabi vse zainteresirane na ogled osnutka, ki je razgrnjen v prostorih Gasilskega doma Loka in KS Mengeš, Zavrti 2 in prosi, da pismene pripombe posredujejo Tajništvu KS do vključno 4. januarja 1991.
Ženska vidi globoko, moški vidi daleč. Moškemu je svet srce, ženski je srce svet.
L
ORAJBBB
MORAVČAMI SVOJEMU ŽUPANU NA OBISKU
Obvoznico, banko in še kaj
Na obisku v Moravčah so se na pogovoru z županom Ervinom A. Schvrarzbartlom pogovorili predstavniki domače moravške krajevne skupnosti ter predstavniki iz Vrhpolj-Zaloga, Peč, Velike vasi-Dešen In od drugod
Z upravičenostjo lahko trdimo, da bi se predvidenemu razvoju lahko reklo, da bo pobcentričen. Predočenje plana o nameravanih gradnjah kale, da bo v vseh krajevnih skupnostih izredno veliko narejenega, čisto gotovo pa ob velikih ieljah velikih, srednjih in malih krajev ne vse tisto, kar bi ljudje na terenu želeli. Enako je bilo ob županovem obisku v Moravčah. Želja, ki so jih občani izrekli - včasih kot zahteve, včasih kot želje, včasih kot iluzije, je res veliko, tako da jih je že zapisati mnogo.
v Moravčah so v slabem stanju.
Infrastruktura In ia enkrat Infrastruktura...
Kot nekdanji center občine (tudi bodoči??) pravijo, da imajo Moravče izredno slabo poskrbljeno za infrastrukturne objekte. Prvo vprašanje vodovod, drugo kanalizacija. Ulice
Tovornjaki iz peskokopa v Dr-tiji uničujejo ceste skozi kraj in pomenijo nenehno nevarnost za občane, zlasti za otroke. S tem v zvezi nujno zahtevajo obvoznico, po kateri bodo tovornjaki obšli kraj. Povedano je bilo, da je pričakovati, da bo
obvoznica mimo Moravč zgrajena z občinskimi sredstvi - iluzorno početje. Kdo bo dal denar, kdo bo presekal gordijski vozel okoli odkupa zemljišč??
Kdaj bo vrnjena odvzeta, arondirana zemlja, popravljene krivice in napake, storjene po vojni? Kako je z neoporečnostjo vode v Drtiji, kako je z vsebnostjo fenolov oz. težkih kovin na območju, od koder prihaja pitna voda. Problemov je mnogo. Kdo bo poskrbel za sanacijo zajetja vode v Drtiji? Koliko časa bo še veljalo stanje, kakršno je se-
daj? Problem je z obrtjo, pravzaprav skoraj z vsemi obrtmi. Zanemarili in opustili smo rokodelstvo, ki ni le tradicija, je lahko pomembna obogatitev gospodarstva in oživitve v krajevne identitete. Obrtnike bi morali bolj podpirati, spet uvesti tako izobraževanje, kot je že bilo - vajenci, pomočniki, šele nato mojstri. Vseh obrtnikov ne kaže metati v isti koš; kdor dela z rokami, ni primerljiv z onim, komur delajo stroji, od katerih je lahko ves dan odsoten, saj stroji lahko delajo sami...
To je le nekaj od problemov, ki so bili navedeni... Predstavniki drugih krajevnih skupnosti so omenjali enaka ali podobna vprašanja v zvezi s potmi, elektriko, oskrbo z vodo, trgovino in vsem, kar občane zadeva.
Iz dela občinskega sindikalnega sveta
Delavčeva pravica je, da je obveščen o vsem, od česar je odvisen njegov obstoj
Epigrami
Kulturna skupnost: Mengeški zvon
(»Kaj pa je tebe treba bilo«)
Končno - petnajstletnega te je
spoznala,
ob uspehu - te za svojega priznala.
FRANCE CERAR
Usihajoča gospodarska moč, naraščajoča brezposelnost in mnogi drugi pojavi, ki spremljajo poizkuse prestrukturiranja naše družbe, imajo velik vpliv na ljudi. Stiske ljudi so čedalje večje.
Delavci se čedalje bolj pogosto srečujejo z dejstvom, da naše delovno mesto ni več tako zaščiteno kot prej. Samouprava izginja, poslovodni organi dobivajo vsa večja pooblastila, delavec pa ostaja praktično brez zaščite. V tej vlogi je ostal edinole sindikat. In domžalski sindikat zaščitno funkcijo dobro opravlja. Pravno varstvo se izvaja preko odvetniške pisarne, kontrola uresničevanja pravic delavcev iz dela in delovnega razmerja pa preko sindikalnih aktivistov. Kršenje pravic delavcev je naraslo. Pri-
sotna je precejšnja samovolja vodilnih kadrov in delodajalcev. Prevladujejo kršitve pri izplačilih osebnih dohodkov in določanju presežnih delavcev.
Negotova prihodnost podjetij zaradi slabega ekonomskega položaja spodbuja delavce k različnim aktivnostim, tudi k stavkam. Pa največkrat zato, ker delavci niso informirani. V marsikaterem podjetju je danes prisoten brezdušen odnos profitarske miselnosti, ki na osebnost posameznega zaposlenega delavca prav tako malo gleda.
kakor prejšnji boljševistični Kralji na Betajnovi.
Vedeti bi morali, da samo človeško zaupljiv odnos med obema polariziranima interesoma bo omogočil motiviranost zaposlenih, njihovo pripadnost, skratka željo po sodelovanju in željo biti koristen.
Vedeti bi tudi morali, da je delavčeva temeljna pravica, da je obveščen o vsem, od česar je odvisen njegov obstoj in obstoj njegove družine.
Za dosego večje človečnosti v odnosih med poslovodstvi podjetij in delavci pa bo pripomoglo samo organizirano notranje komuniciranje - komuniciranje z zaposlenimi v kolektivu. Justi Arnuš
Premalo je prostora, da bi lahko zapisali večino od 49 navedenih zahtev, ki so bile zapisane. Vsaka od teh zahtev mora biti uresničena, vendar sta za to potrebna čas in denar. Prvega je dovolj, na drugega bo treba počakati: ob upoštevanju pravičnih zahtev ter ob zagotavljanju in objektivnosti v občinskem središču morda ne bo tako težko, če ne bomo (bodo) nestrpni... Upamo, da se bo ob lastnem deležu, prispevku občine, odgovornemu delu pristojnih služb vsako od teh vprašanj vendarle razrešilo v zadovoljstvo občanov.
S hudo krvjo in žalitvami, ki so jih bili tudi deležni občinski možje v Moravčah, bo težje graditi to, kar v resnici potrebujejo...	M. Brojan
Vsi letošnji asfalti,
V občini, pa tudi v krajevnih skupnostih je bila sprejeta odločitev, da si bomo ceste posodabljali v pospešenem tempu...
Tako smo lani rekonstruirali približno 15 km cest in ulic, v letošnjem letu pa je bilo asfaltiranih 14 km cest in ulic.
Ob tem so pripravljeni za asfaltiranje še dodatni 4 km cest v makadamski podlagi. Občani so si v mnogih krajih zelo prizadevali pripraviti makadamsko podlogo za ceste in ob njih odvodnja-vanje, občina pa je zagotovila asfaltiranje. Finančni delež posamezne krajevne skupnosti v poprečju dosega 40-50 odstotkov sredstev; pač na njeno razvitost. Koliko je bilo torej letos narejenega?
Preglednica astaltlranlh cest v letu 1990	_____
-	Studenec - Škocjan - meja s KS Prevoje
-	Gradišče - Preserje
-	Moravče - Zalog
-	Od gostišča Šraj - most v Hudem
1 = 1150 m 1 = 1500 m 1 = 600m 1 = 342 m
SKUPAJ:
1 = 3.592,00
Preglednica rekonstruiranih In asfaltiranih cest v letu 1990
-	Križišče Lovec v Mengšu
-	Križišče Kovičeva - M-10 - Ljubljanska cesta z ureditvijo hodnikov do mostu in razširitvijo samega mostu čez Kamniško Bistrico
-	Rekonstrukcija ulic v KS Vir in sicer:
•	Parmova ulica
•	Valvazorjeva ulica
•	Nušičeva ulica
•	Maistrova ulica
•	Osojna ulica
•	Jurčičeva ulica
•	Kuharjeva ulica
•	Finžgarjeva ulica
•	Ipavčeva ulica
-	Krašnja - Krajno Brdo I. odsek
-	skozi naselje Češnjice
-	Rekonstrukcija cest v KS Dob
•	Spodnja Brezovica
•	Zgornja Brezovica
•	Bevkova ulica
-	Petelinjek - Suša
-	Šentvid - meja s KS Lukovica
-	Odsek proti Lešarju
-	Dragarjeva ulica
-	Moravče Negastrn
-	Tustanj - Zg. Tustanj
-	Peče-Preterž
-	Moravče - Gaberje
-	Miševa in Prežihova ulica
-	Hodnik ob Kopališki cesti
-	sanacija ceste Domžale - Ihan
-	sanacija Ljubljanske ceste
-	Rafolče - Dupeljne
1 = 120 m 1= 115m 1= 218m 1 = 216m 1 = 210m 1 = 167 m
1= 121 m
1= 165 m 1 = 150 m 1 = 1000 m l = ii40m
1= 212 m
1 = 596 m
1= 220 m 1 = 1000 m 1 = 220rn 1 = 100 m
1 = 350 m
1 = 1200 m 1 = lOOOm 1 = 1150 m 1 = 1875 m 1 = 300 m
1= 100 m
1 = 950m 1 = 650 m 1 = 850m
SKUPAJ:
1 =
14.395,00
Preglednica rekonstruiranih cest (brez asfaltlranla) v makadamu	_________________________
-	Selo - Goričica
-	Rafolče-Rova
-	Brezje-Rača
-	Krašnja - Krajne Brdo - II. odsek
SKUPAJ:
1= 175 if 1 = 1030 m 1 = 13401» 1 = 1450i» ^.295,001»
ZAHVALA
Zahvaljujem se vsem. ki so kakorkoli pomagali organizirati in izvesti akcijo: pobiranje denarja za prizadete v poplavah, ki je potekala v KS Mengeš.
Andreja Butja
HVALA ZA POMOČ OB POPLAVI!
Vsem vaščanom iz Loke pri Mengšu oziroma KS Mengeš se iskreno zahvaljujeva za denarno pomoč po katastrofalni poplavi, ki nas je prizadela 1. novembra letos in nas izselila iz naše stanovanjski hiše. Še enkrat vsem lepa hvala.
Branka in Dušan PER-GER
iz Malih Braslovč
ZAHVALA
Vsem gasilcem in sosedom se iskreno zahvaljujemo za pomoč ob elementarni nesreči - poplavi. ki je 1. novembra 1990 prizadela našo družino. Posebna zahvala velja GD Dob. GD Vir. GD Helios in GD Žeje-Trojica.
Hvala
Družina Breznik-Peterka
Zupan v Mengšu
Dvorana Kulturnega doma v Mengšu je bila kar prevelika, pa tudi premrzla za vse tiste, ki so v skoraj triurnem razgovoru z županom in predsednikom Izvršnega sveta ter njunimi sodelavci zvedeli skoraj vse, kar se o največji KS v naši občini zvedeti da. Začelo se je s predstavitvijo programa KS za leto 1991, ki je zelo bogat in sloni na samoprispevku ter sodelovanju krajanov, kateri so brž opozorili na probleme in teh med več kot 6000 krajani Mengša res ni malo.
lahko prispevala plinifikacija, krajani bi radi gledali kabelsko televizijo (KS se akcije loteva v lastni režiji), moti jih velik
, / Jii
hrup zlasti na križiščih in ob osrednji cesti, zato sprašujejo, kdaj do obvoznice, ki naj bi preselila tovorni tranzit.
Coste, kanalizacija in vsa ostalo
Verjeli ali ne, najprej je bilo opozorjeno na sporni neasfalti-rani delček Slomškove... v Domžalah, potem pa po vrsti neurejena kanalizacija v Ulici OF (je v planu za leto 1991), pa problemi Mehletove, razsvetljave okoli šole tudi ni, omenjeni so bili tudi problemi s Partizanske ceste, pa robnike ob »glavni« cesti je treba nujno zamenjati. Probleme s kanalizacijo ima INČE. brez pomoči širše skupnosti ne bo šlo. krajani so dobili pojasnilo o izgra-nji kanalizacije v Loki, velikokrat je bila omenjena Cankarjeva, kjer bi potrebovali semafor, saj je vsak dan kakšna nesreča, protestirajo pa tudi proti njeni pretirani obremenitvi, saj več desettonski tovornjaki bliž-
njega SCT resnično prekomerno obremenjujejo to cesto. Obljubljeni so bili pogovori s SCT in ostalimi, ki prekomerno obremenjujejo mengeške ceste, kako bo pa z odškodnino, bomo še videli.
Omenjene so bile tudi težave z vodo. ki se bodo v kratkem razrešile, omenimo pa tudi potrebo po registraciji studenca Stan.
Večja urejenost Mengia
Precej vprašanj se je nanašalo na večjo urejenost Mengša. Stare hiše (zlasti nenaseljene) in njihove neurejene fasade kazijo kraj, kjer bi uresničevanje revitalizacijskih programov še kako koristilo. Posamezni lokali sploh nimajo parkirišč in ovirajo pešce in kolesarje s parkiranjem na pločnikih, k lepšemu Mengšu bi
Dva predsednika na obisku v KS Mengeš.
Mengšani niso v kdove kako velikem številu pričakali župana.
te
Ko podirate spomenike, shranite podstavke. Vedno se dajo uporabiti
Stanislav Jersy MIO

Šola in njono potraho	^
Osnovno šolo Matije ^*rjV-
Matevža je predstavil no ^ natelj,kisejepohvalilzv da
pripravljenostjo star c • a s šolo sodelujejo, opozori 0. na slabo zagotovljeno	J- jz.
metno varnost, na nuj	^
gradnje prizidka (brez ^ ifl prispevka najbrž ne b prilagajanje šoles tU11 delovnemu času. V zve omenimo še vprašanje	£nj
z visoko šolnino v . p0-šoli, dana pa je bila . ,,vStve' buda za izboljšanje zdra nih storitev.
Obrtna cona, kje sl ^
Kar precej vprašanj seJ bj jo našalo na obrtno c?n0’lvjengŠu po mnenju prisotnih v so nujno potrebovali, t i^ae') bili konkretni predlog' nda
in ker je interesento
veliko, do obrtne con jiliei priti in to čimpreje, s‘J eyo-kraj od tega PL^Sek ^ nomske koristi. Za za c bi svoje mnenje pnpra nisti.	, vnrašanie
Čc omenimo *e ph pd' o vojnih 0C*s*40^nlI,!rjev. P/ pombe na delo srneta^ -problematiko grad"Je "j^
STAVI ter krajše P^ |o-o bodoči organizira ^ kalne samouprave, jrI,ive
šali skoraj vse o za obisku v KS Mengeš.
OBČINA DOMŽALE, SEKRETARIAT ZA DRUŽBENO
planiranje IN RAZVOJ
Upanje: davčni vijak ne bo stisnil še bol j
V mesecu novembru letos je Izvršni svet Skupščine občine Dom-Pripravil in izvedel razgovor domialskih obrtnikov in podjet-jiiKov z Republiškim sekretarjem za drobno gospodarstvo g. Vik-orjem Brezarjem o predvidenih rešitvah v novi obrtni in davčni Monodaji.
SploSna ugotovitev razgovora je da je nova obrtna in davčna ^tonodaja sodobna in sprejem-'Wa' saj je primerljiva z zadevnimi
zakonodajami v razvitih gospodarskih sistemih zahodnoevropskih držav. S tem je zastavljena radikalna davčna reforma, ki pa je po
mnenju obrtnikov in podjetnikov bolj fiskalno naravnana in vsebuje premalo stimulacij za razvojne gospodarske naložbe. Kljub temu. da obrtniki in podjetniki ne razpolagajo z nobenimi praktičnimi izračuni davčnih obveznosti po novi davčni zakonodaji, da davčne stopnje še niso dokončno določene in jim ni znan niti osnutek republiškega proračuna, so na razgovoru izrazili upanje, da jim davčna reforma ne bo prinesla večjih obremenitev od sedanjih, da se davčne stopnje med letom v bodoče ne bodo več spreminjale ter da bodo lahko poslovali v gospodarsko stabilnih razmerah.
SEKRETAR ZORAN KRAMŽAR, dipl. oec.
Kaj more in mora napraviti komisija za razvoj podeželja
Občan,' Na pobudo Kmečke zveze smo v Domža-ul*ai>ovili skupščinsko komisijo za razvoj podeže-ski , ani komisije so iz vrst odbornikov občinske PKtne. Sama komisija se še ni predstavila s svojim °gramom delovanja. V Slovenski kmečki zvezi smo jPtjiani, da je ena temeljnih dolžnosti komisije, da »razdaljo« med urbanimi centri in zaledjem.
komisiie pričakujemo, da bo osveščala s svojim Jivi lm. nastopanjem naše odbornike in občane o nuji 0Df» - e Povezanost' podeželja s središči, da bo JJ*|[®®Ijala, da je bila naša dežela v preteklosti enako-n° Poseljena, da bo opozarjala, da se bomo et-dom° °.hraniali- le če bomo skušali oživiti vsak košček v«lik0V,ne <->c*P'ra'a bo o«5' tistim, ki v svoji želji za Voi '?'1 urbanimi koncentracijami zapostavljajo raz-KKJročnih zaselkov.
- jjM' na5o občino teče strateška prometnica Trst gfjL nai- Vendar kaj ima naše podeželje Črnega vi "a°d te prometnice? Kaj iztrži na primer Luko-Hiri« ^°*'ko tujskih sob nudimo v občini? Koliko tov usmerimo na Moravško?
V naši občini posedujemo 30 objektov zgodovinske vrednosti. Katerega izmed njih lahko pokažemo tujcu in ga popeljemo v njegovo notranjost?
Kje poročamo mlade pare?
Srečni smo, da so med nami ljudje, ki se borijo za korenine. Javno se zahvaljujemo gospodu Stanetu Stražarju za njegov književni opus, ki bo nam in potomcem ohranil našo zgodovino. Upamo, da bo uspel pridobiti mlade ljudi, ki bodo voljni pristopiti k velikim nalogam.
Komisiji v pomoč - kažemo s prstom na Moravško dolino, ki ima čudovite turistične možnosti. Kot prispodobo bi lahko vzeli, da imamo danes na Morav-škem glavno jed brez začimb in prilog.
Mladi Moravčani so s svojimi uspelimi prireditvami in izgradnjo športnih objektov dokazali, da hočejo nekaj premakniti. Posluh za podeželje naša vlada ima, minister za turizem gospod Ingo Paš pa hrepeni po dobrih podeželskih programih! Komisija, izkaži
SC ^
SLOVENSKA KMEČKA ZVEZA -Podružnica Domžale
o5wJANUARJA 189UE ODPELJAL IZ LJUBLJANE PRVI KAMNIČAN PROTI
j^ged ioo letnico Kamničana
'*unnii??UarJa bo minilo že 100 let, odkar je po
~ P™Hl prvič zapeljal Kamničan.
°b tej priložnosti pripravlja vel prire-oionj' l | nl‘jn‘ tudi razstavo. Ur. Niko Sadnikar, ‘to	.de^avec ‘z Kamnika nas je poprosil,
ktRevan-™"' P°^temo dokumente, fotografije in “laka J0 ° Rradnji, otvoritvi in prvih votnjah
V abimo občane, da se odzovejo ter nam za dan, dva posodijo te dokumente ati fotografije, da jih presnamemo in posredujemo v objavo.
Vse, ki se boste odzvali v akciji in bomo njihove prispevke objavili, bomo honorirali.
UREDNIŠTVO
Prispevke pošljite ali prinesite v uredništvo Občinskega poročevalca, Domžale, Ljubljanska 70, p.p. 2.
NOVOSTI V DELU UPRAVNIH ORGANOV
Na občini po novem
Na občini svoje delo za stranke prilagajajo tako, da jim bodo dali vse usluge
Ena izmed pomembnejših usmeritev Izvršnega sveta Skupščine občine Domžale je obljubljala tudi povečano skrb za vse uporabnike storitev naših upravnih organov, ki so z vsakodnevnimi obiski, pa naj si gre za podaljšanje registracije, vozniškega dovoljenja, pridobitev potnega lista ali česa drugega, negodovali nad svojim »sprehajanjem« od občine do pošte ali banke, zavarovalnice ipd. Vsega tega od 1. januarja 1991 po zagotovilu Bogdana Zupana, sekretarja Sekretariata za L O in člana IS SO Domžale, zadolženega za področje notranjih zadev, ne bo več.
Obiskovalci občinske stavbe na Ljubljanski 69 so v zadnjem času lahko ugotovili, da se izvajajo določeni gradbeni posegi v prostore v pritličju. Kaj se pravzaprav pripravlja?
Preselitev dela Sekretariata za LO v nove prostore je omogočila začetek urejanja prostorov Sekretariata za notranje zadeve. Prostorski problemi so bili eden izmed glavnih vzrokov za slabo počutje tako strank, kot tudi delavcev tega sekretariata, saj kljub njihovim velikim prizadevanjem ni šlo brez čakanja in vrst - včasih tudi na hodniku.
Vse te probleme naj bi rešil tako imenovani »šalterski« sistem?
Vse najbrž ne, za veliko večino pa lahko rečem, da. Večina strank je najbrž že opazila, da se je sprejemna pisarna preselila v prostor ob samem vhodu (desno), vsi ostali prostori povezani z urejanjem postopkov s področja prometa (registracija vozil, vozniška dovoljenja), odmere davkov na promet z motornimi vozili, (plačevanje različnih dajatev ob nakupu oz. prodaji vozil), pa tudi s področja javnega reda in miru (potni listi, prijavno odjavna služba) ter s področja urejanja splošnih vojaških zadev se selijo v desni trakt hodnika v pritličju.
Ali to pomeni, da tekanja po Domžalah recimo, ko registriramo novo vozilo, odpadejo?
M
Bogdan Zupan
V celoti. S prevzemom poslov od Zavarovalne skupnosti Triglav (zavarovanje vozil), od Republiške uprave za ceste ter s prevzemom nove programske opreme Republiškega sekre-. tariata za notranje zadeve v postopkih registracije vozil bomo zadeve bistveno poenostavili predvsem pa bodo naše stranke vse zadeve, opravile na enem mestu, torej tekanja po Domžalah resnično ne bo več.
Nekateri se jezijo, ker čakajo na potne liste, na njihovo podaljšanje. Bo sedaj drugače?
Moram reči, da tudi doslej ni bilo prav veliko čakanja, s kadrovsko okrepitvijo v Sekretariatu pa bi radi zagotovili takojšnje podaljšanje potnega lista, takojšen bo tudi vpis družinskih članov in viz. menim pa, da tudi ni več daleč čas, ko se bo enako zgodilo tudi prosilcu, ki bo želel nov potni list. Dobil ga bo takoj! (v kolikor bodo to seveda dopuščali upravni postopki).
Nekateri se ne znajdejo, ne vedo, na katera vrata naj potrkajo, na katero kljuko naj pristis-nejo. Se jim obeta kakšna pomoč?
S 1. januarjem 1991 poskušamo rešiti tudh' ta problem. Ob samem vstopu v naše prostore bo imel vsak možnost, da se obrne na INFORMATORJA, ki bo vsako stranko sprejsl;'ji’tfal napotke, navodila, obrazce, tudjicitjitti godbe ter sploh strankam pomagal, jim svetoval in jih usmerjal. Če povem bb tem, da pričakujemo tudi poenostavitev in pospešitčv posameznih postopkov, pa uvajanje račUnahti-štva v vse postopke - potem lahko rečem, da bo kmalu vsem lažje - delavcem v upravi in našim strankam.
' Prvi konkretni koraki k približanju uprave občanom, k hitrejšemu in kvalitetnejšemu reševanju vlog so torej tu, občutili jih bomo po 1. januarju 1991. Zaželimo si le, da ne bi bili tudi zadnji in po zagotovilu našega sogovornika, je to le začetek ki obeta še boljše nadaljevanje.
lit '.iruo.,š\ rr.iltbn>-
V. V.
>/(x:
^IŠUAMO
^ demilitarizaciji tako in drugače
iAVH
(la v rQZi'xr>}actia ie pojem, ki se zadnje čase vse pogosteje pojav-ie vsebink" med‘jih in je predmet mnogih sestankov. Je pojem, ki v bodč ve^‘ večini ljudi premalo poznan, hkrati pa pojem, ki ‘n rQZum~ nas zah,eval veliko mero treznosti, premišljenosti
L •
j^titena ,ai)e do njegovega ,'n pojl-J °8'ejmo njemu naspro-v .*’,arizari' P°iem militarizacija. (L^kena 13 P°meni povečanje , .*'vredn„S.IStcrna' vdiranje voja-0jaški|, or V c'vilno sfero, prenos in ®!!',zacijsk'h obrazcev !tiravne odl!S-1,,tn' vPliv vojske na
2’>^imuekatejipade-
do ;k,najbivT) ,ujei° ot pro'
inosti.
Cei0V«'vaISNansa|°d <'T?ga P0' vSv ■ narave pa ,e,)e del 4love' vj?Vo)ein Zn m 'jozof Hobbes je
e« tt!li,ev »ueni,en 5,avku posta-|v ' (Človek a?010 kumini lupus ftebnCuda°Veku volk> ‘n ni u^0,o )at'- da gre za “ni-l10Wi "ev’ kl za<leva ce-Cen,btralni 4,?ve5kega rodu.
Pa a'r Za kultnemokra,i- ^ni-Odi dt,ni|ita ro miru in nenasilja
Sa^o,Jd0r/aZUme)° k°l vo,\,fasu odpr.lv,£rtava v dogled-
'ndustriio3 vojaSkl »parat.
■Peli« m družh« l™1 Varnost 3 dfUžben^ ko' celo>' ie
"ena vrednota.
te-s ka-
tere zagotovljenostjo se meri kvaliteta življenja v tej skupnosti. Država mora svojim državljanom zagotoviti varnost kot pogoj za odvijanje političnih, ekonomskih, kulturnih. socialnih, športnih in drugih aktivnosti.
V	Sloveniji se z vojaško industrijo ukvarja 60 podjetij, ta veja nudi 8000 delovnih mest. v zadnjih petih letih pa so letno ustvarili med 150 in 300 milijoni dolarjev prometa. Letos naj bi promet znašal okrog 200 milijonov. Namenska industrija je pospešila posodobitev dela proizvodnje, dala je dodatne impulze za razvoj sodobnih materialov, v ta prostor je prinesla sodobno testno opremo. Vse to nedvomno koristi tudi civilni industriji. Na tem področju bi demilitarizacija verjetno prinesla škodo. Preusmeritev vojaške industrije v civilno je seveda možna, vendar to zahteva čas in denar.
V	Iskrinem centru za elektroop-tiko izdelujejo laserske skalpele za očesno kirurgijo in s civilnim programom zaslužijo okrog 30% vsega denarja. 70% denarja pa zaslužijo z artikli, ki jih uporablja vojska, zlasti tankisti. Letno izvozijo za okrog 20 milijonov dolarjev blaga, v podjetju pa dela okrog 500 strokovnjakov. Raziskave, ki so bile narejene za vojaški program.
so bile zelo koristne tudi za izdelavo civilnih, medicinskih laserjev.
Republiška skupščina je Sekretariatu za ljudsko obrambo zadala nalogo, da pripravi študijo o obrambnem konceptu. Študija zaenkrat še ni končana, upoštevala pa bo dve možnosti: konfederalno ali povsem samostojnbo opcijo? Nekatere ocene že kažejo, da se v Sloveniji ne bi obnesla niti čista profesionalna niti čista naborniška vojska, zato bi bila verjetno najbolj primerna kombinacija naborniške in profesionalne vojske.
Dr. Anton Bebler, priznani strokovnjak za vojaška vprašanja, meni, da je popolna razorožitev nerealna, čeprav je dolgoročno pozitiven družbeni smoter. Realne grožnje Sloveniji niso in tudi v bodoče še ne bodo odpravljene. Zato bi se Slovenija ob popolni razorožitvi, kljub mirovnim jamstvom sosedov. znašla v zelo neprijetnem položaju. Spomnimo se samo lanskoletnega decembra, ko so »razlagalci resnice« o Kosovu z vlaki in avtobusi skušali priti v Ljubljano, z eno bistveno željo - spodbuditi nasilje. Milica v tem primeru verjetno ne bi bila dovolj močna, na pomoč JLA ne bi mogli računati, TO pa takrat tudi ne bi bila v stanju opraviti svoje naloge.
Če bi Slovenija izpeljala popolno razorožitev, bi ji ob prvi resni zunanji ali notranji nevarnosti ostali naslednji možnosti: ali bi se morala vdati, zanesti na mirovna jamstva (in tvegati, da jamstva ne bodo izrabljena) ali pa prositi nekoga zu-
naj Slovenije, da bi jo branil pred nevarnostjo. Združeni narodi, na katere nekateri upajo, niso nikoli prevzeli vloge tistega, ki bi zagotavljal zunanjo varnost neke suverene države. Tudi Modre čelade do zdaj niso uporabljali tam, kjer je bilo najhuje, pač pa tam, kjer je obstajalo soglasje velesil, vseh stalnih članic Varnostnega sveta. Modre čelade se uporabljajo za mirovne operacije, za ohranjanje ali nadzor nad mirovno črto, nikoli do zdaj niso posegale v spopade med vojskujočimi se stranmi, pač pa so posredovale po ustavitvi oboroženih spopadov.
V Evropi sicer obstajajo nevtralne majhne države, kot so Andora, San Marino, Vatikan, Monako, Liechtenstein, ki nimajo oboroženih sil, toda za njihovo zunanjo varnost skrbijo veliko večje sosede, Islandija pa ima samo policijo in obalno službo, vendar je vključena v Nato pakt ter njegov obrambni sistem.
Vse to nam vendarle nakazuje na dejstvo, da bi vsaj sedaj še potrebovali svoje oborožene sile, ki pa bi bile lahko dosti cenejše (2,5 do 3% narodnega dohodka, namesto sedanjih skoraj 5%. kolikor nas stane sedanja zvezna vojska).
Da bi zagotovili varnost Slovenije kot države, varnost prebivalcev ter varnost družbenega in gospodarskega sistema, bi v vsakem trenutku potrebovali okrog 12.000 mož pod orožjem. V primeru splošne mobilizacije pa bi vpoklicali okrog 100.000 vojakov.
Slovenija nikakor ne sme mimo nekaterih dejstev:
-	eden bistvenih ciljev, zlasti ko gre za majhne ali srednje države, je zagotovitev varnosti,
-	za majhne države je vprašanje varnosti hkrati vprašanje njihovega preživetja,
-	v Sloveniji je vprašanje varnosti v tesni korelaciji z utemeljevanjem njene avtonomne politične identitete,
-	to vprašanje bo dobilo še posebno težo v primeru, da se Slovenija v naslednjih mesecih osamosvoji.
-	9 tem primeru bi prišlo do razpada Jugoslavije in verjetno do vprašanja revizije meja, saj obstaja hipotetična nevarnost, da bi katera od zunanjih sil načela vprašanje zahodnih meja,
-	demilitarizacija \ je lahko le dolgoročen proces in. pe enkratno neodgovorno in tvegano dejanje,
-	demilitarizacija lahko poteka le vzporedno s procesom nastajanja integralnega varnostnega sistema bodoče Evrope narodov.
Milan PIRMAN
ZDRUŽENA HRANILNO KREDITNA SLUŽBA ZA KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO DOMŽALE, Ljubljanska 93
OBVESTILO
Vse varčevalce HKS Domžale obveščamo, da se CB blagajna, ki trenutno posluje na Ljubljanski 92 v Domžalah (nad Elektrotehno) s 17. 12. 1990 seli na Ljubljansko 93 (HKS Domžale).
Prosimo vas, da se za izplačilo mleka in mesa oziroma drugih kmetijskih pridelkov, poslužujete blagajne v Jaršah (Kmetijska zadruga Domžale), kjer vam bodo nudeni tudi ostali strokovni nasveti.
Vse ostalo poslovanje s hranilnimi vlogami, tudi izplačilo denarja, pa je z zgoraj navedenim datumom na Hranilno kreditni službi.
Zahvaljujemo se za razumevanje ter se priporočamo za nadaljnje sodelovanje!	HRANILNO KREDITNA
SLUŽBA DOMŽALE
STRAN 12
Obči
insljfoče
valeč
STRAN 13
hm
M
I
r
i


Lepša prihodnost |e v varih rokah
ff

r?'
-!i-



<Jk
l /.. :	• f
I I

Uv
r^’
In za vse naj skrbi, pravite, spomeniško varstvo?
a
1BH
Naša oblast ni nic boljša od stare. Vsi se ure in ure pogovarjajo o kulturi in o gradnji novih kultur-.nih objektov. Mi, penzi-onisti smo jim figo mar.
Da bi nam zgradili nov, prepotreben kupleraj, jim še na misel ne pride.
Pa še pravijo, da se zavzemajo za lepšo prihodnost,
Gospodje in tovariši, iružite se!
■
Marš, marcina iz mojega zelnika! Sam sem lastnik in sam se bom pasel, z ovcami, na svojem.
V


EKOLOGI
Ihan smrdi!
Prašičjerejo moramo ukiniti!
ZELENI
Prav. Samo kdo bo vohal ihance, ko se bodo zasmradili od brezdelja?

PRETEKLOST
Predsednik je bil planinec. Dobili smo umetno plezalno steno.
SEDANJOST
Predsednik je jamar. Odkrivamo nove jame.
V prvi navezi je Vido Repanšek.
PRIHODNOST
Predsednik bo košarkar. Dobili bomo nov,ogromen koš. Za celo občino.
A najprej za smeti.
L>
flS
tl?
Zdaj naj pa še kdo rečey da bi že gasil, če bi bilo dovolj vode!

at
/



Je še kdo brez medalje?
0/>
V MENGŠU
Predlog dajem na glastr* vanje,
Ali bomo še. naprej ostali vas in pustili, da nas občina Domžale tretira in podpira kot nerazviti kraj.
Ali se spremenimo v občinsko središče in od mi podpiramo Domžale




m

Obisk v Domžalskih dlj^r tekah občutno upada, g0 je razumljivo. Odkar
nastavili P°klicn® geV teiste kot "venmetal ni nobenih pretepov To pa ni zanimivo,
■
V6vt,r^,c “eSPlie. Cel 10 ^
* *?“• na°°’ 3eda3 SVetlem in
eselJe je brez
najbolj
i^fatično
Uo ^efialno SE klGALlO"
tgB 00a
■


Profesor Habe je ob pravenr času dočakal sedemdesetletnico. Zdaj je vsaj resničen gospod.

T#k»tl: ANDREJ ZAJC - Risbe: BOŽO STUPICA
pisma bralcev • pisma bralcev • pisma bralcev • pisma
23. december - radujmo in veselimo se ga!
Kratko razmlillaale o plebiscita:
Tudi neverni Sfovenci poznajo vsebino in pomen adventnega časa, to je časa pričakovanja Kristusovega rojstva. Letošnji advent pa ima za nas dvojni pomen: torej v že uporabljenem pomenu besede ter v pričakovanju plebiscita: navsezadnje je vsa dosedanja slovenska zgodovina en sam adventni čas. zato le-ta zasluži kar se da temeljito pripravo: pred seboj, pred narodom in pred Bogom, čigar Previdnost nas je postavila v ta čas. Kujmo železo zdaj, dokler je vroče; kujmo železo zdaj, ko nam »dvorijo«, da ržžbijamo federacijo, kateri je po načinu našega slovenskega razmišljanja zasadil nož v hrbet Miloševič in tako. prav gotovo nehote prispeval levji delež k enotnemu nastopanju vseh Slovencev, kadar gre za vprašanje naroda... Prav tako je Kadijevi-čevo svarilo zbližalo skupščinske gospode v njih stališču do plebiscita, torej do samoodločbe slovenskega naroda. Da, kujmo- železo zdaj; ko nas grdo gledajovte kdo nam more odreči pravico, da se sami izrečemo o svoji usodi, ne da bi poprej nekaj samozvancev pohitelo v Beograd. Zdaj ali nikoli. . V vsaki odločitvi je res nekaj tveganja, vendar ali naj še to vnesemo v ustavo, da je tveganje dovoljeno, včasih čelo zaželjeno, ker je vse prej kakor zanemarljivi del našega življenja. Svčt dobro ve. da se ne osamosvajamo za‘muckovo zdravje, svet ve. da je samo V Suverenosti naša bodočnost, žig?,C ,bi, na? ita vsako feno »nadkrilili« z novimi, dopolnjenimi programskimi jedri, menda še nismo pozabili na risb: programskih jeder, vzeti oziroma dosledno jemati našo identiteto. Menda imamo že toliko zgodovinsltega^spoinina. Petelin, ki je »prezgod«] raBelj Stane Kavčič je za nerazvite brate .že zdavnaj dejal, da dojenček pa mora enkrat shoditi. Gospodje, jugoslovanska politika nam ni omogočila pustiti shoditi »dojenčka«, zato v tem vseslovenskem adventnem času glasujmo za suvereno Slovenijo in tako shodimo še enkrat sami, za nami bodo morali shoditi še drugi... Kadar otrok shodi v družini, pomeni tak dogodek za družino - bom rekel praznik v malem. ko bomo pa z izidom plebiscita shodili mi kot narod, bo to pomenilo za nas praznik slovenskega rojstva. Koga se že loteva negotovost v zvezi s plebiscitom, je zapeljanec in zasužnjen z donedavno politiko -in caga-vec, na cagavih pa sWt ne stoji .. Gospodje, pogum torejfl! Vemo. da smisel parlamentarne demokracije ni v božanju strank med seboj.... kadar pa gre za vprašanje naroda.in sicer življenjsko vprašapje. pa moramo biti vsi enega duha: kdor bi kvaril takšno harmonijo, bi bil izdajalec in bi sam sebi jamo kopaL-aako.uiničdrugače.
,lvanKEPIC
Božično sporočilo - Izziv za naše naloge v novem letu 1991
Na Slovenskem se politika vedno giblje med skrajnostmi: prav radi se namreč vsaj tu pa tam nagibamo k stari miselnosti: kdor ni z nami. je proti nam. V minulih 45 letih smo bili priče prepočasnih sprememb, sedaj pa že domala mejimo na zaletavost: težnje po svobodnejšem, bolj demokratičnem in človeka vrednejšem življenju pa vznikajo presenetljivo le-nivo. Svojo suverenost oziroma suverenost naše slovenske države preveč spravljamo v politične okvire, namesto da bi sprejeli za svojo - misel: suvereni bomo tedaj, kadar bo vsakdo izmed nas suveren, to je. da ne bo kakorkoli ogrožal in ne poskušal ogrožati sočloveka: vsi imamo pravico razširjati svoje ideje, vendar ne z nasiljem, kakor se je to nemalokrat dogajalo tudi v zgodovini našega naroda, za katerega vse preveč poudarjamo. da je majhen: velik bo toliko. kolikor borbo veliki mi, veliki po duhu namreč, številčna moč igra v tem sobesedilu drugotno vlogo. Ko sprejemamo novo slovensko ustavo, je predvsem važno, kako se upreti skušnjavi prodirajočega zahodnjaškega porabništva: tudi na Zahodu ni namreč vse zlato, kar se sveti: dalje
kako ubežati pojavu postvarelosti srca in kako najti pot do kulture pristnih medčloveških odnosov; kako postaviti v naši ustavi družino, ki je osnovna celica vsake skupnosti, na pravo mesto...
Skratka: v vsem tem vrvežu in miselnem naprezanju in tekmovanju si človek zaželi tišine, ker je beseda preglasna: dlan išče topline, izruvan duh svoje korenine, razklano bitje tesnega objema, zavetja in miline, kakor je zapisal nekdo. Vsak praznik je poleg svoje sporočilnosti pravzaprav praznik spominov, hrepenenja in upanja, obujanja doživetij...
Božični praznik pa je eden redkih, ki ga. če natanko premislimo, bolj doživljamo, kakor praznujemo. Zbli-žanje ob jaslicah na božični večer v družinskem krogu nas, tudi če smo še tako notranje raztrgani, povezuje s svetlimi spomini otroštva - in povečini je to prav božič, ki ga letos praznujemo v spremenjenih družbenih razmerah, takorekoč na križišču slovenske zgodovine, skoraj na meji med enim in drugim sistemom.
Božič je najprej praznik svetlobe, ki jo je s svojim rojstvom svetu prinesel Jezus Kristus, že v Stari zavezi obljubljeni Odrešenik, ki se je rodil v družini, zato je božič tudi praznik družine in praznik ljubezni; tu lahko ovrednotimo svoj odnos do otroka! Vsakdo izmed nas lahko sam zase ugotovi, da je nevprašan stopil v življenje in tudi vsakdo bo nevprašan odšel...: torej je le življenje v svojem principu skrivnost. Po krščanskem sporočilu se je Bog sam iz ljubezni s seboj in od njegove božje polnosti smo vsi prejeli. Ce je že sžmo človeško življenje skrivnost, je bivanje Boga v nas še neskončno večja skrivnost. Ker po božičnem sporočilu Boga ne moremo ljubiti brez človeka, je božič najprej praznik človeka in toliko sprejemljiv za vse ljudi dobre volje: Boga ljubimo, če ljubimo ljudi. Boga preziramo, če ljudi preziramo ... Bog in človek sta potemtakem nerazdružljiva. Božič nam torej
naroča ljubiti vsakega človeka_______
konkretno: tudi če prihaja iz druge republike, razen morda tistega, ki je sebe prostovoljno zapisal temnim silam ali kakor pravimo - ki je svojo dušo zapisal hudiču. Prav zato nam je bilo toliko bolj nerazumljivo negodovanje tistih, ki so bili proti uveljavitvi božiča kot praznika oziroma dela prostega dne. ker so namreč drugače verujoči in drugače misleči deležni naše ljubezni tudi zaradi božičnega sporočila. Čeprav se kristjani vidimo v nujni notranji povezanosti z Bogom, ne zanemarjamo človeka kot takega. Človek je prvi in zadnji in osrednji izziv za naše naloge v prihodnosti. čut za človeka, spoštovanje človeka, ljubezen do njega in skrb zanj je osrednji odgovor na vse izzive, je prepričljivo ob neki priložnosti izjavil ljubljanski nadškof in slovenski metropolit dr. Alojzij Šuštar, in nadaljeval. da. čim bolj človek uresničuje oziroma uresniči sam sebe, tem bolj je sposoben spoznati svoje naloge in dati odgovor na izzive.
Kakor je božič naše ljudi povezoval, združeval in bodril skozi stoletja, nam ima tudi danes v bolj ali manj razcefranem času marsikaj povedati: vračanje k božiču pomeni namreč vračanje k družini, kar je za naš narod - tu prvenstveno omenjam našo številčno majhnost - poglavitnega pomena; tu ne dajem v oklepaj zunajzakonskih skupnosti in ne trdim, da so otroci, izhajajoč iz teh skupnosti, slabše vzgojeni, pač pa trdim, da je družina kot steber vsake družbe le obdarjena z večjo medsebojno pripadnostjo kot sicer, med drugim.
Vsem. ki ljubite svetlobo, globoko želim doživete božične praznike ter radosten in hkrati razmišljajoč prehod v novo leto 1991. ki naj nam
vsem prinese zrelosti, moči, vztrajnosti in poguma za premagovanje vseh vrst težav, nenazadnje gospodarskih. Že nekajkrat smo slišali iz ust vplivnih Slovencev, da nas do obstoječega stanja ni pripeljala nesposobnost gospodarstvenikov ali njih pomanjkanje, pač pa predvsem kriza etike in morale. Mi pa, namesto da bi se prvenstveno poskušali izkopati iz te krize, še naprej delujemo neetično in nemoralno, ko eni drugim mečemo polena pod noge in se tako onemogočamo, namesto, da bi drug drugega podpirali pri naprezanju za skupno dobro, za blaginjo našega naroda. Ali smo že pomislili na to? Pri vzpostavljanju zaupanja je na Slovenskem še veliko težav. Ali smo jih pripravljeni odstranjevati?
Bodimo tudi in predvsem graditelji prepotrebnega miru - pri nas in v svetu. Tudi mir. če ne prav ta, je eden najvažnejših imperativov svete božične noči. Kakor pšenično zrno obrodi stoteren sad, bo tudi sejanje miru. ki ga moramo uresničiti najprej v sebi, obrodilo bogate sadove in obresti tega miru se bodo povrnile nazaj k nam.
Moči torej, medsebojnega zaupanja, osebne rasti in suverenosti ter nenazadnje božje pomoči in notranjega miru v novem letu 1991 vsem bralcem in prijateljem Občinskega poročevalca ter vsakemu posebej z vso prisrčnostjo želim in enako pozdravljam!
Ivan Kepic
VABILO ZA REKREACIJO
h kateri vas vabi ŠPORTNO DRUŠTVO TERMIT MORAVČE in sicer v TELOVADNICO OSNOVNE ŠOLE JURIJ VEGA MORAVČE
VEDNO OD 18.30 DO 20.30 URE!
Spomnili so sojih...
Srečanje starajžih občanov KS Mengei
Tudi letos je Rdeči križ Mengeš organiziral srečanje starejših občanov. Srečanje je bilo v soboto, 1. decembra 1990 v avli osnovne šole Mengeš. Srečanja se je udeležilo 93 občanov.
Srečanje je bilo namenjeno občanom, ki so starejši od 70 let, vojaškim vojnim invalidom in udeležencem NOV.
Občani, ki so nepokretni, oziroma se kakorkoli težko gibljejo so dobili darilne pakete, ki so jim bili izročeni na domu.
Srečanje je potekalo v veselem vzdušju, ki ga je popestril tudi kratek kulturni program, ki so ga pripravili moški komorni zbor ZVON, harmo-nikarice Mengeška dekleta in harmonikar TOTER.
Vse prisotne je pozdravil tudi predsednik sveta KS Mengeš, gospod Janez PER. Članom Rdečega križa Mengeš gre vse priznanje za prizadevnost. s katero so pripravili srečanje in obdarili občane doma.
Večino sredstev je prispevala KS Mengeš, s prispevki pa je sodeloval tudi občinski Rdeči križ in društvo upokojencev Mengeš.
Zahvala gre tudi vsem, ki so sodelovali v kulturnem programu in ti-
stim. ki so kakorkoli pripomogli pri organizaciji.
GOGALA
Kakšna bi lahko bila
drugačna
komunala...
Vabilo k sodelovanji! pri pripravi predloga nove organiziranosti konranalnik dejavnosti In načina reievanja komunalne problematike.
S strani SO občine Domžale sem zadolžen (javil sem se prostovoljno), da kot neposredni predlagatelj obravnave komunalne problematike pripravim materiale za naslednjo sejo skupščine v januarju 1991, Predlog želim oblikovati najprej skupaj z zainteresiranimi občani in strankami, nato pa ga bom posredoval še izvršnemu svetu in predsedstvu SO. da prispevata svoje dopolnitve ali pa na osnovi tako pripravljenega predloga izdelata svoj lastni predlog.
Predlog bo osnova za oblikovanje novega odloka in statuta, ki bosta urejala komunalno dejavnost in javno podjetje (direkcijo ali kako drugače imenovano organizacijo) v (večinski) lasti občine.
Neposredno lahko posredujete svoje predloge vsako sredo od 18. do 20. ure v pisarni KS Mengeš v Gasilsko-godbeni dom. ko deluje poslanska pisarna. Predlog lahko posredujete tudi pismeno ali po telefonu na moj naslov.
Glavna izhodišča in cilji drugačne organiziranosti komunalnih dejavnosti so naslednje (glej tudi zadnjo številko Ob-
samo-
činskega poročevalca):
- Organizirano naj bi bilo kot
stojno podjetje za dejavnosti posebnega pomena za občane in okolje v najmanj večinski lasti in z večinskim odločanjem SO Domžale (kot izvoljenim predstavnikom občanov). Definirati je potrebno vrste dejavnosti, ki ne morejo biti predmet tržnosti. profitabilnosti. pod privatno kontrolo ali drugače, katere komunalne (in ali stanovanjske) dejavnosti lahko prepustimo podjetniški iniciativi, delovanju trga in v kakšni obliki (koncesije, prosti presoji...).
- Zagotoviti se mora namenska uporaba denarja in kvalitetno delo. ki preprečuje slabo varovanje okolja in izbiro
ozkih, kratkoročnih ukrepov.
-	Dobro in strokovno gospodarjenje s komunalnimi napravami (projektiranje, izvedba in vzdrževanje) z realnimi cenami ob ustrezni kvaliteti.
-	Izvajanje opravil ozke specialnosti na nivoju skupnosti (KS, občine, regije). ki so strokovno in ekonomsko osnovana (katastri, specialna dela, ...).
- Zagotoviti popolno kontrolo nad takim javnim podjetjem s strani občine, kjer je direktor neposredno podrejen IS oz. skupščini občine, delavci v podjetju pa uveljavljajo svoje interese preko sindikatov.
Tomaž Štebe, Hribarjeva 35, 61234 Mengeš, tel. 737-160 odbornik DPZ SO Domžale, Slovenska demokratična zveza
Kratka beseda o spravi:
Ne vem, če je bila v zadnjem času katera beseda večkrat izgovorjena, kakor prav beseda - SPRAVA.
O pojmu sprave je bilo napisano veliko študij, zlasti s strani teoloških strokovnjakov.... tudi Slovenska (za zdaj še pokrajinska) škofovska konferenca se je izrekla o spravi, celo Milan Kučan je spremenil svoje stališče do sprave, izrečeno na srečanju
z Domžalčani..., vendar se tu želim čisto kratko ustaviti ob neizpodbitnem dejstvu, zakaj sem vseskozi podpiral spravo in jo še podpiram...: do nedavnega smo bili navajeni prikazovanja naše preteklosti v črno-beli tehniki: s strani partizanstva, narodnoosvobodilnega boja in partije vse dobro in vse ostalo, sploh pa, če je bilo kaj v zvezi s Cerkvijo (vse) najslabše ... Sprava pa je »odkrila« tudi dogajanje po končani vojni. Milo rečeno! Torej? Ali ni prav povsod prisoten gren, kjer je prisoten človek; Spet: milo rečeno! Za zaključek pa se strinjam z vsemi »nasprotniki« sprave v toliko, daje namreč treba prestopiti tudi to stopnico in začeti - kar je trenutno poleg plebiscita najvažnejše - z reševanjem gospodarskih problemov. kajti ljubezen - tudi do nove, pričakovane oblasti, gre skozi želodec ... Prav?
IVAN KEPIC
Nekaj pojasnil in informacij za naše varčevalce
Ljubljanska banka odgovarja na prlspovek Igorja Upovika:
V	prejšnji številki glasila Občinski poročevalec je g. Igor Lipovšek naslovil na direktorja LB - Banke Domžale d. d. Vilija Držaniča odprto pismo. S tem odgovorom želimo pojasniti našim varčevalcem vse tisto, kar menimo, da mogoče o poslovanju banke še ne vedo.
V	zmedi pojavljanja različnih novih bank in raznih klubov, ter intenzivnega reklamiranja le-teh je prav, da nekaj več povemo o banki, posebej pa še o naši banki.
Bančna ustanova je v Domžalah nastala že leta 1951 in je do današnjega dne prestala več reorganizacij. Od zadnje naprej ima naslov LB - Banka Domžale d. d. (banka hči) in ima status samostojne pravne osebe v okviru bančne skupine Ljubljanske banke, ki deluje kot Ljubljanska banka d. d. (banka mati). V vseh letih je veljata LB - Banka Domžale za manjšo vendar kvalitetno in vnaprej usmerjeno banko. Prva v Sloveniji je imela svoje lastne pravilnike za kreditiranje občanov za stanovanjsko izgradnjo. Uspešno je sodelovala in še sodeluje pri kreditiranju gospodarstva in negospodarstva. Nenehno je prisotna pri razvoju drobnega gospodarstva.
V	preteklem letu je naša banka uspešno prestala več mesecev trajajoč pregled ekonomsko finančne revizije Službe družbenega knjigovodstva, ki je delala po mednarodnih standardih. Sele na njeno pozitivno mnenje je izdala Narodna banka Jugoslavije dovoljenje - licenco, da se naša banka lahko registrira na sodišču. Tako kot do sedaj je banka dolžna poslovati v skladu s kreditno-monetarnimi ukrepi Narodne banke Jugoslavije: izločiti mora obvezno rezervo, zagotavljati minimalno likvidnost, kupiti obvezno rezervo, zagotavljati minimalno likvidnost, kupiti obvezne blagajniške zapise, deponirati devizna sredstva v tujini. Vse to pomeni za banko imobilizacijo precejšnjih sredstev.
In kaj je obvezna rezerva? To so sredstva banke, ki so na računu Narodne banke Jugoslavije in sicer:
-	od vseh vpoglednih sredstev 17,2% in so obrestovana po 9%
-	od vseh vezanih sredstev nad 3 mesece 5,5% in so obrestovana po 21%.
J/i/A.- /9. JS/ '&ec.'96'	sir/ n*jsi. 4. ,	~
'K 7/2 <7/2
V skupnem znesku ima naša banka izločene obvezne rezerve v znesku 38.045.000.00 din. Večina oz. 90% je obrestovano po 9% ne glede na to koliko banka obrestuje ta sredstva svojim občanom. Ta sredstva lahko banka koristi le v primeru težav z lik' vidnostjo in po porabi vseh ostalin virov likvidnih sredstev.
O jamstvu smo pisali že pred časom. toda ni odveč, če povemo še enkrat. Jamstvo za dinarske hranilne vloge na tekoče račune občanov prevzema Narodna banka Jugoslavije v skladu s 23. členom Zakona o NBJ (Ur. list SFRJ 34/89) in 76. člen Zakona o bankah (Ur. list SFRJ 10/89). Način in pogoji aktiviranja so opredeljeni s Sklepom sveta guvernerjev (Ur. list 57/90). Za devizne vloge občanov jamči federacija v skladu s 14-členom Zakona o deviznem poslovanju načinu izpolnjevanja obveznosti je opredeljen z Odlokom ZIS (Ur. list SFRJ 27/90). Na eni zadnjih sej Skupščine Republike Sovenije sta Zbor občin in Zbor združenega dela sprejela sklep, da v primeru odcepitve Slovenije od Jugoslavije vsa jamstva prevzame Republika Slovenija-Da je jamstvo resnično takšno kot smo zapisali, je najboljši dokaz, da varčevalci K & H banke Ljubljana niso bili oškodovani kljub temu, daje banka šla v stečaj. Takšnega jamstva pa ni pri raznih klubih. Zato bi morali občani dobro premisliti, v katero banko bodo vložili svoj denar in ali Jf njihov denar dobro naložen v banki, ki nima licence.
Sedaj še k vsakdanjim problemom, ki banke in občane pestijo že od za četka oktobra letošnjega leta.
Vsesplošno zapletena politična si tuacija v Jugoslaviji v preteklih nek'J mesecih je neposredno vplivala miselnost varčevalcev. Izgubili so za upanje v državo, republiko oz. vla in pohiteli v banko po svoje p hranke, predvsem devize. Vse t'* zaupanje, ki so ga v preteklih me cih imeli v banke, ko so !a^°. njenih okencih kupili neomejeno k ličino deviz v katerikoli valuti. J v hipu splahnelo.	_
Tudi naša banka je morala hur reagirati. Potegnila je nazaj vse vi likvidnih sredstev, ki jih je ,mela ložene v drugih bankah. Vsa 05 % sredstva so bila naložena v štel organizacijah v kratkoročnih' ^
goročnih posojilih in jf "V i. ja v posojilih občanom. Kljub t ■ so vse naložbe bile na dogovor)« roke. je banka bila prisiljena zan vati vračilo dela posojil pred f0*0" Le tako je lahko, čeprav ne P°vs®ie; zadovoljevala zahteve svojih var
valcev.	j.,nini
Le ti so se sedaj znašli v dvojo vlogi in sicer: enkrat kot varče ki zahtevajo svoje prihranke. sebno pa še devizne pnhranke banke in drugič kot delavci p«^ ki so morala vrniti posojila banK ^ s tem ustvarila še bistveno tež) goje poslovanja. Tako je krog njen. Kolikor manj bo varčevanja liko manj bo banka lahko pom podjetjem v posojilih.	banka
Povedati moramo, da mora .n devize naročiti iz tujine, r/.. za-dostava le-teh zaradi tehni f,avi dev, ki jih imajo banke PJI1 jh p,)-zahteva določen čas. zato včasm v manjkuje deviz.
Nekaj pojasnil o sefih. Sefov (P dalčkov) - te službe naša banka ' e organizirane. Sef varčevalec n J za shranjevanje zlatnine, vre. lV,r /a papirjev in drugih vrednosti. vgf. njih doma ne morejo zagotavlj p. nosti: Sefe ima organizirane Ijanska banka - Gospodarska o
naši varčevalci lahko n‘ avo vsaki enoti, le da za pV morajo, kot do sedaj. P	ra(Ji
dni. Čakalna doba je |C :er ima naša banka za te £ -e ibljen kader na enot' J
Mice.	. m0 jil>
. vsem težavam, ki arč<; banki in ki so jih im« na|bolj lenimo. da je še vedn
ilcev spet pridobili, saj j0-obstoja te banke vedn« pfj. lelovali. Večjih ah te bgnlte varčevalcev na uslu®. pi bd« j ni bilo in želimo si. na sodelovanje še naPr7'orju U'-no. da smt) gospodu Ig 'ja-odgovorili na njego .igjov8* hvaljujemo se mu za s ^ iričakujemo, da se na
to,
Čas je velik učitelj; nesreča je v tem, ker ubija svoje
UG6J1CG.	n a nom nr. Tur
.rt?®
GATTDOLIN
Nazadnje še, prijat'li, kozarce zase vzdignimo, ki smo zato se zbrat'li, ker dobro v srcu mislimo.
Dokaj dni naj živi
Bog, kar nas dobrih je ljudi!
Slovenski krščanski demokrati OBČINE DOMŽALE
želijo vsem bralcem Občinskega poročevalca vesele in blagoslovljene božične praznike ter srečno novo leto
OBČINSKI ODBOR SKD
KKJliMCA DOMŽALE
Program novoletnih prireditev za otroke in mlade
VSToPNice*Cn,*>Cr °k ^ Ur'	gostuje Jurij Souček
čm^V26' decen,ber ob 17 uri: ura pravljic RDEČI PAKET VsseHKvfz" dccember ob id- uri: Zabava vas Jos Zalokar (Periskop
VSTOPNlČE V PREDPRODAJI V KNJIŽNICI DOMŽALE.
RISANI FILMI
Z VELIKEGA PROJEKCUSKEGA PLATNA:
D-.rt^L 20. 12. ob 17. uri Mikijev veseli božič - risani film Don j ^.i' ob i7- uri Snežna vila Juki; Hrestač - risana filma jv. ede'jek, 24. 12. ob 10. uri Biblijske zgodbe - risani filmi sre<i elielc' 7J- 12. ob 17. uri Asteriks Galijec - risani film Cj, a- 26. 12. ob 10. uri S Piko okoli sveta - risani film Na nr J,27 12- ob 17- uri Nlaja in vesoljček - slovenski mladinski film P ednovoletne prireditve vas vabi Knjižnica Domžale!
KNJIŽNICA DOMŽALE
Zanimiva novoletna darila
Prav gotovo ste se že srečali s problemom, kaj kupiti svojim bližnjim in sodelavcem ob Novem letu. Nekaj zelo zanimivih daril boste lahko kupili tudi v KNJIŽNICI DOMŽALE. In kaj vam ponujamo?
Najprej bi vas želeli opozoriti na KOLEDAR, ki je nastal v čast 400-letnice smrti svetovno znanega glasbenika JAKOBA PETELINA GALLUSA, ki jo bomo obeležili v prihodnjem letu.
Koledar je opremljen z grafikami slikarja in grafika ČRTOMIRA FRELIHA v izvirni varianti grafične tehnike kolagrafije. Nastale so na teme Gallusovih skladb. Poleg koledarja pa je priložena tudi CD plošča SLOVENSKIH MADRIGALISTOV z naslovom Musiča noster amor in na kateri so zbrane najbolj tipične Gallusove skladbe. Ploščo je izdalo podjetje Gallus Carniolus, katerega manager je TOMAŽ BOLE. Njegova je tudi zasnova projekta in
Vse tiste Mengšane, zdajšnje in bivše, ter okoličane, ki imajo doma karkoli iz Trdinove literarne zapuščine, naprošamo, da to prinesejo v šolo, dajo učencem ali nas pokličejo na telefon 737 268. Dobrodošle so tudi vse izdaje Trdinovih knjig in pa tudi predmeti, ki bi označevali Mengeš v Trdinovem času od leta 1830-1905. Iz teh rokopisov, knjig in predmetov bomo pripravili stalno Trdinovo sobo, ki bo ponos kraja. Prav tako naprošamo vse krajane, da prinesejo v šolo ali nas o tem obvestijo, če imajo doma, vse druge predmete, ki so v zvezi z Zorano, Medvedom ali kakšnim drugim ustvarjalcem iz preteklosti. Trdinovo sobo bomo uredili pod strokovnim vodstvom, zato se ni treba bati, da se bo kakšna stvar izgubila ali uničila. Prav tako naprošamo vse občane, ki imajo doma še prve knjige Ivana Sivca, da nam jih odstopijo ali ponudijo v odkup. Gre za knjige Pesem njenih zvonov, izdaja iz leta 1972, Kdaj bo sneg skopnel, Grenki kruh, Korenine grunta. Klic domače zemlje. Pristrižene peruti, Sonce vzhaja počasi. Setev pomladnega vetra, Tedaj so cvetele če<nje in Prve lastovke, kajti eno vitrino
oblikovanje, ki sta ga opravila skupaj z URŠO LOBODA.
Prav gotovo je koledar darilo, ki je v celoti veliko umetniško delo in bi ga bil vesel vsak ljubitelj kvalitetne zborovske glasbe in grafike.
Poleg tega lahko v Knjižnici Domžale lahko kupite še nekatera druga dela domžalskih likovnih umetnikov - na primer Jožeta Stražarja, Črtomirja Freliha, Urše Žajdela, Janeza Praprotnika. Izbirate lahko tudi med umetniškimi broškami, ki jih je izdelal MARIO PETRIČ.
Nekateri bi bili veseli darila iz pihanega stekla. Tako izdelovalka Simona Učak-Stepančič ponuja različne pepelnike, kozarce, svečnike, oljne svetilke, vazice in podobno.
Otroci in mladi bodo prav gotovo veseli Filma, ki ga bodo dobili posnetega na videokaseto. Tako lahko izbirate med več kot 200 filmi s slovenskimi podnapisi. Da pa bi vam bila izbira lažja, vam mi ponujamo nekaj naslovov po našem izboru.
Na primer: Mikijev veseli Božič (risani film z Disneyevimi junaki, ki pričakujejo Božič); slovenski otroški film Kekec; Biblijske zgodbe (risani filmi o Noetovi barki, Mojzesu, Rojstvu Jezusa, Davidu in Goliatu), čebelico Majo, Smrkce, Guliveijevo popotovanje (risani film). Srečo na vrvici, morda Filme o živalih, ali pa zabavnega Ah, ta čudovita bitja.
bomo namenili tudi temu pisatelju, ki živi zdaj v Mengšu, prvih knjig pa ni več mogoče nikjer nabaviti. Glede predmetov bi bili zaželjeni predvsem manjši rekviziti, ki bi bili povezani z mengeško tradicijo, na primer s slamnikar-stvom, furmanstvom, kmetijstvom, obrtništvom, gostišči... z vsem, kar je značilno za mengeško krajevno skupnost in Trdinov čas.
ZZB NOV OBVEŠČA:
Spomin na žrtve na Rudniku...
Spominska svečanost v Rudniku bo v soboto, 6. januarja 1991 ob 10. uri v počastitev spomina na padle borce in aktiviste NOB pred 46 leti.
Vabimo vse preiivele borce NOV, občane, predvsem pa mladino, da se v čim večjem številu udeleiijo te svečanosti.
Občinski odbor ZZB NOV Domžale
Krajevna organizacija ZB NOV Radomlje
Za nekoliko večje pa so primerni filmi o Les-sie in drugi mladinski filmi, pa tudi kakšna komedija (Stan in Oho, Bogovi so padli na glavo).
To so nekatera presenečenja, ki smo jih pripravili v Knjižnici Domžale in s katerimi smo vam želeli pomagati pri izbiri dobrega, zanimivega in lepega novoletnega darila. Pridite, ne bo vam žal!
Podjetniki,
obrtniki! * v
Želite spoznati sodoben način trženja - informacijski sistem ponudbe in povpraševanja vezan na Evropo in svet?
Pridite in se prepričajte!
Ponujamo vam priložnost vključitve, ki vam bo zagotavljala uspešno prodajo, nakup in pomoč pri razvoju vaših programov.
Predstavitev pripravljamo v sodelovanju z GZS
v ČETRTEK 20. DECEMBRA 1990 OB 18. URI V SEJNI SOBI SKUPŠČINE OBČINE DOMŽALE. VABLJENI!	OBČINA DOMŽALE
SEKRETARIAT ZA DRUŽBENO PLANIRANJE IN RAZVOJ
ravnatelj OŠ Mengeš Branko Lipar
IMENITEN PRISPEVEK PODJETNIKOV IN KS MENGEŠ ZA LEPŠE PRAZNOVANJE
Božični koncert v Mengšu
Organizatorja KS Mengeš in market »BRIGITA« iz Mengša - Miro in Brigita Bogovič, prirejata Božični koncert, ki ga bo izvajal Nevv Stving Quartet z Otom Pestnerjem. Koncert bo 26. 12. 1990 ob 20. uri v Kulturnem domu Mengeš.
Predprodaja vstopnic je v marketu »BRIGITA« Mengeš. Cena vstopnice je 100,00 din.
Doživeli boste večer, ki vam bo še dolgo ostal v> spominu. Vljudno vabljeni!
PROŠNJA MEN6ŠAN0M:
Predmeti o Trdim in njegovem času na enem mestu
SLOVENSKA DEMOKRATIČNA ZVEZA
ZA
ZA
ZA
ZA
ZA
ZA
Slovenska demokratična zveza Zbor za Domžale
Vam želi (najbolj) vesele božične praznike (doslej) in srečno novo leto 1991
v SAMOSTOJNI IN SVOBODNI SLOVENIJI.
VEČ KOT KONJIČEK
Jaslice za pol dnevne sobe..•
So Jaslice Toneta Bernota največje v naši občini?
Prave jastice kot prikaz Gospodovega rojstva so znane šele iz srednjega \?ka: Prej se je Jezusovo rojstvo prikazovalo samo na slikah oz- freskah. Pravi razcvet pa so jaslice doživele pod nemškim vplivom v 16. in 17. stoletju. Na Slovenskem so znane predvsem hišne kotne jaslice, ki so prišle v naše domove šele pred dobrim stoletjem. Za vse živeče pa so jaslice pač stalni okras božiča. Ponekod jih postavljajo le simbolično, ponekod še vedno samo v kotu, tu in tam pa imajo z jaslicami še posebno veselje. Tega ima tudi Tone Bernot, po domače Boldinov, iz Preserij.
Jone Bernot, po poklicu zidar v mengškem Leku, pravi, da se rad spornipja.otroških dni, ko so tedne in tedne pripravljali pri njih doma za Ijasjice, $0; čveti večer so se pri Boldinu zbrali tudi mnogi sosedje in so skupaj prepevali božične pesmi, potem pa so se v miru in božičnem spokoju odpravili k polnočnici na Homec. Za gradnjo večjih jaslic je bil močno navdušen oče. med štirimi otroki pa se je zanje potem še posebej navdušil prav Tone.
S pripravami na jaslice začne Tone Bernot že ob koncu novembra, ko so od nekdaj hodili v gozd po mah. Včasih je šla po mah z njimi tudi mati in to kar s košem tja ramah, kajti za večje jaslice je bilo pač treba več mahu. Najboljši mah 'so 'nekdaj nabirali v okolici Volčjega Potoka, zdaj pa raje hodi na Ihansko.
Tone je tako navdušen nad jaslicami, da jih postavi kar sredi dnevne sobe in jim zavzamejo najmanj pol prostora. Iz vezane plošče, večjih in manjših kamnov ter iz drugega materiala pripravlja jaslice od začetka decembra naprej, pa je še komajda gotovo do svetega večera. Da so jaslice videti čimbolj slikovite, napelje na veliko maketo tudi pravo vodo in to pretaka s pomočjo črpalke od pralnega stroja. Tekoča voda spravi v pogon tudi mlinska kolesa na sovji poti in še kaj drugega. Prav tako se v Tonetovih jaslicah premikajo tudi pastirci na svojih poteh in sicer s pomočjo
Tone Bernot ob velikih družinskih jaslicah. Foto: I. Sivec
motorčka, ki ga je dobil v starem gramofonu. Največ dela ima navadno z izdelavo hlevčka in mesta Betlehem.
»Jaslice še potem ves čas dodelujem, vedno pa jih postavim drugače kot prejšnje leto,« pravi zagnani Tone. »Šele na koncu se pokaže, kaj bi bilo treba še izboljšati, da bi bile tudi na videz lepe in privlačne za male in velike otroke.«
Tone Bernot ima tri otroke, tri sinove, in vsi mu radi pomagajo pri postavljanju teh velikih jaslic. Žena, doma je iz Dragomlja, pa mora pač malo pogledati skozi prste. Po običaju jaslice podrejo za svečnico.
»Upam. da bodo hišno tradicijo nadaljevali tudi otroci,« pravi 42-letni Tone, zraven pa že premišljuje, kaj bo izboljšal prihodnje leto. Štiri leta je postavljal jaslice tudi v homški in šentjakobski cerkvi, zdaj pa mu je za to zmanjkalo časa. Za velike hišne jaslice pa bo poskrbel vsako leto, tako kot je njegov oče. Tradicija mora teči naprej.
»Lepo je živeti po tradiciji slovenskega naroda,« pravi Tone ob koncu pogovora, potem pa se še razjezi nad vsemi tistimi, ki so božič s petardami spremenili v frontno bojišče. Jaslice vendar oznanjajo le mir vsem ljudem na zemlji I
IVAN SIVEC
NA SLEDI ONESNAŽEVALCU NAŠEGA ZRAKA...
Čuden smrad-še vedno
čuden, vendar
a m m
Na pobudo, ki smo jo zapisali v klicaj glave našega časopisa pred nekaj številkami je reagiral IS občine - točneje zadolženi za ekologijo v njem gospod Jože Lenič.
Sklicali smo sestanek občanov, ki jih najbolj prizadeva »čuden smrad«. Vabilu na sestanek so se odzvali občani Prešernove, Bukovčeve in Cojzove ulice, koder je smrad najhujši in je prebivalcem tega konca neznosna mora s katero morajo žieti.
V nevezanem pogovoru so povedali, da jim je čuden smrad docela zagrenil bivanje v tem koncu Domžal, saj se posebno v določenih obdobjih vtihotaplja skozi sifone kanalizacijske in druge odprtine; celo v stanovanja, ki jih sčasoma celo prepoji.
Žal gre za še en aspekt nepravne države, saj imamo tako ohlapno zakonodajo, da se onesnaževalci oz. njihovi poslovodni predstavniki lahko celo arogantno obnašajo v posmeh občanom, občini, inšpekcijskim službam, tistim, ki jih je za čist zrak še kaj mar.
Zrak, ki je sedaj že dobršen del leta nasičen s čudnim kiselkastim vonjem moramo vdihavati še naprej in živeti z njim, ob tem pa ne vemo, kaj vdihavamo:
-	samo nekaj motečega
-	škodljivega?
-	zelo škodljivega?
-	nevarnega?
-	smrtno nevarnega?
-	genetsko usodnega?
????????
Morda bodo kmalu po naročenih ter najavljenih in nenajavljenih merjenjih ugotovili, kdo je v resnici naš občinski grobar...
Morda ne bomo kmalu ali Pa še dolgo ne...
Do tedaj se bodo vsi - resnični in samo osumljeni onesnaževalci sprenevedali še naprej. .. V škodo nas, naše prihodnosti, naših otrok... in.--svojih tudi...
M. Brojan
Franc Iz Straže
Ob obisku Straže, ene izmed najmanjših vasic v naši občini, smo se srečali tudi s Francem Capudrom, upokojencem, ki si dneve krajša s pletenjem košev in ciz, nasajanjem grabelj in drugega orodja, izdelovanjem toporišč za sekire, pa še kaj bi se našlo. Rad pomaga, ustreže, če se le da. nikoli ni brez dela. Z njim se lahko dogovorite tudi za popravilo starega orodja, ki pod njegovimi spretnimi rokami dobi »novo obleko«, dela pa tudi klopotce. V prijetni delavnici mu navadno dela družbo le cigareta, ne odneha pa prej, dokler orodje ni »fertik«.
Na sosednji kmetiji, kjer živi njegova svakinja, je pogost
gost. Lepo se razumemo, pravi, skrbijo zame in zadovoljen sem. Njegove želje so skromne, kot je skromen sam: predvsem zdravja si želi, »bolje pa tako ali tako ne bo, se smeji, ko odhajamo. Srečno,
Franc!	VERA VOJSKA
Božično
voščilo v Mengšu
Velika slovenska turneja pod naslovom »Božično voščilo«, se bo ob zaključku ustavila v Nedeljo 30. decembra v Mengšu. Predstavi bosta ob 17. in 20. uri v Kulturnem domu v Mengšu. Predprodaja vstopnic je v: Tobak Mengeš, Hram rožice in trgovina Čebelica.
Vsi ki so do sedaj videli to predstavo trdijo, daje to koncert ki zasluži posebno pozornost. Ansambel Marela se predstavi v različnih glasbenih vlogah. Tako igrajo skladbe s svoje nove kasete »Aljažu v spomin, pesem iz Nabucca«, Ave Marija in seveda druge. Sašo Hribar iz radia GA-GA, pa z imitiranjem znanih osebnosti, ljudi spravlja v efori-čen smeh in dobro voljo. Toma Novak je pravi virtouz na harmoniki Melodije, ki bo v Mengšu izžrebana kot glavna nagrada. Meta Malus pevka in astrologinja pripoveduje o zvezdah in s pomočjo citrarja Miha Dovžana
predstavi čudovito zgodbo »Ci-tračka«. Ko pa Miha Dovžan ob zvokih citer tudi zapoje in mu pri tem pripomore vsa dvorana postane prireditev nadvse veličastna. Blažen mir in vznemirjenje obenem pa v predstavo vnese Silvo Teršek, ko se pogovarja z svojimi gosti. To je tudi ena redkih prilik, da Silvo nastopa v živo na odrih. Franc Pestotnik se je podpisal pod scenarij in se izkaže tudi kot voditelj. Za kratek čas se tudi prelevi v Podokni-čarja in takrat mu pripomore so delavka Ivica Oštir. Predstavo obišče čisto pravi božiček.
frp.
EPIGRAM
Miklavž-Božiček-dedek
Mraz
Odslej Miklavža ne pohopsa policaj, kot je bilo še pet let po svobodi.
Poljuben naj bi bil otroški direndaj MIKLAVŽ-BOŽIČEK-DEDEK MRAZ.
Vseh treh naj dobrodošli bi bili pohodi.
FRANCE C t_—g
Gradova mama se zahvaljuje za vodo
Valentina Grad iz Prikrnice pri Moravčah se iskreno zah' a^0 vsem, ki so kakorkoli pomagali, da je po dolgih letih, k v svojo hišo dobila vodo.
Posebna zahvala gre predstavnikoma Krajevne skupnos , ravče, Miču Brodarju in Petru Janežiču, pa izvajalcem ^0'*’ ijjšt nega podjetja Domžale, ter vsem, ki so dovolili prekop z ,
preko njihovih.	Valentin
DOBER DAN, DOMŽALSKI OBČAN:
Ana Kogovšek -Staretova mama iz Doba
Vsak človek nosi v sebi spoznanja in doživetja, ki so mu bila dana tekom njegovih let. Starejši ko smo, večji zaklad nosimo v sebi. In ker tako zelo radi brskamo po neznanem, se tudi jaz nisem mogla upreti skušnjavi in vstopiti za kratek Čas v preteklo življenje gospe, ki ji domačini pravijo kar Staretova Ančka.
Ana la - nalstarejš! član
Ko sem pregledovala rojstne podatke članov naše stranke, sem ugotovila, da je Ana Kogovšek »za las« najstarejši član oz. članica Slovenskih krščanskih demokratov iz Domžal. Kdaj ste. gospa Ana Kogovšek rojeni?
Rojena sem 24. 7. 1912 v Dobu. Moje ime je res Ana Kogovšek, res pa je tudi. da me vsi kličejo kar Staretova Ančka in pod tem imenom me večina ljudi tudi pozna...
Najrosnelžl spomini...
Katerega dogodka se spominjate iz vaših najzgodnejših let življenja?
Najdlje nazaj kar seže moj spomin, je v čas 1. svetovne vojne. Spominjam se vojakov,Tei so se zbirali na našem dvorišču. Imeli so lepe sive uniforme in šc lepše konje. Konje so merili in primerjali med seboj, kateri je lepši in večji. Spominjam se tudi. da so imeli svetleče sablje... Iz tega ranega obdobja se spominjam tudi očeta, ki se je vračal z vojnega območja. Vedno nam je prinesel bonbone. Nekaj dni. dokler je bil doma. smo bili najsrečnejši otroci na svetu.
Kakšne spomine imate na svoje učitelje?
Moram reči. da zelo lepe. Res. da so bili tudi strogi, toda snov so lepo razložili. Seveda, doma se je bilo treba tudi naučiti. Če je bil kateri od otrok poslan v kot. si je to tudi zaslu-
žil. Kar dobro smo se razumeli, pa tudi otroci med seboj smo se imeli zelo radi. Odnosi so bili lepi. Preprosto rečeno, imeli smo se radi in mislim, da je prav tako. Pravgotovo pa je tudi res, da smo imeli manj teoretičnega dela in s tem manj učenja kot sedaj. Bilo je več praktičnih ur. ki so nam tako zelo koristile, ko smo se postavljali na svoje noge.
Dolgo je že odkar ste hodili v šolo...
Štiri leta šolanja imam v zelo lepem spominu. Res. da nisem bila ne vem kako dobra učenka, ampak v šolo sem vedno rada hodila. Tam smo se učili ročnih del redno dvakrat tedensko. Mnogo smo šivale, kvačkale, pletle in vezle. Veliko praktičnega smo se naučili v šoli. Posebno mi je ostalo v spominu učenje srbohrvaščine.
Lopi spomini na llčkanle komze
In kaj vam je iz otroških let še ostalo v posebnem spominu?
Najbolj veseli so bili večeri, ko so odrasli ličkali, otroci pa smo se potikali okrog njih. Navadno je bila to prava zabava, saj je bilo na kupu okrog 20 ljudi. Otroci smo morali sicer kmalu v posteljo, petje pa se je slišalo še do ranih jutranjih ur.
Iz ličkanja smo potem naredili blazine. na katerih se je tako prijetno spalo, pa tudi pri mlatenju s cepci je bilo zelo zabavno.
Kaj takrat še ni bilo strojev?
Slamo smo rabili za slamnate kite...
Ja, če si hotel dobiti lepo slamo, da si jo potem lahko prodal za slamnike. je bilo treba delati s cepci. Kasneje, ko je bilo že več strojev, so mlatili tako, da so v stroj porinii samo klas. slame pa ne. Seveda je bilo potrebno prej pokošeno pšenico posušiti v kozolcu. Spominjam se tudi. da so včasih mlatili tako. da so snope pšenice udarjali ob steno, da je zrno odpadlo, slama pa je ostala lepa za pletenje.
Seveda jo je bilo treba še prej sortirati, rezati na enake dolžine, ravnati in česati in sicer tako količino, da jo je bilo dovolj za vso zimo.
Pozimi ste slamo rabili pri delu...
Kar vso zimo smo pletli iz nje kite. po 3 ali 5 slamic naenkrat, dolge pa so morale biti 50 komolcev. Kite smo nato peljali prodat v Domžale.
Spomini na Mlklažov čas...
Očitno jv, da ste otroci takrat poznali prav vsa opravila pri hiši. Verjetno ste morali hiti zelo pridni...
Vsako leto ob tem času nas je še posebno skrbelo, če smo dovolj pridni, kajti čas sv. Miklavža se je bližal. Takrat je še hodil po hišah. Otroci smo se njegovih parkeljnov zelo bali in smo se skrivali v hiši pod klopmi. No, kasneje je bilo miklavže-vanje tudi v Domu v Dobu. Tam smo otroci dobili različna darila, odvisno od premožnosti staršev. Za najbolj poredne je bil na odru tudi pekel, iz katerega se je videl ogenj. Ja, mislim, da je bil pravi, čeprav ga nikdar nisem želela videti od blizu.
Kako je bilo v Dobu tedaj organizirano društveno in družabno življenje?
V tem našem lepem kraju je bijo predvsem veliko iger, ki so se jih mladi naučili in tako lepo postavili na oder. Največji igralec tistih let je bil gospod Starbek. ki je igral tako zelo doživeto, da se nisi mogel nehati navduševati. Seveda so bili tu še drugi dobri igralci. Ja, povečini jih ni več.

Pametno govoriti je pogosto težko; pametno molčati je še teže.
Vsaka igra je bila obvezno P^c|j štrena s petjem in '8ran,f.,!’r precej smo svoj Pevski zbor Dob. N jstave redno smo imeli gledališke p ^jip na odru, posebno pozimi. saJ l, 1{Cj. poleti premalo časa, da bi nom hodili na vaje.
i na tamburico
iijraje spotninj8** ^
t?	„ k» **
: mi je pn u5iven°' tako smo v Dr“ raii n« domu v Dobu 8 Bila sem član , bj|o. k° ga zbora. Lepo J . raini .krog in igral- med-8
d predstavo.	el
pri hiši kakšen
ste posebno na , josti'
e iz časov moje pfe-Žal sem.t0Je|8
a. Marsikaj ^ š« smo zavrgli- pjein-ki mi veliko P^oIp ,n i zbirko knj 8 knJlge ilc tako lep« se kar ih in tako so vSe{.
-m so bile oft^^a
več. Dolgo s«^ ve-
nesečnik V'8r jeIn na;
"'-N
■"s
BODENBTEDT
AKADEMSKI SLIKAR ČRTOMIR FRELIH RAZSTAVLJA V DOMAČEM KRAJU:
Glejte, človek!
Ecce hotno! je naslov ciklusa likovnih del akademskega grafika Crtomira Freliha iz Radomelj, ki traja te nekaj let in je v začetku vseboval v glavnem samo grafike, v zadnjih letih pa se je avtor intenzivneje pričel ukvarjati tudi s slikanjem. Tridesetletni Črtomir Frelih je bil rojen v Nomenju, gimnazijo - pedagoško smer je končal 1979. leta v Ljubljani. Dve leti kasneje se je vpisal na Akademijo likovnih umetnosti v Ljubljani, kjer je 1985. leta diplo-'niral na oddelku za grafiko pri prof. Zvestu Apoloniu. Sedaj nadaljuje grafično specialko na istem oddelku, kjer je zaposlen kot “sistem statist za grafiko. Za sabo ima vrsto nagrad in priznanj, od ^dentske Prešernove nagrade leta 1983, do častne nagrade na Ex ,e>npore v Beljaku štiri leta kasneje, kopico samostojnih in skupinskih razstav doma in v tujini, pa tudi nekaj scenografskih izkušenj <sGL Celje).
V Mestni galeriji v Ljubljani je bila *5- »ovembra letos odprta razstava Srafifne mape z osmimi grafičnimi 'stl na temo 400-letnice smrti Jaco-nsa Gallusa-Carniolusa oziroma Ja-p>oa Petelina, slovenskega skladatelj m dirigenta v Olomucu na Moravcem in v praški cerkvi Svetega Jana. nanega po mašah, motetih in madri-gjin. Crtomirov prijatelj Tomaž e' sicer priznani likovni kritik, je '' 'lsti, ki je pripeljal do sodelovanja [Veo Crtomirom Frelihom in Slovenci madrigalisti oziroma njihovim 'Ogentom Janezom Boletom. Plod .Jj sodelovanja je koledar za leto ko slavimo 400-letnico Gallu-
sove smrti, s Črtovimi grafikami in s CD ploščo Slovenskih madrigalistov »Musiča noster amor« (»Glasba, naša ljubezen«). Grafike za koledar so v Črtovem ateljeju v Radomljah poleg ostalih del nastajale celo lansko leto in predstavljajo njegovo doživljanje Gallusove glasbe. Te iste grafike bodo sedaj potovale na Švedsko, v Malmo. Vsekakor vredno ogleda. Za tiste pa, ki bi Gallusov koledar s CD ploščo želeli naročiti, pridajam telefonski številki: (061) 310-734 ali (061) 221-369.
Naj omenim, da s tem oživljanja Gallusovega opusa ne bo konec. Nasprotno. Prizadevanja umetnikov za
PISMA RRALCEV
Klic v sili
sem v eni od zadnjih številk Občinskega poročevalca zasle-“da, da bo potrebno zaradi uvajanja evropskega delovnega časa Podaljšati bivanje otroka v vrtcu z dodatkom še enega obroka, je v meni dokončno izbruhnila večletna trpeča zaprepadenost. Ljudje v kakšen stroj ali predmet bi radi spremenili človeka!? Ali se čisto nič ne zavedamo, da ima vse to naše početje z vso to našo ,ehnologijo višjo raven, kot naš razum? Kse drugo bi radi počeli, tistega ne, kar zahteva NARAVNI ZAKON ZA OBSTOJ j-kOVEŠKE VRSTE.'. To stopnjevanje trganja otrok od mater ni ru8*Ka km psihološki Herodov pomor nedoltnih otročičkov še sidh.za katere smo se te tako ali tako manipulativno odločili - TA SME PRITI NA SVET, ONI NE SME!
Kot mati sem se te pri prvem otroku odločila zapustiti slutbo in ostati doma. Kot Šivilja sem si vedno telela ob preselitvi v novo hišo a dvorišču postaviti pravljično brunarico in v njej odpreti boutique a otroke. Usoda je hotela drugače in v velikem duševnem trpljenju dm, Pre<š leti razmišljala o pomenu tivljenja in se zavestno in otr °fl*no odločila, da hočem vse svoje iivljeje posvetiti duhovnosti ok - torej ne bom imela boutique za otroška oblačila, ampak iivl'‘^lie Za 0,r°šFe dušice. Ko sem na začetku svojega drugačnega Zd *fniskega gledanja opazovala druge matere okrog sebe, se mi je 'o-d* ne zna nobena pravilno ravnati s svojim otrokom. Neki sem hotela to tudi povedati; trudila sem se na vso moč in nanc F0gutn, kako bi ji neprizadeto in v najlepši luči pokazala veCh Ji* i° Fri svoiem otroku. Kot Kristjan si pri kočljivih, odn 0dločitvah pomagam s sv. pismom - odprem, kjerkoli se pač iivL* ,n ^erem- Tudi takrat sem to storila enako in našla veliko Pa	m°drost: »Kaj iščeš iver v tujem očesu, bruna v svojem
Pa Vi '* Zbudila sem se iz svoje samoveščnosti. Od tistega dne ne J0 e,a d° danes sem našla toliko brun v svojem očesu, da se jih njevat^T^1' 'n Z veHkimi mukami potrpljenja jih skušam odstra-dano 'rt ^a^rat sem ,ud‘ spoznala, da je v bistvu ie sami naravi samo “afma l’saka mati nadvse rada svojega otroka, da mu leli Zato 2° . Fa čeprav dela velike napake; napake pa dela samo livali ker ^ P°nuia njena oija ali širša drutba. Če pogledamo kadar ^ Pr, nj‘h materinstvo od vseh vekov nespremenjeno (razen, svojeJe 1 ni‘hovo naravo vsiljivo posegel človek). Človek pa zaradi na sia/!/az,!ma ,a naravni ritem neprestano spreminja - ial vedno dodam e £ai smo dosegli z emancipacijo ienske? Nič drugega kot
NI POTREBNO ČLOVEKU,
d >	*
(v ^ “j Pa sem bila zaradi njihove bolezni na bolniškem dopustu
ČOKU CM Sm	\ mm,	im mmmmmmLmm**
PopolT'Jeni“ sem
em času se je to zgodilo precejkrat), se mi je nenehno vest: »saj sem mojemu podjetju v samo izgubo!« V nemajh-•-ruma sem se dokončno odločila zapustiti sluibo in se enoli{nemat Padala drugemu delodajalcu - otrokom. Da ne bi ob in si je m ‘oljenju zapadala v depresije, sem si vsak dan ponavljala najčudov'-- ^an P°navljam, da opravljam eno od največjih in n im muck'1*'*1 ^ Za človeštvo: kuham, perem, pospravljam, hra-me sredi s^dim roiice; svoj višek pa doseie moje delo takrat, ko Primer- Vr	>n podobnih opravil zmoti malček in reče na
p0,rPlienian'‘, kdat!« Treba je vse izpustiti iz rok in z ljubečim le	odpeti malemu hlačke, ga posaditi na stranišče in ko je
'em časom Vy,PO,rebo' oPa«'m- da je polulal stranišče, igraje med Etnije še r 1 . 1 vej toaletni papir in priden, kot zna biti samo on, si PaZmiilJCe' vendar si zaradi svoje majhnosti zmoči rokavčke... Cesarju kar'le sveloP‘semskih besed - Daj Bogu kar je boijega, °d cesarja n Cfs“rieveSa: od Boga prejemam moč in potrpljenje, Pocnembnu pr,fakl,iem pozitivno potrditev, da opravljam enako ^“Pustit, oj*0*0 k01 on- obema pa, Bogu in cesarju hočem nekoč človeštva fe *n?.famozavestne potomce. V nobeni dobi zgodovine o°g po svon ' o' o materinstvo vrednoteno s tisto močjo, *■ kateri je o^tvani naivf!*-i.S Pn'0,nim večnim nespremenjenim namenom kvA. ys- ' I' čudei - spočetje in rojstvo otroka - ČLOVE-Vendar m 'vrnpri cesarju odgovorni za drutino, predramite se
spoznavanje svetle slovenske preteklosti bodo tekla pod geslom: S pesmijo v vsak slovenski dom - z Gallusom v svetu. Posebno intenzivno pa do leta 2000. ko bomo praznovali 450-letnico njegovega rojstva. Gre predvsem za to, da bo vsak Slovenec vedel zanj in za njegovo delo in da bomo dosegli t. i. Gallusovo tržno vrednost (kot npr. Avstrijci z Mozartom). ^ pa v gasu slovenskega narodnega preporoda, in v času osamosvajanja slovenske države ter nenazadnje v času, ko se kulturi režejo in se bodo rezali vedno tanjši kosi kruha, tudi nekaj pomeni.
V sklop zgoraj naštetih prizadevanj nedvomno sodi dogodek, zaradi katerega je ta zapis sploh nastal: 28. novembra 1990 ob 19. uri je bila otvoritev razstave slik akademskega grafika Črtomira Freliha v gostilni
Ob svojem petnajstletnem delovanju so pevci pod vodstvom Janeza Nastrana prvič pripravili celovečerni koncert.
Začelo se je pred petnajstimi leti, ko se je zbrala skupina prijate-
»PRI VODNJAKU« v Radomljah. Sedem Črtovih slik na temo Gallusovega ustvarjalnega opusa visi na stenah gostilne »Pri vodnjaku« v Radomljah. kater lastnik je Črtov in moj prijatelj gospod Vinko Jašovec.
Slike, ki so nastale v zadnjih dveh mesecih, predstavljajo kontinuiteto že prej omenjenih grafičnih listov in koledarja.
Na nadvse prisrčni in skromni otvoritvi se je zbralo kar precejšnje število gostov, okrog 50. Za začetek je Matija Pogačar na kitaro občutno zaigral nekaj instrumentalnih skladb.
Avtor Slik Črtomir Frelih nam je v nekaj stavkih orisal idejo nastanka slik in same postavitve razstave v gostilni. Povedati moram, da so Črtova dela že pred leti krasila stene gostilne »Pri vodnjaku«, ki ji. mjmogrede, po
Ijev - pevcev. Tako je nastal oktet, katerega člani so prepevali v raznih zborih. Začeli so s podoknicami ali v veseli družbi z domačo pesmijo. Oktet je kmalu prepeval tako pri bogoslužju, kot ob raznih drugih
domače pravimo kar »Pri Vinčku«. Zadnji govornik je bil gospod Tomaž Bole. likovni kritik, ki se je osredotočil predvsem na predstavitev Črtovih grafik iz Gallusovega koledarja za leto 1991 s CD ploščo Slovenskih madrigalistov in nam širše predstavil projekt Gallus. Skratka, nadvse zanimiv in prijeten večer.
Torej, vabljeni vsi, ki bi si slike Črtomira Freliha radi ogledali, v gostilno »Pri vodnjaku« v Radomlje.
Tisti pa, ki boste prišli samo na kavo ali na pivo; medtem, ko boste žulili svojo pijačo, se ozrite okoli sebe in nehote se Vam bo pogled vsaj za trenutek ustavil na Črtovih slikah na stenah »Vinkotove« gostilne. To pa je tudi glavni namen te razstave.
priložnostih.
Na začetku je bilo tako, kot je z vsakim začetkom, imeli so težave z notnim materialom. Prve vaje so imeli kar pri Vahtarju doma, kjer so se poskušali tudi v štiriglasnem
PRIJETEN KONCERT DOMŽALSKE GODOE
Prijazen godbeni uvod v praznični čas
Ob kar lepi udeležbi ljubiteljev te kulturne zvrsti so godbeniki izvajati skladbe od Veselega vaškega kovača Julija Fu-čika do Radetzkega marša Johana Straussa, s katerim so svoj program zaključili. Navdušene poslušalce pa so nagradili še s tremi skladbami. Med prvimi smo slišali tako imenovano domžalsko koračnico, ki jo je ob 105. letnici domžalske godbe napisal skladatelj Štruce!/. Domžalski godbeniki so pod vodstvom dirigenta Fmca Kuhariča na koncertu kakovostno izvedli vrsto zahtevnih klasičnih skladb in poslušalcem konec tedna lepo popestrili.
Vezno besedilo, ki ga je prisrčno interpretirala Blaženka Mali, sta napisala Andrej Zajc in Matjaž Brojan. Z vedrim, malce drugačnim sporočilom, kot smo ga sicer vajeni na koncertih, sta posegla v društveno življenje zlasti v čas gradnje Godbenega doma, ki je bil tedaj prvi v Sloveniji, in v leto 1925, ko so Domžale postale
STANE STRAŽAR
petju. Kmalu so spoznali, da brez pevovodje ne bo kakovostnega napredka. Medse so povabili Janeza Nastrana, ki jih vodi že 15 let. Prvo vajo so imeli 17. septembra 1975. Tako so se letos upravičeno spomnili svojega jubileja.
Iz nekdanjega okteta je nastal trinajstčlanski moški komorni zbor. Kdo v naši občini še ni slišal ubranega petja pevcev Mengeškega zvona. Nastopali so že na številnih krajevnih, tovarniških in društvenih slovesnostih in jubilejih. Gostovali so na raznih koncertih širom Slovenije in v zamejstvu. Tudi na prireditvi Pod mengeško marelo smo jih Že srečali. Pevci Mengeškega zvona imajo torej za seboj veliko lepih nastopov. Imajo tudi bogato pevsko zakladnico umetnih, narodnih, božičnih in drugih lepih pesmi. Tako so z bogoslužno pesmijo koncertirali v številnih cerkvah v Sloveniji. Ker so pa precejšnjo skrb posvečali cerkveni glasbi, kar smo slišali tudi na jubilejnem koncertu. Že tako bogat in lep umetniški večer pa sta dopolnila tako povezovalec - domačin Niko Robavs z vedro spremno besedo, kot tudi Tomaž Plahutnik na citre.
MATJAŽ VOVK
i*
*»*»<»*<
Moški pevski zbor Mengeški zvon je v dosedanjem prepevanju dosegel visoko raven zborovskega petja moških sestavov. Ob jubileju je prejel za svoj kulturnih prispevek obilo priznanj in čestitk.
4»
Mengeški zvon ob svoji 15-letnici
Z lepo oblikovanimi vabili, taka je bila tudi scena na odru, so pevci moškega komornega zbora Mengeški zvon ljubitelje lepega petja povabili na svoj koncert ob petnajstletnem delovanju. V do zadnjega sedeža napolnjeni dvorani mengeškega kulturneg doma smo poslušalci doživeli prav to, kar smo si želeli, obilo lepega petja.
»Hvala«
iz
Kamnika
Gojenci Zavoda za usposabljanje invalidne mladine Kamnik se zahvaljujemo članom KUD Miran Jarc s Studenca
Zahvaljujemo se vam, da ste nam 4. oktobra 1990 omogočili brezplačen ogled gledališke predstave Kekec je pač Kekec. Vsi učenci od 1. do 5. razreda smo zelo uživali. Maja pravi, da še ni gledala boljše igre. všeč so ji bili igralci, scena, najbolj pa je bila navdušena, ker so bile na odru ovce in koze.
Za Andreja je bil najboljši igralec Kekec. Štefan se je najbolj smejah. ker se je Bedanec bal skovikanja. Andrej pa. ko je Kekec vrgel storž Bedancu v nos. Metki je bil najbolj všeč prizor, ko Pehta zažge bajto. Amirju pa je bilo všeč čisto vse.
Še enkrat se vam prisrčno zahvaljujemo za prijetno kulturno doživetje.
Učenci OŠ v ZUIM Kamnik
ZANIMIVA RAZSTAVA V MENGŠU:
Ure in poslikano steklo
V Mengšu so 15. novembra 1990 odprli zanimivo razstavo dveh avtorjev. Razstavo ur Darka Ogrinca in vrste poslikanih predmetov Kajetane Rettinger.
Darko Ogrinc, ki se že več let skuša v oblikovanju stenskih reliefnih ur, je predstavil izbor kakih 15 izdelkov...
Osnovno v njegovi likovni obdelavi pomembnega stanovanjskega elementa - hišne stenske ure je pristop k taki finalni obdelavi, da do izraza pride del ali več naravnih elementov, ki jih na uri Ogrinc ohranja. Rad ima obliko lipovega lesa in odtod kar precej variacij te tematike, posebej zanimive pa so tiste obdelave, kjer je naravi pustil še več besede in so spregovorile grče naravne linije, govorica pra-bitnosti lesa. Kajetana Rettinger je razstavila slike, vaze, kozarce, pač vse tretirane z ustreznim likovnim t.j. barvnim pristopom.
Videti je, da Rettingerjevo še najbolj zanimajo secesijski motivi (očitno je tod tudi najuspešnejša), tako da se ji v tej smeri odpira še
vrsta možnosti.
Rettingerjeva je samohodec na poti oblikovanja uporabnih predmetov, vendar samohodec, ki išče v obetavni smeri, saj je njena smer trenutno najaktualnejša tudi sicer v likovnih iskanjih mnogih.
Ogrinc in Rettingerjeva sta v sodelovanju opravila tudi nekaj skupnih, likovnih prizadevanj (steklene poslikane ure), zato je morda v tem sodelovanju moč iskati še nove izrazne možnosti, ki jih zmo-
skupno uresničiti oba obe-
reta tavna likovna v Mengšu.
iskalca z razstave
N* otvoritvi razstave razstavljajočih Darka OGRINCA in Kajetane RETTINGER je zapel zbor Mengeški zvon.

Delo vliva olje v svetilko življenja, mišljenje vžiga njen plamen.	J01m
SPOROČAMO
Mali
oglasi
Inštruiram matematiko in liziko. Tel.: (061) 722-225.
Prodam papige - mlade za govorjenje. Remžgar Srečko, Chva-talova 12, Domžale, telefon: 714-580.
Prodam garažo v Domžalah. Telefon.:., (064) 801-497. naslov: Jožica Legat, Zabreznica 44 c, Žirovnica.
Izgubila sem zlato, meni najdražjo zapestnico s ploščico. Na eni strani je vgravirano ime Vinko, na drugi datuni 17. 12. 1989. Če ste še kje dobri ljudje, mi jo prosim vrnite proti nagradi. Telefon: 721-260, oz. naslov Veljka Vlahoviča 9, stanovanje Krnc.
Garažo, poslopje ali shrambo za 2,8m visok kombi najamem med Kamnikom iti Domžalami. Plačilo vnaprej. Bitenc, telefon: 713-711.
Kovinarju 'nudim občasno zaposlitev. Telefon: 738-648.
Če rabite varstvo za vašega malčka pokličite v uredništvo Občinskega poročevalca, kjer boste zvedeli moj ndslov. Telefon uredništva je: 711-686.
POSLOVNI PROSTOR s telefonom, lahko tudi hišo, najamemo. Telefon: 711-641.
Akvariji, akvaristična oprema, tropske ribice in rastline po ugodnih cenah. Šmarca, Bistriška 17, Kamnik. Telefon: 813-066.
Polaganje, brušenje in lakiranje parketa, polaganje plastike, tapi-sona in plule ter polaganje lesenih stenskih in stropnih oblog. Stražar, telefon: 712-176.
Oddam električni Štedilnik in otroški voziček - športni - brezplačno. Telefon: 712-503.
Za 2 x tedensko čiščenje stanovanjske hiše sprejmem pošteno in snažno žensko. Ponudbe na telefon: 721-938.
Servis šivalnih strojev TINE KLANČAR.
Vir, Čufarjeva 6 61230 Domžale telefon: (061) 723-324.
Inštruiram matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Telefon: '738-662.
Pomagan ti pri težavah z osnovnošolsko in srednješolsko angleščino. Pridi, preden zaškriplje! Telefon: 722-266, Domžale.
Dne 3. decembra 1990 sem na poti iz Napredka do Zdravstvenega doma izgubila otroško verižico z obeskom v obliki zajčka, ki mi je drag spomin. Prosim poštenega najditelja, da mi jo vrne. Telefon: 721-122, interna 246 (Hostnik).
Iščem enosobno stanovanje. ŠIFRA - NUJNO!
Otvoritev Kašča
bara
na Psa tl
8. decembra je privabil na Pšato številne obiskovalce od blizu in daleč. Na poseben način je razgibal že tako prijazno naselje z otvoritvijo KAŠČA bara zraven trgovine Kašča, ki je začela s svojim delom že 27. maja lani: udeležba je bila še toliko večja, ker je bila sobota in še cerkven (Marijin) praznik povrhu.
Kakor smo ob otvoritvi trgovine zapisali, da se Kašča odlikuje po izredno dobri založenosti in ponudbi ter prijaznem osebju, to pot ponovno upravičeno sporočamo, da se pa KAŠČA BAR, o katerem tokrat teče glavna beseda, lahko pohvali z velikim, prostranim izborom domačih in uvoženih pijač, celo preskrbo s točenim pivom so si omislili, dalje z vabljivo, očem in splošnemu počutju prijetno, toplo in harmonično opremo ter nenazadnje z naravnost šarmantnim strežnim osebjem. Komur je do tega, da v miru popije svoj napitek, kavico ali karkoli, se lahko tudi vsede k za to namenjenim mizicam v zares prijetnem in dovolj prostornem lokalu, v katerem je med drugim poskrbljeno za učinkovito ventilacijsko prezračevanje: KAŠČA BAR oziroma njegov lastnik je očitno mislil na zdravje svojih obiskovalcev.
Nedvomno bo KAŠČA BAR pomenil bogato konkurenco okoliškim gostinskim lokalom...
Če pa konkurenca pomeni tudi bogatejšo oziroma pestrejšo ponudbo, prijaznejši obraz, toplo, bodrilno besedo... skratka poglobljeno skrb za gosta, kot človeka in ne kot morda nadležno nujnost, potem si konkurenca
-	pa naj prihaja od koderkoli ali od kogarkoli: že od »starih« ali še ne »dorečenih« lokalov (a la Riko-Trebušček iz Dragomlja)
-	kvečjemu lahko želimo. Da je Pšata s Kašča barom in z izdatno pogostitvijo na storitveni dan pridobila na svojem ugledu, se vsak lahko sam prepriča in ne bo mu žal! Nositeljema tega dosežka MILANU in ANDREJI OREŠKI, lahko samo čestitamo ob takšni ustvarjalnosti.
IVAN KEPIC
JUS d. o. o.
AVTO ŠOLA in DEDEK MRAZ
Domžale, Toneta Tomšiča 9
Tel.: 721-763 med
10. in 12. ter 16. in 18. uro
OBOA. KITA
prvih 12 kandidatov za vozniški izpit, ki se bodo vpisali v AVTO ŠOLO JUS s:
1.	BREZPLAČNIM TEČAJEM CPP
2.	10% popustom pri nakupu moto ur voženj
Pričetek tečaja takoj po zasedbi prostih mest, z vožnjo lahko pričnete takoj z izbiro na vozilih Vugo, Renault in Suzuki!
Kolektiv inštruktorjev avto šole JUS skupaj s poslovno enoto iz Maribora vam želijo veliko sreče in uspeha v letu 1991 predvsem pa VARNO VOŽNJO!
KOMUNALNO STANOVANJSKO PODJETJE p. o. DOMŽALE
V letu 1991 želimo vsem uporabnikom storitev in poslovnim partnerjem mnogo uspeha!
Ali /!WT©®©[M!d)
VRHOVEC SREČO
DEL. ČAS.: odprto od 8.-11.30; 12.-16. ure vsaka prva in tretja sobota od 8.-12. ure
Odkup in prodaja rabljenih avtomobilov - prodaja rabljenih, obnovljenih, testiranih ter novih avto delov - menjava avto delov po dogovoru - lastni specialni prevoz - strokovni nasveti pri nakupu in prodaji.
V okviru Avtoodpada smo odprli tudi avto trgovino!
Vsem svojim strankam, avtomobilistom in vsem, ki jih zanima avtošport ob 10-letnici dejavnosti želim lepe božične praznike in srečno ter uspešno novo leto!
Srečo Vrhovec
NOVO PODJETJE V DOBU
SILAN d. o. o., Dob,
Ulica 7. avgusta 34
vam nudi več vrst storitev:
-	poslovne informacije in uvoz avtomobilov ter blaga po želji
-	svetovanje in pomoč pri prodaji in nakupu nepremičnin
-	pridobivanje kreditov za vse namene
-	zastopanje v upravnih postopkih za pridobitev različnih dovoljenj
Storitve opravljamo hitro in kvalitetno v skladu z željami strank. Na razpolago smo vam na sedežu podjetja vsak delavnik od 8. do 12. ure in od 14. do 18. ure ali po telefonu - telefaxu (061) 712-501.
G0R0SAN SERVIS ROMANA G0R0PEČNIKA V DOMŽALAH:
Video? No problem!
Specializirani servis Gorosan, ki ga le nedavno odprl na Kidričevi 5 v Domžalah Roman Goropečnlk, je pravi naslov
Roman je Domžalčan, doma iz Sela pri Ihanu. Leta 1982 se je na Centru strokovnih šol v Ljubljani izučil za RTV mehanika. Potem je nekaj časa nabiral izkušnje v servisu Jugo-tehnike, nato pa odšel s trebuhom za kruhom in na specializacijo v Avstrijo. V treh letih in pol si je v Beljaku pridobil bogate izkušnje na področju vzdrževanja in popravil najzahtevnejših elektronskih naprav, predvsem video tehnike.
Odločitev, da svoje znanje in« izkušnje prenese v domače okolje, je narekovala odprtje servisne delavnice. Čeprav je v Domžalah že nekaj podobnih, pa so Romanova razlikuje od njih. Specializirana je za popravilo video kamer - camsor-derjev in videorekorderjev. Razen tega ima pooblaščeni servis za Selečo, popravlja pa tudi naprave vseh pomembnejših svetovnih znamk kot so Grundig, Panasconic, Bla-upunkt, Sony, Sharp, JVC, ITT-Nokia, Philips, Toshiba... Tudi popravila aparatov iz Daljnega Vzhoda, pa celo Sovjetske zveze, pravi, da niso problem.
Razen video naprav, Roman popravlja tudi vse vrste TV in HI-FI aparatov, načrtuje, montira in servisira individualne naprave za sprejem satelitskih TV programov, pa tudi prvi domžalski sistem kabelske
Koman Goropečnlk pred Servisom Gorosan na Kidrič*
5 v Domžalah
televizije v SPB-2 z več kot 4$ priključki je njegovo delo. deluje pa še dekoderje za spijem kodiranih satelitskih prjj gramov, kot je denimo p°P lami Filmnet.	. .
Zaenkrat dela v delavnici Kidričevi 5 še sam, Čepra spričo vse več dela raztni J o okrepitvi. Od torka do pet , .ga stranke lahko obiščejo m 9. in 12. uro ter med 16. in ' uro. Ostali čas je namenjen terenu. Romana lahko tudl.P:o kličete po telefonu na Števi 711-007 in ga vprašate za svet. Vsi nasveti so brezpla ^ Prav tako pa vsakemu, k' želi, za čas popravila TV ap rata brezplačno posodi barvni TV aparat. Ponudba, vredna posnemanja! ^ ^
Spoštovano uredništvo!
Dovolite, da se vam na začetku najlepše zahvalim za vašo pozornost in skrb.
Zelo sem bila vesela in prijetno presenečena za izkazano pozornost ob prejetju vašega in sedaj tudi mojega glasila. Moram priznati, da zelo cenim domače branje, obenem pa mi to pomeni ponovni stik z dogodki in ljudmi iz domačega kraja. Vaše glasilo je zelo zanimivo in pestro, zato vam z zadovoljstvom sporočam, da ste pridobili zvestega bralca. Prejmite prisrčen pozdrav in še enkrat lepa hvala.
Vaša nova bralka Marija Kumer, Črnuče
KRAŠNJA:
Sklenili smo
gradnjo gasilskega doma
Gasilsko društvo Krašnja je v letošnjem letu dokončalo Z gradnjo novega gasilskega doma in ga predala svojemu namenu v avgustu mesecu. Pri
od občinske gasilske	cjj
raznih delovnih organi v domžalski občini.	j,//
Glavni delež pa so nore* pri gradnji člani našega ar
s preko 5000 opravljenih
Spoštovani potrošnik
Obveščamo vas, da vam v svoji industrijski prodajalni nudimo lastne izdelke po proizvodnih cenah
ŠAMPONI • PENEČE KOPELI • KOPALNE SOLI • KREME • SREDSTVA ZA POMIVANJE POSODE, PRANJE AVTOMOBILOV IN ROČNO PRANJE
•^osve5i*lc?prostorov* PVC' prti' SETI' pods™ki “
Vse omenjeno in še kaj lahko kupite pri
Ljubljanska 117, Domžale
vsak delovnik od 8. do 19. ure in v soboto od 8. do 13. ure.
gradnji so nam finančno veliko J	Ta*",
pomagali krajani v materialu in stovoljnih	\nflacit
denarju. Pomoč smo dobili tudi smo uspeh kljub ve	J.
dokončati pred len za£eto/ornti. njo novega gasilskega S tem domom si je naše a (0te
B0STILNA KEBER 60ST1LNA JUVAN
V mesecu decembru vam vse naše izdelke tudi brezplačno aranžiramo.
ŽELIMO VAM PRIJETNE BOŽIČNE PRAZNIKE TER ZDRAVO IN SREČNO NOVO LETO 1991!
pridobilo vse potrebne pr°st za normalno delo.
Za vso pomoč bi se z eali vsem, ki so kakorkoli P° pri izgradnji doma. ja pe Gasilsko društvo k ra l q0. vošči vsem krajanom ves 0 žične praznike in srečno
brane moč
v V
Kašča
bar
pžatV
Duhovno bogate o praznike ter novo leto 1991, P .gašeno z naravn nad'
strofami in drugim* jiin
togami, vsem hližniim in TL in
M MEMORIAM
M
JERAS FRANČIŠKA
roi- Šuštar
29. septembra 1990 smo se n, rlatopoljskem pokopališču š **onjič poslovili od nepozabni «nice Frančiške Jeras, iz Obr P" Lukovici.
Csz nekaj tednov bi izpolnil r*lr>osemdeset let življenji . i li ji bilo dano, da bi prazne a'a. Hitro in tiho je odšla s teg JMa. Takšno pa je bilo tuc Mo življenje. Ljubila je delo i< Brez dela enostavno ni mo
v	ma,‘ Frančiška je pel
leoTinem zb°ru vse °d deve sv*, eta dalje. Med pogrebni *to mašo so ji peli drugi - do sl Cerkveni zbor in člani pev l? , zbora KUD tanko Kersnii
1 Lukovice.
Pokojna mati se je rodil jnajhni vasici Lipe nad Blage .J50 kot četrti otrok maleg ^eta. Ze v otroških letih je izgt i a očeta, ki je padel v prvi svt °Vn' vojni, v Galiciji. Leta 193 le poročila z Vincencem Jen rT [Z Vel. Hriba v Tuhinjski dc ' °bršah sta kupila manjš
J^nle parcele. Rodilo se j oltok. Dva sta umrla \ Ji e,'^' 33-letnisin Franc leta igzo smrtno pom Prometni nesreči. Živih ji * jedem otrok. Kmetija j ed vojno do tal požgana k J pa izseljena v Ne, aJu po vojni je zbolei uJ'. tal<o da je glavno i ,0 na njenih ramenih.
zbril nieni zadnji poti :
^ veliko ljudi! kaVje d spoštoJapeli vsi radi in i1
Pod ne' in delovne Ženi Pa nam bo večen Večnj panjo. Naj počiva v
So uč,nai i‘ ^ ^
os^/Jeivoigias, o'J?16 <v°je srce, rok ' S° s^ed°vi tvojih pridnih
ZAHVALA
Pfe,_ jer,.adni in mnogo
iene ma n,i Smrti naSe ^ra8e me, stare mame in sestre
^rov,
S>,’t

slovi
*rčn
Vs*n
ZAHVALA
Ob nenadni, prerani in nenadomestljivi izgubi našega ljubega
LOJZETA
ANDREJKE
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih dneh stali ob strani in z nami sočustvovali. Posebno zahvalo smo dolžni tovarni LEK, za vso pozornost in finančno pomoč. Nadalje se lepo zahvaljujemo njegovim sodelavcem, praporščakom, govornikoma, pevcem, lovcem, gasilcem, g. župniku in g. dr. Lim-bekovi ter vsem sosedom in sorodnikom. Prisrčna hvala vsem darovalcem prelepega cvetja ter vsem, ki ste od blizu in daleč tako mnogoštevilno prišli in kakorkoli prispevali, da je bilo zadnje slovo iskreno in nepozabno. Vsem in vsakomur posebej, ki ste bili z njim in znami - hvala.
Njegovi najbližji.
Dolenje, 9. tt. 1990
Privoščim mir ti večni na dnu jame;
da pa tako si zgodaj moral umreti,
predragi moj, in nas pustiti same,
to tožil bom, dokler mi bo živeti.
dr. France Prešeren
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža in očeta
MATIJA VIDMARJA
se iskreno zahvaljujeva vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem, sosedom in znancem, ki so nama pomagali v težkih trenutkih, nama izrazili sožalje in darovali cvetje. Prisrčna hvala pevcem za
izrekava Bogdanu Zupanu, Antonu Preskarju, Franciju (uhantu, Ivanu Banku, Francu Novaku, kolektivu VVO Rodica, Lovski družini Domžale, Sindikatu Uprave SO Domžale, Godbi na pihala Domžale. Posebna zahvala družini Loboda, šoltič, Narobe, Dele-tič in Marinki Pelc, Francki Horvat, Francu Arnušu ter Mariji Sušnik. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žena Joži in hčerka Mateja.
prelepo petje in govornikoma za poslovilne besede. Zahvalo
ZAHVALA
V 89. letu življenja je tiho in skromno odšla iz naše sredine
TONČKA PEVC
iz Žič zadnja leta je preživela v študi
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste našo Tončko pospremili v njen zadnji dom. Vsem hvala za izrečena sožalja, sosedom in znancem za podarjeno cvetje in darove za svete maše. Iskreno smo hvaležni Julki Baloh za vso pomoč. Hvala ludi gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred.
Grega in njegova družina.
Delo, skrbi, trpljenje tvoje je bilo življenje.
ZAHVALA
V 70. letu starosti nas je zapustila skrbna žena, mama, stara mama, sestra in teta
ANA OREHEK
roj. Klemen
iz Dragomlja
Iskreno zahvalo izrekamo vsem za izrečena sožalja, za podarjeno cvetje in za spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se osebju Doma upokojencev Domžale, dr. Mojci Zajc za lajšanje njenega trpljenja. Zahvala gospodoma župnikoma za opravljen obred. Iskrena hvala Šentjakobskim pevcem in praporščaku. Vsem še enkrat iskrena hvala.
■ Vsi njeni.
ZAHVALA
Ob smrti drage mame, stare mame, sestre in tete
MARIJE SLOVNIK
roj. Gregorin iz Ihana
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom. sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, vsem, ki ste namesto cvetja darovali v druge namene ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo gospodu župniku, pevcem in praporščakom. Še enkrat vsem iskrena hvala.
Vsi njeni.
Trud in trpljenje je bilo tvoje življenje, srce je dalo vse otrokom kar je imelo
niti bilke zase ni poželo.
ZAHVALA
V B3. letu nas je zapustil
JANEZ IVAN ZUPAN
Ljubljanska 21, Domžale
Iskreno se zahvaljujem dobrim sosedom za vso pomoč, izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in denarno pomoč, sorodnikom za sv. maše in denar za zvonove. Hvala Marjanu Repanšku, oktetu in ostalim nosačem za humano pomoč. Zahvaljujemo se tudi dr. Šiški, sestri Miri Turkovi, dr. Zenkovičevi, dr. Zajčevi in ostalemu osebju za nego in obiske na domu v njegovi dolgotrajni bolezni. Iskrena hvala gosj>odu župniku iz Domžal za lej>o opravljen |K>-grebni obred. Hvala gospodu Tonetu Šuštarju magistru za molitve v mrliški vežici in maše. Iskrena zahvala trobentaču za čutno odigrano Tišino. Hvala vsem, ki ste ga v tolikšnem številu spremili na njegovi zadnji poti.
Žena Ivanka.
Trud in trpljenje tvoje bilo je življenje.
A zdaj k počitku leglo je telo, a tvoje delo in trpljenje pozabljeno ne bo.
ZAHVALA
V 55. letu življenja nas je zapustil naš dragi in dobri mož, ati, deda, brat in stric
PAVLE KLEMENČIČ
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in vsem, ki ste darovali namesto cvetja za maše in druge namene ter ga pospremili na njegovi zadnji j>oti. Posebno se zahvaljujemo gospodu župniku Milanu Garaenu za lepo opravljen pogrebni obred, cerkvenemu pevskemu zboru, gasilcem, govornikoma Stanetu Gerbcu in Andreju Omovšku. Iskrena zahvala tudi DO Papirnica Količevo za vso j>o-moč, sindikatu Napredka in vsem, ki ste ga tako številno jiospremili na njegovi zadnji poti. Vsem skupaj m vsakemu jMsebej še enkrat hvala.
Vsi njegovi.
Tvoj korak je obstal, tvoj glas je onemel, zdaj v grobu mirno spiš, a v naših srcih je polno bolečin.
S cvetjem ti zdaj grob krasimo,
v trajno ljubezen in spomin, cetjp s solzami rosimo, ker ne vrneš se nikdar.
ZAHVALA
3. oktobra je prezgodaj ugasnilo srce dobrega moža, očeta, starega ata m brata
SLAVKA POVŽA
iz Male Loke
Najiskrenejša zahvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se dr. Farkažu ter sestri Ireni in dr. Zenkovičevi za dolgotrajno zdravljenje, go-sj>odu župniku za lepo opravljen obred, pevcem za zapete žalostinke, govorniku Andreju Zajcu, praporščakom in vsem za pisna in ustna sožalja ter darovano cvetje. Žalujoči vsi njegovi.
ZAHVALA
V 92. letu nas je zapustila draga mama, babica in prababica
BARBARA
MARINČEK
Psagova mama iz češenika
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja in darovano cvetje. Toplo se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala gospodu žujsniku za lepo opravljen obred in predstavnici upokojencev za ganljive besede slovesa ob odprtem grobu.
Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala.
Vsi njeni
V SPOMIN
Že eno leto je od tedaj, odkar si od nas odšla -za vedno - brez slovesa ti nam najdražja hčerka, mamica in sestra
BERNARDA
KOHEK
Vedno se te bomo radi spominjali -
takšne, kakršna si bila -polna življenja, dobrote, veselja
in jia tistih lepih trenutkov s teboj.
Vsem, ki postojite ob njenem grobu in ji prižgete svečko ali prinesete rože - prisrčno hvala!
Vsi njeni
Zakaj usoda posega tja, kjer je nezaželena, vzame ti kar si imel najraje in ti dodeli pusto osamljenost, polno spominov.
(Prešeren)
V SPOMIN
31. decembra mineva žalostno leto, odkar nas je nenadoma tiho in mnogo prezgodaj zapustil naš nepozabni mož, ati in stari ata
DRAGO KOROŠEC
iz Domžal
Za teboj ostaja samo še velika praznina. V našem domu pa so ostali sledovi tvojih pridnih rok. Vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem grobu, mu prinašate cvetje in prižigate svečke, se iskreno zahvaljujemo.
Vsi njegovi.
Ni smrt tisto, kar nas loči in življenjeni, kar druži nas. So vezi močnejše.
Brez pomena zanje so
razdalje,
kraj in čas.
Mila Kačič
IN MEMORIAM
IVAN KEPIC
Dragi ata! Kadar Bog zapre vrata, odpre okno, je misel iz nekega filma. S tvojo smrtjo je zaprl vrata, okno pa le počasi odpira. Ob tvojem slovesu pred letom dni je tvoja vdanost v usodo ali božjo voljo, kakor pravimo v cerkvenem jeziku, na nas trenutno še tolažilno delovala, okvirneje gledano pa ne moremo dojeti, da je tvoj korak obstal in da ne bo več zasijala skrbnost s tvojih oči... Sicer pa bo tudi za nas, ki smo ostali brez tebe, prenehal veljati zakon časa, ker bomo torej tudi sami postali brezčasni in se srečali s teboj... Počivaj v miru božjem, dragi ata!
Vsi tvoji.
ZAHVALA
V 87. letu starosti nas je zapustil jk> težki bolezni naš dobri mož, ata, stari ata in stric
PETER PROSENC
Boškov ata iz Vrha nad Krašnjo
Iskreno se zahvaljujemo vsem dobrim sosedom za pomoč, ki ste nam jo nudili v težkih trenutkih, sorodnikom, prijateljem in znancem. Iskrena hvala za lepe podarjene vence, cvetje, sveče, izraze sožalja, darove za sv. maše in denarno pomoč. Iskreno se zahvaljujemo vsem domžalskim zdravnikom, ki ste ga zdravili in mu nudili pomoč na domu. Iskreno se zahvaljujemo patronažni sestri Dolenc iz Lukovice za obiske na domu. Posebno se zahvaljujemo župnikoma iz Krašnje in Češnjic za lepo opravljen pogrebni obred. Iskrena hvala govorniku Francu Novaku za jMsIovilne besede pri odprtem grobu in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem skupaj in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Žalujoča žena Pavla in hčerka Pavica z družino.
ZAHVALA
Zaradi težke bolezni nas je v 64. letu starosti zapustila naša draga sestra in teta
ALOJZIJA
KRAŠOVEC
Iskreno se zahvaljujemo vsem za izrečena sožalja, vsem, ki ste jo obiskovali na bolniški postelji, ki ste namesto cvetja darovali za sv. maše, darovano cvetje in vsem hvala, ki ste našo teto pospremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo pevcem cerkvenega zbora, organistu Petru, gospodu župniku Vertovšek, gospodu župniku Trdinu; obema hvala za doživeto sv. mašo in lejso opravljen pogrebni obred. Zahvaljujemo se dr. Marku Pipu za dolgoletno zdravljenje. Najlepša hvala tudi vsem sorodnikom, sosedom in znancem za nesebično pomoč.
še enkrat vsem skupaj prisrčna hvala.
Vsi njeni.
Kinološko društvo Domžale
organizira 10. januarja 1991 ob 16. uri na vežbališču v društvenih prostorih za Šum-berkom brezplačno
PASJO
MALO
ŠOLO
Pridite, s šolanim psom je življenje prijetnejše. Pridite tudi, če nakup psa Šele načrtujete. Zvedeli boste veliko novega in lažje se boste odločili na nakup pravega psa.
FILC MENGEŠ
Izdelujemo in prodajamo tehnične, valjane in iglane filce ter končne izdelke iz filca.
Srečno novo leto 1991!
Rudarsko podjetje kremenovih peskov in oplemenitenje nekovin n. sol. o.
»dtomno-dt« čLoxxi.22ilJLo Ljubljanska cesta 18, 61230 DOMŽALE
VAM ŽEL! SREČNO NOVO LETO TER OBILO DELOVNIH USPEHOV!
induplati
INDUSTRIJA PLATNENIH IZDELKOV
INDUPLATI p. o. JARŠE 61230 DOMŽALE
Vsem poslovnim partnerjem, delovnim ljudem in občanom želimo uspešno in srečno novo leto!
Obiščite nas in se prepričajte o modnem in kvalitetnem izboru naših izdelkov!
CVETJE KSENIJA K. Kos Trzinska 2
Tel.:
61230 Domžale
Cvetje je ena najlepših stvari na svetu! O tem se po svetu na prepirajo več,... ker tako je...
Svojim strankam, ki me med letom obiskujejo ter vsem Domžalčanom želim lepe božične praznike ter doživeti ob cvetju vsak delček tiste lepote v letu, ki prihaja, po kateri vsi hrepenimo...
Ksenija Kos, Cvetličarna Domžale Trzinska 2
TVD PARTIZAN DOB
Vsem našim članom in občanom občine Domžale Želimo lepe božične praznike in srečno ter mirno novo leto 1991!
TVD PARTIZAN DOB
/VIDEO SAT
\ Sinila VIDEOTEKA SLOVENIJA
Videoteka v Športni hiši Napredek:
Svojim strankam in vsem, ki nas bodo do novega leta še obiskale pripravljamo
VELIKO NOVOLETNO NAGRADNO ŽREBANJE
1.	nagrada Videorekorder
2.	nagrada Stereo radiokasetofon
3.	nagrada Digitalna budilka - radio ter še 100 manjših nagrad.
Vsem žetim lep, vesel božič ter srečno novo leto 1991!
Florjan Grudnik VIDEO SAT
DOMŽALE, d. o.o.	tel. 061 /722 585
KNJIGOVODSKE STORITVE
Srečno novo leto 1991!
FRIZERSKI SALON »MIRA«
CAPUDER BLAŽIČ ANUŠ Ljube Šercerja 12, Domžale
Cenjenim strankam in vsem občanom želimo prijetne božične praznike in srečno ter mirno novo leto 1991!
FRIZERSKI SALON »MIRA«
H#'
TENIS ZAJC
Pred novim letom sprejemamo manjše skupine gostov do 20 oseb za prednovoletne zabave. Pripravljamo vam vsakovrstne jedi po naročilu oz. predhodnem dogovoru.
Vina, ki jih boste v tem prednovoletnem času lahko okusili so, kot se reče, »ena A«...
Ne verjamete... Treba bo poskusiti... Pridite... Rezervacije sprejemamo tudi po telefonu: 373-592.
Želimo vam lepe in mirne božične praznike ter srečno in uspešno novo leto 1991!
Se priporoča Gostišče Milan ZAJC, Mala Loka 6
NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO
PIZZERIA
Na novo smo odprli pizzerio v baru Leonardi na Viru. Ponudili vam bomo več vrst pizz.
Odprto imamo od 9.30 do 23. ure, nedelja zaprto.
Vsem občanom želimo srečen božič ter zdravo in uspešno novo leto.
PIZZERIA LEONARDI - Aleš Orehek
SREČEN BOŽIČ IN SREČNO 1991 ŽEL! VSEM STRANKAM TER SE PRIPOROČA
TRGOVSKO PODJETJE MENGROS D. O. O. MENGEŠ, JELOVŠKOVA 8 T. 061/737-069
PIZZERIA
JAKA BAR, HOMEC
Odprto od 14. do 23. ure, nedelja zaprto.
Nudimo 10 vrst pizz tudi za domov.
Ob božičnih in novoletnih praznikih vam želimo veliko zdravja, sreče in uspehov!
PIZZERIA JAKA
KROJAŠTVO
MARJAN POHLIN
Škrjančevo naselje 20 (pri novem delu Papirnice)
Izdelovanje usnjenih oblačil po naročilu, tudi iz prineše-nega usnja. Šivam po novem jeans in žamet programu iz uvoženih materialov za vse starosti.
VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO 1991!
VAM ŽELI MARJAN POHLIN
Bistro Minutka
želi vsem občanom lepe božične praznike in uspešno novo leto!
Strajike obveščamo, da Imamo odprto tudi ob sobotah. In nedeljah, ves dan pa je na voljo celoten izbor hrane, ki jo v lokalu sveže pripravljamo...
PODREČJE 57	Odprto: 17. do 24. ure
tel.: 714-189	Sobota zaprto
SREČEN BOŽIČ IN ZDRAVO TER USPEŠNO NOVO LETO 1991
VAM ŽELITA: MILENA IN DU$AN JANUŠ
B.A »
IS# * - te«
li
PRAZNIČNI NAKUPI V TRGOVINAH
P TCP NAPREDEK:
-	velika ponudba uvoženega in domačega blaga
-	več kot 50 izdelkov po akcijskih cenah v živilskih trgovinah
k - nova trgovina SUPER N s ponudbo za mlade % - dobro založena športna hiša ŠPORT Napredek ' - v trgovini Meso na Ljubljanski cesti, diskontne mm cene mesnin
-	nova Delikatesa na Ljubljanski cesti
-	vse večje trgovine odprte vse sobote v decem-^ ^ bru do 19.00
-	ugodni kreditni pogoji, za določene vrste blaga potrošniška posojila brez pologa
|'l - 10% popusta pri nakupu pohištva za gotovino
Kupcem in poslovnim partnerjem želimo lepe božične praznike in srečno novo leto 1991
Trgovina Kasca vam vošči
duhovno bogate božične praznike ter zlasti mimo novo ld° 1991, prizanešeno z naravnimi katastrofami in drugimi n togami, vsem svojim bližnjim in daljnim strankam ter in prijateljem Občinskega poročevalca iz srca želi rs KAŠČA na Pšati in se priporoča za obisk!
Andreja Oreški Tel.: (061) 375-17»
cem vina KAŠ<
& TOSAMA
ur
Cenjene občane obveščamo, da bo trgovina TOSA^ v času božičnih in novoletnih praznikov odprta tudi 2 od 8.-13. ure in 31. 12. od 8.-13. ure.
Novoletni popust!
Od 20. 12. 1990 do 20. 1. 1991 velja 10% popust za nakup izdelkov v vrednosti nad 500,00 din.
Vesele božične praznike in srečno novo leto 1991 vam želi
"'CAT’S d.o.o^
trgovina in zastopstvo Savska c 47, 61230 DOMŽALE Telefon: (061) 723-541 YU - SLOVENIJA
Odprto
od 17. do 23. ure nedelja
od 14. do 23. ure
Nudimo
več
vrst pizz in sladice!
Vsem svojim gostom, sokrajanom in ostalim občanom želimo vesel Božič ter zdravo in uspešno novo leto 1991 in se priporočamo za obisk v razširjenih prostorih našega lokala!
AICO - DUTY FREE SHOP
(prva zasebna trgovina take vrste pri nas)
ŽELI VSEM S VOJ IM KUPCEM IN VSEM DOMŽALČANOM, KI PRIDEJO LE NA OGLED LEPE BOŽIČNE PRAZNIKE TER ZDRA VO, VESELO, USPEŠNO NO VO LETO 1991!
Trgovina bo odprta tudi na Silvestrovo ves dan do poznih večernih ur. Ce se še niste odločili, kaj boste kupili za darilo, boste to lahko gorili tik pred zdajci. Vidimo se v trgovini AICO-DUTY FREE SHOP v objektu SPB-1. Srečno!
made in italy v TRGOVINI
PANDA
Kolodvorska 1
Novoletno nagradno žrebanje pri nakupu nad 500,00 din:
nagrada BARVNI TV SPREJEMNIK %■ nagrada DVODNEVNO POTOVANJE nagrada PARNI LIKALNIK
Oh**
biščite nas vsak dan od 8. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure.
Voščimo vam prijetne božične praznike in srečno novo leto 1991.
VESEL BOŽIČ TER SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1991
Vam zdi
mtovsko podjetje	d. o. o.. Dom:
Cesti 'tal ^r'^ran'1' denar nas obiščite v centru Domž nudimo * ~ nasProt' doma upokojencev. Tu P°Polno r> °!tLnC> prodaj°. P'jač- živil in galanteriji nega skladišča "° ^ tr®ov'ne 'n gost'nce preko groš
>>Kovinar^)nudba nove Prodajalne na Ljubljanski 81 l
Cenah° ^Vabtetne italijanske ženske nogavice po ugc
se odln^?nd't0J?*c' izdelki, igrače, galanterija...
^ 'etu 1901 C za CEDA.M, Vam ne bo žal.
V Podjeti,, * ite za novo Pr°dajalno CEDAM.
kuSS 8's'°ie ‘
CVETLIČARNA
SEMEN
Vesele božične praznike ter zadovoljno, srečno in uspešno novo leto vam vošči
Dragica SEMEN z družino
DROGERIJA ŠARM IN CLUB EKOTIC
Ljubljanska 100 (ob postaji milice) DOMŽALE
LEPE, ZADOVOLJNE BOŽIČNE PRAZNIKE TER SREČNO 1991!
FOTO
REPANŠEK
Mengeš
Telefon: 737-492
Delovni čas:
od 9. do 12. ure in od 14. do 18. ure. Sobota od 9. do 12. ure.
Poleg fotografskih storitev tudi fotokopiramo.
Vsem svojim strankam in ostalim občanom želimo srečen božič ter veliko zdravja, sreče, veselja in uspehov v letu 1991.
Prodajalna za otroke
Kolodvorska 5, Domžale Tekstilni izdelki Komlanc
Gostičeva 42a, Nožiče tel.: 815*081
ŽELIMO VAM LEPE BOŽIČNE IN NOVOLETNE PRAZNIKE!
VAM VOŠČI VSE NAJBOLJŠE ZA PRAZNIK IN VSE DOBRO V LETU, KI PRIHAJA!
SREČNO 1991!
»VRTINEC« VAS VABI V NOVOLETNI VRTINEC... VSE DOBRO V PRAZNIKIH IN KASNEJE... SREČNO 1991!
Obrtna zadruga
aiMk ZORd,DOMŽALE..
61234 Mengeš, Prešernova 33
ZADRUŽNIKOM, POSLOVNIM PARTNERJEM IN VSEM OBČANOM ŽELIMO MIRNO DOŽIVETJE PRAZNIČNIH DNI IN VELIKO POSLOVNIH IN OSEBNIH USPEHOV V LETU 1991!
TOSAMA
VSEM POSLOVNIM PARTNERJEM, DELOVNIM KOLEKTIVOM IN OBČANOM ŽELIMO V NOVEM LETU OBILO DELO VNIH USPEMO V!
PRIPOROČAMO SVOJE IZDELKE!
ŠIROVNIK MIHA
MERCEDES BAR IN AVTOPREVOZNIŠTVO Ljubljanska 80, Domžale
Odprto od 7. do 22. ure, tudi ob nedeljah.
Telefon 711-100, doma: 487-233
ŽELIMO VAM LEPE BOŽIČNE PRAZNIKE TER SREČNO, ZDRA VO IN USPEŠNO NOVO LETO 1991!
NOVA TRGOVINA V DOMŽALAH
Obiščite Ostržka
Aleksandra Hren je 10. decembra 1990 na Ljubljanski 67 v stavbi tik ob glavnem železniškem prehodu v Domžalah odprla novo zasebno trgovino OSTRŽEK. V njej boste starši dojenčkov in predšolskih otrok lahko kupili zlasti konfekcijo, pletenine, opremo za dojenčke, igrače in še marsikaj drugega. Ostržek vam nudi domače in uvožene izdelke.
Nova trgovina je odprta vsak delavnik od 8. do 19. ure, ob sobotah pa od 8. do 13. ure.
OSTRŽEK PRIČAKUJE VAŠ OBISK!
§KDO®HELIOS
OBRTNIK MiNEES
ni ir~i

»OBRTNIK« MENGEŠ
Prešernova 2 OBRTNO PODfJETJE
Vsem poslovnim partnerjem in strankam želimo srečno in uspešno novo leto 1991!
Priporočamo naslednje usluge in storitve:
-	zidarstvo, fasaderstvo In ostala gradbena dela
-	ključavničarska dela
-	steklarska dela
-	parketarska dela, pečarska in slikopleskarska dela.
KOMUNALNO STANOVANJSKO PODJETJE
DOMŽALE, Ljube Šerceija 4
Komunalno stanovanjsko podjetje Domžale obvešča občane, da opravljamo vse zadeve v zvezi s pogrebno službo
ob delavnikih od 6. do 14. ure, ob sredah do 16. ure na Savski 34. telefon 721-443, 712-097.
Popoldan, ponoči, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa uredite vse, kar je potrebno - pri Konradu Vrbančiču, ulica Bratov Miš, Dob, telefon 712-074.
CENTRALNA ČISTILNA NAPRAVA
Domžale - Kamnik
Uporabnikom naših storitev in poslovnim partnerjem čestitamo za novo leto 1991 in jim želimo mnogo uspehov!
Tovarna farmacevtskih in kemičnih izdelkov
©lek
ENOTA KEMIJA, Kolodvorska 27, 61234 Mengeš Proizvajamo farmacevtske surovine, kemične izdelke, veterinarske pVeparate, droge in učinkovine.
V novem letu želimo obilo delovnih uspehov!
SLAVICA ŽIBERT POPRAVILA OBLAČIL IN ŠIVILJSKE USLUGE
Levstikova 28. Domžale
Ob božičnih in novoletnih praznikih čestitam vsem občanom in bralcem Občinskega poročevalca, še posebej pa vsem svojim zvestim strankam.
Mnoge je v tem letu, ki se izteka, pot zanesla tudi do moje delavnice na Levstikovi ulici (za gostilno Juvan), v kateri nudim šivilske usluge in popravilo oblačil, še posebej tistih iz jeansa. Vesela sem bila vsakega vašega obiska in rada sem ustregla vsaki vaši želji. Upam, da ste bili z mojim delom zadovoljni in me boste tudi v prihodnjem letu poiskali, če me boste potrebovali. Vabim pa tudi nove stranke in Vse, ki se znajdete pred problemom popravila oblačil, da se oglasite, lahko tudi po telefonu 713-301.
In kdaj je odprta delavnica?
V ponedeljek, sredo in petek od 8. do 15. ure in v torek in četrtek od 14. do 20. ure.

JURE REPANŠEK
Preserje, Kamniška 24
61235 Radomlje, tel. (061) 722-722
se iskreno zahvaljuje za prijazno naklonjenost in za obisk vsem svojim gostom, ki so poleti tako množično obiskovali prireditve »Polka pred kosilom«.
Hkrati vsem vošči lepe in zadovoljne božične praznike ter uspešno 1991!
Jure Repanšek
«m*tvo.-o* »ion''j4-ou
»PLETENINE VIDA«
VIDA RETEU
Kovičeva 10, Domžale
December je prazničen čas; vsak od nas pričakuje, da mu bo prinesel veliko lepih občutij.
Svojim strankam in vsem Domžalčanom voščim, da se jim uresniči prav to, kar pričakujejo. Lepe in zadovoljne božične praznike želim ter vse dobro v pleteninah Vida za novo prihajajoče leto!
Srečno!
Vida Retelj
SMIBIEIKA d. o.o.
MARKETING PODJETJE
Vsem dosedanjim strankam, bodočim graditeljem in vsem Domžalčanom, ki boste preurejali svoja bivališča voščimo lepe in zadovoljne božične praznike ter srečno novo leto 1991.
Da pa priporočamo svoje storitve, obisk in nakup pa je ob tem samo po sebi umevno. Oglasite se!
Mafolka, bod’ pozdravljena...
V prijetnem okolju v Mesnerjevi hiši v starem delu Kamnika vam nudimo bogato izbiro izdelkov kamniških izdelkov in mojstrov domače ter umetne obrti in tudi naših prednikov vse do sodobnikov.
Sprejemamo naročila za razstavriranje - obnovo starega pohištva. Nudimo bogato izbiro daril za vse priložnosti.
Lahko nas pokličete tudi po telefonu 831-081 med 9. in 19. uro. V soboto imamo odprto med 9. in 12. uro.
Ob koncu vam želimo lepe božične praznike ter uspešno, zdravo in zadovoljno novo leto 1991!
Marija in Dušan Mesner
EKO — AGRAL d.o.o.
organizira v sodelovanju z domžalsko podružnico Kmečke zveze svetovanje s področja kmetijstva
Vaša vprašanja s področij: prehrane in reje govedi poljedelstva, pašništva, perutninarstva mehanizacije in opreme objektov v kmetijstvu oživljanja podeželja in svetovanja pri oživljanju kmetij.
Vaše želje in naročila naslovite:
EKO AGRAL, d. o. o.
TRGOVINA, STORITVE, PROIZVODNJA KIDRIČEVA 10, Domžale
Odgovorili vam bomo ali pa vas povabili na pogovor.
SILVESTROVANJE, NOVOLETNI PLES
NK Domžale in gostišče »Ribič« z Vira vas vabita na silvestrovanje in novoletni ples.
Za prijetno silvestrovanje bodo poskrbeli Šaleški fantje, za dobro kapljico in topel silvestrski menil pa gostišče Ribič. V torek, 1. 1. 1991 vas ponovno vabimo v Domžalsko halo, da zaplešete v novo leto ob zvokih ansambla Nagelj na novoletnem plesu.
Obe prireditvi se pričneta ob 20. uri.
Vstopnice so v predprodaji v Napredkov! Veleblagovnici na oddelku Tobak.
Vsem občanom želimo srečno novo leto!
Domžalski nogometaši!
COLOR PHOTO
MARKO SENICA, Domžale, Ljubljanska 76 glavna pasaža SPB-1
V našem ekspres color laboratoriju razvijamo vse vrste filmov in izdelujemo po želji strank fotografije vseh velikosti. Hkrati nudimo strankam vse vrste fotografiranj, zlasti opozarjamo na ekspresno izdelavo color fotografij za vse vrste dokumentov. Stranke obveščamo, da opravljamo tudi servis fotoaparatov. Svojim strankam prilagajamo naše delo in naš delovni čas. Vljudno prosimo, da preizkusite kakovost naših storitev. Pokličite nas tudi po telefonu: 715-010.
Radi vam bomo postregli z vsemi informacijami.
Vsem želimo vesele in zadovoljne božične praznike ter uspešno novo leto!
d.o.o.
AVTO ŠOLA IN POSREDOVANJE NEPREMIČNIN Vir, Aljaževa 10
Vabimo bodoče voznike na tečaje CPP (350 din), ki jih organiziramo vsak mesec. Obenem lahko naši kandidati opravijo tudi tečaj prve pomoči. Z vožnjo lahko pričnete pri nas takoj (170 din), prijavimo pa vas tudi na zdravniški pregled, izpit... Naši inštruktorji vas pridejo iskat za vožnjo na dom, v službo in to kadarkoli želite.
Obenem vabimo tudi ponudnike in iskalce nepremičnin, da se zglasijo pri nas. kjer sc bomo dogovorili za morebitno sodelovanje. Uradne ure:
pon., čet., pet od 9. do 11. ure in od 14. do 17. ure tor., sre., sob. od 9. do 11. ure
Svojim strankam, poslovnim partnerjem in občanom občine Domžale želimo vesele božične praznike in srečno, uspešno leto 1991.
Aleš TEKAVC. Lovro LONČAR
ŠPECERIJA
MARKO ALIČ
Vir, Šaranovičeva 28, tel. (061) 711-072
Vesel božič in srečno novo leto vsem strankam iz KS Tomo Brejc Vir in iz vse občine Domžale vam želi kolektiv naše trgvine.
Priporočamo se za obisk v decembrskih dneh in seveda tudi kasneje.
BRIGITA MARKET
BRIGITA ROGOVIČ
LOKAL: PARTIZANSKA 38,61234 MENGEŠ, TELEFON 737-005
SRČNO VOŠČIM VSEM STRANKAM: PRIJETEN IN DOMAČ BOŽIČ TER SREČNO, ZDRA VO IN USPEŠNO NOVO LETO!
Rogovlčevl
Brigita Market Mengeš
MIRO BODLAJ Komisijska trgovina »R« Radomlje Videoteka »R« Radomlje Komisijska trgovina »EXTREME« Domžale
Vsem našim strankam čestitamo za novo leto, telimo veliko uspeha in zdravja v prihajajočem času osamosvojene Slovenije.
Priporočamo se za obisk!
BOUTIQUE
»DONNA«
Domžale, Cesta talcev 2
vošči vsem svojim strankam in bralcem Občinskega poročevalca lepe božične praznike, v novem letu 1991 pa miru, sreče in uspehov ter se priporočamo za obisk.
Milena Palmieri
SEVER PETER
TAPETNIŠTVO - DEKORACIJE
Šmarca, telefon: 813-951
Želimo vam prijetne in zadovoljne božične praznike ter srečno in zdravo novo leto 1991!
Priporočamo se za storitve: izdelava, predelava sedežnih garnitur (oblazinjenega pohištva). Notranja dekoracija prostorov, tapison, itison, tapete, zavese.
Prijetne božične praznike in veliko zdravja ter uspeha v letu 1991 vam želi
Slovenska kmečka zveza PODRUŽNICA DOMŽALE
Takšnih trgovin je sedaj že veliko. Odpirajo se tako hitro, kot hitro rastejo gobe po dežju. Novo so dobili v Prelogu 124 pri Ihanu. Gabrijela HORVAT, zgovorna lastnica trgovine, ki je bila kaj hitro ena glavnih »medijskih zvezd« (oglasila se je v programu radia GA - GA), se je lotila široke ponudbe.
Prodajalka Gabrijela HORVAT ter drank« ob nakupu...
► L5 *
Horvat Gabrijela Prelog 1X4 Tel.: (Obl) 7*4-344
delik8'
Na razmeroma majhnem prostoru dobite vso špecerijo, ,e\)te teše, drobne gospodinjske aparate, galanterijo, tekstilne ' ,e (moške majice so po 119,00 din), žgane in druge pijače, »,o_ suhomesnate izdelke vseh vrst. Posebej velja opozoriti n. :s|[e mesnate izdelke iz konjskega mesa - klobase, salame, celo
hfDa*irnajo°kohne, ostale kmečke dobrote (kmečki k^j^din treba posebej poudarjati. POZOR! Če kupite nad -	’ spCt
vrednosti vas čaka res lepo, spodbudno darilo, ki vas
prignalo v nakup!	,tnrto.
Pa delovni čas? Vsak dan od 7. do 20. ure imajo o p nedeljah in praznikih od 8. do 12. ure.	te*e!
Če vas kaj zanima, pokličite zgovorno lastnico Gao J ’ vali fon 724-344. Postregla vas bo z vsem, kar boste \ftnO - predvsem pa s prijaznostjo, ki je še vedno zelo is blago...
■j jHHk UNIVERZALE DOMŽALE
V INDUSTRIJA OBLAČIL p. o.
Kidričeva 4, DOMŽALE
Za prosti čas pri rekreaciji in športv funkcionalna in elegantna oblači
UNIVERZALE DOMŽALE
dob, ljubljanska ul. 1
MARINA CVETKO
trdinova4
61233 dob
tel. (061)712-667
delovni čas:
9.-12. 14.-19» sobota 9-12. ponedeljek zaprto
Želimo vam prijetne božične praznike in srečno ter zdravo novo leto 1991!
Taro Servis Rova
Rova 33
61235 RADOMLJE
Vas mika, da bi bilo vaše stanovanje spet kot novo? Želite, da bi imeli novo sedežno garnituro, kavč, trosed, prenovljeni starinski oblazinjeni stol, naslanjač?
Nič lažjega! Pa še ceneno pot vam svetujejo.
Obiščite tapetnika Antona OSOLINA na Rovih 33.
Sposobni mojster vam bo na cenen način z vašim ali njegovim materialom opravil:
~ tapeciranje notranjih vrat iz usnja ali skaja, za njihov lepši videz in boljšo zvočno izolacijo;
~ tapeciranje predelnih sten v poslovnih prostorih, pisalnih miznih plošč in pisarniških stolov; v usnju, skaju, blagu;
- obnavljanje že obstoječih jedilnih elementov, sedežnih garnitur v dnevnih sobah in raznih ležišč po želji naročnika ali arhitekta bo to opravil tudi za gostinske lokale;
~ ronoviranje stilnega oblazinjenega pohištva;
TAPO SERVIS ROVA - TONE OSOLIN se priporoča.
Pišite mu, da vas obišče.
Ob koncu leta vam vošči lepe in zadovoljne božične praznike ter uspešno in zdravo novo leto 1991.
■ELEGANCE« NOVA TRGOVINA S ČEVLJI NA CANKARJEVI
Pod noge ste lahko Italijan oz. Italijanka
Komaj dobrih sto metrov vani je treba po Savski cesti iz Domžal v Cankarjevo. Rado Jenko vam v novi trgovini z izključno italijansko obutvijo po-nuja celoten izbor obutve za vso družino
tut*' delovna z Cima sredstva za obrtnike
vwtH predme,e. Delovni , ]4 k.da" od 9. do 12. ure in tr' 0 ^ ure, ob sobotah odp
Svojim strankam vošči lep o<.ič ter srečno, zdravo in uspešno novo leto 1991!
Prijazna prodajalka v trgovini z uvoženimi čevlji ELEGANCE v Domžalah.
DANICA DORNIK MARKET IN DISKONT
C. borcev 1,
61235 Radomlje
yesel Božič in srečno ter zdravo Novo leto 1990 vam 2eli kolektiv Marketa »Dl K A« v Radomljah.
ohi*Aem vas vabimo, da nas vi?	sai sm° vam pripra-
in	izbiro '9rač' božičnih
"novoletnih daril, ter okraskov Za roza P® u90dnih cenah, vac HS>smo v Radomljah, za iemo|d9am° in vas PriCaku-
»i5ka«T IN diskont
kmetijski pridelki
Loia»1evi iz Štude voščijo
V centru Domžal že 7 let skušamo oskrbeti svoje stranke z zelenjavo, sadjem in povrtnino, katero v veliki meri pridelujemo •	tudi sami doma. na naravni način, na lastnih
kmetijskih površinah.
Skozi ta prizadevanja vas skušamo tudi kakovostno postreči. Stranke, ki nas obiskujejo. bodo soglašale, da skrbimo za zdravo slovensko zelenjavo.
Svojim strankam in vsem občanom, ki nas obiskujejo, voščimo vese/e boiične praznike m vse dobro v novem letu 1991 ter se seveda M, 'jnaPrei Priporočamo za obisk. Srečno
Stranke postrelemo v slovenščini!
Družina Ložar Kmetijski pridelki
IZBIRATE DARILO?
Oglasite se v specializirani prodajalni z darili
»PRIMA«
v centru Domžal.
V prodajalni z darili »PRIMA« boste našli kozmetične izdelke, čudovite - tudi unikatne - izdelke iz stekla in mnoga druga darila, ki ste jih morda drugje zaman iskali.
Pomagali vam bomo izbrati in darilo tudi aranžirali.
ZA OBISK SE PRIPOROČA
ANTONIO PALMIERI
Trgovina z mešanim blagom
VOJKO GREGORIN Depala vas 40
V trgovini z mešanim blagom v Depali vasi vam ponujamo vse, kar v hiši potrebujete. Potrudili se bomo, da vas bomo postregli še bolj v vaše zadovoljstvo.
Vsem strankam in vsem vaščanom voščimo lepe božične praznike ter uspešno in zdravo novo leto 1991!
Vaši Gregorinov!, Depala vas 40
trgovina
zmešanim
blagom
UPA
ODPRTO:
Vsak delavnik od 8.-20. • Sobota od
7.30-	19. • Nedelja in prazniki od
8.30-	12.	• Tel.:
71S 300
Vsem svojim strankam in vsem Domialčanom vošči lepe božične praznike ter uspešno novo leto 1991
Anica ČAD, trgovina LIPA
KRAJEVNA ORGANIZACIJA RDEČEGA KRIŽA DOB
Organizacija je v petek 23. 11. 1990 obiskala Savinjsko dolino, ki je bila hudo prizadeta v poplavah.
V KS Dob so aktivisti RK zbrali od krajanov 50.000,00 din in jih predali dvema najbolj ogroženima družinama, po dogovoru s socialnim skrbstvom in Rdečim križem iz Mozirja.
30.000.	00 din so namenili družini ČASL Ivana - Prihova ulica v Nazarjih.
20.000.	00 din so darovali družini Močilnik Anica, Luče 15. Prebivalcem KS Dob se zahvaljujemo za humano pomoč in njihov prispevek za reševanje ljudi v nesreči.
DRUŠTVO UPOKOJENCEV LUKOVIM
OBVESTILO UPOKOJENCEM ČRNEGA GRABNA
Društvo upokojencev Lukovica sporoča svojini članom, da bomo pobirali članarino za leto 1991 na običajnem mestu in hkrati vpisovali tudi nove člane.
13. 1. 1991 LUKOVICA od 8. do 10. ure (pisarna DU)
13. 1. 1991 PREVOJE od 10. do 12. ure
20. 1. 1991 BLAGOVICA od 9. do 11. ure (gostilna »Žohar«)
20. 1. 1991 Krašnja od 11. do 12. ure
Uradne ure bodo vsak četrtek od 15. do 17. ure.
Nova odvetniška pisarna v Domžalah
JAGODA CUJNIK
KOVAČIČ ALENKA, Ljubljanska 34, Domžale
Obveščamo vas, da sva s 1. decembrom 1990 odprli odvetniško pisarno, ki bo odprta za stranke. Delovni čas je: od ponedeljka do četrtka od 9. do 12. ure in od 16. do 18. ure ter ob petkih od 9. do 12. ure.
SUPER TRGOVINA ZA MLADE
Super »N«
V dosedanjih prostorih trgovine Meblo v centru so odprli trgovino za mlade
V petek, 8. decembra, so v prostorih dosedanjega Napredkovega prodajnega prostora »Meblo« (na Ljubljanski, kjer je tudi direkcija podjetja), odprli docela prenovljeno trgovino, ki so jo namenili mlademu kupcu: bodisi mldemu po letih, bodisi po srcu.
»Napredek« - domžalska trgovsko gostinska delovna organizacija ob soočenju z močno in pestro zasebno ponudbo vsakovrstnega blaga ni vrgla puške v koruzo, saj z novo trgovino želi dokazati, da je vsaj enakovreden - če ne boljši in cenejši ponudnik atraktivnega blaga široke potrošnje - tiste pač. ki kot kupca zanima mlade. To dokazovanje ne želi opraviti le z besedami, tega dokazovanja se je lotila z odprtjem nove trgovine »Super N«.
Trajalo je dalj čsa, da so se v Napredku poenotili, kakšno vsebino dati novi trgovini. Vsebina - trgovska ponudba je sedaj znana in v Napredku so prepričani, da bo tudi atraktivna. Kaj torej ponujajo?
€ V prvi vrsti obilo vsakovrstnega blaga, po kakršnega smo doslej hodili na konec Tržaške ali Celovške. Bogata izbira športno oblikovanih oblačil
modnih barv vabi, vsakovrstna kozmetika, kjer bodo kupci lahko našli najsodobnejša lepo-tila in pripomočke, uvožene in druge pijače, konditorske izdelke, plošče, kasete (velika izbira!!), video kasete, športne rekvizite, galanterijo, okrasne predmete. Prodajali bodo blago za višjo zahtevnost kupca - pretežno po blagovnih znamkah.
Mlad kolektiv bo storil vse, tako obetajo, da si pridobi kupca! Napredek je mladi posadki »Super N« v celoti izrekel zaupanje, da bodo zahtevno nalogo uresničili, na kolektivu pa je. da se res potrudi. Se bo? Bomo videli.
Sicer pa »Super N« lahko pomeni tudi - »Super - nepre-kosljivo!«
Geslo nove trgovine Super N je res super: če je to res, je treba preveriti
DELAVSKA UNIVERZA
DOMŽALE, Kolodvorska 6
Sprejme v redno delovno razmerje:
- offset tiskarja
Pogoji:
-	strokovna izobrazba IV. stopnje
-	2 leti delovnih izkušenj
-	sposobnost samostojnega opravljanja zahtevnejših del.
Prijave pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: Delavska univerza Domžale, Kolodvorska 6, 61230 Domžale.
Avto moto društvo Mengeš
Trdinov trg 14/1.
Avto moto društvo Mengeš organizira tečaj cestno prometnih predpisov za voznike »B« kategorije s pričetkom 7. 1. 1991 ob 17. uri v društvenih prostorih na Trdinovem trgu 14. Tečaj bo izjemoma brezplačen in je novoletno darilo kandidatom, ki se bodo prijavili v prvi tečaj v novem letu. V dogovoru s predstavniki Rdečega križa Domžale bomo organizirali tudi tečaj iz prve pomoči. V Zdravstvenem domu Domžale pa bomo organizirali skupinske zdravniške preglede.
Avto moto društvo Mengeš želi tako omogočiti vsem kandidatom, da kar najracionalnejše in hitro pridejo do potrebnih dokumentov in tako tudi do končnega cilja - vozniškega dovoljenja, saj bomo vožnjo kandidatom omogočili takoj.
Interesenti se lahko prijavijo vsak dan med 13. in 14. uro, ter sredo in četrtek med 16. in 18. uro. Mesto si lahko rezervirate tudi po telefonu na številko 739-621 ob navedenih dneh in urah.
Vsem našim članom in voznikom želimo srečno vožnjo v letu 1991!
Predsednik AMD:
Ivan Ošep
MGOVIMJk DOMŽALE ŠARAMOVIČEVA ŠS
TEL.: ODi/FTT-imt
Svojim strankam in vsem občanom voščimo srečen božič ter zdravo in uspešno novo leto.
Priznanje
zlati
slamnik
izrekamo delavacem Komunalno stanovanjskega podjetja Domžale, ki so v rekordnem času podnevi in ponoči z nečloveškimi napori, z delom tudi v prazničnih dneh v kanalizacijskih ceveh očistili kolektor, da je lahko spet steklo čiščenje na centralni čistilni napravi.
Priznanje »ZLATI SLAMNIK« prejemajo:
Franc Hribar, ml., Roman An-drejka, Rufad Durič, Himzo Velič, Marko Tomič, Zuhdija Mulalič, Sulejman Hukič, Hikmet Rekanovič, Ciril Vesel, Hase Bačič, Andrej Pestom i k, Aleš Kotnik, Borut Zalo-
kar, Slavko Korošec, Janez Rems, Fikret Rekanovič, Dindič Šefik, Ko-stadinovič Ivan, Stane Zalogar, Kosim Velič, Rafael Erjavec, Mesud Mušič, Bajro Huskič, Maks Žnidaršič, Viktor Slapnik.
Grajo
gorjača
rokovnjača
namenjamo vsem tistim delegatom zbora združenega dela, ki so »špri-cali« nadaljevanje 6. skupne seje vseh treh zborov skupščine občine dne 22. novembra 1990. Zaradi nastale nesklepčnosti je bilo nadaljevanje seje po njihovi krivdi preloženo na dan 4. 12. 1990.
Naša
večnamenska
dvigovalka
naklade...
naklade. Za novoletno darilo vam poklanjamo večnamensko telo, katerega lahko poljubljamo vsak po lastni želji limate glave...
e zadnje upanje, da bo obstoječi domžalski oblasti uspelo obdržati LJ občino v enotnih mejah, je splavalo po vodi. Nesklepčnost novembrske seje Skupščine je blokirala sleherno dejavnost in ljudje se s strahom sprašujejo, kaj jim bo prinesla letošnja zima. Zaloge hrane in kurjave kopnijo, mengeški iredentisti pa stalno minirajo progi in ceste, ki vodijo iz kamniške, kranjske in ljubljanske smeri. Vpoklici enot teritorialne obrambe in rezervnih enot milice ne zadoščajo več, saj v Mengšu in Loki vpoklicev praktično ne izročajo več, če pa jih, jih mladci smeje zavračajo. Mengeški poročnik Johann Me-isster ima v brigadi prostovoljcev zbranih že 321 dobro izurjenih bojevnikov: slab vpis med prostovoljce je edino na Dobenem in v Topolah, kjer se bojijo mengeškega hegemonizma in potihem še vedno upajo, da mengšanom odcepitve ne bo uspelo izboriti. V Topolah deluje dobro organizirana trojka, ki vsak poskus mengeške propagande v kali zatre, po hišah pa
lina pa je pripeljala dve zamorki za tiste, ki so se belega kruha že preobjedli, in pa enega fanta iz Neaplja, ki se je pripravljen vdajati moškim. Za tiste, ki imajo še bolj izbrana spolna nagnjenja, je poskrbljeno v okoliških hlevih. Radomljam so Meng-šane spet prehiteli po desni.
Križem rok sedijo edinole v Dragomlju. Zavedajo se, da jim samostojnost ne uide - eni jo bodo za ceno velikih žrtev izbojevali, drugim jo bo prinesla pa nova ustava. Verjetno je pameten način razmišljanja pogojen z večjo dozo radioaktivnega sevanja. Mengšani jim seveda očitajo zapeč-karstvo in nenačelnost, v svojih grožnjah
SEPARATISTIČNE NOVICE
riše slamnike in piše gesla: MI SMO ZA DOMŽALE in ENOTNOST.
Majorji enot domžalskih teritorialcev imajo čedalje večje*probleme z disciplino. Vsak drugi vojak iz Črnega grabna je že dezertiral z orožjem vred. Moravčani zahtevajo samostojne enote, ki bodo nacionalno homogene in v katerih se bo povil-vau u dumačm marauškm jizik. Tudi Radomeljski pešpolk v enotah TO se upira, njegovo geslo pa je: če že moramo umreti, hočemo umreti za slovensko domovino, ne pa za mengeško ali domžalsko.
V Radomljah so, vojni navkljub, aktivni tudi na gospodarskem področju, saj se zavedajo, da samostojnosti ni brez ekonomske neodvisnosti. Združenje tamkajšnjih obrtnikov je sklenilo v opuščeni šoli na zasedenih Rovih odpreti tisto stvar, ki še edina manjka Mengšu, da bi postal mesto. Na Štajerskem in Medžimurju jim je uspelo pregovoriti nekaj simpatičnih deklet, ki so za ustrezno plačilo pripravljene delati družbo (in še kaj) moškim: Ciciol-
' gredo celo tako daleč, da jim kanijo, kljub mednarodni prepovedi, zastrupiti Pšato.
Nekateri domžalski politiki pa vendarle vidijo malo preko roba lastne mize in so bolj realistični. Zato ponujajo Mengšanom samostojnost - pod pogojem, da Domžalam vrnejo ves denar, ki je bil vložen v Melodijo. Tudi z Radomljami naklepajo podobno kupčijo - vzamejo naj Papirnico z vsemi krediti vred. Radomljani še razmišljajo, Mengšani pa so Melodijo že postavili na tovornjake šlepetje in jo z godbo tovorijo v Domžale, za 23. december pa so razpisali referendum za samostojni Mengeš. Zadnje vesti so vendarle bolj ohrabrujoče. Duhovniki so se z vsemi vojskujočimi se stranmi dogovorili, da od 20. decembra do Sv. treh kraljev ne bo oboroženih spopadov. V času božičnega premirja bo pretok oseb (ne pa blaga) znotraj naše občine možen brez potnih listov. Žal je vest do dedka Mraza prišla prepozno in se bo naše občine raje izognil.
SLEPARATIST
IZŽREBALI SMO NAGRADE
Odojka prejme Primož STRNISA
Več kot 100 reševalcev je uredništvu po- Knjižne nagrade pa prejmejo: Hofer sredovalo rešitve križanke, ki smo jo v prejš- Rudi, Domžale, Chvatalova 8, Limbek nji številki objavili ob 30-letnici Emone pra- Marko, Domžale, A. Skoka 4, Zibelnik šičereje Ihan.	Janko, Rafolče 21 A, Sonja Kramberger,
Žreb je bil tokrat naklonjen naslednjim Vir, Robbova 12 našim bralcem:	Vsem nagrajencem iskrene čestitke. Pri-
Odojka farme Ihan prejme: Primož Str- možu in njegovim pa dober tek! niša, Domžale, V. Vlahoviča 9	UREDNIŠTVO
MALO ZAPOZNELO PISMO
Dragi sveti
tovariš
Miklavž!
Prinesi mi. Ne! Najprej, ti moram povedati d imamo doma tri telefone, pa še dva prenosna brezžična, zato sem ti hotel kar telefonirati, pa v telefonskem imeniku pod N nisem dobil Nebes. Pod N je samo Naklo. Novo mesto in Notranje gorice, zato ti kar pišem, da ste vsi »glih« tabeli pa tardeč. Dedki, Miklavži. Božički in hudički. Da vsi samo jemljete, nobeden pa nič ne da. Veš, naš oči je revež. Mami mu kar reče reva. Revež je zato, ker mora kar naprej čistiti stanovanje, pa pralni stroj mu nagaja, ker je že star. Prosim te, če mu prineseš novega. Pa še kakšnih 50kg pralnega praška, po možnosti avstrijskega mu prinesi in ne pozabi na mehčalec. Če pa bo dobil še tri žvečilce ima vsega dovolj.
Meni pa prinesi, lepo te prosim avto »formula 1«. Saj imamo že tri avtomobile, ampak »formule 1« še ne. Tako rad bi se vozil po naši ulici in pokazal sosedovim »šminkam« kako šiba. Obljubim, da bom priden, da dva dni ne bom razbil nobene šipe, pa tudi šolo bom šprical samo dvakrat na teden, doma pa se bom zlagal, da je gospa tršica bolna. Pe še, ljubi gospod Miklavž ne pozabi sedem kg žvečilcev, pa kaseto od »Tajči« Hajde, da ludujemo.
Toliko za očita in mene. ki te imam strašansko rad, ker vem, da samo ti lahko ustrežeš mojim željam, samo verjeti moram, da si to res ti.
Zdaj pa te prosim še za mojo sestro Špelo, ki je že velika. Stara je enajst let in ima že fanta. Čeprav me zafrkava, da sem šest let star dojenček. jo imam vseeno rad. Prinesi ji dve šteki cigaret Mallboro in pa še enega fanta, da se bosta zanjo v živo boksala. Jaz imam boks zelo rad, ampak me mami takrat, ko je na televiziji, vedno nažene v posteljo. Če pa bo tak boks doma. bo zelo luštno.
Še na našo mami ne pozabi, ljubi gospod Miklavž. Prinesi ji knjigo »Kako postaneš vladarica v družini« ali pa tisto »Jabolko ne pade daleč od drevesa«. Če pa ji boš po svoji presoji dal še kaj iz svojih blagovnih rezerv, bom do novega leta še bolj priden.
Skoraj sem pozabil na našega tamalega, mojega bratca, ki je še čisto malo star, komaj štiri leta. Zato ga moram jaz kar naprej varovti. ker vse pretakne in preobrne. Najraje se igra z og-nejm in pa tabletami, ki jih ima naša mami vsepovsod. Prinesi mu ljubi Miklavž avtomobilček znamke JUGO. Da se ne bo cmeril, naj bo oznaka »FLORIDA«, ali pa še kakšen mlajši, za smrkavca.
To pa je tudi vse ljubi sveti, dobri, stari, zlati Miklavž.
Tovariški pozdrav tvoj Mihec
rtHš RoKounjLftč tovtH
Kakšna zmeda, kar naenkrat nas v decembru ropaja hi je b/adaci...
UGANKA Za
OBČANE:
[<da od teb ireh bradačev še Zverom tnicja^
Urednik bo -nagrajencu izdelal nagrado iz-UPOV■■■ega LE ■5$*
Da nekateri poslanci skupščine občine Domžale niso le politiki, pač pa prav pesniške duše, dokazuje tudi naslednja domislica mengeškega odbornika gospoda Janeza Škrlepa, ki jo je povedal ob začetku svoje replike. Dejal je: »Zdaj bom pa vpeljal še malo smešnih not v nemirno kri, ki bo najbrž še naprej vrela.« Kako poetično!
Neumorni Tomaž Štabe se je ponovno spotaknil ob nazive bivših delegatov. Predlagal je, da naj bi jih poimenovali z odborniki, morda s poslanci. S klopi pa se je oglasil prenovitelj Igor Lipovšek s pripombo, da bi bili najbolje, ko bi se imenovali kar izvoljenci, saj so bili pač iz-voljeni.
Mengeški odbornik gospod Janez Škrlep se je hudo razburil ob dejstvu, da vse več nepremičnin (zemlja, stavbe) v Mengšu kupujejo tujci in bi to morali na vsak načn nekako preprečiti. S klopi je dobil vprašanje, na koga misli s tujci - na Neslovence ali morda na Nemengšane. Hitro se je popravil in rekel, da ni mislil tujcev, pač pa. da se v Mengšu pojavlja vse več tujkov.
V IHANU JE NEKAJ NAROBE...
V Ihanu je nekaj narobe. Znano - neznani fantomski pisec anonimk že pol leta m »udaril«. Sprašujemo se, ali je nemara zbolel, ali mu Jf pregorerla varovalka na p solnem stroju, ali pa mU je preprosto	zmanjkalo
tinte... Časi pa taki...
MADONA, KAKŠNE KRATICE...
V vsesplošni poplavi no-vokomponiranih kratic novih strank, zvez in gibanj’ posebej v oči tolče kratic? SS. Sam bog jih pomaga), česa se le bodo lotili p° tako kratico???
ŠE NASVET ZA NOVE
Pri zagati o tem, kako naj se dotoči trajanje mandata novega uredniškega °a' bora, predlagamo, da 5 AKT napiše: Mandat traja do prvega kiksa, definicij kiksa pa naj se opred v novi ustavi...
občin/ki u, poročevalk
Občinski poročevalec, K1**110 čine Domžale, izhaja .Ivakra' " sečno, vsa go»p<KllrtJ»«v“ureJ« dobivajo brezplačno. Glasu ^ uredniški odbor v sestavi: Vojska, glavna urednica, . lirojan, odgovorni urc<,,,„ ... pe-llolhar, Matjan Gona, "* 1 T(|Be
vcc, Cveta Zalokar-Dražern, ^
Orel, Ivan Kepic, Janez Stibnc- ^ gdan < »solin, Ivko Hribar, W
povšek-Lenari, Martin Groše«-,
Glavna urednica: Vera EJig: tel.: 721-321, odgovoriti oj*”|eh. Matjaž lirojan, tel.: nični urednik: Janez De ,,cpan-323-841, fotografije: VM« K*P šek, tel.: 737-Nai popoM«"; .} S00 Glasilo izhaja v nakla
sprejemu odgovorni uredni • p^ja-Ijanska 70, Domiale p- P'Sledni; /uh rokopisov in fotograf J fljni-Sivo ne vrača. Uradne u ^ jo Sn a: ponedeljek in pe« , :ir/ in
13. ure in sredo od 10. do	no
od 14. do 17. are Gla"[ l S*