Poštnina plačana v gotovini. ¥ Ljubljani, dne 31. julija 1923. Letnik V. Iraljjefiiia Srbov, Hrvatov in Slovencev. URADITI L pokrajinske oprave za Slovenijo. n« tMsas 1? s@lbixn.es.: Iz «Službenih Novin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca*. Izpremembe v osebju. 252. Carinski postopnik o prevozu po Dunavu. 253. Carinski postopnik glede diplomatskih predstavnikov in kurirjev. 254. Odločba o luksusni taksi na obuvala iz usnja, ki imitira jelenje usnje. Razglasi osrednje vlade. Razglasi pokrajinske uprave za Slovenijo. Razglasi oddelka ministrstva za trgovino in industrijo v Ljubljani. Razglasi delegacije ministrstva financ v Ljubljani. Razglasi zdravstvenega odseka za Slovenijo. Razglasi drugih uradov in oblastev. — Razne objave. iz „Službenih Novin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca“, Številka 163 z dne 20. julija 1923.: Objava generalne direkcije neposrednjih davkov z dne 30. junija 1923.: Višji davčni upravitelj Rudolf K1 a n c v Trebnjem je trajno upokojen. Številka 165 z dne 23. julija 1923.: Objavi ministrstva za. pošto in telegraf z dne 2. in 5. julija 1923.: Postavljena sta: pri poštnem in telegrafskem uradu v Mariboru za poštarja VI. razreda Anton Križ, poštar istega razreda od poštnega in telegrafskega urada v Vardistu (po prošnji); pri poštnem in telegrafskem uradu na Trojanah za nekvalificirano poštno-telegrafsko poslovalko Zora F. Benkovič, poštna pomočnica. Objavi generalne direkcije neposrednjih davkov z dne 9. julija 1923.: Bivši beležnik Janez Ružič v Tišinu je postavljen za začasnega davčnega upravitelja pri davčnem okrajnem oblastvu v Murski Soboti. — Višji davčni upravitelj Rafael Dolin-š e k v Celju je trajno upokojen. Zapisnika o XXVII. in XXVIII. redni seji narodne skupščine z dne 10. in 11. julija 1923. Številka 169 z dne 27. julija 1923.: Ukaz Njegovega Veličanstva kralja A1 e k s a n -d r a I. z dne 18. julija 1823., s katerim se pooblašča namestnik ministra za trgovino in industrijo, minister za promet, da sme predložiti narodni skupščini predlog zakona o trgovinski konvenciji med kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in Poljsko, sklenjeni dne 23. oktobra 1922. številka 170 z dne 28. julija 1923.: Ukaz Njegovega Veličanstva kralja A1 e k s andr a I. z dne 2. julija 1923., s katerim se sprejemlje ostavka, ki jo je podal na državno službo Anton I n -t i h a r, računski oficial ljubljanske delegacije finančnega ministrstva, ki je bil z ukazom z dne 15. aprila 1923. postavljen za blagajnika sreske finančne uprave v Žablju. Zapisniki o XXIX., XXX., XXXI. in XXXII. redni seji narodne skupščine z dne 13., 14., 16. in 17. julija 1923. Izpremembe v osebju, Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 5. julija 1923. so bili imenovani v področju pokrajinske uprave: za vladna svetnika v VI. činovnem razredu: okrajna glavarja z naslovom in značajem vladnih svetnikov Leon Grasselli in Rajko Svetek; za okrajne glavarje v VIL činovnem razredu: vladni tajniki dr. Josip Hubad, vodja okrajnega glavarstva v Ljutomeru, Rihard K o r o p e c, vodja okrajnega glavarstva na Prevaljah, Gašper Lipo v-š e k, vodja okrajnega glavarstva v Murski Soboti, dr. Peter V a v p o t i č, vodja okrajnega glavarstva v Radovljici, in dr. Otmar P i r k m a i e r, vodja okrajnega glavarstva v Ptuju; za vladne ta jnike v VIII. činovnem razredu: okrajni komisarji Stanko M a š i č pri okrajnem glavar- stvu v Ljubljani, dr. Fran Bratina pri okrajnem glavarstvu v Murski Soboti, Fran Devičnik, vodja politične ekspoziture v Gornji Radgoni, Anton ■ Svetina pri okrajnem glavarstvu v Murski So-i boti, dr. Janko Vidic pri okrajnem glavarstvu v ! Brežicah, Fran M a r š i č pri okrajnem glavarstvu v j Kamniku, dr. Anton M e g u š a r pri okrajnem gla-! varstvu v Ptuju, dr. Ivan Vidmar pri okrajnem i glavarstvu v Brežicah, Mirko Brezigar pri po-I krajinski upravi, oddelku za notranje zadeve v Ljubljani, Fran Voušek pri okrajnem glavarstvu v Celju, dr. Tina Čuš pri okrajnem glavarstvu v Kočevju, Matko Kandrič, vodja politične ekspoziture v Dolnji Lendavi, in Mihael Z a v a d 1 a 1 pri okrajnem glavarstvu v Ptuju. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 5. julija t. 1. je bil policijski pristav z naslovom in značajem ravnatelja policijskih pomožnih uradov Franc Fink postavljen za ravnatelja policijskih po-' možnih uradov pri policijski direkciji v Ljubljani na ; sistemiziranem mestu Vlil. čiuovnega razreda. Vladni tajnik Karel Trstenjak, ki je bil po-1 stavljen za tajnika I. razreda pri upravnem sodišču ■ v Celju, je razrešen službene dolžnosti v področju ' pokrajinske uprave za Slovenijo. Dr. Lukan s. r. ; Z odlokom gospoda ministra za narodno zdravje ! z dne 18. julija 1923., št. 25.554, je bil dr. Pavel Lesovsky, začasni honorarni okrožni zdravnik za zdravstveno okrožje Breg pri Ptuju, premeščen v zdravstveno okrožje Ptujsko goro. Dr. Katićić s. r. Ivan R o b i n š a k, sodni sluga v Laškem, je na lastno prošnjo stalno upokojen. Predsedništvo višjega deželnega sodišča v Ljubljani. Uredbe osrednje vlade. 252. Ker je stopila konvencija o dunavskem Statutu, ratificirana tudi po naši državi, v veljavo dne 1. oktobra 1922., predpisujem na podstavi člena 273. carinskega zakona in po zaslišanju carinskega sveta sporazumno z ministrstvom za zunanje posle, ministrstvom za promet in ministrstvom za vojno in mornarnico ta-le Carinski postopnik o prevozu po Dunavu.* Člen L i Po členu I. dunavskega statuta je plovitev po Dunavu svobodna in odprta vsem zastavam ob pogojih popolne enakosti na vsem plovnem toku reke (t. j. od Ulma do Črnega morja) in na vsej njeni internacionalizirani mreži, tako da se ne dela nobena razlika v škodo pripadnikov, lastnin in zastave katerekoli države med temi in pripadniki, lastninami in zastavo in obrežno državo samo ali državo, * Razglašen v «Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» št. 167, izdanih dne 25ega julija 1923. katere pripadniki, lastnina in zastava uživajo največjo ugodnost. Te predpise je treba razumeti z rezervami, razloženimi v členu 4. Člen 2. Internacionalizirana mreža Dunava obseza na našem ozemlju ta-le pritoka Dunava; Dravo (od Barča) in Tiso (od izliva Samosa). Člen 3. Skladno s členom XIX. dunavskega statuta se pobirajo carinske in druge pristojbine in takse, ki jih je naša država, določila ali ki jih še določi, na blago ob natovarjanju ali raztovarjanju v pristani-ščih ali na bregovih Dunava, ne glede na zastavo države in tako, da se plovitev nikakor ne ovira. Člen 4. Po členu XXII. dunavskega statuta je vožnja blaga in potnikov na dunavski internacionalizirani mreži med pristanišči raznih obrežnih držav kakor tudi med pristanišči iste države svobodna in odprta, vsem zastavam ob pogoju popolne enakosti. To načelo je treba razumeti tako, da ne potrebujejo inozemske brodarske družbe in ladje nobene posebne odobritve za posle v naših pristaniščih na Dunavu, Dravi in Tisi, ako in kolikor se nanašajo njih posli na uvoz ali izvoz z inozemstvom, to- je na raztovarjanje blaga, uvoženega iz inozemstva, in na natovarjanje domačega blaga, namenjenega za inozemstvo. Vendar pa je svoboda plovitvene enakosti na Dunavu omejena skladno z mirovnimi pogodbami, in sicer z odredbami v členih 170. in 171. versaillske, 134. in 135. saintgermainske, 118. in 119. trianonske in 81. in 82. neuillyjske pogodbe, s katerimi je Nemčiji, Avstriji, Madžarski, Bolgariji in Turčiji prepovedano, uvažati in izvažati orožje, municijo in vojni material vsake vrste. Po teh odredbah ima naša država pravico in dolžnost, paziti na to, da se vojni material po Dunavu niti ne uvaža za eno izmed omenjenih držav niti ne izvaža iz ene izmed njih. Ker je Sava naša teritorialna reka, smejo opravljati inozemske ladje v beograjskem pristanišču trgovske posle šele po predhodni odobritvi ministrstva za promet (direkcije rečnega prometa). Člen 5. Člen XXIII. dunavskega statuta se glasi: «Prehod v prevozu ladij, splavov, potnikov in blaga je svoboden po dunavski internacionalizirani mreži, bodisi da se vrši ta prevoz neposredno, bodisi da se vrši po pretovoritvi ali raztovoritvi v za-ložišče. Ne pobira se nobena druga posebna pristojbina, osnovana edino na činjenici tega prevoza. Ako tvorita oba bregova vodne poti del iste države, se sme postavljati blago v prevozu pod pečate, pod ključanico ali pod nadzorstvo carinskih organov. Država, ki jo ladja prehaja, ima pravico, zahtevati od njenega kapetana ali častnika pismeno izjavo, ki jo mora po potrebi podati pod prisego in v kateri se mora pojasniti, ali prevaža ali ne prevaža blaga, katerega promet je reguliran ali katerega uvoz je prepovedan po državi, ki jo ladja pre- ha ja. Seznamek tega blaga se mora čim prej poslati na znanje mednarodni komisiji. Pristojna oblastva prevozne države ne smejo zahtevati, da bi se pokazal manifest, razen če imajo dokaze, da je poizkusil kapetan ali lastnik izvršiti tihotapstvo, ali če so carinske zaklepke poškodovane. Ce se, v teh primerih, ugotovi razlika med tovorom in manifestom, se kapetan ali lastnik ne more sklicevati na svobodo prevoza, da bi bodisi samega sebe, bodisi blago, ki ga je hotel prevoziti na nepravilen način, obvaroval kazenskega postopanja, uvedenega zoper njega po carinskih uradnikih skladno z zakoni njih države. Ce tvori vodna pot mejo med dvema državama, morajo biti ladje, splavi, potniki in blago v prevozu prosti vsake carinske formalnosti.» Da se točno vidi, kaj se sme prepovedati za prevoz,' je dano v zaključnem protokolu dunavskega statuta za spredaj-navedeni člen to-le pojasnilo: «Država, ki jo ladja prehaja, nima pravice, prepo- j vedati prevoza blaga, omenjenega v četrtem od- j stavku člena XXIII., in tudi ne prevoza oseb in | živali, razen v primerih, določenih s sanitetnimi in! veterinarnimi zakoni države, ki jo ladja prehaja, ali z mednarodnimi konvencijami, ki se tičejo tega pro-; meta.» Carinarnice naj smatrajo, da je inozemska ladja:! a) v p r e v o z u, če spotoma ne izkrcava in ne vkr- ■ cava ne blaga ne potnikov; b) v postranskem prometu, če ob prevozu spotoma izkrcava blago in potnike iz inozemstva ali če vkrcava blago in potnike za inozemstvo. Člen 6. « Za pravilno uporabljanje prednjega člena naj služijo še ta-le pojasnila: Internacionalizacija Dunava ima namen, na njegovi opredeljeni mreži zavarovati načelo svobodne plovitve in enakost za stanje v prometnem, carinskem itd. oziru. Internacionalizacija Dunava ne po- j meni omejevanja ali kršenja suverennih pravic, ki pristoje obrežni državi nad vsem področjem ali nad onim delom dunavskega področja, ki teče po njenem ozemlju ali ob njenem ozemlju. Obrežna država je upravičena, izvrševati vse suverenne pravice, ki ji pristoje po pojmu suverennosti nad področjem internacionaliziranih rek, tekočih preko njenega ozemlja ali ob njenem ozemlju. Zato so na podstavi in v zmislu člena XXIII. dunavskega statuta naša carinska oblastva upravičena: 1. ) ob prihodu v naše vode «blago zapečatiti», «staviti pod ključ» in celo tudi «pod nadzorstvo» svojih organov; 2. ) zahtevati od ladijnega kapetana ali lastnika pismeno izjavo, ali vozi ali ne vozi blaga, katerega prevoz in promet je reguliran (glede posod, vklada itd.) ali katerega uvoz je v našo državo prepovedan; 3. ) pregledovati vsebino ladij, toda to samo, čc je dokazano, da je poizkusil ladijni kapetan ali lastnik tihotapstvo ali če so carinski pečati in zalivki, postavljeni ob prihodu v naše vode, poškodovani. Načeloma carinski organi ne smejo pregledovati prevoznih ladij na Dunavu. Toda zahtevati morajo od ladijnega kapetana ali lastnika pismeno izjavo, po potrebi podano pod prisego, ali vozi katere izmed teh predmetov: a) predmete, katerih prevoz je preko države in po Dunavu prepovedan z našimi sanitetnimi in veterinarskimi zakoni ali z mednarodnimi konvencijami (semkaj spadajo: mrliči iz držav, kjer vladajo epidemije, živali iz okuženih držav itd.); b) predmete, katerih uvoz v državo je prepovedan; c) predmete, za katerih uvoz je treba imeti pravico trgovanja (semkaj spadajo: strupi, lekarniški proizvodi in zdravila, kisova esenca itd.); c) predmete, katerih promet (vkladanje, odpravljanje in prevažanje) se mora vršiti po specialnih pravilih (sem spadajo: zapalni in raznesilni predmeti, mrliči itd.); d) predmete, za katerih prevoz preko države, če ne bi prehajali po Dunavu, je treba odobritve pristojnega ministrstva (semkaj spadajo: monopolni predmeti, vojni material vobče, živali itd.); e) predmete (vojni material), namenjene oboroževanju onih držav (Turčije, Bolgarije, Madžarske, Avstrije in Nemčije), katerim je oboroževanje prepovedano z mirovnimi pogodbami. Če imajo organi carinskega oblastva dokaze, da podana izjava ladijnega kapetana ali lastnika ni resnična, smejo zahtevati, naj pokaže ladijni kapetan ali lastnik manifest o tovoru ladje; nadalje smejo pregledati blago, da ugotove poizkus tihotapstva. 7.3. dokaz v navedenem zmislu se smatra tudi Carinski spremljevalec ladje sme prisostvovati resno osnovan sum (n. pr. poleg še katerega dokaza, če je ladja natovorjena na način, ki očito otežuje pregled, kakor če so na odprtine vlačilnic in na vrata skladišč zavaljeni veliki in težki predmeti itd.). Kadarkoli se pri odpravljalni ali medpotni carinarnici ladja carinsko pregleda, se vselej o tem sestavi predpisani zapisnik, in sicer, če ladijni kapetan ali lastnik ni vešč srbsko-hrvatskemu jeziku, v navzočnosti in ob pomoči dveh prič, ki umejeta jezik, katerega govori ladijni kapetan ali lastnik. Če ugotove carinski organi tedaj, ko spremljajo ladjo, da so carinski zalivki in pečati poškodovani, izvrši uradnik, ki spremlja ladjo, pregled ladje ter sestavi zapisnik, da se postopa nadalje po zakonu. Če spremlja ladjo samo carinski stražnik, obvesti v danem primeru namembno carinarnico, da ta izvrši pregled ter ukrene nadalje, česar je treba. Toda carinski uradniki začno pregledovati ladjo pregledu enega ali drugega potnika med vožnjo na prevozni ladji samo, če ima dokaze, da je izvršil potnik tihotapstvo ali kakorkoli sodeloval pri izvršitvi tihotapstva, ko je že priplula ladja v naše vode. Če se ugotovi kaznivo dejanje, sestavi spremljevalec zapisnik ter odda obdolženca prvi carinski postaji, da se postopa zoper njega nadalje po zakonu. Carinsko pregledovati ženske smejo samo ženske osebe (pregledovalke pri carinarnici). Člen 11. I. Ladje v p r e v o z u morajo plačevati te-le pristojbine: 1. Takse: a) za prijavo, ki jo mora ladijni kapetan ali lastnik predložiti carinarnici, kolek za 3 Din; b) za dva izvoda prevozne nakaznice po 0-10 Din — skupaj 020 Din; in carinsko postopati v navedenem zmislu samo, če c) za en carinski zalivek: sedaj po 5, po novem tiso res in nedvomno u ver jeni o kaznivem dejanju j nančnem zakonu pa po 10 p v zlatu, ladijnega kapetana, odnosno lastnika ladje, ali ladji-j g. Dnevnice: nega osebja; skrbeti morajo pri tem. da ne prekršijo j zajamčene svobode prevoza po Dunavu. Člen 7. Če vozi ladja katere izmed predmetov, omenjenih j v prejšnjem členu pod točkami a), č) in e), postopa j carinarnica tako-le: ~ ! L) V primerih pod a) izolira ladjo ter brzojavno i obvesti pristojno ministrstvo (za mrliče ministrstvo za narodno zdravje, za okužene živali, kulturne j rastline in kulturno semenje ministrstvo za poljedel-1 stvo in vode itd.), ki odredi na isti način, ali naj se j ladja prepusti ali ne in kako je treba postopati; I 2.) V primerih pod č) odredi, naj se predmeti, če ! je mogoče, spravijo v drug vklad, drugače pa naj I se raztovore; če tega ladja meče ali ne more storiti,! Carinskim' uradnikom in stražnikom, če odpravljajo prevozno ladjo, mora ta plačevati označene dnevnice: a) Če izvršujejo pri carinarnici carinsko odpravo izvuri' uradnih delovnih ur kakor tudi ob nedeljah in praznikih, in sicer: revizorju in cariniku po 30 Din, skupaj 60 Din. enemu stražniku 15 Din; eni pregledovalki 15 Din. Uradne delovne ure so te-le: pozimi od 8. do 12. in od 14. do 17., poleti od 7. do 11. in od 15. do 18. ure. b) Ob času, ko spremljajo ladjo, in sicer tako za , odhod kakor tudi za povratek: uradniku po 100 Din, stražniku po 50 Din na dan. Carinarnica mora skrbeti, da pusti ladji čim prej PrepreÖf-neZg°? na ™Žnji’ nadaljevati pot, ter odreja v ta namen, po potrebi, zlasri pa cb eventualnem pnstajanju ob naših mo- za ri; ri-uskem raztovorišču ali raztovorišču dotionega bro-rečenih carinarnicah. Samo te carinarnici smeta, ka-! clarskega podjetja z odobritvijo carinarnice, ni treba dar je p utemeljeno, izvršiti carinski pregled v pLačevati Speeialnih pristojbin. zmislu člena 6. Po poslednjem odstavku člena XXIII. dunavskega štatuta, sme ena ali druga carinarnica odrejati carinske organe za spremljanje ladij v prevozu samo na delu našega Dunava od ene do druge carinarnice. Člen 9. Kadar prispe inozemska ladja, jo postavi carinarnica takoj pod nadzorstvo carinske straže, vzame od kapetana ali lastnika zgoraj omenjeno prijavo (izjavo), po potrebi pregleda ladjo, postavi carinske zalivke, kamor je treba, ter naposled .sestavi prevozno nakaznico. V nakaznico mora carinarnica vpisati: popis plovila (ime ladje, število vlačilnic itd.) predmete, omenjene pod točkama a) in e) v členu 6., število postavljenih zalivkov in ime onega, ki spremlja ladjo. Za spremljanje ladje odreja carinarnica: enega stražnika, če ladja nima vlačilnic, drugače dva stražnika, ce pa vozi ladja z motorno silo ali brez nje predmete, označene v členu 8., tudi enega uradnika. Za spremljanje splavov se odrejajo samo .stražniki, in sicer po eden za vsakega. Člen 10. Potniki in njih prtljaga se carinsko ne pregledujejo na prevoznih ladjah, ne ko prispe ladja v nase vode, ne med vožnjo. Carinsko se pregledujejo potniki in njih prtljaga v carinskih pregledovalnicah, in sicer: a) če prihajajo potniki iz inozemstva, ko se izkrcajo; b) če odhajajo potniki v inozemstvo, preden . se vkrcajo na ladjo. Dotično podjetje mora v gorenji namen vročiti vlogo carinarnici, ki dopusti raztovoritev premoga ob carinskem nadzorstvu proti temu, da raztovori podjetje premog vpričo organa carinarnice, ki vodi evidenco raztovorjenega in izvzetega premoga. Tudi druge vrste goriva brodarskih podjetij uživajo podobne ugodnosti ob kontroli uporabe. Življenske potrebščine, ki so na ladji za prehrano moštva in potnikov na ladji, niso zavezane carinskim formalnostim in tudi ne državnim in občinskim pristojbinam. Ladje v prevozu se smejo zalagati s potrebščinami samo v Bezdanu in Velikem Gradištu, in sicer po naših carinskih predpisih. Glede denarja v ladijni blagajni za potrebščine ladje v prevozu ne veljajo nobene omejitve, pristojbine in finančne in fiskalne odredbe, ki se tičejo domačih vrednosti. Glede ladijnega osebja, ki odide po potrebi ladje na carinskih postajah z ladje zaradi nabave potrebščin ali po drugem opravku, veljajo povsem carinske formalnosti, predpisane za uvoz in izvoz valute. To velja povsem tudi glede potnikov, ee se izkrcavajo spričo višje sile ali iz kakršnegakoli drugega razloga. Člen 13. Glede ladij, ki niso v neposrednjem prevozu Dunavu, t. j. glede ladij, ki opravljajo v naših pristaniščih trgovske posle (natovarjajo in raztovarjajo blago ali opravljajo tudi potniški promet), veljajo predpisi carinskega zakona (členi 123. do 127.), odnosno carinskega postopnika za odpravljanje in hranjenje blaga ob carinskem nadzorstvu, earinsko-že-lezhiškega postopnika in carinsko-poštnega postopnika. Glede plovitve romunskih plovil na Begeju velja tudi nadalje razpis št. 113/922. Ta postopnih stopi v veljavo, ko se objavi v «Službenih Novinah». V Beogradu, dne 16. junija 1923.; C br. 28.771. (Razpis št. 134.) Minister za finance: dr. M. M. Stojadinović s. r. 253, Na podstavi člena 273, carinskega zakona in sporazumno z ministrom za zunanje posle predpisujem nastopni Carinski postopnik glede diplomatskih predstavnikov in kurirjev.* 1. ) Diplomatski predstavniki in člani diplomatskega zbora v naši državi uživajo na podstavi diplomatske nedotičnosti tudi ugodnost carinske nepreglednosti. Kadar prestopajo mejo, ne smejo carinski organi carinsko pregledovati niti njih osebe niti njih ročnih stvari niti korespondence bodisi v njih diplomatski torbi (valigi), zapečateni ali ne, bodisi drugače v zapečatenih paketih ali kakorkoli. Tudi jih ne smejo vpraševati glede denarja, ali in koliko ga nosijo s seboj. To ugodnost pri naših carinskih oblastvih uživa tudi naše diplomatsko osebje, ki službuje v inozemstvu. 2. ) Zaradi uživanja gorenje ugodnosti morajo imenovani carinskim organom pokazovati te-le listine: diplomatski potni list svoje države in prepustnico (laisser passer), izdano po našem ministr stvu za zunanje posle ali po našem predstavništvu v inozemstvu, v kateri se dotična oseba priporoča našim oblastvom, da bi uživala pozornost in usluž-nost na dotičnem potovanju. Ako diplomatska oseba nima prepustnice, ki se izdaja za vsako potovanje posebe, zadošča, da pokaže svojo diplomatske karto, izdano po našem ministrstvu za zunanje posle. Nove diplomatske karte imajo na sebi tudi fotografijo dotične osebe; stare so brez fotografije ter veljajo samo še to leto. Za svoje selitvene stvari in pošiljke, ki jih dobi vajo za svojo potrebo, pa uživajo diplomatske osebe prostost od uvozne carine na podstavi in v izmeri vzajemnosti po členu 8. zakona o splošni carinski tarifi. 3. ) Ugodnost carinske nepreglednosti uživajo, ko prestopajo mejo, tudi ti-le naši dostojanstveniki: aktivni ministri, člani posebnih diplomatskih misij, ki jih pošilja kraljevska vlada v inozemstvo v državnih poslih, in specialni kurirji ministrstva za zunanje posle, ako so po zvanju višjega čina nego tajniškega. 4. ) Razen specialnih kurirjev so še dvoji kurirji: redni in slučajni. Redni kurir je uradnik ali uslužbenec ministrstva za zunanje posle, ki nosi pošto za urade v inozemstvu. Ta kurir potuje z rednim diplomatskim potnim listom. Slučajni kurir pa je oseba, ki jo uporabljajo posamezna poslaništva ali ministrstvo za zunanje posle zato, da ni treba pošiljati posebnega uradnika, ki bi nosil službena pisma ali manjše pošiljke. Slučajni kurir je lahko katerikoli državni uradnik ali ugledna zanesljiva oseba. Kurirjem izdaja za njih legitimacijo ministrstvo za zunanje posle osebno kurirsko pismo, v katerem se označujejo poleg ostalih podatkov ti-le znaki službenih pošiljk, ki jih nosi dotični kurir: količina pošiljk, oblika vsake pošiljke in število peča tov, postavljenih na tej pošiljki, ime in napis uporabljenega pečata. Uradno zapečatenih pošiljk, ki jih nosi kurir, carinska oblastva ne smejo odpirati in pregledovati. -Ako nosi kurir diplomatsko torbo, mora biti tudi ta uradno zapečatena, da se ne odpre in carinsko ne pregleda. Kurirjeva prtljaga in njega osebne stvari niso proste carinskega pregleda. To velja tudi za specialne kurirje, ki niso višjega čina nego tajniškega. 5. ) Konzularno osebje praviloma ne uživa ugodnosti carinske nepreglednosti. Do carinske nepreglednosti ima pravico samo ono inozemsko in naše konzularno osebje, ki opravlja v naši ali v tuji državi istočasno tudi službo diplomatskega predstavništva, ako tega ni v dotični državi. Za uživanje rečene ugodnosti mora imeti dotično konzularno osebje zgoraj omenjene diplomatske li- * Razglašen v «Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata, i Slovenaca» št. 166, izdanih dne 24ega julija 1923. stine (diplomatski potni list, diplomatsko karto in prepustnico). Ostalo konzularno osebje uživa carinsko nepreglednost samo v svojstvu in v mejah kurirjev. 6. ) Ne uradniki drugih ministrstev ne uradniki ministrstva za zunanje posle nimajo pravice do carinske nepreglednosti, ako se ne uporabljajo za diplomatsko službo v primerih, navedenih v prejšnjih točkah. 7. ) Pri carinskem pregledu potnikov naj gledajo carinski organi na to, da prepuščajo prvenstveno diplomatske predstavnike in kurirje višje vrste; pri tem naj jim izkazujejo dolžno čast in mogoče usluge. Ta postopnik stopi v veljavo v .15 dneh po objavi v «Službenih Novinah»; takrat prestanejo veljati predvojne naredbe kakor tudi razpis C br. 143/2. o carinskem pregledu oseb, o katerih se govori zgoraj. V Beogradu, dne 6. julija 1923.; C br. 39.094. ^ dr. M. M. Stojadinović s. r. 254« Odločba o iuksusni taksi na obuvala iz usnja, ki imitira jelenje usnje.* Carinski svet je odločil v seji z dne 23. junija 1923. in njegovo odločbo je tudi odobril gospod minister za finance, da je luksusno takso iz tar. post. 379. v listi luksusnih predmetov («Službene Novine» št. 7 iz leta 1921.**) pobirati tudi na obuvala iz usnja, ki imitira jelenje usnje. Carinarnice naj se strogo ravnajo po tej odločbi, ki jo je smatrati za dopolnitev tar. post. 379. v listi luksusnih predmetov. V Beogradu, dne 17. julija 1923.; C br. 36.159. (Razpis št. 132.) Zastopa generalnega direktorja načelnik administrativnega oddelka: Jel. Petrovič s. r. Razglasi osrednje vlade. Natečaj za veterinarske gojence.*** Na podstavi odloka gospoda ministra za vojno in mornarnico D br. 6696 meseca julija t. 1. se sprejme v šolskem letu 1923./1924. 15 gojencev za študi-ranje veterine na visoki veterinarski šoli v Zagrebu. Kandidat za gojenca mora izpolnjevati te-le pogoje: a) Biti mora državljan kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. b) Biti mora zdrav in sposoben za vojaško službo, kar se ugotovi z zdravniško - komisijskim pregledom. c) Opraviti je moral zrelostni izpit; dokaz: šolsko izpričevalo, za one pa, ki že študirajo na omenjeni šoli, izpričevalo te šole o številu dovršenih semestrov. č) Biti mora dobrega vedenja; dokaz: izpričevalo pristojnega civilnega oblastva, odnosno pristojnega šolskega oblastva. d) Oni, ki ni polnoleten, mora imeti roditeljsko ali varuško dovolilo, potrjeno po oblastvu, da se sme javiti za gojenca ministrstva za vojno in mornarnico. e) Starejši ne sme biti nad 23 let; dokaz: krstni list. f) Polnoletni kandidati se morajo pismeno zavezati, da odslužijo po dovršeni šoli v vojski kot veterinarski častniki dvakrat toliko časa, kolikor so ga prebili kot gojenci v šoli. Za nedoletne kandidate dajo to zavezo roditelji ali varuhi. g) Pismeno se mora izjaviti, da pristaja na vse pogoje, predpisane s pravilom o izboru, sprejemu, dolžnostih in prejemkih vojaško-državnih gojencev za studiranje veterine na naših domačih veterinarskih šolah. (Pravilo je natisnjeno v «Službenem vojnem listu» za leto 1923., št. 23, str. 987.) * Razglašena v «Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» št. 167, izdanih dne 25ega julija 1923. ** Uradni list pod št. 32 iz leta 1921. *** Razglašen v «Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» št. 166, izdanih dne 24ega julija 1923. Prvenstveno pravico do natečaja imajo oni kandidati, ki so že dovršili dva do štiri semestre na visoki veterinarski šoli v Zagrebu. Prijave kandidatov z zgoraj navedenimi dokumenti morajo prispeti k sanitetnemu oddelku ministrstva za vojno in mornarnico najkesneje do dne 10. septembra 1923. V prijavi je treba točno označiti, kateremu vojnemu okrožju pripada kraj, kjer prebiva kandidat, da se po vojnih okrožjih pravočasno zagotovi brezplačna vožnja kandidatom za prihod na pregled. Vsi prijavljeni kandidati se morajo osebno javiti načelniku sanitetnega oddelka ministrstva za vojno in mornarnico dne 25. septembra 1923. ob osmih, da se zdravniško-komisijsko pregledajo. Komandanti vojnih okrožij izdado brezplačne vozovnice za vožnjo po železnici ali ladji vsem prijavljenim kandidatom, o katerih dobe pismeno poročilo, da so uvrščeni med kandidate (naredba gospoda ministra za vojim in mornarnico F br. 9223 z dne 4. julija 1920., «Službeni vojni list» str. 1254); za povratek do stalnega stanovališča pa dobe kandidati brezplačno vozovnico od ministrstva za vojno in mornarnico. Izbrani gojenci dobivajo od dne končnega sprejema za gojence te-le prejemke; 1. ) po 1000 dinarjev na mesec kot štipendijo; 2. ) po 1000 dinarjev na leto za nabavo obleke; 3. ) povračilo za šolnino, izpitne takse, natisk disertacije in diplomske takse. Vse te prejemke dobivajo gojenci pri blagajni savske divizijske oblasti v Zagrebu. Oni gojenci, ki dovrše šole z odličnim uspehom, dobe kot častniki enoleten dopust za inozemstvo zaradi izpopolnitve v svoji stroki. Vzdrževanje teh gojencev v inozemstvu obremenja ministrstvo za vojno in mornarnico. Komandanti vojnih okrožij se prosijo, naj dado kandidatom na razpolago pravila o izboru in sprejemu gojencev za studiranje veterine («Službeni vojni list» za leto 1923., str. 987). Iz pisarne sanitetnega oddelka ministrstva za vojno in mornarnico v Beogradu, dne 9. julija 1923.; D br. 6696. Pojasnilo o državni trošarini na uvoženi acetilen.* Na vprašanje neke carinarnice, kako naj se pobira državna trošarina ob uvozu na acetilen, ki se dobiva iz karbida s pomočjo vode, daje generalna direkcija posrednjih davkov v dopisu št. 708 z dne 11. januarja 1923. nastopno pojasnilo: Acetilen ne spada v trošarinsko postavko, ki govori o plinu za razsvetljavo, ker ima svoje posebno mesto v trošarinski tarifi, odnosno ker spada v postavko, ki govori o kalcijevem karbidu, iz katerega se dobiva acetilen z učinkom vode. Odredbe o državni trošarini določajo pobiranje državne trošarine na kalcijev karbid po 60 Din v srebru za 100 kg. Ker daje 1 kg karbida ob normalnih pogojih, t. j. v normalni temperaturi in ob normalnem pritisku, 290 litrov ali 0-290 m3 acetilena in ker ima ena bomba uvoženega acetilena ob normalnih pogojili prostornino 6 m3, se izračunava državna trošarina na eno bombo tako-le: 1 kg karbida daje 2901 acetilena 1 m3 ima 10001 6 m3 ima 60001 1 kg karbida 290 1 x » » 60001 x = 6000: 290 = 20-69 kg karbida. 100 kg karbida 60 Din 20-69 kg karbida x » 60 X 20-69 x = ------------ 100 12'dl Din. Po tem pojasnilu se državna trošarina na acetilen ne pobira po tar. post. 11. trošarinske tarife, nego po tar. post. 12. — na kalcijev karbid — po potrošku in po gorenjem računu. V Beogradu, dne 19. julija 1923.; C br. 41.976. (Razpis št. 133.) Zastopa generalnega direktorja načelnik administrativnega oddelka: Jel. Petrovič s. r. * Priobčeno v «Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca* št. 167, izdanih dne 25ega julija 1923. Razglas. Na podstavi člena 19. zakona o inšpekciji dela se razpisuje natečaj za izpraznjeno mesto inšpektorja dela (šefa) pri oblastni inspekciji dela v Ljubljani. Pogoji: 1. ) Za inšpektorja dela se postavi, kdor ima dovršeno tehnično fakulteto in triletno prakso pri ;n-spekciji dela poleg triletne prakse pri večjih podjetjih. Če takih prosilcev ni, se sme postaviti za inšpektorja dela prosilec z dovršeno tehnično fakulteto, ki je služboval najmanj pet let kot inženjer ali kemik pri večjih podjetjih. 2. ) Reflektant sme biti samo, kdor ima pogoje za ukaznega državnega uradnika: da je državljan kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, da je uredil vojaško obveznost in da uživa vse državljanske pravice. Rok za prijavo je mesec dni od dne, ko se objavi ta razglas. Prosilci, ki izpolnjujejo vse gorenje pogoje, naj pošljejo v navedenem roku prošnjo z vsemi potrebnimi dokumenti oddelku za socialno politiko pri pokrajinski upravi v Ljubljani. Od osrednje inspekcije dela ministrstva za socialno politiko v Beogradu, dne 18. julija 1923.; št. 55.696. Razglas o uvozai monopolni taksi na tobak in cigarete.* Upravni odbor samostalne monopolne uprave je sklenil v 100. seji, ki jo je imel dne 4. julija t. L, pod M. br. 8377, in njegov sklep je odobril tudi gospod minister za finance z odlokom z dne 13. t. m., št. 232, da se pobiraj uvozna monopolna taksa, in sicer: na kilogram rezanega tobaka 700 Din; na 1000 cigaret, lažjih ali težkih do 1 grama, 1000 Din. Dovolila za uvoz iz inozemstva izdaja edino monopolna uprava po predhodni odobritvi ministrstva za finance. Iz uprave državnih monopolov v Beogradu, dne 20. julija 1923.; Pr. br. 22.122. Razglasi pokrajinske uprave za Slovenijo. Št. 20S6 vet. Razglas. Na podstavi naredbe ministrstva za poljedelstvo in vode, oddelka za veterinarstvo, z dne 20. junija 1923., Vt. br. 4502, o prometu z živalmi na dvovlast-niških posestvih, ki je razglašena v «Službenih Kovinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» št. 148, izdanih dne 3. julija 1923., in pod št. 232 v «Uradnem listu pokrajinske uprave za Slovenijo», izdanem dne 10. julija 1923. — se odreja na predlog okrajnega glavarstva in carinarnice v Murski Soboti: 1. ) Za mejne točke, na katerih se pregleduje živina dvovlastnikov madžarskih državljanov, ki prehaja na naše ozemlje, se določajo kraji: Novako-vački brod, Podturen, Pince, Savolakoš, Hidveg (Za-mostje), Genterovci, Žitkovci, Dobrovnik, Kobilje, Motvarjavci, Prosenjakovci, Domanjšovci, Hodoš, Budinci, čopinci in Trdkova. Ti kraji so v področju okrajnega glavarstva v Murski Soboti. 2. ) Potrdilo (uverenje), ki ga izda naš državni veterinar o zdravju živine, katera je last madžarskih državljanov in madžarskega izvora, velja za dobo šestih mesecev. 3. ) Za veterinarski pregled in potrdilo plačujejo dvovlastniki madžarski državljani 10 Din od vsake glave. V Ljubljani, dne 21. juljia 1923. Pokrajinska uprava za Slovenijo. Oddelek za kmetijstvo. Zastopa pokrajinskega namestnika veliki župan: dr. Lukan s. r. * Priobčen v «Službenih Kovinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» št. 168, izdanih dne 26ega julija 1923. Razpust društev. Št. 21.930, z dne 24. julija 1923. Kočevska podružnica «Zveze rudarskih delavcev» je razpuščena, ker že več let ne deluje in ker zaradi nezadostnega števila članov nima pogojev za pravni obstoj. Št. 22.116, z dne 25. julija 1923. «Zveza slovenskih štajerskih učiteljev in učiteljic» v Celju je razpuščena, ker že več let ne deluje in ker zaradi nezadostnega števila članov nima pogojev za pravni obstoj. Pokrajinska uprava za Slovenijo. Oddelek za notranje zadeve. Za pokrajinsko upravo načelnik oddelka: Kremenšek s. r. Opr. št. I. Pr. 131/23—1. 3—3 Razpis. Invalidski odsek razpisuje mesto zdravnika-šefa v zdravilišču za invalide na Golniku. Mesto je pogodbeno s prejemki VH. činovnega razreda, prostim stanovanjem in nekaterimi naturalnimi prejemki po dogovoru. Nastopi se dne 1. oktobra 1923. Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z izpričevali o dosedanjem službovanju, naj se vlože naj-kesneje do dne 31. avgusta 192 3. pri invalidskem odseku oddelka za socialno politiko v Ljubljani. V Ljubljani, dne 16. julija 1923. Pokrajinska uprava za Slovenijo. Oddelek za socialno politiko, invalidski odsek. Višji komisar: dr. Mrak s. r. Št. 2327. vet. Izkaz o stanju živalskih kužnih bolezni v Sloveniji z dne 28. julija 1923. Opazka: Imena okrajnih glavarstev in mestnih magistratov so natisnjena z debelejšimi, imena občin pa z navadnimi črkami. Številka pred dvopičjem znači število zakuženih krajev, številke za dvopičjem število zakuženih dvorcev v občini. Slinavka in parkljevka. Kranj: Sorica 1:2. Krško: Velika Dolina 1:2. Maribor: Selnica ob Dravi 1:1. Ptuj: Lancova vas 1:1. Vranični prisad. Murska Sobota: Dolnja Lendava 1:1. M e h u r ča s ti izpuščaj konj in goved: Litija: Križka vas 1:1, Žalna 2:2. Ljubljana, mesto 3. Garje konj. Črnomelj: Tanča gora 1:1. Kočevje: Mozelj 1:1. Litija: Žalna 1:1. Ljubljana, okolica: Vrhnika 1:1. Maribor: Črešnjevec 1:1, Pohorje 1:1. Ptuj: Slovenja vas 1:1. Steklina. Črnomelj: Tribuče 1:1. Ljutomer: Šratovci i: 1. Svinjska kuga. Brežice: Sevnica 1:6, Zabukovje 2:8, Zakot 1:1. Črnomelj: Kot 1: 4. Kočevje: Nemška Loka 2: 2. Litija: Dedni dol 1: 1. Logatec: Rakek 1:1. Maribor: Cigonca 1:1, Sv. Marjeta ob Pesnici 1:4, Pobrežje 1:1, Radvanje 1:1, Zrkovci 1:1, Žabljek 2: 3. Novo mesto: Dobrniče 3:3, Novo mesto 1:2, Šmihel-Sto-piče 3:3, Toplice 1:1, Zagradec 1:1, Žužemberk 3:6. Svinjska rdečica. Celje: Gotovlje 1:1, Sv. Pavel pri Preboldu 1:1, Škofja vas 1:1, Velika Piresica 1:1. Kamnik: Kaplja vas 1:1. Ljubljana, okolica: Devica Marija v Polju 1:1, Dobrunje 2:2. Ljutomer: Hrastje-Mota 1:1. Logatec: Žiri 1:1. Novo mesto: Prečna 1:1, Šmihel-Sto-piče 3:4. Ptuj: Bratonečice 1:3, Dravci 1:3, Frankovci 1:1, Polanci 1:2, Trnovska vas 1:1, Vurberk 1:1. Radovljica: Bled 2:2. V Ljubljani, dne 28. julija 1923. Pokrajinska uprava za Slovenijo. Oddelek za kmetijstvo. Razglasi oddelka ministrstva za trgovino in industrijo v Ljubljani. Št. 4372/23. 1089 Razglas. Ministrstvo za trgovino in industrijo je odobrilo z odlokom z dne 13. aprila t. L, VI. št. 2030, da smejo Franc Vokač, veleindustrijec v Ljubljani. Emil Storža, veleindustrijec v Pragi, in drugovi ustanoviti delniško družbo z imenom: «Jugosloven-ska-češka tvornica bombažnih tiskanin, d. d., Kranj» s sedežem v Kranju. Družbi je namen, ustanavljati in obratovati predilnice in tkalnice bombaža in volne kakor tudi be-lilniee, barvarnice in tiskarne tekstilnega blaga. Osnovna delniška glavnica znaša 1,000.000 Din ter je razdeljena na 10.000 delnic po 100 Din, ki sc glase na imetnika in so v gotovini popolnoma vplačane. Ta glavnica se sme po sklepu občnega zbora zvišati do 5,000.000 Din brez predhodne državne odobritve. Ministrstvo za trgovino in industrijo, oddelek v Ljubljani, dne 24. julija 1923. Razglasi delagacija ministrstva financ v Ljubljani, Št, B II 4/24 ex 1923. Razglas. Sporazumno s pokrajinsko upravo za Slovenijo, oddelkom za notranje zadeve v Ljubljani, se odreja v izvršitev njene naredbe z dne 7. julija 1923., Ur. I. št. 243, s katero se je dovolila občini zdravilišču Rogaški Slatini 35% na doklada k celokupni državni taksi od kupnih pogodb, odpadajoči po tar. post. 12. zakona o taksah in pristojbinah, in sicer kupnih pogodb, ki se tičejo realitet, s priteklino in mobilia-rom vred, ležečih v krajevni občini zdravilišču Rogaški Slatini, t. j. v katastralnih občinah Tržišču I in Ratanski vasi I: 1. j Doklada se pobira od pogodb, ki so sklenjene izza dne 14. julija 1923. 2. ) Ta doklada je kakor doklade k direktnim davkom akcesorij (priteklina) državne takse, deli torej povsem njeno pravno usodo. 3. ) Ker se pobira doklada samo k taksi po L\r. post. 12., je seveda ni zahtevati k drugim taksam in pristojbinam, ki se plačujejo o priliki kupnih pogodb o realitetah, n. pr. za darila tretjim osebam, zakupe, dovolilo bremen prostega odpisa zemljiških parcel i. sl. 4. ) Presoja o taksni obveznosti in ugotovitvi takse.je stvar državne finančne uprave; zastopstvu občine zdravilišča Rogaške Slatine ne pristoji v od-mernem postopanju na to nobena ingerenca. Občinsko predštojništvo pa sme po svojem legitimiranem odposlancu vsak čas vpogledati spise in zahtevati, naj se njegovo pismeno mnenje priključi aktom, po drugi strani pa mora — nekvarno že veljavnim predpisom — priobčiti davčnemu uradu vse podatke in vsa pojasnila, ki jih zahteva zaradi pravilne odmere takse. 5. ) Ugovore zoper pobiranje doklade je vložiti pri občinskem uradu zdravilišča Rogaške Slatine. O takih ugovorih odloča pokrajinska uprava za Slovenijo, oddelek za notranje zadeve,_ sporazumno z delegacijo ministrstva financ v Ljubljani. 6. ) Dokler državna taksa ni krita, se ne sme vplačilo zaračuniti na doklado. 7. ) Ako se taksa stranki povrne, se ji mora povrniti tudi doklada, odnosno kvota doklade, ki ustreza povrnjeni taksi, ne da bi bilo za to treba posebne prošnje. 8. ) Ce so predmet kupni pogodbi parcele v krajevni občini zdravilišču Rogaški Slatini in v drugih občinah, se mora — ako treba — kvota kupnine, odpadajoča na krajevno občino zdravilišče Rogaško Slatino, določiti (n. pr. če" ni ta kvota navedena v kupni pogodbi, ali če je sicer navedena, pa se ne ujema s pravim razmerjem vrednosti posameznih parcel med seboj). Delegacija ministrstva financ v Ljubljani, dne 23. julija 1923. Za delegata: Bonač s. r. Razglasi zdravstvenega odseka za Slovenijo. Št. 11.881. Tedenski izkaz o prenosnih boleznih na ozemlju pokrajinske uprave za Slovenijo. (Od dne 8. do dne 14. julija 1923.) Okraj Ostalih Na novo obolelih Ozdravljenih II Umrlih Ostalih v nadaljnji oskrbi Malaria. Celje, okolica. . . 2 2 Kranj , i , 1 Murska Sobota . . 1 • • 1 Ošpice (Morbilli). Celje, okolica. . . 24 32 24 32 Celje, mesto . . . 12 2 5 9 Kočevje 2 3 2 3 Konjice 18 5 11 12 ! Maribor, mesto . . 2 2 Novo mesto , . . i 1 j Ptuj, okolica . . . 18 1 6 13 Ptuj, mesto. . . . 4 5 3 6 Slovenjgradec. . . 1 1 • 1 Pertussis. Brežice 2 2 Celje, okolica. . . 23 23 Ljubljana, mesto . 3 . 3 Logatec 8 1 7 ! Litija 9 9 Ptuj, okolica . . . 37 2 19 20 Ptuj, mesto. . . . 9 1 4 6 Radovljica .... 87 1 5 2 81 Parotitis epidemica. Ptuj, okolica . . . 3 2 ] . 1 Ptuj, mesto. . . . 2 1 1 ■ 1 Trebušni tifus (Typbus abdominalis). i Brežice 3 3 Celje, okolica. . . 3 3 ! Kranj 1 # 1 Krško , 5 5 Ljubljana, mesto . 1 i Litija .... 2 2 Maribor, okolica. . i 1 Prevalje • i • 1 Paratyphus. Kranj i i 1 • Griža (Dysenteria). Brežice . . . . , 3 3 Celje, okolica. , . 1 1 i Ljutomer .... 1 1 1 Novo mesto . , 2 2 I Ptuj, okolica . . . 8 3 i 4 i Prevalje 1 1 Slovenjgradec. . . i . . 1 škrlatinka (S c a r 1 a t i n a). Brežice 16 3 19 Celje, okolica. . . 31 16 . i 46 j Celje, mesto . . . 1 1 Kamnik 3 1 i i 2 Kranj 7 3 i 9 ! Krško 5 2 i 6 Konjice 2 2 . Ljubljana, okolica . 1 1 , Ljubljana, mesto . 14 1 4 11 Litija 1 1 Maribor, okolica . 19 3 4 i 17 Maribor, mesto . . 7 1 1 7 Novo mesto . . 2 1 1 Ptuj, okolica . . . 4 2 6 Slovenjgradec. . . 1 1 1 1 Davica (Diphteria et croup). Brežice . 1 1 Ljubljana, mesto . 3 3 ; Maribor, okolica 5 i 4 1 Maribor, mesto . 2 2 i Novo mesto . . . 1 • 1 • • Zdravstveni odsek za Slovenijo v Ljubljani, dne 21. julija 1923. Sanitetni šef: dr. Katičić s. r. Št. 11.930. Razglas. Glasovalni imenik zdravnikov za volitve v zdravniško zbornico v Ljubljani dne 1. septembra 1923. je razgrnjen in na vpogled zdravnikom od dne 1. avgusta do dne 1. septembra 1923. pri vseh okrajnih glavarstvih in za mesto Ljubljano pri mestnem fizikatu v Ljubljani. Reklamacije v zmislu člena 27. uredbe o zdravniških zbornicah se morajo vložiti pri podpisanem odseku najkesneje do dne 2 0. avgusta 192 3. Pozneje došle reklamacije se ne bodo vpoštevale. Zdravstveni odsek za Slovenijo v Ljubljani, dne 23. julija 1923. Sanitetni šef: dr. Katičić s. r. Št. 11.822/23. Razpis. Pri zdravstvenem odseku za Slovenijo v Ljubljani je popolniti mesto upravnega asistenta, odnosno upravnega praktikanta. S to službo so spojeni prejemki XI. cinovnega razreda državnih uradnikov, odnosno adjutum 1000 Din na leto in pripadajoče draginjske doklade. Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z dokazili o starosti, državljanstvu, jezikovnem znanju, fizični sposobnosti, nravno neoporečnem vedenju in o dosluženem vojaškem roku, ako je prosilec že dovršil 20. leto starosti, o dovršeni srednji šoli in o dosedanjem službovanju v bolniški upravni stroki naj se predlože najkesneje do dne 15. avgusta 192 3. pri podpisanem odseku. Zdravstveni odsek za Slovenijo v Ljubljani, dne 20. julija 1923. Sanitetni šef: dr. Katičić s. r. Št. 11.703/23 in 11.829/23. Razpis. Zdravstveni odsek za Slovenijo v Ljubljani razpisuje službo okrožnega zdravnika za zdravstveno okrožje Poljčane in službo okrožnega zdravnika za zdravstveno okrožje Gornji grad, vsako z letno plačo 2000 Din in pripadajočimi dragmjskimi dokladami. Prošnje, opremljene s potrebnimi svedočbami o kvalifikaciji, sedanjem službovanju in fizični sposobnosti, naj se vlože do dne 1. septembra 1923. pri zdravstvenem odseku za Slovenijo. Zdravstveni odsek za Slovenijo v Ljubljani, dne 25. julija 1923. Sanitetni šef: dr. Katičić s. r. Razglasi dragih uradov in oblastev. U 524/23—2. 1129 V imenu Njegovega Veličanstva kralja! Podpisano okrajno sodišče je razsodilo z razsodbo z dne 26. junija 1923., da je Katarina Novak, 25 let stara, po poklicu trgovka pri Št. Lenartu nad Laškim št. 55, kriva prestopka po členu 6. zakona o pobijanju draginje življenskih potrebščin in brezvestne spekulacije, storjenega s tem, da ni imela dne 7. junija 1923. na semnju v Loki pri Zidanem mostu niti sumarno niti podrobno označenih cen ma-nufakturnemu blagu, ki ga je prodajala. Zaradi tega je bila obsojena po členu 6. zgoraj navedenega zakona na 24 ur zapora in na 50 dinarjev denarne kazni, ki se izpremeni ob neizterljivosti v nadaljnjo kazen 24 ur zapora. Okrajno sodišče v Laškem, oddelek HI., dne 26. junija 1923. U 74/23. 1132 V imenu Njegovega Veličanstva kralja! Podpisano okrajno sodišče je razsodilo z razsodbo z dne 13. aprila 1923., da je Andrej Malgaj, 50 let star, po poklicu gostilničar v Gabrskem št. 24, kriv prestopka po členu 6. zakona o pobijanju draginje življenskih potrebščin in brezvestne spekulacije, storjenega s tem, da ni imel dne 18. januarja 1923. v Gabrskem v svoji gostilni niti sumarno niti podrobno označenih cen posameznim življenskim potrebščinam tako, da bi jih bil lahko vsakdo razločno videl. Zaradi tega je bil obsojen po členu 6. zgoraj navedenega zakona na 24 ur zapora in na 50 dinarjev denarne kazni, ki se izpremeni ob neizterljivosti v nadaljnjo kazen 24 ur zapora. Okrajno sodišče v Laškem, oddelek III., dne 17. julija 1923. U 386/23—3. 1133 V imenu Njegovega Veličanstva kralja! Podpisano okrajno sodišče je razsodilo z razsod bo z dne 24. maja 1923., da je Teodor Keber, 41 let star, po poklicu vrvar v Sevnici št. 39, kriv prestopka po členu 6. zakona o pobijanju draginje življenskih potrebščin in brezvestne spekulacije, storjenega s tem, da ni imel dne 3. maja 1923. na semnju v Loki pri Zidanem mostu označenih cen različne vrste vrvem, ki jih je imel na prodaj, tako, da bi jih bil lahko vsakdo razločno videl. Zaradi tega je bil obsojen po členu 6. zgoraj navedenega zakona na 24 ur zapora in na 25 dinarjev denarne kazni, ki se izpremeni ob neizterljivosti v nadaljnjo kazen 24 ur zapora. Okrajno sodišče v Laškem, oddelek III., dne 17. julija 1923. U 387/23—3. ~ 1134 V imenu Njegovega Veličanstva kralja! Podpisano okrajno sodišče je razsodilo z razsodbo z dne 22. maja 1923., da je Neža Kolar, 32 let stara, po poklicu trgovka v Gabrju pri Celju št. 103, kriva prestopka po členu 6. zakona o pobijanju draginje življenskih potrebščin in brezvestne spekulacije, storjenega s tem, da ni imela dne 3. maja 1923. na semnju v Loki pri Zidanem mostu niti sumarno niti podrobno označenih cen železni kuhinjski posodi tako, da bi jih bil lahko vsakdo razločno videl. Zaradi tega je bila obsojena po členu 6. zgoraj navedenega zakona na 24 ur zapora in na 50 dinarjev denarne kazni, ki se izpremeni ob neizterljivosti v nadaljnjo kazen 24 ur zapora. Okrajno sodišče v Laškem, oddelek III., dne 17. julija 1923. U 480/22—21. 1130 V imenu Njegovega Veličanstva kralja! Podpisano okrajno sodišče je razsodilo z razsodbo z dne 22. marca 1923., da je Alojzij Sršen, 39 let star, po poklicu gostilničar v Veržeju, kriv prestopka po členu 8. zakona o pobijanju draginje življenskih potrebščin in brezvestne spekulacije, storjenega s tem, da je prodajal sredi meseca novembra 1922. v svoji gostilni liter starega vina po 48 K, dočim ga je bil kupil po 33 K. Zaradi tega je bil obsojen po členu 8. zgoraj navedenega zakona na 12 ur zapora in na 200 dinarjev denarne kazni, ki se izpremeni ob neizterljivosti v nadaljnjo kazen 4 dni zapora. Okrožno kot vzklicno sodišče v Mariboru je to razsodbo z razsodbo BI 246/23—4 z dne 3. julija 1923. potrdilo. Okrajno sodišče v Ljutomeru, oddelek II., dne 18. julija 1923. S 3/11—1138. 1080 Sklep. V konkurzni stvari Glavne posojilnice v Ljubljani, r. z. z o. z., se račun o prispevkih zadružnikov odobruje, ker ni zoper njega ne opomb in ne pomislekov. Odobreni račun se lahko vpogleda ali pri sodišču, pri upravniku konkurzne mase ali pri načelništvu zadruge. Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek III., dne 23. julija 1923. Sa 6/23—15. 1085 Sklep. Poravnalno postopanje Emerika S u p a n c a, trgovca v Rogatcu, je ustavljeno, ker upniki niso sprejeli njegove ponudbe. Okrožno sodišče v Celju, oddelek I., dne 18. julija 1923. Sa 3/23—35. 1091 Konec poravnalnega postopanja. Sklep opr. št. Sa 3/23—34, s katerim je bila po sodišču potrjena poravnava dolžnika Ivana Kosa, trgovca v Celju, registriranega pod isto firmo, je pravnomočen. Poravnalno postopanje se izreka za končano. Vse odredbe, ki omejujejo svobodno razpolaganje dolžnikovo, se razveljavljajo. Poravnalni upravnik Avgust Kregau, trgovec v Celju, je razrešen svoje službe. Okrožno sodišče v Celju, oddelek 1., dne 20. julija 1923. Cg I. a 752/23—2. 1070 Oklic. Franc Vipavec, posestnik in gostilničar v Ormožu, je vložil zoper Franca G1 a s e r j a, posestnika v Dragoviču, pošta Juršinci pri Ptuju, sedaj neznanega bivališča, tožbo zaradi 6200 K. Narok se je določil na dan 21. avgusta 192 3. ob devetih pri tem sodišču v sobi št. 27. Ker je bivališče Franca Glaserja neznano, se mu postavlja za skrbnika dr. Juro Jan, odvetnik v Mariboru. Okrožno sodišče v Mariboru, oddelek L, dne 16. julija 1923. C 118/23—1. 1087 Oklic. O tožbi Jožeta Jakša v Brstovcu št. 3 zoper Veroniko Man tl j e vo iz Kota št. 3 zaradi priznanja neobstoja in izbrisa terjatve 850 K s pripadki, se je odredil narok za ustno razpravo na dan 11. septembra 192 3. ob devetih pri tem sodišču v sobi št. 7. Neznano kje bivajoči toženki se postavlja za skrbnika Gašper Skok v Črnomlju. Okrajno sodišče v Črnomlju, oddelek II., dne 19. julija 1923. Nc I 146/23. 1081 Dražbeni oklic. Na prošnjo lastnika Josipa Kuralta v Domžalah bo v soboto dne 4. avgusta 192 3. ob desetih v notarski pisarni v Kamniku prostovoljna javna dražba njegove nepremičnine vi. št. 233 katastralne občine Stude, sestoječe iz hiše št. 27 v Studi in mlina z vso mlinsko opravo, gospodarskega poslopja in treh zemljiških parcel v skupni izmeri po katastru 91 a 73 m2. Izklicna cena, pod katero se ponudbe ne sprejemajo, znaša 1,009.000 K, varščina pa 100.000 K v gotovini ali v vložnih knjižicah pupilarnovarnih zavodov. Prodajalec ima pravico, prodajo v osmih dneh odobriti ali odkloniti. Knjižnim upnikom je pridržana njih zastavna pravica brez ozira na prodajno ceno in zdražitelj mora vknjižene dolgove prevzeti na račun največjega ponudka, ostanek pa v osmih dneh po odobritvi dražbe založiti na roke sodnega komisarja. Ostali dražbeni pogoji so na vpogled v notarski pisarni v Kamniku. Okrajno sodišče v Kamniku, oddelek L, dne 24. julija 1923. 1076 A. Vpisi v trgovinski register. I. Vpisale so se nastopne firme: 757. Sedež: Celje. Besedilo firme: Zveza slovenskih trgovcev Cven-kel, Elsbacher in Ravnikar, pri podružnici Ljubljanske kreditne banke v Celju. Obratni predmet: komisijsko razpečavanje žita, mlevskih izdelkov in sploh vsega blaga, katerega razpečavanje ni vezano na posebno koncesijo, in trgovina s temi predmeti. Družbena oblika: javna trgovska družba izza dne 10. januarja 1923. Družbeniki: Anton Cvenkel, veletržec v št. Petru v Savinski dolini; Konrad Elsbacher, veletržec v Laškem; Ivan Ravnikar, veletržec v Celju. Za zastopanje upravičena sta po dva družbenika skupaj ali pa en družbenik in en prokurist. Podpis firme: Pod besedilo firme se podpisujeta dva družbenika ali pa en družbenik in en prokurist, le-ta s pristavkom «p. p.». Prokura se je podelila Antonu Coklinu, knjigovodji v Celju. Celje, dne 20. junija 1923. 758. Sedež: Kranj. Besedilo firme: «IKA», mehanična tovarna pletenin, družba z o. z. Obratni predmet: proizvajanje in izdelovanje pletenin vsake vrste, trgovina s temi in sorodnimi predmeti na drobno in na debelo. Družbena pogodba z dne 8. junija 1923. Osnovna glavnica znaša 150.000 Din ter sestoji iz dveh denarnih vlog po 50.000 Din in iz ene stvarne vloge v vrednosti 50.000 Din; vsa osnovna glavnica je vplačana, odnosno poslovodjam na razpolago. Poslovodje: Oton Jungmann, tvorničar v Jindfi-chovem Hradcu, republika Češkoslovaška; Edmund Kocbek, trgovec in posestnik v Kranju; Anton Adamič, trgovec in posestnik v Kranju. Družbo zastopata in njeno firmo podpisujeta po dva poslovodji kolektivno, in sicer tako, da postavljata pod njeno po komerkoli napisano, natisnjeno ali s štampilijo odtisnjeno besedilo svojeročno svoja podpisa. Glede stvarnih vlog je določeno v družbeni pogodbi pod točko 5., da sestoji stvarna vloga družbenika Otona Jungmanna iz strojev, potrebnih za obrat tvornice, katerih cena se je določila sporazumno z vsemi družbeniki na 50.000 dinarjev. Ljubljana, dne 29. junija 1923. 759. Sedež: Laško. Besedilo firme: Šumer & Herlah. Obratni predmet: trgovina z mešanim blagom. Družbena oblika: javna trgovska družba izza dne 14. junija 1923. Družbenika: Avgust Šumer, trgovec, in Pavla Herlah, trgovka — oba v Laškem. Za zastopanje sta upravičena oba družbenika skupno ter tudi skupno podpisujeta besedilo firme. Celje, dne 20. junija 1923. 760. iSedež: Ljubljana. Besedilo firme: «Fortuna», trgovska dražba Bizjak & Podkrajšek, Ljubljana. Obratni predmet: trgovska agentura in komisijska trgovina za stroje in železnino, za manufakturno in galanterijsko blago, usnje, usnjene izdelke, čevljarske potrebščine, kolonialno blago, deželne pridelke, les in lesne izdelke. Družbena oblika: javna trgovska družba izza dne 1. maja 1923. Družbenika: Stanislav Bizjak, trgovec v Ljubljani, Stari trg št. 19, in Rija Podkrajšek, soproga agrarnega oficiala v Ljubljani, Marijin trg št. 1. Prokura je podeljena Emilu Podkrajšku, agrarnemu oficialu v Ljubljani, Marijin trg št. 1. Družbo zastopata kolektivno oba družbenika ali pa en družbenik in prokurist. Firma se podpisuje tako, da postavljata pod njeno štampiljirano besedilo kolektivno oba družbenika svojeročno svoje ime brez krstnega imena ali pa po en družbenik in prokurist kolektivno — tudi prokurist samo ime brez krstnega imena — toda prokurist vedno s pristavkom, ki označuje prokuro. Ljubljana, dne 7. julija 1923. 761. Sedež!: Ljubljana. Besedilo firme: Maher & Drug. Obratni predmet: trgovanje in obratovanje na drobno in na debelo: a) z usnjem, usnjenimi izdelki, čevlji in čevljarskimi potrebščinami; b) z manufakturnim in konfekcijskim blagom; c) z galanterijskim blagom; č) s špecerijskim blagom; d) z železnim blagom in e) z lastno delavnico za izdelovanje čevljev in čevljarskih potrebščin za trgovino in po naročilih, poslednjo pod strokovnim vodstvom javnega družbenika Josipa Mokorela kot namestnika (poslovodje) v okviru § 2. obrtnega reda. Družbena oblika: javna trgovska družba izza dne 1. maja 1923. Družbeniki: Gašper Maher, trgovec v Ljubljani, Tržaška cesta št. 9; Leopold Maher, trgovec v Ljubljani, Tržaška cesta št. 9; Josip Mokorel, čevljarski mojster v Ljubljani, Mirje št. 4. Pravico, zastopati družbo, imata kolektivno javna družbenika Gašper Maher in Josip Mokorel ali kolektivno javna družbenika Leopold Maher in Josip Mokorel ali sam javni družbenik Gašper Maher ali sam javni družbenik Leopold Maher, ki podpisujejo firmo «Maher & Drug» tako, da postavljajo pod njeno natisnjeno, z roko ali s pisalnim strojem napisano ali štampiljirano besedilo «Maher & Drug» na način, prej naveden za zastopstvo, kolektivno dva, ali Gašper Maher in Josip Mokorel ali Leopold Maher in Josip Mokorel, ali pa Gašper Maher in Leopold Maher sam svoje ime. Ljubljana, dne 29. junija 1923. 762. Sedež: Moravče. Besedilo firme: Porent & Šloser. Obratni predmet: trgovina z mešanim blagom in poljskimi pridelki. Družbena oblika: javna trgovska družba izza dne 5. julija 1923. Družbenici: Ivana Porent in Mina Šloser, trgovki v Moravčah št. 32. Družbo zastopa in njeno firmo podpisuje vsaka družbenica samostojno tako, da zapisuje svojeročno celotno besedilo firme. Ljubljana, dne 7. julija 1923. II. V p i s a 1 e so se i z p r e m e m b e in dodatki pri nastopnih firmah: 763. Sedež: Črnomelj. Besedilo firme: «Zora», lesna industrijska družba in tovarna lesenih žebljev, družba z o. z. v Črnomlju: Vpisali so se: kot poslovodja in nov družbenik Viktor Vokač, veletržec v Ljubljani; kot nova družbenika še Franc Vokač in Jožef Vokač, veletržca v Ljubljani. Izbrisala sta se poslovodji Josip Plut in Jakob Vrščaj. Odslej zastopata in podpisujeta za družbo oba sedanja poslovodji kolektivno ali pa en poslovodja skupno s prokuristom. Novo mesto, dne 20. junija 1923. 764. Sedež: Ljubljana. Besedilo firme: Trgovska banka, d. d. v Ljubljani: Izstopil je iz upravnega sveta dr. Janko Kersnik. Preklicala se je prokura, podeljena Otmarju Pe-haniju. Ljubljana, dne 23. junija 1923. 765. Sedež: Šoštanj. Besedilo firme; Kemična tovarna v Šoštanju, d. d.: Izbrisala sta se upravna svetnika Oskar Gold-schmidt in Franc grof Schönborn. Vpisali so se upravni svetniki, na novo izvoljeni na občnem zboru z dne 7. aprila 1923.: dr. Karel Ziegler, ravnatelj na Dunaju, L, Elisabethstrasse 15; Hugo Weiuberger, ravnatelj podružnice bančnega društva «Wiener Bankverein» v Zagrebu; dr. Rihard Silberberger, ravnatelj na Dunaju, L, Elisabethstrasse 15. Vpisala se je izprememba pravil v §§ 6., 10., 11., 14. in 28., sklenjena na občnem zboru z dne 7. aprila 1923. Celje, dne 4. julija 1923. 766. Sedež: Vič pri Ljubljani. Besedilo firme: «Ščit», tovarna za impregniranje papirja, družba z o. z.: Pogodbena doba traja dve leti po vpisu v trgovinskem registru. L j u b 1 j a n a, dne 23. junija 1923. IH. Izbrisali sta se nastopni firmi: 767. Sedež: Celje. Besedilo firme: Združene veletrgovine Anton Kolenc, Elsbacher, Cvenkel in Ravnikar: Vsled opustitve kupčije. Celje, dne 20. junija 1923. 768. 'Sedež: Nova cerkev. Besedilo firme: Bregar & Špes. Obratni predmet: trgovina z mešanim blagom: Vsled opustitve kupčije. Celje, dne 20. junija 1923. 1082 15. Vpisi v zadružni register. I. Vpisala se je nastopna zadruga: 769. Sedež: Bela cerkev: Besedilo firme: Hranilnica in posojilnica v Beli cerkvi, r. z. z n. z. Obratni predmet: Zadruga ima namen, izboljševati razmere članov v gmotnem oziru, zlasti izpod-bujati varčnost ter s svojim zadružnim kreditom članom preskrbovati denarna sredstva, potrebna v gospodarstvu. Zato a) sprejema in obrestuje hranilne vloge in vloge v tekočem računu; b) si pridobiva nadaljnja denarna sredstva, kolikor so potrebna za dosego zadružnega smotra, s svojim zadružnim kreditom v prvi vrsti pri Zadružni zvezi v Ljubljani; c) daje članom posojila; č) oskrbuje članom inkaso. vasi št. 2. Novo mesto, dne 21. julija 1923. Zadružna pogodba (pravila) z dne 2. julija 1923. Opravilni delež znaša 10 Din. Vsak zadružnik jamci neomejeno. Oznanila se izvršujejo z nabitkom naznanil v poslovalnici in z uvrstitvijo v «Narodnem gospodarju», poleg tega pa lahko še v drugih listih in z oklicem, j gt /gg. Člani prvega načelništva so: Alojzij Žura, po-j ftV, sestnik v Družinski vasi št. 31; Ivan Bobič, posest-i Objava, nik v Strelcu št. 3; Anton Lušina, posestnik v Beli j Gospod dr. Andrej Veble, odvetnik pri Sv. Le- cerkvi št. 15; Anton Pavlič, posestnik v Tomažji vasi št. 16; Franc Jordan, posestnik v Ruhtni vasi št. 1; Ivan Peterlin, posestnik v Vinjem vrhu št. 9; Josip Zajec, posestnik v Dragi št. 2; Ignacij Omahen, župnik v Beli cerkvi. Pravico, zastopati in pravnoveljavno podpisovati za zadrugo, imata vselej po dva člana načelništva. N o v O mesto, dne 16. julija 1923. Vsled končane likvidacije. ' St. 7809/1923. 1113 3—1 Poslovne knjige hrani Peter Štefane v Jelenji Od^oditev licitacije. Ofertalna licitacija iglastega in listnatega lesa v j področju kr. šumskih uprav v Novem in Jasenaku, I razpisana z razglasom podpisane direkcije z dne 1018 ; jg_ juijja 1923.? gt. 7546, na dan 6. oktobra 1923. j (Ur. 1. 68 in 69), je preložena na nedoločen čas. Kr. direkcija šum v Zagrebu, dne 25. julija 1923. nartu v Slovenskih goricah, je naznanil podpisanemu odboru sub pr. 20. julija 1923., da se v treh mesecih preseli s svojo pisarno v M a r i b o r. V Ljubljani, dne 23. julija 1923. Za odbor odvetniške zbornice v Ljubljani: predsednik: dr. D. Majaron s. r. II. Vpisale so se i z p r e m e m b e in do-. Tarifno obvestilo o prometu potnikov in d a t k i P r i n a S t O P n i h Z a d r U g a h : j ^age me£l Avstrijo in kraljevino Srbov, 770. Hranilnica in posojilnica za Kandijo in oko- j Hrvatov in Slovencev.* lico, r. z. z n. z.: i Izbrisali so se dosedanji člani načelništva Urban | Ker je tarifa na avstrijskih železnicah zvišana, Horvat, Anton Knafeljc in Janez Jenič, vpisali pa | stopi dne 1. avgusta 1923. v veljavo dodatek II. k so se novoizvoljeni člani načelništva Josip Mozetič, posestnik v Kandiji št. S; Anton Petrič, posestnik v Kandiji št. 37; Janez Ambrožič, posestnik na Grmu št. 3. Novo mesto, dne 16. julija 1923. tarifi z dne 1. marca 1923. za zgoraj omenjeni promet. Iz generalne direkcije državnih železnic v Beogradu, dne 23. julija 1923.; št. 4587. Št. 6627/1—Vil—1923. 1092 Razglas. 771. Tiskovno društvo v Kranju, r. z. z o. z.: Izbrisali so se člani načelništva Ivan Zabret, Vincenc Marinko in Alojzij Šarec, vpisali pa so se novoizvoljeni člani načelništva Franc Watzl, Fran Sto-. T, , ,. . .. . . n . par in Fran Korbar - profesorji v Kranju. , PodPlsa™ Nekega razpisuje s tem na podstavi T . ii- ^ ^ zakona o državnem računovodstvu pismeno ofertal- j u 3 j a n a, ne o. julija 19-3, n0 iicpacijo za dobavo solinskega stekla raznih di- 772. Okrajna hranilnica in posojilnica v Laškem, registrovana zadruga z neomejeno zavezo: Iz načelništva je izstopil Blaž Zupanc, vstopil pa je v načelništvo Ivan Cetina, nadučitelj v Laškem. Celje, dne 4. julija 1923. 773. Gospodarska zadruga akademskega društva «Jadran», r. z. z o. z. v Ljubljani: i aii niih pooblaščenci dne 3. s e p t e m b r a 1 8 2 3., Izbrisali so se člani načelništva Franja dr. Tav-1in sic®r med.10- iu n‘ ur0 v roke Predsedniku draž-čarjeva, Avgust Gogala, Rajko Kiauta in Slavko !3ene komisoe. Dobovšek, vpisali pa so se novoizvoljeni člani načelništva Ivan Kolar, cand. phil.; Petar Paštrović, stud. tehn.; Branko Jokanovič, stud. tehn.; Vlado Gregorčič, stud. tehn. — vsi stanujoči v Akademskem kolegiju. L j u b 1 j a n a, dne 5. julija 1923. 774. Spar- und Darlehenskassenverein, r. z. z n. z. v Moziju: Vpisala se je razdružba po likvidaciji. Likvidatorji so vsi dosedanji člani načelništva. Upniki se pozivljejo, naj se zglase pri zadrugi. Novo m e s t o, dne 5. julija 1923. .= 75. Hranilnica in posojilnica na Ponikvi, registrovana zadruga z neomejeno zavezo: Iz načelništva so izstopili Jurij Zabukošek, Alojzij Kreft, Maks Ašič in Jožef ŠIbal, vstopili pa so v načelništvo Anton Kociper, župnik na Ponikvi; Franc Žličar, posestnik, gostilničar in župan na Ponikvi št. 7; Anton šibal, posestnik v Slatini št. 5; Simon Debelak, posestnik v Okrogu št. 3. Celje, dne 20. junija 1923. 776. Kmetijska nabavna in prodajna zadruga v Senožetih, registrovana zadruga z omejeno zavezo: Na občnem zboru z dne 25. februarja 1923. se je sklenila izprememba § 1. zadružnih pravil. _ Besedilo firme odslej: Kmetijska nabavna in prodajna zadruga v Jevnici, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Izstopili so iz načelništva Valentin Jemc, Ivan Cerar in Martin Uštar, vstopili pa so v načelništvo “Valentin Jemec ml., posestnik v Senožetih; Melhior Zupančič, posestnik v Mali nogi; Janez Hvala, posestnik v Dolgi nogi. Ljubljana, dne 26. junija 1923. 777. Savinjska posojilnica v Žalcu, registrovana zadruga z neomejeno zavezo: V načelništvo sta vstopila Anton Vodenik, posestnik in trgovec v Petrovčah, in Ivan Naraks, posestnik na Gornji Ložnici. Celje, dne 7. julija 1923. III. Izbrisala se je nastopna zadruga: 778. Kmetijska nabavna in prodajna zadruga v Predgrađu, r. z. z o. z. v likvidaciji: Št. 188, 189, 190 in 244. Razglasilo. Po § 65. zakona z dne 26. maja 1909., dež. zak. štajerski št. 44, je postavila pokrajinska komisija za agrarske operacije v Ljubljani okrajnega glavarja drja. Frana Spille r ja -Äluysa za krajnega komisarja, da se izvrše te-le agrarske operacije: 1. ) uredba užitnih in gospodarskih pravic na skupnem svetu, ki je vpisan pod vi. št, 160 in 166 davčne občine Ljubije, sodni okraj Gornji grad; 2. ) uredba užitnih in gospodarskih pravic na skupnem svetu, ki je vpisan pod vi. št. 70 davčne občine Pongercev, sodni okraj Ptuj; 3. ) nadrobna razdelba skupnega sveta, ki je vpisan pod vi. št, 169 in 172 davčne občine Ormoža, sodni okraj Ormož; 4. ) nadrobna razdelba skupnega sveta, ki je vpisan pod vi. št. 138 davčne občine Gorice, sodni okraj Ptuj. Uradno poslovanje tega krajnega komisarja se prične takoj. S tem dnem stopijo v veljavnost določila zakona z dne 23. maja 1S09., dež. zak. štajerski št, 44, glede Ponudba, opremljena s kolkom za 20 dinarjev,! pristojnosti oblastev, potem neposredno in posredno se mora izročiti v zapečatenem zavitku z zunanjo j udeleženih strank kakor tudi glede izrecil, ki jih te oznako: «Ponudba za dobavo solinskega stekla po ! oddado, ali poravnav, ki jih sklenejo, naposled glede razpisu št. 6627/VIL 23. za dan 3. septembra 1923. j zaveznosti pravnih naslednikov, da morajo pripo-ponudnika N. N.». ! znati pravni položaj, ustvarjen zaradi izvršitve Ponudbe morajo izročiti neposredno ponudniki1 agrarskih operacij. V L j u b 1 j a n i, dne 13. julija 1923. Za predsednika pokrajinske komisije: Detela s. r. Licitacija se bo vršila ob enajstih v ekonomskem oddelku podpisane direkcije. Obči in posebni pogoji za dobavo in izkaz potrebnih dimenzij se dobivajo v ekonomskem oddelku podpisane direkcije med uradnimi urami v sobi št. 12. Vsak ponudnik mora po členu 88. zakona o državnem računovodstvu položiti kavcijo 5 % (odnosno 10 %, ako je tuj državljan) ponujene vsote, in sicer pri blagajni podpisane direkcije najkesneje do 10. ure na dan licitacije, bodisi v gotovini, bodisi v vrednostnih papirjih. Kavcije so lahko tudi garancijska pisma, izdana po denarnem zavodu v zmislu člena 88. zakona o državnem računovodstvu, ki so registrirana v zmislu člena 24. pravilnika iz oddelka B. za izvrševanje zakona o državnem računovodstvu. O položeni kavciji izda blagajna reverz, ki se mora pokazati predsedniku dražbene komisije. Dražitelj mora izročiti predsedniku komisije iz-.pričevalo o dražiteljski sposobnosti, ki ga je izdala trgovska in obrtniška zbornica, in potrdilo davčnega urada, da je plačal davek za tekoče trimesečje. Ponudnik mora ostati v besedi najmanj 30 dni po otvoritvi dotične ponudbe; predložiti sme tudi delno ponudbo. Zlasti se opozarjajo licitanti, da morajo na dan licitacije podpisati izjavo, da poznajo pogoje nabave in da pristajajo dražiti po njih. Onim licitantom, ki pridejo na dan licitacije po 11. uri, ne bo dovoljeno vstopiti v sobo, kjer se bo vršila licitacija. Direkcija državnih železnic kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Zagrebu, dne 20. julija 1923. Št. 5012. Razglas, Civilni inženjer gradbene stroke inž. Leon de Majo je prenesel svoj stalni sedež iz Ljubljane v Zagreb. Gradben?, direkcija v Ljubljani, dne 23. julija 1923. Zastopnik gradbene direkcije: inž. lianuš s. r. * Razglašeno v «Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» št, 169, izdanih dne 27. julija 1923. Št. 241, 242. 243 in 245. Razglasilo. Po § 60. zakona z dne 26. oktobra 1887., dež. zak. kranjski št. 2 iz leta 1888., je postavila pokrajinska komisija za agrarske operacije v Ljubljani okrajnega glavarja drja. Frana S pili er ja-M u y s a za krajnega komisarja, tla se izvrše te-le agrarske operacije: 1. ) nadrobna razdelba skupnega sveta, ki je vpisan pod vi. št. 179 davčne občine Bohinjske Bele; 2. ) nadrobna razdelba skupnega sveta, ki je vpisan pod vi. št. 106 davčne občine Dobrave pri Kropi, sodni okraj Radovljica; 3. ) nadrobna razdelba skupnega sveta, ki je vpisan pod vi. št. 156 davčne občine Lipoglava, sodni okraj Ljubljana; 4. ) nadrobna razdelba skupnega sveta in uredba užitnih in gospodarskih pravic na skupnem svetu, ki je vpisan pod vi. št. 87 davčne občine Cemšenika, sodni okraj Brdo. Uradno poslovanje tega krajnega komisarja se prične tako j. S tem dnem stopijo v veljavnost določila zakona z dne 26. oktobra 1887., dež. zak. kranjski št. 2 iz leta 1888., glede pristojnosti oblastev, potem neposredno in posredno udeleženih strank kakor tudi glede izrecil, ki jih te oddado, ali poravnav, ki jih sklenejo, naposled glede zaveznosti pravnih naslednikov, da morajo pripoznati pravni položaj, ustvarjen zaradi izvršitve agrarskih operacij. V Ljubija n i, dne. 13. julija 1923. Za predsednika pokrajinske komisije: Detela s. r. Št. 1378. Razpis učnih mest. V stalno namestitev se razpisujejo ta-le učna mesta: 1. ) Konjice, dekliška šestrazrednica: dve mesti za učiteljici; 2. ) Sv, K u n i g u n d a na Pohorju, dvoraz-rednica: mesto za učiteljico. Pravilno opremljene in kolkovane prošnje naj se vlože po službeni poti pri dotiönem krajnem šolskem svetu do dne 2 4. avgusta. 192 3. Okrajni šolski svet v Konjicah, dne 24. julija 1923. Poklukar s. r., predsednik. Št. 182. Razpis učiteljskih služb. Razpisujeta se na štirirazrednici v Zibiki, pošta Pristava, mesto za nadučitelja (s službenim stanovanjem) in mesto za učiteljico (s prostim stanovanjem). Pravilno opremljene in kolkovane prošnje naj ee vlože po službeni poti pri krajnem šolskem svetu v Zibiki do dne 2 0. avgusta 1 923. Okrajni šolski svet šmarski v Celju, dne 18. julija 1923. Razne objave, 1088 Narodna banka kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, Stanje dne 22. julija 1923. Aktiva: Dinarjev Metalna podloga.............. 362,752.646 ‘ 76 Posojila..................... 1.361,901.382-23 Račun za odkup kronskih nov- Čanic...................... 1.238,216.353-46 Račun začasne zamene .... 298,046.902 "34 Dolg države.................. 2.957,284.579-95 Vrednost državnih domen, založenih za izdajanje novčanic . 2.138,377.163' — Saldo raznih računov........... 312,598.464'42 Pasiva: 8.669,177.492-16 Glavnica Din 50,000.000 v kovanem zlatu: od te vplačano 21,679.300" — Rezervni fond................. 5,234.223-35 Novčanice v tečaju............. 5.549,912.220" — Državni račun začasne zamene. 298,046.902*34 Terjatve države po raznihračunih 81,489.192 ’ 30 Razne obveznosti.............. 527,327.613" 17 Terjatve države za založene domene ......................... 2.138,377.163" — Nadavek za kupovanje zlata za glavnico in fonde .... 47,110.878- — 8.669,177.492-16 V metalni podlogi se računi: dinar v zlatu za en dinar, angleški funt za 25 dinarjev, dolar za 5 dinarjev, lira za dinar, švicarski in francoski frank za dinar, dinar v kovanem srebru za dinar itd. Obrestna mera po eskontu menic — za vse bančne dolžnike brez razlike 6 % na leto. Obrestna mera za posojila na zastave 7 % na leto. Poziv na subskripcijo novih delnic Hranilnice v Murski Soboti, d. d., prej 1080 Muraszomhati Takarekpenztar. Pooblaščen po občnem zboru delničarjev z dne 18. februarja 1923., izvaja upravni svet hranilnice v Murski Soboti na podstavi sklepov občnega zbora, katere je sprejelo na znanje ministrstvo pravde v Beogradu dne 14. junija 1923., št. 5538, in na podstavi odloka ljubljanskega oddelka ministrstva za trgovino in industrijo z dne 6. julija 1923, št. 3823, zvišbo delniške glavnice od 400.000 na 2,500.000 dinarjev z izdajo 21.000 novih delnic po Din 100— nominale, 2. ) Plačilne modalitete: Od protivrednosti sub-skribiranih delnic je treba vplačati 10 %, takoj, 30 % do dne 10. avgusta 1923. in nadaljnjih 30 % do dne 1. septembra 1923.; ostalih 30 % pa je položiti do dne 30. septembra 1923. ali pri blagajni hranilnice ali pri njenih podpisovalnicah. 3. ) O subskribiranih delnicah se izdado interimna potrdila, ki se morajo skrbno hraniti, ker se bodo efektivne delnice po izvršenem natisku izdajale le proti vrnitvi teh začasnih potrdil. 4. ) Delnice se glase na prinosnika in so deležne dobička izza dne 1. oktobra 1923. na podstavi kupona za leto 1923. Za subskripcijska vplačila plačamo 6%ne obresti do dne 1. oktobra 1923. 5. ) Subskripcija se zaključi dne 30. septembra 1923.; ta rok pa sme upravni svet tudi podaljšati 6. ) Za podpisovaiiiice so določene: hranilnica v Murski Soboti, hranilnica v Križevcih, hranilnica v Gornji Lendavi, hranilnica v Dolnji Lendavi, Čakovška medjimurska štedionica v Čakovcu, Jadranska banka, d. d. v Beogradu, in njene podružnice na Bledu, v Celju, Cavtatu, Dubrovniku, Ercegnovem, Jelši, na Jesenicah, v Korčuli, Kranju, j Ljubljani, Mariboru, Metkoviću, na Prevaljah, v Sarajevu, Splitu, Šibeniku in Zagrebu, Szombatheiyi Takarekpenztar, Szombathely (Ogrsko), Wiener Bank-Verein, Filiale Radkersburg (Avstrija), Frank Sakser, State Bank, New York City, 82 Cortlandt str. 7. ) Upravni svet si pridržuje pravico, črtati preostanek subskripcije; v tem primeru se vrnejo vplačani zneski podpisovalcem do dne 15. novembra 1923. V Murski Soboti, dne 20. julija 1923. Upravni svet. 1084 Razglas. Tiskarna «Sava», d. d. v Kranju, bo izplačevala na podstavi sklepa III. rednega občnega zbora, ki je bil dne 17. julija 1923., na kupon št. 3, odnosno št. 2 delnic izza dne 1. avgusta 1923. 6%no dividendo, t. j. Din 6— za delnico. Izplačila se bodo izvrševala pri blagajni podružnice Slavenske banke v Kranju. . Upravni svet. 1090 Vabilo na izredni občni zbor Merkantilne banke v Kočevju, ki bo dne 12. avgusta 1 923. ob enajstih v poslovnih prostorih Merkantilne banke v Kočevju. Dnevni red: 1. ) Izprememba pravil. 2. ) Zvišba delniške' glavnice na 3,000.000 Din. 3. ) Eventualia. Opomba: Občnega zbora, se smejo po § 13. družbenih statutov udeležiti tisti delničarji, ki so položili pri blagajni zavoda v Kočevju ali pa pri Slavenski banki, podružnici v Ljubljani, šest dni pred zborovanjem vsaj deset delnic našega zavoda. V Kočevju, dne 27. julija 1923. Upravni svet. 1094 Vabilo na II. redni občni zbor, ki ga bo imela „IPetio-sria.“, usnjarska industrija, d. d., dne 18. avgusta 1 923. ob enajstih v prostorih Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani. Dnevni red: 1. ) Poročilo upravnega sveta o poslovnem letu 1922. 2. ) Poročilo in sklepanje o bilanci za poslovno leto 1922. 3. ) Poročilo nadzorništva in sklepanje o podelitvi absolutorija. 4. ) Sklepanje o uporabi čistega dobička. 5. ) Volitev nadzorništva v zmislu § 29. pravil. 6. ) Slučajnosti. Po § 15. društvenih pravil upravičuje posest desetih delnic do enega glasu. Da sme delničar glasovati, mora založiti vsaj šest dni pred občnim zborom potrebno število delnic z nezapadlimi kuponi pri družbeni blagajni na Bregu pri Ptuju ali pri Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani in njenih podružnicah ali pri Hrvatsko-slavonski zemaljski hipotekarni banki v Zagrebu. Na podstavi založitve se mu izda legitimacija, ki se glasi na ime in navaja število založenih delnic in nanje odpadajočih glasov. Po izvršeni založitvi ima delničar pravico, vpogle-dati v listo založiteljev. V Ljubljani, dne 28. julija 1923. Upravni svet. Aktiva. Računski zaključek Strojnih tovarn in livarn, d. d. v Ljubljani, z dne 31. decembra 1922. losa Bilanca za leto 1922. Pasiva. Saldo blagajne.......... Vrednostni papirji .... Nepremičnine............. Premičnine (stroji, orodje) Zaloge................... Dolžniki................. K V K v 589.961 74 Delniška glavnica: 375.000 — I. emisija K 6,000.000 •— 16,055.616 73 II. „ 4,000.000- — 9,166.662 58: III. „ „ 5,000.000- — 15,000.000 — 13,218.229 33 Redni rezervni zaklad . . 5,216,078 67 17,397.741 46 Rezervni fond za izgube dubioznih terjatev 152.808 84 Neizplačana dividenda . . 33,803.855 15.612 8o i Ostanek čistega dobička iz leta 1921 K 29.485-76 Čisti dobiček ieta 1922. „ 2,585.370-72 2,614.856 48 156,803.211 84 56,803.211 |84; Izguba. Račan izgube in dobička sa leto 1322. Dobiček. Stroški . . . Odpisi . . . Čisti dobiček K 27,276.074-08 „ 2,070.130-47 „ 2,614.856-48 K V 31,961.061 03 31,961.061 os: 29.485 Ostanek čistega dobička iz leta 1923. . . Obrati z železom. . . . K 19,314.203 59 Kovinski obrat............... 8,816.367-19 Zvonarna.................... 3,743.026-49 ■ Hiše............................ 57.978-- ;31,931.575 i|31,961.061 ;03j T"^ ri V Ljubljani, dne 31. decembra 1922. S knjigami in prilogami primerjali in v soglasju našli: Nadzorstveni svet: in sicer tako-le: Po sklepu občnega zbora je Jadranska banka, d. d. v Beogradu, upravičena, subskribirati 13.750 delnic po Din 110—, tako da razpisuje upravni svet 7250 delnic v nominalni vrednosti Din 725.000 na javno subskripcijo ob naslednjih pogojih: 1.) Emisijski tečaj delnice znaša Din 110— (jgK 440—), od katerih se porabi Din 10— v kritje efektivnih stroškov, ostanek pa v korist rezervnega fonda. Avgust Tosti s. r. Peter Kozina s. r., predsednik. Viktor Meden s. r. Po sklepu IV. občnega zbora delničarjev Strojnih tovarn in livarn, d. d. v Ljubljani, se izplačuje kupon št. 4 za leto 1922. po Din 10"— za vsako delnico izza dne 1. avgusta 1923. pri ljubljanski podružnici Jadranske banke in pri Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani. V Ljubljani, dne 24. julija 1923. Natisnila in založila Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani.