Leto XXL, št, 291 Upntvtusivo guujaoa tLnaiijeva o — reiefoo Stev 8122. 3128, 3124, tm i 126 Inseraini oddelek: Ljubljana, Seien-burgova ui — lel 3493 le 3392 Potit užnica Maribor: Grajala trg tt_ ? - Telefon 2455 Podružnica Celje. Kocenova ulica 2. Telefon St 190. Računi pri poftt ček. zavodih: Ljubil« n» 4t 17 749 Ljubljana, petek tj. decembra 1940 Cena t Din Izhaja vsaK dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 30 din. Za inozemstvo 50 din Uredništvo: Ljubljana. Knafljeva ulica 6. lelelon 3122. 3123. 3124. 3125. 3126. Marmor, Grajski trg St 2. telefon št 2455, Celje. Strossmayerjeva ulica štev 1, telefon St 65 Rokopisi se ne vraCajo Mir na Balkanu Se pred par tedni je položaj na Balkanu izgledal precej slab in kritičen. Napetosti med balkanskimi državami so se nepričakovano začele ostriti na vse strani. Zdelo se je, da je nastopila za ves Balkanski polotok ura, ko naj bi odigral svojo vlogo v sedanji vojni kot področje, preko katerega naj bi oba vojna tabora prešla v odločilni udar v borbi za pozicije v vzhodnem Sredozemlju in na Bližnjem vzhodu. Odločitev Bolgarije, stališče Turčije in velika neznanka v ozadju: Rusija, to .so bila vprašanja, okoli katerih so se vedno znova kopičile same vznemirljive vesti. Deloma so se spravljale v zvezo tudi z diplomatsko ofenzivo velesil osi, deloma pa z Molotovljim obiskom v Berlinu in povratkom nemškega veleposlanika Papena iz Berlina v Ankaro, na drugi strani pa prav tako z vestmi, da bi Anglija rada razširila vojni požar na jugovzhodu. V nekaj tednih pa je to dušeče balkansko ozračje izgubilo velik del svoje napetosti. Balkansko nebo se spet jasni in od vsepovsod prihajajo sedaj same pomirljive izjave, ki se brez razlike skladajo v tem, da je treba na tem področju še nadalje ohraniti mir. Balkanski narodi se tega razvoja seveda vesele, saj si od izbruha sedanje vojne dalje drugega niso želeli, kakor da bi jim bil vojni ples prizanešen. Vprašujejo se samo. kaj je moglo prav za prav povzročiti nedavne napetosti in kaj je bistveno pripomoglo k njihovi odstranitvi. Dasi je v tem pogledu še marsikaj zavito v temo tako zvane »nevidne vojne«, ki se plete za kulisami prave vojne na bojiščih, je vendar dovolj znakov, ki nakazujejo smer takšnega raziskovanja. Izven dvoma je predvsem, da so vse napetosti, ki so se pretekle tedne pojavile med nekaterimi balkanskimi državami, samo odraz glavne borbe, ki stalno meče sence tudi na področja izven konflikta. Bilo bi napačno misliti, da so se začeli zbirati grozeči oblaki na balkanskem nebu samo zaradi nestrpnosti balkanskih držav samih. V dobi, ko prevzemajo velesile nase glavno breme vsega sedanjega razvoja v zvezi z vojno, si moramo napetosti ali pomirjen j a na posameznih področjih tolmačiti predvsem kot odraz medsebojnega razmerja med njimi samimi. V kolikor gre za oba vojna tabora, ki skušata drug drugega izriniti iz dosedanjih postojank, se zdi ta odvisnost povsem razumljiva in ne potrebuje podrobnih razlag. Toda izven obeh vojnih taborov je še tretji tabor, tabor nevtralnih držav, ki tudi ni brez velesil. Dokler se oba vojna tabora merita med seboj po področjih, kamor vpliv nevtralnih sil ne sega, si lahko precej naglo poiščeta medsebojni neposredni stik. Čim pa gre za področja, na katerih uveljavlja svoje interese tudi nevtralna velesila, morata ž njo oba vojna tabora resno računati. Takšen je trenutno primer z Rusijo, čitali smo o tem pred dnevi tudi v ugledni fašistični reviji »Critica Fasci-sta««, ki je glede Rusije zapisala, da vodi politiko tako zvane »čuječe nevtralnosti«, da hoče zase ohraniti svobodne roke ter da ne želi »storiti nobenega koraka, ki bi jo spravil v nasprotje s katerimkoli od obeh vojnih taborov«. Italijanska revija je še pripomnila, da »so nekatere točke, ki zadevajo tudi sovjetske interese«, kar velja zlasti za Dardanele. Dokler pa je Rusija nevtralna, želi seveda ohraniti mir na vsem onem področju v svoji neposredni bližini, kjer bi se utegnilo pojaviti tudi vprašanje njenih posebnih interesov. Tako sta oba vojna tabora, ki se v konflikt z Rusijo ne želita zaplesti, pripravljena — vsaj do nadaljnjega — upoštevati rusko željo po ohranitvi miru povsod, kjer se poleg interesov obeh vojnih taborov pojavljajo tudi ruski interesi. S temi širšimi pogledi, ki zajemajo trenutne odnošaje med vsemi interesi-ranimi velesilami, si še najlažje lahko raztoimačimo ozadje razveseljivega po-mirjenja, ki se je pojavilo povsod v naši bližini. Tako gledajo na najnovejši razvoj na Balkanu tudi nevtralni mednarodni opazovalci. Pa tudi informacije iz drugih virov nas vedno bolj potrjujejo v domnevi, da se trenutno res vse velesile brez razlike proti razširjenju voine na Balkan. To velja še posebej tudi za Nemčijo in Italijo. Balkanski poročevalec budimpeštanskega vladnega glasila »Pester Lloyd« ugotavlja na primer v svojem dopisu iz Beograda z dne 9. t. m., da se je nemškemu veleposlaniku v Ankari Papenu posrečilo »ustvariti mirnejše ozračje«, ki ie velikega pomena za omiljenje napetosti na vsem Balkanu. Isti poročevalec pripominja da se Turčija v zad-niem času zelo trudi, da bi izboljšala odnošaje z Rusijo, pri čemer io med drug'm vodi misel da je nedavni obisk generalnega tainka ruskega zunanjega ministrstva v Sofiji »odkril stopnjo interesa sovjetov za Balkanski polotok« Ta pregled v marsičem lahko pomaga pri razumevanju sedanjega sploš- Mir in večno prijateljstvo z Madžar Včeraj Je bila v Beogradu svečano podpisana pogodba o »trajnem miru in večnem prijateljstvu med kraljevino Jugoslavijo in kraljevino Madžarsko« Beograd, 12. dec. p. Dvodnevni obisk madžarskega zunanjega ministra grofa Csakyja je bil danes uradno zaključen s podpisom pakta o stalnem miru in večnem prijateljstvu med kraljev no Madžar sko in kraljevino Jugoslavijo. Po svojem besedila kratka pogodba najjasneje ureja bodoče medsebojne od""5*.ie in predstavlja novo jasmvto za ohranitev in učvrstitev miru v ten -lu Evrope. Obiski tekom dneva Madžarski zunanji minister grof Csaky je danes dopoldne najprej obiskal madžarsko vojaško pokopališče v Beogradu ter je položil na grob krasen venec Svečanosti so prisostvovali madžarski poslanik baron Bakacs-Besenyi, jugoslovenski poslanik v Budimpešti Svetozar Rašič. zastopnik poveljstva Beograda in mnogi drugi odličniki. Odtod se je grof Csaky s svojim spremstvom odpeljal na Avalo. kjer se je poklonil na grobu Neznanega junaka in prav talro položil krasen lovor-jev venec. Častna četa mu je izkazala vojaške časti. Grof Csaky se je s svojim spremstvom delj časa zadržal na Avali. ki je ena najlepših razglednih točk Beograda. Od tam se je odpeljal na Kalimegdan in si ogledal razne zgodovinske znamenitosti. Sef mestnih parkov inž. Krstič mu je tolmačil razne naprave. Opoldne je priredil madžarski poslanik na čast grofu Csakyju intimno kosilo, ki so se ga udeležili tudi predsednik vlade Dratfša Cvetkovič, podpredsednik vlade dr. Maček, zunanji minister dr. Cincar-Markovič, minister dvora Antič- jugoslovenski poslanik v Budimpešti ter pred- stavniki madžarskega poslaništva in zunanjega ministrstva Ob 16. uri je priredil bivši beograjski župan Vlada Ilič kot predsednik Jugoslo-vensko-madžarske trgovinske zbornice v svoji vili svečan sprejem na čast grofu Csakyju. Pri tej priliki so mu predstavili ugledne predstavnike beograjskega kulturnega, političnega in gospodarskega življenja Odtod «-e je odpeljal grof Csaky s svojim spremstvom v Aero-cercle. kjer je priredila jugoslovensko - madžarska liga njemu na čast čajanko. Pri prihodu ga je pozdravil predsednik lige bivši minister Vojin Gjuričič. ki je v svojem govoru podčrtal prizadevanja lige za poglobitev gospodarskih političnih in kulturnih odnošajev med obema državama To delo je sedaj kronano s sklenitvijo pakta o večnem prijateljstva. Grof Csaky se je zahvalil ligi za njeno dosedanje delo in je naglasil. da bo danes ratificirano ono seme. ki je bilo že davno posejano. Politika prijateljstva odgovarja v polnem obsegu obojestranskim interesom. Govoril je o tradicionalnem spoštovanju, ki ga goji Madžarska do Tugo-slavije in ki se je že tolikokrat manifestiralo. Svoj govor je zaključil z besedami: Mi vam želimo vse ono, kar želimo sami sebi. Prepričan sem. da bo naše sodelovanje učvrstilo mir ter blagostanje in uspešen razvoj obeh narodov in obeh držav. Grof Csaky se je nato razgovarjal z navzočimi predstavniki prestolniške družbe. Posebno dolgo se je zadržal v razgovoru z bivšim zunanjim ministrom dr. Ninčičem. Sprejemu so prisostvovali tudi zunanji minister dr. Cincar - Markovič, minister trgovine dr. Andres in še nekateri drugi zastopniki vlade. Svečan pripis pogodbe Ob 18. se je pripeljal grof Csaky s svojim spremstvom v zunanje ministrstvo, kjer ga je že pričakoval zunanji minister dr. Cincar Markovič. Podala sta se takoj v kabinet zunanjega ministra, kjer je nato sledil svečani podpis pakta o večnem prijateljstvu. Po končanem podpisu sta prišla grof Csaky in dr. Cincar Markovič v veliko dvorano zunanjega ministrstva, ki je bila nabito polna novinarjev. Lahko se reče, da še ob nobeni priliki ni bilo v Beogradu toliko domačih in tujih novinarjev, kakor se jih je zbralo tokrat, kar prav tako priča, kolik pomen pripisujejo v mednarodnem svetu sklenitvi prijateljskega pakta med Jugoslavijo in Madžarsko. Poleg madžar-s>Uh so bili najštevilnejše zastopani novinarji iz Nemčije in Italije, prav tako pa je bilo tudi mnogo Francozov in Angležev. Ko sta se grof Csaky in dr. Cincar Markovič pozdravila z navzočimi novinarji in se z njimi fotografirala, je povzel besedo jugoslovenski zunanji minister dr. Cincar Markovič, ki je izjavil: Izjava ml dr. Cincar-MarRoviča Zelo me vesil, da vam lahko sporočim, da je bila danes ob priliki obiska madžarskega zunanjega ministra ekscelence grofa Csakyja podpisana med Madžarsko in Jugoslavijo pogodba o stalnem miru in večnem prijateljstvu. To daje obisku grofa Csakyja še večji pomen. Atmosfera, v kateri Je bilo izvršeno to dejanje in katere prisrčnosti ste bili vsi priča, me odvezuje potrebe, da še nadalje tolmačim vse dobre strani te pogodbe, ki formalno potrjuje iskrene prijateljske odnošaje, ki že obstojajo med našima dvema državama. Izroča j oč besedilo te pogodbe javnosti, vas prosim, da vidite v njej nov doprinos k politiki miru ln konstruktivnega sodelovanja, ki jo Izvajata vlada kraljevine Madžarske in vlada kraljevine Jugoslavije v dunavskem bazena. Izkoriščam to priliko, da izrazim predstavnikom tiska zahvalo za vso podporo, Besedilo Novinarjem je bilo nato razdeljeno besedilo pogodbe, ki se glasi: V Imenu Nj. Vel. kralja Jugoslavije in kraljevih namestnikov ter v imenu Nj. presvetlega Visočanstva regenta kraljevine Madžarske; upoštevajoč odnošaje dobrega sosedstva, iskrenega spoštovanja in vzajemnega zaupanja, ki tako srečno obstoja med njihovimi narodi; želeč, da dajo tem odnošajem čvrsto in trajno osnovo; v prepričanju, da bo konsolidacija in učvrstitev medsebojnih vezi na političnem, gospodarskem in kulturnem področju služila interesom obeh sosednjih narodov ter miru in blagostanju Podunavja; so odločili, da sklenejo pogodbo o prijateljstvu ter so v to svrho imenovali kot svoje pooblaščence in sicer: V imenu Nj. Vel. kralja Jugoslavije ln kraljevih namestnikov ekscelenco dr. Aleksandra Cincar Markoviča, ministra zunanjih zadev kraljevine Jugoslavije; v imenu Njegovega presvetlega Visočanstva regenta kraljevine Madžarske, ekscelenco grofa Istvana Csakyja, kraljevega madžarskega tajnega svetnika in ministra zunanjih del kraljevine Madžarske; ki sta se, potem ko sta izmenjala svoja pooblastila in ugotovila, da so v redu, sporazumela o naslednjem: g 1. Obstojal bo trajen mir ln večno prt- nega pomirjevanja na Balkanu. Ono se je najprej pokazalo v jugoslovensko-bolgarskih odnošajih, zlasti po govoru bolgarskega zunanjega ministra Popova. Ta govor je pomirjevalno vplival tudi na Turčijo in med obema državama so sedaj v teku pogajanja, ki naj bi medsebojne odnošaje postavila na trdnejšo in trajnejšo osnovo. Ne izklju- čuje se celo možnost sklenitve prijateljskega in nenapadalnega pakta. V ves ta razčiščevalni in pomirjevalni proces na Balkanu se sedaj vključuje še poglobitev prijateljskih odnošajev med Madžarsko in našo državo, ki se prav tako povsod upravičeno tolmači kot važen doprinos k pomirjevanja na Balkanu. jateljstvo med kraljevino Jugoslavijo in kraljevino Madžarsko. § 2. Visoki pogodbeni stranki sta se sporazumeli, da se bosta dogovarjali o vseh vprašanjih, Id bi se po njunem mnenju nanašala na medsebojne odnošaje. j § 3. Ta pogodba bo ratificirana in ratifi-kacijske listine Izmenjane v Budimpešti čimprej mogoče. Pogodba stopi v veljavo na dan izmenjave ratifikacljskih listin. V potrditev tega so uvodno omenjeni pooblaščenci to pogodbo podpisali in odtisnili svoj pečat. Sestavljeno v Beogradu v dveh originalnih Izvodih na dan 12. decembra 1940. Dr. Aleksander Cincar Markovič, s. r. Grof Istvan Csaky, s. r. Uradni komunike O razgovorih in podpisu pogodbe je bil izdan naslednji uradni komunike: Za časa bivanja madžarskega zunanjega ministra dne 11 m 12. decembra 1940. v Beogradu sta imela grof Csaky in jugoslovenski zunanji minister dr. Cincar Markovič v prijateljskem in prisrčnem ozračju razgovore o odnošajih med Madžarsko in Jugoslavijo. Izmenjala sta tudi misli o ki so jo vedno in s tako vidnim rezultator prožili vladama obeh sosednjih držav za konsolidacijo madžarsko-jugoslovenskega prijateljstva. Posebej želim pozdraviti predstavnike madžarskega tiska, katerih navzočnost v Beogradu nas še posebno veseli. S hvaležnostjo moram podčrtati veliko vlogo in ve-i like zasluge, ki jih Ima madžarski tisk, ki i se je vedno tako odločno zavzemal za ju-goslovensko-madžarsko zbližanje. Prepričan sem, da boste v isti smeri delali tudi ; v bodoče za dobro Madžarske in Jugosla-{ vije ter vsega tega dela Evrope. I Izjava gr fi Csaky]a Nato je povzel besedo madžarski zunanji minister grof Csaky ter dejal: Pogodba, ki sem jo imel čast skleniti z vlado kraljevine Jugoslavije, je kratka, a toliko bolj jasna. Njena vsebina je za-popadena v prvem členu, ki se glasi: Med kraljevino Madžarsko in kraljevino Jugoslavijo bo trajen mir in večno prijateljstvo. Mir je največja blagodat človečanstva. Vsi naši napori, zlasti v teh težkih čas;h, morajo biti osredotočeni na to, da v tem prostoru srednje in južnovzhodne Evrope, kamor je božja previdnost postavila naša dva naroda, ohranimo mir Madžarska je enako kakor Jugoslavija v preteklosti dovolj pretrpela. Krvave in stoletne borbe obeležujejo pot, po kateri smo morali iti v naši zgodovini. Sedaj, ko sta oba naroda zavzela **oji stalni mesti v tem delu Evrope, se lahko posvefmo delu za njegovo konsolidacijo, da bi tako s svoje strani kar največ doprinesli k naporom onih sil, katerih cilj je, da se vsaj temu delu Evrope prihrani katastrofa in da se ohranijo one vrednote, ki bodo po krvavi borbi, ki besni sedaj po svetu, lahko koristno poslužile preporodu sveta, '"zajem-no zaupanje in prijateljstvo, ki tako srečno veže naša dva naroda, in katerih izrai je pogodba, ki smo jo sedaj podt>i«aH, predstavlja zanesljivo jamstvo, da lahko naša dva naroda uspešno prevalita skupno pot, ki sta si jo tako modro izbrala. vprašanjih točnega mednarodnega položaja v tem delu Evrope. Pri tej priliki sta podpisala pogodbo o večnem prijateljstvu. Pogodba sestoji iz uvodnega dela in treh členov. V uvodnem delu so poudarjeni odnošaji dobrega sosedstva, iskrenega spoštovanja in vzajemnega zaupanja, ki tako srečno obstajajo med madžarsko in jugoslovenskim narodom. Podčrtana je želja. da se tem odnošajem da trajna osnova, in izraženo je prepričanje, da bo konsolidacija in učvrstitev medsebojnih vezi na političnem, gospodarskem ln kulturnem področju služila interesom dveh sosednjih držav, ter miru in blagostanju Podunavja. Komunike nato navaja besedilo pogodbe. Obisk madžarskega zunanjega ministra grefa Csakyja v Beogradu je bil nocoj zaključen s svečanim banketom, ki ga je njemu na čast priredi! zunanji minister dr. Cincar Markovič v Gardijskem domu Banketu je prisostvovalo skupno 118 oseb. Poleg obeh zunanjih ministrov in njunega spremstva so bili na banketu č^ani jugo-slcvenske vlade zastopniki vojske, člani madžarskega poslaništva ter predstavn ki gospodarstva, politike in kulture. Na banketu je koncertirala godba kraljeve garde, pri nato s'edečem sprejemu pa beograjska filharmonija z izbianim programom. Prvi odmevi Cerlin, 12. dec. o. Obisk grofa Csakya v Beogradu ie vzbudil veiiko pozornost v tukajonjih političnih in aip.omats.v.ih krogih. Ves nemški tis.i objavja poročila jugosiovenske službene agencije kcu.oi tudi svojih dopisnikov o p.is.čn-m sprejemu grofa Csakya v Beogradu ter o komentarjih i ugos. o venskega in madžar ke-ga tiika Berlinski politični krogi oooza -jajo ob tej priliki, da ie postal B.o;.ad center dip.oma.ske akciie v Srednu Evropi. ki ima nalogo urediti m utrditi odnošaje med državami v jugovzhodni Evropi. Pn tem bo Jucos av.ia igraid š-prav posebno važno vlogo Spri: o svoiegj položaja in sLe bo tudi v bodo je pomirjevalno vplivala na Poduna.ie in Ba kan ter čuvala mir v tem e.r oskem oredel i Niti ni potrebno posebai naglasiti. da tako akcijo v Beogradu odob ava tako Berlin kakor Rim. kar ie biLo na nemškem službenem mestu tudi že ootr eno Nemški tisk opozarja v tei zvezi v svojih k -1 mentarjih na poslednje izjave kneza namestnika Pavla in predsednika vlade dr Cvelkoviča. Zastopnik zunanjega min'strstva oa w danes novinar:em izjavil, da sta si os.ii velesili stalno prizadevali da bi se u tva-rili med državami v južn vz' odni Evropi boljši odnešaii z neposrednimi o rajanji in sporazumi. V tem smislu ie presojati tudi Csakviev obisk v Beogradu. Ta obisk bo v korist boliših od->ošaiey med obema državama, ki ima z njimi Nemčija ne le važne gospodar Jce. nago tudi ku.turne zveze Milan, 12. dec. o Budimpcštans.ci poročevalci itaj.janskih listov naglaia.i. v svojih poročilih, da so madža iki p.ltič-ni krogi prav zadovoljni s prisrčnim sprejemom grofa Csakvia v BeogJada. - Pri tem naglašajo. da pomeni ruzvoi co rih in prijateljskih odn.šajev med Madžarsko in Jugoslavijo nove epohe v z o o.i-ni balkanskih in podonavskih dr a v Jugojlovensko-madžarski sperazum, p a-vi turinska »Stamoa« b_> temeljni karnon nove politike na evrop kem iu ovz odu. Ni dvoma, da bo ugodno vplival tuli na odnošaje med Bolgarija in T rči •. ki si prav te dni prizadevata d ?eč: d:re':'on sporazum. Kar oa se tiče obiska trrofa C^akvja v Beogradu rernsVriraio i a' j n-rki listi komentarje rra žat^' ih 'i t v ki beležijo med drugim, da b C alt obiskal tudi Zagreb, kar bi nap avlo v eka-kor najboljši vtis v hrvatskih vod Inih političnih krofih. Curih, 12. dec. o. V zvezi z oM von madžarskega zu anje-sa nrnistra sr fa Csakvia v Beogradu ob;av"'a Nme Ziir-her Zeitung« poroči'o iz B r ina. v 1 a-terem pravi da je obisk v berl'^s'dh krogih vzbudil vsekakor velijo zani a-nje. V Berlinu na~la5aio. da se vsa ','ol>-mat ka akicja v Beog—di ra^aia samo na Jugoslaviio in Madžarsko Na vsa': način pa se pri tem vpošteva nač -lo osn? politike. da se morajo P ob1 orni iu".no-vzhodne Evrope po mokroti ur"d ti z neposrednimi pogovori in sp ra^u-1' ed prizadetimi državami. Nenadna smrt poslanika Lothlana Warh!ngton, 12. dec s. (CBS1 Davi ob 3. lokalnega časa ie v angleš :em velapo-slan štvu umrl anglelki ve e o anik o "i ameriški vladi lord Lothian P kojnik ie bil star 58 let. Mesto veleposlanika v Washin^t nu ie za zc mai od aprila lanskega leta Leta 1916 je bil privatni tajnik tedanjega ministrskega pr dsednika Llo.vda Georgea ter ie ostal v tem položaju do let3 1921. Pozneje ie zavzemal lord Lothian r^ekai časa mestn državne a podtainilca za Indijo in ra7ne visoke funkcije v kolonialni službi v iu ni Afriki Smrt lorda L^thiana ie prišla d^ sem nepričakovano. Se snoči bi bil mo-al govoriti na zborovanju ameriških fa-m r-jev v Baltimrru. pa ie svoi govor zaradi rahle cb Mosti odpovedal rakar ;e bil nato ni^ffov govor na zborovaniu samo preči t an. London. 12. dec. s. (Colutrbia BS). V merodajnih a °1e>k'h krog h ie zapustila vest o smrti angleškega veleposlanika v Washingtonu lorda Lofhiana globok vtis. Ti krogi ooudariaio. da ie bil orav sedaj v trenutku ang'eško-amerišk;h finančni podajani lord Lothian a^eški vladi posebno potreben ter da predstavlja njegova smrt izgubo, ki io bo težko nadoknaditi. Znano ie. da ie prav lord Lothian d^lei oseb-o vodil vs-^ razgovore glede ameriške pomoči Angliji v vojni. Sovražnosti Indokind Singapore, 12. dec. j. (Ass. Pres>.) V okviru neprestanih revanžnih napadov, ki se že nekai dni ponavljajo v obmejnem pasu med Indokino in Siamom. so več:e skupine siamskih letal včerai bom-bard-rale mesti Bant-rd in Banaoae v Francoski Indokini. Sianrrko obmejna vojno poveljstvo ie o teh zračnih napadih izdalo poseben komunike v katerem pravi, da ie b i naoad izv šen kot povračilo za neor^stane akci:e francosMh letal nad siamskim ozemljem. Kom mike nadalje zatrjuie. da se b~do zračne akcije s siamske strani ponavljale vse do- tlej. dokler francosko 1'ta'stvo ne bo prenehalo s svojimi zračnimi napadi i osej-no značilen pa ie v tem sirmskem komunikeju zaključni ods avek. k; Dravi, da je siamska vlada še zme om prip-av-is-aa pr.četi s francoskimi oblaTtvi v Indcki:ii pogajanja za dok.nčo rešitev obm inih sporov ter utrditev bodo je me i ne črte. kakor ie bilo to v nač slu d ločena že v mescu oktobru Komunike iz oža žslio, nai bi Indok na poslal v Bang^o'- ?v ia opolnomočence. ki bi pričeli ta p gaiania. Anglija in Rusija London, 12. dec. j. (A. R.) Kakor o roja agencija Asso iated Press, je bilo včerai v parlamentu namestniku zun njega ministra Butleriu zastavi i en o tudi vprašanje. ali ie prizadevanie vade za izboljšanje odnošajev med Veliko Britaniji in Sovjetsko uniio zadnji čas kij nap edo-valo. Butler i o odgovoril, da trdno a a, da bo slednjič uspeH d seči med V l:ko Britanijo in Sovjetsko uniio zadovo jiv sporazum. Truplo Napoleonovega sina prepeljano v Pariz Dunaj, 12- dec. AA. (DNB) Danes dopoldne so dvignili krsto s posmrtnimi ostanki reichsntadtskega vojvode, sina Napoleona I., ki je bra shranjena v grobnici kapucinske cerkve na Dunaju. Posmrtne ostanke Napoleonovega sina bodo prepeljali v Pariz. Preskrba Zagreba s kruhom Zagreb, 12. dec. o. Na današnji seji mestnega odbora za prehrano prebivalstva, je zagrebški župan Starčevič poročali o svojih razgovorih z banom, kateremu je predložil podrobno poročilo c prehrani mestnega prebivalstva, posebno pa o njegovi preskrbi s kruhom. V svojem poročilu je župan naglasil, da so vse težave sedaj premagane. Izdani bodo strogi ukrepi proti pekom, ki jim je bilo razdeljeno 100 vagonov meke za kruh. a so iz njih napekli zemlje, tako da so lahko prodali po 20 din sleherni kilogram žemelj iz te moke V pmmem potrebe, br občina ustanovila ilasfne pekarne ali pa se bo peka kruha organizira'a na vojaški način Znano je, da je vojaški kruh zelo tečen in da 9e lahko proizvaja v ogromnih množinah. ANGLEŠKE OPERACIJE V AFRIKI Vedno večji obseg bojev med Angleži in Italijani ob egiptski sredo« zemski obali Kairo, 12. dec. j. (AFI) Prva faza angleške ofenzive proti italijanskemu utrdbenemu sistemu v Zapadni puščavi v Egiptu, ki se je končala z osvojitvijo Sidi Baranija, se mora smatrati kot zmaga prvega reda. V vojaških krogih ugotavljajo, da pomeni zasedba Sidi Baranija hkrati tudi največji uspeh angleške vojne sile v dosedanji vojni. Materialni uspeh te zmage angleške vojne sile v Afriki se najtočneje označi s suho ugotovitvijo, da so Angleži ujeli skoraj dve celi italijanski diviziji ter velikansko množino vojnega materiala, po-čenši od tankov pa do celili baterij protiletalskega topništva. Dasi ni točno znano, koliko mož štejejo italijanske kolonialne divizije, sp vendar lahko sodi. da je Angležem uspelo zajeti 14.P00 do 17.000 Li-bijcev in italijanskih vojakov. Kar se tiče strateškega pomena Sidi Baranija, je treba upoštevati naslednje momente. Ko so italijanske čete pred tremi mesci osvojile Sidi Barani, je bila to neznatna luka brez slehernega vojaškega pomena. V minulih treh mescih pa je bil Sidi Barani spremenjen v močno utrjeno pomorsko ln kopno oporišče, ki naj bi po načrtih italijanskega generalnega štaba v Afriki služilo za izbodišče nove velike Gra-zianijeve ofenzive vzdolž egiptske obale. Izguba Sidi Baranija z ogromnimi zalogami vojnega materiala, ki je bil tamkaj nakopičen, pomeni za italijansko armado v Afriki hud udarec. Jutranje italijansko poročilo o poteku bojev v Zapadni puščavi ne omenja "direktno izgube Sidi Baranija. marveč poroča le, da se bijejo izredno ogorčeni boji na področju Bukbuka bolj v zapadni smeri. To indirektno italijansko poročilo pove, da se vo.iaške sile angleškega generalisima Wavella v silnem zaletu vse bolj bližajo italijanski Libiji. Kakor je bilo že pred tremi dnevi jav-ljeno, je pri prvem angleškem ofenzivnem sunku proti Sidi Baraniju padel na bojišču poveljnik libijskih čet general Maletti. V teku zadnjih vojaških operacij pa so Angleži ujeli tri italijanske generale. So to armijski general Scbastiano Gallina ter divizijska generala Amando Pescatore ter general Mezzari. Veliki angleški uspeh v tej ofenzivi je treba pripisovati samo smotrnemu in v vseh podrobnostih povezanemu najtesnejšemu sodelovanju med kopno armado ter med angleškim letalstvom ln vojno mornarico. Čim je angleška pehota s predhodnicami tankovskih odredov pričela dvojni ofenzivni napad na levo in desno krilo italijanske armade, sta hkrati stopila v široko zasnovano ofenzivno akcijo tudi letalstvo in vojna mornarica. Vojna mornarica je neprestano obstreljevala važno obalno cesto med Sidi Baranijem in Soilu-mom, s čimer je skoraj docela onemogočila sleherno premikanje italijanskih čet, ki bi bilo potrebno v svrho uspešne obrambe. Angleško letalstvo pa je popolnoma nevtraliziralo delovanje italijanskega letalstva, ki se je v prejšnjih akcijah izkazalo kot zelo nevarno orožje. Razen tega so angleška letala med razvojem operacij na terenu uspešno bombardirala tudi vse koncentracije italijanskih rezerv in to brez zamude časa in na vsej frontni dolžini. Zajetje omenjenih italijanskih generalov znači, da se z veliko zanesljivostjo lahko trdi, da je padel Angležem v roke celotni italijanski armadni zbor, ki ga normalno tvorita dve diviziji. Boji se na vsej frontni dolžini nadaljujejo in se italijanske čete še zmerom nevzdržno umikajo proti zapadu. Kakor je moglo ugotoviti angleško izvidniško letalstvo, so dolge italijanske kolone moštva in prateži v gibanju in ni mogoče opaziti kakih večjih koncentracij čet, ki bi kazale na skora?$njo obrambo v velikem obsegu. Kairo, 12 dec. s. (Reuter) Poveljstvo angleške vojske na Bližnjem vzhodu je objavilo danes popoldne naslednji komunike: V Zapadni puščavi so naši sprednji oddelki v borbi s sovražnimi četami, ki se še nadalje umikajo proti zapadu. Očiščevalne operacije na bojišču se nadaljujejo. V Sudanu naše izvidnice uspešno še nadalje vznemirjajo sovražnika. Delež vojnih ladij in letalstva London, 12. dec. s (Reuter). Admiralite-ta je objavila danes opoldne naslednji komunike: Angleška vojna mornarica še nadalje do-prinaša svoj delež k desorganizaciji umika italijanske vojske v Zapadni puščavi v Egiptu Težke in lahke edinice angleške vojne mornarice stalno obstreljujejo italijanske prometne zveze. Vojne ladje so izvedle težko bombardiranje žariščnih točk italijanskega umika v So'unu v bližini libij-sko-egiptske meje in v Bard>ji v Libiii. Pri vseh teh operacijah niso angleške vojne ladje preterpele niti škode niti žrtev. Druge edinice vojne mornarice 90 bombardirale pristanišče Kismaju v Itailijanski Somaliji. Povzročena je bHa škoda na skladiščih vojaških zalog. Sovražne obalne ba- terije so brez uspeha odgovarjale na ogenj angleških vojnih ladij Kairo, 12 dec. s. (Reuter). Poveljstvo angleškega letalstva na Bližnjem vzhodu javlja v svojem današnjem komunikeju: Angleški bombniki so včeraj ves dan bombardirali italijanska letališča, ki so najbližja bojišču v Zapadni puščavi Samo na letališče v So>lumu je bilo vrženih več ton bomb. Nadalje je bilo napadenife še 8 drugih letališč. med njimi ona v Menast ru El Ade-nu in El Gub'ju Več sovražnih leta! na letališčih je bilo uničenih. Nadalje so angleški bombniki v spremstvu lovskih letal napadli več sovražnih mehaniziranih transportov ter velike kolono fašistične milice ki je bila na unrku proti Solumu. Tc sw- letala obstreljevala s strojnicam' in jo razpršila Najmanj 9 itali lanskih letali je bilo tekom včera*šnjega dne uničenih Samo eno angleško letalo s^ m vrnilo v svt je oporišče, čeravno so angleške letalce operacije trajale polnih 24 ur. Italijansko vojno poročilo Rim, 12. dec. (Štefani). Vrhovno poveljstvo italijanske vojske je objavilo naslednje službeno vojno poročilo: V severni Afriki se operacije še vedno nadaljujejo. Tudi včeraj so se razvneli srditi boji na področju okrog Bukbuka za-padno od Sidi el Baranija. Sovražniku so bile prizadejane hude izgube na moštvu in vojnih potrebščinah. Tudi naše izgube bo bile znatne. V letalski bitki, ki je bila omenjena že v 156. službenem poročilu, je bilo sestreljenih 13 sovražnih letal, ki so trefičila na tla, kakor se je naknadno ugotovilo in ne samo 4. 7 naših letal se ni vrnilo na svoja oporišča. V vzhodni Afriki je bilo v akciji nekaj manjših oddelkov prednjih čet. Na sudan-ski meji je neka naša patrola nenadno napadla neko sovražno postojanko ln jo uničila. Na področju pri Teseneiu je poskušal sovražnik z enim tankom in 5 oklopnimi avtomobili napasti naše postojanke, a so ga naše čete ter protitankovsko topništvo ustavili in gladko odbili. Naše izvidniško letalo, ki ga je napadlo 7 sovražnih lovskih letal, je enega napadalca sestrelilo ter se samo nepoškodovano vrnilo na svoje oporišče. Neka angleška križarka se je pojavila pred Kisimajo in je oddala nekaj strelov proti mestu, ne da bi povzročila kako škodo. Njo samo je zadelo nekaj granat naših obalnih baterij. Sovražna letala so bombardirala področje okrog Hargeishe in el Uaka v bivši angleški Somaliji. Churchillova izjava London, 12. dec. s. (Reuter.) Ob začetku današnje seje parlamenta je ministrski predsednik Churchill podal izjavo o položaju na bojišču v Zapadni puščavi v Egiptu ter označil dosedanje uspehe angleški-vojske kot veliko zmago. Churchill je izvajal med drugim: Angleška vojska prodira sedaj od Sidi Baranija proti zapadu z največjo silo. Podpirata jo letalstvo in vojna mornarica, ki bombardirata sovražne postojanke. Očitno je bilo da bi mogla angleška mehanizirana kolona, ki je med Sidi Baranijem in Bukbukom prodrla do obale, odrezati italijanski vojski iz Sidi Baranija glavno cesto za umik. Vprašanje pa je bilo tedaj, ali bo angleška vojska svoje obkroževalne položaje lahko držala in ohranila postojanke ob obali. Močna pozicija sovražne vojske v Sidi Baraniju in okolici je bila proti temu znatna ovira. Toda Sidi Barani je padel _ » ... Churchill je dalje fc,.leg tega pa so nemški bombniki bombardiral- tud drage kraie posetn«- v južno-vzhodnt in vzhodni Angliji Tako so zara-d tega izbruhnili novi velik požari v Southamptonu. V Hastmgsi v bil* razdejana ve'ika skladišča žvljenjsk'b potreb:čin m industriisk-h izdelkov Ol" usnu Temze so bila znova zadet' vehk; tank petroleja, ki 90 ekspi'xl'ra'i Navali so ve'V požari in gosti ob'ak- črnega dima so zakrili vse ustje reke. fiolandskl rušilee ujel nemški parnik London. 12 dec s (Revt?ri Admrali-*eta javlia v Doebnem konvnikeni da ie holandski rušileo »Van Ki~e~b?-i<-o z namenrvm. da bi pro-irl <-k^7i anfle^ko blokado Ko ie oosadka nemškega Darnika zaubil«, marveč se je »veliki Simon« takrat že izpel. Morda ie k Mahničevi trdoti pripomog^ njegova mizoginska narava, saj je ta mož cenil samo eno žensko: svojo mater. Zanimivi so nadalje spomini na barona Pipa. pri katerem je bil Šorli po maturi čitalec in kateremu je bral tudi Jurčiča; ta avstrijski aristokrat je ime! sila rad slovenske deminutive. Prav tako so zanimivi spomini na pisateljske začetke, na Ljubljano ob koncu stoletja, na Josipa Murna v salonski suknji in s silnim apetitom. na življenje v Gorici, pa na študijska leta v Gradcu in na Dunaju, na stike z Antonom Aškercem in z raznimi ljubljanskimi in goriškimi veljaki, čeprav je mogel dr. šorli samo enkrat v življenju sedeti za isto mizo s Simon« Gregorčičem. Je njegov profil orisal posebno vidno. Citatelj se zamisli v čase, ki je bil pri Slovencih takle kult pesnikov: Gregorčič je z nekim neznancem »zvečer nenadno stopil na prepoln .Jelenov' vrt. Vse se je do zadnjega gosta vzdignilo kakor na ukaz in v smrtni tišini čakalo, da sede. Očitno je osupnil, počasi šel s pogledom čez nas, nato sklo- nil glavo in se kakor posekan od ginjenostl molče spustil na stol...« (str. 151). In potem opis veličastnega pogreba, ki je tudi goriškim Italijanom vsilil spoSto anje in pieteto pred »goriškim slavčkom«, ki se je vračal v svoj »planinski raj«. Citatelj bo našel tudi nekaj gradiva k politični zgodovini našega elementa na tedanjem Goriškem, v Trstu in v Istri, dalje podobe iz življenja v Pulju malo pred vojno in delno med vojno in po italijanski okupaciji. Posebno zanimiva so pričevanja o odnosu Slovanov in Italijanov na vročih tleh, kjer so se stikali, odkritosrčna je avtorjeva izpoved glede tedanjega odnosa do Avstrije. Simpatične vrstice posveča pisec tedanjemu puljskemu profesorju J. Reisnerju, posebno poglavje Je odmeril »Uram z Ivanom Cankarjem«, dalje svojim izkušnjam po ubegu iz okupirane dežele v svobodno Slovenijo. Nato se s spomini posebej zaustavlja na vseh postajah svoje poti kot kr. javni notar, meditira po svoje na primer o mariborskih razmerah. Prav mikavno je orisal svoj nedavni obisk domačega kraja — po tridesetletni odsotnosti in zaključil knjigo s hvalnico Kranju, kjer sedaj biva Omenil sem že poglavja, ki se tičejo avtorjeve literarne dejalnosti ali ki razvijajo njegove misli o literaturi, kulturi, morali itd. Morda tu Se najbolj občutimo senčno stran njegovega kramljal-stvn ki je preveč živahno in »poskakujoče«, da bi nam dalo jasen vpogled v njegovo mišljenje, hotenje in delo, čeprav vsebuje marsikatero značilno podrobnost. Vse delo pa prevevata zmeren humor ln bolj rahla kakor pikra ironija. Dr. Iva Šorlija »MoJ roman« ima pomen, ki sega preko osebnega v sploSno, preko biografskega v dokument o času naSe Moderne in naSega prvega nacionalnega spro-Sčenja vsaj v nekaterih panogah in na redkih točkah slovenskega sveta. Delo »očalastega pikolovca« bi bilo, da našteje vse nedoslednosti in pravopisne pogreške in da reši pravdo, koliko jih je napravil avtor in koliko uredniki »Hramovih« knjig. Naposled to ni važno: važna je osebnost, kl se v knjigi izpoveduje in ki ji je vtisnila vseskozi značilni pečat. Deset tet „Trboveljskega slavčkau Za svojo desetletnico je Trboveljski slavček prihitel v Ljubljano, da ponovno napravi izpit svojega umetniškega prizadevanja. Deset njegovih plodnih let je že kar preSlo v zgodovino slovenske umetne pesmi, tako globoko ie zaoral to ledino njega ustanovitelj in artistični vodja učitelj Avgust Suligoj. Kakšna praznina pred njegovim nastopom! Kako bogata žetev njegove zamisli: z drobnimi grli nežne rudarske mladine ustvariti slovenski mladinski zbor, ponesti sloves glasbene nadarjenosti našega ljudstva daleč po svetu, doma po-buditi slovenske skladatelje k bujnemu ustvarjanju za mladino, po vsej slovenski zemlji pa pospešiti klice in rast mladinske pevske kulture! Bogati umetniški uspehi v domačih, jugoslovanskih in v premnogih evropskih kulturnih središčih so kvaliteto tega zbora, predvsem pa njegovega artističnega voditelja dvignili v ospredje naše pevsKe kulture. To in Se mnogo drugih vrlin zbora in pevovodje je naše občinstvo moglo ponovno preceniti tudi na ponedeljskem koncertu, ki je pomenil zlasti v prvi tretjini izreden dogodek, dogodek tako po nenavadni muzikalnosti mlad'h pevčkov. po njihovi dinamični artikulaciji, po prefinje-nem okusu agogičnih črt, kakor po silni občutenosti predvajanih skladb. Človek kar Donii® vesti ♦ Iz uredništva, j^a^, uireiuoi g. oi i bert K r a m e r je na daljšem bolezenskem ' dopustu. Pisma in sporočila, ki se nanaša- j jo na naš liste, naj se pošiljajo naravnost uredništvu odnosno direkcij. »Jutra«. — Na zadn,i seji uredniškega odbora »Jutra«, ki je bila v torek pod predsedstvom g. ministra Puclja, je bilo sklenjeno sporočiti g. dr Kramerju prisrčne pozdrave vseh članov in njihove najboljše želje za njego- ; vo skorajšnje okrevanje. * Napredovanja profesorjev. V 4. skupino 2. stopnje so napredovali: David Zupan, Ivan Kos, Srečko Bavčar, dr. Mirko Rupel; v 5. skupino sc napredovali: Ri-hard Aplenc, dr. inž. Marija Perpar, Janko Presker, Alojzij Merčun; v 6 skupino so napredovali: Albin Mali. Anton Gor-jup, dr. Marja škerlakova in dr Silva Trdinova, v 7. skupino je napredoval učitelj veščin Rajko Burg. Nov groo. V JbjuDljani je uuuia ga. Roza Zvonarjeva roj. Morscher. Njen pogreb bo v petek ob 16. z 2al, kapele sv. Marije, k Sv. Križu. — Pokojnici blag spomin, preostalim svojcem naše iskreno sožalje. F070 APARATI vseh svetovnih znamk Eleganca in moda Vx VCOA/i Modni salon SOUVAN - C 0 Mestni trg 24 Kroji in izvedba na vrhuncu svalHet«! najnižje cene! ceniki cratis! DROGE R i d a tieovskauu LJUBLJANA MARIBOR aatb■ - •■» iT"? * God sv. Luc je, zaščitnice u ši.u oči, praznujemo dane^ 13 decembra Niai e priporočamo za najdražje kar imam.,, za vid. Ta svetnica pa ie p msmbna t d. zaradi lesa. ker se začne po ljud kem mnenju z n.;enim godom daljšati dan. Furla-ni so skovali na ta račun celo ore ovor. ki se v prevodu glasi: Od sv. Lucij io božiča se dan podaljša za korak pet]isa Pri nas mine ta dan skoraj povsem neopazen. drugod, posebno na Primorr m. pa se ga vsi že vnaprej veselijo, lor-r vidijo v niem nekakšnega znanilca d l.iših dni. ifl 7 ,St£f!£miSl seprtm i sJatpavidnim jemi /ii skoz! življenje. Zato raje nosite toka/ očala ad * V Leskovcu dobe nov kirurški paviljon. V sredo so v Leskovcu blagoslovili temelje novega kirurškega paviljona ba-novinske bolnice, v katerem bo prostora za 120 bolniških postelj in za vse potrebne pritikline. Stroški so predvideni na 10 milijonov dinarjev. * Najstarejši šabaški odvetnik je umrl kot siromak. Bivši narodni poslanec in na^ cionalni borec Stevan Pisarevič, najstarejši šabački odvetnik, je te dni umrl. Bil je eden redkih odvetnikov, ki si morajo na starost še sami služ ti vsakdanji kruh. Čeprav je pred leti podedoval pol milijona, ki jih je posodil rnačvanskim kmetom, se je do svoje smrti preživljal s poklicnim delom. Zapustil je 12 din. ne more doumeti da je v teh mladih dušah toliko čustvenosti, tolikšne dozorelosti in globine glasbenega izraza. če vse to upoštevamo, pa se zamislimo tudi nekoliko v tehnične težave, ki jih mora pevovodja premagati, preden obvlada to sprva nebogljeno in surovo razraščeno pevsko gmoto doumemo šele pravilno trud, brezmejno potrpežljivost, pa živ pevski vzgled, ki ga mora učitelj neprestano na novo poustvarjat- pred mladimi nevci, da le-ti razumejo n-es-ove namere ter se predano izroče n-egovemu vplivu in njegovi volji. Tu bi bila beseda o pevskem kroti-telju docela na mestu. Drugače si nekat" rih dinamičnih in agogičnih viškov tolma čiti ne moremo šuligoj črpa po drugi strani iz samegr> zbora vedno novih pobud in ljubezni za svoje neskončno potrpežljivo delo. V tre nutkih agogične, dinamične ali izrazne višine zažari vša topla mladinska duša njegovega zbora in tedaj je z njim zlit v isti gib srca. v enak trepet glasu, v strasten omotičen klic po večni glasbeni lepoti Grbčev »Gospodi pomiluj« in njegova »Slava« sta se koj v začetku dvigri!'> morda do najvišjega izroznega viško večera Nekaj tako popolnega redko čuiemc v naših koncertnih dvoranah. Tudi ne o! najslavnejših virtuoz^h ki nas pooost^ obiskujejo in ki jih zato laže rrimor-amo tem doživijan-rm Pa Adonrčova »Pesom beračev«: kakšni noudark' k-ikšnn dih"s na tehnika! če bi šuligoju pripisovali nekak elegičen slog tolmačenja, bi to veljalr za mnoge skladbe 'oda Dr: Lajovčevih »Veselih'koledn:k-h in Ostorčevi ^tupr, rama« je pokazal da ob lada z enako virtuoznostjo ži-ahne rtmične naloge ir jih podaja plastično b-e? Hub.-eKfvne primesi. ki jo sicer rad vnaša v interpretacijo poiožnejših umetnin Cvetkova Gloj saj ne moreš več« je mehi--, 'irična pesem dinamično nežnim zaključkom Po umetniško tako dognanlh skladbah ie bilo jasno, da mora zboru v drugem delu koncedirati nekoliko oddiha in so bile skladbe bolj udarjene na poljudni uspeh, šinovi plesi so krepko vžgali, Krejčičeva »Ukolebavka« je prisrčna skladbica, ki je močno prizadela naslednii šibki Pregljevi. Tomčevo »Kolo« se odlikuje z ritmično zasnovo, bi pa zaslužilo za spoznanje živahnejši tempo. Kot solistka je sodelovala s svojimi nekdanjimi sopevci Rezika Koritnikova. Kakor pri zboru, tako velja tudi zanjo vrlina absolutno čiste intonacije, stvar fnega posluha. V obsegu je nekoliko pridobila, tudi tehnično in plastično je močno napredovala. žela je za nastope, ki kažejo stopnjo dozorevanja v polnokrvno umetnico, toplo ploskanje. Pri klavirju ie spremljal zbor in solistko efektno in z fninuc'oznim soglasjem dr. Danilo Svara. Dirigentu in zboru se je za dosedanje delo zahvalil v imenu Pevske zveze in Hubadove župe dr švigelj. Poklonil iima je krasne vence. Tsto so storili zas^onniki pevskega društva »Ljubljane«, UčiteMske-ga pevskega zbora in Akademskega pevskega zbora. Za ta zbor in za našo mladinsko pevsko kulturo bo treba novih skladb Zdi se mi kakor da je naše skladatelj zbor 5? pohitel in da se bodo morsli podvizati, do ga v njegovem umetniškom stremljenju dohite Kako hvaležna naloga za tisto ki bi zna lj zložiti krajše mladinske on t or le z orkestra'no spremljavo! Trboveljski slavček je s svojim voditeljem zm^Sen vsake naloge dr- b. Zapiski Iz Čoške kulture. »Lidovč Novim« ao priredi'* tudi letos med češkimi tn*e'ok tualc: anketo o najzanimivejši knjgt 'eta 1040. Anketi se je odzvalo mnogo ve* oseb kakor prejšnja leta. Izmed domač"- poezije zavzemajo prva tri mesta Vltžzslav Nezval s knjigo »Manon Lescaut«, Jaroslav Sei- * Vse pevce, pevska drušlva m ljubitelje lepega petja opozarjamo na današnjo pevsko uro skladatelja g. Petra Jereba v ljubljanskem radiu. Spored bo izvajal radijski komorni pevski zbor, uvodno besedo o skladatelju pa bo govoril g Albin La-jovic. Prenos bo od 8. dc 9 zvečer. * Mnogo snega na Dolenjskem. Iz Trebnjega nam pišejo: Tudi pri nas je naneslo v noči od torka na sredo precej snega Snežiti je pričelo zgodaj zjutraj ter je zapadlo po nekod snega že do kolen. Snežilo je v gostih kosmih. Ves okraj je pod težko snežno odejo. Posebno škodo je napravil prvi sneg drevju. Pa tudi promet je otežkočen. Vse ceste so visoko zasnežene m zlasti trpe ljudje v krajih, kjer imajo že itak slaba pota. Tudi redni potniški avtomobil in nekaj tovornih je obtičalo v krajih, kjer jih je pač sneg zatekel in čakajo, da bodo vozniki cesto izvozili, da bo nadaljnje potovanje mogoče. Na drugi strani je sneg ustregel številnim smučarjem, ki smo jih videli takoj spet na dilcah. Zlasti pa uživa mladina. * Sneg skoraj po vsej Jugoslaviji. Po pravcati londonski megli, ki je nedavne dni in noči pokrivala večji del Jugoslavije, je preteklo sredo tudi izven Slovenije marsi-kod močno snežilo in se sneg drži v večini krajev. Posebno mnogo ga je v Gorskem Kotaru in v Liki. Pa tudi v Hrvatskem Zagorju ga je marsikod padlo do 40 cm. Iz Bjelovara poročajo o prvi simrtni žrtvi zime. Na glavni cesti proti Zagrebu so našli 451etnega Ivana Greguroviča, doma iz Gu-šče pri Sisku. Ko je bol na poti v vas, mu je postalo slabo, da se je sesedel in zmrznil. * Brodolomcem ne bo hudega, če bodo opremljeni z obleko, ki jo je izumil Franc Furjan. V Beogradu so te dni imeli majhno senzacijo. Pri zemunskem mostu je razkazoval radovednim gledalcem svoj novi izum bivši zagrebški kavarnar g. Franjo Furjan. To je gumijasta obleka z nekakimi predali, ki se napolnijo z zrakom. Ob straneh ima obešeni še dve neprodušnl torbi, v katerih se lahko shranijo živila in okrepčila, da tako brodolomec more zdržati tudi več dni na vodi. Izumitelj trdi, da bo pri množinski izdelavi taka obleka stala največ 500 din. * Sp"itski trgovec sb°čil v mor'e. Na Bsčvicah ie v sredo skočil v morje 65!e'ni trgovec Grgur Vidovič. Pasanti so v'd li njegovo dejanje in takoj obvestili pristaniške oblasti. Kljub razburkanemu morju so obupancu poslali na pomoč čoln, ki pa se mu ni mogel približati. Zato so mornarji samoomrilcu vrgli reševalni pas ki se ga ni hotel oprijeti. Po spretni vožnji se je nekemu mornarju posrečilo zgrabiti obupanca za lase in ga vreči v čoln. Vendar so bila vsa prizadevanja, da bi ga oživili, zaman. * Tudi Samobor bo praznoval Svojo 700 letnic0. Isto leto kakor Zagreb je tudi Samobor dobil od kralja Bele IV. svojo listino in se odtlej ponosno imenuje svoboden trg. Po zgledu Zagreba bo zatorej tudi Samobor pripravil svečano proslavo. Meščani bodo zbrali samoborske starine, ki naj bodo temelj bodočemu samoborskemu muzeju- * Nove in popravljene šole na Hrvatskem. Včeraj smo poročali o velikih javnih delih, ki so v načrtu po vsej banovini Hrvatski. Zadnje leto pa je hrvatska banovina posvetila tudi veliko pozornost ljudskemu in kmetijskemu šolstvu. Doslej je bilo zgrajenih 50 novih, popravljenih pa kakih 350 starih ljudskih šol. V Derventi je bila sezidana gospodarska šola, ki je veljala pol miijona dinarjev ta je v njej prostora za 60 gojencev. V Aleksandrovu na otoku Krku dovršujejo zadružno oljar- no. V Križevcih dopolnjujejo pri kmetijski šoli veliko stajo za 200 glav živine z žl-vmozdravniško ambulanto in senikom. Celotna zgradba bo veljala 3 milijone dinarjev. V Botincu pri Zagrebu zidajo gospodarsko preizkusno in kontrolno postajo, ki obsega 30 oralov zemlje. Gradbeni oddelek banske oblasti nadzoruje tudi stavbe zadružnih kleti v raznih krajih banovine. Prav tako nadzoruje zidavo žitnih skladišč v številnih pasivnih krajih, za kar je bil odobren kredit 10 milijonov dinarjev. * javna dela na Sušaku. Odkar je Italija stopila v vojno je v sušaškem pristanišču skoraj vse tiho. Delavci, ki so prihajali na delo iz severne Dalmacije in Like, so se vrnili domov, ostalo pa je še kakih 700 nezaposlenih delavcev. Zaradi tega je mestna občina razpisala trimilijonsko posojilo za javna dela- Dva milijona sta doslej že vpisana in so se že pričela Javna dela na raznih krajih- Urejajo posamezne ulice, vodovodni rezervoar v Kostreni in druge naprave, pri čemer Je zaposlenih okrog 120 delavcev Poleg tega se Izvršujejo dela, ki so bila določena že z mestnim proračunom ln je tudi tu zaposlenih okrog 120 delavcev, če bo trimilijonsko posojilo popolnoma vplačano, bodo dobili zaslužek še ostali breziposetai. * Potomec najstarejše muslimanske družine na našem jugu je omrL V Skoplju je bil v torek popoldne pokopan ob veliki udeležbi prebivalstva Kemal Osman beg Kum-baradžlja, bivši narodni poslanec ln skop-ljanski občinski svetnik. Bil je najbolj poznan musliman v vsej Južni Srbiji. Njegova družina je najstarejša v vsej pokrajini, njen davni prednik je bil sloveči turški vojskovodja Ghazi Isa beg, ki Je v srednjem veku osvojil mnoge kraje na Balkanu. Kemal Osman je stopil v politično življenje že za časa mladoturške revolucije. Bil je čvrst, prepričevalen govornik in je bil že leta 1923. izvoljen za narodnega poslanca. V zasebnem življenju pa je kot zgodovinar strastno raziskoval zgodovino Južne Srbije in Balkana. Do podrobnosti je poznal mnoge dogodke ln osebnosti. * Split dobi podružnico Poštne hranilnice. Bila mu je že davno obljubljena. Splitske gospodarske ustanove že dolga leta poudarjajo, da ima Split pri zagrebški in sarajevski podružnici okrog tisoč računov in da mu zato pri tiče podružnica. Ko se je zdiaj mudil v Splitu generalni ravnatelj Poštne hranilnice dr. Milenko Markovič, je splitskim gospodarstvenikom zagotovil, da bo Split dobil podružnico v pričetku prihodnjega leta. * Velik pogon na medvede v Drlnkolu. Ker so letos medvedje delali veliko škodo na polju, so se dogovorili drinkolski kmetje, da medvede postrele. Gonjači so z bobni in piščalkami medvede in drugo divjad tako zastrašili, da je kakor brez uma drvela na stojišča lovcev. Poleg mnogih zajcev ni lisic so ustrelili tudi ogrom- Sga medveda, ki tehta okoli 300 kg. Ko okoličani zvedeli za ta plen, se je zbralo mnogo muslimanskega sveta, da dobe medvedje zobe za otroška pokrivala, češ, da ie potem mladina varno pred uroki. Medved je že tretja žrtev drinkolskih lovcev v letošnji jeseni. * Dvokolo išče lastnika. Mcgko dvoko-lo znamke Welos-Ipak, črno ple_kano. z ravnim krmilom je bilo najdeno. Tovarniška številka in evidenčna številka sta odstranjeni. Ročaji so prevlečeni s črno gumo. Plašči so znamke Weit-Cort, torbica pa nosi napis Robert Piber G raz Lastnik nai se zglasi na orožniški oostaii na Vevčah pri Dev. Mariji v Polju. * Dva uboja v silobranu. Prvi ▼ grob, drugi v ječo, to je že stara pesem raznovrstnih popivščin v mestu kakor na deželi. Pred zagrebškim sodiščem se je moral zagovarjati 321etni kmetovalec in družinski oče Matej Hrošč iz Obreža občina Odra. Tamle v septembru je popival s sosedom Jankom Bunjevcecm, ki je bil prav tako družinski oče. Pijana sta se sprla in segla po nožih. Hrošč je odnesel lažje rane, Bu-njevac pa je Izkrvavel. Zaradi silobrana je bil zdaj Hrošč oproščen. V Slavonski Pcže-gi pa se je moral zagovarjati Bogos'av Ne-nadovič, ki je v silobranu ubil soseda Ste-vana Nenadoviča. Po letošnji ml&čvi sta se oba napila in se začela obdelavati s kol-cem. Stevo je besen ugriznil Bogosava, ta pa je potegnil pištolo tn že se je Stevo zgrudil mrtev. Tudi Bogcsav je bil zaradi silobrana oproščen. * Ljubitelj glasbe in viožnih knjižic mora v zapor, pred zagrebškim sodiščem se je moral zagovarjati mladi elektrotehnik Aleksander Masz iz Dolnje Lendave, ki je letos 5. avgusta v opoldanskih urah vlomil v električarsko delavnico Viktorja Go-rupa, kjer se je bil izučil. Ukradel je tri vložne knjižice na skupno vsoto 250 274 din. Od tega je mogel izkoristiti le knjiži- fert s »Pahljačo Božene Nčmcove« in Jo-sef Hora s pesnitvijo »Jan goslač«. Izmed proznih spisov pripovedne vsebine so za- vzeli prva tri mesta Jan Drda s knjigo »Mestece na dlani«, Miroslav Fabera z romanom »Nemirna meja« in Vdclav Rezdč s »črno lučjo«. Med vodilnimi knjigami s področja spominov in korespondence so na prvem mestu spomini igralke Eve Vrch-licke na očeta, znamenitega pesnika Jaro-slava Vrchlickega, na drugem pa češki prevod knjige K. S. Stanislavskega »Moje življenje v umetnosti«. Med prvimi knjigami študij in esejev so: Miroslava Rut-teja »20 pridig o gledališču«, Vlad. Ulchle »Zamislil sem se nad življenjem« ta A. M. Piše »Poezija svojega časa«. Med kulturnozgodovinskimi spisi se najbolj omenjajo knjige: E. Bass »čtivo o letu osem nštiri-desetem«, zbornik o Pragi »Mesto vidim veliko« in zbornik »Kaj so dale naše dežele Evropi in človeštvu«, izmed prevedenih del je na prvem mestu Homer jeva »Odiseja« v novi prepesnitvi V. šrimka, na drugem pa P. S. Buckove roman »Patriot«. — Literarne ta znanstvene nagrade mesta Prage so bile letos podeljene neznanim češkim pisateljem dr, E. Bachmannu, R. Sla-vrftschku in dr. F. Hauptmannu. Aktualna vprašanja v »Novi Evropi«. Novembrski zvezek »Nove Evrope« (Zagreb) prinaša na uvodnem mestu članek dr. N škeroviča »Na prekretnici«. ki z novih vidikov razglablja naš narodni in državni položaj na usodnem križišču sve-tovno-zgodovtasklh dogodkov. Milan N. Milutinovič razpravlja v posebnem članku o vplivih nove evropske vojne za socialno vprašanje. Dr. Ivo Kolbe Je prispeval značilni članek »Izgradnja naše seljačke zadružne države«. Adam Priblčevič objavlja interenantne podatke o revolucionarnem statutu Milana Prlbičeviča, Jezdlmir Dan-gič pa je prispeval članek »S Gavrilom Principom od Sarajeva do Tereztna«. Zve-. zek zaključujejo nekateri polemični in i književno kritični sestavki. oo na 1.094 dfln, ostali dve sta MM pod zaporo in ju je Masz sežgal. Pri vlomu v društvene prostore planinskega društva »Vitorog« pa se je izkazaJ kot velik ljubitelj glasbe, saj je med drugim odnesel kar dve kitari in mandolino. Obsodili bo ga na 10 mesecev strogega zapora. * Roparski napad sredi Zagreba. V torek zvečer je bil na Trgu kralja Aleksandra v Zagrebu izvršen drzen roparski napad. Neki razbojnik, star okrog 30 let je v megli pričakal fcrafikantinjo Sofijo Buduleto-vo, ki ima tam blizu trafiko. Udaril jo je s pestjo in ji odvzel torbico, v kateri je trafikantinja imela za 4.600 din bankovcev, okrog 3.000 din drobiža, zlat prstan in nekatere listine. Napadalec-je pobegnil, proden je mogel kdo priskočiti napadenki na pomoč. Vendar ima policija precej zanesljive sledove za predrznežem Iz Llubllane Mai s satanom umetnin Uspelo plaketo, ki jo predstavlja naša slika, je napravil znan naš mladi kipar Lojze Dermelj Moža, ki fe na njem upodobljen, poznate Tone Kos. lastnik znanega umetniškega salona v pasaži, je pred 30 leti zapustil pri lažno gotenjsko vasico Ihan in jo mahnil k stricu v Bukarešto. Tam se je v stričevi trgovini z umetninami pridno oprijel dela. Ko je vojna ugonobila podjetje, se je podjetni lastnik preselil v Čer-novice, Tone pa se je s popotno palico vrnil v domovino Bilo je ravno pred 20 leti, ko se je truden od poti ustavil v Ljubljani Na počitek ni mislil. Odprl je v Bohoričev ulici pozlatar-sko in podobarsko delavnico. Pozneje se je preselit na Mestni trg, kjer je poleg svoje obrti pričel prirejati umetnostne razstave. Organiziral jih je doslej nad 40. Zdaj ima svoj salon v novem ljubljanskem središču. Ob 20-letmci uspešnega dela v Ljubljani mu želimo še mnogo napredka. izvrstno rumovo kompozicijo in 36 vrst likersUih esenc za domačo pripravo ruma in likerjev priporoča drogerija GREGORIČ, kralj. dv. dobavitelj, LJUBLJANA — Prešernova 5. Nenavaden naravni pojav. V noči od torka na sredo zapadli sneg je poskrbel za prijetno presenečenje. Iv je, ki se je napravilo onidan po drevesih, telefonskih žicah, žičnih ograjah ta plotih, ga je obdržalo na sebi tako, da je bila Ljubljana, pobeljena prav povsod- Noč od srede na četrtek je bila jasna in skoraj polna luna je plavala po zvezdnatem nebu. Njeni srebrni žarki so se odbijali od zasneženih streh, ulic, cest ta dreves, da je bila noč tako svetla, da si mogel brez posebnega napenjanja oči Citati časopise ali knjige tudi na najbolj zatemnjenem kotu naše metropole. Iz mestne okolice se je prav jasno videl Grad, ki se je še bolj gospodovalno dvigal sredi mesta in gledal v nižino kakor ob navadnih prilikah podnevi. Ljudje so občudovali ta prelepi pojav ta kakor po navadi na vse mogoče načine ugibali, kako ta kaj. Vedeli so našteti brezbroj koristnih ta škodljivih posledic te »polarne noči«. Nekateri so prepričevalno dokazovali, da pomeni tako svetla noč konec sedanje vojne Navajali so celo vrsto podobnih primerov iz zime 1918. leta. Kmalu potem da je bil sklenjen na vseh bojiščih mir. Želimo, da bi se ta prerokovanja v celoti in čimprej uresničila. Take noči pa imajo poleg lepote tudi svojo koristno stran. Pešci so malo bolj varni pred brezobzirnimi kolesarji brez luči, mestna občina pa bi lahko prištedila precej toka. saj električne žarnice so bile po ulicah brez pomena. Bolj nerodno pa bi bilo seveda v primeru sovražnega najpada iz zraka. Zatemnitev bi bila povsem brez pomena in tuji bcanbniki bi kaj kmalu našli zaželeni cilj. Upajmo, da se v takem primeru ne bo našemu mestu izneverila stara prijateljica megla... u— »Rezervni podoficirJi! 14. t. m. ob 20. bo predaval v salonu gostilne »Mrak« na Cesti 29. oktobra 4. kier so odslej ra-prei tudi uradni prostori pododbora. Sef centra Aeroputa dr. Stane Raoe o temi »Sodobno letalstvo ta obramba«. Za člane ie udeležba obvezna — Istočasno obveščamo vse rezervne podoficirie. da ie bilo s sklepom zadnie seie banovimkega odbora določeno, da ie mesec december za tekočo poslovno dobo zadnii za vpisovanje novih članov, ker oo novem letu do občnih zborov ne bomo sprejemali novih članov Vsi rezervni podoficirii naj postanejo člani svoje stanovske organizacije. ker ie to v interesu niih samih kakor t di razvoia oroanizacHe Uradne ure so vsako sredo od 17 do 19 in ned od 10 do 11. Udruženie rezervnih podoficir-jev. pododbor Ljubliana « u— Pevski koncert na Viču. Po uspešni turneji oo naši ožji domovini bode v nedeljo 15. t. m. ob 20. v sokolski dvorani na Viču ponovil svoi koncert Devski zbor »Bor v Ljubljani« Plemoniti namen in delo zbora sta splošno znana sai tvorijo članstvo do večini sami delavci ki v pičlo odmerjenem času še vedno najdejo priliko za pevsko udeistvovanie. Zbor vodi pevovodja Janko Guček. kateremu ere nemala zahvala da ie zbor dvignil na zavidljivo višino. Sam program koncerta oa ie nadvse zanimiv, sai so zastopani skladatelji Prelovec. Premrl, dr. Ioavec. E. Adamič. I. Ocvirk. dr Schwab. Trčelj. Venturlni Dev Grom Santel Vodopivec Guček Mokranjac ln Osterc Ze iz teea ozira nam bo zbor podal vsekakor hvalevreden program. Id Je na Devski tumeii žel mnoeo oriznania ter zbudil veliko zanimanje in ie želeti. da se dvorana sokolskega doma na Viču napolni do zadnjega kotička, kar vsekakor »Bor« tudi zasluži. u— Sentjakobčani bodo ponovili desetič in nepreklicno pc/sledniič Senečičeve-ga »Nenavadnega človeka« v soboto 14. t. m. ob 20.15. in v nedelio 15. t m ob 15.15 kot popoldansko predstavo. Skrbno pripravljena igra je imela pri vseh predstavah velik usoeh in so obiskovalci odhajali od predstav izredno zado. oljni. Dobiček sobotne predstave ie namenjen zgradbi Sokola II. Ker ie bila zadnja popoldanska predstava popolnoma razprodana. se ie uprava odra odločila prirediti še to popoldansko predstavo.' Nanjo opozarjamo zlasti okoliško občinstvo. Vstopnice se lahko rezerviraio tudi pismeno na naslov: Šentjakobsko gledališče. Mestni dom. u— Smrt zaradi zadušitve. En "letno delavčevo hčerko Pavlo Gregorinovo iz Domžal so starši pustili brez nad -oritva doma v zakurjeni sebi. Ko se ie ma i vrnila domov ie našla deklico nezavestno na tleh zraven oeči Zastrupila se ie s plinom ki 1e uhajal iz peči. Napol zadušenega otroka so prepeljali v bolnišnico, kjer oa je včerai popoldne umrl. a— Mestno zdravniško dežurno službo bo opravljal danes od 'M. do ponedeljka do 8. ure zjutraj mestni višji zdravnik dnr. Ahčin Marjan, Korytkova ulica 18, telefon štev. 36-24. o— Zaradi mraza so začasno ustavljena tudi dela na novi palači v Vošnjakovi ulicL Novo stavbo gradd gradbeno podjetje Zupan in so dosedanja dela napredovala do prvega nadstropja Poslopje bo stanovanjsko in bo imelo na ulico tri, na dvorišče pa štiri nadstropja V doglednem času bo tudi Vošnjakova ulica zazidana in regulirana od Gosposvetske do Bledvveisove ceste. Sploh je ta mestni predel v zadnjem času obogatel za celo vrsto tri, štiri in celo petnadstropnih palač. u— Kd° odgovarja za nesrečo kolesarja? Reven slušatelj ljubljanske univerze se vozi na predavanja s kolesom. Na Bleivvei-sovi cesti je prea policijo vozil pravilno na desni strani. Ker pa je precej kratkoviden, ni opazil, da je pokrov vodnega hidranta odstranjen. Kolo mu je spodletelo, da je padel in se ne samo po nogah močno pobil, temveč se tudi pošteno raztrgal. Vprašamo, kdo odgovarja za nesrečo in kdo bo akademiku povrnil škodo, ki jo je utrpel na zdravju in blagu? u— Kadar popravljajo v LJubljani strehe, so pešci večkrat tudi v smrtni nevarnosti. Krovci ob takih prilikah označ.jejo na hodniku, od kod do kam o-pravliajo. da se vedo ljudje paziti. Vendar se večina Ljubljančanov za to ne zmeni in se brezskrbno sprehaja in ogleduje izložbe prav tam. kjer bi do nesreč. lahk:> padla kakšna opeka iz krovčevih rok. Zdaj popravljajo streho glavne pol te in je tu nevarnost še večja. Zato so postavili tabie z napisom: »Smrtno nevarno« Vsak di-sant ie napis pazljivo prebral — in stopil v nevarni pas. Zato so h dnik v Prešernovi ulici, kjer še p^pravija.io štreno, v vsei dolžini poštnega D^s.o^ia os: a ili. u— Ha«idrhovo ulico so pred kratkim podaljšali od Marmorno ve ulice do Tržaške ceste. Podaljšek so posuli z orob.iira kamenjem in uredili hodnik Z3 p-šce. Parni valjar Da je opravil sveje. U ica sega zdaj od kopališča Koleziia do Tržaške ceste, škoda le. da ni v ravni č-ti z Glinško ulico — V Marmontovi ulici m d Mir jem in Langusovo in v slednji na odseku od Marmon^ove uxe;uieio poč ik. To ie leno in vse hvale vredno, re razumljivo Da ie. zakaj ne uredilo pločnikov na zelo prometni Tržaški cest', vss' tobačne tovarne do Strn in doma Pešci niso tu nič kai varni, ker voz io kolesarji tam kjer bi moral biti hodnik. _ u— Naš prvi letošnji smučarski izlet — Kurešček. Putnik. Prijave do sobote popoldne. (—) u— Polenovko namočeno Fr. Kham Kongresni trg 8. (—) u— Tatvine vreč. Včerai smo ver čali o velikih tatvinah vreč iz skl dišča v Obirski ulici št. 4. Najprej so odnesli neznani vlomilci še pred tednom 400 vroč od kave in moke. ki so bile vredne ovrog 13.000 din. naknadno pa je bilo odoeše-nih še 160 vreč za m ko v vrednos i nad 5.000 din. Tatovi bodo vreče skuša i prodati trgovcem, na kar se trgovci opozarjajo. da ne nasedejo sumljivim prodajalcem. u— Aretacija vlomilca. Policiji je padel v roke 35-letni brezposelni parl etar Franc Šuštar, ki ie že deli časa post. pal po mestu in okolici brez vsakega dela in se preživljal z raznimi sumljivimi zaslužki pri hazardnih igrah in podobnem. Počasi so mu denarni viri usahnili ln znašel se ie v hudih stiskah. Nič ni dosti Domišljal in še bolj zagazil na krivo pot. Dvakrat ie vlomil v Olupovo trgovino na Starem trgu in obakrat odnesel nekaj oblek in plaščev. Njegovo dalo pa je tudi vlom v vežo trgovine Vlai v Woi-fovi ulici, odkoder ie odnesel dve verji bali manufakturnega blaga, trkraoeno blago ie potlej skril na raznih krajih mesta in čakal na ugodno priliko za prodajo. Toda ni ie dočakal, ker so ga že prei prijeli in našli pri niem še skerai T*se blago, katerega vrednost dorega 15.C00 din. ©fci&ve Predavanje Pedagoškega društva. V ponedeljek 16. t. m bo ob 18. v predavalnici mineraloškega instituta univerze drugo redno predavanje Pedogoškega društva. Predaval bo g. dr. Milan Perušek: »šport, zdravje, mladina«. Ker je predavatelj strokovnjak v tem vprašanju, vabimo vse. ki se zanimajo za šport in vzgojo, da se predavanja udeleže. Vstopnine ni. Llmbuški šolarji vprizorijo 15. t. m. ob 15. uri popoldne v šolski telovadnici Kun-čičevo mladinsko igro > Triglavska roža.« v prid svoji božičnici. Podprite s svojim obiskom to prireditev! Mali umetniki vam bodo nudili obilo duševnega užitka. Za društvo slepih je darovala ga. Iva Žerjavova 50 din namsto šopka Marici za god. Namesto venca ob smrti blagopo-kojnega dr. Pavla Krajca ie daro- a C. Leo Souvan sen Društvu slepih din 200, za kar se mu društvo iskreno zahvaliuie. Jugoslovanskemu akademskemu podpornemu društvu ie daroval gospod Bogdan 2ilič, trgovec v Ljubljani, 300 din v počastitev spomina pokojnega univ. prof. dr. Janeza Plečnika. Iskrena hvala! Zgubil se je sveženj petih ključev od Fiignerjeve ulice mimo kavarne Tabor do Jegličeve ulice. Najditelja naprošamo, da odda ključe pri hišniku na Jegličevi uL 10. Iz Celja e— Gostovanje ljubljanske drame v Celju. V torek 17. t. m. bo gostovala ljubljanska drama s Shakespearjevo žaloigro »R o m e o i n J u 11 j a«. Novi prevod je delo Otona Župančiča. Zrežiral jo je dr. Bratko Kreft, scensko glasbo je Kampocii-ral dirigent D. žebre, načrte za imsoena-cijo pa je napravil inž. E. Franz. v naslovnih viogah bosta nastopila Jan in Levarje-va, v glavnih pa Nablocka, Mira Danilova, Gabrijelčičeva, Lipah, Kralj Sever, Presetnik, Skrbinšek, Peček, Gregorin in drugi. Opozarjamo p. n. Celjane na začetek predstave, ki bo ob 19. z ozirom na povratek ansambla z zadnjim vlakom iz Celja. Br. Alte Kunst specialist za zobe in usta JE OTVORIL svojo prakso v Celju, Aleksandrov trg 6/1. e— Trgovine na zlalo nedeljo in na sveti večer. Združenje trgovcev za mesto Celje sporoča, da bodo trgovine v območju mestne občine celjske v nedeljo 22. t. m. odprte od 7.30 do 12.30. V torek 24. t. m. morajo biti trgovine na debelo in njihove pisarne zaprte ves popoldan. Ostale trgovine bodo zaprte od 17. dalje, trgovine" z dslikatesami pa bodo smele obratovati do 19. ure. e~ Celjski mestni s\>et bo ime)! redno sejo v petek 20. t. m. ob 18.30. Na dnevnem redu bodo poročila odborov. e— \abavno in prodajno zadrugo so ustanovili pekovski mojstri v Celju Namen zadruge je predvsem pravočasno oskrbovanje pekovskih mojstrov z moko, kvasom in s:adom. Za predsednika nove i plačevanje v svobodnih devizah, devizna zauruge je b.! izvoljen pekovski mojster g. j direkcija Narodne banke pa bo na teme-Rudolf Mlakar, predsednik Združenja pe- lju teh seznamov izdajala dovoljenja za Gospodarstvo Ureditev odnošajev med direkcijo za zunanjo trgovino in Narodno banko Na seji gospodarsko-finančnega odbora ministrov, ki je bila v sredo na predlog trgovinskega ministra sprejet pravilnik o ureditvi odnošajev med direkcijo za zunanjo trgovino in Narodno banko. Pravilnik sta podpisala minister za trgovino in industrijo in finančni minister in se glasi: Četrtletni devizni kontingenti Na temelju ČL 15. uredbe o direkciji za zunanjo trgovino je trgovinsko ministrstvo v sporazumu z Narodno banko in v soglasju z gospodarsko-fin-nčnim odborom ministrov predpisal naslednji pravilnik o odnošajih med direkcijo za zunanjo trgovino in Narodno banko. Direkcija za zunanjo trgovino in Narodna banka bosta sporazumno določili za vsako četrtletje skupen znesek tujih plačilnih sredstev, ki jih bo Narodna banka dajala na razpolago za potrebe uvoza. Določili bosta tudi razvrstitev razpoložljivih Oplačilnih sredstev na posamezne uvozne predmete ali skupine uvoznih oredmetov. To razvrstitev plačilnih sredstev odobrava trgovinski minister po zaslišanju sveta za zunanjo trgovino. Izdajanje izvoznih dovoljenj Direkcija za zunnajo trgovino bo izdajala izvozna in uvozna dovoljenja v okviru odobrene razvrstitve plačilnih sredstev in bo ravnateljstvu Narodne banke dostavljala sezname uvoznih potrdil za kov v Ceiju. e — Ob?ni zbor Olepševalnega in tujsko prometnega društva bo v sredo 18. t. m. ob 20. v restavracijski dvorani hotela »Evrope« z naslednjim dnevnim redom: poročila predsednika, blagajnika, tajnika, gospodarja in pregledovalcev računov; prosi ava 70 letnice obstoja društva; slučajnosti. Vabimo članstvo k polnoštevilni udeležbi! (—) e— Težka nesreča z lovsko puško. V sredo je 20-letni posestnikov sin Ludvik Šte-fsncič iz Podloga pri Št. Pecru v Savinjski di;-. ni streljal vrane. Ko je skočil čez neki ji/rek, je padel. Puška se je sprožila in naboj ga je zadel v obe nogi ter mu močno P' ;kodoval stopali. Ponesrečenca so prepeljali v celjsko boilnišnioa I:% a — Kom:«ar obrtniškim združeniem. - * . , ■ . . x, Banska uprava v Ljubljani je postavna že„P°ro«a,i< * sedaj objavljena v »Službe- . . - J J tJUJKivud . —rt, nr,,n-r„i,, 11 Hf^nmlvra im m c tptin plačevanje v devizah in jih bo dostavljala direkciji za zunanjo trgovino. Direkcija za zunanjo trgovino bo izdajala izvoznikom uvozna potrdila skupaj s prejetimi dovoljenji Narodne banke sa plačilo v devizah. Prav tako bo direkcija za zunanjo trgo-I vino dostavljala vsak dan devizni direk-j ciji Narodne banke poročilo o izdanih iz-i voznih dovolienjih, in sicer zaradi tega, da bo Narodna banka lahko izdajala do-volienja za izstavitev overenj za zavaro-vanie valute in za način plačila za izvoženo blago. Na osnovi izvoznih dovollenj direkcije za zunnajo trgovino, bo devizna direkcija Narodne banke izdajala dovoljenja za izstavitev overenj za zavarovanje valute. Ta dovoljenja za Izstavitev overenj za zavarovanje valute bo direkcija za zunanjo trgovino skupaj s svojimi izvoznimi dovoljenji dostavljala izvoznikom. Likvidacija izvoznega in uvoznega odbora pri Narodni banki V krajih, kjer izdajajo pooblaščeni organi direkcije za zunanjo trgovino uvozna in izvozna dovoljenja v okviru načrta za izmeniavo v smislu čl. 4 uredbe direkcije za zunanjo trgovino, bo Narodna banka lzdalala preko svojih podružnic v teh krajih dovoljenja za plačilo uvoza oziroma dovoljenja za izdajo valutnih overenj v okviru določene razdelitve nlačMnih sredstev. Z 31. decembrom 1940 preneha poslovati n vozni In Izvozni odbor pri Narodni banki. M?n'ster za tršo vino In Industrijo bo ustanovil v okviru sveta za zunanjo trgovino uvozni in izvozni odbor, v katerem bo zastopan po en zastopnik naslednjih ministrstev in ustanov: direkcije za zunanjo trgovino. ministrstva financ, dalie Narodne banke, inšnekeiie državne obrambe, trgovinskega ministrstva (indu-striiski oddelek) ter banske oblasti banovine Hrvatske (vsak član teea odbora bo imel po enega namestnika). Referenti na seiah uvoznega in izvoznega odbora bodo uradniki direkcije za zunanjo trgovino in Narodne banke. Delokrog izvoznega in uvoznega odbora bo s posebnim odlokom predpisal trgovinski minister v sporazumu s flnančnim ministrom. Narodna banka bo vodila evidenco o po+eku plačevania uvoza oziroma o plačilih izvoza na izdana overenja za zavarovanje valute. D?rekciia za zunanio trgovino pa bo vod^a evidenco o dejansko izrabljenih izvoznih in uvoznih dovoljenjih. Obračuni, ki jih izda direkcija za zunanjo trgovino o izplačilu protivrednosti za izvoženo bi a «?o v primeru centralne prodaje, bodo služMi izvoznikom za onrav-d^nie valutnih overenj na temenu eene-ralnega pooblastila devizne direkcije Narodne banke. ei Aa mletju pšenice in o pšenično-koruznem kruhu Uredba o mletju kruhu, o kateri smo I direkciji za prehrano v Beogradu, odnosno -io nhnflvltpna v %$$lii$VkA- ' T3i-ktjrvHii tr *7acrr«>Vm T>rr»Haia hplp in krilšnf* ukinjenim obrtniškim združenjem v Mariboru za komisarja mestnega obrtnega referenta g. dr. Milana Senkoviča, ki ima nalog, da izvede likvidacijo poslovanja združenj in prenos poslov na pravnega rdslednika ukinjenih združenj. Ukinjena z vuženja bodo vložila pritožbo na ministrstvo za trgovino in industrijo -a podlagi razsodbe celjskega upravnega sodišča, ki je razveljavilo svoječasno odločbo o ukinjeniu imenovanih združenj. z— 50.000 dinarjev so zbrali letos mariborski rotarči za božično obdarovanje revne obmejne dece. a— Verdijeva proslava v gledališču. Pred sobotno premiera Verdijeve opere »Ples v maskah« spregovori prof M. Pugelj o pomenu skladatelja Verdija, čigar 40-!etnice smrti se bo v januarju spomni! ves kulturni svet. Amelijo poje gdč V Majdičeva. a— Šahovske novice Na predsnočniem drugem kol u šahovskega tekmovanja so bili doseženi sledeči rezultati: Babic : Vid-irar 1:0, Mišura : Marvin 1:0. prof. Stupan: Kuster 1:0, partiji Čertalič in Lobko-v ter Gerželj in Kneht! ®ta se končali remis. Partija Kukovec : Maroti je bi'a preknrena. a— Premeščeni mrtvec. Naši železničarji so čitali objavo o premestitvi strojevodje Josipa Koritnika iz Studencev. Pred tem na je Jože Koritnik postal žrtev usodne železniške nesreče med postajama Blanca in Sevnica. a— Krasen salonski voz za predsednika turške republike skozi Maribor. Včeraj so si potniki na tukajšnjem glavnem kolodvoru z velikim zanimanjem ogledovali najmodernejšo 120 tonsko lokomotivo s salonskim vozom, ki je prispe!! iz Nemčije in ki je namenjen v Turčijo. V Nemčiji so ga izdelali za predsednika turške republike bmnet Inenija: Salonski voz je najmoder-neje urejen, ima posebne moške in ženske salonske oddelke, kopalnice, spalnice itd. Takšnih 120 tonskih najsodobnejših lokomotiv so izdelali v zadnjem času v Nemčiji za Turčijo že 30. a — Zanesljivi vremenski znanilci so naše ptice na Kalvariji. Četudi so 1 ile gaj-bice v torek že prazne in je bilo tedaj še lepo vreme, ni bilo ves dan na spregled nobene ptice prav tako tudi pri krnršču na starem mestnem pokopališču. Naslednje jutro pa je zapadel sneg. a — Mestni avtobus obtičal v snežnem zametu. Potniki, ki so se predsmočnjim vozili z mestnim avtobusom iz Celja v Maribor, so doživeli razburljivo vožnjo. Tik pod vrhom znanega klanca pri Prelo-g^h, kier je zapadlo za pol metra snega, ki je pro+i večeru popolnoma zamrznil, je avtobus zdr^el za nekaj metrov navzdol. Le duhaprisotnosti šoferja g. Žagarja se je zahvaliti, da ni bilo usodnejših posledic. Uro in pol se je šofer skupno s potrrki trudil, da je spravil avtobus do vrha k^nra. nakar je lahko nadalieval vožnjo v Maribor. Več avtomobilov je na zasneženi cesti med Slov. Bis+rico in Konjicami obtičalo v snegu, tako da so jih morali s tovornimi avtomobili spravljati do bliž-r:?ga mehanika. a— 5 precejšnjimi zamudami prihajajo te dni vlaki v Maribor. Tako je ime! predvčerajšnji ljubljanski brzi vlak 72-minutno za mudo. a— Smrt pod kolesjem vlaka. V bližini železniške postaje Sv. Lovrenc nt> Pohorju je železni-ki stroj zaje! železniškega zavira-ča Ivana Pliberška ki je bil za posli en na progi Očividno ie preslišal približevanje vlaka, ki je soričo poledenelih tračnic tišje. Pliberikovo tragično usodo pomilujejo vsi, ki so ga poznali. a— 10.000 do 15 000 din vreden smaragdni kamen je izgubila s prstana Beograjčanka Mara Savičeva. ki se je te dni mudi- | La v Mariboru. Pošten najditelj dobi nagrado. nih novinah« od 11. decembra in je s tem ornem stopila v veljavo. Uredba določa naslednje : Enotna pšenična moka Od 15. decembra t- 1. bodo vsi mlini v državi mleli pšenico tako, da bodo iz 100 kg pšenice (s hehtolilrsko težo 76 kg) dobili 85 kg enolne pre»ejane moke. Za mletje te enotne moke se mora uporabljati pšenica, ki je za mletje pravilno pripravljena. če je hektolitrske. teža pšenice manjša kakor 76 kg, bo mlin izmlel za vsak kilogram hektolitrske teže pod 76 kg za pol kg enotne moke manj. Ce pa je hektoiiter-ska teža večja, potem bo mlin za vsak kilogram hektolitrske teže preko 76 kg izmlel pol kg enotne moke več, vendar more izmleti iz 100 kg pšenice največ 87 kg enotne moke. Vsak začeti kilogram hektolitrske teže se računa kot csl kilogram. Izjemno od gornjih predpisov se sme pri mletju na merico izmleti prosta neprese-jana moka. Bela m°ka se ®me mleti samo na račun države °dn. banovine HrvatSKe v mlinih, ki jih določi trgovinski minister odnosno ban banovine Hrvatske. Mletje bele moke pa se vrši \ teh m'inih pod stalnim nadzorstvom komisarjev. V promet se sme staviti kot enotna moka samo pšenična moka izmleta po gornjih splošnih predpisih za mline, če ustreza določenim vzarcem-tiipom, ki jih za vsako področje določi upravno oblastvo druge stopnje (banska uprava) po zaslišanju strokovnih organizacij. Glede prometa z belo moko in s črno moko, dobljeno v pooblaščenih mlinih, bo predpisal posebno naredbo trgovinski minister odnosno ban banovine Hrvatske- Po potrebi sme upravno oblastvo druge stopnje (banska uprava) predpisati obvezno mletje koruzne moke, in sicer v določeni relaciji z mletjem s pšenične moke. Cene enotne moke na debelo in na drobno ter cene otrobov in navadne nepre-sejane pšenične moke bo odredilo obče upravno oblastvo druge stopnje (banska uprava,) po zaslišanju urada za kontrolo cen. Cene za belo in črno moko iz pooblaščenih mlinov pa bo predpisal trgovinski minister odnosno ban banovine Hr- Določbe o pšenično-koruznem kruhu Člen 4. uredbe določa, da se sme za izdelovanje kruha za prodajo uporabiti samo enotna pšenična moka (ne tudi moka iz pooblaščenih mlinov, ki melje j o belo in črno moko). Pri peki kruha se mora uporabiti 70®/« enotne pšenične moke in 30 odstotkov presejane koruzne meke. Enotna pšenična moka se lahko nadomesti do polovice z rženo moko, koruzna moka pa se lahko nadomesti do dveh tretjin s krompirjevo moko. Ceno takemu kruhu bo določilo upravno oblastvo prve po navodilih iz urada za kontrolo cen. Počenši od 1. januarja 1941. se sme stav-ljati v promet samo kruh, izdelan po gornjih predpisih. Izjemno smejo obča upravna oblastva prve stopnje dovoliti, da se peče kruh izdelan po gornjih predpisih. Izjemno smejo obča upravna oblastva prve stopnje dovoliti, da se peče kruh iz bele moke v določenih količinah za potrebe bolnikov in bolnišnic. Upravna oblast ob enem določi ceno takemu kruhu. Kruh s predpisanim dodatkom koruzne odnosno krompirjeve moke se lahko prodaja isti dan ko je spečen. Prijava zalog V treh dneh po uvel j avl jen ju te uredbe, t. j. do zaključno 14. t m., morajo vsi mlini, tvornice testenin in veletrgovci prijaviti občnemu upravnemu oblastvu prve stopnje svoje zaloge bele in krušne moke. izdelane po dosedanjih predpisih (po določbah čl. 5. uredbe o ukrepih za oskrbo prebivalstva in vojske s kruhom). Upravna oblastva bodo vse prijave dostavila Pogodu v Zagrebu. Prodaja bele in krušne moke z zalog, ki so obstojale na dan uve-ljavljenja te uredbe ter bele in krušne moke, ki bo še izmleta do uveljavljenja načina mletja po tej uredbi, ostane prosta, vendar morajo mlini, tvornice testenin in veletrgovci vsakega 1. in 15. prijaviti upravnemu oblastvu prve stopnje vse spremembe v zalogah, nastale s predelavo, prodajo ali z nakupom in morajo naznačiti osebe, katerim so belo in staro krušno moko prodali odnosno od katerih so jo kupili. Od dneva uveljavljenja te uredbe pa do 1. januarja 1941. se sme prodajati enotni kruh po dosedanjih predpisih (to je po i predpisu prvega odstatka čl. 7. uredbe o j ukrepih za oskrbo prebivalstva in vojske s kruhom), kakor tudi kruh, izdelan iz mešanice enotne krušne moke s koruzno moko, odnosno z rženo in krompirjevo moko po predpisih nove uredbe. Upravna ->b!astva prve stopnje bodo določila glede na obseg krajevnih zalog, koliko časa se sme izjemno od predpisov nove uredbe prodajati dosedanja krušna moka odnosno iz nje izdelovati kruh Ta ob^stva bodo tudi določila ceno takemu kruhu. Kazenske določbe Kdor se pregreši zoper predpise o mletju pšenice in o prometu s pšenico, se kaz-nuie po določbah čl. 11. in 15. uredbe o ukrepih za oskrbo prebivalstva in vojske s kruhom in ga oblastva tudi lahko pošljejo na prisilno bivanje ali prisilno delo po predpisih čl. 14 imenovane uredbe. (Kdor bi torej drugače mlel, kakor je predpisano s to uredbo, «e kaznuje z zaporom do enega leta in z globo do 500.000 din.) Vse količine moke. izmlete v nasprotju s prednisi te uredbe, se odvzameio v korist sklada za prehrano siromašnih, ki je ustanovlien pri d-rekciji za prehrano po določbah čl 11. uredbe o ukrenih za oskrbo preb-'valstva in vojske s kruhom. Mlinar, ki se pregreši zoper predpise o mletju pšenice na merico, se kaznuje prav teko po predpisih čl. 11. In 15. uredbe o preskrbi prebivalstva in voiske s kruhom in ga oblastva lahko pošliejo na prisilno bivanje ali nrisilno delo po pred-p;-;h čl. 14 iste uredbe. Kdor bi 'zdflovrl kruh za prodajo v nasprotju s predpisi te uredba, pa se kaznuje z zaporom do 6 mescev in z globo do 100.000 din. Bela moka samo za bolnike in bolnišnice Kakor je iz gornie uredbe razvidno, se bo v bodoče prosto prodajala samo še enotna pšenična moka. bela moka pa le dotlej, dokler ne bodo izčrpane sedanie zaloge, ki so pri ml; nih še znatne. Sicer bodo nekateri pooblaščeni mlini, ki jih bo najela država, še nadalje za račun države mleli belo moko. toda ta bela moka bo očitno le za bolnike in bolnišnice. O prometu s to belo moko, kakor tudi s črno moko, ki jo bodo pridobivali ti pooblaščeni mlini, bo predpisana še posebna naredba. Peki bodo smeli peči beli kruh le v določenih količinah za potrebe bolnikov in bolnišnic in z dovoljenjem upravnega oblastva prve stopnje. Krušna moka se bo podražila za najmanj 32 par pri kg Ker mlini odslej ne bodo več mleli bele moke, temveč bodo morali vso pšenico izmleti v enotno pšenično moko, se bo morala cena enotni pšenični moki povečati v primeri z dosedanjo ceno krušne moke, čeprav ostane cena pšenici nespremenjena. Po dosedanjih predpisih so mlini dobili iz 100 kg pšenice 70 kg krušne moke, 10 kg bele moke in 17 kg otrobov. Vojvodinski mlin je prelel za teh 97 kg moke in otro-bo 352.96 din (za 10 kg bele moke po 7.23 din je prejel 73.30 din. za 70 kg krušne moke po 3 58 din je izkupil 250.06 din, za 17 kg otrobov po L80 din pa 30.60 din). Po novih predpisih bo mlin moral izmleti 85 kg enotne moke in bo vrhu tega dobil 12 kg otrobov, med tem ko odpadeta 2 kg na primesi in 1 kg na kalo. Ce bo cena otrobom ostala nespremenjena (to je 1.80 din), bo mlin za 12 kg otrobov prejel 21.60 din. Da bo dosegel enak izkupiček, kakor doslej (352.96 din) bo moral za 85 kg enotne pšen čne moke dobiti 331.36 din, to je 3.90 din za kg enotne pšenične moke. Enotna pšenična moka se bo morala torej v primeri z dosedanjo krušno moko, podražiti od 3.58 na 3.90 din, torej za 32 par pri kg, vse franko mlin v Vojvodini. V enakem obsegu se bo morala podražiti moka tudi na našem domačem 'trgu. Izjava trgovinskega ministra Trgovinski minister dr. Ivan An dres je o novi uredbi podal naslednjo izjavo: »Zaradi razmer, ki zahtevajo večjo štednjo s pšenico v prehrani, sem v sporazumu z banom banovine Hrvatske izaai uredbo o mletju in o kruhu, s katero se uvija sistem mletja enotne moke s 85%nim izkoriščanjem pšenice ter obvezno mešanje koruzne moke s pšenično za kruh. Navzlic slabemu donosu pšenice v letošnjem letu, bi bili v normalnih razmerah brez vsakršnega omejevanja zagotovili prehrano prebivalstva do naslednje žetve. V zadnjih desetletjih so bile prav tako slabe žetve in slabše, vendar pa zaradi tega ni stopilo v ospredje vprašanje prehrane niti vprašanje uvoza pšenice iz inozemstva. Letos se vprašanje prehrane pojavlja samo zaradi izjemnih razmer, ki jih preživljamo. Tu ne gre za preskrbo tržišča s pšenico in moko na splošno, temveč za zagotovitev potrebnih količin pšenice in moke za določene cene. Vlada je določila te cene tako. da so z njimi lahko zadovoljni pridelovalci in da imajo potreben interes za nadaljnjo proizvodnjo, na drugi strani pa potrošniki ne trpe prevelikih bremen zaradi podražitve teh osnovnih predmetov prehrane. Pri pridelovalcih se je pojavila težnja, da bi izrabili položaj na tržišču in so se vzdrževali prodaje To je privedlo do prisilnega odkupa. Pri potrošnikih pa se je pokazaal težnja, da bi se oskrbeli z mnogo večjimi količinami moke, kakor je to običajno in so tako povzročili razne motnje na tržišču. Z novo u redbo se določa predvsem mletje enotne moke. Cilj tega ukrepa je, da se pridobi iz pšenice maksimum krušne moke, kolikor jo je mogoče dobiti Krušna moka bo bolša. ker bo vsebovala tudi moko št »0«. ki se je doslej posebej mlela. Res je, da bo treba zaradi tega ceno enotne moke nekoliko povečati, vendar je treba pripomniti, da bo z novim sistemom mletja olajšana tudi kci-trola nad mlini, in bodo otežkočene zlorabe, ker se bo odslej mlela samo ena vrsta moke. Ta enotna moka bo služila od novega leta za peko kruha. Da bi dosegli večje prihranke pri pšenici, predpisuje uredba obvezno mešanje te pšenične moke s koruzno moko. Tako narejen kruh bo zelo hranilen in zelo okusen, seveda pod pogojem. da ga bodo peki dobro pekli. Pekom bo zagotovljena potrebna nagrada za njihovo delo, vendar pa bomo od njih zahtevali mnogo bolj odločno kakor do-sedaj, da izpolnjujejo svoje dolžnosti. Preskrba z bencinsko mešanico Glede na nedostatke, ki so se pojaviHi v pogledu preskrbe in trgovine z bencinsko mešanico in metanom kot nadomestilom za bencinsko mešanico, je ban odredil naslednje: Dejstvo je, da je potreba po bencinski mešanici navzlic omejitvi prometa z motornimi vozili še vedno velika, potreba po metanu pa povečana, odkar je mnogo motorjev preurejenih na domače gorivo, v prvi vrsti na metan. Zato je potrebno, da veletrgovci z enim in drugim gorivom po&kr-be, da bo blago prihajalo redno in v zadostni množini in da ga čimprej in pravilno razdele na trgovce-detajiliste v posameznih krajih. Organizirajo naj čim hitrejši prevoz in obtok b'aga in praznih posod. Pri dodeljevanju goriva potrošnikom je treba zlasti upoštevati potrebo po gorivu za vozila, ki vrše javni promet ali sicer služijo javnim interesom in za industrijska podjetja, ki so važna za obrambo in zaščito države (glej seznam podjetij z dne 31. oktobra 1933 SI. 1. št. 666-104). Prodaja pogonskega sredstva potrošnik'-m je posel obrino-pravno upravičenih trgovcev & tem blagom na drobno. Da se preprečijo morebitne zleabe, opozarjam na čl 18 uredbe št 3 o omejitvi prodaje tekočega goriva z dne 17. februarja 1940 (SI. 1. št 85-18) po katerem smejo prodajalci bencinske mešanice prodajati to gorivc samo tistim o?eham k. jim predložijo od pristojnega oblastva pravdno izdano dovo'i!o ali karto, in v količini, na katero se glasi dovolilo, oziroma ki se sme oddati na predloženi kupon doticne karte. Gorivo se sme oddajat' sam«, za tisto dobo, na katero se glasi dovob'*> ali kupon, torej nikakor ne tudi za naprtj ab za nazaj. Trgovec mora zai.tevati predložitev celotne bencinske karte in naj sam odreže ustrezni kupon. Ne sit p sc zadovoljiti s predložitvijo že odrezamb kupo-nrv ker se z njimi očitno vr?e zlorabe in ustvarjajo zaloge neupravičenih prekupcev. Ze z ozirom na 61. 28. navedene naredbe, ki prepoveduje odstopanje kart (kuponov) in dovolil kakor tudi kupljene beemske mešanice drugim, se ne sme dopuščati da bi kdo nabavljal gorivo za drugega. Trgovec naj po potrebi zahteva od kupca, da se zadostno izkaže. Zlasti velja t< za primere, če bi kdo prišel po gorivo na bencinsko karto (kupon) brez voza, nego zgoli s posodo. V primeru, da bi tTgovec na kupon ali dovolilo ne mogel dati celotne pripadajoče množine goriva, mora na kuponu, odnosno dovolilu zabe'ežiti dejansko oddano množino in na zahtevo kupca pismeno potrditi da je ta prejefl le delno množino blaga. Pri dovolilih, ki se glase na množino bencinske mešanice v kg je treba tedaj, če kaže črpalka samo litre, preračunati kilograme v litre po specifični teži goriva, po kateri je 1 kg enak 1.25 litra. Pristojna oblastva naj prodajo teh goriv stroge nadzirajo m postopajo proti neupravičenemu aH nesolidnemu trgovanju. Gosoodarske vesti - Podaljšanje zaAčlte za d«nanie zavede na Hrvatkem Iz Zagreba poročajo, da je banska oblast izdelala načrt naredbe o podaljšanje začčite denarnih zavodov na področju banovine Hrvatske. V tej zvezi pripravlja banska cb.ast tudi ukrepe za Končno sanacijo denamdi zavodov. = V normalnih — posebno pa v sedanjih izrednih ča&ih ie vsakemu DjS.ov„e-mu človeku neobhodno pogrebno strokovno - gospodarsko gla^iio »Trgovski list«. Naročite se nemudoma nanj. Naslov: Tr&ovsiti list Ljub.jana. TrrtovJd dom Borze 12. decembra Na beograjski borzi je bil danes promet v bolgarskih klirinških č^kih po 55.20. grški bom pa notirajo n-sprenu:-njeno 41.65 — 42.35. Na zagrebškem efektnem tržišču ie bilo za Voino škodo pri č rsti Unjen.i povpraševanje do 450 (v Beogradu ie bil promet oo 451.50). Do zakiiuči:ov ie pr.-šlo v delnicah Trboveljske po 375 in v delnicah Kudeliare V kovar do 530. DEVIZE Ljubljana. Oficielni tečaji: London 174.57 — 177.77. New York 4425 — 4485, Curih 102864 — 1038.64. Tečaji na svobodnem trgu: Londcn 215.U0 — 2.y.l0, New York 5480 — 5520 Curih 1271 10 — 1281.10. Privatni kliring: B^ron 1772 — 1792. Curih. Beograd 10. Pariz 8.85. Lordon 16.0750. New York 431. Bruseli 69.25 Milan 21.70. Madrid 40. Ams e dam 229.50, Berlin 172.50 Stockho m 102.75 Oslo "8.50 Kobenhavn 83.50 S fija 4.3750. L ona 17.24. Budimpešta 8S Atene 3.00. EFEKTI Zagreb. Državne vrednote: Volna škoda 450 den.. 4% agrarne 57 den.. 4% e-verne agrarne 52 bi.. 6 '/« be'luške 78 jO den. 6% dalm agrarne 72.50 den.. 6% šumske. 71 den.. 7° 'o stab liz. 96 den.. 7°/« invest. 100 den.. 7% Se.icmao 102.50 d n. 7% Blair 96 50 den. 8"/« B a^ 103 den.; delnice: PAB 198 den. Trbo elj ka 375— 376 (375). Oceania 750 den.. Kud ljara Vukovar 520 — 530 (530) Beograd. Vojna škoda 4^15T den. (451.50). 4n/o agrarne 58 den.. 4°/o sev ma agrarne 52 den.. 6% begluške 78.75 d n., 67c da'm agrarne 73 — 74 (73\ 6°/« šumske 72 50 den.. 7°/o Invest. 100 dan.. '% Seligman 103 (103). 7°/o Blair 97 — 99 8n/o Blair 104.50 (105). PAB 202 dan.. Narodna banka 6500 den. Blagovna tržišča ŽITO ■f Novosadska blagovna b°rza (12. t. m.) Tendenca nespremenjena. Pšenica: za pšenico veljajo ockupne cene po uredbi Oves: baški sremski 320 - 322.30. ječmen: baški in sremski 362.50 — 365. M°kaj franko mlir. v dunavski ban: krušna moka 358. OtrObi: frrnko mlin brez skupnega davka in vreč 180. Fižol: baški in sremski beli brez vreč 447.50 — 452.50. Naše sled^Pšče DRAMA It. db 15.: Razvalina življec^e. Ljudska predstava po globoko znižanih cenah. Sobota, 14-: Cigani. Izven. Nedelja, 15. ob 15.: Mali lord. Mladinska predstava. Znižane cene. Ob 20.: Romeo in Julija. Izven. Znižane cene. Smehu, zflt^vi in kratkočasju je name-njena satirična burka Fr. Milčinskega »Cigani«. Za vse tiste, ki ljubijo burke in njihove značilnosti, bo predstava večer kratkočasja. Igrali jo bcMo v soboto zvečer kot predstavo izven abonmaja. Režiser prof. Sest. OPERA Petek 13.: Friderika. Red A. Gostovanje tenorista Josipa Gostiča. Sobota, 14.: Carmen. Izven. Gostovanje altistke Elze Karlovčeve. Nedelja, 15. ob 15.: Grof LuksemburiKd. Izven. Znižane cene. Ob 20.: Friderika. Izven. Gostctvanje tenorista J. Gostiča. Drevi bodo uprizorili za red A Leharjevo spevoigro »Friderfko« z g°stOm tenoristom Josip°m Gostičem, članom zagrel §ke opere. Nas,ovno partijo bo pela Sonja Ivančičeva, v glavni moški partiji mladega Goetheja pa bo nastopil G o s t i č. Sodelovali bodo B. Sancin, Frelih, Barbičeva, Zupan, Poliče-va Rakarjeva in Pianecki, Režiser in scenograf E. Frelih, dirigent D. Zebre. Gledališkim obiskovalcem dobro znana allstka Elza Karl«včeva bo pela partijo Carmen v Bizetovi operi »Carmen«. Naslovno partijo bo pela kot gost Karlovče-va, tenorsko Franci, aopransko Ribičeva in baritonsko Janko. Dirigent dr, Svara, inscenadja inž. arh. Franza, koreografa sta inž. Golovin in B. Pilate. Komična opera »Vesele žene tvlndsorske«. Zaradi obolelosti Modesta Sancina je premiera preložena na sredo 18. t. m. Mladinska opOreta »Angel z avtom«. Otroci, ki so jim bile dodeljene vloge Šolarjev v mladinski opereti »Angel z avtom« naj prihajajo odslej redno vsak dan ob 17. na skušnje, ker je predvidena uprizoritev predstave za božične praznike, če katerim od otrok zaradi popoldanskega pouka v šoli ali iz drugih razlogov ni mogoče sodelovati, naj to ja- vi v operi in naj čim prej vrne vlogo! ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Sobota, 14.: Nenavaden človek. Predstava v korist zgradbe Sokola IL Nedelja. 15. ob 15.15: Nenavaden človek. Popoldanska predstava. Poslecnjič. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Petek, 13.: zaprto- Sobota, 14.: Ples v maskah. Premiera. Gostovanje gdč. Vere Majdičeve. Iz Trbovelf t— »Petindvajsetletnica albanske Gcl- gote« je naslov zanimivemu predavanju, ki ga bo imel v Sokolskem domu v sebo-to 14. t m ob 20. br. DrofesT Jeras predsednik dobrovoljeev v Ljubljani. Predavatelj nam bo pred čil vsa s'r^hote in nadčloveške napore iunaške srb-ke vojske tiri njenem umiku preko albans-ah gora. Predavanje bo v današnjem čisu še posebno važno in koristno da utrdi in o<5veži ob spominu na srbska junaštva tudi naše poko'enie v juTosloven k m prepričanju ln odločni narodni odporn sti. Občinstvo nai se udeleži prireditve čim številnejše! t— Popravljam«. Na željo So^ol^k^ga društva ugo^avliamo. da se ie v notico o sok~l-kem Miklavžu vrini'a pomota. Vršila se 1e obdaritev za sok l=ko d*co ki redno telovadi, in ne za revno sokol-ko deco kakor smo poročali. Oh 19 na ie bila obdaritev za otrobe so^rkih pripadnikov. ki ne telovadbo, oziroma niso vpisani Kai iedo Mmski igralci? Angleški r&sfbeef, moenate jedi, perutnino in prekajeno meso Neki radove:ru reporter je zastavil pro-mlnentom filmskega platna vprašanje, katero jed imajc najraj&i. O- govori so bili zelo različni. Greta Garfco je odgovorila: »švedske kuhinje, ki sem je bila navajena iz domovine, »eni se morala v Ameriki odpovedati. Med moje najljubše jedi spada kcmaj malo opečeni angleški rostbeef. Svojim simpatijam do svinjine se ne smem vdajati, ker tudi v mojd pogodbi obstoji pros'uli paragraf o teži.« Pola Negri je dejala. »Imam rada dunajske mcčnate jedi in sp oh dunajsko kuhinjo. Ker sem pa ženska in moram ostati za občinstvo vitka, se moram večini svojih najljubših jedi odpoved at L« Chaplin se drži načela: »Smiselna prehrana je glavni pogoj za uspešno ustvarjanje.« Buster Keatcn je izjavil na kratko: »Zame ni bila jed nikoli tako važna, da bi moral o njej še govoriti « Harold Lioyd pa je priznal: »2e v svojih otroških letih sem imel prepire s svojo dobro materjo ker sem kazal posebno jtrast za ledne pijače. Vsak cent. ki sem si ga pridobil, sem po- trošil zanje m še danes me ni ta hladna strast zapustila.« Gloria Swanson daje predmcst vsaki vrsti perutnine. Prav posebno ji ugajajo purani. Emil Janning8 je menil: »Ker nisem razvajen in jem prav za prav vae, bi bilo naštevanje mojih najljubših Jedi predolgo.« Gosjo pečenko in prekajeno meso pa postavlja vendarle v prvo vrsto svojih najljubših jedi. Oonrad Veidt se je pohvalil: »Jeni prav vse. Ali nisem dober zakonski mož?« Bolnišnica na valovili 2 — barometer Poznavalec Balkana v Berlin« Ol jutljive ženske — Osi in koža kot napovedovalci vremena ženske imajo kakor ugotavlja znanstveni sodelavec nekega švicarskega lista, običajno zelo tenek čut za vreme. Pogostoma je slišati ženske, ki pravijo: »Vem. kdaj piha jug, ne da bi pogle ala skozi okno, kajti počutim se tedaj slabo in razdraženo.« Druge spet pravijo: »Kc se zjutraj zbudim čutim takoj, ali veje zapadrvk. Tedaj je neka posebna mehkoba v zraku, ki povzroia. dia se počutim lahko in srečno. Lasje so mi takrat sijajnejši in se Ja-do laže česati nego drugače. Imam občutek. da nisem na zunaj nikoli tako dobro videti kakor ob zapadnem vetru.« Stanje las je pač naibol~ša opora za barometer v ženski. So ženske, ki trde, da morejo vedno v naprej povedati kdaj bo deževalo, kajti v takšnih časih se jim lasje vlegajo razločneje v naravne valove nego drugače Svojevrstno prasketanje, ki ga opazujejo zjutraj, kadar se češejo, napoveduje pozimi suh mraz. Druge ženske čutijo v očeh spet neko posebno utrujenost in napetost, preden prične snežiti, ženske, ki se počutijo dobro, preden prične snežiti, so redke, ka jti po snegu dišeč zrak povzroča na koži občutek suhosti in hrapavosti ali .pa celo pekoč občutek. Razpokle ustnice so dtrug znak za vreme. Koža poka zlasti ob severovzhodnem vetru in ker so ženske ustnice posebno občutljive, naznanjajo zelo razločno nastop tega vetra. Ukradli m SO tisoč par m nogavic Lazaret pomožne križar k e nemške vojne mornarice Sovjetski poslanik pri nemški vladi Dekanozov, je Stalinov rojak In odličen poznavalec balkanskih vprašanj če še ne veš, zdaj izveš? da je franooaki filozof, Nobelov laureat Henry Bergson odpovedal svoja predavanja na College de France; da so našteli letos na dan 1. novembra v Angliji še vedno 791.180 nezaposlenih oseb; da ima rumunska vlada pravico vsako podjetje postaviti pod vojaško nadzorstvo; da je bivši franooseki minister Flandin odpotoval v Pariz, kjer bo iskal čim tesnejše osnove za sodelovanje z Nemčijo; da so v Barceloni ustanovili zavod za študij Sredozemskega morja; da je turška vlada odredila samo delno zatemnitev Carigrada; da je v Sirreyu na Angleškem umrl svetovno znani angleški bankir, baron Schrd-der v starosti 73 let; da bo Indija prejemala jeklo iz Amerike; da bo finančnik Risto Ryti najbrže izvoljen za državnega prezidenta Finske: da je ostala Sirija zaradi vojnih dogodkov brez premoga; da bodo v kratkem ponovno otvorili železniški promet med Lvovom in Mukače-vim; da bodo Zedinjene države Amerike poklicale na vojaške vaje najprej 30 tisoč, potem pa še 20 tisoč rezervnih oficirjev: da bo operacija vojvodinje Windsorske v Miamiju povsem lahke narave, ker se tiče neke majhne napake v čeljusti; da je rimsko-katoliški patriarh v Jeruzalemu. msgr. Luigi Balasslni pod strogim nadzorstvom angleških oblasti; da je inženir Atkins iz Los Angelesa dal patentirati iznajdbo revolverja, ki napravi posnetek v istem trenutku, ko izstreli kroglo; da je francosko avtomobilsko podjetje Pigeot zopet začelo obratovati: da je italijanski operni tenorist Giacomo Lauri-Vclpi spisaJ dramo z naslovom »Ata-lanta«; da je ameriški pisatelj Eimer Rice napisal igro, ki se o.igrava v 'etalu med Ameriko in Evropo; da bodo v rojstni hiši Roalda Amundse-na odprli muzej, v katerem bodo zbrani spominki na raziskovalca in njegove odprave; da so Italijani šele pred kratkim dovršili asfaltirano cesto skozi puščavo do Sidi el Baranija. Bila je samo koplf a,,. Tatovi so se vrezali pri svojem delu Stoletnica prenosa Napoleonovih kosti v Francijo Dne 15. decembra bo Francija obhajala stoletnico prenosa smrtnih ostankov cesarja Napoleona Bonaparta z otoka sv. Helene v Francijo. V nedeljo pred sto leti so namreč položili Napoleonove kosti v kripti pariškega Doma invalidov k večnemu počitku. Francoski radio bo ob stoletnici tega znamenitega dogodka imel posebno oddaja po radiu- Prva zrna japonske kave V poskusnih vrtovih japonskega poljedelskega ministrstva v bližini Tokia so nabrali pol kilograma kave. Pridelek je gotovo majhen, a vendar zelo važen, ker je to sploh prva kava. ki so jo pridelali na Japonskem. Strokovnjaki so v sadili kavovce, ki so jih prinesli iz Brazilije, in so z uspehom zelo zadovoljni, ker drkazuje, da bi mogla kava rasti tudi na Japonskem. Ni izključeno, da bodo začeli v tej deželi pridelovati to poživilo za domačo potrebo na veliko. Mali: »Dovolite, prosim, da vam predstavim to damo. Je namreč moja sestrič-na...« (»Marc Aurelio«) Odpušseiil nameMenec nagovarja svojega naslednika, naj nadaljuje tatvine V neki tovarni nogavic v saškem mestu Siegmar-Schonau je izginilo v zadnjem času nad 10 000 parov noga.vic. Duševni oče teh tatvin je bil neki Heinz Pinckert. ki so ga pred časom odpustili zavoljo tatvin iz te tovarne in ki je potem nagovoril nekega Heinza Langeja. da je njegovo tatin- Madžukuo ima same državne ziravnike Po neki odredbi, ki jo je izdala vlada v Hsingkingu, spada vse zdravstvo v Mand-žukuu pod državno nadzorstvo. Vsi zdravniki so pestali s to uredbo državni uradniki. V prehodnem času jim je sicer v omejenem obsegu dovoljena zasebna praksa, v kratkem pa bodo samo državni zdravniki. Odredbo so pripravljali že dalj časa, a sedaj jo je pospeška epidemija kuge, ki divja v deželi, zlasti v okolici Hsingkinga. Ukrepi proti tej epidemiji delajo mandžurskim in japonskim oblastem ta čas velike skrbi. Japonci si prizadevajo na vse načine, da bi je ne zanesli v svojo domovino. sko delo nadaljeval. Lange je pregovoril še nekatere druge uslužbence tovarne, da so mu pomagali. Cele vreče, deloma tudi neizgotovljenih nogavic so zmikavti spravljali iz tovarne ter jih prodajali Pinckertu in še nekemu Egonu Schilbachu, prodajalcu ukradenega blaga. Na zadnje so jim prišli na sled Sodišče jih ni obsodilo zavoljo tatvine, temveč tudi zavoljo prekr-šitve vojno gospodarskih odredb Schilbach je dobil štiri leta robije, Pinckert dve leti robiie, Lange dve leti ječe. ostali obtoženci pa krajše kazni. Branitelji francoskih državnikov Kakor smo že zabeležili, se bo začel prihodnji mesec proces proti francoskim državnikom, ki so zaprti in jih bo sodilo najvišje državno sodišče v Riomu. Daladiera bo zagovarjal pravni svetnik Ribet, Rey-nauda Chapentier, Guya de la Chambre Fourcade, Bluma Spanien, Mandela Cut-toli, generala Gamelina pa Arnal iz Tou-losea. Sodobiss preseljevanje narodov Bolgarski kmetje se selijo iz Rumunije na bolgarsko ozemlje Med razvalinami nekdanjega mesta A ven tika v 6 vid so pred dvema letoma izkopali zlato poprsje rimskega cesarja Marka Avrelija. Najdba je bila silno dragocena ne samo zavoljo kovine, iz katere je bila izdelana, temveč pred vsem kot umetnina in starina Na lanski švicarski deželni razstavi v Curihu je zouiala splošno pozornost, potem so jo izročili v varstvo muzeju mesta Avencheaa v kantonu Vaudu. Nič čudnega ni, da ie ta zaklad pritegnil poglede neke tatinske tolpe. Zločincem je ponoči uspelo, da so ga odnesli. Vest o tem je vse mesto spravila v razburjenje, že zjutraj so se zbrali pri ravnatelju muzeja zastopniki oblasti, novinarji tn policisti. Ravnatelj je med vse- mi edini kazal nasmejan obraz. Z nasmeškom je obiskovalcem razodel, da je bilo poprsje. ki je bilo razstavljeno v muzeju seveda samo poceni kopija, original pa je shranjen na kraju, do katerega ne bo nikoli dospela nobena vlomilska tolpa, švicarska javnost se sedaj prevaranim tatovom prav tako smeje. Sibelius — 75 letnik Svetilni plin usmrtil tri dekleta V Češkem Brodu bi se morala poročiti 231etna Vlasta, hči nekega kmeta Rehaka. K poroki je prišlo vse Rebakovo sorodstvo in Vlastina prijateljica Blažena Struna iz Rudnic. Ker je bilo stanovanje premajhno, da bi mogli vsi gostje v njem prenočiti, so oešle nevesta, njena mlajša sestra in njena prijateljica prenočeval v sosedno hišico, ki je Dripadala nekemu mesarju in ki so jo običajno uporabljali kot skladišče za pohištvo. Ker se mlade ženske naslednje jutro niso pokazale, so oišli ponje in so jih našli vse tri mrtve. Ponoči so se bile zadušile od svetilnega plina, ki Je uhajal iz poškodovane cevi. Tat iz ugledne rodbine V blagajni najvišjega sodišča v Lizbcni so odkrili poneverbo v višini 200.000 šku-dov. Poneverba je zbudila tem večjo pozornost. ker izvira tat. dr. Carlos Calvet de Magaihas iz zelo ugledne redbine. Njegov oče je bil minister. Oblastem se je javil sam. Znani finski skladatelj Sibelius je 12. decembra obhajal 75-letnico rojstva Bismarck je bil v svojih študentovskih letih nepopustljiv z nedostojnimi ljudmi. Nekoč se je zavoljo tega spri z nekim drugim študentom, sinom iz znane piemeni-taške rodbine, in ga je imenoval neumneža. Naslednji dan mu je študent poslal svoje priče s pozivom, naj bi se mu oprostil. »To je kaj lahko«, je odgovoril Bismarck. »Nikakor ni bil moj namen, da bi gospoda razžalil, ko sem ga imenoval neumneža. S tem sem izrazil samo svoje pošteno prepričanje.« VSAK BAN ENA Hulbert Footnen 11 IZGINULI RADŽA Kriminalni roman Indijci so prišli v običajni večerni obleki. Va-sintova postava se je v fraku, ki je bil londonsko delo, posebno ugodno uveljavljala, toda mali ra-dža je bil v evropskem oblačilu kaj nesrečna prikazen. Nalikoval je debelemu šolarčku v suknji na škrice. Šihab se je sramoval svoje obleke kakor človek, ki sedi v kopalnih hlačkah za slavnostno mizo. Ko je vs+al. se je Dokazalo da je imel noge stisnjene v veliko premajhne čevlje. Družba je še sedela za mizo. ko so jeM prihajati povabljenci. Bila jih je čudna pisana družba- nekaj varietejskih pevcev, ki jim je bila prva mladost že ocvela, gruzinski knez v ponošeni obleki, milionar iz Jugoslavije z ženo. ki je bila obesila nase ves lišp, kar ga je imela, in truma mladih baletk in gospodov, ki jim je poznalo da so vsi bolj ali manj vdani pijači Kmalu iih je bilo toliko, da je Luke opustil prizadevanje zapomniti si vsakega posebej. »Za Boga. Meddy.« ie rekel ko se mu ie posrečilo odvesti radžo v stran, »ali s*e res povabili vse te ljudi?« »Ne, ne vse,« je Indijec veselo odvrnil »Moii prijatelji so privedli svoje prijatelje s seboj. Saj je vse v redu. Šampanjca imamo dovolj.« Gostje so lokali kipeče vino. kakor da jim je čez uro vsem umreti, in kmalu se ie polastila družbe kar nenaravna veselost. Nikoli ni b:lo v;deti. da bi ga Ramavarma popil kozarec, a vse i° ki-zalo, da ne zaostaja za drugimi Luke ie v del da skriva mali mož v svoji kip->]n;oi stek'enko Gle nardreva Vas'pta io nil kako- t-^a alkoho1 ni niti malo vplival nanj. šihab je ves nesrečen slonel ob zidu. Bil je edini trezen v vs""i d užbi Gospod Branscombe se sredi te n^z^ran« tn-^n-šije ni mogel znajti in se je kmalu poslovi1 R?-ke] je, da bo Dočakal njegovo visokost v v"a'cu. Luke je popil mnogo šampanica da b* s° odo-brovoljil, a srečnega ga pijača ni stT: 1"> D'a" a e bila v svoji črni čipkasti oblaki k5 i po-+a li 1 • vse zakone o tržnosti na ]až taki l^a d-> S" je srce bolelo Obleka ni imela naramnic in n^en- gole lakti in n^en vrat so bile preles^neiš". ne**"1 Je mogel kdaj zamisliti Razen tega ie bil v skrbeh zaradi Ramavarme V tei P'san; množici je bilo vse polno nevarnih možnosti Družba je postajala od četrt ure do četrt ure bolj glasna in neprisiljena Luke ie bil kar ogorčen. ko je v^del D;ano v tak*n; ok^1i-i P^cr^čilo se mu ie da io i«3 slavil za bi se že z ia o !p • Ijali na vlak in legli počivat?« »Kaj bi rekel Meddy?« j Luke se je ozrl na radžo, ki so ga obdajale ba- 1 letke. »Se opazil ne bo. da odhajate. In če bi vprašal po vas. mu porečem. da ste bili utrujeni in ste se umaknili.« »Ali boste potovali v istem vozu?« »Da,« je Luke suho odvrnil »Rdža me je počastil z vabilom, naj prenočim v n eg-vem oddelku.« »Recite mu. prosim da sva se odpe\jali naprej, da pa ne pojdeva spat d kier ga še enkrat ne vidiva Dejal je. da mi mora povedati še nekaj važ- pprn n »Vi pa Meddy!« je rekel s trpkim glasom. »Moj Bog .;o bi vas mog>l nosrditi v letaV in o.lleteti ?. vami na konec sv ta!« Obrn;la se je. n? da bi mu odgovorila. Čez nokaj nvnu4 je v svoje olaiJanj° videl, kako je z materjo neopazno zapu"t:1a dvorano To je bilo okrog enajstih Ko se ie radž-1 kasneje ozrl po nji. je Luke opravil naročilo Ind jec se ni hu-doval zaradi njenega zgodnjega odhoda, narobe, oddahnil se ie. »Dcber dečko ste, Luke. Na vse mislite. To res ni prikladna družba za Diano Pojdite z menoj v nvvo sobo da no^^pva ko~ar«,r w^iskvja.« »v- Kv^ia nrpvr»č cem že Dil « „c hofet m nda n^m^n ti da srm :az pre v * n | Ram.*>varrr>o se io M^cii' na vs" g lo nrav s'r>ra s b'1a Cev nek i in4 bom ože njen petem bo trga prekl^te^a pij m^vapi' konec in nič več se ne bom g'ba1 v taki družbi.« S temi besedami je krenil dalje. Neka stara gospa v beli svileni obleki je bila j pijana in je držala kozarec tako po strani, da je tekel šampanjec na preprogo. Vsakomur, kdor jo je hotel poslušati, je pripovedovala, da je v Morite Carlu zaigrala ves svoj denar. M lionarja iz Jugoslavije je ena izmed baletk u:ila novih plesnih korakov, med tem ko se je njegova žona sukala z obrtnim plesalcem Pevca kup^tov sta kos za kosom odbijala svojo zalogo in ena popevka je bila bolj kosmata in spotikljiva od dru^e Nato so baletke privzdignile krila in zaplesale, kakor je njih navada. Pri tej točki je Sihab zardel kakor kuhan rak in zapustil dvorano. Uro ali kaj po Dianinem odhodu je eden izmed tihih slug pristopil k Luku in rekel v gladki angleščini: »Na telefon vas kličejo grspod Imbrie.« »Kdo pa?« »Gospodična Morvenova.« Luku je jelo srce hitreje utripati. »Kje je aparat?« »Zahteval sem priključek v eno izmed spalnic, da boste lahko v miru govorili.« »Prav. Pokažite mi. pros;m. pot.« Obakraj sprejemnih prostorov so ležale vzdolž hodn;ka mnogoštevilne dnevne cove ;n spalnice Ind \iec v nro^as^m ^bl^lu i^ nnwVl Tv^ka do skrainerisel v Ca'ume* je priprav^' H-vate do tega da so kuni"- T'«t iz kate-repa se ie pozneie razvil ».lufff^lavensk' 0'asnik«. se ie najm-^' imerrva' »Hrvat clri radn;k« n za nalezljive bo'ezni v Slavonskem Brodu. Kdai bo d' graien vsai k;r irški paviljon ori ljubljanski bolnišnici? Rednost v Jugoslaviji Revija »Socialni arhiv« objavlja v zadnji številk; podatke o števillu rojstev v Jugoslaviji v razmeriu s številom prebivalstva. Po teh podatkih ki upoštevajo zadnja tri leta (pred ustanovitvijo banovine Hrvatske) je prišlo na 1000 prebivalcev v vrbaski bano vini 47 8 v drmski 43.3 \ vardarski 42.9, v pnmorsk' ^6.5 v mora^ski 34.1 v zetski 33 6 v savsk ,'V4 v ii-na^ski 27 2 in v dravsk- 26 7 rojstev na leto Slovenija je torei g!ed< rodni st najsiabsa »'roma na vrbaska banovina pa naiboljša Sabše od Slovenije ie sam< 'e upravno področje mesta Beograda k 'zkazuje na 1000 prebivalcev samo 19 rojs-ev na leto Zanimivo je, da sta na prvih dveh mestih vrbaska in drinska banovina, torej področji, ki imata razmeroma največ mutlimanov. čiščenje na Dunaju Kakor posnemamo po dunajskem listu »Neues Wiener Tagbiatt«. je te dni izdal državni namestnik za Dunaj Baldor v. Schirach važen poziv na vse krajevne voditelje dunajskega okrož a. ki pomeni po pisanju lista »oster obračun z rdečimi in črnimi postavami v temi ter z elementi, ki se puste speljavati v nečastne kupčije«. Jasno ie ob tem pozivu prišlo do izraza. da »v tem mestu ne vladajo samo muze, temveč, ako ie to potrebno, tudi trda roka, ki bo izkoreninila grobekope sreče m bodočnosti tega mesta.« List nadalje piše. da se je v. Schirach izčrpno dotaknil »skrbi ustvari aiočeia prebivalstva, ki tudi njemu po^z.očajo dnevne skrbi«, zlasti glede plač in mezd. Opozoril pa je tudi na pomanjkl iivesti prejšnjega avstrijskega gospodarstva in pripomnil: »Čas po priključitvi nam je pomagal odstraniti šele najboli grobo škodo, bil pa ie v ostalem prekratek za vidne uspehe obnove«. Kar je pridobilo gospodarstvo Nemčije v šestih letih, ni mogla pridobiti Avstrija v dveh skromnih letih, posvečenih oboroževanju in voini. Toda že se sedai lahko reče. da bo tudi Dunaj doživel svoi a leta novega pro-cvita. kakor mu to pritiče. Glavno Da ie. da nihče ne ovira velikega obnovitvenega dela Vsak Durajčan nai se varuje ored govoričenjem, kajti mesto ni zato tu. da bi opravljalo posle kakih sto temnih ljudi. marveč samo posle Adolfa Hitlerja. Sreča dunajskega prebivalstva bo v zvestobi do rajha in do nieg vih nalog nikakor pa ne v anarhističnih krš anskoso-cialnih. reakcionarnih ali kapitalisdč ih programih nekaterih nepobolj jljivcev Našla se bodo sredstva in pota. da se reši Dunal teh elementov Samo eno bo-bo vodi Dunaj z Berlinom: borbo za čim večjo zbirko za zimsko pomoč.« Švicarski glas o madžarskem obisku Švicarski francoski list »Journal de Ge-neve« objavlja uvodnik o madžarskem obisku v Beogradu ter naiorei usotavlia da ie mečna Jugos'aviia v interesu Madžarske kakor ie to ored kratkim orirnal tudi madžarski zunanji minister grof Csa-ky. nato Da svoja uaibania o ozadiu obiska takole zaključuje- »Nekateri hočeio videti v tem obisku manever Nemčiie ki nai bi posredno Dri-tegnil kraljevino Petra II k berlinskemu paktu. Mi pa smo mnenia da gre za uresničenje prizadevani na dolee razdalje. ki so bila metodično pripravljena po njunih ministrih in ki so sedaj uresničena zato. da bi služila interesom obeh držav Ako bo temu obisku kakor se na splošno pričakuje s'edil podpis kakega oakta med obema d-žavama n" b zaradi tega nikakor sledi'a sprememba splošnih smernic Jugoslavije kakor ni bil to primer niti o priliki izb ^šania odnošajev med Beogradom in Sofio.« Rumunska predvidevanja Pred dnevi ie vzbudil veliko pozornost članek, ki aa ie objavil rumunski list »Universul« ki črpa svoje informacije pri naivišiem viru List naiorei oo:suie položai Rumunije po njenem pristoou k berlinskemu paktu ter zat juie. da ta pakt obvezuje sedai Rumuniio. da nudi vojaško pomoč Italiji in Nemčiji »v primeru. da bi se nove države zapletle v vojno« Nato piše list dobesedno: »Te obveze ne smemo vzeti lahko. Lahko pričakujemo da bodo sovražnosti prihodnjo pomlad stopile v odločilno fazo Tedai bo Rumuniia mora'a kakor se ie zavezala dopustiti nemškim ali italijanskim četam prehod preko svoiega ozemlja Verjetno se iim bo morala tedai tudi sama pridružiti Šele ko bo ta od'0'ilna faza voine zaključena bo mogoče uresničiti veliki načrt novega Društva nar.dov katerega sedež bo na Dunaju.« Postani in ostani i i an Vodnikove družbe! SOKOL Iz celjske sokolske župe Celjska sokolska župa se polagoma popravlja na svoj župni letni zbor. ker je že imela zbora društvenih načelnikov in na-čeln'c ter prosvetarjev Za nače'nika bil izbran br. Juro Toplak iz Bras'ovč njegovi namestniki pa so br. Gruden M~ks iz Ce^a. Vastič Miloš iz Hrastnika in Ko^nc Albert iz Gonr'eg3 gradi Nače^ca bo s. Juvančeva tSana iz Sevnice, njene namestnice s. Klunova iz Zagorja in s. Mil^r eva iz Velenja. župno strookvno vodstvo je razpiralo tekme članov in naraščaja za junij 1941 v Celju Zanimivo je. da se moralo teh tekem udeležiti vsi člani telovadci in ves moški naraščaj. Zaradi tega so vaje toliko olajšane da je omogočena vsakomur udeleha t Na zadnjem sestanku društvenih prosvetarjev je bil soglasno t?br?n za žopne-ga prosvetarja dosedanji predsednik žup-negs prosvetnega odbora br Draeo Pahor fsti zbor je tud! že sestavil in odobril delovni načrt za prihodnje le*o Nameravani so prosvetni zbori za manjše skup;ne edine kakor so okrožja, četudi so se že okrožni tečaii izbomo obnesli Celjsko sokolsko društvo ima dvojno članarino. osnovno in dodatno. Osnovna je za vse članstvo enaka in tako nizka da Jo vsakdo brez težkeč poravna, dodatna pa se se ravna po premoženjskih razmerah po-edinca. S tem sklepom je praktično izvršene nekako izenačenje bremena ki ga predstavlja članarina, za revnejše tn premožnejše. + Naraščaj Ljubljanskega Sokola se je za- obljubil. da bo v zadnjem letu Petrove petletke torei do konca avgusta 1941 nabrai za gradbeni sklad za novi dom 20 noo din Do sedai je oddal društveni blagajni že nad šestino zaobljubljene vsote. Važne tekme ljubljanskih sokolskih dru Stev bodo prihodnio nedeljo 15 t. m pri Sckolu H. v Trnovem Llublj^nska društva bodo imela meddruštvene tekme čl?nov in naraščaja in sicer v višjem ln nižiern oddelku. Kar veselo je v telovadnicah kjer se borci pripravljajo za tekme Zato moramo misel, prirejati meddruštvene tekme v Ljubljani, nad vse pozdraviti z željo, da bi bila udeležba pri njih kolikor mogoče velika usnehi pa C;m lepši. »Sokolski glasnik« poroča, da je »dvo- rano zedinjenja« v Beogradu, Kjer ima sokolsko osrednje vodstvo svoj se:ež, obiskalo na praznik zedinjenja nad 3500 oseb. Dvorana je bila lepo okrašena s sl kami in državnimi ter sokolsklmj zastavami. Novi sokolski domi. Na vseh koncih in krajih se dvigajo novi sokolski domi žarišča pravega dela za jugoslovenski n^rod. Na dan zedinjenja je posvetil ln otvoril svoi dom Sokol v Bosanski Gradiški ob prisotnosti poliede'ske?a mln:stra dr. Cru-briloviča. — Tudi sokolsko društvo v Ka-čaniku v župi Skoplje se 1e zavezalo, da bo v Petrovi petletki doeotovilo svoje 'ast-no hišo Kakor poročalo Je tudi ta dom že pod streho in bo nnlbrž že to zimo oddan svoiemu namenu Društvu je starosta naš roiak br. Inž. Anžlover. ki je tudi izdelal načrte 'a dom. Kraljevi dar Sokolu v Sremsk^h K«r-lovoJh. Matično društvo bivšega srbskega sokolstva. Sremski K"rlovci. je pred nekai leti otvorlo nov lep sokolski dom ki nosi ime ustanovljena dru*tva znanesra vseuči,!škega profesorja v Zagrebu br. dr. Laze Popov^ča Za gledalski oder v domu je podaril Nj Vel krall P°ter TI dru«tvu dragoceno zaveso, okrašeno z ra^etnVo kraljevega imena. Zastor ie bil na dan ze-dinjenia slovesno nameščen na svoje mest" v dvorani Medžupne tekme vzhodnih žno v Osje-ku. že več let nrireia osieška župa med-župne orodne tpkme za č^ne in moški na-rašča; za vzhodne župe Vs^ko 'eto se število tekmujočih veča kar ie zadosten dokaz da se da ravno s tekmami pravilno pripravljenimi in prirejenimi dvi<*niti zanimanje za orodno telovadbo Prihodnje med*unne tekme bodo v nedelio Velika podpora za sokolski dom. »Sokolski glasnik« poroča, da je občinska uprava v Pančevu poklonila tamošnjemu sokolskemu društvu znaten znesek 200 000 dinarjev za zgraditev sokolskega doma. Oblikovanje Beograd, 12 dec p Z redom sv Save 3 stopnje je odlikovan direktor ljubljanske železniške direkciie inž Rud< Krvčič, Iz sodne službe Beograd 12 dec p Z odlokom ministra pravde je postavljen za sodnika okrožnega sodišča v Mariboru dr Rudolf Adanvč sodnik sreskega sodišča v Prevalju Za sodnika sreskega sodišča v Prevahu je postavljen lakob Jerman, sodnik sreskega sodišča v Ljubljani. ŠPORT Življenje In načela športnega vežbanja Pravilnik za vse športnike Izdelano po nalogu in ob sodelovanju s sportno-zdravniško komisijo švicarske državne zveze za telesno vežbanje v Bernu. Napisal Ernst Baumann iz Langenthala. (Izvleček) Smisel telesnega vežbanja. Ti si član svojega naroda. Zaio si doi&an, da svoj auh in svoje teio, kolikor je v tvoji moči, ob-držiš zdravo in sposoono za deio. Tako boš ostal svoboden in neodvisen v vsec življenskih položajih. Šport je radost v življenju. Ce pri vež-bah in v tekmovanjih sodeluješ brez veselja in brez srca in pritem ne čutiš zadovoljstva, si lahko prepričan, da nekaj ni v redu. Mladost in zoravje uživa v tem, da sem in tja zastavi svoje sile do skrajnih mej delavnosti. V veseli in tovariški igri se uči tehnike svojega najbolj priljubljenega športa. Življenje in uživanje športa. Dobri rezultati so odvisni od zdravih organov in njihovega harmoničnega dela. Kdor poškoduje svoje organe z nerednim življenjem, pretiranimi zahtevami, kulturnimi strupi, ali nezadostnim varovanjem v boleznih, bo pozneje gotovo čutil posledice v nerazpo-loženju, v zmanjšanju delovne sposobnosti, v prezgodnji izčrpanosti in znamenjih staranja. Kdor uživa šport v polni meri, temu tudi najlepše preostale radosti v življenju niso nedostopne. O jedi in pijači. Glede tega se prepusti občutkom potrebe in svojemu dobremu teku. V času Intenzivnega treniranja in tekmovanja je potreba za hrano zelo velika, vendar prehuda obremenitev s hrano ogroža želodec ln ostale prebavne organe. Potrebo po pijači izpolnjuj izven rednih obrokov! Sveže sadje in zelenjava sta zelo važna v dnevni prehrani. Tekači na dolgih progah imajo z vegetarijansko hrano zelo dobre izkušnje. Tekmovanje zahteva meso kot dodatek k hrani. Mišičje. Pri telesnem vežbanju delajo največ organi za gibanje. Napor ln popuščanje v razumni izmenjavi, to naj bo glavno načelo v izvedbi vsakega športnega delovanja. Športni rezultati so odvisni od pravilno odmerjenega naprezanja mišic. To naprezanje ne sme biti preslabo, ker ne prinaša koristi. Vzdržljivost in upornost povišuj polagoma med tekmovanjem, toda ne pretiravaj preko vseh mej, da ne povzročiš nevarne škode organom. V tem pogledu poslušaj zmerom nasvete svojega športnega učitelja ali zdravnika. Dihanje. Vsak šport zahteva posebno, najboljšo vrsto dihanja. Cist in svež zrak je vedno prva potreba. Kolikor več imaš napora, toliko večja je potreba po zraku. Uči se pravilno izdihavati, ker boš samo tako osigural telesu najboljšo »ventilacijo«. Srce. Glavno delo v športu opravlja srce ln od njegovih mišičnih vlakenc se zahteva, da dajo vse, kar morejo Varuj se, da jih ne bi zastrupljeval z alkoholom in nikotinom. Mrzlice, pa tudi samo lahki prehladi, povzročajo prehodno slabost in preveliko občutljivost srčnih mišic. Trajne škode se boš obvaroval, če v času krepitve zdravja ne boš treniral niti se udejstvoval v športu. živčni sistem posreduje v želji za delom in v odločnosti v borbi. Ce čutiš slabosti svojih organov, bo to škodovalo tudi razpoloženju. Potreba odmora izvira iz utrujenosti. Nemir, razdražljivost in pomanjkanje zaupanja v samega sebe in svoje tovariše so bolestni znaki ter obenem opozorila, da je treba človeku miru, discipline in zdravnikovega nasveta. Popolnomn napačno je takrat prižgati cigareto ali se udati alkoholu, prav tako pa tudi očitati drugim, da so oni krivi tega. Vsako tekmovanje je velika preizkušnja za živce tekmovalca. Nesigurnost, kako se bo borba končala, tuja okolica, vpliv gledalcev. občutek odgovornosti, »startna mrzlica«, vse to ima svoj vpliv.* Tukaj bo pomagala samo prisebnost in zavest o tem, da si se skrbno in dobro pripravil za de- lo. Bodi torej samozavesten, vendar se ne precenjuj. Tovarištvo tvojih sotekmovalcev ln tvojega voditelja bo storilo, da se boš tudi na tujem počutil kakor doma. S svojo športno zavednostjo in disciplino boš pridobil dragocene simpatije. Ce boš v redu opravljal svoj življenjski poziv, te bo športna zmaga veselila dvakrat bolj, toda ne dopusti, da bi porazi skalili tvoje rodbinske odnošaje. Misli na vse to! Le tako boš Imel radost, mir, sigurnost in voljo do zmage. Ce se ovenčaš z zmago, poetaneS slaven prvak in slavljeni junak, posebno v očeh mladine, ki gre potem navdušena za teboj in te jemlje za vzor v vseh prilikah. Glej, da ostaneš tudi tedaj njihov tovariš v športu in življenju, da jih privajaš na dobro in tako koristiš svojemu narodu in sebL »Doping.« Draženje telesa z raznimi umetnimi sredstvi, ki predvsem delujejo na srce in živčni sistem, je zelo škodljivo. Uporaba takih sredstev je v popolnem nasprotju s športnim duhom, ker ne pomaga krepiti telo, temveč ga vodi v pogubo. Kdor z »dopingom« poživlja svoje zadnje sile, je kakor norec, pa tudi sovražnik samega sebe ln goljuf svojih tovarišev. Športni uspehi ln rekordi. Z žilavo vztrajnostjo boš v določeni športni panogi gotovo dosegel večje ali manjše uspehe. Za dosego najboljših mest so v vsaki stroki potrebna leta trdega ln vztrajnega dela, pa tudi mnogo nadarjenosti. To velja predvsem za dosego vrhunskih rezultatov. Sicer pa si lahko tudi brez tega čisto zadovoljen, če veš, da ti telesna ln duševna spretnost, ki si jo dosegel v športu, nudi zdravje in radost ter še druge prednosti. Ceni svoj uspeh, toda nikar ga ne precenjuj! Bodi skromen in ostani v svojih mejah! Spomni se, da se najboljši športni uspehi dosegajo med 20. ln 30. letom v življenju — z redkimi izjemami. Pri vsem tem pa moraš trajno obdržati tudi vse sposobnosti v svojem življenjskem poklicu, ker so one najmanj prav tako važne ali še važnejše, ln sicer da ostaneš značajen, da postaneš skrben vzgojitelj svoje ali tuje dece, dober državljan, zaščitnik svoje družine, upravitelj večjega ali manjšega podjetja ali karkoli že. Ostani tudi tedaj zvest svojemu športu! Ne pozabi, da mladina potrebuje tvoje pomoči in tvojega nasveta. Ml vsi, tvoji sodržavljani ln športni tovariši, pričakuiemo od tebe v življenju duh onega tovarištva, ki si se ga naučil v športu. Z vsem svojim delovanjem, z vsemi svoieml silami in vsem srcem služi svoji domovini in svojemu narodu. Kajti na svetu ni boljše poti do tvoje prave sreče! Nova knjiga o avtomobilu Ing. Albert Struna: »Avto«. S skromnim naslovom »Avto« je izdala založba »Evalit« nov priročnik, ki nas seznanja z današnjim modernim avtomobilskim vozilom. Avtor, inž. Albert Struna, Je naš že priznani pisec strokovnih člankov lz avtomobilske stroke ln motornega športa ter predavatelj na strojnem oddelku tehnične fakultete v Ljubljani. Pisec je dal knjigi podnaslov »čitanka o osebnem avtomobilu«, s čemer je že tudi naznačll, da ne gre za suhoparen tehnični učbenik, ki ga avtomobilski vozač vzame v roko samo pred izpitom. V resnici gre za poljudno tehnično obravnavo modernega motornega vozila, s kakršnim dandanašnji več ali manj že vsak človek skoraj dnevno prihaja v dotik. Ime »čitanka« Je za pričujoče delo prav točno pogoden naziv. V prijetnem, vsakomur razumljivem pripovednem slogu nas avtor povede skozi labirint . stotin sestavnih delov sodobnega avtomo- J Rad hi desetletja rabil eno in isto pero! zato izberem HOHT BLAHC polnilno držalo jaz vem: da se konica Mont Blanc zlatega peresa praktično nikdar ne izrabi, kajti ^ izdelana je iz najfi-nejšega Osmi-iridija. Cena od Din 145.— do Din 1.100.— Montblanc bo moj spremljevalec vse življenje 1 Naprodaj t dobrih trgovinah s papirjem. St. 1542 bila. V 21 poglavjih, ki je vanje razdeljena Čitanka, se laik igraje seznani s kraljem modernih prometnih sredstev, samovozač ln šofer pa najdeta v teh poglavjih obilico novosti, ki jih tedaj, ko sta sama prvikrat sedla za volan, morda še ni bilo, ali pa so jima že ušli iz spomina, pa jih je vredno spet obnoviti. Posebno izčrpno in jasno obravnava avtor moderni avtomobilski motor, ta čudoviti stroj, ki iz bencina ali nafte črpa titanake «lle, potrebne za velike brzine in zmogljivosti motornih vozil. Posebno poglavij tvorlfc* kajpada goriva ln opombe • njih potrošnji, ki so še posebno potrebne v današnjem času avtomobilskih kart. Iz poglavja o mazanju motorja in šasije, si vsak, ki mu je ležeče na tem, da mu bo njegov voz dobro in dolgo služIl, nikoli preveč ne zapomni. Sicer pa bi bilo predolgo naštevati poglavje za poglavjem pričujoče knjige ter opozarjati na tehtnost vsakega posameznega. Na kratko rečeno, prav posebna vrednost knjige je prav v tem, da avtor med tehničnimi prikazovanji avtomobila v njegovih sestavinah neprisiljeno vpleta dragocena praktična navodila in izkušnje. Ko se prelistaš do konca 120 strani obsegaj očega dela, iz popolnjenega z vrsto slik, grafikonov in tabel, lahko z zadovoljstvom ugotoviš, da si si ne le izpopolnil znanje o avtomobilu, marveč da si se obogatil tudi z obilico lz prakse zraslih naukov, ki bodo v praksi spet pokazali svojo vrednost. Knjiga »Avto« se dobi vezana ali broširana v vseh knjigarnah in je nje cena 90 odnosno 70 din. J& Ljubljanska zimsko-sportna podzveza. Seja upravnega odbora bo drevi ob 20. T pisarni bivšega JZSS na Tyrševi cesti la IV. Udeležba obvezna. SK Svoboda. Drevi ob 19. važna odbo* rova seja v »Unlonu«. SK Ilirija (hokejska sekcija). Drevi ob 18. tekma za trening in razdelitev oprema. Bodite točni! Načelnik. V nekaj vrstah Kakor piše »Politika«, je srbska kolesarska zveza, ki Ima to nedeljo svoj občni zbor, povabila na zborovanje tudi zastopnike hrvatske in slovenske zveze, ker želi z njimi stopiti v neposredni stik ln po najkrajši poti doseči sporazum s Hrvati. Srbi hočejo čimprej razčistiti razmere v našem kolesarskem športu, potem pa prihodnje leto Izvesti velike kolesarske prireditve, med njimi tudi dirko okrog Jugoslavije v izvedbi vseh treh narodnih zvez In s sodelovanjem vseh največjih dnevnikov m radijskih postaj v državi. Dirka bi trajala mesec dni. Ideja je zelo lepa in je samo želja vseh, ki želijo našemu kolesarstvu procvita, da bi se tudi uresničila. V soboto in nedeljo bo v Zagrebu tekmovanje za državno prvenstvo ooksarjev. Zagrebški listi računajo, da bodo v nekaterih disciplinah nastopili tudi nekateri slovenski boksarji, predvsem iz Maribora in z Jesenic, pa morda tudi iz Ljubljane. Srbskih tekmovalcev seveda ne bo, ker sta obe vrhovni zvezi med seboj sprti. Kljub veliki negotovosti je zdaj vendarle tako daleč, da bo zagrebški Gradjanski v teku današnjega dneva odpotoval v Budimpešto In tamkaj odigral pokalno tekmo s Ferencvdrosom. Teden dni pozneje bo revanžna tekma v Zagrebu. Za božične praznike bodo zagrebški ligaši zaradi pomanjkanja nasprotnikov in tudi denarnih sredstev ostali doma in odigrali turnir med seboj. Na občnem zboru I. Hrvatskega moto-kluba v Zagrebu, ki tudi nI potekel v najboljšem soglasju, je bil za predsednika Izvoljen graditelj Josip Llebich. Dosedanji predsednik Demšič je kljub temu, da je bil deloma v opoziciji, obljubil novemu vodstvu vso pomoč. V Beogradu bo v nedeljo gostovala no-vosadska Vojvodina in sicer proti Jugoslaviji, medtem ko bo BSK igral pokalno tekmo s Concordijo v Zagrebu. t. Žalostni dogodki na Polzeli pred sodiščem Alojz Cimperman obsojen na leto in pol strogega zapora Celje, 12. decembra Pred petčlanskim senatom okrožnega so- ( dišča v Celju se je zagovarjaj 32!etni po- i sestnik, gostilničar in mesar Alojz Cimperman s Polzele, ki je bil obtožen umora, zločinstva zoper občo varnost ljudi in imovine ter prestopka zoper varnost javnega prometa za ljudi in imovino. Obtožnica navaja: Alojz Cimperman je bil 22- septembra s Francem Cajnkom po opravkih v Braslov-čah, Vračala sta se v trdi temi s kolesljem skozi Parižlje preti Poizeli. Cimperman ni imel na vozu predpisane luči. Ko je vozil v Parižljah po klancu navzdol, je privoziLo z nasprotne strani motorno kolo. na katerem sta sedela mehaniška vajenca Slavko Drev in Milan Frankovič. Oje Cimpermano-vega voza je predrlo Drevu prsni koš in se zlomilo. Drev je na mostu izdihnil. Fran-vekič pa je dobil pri padcu z motornega ko- teč izpila v veži Se dve steklenici in odšla domov. Kmalu po 22. sta stopila oba v domačo gostilniško sobo. Cimperman je začel tako; očitati Bratcu, zakaj mu ni pomagal prej pri Cajhru. Bratec mu je odgovoril, da se prepir ni tikal njega in da se zaradi tega ni hotel vmešavati. Nato je Cimperman prisolil Bratcu zaušnico. Anton Bratec je ostal ves čas miren. Cimperman je izvlekel iz žepa samokres in odšel iz hiše Kmalu po 23. je stopil Cimperman spet v gostilniško sobo in dvakrat ustrelil s samokresom. Ko je to slišal Bratec ki je takrat stal v točilnici, je stopil v gostilniško sobo, razprostrl z obema rokama svoj suknjič in dejal Cimpermanu: »Kar ustre 11 me, mi vsaj ne bo treba iti na orožne vaje!« Cimperman in Bratec sta se še nekaj časa prerekala, nato pa je počil še tretji streL Anton Bratec se je, zadet v levo stran prsi, opetekel ln naslonil na lesa hud pretres možganov Karambol je i nat£ pa on^hnil na tla in izdihnil je tako močan, da sta padla Cimperman in Cajnko z voza. Konj se je splašil in odtrgal ter zdirjal v Poljče, kjer so ga našli šele drugi dan. Cimperman je priznal, da Je vozil brez luči. Izjavil je, da je vozil pravilno po desni strani in da je zakrivil nesrečo Drev, ki je privozdl napačno po levi strani. Milan Frankovič pa je izpovedal, da je vozil Drev pravilno po tesni strani in da je Frankovič svetil z žepno svetiljko, ker na motorju nista imela luči. Alojz Cimperman se je odpeljal 27. oktobra s svojim mesarskim pomočnikom Antonom Bratcem na kolesJju v Glinje pri Braslovčah zaradi nakupa neke krave. Ustavila sta se v več gostilnah. Proti večeru sta se vrnila domov. Iz domače gostilne sta odšla potem še v Cajhnovo gostilno. V gostilni so sedeli pri drugi mizi Franc švejger. Štefan Terglav in Štefan Melan-šek, med obema mizama pa je sedel Ivan Cajhen. Cimperman se je začel takoj prerekati s švajgerjem. švajger ga je zavrnil, naj ga pusti v miru- Cimperman pa je pograbil dve pivski steklenici in ju zagnal proti švajgerju. Zadel bi bil švajgerja in tudi Melanška v glavo, če bi se ne bila oba hitro umaknila. Gotsje so začeli C5m-permana miriti in so ga spravili v vežo. Tam sta ga mirila zlasti Tei glav in Preši-ček, Cimperman pa je nato z roko dvakrat z vso silo udaril Prešička po glavi, nato pa izrU kel iz žepa aamekres im dvakrat ustrelil v tla. Slednjič so gostje vendarle ukrotili Cumpermana. Nato sta Cimperman in Bra- Natakarica Justi Pogačarjeva je takoj prihitela na pomoč. Preden je počil zadnji strel, je videla samokres v Cimpermanovi roki- Cimperman Je v začetku trdil, da mu je Bratec večkrat dejal, da se bo ustrelil, in da mu je usodnega večera na skrivaj izvlekel iz žepa samokres ter si pognal kroglo v prsi. Pozneje pa je ta zagovor spremenil. Izjavil je, da ga je Bratec po prvem strelu zaprosil za samokres, kar je Cimperman odklonil. Nato je Bratec z obema rokama razgrnil suknjič rekoč: »Ce ne, pa me ti ustreli!« Cimperman je nato ustrelil v klop in spravil samokres v žep. V tem je zgrabil Bratec Ciimpermana za roko in pograbil samokres. Cimperman se ga je skušal otresti z obema rokama v tem pa se je samokres po nesreči sprožil tn zadel Bratca naravnost v prsi. Pokojni Anton Bratec je bil miren človek. Po božiču se je hotel poročiti, da bi kakor je sam izjavil, tako dobil njegov štiriletni nezakenski sinček tudi očeta, še predno bo začel hoditi v šolo. Soaišče je spoznalo Cimpermana za krivega pivih dveh dejanj, glede usmrtitve Antona Bratca pa je prišlo do prepričanja, da ne gre za umor, temveč za usmrtitev iz malomarnosti. Alojz Cimperman je bil po §§ 205/H, 201 in 177/1 obsojen na 1 leto in 6 mescev strogega zapora in plačilo povprečnine v znesku 1.000 din. Za Bratcev pogreb mora plačati 2.000 din. glede ostalih zahtevkov pa je bila njegova nevesta zavrnjena na pot civilne pravde. ALI 0@L CENE MALIM OGL Po 50 par za besedo. Din 3.— davka za vsitK ogias ld eiucralno pi"i atojblno Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov piačajo oin. Ki iščejo službo. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 15. . Do pr.; ui ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedi.. Dtn 3.- davk* za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanji naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Dm 20 Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din l.— za besedo. Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanji islovov Najmanjši znesek za enkratno objavo ogiasa Din 20 — 92S33EHB Beseda 1 din, davek 3 din. za šifro ali dajanje naslov 5 din Najmanjši znesek 20 din Služkinjo veščo samostojne kuhe ln vseh gospodinjskih del za Trbovlje. Plača po dogovoru Poizve se Sv. Petra c. 69 od 13. oo 14. ure. 33105-1 B35S39ES95 Vsaka beseda 50 par, davek 3 din. za šifro ln dajanje naslova 5 din. najmanjši znesek 17 din Beseda 1 din. davek 3 din, za šifro ali dajanje naslov 5 din Najmanjši znesek 20 din Posojilo dajemo naiim Siauom is varčevalcem Ugodni poboji Vloge obrestujemo po 5 odstotkov Vsi var *evalcl brezplačno aava rovanl Zadrug« »Moi Dom«. LJubljana Dvor-žakova 8 Iščemo pover len tke 196 Frizerka dobra moč, verzirana v vseh v stroko spadajočih delih. Išče službo. Pred nost Gorenjska Roztka Kos, pri Juvanc, Trebnje. 33065 2 Beseda 1 din. davek 3 din. za šifro ali dajanje naslov 5 din. Najmanjši znesek 20 din Pč&etnfea bamvlmke šole za protiletalsko zaščito v Ljubljani Jeseni 1. 1935 je bilo dograjeno na dvorišču I. drž. realne gimnazije v Ljubljani majhno poslopje, namenjeno za šolo o pro-tipiinski in protiletalski zaščiti. Banska uprava v Ljubljani je prva v državi spoznala da se more poučevanje v teh popolnoma novih panogah in sploh vse prizadevanje za popularizacijo civilne za"čite iz-vr -evaii uspešno ie v posebni šoli. Zato je zgradila omenjeno poslopje, v katerem so laboratorijski prostori, za predavanja pa se uporablja velika predavalnica v poslopju realne gimnazije, ki je prav tako banovin-ska last. Tako je 1 1936 pričela poslovati v Ljubljani prv3 šola za protiletalsko zaščito. ki se je — glede na laboratorijske prostore — imenovala tudi le »Plinska soba«. Ta zavod je torej najstarejša šola za splošno poučevanje o protiletalski zaščiti v vse i državi Zagreb je dobil šrtlo te vrste šele 1 1938. Beograd pa lani. šola je prirejala in prireja poleg krajših informativnih predavanj daljše strokovne tečaje. V teh se je v prvih letih poučevala le kemijska in deloma sanitetna služba protiletalske zaščite, postopne pa je uprava zavoda, sledeč velikanskemu razvoju protiletalske za-"čite v inozemstvu, pričela uvajati tudi vse druge panoge civilne zaščite v program pouka Nova uredba o za"čiti pred letalskim. napadi z dne 13. aprila 1939 pa je dala povod da se je šola še bolj razvila. Iz prejšnjega, morda nckoiiko enostranskega poučevanja, je po zaslugi nove uprave, imenovane po kr. banski upravi, v istem letu nastala popolnoma sodobna šola o protiletalski zaščiti. Skupnemu prizadevanju banske uprave, uprave šole in posameznih predavateljev se je posrečilo z razmeroma majhnimi sredstvi organizirati tak program poučevanja, da se more delo šole primerjati z delom podobnih zavodov v naprednejših državah. Poučevanje v tečajih banovinske šole je čim bolj nazorno. Predavanja ponazoru jejo skioptične slike in razni modeli teT poizkusi, demonstracije in vaje. Vsak tečajnik ima priliko, da se priuči pravilnemu ravnanju z masko in da se v zastrupljeni atmosferi prepriča o njeni učinkovitosti O kvaliteti tečajev banovinske šole za protiletalsko zaščito najbolje priča knjiga »Protiletalska zaščita« ki ie izšla letos v maju v založbi hanske uprave. Kniigo so namreč spisali sami predavatelji te šole in uporabili za to izbrana poglavja iz svojih predavanj. Knjiga je bila od prebivalstva, od strokovnjakov in od nadrejenega ob-lastva ugodno sprejeta saj so že v prvih 5 mesecih razpečali nad 40% vse zaloge. Namen šole je predvsem prirejati predavanja. vendar pa je opravljala tudi čisto znanstvene poskuse in raziskovanja na kemijskem medicinskem in fizikalnem področju Želeti je, da šola vsa svoja prizadevanja nadaliuje. tako da bi se ob nabavi potrebnih sredstev razvila v še popoi ncjši zavod svoje vrste Organi za t ornega dc'a po vzorcu šol v Zagrebu in Beogradu šola ni izvrševala ker spada to v področje krajevnih t. j. občinsk'h šol, dočim ie ba-novinska šola osrednji zavod za vso banovino. Banovinska šola za protiletalsko zaščito je priredita nekai tečaie^ tudi na podeže lju, v glavnem pa so bili tečaji v Ljub ljani za osebie fcanskt uprave, za sresk sanitetne referente iz vse banovine, zv osebje dravske fmančne dirtkcije in pod rejenih uradov, za direkcijo PTT in osebje ijubij. " ' "h po^t za sreske inštruktorje prot;letal> 'n"čite za vst letnice gojencev žandt -ke šole za osebje policije, za gasilce učiteiistvo 'er dijaštvo srednjih šol za dijaštvo nekatf-ih zasebn;h učMišč. za člane Rdečega križa, telovadnih društev in nekaterih drugih organizacij, /a uredništvo mestnih uradov itd Skupne je billo doslej prirejenih 96 tečaiev s skupno 632 urami preda\anj in 200 urami praktičnih vaj. Te tečaje je stkupnn obiskovalo 5444 oseb, ki so se vse tud' vadile v plinski sobi v zastrupljeni atmosferi V več primerih je banska uprava dovolila uporabo te sobe tudi za tečaje, ki so jih priredile razne druge ustanove, zlasti gasilska zajedni-ca dravske banovine. Tečaji v banovinski šoli za protiletalsko zaščito so brezplačni, zato pa ima šola do-kajšnje finančne težave. Solo je postavila in jo vzdržuje banovina, h gradbenim stroškom pa je prispevala tudi ljubljanska mestna občina določeni znesek pos'ej pa je kot odškodnino za uporabo nakaza'a manjše zneske. Gospodarski krogi — v nasprotju z onimi v Zagrebu in Beogradu — pa doslej h gradbenim in potovalnim stroškom šole sploh niso nič prispevali. Težava pri poslovanju je nadalje v tem. da uporablja predavalnico šole poleg realne gimnazije tudi kemičn institut univerze ki doslej še ni mogel priti do lastnega poslopja Razvrstitev učnih ur v predavalnici se more torej doseči le z vsestranskimi omejitvami. Navzlic tem težavam pa vrši banovinska šola svojo pionirsko na'ogo dalje. Če se danes celo z naimerodajnejših mest izreka delu na proti'eta'skem področju v naši banovin' priznanje, je to med drugim tudi velika zasluga banovinske šole, ki dela že pet let na vzgoji nrebivailstva in ustanov v protiletalski zaščiti. Kupim »Ehre des Herzogstums Kram«. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Kupim«. 32977 8 77' LL Beseda 1 din. davek 3 din, za šifro ali dajanje naslov 5 din Najmanjši znesek 20 din Peč na žaganje ln železna peč (gaopar-ček) naprodaj. Naslov v vseh posl. Jutra. 33093-6 Verige nove, orlgina. DKW ln grelno šipo prod a,-n. — Naslov v vseh posl. Jutra. 33068 6 r'J> Beseda 1 din, davek 3 din. za šifro ali dajanje naslov 5 din Najmanjši znesek 20 d'n Kupim jedilnico ali kopi. gosposko sobo, moderno. Plaiam v gotovini Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Orehova itorenina*. 33081 12 Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali dajanje naslov 5 din. Najmanjši znesek 20 din Kdor želi močne, vodovzdrine čev !je. na) pošlje svoj naslov na ogl odd Jutra ood značko »Obuvalo-. 33317-30 Kot tihi družabnik pristopim k dobremu in rentabilnemu industrijskemu podjetju z gotovino 600 do 700 tisoč din. Pogoj vknjl žba na prvo mesto Cenj ponuabe na ogl. odddel Jutra pod »Rentabilnost tn Jamstvo«. 33064 16 Večji kovinski obrat išče financerja za pove Sanje obrata za ladelo vanje mnofiinsklh kovinskih izdelkov. Po nudbe pod »Začetnik« na ogl. odd. Jutra 33099-16 Beseda 1 din. davek 3 din. za šifro ali dajanje naslov 5 din Najmanjši znesek 20 din Ribolov v okolici Liubliane, vzamem * zakup. Cenj. po nudbe t navedbo kraia, imena in dolžine vode (re vina), vrste rib in ceno na ogl odd Jutra pod šifro »Ribolov«. 32812-17 Gostilno s pekarijo ali samo gostilno v prometnem kra-1u vzamem v najem — Poouibe na Anton Pir. Straža pri Toplicah. 33050 17 Posest Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali dajanje naslov 5 din Najmanjši znesek 20 din »Realiteta« zavod za uaKup in prodajo nepremičnin je sa mo v Ljubljani. Prešer nova ulica 64-1. Telefon 44 20. 279 21 Večjo trgovsko ali stanovanjsko hišo po možnosti novo, na prometni točki v Ljub ljani. kupim takoj. Cena 500 do 800 tisoč din Cenj. ponuabe ca ogl. odd. J Vra pod šifro »Gotovina, hiša«. 33063 20 Kupim novo, moderno stano vanjsko hišo do 1.000 000 din. Najraje v bližini postaje <*iska ali Bežigrad Ponudbe na ogl. oda. Jutra pod »Stev 49067«. 33082 20 i Ti Beseda 1 din. davek 3 din. za šifro ali dajanje naslov 5 din Najmanjši znesek 20 din Opremljeno sobo s posebnim vhodom 1 ali dvema po^teljar.^ blizu tramvaja, poceni oddam Sp Šiška. čer netova ul. 31, I. nadstr vrata 3. 33089-23 Opremljena soba se odaa s 15. decem brom Gajeva 9. vrata 6 33038 28 Garsonjera izredno lepa z modernim komfortom. 12 minut od centra se takoj od da Ogleda se lahko vsa ko popoldne. Naslov v vseh posl. Jutra 33074 23 Sobe išče Vsaka beseda 50 par, da vek 3 din. za šilro in dajanje naslova 5 din najmanjši znesek 17 din Gospod v stalni služoi išče preprosto opremljeno sobi co s posebnim vhodom Grem tudi kot sostano valeč Ponudbe poa »Miren. 1. januar« na ogl odd. Jutra. 33084 23a Opremljeno sobo s posebnim vhcdom, v centru, iščem za takoj. Ponudbe poa »Event. z dvema posteljama« na ogl. odd. Jutra. 33098-23a Dražbe Beseda 1 din. davek 3 din, za šifro ali dajanje nasiov 5 din Najmanjši znesek 20 din Dražba kmečke posesti pri Semiču. Njive, vrtovi, vinograd, hiša, skupaj nad 60 parcel. Najmanj-il ponudek din 40 000. Informacije restavracija Keršič, LJubljana, Slika od 13. do 14. ali pismeno pod »Dražba«. 33094-32 Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali dajanje naslov 5 din. Najmanjši znesek 20 din Zgubila se Je mo ^a siva rokavica od Kersnikove ul do Gor. kolodvora. Odda naj se proti odškodnini v ogl odd. Jutra. Reven fant razna a..eo je zigubil 1ln 420 od gl. kolodvo-•a clo Zmajskega mostu. Polten najditelj se na-proa. naj odda denar v trgovini. BiU-nc. Sv. Petra c. 33. avorlšče. 33079 23 Beseda 1 din. davek 3 din. za Mfro ali daj?nje naslov 5 din Najmanjši znesek 20 din Ne pozabite aa Vam Je za razne usluee. pomoč ln postrežba na razpolago postrežna pisarna »Servis biro« Liubljana. Sv. Petra c. 27-1. telefon 2109. Za pismeni odgovor priložite din 10 v znamkah 33096 31 UL Vsaka beseda 2 aln: davek 3 din: za dajanje naslova 5 din: najmanjši znesek 20 din Autovoz. Bodi odkrit. Bežigrad. Center 999, Cista Častnik Dni 20, Dober plačnik, Drogeri-Ja. Dalmacija, Domala volna. Dobro srce. Delaven ln pošten. Energičen in razumen. Flnan čnlk Gotovina 333. Ga Janterist. Hočem naložiti kapital. Iskra. Iskre na 99. Imam dobra pri poroMla, Inteligenten. Kavcije zmožna. Kmečki. Kletka Kupim peč. Krasen razgled Kolo. Kupim za hčerko. Lepa prilika. Lepi večeri. Ljubiteljica otrok. Lepa bo dočnoet. Mala aružlna. Marljivo dekle. Manjše posojilo, MlkolJ Josip. Miren dom. Marljiv ln vesten. Mlada. Nepo znana. Nujno ln važno Najboljša Investicija. Novo ln staro. Poštena, Priden ln pošten. Proti Jamstvu, Pražarna. Pridna. Prijeten dom. Plačam polovico takoj. ostalo pozneje. Profesor, Perfektna 666, Pošten in zanesljiv, Polovico čistega dobička, Rentabilno 100.000, Resne ponuabe, Radi bolezni 300 000, — Samostojen uradnik. Srce moje, Sa mostojen knjigovodja, Sposoben plačilni. So lidna. Stari upniki, Sta- njvanje za obresti. Srečen zakon, Siguren napredek, Stalen. Skupni cilji. Snažna. Šolnin« le?a. Srečna. Točen plačnik, Takoj v na;em. T3lcoJ prodam. Trlčlan ska. Tiho prijateljstvo. Tihi družabnik, Takoj Takoj — stalnost. Takoj 90. Takoj 333. Tiha uteha. U^odnopt,. Uredna ln marljiva. Urna. Vzorna, Vra"am. Vogalna. Vestna ln marljiva. VUa ali hiša. Zmožen ln zanesljiv, živo sre bro. Zmožnost, poštenost. Zmerne cene. Zdravo aekle. 2ito, Želim postati dobra Šivilja. 300 kv. m, 3, 32. 57. 400.000. (N SERIH A J ' .JUTRU"! V5PKOVRSTNO ZLATO SREBRO - PLATINO BPlLJflHTE SMRBBCOE SaflRH RUIIHI bisere it.d.rrnniiuKi MRKITE TER UHETNIflE PO NAJVIŠJIH CEHAH STR D fi TVPDKB J05 EBERLE LJUBLJANO TYA4EVA 2 w MOTEL ^"'SLON mUsStl7PW Beseda 1 din. davek 3 din, za šifro ali dajanje naslov 5 din Najmanjši znesek 20 din Od Vas je visno. da imate obleko vedno kot novo zato Jo pustite redno kemično čistiti ali barvati v tovarni JOS. REICH Ljubljana Poljanski nasip 4-6 Pralnica tveUoiikalmc; K AUČE novi modeli po nizki t cenah dobite pri E. ZakrajSek, tapetništvo MJkloAK va 84. Dospeli mo edinstveni ampllfonično tn ero-dlnamično d ovr So ni najnovejfil modeli Soprani, »Miniatur« klavirske harmonike, Lucelola, Midget-Grand, Iti al to. Peti te In Udo. J Oglejte al Jih ! ALFONZ BREZNIK Ljubljana, Aleksandrova c. 7. v »Jutru«! NABAVA posteljnega in bolniškega perila Na dan 30. decembra t. 1. ob 11. url dopoldne se bo vršila prva ofertalna licitacija za nabavo raznega posteljnega ln bolniškega perila za potrebe zdravstvenih ustanov Bolniškega fonda za državno prometno osebje. Licitacija bo Istočasno i v Beogradu 1 v Zagrebu, ln to v Beogradu v pisarni centralne uprave humanitarnih fondov (v palači ministrstva saobračaja v IH. nadstropju v sobi štev. 543), a v Zagrebu pri Oblastni upravi bolniškega fonda v ulici Grgura Ninskega št. 3. Pogoji se dobe pri omenjenih ustanovah vsak delavnik od 11.—13. ure za ceno 30.— din v gotovinL Iz pisarne centralne uprave humanitarnih fondov pri ministrstvu saobračaja Cu br. 6657/40. V Beogradu, 11. decembra 1940. A I Pe+ek 13 decembra. Lfnbljana 7: Jutrnji p^zrimv n"noved' poročila. — 7.15: Veseli zvoki (plošče). — 11: šolska ura: Pojdimo v rute (g. M Demšar). — 12: Slovenske pesmice (plošče). — 1230: Poročila, objave, napovedi. — 13 02- Rad jski orkester. — 14: Poročna. 14.10: Tuisko-prometni pregled z:jm-ski raj. — 18: ženska ura: Bož:čna darila za male ln velike (g Emi Oračem). — 18 20- Plošče. — 18.40: Francoščina (dr S. Leben). —- 19- Napovedi, poročila, objave — 19 25: Nacionalna ura. — 19.50: Nevarnosti v planinah (g. Janez Kved^r) — 20: Ura skladatelja Petra Jereba: Uvodne besede — g. A. Lalovic. nato koncert radijskega komornega zbora. — 21-Radijski orkester — 22: Napovedi, poročila — 22.15: Pločče v oddih. Beograd 19.40: Narodne pesmi. — 20.1^: Simfonični koncert. — 22: Violinske skladbe. — 22.10: Lahka glasba. — Zagreb 17.15: Koncert solistov. — 20: Mali orkester. — 21: Operni večer. — 2215: Narodne pesmi. — Praga 18 25: Koncertni večer. — Sofija 19 50: Prenos P: ccinijeve opere »Tosca«. — Berlin 19.10: Koncert orkestra in solistov. — 2110: Lahka srlas-ba. — 23.10: Nočna oddaja. — Rim 19.50: Zvočna igra. — 22 10: Lahka glasba. M AL* POLOŽI DAR DOMV NA OLTAR • NAJSI.AJSA m NAJBOLJŠA krepllna pijača fe R E R MET-VINO eKMNA 12 FRI ftKE OO Kit. Sremski Karlovci — Gostilničarji ouditt to Spetijallteto svojim gostom. V sodčkih od 50 l naprej ea razpošilja R. MARINKO V, Sremiki Mar lovci — FruAka gora. Uprava zavoda »čačak« sprejme takoj a) diplomiranega tehnika strojne stroke; b) večje število elektromohanikov, strugarjev In preciznih mehanikov ključavničarjev. Kandidat pod a) Je moral dovršiti državno srednje-tehnično ali njej enako šolo ln mora prošnjo dostaviti z vsemi potrebnimi dokumenti upravi zavoda do 20. decembra tega leta. Kandidati pod b) se sprejmejo na podlagi poskusnega dela in se jim dnevna mezda dodeli po doseženem rezultatu pri poskusnem delu od din 36 do din 120 za 8 delovnih ur. V poštev pridejo kandidati z daljšo prakso in se morajo osebno predstaviti. um ZAHVALA Vsem rodbinam, prijateljem to znancem, ld ste ob težki izgubi naše predrage hčerkice Gabor Babe sočustvovali z nami tn ki ste jo spremljali na zadnji poti, naša iskrena zahvala. Žalujoča družina. ms**------ ZAHVALA Vsem, ki so spremili našo nepozabno mamo polnilno pero — Vas vedno razveselil J^lcec Skok in Skakec lok Poskoki dveh navihancev v treh poglavjih. 12. Brž, boter Miha, le še skok — ne bo ti Rok ušel iz rok. A joj, ostal si vrha plota — strašno režita se falota. Kl~tildo Pecher roj. Deisinger na njeni zadnji poti, vsem, ki so darovali krasno cvetje. Izrekli ustmeno ali pismeno tolažilno sožalje, posebej pa še vojaškemu zdravniku dr. Caviču, ki je lajšal zadnje ure njenega življenja naša najiskrenejša zahvala. Skofja Loka, 12. decembra 1940. ŽALUJOČI OSTALI -V *~v«*3» Nepričakovano nam je umrla naša ljubljena Sena, dobra mati, goepa Zvonar Roza to). Morscher Pogreb drage pokojnice bo v petek, dne 13. decembra ob 4. url popoldne z 2al, kapele sv. Marije, k Sv. Križu. Ljubljana, Moste, dne 11. decembra 1940. Globoko žalujoči: Ivan, mož; Regina, Roza, Albina, hčerke, ter ostalo sorodstvo. Urejuje Oavonn Ravijen. — izdaja za konzorcij »Jutra« Stan Ko Virant. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiakarnarja Fran Jeran. — Za inseratnl del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi t Ljubljani.