Slovenski glasnik.
511
Slavjanski apostoli Ki ril iMetodije i istina pravoslavlja. Povodom rimskog pokreta u 1880/81 gocl. protivu pravoslovne crkve. Napisao dr. Nikola Milaš, arhimandrit i profesor bogoslovije. Zadar. Pečatnja J. Vodicke. Cena 2 gld. — To delo naperjeno je v prvi vrsti proti Strossmajerjevi encikliki. kije izhajala v slovenski prestavi tudi v letošnjega ,,Slovenca" podlistku. — Istorija srpskoga naroda. Napisao Venijamin Kallay, sa ovlaščenjem piščevim preveo Gavrilo Vitkovič. Biograd, izdanje Petra Čurčiča. XX, 149. Cena 1 gld. — Naš sedanji državni finančni minister Kallav bil je nekoliko let avstroogerski generalni konzul na Srbskem ter tamkaj zbral gradivo za to svojo dosti kritično in nepristransko pisano zgodovino junaškega naroda srbskega.
M. M.
Dva čestita gosta obiskala sta zadnje tedne Ljubljano. Prvi je veleznani francoski slavist Louis Leger, profesor slovanskih jezikov na orijentalski fa-. kulteti v Parizu. Dasi je prof. Leger rojen Francoz iz Toulousa, vender čudovito dobro govori večino slovanskih jezikov. Z nami je govoril hrvatski kakor rojen Hrvat. Pripovedoval nam je, da je imel letos 30 slušateljev, samih Francozov. Predaval jim je s taroslo v enščino, ruski in srbski jezik. Tudi v vojinski akademiji poučeval je 12 štabnih oficirjev v ruskem jeziku. Zadnje njegovo znanstveno delo je: Esquisse rommarie de la mythologie slave, Pariš 1882. V Ljubljani je g. profesor nekoliko dnij študiral v licealni biblioteki, potem pa odšel v Zagreb, Beligrad in Sredec.
Drugi čestiti gost je bil g. Broni slav Grabowski, znani poljski literat, profesor v Czestohowi. Profesor Grabowski je čislan pripovedni in dramatički pisatelj poljski, a vrini tega poljske rojake svoje seznanja osobito s pesniškimi proizvodi hrvatskimi in slovenskimi. Preložil je že več pesnij Vodnikovih, Preširnovih, Veselovih in Jenkovih na poljski jezik, spisal je biografijo Jurčičevo in v lanski varšavski „Niwr' (X, 1881, G54—661) je priobčil razpravo o slovenski literaturi v letih 1879. in 1880., katera jasno priča, kako somu dobro znane vse socijalne in književne razmere slovenske. G. Grabowski nam je pravil, da poljski književniki nameravajo prihodnje leto v Krakov sklicati občni shod slovanskih pisateljev. Da Poljaki mislijo na kaj takega, to je veselo znamenje! Iz Ljubljane odšel je prof. Grabowski v Zagreb.
Rusko slovstvo. Ruski listi za deco. Rusi imajo sedem listov za deco. Med njimi se odlikujeta zlasti .,Dčtskoje Ctenije" in ,.Rodnik':. Prvega nreduje Ostrogorskij, predavatelj slovesnosti v Peterbrugu, ki slovi za jednega najboljših in najzvedenejših ruskih pedagogov. Spisal je za otroke že več priličnih knjižic, izmed katerih omenjamo le „Junim čitateljam, razskazi o raznih ljudjah," ,.Uja Muromec". „Puškinskaja Rus" itd.: poleg tega je izdal tudi nekaj pesnij in dve drami: „Mgla" in ,.Lipočka".
Dragi list, „Rodnik," ureduje gospa Sisojeva, katere knjižici „0čerki i razskazi" in „Istorija malenkoj devočki" sta najpriljnbljenejši med ruskimi spisi za mladino; tudi je kot prelagateljica na dobrem glasu. Oba ta dva lista pri-občujeta pravljice in basni, ki so brez fantastične našemljenosti in imajo gotovo realno podlago. Vsaka pravljica in basen zaključuje v sebi idejo, pridajajočo jej smisel in tvorečo jo koristno. Pesni Mihalovskega, Arsenjeva, Barikove se smejo