Bo Draveljska gmajna res zgodovina?
O gradnji stanovanjskega naselja v Draveljski gmajni, o sanaciji slabo grajenih blokov ki se vlee e deseto leto, jezi, moledovanjih in naetih ivcih ogroenih stanovalcev, je bilo e toliko popisanega papirja, da o tem nima ve smisla pogrevati, pa vendarle, kot kae nad Draveljsko gmajno riaj bi posijalo prijazneje sonce. Zakaj gre? Sanacija, pa e-
skupnosti nae obine, so se prisotni lahko prepriali, da iri drubeni skupnosti vendarle ni vseeno, ali se bodo stanovanja kar se da hitro sani-rala, ali pa prepustila nadaljnemu propadu.
Izvajalec sanacijskih del je SCT in kot kae, se bodo dela nadaljevala spomladi, do takrat pa bo treba pri-praviti ustrezne operativne narte.
prav po polevo, vendarle se nada-ljuje in po zagotovilu predstavnikov SSS Ljubljana-ika se bo tudi nada-ljevala, kar pa je spet odvisno od pritoka sredstev. Po dosedanjih oce-nah je za sanacijo enega samega blo-ka potrebnih okoli 60 starih milijard dinarjev, odvisno pa, za kakna de-la gre.
Po ustanovitvi Sveta stanovalcev pri krajevni skupnosti Bratov Bab-nik, se je na tem podroju vendarle premaknilo na bolje, dasiravno, krajani niso najbolj zadovoljni z en-kratnim skokom cen, ki se jim je zdela tisti hip nerazumljiva. Mnogi pa so vendarle dojeli, da s takratno stanarino (okoli 2.000 din) za dvo-sobno stanovanje, ne gre ve, saj ni bilo ve sredstev za amortizacijo, kaj ele za najnujneja popravila, ki so jih bili dolni opraviti izvajalci oz. gradbene organizacije ki so gradile stanovanja v omenjeni soseski. Na zadnji seji Sveta skupnosti stanoval-cev ki so se ga udeleili tudi pred-stavniki Samoupravne stanovanjske
saj vsi bloki niso enako pokodovani, poleg tega pa so spet sredstva tista, ki so bila e leta in leta ena od glav-nih ovir, da se sanacija ni nadalje-vala.
Glede stanarine, ki pa je e vedno nija od sicernje, pa bo obveljal e znan sklep. Viino stanarine bo treba plaevati, za tiste ki po svoje krojijo stanarino, pa pripravljajo dokaj ostre ukrepe, kajti vsepreve je taknih, ki se za obveznosti do ire skupnosti sploh ne zmenijo in tistih, ki svoje obveznosti sicer plaujejo, vendar stanarino po svoji meri. Res je, da je naenkratni skok stanarine (kar za 700 odstotkov) pomenil hud udarec za mnoge, toda kaj kmalu so spozna-li, da e ne bo denarja za vzdreva-nje, tudi obnove ne bo.
Po tolikih pisanjih o Draveljski gmajni je to prvo ki bo najbr razve-selilo mnoge, e bolj bomo pa zado-voljni, e se bo sanacija nadaljevala, in bodo preglavice krajanov v neki meri zloglasne Draveljske gmajne le e rne sanje... Joe urin
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si