77. številka.
Izdanje sca torek 29. junija 1897.
(T Trata, T torek zjatraj dne 29. junija 1897.)
Tečaj XXII.
„BDIHOBT"
lihaja po trikrat na teden t fteatth ta-daajih ob tO»klh, 6«tPtklh
!a tebotah. Zjntranje izdanje izhaja ob fl. uri zjutraj, rečemo pa ob 7. ut'. »ečer. — Obojno iidanje stane: >a JertenmMeo . f. 1,—, laven Avstrija f. 1.50 ia trt neseo. . „ 3.— .	. 4..S0
«a pol leta . . „ 8.— . , , ta vui I »to . . . IV.— . „ in.— Nar»6rle« je pla6evatl naprej aa lareftb« hrnt pritakne naročnine ae uprava •zlra.
Poulično it&rilke ie dobivajo v pro-<i*iAloto(>.U ftoba^a v lrnf.it po 3 nT?,
i7,tog Trr.ta po 4 nri,
Oglati ae rainne po tarifa ▼ petita; sa naalove a debeli« Arkaasl ae plačuje
froator, kolikor obaega navadnih vratio.
oalana, oamrtniee in javne zahvale, do« ma£i oglasi itd. ae računajo po pogodbi.
Val dopiai naj se po&iljajo arcdniltva ulica Caaernsa St. iS. Vsako pismo mora biti frankovano, ker nefrankovana se n«
sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
NaToJnino, reklamacije in oglase sprejeta« npr uvniHtvo ulica Molino pic-oolo hfit. 3, II. nndst. Naročnino in oglase jo plačevati loco Trst. Odprte reklama oije so proate poAtnine.
Q 1 a js i! o slovenskega političnega društva za Primorsko«
,f nitinoatt J« moe".
Častiti našim gg. naročnikom!
II. četrtletje bliža se zvršetku. a večina gg. naročnikov ni Se doposlala naročnine za to četrtletje, akoravno smo vsem, ki sov zastanku, poslali nakaznice z naznačenim zastankom. Obračamo se torej do vseh onih naročnikov, kateri niso še poravnali naročnine za tekoče četrtletje, da to store d o 30. t. m., ker drugače bodemo prisiljeni istim list ustaviti in to brez ozira. — Zajedno prosimo vse one čas« lito gg. naročnike kateri niso ie plačali naročnine za III, četrtletje, da to store začetkom meseca julija t. I., ker ae ima naročnina plačevati naprej.
Upravništvo „Edinosti".
Crtice iz zbornice poslancev.
(Dalje.)
„Slovensko-krščanska narodna zveza1*.
V tej zvezi, v tej skupki ali klubu poslancev so v^i slovenski, 16 njili; vsi hrvatski. 11 njih; maloruskih 7 in 1 čeaki poslanec. V tej skupini je 9 poslancev iz Dalmacije, 2 iz Istre, 2 z Goriškega, 9 iz Kranjske, 4 iz Štajerske, 1 iz Koroške, to so sami Hrvatje iu Slovenci; nadalje 6 Malo-lusov iz Galicije in 1 iz Bukovine; slednjič 1 Čeh iz Moravske.
Iskreno bodi povedano, da bi bilo bolj žeteti, da so Hrvatje in Slovenci ustvarili klub za-se. Oni so najsorodneji bratje po veri, krvi in jeziku, po položaju, po interesih, po zgodovini, po bedah in nadlogah, po težnjah in željah. Sami med seboj bi se lože pogovorili in razumeli.
Toda bilo je druzih, ki so silili drugače, na to, kakor je- Pa tudi tako je dobro, to ima cel6 svojo jako dobro stran.
Kakor med Hrvati v Dalmaciji, tako obstoji te dve struji tudi med Slovenci na Kranjskem. Oboji, v j«dni in drugi deželi, se laglje sporazumevajo glede svojih posebnih želj in teženj, ako je v njih družbi tudi zastopnikov druzega slovanskega plemena, nego da bi bili med seboj sami Hrvati in Slovenci. V družbi druzih se lože gladijo nasprot-
PODLISTEK
Froiuont mlajši & Risler starši.
130
ROMAN.
.— Francoski spisal Alphonse D&udet, preložil Al. B. —
,Na kolena!' je ukazal. Klara se je umaknila, branć se. ,Ne, ne, Risler... pustite to...* „Mora biti 1* je rekel neizprosni Risler. .Odškodbo, zadoščenje... na kolena!* Z nepremagljivo silo je vrgel Sidonijo h Klarinim nogam ter ukazal,še vedno držeči jo za roko: »Govori od besede do besede, kar ti bodem narekoval... Madame. .*
Na pol mrtva od strahu je ponavljala Sido-nija: „Madame..."
„Vse življenje ponižnosti in kesau.a...* „Vse življenje po... Ne, ne, ne morena !" je vskliknila, plauila po koncu kakor plaha zver, iztrgala se moževim rokam in skozi odprta vrata, ki so jo močno vabila od početka tega prizora, zbežala ven v noč in svobodo ter neprestano hitela skozi vijoči sneg, skozi veter, ki jej je šibal gola pleča.
„Držite jo!... držite jo!.,. Riuler, Planus, xa Boga... tako ne sme odtod l*
Planus je hotel proti vratom, a Risler ga je zadržal.
stva, lože se približujejo jedea dragemu, lože se družijo in postajajo malo po malem — jednotnost.
Njihovi zavezniki Maloiusi so čestitljivi ljudje, a spadajo v najzmernejo strujo maloruskih poslancev. Njihov zaveznik Čeh je doktor bogoslovja in župnik v okolici vHegrajski, v oni okolici, kjer sta imela svj sedež sv. brata Ciril in Metod.
Vse »kupaj vežejo krščanska načela. Oni žele, da se človeška družba uredi na temelju teh načel.
Vsi so Slovani, ter hočejo, da se, kakor drugim, tudi slovanskim narodom dado jednaka narodna in politiška prava.
V večem delu dežel se nahajajo zastopane v manjšinah, toliko v deželnih zborih, kolikor tudi v državnem zboru. Narodi, katere zastopajo poslanci te zveze, imajo najmanje onih pravic, ki jim pristoje po božjih iu človeških zakonih in katere pravice si morajo še le izvojevati.
Na srečo imajo še drugih bratov tudi drugod, s tem jim je borba olajšana in je tem gotoveji vspeh prej ali kasneje.
Tri dni so se pogovarjali, kako naj bi ustanovili zvezo, a tako, da skoro nikdo ni vedel o tem. Nekega lepega jutra pa je došla vest o ustvarjenju .Slovanske krščanske narodne zveze". Na tem se je radovalo vsako krščansko in slovansko srce. Kakor da jih je pičil gad, tako so sikuili na to vsi krivi liberalci, toliko nemški kolikor italijanski. A. dozdevalo se je tndi, kakor da je ta zveza zmešala račune še — drugim krogom.	(Pride še.)
Polltiika vesti.
V TRSTU, dne 28. junija 1897.
Iz Pnlja nam pišejo: Ako pojde tako dalje, da se italijanskim intrigam na avstrijskih tleh ne bode gledalo bolj na prste, utegne imeti to nsodnih posledic za našo državo. Zdaj sežeutihotapljajoiz Italije — živila za našo mornarico 1 In to nek&j po-menja. Kakor znano, je v Pulju 8000 vojakov
mornarice in za tih 8000 mož gre nekaj hrane. V prejšnjih letih se je ta živila kupovalo pri hrvatskih kmetih, to je pri domačinih. Danes pa Avstrija hodi za svoje vojake po krompir v Italijo! Čožoti vozijo vsak dan pridelke iz svoje domovine, naš kmet pa ne ve, kam bi prodal svoje pridelke. Zakupnik mornarice je — žid Thorsch, ki je pa le dal stvari svoje ime, pravi preskrbljevalec c. kr. avstrijske vojske z živili pa je italijanski podanik, Čožot Beltrame.
Nehotć prihaja človeku sum kaj bi bilo v slučaju vojne, ako bi podanik iz Italije preskrbljeval z živili avstrijske vojake! No, naša»vetovuozna-n a avstrijska .geniiithlichkeit* seza pa vendar nekoliko predaleč I
Dr. Rieger in ,N. Fr. Presse*. Da se ae izneveri svoji tendenci, moral je židovski list seveda napasti dr.a Riergerja tudi sedaj, ko je postal — baron. Povodom tega za Slovana jako Častnega dogodka napisal je čifutski komedijaš tako nesramen članek, da bi bil narodni greh, ako bi umazali svoj list le z jednim citatom iz istega članka. Ker je dr. Rieger mnogo storil in žrtvoval v pro-speh naše države, kakor za svoje brate Čehe, mora ga ostudna klika napadati, klika, ki dr. Riegerju v vrednosti ne seza uiti do — stopalov. To je res: kar jo v resnici plemenitega, tega ne mara „N. Fr. Pr.* in naj je slovansko ali neslo-vansko. In celo taki balonski naslovi, ki niso pridobljeni z — denarjem, marveč z visokimi zaslu-• gami duha in poštenja 1! Po memmju thkili listov so le natlačene blagajnice pravo rojstno mesto za baronstva in slifina odlikavanja.
Koroški Nemci. Dne 11. julija 1897. bode imeli koroški Nemci v Celovcu poseben shod, na katerem nameravajo pretakati kakor toča debele solze iz sočutstva za svoje^brate mej Čehi, stiskane baje po jezikovnih naredbah. Zdihovanje baje na steno pritiskanih Germanov na tem shodu name* rava biti tako hudo, da nastane v nemškem Celovcu dne 11. julija 1897. vihar, podoben onemu v
.Prepovem ti, ganiti se., čuješ li?... Odpustite, madame Žorž, a najvažnejše reči imamo o-praviti... o gospt-j Rislerjevi ne more biti govora... čast hiše Fromontova moramo rešiti... samo za to se mi je meniti. Hitro, Planus, k pisalni mizi, da napraviva proračun...*
Planus mu je pomolil roko.
„Vrl mož si, Risler! Odpusti mi, da sem te sumničil".
Risler se dela, kakor bi ne bil slišal teh besed.
.Plačati je torej stotisoč frankov... koliko pa je v blagajnici?"
Resuo in zbranih mislij je sel za ograjo, pre-listoval računske knjige, štel reutna pisma, odprl skrinjice z lepotioami ter s pomočjo Žige, fiegar oče je bil dragotinar, precenil vse dragotine in drago kamenje, katero je občudoval na svoji ženi, ne sluteči njega vrednost
Med tem je Klara trepetaje stala pri oknu ter gledala v mali vrt, kjer so vrteče se snežinke že zakrivale sledi Sidonijinih nog, kakor bi hotele reči, da njen beg izključuje vsako nado, da bi se vrnila.
Zgoraj pa se je še vedno plesalo. Mislili so, da ima domaćica opraviti s pripravami za souper, dočim je bila ona gologlava ubežala ven v noč, komaj se zadržujoča, da ni na glas izražala svoje jeze iu bolesti.
Kam se je obruila ?
Kakor blazna je ubežala, tekla čez vrt, tvor-ničina dvorišča in temni obok nad vrati, med katerimi je cvileč zastajal mrzli veter. Stari Acbilles je ni spoznal... to noč je švigalo mino toliko f belo zagrnjenih oseb.
Sprva se je mlada žena hotela podati k tenoristu C«zaboniju, katerega se vendar-le ni upala povabiti. A on jo stanoval v Moutmartru... to je bilo gotovo, da ga dobi doma. Tudi njena roditelja bi jej dala zavetišča, a mislila je, da že sliši tožbe materine in trde svarilne govore očetove. Slednjič se je spomnila Delobellea, dobrega, starega Delobellea. O razpadu svoje alave se je spomnila, da jo je ou prvi učil dostojnosti in lepega vedenja ter plesa, da se je veselil njene ljubkosti in s tem v njej vzbudil zavest njenih dražestij, predno jej je kdo besedico rekel o tem. Nekaj jej je govorilo, da jej bode ta izključenec pritrjeval vsem drugim ukljub. Stupila je torej v jeden pred vrati čakajočih voz in se peljala ua boulevard Beau-narcbais, kjer je stanoval igralec.
Gospa Delobelleova je pred nekaj časa pričela šivati slamnike za neko izvozno kupčijo — oajžaloitnejši zaslužek, ki se more misliti, kajti z dvanajsturnim delom si je zaslužila največ dva franka in petdeset centimov.
(Pride še.)
Asniere*-u na Francoskem. „Li»i?<ruu sredi'veli-kega trga že sedaj poskus* vsako polunoč plahutati se &Vv?j.aii ptidtai!, ila pomii ,/A mio viharja. Shod če biti taku glasen, <la bodo biez telefona čuli njegov pojav „bratje-mučeniki* v Češki. Zaradi viharja, prihajajočega od „zdibov pravičnih", pa se privežejo dne 11. julija 1897. v Celovcu vse mobilijo po hišah druga k drugi, sicer jih prenese v — Vibsko jezero. Fijakerji in drugi vozniki pa bodo morali obtsžiti svoje vozove s težili od svinca. V ta namen se izprazni ves svinčeni depot rudnika v Piiberkn. Gospa Avstrija pa s. bode morala za ta dan privezati svojo krono z jeklenimi sponami m glavo, sicer jo tudi odnese vihar in sicer gori pred prestol „der Urnoutter GerinaniaV Dau II. julija 1897. kaže_ torej — dies irae, dies iila — za Slovane dan plačila — itd.!
Dalmatinski Srbi nameravajo prirediti velik strankarski shod. Nam^n shoda je, združiti vse dalmatinska, v dva tabora razcepljene Srbe.
Nov poslanik Rusije na papeževem dvora Rudija je poslala novega poslanika na papežev dvor, Carikovega. Poslanik je zagotovil sv. Očeta o svojem nastopu, da želi car biti v dobrih odno-iajili z rimsko stolico in svojimi katoliškimi podaniki.
Nova ameriška država. Državice Houda-ras Nicarague, San Sabador, Cotarica in Guate-mala združile so se 15. t. m. v jedno državo, ki se imenuje: pepublika Srednja Amerika. Država Šteje blizo tri milijone prebivalcev in je za tretjino manjka <d Avstrje.
Razprava proti Barkovljanom.
h (jorora zastopnika državnega pravdništva.
Prejasu: gg. sodniki! Že davno so ticktzali i.adi okoličani, da gojijo sovražtvo proti mestu; toda dan 18. marca ostane pomembeu datum za prihodnje zgodovinarje. Dejanja, ki so se izvrgla v Barkov-Ijah tega dne, uzrujaj o dušo ia jako žalosten epi-log so ietela tudi na danačnji [razpravi. V dolgi dobi moje kaijere se mi še ni zgodilo nikoli, ia bi videl dol^o vrsto prič, tako mladih in komaj doraslih, in starih osivelih, in tudi žeuak, katera so v tej dvorani odtegnile svoje prejšnje trditve, in vse to, smehljajočim obrazom, pregovorjeue od drugih, da so krivo pričale v prid obdolžencev. To je o g n j u s e n vspeli, kateri me je zelo ganil in v meni vzbudil bolj usmiljenje uego guev. Meni se kar gabi, ko moram svoje roke pomak ati v tako lužo in re najdenj z gosti besed, da bi to oznanil, Kaj naj si miaiiuio o va?i barkovljan-ki ? Jaz mislim, da bi se n a a 1 o jutri 30 Barkovlja-n o v, ki bi zatajili Kristusa in tvojo vero, d a b i rešili nekaj svojih rojakov. To ovrača vse, kar bi moglo nekaj oprostiti one, ki danes sede na zatožni klopi. Vam, gospodje sodniki, ne preostaja druzega, uego da zavr.f.ete vsako priza-nesljivost in da sodite samo na podlagi tega, kar je dokazala preiskava. (Nato je govornik razlagal, kako da so priče krivo pričale, oprošČajoČe se s tecs, da so bile skoraj siljene cd preiskovalnega sodnika, da so v preiskavi po krivem .obdolžile obtožence.);
Vi poznata dobro — vzkliknil je — gospodje sodniki brezmadežno osebo, kij? vodila preiskavo in vsakemu izmed vas mora biti jasno, da tuko očitanju je obrekovanje najniže vrste. (Na to je govornik razlagal prejšnje in nasprotujoče si izjave toženca Josipa Pertota „od rumene hiše", kateri je ovadil dosti svojih sodrugov samo zato, da bi mogel preživeti velikonočne praznike v svoji družini.) Vidite torej — vzkliknil je nadalje — kak poštenjak je ta gospod 1 Jedini, do katerega imam usmiljenje, je Ivan Škabar, ki je popolnoma priznal svoje dejanje. (Za tem je govornik slikal posamična dejanja proti mestni« stražnikom in gledć poškodovanj; pri tem je vse priče, ki so govorile v prilog tožencev, kar prezrl, dočim je priče, ki so govoiile proti obtožencem, nad vse hvalil. Tako je rekel o gosp. Cesare, Ca je njegova [poštenost znana ter je imenoval krčmarja Hrovatin-Fragola: „il favorevolmente noto oite di Barcola". Završil je drž. pravdnika namestnik z besedami: „Vse, kar se je zgodilo, je delo vreduo barbarske dobe, v kateri je gospodaril vandalizem. Kakor kaki d i v-j a k i se je ta d r u h a 1 spravila na tujo last in je razbila n težkim kamenjem Sipe in vrata ob
hudi n. varnosti za prebivalca; izrlla je nasade javnega vrta v Bsrkovljih, razrušila ograjo ter stoi\la še djnga v ar» d a 1 s k a dejanja. Pohvaliti moran poliCTjske (notk bene : magistratne) in finančne organe, ki so Hti večer prihiteli na lice kajti posrečilo se jim je, da so zabranili druge hujše Izgrede. Obtoženci so imeli, kakor se razvidi iz današnje razprave, svojega voditelja, in \r. uekateiih pričevanj sledi, da je bil ta voditelj Svatko Martelanc. Slavni sodniki! Oči vsega meščanstva so obrnjene na vas, katerim je soditi o teh nečastuih izgredih o tem na-silstvu proti volihki svobodi. Užaljeno meščanstvo pričakuje zdravilnega izgleda pravioe in tudi jaz ga pričakujem v imenu omike in svobode.
Različne vesti*
Otroški vrtec pri sv. Ivanu odpre se četrtek dne 1. julija s6 sv. mašo, ki bode ob 9. uri. Vpisovanje bode v sredo od 9—12. in popolu-dne od 3—6. Opozarjamo vse slovenske sta-riše, naj pridno vpisujejo svoje otroke v ta pre-koristni zavod, kjer se bodo otroci učili toliko lepega in dobrega 1
Furor teutonicus. Čedalje bolj se izpoznava, kako pravićua nasproti drugim je nemška, „drža-vovzdrževalna stranka". Kar hkrati ie aačelo goreti na vseh koncih in krajih in nemški patri joti-zem dobil je nekako čudno obliko — avstrijskega patrijotizma. Dolgo časa je negovala ta klika pod krinko avstrijske državne misli neko zver, ki ni nič bolje nego nevarna obstanku Avstrije. Kako skrbno so skrivali ti patrijotje deročo zver v svojem duplu iu delali hinavsko sladke obraze, češ, saj ni zvf-r, naj je samo krotko jagnje, katero gojimo na račun „'Avstrije. To lizanje hotelo je iti tako dolgo v nežnem tiru dalje, dokler da bi bili zveri zrasli i dovol j ojstri zobjć, dovolj dolgi kremplji, s katerimi bi bili raztrgali ubogo majko Avstrijo. Slovani so že davno slutili in tudi vedeli, da je v teutonskein brlogu skritega vse nali aj druzega, nego kratko jagnja in davno že so hoteli priti do Živega temu u«:varnemu zavetišču. Toda pred duplom stražeci Te v to ni so čestokrat zagnali grozen hrup in buk, kričali in rjoveli, da se je razlegalo ne samo po tevlonskem pragozdu, marveč širom sveta, tia jer izb ojuik tu, da je Slovan, tisti nevarni razbojnik, „ki hoče okrasti državo ter porušili njene temelje". In često se je posrečilo stražarjem odgnati so svojim tuljenjem
—	„opasnega Slovaua*. Nu, konečno pa je le prišlo, kakor je priti — uoialo. Iz brloga čuli so tie že namreč prepogosto jako sumljivi glasovi, pričnjoči, da v duplini zares nel.aj tiči, kar ni tako — nedolžne naravi iu našlo se je izborno sredstvo, da se je pokazala tajnost. Prišel je zviti pastir in je — zažgul suhljad, nagrotaadeno okoli dupla. Plaraeua ni bilo možuo pogasiti in tako je zver, noiens volena, sama zapustila duplo. Zdajci se je pokazalo, kaka zverina je — tisto tevtoniiko jaguje 1 A zdajci se jo nagnal tudi strašen hrup po vsem tevtouskem gozdu, zdajci kolnejo in rohnć stražarji na prekanjenega paatirja, da si »koro iztegnejo svoja grla. Zdajci, ko so izdani do zadnjega, ne skrivajo več, kako zver so gojili na skrivaj in v katere svrhe, kajti zdaj jim je že vse jedno.
Da, zdaj jim je že vsejedno io zdaj ne skrivajo več svoje opasne skrivnosti, kar naravnost govore o njej iu to na p»vcej razločen in nedvoumen način. V ueki občini g »ri na nemškem češkem županuje tisti dr. Fuuke (ali ne dr. Iskra? — Starec), ki pripada tevtonskiia stražarjem nevarnega dupla. Le-ta je sprožil misel, da nemške ob Čine na Češkem obu^tavijo vršenje posla v prene Šenem delokrogu in sicer izvrševanje istih poslov, ki niso določena po državnem ali deželnem zakonu.
—	V tem smislu se je dal zavesti po svojem furor teutonicus tudi občinski svet v Inomostu. — Iuomost in — jezikovne naredbe 1 Kako se to zlaga ? — Zares „zver" je jela, izgnana iz dupla, divjati pošteno. Treba jo samo ujeti in jej dati primerno porcijo opija, da pohlevno — zaspi!
Pomnoženje uradnikov na sodiščih. Justično minsterstvo je izdalo ukaz, s katerim se pomnoži pisarniško osobje na sodiščih za 1497 oseb in sicer : 1 v VIII, 464 v IX, 747 v X. in 281 uradnikov XI. plačilni razred. Tako, se istimizuje 1227 novih mest.
Kresovi. Od slavnega polic^kega ravnateljstva smo prejeli nastopni dopis :
„Z ozirom na članek „Praznik slovanskih blagovestnikov sv. Cirila in Metoda", priobčen v Elinosti od dne 26. junija t. 1. št. 76, naznanja se častitemu uredništvu, da je prižiganje kresov v okolici tržaškega mesta zabranjeno ter da se bodo ii oralo postopati strogo po zakonu proti vsakemu, ki se pregrrši v tem pogodu.
Čas tito uredništvo se torej vabi, da v prihodnjem izdanju „Edinosti" opozori na to okoli-čansko prebivalstvo in je pouči primerno."
Veselica — Slavnost — Veselica. Kakor smo bili naznanili v 74. številki tega lista, t. j. v izdanju za sredo 23. junija, proslavi naša tržaška moška 'podružnica sv. Cirila in Metoda svoja zaščitnika in priprošnjika vseh Slovanov s tem, da priredi dne 4. julija ob 5ya uri na družbiuens šolskem vrtu pri sv. Jakobu s pomočjo pevcev bratovščine sv. Cirila in Metoda — veselico s petjem, deklamacijo, gledališko preditavo in godbo. Ta veselica bo letos — po okoliščinah sodeč — edina za tržaške Slovane, ki se bo vršila v obsežju notranjega tržaSkega mesta in na korist naše šolske družbe. Vabimo torej vse z nami čuteče brate in sestre, da se udeleže te veselice ter upamo, da lahko porečemo z našim Koseskim : „On drage glave svojih šteje. — In glej 1 ne manjka nihče vsili". Nataujčen vspored naznanimo o pravem času ; danes povemo samo to, da bo vstopninama odrasle 20 nvč., za otroke do 15. leta pa 10. nffi* ter da bo mej posamičnimi točkami vsporeda svirala godba. Na svidenje 1
Morska kača. Zopet, je dala glas od sebe nada
—	morska kada. To je že star, navaden glas. A nas ni presenetil in nam ni razburil živcev, navajen! b-mo ga, kakor svoje lastne sence. V četrtek je bilo in to v seji občinskega sveta trža-kega, ko se je zopet prikazala za jedeii hip nana morska kača. Oglaša i?e menda tu pa tam le zato, da vemo, da je še živa. Nad jedno desetletje že prihaja v javen razgovor iu izginja zopet. Tudi naše mestee očete ne vznemirja več ta kača. Dobri znauci so postali žnjo. Varni so pred njo in se je ne boje ; saj vedo, kako se jo odpodi za ne kaj časa. In ko se povrne prihodnjič, store to isto in kača izgine zopet. Or»i, ki bi hoteli, da se vendar enkrat odpravi ta kača, se jeze sicer; oni drugi pa, ki vedo, da jih ta kača ne piči, se smejejo, ker vedo, da se drugi jeze. Ia ob tej igri se vleče naprej, sa pojavlja in izgiuja zopet ta nesrečna kača našega nesrečuega
—	Šolskega vprašanja.
To vam je pravi Circulus * i ti os u s: Slovenci prosijo slovenske šole; vlada jim ne more reči kar naravnost: ne, raarvoč vabi mestni svet, naj vendar odpošlje svoje zaupnike v komisijo in posvetovanje, kako bi se odpravila kača, mestni svet pa odgovarja dosledno : n e! Tako kolovratimo v ;tem kolobaru že nad jedno desetletje: prosimo, vabimo in odbijamo.
V uiiuoli seji je uaš mestni svet zopet jeden-krat odbil namestništveno povabilo. Hvala Bogu, vsaj vemo, da kača še živi. Poročilo asesorja Slocjvicha je bilo dolgo in napolnjeno nebroj „argumenti", zakaj ne treba v Trstu slovenske šole. Ako pa ne tivba šole, tudi komisijonalne ia. pravo niso potrebne. Kdo bi mlatil prazno slamo ? In 3'jsebno sedaj, ko je tako vroče. Slocovich je torej predlagal in zbor je vsprejel soglasno — le svetovalec D o 11 e n c je bil drugačnega me* ueuja —, da se ne odpošljejo zaupniki v komisijonalna poizvedovanja in da mestni svet tržaški ne privoli nikdar v to, da bi v obsežju mesta tržaškega ustanovljal šole z učnim jezikom, ki ni italijanski. Vsprejeli so in mirni so bili. Kača jih ne vznemirja ; skušnje so jih poučile, da je pohlevna. Morska kača je zlezla torej iz mestne dvorane in lezla je zopet na uamestništvo. Kedaj se povrne zopet v ko in u nalilo palačo ? ! Čudna morska kača to, to naše šolsko vprašanje. Ako nam Bog da zdravje še par let, pa bodemo imeli tituluš za kakov jubilej — morske kače.
Laška omika. Pišejo nam: Dne 34. t. m. sem šel v prodajalnico nekega trgovca po imenu Daloste v ulici vi a delle Poste, kjer sem zahteval: prosim V* kave po 1 gld 36 nč. Prej omenjeni gospod me je vprašal dva, trikrat kaj da zahtevam; slednjič je hotel natehtati 4 kilograme mesto en četrt, na kar aem ga zopet opozoril, da zahtevam samo en četrt. To mu je pojasnil v laščini pri
njem službu či pimočnik. Na t ■ je onitnjeni Dal'oste zač-1 gdrnjati z be^edaaa : „nI* gi Slovenci s njih j-zikom, 19 let setu že tu, p* me ni se doieielo knj takega*. Jaz p* sem mu odgovoril, da nismo v Italiji pa tudi na Kitajskem ne. Najlepše pa je to, da ravno ta Dal' oste ima največ posla se Slovenci, posebno pa z okoličani ; saj je v v službi p: i njem komi, vrl narodnjak.
Toraj, ko ne bi imel potrebe Slovencev, ne bi imel slovenskega komi 1 Zakaj pa prodaja okoličanom ? Slabo bi mu šlo, ko bi moral živeti od Čožotov.
* *
Dne, 24. t. m. ob 4. uri zjutraj peljala se je po tako zvanem „Passegio di St. Andrea" na malem vozičku pri Škednju tolpa tako zvanih k a r t o c o v*f ki so se drli na vse grlo : .Viva Italia 1 M..da per li gnoohi e schiavi 1" A jaz vprašam: je-li to pristojno, ter dovoljeno? Politične oblasti naj bi prijele take razgrajače! Mari ne aahtevajo naši nasprotniki da bi morali deti pod ključ slehernega Slovenca, tudi če je vskliknil .Živijo cesar" 1 Njim naj bi bilo dovoljeno vse, oui naj bi imeli privilegije ! Po opisanih dveh dogodkih je razvidno: kdo izzivlje — Slovenci ali Italijani ?!
Radi dana&nj6Qa praznika izide prihodnja ste-viika „Edinosti" v četrtek zjutraj.
Odvetnik dr. Alojzij Franko odpre z dnem 1. julija svojo pisarno v Gorici, na Komu (v Kavčičevi hiši.) Mlademu slovenskemu odvetniku voščimo vso srečo. Slovensko občinstvo po Goriškem bodi opozorjeno na to novo odvetniško pisarno.
Slavnost „Ljubljana'1 v Ljubljani. Ta slavnost •e je razvila ciiuole nedelje do nepričakovanih dimenzij. D.iuduucs, ko izginja bolj in bolj nekdanje idejalno navdašenje iu z istim tudi misel za lepe, srca dvigajoč* nar.j .ne slavnostni, pom-uja že nekaj, da se je isinoie o^delje zbt>!o v braisko kolo v stolneiu m' ai.u Ljubljani nad 60 društev. Iz Trsta in okolice jo ilošio v Ljubtfano nad 400 izletnikov ter zastopnikov raznih društev ; reči smerno torej, da Siiio bili zakopani zares častno. Sprevod po mestu je bil velikausk. Bazne oprave diu-šlev ho se spajalo z narodnimi, prekrasnimi nošami brhkih Slovenk — teh je bilo v sprevodu na stotine — v divuo slikovito skupino. Prizor pred mestno hišo je bil velieasteu. Župan Hribar je govoril slovenski, hrvatski m češiii.
N* Kozlerjevem vrtu, kjer se je zbralo na tisoče in tisoče ljudstva in so nastopala razna društva — slovenska, hrvatska iu češka — sta nastopita tudi .Slovansko pevsko društvo" tržaško in pevsko društvo „Kolo*. Občinstvo je prirejalo butne ovacije Hrvatom, Čehom in Tržačanom.
Obljubljeno nam je podrobneje poročilo.
Pevako društvo .Nabrežina" v Nabrežini priredi v nedeljo 4. julija t. 1. veselico na dično o-krašeneni dvorišču gostilne gospoda Silvestra Ca-harije, sledečim vsporedom: 1. Nagovor predsednikov. 2. Godba. 3. A. Nedved : .Nazaj v planinski raj 1* mešan zbor. 4. Godba. 5. Avg. Leban: ,Do-moviui", možki zbor z duetom (T. I. in B. I.) 6 Godba. 7. F. S. Vilhar: .Lunica", mešan zbor. 8. Godba. 9. I Aljaž: .Občutki«; možki zbor z ba-ritoa-solo. 10. Godba. 11. „Bob iz Kranja" igra v jednom dejanju s petjem. 12. Laharuar: .Pozdrav", mešan zbor. 13. Godba. 14. Ples. Pri veselici svira VcteioUaka godba iz Mavhinj. Ustopnina za osebo 30 nč., sedeži 20 nč.; pri plesu za vsako točko 10 novč. Začetek točno ob 4 m pol popo-ludne. Na to slovenski narod probujajučo veselico uljudno vabi odbor.
NB. V slučaju slabega vremena se veselica prentse na prihodnjo nedeljo 11 julija.
Od sv. Ivana nam pišejo : V 75. št. .Edinosti* pač ni bilo možno spregledati lepega, poe-tiško uadahnjenega spiska o kresovih, dasi je bil spis ponižno potianen na zadnje mesto. Mislila sem in mislila, da-li je kdo v nas Svetoivančanih tako poetičen ; ker nisem mogla najti nikogar, moral je to biti le .neznani posčtnik". Res, naš kraj je pričal na predvečer sv. Ivana, da so tu Slovani, govoril je glasno na okrog s6 svojo starodavno slovensko šego. Ob vriskih in krikih razposajene mladine, ob tekanju in skakanju krog ognjev, ob živem plesu, se mi je res zdelo, da sem se pomaknila za stoletja in stoletja nazaj, v dobo, ko so naši očaki — stari Slovani rajali okolo kresov, katere so zažigali na čast svojemu solučnemu bogu.
Io to te-M bolj, ker nisem slišala it ilij luske besede, ker smo mi bili v luči — kraj je bil *es razsvetlili — iu m sto — o*odepolno me?t^ — izgini lo mi je izpred oči iu za oui večer tudi iz Bpomina. Kakor daleč je teg.il pogled, vidćl si samo nase d'irne razsvetljene, a oa hribih so prasketali ognji. In otii zvonovi, ki so pritrkovali res tako milo in ubrano — kakor mislim, da nikjer t>vk» lep« ti % fvptu, ti zvonovi so tudi govorili, da smo tu Sloveuci, saj pritrkovanje ju slovenska navada.
Dne 5. julija boiemo obhajali god naših sv. bla^ovestnikov sv, Ciiila in Metoda; iziekam tu iskreno željo, da bi vsa okolica naša primerno proslavila ta slovanski god.
Slovenci v okolici! Razsvetlite svoje dome, radujte se v proslavo spomina naših sv. bratov Cirila in Metoda t
Iz Črnikala nam pišejo: O priliki veselice, ki se je vršila dne 20. t. m. v proslavo petnajstletnice našega bralnega društva, se zahvaljuje podpisani odbor vsem sodelovateljem, v prvi vrsti vrlim tamburaški iu tauiburašieam iz Skednja, ki (pod vodstvom g. Dragotina Godine), so umeli, toliko uplivati na naše občinstvo.
Zatem zahvaljujemo vrla pevska zbora De-kanskega in Tinjatiskt-ga in njiju vrlemu pe-vovodju.
Zahvaliti moramo tudi vrli zbor bralnega in pevskega društva „Vodnik* v Doliui, ki je svojimi milimi glasovi umel si izvabljati burno pohvalo od strani občinstva.
Ob enem zahvaljujemo godbo Rižansko, ki je tudi izvršila pohvalno svojo nalogo, dasi je nastopila prvikrat na taki slavnoiti.
Slednjič moramo zahvaliti diletante in diletautke, ki s* prav lepo priredili igro „Berite novice* 1 Gospocličino Frauic- iz Ospa zahvaljujejo na njeni prijaznosti, d a nam je blagovolila napraviti društvena znameuja.
Odbor .Btalnega društva" .
Tako je prav t Gospod Andrej Vodopivec v Gorici ima okno svoje prodajalnice v kapucinski ulici odičeno z zavitkom užigalk sv. Cirila in Metoda. Neki Lah, katerega je ta slika okna hudo bola v oči, 8(i ni mogel zdržati, da bi ne bil nekega dne pra.%1 g. Vodopivca, da-li se ne sramuje imeti tako blago v oknu.
G. Vodopivec je pošteno zavrnil Laha, iu je izložil se več „takega blaga", tako, da je zdaj vse okno v narodnih barvah.
Tako je prav: kakor vprašanje, tako odgovor. Kolikor oni, toliko mi. Kolikor imajo pravice gibati se na avstrijskih tleh Lahi, toliko je imamo mi — ali pa še več!
Popravek. Iz Braniče nam pišejo : Spoštljivo podpisani prosi s tem, da bi v I. svoj cenjeni list blagovolili sprejeti ta le popravek:
V cenjeni „Edin." od dno 24. t. m. štev. 75, pod naslovom „Še vedno stara pesem", trdi gosp. „Radikalec*, da se je oddalo delo namenjenega spominka pok. A. bar. Čehovina nekemu .renegatu". Ko bi bilo to res, moral bi sleherni domoljub grajati tako postopanje odbora veteranskega društva goriškega, a temu ni tako, marveč nastopno je resnica: Gosp. A. BiteŽnik, kateremu se je izročilo isto kiparsko delo, je rojak iz Grgarja pod sv. Goro, on je zaveden Slovenec, je ud slov. podpornega društva goriškega, govori in piše dobro slo* venski, bil je vojak v c. kr. mornarici in kakor tak se je vdeležil tudi pomorske bitke pri Visu 20. julija 1866, proti Italiji.
On je tudi edini slovenski umetnik v Gorici, ki je izklesal in dodelal tudi oni novi mar-morski spominski altar sredi cerkve na sv. Gori. Njegov sin se je sicer res izučil večinoma v Italiji v kiparski stroki in to večidel podpiran od goriškega magistrata, ki bi ga rad zvabil s tem na svojo stran, a menda ne pojde, ako ga bodo le Slovenci bolj podpirali. Do zdaj se ša ni pokazal za renegata uikoder, in gotovo bo to ime, posnemaje svojega domoljubnega očeta, vedno „peroresciral*, ker je isto presramotno za slehernega kolikaj omikanega Človeka! Soho iz kararskega marmorja iskleSata oba, oče in sin, in tudi vso ostalo podstavo, pa naredi tudi domači umetni kamenosek g. Andrej Lovrenčič v Koprivi na Krasu, iz domačega sivkastega kraškega kamna, podobnega trdemu granitu.
Dalje je konstatirati, da ogromni del onega
zneska, (2144 gld.) dobre \so da <»val' razni čast niški zbori in polki, le nekako petin > so zložili goriški Slovenci, a od Tr^ta in nj^gi okolice ni dosihmal še nihče kaj podaril, kakor namestnik vit. Rinaldini 30 gld! Vsi goriško-primorski Italijani so darovali komaj 42 gld. skupaj.
Torej tudi od te strani ni se moglo zahtevati, da bi se bilo delo oddalo n. pr. gospodu Rendiču, marveč moralo se je oddati gori omenjenemu goriškemu umetniku, ki je tudi naše gore list, kakor je zgorej konštatirano. Ako pa naa oni pisec-radikalec more prepričati o nasprotnem, le z dokazi na dan, kajti, „da se resnica prav spozua, treba je čuti dva zvona!* S spoštovanjem ndani:
Florijan Čehovin, velepostnik in neiSak pok. junaka.
Razprava proti Svetoivančanom. Včeraj vršila se je kazenska razprava proti 6. Svetoivančanom, obtoženim radi volilnih izredov. Razpravi je predsedoval dež. sodišča svetnik gosp. Dejak. Obtožbo je zastopal državnega pravnika namestnik gosp. Fraus. Obt ždiice je branil odvetnik gospod dr. Gregorin.
Obsojeni so bili :
Vidmar Fran na.........14 mesecev,
Vidmar Jakob na.........8
Skabar Ivan na..........10
Saksida Karol na.........12 „
Supau Ivan na..........10 „
Kolombin Ivan na........4 „
Obsojeni so bili, ker so 20. marca t. I. po volitvah nevarno žugali Juriju Derman, gostilničarju pri sv. Ivanu ter razbijali hišo njegovo, pro-vzročivši škode nad 60 for.
Novo človeško pleme. Ruski in danski častniki po v doslej popolnoma neznanih planotah Pa-mira v srednji Aziji zasledili doslej baje Se neznano človeško plei.«e: ki obožuje o »euj. To pleme da je majhno iu nerazvito. Tudi njihova žival je uinjhna. Voli da niso veči, uego naši osli in ojli ne večji kakor naši pai; denar je tem ljudem uazuan ; tržijo v zaraeno s kožami. Moški prodajajo drug drugemu svoje žene ; cena j^dne ženske 5 do 6 volov, ali 14 ovac Njihovi duhovniki imajo to opravilo, da jim po uoči kurijo ogenj, okoli katerega se zbirajo verni k m blitvi. Čudno pleme to!
„Hrvatska Misao" — anarhistična. Ta list, katerega izdajajo hrvatski dijaki v Pra*i, ne ime več po pošti na Hrvatsko iu Ogersko — .zaradi svoje socijalističue iu anarhistične tendence*. To pa to!
Tržaška pisma.
1.
Evivft viru aoi, Polenta e — tisoi 1
Častivredni gospod urednik! Odk^r me nosi tržaška zemlja — hočem reči: tržaški tlak, hodna ob zaključku, da sli gori označeni vpgatabiliji zares uekak „neivus reruui* tržaškega človeštva. S tem pa nikakor nisem hotel reči, da med to človeštvo spadajo tudi Slovenci — Bog varuj, saj Vi Slovenci niste .tržaški*, ste tu le tako mimogrede — gostje, kakor kaki Turki, Grki, Abesiuci ali celo — Samojedi. Seveda, ako bi bili tudi Vi Tr-žačani, pot m bi so morilo gorenje „geslo* nekako tako le - za vas — glasiti:
Živio naš .zamčšk" Polenta in pa — tež k 1
A dočiot se blešči rumeni soj poleute iu vouja „feška" duh pii vsili špranjah tržaškega zidovja na ulico, živ6 se .prognani* Slovenci od poštene slovenske hrane, nu : svoje svojim 1
Politično pa postaja človek nadahneu, politično, to že reč m, ako se nahaja le nekaj časa znotraj tržaške periferije. Kakor novinec sem to takoj „ven dobil*. Kamor prideš, kamor greš, poV-
Voda Beaufort - Spontin
iz vrelca v
Neudorf-u pri Karlovih varih
je najbolja in najzdraveja pijača, ker razveo dvojne ogljenSeve kisline od magnezije ima v sebi tudi 32 % naravnega ogljenčevega kislica.
Zastopstvo za Trst, Istro in Primorje
Siegfried Hochwald
TRST. - Via Giotto — TRST.
sodi italijanski lepAki, proslavljajoči italijansko mi-ml — „neznisel* bi bil kaalo rekel, kakor Vi ■edavno, ko ste okrcali nekega štajerskega .ultra"-Slovenca. Ta in tam je pojavov iz vestnih iivljev,
ki bi hoteli, da tu že davno ne bi bilo več Avstrije, marveč da je že dolgo, dolgo majka Italija posadila ob tržaško pristaniiče svojo — lakoto.
Posebno glede lepakov se nisem mogel dosti načuditi S kako skrbjo se čuvajo lepaki, na katerih stoji: „Eleggete Atilio Hortis !" „eleggete Leo-poldo Mauroner I* — Ako bi videl kje kak lepak, na katerem stoji „Volite Ivana Nabergoja I", dal bi zanj tri cele krone, katero bi potem po vaši volji izročili ali družbi sv. Cirila in Metoda ali pa siromašnim družinam zaprtih okoličanov, ali pa na vsako stran polovico. A propos narodno prepričanje ! Narodno prepričanje italijanskih cap je v Trstu že menda tolikošno, kolikošna je lakota ro-magnolsklh ciganov. Pameten človek mora imeti z obema potrpljenje, ker oboje je usmiljenja vredno. Sai se na svetu nahajajo berači, ki >e še arogantno vedejo v hiši dobrotnikov, potem, ko so se — najedli. Je celo takih beračev, ki bi hoteli premeniti ulogo in bi od same sitosti radi poskusili, kako bi bilo, ako bi bili oni gospodarji, pa gospodar — berač. To so takozvani „ukaželjni" berači, ki hočejo vse imeti, pa tudi vedeti. Toda berači — glumnči 1 Oboji prihajajo in oboji zopet — odhajajo! — Le .potro Stani" !
Ea „korenjček" bi Vam pa le rad ostrgal, prečastitljivi gospod urednik. Aha, Vi ste si mislili : „Lloydu mora im^ti toliko takta, da Vas povabi na „Stappellauf" ladije „Trieste* — pa ste se urezali za enkrat! To Vas je malo grizlo, pa nič ne de; to Vam je bilo Inkcija za Vašo prešir-nost, ker povdarjate v enomer, da, kar je tržaško, je tudi slovensko. tLloydovci' so Vam pa dali razumeti migljejem, da, kar se suče okoli imena „Trieste*, je in ostane italijansko — pa pnnctum! Kajti Trst je smatrati inozemstvom in kdor tega noče vedeti, njemu ni pomoči. Vse drugo mora biti veselo, da sme dihati vzduh tržaSke signorije in pojesti to, kar pada od mize tržaške lepe gospode, „haute badtd".
No jaz pak sem se vendarle prismolil k istei „slavnosti" in videl, kako se ladije — spuičajo v morje. R^čem Vam: nič posebnega in ni Vam treba biti žal na tej .izgubi1*. Najprej so tistemu „vampastemu" .Trieste* nekoliko odprli leseni ,,te-lovuik*, da se je ložje gibal, potem so ga pa brizgali po debelem trebuhu z žajfo, nekaj priveligo-vanih I;alijauov ga je pritiskalo od zad, potem je pa zmuznil v morje, pri kateii priči so ga še fotografirali. To je bilo vse in pa nekaj sto tistih obligatnih „evvivtt !* Meni je vsa u* procedura še prisilila en smeh na lice, katerega sem se pa vzdržal modro in najmodrejše. Spomnil s^m se nam« reč necega debelega Žida na otoku Norderney, ki se je na deski po trebuhu epunčal v morje. Razloček je bil ta, da gori, razun mene ni bilo občinstva. ni žajie, ker je bi I.Žid dovolj tolst, in pa vskli« kanja. Sicer pa povsem ista stvari
Še nekaj prav posebnega, a zelo skrivnostnega bi Vam imel povedati, pa to se še lahko zgodi ob drugi priliki; upam, da se jih ponndi Še mnogo. Za danes — adi caro mio! Vidite, nekaj se je že naučil laški	Vaš
Adriaticus.
Najnovejše vesti*
Gorica 28. Ker se iz Gorice raznasa na deželo neosnovana govorica, da je gospod Gabršček ubežal, tiskarna da je zapita ia ker to razburja naše ljudstvo škoduje dobremu gia.su Gabrščeko-vemu ima namen zbegati in v nesrečo spravljati posa:«ičnike, izjavljam, da je vse. izmišljeno. Pismeno več. Toliko ljudstvu v ravnanje..
Josip Krmpotič, poslov. Grbiščekove tiskarne.
Portsmouth 28. Včeraj je minil dan mej samimi sijajnimi slavnostmi. Tisoči in tisoči privreli so u Londona giedat brodovjV. Cela vrsta veselic seje priredila častnikom in pomorščakom.
London 28. Nadvojvoda Fran Ferdinand je odpotoval včerai zjutraj na Dunaj.
Hamburg 27. Poročiiom .Hamburškega ko-respondenta" iz Berolina nastopi nemški cesar potovanje v Petrov d?or 7. agusta.
NAZNANILO.
Spodaj podpisani raznaaalec lista .Edinost' ki je zajeduo URAR priporoča se toplo p. n. občinstvu za popravljanje vsakovrstuih ur. Udani Friderik C o 1 j a, vratar hiše št. 8 via Solitario
Štejem si v čast, naznaniti slavnemu občinstvu, da otvorim s 1. julijem t 1. svojo
pisarno
3,-9.—
R8!— 50.— 162.-
(v Kavčičevi hiši).
Odvetnik dr. Alojzij	Franko.
Trine cene
(Cene se razumejo na debelo tn s	carino vred.) Domaći pridelki.
Cena ort for. ilo for.
Fižol: Koks...........100 K. 13.— —.—
Mandoloni..................„ ——
sveti oru do či................. «.75 7.25
temnorndeči................n —.— —
kanarček..................„ 7.— —.—
bohinjski..................n 8.— —•—
beli veliki..................B - .— —.—
. mali..................„
zeleni, dolgi ........	„
n okrogli........
mešani hrvatski ......	„
„ štajerski............„
Xm1q fino štajersko ..............,
Ječmen št. 10..........
n »...........
n 8..........
Zelje kranjsko....................„
fcepa * ....................*
Krompir, ........	„
1 Pro«0 kranjsko......• . . .	„
: Leča, kranjska ..........	„
I opofc opforski...........
; »it ......................„
I Kava Močo«......................„
Cejlon Plarit. tina............„
. Pori..........
Portorioco..................,,
Java Malang................„
Guatomaln..................„
Ban Domingo................„
Malabar Plant................„
n nativo................„
Lnguayrfi Plant..............n
„ nativo.......
Sautos fini..................„
„ Hrednjo fini ............,
„ arednji........
„ ordinar................n
Rio oprani .................„
„ najfiniji..................„
„ arodnji .........	„
Slfdkor Centrifugal I. vrate ....	„
Concassć..................„
v glavah..................„
razkoHani................v
Ril italijanski lini................„
„ srednji..............a
Japan fini AAA.................a
„ nrednji........
Raugoon extra..................„
I..........
............
Petrolej t uski v sodih..............„
v zabojih od 29 kil. ...	„
Olje italijansko iiajfhleji............„
„ srodnjoflno..........„
bombažuo, amerik............„
dalmatinsko..................„
Limoni Mesinski ........
Pomaranče „ ........ zaboj
Mandbljni Dalmatinski |	100
. Bari . . [	„
7.75	8.-
7.—	7J50
5.25	—.—
5.7r>	—.—
65. -	70-—
8.75	—.—
9.75	-.-11.50 -.—
2.80 8.75
56!-49.-150. -
170.-	171.-
180-	162.-
154.—	156.—
130.-	132.-
ia7,—	128.—
134 -	136--
	•
108-	109* —
103.-	105- -
9n.-~	9« —
88,—	89-
106.—	1*08 —
97.—	98.—
33.B0	34 —
35.50	36 —
3«.—	36,£0
36.25	36.50
24.50	—.—
24-	— .—
17,—	—.—
16.50	—.—
13.50	13.75
12,50	1275
10.25	10.05
16.-	—.
o«— «2,-	63 -
56.-	57.—
28,-	29 —
31.— o	32.— K
O.— 4.—	O.— 5-
58.—	60.—
65.-	66.—
Br. 1049.
Razglas.
Veliki semenj sv. Urha v Dolini obdržaval se bode letos radi nedelje — dan pozneje, namreč v
ponedeljek 5. julija.
Županstvo v Dolini
dne *26. juoija 1897.
1 1. ||
Zobobol olajšujejo
z • b n • kapljic« Itkarja Piccolija v Ljubljani
(Dnnajska ceata) kAtere «o bile odlikovane z NajviSjim priznanjem Nj. c. in k. Tia prejasne gospe prestolonaslednice-udove nadvojvodinj« i0T fetafanlj« "M
Steklenica veljn 20
kr.

,lBMmm
Jedini zastop
tovarne „GUTENBERG" v Gradcu za trgovinske registre zistetn
„Patent Workman Chicago"
izvrnuje vsako delo glede trgovinskih registrov, brošur in plakatov po najugodnijih ccnah. Za naročbe in nadaljnja pojasnila
obrniti se je do glavnega zastopnika,
Arnolda Coen TRST — Acquedotto 35 — TRST
i
GOSTILNA
„Pri dobrem kozarcu"
ulica Valdirivo *t. 14.
todi jako izvrstna vina črim, kakor tudi pravi kraški teran po zmernih cenah :
Dalmatinsko po...........36
Istrsko .............40
Furlansko „...........40
Teran „...........56
Drži izborno pivo iz Vrhniške pivarne po 28 in 32.
Kuhinja je vedno preskrbljena z mrzlimi in gor-kimi jedili. — Za mnogobrojno obiskovanje se priporoča prav toplo rojakom svojim zahvaljevajo se jim v naprej z velespoštovanjem Jakob Ovtav,
gostilničar.
*
Zdravljenje krvi
Ča] „T I s o 6 e r n I cvet" (Mllleflorl).
Cisti kri lbi' je izvrstno sredstvo proti onim slučajem, če poče v želodcu, knkor proti slabomu probavljanju in homoroidam. Jeden omot za ozdravljanje. sto,!i 50 nČ, tor se dobiva v odlikovani lekarni
?mmm M dno Mori" Trst, veliki trg.



Rojančani pozor!
'i1« nni je prevzel naš rojak I v h n Bufon
pekarno in prodajalnicojeM
Arcon, nahajajočo se v Rojttnu it. I
(pri cerkvi).
On je uredi! pekarno popolnoma, <la odgovarja na vse srrr.nl. Priporofia se, <la 8e ^h pogonoma podpira po geslu „Svoji k svojim*. Ima na pruda j vsakovrstne ubokv? iu sladš^/lc po pr m-rii'h cenah tn sprejema domači kruh v pek<) P-3fre*brt jt> to5na in posten«.
Ntidejaje BO obilnega obiska se v naprej prav toplo zahvaljujo
Ivan Bufon.
I

Ponižno podpisani slavnemu občinstvu uljudno naznanja, da je s majem letos obče znani
X}otel jKisc^er
v mestu Kamnik, najprijetnejšem zavetišča in kopališču
prevzel zopet v lastno režijo.
1 |
Priporočuj6 se slavnemu občinstvu za obilni obisk naznanja, da K bode skrbel prav posebno zadovoljiti cenjene goste z izbornim vinom, | z vedno svežim pivom, z dobro, ukusno, gorko in mrzlo kuhinjo.	|k
V hotelu se nahaja mnogo sob za prenočišče, kakor tudi H ^ letna stanovanja za ptujce.	m
■i	8 spoštovanjem	P®
L	Fran Fischer. VI
Lastnik kensorcij lista .Edinost'. Izdavatelj in odgovorni urednik: Fran Godnik. — Tiskarna Dolenc v Trstu.