LETO XV, ŠTEV. 208
SLOVENSKI
l£U«j« 'as«jpi>iiv /tti»/lil>kv ptMlJtrllt: ->£LM	*.N«š tisk« , LMreKluTs
Rodi Janhuba i Od go> or ni urednik: Sergej Vošnjak / Tiska tiskarna »SIo>. poročevalca« / Uredništvo: Ljubljana, lomšičeva alica S, telefon 23-522 do 23-326 / Uprava: Ljubljana, Tomšičeva 5/11., telefon 23-522 do 23-526 / Oglasni oddelek:	Ljubljana,
Kardeljeva ulica 6, telefon 21-896. za ljubljanske naročnike 2A-463, ta zunanje 21-832 / Poštni predal 29 / Tekoči račun Narodne banke 601->T« 163 I Mesečna naročnina 200 din
xo dia
SLOVESNA PROMOCIJA G. D2ELALA BA7ARA
Priznanje za velike zasluge
v znanosti In politiki
V svojih govorih sla rektor univerze in dekan pravne fakultete poudarila zasluge g. Dželala Bayarja kot soustvarjalca sodobne Turčije, zasluge na področju mednarodnega sodelovanja, še posebno pa zasluge za razvoj prijateljskih odnosov med našima državama — Po slovesnosti v Srbski akademiji znanosti si je g. Bžeid Bayar ogledal Narodni muzej in vojni muzej
BEOGRAD, 4. sept. (Od našega posebnega dopisnika). V dvorani Srbske akademije znanosti in umetnosti je bila danes dop oldne slovesna promocija g. Dželaia Bayara, predsednika republike Turčije za častnega doktorja prav nih ved na beograjski univerzi.
2e precej pred napovedano uro so se zbrali v dvorani številni predstavniki znanstvenega in kulturnega življenja, da bi prisostvovali tej slovesnosti. Pred zgradbo akademije pa so se zbirali Beograjčani, ki so prav tako kot doslej tudi danes z glasnim ploskanjem sprejeli predsednika turške republike, ko se je njegov avto ustavil pred poslopjem Srbske akademije znanosti in umetnosti. Visokega gosta sta ob prihodu pozdravila Vukič Mičovič, rektor beograjske univerze in šef protokola predsednika republike Sloven Smodlaka. Ko je visoki gost zasedel svoje mesto, je spregovoril rektor beograjske univerze Vukič Mičovič, ki je poudaril zasluge predsednika Dželala Bayara kot enega izmed najbližjih sodelavcev Remala Atatürka, pozneje kot predsednika vlade in danes kot voditelja države, njegovo dejavnost v revolucionarnih spremembah v Turčiji ter njegov delež na področju razvoja mednarodnega sodelovanja pri utrjevanju prijateljstva in ohranitvi miru med narodi, ki se poleg drugega zlasti odraža v sklenitvi ankarskega sporazuma in Balkanske zveze. Zato je beograjska	univerza sklenila
dati priznanje predsedniku Bayaru kot borcu in enemu glavnih	ustvarjalcev nove
Turčije, dalje zlasti za njegovo delo na področju mednarodnega sodelovanja, posebno pa še za njegovo zavzemanje in uresničevanje prijateljskih In zavezniških odnošajev med našima	dvema državama.
Glede na to je uprava univerze v Beogradu na predlog uprave pravne fakultete sklenila predsedniku republike Turčije podeliti naslov častnega doktorja pravnih ved univerze v Beogradu.
Takoj zatem je dekan beograjske pravne fakultete Jovan Lovčevič prečital biografijo novega častnega doktorja, v kateri je podčrtal predvsem njegove zasluge za napredek znanosti ne samo v turškem merilu, temveč tudi mednarodni pomen njegovega dela. Rektor beograjske univerze Vukič Mičovič je nato pristopil k visokemu državniku in mu izročil diplomo, medtem ko so vsi prisotni vstali in tako poudarili slovesnost trenutka. Potem, ko so mu prisotni državni funkcionarji -=• predsednik zvezne ljudske skupščine Moša Pijade, podpredsednik zveznega izvršne-
ga sveta Rodoljub Čoiakovič,
predsednik ljudske skupščine Srbije Peter Stambolič, predsednik izvršnega sveta Srbije Jovan Veselinov in predsednik odbora za prosveto zvezne ljudske skupščine Veljke Vlahovič — prisrčno čestitali,
lim izraziti Iskreno hvaležnost upravi te visoke ustanove. Cas, ki ga preživljam v tej visoki znanstveni ustanovi, bo za mene eden doživljajev, ki je napravil name med obiskom cenjeni prijateljski in zavezniški državi najgloblji vtis.
V nadaljevanju svojega govora je predsednik Dželal Bayar orisal današnji mednarodnopolitični položaj in dejal, da so po eni strani načela, ki so našla svOi izrrz v U-*an-vr! ni Združenih narodov in usmer-
je g. Dželal Bayar stopil pred. jena k zagotovitvi orats-Kega so-
mikrofon in se v daljšem govoru zahvalil za izkazano priznanje.
Med drugim je dejal:
»Zelo sem ponosen, ker mi je beograjska univerza podelila nasiov častnega doktorja. Ganile so me prijateljske besede, ki so bile izrečene o meni. Spoštovani rektor univerze in dekan pravne fakultete sta na kratko navedla uspehe mojega dela, odkar sem se začel ukvarjati z državniškimi posli.
Hotel sem komentirati besede spoštovanega dekana pravne fakultete glede na smotre, na podlagi katerih sem si prizadeval usmeriti svoje delovanje in glede na teorije, ki sem jih imel zaradi tega pred očmi. Ker Pa ta trenutek ni primeren za to, se bom omeji! samo na naslednje: Največ;/, činitelj doseženih uspehov v Turčiji sta velika moč turškega naroda in sposobnosti, ki jih ima, da uspešno stopa po pravilno nakazani poti. Zato sodim, da prijateljstvo in čast, ki sta mi bi-
delovanja v pogojih dobrih odnošajev in enakopravnosti med narodi, gradivo za obsežna dela in številne izjave, po drugi strani pa se tisti, ki hočejo zagospodovati svetu delajo, kot da bi jih ne poznali, ali pa, kar je še bolj žalostno, izkoriščajo ta načela kot krinko za nepravilno in nedovo^en•->
Ob koncu je predsednik Bayar dejal:
S tem, da sta Jugoslavija in Turčija našli pravilno pot, v kateri se prepletata idealizem in realizem, ter sta skupno s svojim bližnjim sosedom Grčijo podpisali sporazum o zvezi in ankarski sporazum, sta ustvarili zelo pomembno prvino miru, varnosti in napredka, katere vpliv daleč presega meje njihovih držav.
Rad bi ob navzočnosti vašega visokega kolektiva opozoril na določbe ankarskega sporazuma, ki urejujejo sodelovanje tudi na področju kulture. Ta besedila bodo našla svoj izraz v soglasju s pripravljeno-
la izkazana danes, pripadata stjo in prizadevanjem tistih, ka-mo.ji državi, v kateri imam čast terih dolžnost je, da jih Izvaja-biti predsednik republike. Ze- jo po pomenu in vplivu. Naša
Moša Pijade priredil kosilo na čast g. Bayara
Beograd, 4. sept. (Tanjug). Predsednik zvezne ljudske skupščine Moša Pijade je priredil danes v prostorih zvezne ljudske skupščine kosilo na čast predsednika republike Turčije g. Dželala Bayara, na katerem je bil kot gost tudi predsednik FLRJ Josip Broz Tito.
Predsednika Bayara je sprejel in pozdravil pred poslopjem zvezne ljudske skupščine predsednik Moša Pijade s podpredsednico Lidijo šentjurc in sekretarjem skupščine Velimirom Stojničem.
Gosti na kosilu so bili vsi člani spremstva g. Bayara. Od jugoslovanskih osebnosti so bili na kosilu podpredsedniki zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj, Aleksandar Rankovič, Rodoljub Čoiakovič In Svetozar Vuk-manovič, predsednik ljudske skupščine LR Srbije Petar Stambolič, predsednik ljudske skupščine Črne gore Blažo Jovanovič, člani »veznega izvršnega sveta, predsedniki skupščinskih domov ln odborov, ljudski poslanci, zastopniki generalitete z načelnikom generalnega štaba generalnim polkovnikom Pekom Dapčevlčem ter drngi državni voditelji in zastopniki kulturnih, znanstvenih in javnih delavcev.
Ob prihodn v poslopje ljudske skupščine je predsednika Bayara in predsednika Tita pozdravila množica meščanov. Predsednika Bayara so toplo pozdravljali tudi, ko se je vozil po beograjskih ulicah.
Med kosilom sta predsednik zvezne ljudske skupščine Moša Pijade in predsednik Bayar Izmenjala zdravici.
dolžnost je, da izvajamo v čimbolj učinkoviti in širši obliki, prav tako kot vse ostale določbe tega sporazuma, tudi določbe o kulturnem sodelovanju med našimi narodi v duhu vzajemnega spoštovanja in obzirnosti do načel pogodbenih strank, ter tako izpolnimo našo dolžnost — zagotoviti dobro in pravično, tvarno in duhovno rast ne le naših treh držav, pač pa tudi, to pa je posledica našega moralnega in duhovnega stremljenja in napisanih pogodb, družine miroljubnih narodov, kateri pripadamo.
Ko izražam te misli pred vašim visokim kolektivom, in opirajoč se na pomemben naslov, ki mi ga podeljujete danes, bora mislil o sebi, če mi dovolite, ne le, da sem iskren gost, pač pa tudi, da sem v upravi beograjske univerze član. ki ima nekaj pravice govoriti.«
Mediate pa so se pred zgradbo Srbske akademije vse do Kalemegdana zbirale vedno večje množice Beograjčanov, ki so znova pozdravljale predsednika prijateljske Tufčije, ko se je odpeljal do Vojnega muzeja na Kalemegdanu. Tu je predsednika Dželala Bayarja sprejel upravnik Vojnega muzeja Dušan Plen-ča, ki ga je tudi vodil po muzeju in mu razlagal posamezne slike, dokumente in predmete, razstavljene v muzeju. Ko se je skupina s predsednikom Ba-yarjem in njegovim spremstvom ustavila pred sliko I. zasedanja AVNOJ, je predsednik Dželal Bayar takoj spoznal na njej še živeče naše državne voditelje. »Evo, tu so vsi moji prijatelji,« je dejal Dušanu Plenči. Posebno zanimanje je pokazal za model našega prvega partizanskega tanka in za maketo borb v Dalmaciji.
Po ogledu muzeja je Dušan Plenča izročil visokemu gostu in ministru obrambe g. Menderesu vsakemu po en v usnje vezan album s fotografijami iz narodnoosvobodilne borbe. Ko sta se oba prisrčno zahvalila za darilo, si je predsednik Dželal Bayar s svojim spremstvom ogledal še razstavljene predmete na prostem ter se povzpel v rekonstruirano »Drvarske pečino«.
Iz Vojnega muzeja se je predsednik Dželal Bayar odpeljal v Narodni muzej, kjer ga je zopet pričakovala množica Beograjčanov, ob vhodu pa ga je pozdravil namestnik direktorja muzeja Erih Koš. V njegovem spremstvu si je predsednik Bayar ogledal muzej in se po ogledu podpisal v knjigo obiskovalcev.	A. S.
Sprejem pri predsedniku Titu
Beograd, 4. sept (Tanjug.) Danes ob 10. uri je predsednik republike Josip Broz Tito sprejel v Belem dvoru na poslovilni obisk dosedanjega izrednega poslanika in pooblaščenega ministra republike Izraela v FLRJ g. Ezro Yorana. Pri sprejemu Je bil navzoč generalni sekretar predsednika republike dr. Jože Vilfan.
Solunski velesejem
Atene, 4. sept. (Tanjug). Nocoj bo predsednik giške vlade maršal Papagos odprl 19. mednarodni solunski velesejem. Na letošnjem velesejmu,
G. Dželal Bayar in predsednik Tito na svečanem kosila v zveznem izvršnem sveta
SLOVENSKI JAVNOSTI
ob pripravah za Teden otroka
Otroci so največje bogastvo vsakega naroda. Izraz naše dosedanje skrbi so zakoni ljudske oblasti o zdravstveni zaščiti, o socialni pomoči družini, o brezplačnem šolanju, o zaščiti žene' —matere in slično. V borbi za čim popolnejšo nego in vzgojo otrok ter za nijhovo radostno in zdravo mladost so že obstoječe družbene organizacije kakor Rdeči križ, AFŽ, Zveza borcev, pa tudi pedagoški in zdravstveni delavci ter telesno —vzgojna in kulturno—prosvetna društva izvršila ogromne naloge. Ustanavljajo pa se še novi družbeni organi: pionirski starešinski sveti, društva prijateljev mladine, ženska društva, domski sveti in šolski odbori oz. upravni odbori zdravstvenih in socialnih zavodov. Ti naj bi skrbi za otroka dajali čim širšo, čim mno-
V plemeniti službi rejništva že dosedaj sodeluje veliko število državljanov, ki pomagajo naši ljudski oblasti reševati eno najtežjih vprašanj po vojni. V Sloveniji je okoli 16.000 otrok brez enega ali 'obeh staršev m so pod varstvom države. Velika večina jih živi v domovih. Otroku pa je potrebno ljubeče, toplo in skrbno družinsko okolje. Zato bi večino otrok, ki ne potrebujejo posebne nege in vzgoje v. posebnih zdravstvenih ali vzgojnih zavodih, mogli razmestiti v družine, v katerih bi našli otroci svoj drugi dom in ki bi jih ob pomoči družbe vzgajale v dobre državljane.
Zato moramo:
poiskati čimveč družin, ki bodo z ljubeznijo sprejele otroke,
poveriti razmeščanje otrok
žičnejšo, družbeno osnovo, Ki najboljšim socialnim delav-
jo omogoča in tudi terja demokratični razvoj naše družbene stvarnosti.
Priprave na svetovni kongres za zaščito otroka so še močneje vplivale na razgiba-
cem, ustvariti sredstva, ki bi, v obliki skladov, služila skrbniškim organom pri njihovem težavnem delu.
Zdrava in pravilna prehrana otroka v družini je izredno va-
nost prosvetnih, zdravstvenih žen činitelj za zdravo rast in
in socialnih delavcev, kakor tudi roditeljev. Dosedanje ugotovitve in izkušnje morajo torej predstavljati izhodišče za naše delo v Tednu otroka, še več, za nadaljnjo smer v bliž-nijh prihodnjih letih.
Teden otroka prirejamo od 3. do 10. oktobra, s čimer se priključujemo praznovanju 4. oktobra, Mednarodnega dneva otroka. Pridružujemo se odgovornosti svetovne družbene skupnosti za zaščito in normalen razvoj mladih generacij. To zahteva od vse svetovne javnosti pa tudi od nas Deklaracija o pravicah otroka, ki naj otroku jamči vso zaščito, brez ozira na raso, narodnost in vero, jamči razvoj vseh spo-
duševni napredek otroka- Analiza prehrane je pri nas pokazala, da zlasti otroška prehrana po svojem sestavu ni primerna.
Pripravljamo dobra predava-
vzpodbudimo zanimanje gospodarskih organizacij za razvijanje proizvodnje sadnih in mlečnih izdelkov, prirejajmo razstave brezalkoholnih pijač, sadnih in mlečnih izdelkov,
ustanavljajmo mlečne in brezalkoholne restavracije, pomagajmo telesno — vzgojnim in kulturno - prosvetnim ustanovam, da bodo uspele vzbuditi s svojim delom zanimanje . mladine za zdravo in vedro zabavo.
Načela, na katerih se gradi osnovne družbene edimice, nastajajoče komune, zahtevajo najširše sodelovanje vseh državljanov v odločanju o vseh vprašanjih gospodarskega in družbenega življenja. Vznikli so že družbeni upravni organi v zdravstvenih in socialnih ustanovah, v katerih delujejo in odločajo že tisoči državljanov. Tudi družbeno upravljanje šolstva, ki ga je treba razvijati, ba enako prispevalo k utrjevanju družbene odgovornosti za nego, vzgojo in zaščito otroka.
Strnimo napore vseh organizacij, društev, kolektivov in posameznikov, da se bodo za delo upravnih odborov zdravstvenih, socialnih in V-„ujnih zavodov zanimali prav vsi državljani, predvsem pa roditelji.
nja in tečaje, brošure in drugo Člani upravnih odborov se morajo čutiti odgovorne za svoje delo nasproti vsej družbi. Skupnost naj terja od njih, da kodo skrbeli enako za obstoj in razvoj ustanove, za njene upravne in gospodarske težave, kakor za reševanje vsehzdravstvenih, socialnih in vzgojnih vprašanj. Torxrriši in tovarišice, v pripravah za Teden otrolca združimo čim večje število državljanov, ustanovimo privrav-Ijalne odbore in izdelajmo programe, ki naj bodo prilago-
gradivo o pravilni prehrani otroka,
vnašajmo že v osnovne in srednje šole nauk o pravilni prehrani človeka, šolski vrtovi naj služijo za nazoren pouk o pridelovanju povrtnin in sadja in za spoznavanje njihove vrednosti, šolske in mlečne kuhinje pa naj postanejo sredšče, kjer naj bi se preizkušali strokovni nasveti o pravilni prehrani otroka in kjer bi se z njimi
ki je večji od dosedanjih, so- sobnosti v takem duhu, da bo- mogli seznanjati tudi roditelji, jeni potrebam vasi, občine,
Jnl,,:«	/Sfifi w« — 1 O	plcunni finKreiliihi	A 7.* «nlnn« n im/iof/T	A7/ron	TV fr TJ n
deluje nad 600 podjetij iz 12 do služile skupni dobrobiti.	Alkoholizem hromi telesne
držav, med njimi tudi Jugo- Ko se pripravljamo na Te- in duševne sposobnosti odra-slavija- Jugoslovanska _ pod- den otroka, nam ljubezen do slega človeka, a deluje kot jetja se že četrtič udeležujejo mladega rodu in odgovornost strup na mlado in manj odpor-solonskega velesejma. Letos za prihodnost domovine in nje- no otroško telo. Mnggi socialni
nih narodov narekuje:	in zdravstveni problemi bi z
da se strnemo v čim večjem vztrajno borbo za zdrave nava-številu ob organizacijah, ki de prebivalstva odpadli.
bodo razstavila končne izdel ke. gradbeni material in konzerve.
delujejo na področju zaščite otroka,
da nudimo vso pomoč pri sestavljanju in izvajanju programa, da zbiramo v okviru komunalnih skupnosti vse družbene sile— gospodarske, politične in kulturne za izvajanje otroške zaščite, nege in vzgoje.
Naj nam ne bo žal ‘požrtvovalnega dela! Bodimo samostoj-
Jovonović odpotoval v Atene
Beograd, 4. sept (Tanjug)
Jugoslovanski veleposlanik v Grčiji Radoš Jovanovič je odpotoval včeraj iz Beograda v Atene. Veleposlanik Jovanovič se je mudil mesec dni v državi in kot član jugoslovanske delegacije sodeloval na blejski konferenci, na kateri so podpisali trojno zvezo med ni in rešujmo smelo najrazlič-Grčijo, Turčijo in Jugoslavi- nejša vprašanja, ki jih že dobio.	ro poznamo, a imajo v vsaki
------	pasi, mestu, občini ali okraju
VREME	svoje posebnosti. Ne čakajmo
*	na ukaze ali pobude »od zgo-
Napoved za nedeljo: Pretežno le- raj.« V svojem delovnem pod-
Podprimo delo Rdečega križa, ki že uspešno vodi protialkoholno akcijo,
mesta, okraja. Naše delo pa naj se ne žačne in konča s Tednom, temveč naj pomeni začetek smotrnejše, širše in v skladu s celotnim razvojem zasnovane skrbi in zaščite, ki naj se dosledno in vztrajno izvaja skozi vse leto.
Republiški pripravljalni odbor za organizacijo Tedna otroka
Po položitvi venca na grob spominsko knjigo.
Jamfca a» » *
po vreme z delno oblačnostjo. V alpskem svetu popoldne nekaj neznatnih krajevnih ploh. Temperatura ponoči med 9 in 15, na Primorskem do 20, čez dan do 30 stopinj Celzija. Zjutraj po kotlinah megla. — V ponedeljek popoldne ali v torek bo nastopilo poslabdanje vremena.
ročju bomo najbolje sami ocenili nujnost nalog, vse težave pa tudi pogoje, v katerih živimo in delamo, ter svoje lastne sposobnosti.
Nekatere naloge pa so v le-tdnjem letu še prav posebej važne.
PREBIVALCEM LJUBLJANE IN OKOLICE
Prihodnji teden bo obiskal Ljubljano visoki gost predsednik republike Turčije Celai Bayar. Z njim bo potoval predsednik FLRJ Josip Broz-Tito. Z veseljem pričakujemo predsednika prijateljske Turčije, voditelja države, s katero smo stopili v trdno zvezo, ki se bo vedno borila za ohranitev miru in utrdila prijateljsko sožitje med tremi podpisnicami Balkanske zveze. Ob tem velikem dogodku vabimo vse prebivalstvo Ljubljane in okolice, da čim lepše okrasi poslopja in nlice ter povsod izobesi, jugoslovanske in slovenske zastave. Zlasti vabimo Ljubljančane in prebivalce okolice, da se sprejema predsednika zavezniške Turčije v čim večjem številu udeleže.
Predsednik MLO dr. Marijan Derm astia Predsednik OLO Ljubljana-okolioa lgdha Berčič
TRETJE ZASEDANJE DELAVSKEGA SVETA ŽELEZNIŠKEGA TRANSPORTNEGA PODJETJA LJUBLJANA
Nagrajevanje na železnici izenačeno z nagrajevanjem v ostalih gospodarskih podjetjih
Svetovni kongres za zaščito otrok končal delo
Dne 3. t. m. je začel svoje
tretje zasedanje delavski svet Železniškega transportnega podjetja v Ljubljani. Na dnevnem redu sta sprejem pravil podjetja in sprejem prvega tarifnega pravilnika. Zasedanje je pomembno zlasti zaradi tarifnega pravilnika s katerim naj se popravijo sedanje plače železničarjev — ostala namenska žel. podjetja so to že storila — za kar vlada med člani podjetja, ki šteje nad 10.000 članov, veliko zanimanje.
Pred prehodom na predlagani dnevni red so člani načeli vpra-•anje delitve plač iz presežka plačilnega sklada iz leta 1953 in ga soglasno sprejeli kot prvo točko na dnevni red. V razpravi Je bilo ugotovljeno, da se je izplačilo iz omenjenega presežka iz leta 1953 vleklo več mesecev in se končalo drugače kot je sklenil delavski svet ZTP Ljubljana, kakor tudi ostala Zel. transportna podjetja v drugih republikah. Delavskemu svetu je dala Generalna direkcija 17. VI. t. 1. v razpravo in odločitev vprašanje delitve dobička iz leta 1953, ta je na svojem prvem zasedanju sklenil, da se osebju izplača iz teh sredstev 100°/o enomesečna plača, ostali del pa razdeli v druge namene. Po dveh mesecih je centralna komisija v Beogradu, ki je bila postavljena od sekretariata za gospodarstvo, pri pregledovanju letnega sklepnega računa JZ ugotovila, da je le-ta v redu in ugotovila tudi omenjeni presežek, ki pripada železniškemu osebju. Tik pred izplačilom — nekatere enote pa so tudi že izplačale — pa je prišla prepoved z utemeljitvijo, da ta sredstva niso dobiček, ker železnica lani še ni bila podjetje in pripadajo torej osebju le nagrade in sicer 75% mesečne plače ne pa 100%. Toda kot je ugotovil delavski svet je železnica lani morala izpolnjevati
Popis obrtnih delavnic in obrtnih podjetij
V dneh od 1. do 12. oktobra 1954 bo po vsej državi popis obrtnih delavnic in obrtnih podjetij, t. j. vseh gospodarskih organizacij, ki se ukvarjajo z obrtjo. Popis bo izveden po stanju na dan 30. septembra 1954. Popis bo zajel vsa obrtna podjetja, obrtne delavnice v sestavu obrtnih podjetij, samostojne obrtne delavnice s sredstvi, ki so družbena last, obrtne delavnice državnih organov in zavodov, ki delajo tudi za druge, obrtne delavnice gospodarskih organizacij, ki delajo za druge, obrtne delavnice družbenih organizacij, ki delajo tudi za druge, obrtne del-vnice in samostojne obrtne obrate kmetrijskih zadrug, vse obrtne proizvajalne, predelovalne in storitvene zadruge ter vse zasebne obrtne delavnice.
Priprave, organizacijo In kontrolo popisa bo vodil Zvezni zavod za statistiko in evidenco po svojih podrejenih organih.
vse družbene obveznosti in Je tudi poslovala v celoti tako kot gospodarska podjetja, le da je imela plačilni sistem urejen s posebno uredbo o plačah železniških delavcev in uslužbencev. Toda prav po določilih te uredbe so se osebju izplačevale nagrade v znesku 75°/o plače ne pa 100%.
Tak postopek je povzročil v kolektivih podjetja veliko nezadovoljstva in kakor so posebej poudarjali člani sveta tudi veliko politično škodo, kajti zaupanje v organe delavskega upravljanja je bilo omajano, saj je bil prvi sklep delavskega sveta o vprašanju, ki je izključno v njegovi pristojnosti, ovržen in to prav z nemogočim postopkom, saj morajo mnogi člani kolektivov 25% izplačanih prejemkov sedaj vrniti. Delavski svet je soglasno sklenil, da se ponovno potrdi sklep, ki ga je sprejel na prvem zasedanju in da se ukrene pri postajnih organih vse potrebno, da se tudi v celoti realizira, kajti posledice takega ravnanja s kolektivi so vsekakor moralno politično zelo slabe in jemljejo ugled delavskemu upravljanju.
V nadaljevanju dnevnega reda je delavski svet obravnaval pravila podjetja. 2e na drugem zasedanju je postavil posebno komisijo za proučevanje pravil in poslovnika, ker se ni strinjal z organizacijsko strukturo uprave podjetja. Ker le-te ni pristojen spreminjati, je začasna pravila z manjšimi spremembami
sprejel, hkrati pa naročil poseb-predlog upravnemu odboru Geni komisiji, naj izdela konkreten neralne direkcije J2 za spremembo organizacije v upravi podjetja, nakar bo naknadno spremenil določene člene pravil.
Izdelava tarifnega pravilnika za tako veliko podjetje, z zelo različnimi poklici in dejavnostjo, je zelo zahteven posel. Izdelati je treba za vsako izvršilno enoto t. j. postaje, kurilnice in sekcije za signalno varnostne naprave povprečne tarifne postavke, na osnovi katerih izdelajo potem te enote' svoje tarifne pravilnike, ker imajo svoje delavske svete, medtem ko se za upravo izdela že dokončen tarifni pravilnik. Zato je prvi in drugi dan zasedanja delavski svet sprejel in obdelal le del tarifnega pravilnika in se razprava o tem še nadaljuje.
Na predlog tarifnega pravilnika, ki je bil v zakonito določenem času v razpravi so kolektivi podjetja dali čez sto pripomb in predlogov. Tarifna komisija je predloge zbrala in jih predložila delavskemu svetu v odločitev. Razprava je bila zelo živa, ker se delavski svet zaveda pomembnosti tega dela in ker se z novim plačilnim sistemom morajo plače železničarjev vskladiti z onimi v ostalih gospodarskih podjetjih.
Med predlogi je bila najpogostejša zahteva, da se vnese v tarifni pravilnik dodatek za nočno delo. Tarifna komisija
tega dodatka ni upoštevala zaradi obračunskega plačilnega sklada, sestavljenega na podlagi navodila o razvrstitvi osebja 2TP v vrste (kategorije), ker bi se sicer morale zmanjšati postavke za strokovnost vsemu osebju. Delavski svet je po zelo obširni razpravi sklenil, da se dodatek za nočno delo uvede. Nadalje je bil v obravnavi predlog o spremembi vrst (rangov) postaj, ki vplivajo na plače osebja in ki so po sedanjih predpisih neustrezni. Delavski svet je sklenil, da naj za to določena komisija predloži upravnemu odboru Generalne direkcije konkretne predloge za izdajo meril za določevanje rangov posameznih izvršilnih enot, medtem ko so bili najnujnejši primeri že sedaj obravnavani in popravljeni. Posebno poglavje je izplačevanje premij za prihranke na premogu in mazivu, ki se po sedanjih predpisih izplačujejo iz dobička, medtem ko je delavski svet mnenja, da bi se morale premije izplačevati iz materialnih sredstev, ker gre v bistvu za prihranek na materialu. Izplačevanje premij pa ni vselej zagotovljeno če gre iz dobička. Vsekakor pa je gospodarsko za podjetje in za vse ostalo gospodarstvo, če se s tem stimulira varčno gospodarjenje s premogom.
Razprava o tarifnem pravilniku se še nadaljuje.
Grčija na našem velesejmu
Zagreb, 4. sept. V grškem paviljonu, kjer razstavljajoče tretjič kolektivno številni grški razstavljalci, sta dopisnika našega lista ljubeznivo sprejela predstavnika grškega ministrstva trgovine g. Bufides in predstavnik grških zadružni, kov g. Nikolopulos. Dala sta mu številne podatke o proizvodnji.
Paviljon prijateljske Grčije je letos urejen prav posebno lepo in okusno. Razstavljeni izdelki in vzorci kažejo visoko kakovost proizvodnje, še zlasti tekstilnih izdelkov. Proizvodnja grških tekstilnih tovarn je precej velika in proizvedejo med drugim samo bombažnih tkanin okoli 100 milijonov metrov na leto. Veliko občudovanje vzbujajo čipkarski izdelki. Čipkarstvo zaposluje v pasivnih hribovskih krajih okoli 10.000 žena, ki izdelajo letno kakih 50.000 kv. metrov, lepih mistritskih, Spartanskih, jonskih in trojanskih čipk.’Čuđovi-ta je izdelava teh čipk! Mnogokrat je vtkanih na 1 kv. m. čipk tudi do četrt milijona zank. V grškem paviljonu vidi. mo nadalje vzorce dobrega bombaža in' volnenega prediva. Tudi tekstilni vzorci spadajo skupaj s keramičnimi izdelki, okrašenimi z antičnimi motivi med najbolj občudovane imenitnosti tega paviljona.
Grčija razstavlja v Zagrebu južno sadje, izdelke živilske
industrije, sokove, kompote, eterična olja in alkoholne pijače. Sadje, sokovi in vino so važni pridelki grškega gospodarstva. Vina pridelajo letno okoli 400 tisoč hi, sadja pa okoli 150.000 ton. V tem paviljonu so razstavljene nadalje še vse druge značilne dobrine, po katerih dobro poznamo Grčijo: tobak, morske gobe, brusni kamni, marmor; desetine in
desetine vrst ga je v najrazlič. nejših barvah. Tu vidimo tudi kolofonijo, terpentin, prav dobro pa so zastopana še kovinska industrija, farmacevtska industrija ter industrija olja. V grškem paviljonu je urejena tudi lepa turistična razstava z informacijsko pisarno za vsa gospodarska in1 turistična vprašanja.
.	M. B.
Zagreb, 4. sept. Svetovni kongres za zaščito otrok, ki ga je organizirala Mednarodna unija za zaščito otrok in ki je bil pod pokroviteljstvom zveznega izvršnega sveta, je trajal šest dni in so na njem sodelovali delegati 30 držav. Danes je kongres končal delo s plenarno sejo. Zadnji plenarni seji kongresa je predsedoval g. De Jouon, predsednik izvršnega komiteja Mednarodne unije za zaščito otrok. Plenum je najprej sprejel poročila štirih sekcij, ki vsebujejo osnovne rezultate tridnevnega dela po skupinah, nato pa sprejel resolucijo o borbi za mir, v kateri je rečeno:
»Da bi se izvedli sklepi svetovnega kongresa za zaščito otrok, ki je bil v Zagrebu od 30. avgusta do 4. septembra letos, ter da bi bile zavarovane in zaščitene osnovne pravice otrok, oziroma da bi se uresničila deklaracija o pravicah otrok, poziva kongres vse svoje člane, nacionalne in mednarodne organizacije, da z vsemi razpoložljivimi silami ustvarjajo pogoje za trajen mir na svetu. Borba za mir, — je rečeno v resoluciji, — naj bo prvi in najvažnejši. sklep tega kongresa, ker samo v miru se lahko učinkovito izvajajo pravice in zaščita otrok.«
Na popoldanski zaključni seji je govoril predsednik Sabora LR Hrvatske dr. Vladimir Ba-karič. V svojem govoru je poudaril, da je vsa jugoslovanska javnost z velikimi simpatijami spremljala delo kongresa in da bomo skupno z ostalimi delegacijami šli v borbo za pomoč otrokom tam, kjer je to najbolj potrebno.
Vsi delegati, ki sodelujejo na kongresu, so zadnje dni izražali svoje zadovoljstvo nad dobro organizacijo in nad prijetnim ozračjem, v katerem je kongres delal.
Tako je predsednik g. Mayo dejal: »Jugoslovani so kongres izvrstno pripravili. Ta kongres je posvečen nadaljnjemu razvoju programa za zaščito otrok, izvajanje tega programa pa po-
meni hkrati tudi prispevek k utrditvi miru v svetu. V Jugoslaviji je bilo v kratkem času mnogo storjenega za boljše življenje otrok, za zdravstveno zaščito, za prosveto in za vojne sirote. Jugoslovani vlagajo velike napore za izgradnjo svoje dežele.«
Dr. Julien Huber, podpredsednik centra za zaščito otrok in član akademije za medicino v Parizu, je dejal: »Organizacija kongresa je bila odlična ter jo je treba pohvaliti. Pomoč, ki so jo temu kongresu izkazale jugoslovanske oblasti, daje kongresu poseben pomen.«
Ga. S. Bathia, šef indijske delegacije in predsednica komisi-
je za zaščito materinstva in otrok pri indijski vladi, je dejala, da zasluži Jugoslavija za organizacijo kongresa vso pohvalo.
G. Milog Hoower, delegat iz Holandije, je med drugim dejal:	»Jugoslovani so kongres
zelo dobro organizirali. Opazil pa sem še nekaj drugega, in to je toplo in človeško zadržanje ljudstva te države do otrok. Prišel sem do spoznanja, da kdor Jugoslavijo spozna, jo mora vzljubiti.«
Naš delegat inž. Gustav Vlahov pa je izjavil: »Videli smo, da so delegati z organizacijo kongresa zadovoljni. Celotno delo kongresa pomeni velik uspeh za nadaljnje delo, s čimer smo zelo zadovoljni.«
«200ŠTROŽNC%
Kulturne skupine bodo poživljale sporede partizanskih mitingov na Štajerskem in drugod
Trgovanje naših podjetij s podjetji vzhodnoevropskih držav
Pred dnevom, vojne mornarice
Split, 4. sept. V mestih vzdolž Jadrana, v vseh enotah in garnizijah Jugoslovanske vojne mornarice bodo 10. t. m. slavili Dan Jugoslovanske vojne mornarice. Poleg številnih nastopov bo še vrsta prireditev, ki bodo poživile spomine na ustanovitev prvega mornariškega odreda in junaških dni osvobodilne vojne na morju. Na 12 krajih, ki so pomembni za razvoj narodnoosvobodilne borbe, bodo na ta dan položili venec v čast padlih borcev, med otoki Biševo in Jabuko pa bodo na odprto morje spustili venec vojne in trgovske mornarice. V Pod-goro, zibelko naše vojne mornarice. bo prispel odred plovnih objektov. Komandant odreda bo položil venec na spominsko ploščo padlim borcem, mornarji pa bodo za prebivalce Makarskega Primorja organizirali posebno prireditev. V Splitu. Pulju. Šibeniku in Boki Kotorski bodo
kulturni nastopi za vojsko in prebivalstvo, na katerih bodo nastopile kulturno-prosvetne skupine in mornariške enote. Po vseh enotah Jugoslovanske vojne mornarice bodo predavanja o nastanku in razvoju naše mornarice. Predvajali bodo tednike in filme iz njenega življenja in dela. Mornarji bodo obiskali bližnje tovarne, podjetja in muzeje, v mnogih mornariških enotah pa bodo tudi tekmovanja v vseh panogah športa V Splitu bo pregledal enote Jugoslovanske vojne mornarice kontre-admiral Bogdan Pecotič. Na dan proslave 10. septembra bo komandant Jugoslovanske vojne mornarice izročil maršalu Titu več daril, kot n. pr. maketo neke dubrovniške ladje iz 15. stoletja, lesorez ladje iz 14. stoletja, album s slikami potovanja maršala Tita v Grčijo in Turčijo in drugo.
Na predvečer Dneva Jugoslovanske vojne mornarice bo mesto Split slavnostno razsvetljeno in okrašeno, zvečer pa bo prireditev, na kateri bosta poleg pevskega zbora »Jedinstva« sodelovala tudi naša plesna mojstra Ana Roje in Oskar Harmon ter mnogo znanih pevcev iz Zagreba in Splita. V Domu Jugoslovanske vojne mornarice pa bo razstava, ki bo prikazovala nemški napad na Drvar v času VII. sovražne ofenzive. ^
Na drugem posvetovanju o trgovini Vzhod-Zahod, ki je bilo v Ženevi v okviru programa. ki ga je izdelal sekretariat E. C. E. so bili tudi dvostranski razgovori med izvedenci naše države in državami Vzhodne Evrope, na katerih so razpravljali o možnostih medsebojne blagovne izmenjave. Neposredno po tem je na zahtevo nekaterih držav Vzhodne Evrope prišlo do stika med našimi podjetji in predstavniki njihovih podjetij. Kakor poroča »Privredni pregled,« je bil kot rezultat teh poslovnih stikov sklenjen 22. maja kompenzacijski dogovor med podjetjem »General-export« in madžarskima firmama »Homolimpex« in »Lingimpex,« nato pa je bil 11. in 12. avgusta podpisan medzbornični aranžma med zvezno zunanjetrgovinsko zbornico in zbornicama ČSR in Vzhodne Nemčije.
S sporazumom med »Gene-ralexportom« in omenjenima madžarskima podjetjema je bila določena izmenjava v vrednosti 2,250.000 dolarjev* »Generalexport« se je obvezal. da bo dobavil mehak rezan les, drva. kemične proizvode, konopljo ter piritivne rude in koncentrate. Madžarska podjetja pa cement, dele za traktorje in kmetijske stroje, elektrode, ognjestalni material, farmacevtske surovine, zdravila, anilinske barve in lake. radijske dele ter žvepleno kislino. Rok za izvršitev tega kompenzacijskega dogovora je postavljen na 31. december t. 1., finančno pa se
kupo-prodajnih pogodb opravlja preko »Schweizerische Bankverein«'v Zürichu.
Med predstavniki Zvezne zunanjetrgovinske zbornice in češkoslovaško zbornico je bil podpisan širši kompenzacijski aranžma, ki predvideva izmenjavo v vrednosti 7 milijonov dolarjev. Naša podjetja bodo dobavila predvsem razne kmetijske proizvode, medtem ko bo CSR dobavila valjani material, avtogume, avtomobilske dele, kaolin in glino, elektromaterial. elektroporce-lan. utensilije za tekstilno in usnjarsko industrijo .precizne merilne instrumente, sanitarno keramiko, porcelan .za gospodinjstvo, tehnično in optično steklo, optične instrumente. razne stroje in radijske dele.
Sklenjeni aranžma s pred-
stavniki vzhodnonemške zbornice znaša po vrednosti 4 trilijone dolarjev. Naša podjetja bodo dobavila predvsem razno sadje, nadalje tobak, tanifcu furnir, hrastov rezan les, pi-ritni koncentrat, soljene ribe, ovčja čreva, vino in zaklano živino, uvažala pa bodo kalijevo sol, rotopapir, kaolin, surovine za kemično in farmacevtsko industrijo, kemične proizvode, anilinske barve, tekstilne, usnjarske in grafične stroje kot tudi stroje za prehranbeno industrijo, precizno mehaniko, razno kovinsko blago in gospodinjski porcelan.
Naši gospodarstveniki bodo verjetno sklenili nadaljnje aranžmaje še z nekaterimi drugimi podjetji iz ostalih držav Vzhodne Evrope.
Skandinavski transportni delavci se zavzemajo za sodelovanje z našimi
Predvčerajšnjim se je vrnila v Beograd delegacija našega sindikata prometnih delavcev, ki je skupaj z delegacijo sindikata pomorcev Jugoslavije obiskala Švedsko, Norveško in Finsko kot gost skandinavske federacije transportnih delavcev. Po izjavi predsednika sindikata prometnih delavcev Jugoslavije Momčila Krivokuče so v razgovorih izrazili predstavniki te federacije željo za stalno sodelovanje na vseh področjih sindikalne dejavnosti. Po-
Petnajst patrulj, enot četrte operativne cone, ki bodo od 8. septembra dalje na pohodih proti Ostrožnemu, bo v večjih krajih in zlasti tam, kjer se bodo njihove poti križale s patruljami ostalih enot, prirejalo partizanske mitinge. Njihove sporede pa bodo izpopolnjevale kulturne skupine bivših borbenih enot.
Tako bo Invalidski pevski zbor sodeloval pri odhodu patrulje XIV. divizije v sredo, 8. t. m. ob 15. uri pred grobnico narodnih herojev v Ljubljani. Nato se bo ustavljal po temle razporedu: 11. t. m. v Mežici ob 20. uri, 12. t. m. ob 20. uri v Ravnah, 13. t. m. ob 20. uri v Slovenjem Gradcu, 14. t. m. ob 19. uri v Moravčah, 15. t. m. ob 19. uri v Velenju, 16. t. m. ob 17. uri v Topolšici ter ob 20. uri v Mi-slinju, 17. t. m. ob 20. uri na Vranskem in 18. t. m. na Ostrožnem.
Kulturna ekipa IX. korpusa
bo 15. t. m. ob 19. uri nastopila v . Kamniku, 16. t. m. ob 17. uri v Izlakah in ob 19. uri v Motniku. Dne 17. t. m. bo obiskala ob 10. uri dopoldne Vitanje, ob 20. uri pa Zreče.
1500-tonske ladje za promet z grškimi in turškimi lukami-
Reka, 4. sept. Sekretariat za gospodarstvo LR Hrvatske je odobril načrte podjetja »Jadroslobodna« za gradnjo motornih ladij nosilnosti 1.500 ton. Te ladje, ki bodo dvakrat večje kot motorne ladje tipa »Drava,« bo gradila ladjedelnica »3 maj,« ter bodo namenjene predvsem za promet s turškimi in grškimi lukami V. M.
Želja Rožnodolcev uresničena
V Rožni dolini v Ljubljani bodo danes izročili prometu glavno cesto, ki bo vezala Rožno dolino s središčem mesta. Ta dogodek bodo Rožno-dolci svečano proslavili, kako tudi ne, saj so jo sami zgradili. Po otvoritvi ceste bo tekmovanje cicibanov in pionirjev na skirojih, tekmovanje v streljanju itd.
Volivci Rožne doline so na svojih zadnjih zborih sprejeli predlog organizacije Zveze borcev tega terena, da dobi nova cesta ime po prvem talcu v Rožni dolini Rajku Škapinu.
V soboto 18. sept. pa bo tudi ta skupina imela svoj program na Ostrožnem.
Pevski zbor Prešeren iz Kranja bo 11. t m. nastopil na Vrhniki, 12. t. m. ob 14. uri v Poljanah, ob 20. uri pa v Železnikih. Že naslednji dan bo imel svoj nastop v Kropi in to ob 16. uri. Dne 17. sept. pa bo znova zapel v Mengšu ob 19. uri.
Komorni zbor iz Celja bo sodeloval le 13. t. m. ob 20. uri v Konjicah ter 14. t. m. ob 9. uri v Frankolovem in ob 20. uri na Dobrni.
Poleg tega bodo v Laškem in Rimskih Toplicah nastopili pevci iz Trsta. Dan in uro njihovega nastopa bomo javili pozneje.	M. B.
V	celjskem okraju je prodanih že nad 3Q.Q0Q značk
Prijave za udeležbo na Ostrožnem se v celjskem okraju večajo iz dneva v dan. Medtem, ko je bilo še pretekli teden v celotnem okraju prodanih okoli 18.000 spominskih značk, je te dni to število naraslo na nad 30.000.
V	pripravah za zbiranje udeležencev zbora štajerskih partizanov so v zadnjih dnevih dosegli lep uspeh v Šempetru v Savinjski dolini. Do-čim šo pred kratkim govorili, da se bo slavnosti na Ostrožnem udeležilo okoli 1.000 ljudi, so te dni to število povečali na 1.200.
Podobno sporočilo so poslali iz Šmarja pri Jelšah- Obljubljajo, da bo na Ostrožno prišlo, kar 3.000 prebivalcev njihove občine. Razen tega, da se bo večina pripeljala v Celje z vlakom, so že sedaj pripravili 8 'vprežnih vozov ter zbrali prijave za okoli 200 kolesarjev.
M. B.

GRADBENO
PODJETJE
VRHNIKA
! čestita k prazniku j ŠTAJERSKIH BRIGAD •••••
likvidacija vseh posameznih sebno so se zanimali za delav*
Trgovinski razgovori s Holandsko
sko samoupravljanje in socialno zavarovanje delavcev v Jugoslaviji. Naš zakon o delavskem samoupravljanju je preveden tudi na švedski jezik.
Med bivanjem naše delegacije so razpravljali še o vstopu naših sindikatov prometnih delavcev in pomorcev v Mednarodno
federacijo transportnih delav-	_	......	... .	,
cev. Skandinavska federacija Otroci padlih borcev iz Ljubljane na pocitnican
transportnih delavcev in sindikati transportnih delavcev in pomorcev Švedske, Norveške in Finske bodo na bližnjem zasedanju te federacija predlagali sprejem naših sindikatov v io mednarodno združenje.
Kako je bilo v Avstriji
Jutri se bodo v Haagu začeli trgovinski razgovori o blagovni izmenjavi med našo državo in Holandsko. Jugoslovanski gospodarski krogi smatrajo, da bi bila blagovna izmenjava lahko znatno večja, če bi bil holandski zunanje-trgovinski režim liberaliziran nasproti Jugoslaviji, kakor je naš nasproti Holandski, in kakor je to primer v blagovni izmenjavi nekaterih evropskih držav ■ Jugoslavijo. Povečanje blagovne izmenjave ni možno samo po količini, marveč tudi po številu izvoznih artiklov.
ki jih zdaj že lahko nudijo naša izvozna podjetja. Holandski izvozniki so zadnji čas spričo razumevanja naše države lahko izvozili precej več kot v času obdobja precej strogo določenih kontigentov. Zaradi tega tudi naša izvozna podjetja upravičeno pričakujejo, da bodo naletela na podobno razumevanje na Holandskem. K povečanju blagovne Izmenjave naj bi pripomogel tudi letošnji mednarodni velesejem v Zagrebu.
(Jugopres)
Darilo izseljencev dubrovniški bolnišnici
Pred dnevi je dubrovniška občina sprejela od izseljencev Dubrovčanov iz New Yorka štiri pošiljke raznih aparatov in medicinskih instrumentov. Denarna sredstva za nabavo teh instrurr entov v znesku 1-300 dolarjev so zbrali izseljenci iz mesta in okraja Dubrovnik kakor tudi iz drugih krajev naše države. Darilo vsebuje razne instrumente za kirurški, očesni in druge oddelke.
L. M.
Dne 4. avgusta stno se otroci padlih borcev zbrali v domu »Majde Vdhovnik« v Ljubljani, vsi veseli in radovedni, kako se bomo peljali v Avstrijo. Vožnjo smo si krajšali s petjem in pripovedovanjem raznih dogodkov. Blizu Graza smo izstopili in se nato nekaj časa peljali z ozkotirno železnico. V Seewiesnu so nas avstrijski pionirji, s katerimi smo kmalu postali dobri prijatelji, prav prisrčno sprejeli in nam v pozdrav zapeli nekaj pesmi.
Kraj Seewiesen je izrazito gorskega značaja, saj leži 1000 m nad morjem. Ima krasno lego in polno naravnih krasot. Zato je razumljivo, da smo šli večkrat na Izlet v gozd nabirat jagode, katerih je bilo letos v tem času največ in na travnike, bogate krasne planinske flore. Vreme nam ni bilo vedno naklonjeno. Imeli smo le malo leipib in sončnih dni. Kljub temu pa je bilo življenje lepo in razigrano. Doma smo se Igrali različne igre in peli v pevskem zboru. Bili smo tudi na Dunaju, kjer smo si ogledali Parlament in palačo bivših avstrijskih cesarjev Schön-
40IOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOI oioioioaoaoioioioioioioioioioioioioi
ne pozabite ha obisk m, okraine gospodarske razstave s
V PTUJU
ki bo od 4. do 19. septembra 1954, kjer boste videli posebnosti sodobnego kmetijstva, vinogradništva, sadjarstva, obrti in gostinstva. • Na železnici 25 % popusta.
brunn. V palači Schönbnmn smo videli poleg raznih dragocenosti tudi zakonsko sobo cesarice Marije Terezije in Jožefa II., sobi njunih staršev in spalnico Napoleona. Velika znamenitost Dunaja je tudi živalski vrst, v katerem smo občudovali njegove »prebivalce«. Tudi v Fratru smo bili deležni velikega veselja. — Peljali smo se na velikanskem kolesu, s katerega smo videli ves Dunaj. V cirkusu je nastopala najmanjša, žena sveta — star.a 36 let, tehta 12 kg, visoka pa je okoli 80 cm. Pred odhodom z Dunaja smo šli v največjo trgovino, kjer smo si nakupili razne spominčke, v Seewiesen smo se vrnili razigrani in dotare volje. Dnevi so hitro minevali. Kaj kmalu smo se začeli pripravljati na proslavo, ki smo jo priredili našim avstrijskim prijateljem oh odhodu. Dan odhoda se je hitro približal in avstrijski pionirji so bili zelo žalostni, ko smo se od njih poslavljali, ker se je med tritedenskim skupnim bivanjem, skovalo med nami resnično prijateljstvo. Na povratku smo obiskali tudi Graz. Sli smo na grad« od koder smo videli vse mesto.
Vtisi, ki sem jih dobila na tem letovanju bodo ostali dolgo v spominu. Videla sem mnogo zanimivega, kar mi bo koristilo pri nadaljnjem Študiju. V imenu vseh pioinrjev, s katerimi sem bila v Seewiesnu, se iskreno zahvaljujem ljudski oblasti in GO Zveze borcev, ki so nam omogočili tako prijetne počitnice.
Pozdravljam vse tovarišice fn tovaiüse, ki so nas spretmijajl, pionirke in pionirje, s katerimi sem bila skupaj na počitnicah, še pTav posebno pa pozdravljam tov. prof. ■'T**ro Pediček.
PSEDLOB ZA KONEEBENCO OSMIH DB2AV
Ugoden odziv na britansko pobudo
Vse pri starem
Te dni so v Romuniji proslavljali desetletnico »osvoboditve«. Kakor že v prejšnjih letih so seveda tudi tokrat izražali veliko hvaležnost osvobodilni sovjetski armadi in nesebični pomoči ZSSR, izrečenih pa je bilo tudi mnogo fraz o velikem napredku Romunije ter o njeni socialistični izgraditvi in skrbi za najboljše življenjske pogoje delovnih ljudi. Ta proslava je bila v popolnem skladu z obletnico znanega govora Georgija Deža o preobratu v romunski gospodarski politiki. Tudi v enem letu po tej napovedi ni bilo v romunskem gospodarstvu ničesar novega, kajti spremenjena je bila samo fasada, vse drugo pa je ostalo pri starem. Popolnoma nespremenjeno in neomejeno je izkoriščanje romunskega ljudstva v korist ZSSR in birokracije, ki po moskovskem diktatu vlada v Romuniji.
Pred enim letom je Georgi] Dež bil prisiljen, da nastopi proti prevelikim investicijam za težko industrijo in je obljubljal tildi spremembe v gospodarski politiki Romunije, ki naj bi zboljšala življenje delavcev in kmetov. Po vseh obljubah pa je razen manjših popustov, ki niso imeli večjega pomena v gospodarskem razvoju dežele in pri življenju prebivalstva, ostalo vse pri starem.
Res so ustavili dela na nekaterih objektih, o katerih so prej govorili, da so temelji romunskega gospodarstva, a vse to ni rezultat skrbi za življenjsko raven romunskih delovnih v: nožič, temveč samo rezu' ‘ nereda v romunskem go odarstvu in njene odvisnosti od »starejšega brata«. Sovjetska podjetja nočejo namreč podpirati raznih graditev v Romuniji, ker Romunija ne more kreditov plačati z žitom.
To je samo izvleček iz romunske stvarnosti. Čeprav so bila ustavljena dela, za katera bi porabili milijarde lejev, ni bilo ničesar storjenega za zboljšanje življenjskih razmer. Radio Bukarešta je priznal, da so lani v vsej Romuniji izgradili 7 pekam,’ 1 tovarno konserv in 1 tovarno mleka v prahu. To je rezultat preusmeritve investicij in nove smeri romunskega gospodarstva. Kmetje, ki bi morali imeti največje koristi od preusmeritve v gospodarstvu, niso v nobenem oziru na boljšem. V glavnem so ostale stare obveznosti in tudi toliko proslavljena uredba o spremembi plačevanja davkov ni prinesla ničesar novega. Tudi pri sistemu progresivnih cen pri odkupu ni šlo za zboljšanje položaja kmetov. Pridelovalec mora znatno povečati določene količine za oddajo, da bi mogel doseči ceno, ki bi vsaj približno ustrezala vrednosti njegovih pridelkov. Če se mu to ne posreči, ima država še vedno velike dobičke zaradi zelo nizkih cen za odkup določenih pridelkov. Celo partijsko glasilo »Scan-tea« je moralo priznati, da odkup mnogih kmetijskih pridelkov ni bil določen na temelju gospodarskega položaja kmetijstva, temveč kar v pisarnah.
V težkih razmerah živijo tudi delavci. Delavec je izkoriščan v podjetju, na drugi strani pa tudi kmetje na mestnih tržiščih zahtevajo od delavcev višje cene za razne življenjske potrebščine, da bi tako prišli vsaj do male povrnitve škode, ki jo imajo zaradi nizkih odkupnih cen. V obratih je zaradi stahanovske-ga gibanja zelo ogroženo zdravje delavcev, ki nimajo dovolj tečne hrane. Nedavna anketa osrednjega sindikalnega odbora je ugotovila, da je okoli 450.000 delavcev zahtevalo zboljšanje življenjskih pogojev in večjo zdravstveno skrb.
Partijsko glasilo »Scantea« je tudi navedlo, da je v proizvodnji mnogo slabih in celo neuporabnih izdelkov, ter je v zvezi s tem očitalo mnogim podjetjem, da izdelujejo samo blago, pri katerem se da največ zaslužiti, ter da se ne brigajo za potrebe potrošnikov. Do take krize v romunskem gospodarstvu je privedel satelitski položaj dežele. Razne polovične rešitve ne morejo ničesar popraviti in samo popolna nacionalna samostojnost Romunije bi lahko zagotovila romunskemu narodu življenjsko raven, ki bi ustrezala njegovemu naravnemu bogastvu in njegovim delovnim sposobnostim. Predstavniki sedanjega režima pa tega seveda ne morejo storiti.	K. B.
Računajo, da je predlog sprejela tudi Francija — Morda bodo izvedli tudi ameriški predlog za sestanek držav Atlantskega pakta — Želje Rima
London, 4. sept. (Tanjug). Poročila, ki so prispela v London po britanski pobudi za sklicanje konference osmih držav, kažejo, da Je predlog dobil ugoden odziv. V britanskem zunanjem ministrstvu pa tudi danes izjavljajo, da formalnih predlogov za konferenco ne bodo odposlali, dokler ne bodo proučili odgovorov vseh prizadetih vlad.
Zastopnik zunanjega ministrstva je potrdil, da je včeraj prispelo poročilo britanskega veleposlanika v Parizu o razgovorih
De Castries izpuščen
Pariz, 4. sept. (Reuter.) Francosko visoko poveljstvo v Indokini je sporočilo, da so Vietminci danes izpustili v Vietriju generala Christiana de Castriesa, bivšega poveljnika Dien Bien Fuja. Danes bo prispel v Hanoj, nato pa bo nadaljeval pot proti Sajgonu, kjer se bo sešel z generalom Salanom, francoskim poveljnikom v Vietnamu.
z Mendèsom Franceom. O stališču Francije, za katero računajo, da kot Belgija in Italija osvaja britanski predlog, pa še ne dajejo nikakih izjav. V britanskem ministrstvu za zunanje zadeve izjavljajo, da je razgovor Gladwina Jebba z Mendèsom Franceom potekel v prisrčnem ozračju. Razgovori z Adenauerjem, kateremu je Churchill po britanskem visokem komisarju Millaru poslal osebno sporočilo o simpatijah, pa se bodo nadaljevali.
Glede stališča ZDA izjavljajo, da se v Washingtonu nadaljujejo razgovori med britanskimi in ameriškimi zastopniki. S tem v zvezi opozarjajo na povabilo, ki ga je poslal Dulles za sestanek sveta Atlantskega pakta, naj bi proučili celotno vprašanje evropske obrambe. Ta predlog je podprla včeraj tudi Kanada in dala tudi svoj enak predlog, s čimer je hotela povedati, da ne želi biti izključena iz razgovorov o oborožitvi Nemčije.
Kakor zagotavljajo v britanskem zunanjem ministrstvu, pa britanski predlog za konferenco osmih držav ni v protislovju s povabilom na sestanek sveta Atlantskega pakta. V zunanjem ministrstvu menija tudi, da bi lahko prišlo do prve in druge konference, ker »Velika Britanija ne vztraja pri sestanku osmih držav in je izrazila to misel samo kot predlog za razmišljanje«.
Po izjavah pooblaščenih britanskih funkcionarjev je tudi mogoče, da bi bila še ožja konferenca med postopkom za priznanje suverenosti Zahodni Nemčiji. Glede na vestì o morebitnem prihodu Dullesa. Men-dèsa Francea in Adenauerja v London na razgovore s Churchillom in Edenom pa izjavljajo v britanskih krogih, da glede tega še ni nič dogovorjenega in da tem vestem v Londonu ne posvečajo nikake pozornosti.
Rim, 4. sept. (Tanjug). Italijanska vlada je dala navodila svojim veleposlanikom v Londonu, Washingtonu in Parizu, naj tamkajšnjim vladam razlože stališče Italije do britanskega predloga za sklicanje konference osmih držav. Po italijanskem gledišču ne bi smeli iskati rešitve sedanje krize v ustanovitvi
»male evropske obrambne skupnosti« brez Francije, kar želi, kakor Je kazno, Zahodna Nemčija, pa tudi ne v ustanavljanju nove atlantske zveze, ki bi spremenila dosedanji ustroj Atlantskega pakta. Po prvem poročilu, ki ga je poslal italijanski veleposlanik v Rim, je ameriški podtajnik Murphy izjavil, da se ameriško stališče bolj ali manj ujema z italijanskim.
Sovjetski gospodarstveniki v Beograda
Beograd. 4. sept. (Tanjug). Davi je prispel iz Sovjetske zveze g. Vladimir Mihajlovič Vinogradov s 6 zastopniki sovjetskih gospodarskih organizacij, ki bodo imeli poslovne razgovore z zastopnici jugoslovanskih podjetij. Na beograjski železniški postaji sta sovjetske gospodarstvenike sprejela poleg zastopnikov sovjetskega veleposlaništva tudi podpredsednik jugoslovanske zbornice za zunanjo trgovino Slobodan Antonijevič in ravnatelj »Centrotekstila« Paja Mladenovič.
Gain pri dr. Beblerju
Beograd, 4. sept. (Tanjug.) Vršilec dolžnosti državnega sekretarja za zunanje zadeve državni podsekretar dr. Aleš Bebler je sprejel danes popoldne na protokolarni obisk novo imenovanega romunskega veleposlanika g. Nicolaja Guina, ki mu je izročil prepise poverilnic.
Pariz, 4. sept. (Tanjug). Spremembe v vladi Pierre Mendèsa-Francea kažejo na dve važni dejstvi: 1. na ponovno uravnovešenje sil pristašev in nasprotnikov pariške pogodbe o evropski vojski in 2. na imenovanje neodvisnega republikanca Rolanda de Moustiera za državnega sekretarja za zunanje zadeve. Predsednik Mendès-France je s tem izrazil željo, da bi bila njegova vlada še naprej sestavljena iz čim širših parlamentarnih skupin in je potrdil, da je smoter francoske politike čim močnejša zveza na načelu Atlantskega pakta ter kolektivna varnost Zahodne Evrope. Mendès-France namerava, ko bo postal položaj nekoliko bolj jasen, vnovič spremeniti sestavo vlade. Pri tem ima namen ponuditi socialistom vstop v vlado. Socialistična stranka pà mora najprej rešiti svoj notranji položaj, preden se bo odločila stopiti v vlado. — Na sliki: Mendès-France (na levi) v razgovoru s tremi ministri, pristaši EOS, ki so pred nekaj dnevi dali ostavko. •
Na obisku v Železniku in Rakovici
Stiri načrti za bodočo nemško armado
(Karikatura M. Bregar)
Adenauerjeva izjava in ostra reakcija v Parizu
V Parizu so izjavo zahodnonemškega kanclerja ocenili kot »nedopustno vmešavanje«
London, 4. sept. (Tanjug). Zahodnonemški kancler dr. Adenauer je izjavil v intervjuju dopisniku londonskega »Timesa«, da je treba nujno doseči razumevanje med Francijo in Nemčijo. Adenauer je zavrgel kot nesmiselno vsako misel na to, da je bila nemška politika usmerjena na osamitev Francije. »Trdno smo bili odločeni, je pripomnil, iti do skrajnih meja nasproti francoskim zahtevam, seveda pa nismo mogli biti pripravljeni sprejeti rešitve, ki bi narekovale ponovni in dolgovezni postopek ratifikacije v parlamentih z vsemi zapleti in zavlačevanjem«.
Francija se je sama odrezala od Evrope in ZDA, je dejal dalje Adenauer in nadaljeval: »Ce se bo zaradi korakov Francije razbila evropska zamisel, mar to ne bo pomenilo vrnitev ekstremnega nacionalizma v Nemčiji? Ne mislim na vrnitev Hitlerjevega nacizma, pač pa na vrnitev določenih oblik nacionalizma. Če bo Zahod zavrnil Nemčijo medtem ko ji Vzhod ponuja roko, bi se utegnil novi nacionalizem usmeriti k Sovjetski zvezi. Tu je velika nevarnost!«
Po Adenauer j evih besedah je sklep francoske skupščine o evropski obrambni skupnosti razočaral Nemce. Da bi odstranili
to nerazpoloženi e, je edini način podelitev suverenosti Federalni republiki.
Pariz, 4. sept. (Tanjug.) Intervju zahodnonemškega kanclerja dr. Adenauerja je povzročil veliko presenečenje v vseh franco-
skih političnih krogih. Njegovo izjavo, da »pomeni zavrnitev EOS drugi poraz, ki ga je prizadel predsednik francoske vla-Re Mendès-France po Ženevi washingtonu«, so v pariških krogih ocenili ßbt »popolnoma nedopustno vmešavanje«.
»Monde« piše, da ima človek, če bere intervju v »Timesu«, vtis, da je predsednik zahodno-nemške vlade hotel strmoglaviti
Beograd, 4. sept. (Od našega posebnega dopisnika) Ob pol
5.	popoldne so tovarniške sirene tovarne težkih orodnih strojev »Ivo-Lola Ribar« v Železniku nazrfanile, da se bliža tovarni predsednik republike Turčije g. Dželal Ba-yar s spremstvom. Ko se je ob 5 pred vrati upravnega poslopja tovarne ustavila kolona avtomobilov in je visoki gost v spremstvu podpredsednika zveznega izvršnega sveta Svetozarja Vukmanoviča Tempa izstopil iz avtomobila, ga je pozdravil direktor tovarne inž. Jovan Jankovič in mu predstavil predsednika upravnega odbora tovarne Milorada Vukoliča, 'predsednika delavskega sveta in predstavnike političnih in sindikalne organizacije tovarne. Ko se je rokoval s predstavljenimi, je g. Dželal Bayar odšel v upravno poslopje, kjer je vodstvo tovarne priredilo njemu in njegovemu spremstvu malo zakusko. Predsednik upravnega odbora tovarne
v spominu njegov obisk. Po pozdravu mu je v spomin izročil v rdeče usnje vezan album s posvetilom v francoščini. V albumu je v kratkem obrazložena gradnja tovarne, njeni proizvodi in fotografije iz življenja in dela kolektiva. V albumu je tudi fotografija pokojnega tov. Borisa Kidriča, ko je polagal temelje za to tovarno. Predsednik Dželal Bayar se je Nahvalil za pozdrave in darilo in izrazil posebno zadovoljstvo nad tem, da je pri nas opazil, da vsi od voditeljev do delavcev in kmetov razumejo pomen Balkanske zveze. Dejal je, da bi se zelo rad nekoliko več pogovoril z delavci o njihovem
delu in organizaciji, če bi mu čas to dopuščal.
V spremstvu podpredsednika zveznega izvršnega sveta Svetozarja Vukmanoviča-Tem-pa in direktorja tovarne inž. Jovana Jankoviča si je visoki gost nato ogledal posamezne oddelke tovarne in tovar-asško industrijsko šolo. Po ogledu se je vpisal v tovarniško spominsko knjigo ter se zahvalil vodstvu tovarne in izrazil zadovoljstvo nad tem, kar so mu pokazali. Ob navdušenem pozdravljanju delavcev, je kolona avtomobilov z visokimi gosti odbrzela proti Rakovici, kjer si je predsednik republike ogledal tovarno traktorjev. A. S.
ZDA ne bodo ustavile pomoči Franciji
vlado Mendès-Francea. Časopis meni, da je bilo to vmešavanje MUgrad Vukolič je pozdravil brez precedensa v notranje za- vüfckega gosta in poudaril, da deve Franclje.	bo vsem delavcem ostal vedno
Mendes-Franceova pot v New York
Menijo, da bo francoski premier vodil francosko delegacijo na zasedanje OZN, da bi se sestal z Eisenhower jem in Duiiesom
Pariz, 4. spet. (Tanjug.) Sklep predsednika francoske vlade Pierra Mendes-Francea, da bo prevzel vodstvo francoske delegacije na zasedanju Generalne skupščine OZN, ki se bo začelo 21. septembra, razlagajo v pariških krogih kot željo francoskega predsednika, da bi se srečal z Eisenhowerjem in Duiiesom. Med zasedanjem Generalne skupščine bo Imel Mendes-Fran-ce priložnost srečati se tudi z ostalimi državniki držav članic Združenih narodov.
Glede na potovanje Mendes-
Sporna vprašanja v Manili
Strokovnjaki se niso sporazumeli o definiciji »agresije« in »subverzivnih dejanj.
SINGAPUR, 4. sept. (r). Vod)» britanske laburistične stranke Attlee, ki se Je v Hongkongu ločil od svoje delegacije, je danes na poti v Avstralijo prispel na štiridnevni obisk v Singapur.
vodenih iz tujine«
Manila, 4. spet. (AFP.) Strokovnjaki osmih držav udeleženk konference o jugovzhodni Aziji, ki pripravljajo besedilo pakta o obrambi tega dela sveta, so danes končali pretresapje tretjega predloga za načrt, ki so ga dale Združene države Amerike. Kakor se je zvedelo iz zanesljivih virov, se strokovnjaki niso mogli sporazumeti in najti zadovoljive kompromisne oblike glede temeljnih načel ameriškega predloga. Zato bodo ministri držav udeleženk, ko se bodo zbrali v ponedeljek, skušali rešiti sporne točke. Med te spada definicija »agresije« in »subverzivnih dejanj, vodenih iz tujine« ter določitev stalnega sedeža pakta za obrambo jugovzhodne Azije.
Karachi, 4. sept. (AFP.) V pakistanskih diplomatskih krogih izražajo upanje, da bo konferenca v Manili sprejela resolucijo o Kašmiru, da bo obrambna zmogljivost Vzhodnega Pakistana povečana ln da imel varnostni pakt jugovzhodne Azije tak ustroj, ki bo omogočil sprejem Ceylona ln Burme. Čeprav pa-
Francea v New York bi utegnila biti morebitna konferenca ministrov Atlantskega pakta po mnenju pariških krogov šele v začetku oktobra. V nasprotnem primeru bi bil lahko sestanek stalnih zastopnikov držav članic zveze. Glede na nenavadno velik pomen problemov, ki jih bodo obravnavali, pa računajo, da bo vendarle prišlo do konference ministrov. Francija še ni dokončno zavzela stališča do predloga Velike Britanije za konferenco osmih. Vlada Mendes-Francea se bo zbrala konec prihodnjega tedna in proučila ta predlog. Pozneje, verjetno v začetku druge polovice septembra, se bo sešel ministrski svet. Na tem sestanku, ki se ga bo udeležil tudi predsednik Réné Coty, bodo verjetno natančno določili uradno stališče do morebitnih
razgovorov z zahodnimi zavezniki. Ni izključeno, da se bo sestal tudi parlament, ker je Mendes-France obljubil, da ne bo brez odobritve narodne skupščine v imenu Francije sprejel nikakih obveznosti glede suverenosti in oborožitve Zahodne Nemčije.
New York, 4. sept. (Tanjug). V nasprotju s prejšnjimi glasovi, da se ameriška vlada pripravlja, da bo ustavila pomoč Franciji in Italiji zaradi neuspeha EOS, Izražajo danes v Washingtonu upanje, da »se bo v Evropi našla V zamenjavo za EOS zadovoljiva oblika, ki bo všeč Francozom in Nemcem.«
Eisenhower ima pravico odtegniti pomoč tem državam, računajo pa, da te pravice ne bo uporabil in da bo Francija še naprej prejemala pomoč kot doslej. »New York Herald Tribune« pa sodi, da — če bi prišlo do znižanja pomoči Franciji — to ne bi bila posledica neuspeha EOS ali ameriško maščevanje, pač pa posledica
TELEGRAMI
New Delhi, 4. sept. (Tanjug).
Generalni sekretar indijske socialistične stranke v ostavki Lohija je prispel davi v Delhi in se bo, kakor računajo, udeležil sestanka izvršnega odbora stranke. Ne sestanku odbora nameravajo rešiti nesoglasja v vodstvu stranke v zvezi z dogodkom v Travankore Kovinu. Ce se glede tega ne bodo sporazumeli na sestanku izvršnega odbora, je verjetno, da bo vprašanje predloženo generalnemu svetu stranke.
Tromsö, 4. sept. (AP). Kapetan danske tovorne ladje »Patrizia« je obvestil danske oblasti, da je neki sovjetski rušilec streljal na njegovo ladjo pri Murmansku. — Danska ladja je v tem trenutku plula v mednarodnih vodah in se je vračala iz sovjevskega pristanišča Mezen.
Sajgon, 4. sept. (AFP). Iz francoskih uradnih krogov se je zvedelo, da je doslej 373.000 prebival-
cev severnega Vietnama Izrazilo željo, da bi jih izselili v kraje južno od 17. vzporednika. To število »prostovoljnih beguncev« pa je mnogo manjša kot je računala Bao Dajeva vlada, ki je trdila, da bo milijon ljudi zbežalo iz severnega v južni Vietnam-
Pomoč ZDA tujini
Washington, 4. 'sept. (USUS). Predsednik ZDA Eisenhower je podpisal danes zakonski načrt o pomoči tujini, ki sta ga že sprejela oba doma kongresa. Zakon določa vojaško, gospodarsko in tehnično pomoč v skupni vrednosti 2 milijardi 780 milijonov dolarjev. Od te vsote odpade na neposredno vojaško pomoč 1.192 milijonov dolarjev.
»splošne revizije ameriške politike v Evropi«. Časopis ne izključuje te možnosti. Diplomatski opazovalci pa to možnost popolnoma izključujejo in menijo, da še malo ni verjetno, da bi moglo priti do večjega ameriškega obrata glede na Evropo.
G. Menderes pri generalu Gošnjaku
Beograd, 4. sept. (Tanjug). Minister narodne obrambe republike Turčije g- Ethem Menderes je obiskal danes ob
9.	uri državnega sekretarja za narodno obrambo generalnega polkovnika Ivana Gošnja-ka. G. Menderes in general Gošnjak sta se približno eno uro prisrčno in prijateljsko pogovarjala.
Slovesen začetek
Irancosko-tanizijskih
razgovorov
Tunis, 4. sept. (AFP). Danes so se v Tunisu slovesno začeli francosko - tunizijski razgovori o notranji avtonomiji Tunizije. Razgovore je vodil tunizijski bej, ki je poudaril, da je namen razgovorov doseči notranjo avtonomijo Tunizije, spoštujoč pri tem koristi Francije v Tuniziji do stopnje, »ki je v skladu s tunizijsko suverenostjo.« Izrazil je tudi upanje, da bo razmerje med Tunizijo in Francijo temeljilo na trdni podlagi vzajemnega spoštovanja in prijateljstva.
CZ>aC3IOH(=)BOaC3aC9IC3IC3IC3aOaC3»C3BC3BOaC3IOMOBCZ>RC3RCDIC3aC3aC3IC3BOIC3aC=).
kistanska vlada uradno čaka na konec konference v Manili, da se bo odločila, če se bo priključila temu paktu ali ne, menijo v Karachiju, da bo Pakistan pristopil k paktu.
Manila, 4. sept. (AFP). Ameriški ministgr za zunanje zadeve Dulles je izjavil danes ob otvoritvi sestanka stalnega varnostnega sveta, ki zaseda v okviru ameriško-filipinskega pakta, «da bodo ZDA takoj posredovale, če bi bili Filipini napadeni«. ZDA nameravajo obdržati in uporabljati letalska in pomorska oporišča Filipinov, kar je nedvomen dokaz, da bodo ZDA storile potrebne protiukrepe.
Dulles je dalje dejal, da je predsednik ZDA ukazal 7. bro-dovju, naj ščiti Formozo pred invazijo. Glede Filipinov ni potreben še poseben ukaz. Je dejal, ker bodo ameriške sile avtomatično nastopile. Prijateljske zveze med obema državama so najboljši temelj za sodelovanje z namenom ubraniti se nevarnosti, ki je nastopila v Aziji po končani drugi svetovni vojni.
Predsednik Filipinov Magsaysay Je Izjavil danes, da razgovori med ameriškimi in filipinskimi zastopniki o obrambi Filipinov »zadovoljivo napredujejo« ln da bodo verjetno nocoj zaključeni. Zvedelo se Je, da bo drevi objavljeno skupno poročilo o razgovorih.
0
■
o
B
0
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
Industrija metalnih
Slovenska Bistrica
polizdelkov
Vabimo vas, DA SI OGLEDATE NA ZAGREBŠKEM VELESEJMU naše izdelke v paviljona »R«, razstavni prostor številka 51.
V času zagrebškega velesejma bodo sprejemali naši predstavniki Vaše prijave potreb za leto 1955 iz 115 panoge.
Prijave predložile v dvojniku, da dobite en potrjen izvod vrnjen.
Glede sklepanja pogodb za leto 1955 Vas bomo pozneje pravočasno obvestilu
IMPOL — SLOVENSKA BISTRICA
0
H
0
B
0
■
o
■
o
■
o
■
o
5
■
o
■
o
■
o
3
■
o
■
o
■ oioioioioioioiaioioioidioiooioioioioioioioioioioioioio
jt.
>

PISMO IZ SEVERNE AFRIKE
(po (Ujku in
j ega združenja amatersko gledališko družino, ki deluje v zelo skromnih razmerah in že bolj skromnih prostorih.
Poklicno gledališče poseduje izredno lepo stavbo. Zgrajeno je bilo leta 1908 v deloma romanskem slogu, pomešanem s pridihom orientalske arhitekture, ki krasi prostrani glavni trg mesta. Nenavadna gledališka zgradba zapusti v človeku nadvse prijeten vtis.
so sedeli za preprosto mizo na navadnih stolih, tudi po dva na enem stolu, je učitelj, veličastni starec z dolgimi sivimi lasmi in z belo, prav tako dolgo brado, sedeč na tleh s prekrižanimi nogami, razlagal učencem na tabli napisano besedilo s palico v roki. Pouk, ki sem ga doslej poznal samo iz ilustracij.
Vtis najbolj zaostalega mesta v Severni Afriki, v kul-
Lepak egiptovskega gledališča ob gostovanju v Oranu
V njej delujejo opera, opereta in drama. Zal, sezona je bila že končana, zato nisem mogel videti nobene predstave. Po končani sezoni gostujejo v gledališču razne tuje gledališke družine. Prav v teh dneh so objavili, da bo z nekaj predstavami gostovalo gledališče iz Egipta.
NEMOURS je malo pristaniško mestece v francoskem Alžiru, kjer razen kinematografa ni nikakršne kulturne ustanove. Mesto je precej dolgočasno in pusto, poživljajo ga kvečjemu uniforme vojakov Tujske legije, okolica mesta je zelo zanimiva in slikovita, tipično afriška. Tu sem že naletel na prave zamorske kolibe krite s slamo, sicer pa prevladujejo med domačini Arabci. Zanimivost za Evropejca je arabska šola v skoraj odprti hiši, tako da more mimoidoči videti pouk. Na katedru je bila z arabsko pisavo popisana tabla. Malim črnim šolarčkom — oči so se jim svetile kot žerjavica — ki
združeni v kondominijonu, so si pa drug drugemu pravzaprav samo v napoto. Prevladuje domači arabski živelj, mnogo pa je tudi Spancev, Francozov in črncev. Vsi gospodujoči v tem mestu bdé samo nad kupčijo, ki je najbolj svobodna, torej brez predpisov in brez carine. Zalo se tudi nič ne brigajo za kulturno življenje v mestu. Mnogo Je analfabetov, čeprav je med njimi največ prebrisancev in mnogi govore po več jezikov, izmed katerih največkrat niti enega ne razumeš, ker v govoru mešajo in prepletajo besede iz vseh mogočih in nemogočih jezikov Kot s jeziki, je podobno tudi z denarjem. V Tangerju moreš trgovati in kupovati s katerokoli valuto, ki obstoja na svetu. O gledališču tu ni govora, kdo bi ga pa vzdrževal; to je kraj izkoriščanja ne pa dajatve. Nešteto kinematografov, razkošnih barov in orientalskih kabaretov nadomestil j e kulturno življenje v mestu. Le Francozi so si, bolj iz dolgočasja kot pa iz kulturne potrebe, osnovali amatersko igralsko družino, ki nekajkrat v letu nastopi na odru, da morejo vsaj gospodiči in go-
Operno gledališče v Oranu
turnem pogledu seveda, zapušča vsekakor TANGER, pravcati Babilon vseh mogočih narodnosti in jezikov. Slikovitemu in tudi bogatemu mestu, ki je pod mednarodnim nadzorstvom, gospoduje osem gospodarjev, ki so sicer
spodične bogatih francoskih diplomatov, trgovcev in bankirjev' pokazati svoje sposobnosti tudi na kulturnem področju, v kolikor ne pomagajo staršem pri trgovskem poslu.
CASABLANCA je obmorsko velemesto ob Atlantiku
na zahodnem delu francoskega Maroca. Modemi del mesta je posejan z nebotičniki, med tem ko je ostal arabski del skoraj nedotaknjen, Kot Tanger nosi tudi Casablanca pečat trgovskega mesta, vendar ne tako bazarsko kričavega. Tu so trgovine urejene po evropskih vzorih, kot jih je najti v Parizu, Stockholmu, Londonu in drugod. Veletrgovine, banka in javne ustanove so v francoskih rokah.
V Mestnem gledališču, v katerem delujejo opera, opereta in drama, uprizarjajo predstave samo v francoščini Na zunaj preprosta gledališka stavba ima veliko in lepo opremljeno dvorano s prostornim odrom.
Menim, da sem o kulturnem življenju Casablance napisal vse, kai je omembe vrednega, razen kinematografov in knjigam. Skromna je ta bilanca za skoraj milijonsko mesto, in žalostna, če omenim še neko »ustanovo«, ki ni prav nič kulturna in ne dela časti kolonizatorjem. To je mesto žena, Busbir imenovano. Za obzidjem živi nad 2500 žensk, ki so se v življenju na ta ali oni način pregrešile zoper obstoječe zakone. Poslane so v to mesto, da odsede prisojeno jim kazen. Preživljati se morajo same in ker so priprte, se drugače ne morejo preživljati kot s prostitucijo, kar jim ni zabranjeno. Nemoteno obiskujejo to arabsko »mesto žena« mornarji in potniki z vseh dežel sveta, da omogočijo tem ubogim ženskam življenjski obstoj. Ce se mora zdaj pokoriti arabska kaznjenka morda za prestopek tatvine ali goljufije, je prisiljena za obzidjem stopiti v drugo skrajnost ter se zaradi kazni predati še prostituciji. Pri vsem tem pa je zanimiva ugotovitev, da je večina žensk bilo v to mesto poslanih največ zaradi nemorale. Kje je tu človeška logika? Ob tem vprašanju je bolje, da pustimo logiko lepo ob strani, saj na afriški obali, kjer gospoduje tujec domačemu prebivalstvu, je gospodar zamenjal logiko z zaslužkom.
In vendar, zjutraj, ko sem se namenil v arabski del mesta, so našli nekega maroškega mladeniča ubitega na ulici sredi Casablance. V tem je vendar nekaj logike, saj so našli pri njem plakate, ki so pozivali maroško ljudstvo k uporu proti okupatorjem. Povsem logično je tudi, da je še isti dan v luki zletel v zrak magacin žita. Vse javne zgradbe so bile kmalu zastražene in po cestah so patruljirale do zob oborožene straža* Emil Frelih
Vsa mesta v Severni in Zahodni Afriki so v pretežni večini trgovska središča francoskih kolonizatorjev. Trgovska mreža je na široko razpredena po vseh razkošnih in svetlih velemestnih predelih, kot po tesno uklenjenih temnih ulicah arabskih četrti. Razkošje in bogastvo na eni — ter krik bede in zaostalosti na drugi strani ORAN, važno trgovsko obmorsko mesto z nad 300.000 prebivalci. Tu sta razen šol in brez števila kinematografov še dve stalni kulturni instituciji, muzej in gledališče.
Velika stavba občinskega muzeja »Musée municipal«, obdana s parkom subtropskega zelenja, je zgrajena na rimskih temeljih. Visoko stopnišče te povede s prometne ceste v razsežno avlo, kjer so razvrščeni kipi domačih kiparjev, po večini francoskega porekla. Muzej hrani starinske predmete iz rimskih časov, s precej skromno zbirko pa prikazuje razvoj mesta in okolico Orana. Nekoliko bogatejši je z naravnimi redkostmi Afrike, zlasti z rudami in živalmi. Zbirke so pregledno razvrščene in v lepih dvoranah z moderno razsvetljavo. V stavbi se nahaja bogata biblioteka in umetniška zbirka podob in kipov, ki naj bi bila nekakšna stalna umetniška galerija.
Posebno pozornost pritegneta podobi slikarja Maurice Bouviooleja, ki je za eno izmed njih prejel zlato medaljo, kot je bilo napisano pod sliko. Sliki predstavljata dva čisto nasprotna si motiva. Podoba »Villa Abd-el-Tif«, za katero je prejel odlikovanje, prikazuje bleščeče belo vilo v arabskem slogu, ki jo ob strani zasenčuje gozd visokih palm, za razkošno stavbo pa je razprostrto modro nebo z zeleno-modrim morjem. Verno pričarano razkošje, kot sem ga videl mnogo v bogatem predelu mondenega kvartal Druga slika predstavlia motiv iz arabske četrti, četrti, kakršne v resnici ni. Prikazana je strašno lepo, tako da bi se moralo človeku topiti srce, pa te na žalost samo presune, kajti zlaganost veje z nje tako očitno, da zgubi podoba s svojo ponarejeno romantičnostjo vsakršno veljavo.
.Francosko gledališče »Le Thèatre de l’Opera« je edino profesionalno gledališče v Oranu. Gledališke predstave nadomeščajo številni varieteji in razkošni bari z zabavnimi senzualnimi programi, ki so vedno polni bogatih tujcev in preutrujenih. Pariza in drugih velikih mest razvajenih trgov cev. Španski socialisti, emigranti. ki so se borili proti Francu, imajo v okviru svo-
lutati odsekal dlan ln Jo vrgel v reko. Toda našel se Je Junak nad junaki in se lotil hudobneža ter ga v boju premagal ter mu simbolično odsekal roko v znak poslednje kazni. Junaku je bilo Ime Brabo ln hvaležni meščani so mu postavili spomenik ter tudi mesto Imenovali po tem dogodku (»roko vreči« pomeni 'hand werfen«, iz česar je nastalo ant-wer-pen).
Mesto je polno znamenitosti ln kontrastov, na modernih in novejših stavbah bank so vzidane plošče z obledelimi napisi In risbami, ki govore o davni preteklosti In trgovski dejavnosti pred sto ln sto leti. Mesto je ostalo zvesto svoji tradiciji, zvesto trgovini; povsod vidimo banke, neštete podružnice in menjalnice, ki imajo v izložbenih oknih razstavljene vse bankovce, ki jih menjajo: Menjamo vse valute! piše povsod. In res sem videl v izložbah tudi jugoslovanski denar.
Nešteto pomorskih in letalskih družb, nešteto potovalnih uradov; vsak trenutek plujejo ladje, lete letala in brze ekspresi na vse konce sveta in mnogo ljudi Je po cestah, ki se znajdejo tu za kratek čas med dvema poletoma, med ladjo in vlakom, vedno je kot v čebelnjaku, in to je tisto, kar daje mestu mnogo več prijetnosti kot jo ima belgijska prestolnica.
V mestu sta dve visoki stavbi, ki pomagata novincem pri lažji orientaciji v labirintu pristanišča in starinskih cest. Stari stolp mogočne katedrale, ki je visok nad 120 metrov in 20-nadstropni nebotičnik neke banke v grebem, temnoindu-strijskemu tonu — spomenik nekdanje slave in proevita ter spomenik in dokaz današnja aktivnosti in bogastva.
Drago Kralj
Spomenik junaku Brabu (v Antwerpnu), ki drži v roki odsekano dlan — simbol mesta. Zadaj del pročelja mestne hiše
potnikom na vsakih par kora- del, da bi se ljudje kar na cesti kov vzbujajo dokaj neresen ukvarjali s to specialiteto! vtis, ker je kontrola na njih Največja znamenitost tega zelo minimalna. Le dobra dva niesta je majhen spomenik, ki meseca sem na poti pa sem že se imenuje MANNEKEN-PIS 7 krat prečkal državno mejo ;n predstavlja majhnega dečka, raznih držav. In Evropa je ven- kj Ea nekem vbgalu opravlja dar tako majhna, da iz središča malo potrebo. Spomenik je katerekoli države pridete v tu- morda nekoliko nenavaden, a
j ino že po nekaj urah nagle vožnje z avtomobilom. Belgijo pa lahko prevozi kolesar v pičlih 24 urah.
*
Prvi belgijski vtis je bil: to je bogatejša in bolje urejena država kot Francija. Ceste so lepše, hiše prijetnejše, vse se zdi in tudi je solidnejše, predvsem pa red. Belgija je dejansko bogata dežela, ki ima vsega dovolj, a manjka ji notranja harmonija.
Dežela sestoji iz flandrijske ravnine in gričev na jugozahodu. V 14 in 15 stoletju je bila Flandrija naj bogatejši del Evrope in Flamci najbogatejši ljudje, toda ko se je svet pričel zanimati za premog so odkrili Belgijo — Valonci so obogateli čez noč! Flamci in Valonci!? Dve sestavini »nevtralnega naroda« — prebivalci severa in juga, dva jezika, dve mentaliteti — skratka nasprotje, ki je ostalo nasprotje in ga celo goje. Nemci so si vedno prizadevali pridobiti zase Flamce, ki so po poreklu germanskega izvora, češ da oni spadajo k nemški državi — šlo ni seveda ne za nemško državo in ne za Flamce temveč za veliko antwerpensko pristanišče, ki leži na tem ozemlju. (Nemci so n. pr. med vojno izpustili iz vojnega ujetništva najprej tiste vojake belgijske armade, ki so bili flamskega porekla, izobesili so napise le v flamskem jeziku in sploh kazali »velike simpatije« do Flamcev in njihovih »prvenstvenih« pravic v Belgiji.) Z manjšim uspehom so se Francozi vedno dobrikali Va-loncem. če so imeli za to posebne vzroke.
vendar zelo prisrčen in prijeten. Omenjajo ga že naj starejši zapisi o mestu in mnogo legend je znanih o nastanku. Baje je najbolj verodostojna tista, ki pravi, da se je neki bogati družini izgubil edini sinko in so ga več dni zaman iskali po mestu. Končno ga je mati vsa vesela le našla na nekem vogalu v položaju v katerem ga je kipar upodobil za večne čase. Trume turistov se zgrinjajo okrog tega fenomenalnega curka in njegova podoba se pojavlja ne samo na razglednicah temveč na vseh »spominčkih«,
Z Brusljem sem se ukvarjal
le en dan, nekateri menijo, da je še to preveč. Kako je sploh mogoče, da je evropska metropola tako dolgočasna. Menijo, da hoče Bruselj najbolj od vseh drugih evropskih prestolnic oponašati in restavrirati v svojem krogu vzdušje Pariza in je prav zato padel tako »nizko« in nima svojega lastnega značaja. To je čudno in veliko mesto, ki je brez čara in romantike in se še tiste znamenite in lepe stavbe, spomeniki in cerkve zde človeku osamljene in kakor da ne spadajo sem med te
Manneken pis ima precej kostumov, v katere ga oblečejo raznim slavnostim in neslav-nostim ustrezajoče. Na sliki je naš deček v uniformi ameriškega vojaškega policaja, kar je bilo nekaterim (ameriškim) turistom všeč, drugim pa ne — fotografirali pa so ga vsi
ki jih kupite v Bruslju. Dobite lahko tudi kipce iz kovine in lesa ter celo iz gumija, da si lahko potem tudi doma oživite originalni vtis.
Sodna palača je največja stavba v mestu in kraljuje na nizki vzpetini. To je ogromen in masiven kup kamenja, s kupolo ä la Bela hiša in kjer se navaden zemljan -počuti silno majhnega ln
. a belgijskem konzulatu v /\/Lillu menda nikoli niso ’ videli živega Jugoslovana, tako so se začudili, ko sem jih prišel prosit, da bi mi dovolili kratek prehod preko njihove države. Po razmišljanju in konsultiranju so se zedinili naj izpolnim dva formularja in dodam dve fotografiji. Potem pa: pridite jutri in jutri in popoldne, kakor se pač birokratom spodobi. Končno so mi izdali dovoljenje za tridnevno bivanje v Belgiji — uradnik mi je predal potni list z resnim, svečanim obrazom, kot bi bila zame posebna čast, zanje pa izjemna milost, da me sploh puste tja.
Pričakoval sem temu primerno strog sprejem na meji. Toda tudi to pot sem bil presenečen. Carinik se je le zelo rahlo zanimal za značaj in vsebino moje prtljage, potnega lista in vize pa niti omenil ni. Vsa zadeva na meji je trajala le eno ali dve minuti ... Vse te meje, ki se dvigajo pred po-
Tresla se je gora, rodila se je miš — Na vsem bogata dežela, razen na notranji harmoniji — Zdrobljena polževa lupina — Majhna in velika znamenitost Rruslja
trgovske hiše, ki so načičkane s sivimi ogrodji reklam, ki ponoči zažare v razkošni, a nelepi luči. Vse je kot ena sama velika trgovska pisarna, kjer se vsem nekam mudi, avtomobili vozijo tu hitreje in bolj brezobzirno, kot da bi pešcev sploh ne bilo na cesti.
Razločno sem slišal v intervalu tišine kako je sredi mesta zahreščala pod pnevmatiko avtomobila — polževa hišica. Nepomembno, toda pomislil sem: ubogi polž, kako -je le prišel sem in se s svojo počasnostjo spravil prek ceste, kjer vse tako drvi? Ni bil polž, temveč le prazna odvržena lupina, ki... To je bruseljska specialiteta; na stojnicah kuhajo polže in jih prodajajo mimoidočim kot pri nas n. pr. kostanj ali sladoled. Nikjer drugje nisem vi-
brezpomembnega pod »veličino zakonov« ... Strnjene kolonade debelih in visokih stebrov: pompozen vhod, poln težkih detajlov, ki jih ni mogoče videti mimogrede, ko se vzpenjaš po stopnicah. Nič lepega ni na tej stavbi — vse Je mogočno, slavnostno ln brutalno in v velikem notranjem prostoru* ki je pod kupolo visok 50 m se ti zdi, da te vse to kamenje le tlači in stiska k tlom. Svečeniki pravice v črnih plaščih s staromodnimi belimi ovratniki se sprehajajo naokrog in na steni visi velika simbolična slika: polpošasti na konjih v rdečem tonu se zaletavajo v falango angelov v rumeni barvi za katerimi stoji preroška postava Kristusa — bolj pravice in krivice, a slika je kljub velikim dimenzijam le amaterska in skrajno neprepričljiva. Nikoli nisem mislil, da neka stavba naredi lahko na človeka tolikšen — in tako neugoden vtis!
V Brusiiu je še precej znamenitih stavb, ki jih po navodilu prospekta moraš na vsak način obiskati: serija lepih trgovskih hiš z bivšo kraljevo palačo in gotsko mestno hišo tvori majhen intimen trg, kjer je malo avtomobilov in prodajajo rože ter krmijo golobe. Kraljeva palača Je velika, predvsem pa široka in nas ne preseneti. Zanimivi pa so mladi stražarji, ki korakajo mimo po pločniku, se drže strašansko resno in ne meneč se za občinstvo izvajajo najrazličnejše varijacije v tradicionalnem smislu: obračajo se, stopajo mimo, cepetajo; se obrnejo in spet korakajo naprej in potem nazaj od začetka... Vse v svečanem in mogočnem ritmu — kot uvertura v kakem lutkovnem gledališču.
Dva angleška mladinca, Nemec, Francoz, študentka iz Lei-dena na Nizozemskem, Valonec iz Liegea in jaz smo si skupaj ogledovali mesto. Nizozemka je kupila banano ter menila, da je cena 3 frenke zelo visoka. Nemec se je nasmehnil in dejal:	»V Kongu taka banana
stane mnogo manj — se obrnil k »žrtvi« iz Liegea — in koliko plačate Crncu, ki nabere te banane? Nekdo mora tu vražje
zaslužiti.«
—	Kongo, Kongo to pomeni danes bogastvo.
—	Kongo, to pomeni uran, snov bodočnosti, važna za vojno in mir!
Razgovor se je s tem končal,
1 govorili smo dalje o drugih stvareh. Belgijec je bil skoraj malo užaljen, Angleža sta principlalno molčala, Nemec, Francoz in Nizozemka pa so kazali simpton nevoščljivosti.
Kongo je bogata In važna dežela, ki daje majhni evropski kraljevini mnogo svojih življenjskih sokov, da so ji sosedi res lahko nevoščljivi; Francozi so metali ves svoj denar za vojno vzdrževanje svojega mita o svetovnem imperiju, Nizozemci vgrada večji del svojih sredstev v jezove in tudi Nemčija še ne spada danes med bogate države. Če črna barva na belgijski zastavi pomeni premog ali industrijo, rumena pomeni zlato in bogastvo — kaj potem pomeni rdeča? Morda kri, morda pa le krvavi pot — Črncev iz Konga ... »Mimoidoči postoj, sedaj stopaš po prahu nekega Imperija!«
Ti Bayronovi verzi nedaleč od Brussels nas spomnijo na dogodek dne XVII. j uni MDCCCXV.
Waterloo!
Na vrhu štirideset metrov visoke gomile stoji skulptura ogromnega leva — zmagovalca. Spomin lista pa zaprašenih arhivih preteklega stoletja... Napoleon je prišel nenadoma: niso ga pričakovali, a niso se vznemirili zaradi tega. Odrinil Je Pruse ln dvajsetkilometrska razdalja Je ležala pred njim prazna in
tam Bruselj — skoraj že njegov! Šestnajstega Junija Je med silno nevihto zadivjala borba ln na polju je obležalo 26.000 francoskih ln pruskih vojakov; dva dni kasneje pa je krenil veliki imperator v poslednji napad s trdnim namenom, da zmaga. Zmagovite proglase so že tiskali...
Francozov je bilo 70.000 z »70 topovi, Angležev pa 2000 manj s 157 topovi. Francoski vojaki so vzklikali: Živel Imperatori, Wellington pa je čakal. Napoleon se Je obotavljal. Okleval in razmišljal Je vojskovodja, ki Je vse svoje bitke pričenjal navsezgodaj, a sedaj je bilo že deset ln več! Ob enajstih je napadel. Tedaj so se na drugi strani pojavili Prusi, ki Jih Napoleon ni ne pričakoval in ne predvidel. Pričela se Je borba na dve strani in trajala ves dan. Zvečer ob osmih je Napoleonova stara garda krenila v svoj poslednji naskok. Borili so se hrabro in se niso predajali. Ob mraku Je Napoleon z naj zvestejšimi zapustil bojišče!
Nihče ni takrat mislil, da Je Napoleon strt, toda vse se Je potem zrušilo tako zelo hitro in 16. oktobra Istega leta Je bil že na otoku Sv. Helene. V tej zadnji bitki so sovražniki uporabili
njegovo bojno taktiko______ »Da,
orel je krožil nad večnimi svodi, dokler mu močan veter ni zlomil oboje peruti...« V meglena perspektive večera drse avtoceste ob griču na polju Waterloo, s hitrostmi dvajsetega stoletja drve mimo bleščeča vozila današnjih dni. Za nami Je grič z levom; daleč Je za nami: le še čisto majhna točka na obzorju. Za nami je Waterloo, prah nekega imperija, spomenik davne bitke, spomenik zmage ln poraza.
Malo Je mest v Evropi, kjer bt preteklost ln sedanjost bivali tako zgoščeni skupaj na majhnem prostoru kot na griču ob Seidl v Antwerpenu (Anversu). Na velikem trgu pred krasno renesančno mestno hišo je spomenik mladega junaka, ki stoji na ubitem velikanu in v roki drži ln vihti veliko odsekano dlan..,
O tem Junaku Je razširjena prijetna romantična legenda, ki Jo znajo vsi redarji na pamèt ln jo pripovedujejo radovednežem. V trdnjavi, zgrajeni na ruševinah templja, je stanoval velikan, ki je od vseh, ki so pluli po Seldi, pobiral brodnlno. Kdor ni mogel ali hotel plačati, mu je ve-
Patrulje IV. operativne
cone so pripravljene
Prva gre na pot proti Ostrožnemu patrulja XIV. divizije, dan za njo pa patrulja O. grupe odredov
Patrulje enot četrte operativne cone, ki bodo v dnevih pred slavnostnim zborovanjem na Ostrožnem obiskale kraje in ljudi, kjer so se njihove borbene enote zadrževale, so pripravljene na pohod. Prva bo. krenila na pot patrulja XIV. divizije, ki jo bodo sestavljale patrulje njenih slavnih brigad Tomšičeve, Šercer j eve in Bračičeve. Divizijsko patruljo bosta vodila polkovnik narodni heroj Vidmar-Luka ter polkovnik Ivan Dolničar-Janošek. Patruljo Tomšičeve bo vodil rez. podpolkovnik Jože Lepin-Ris, Šercer-jevo polkovnik Mičo Dušenovič ter Bračičevo rezervni major Radi Bane.
Patrulja XIV. divizije bo krenila na pot v sredo, 8. sept. ob
15.	uri izpred grobnice Narodnih herojev v Ljubljani. Pri njenem slavnostnem odhodu bo sodeloval še Invalidski pevski zbor. Iz Ljubljane bo še isti dan krenila patrulja z avtobusom čez Novo mesto v Suhor, kjer bo ob
18.30	uri partizanski miting. Na-(jlednji dan, to je 9. septembra bo divizijska patrulja ob 8. uri zapustila Suhor ter bo odšla proti Vivodini, čez Sv. Ano na Dubrovšček ob Savi do Cazme, kjer bo ob 19. uri miting. Dne
10.	septembra bo od 8.30 ure nadaljevala pot preko Dubrave v Varaždin, kamor prispe ob
12.30	uri. V Varaždinu bo miting v Domu JLA. Iz Varaždina bo patrulja krenila v Trakoščan ter bo ob 19. uri prispela v Djur-manec nad Krapino. Tudi v tem kraju bodo patruljo sprejeli na večjem mitingu. 11. septembra bo patrulja v jutranjih urah obiskala Rogatec ter preko Pregrade prišla ob 11. uri v Kumrovec. Po obisku Titove rojstne hiše, bo ob 15. uri v Sela-Sed-larjevo ob Sotli, kjer je divizija
6.	februarja 1344. prekoračila Sotlo, večji miting. Na tem mitingu bo sodelovala še kulturna skupina IV. operativne cone. Ob
18.	uri bo divizijska patrulja nadaljevala pot čez Buče v Kozje, kjer bo ob 19.30 uri miting. Tudi na tem mitingu bo sodelovala kulturna skupina IV. operativne cone. Iz Kozjega bodo 12. sep-
tembra patrulje nadaljevale pot ločeno. Tako bo šla patrulja Bračičeve preko Lisičnega, Fužin in Fedetmausa v Planino. Patrulji Tomšičeve in Sercerjeve pa bosta odšli na Bohor preko Glažute in Ravnega loga ter Feder-mausa. Vse tri patrulje se znova snidejo ob 19. uri v Planini, kjer bo miting s sodelovanjem kulturne skupine IV. operativne cone. V ponedeljek 13. t. m. se bodo vse tri patrulje v Gračnici pri Rimskih Toplicah poklonile na grobu padlega heroja Ilije Badovinca. V Rimske Toplice bodo vse tri patrulje prišle okoli 10.30 ure, kjer bo večji partizanski miting z nastopom kulturne ekipe IV. operativne cone. V nadaljevanju poti, bo šla divizijska patrulja še isti dan skozi Celje v Šentjur ter v Dramlje, kjer bo ob 14. uri manjši miting. Po eni uri očj-mora pa bo patrulja preko Slemen odšla v Slov. Konjice, kjer bo ob 20. uri s sodelovanjem Komornega zbora iz Celja večji miting.
Dne 14. t. m. bo krenila patrulja Bračičeve brigade preko Oplotnice, kjer bo ob 9. uri miting, na Skomarje in dalje po južnem grebenu Pohorja, preko Vitanjske planote, MisF.ijskega grabna, Razbore, Golave bukve, Turičnika v Šmartno pr* Slovenjem Gradcu. To pot bo patrulja prehodila v treh dneh, tako da bo v Šmartnem 16. sept. ob 18. uri. Dne 14. sept. bosta
patrulji Sercerjeve in Tomšičeve brigade skupno odšli na grob talcev v Frankolovem. Odtod bo patrulja Sercerjeve brigade sama nadaljevala pot preko Lindeka na Sotsko ter čez južne obronke Brdec v Dobrno, kamor bo prispela ob 20. uri. Patrulja Tomšičeve brigade pa bo od groba talcev krenila v Frankolovo, kjer bo ob 9. uri s sodelovanjem Komornega pevskega zbora iz Celja miting. Iz Frankolovega pa bo krenila preko Straže v Novo cerkev ter se v Dobrni sešla s patruljo Sercerjeve brigade. Na Dobrni bo večji partizanski miting s kulturnim programom.
Naslednji dan, to je 15. t. m. bo ob 8. uri krenila patrulja Sercerjeve brigade iz Dobrne na St. Janž, nato v Bevško vas, ter mimo Velenja v Pesje in Šoštanj, kjer bo ob 20. uri (prispe pa ob 19. uri) večji miting s sodelovanjem kulturne ekipe
IV.	operativne cone. Patrulja Tomšičeve brigade pa bo 15. t. m. iz Dobrne krenila preko Klanca, Strmca na pobočje pod St. Joštom. V Velenje bo ta patrulja dospela okoli 19. ure, kjer- bo partizanski miting, na katerem bo sodeloval Invalidski pevski zbor iz Ljubljane!
Patrulja Sercerjeve brigade bo
16.	septembra iz Šoštanja odšla v Zavodno ter se ustavila v To-polščici, kjer bo ob 18. uri miting. Tu bo sodeloval Invalidski pevski zbor. Isti dan, to je
16.	t. m. pa bo patrulja Tomšičeve ob 7. uri zapustila Velenje ter se bo podala preko Skal, Cirkovc in Plešivca na Graško goro, kjer bo miting ob 17. uri.
17.	septembra bo patrulja Bračičeve brigade ob 7. uri krenila iz St. Vida, Zavodne v Bele vode, nadaljevala pot v Šmihel, ter preko Radegunde prišla v Rečico, kjer ima ob 18. uri večji miting s sodelovanjem kulturnikov IV. operativne cone. Isti dan pa bodo udeleženci patrulje Sercerjeve brigade ob 7. uri zapustili Topolšico, odšli nato na Sv. Florjan ter preko Lepih njiv
ob 18. uri dospeli v Mozirje, kjer bodo skupno s Slandrovo brigado ter kulturno ekipo IV. operativne cone organizirali večji miting. Dne 17. septembra bo patrulja Tomšičeve brigade odšla iz Graške gore (ob 7. uri) na Ravne ter nato čez Družmirje, Lokovec in Veliki vrh v Šmartno ob Paki, kjer bo ob 18. uri miting. Ta večer se bodo v Šmartnem ob Paki sešle vse tri patrulje XIV. divizije. Po mitingih, ki jih bodo opravile, se bodo namreč sem pripeljale z avtomobilom.
Zadnji dan pohoda, to je
18.	septembra bodo ob 8. uri zjutraj krenile vse tri patrulje iz Šmartnega ob Paki preko Št. Andraža v St. Ilj, kjer bo manjši miting. Iz Št. lija pa bo divizijska patrulja nadaljevala pot preko Vel. Pirešice proti Celju, kamor mora dospeti na skupni sprejem vseh petnajstih patrulj.
PATRULJA II. GRUPE
ODREDOV GRE NA POHOD
9.	SEPTEMBRA
Patruljo II. Grupe odredov bosta vodila podpolkovnik Ke-. melj Frane-Franta ter Mekinda Franci. Ta patrulja ho začela svoj pohod 9. septembra zvečer z mitingi v Podlipoglavu in Jančah. Od tod bosta obe patrulji odšli v Sela-Sumberk in sicer bo patrulja iz Podlipoglava šla preko Police do Višnje gore, kjer se bo 10. t. m. združila s patruljo iz Janč. Po sprejemu v Višnji gori bo ena patrulja nadaljevala pot preko Muljave, Šentvida na Sela-Šumberk, druga, in sicer ona, ki se bo formirala na Jančah, pa bo šla v Sela-Šumberk čez Liberge. Dne 10. septèmbra bo v Selih-Šumberk ob 18. uri miting. Od tod bo šla prva patrulja po obisku kmetov v okolici tega kraja na Verd-Vrhniko. Druga patrulja pa bo v isti kraj prišla čez Turjak in Kožljek. Dne 11. t. m. zvečer bo na Verdu-Vrhniki miting. Od tod bo šla naslednji dan, to je
12.	t. m., ena patrulja v Žažar,
Podlipo, Butajnovo ter preko Blegaša v Železnike, kjer se združi z drugo patruljo in priredi ob 19. uri miting. Druga patrulja bo imela 12. L m. ob
14.	uri miting v Poljanski dolink Dne 13. septembra gresta obe patrulji preko Dražgoš in Jamnika v Kropo, kjer bo ob 16. uri s sodelovanjem pevskega zbora Prešeren iz Kranja partizanski miting. Naslednji dan, to je
14.	t. m. bo šla glavna patrulja preko Cerkelj v Stahovco, od koder bo organizirala patrulje na Krvavec, Veliko Planino in v Kamniško Bistrico. Druga patrulja pa bo šla isti dan iz Krope na Sv.. Ano pod Ljubeljem. Ista patrulja bo obiskala še Pohorje in tam kraj, kjer je padel Pohorski bataljon. Ta patrulja se bo šele 17. septembra sestala na Čreti z glavno patruljo. Dne 14. septembra bo glavna patrulja
II.	Grupe odredov sodelovala ob
19.	uri na mitingu v Moravčah, kjer se bodo sešle patrulje Kam-niško-zasavskega odreda, Kamniškega bataljona, Slandrove brigade in brigade VDV. Na tem mitingu bo nastopil Invalidski pevski zbor.
V jutranjih urah 15. septembra bo glavna patrulja II. Grupe obiskala kraje v bližini Moravč ter bo popoldne krenila proti Tuhinjski dolini. Ob 19. uri bo miting v Kamniku. V tem mestu se bodo sešle še patrulje Slandrove brigade in Kamniškega bataljona. Na mitingu bo nastopila kultrna ekipa IX. korpusa.
Dne 16. septembra bo patrulja že v jutranjih urah zapustila Kamnik, ter krenila proti Motniku, kjer bo ob 19. uri miting s sodelovanjem Kamniškega bataljona in kulturnikov IX. korpusa.
Naslednji dan, to je 17. t. m., bo patrulja krenila proti Dobrovljam ter zvečer priredila skupno z drugo patruljo svoje edinice miting na Čreti.
18.	septembra bo združena patrulja II. Grupe nadaljevala pot proti Celju.	M. B.
GLEDALIŠČE
mestno gledališč®
LJUBLJANA
razpisuje abonma za sezono 1954-1955. Razpisani so naslednji abonmaji:
Bed Torek, Red Sreda, Red Četrtek, Red Petek in Red Torek popoldanski.
Cene sedežem so od 1080 do 210 dinarjev. Vpisovanje vsak dan od
10.	do 12. in 16. do 19. ure.
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ razpisuje
abonma za sezono 1954-55
Redni abonmaji:
L Premierski abonma za 8 predstav v sezoni (za vse premiere. razen za mladinsko predstavo) od 720 do S60 din
2.	Abonma red A ima predstave redno ob torki": zvečer, red B pa ob petkih zvečer (za 8 ponovitev) od 504 do 252 din.
3.	Delavski abonma red E in F sta popoldanska abonmaja (in nista vezana na stalni dan v tednu) enotna cena 320 din.
4.	Mladinski abonma red C bo imel predstave vedno ob četrtkih popoldne (8 predstav) enotna cena 270 din
5.	Redni abonmaji v večjih krajih Gorenjske.
Izredni abonmaji: za podjetja, ustanove, zavode, šole, organizacije in razne druge skupine bo gledališče na željo uredilo posebne abonmaje in Izvedlo zaključene predstave posameznih del.
Cene 1n plačilni oogoli:
Vpisovanje bo od 5. do 12 septembra od 18 do 20 ure. ob nedeljah pa od 10. do 12. ure pri blagajni Prešernovega gledališča. Titov trg 5. tel. 355 ali 450. — Za delavske abonmaje bo vpisovanje pri sindikalnih poverjenikih po tovarnah. — Za abonmaje v okoliških krajih bo vpisovanje objavljeno v dnevnem časopisju.
Abonmaji so plačljivi tudi v dveh obrokih: drugega je treba plačati do 1 februarja 1955. leta
Uprava Prešernovega gledališča Kranj
riHwsaÉTIS
obvestilo
centralne veterinarske bcinice v Ljubljani.
Obveščamo vse živinorejce, da
8.	in 9. septembra t. 1. ne bomo opravljali umetnega osemenjevanja na področju mesta Ljubljane in okolice zaradi letnega čiščenja in beljenja delovnih prostorov in hlevov.	Uprava
POZIV
UPRAVIČENCEM DO ZNIŽANEGA OTROŠKEGA DODATKA
Upravičenci do otroškega dodatka na območju mesta Ljubljane, ki prejemajo zaradi višine dohodnine od obdelovalne zemlje znažan otroški dodatek, si morajo do 1. oktobra 1954 preskrbeti od Mestnega ljudskega odbora ootr-
dflo o rifinì
ki jim je odmerjen po skem dohodku ali po do od zemljišča in potrdilo ožje družine is o skupnem fo*
Ta potrdila se hode Izdajala na
posebnih obrazcih, ki bodo obsegala podatke o dohodkih Izvirajočih od obdelovalne zemlje, o višini odmerjenega davka, o številu družinskih Banov, ki živijo v skupnosti in o sorodstvenem razmerju teh članov nasproti upravičencu do dodatka.
Da omogočimo strankam čim hitrejšo izstavitev potrdil, obveščamo vse prizadete, da naj predpisane obrazce dvignejo pri začasnih izpostavah Mestnega ljudskega odbora, ki bodo za izdajanje teh potrdil poslovale v terenskih pisarnah in to na sledečih krajih mesta Ljubljane:
Koroška ulica št. 1®,
Tržaška cesta št. 24.
Dolenjska cesta, baraka.
Zaloška cesta Št. 89.
Gasilska ulica št. 5 in v
vratarjevi	na starem Ma-
gistratu, Mestni trg št. 1 (levi vhod).
Prizadeti naj se zglasijo med uradn!mj urami od 8. do 12. na oni izpostavi, ki Je naibiižja njihovemu domu in naj zaradi točne izpolnitve obrazca prinesejo s seboj prejšnjo odločbo o stalnih znižanih dodatkih za otroke in vse potrebne listine za ugotovitev članov ožje družine in skupnega gospodinjstva.
Vsa ostala potrebna navodila bodo strankam dajali n službene!, M bodo na teh Izpostavah uradovali po sledečem vrstnem redu:
V	ponedeliidh. sredah in petkih v Koroški dici št 18. Tržaški cesti št 24 in na Dolenjski cesti.
V	torkih, četrtkih Jn sobotah na Zaloški cesti št. 8G. Gasilski ulici št 5 in v vratarjevi loži na starem mastnem Magistratu.
Izpostave bodo poslovale od torka 7. septembra do konca meseca septembra 1954.
•
Vse urade, zavode, ustanove in gospodarske organizacije naprošamo, da prizadetim strankam na posebnem lističu «otrdijo točnost podatkov o članih ožje družine in o skupnem gospodinjstvu, ki jih bodo prizadeti vnašali na predpisane obrazce, da bodo imeli organi Mestnega ljudskega odbora zanesljivejšo kontrolo o zatrjevanih dejstvih.
Iz tajništva MLO
Velika pogodba agencije »Kvarner espres«
Opatijska turistična agencija »Kvarner express je sklenila z nemško agencijo »Ttr-ropa« dogovor, na osnovi katerega bo prišlo iz Zahodne Nemčije v Opatijo vsak teden po 150 zahodnonemških turistov. Prva skupina je že prispela. ostale pa se bodo zvrstile do konca oktobra
V.	M.-
ZMOTI IK OKU TIVME IONI V DOHODU Né OSTBOŽHO
>, m .
uHH&:	PS*WC£
ŠT.DBNtBL ,(A.,. V
S» 1


l
. U SI
iaDRnUQQKM)
%,
, JDBEN/N/i . k-
i umi	—■« *
W
L-
»
A
____ XV"	K
m v	PB/MOZ
HO TE JE
irai'/-
UPOLD 'XV, Ì .»	—-
x čQnr Z T----
r v/;*
fr' ,
M / f'	'
	
"SLOl)ENjGB/1DE<U a
JnvoitJM	■xV-x
•kS
____U ^hrbtno
3 GBRŠURGORR	Vi
TÒPodiiiai \	^	’
sviovhenc
Vt&NJCß
r
»
r
f
t
t
£ - ■
■fa M/M/BOH Vf
A
n
L L

h»
\
;
Od.LENDAVO
V
*
6
/
GUDouJR	^r’*'	«i*. _ ^OBBN/1 T S
uußr>°	Jk/MAonfB —g jr. JiJ_	V JfPftNUOLOVO
'l >4 /
rpr jr	-j
T	n*i
I	\ >
HENGtšk \\	'% i	--- ®
LJUBtfßNfl
? ■ ^
funti *
rn/ìM
IOPLOTWcŽ&bSS&mST r	‘
t	.<
_r-f-f---<
i,**
afc*	j +
ZIDOVLJIO) f V

*
*
b
UONJ/CE
L..'
'HUOP/t
t
I
r
* isiEZu/U/
\\
(J or
1 \
’ \
\ X
V
»
uunnj.f
vasrs/Pv/cn
V/tmiZDtN
UiIMflJU
I tuSMDNEC
TQ&OVUE
>opì
X
POOllDOGlOl)
mh/e £
4- * Iirun
'v —--
TO L M n C ZN/ÌU o P
» JU. siu? siDuiaiivo
*0 UortPOUI
'.UUSUO
n	iDihicn	oznnćtnoar			
		, P%£ĆrĆ£JQ ! It Q ČERJi Z	/0	unMN:ins. ODO.	NNNN M NNh(
i	XIV di P nun				
		L-t- ♦ ¥ -♦ -	11	/. URHU. Bir. ^	
z	ÌUÌHD80M BE-		— —		//. Gßuon OOP.	O o -o - r»-o— o -ti 9-9-9 '9 '9-9 '9
3	nonni nov n M.	tVNN WNNMNNNM	13 I J. Strjebsu!a-		
i	VDV BE/GfiDG	OOODl >0 017			
E	POHOQSW SRT.			POHEH/	zn n H *
e	UOAOi-r ODBIO!			IZHODIŠČE	
7	incuoi* conio	48 9^4« i k		MIT1NQ	■ ■
s	UOZMSHiUt 009.	_/--r rnrJtrrrjr		snu I MITING.	o
9	ucunJu/ odbio				
;!Wa SELftJuNBUEU

*....
TAT/?
»O UOVO MESrO uosr/iNJEV/C/i
IlOilOIOiOIOIOIOlOIOIOIOIOIOIOIOi C2> ■ CD ■ CD B CD »CD ■ CD B CD ■ CP ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD BCD 1OIOI CD X CD BCD ■ CD BCD BCD BCD BCD ■ CD ■ CD BCD BCD BCD BCD ■ CD ■ CD BCD B
proizvaja iz zajčje dlake in volne: moške in ženske tulce, moške in ženske klobuke, baretke, montgomery kape. — Trajnost barve zajamčena — nepremočljiva kvaliteta. Nadalje proizvaja: športne in smučarske kape, gasilske, rudarske In gradbene šleme
vseh vrst
Obiščite nas na Zagrebškem velesejmu, novi del, RG. stojnica 202.
■oeoucDsoecDgioioioBoaoacDioaoaoiOBOBoaoaoaoKDaoicDaoacDacDeoacDBCDaoioio
UOIOIOHOBOIC,
SESTI SEPTEMBER — PRAZNIK VSEH PRIMORSKIH OKRJLJEV
Nikdar v zgodovini niso i finančnih sredstev
Jutri bo važna obletnica ne le ca Primorsko, marveč za vso državo. Minilo Je leto po velikem zboru na Okroglici, ki je pomenil uvod v celo vrsto diplomatskih zmag. Besede, ki jih je tedaj povedal predsednik Tito, so tvorile zgodovinsko osnovo za preprečitev Imperialističnih namer ob 8. oktobru. Primorski okraji so pravilno ocenili vrednost praznika na Okroglici in so upravičeno sklenili praznovati odslej vsako leto 6. september kot okrajni praznik; s tem da ga praznujejo vsi primorski okraji, pa je postal 6. september praznik osvobojene Primorske in vsega primorskega ljudstva. Primorska je zadnji čas deležna posebne skrbi. Pri izvršnem svetu LR Slovenije so osnovali sklad za pomoč nerazvitim okrajem. Gospodarsko močnejši okraji pomagajo šibkejšim! V tem se izraža socialistična pomoč naše družbe, ki je prav izdatna tudi za Primorsko. Letošnje investicije bodo znašale okoli 5 milijard. Toliko denarja v enem samem letu na Primorskem še niso imeli na razpolago. Ob prazniku Primorske se seznanimo z največjimi in najvažnejšimi deli.
ttittEll BAUHED1 j
8 FILMSKEGA PLATNA
V gorlškem okraju bo letos
Investiranih 1 milijardo 472 milijonov. Dobro polovico bo dobila industrija, od tega največ tovarna cementa v Anhovem. Ta tovarna je največji industrijski obrat goriškega okraja in ustvari sama nad polovico vsega dohodka industrije v okraju, tako da 365 milijonov zanjo niti ni tako velika vsota. Urejajo prostore, izboljšujejo in modernizirajo proizvodnjo, da bodo pocenili in povečali izbor i/delkov. Tovarna pohištva »Edvard Kardelj« bo letos porabila za ureditev obratov 150 milijonov, solkanska industrija apna 40 milijonov, tekstilna tovarna v Ajdovščini 47 milijonov. Sredi »eptembra bo začel obratovati v tej tovarni nov oddelek barvar-nica in ajdovski tekstilci se bodo tako rekoč znašli na zeleni veji. Sosedna ajdovska tovarna, ki je poznana po svojih likerjih in sadnih sokovih, bo dobila za modernizacijo 90 milijonov; med drugim začenjajo s proizvodnjo paradižnikove mezge. Lepe perspektive se obetajo kmetom v nižinskih predelih. Industrija marmorja in apna ter tovarna usnja v Mirnu sta dobili skupno 50 milijonov (prva 30, druga 20). Teh številk bi lahke naš*eli še nekaj.
Kmetijstvo na Goriškem je bilo letos deležno 240 milijonov investicij. Za začetek gradnje moderne vinske kleti v Brdih (300 vagonov) na Dobrovem bo šlo 132 milijonov. Državno posestvo na Ajševici je dobilo za ureditev plantažnih nasadov 20 milijonov, kakih 90 milijonov so dobile na licitaciji razne kmetijske organizacije. Nekatere podrobnosti o komunalnih delih okoli Nove Gorice in urejanju prometnih zvez smo opisali pred kratkim, ko se je na Goriškem mudil naš reporter.
Povedati je treba, da je okrajni odbor v Gorici letos skupno z občinami in drugimi organizacijami prvič investiral večje
zneske za gradnjo in popravilo šol. Sto milijonov je na razpolago v ta namen. Grade nove osnovne šole v Ajdovščini, Loko vcu, dokončujejo šole v Šmartnem, Cerovem, na Ajševici, v Prvačini in Kamnjah. Okoli 150 družin, ki so v vojni zgubile vse, bo letos obnovilo svoje domove. Prihodnje leto bo dal okrajni ljudski odbor na razpolago nova finančna sredstva, da bo obnova naposled končana. Gospodarska razgibanost se izraža tudi v izvozu, ki je večji za 70°/# in v številu na novo zaposlenih, katerih je okoli 1.200. Načrtov imajo še mnogo. V Ajdovščini bodo najbrže že to jesen začeli s pripravljalnimi deli za gradnjo tovarne testenin. Proučujejo možnost za gradnjo nove bolnišnice v Šempetru pri Gorici in še mnogo drugega.
Novice Iz okolice kraške metropole
Sežanski okraj je bil pO priključitvi tako rekoč brez vsakega industrijskega obrata. Sežana se zdaj razvija v pravo kraško metropolo in letošnja industrijska proizvodnja se je tako povečala, da je že julija dosegla vrednost celotne lanske proizvodnje. Do konca leta bo investiranih v tem okraju 1 milijardo 100 milijonov. Četrt milijarde bodo porabili za asfaltiranje ceste Rižana—Divača in ureditev poti do sedanje asfaltirane ceste Sežana—Postojna. Letos naj bi se prerinili do odcepa na Podgorju. V Brkinih grade cesto Obrov—Pregarje. Za ta dela bo potrebno prihodnje leto še kakih 20 milijonov. Na drugem mestu je kraški vodovod! Za dokončanje tega velikega objekta, ki je izrednega komunalnega oziroma zdravstvenega pomena za te kraje, bodo rabili še najmanj 50 milijonov. Nadejajo se, da bo pritekla voda po glavnem cevovodu v Sežano 15. septembra, ob sedmi obletnici priključitve. Za sežansko industrijo (mlekarno),
pa bolnišnico TBC, ki je dograjena, pa že dolgo čaka na vodo, bo to velik dan. Do 1. oktobra bo dograjena tudi tovarna pletenin. Dobro je to leto za kraško metropolo! Vodovode urejajo še
tovarna se zelo uveljavlja! Začela je Izvažati. Z mizarskimi delavnicami v Bovcu in Cerknem tvori kar precej močan lesnoindustrijski kombinat. Pomoč je dobila tudi tovarna igel v Kobaridu, ki je letos v prvem polletju izdelala za 60% več igel kot lani vse leto. Lepa bodočnost se odpira podjetju »Kreda« na Serpenici. Geologi so namreč naleteli na 30 do 40 m debele plasti čiste krede. Za 100 let naj bi jo bilo dovolj pri proizvodnji 6.000 ton na leto. Proizvodnjo pa bo nujno treba modernizirati. Med važnejše investicijske gradnje spadajo hladilnica v Tolminu, mlekarna v Kobaridu in čevljarska delavnica »Jelen« v Tolminu. Vidne znake napredka in dobrih zamisli srečujemo povsod in seveda tudi v Idriji,
Bolnišnica za zdravljenje tuberkuloze v Sežani, ki ima prostora za 180 pacientov, je dolgo čakala na vodo. Zdaj jo bo menda v kratkem dobila
v mnogih drugih krajih. Večji industrijski obrati imajo na razpolago po nekaj desetin milijonov, tako industrija kraškega marmorja 50 milijonov, montažna delavnica radijskih sprejemnikov 40 milijonov, tivarna motornih koles 25 milijonov itd. Velike načrte imajo z Dutovljami! Graditi bodo začeli veliko delavnico za obdelovanje marmorja, ki ga izvajažo celo v ZDA in tovarno finega pohištva za izvoz. Štirideset milijonov je določenih za gradnjo gimnazije v Sežani, 30 milijonov za dokončanje osemletke v Gradišču. Sežanski »Partizan« gradi telovadni dom in še mnogo jih je, ki ne drže križem rok ...
Krede za 100 let pa mnogo igel
Tudi na Tolminskem je bil te dni naš reporter, zato bodimo krajši. Tolminska je dobila iz sklada za pomoč nerazvitim okrajem 138 milijonov. Tovarna pohištva »Krn« v Klavžah je dobila od tega 21 milijonov. Ta
50 let zadružnega mlekarstva na Vrhniki
Velika razstava goveje živine in konj, nlekarska razstava, razstava kmetijskih strojev, obrtna, industrijska in lovska razstava ter tekmovanje koscev in traktorskih kosilnic - danes, 5. t. m.
Letos je poteklo 50 let, odkar je bila zgrajena na Vrhniki prva zadružna mlekarna v Sloveniji Razvijajoča su primorska mesta, zlasti pa Trst, so zahtevala vedno več mleka. Veliko povpraševanje po mleku je dalo vrhniškim živinorejcem pobudo, da so sl zgradili mlekarno. Priznati je treba, da je vrhniška mlekarna v polni meri izpolnila svojo dolžnost in vsa leta od ustanovitve plačevala proizvajalcem mleko po najvišji zmogljivi ceni. Lansko leto je mlekarna odkupila 601.000 litrov mleka, v predvojnih letih, ko je bila proizvodnja mleka na višku, pa ga je .dnevno odkupila 3000 do 4000 litrov, to je skoro dvakrat to-, liko kot ga odkupi danes. Vrhniški sir ni bil znan samo v Sloveniji, ampak po vsej Jugoslaviji kot prvorazreden proizvod.
Mlekarna je znatno vplivala tudi na razvoj živinoreje na Vrhniki in njeni okolici. Medtem ko so kmetje pred zgraditvijo mlekarne v glavnem redili vole, so se po zgraditvi vrgli na rejo krav, ker jim je mleko donašalo več dohodkov. Leta 1932 so pričeli s selekcijo živine. Rezultati molzne kontrole kažejo, da se je pred vojno povprečna molz-nost krav gibala med 2700 do 2800 litri mleka in je že tedaj prekašala vse ostale živinorejske organizacije v Sloveniji. Tudi lansko leto je bila povprečna molznost krav na Vrhniki najvišja in je znašala 2612 litrov. Prav gotovo pa bi bila za najmanj 300— 400 litrov višja, če bi bilo toliko močnih krmil na razpolago kot jih je bilo pred vojno. Na razstavi bomo videli 130 glav goveje živine. Poleg teh pa bo tudi veterinarska bolnica pripeljala na Vrhniko 3 importirane bike, od katerih se seme pošilja na Vrhniko že tri leta in je večina potomstva rezultat umetno osemenjenih krav od teh bikov.
Barjanska zemlja vrhniške kotline daje slabo seno naši goveji živini. Polovico sena je neprimernega za govedo. Zato ni naključje, da se je na barjanskem svetu močno razvila tudi konjereja. Konj dobro izkorišča tudi kislo krmo, pomešano s preslico, katere goveja živina nerada ali sploh ne žre. Zato bodo konjereje! na razstavi pokazali tudi nad 80 rodovniških kobil, žrebet in žrebcev. Konjski športni klub Iz Ljubljane pa bo danes 5. sept. ob 14. uri priredil konjske dirke in skakanje konj preko zaprek.
Ker bo ocenjevanje goveje živine in konj izvršeno že en dan pred razstavo, bo danes 5. septembra od 8.—10. ure samo razstava živine in revija najboljših živali, nato pa bo povorka na tekmovalo prostor pred postajo Vrhnika, kjer bo tekmovanje koscev in traktorskih kosilnic.
S sodelovanjem Ljudske tehnike bo prikazana tudi borba proti toči in slani. Izstreljenih bo nekaj raket in zažganih nekaj dimnih bomb. Živinorejci pa se bodo lahko na lastne oči prepričali, da električna ograja popolnoma nadomestuje pastirje.
Agrotehnika iz Ljubljane bo v osnovni šoli razstavila vse lažje.kmetijske stroje domače proizvodnje, ki pridejo v poštev za kmeta in bodo ti stroji tudi naprodaj. Vsak si bo lahko kupil stroje z regresom.
V osnovni šoli bo nadalje še razstava mlečnih proizvodov vrhniške mlekarne ter grafični prikaz odkupa mleka p» vaseh v raznih letih in zgodovinski razvoj mlekarne.
Tovarna usnja bo razstavila svoje usnjarske Izdelke. Prav tako bodo tudi vrhniški obrtniki razstavili svoje proizvode, lovci pa trofeje.
Istega leta kot mlekarna, t, j. leta 1904, je bila zgrajena tudi osnovna šola. Tako praznuje Vrhnika letos 50-letnico ustanovitve mlakama
in osnovne šole. Sest let pred tem, t. j. leta 1898, pa je stekla na Vrhniko železnica.
Vsa Vrhnika je razgibana. Za veliko gospodarsko prireditev pa vlada na Vrhniki ter v bližnji in daljnji okolici veliko zanimanje. Živinorejski odseki nekaterih kmetijskih zadrug se bodo s kamioni pripeljali na razstavo. Priporočamo vsem ljubiteljem ter rejcem goveje živine in konj, da se te razstave udeleže v čim večjem številu. ing. S. A.
PREGLED CEN na naših trgih
Iz tedenskega biltena cen na drobno Zavoda za statistiko in evidenco LR Slovenije za čas od 23. do 29. avguste t. 1.
V VRTINCU
tem močnem industrijskem središču Tolminske.
Letos so bile izročene svojemu namenu na Tolminskem naslednje šole: v Čekovniku, na Slapu ob Idrijci in Trenti. Do konca leta pa bo uporabljenih za opremo kulturnih in zadružnih domov še 21 milijonov. Okrajni ljudski odbor in okrajna zadružna zveza v Tolminu se seveda zaradi posebnosti krajev zelo prizadevata pomagati zlasti kmetijstvu. Kmetom dajeta za uspešno borbo proti bangovi bolezni, kakor tudi za vzorne in snažne hleve, pa za lepo negovane sadovnjake, posebne nagrade.
V postojnskem okraju so se namenili varčevati z lesom
Letos bo v postojnskem okraju investiranih nad 1 miiijaTdo 200 milijonov. Samo ljudski odbori bodo investirali 190 milijonov za zdravstvene in kulturno-pro-svetne ter komunalne potrebe. Urejanje vodovodov (Pivka, Postojna, Begunje in Rakek ter ilirsko-bistriški kot), večje investicije v zadružnem sektorju ter industrijskih obratih (Lesonit Ilirska Bistrica, Javor na Pivki itd.) so glavne značilnosti letošnje dejavnosti v postojnskem okraju. K temu je treba prišteti še prva večja prizadevanja za olajšanje stanovanjske stiske, kateri so ljudski odbori začeli posvečati večjo pozornost. V primeri s 1. julijem lani je danes zaposlenih v postojnskem okraju nad 2.400 delavcev in uslužbencev več.
Prav zanimiv pa je tudi eden izmed načrtov za prihodnost: pri tem mislimo na novo tovarno iverastih plošč, ki bo iz vejevja in drugih lesnih odpadkov proizvajala plošče, iz katerih bo mogoče izdelovati najrazličnejše predmete, za katere danes še uporabljamo les.	M. C.
In vendar velja za filmske stvaritve za razliko od literarnih, glasbenih in likovnih stva_ ritev, da se v nekem smislu starajo, in to zelo hitro, posebej če pomislimo, da je še danes kaka starogrška umetnina prav tako živa in prepričljiva, kot je bila pred 2000 leti. To staranje pa opazimo pri filmu še tem bolj, če iščemo v njem umetnost. In prav to se nam zdaj dogaja, ko po petnajstih letih (spet prav čudno zamud-niško) končno gledamo film V vrtincu, ki je nekoč, tik pred drugo svetovno vojno, pomenil, višek filmske ustvarjalnosti in poleta bil ne samo senzacija in veliki »špektakl«, temveč je pomenil v razvoju filmske umetnosti tudi velik korak naprej.
Danes pa, ko je filmska umetnost skupaj z režijo; dramaturgijo, filmsko sliko in tehniko napravila zopet pomembne korake naprej, smo ob filmu V vrtincu v resnici nekoliko razočarani Zakaj? Morda zato, ker smo si v mislih in pričakovanju ustvarili preveliko pričakovanje, morda pa tudi zato, ker roman Margarit Mitchellove končno le ni v bistvu taka umetnina, ki bi »preživela stoletja«, četudi je roman napisan1 zelo spretno, na nekaterih mestih naravnost odlično in je kako desetletje ali dve razburjal duhove in fantazijo bralcev in seveda tudi fimskih gledalcev. Toda takšni »fantastični in senzacionalistični« uspehi posameznih knjig so kaj pogosti v zgodovini književnosti in tisti, ki jo pozna, ve, da prav taki pojavi v literaturi kaj hitro radi ugasnejo in' so potem le še drobna opomba v debelih knji. gah zgodovine književnosti. Nasprotno pa prave umetnine s staranjem sleherni dan pridobivajo na kvaliteti kot dobro vino, ki s staranjem postaja žlahtnejše in plemenitejše.
Ta dva problema, staranje filma in nestaranje umetnosti sta se nam v’toliko zdela tehtna in važna, da smo jim posvetili morda navidez preveč razmišljanja, toda to je bilo potrebno, ker se nam zdi, da bo marsikateri obiskovalec, ki bo po preko 4-urnem gledanju filma in poznavanju romana morda živo le občutil ta dva
problema, hkrati pa nekakšno razočaranje in neizpolnitev vsega onega, za kar ie bil že prej psihično pripravljen. In odtod, mislimo, bo izviral eden osnovnih vzrokov, da film V vrtincu pri nas le ne bo danes doživljal takega uspeha, kot ga je nekoč.
O tehničnih naporih in ostalih sicer zanimivih podatkih bi na tem mestu ne pisali, ker je bilo o tem že dokaj pisanega in je že znano. Morda bi omenili samo dejstvo, da štiri-umo skupno predvajanje filma človeka silno utrudi .in da mu po dveh urah gledanja psihična koncentracija naglo pada. To posebno občutimo v drugem delu filma, kjer popusti tudi čisti filmski tempo in je bila zamenjava režiserjev filmu bolj v škodo kot v korist. Kajti film kar sam razpade v dve povsem različni polovici: prva polovica je še polna dogajanja, filmske dinamike in se čuti za njo ustvarjalna roka velikega režiserja Georga Cu-
te sé filmu
to bil Cukor, in občutno pozna.
V igralskem smislu pa moramo daleč pred ostalimi vlogami poudariti vlogo Vivien Leigh kot Scarlet O’Hara, ki so jo izbrali izmed 1400 igralk. Tu so imeli proizvajalci filma res srečno roko, kajti velikanski napor Vivien Leigh, umetniški in čisto fizični, pomeni gotovo eno največjih ženskih igralskih stvaritev v filmski umetnosti sploh. Njeno igro so srečno dopolnjevali prav tako veliki igralci kot že pokojni angleški igralec Leslie Howard in Olivia de Havilland, dočim moramo za Clark Gabla napisati, da je bil sicer dober, toda še vse premalo dober za tako visoko umetniški igralski kvartet, v katerem sta igrala prvi violini kar dva Angleža: Vivien Leigh in Leslie Howard.
Scenarij je po romanu Mitchellove napisal S. Howard, ki se je v glavnem zvesto držal literarne predloge in tudi v dokajšnji meri ohranil dobe-
Vivien Leigh
korja, dočim je režiral drugo polovico in' film končal režiser Sam Wood, ki pa le ne predstavlja takega »asa« kot je
Mednarodna izmenjava knjig
Pred mednarodnim sestankom bibliotekarjev v Zagrebu
Naši trgi so še nadalje dobro založeni. Na znižanje cen sezonski ter stalni zelenjavi in sadju še vedno odločilno vpliva velika ponudba. Cene so se znižale predvsem papriki, fižolu v stročju, krompirju, čebuli, sladkemu zelju, zrelim paradižnikom in fižolu v zrnju; pri sadju pa ja-bolkam, hruškam in grozdju. Velika ponudba stalno znižuje ceno tudi krompirju, ki je v primerjavi z drugimi mesti naše države pri nas naj cenejši.
V Sloveniji se je krompir pocenil v omenjenem tednu (od 23. do 29. avgusta t. 1.) za 1 do 2 din na Jesenicah ter v Kranju, Kočevju in Postojni. Prodajali so ga od 10 din v Kranju, Murski Soboti in Ptuju do 16 din v Gorici in Postojni. Tudi v ostalih glavnih mestih države se je krompir pocenil, vendar ga še vedno prodajajo v Zagrebu in Sarajevu po 15, v Beogradu po 18, v Titogradu po 25 ter v Skuplju celo po 30 din kilogram. V istem tednu preteklega leta je bil krompir v Sloveniji že nekoliko cenejši: prodajali so ga od 8 do 13 din kg.
Po podatkih, kolikor jih je zbranih, se giblje cena pšenici v Sloveniji od 22 do 35 din za kilogram; najcenejša (22 din) je v Ptuju, najdražja (35 din) v Mariboru, Kranju in Ljubljani. Pšenični moki št. 2 je ustaljena cena med 52 (Novo mesto) in 55 din (Jesenice). Kruh iz pšenične mo-
Prodamo
BRUSILNI MIZARSKI STROJ z ventilatorjem, brez motorja, v dobrem stanju. Ponudbe s ceno poslati na naslov: »Roleta«, mizarstvo, Kranj
ke št. 2 prodajajo v Murski Soboti po 44 din, v Trbovljah po 47, v Ptuju, Mariboru, Kočevju, Jesenicah in Celju po 48, v Novem mestu, Kranju, Gorici in Ljubljani pa po 50 din kilogram. Tu je tudi všteta podražitev za 2 din v Mariboru ter za 6 din v Novem mestu in Trbovljah.
Pšenični moki št. 5 (polbela) se Je gibala cena od 36 din v Novem mestu do 43 din na Jesenicah in v Trbovljah. Kruh iz te moke prodajajo po cenah od 38 do 40 din. Trg je tudi v ostalih krajih države dobro založen, opaziti pa je predvsem v Bosni minimalen dovoz žitaric na trg.
Čebula je bila v omenjenem tednu nekoliko dražja v slovenskih mestih, kakor v ostalih glavnih mestih republik. Prodajali so jo razen v Trbovljah in Ptuju, kjer stane kilogram 24 oziroma 25 din, po 30 din v vseh mestih, razen v Kranju (32 din) in na Jesenicah (36). Od glavnih jugoslovanskih mest je čebula najdražja v Titogradu — 30 din, v Zagrebu in Sarajevu. jo prodajajo po 25 din, v Skopljn po 20 ter v Beogradu po 18 din kilogram.
Paradižniki so bili lani ob istem času znatno cenejši, saj so Jih prodajali že od 16 din navzgor. V omenjenem tednu so prodajali sveže paradižnike najceneje v Murski Soboti (25 din) in Gorici (28 din). V ostalih mestih Slovenije se Je gibala cena svežega paradižnika od 30 do 40 dinarjev za kilogram. Zanimivo, da ni prav nobene razlike v primerjavi s cenami svežega paradižnika v ostalih glavnih jugoslovanskih mestih, kjer pa so lani v istem tednu prodajali paradižnike že od 8 din navzgor.
Cene govejega in svinjskega mesa so ostale z malenkostno podražitvijo v Ptuju in Gorici na isti višini kot v preteklem tednu. Po ostalih
Pred vojna je bil pojem bibliotekarstva in poklic bibliotekarja po mnogih naših krajih skoraj neznan. Po osvoboditvi pa se je bibliotekarstvo pri nas hitro razvilo in se tudi v inozemstvu že tako afirmiralo, da je bilo letos sklenjeno, naj bo mednarodno posvetovanje bibliotekarjev z vsega sveta pri nas, v Zagrebu.
Na posvetovanju, ki bo v Zagrebu od 1. do 6. oktobra, bodo razpravljali o raznih važnih bibliotekarskih vprašanjih, tako o najsodobnejših metodah vodstva bibliotek, pa tudi o mednarodnih zvezah na področju bibliotekarstva. Med temi vprašanji bo posebno pomemben referat o mednarodni izmenjavi različnih publikacij. Ta izmenjava že obstaja med nekaterimi bibliotekami, bolj razvita je izmenjava periodičnih publikacij. Tokrat pa bo govora o široki izmenjavi med bibliotekami več kot šestdesetih držav, ki so včlanjene v mednarodni zvezi-Predlog za mednarodno izmenjavo publikacij so sprožili naši bibliotekarji, in sicer že pred štirimi leti. Kasneje se je predlogu pridružila Japonska in še nekatere druge države. Po tem našem predlogu naj bi UNESCO na podlagi mnenj bibliotekarskih organizacij izdelal posebno konvencijo, ki bi urejala to izmenjavo. Praktično bi bila stvar taka, da bi se na primer vsaka knjiga, ki izide pri nas, poslala v dolo-
IZ BELE KRAJINE
Adlešlči. Zadnjega avgusta Je začel voziti avtobus na cesti Črnomelj—Adlešiči—Preloka. Prebivalci adlešičke občine so ga slovesno pozdravili. Ze v Črnomlju so ga okrasili in ga takega peljali čez vasi adlešičke občine. Avtobus je lep 20-sedežni voz, ki Ima tudi več stojišč. Z otvoritvijo te proge je adlešička občina veliko pridobila. Časovno se je zelo približala Črnomlju. Saj ljudje Iz te občine ne bodo potrebovali cel dan, ako bodo šli v Črnomelj.
Črnomelj. Pouk na črnomaljski osnovni šoli in gimnaziji se bo pričel 10. septembra.
Internat črnomaljske gimnazije se 6ell v nove prostore. Črnomaljski dijaki imajo sedaj svetle spalnice, učilnice in jedilnice. Vsa oprema v novem internatu (ki ga je zgradilo novomeško gradbeno podjetje »Pionir«) je lepo in oku-
čenem številu izvodov v druge države v eno ali več centralnih bibliotek. Prav tako bi iz vseh drugih držav pošiljali v naše centralne knjižnice knjige, ki izhajajo tam. To bi zlasti koristilo znanstvenim delavcem, katerim so mnoga tuja dela skoraj nedostopna, pa čeprav bi imeli na razpolago tudi dobre materialne pogoje. Tako pa bi bila ta dela zbrana na enem mestu in bi se jih lahko posluževali posredno ali pa s pomočjo mikrofilmskih posnetkov ter izvlečkov iz prevodov.
Referat in diskusije o tem vprašanju v Zagrebu bodo nedvomno pripomogli k najboljši rešitvi, tako da se bo izmenjava lahko čimprej začela-Za nas bi bila ta izmenjava še posebno dragocena.
MB
sedno vrsto dialogov, ki so v predlogi dobri in dinamičnu Vendar je v drugi polovici for-siral vse preveč dialogov na račun čiste filmske dramaturgije, kar je prav tako vplivalo na zaviranje dogajanja samega in seveda tudi na razvlečenost druge polovice filma, o kateri smo že govorili.
Film je v tehnikoloru snemal Ernest Haller solidno z dokajšnjim smislom za mero in okus, glasbo pa je napisal Max Steiner.
Ob koncu naj omenimo še to, da je tehnika barvnega filma v teh petnajstih letih tako napredovala, da se nam zde barve V vrtincu danes preveč sladkobne, vsiljive in nenaravne.
Dejstvo pa ostane vendar eno: v ta film je bilo vloženega mnogo truda, naporov in prizadevanj, dosežene so bile sijajna igralske kreacije, vendar pa vse to ne more zabrisati dejstva, da je ta film kljub desetim Oscar jem (več kot katerikoli film) že postaran in prav to postaranje je nekje sumljivo. To postaranje vzbuja dvom prav v osnovno, kar zahtevamo od umetnosti — kvaliteto, iskrenost, človeškost in naprednost,	D. 2.
Lep jubilej domžaialee poelbe
ra. 70-lelnico svojega
ki slavi danes 5. t. obstoja
V okviru proslav občinskega praznika v Domžalah, o čemer smo že pisali, slavi tamkajšnja godba na pihala pomemben jubilej:	70-letnico svojega delo-
vanja.
Domžalska godba je bila ustanovljena 1884. leta. Njen ustanovitelj in prvi kapelnik je bil učitelj Franc Pfeifer, ki je tedaj služboval v Domžalah. Zbral je nekaj godbenikov, ki so imeli svoje inštrumente, in jih začel vaditi. Ko so se naučili nekaj slovenskih pesmi, so jih takoj zaigrali Domžaleanom, ki so jih sprejeli z velikim navdušenjem, saj je bila takrat slovenska glasba še malo znana, posebno pa na. podeželju. Ves čas svojega dolgoletnega delovanja je domžalska godba, ki je med najstarejšimi v Sloveniji, prav gotovo storila veliko kulturno delo, za kar zasluži vse priznanje.
Med narodnoosvobodilno borbo se je precej godbenikov pridružilo partizanom, nekateri so pa materialno pomagali našim borcem ali na kakršenkoli drug način sodelovali pri osvobodilnem pokretu. Dva člana godbe sta v partizanih padla, eden pa je bil ubit ob bombnem napadu na Domžale.
godbeniki jubilej svojega društva. Na ta elan se bodo spomnili svojega ustanovitelja, padlim godbenikom pa bodo odkrili spominsko ploščo, ki so ji vzidali v Godbeni dom. Dopoldne bo slavnostna povorka, ki se bo v počastitev občinskega praznika in. 70-Ietniee godbe razvila po mestu. Razen vseh domžalskih društev in organizacij ter številnih narodnih noš bo na povorki sodelovalo tudi precej povabljenih godb. Popoldne pa bo ob Godbenem domu velika ljudska zabava.
Godbeniki so si ob pomoči domžalskih društev in organizacij ter podjetij nabavili lepe nove uniforme, v katerih se bodo na svoj praznik vsekakor zelo postavili.
Pri godbi sodeluje tudi precej starejših članov, omeniti pa je treba vsaj najstarejša člana godbe tov. Ivana Cerarja in Franca Cotmana, ki kljub starosti šq vedno aktivno sodelujeta in sta zaradi požrtvovalnosti in delav-nosti med godbeniki zelo priljubljena. Poleg omenjenih zaslužijo priznanje tudi vsi starejši godbeniki, 3d delajo v prid domžalske godbe. Vsem tem bodo podelili častne diplome.
Ob 70-letnici obstoja domžalski godbe ji želimo v kulturnem udej-še mnogo uspehov.
republikah je opaziti sno izdelana,	lahko
tendenco znižahja cen _ Aiesu, ker gjyfejmé òkoli 150 oijSkov. Pod
je ponudba klavne živine Še vedno v slika.
internatom
stadion.
so si dijaki
zgradili K. S.
stvovanju še mnogo Domžalska godba se vedno Prav pa bi bilo, da bi se godbe-udejstvuje pri vseh proslavah in niki Čimprej vključili v delavsko manifestacijah v občini in oko- prosvgtnp društvo »Svoboda« v lici. Zato jim za čim lepšo iz- Domz&Um, ker je njihovo mesto njihovega praznika poma- tam in kjer bi imeli prav gotovo £ajo vsi orgamzacije in društva, več možnosti za nadaljnji razvoj Danes, na zadnji dan proslav svojega godbenega društva, občinskega praznika, proslavljajo	.	i
KOLEDAR
Nedelja, 5. septembra: Lovrenc.
5. IX. 1843 so izšle Bleiweisove
»Novice« — 43 let po Vodnikovih.
*
5. septembra 1904. leta je bila
v Beogradu odprta prva jugoslovanska umetniška razstava. To j bil važen kulturni dogodek v cobi avstroogrskega nasilja nad .^oslovanskimi narodi. Na raz-s avi so z velikim uspehom sode-:. /ali tudi slovenski slikarji.
ZDRAVNIŠKA
DEŽURNA SLUŽBA
Ljubljana: za nujne primere —
Poliklinika, Miklošičeva c. 20, tel. 23-081, sobotna in nedeljska = užba — v soboto od 16 do po-
: deljka do 6 zjutraj; nočna de-
. iina služba vsak dan od 20. do c. ure zjutraj.
Celje — 5. sept.: dr. Josip Cerai, Cankarjeva ulica 9.
*
Na ekonomski fakulteti sta diplomirala Stele Janez iz Kam-: ka in Prelog Cene iz Celja. —
C estitamo!
Poročila sta se Boštjančič Slain Perhavec Bogomir. Cesti-
uno prijatelji!
Okrajna razstava rodovniške ži-
- .ne v okraju Postojna bo v Stani trgu pri Ložu v nedeljo, dne septembra t. 1. cb 8. uri in ne t. m. kot je pomotoma objavio v časopisju Vabimo krae-' k e zadruge in ostale, da si leda j o to živinorejsko priredi-
Okrajna zadružna zveza Postojna
TURISTIČNI BIRO prireja v
dobru izlete v CELOVKC in .PST. Izkoiistite ugodno priliko, n ave sprejema Turistični biro,
i ; ubijana, Miklošičeva 17.
/a neprecenljivo požrtvovalnost uspešno delo ob hudi nesreči ..ijinega sina JOŠKA izrekava xreno zahvalo in priznanje domu dr. Žumru, dr. Končanu,
. tentu dr. Času in dr. Uršiču medic, sestram otroškega od-•Lka Kliničnih bolnic. Po ti poti zahvaljujeva za hitro pomoč ■r nadali no zdravljenje na domu . Bračkovi in dr. Jenčiču iz ofie Loke. Starši: Pepi in Lojzka Kranjc.
TYD Partizan — Tabor obvešča
:e obiskovalce plesnih vaj, da : ične z rednimi plesnimi vajami . a Taboru v veliki dvorani dne in 12. 9. 195*. Plesne vaje bo-
0	vsako soboto od 20. do 23.30 za : asle in vsako nedeljo popoldne
1	:6. do 19.30 za srednješolsko ladino. Igral bo priznani plesni
• rkester v veliki zasedbi. Plesne • e bo vodil mojster Jenko. Vsi mp-kovalci plesnih vaj vljudno -hijeni.	Plesni odbor
TVĐ Partizan — Tabor poziva 'a društva in šole. ki naVnera-' aio uporabljati telovadne pro-ore v domu na Taboru, da po-ejo svoje prošnje na naš na-V naikasneje do 15. IX. 1954. roročamo pa. da bo društvena ra v a oddajala v uporabo samo ^ovadnico št. 4. (spodaj). Vse ^šnie. ki bodo ' prišle po zgo-'1 objavljenem- roku. društvena • .ava ne bo mogla upoštevati.
Uprava
T'rh treh kraljev v občini Rovte
" bi na otvoritev nove osnovne ; ’.e. ki bo v nedeljo, dne 12. septembra 1954.
Spoed:
V boto, dne 11. 9. 1954 zvečer
k • - nje s streljanjem.
v ?ljo, dne 12. 9. 1954 zjutraj budnir:., Ob 8. uri svečana seja Občinskega ljud. odbora Rovte v novi šoli. Ob lo. uri slavnostna otvoritev in ogled nove šole. Ob uri kultu: ni program, sodelujejo:
Mešani pevski zbor »Svobode«
'.z Rovt,
Moški pevski zbor iz Logatca, Igra orkester iz Logatca in godiš r.a pihala iz Vrhnike.
Ob 13 uri otroška igra »Pastir-: Peter«. Izvajajo učenci osn. le in gimnaziie Žiri. — Nato budsko rajanje
Množične organizacije, sindikal-1 podružnice: organizirajte sku-
nske izlete na ta prelepi kraj : zadovoljn’ boste. Za sprejem >stov vse preskrbljeno.
Prevozi iz Vrhnike, Logatca in 2: rov.
Uprava za ceste OLO Ljublja-na-okolica sporoča, da se zaradi
^konstrukcije propusta na cesti TI. reda št. 1232 v km 7.600 pri rsi Reka cesta zapre od 6. 9. do
q 1954.
RAZSTAVA »Cvetje jeseni« bo od 12. do 19. septembra v paviljonu ob tivolskem ribniku. Sodelujejo: Mestna vrtnarija. Semenarna. Zadruga »Sadjar in vrtnar« ter Arboretum Volčji potok.
Pogrebni zavod »Žale« — Oskrb-ništvo pokopališč, Ljubljana, vabi vse, ki imajo grobnice ali obzidna erobišča na ljubljanskem osredniem pokopališču alt na oo-knvališč:h Dravlie, Stožice, Stepanja vas in Vič, da se čimprej
zglasijo med uradnimi urami v pisarni Osfcrbništva pokopališč na 2alah (sv. Križ), ali da nam pošljejo svoje točne naslove s podatki, ki jih potrebujemo zaradi preveritve pravilnosti naše zadevne evidence.
Imetnike navedenih prostorov, ki so pa neoskrbovani, vabimo še posebej, da ta grobišča in grobnice čimprej urede, sicer bomo morali zaradi zapuščenosti le-teh potrebno ukreniti.
Lepo lice nimajo samo deve — ampak tudi starejše tovarišice — saj z uporabo lepotilne vode Deva — jim spet mladost na licih seva!
Lepo zagorelo temno polt brez opeklin dobiš z uporabo ULTRAGIN Šport kreme. Dobi se v drogerijah in parfumerijah.
S preparatom »FLEX« lahko Čisti madeže vsak otrok. »FLEX« ni vnetljiv, ne pušča roba oderog madeža! FLEX dobiš v vseh drogerijah.
Želite odlično kolonjsko vodo?
Potem samo
RAZPISI
RAZPIS
Uprava za ceste LRS potrebuje več inženirjev (referenta za mostove. referenta za kalkulacije in nadzorne inženirje pri gradnjah,, pavnika, geometra in več gradbenih tehnikov. Plača po uredbi. Ponudbe Je poslati do 15. 3. 1954 r.a naslov Uprava za ceste LRS. Gregorčičeva 23. Ljubljana
RAZPIS
Kmetijski raziskovalni in kontrolni zavod Slovenije v Ljubljani. Hacquetova ulica 2. razpisuje naslednja delovna mesta:
1.	kemika — analitika,
2.	referenta za krrr.ske rastline,
3.	referenta za selekcijo krompirja.
Pogoj za prvo delovno mesto je dovršena kemijska, za ostali dve pa agronomska fakulteta in najmanj 3-letna praksa.
Prošnje z življenjepisom Je dostaviti na zgoraj navedeni naslov najkasneje do 18. septembra 1954.
RAZPIS
Meste! ljudski odbor Ljubljana -— Tajništvo za prosveto razpisuje mesto profesorja-predavatelja na Gozdarski srednji šoli v Ljubljani za predmete: gradnje v gozdarstvu (gradbeništvo in gozdne komunikacije) in geodezija I.
Prednost ima gozdarski inženir s prakso. Pojasnila daje Gozdarska srednja šola v Ljubljani, Milčinskega 7a.
RAZPIS
Na podlagi 90. člena Uredbe o
ustanavljanju podjetij in obrtov razpisuje komisija LOMO Nova Gorica
mesto direktorja
pri trgovskem podjetju »Tobak Gorica«
Pogoji:
Popolna srednja šola in 10 let komercialne prakse aii 15 let komercialne prakse in strokovni izpit.
Kolkovane prošnje z življenjepisom, dokazili šolske in strokovne izobrazbe ter opisom dosedanje zaposlitve vložiti na LOMO Nova Gorica.
Zadnji rok za vlaganje prošenj Je 20. september 1954.
RAZPIS
Tajništvo za zdravstvo MLO Ljubljana razpisuje mesta za:
šefa odseka za zdravstveno varstvo; pogoj:	zdravnik z daljšo
prakso v zdravstveni službi, referenta — gradbenega Inženirja, s posebnim ožirom na gradnjo zdravstvenih ustanov, medicinske sestre z daljšo prakso v zdravstveni upravi, šefa zdravstveno-statistične službe: pogoj: ekonomska oz. erfako-vredna visoka izobrazba, statističarja,
štipendista — specializanta iz
dermatovenerološke stroke — za bodočega vodio anti veneričnega dispanzerja MLO Ljubljana. Mesečni prejemki po uredbi. Prošnje z navedbo dosedanje zaposlitve Je vložiti v Tajništvu za ljudsko zdravstvo MLO Ljubljana. Kresija, soba 50-H.
RAZPIS
Veterinarski znanstveni zavod Slovenije v Ljubljani, Cesta v mestni log 47, razpisuje delovno mesto vetarinairskega bolničarja v porodniški kliniki. Reflektanti, ki imajo potrebno strokovno kvalifikacijo, naj vložijo pismene prijave z navedbo dosedanje zaposlitve najkasneje do 15. 9. 1954 ali pa naj se osebno zglasijo pri upravi zavoda.	Uprava.
RAZPIS
Komisija za razpis mesta upravnika podjetja »Agrotehnika-servis«
t Ivančni godci razpisuje po K.
členu Uredbe o stan »vijanju podjetij in obrtov
mesto upravnika podjetja »Agrotehnika-servis«
Ivančna gorica
Kandidat mora imeti strojno delovodsko šolo z najmanj 8 let prakse, lahko pa je tudi visokokvalificiran delavec z mojstrskim izpitom in najmanj 10 let prakse.
Po možnosti naj bodo kandidati z znanjem vsaj enega tujega jezika. Plača po tarifnem pravilniku. — Prošnje kolkovane s 190 dinarjev in 95 din v gotovini je z navedbo osebnega in strokovnega življenjepisa oddati na Okrajni ljudski odbor Ljubljana-okoll-ca. Ljubljana, Zupančičeva 8-n, najpozneje do 11. 9. 1954.
RAZPIS
Upravni odbor OZD Ljubljana-
okolica razpisuje naslednja mesta za zdravstveno osebje:
1 mesto medicinske sestre v Spl. ambulanti Podpeč,
1	mesto sanitarnega inšpektorja s preventivno prakso za higiensko postajo OZD Ljubljana-okolica v Ljubljani,
več mest dentistov za zobne ambulante Domžale, Medvode, Logatec.
Temeljna plača in dopolnilna plača po pravilniku. Dentisti prejemajo razen tega tudi dodatek na storilnost.
RAZPIS
Interna klinika kliničnih bolnic v Ljubljani razpisuje:
6	mest za medicinske sestre z dveletnim stažem,
2	mesti medicinskih laborantov z dveletnim stažem v hematologiji.
Pismene prošnje s priloženim življenjepisom je vložiti v personalnem oddelku Kliničnih bolnic v Ljubljani do vključno 15. IX. 1954.
RAZPIS
Ravnateljstvo TSS v Ljubljani razpisuje mesto profesorja metalurških predmetov, združeno s funkcijo predstojnika metalurškega odseka na šoli.
POGOJI: inženir-fužinar z večletno prakso. Nastop 1. oktobra 1954.
Prošnio je treba vložiti pri Ravnatelistvu TSS v Ljubljani do
20.	9. 1954.
RAZPIS
Rektorat Univerze v Ljubljani razpisuje na ekonomski fakulteti mesto bibliotekarja. Pogoj fakultetna izobrazba in znanje Jezikov.
Prošnje se sprejemajo 14 dni po objavi v dnevnem časopisu.
Občinski ljudski odbor Šmartno pri Litiji razpisuje
MESTO TAJNIKA občinskega ljudskega odbora Šmartno pri Litiji.
Pogoji za sprejem:	popolna
srednja šola ali njej enaka izobrazba in najmanj 3 ali dve leti upravne prakse v «državni upravi.
Plača po uredbi z dopolnilno plačo in položajnim dodatkom.
Interesenti naj pošljejo svoje ponudbe z obširnim življenjepisom in opisom zadnje službe najkasneje do 15. septembra 1954 na Občinski ljudski odbor Šmartno pri Litiji.
Nastop službe takoj ali s I. X.
1954.
Občinski ljudski odbor Šmartno pri Litiji
15.45 Po nail lopi deželi — Zvone Zorko: Od Peričnika do Savice n. del: 16.15 Glasbena medigra: 18.30 Neznani talenti (lavno nagradno tekmovanje solistov in ansamblov v velikem studiu Radia Ljubljana): 17.30 V plesnem ritmu; 18.00 Radijska igra — Franc S. Finžgar: Pod svobodnim soncem (ponovitev); 19.05 Zabavna glasba, vrne« reklame in objave: 19.80 Radijski dnevnik: 20.00 Lahka glasba: 20.30 Športna poročila; 20.46 Pester spored opernih arij in odlomkov: 22.20 Igra plesni orkester Radia Ljubljana p. v. Bojana Adamiča: 22.40 Zabavna glasba: 23.00—24.00 Nočni simfonični koncert (na valu 202.1 In 212.4 m ter kratkem valu 90.1 MHz) Johannes Brahms: Variacije na Haydnovo temo. Cesar Franck:	Simfonija v d-molu:
23.00—24.00 Oddaja za tujino — na valu 327.1 m (Prenos iz Zagreba).
KBgUgll
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo žalostno vest. da Je dotrpel naš brat in stric JAKOB PRESETNIK Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, 5. septembra ob 5. uri izpred hiše žalosti Savlje 52 k Sv. Juriju v Stožice.
2alujoči brat, sestri, nečaki, nečakinje in ostalo sorodstvo
Uparla Je naša dobra mama, ljubeča žena
MARIJA NOVAK rojena MOHOR
lz Prebolda. — Pokopali je bomo v nedeljo.
Novakovi.
V globoki žalosti naznanjamo vsem Sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je dne 27. 8. 1954 v 71. letu starosti za vedno zapustil naš ljubljeni mož, oče, brat in svak
IVAN MATZELLE bivši posestnik na žagi Novi Tabor, Cermošnj ice. Dolenjsko. —
Pokopan v Rentlingenu, (Zah. Nemčija).
2alujoča družina Matzelle.
Rentllngen, Basel, Hamburg, St. Aldegund, 28. 8. lSB4.
Umrla Je naša sestra in teta
FRANČIŠKA CEDILNIK Benerčanova Francka Pogreb bo v nedeljo, 5. 9. t. 1. na pokopališče v Krašnji.
Sestra, bratje in ostalo sorodstvo.
Dotrpeia Je po desetletni hudi in mučni bolezni naša ljuba žena, mama, stara mama
FRANJA LUKNER Pogreb bo v nedeljo, 5. 9. 1954 ob
15.30	iz Frančiškove mrliške vežice na 2alah.
Ljubljana. Trbovlje, Sinj.
Žalujoči: mož Franc, hčerke Draga, Majda in Marija, sinova Janez in Miro in ostalo sorodstvo.
Vsem, ki st« spremili na zadnji poti našega dobrega moža ln očka
ALOJZA KLENOVŠEK
obratovodjo rudarsko raziskovalnih ekip,
mu poklonili cvetje in z nami sočustvovali, iskrena hvala. — Posebej se zahvaljujemo zdravniku tov. dr. Matku za skrb, ter predstavnikom geološkega zavoda.
Praprotno — 2alujoča žena s hčerkama.
Vsem, ki so spremili našo ljubo mamo
IVANO STARC
na njeni zadnji poti ji poklonili
tako veliko vencev in cvetja ter z nami v neizmerni boli iskreno sočustvovali in nam pomagali, se najtopleje zahvaljujemo.
Posebno se zahvaljujemo obema govornikoma: tovarišu Nervini in tovarišici Delkinovi za v srce segajoče poslovilne besede, tovarišem pevcem EC2, terenskim množičnim organizacijam Stari Vod-mat, delovnima kolektivoma Mladinski dom Kranj in Dečjih jasli Ljubljana ter osebju pogrebnega zavoda za ljubeznivo obzirnost.
Vsem in vsakomur posebej iskrena hvala I
Žalujoči: Meri, Viktor, Avgusta por. Kovač, hčere, Janez, zet, Janezek, vnuk.
Društvo gradbenih Inženirjev ln
tehnikov obvešča, da bo v torek,
7.	septembra 1954 ob 18. uri predaval v dvorani Vodogradbenega laboratorija TVS, Hajdrihova ulica 1, zastopnik elektrodružbe SADE univ. prof. Indri iz Padove. Predaval bo o tlačnih cevovodih in o izkušnjah na oblogah tlačnih rovov v Italiji. Vabljeni.
SPORED ZA NEDELJO
Poročila: 6.05, T.00, 13.00, 15.00,
19.30	in 22.00.
6.00—8.00 Dobro jutro, dragi poslušalci! (pester glasbeni spored), vmes ob 6.30—6.35 Pregled tiska:
7.15	Reklame:	7.30—7.35 Radijski
koledar ln prireditve dneva: 8.00 O športu ln športnikih — Športniki o telesni vzgoji: 8.15 Domače pesmi za priletno nedeljsko Jutro: 9.00 Otroška predstava — Molnar. Dečki Pavlove ulice (Priredil Jože Zupan): 9.50 Lepe melodije: 10.00 Dopoldanski s'mfonič-ni koncert (Hector Berlioz. Anton Lajovic): 11.00 oddala za Beneške Slovence: 11.20 Lahek opoldanski glasbeni spored — vmes ob 12.00—1210 Poeovor s poslušalci: 12.30 Pol ure za našo vas:
13.15	Zabavna glasba, vmes reklame: 13.30 2eleli ste — poslušajte! 15.15 Od Triglava do Ohrida .. . (pisan spored pesmi in plesov jugoslovanskih narodov):
Vsem, ki so spremili našo drago, nepozabno teto
JOSIPINO PELKO
na njeni zadnji poti. Ji darovali vence in cvetje, naša iskrena zahvala. Posebno se zahvaljujemo pevcem, govorniku za poslovilni govor ob odprtem grobu in hišnim sostanovalcem.
2alujačd družini Mozetič-
Straus in ostalo sorodstvo.
Otroci ln sorodniki naše nepozabne dobre
MAJERHOLD OVE MAME
se najlepše zahvaljujemo vsem, ki so nam izrazili sožalje in z nami sočustvovali, vsem, ki so darovali prelepe vence, pevcem za ganljive žalostinke in vsem, ki so jo spremljali na njeni zadnji poti. Posebna zahvala tudi tukajšnjemu zdravniku dr. Romanu Lesniku, ki je storil vse, da bi jo nam še ohranil.
Mozirje, 29. avgusta 1954.
Ob bridki Izgubi našega nenadomestljivega moža, očeta
KAROLA KUNC
izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem ln znancem in sosedom, zlasti uslužbencem Zobne ambulante Nebotičnik, uslužbencem in gojencem hotela »Bellevue», uslužbencem gostinskega podjetja »Rio«, uslužbencem kavarne Bežigrad, njegovim srčnim prijateljem lovcem iz Logatca, posebno tovarišu Fajffar Igorju za njegove poslovilne besede, vsem, ki so z nami sočustvovali in ga spremili na njegovi zadnji poti, ga obsuli s cvetjem, prav prisrčno zahvalo, žena Marija in družine’: "Kulnik, Kunc, Dolinar, Bizjak, Cetin.
OBJAVA
Svet za zdravstvo In socialno politiko LRS javlja vsem študentom in učencem višjih, srednjih ir nižjih medicinskih šol, da se reden pouk v navedenih šolah prične 15. septembra 1954.
Pouk v Soli za medicinske sestre v Celju se bo pričel kasneje, kar bo Javljeno naknadno.
RAZPIS
Uprava Višje šole za fizioterapevtke v Ljubljani, Trg revolucije 18, razpisuje vpis v prvi razred dvoletne šole.
Pogoji za sprejem so: 8. razr. gimn. z maturo ali diploma srednje strokovne šole, starost do 24 let.
Kandidatinje naj vlože kolkovane prošnje na upravo šole. Prilože naj kolkovane priloge: maturitetno ali diplomsko spričevalo, rojstni list, življenjepis, potrdilo o nekaznovanju.
Študentke bodo v času šolanja lahko stanovale v Domu Višje šole za medicinske sestre.
OBVESTILO
Ravnateljstvo Gozdarske srednje šole sporoča, da bodo popravni izpiti (in razredni za pripravljalni tečaj) dne 14. in 15. septembra, za IV. letnik 29. in 30. septembra 1954. Podroben razpored je objavljen na oglasni deski. Vpisovanje in pričetek rednega pouka za I., IL, IH. in rv. letnik ter za oba pripravljalna tečaja je dne 16. septembra, za V. letnik 1. oktobra.
Mesečna oskrbnina v Internatu bo znašala predvidoma 3800 din 'n se plačuje vnaprej. Pri sprejemu v internat plačajo gojenci kavcijo v znesku 400 din. S seboj je prinesti osebno perilo in pribor za osebno higieno.
Ravnateljstvo
OBVESTILO
Za strojepisne in stenografske tečaje (začetne, nadaljevalne) ter enoletni administrativni tečaj pri Administrativni šoli v Ljubljani, Roška c. 15, tel. 30-917, je vpisovanje od l. septembra dalje dopoldne in popoldne.
Ravnateljstvo.
OBJAVA
Uprava Dijaškega doma v Postojni obvešča vse dijake, ki so vložili prošnje za sprejem v dom, da so sprejeti. Dijaki, ki dolgujejo oskrbovalnino iz preteklega šolskega leta bodo sprejeti le v kolikor poravnajo predhodno vse obveznosti. Novih prošenj ne sprejemamo, ker so vsa mesta zasedena.
Mesečna oskrbovalnina 3300 din. Plačuje se mesečno vnaprej in mora biti poravnana do 10. v mesecu. Vsak dijak mora ob vstopu plačati 300 din kavcije in oskrbo-“ valnino za 20 dni v septembru v znesku 2200 din.
Poleg osebnega perila in obleke mora vsak obvezno prinesti s seboj tudi copate.
Uprava dijaškega doma
RAZPIS
Dijaški dom Ekonomske srednje šole, Ljubljana, Veselova 2
Podjetje za poštni-telegrarski-telefonski promet v Ljubljani sprejme učence v Industrijsko šolo v oddelek za tt-monterje. — Spiejmajo se učenci, ki niso starejši od 13 let, ki imajo dovršeno osnovno šolo, prednost pri sprejemu pa bode imeli učenci, !c. imajo že nekaj razredov nižje gimnazije. Opraviti bodo moraii sprejemni izpit iz narodnega jezika, matematike In fizike.
Učenci izven Ljubljane lahko stanujejo v Internatu, kjer se sicer sami vzdržujejo, prejemajo
Po knjigi M. Kinnan Rawlingsove — Riše Miki Muster j
[v^SS
250.
Toda jutro ni prineslo nobene spremembe. In tudi naslednji dnevi ne. Mati Baxterica je obupavala. Jokala je in s sklenjenimi rokami vila svoj obilni život sem in tja. Peti dan sta napravila Penny in Jody izpad na grahovo njivo, da bi ga nabrala za južino ali dve. Rastline so bile čisto zbite k tlom in stročje je že gnilo, grah sam pa je bil še čvrst in dober. S hrbtom sta se upiral vetru in dežju ter trgala cele ovijače. Nazaj grede sta vzela iz prekajevalnice še poslednji kos medveda in nekaj njegove masti. Kosilo je bilo potlej sicer praznično, toda turobno.
251.
Ob sedmi zori je še zmeraj pihalo in deževalo, kakor da bi bilo od nekdaj tako in da bo tako tudi za vselj ostalo. Baxterjevih se je že lotevala razdražljivost. Penny in Jody sta dopoldne obrala s podrtih stebel koruzne storže in jih znosila domov. »Saj še graha nisem utegnila posušiti,« je tarnala mati. Penny je zakuril še kamin in Jody je potlej sušil koruzo. Sladkorni trs je bil uničen in krompir je gnil v zemlji. Slaku so se že poznala vsa rebra. »Ce jutri ne odneha,« je izjavil Penny, »lahko mirne vesti položimo orožje ter ležemo in umremo.«
p« od šele mesečno nagrade: ▼
I. letniku 1000, v IL letniku 1308,
v m. letniku 2000 din mesečno.
Po končanem tretjem letniku 8l učenci z opravljenim diplomskim izpitom pridobe kvalifikacijo za naziv monterja zračnih in kabelskih tt-Unij. Absolventi se zaposle prt gradnjah in vzdrie-vantu tt-linij in prejemajo za svoje delo osnovno mesečno plačo, obleko in obutev ter vse ostale dodatke, ki Jim po tarifnem pravilniku pripadajo.
Prošnje je vložiti Podjetju za poštni, telegrafski in telefonski promet v Ljubljeni — personalnemu oddelku do 15. septembra.
OBVESTILO
Sprejem v Dijaški dom Ekonom ske srednje šole v Ljubljani bo
14. septembra Od 7. do 14. ure. Ob sprejemu predložite:	odjavo
bivališča in potrdilo o izbrisu IZ volilnega imenika. Dijakinje, ki prejemajo štipendije ali podpore, predložijo odločbe o njihovih višinah, ostale izjave staTšev, da bodo oskrbovalnino plačevali red-' no vnaprej. Brez teh potrdil oz. odločb je sprejem nemogoč.
Mesečna oskrbovalnina bo predvidoma 4100 din, ob sprejemu pa Je vplačati enomesečno oakrbo-valnino ter letno kavcijo 500 din.
OBJAVA
Vsi učenci VI. gimnazije v Ljubljani naj k začetku pouka v
tem šolskem letu pridejo 10. septembra ob osmi url zjutraj. Naknadno vpisovanje zamudnikov bo 8. septembra od 10. do 12. ure.	Ravnateljstvo.
POZOR! Vpisovanje v večerno gimazljo v V., VL, VH. ln VIH. -razred bo 8., 9. in 10. septembra od 18. do 20. ure v Šubičevi ulici na VI. drž. gimn.
Stenografski in strojepisni tečaji, ki so lansko leto bili prt Centralni ljudski univerzi v Ljubljani, bodo letos neposredno pod vodstvom Slovenskega stenografskega društva. Vpisovanje v začetne in nadaljevalne tečaje bo od 15. septembra dalje, vsak dan od 16 do 18. ure v pisarni slovenskega stenografskega rtntštva, Ljubljana, Gosposka ulica 12. — Novinarski dom.
STROKOVNI IZPITI za Industrijsko tehnično službo Izpitna komisija za ind. tehn. službo prt Državnem sekretariatu za gospodarstvo LRS obvešča kandidate za strokovne izpite iz elektro, strojne, kemične, živilske, tekstilne, usnjarske, rudarske, metalurške in lesne panoge, da sprejema prijave za redni izpitni termin j anuar—februar do konca septembra. Naslednji redni izpitni termini so še maj—junij in september—oktđber.
Ker je rok za izdelavo pismenih nalog 3 mesece, morajo kandidati vsaj 4 mesece prej dostaviti Izpitni komisiji svoje prijave po členu 18 pravilnika o strokovnih izpitih (Ur. list FLRJ št. 76-48 ali Ur. list LRS št. 50-48,.
Pred to izpitno komisijo opravljajo strokovne Izpite kandidati za nazive: nižji industrijski tehnik, višji industrijski tehnik, obratni tehnik in nižji industrijski inženir.
Strokovni izpit obsega:
1.	izdelavo pismene naloge v roku 3 mesecev,
2.	zagovor pismene naloge,
S. izpraševanje iz stroke in enciklopedično izpraševanje iz sorodnih strok,
4.	izpraševanje iz higiensko-teh-nične zaščite dela,
5.	izpraševanje iz splošnega dela strokovnega Izpita po Priročniku za strokovni izpit uslužbencev drž. organov (Drž. založba Slovemje, Ljubljana 1954).
Izpitna komisija za ind. tehn.
službo pri Drž. sekretariatu
za gospodarstvo LRS, Ljubljana, Gregorčičeva 23.
OBVESTILO
Glasbene šole v Ljubljani (šola.:	Vegova 7. SiSka - Bežigrad.
Moste. Vič. Polje. Šentvid) obveščajo. Sprejemni, popravni in naknadni letni izpiti bodo 7. in
8.	septembra. Prijave za vpis in prošnje za izpite novih in starih učencev se sprejemajo do 6. septembra. Vse podrobnosti (o razporedu izpitov, vpisovanju, predmetih. urnikih, pričetku pouka, šolnini itd.) so razvidne na razglasni deski, zamudniki ne bodo spre j e« zaradi velikega navala na šole	1230-n
SREDNJA BALETNA SOLA Ljubljana, GTađišče 4-1. Vpisovanje v 1. letnik bo 20. ln 21. septembra od 10. do 12. in od 14. do 16. ure. Istočasno bodo tudi sprejemni izpiti.
Sprejemni pogoji: 1. Starost — dijakinje 10—12 let. dijaki 10—17 let.
2.	Uspešno opravljen sprejemni
izpit.	. ,
3.	Dijaki morajo poleg Srednje
baletne šole posečati še gimnazijo ali kako drugo splošno izobraževalno šolo.	„ ....
Ob vpisu Je treba predložiti: Prijavo (kolek 30 din). 20 dinarjev mestne takse v gotovini, zadnje šolsko spričevalo in rojstni Ust.
Vpisovanje v ostale letnike bo 20. in 21. septembra od 8. do 11. m od 14. do 18. ure. Popravni ln naknadni letni izpiti pa bodo 20. sept. od 8. do 10 in od 16. do 18. ure.
V pripravnico se bodo sprejemali otroci od 5. do 10. leta. Vpisovanje bo od 20. do 23. septembra. Ob vpisu je treba predložiti prijavo (kolek 30 din) in 20 dinarjev mestne takse v gotovini.
STANOVANJE <
4-SOBNO stanovanje, sončno, par« ketlrano z balkonom ln vrtom v Trnovem, najemnina nizka, zamenjam za 2-sobno s kabinetom. Ponudbe pod »Prostorno« v ogi. oddelku.	14209-9
SOBICO oddam za pomoč v gospodinjstvu. Naslov v oglasnem oddelku.	14368-9
ENOSOBNO STANOVANJE zamenjam za večjega. Mušič, Tržaška Cesta 66-n, levo.	14375-9
ENOSOBNO komfortno stanovanje (kopalnica) zamenjam za enosobno s kabinetom ali dvosobno. Naslov v oglasnem oddelku.	14376-9
mmm*)
IZGUBLJENO črno polivinil torbico 1. 9. 1954 v Herbersteinovi ulici, naj odda najditelj proti nagradi na Petkovškovo nabr. štev. 43.	14350-10
IZGUBLJENO damsko uro na trgu v Šiški 28. 8. naj odda pošten najditelj proti visoki nagradi LM v Šiški.	14251-18
IZGUBIL sem očala v nedeljo zvečer na Tržaški cesti od končne tramvajske postaje na Viču proti Dolgemu mostu. Pošten fiajditelj naj jih odda proti nagradi pW vratarju v tiskarni Slov. poročevalca.	-11
HlawaoM
POGREŠA se 19-Ietni Papež Zdravko od dur 23. 8. 1954, nazadnje usluž-ben pri Gradis — Grosuplje. Kdor bi kaj vedel o njem, naj prosim
{‘avi na naslov:	Marija Drarnik,
-jubljana, Titova 2.	14371-J1
2ENSKI DEŽNIK pozabljen v tramvaja 26. avgusta. Naslov v ogl. oddelku.	143S0-11
ŠIFRO — »SOLIDEN« 13557 — 29. 8. prepozno prejel. Prosim isto za ponedeljek ali torek. 14529-11 OSEBO, ki bi nosila hrano iz dietne menze iz Trubarjeve ulice v Vilharjevo ulico štev. 33 (bivši invalidski dom), iščem. Plačam po pogodbi. Po možnosti takoj. 100-odstotni invalid. Vilharjeva ulica 33, Ljubljana.	14489-11
VDOVA z lastnim posestvom išče upokojenca za skupno gospodinjstvo. Ponudbe pod »Srečni dom« v oglasni oddelek.	14521-11
BARVARIJA »USNJA«, Dobravc, Ljubljana, Stari trg 17, sprejema v barvanje usnjene plašče, jope, površnike in klubske garniture. Pohitite!	14512-11
OTROKA od 2 let dalje vzame v oskrbo dobra družina. Ponudbe pod »Sočutje« v ogl. od. 14391-11 NAGRADO dam onemu, ki izsledi osebo,, katera je odpeljala mladega lovskega psa prepeličarja iz hiše. Prisojna ulica 6, Ljubljana.	14454-11
FANTKA dam v oskrbo, starega 5 let. Poj duh, Poljanci nasip štev. 40.	14500-11
HRIBAR MARTIN, kovač iz Ribnice 113, obžalujem svoj sum in izjave v zvezi s fingi rano tatvino mojega denarja, ki so se nanašale na Finka Matijo, čevljarja ln Fink Angelo iz Ribnice št. 111, zaradi česar se je uvedel zoper njiju kazenski postopek in sta bila po nedolžnem stavljena v pripor. Ker sta imela oba zaradi tega velike nevšečnosti, ju prosim, da mi to oprostita. — Hribar Martin, kovač v Ribnici št. 113.	14093-11
V oglasnem oddelku dvignite naknadno prispele ponudbe: Aparat 120-13967, Center 1-13951, Center 13386, Center 13094, Center 13S96, Center-komfort 13849, Dam nagrado 13886, Dobra gospodinja 13447, Gotovina, Hitro 13645, Hiša-Gorenjsko 13499, Hltro-komfortno 14062, Kolo 13749, Komfortno 14044, Lepa lega 13814, Lepša jesen 13236, Lepo stanovanje 13097, Ljubljana-okolica 13631, Maksimalna najemnina — nagrada posojilo 12854, Mir 13753, Marljiva 13687, Moste 13594 Motor 12923, Mirna upokojenka 12970, Manekin 13354, Nagrada takoj 13308, Ne pritlično 13929, Nov 12919, Prosto, Pošten 14085, Poštena 13718, Pridna, Priden in pošten. Radio 14183, Resno 13510, Rožna dolina 14055, Resno 13492, Stalni dom 13765, Samostojen 13024, Sposobna moč. Slabše 13506, Skupno gospodinjstvo, Solidna 13618, September 13931, Skupnost 12510, Slovar 14146, Solidna ženska 13997, Šiška 14040, Šiviljska pomočnica. Takoj 14182. Takoj vseljivo 14111, Takoj 14021, Takoj 13384, Takoj 13557, Takoj. 13321, Takoj 50B5-A, Ugodna 14287, ugodna prilika 14163, Upokojenka 13723, Ugodno naprodaj, Vesten in pošten. Vesten, Vseljivo 14060, Veliko 13369, Vseljivo 13198, Visoka nagrada Želim dom 12498, Zadovoljstvo 13007, Sto tisoč 12995, 5 minut od Bleda, 350-13271, 111, 50.000-13689, 50-12052. 5 minut od jezera 13418.
Kupimo kompleten MENJALNIK
ali posamezne dele za avtobus »M e r c e d e s« (Daimler-Benz), type ZG 46, L 64, Mod. 38, 6-ci-lindrski DieseL Električna cestna železnica Ljubljana
Varilski tečaji
Društvo za varilno tehniko LRS razpisuje za IL polletje 1951 naslednje varilske tečaje v društvenih varilskih šolah v Ljubljani in v Mariboru.
Tečaji v Ljubljani
Tek.
št.	oznaka	Cac
L	E—26	L	10.—21.	10.	1954
2.	E—28	4.	11.—25.	11.	1954
3.	A—14	8.	10,—21.	10.	1954
«.	A—15	4.	1L—18.	1L	1954
5.	S—8	7.	12.—21.	12.	1954
6.	S—10	20.	1.— 3.	2.	1955
Vrsta tečaja
osnovni tečaj za obločno varjenje nadaljevalni tečaj za obločno varjenje z zaključnim izpitom osnovni tečaj za plamensko varjenje
nadaljevalni tečaj za plamensko varjenje z zaključnim izpitom specialni tečaj za industrijske parne kotle
specialni tečaj za plamensko ln obločno varjenje‘cevi Tečaji T Mariboru
Sredi noči se je Jody zbudil in zdelo se mn je, da je okrog njega čudno tiho. A je precej spet zaspal. Ko pa je zjutraj odprl oči, je bilo vse nekako spremenjeno. Rožnati svit je prodiral v sobo in Penny je že na stežaj odpiral vsa okna in duri. »Dobro je, da svet sploh še stoji,« je dejal. Nato so krenili iz hiše. Najprej sta smuknila psa, za njima sta odskakljala Jody in Slak, zadnja pa sta šla oče in mati. Jody je na vsa pljuča vsrkaval sladki sveži zrak in srnjaček se je objestno zaletaval. Opustošenje je bilo strašno in mati Baxterica je spet bridko zajokala.
Tek. št. Oznaka 1.	E—25 2.	A—13		Caa Sl. 8.—2L 9. 1954 28. 9.—12. 10. 1954
8.	E—27	19. 10«— 9. 1L 1954
4.	,A—18	16. 11.—SO. 11. 1954
5.	S—6	15. 10.—29. 10. 1954
6.	S—7	7. 11.—21. 12. 1954
T.	S—0	4. L—18. L 1955
Vrsta tečaja
osnovni tečaj za obločno varjenj* osnovni tečaj za plamensko varjenje
nadaljevalni tečaj za obločno varjenje z zaključnim izpitom nadaljevalni tečaj za plamensko varjenje z zaključnim Izpitom specialni tečaj za legirana jekla ln navarjenje
specialni tečaj za ojnlce in spojnice železniških vozil specialni tečaj za aluminij (»temensko ln obločno varjenj«)
Prijave In informacije — Ljubljana: Društvo za varilno tehniko LRS, Ljubljana, Erjavčeva cesta 1L tel. št 22-318.
Informacije — Maribor: Društvena varilska Sola Maribor, Kneza Koclja št. 14, telefon 21-06.

PROGRAM ZA NEDELJO
jUNION«; praailera dm«*’, barvnega filma »V Vrtincu«:. Brez ted-I mia. Predstave ob 15. in JO. Ob 9. dopoldne matineja. istega. fil-i ma. Prodaja vstopnic od 8.^10.
! ure. Popoldne ni pnodaje. v--HCOMUMA«: premiera .ameriške-’' ga barvnega filma »V' vrtincu«.
, Breg tednika. Predstave ob 15. In 20. uri. Ob 9. dopoldne matineja istega filma. Prodaja vstopnic za matinejo od 8. do 9. ure. Vstopnice za popoldanske predstave ko že razprodane. ßLOGA«: ameriški barvni film »CHARLEYEVA TETKA«. Tednik. Predstave ob 16, 18 ln 20. Ob 10 dopoldne matineja istega filma.
»SOČA.: angl. film »V SENCI SOVRAŠTVA«. Tednik. Predstave . ob 16. 18 ln 20. Prodaja vstopnic v obeh kinematografih od 9 do 11 ter od 15 dalje.
X,. KINO «JLA«: franc, film »TARAS BULJBA«. Tednik. Predstava ob 20.
L. KINO »BEŽIGRAD«: ameriški film »SESTRIČNA RAHELA«. Tednik. Predstava ob 20. Prodaja vstopnic v obeh letnih kinematografih uro pred pričetkom predstave.
»SISKA«: francoski film »ZGODBA ENE LJUBEZNI« in tednik ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 15 dalje.
»TRIGLAV«:	angleški film »V
SENCI SOVRAŠTVA« ln tednik. Predstave ob IS. 18 in 2D. Prodala vstopnic od 15 dalje. »LITOSTROJ«:	švicarski film
»OTROCI EVROPE«. Ob 20. Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstave.
VEVCE: angl. barvni film »Važno je. imenovati se Ernest«
JARŠE »I3TĐ UPLATI«:	ameriški
barvni film »Plavajoče gledališče». ob 18. in 20.
ZADOBROVA: amer. barvni film »Konec sveta«, ob 17. in 19. KAMNIK: ameriški film »V žigu
preteklosti«.
DOMŽALE: ameriški barvni film »Proti vsem zastavam«.
CELJE »UNION«; angleški film »VLOMILEC«. Ob 16. 18 in 20. CELJE »DOM«:	ameriški film
»VCDNJAK«. Ob 16.15, 18.15 in 20.13.
BLED: amer. barv’ni film »Rdeči gusar«, ob 15., 18. in 20.30. Matineja istega filma ob 10. uri. KRANJ »STORŽIČ«: franc film »Plačrlo za strah«, brez tednika, ob !5.-i0 in 18. Matineja ob 8.15: »Ulica Estrapad«, ob 10.15 »Neprijatelj države št. 1«. V nedeljo, 5. septembra ob 20.15 v kinu »Storžiču« nastopa artist »Trio-Svebgali«. Prodaja vstopnic od 4. sept. dalje pri blagajni
^na*	»z. »84
KRANJ — LETNI: franc.-italijan-siki film »Neprijatelj št. 1.«, ob 19.30.	,
KRANJ »SVOBODA«:	angl. film
»Ulica Estrapad«, ob 15., I7. }n
19.	Matineja ob 10. uri: »Plačilo za strah«.
JESENICE »RADIO«; amer. barvni film »Alarm na jugu«, ob 18. in
20.	uri. Matineja istega filma ob
JEJvENrCE »PLAVZ«:	Ameriški
Ulm »Gospa Casanova«, ob 18. in 20. uri. Matineja istega filma ob 10. uri.
p®3
s INDUSTRIJSKA SOLA LITOSTROJ, Ljubljana
do vpisovala učence v t razred za šolsko leto 1854-1955 do vključno 10. septem-ora, vsak dan — razen ne-delie — od 8. do 12. ure v sledeče poklice:
H LIVAR, MODELNI Ml-I,	ZAR, STROJNI KLJU-
;	CAVNlCAR, STRUGAR.
® Vpišejo se lahko vsi, teles-no in duševno sposobni državljani FLRJ, stari od 14 do 16 let. Prednost vpisa imajo kandidati s končano nižjo gimnazijo in partizanske sirote. — Za vpis je potrebna prošnja, kolkova-na s 30 din, rojstni list ln zadnje Šolsko spričevalo. V prošnji naj bo navedeno tudi morebitno bivanje v internatu. — Vse ostale informacije se dobe v upravi šole osebno, pismeno ali te-lefefonično na št. 21-811 do 21-319, interno 417.
i	Kupimo
1 kompleten motor
i z menjalnikom ali f posamezno za osebni avlo BMW
Gnmbeoc podjetje BUSSITELI - Trbovlje
0	Bftreime
5 GMDBÈNEGfl TEHNIKA
jj	z najmanj 2-letno prakso na gradbiščih, ter
0 VEČ ZIDARJEV in TESARJEV.
0
■
0
■
o
■
o
obobobobobcsbcdbob
»bobobo
oioaoioaoioioBoaoioaoiotoao.
Trgovsko podjetje »ŽITO«, Ljubljana, Parmova 33 §
Išče zo takojšnji nastop KORESPONDENTKO s perfektnim ~ znanjem strojepisja, nemščine, srbohrvaščine in slovenščine ter po možnosti francoščine.
Plača po tarifnem pravilniku. — Ponudbe z opisom dosedanjega dela je oddati na zgornji naslov.
jwtzi	sga sama a gganmaia
tOlOBOSOIOEOBOBOlOlOaOEOBOSC
GRADBENO PODJETJE »TEHNIKU«
LJUBLJANA
SPREJME TAKOJ
tri gradbene delovodje
Informacije prejmete v personalnem oddelka direkcij® podjetja, Vošnjakova 8a.
0
■
0
5
■
o
■
o
■
o
■
n
Uprava P a 11 k 11 n 1 k e v Maribora razpisuje dve mesti za
ZDRAVNIKA SPLOŠNE MEDICINE
za obratne ambulante — ln eno mesto za
ŠTIPENDISTA v šoli za rentgenske tehnike v Ljubljani.
Prošnje je dostaviti na naslov: POLIKLINIKA, Maribor, Sodna ulica 13, — do 25. septembra. 1954.
É
0
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
o
QaoflOBoaoBt
0
■
o
■
o
■
o
■
o
s
■
o
TOVflBNB DP81KR ROSE
razpisuje mesta za:
INŽENIRJA KEMUE, STROJNEGA INŽENIRJA, EKONOMISTA, STROJNEGA TEHNIKA in ELEKTROTEHNIKA.
Ponudbe poslati na upravo
Tovarne dušika, Baše
0
KS
0
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
OBOBOBOBOBOBOBOBOBOBOBOBOBO. OlOBOlOlOiOlOiOiOlOlOlOlOlO
0
CBOBOBOIOROBOBCIOIOB CZ) BCD BOB O
Komisija za razpis mesta direktorja gostinskega podjetja »VELIKA KAVARNA« v Mariboru razpisuje
po čl. 89 in 90 uredbe o ustanavljanju podjetij in obrtov (Ur. 1. FLRJ št. 51/42 4/53)
MESTO DIREKTORJA
gostinskega podjetja »Velika kavarna« v Mariboru
P o g o j :	Kvalificiran delavec v gostinski stroki z
daljšo prakso. — Prošnji je priložiti strokovni in osebni življenjepis, dokazila o šolski in strokovni izobrazbi ter o poteku dosedanje zaposlitve. — Pravilno kolkovane prošnje je vložiti pri Tajništvu MLO, Maribor do 20. septembra 1954.
Gradbeno podjetje GRADBENIK, ŠOŠTANJ

Splošno gradbeno podjetje
»STAVBENIK« CELJE
sprejme takoj GRADBENEGA INŽENIRJA
z najmanj 4-letno prakso v gradbeni operativi, ali samostojnega gradbenega tehnika za visoke gradnje z najmanj 7-Ietno prakso. — Plača po dogovoru. Ponudbe s kratkim opisom dosedanjega dela in zaposlitve poslati na naslov: SGP »Stavbenik«, Celje, Tovarniška 35
diBOBOIOIOIOBO
0
■
o
■
o
■
G
m
0
m
0
Komisija za razpis mesta direktorja podjetja »Vino« Ljubljana okolica razpisuje po 90. členu uredbe o ustanavljanju podjetij in obrtov
MESTO DIREKTORJA
v podjetju »V IN O« Ljubljana okolica
Kandidati morajo imeti enega od naslednjih pogojev:
1.	ekonomska fakulteta z najmanj 3 leta prakse v trgovski ali gostinski stroki;
2.	srednja ekonomska ali gostinska šola z najmanj 10 let prakse v isti stroki in
3.	nižja strokovna izobrazba z najmanj 15-letno prakso v gornjih strokah.
Plača po tarifnem pravilniku.
Prošnje kolkovane s 180 din in 95 din v gotovini je skupno z navedbo osebnega in strokovnega življenjepisa oddati na Okrajni ljudski odbor Ljubljana okolica, Ljubljana, Zupančičeva 8*11, najpozneje do 11. septembra 1954.
99K€&vimm66
LJUBLJANA
trgovsko podjetje z železnino,
sprejme takoj :
4 močne in zdrave VÀJENCE s primerno šolsko izobrazbo - 4 razredi gimnazije z malo maturo - v UČENJE ŽELEZNINSKE STROKE.
Podjetje plača za dva vajenca hrano in stanovanje. Pismene ali osebne ponudbe poslati na
Trg. podjetje »KOVINA«, Ljubljana, Stritarjeva 7
POZOR!
POZORI
Če želite HITRO, UGODNO ln DOBRO kupiti ali prodati svoje nepremičnine ali premičnine, se obrnite le na že vsem dobro poznano
REAUTETNO AGENCIJO
MARIBOR — Partizanska cesta 24
katera uspešno posreduje pri prodaji in nakupu po vsej FLRJ. Razpolaga in takoj proda:
več krasnih eno- in dvostanovanjskih vil ter hiš v Mariboru in okolici, Ptuju, Soboti, Čakovcu, Varaždinu, Beogradu, Ljubljani in drugod že od 500.000 din naprej, skoraj novo enostanovanjsko hišo z lokalom primernim za vsako obrt v Šoštanju, več stavb z gostilniškimi lokali v Mariboru in okolici od 600.000 din naprej, mnogo stanovanj in fizičnih delov hiš ter več gradbenih parcel vsepovsod. Od premičnin ima v prodaji osebne avtomobile raznih znamk, samo novejše tipe od 1,100.000 din naprej, mnogo. vsakovrstnih industrijskih in poljedelskih strojev, elektro iij Diesel stabilnih motorjev od 5 do 150 KS ter mnogo raznih drugih nepremičnin in premičnin.
Sporočite svoje želje in pošljemo Vam ponudbe. Naša najboljša reklama je naše
TOČNO, HITRO IN SOLIDNO DELO
Okrajni ljudski odbor
GORICA
n
i
S
g
a
n
as
I
«
BI
«
čestita k okrajnemu prazniku vsem prebivalcem okraja z željo, da bi bilo plodno njihovo delo pri nadaljnji graditvi naše socialistične domovine
.f v:
S
i
3BOBOBOBOBOBOIOBOflOBOBOBOflOB
Občinski ljudski odbor 0 Velike Lašče	J*
proda:	Q
LOKOMOBILO	■
tipa »Wolf«, 28 KS, Q potrebno manjšega	■
popravila;	Q
DIESEL MOTOR	q
tipa »Doitch«, 45 KS, H za takojšnjo uporabo, v brezhibnem stanju; n POLJSKE TRAČNICE <-* • dolžine 85 m in	5
0 2 VAGONČKA za dovoz U Bi gline ali kamenja. ■ 0 Interesenti naj vložijo U S ponudbe pri tajništvu ■
L občinskega ljud. odbora (J Velike Lašče.	■
>1 OB OB OB OB OB C
U
■
0
■
o
■
o
■
o
5
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
»15. september«
Tovarna cementa in salonita, Anhovo
sprejme takoj
3 finančne knjigovodje
za samostojno vodenje knjigovodstva obratov: cement — salonit — delavnic.
Pogoji: Ekonomska fakulteta z najmanj tremi leti prakse v industrij, knjigovodstvu ali popolna sred. šola z najmanj sedmimi leti prakse, od teh dve leti samostojnega vodstva v finanč. knjigovodstvu v enem industrijskem podjetju, ali brez popolne srednje šole z najmanj 15 leti prakse v industrijskem knjigovodstvu, od teh 5 let samostojnega vodstva v finančnem ali obratovnem knjigovodstvu. — Prejemki po tarifnem pravilniku. — Pismene ponudbe z opisom dosedanjega službovanja poslati na upravo podjetja.
■
I
n
S
Obiščite paviljon „ISKRA“ Kranj
^—— ll'Wimi illlU
NA ZAGREBŠKEM VELESEJMU
OD 3. DO 14. SEPTEMBRA
ISKRA- KRANJ
TOVARNA ZA ELEKTROTEHNIKO IN FINO MEHANIKO
RAZSTAVLJA na letošnjem velesejmu vrsto novih proizvodov:
avtomatsko telefonsko centralo za poštni promet s koordinatnimi (zbiralniki in ploščatimi releji
avtomatsko telefonsko centralo za poštni promet „koračnega“ sistema
elektronsko-avtomatsko telefonsko centralo
stranske avtomatske telefonske centrale raznih tipov ter ostale proizvode
električne ure
zvočne kinc-projektorje
selenske usmernike
električne merne instrumente in števce
različni avtomobilskoelektrični pribor
diname za kolesa
vse vrste avtomatskih telefonskih aparatov In instalacijski material
i
I
lìTfii m i hm
STRANKE, ki zahtevajo pismeno naslove od malih oglasov ali kakrine-koli informacije, naj prilože sa odgovor znamko za 15 din. V nasprotnem primeru ne bomo odgo- . varjali. — Uprava »SP«.
ZAPOSLITEV
ŽAGARSKEGA MOJSTRA za polno-jermenik takoj sprejmemo. Plača po tarifnem pravilniku. Splošno mizarstvo in žaga, Ptuj. 14200-1 OSEBO za varovanje otroka trikrat dopoldne in trikrat popoldne sprejmem. Tomšičeva 10, pritličje, desno.	14377-1
GRAJSKA RESTAVRACIJA potrebuje za nedeljo, 5. sept. 4 natakarice . ali servirke.	14278-1
2 STAVBNA KLJUČAVNIČARJA in več kvalificiranih mizarjev takoj zaposli Stavbeno mizarstvo, Ljubljana, Slomškova lb.	14253-1
KMETIJSKA ZADRUGA Dol. Toplice razpisuje službeno mesto poslovodje s predpisano trgovsko izobrazbo. Pogoji:	Moški, najmanj 10 let
službe v trgovini, nastop službe takoj. Plača po tarifnem pravilniku. Pismene ponudbe poslati do 10. sept. 1954 na naslov: Kmetijska zadruga, Dol. Toplice.	14178-1
KMETIJSKA ZADRUGA TOMI5ELJ razpisuje mesto upravnika- Pogoji: Uslužbenec I. in II. vrste — po možnosti kmetijski tehnik ali ose-, ba z večletno prakso vvodepju kmetijskih odnosno gospodarskih organizacij. Ponudbe poslati na K.Z Tomišelj, p. Ig.	14317-1
GRADBENEGA DELOVODJO in gradbenega tehnika sprejmemo za takoj ali kasneje. Gradbeno podjetje Moste, Ljubljana, Smartinska 64b.	14333-1
STRUGARJE, kovače, ključavničarje, mizarje, pleskarje in nekvalificirane delavce sprejme Podjetje za popravljanje voz in strojev Ljub-ljana-Siška. Parmova ulica. 14355-1 NOVOUPOKOJEXEC finančne stroke želi kakršnokoli zaposlitev. Ponudbe pod »Vsako delo« v oglasni oddelek.	14304-1
GOSPODINJSKO POMOČNICO iščem — Januš, Ljubljana, Pražakova 15, IV. nad.	14263-1
SAMOSTOJNI KNJIGOVODJA z 8-letno prakso v industriji, sprejme takoj mesto. Pogoj: Stanovanje za samca. Ponudbe: OZEHA, Zagreb, Trg Republike 5, pod štev. 12.345.
14309-1
LTPOKOJENKO k dvema otrokoma za dopoldan iščem. Plača po dogovoru. Obirska 1/L, desno, Siska.
14190-1
KNJIGOVODSKO MOC s prakso sprejme v službo Okrajna uprava za gozdarstvo Brežice. Nastop službe takoj. Ponudbe dostaviti na Okrajno upravo za gozdarstvo Brežice.	14307-1
DVA TRGOVSKA POMOČNIKA -prodajalca s prakso s takojšnjim nastopom sprejmemo. Naslov SP Celje.	14314-1
ABSOLVENT elektrotehnike — jaki tok — z znanjem tujih jezikov išče primerno zaposlitev. Ponudbe pod >Po dogovoru« v ogl. odd. 14192-1 HONORARNO ZAPOSLITEV. kakršno koli, iščem. Grem tudi k privatniku in k otrokom. Ponudbe pod »Bolničarka« v ogl. odd. 14316-1 TRGOVSKI POMOČNIK s poslovodsko prakso želi prevzeti poslovalnico špecerijske stroke v mestu ali na deželi. Ponudbe pod »Postojna« v ogl. odd.	14229-1
KMETlJSJCI TEHNIK — upravnik posestva želi menjati delovno mesto. Najraje bi nastopil dolžnost delovodje ali podobno delo po možnosti . bližini Brežic pri Krškem ali vsaj v kroju kjer je povezaya pror metnih žil s tèm mestom dobrav Ponudbe poslati y ogl. odd. pod »Vesten«.	14203-1
MLADO KMEČKO DEKLE za pri-učitev v metlarski stroki sprejme tvrdka »Sirk«, Vižmarje 209. 14252-1 KZ KRTINA, p. Dob pri Domžalah sprejme v službo trgovskega poslovodjo. Samsko stanovanje, neopremljeno, preskrbljeno. Pismene Ponudbe na KZ Krtina. 14223-1 MEHANIKE za popravila pisalnih in računskih strojev sprejmemo. Ponudbe pod »Večletna praksa« v ogl. odd.	14258-1
GOSPODINJSKO POMOČNICO z znanjem kuhe sprejme zdravnica. Ponudbe v ogl. odd. pod »4 članska družina«.	j 42*^ 1-1
GOSPODINJSKO POMOČNICO “ z
dobrimi priporočili išče 4 'članska zdravnikova družina. Pismene ponudbe v ogl. odd. pod »Zdravnik«.
VERZIRANA BLAGAJNIČAR K A^išče zaposlitev na glavni blagajni. Ponudbe pod »1. oktober« v ogl. odd.
DOBREGA SADJARJA in vrtnarja za ureditev večjega sadovnjaka
iščem. Ponudbe poslati v oglasni *'AA' ' ^ ^ođ	U344_{
TOVARNA »LETOV« Ljubljana, Celovška 258, išče: mehanika-šo-ferja, strojnega tehnika, z ali brez prakse in ekonomskega tehnika. lahko tudi začetnik. Zglasiti se v podjetju od 8. do 14. ure.	14477-1
KMETIJSKA ZADRUGA sprejme samostojnega knjigovodjo. Plača do 12.000 din. po zmožnosti in delu. Ponudbe pod »Opis dosedanjega službovanja« v oglasni oddelek.	14545-1
AVTOPODJETJE »SLAVNIK« — Koper, razpisuje delovna mesta za: 3 kvalificirane avtokleparje z daljšo prakso, dva kvalificirana elektromehanika z daljšo prakso eno strojepisko-korespondentko z znanjem slovenskega in italijanskega jezika. Ponudbe je poslati na — Upravo Avtopodjetja »Slavnik«, Koper.	14543-1
vec Čevljarjev za šivana in zbita dela (gojzerice) sprejme takoj Čevljarsko podjetje »Obutev«, Rake id	14542-1
GRADBENEGA RISARJA sprejme v službo »Projekt — nizke zgradbe«. Ljubljana, Parmova 33. — Nastop takoj. Po možnosti vojaščine prost.	14540-1
UPRAVNI ODBOR Kmetijskega gospodarstva »Podgora«, Ljubljana, Celovška cesta 172, razpisuje mesto kmetijskega tehnika z vsaj triletno prakso. Plača po dogovoru.	14539-1
OBČINSKI ljudski odbor KRKA razpisuje mesto finančnega referenta, zaželen moški s strokovno prakso. Nastop službe takoj; plača po uredbi. 14538-1 UPRAVA Kliničnih bolnišnic v Ljubljani sprejme v službo tri Izučene kuharice, po možnosti z znanjem priprav anj a dietne hrane. Refl«>rlt* ritke naj se javijo v personalnem oddelku kliničnih bolnišnic, Ljubljana, Zaloška cena 2.	14536-1
KEMIČNI INSTITUT »Borisa Kidriča«, Ljubljana, Hajdrihova ultoa štev. 19, sprejme večje število laborantov, absolventov kemijskega oddelka TSS, ki so že odslužili vojaški rok. Ponudbe na gornji naslov do 10. septembra 1954.	14535-1
FIZIKALNI INSTITUT »Jožef Stefan« SAZU, Ljubljana, Jamova štev. 55, išče <a kurjenje centralne kurjave izprašanega kurjača. Vse informacije v upravi. 14534-1 PLETII.NI STROJ znamke »Popp« 4-80 cm noppen, z rezervnimi iglami prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	14532-4
ŠIVILJO za pletenine sprejmem takoj — Ljubljana, Potočniko\Ta štev. 3.	14531-1
GOSPODINJSKO POMOČNICO — samostojno, iščem za takojšnji nastop. Plačam 4000 din in vso oskrbo. Naslov v oglasnem oddelku.	14580-1
SLU2BO POSTRE2NICE iščem. — Ponudbe pod »Postrežnica« v ogl.. oddelek.	14513-1
GOSPODARSKEGA POMOČNIKA za manjšo kmetijo sprejmemo. Ponudbe pod »Trajna zaposlitev 30819« v oglasni oddelek. 14520-1 ZA GOSPODINJSKO POMOČNICO grem v Maribor ali okolico. Ponudbe pod »Takoj Metka« v ogl. oddelek.	14541-1
HI$NIK se sprejme; v poštev pride zamenjava stanovanja. Pismene ponudbe pod »Zdrav« v ogl. oddelek.	14544-1
VERZIRANA MOC z dolgoletno prakso v vseh administrativnih poslih, strojepisju, išče popoldansko honorarno zaposlitev. Ponudbe pod »Everest« v oglasni oddelek.	14559-1
KOVINOSTRUGARJA in elektromehanika sprejme takoj elektro-strojno podjetje »TIKI«, Ljubljana, Trata 12.	14558-1
ZOBOTEHNIKA in 2 zobni instru-mentarki išče zobna ambulanta Jesenice. Nastop službe možen takoj Ponudbe pošljite na gornji naslov.	14552-1
GOSPODINJSKO POMOČNICO — vajeno nekoliko ;kuhe —sprejmem. Gostilna Lavrič, Teharje pri Celju.	14551-1
BRIVSKI POMOČNIK, soliden, dober delavec, dobi. 'stalno službo v pri — Ferdo Buk, Novo mesto, Dolenjsko. . r- •	14548T1
TRGOVSKEGA _ PpMOCNIKA s prakso V manufakturi • sprejme takoj Trgovsko podjetje, -Logatec.	14546-1
URARSKEGA POMOČNIKA, dobro verzi ranega, z lastnim orodjem,’ sprejmemo za izključno velika dela. Prošnje poslati na naslov: »URA«, Ljubljana, Prešernov trg 1.	14481-1
PECARSKEGA pomočnika sprejmem. Kušar Ludvik, Mala vas 2, Ježica.	14493-1
GRADBENE INŽENIRJE, inženirje in tehnike - statike, gradbene tehnike in tehnika geometra za projektiranje zaposlimo takoj. Ponudbe na »Slovenija projekt«, Ljubljana, Cankarjeva l/V.	14482-1
ČEVLJARSKE POMOČNIKE za zbita dela sprejme čevljarna, Cojzova 1.	14483-1
CVETLIČARNA išče sposobno mlajšo moč. Naslov v oglasnem oddelku.	14487-1
UPOKOJENKO, zdravo, za vsa gospodinjska dela sprejme 2-članska družina. Naslov v ogl. oddelku.	14300-1
GOSPODINJSKO POMOČNICO sprejme Zavrl, Šentvid 37, . Ljubljana.	14492-1
MIZARSKEGA pomočnika sprejmem. Trubarjeva 42.	14402-1
POMOČ v gospodinjstvu, poldnevno k dvoletnemu otroku sprejme družina. Karlovška cesta 18.
14425-1
OKRAJNA ZADRUŽNA ZVEZA Ljubljana - okolica razpisuje mesto veterinarja - živinozdrav-nika za področje Borovnica — Podpeč. Plača po dogovoru. — Prednost imajo veterinarji z večletno prakso. Stanovanje preskrbljeno. Ponudbe poslati na Okrajno zadružno zvezo Ljubljana - okolica v Ljubljani, Aškerčeva 3, najpozneje do 15. septembra 1954.	14432-1
TREZNEGA PEKOVSKEGA POMOČNIKA sprejmem. Novak Anton, parna pekama, Ribnica . na Dolenjskem.	14436-1
SOBOSLIKARSKEGA - pleskarskega ppenočnika, samo kvali-fietranega, sprejmem», r Janežič, VodOvodna cesta 76.	14437-1
DVA PEKOVSKA POMOČNIKA in enega vajenca takoj sprejme Pekarija — Grosuplje. 14441-1 KOMERCIALISTA s poznanjem mesarsko - predelovalne stroke sprejmemo. Obširne pismene ponudbe z navedbo prakse v oglasni oddelek pod »21 vi Iška industrija«.	14446-1
MATERIALNEGA KNJIGOVODJO, veščega v poznavanju gradbenega materiala, dober matematik, sprejmemo takoj. Plača p<o tarifnem pravilniku. Ponudbe pod »Vesten I.« v oglasni oddelek.	14419-1
GRADBENEGA TEHNIKA, veščega v obračunavanju gradbenih del, s petletno prakso sprejmemo takoj. Plača po tarifnem -pravilniku. Ponudbe pod Tehnik I. v ogl. oddelek. 14418-1 2ENSKO k otroku in za pomoč v gospodinjstvu, v dopoldanskem časti sprejmem. Masel j. Gradišče 8b-III.	14396-1
FINANČNEGA KNJIGOVODJO, mlajšega, s 4—5 let prakse in . primerno šolsko izobrazbo, ki bi sčasoma samostojno vodil posle, išče trgovsko podjetje »Avto-Jadran«, Koper. Pismene ponudbe poslati na gornji naslov. — Podjetje preskrbi sobo za sta-‘ novanje.	14308—1
iZSSHEBS
KLAVIR poučujem, vrem na dom.
Ponudbe pod »Tridesetletna pra-
Vc*. v ni»I. odd.	14305-2
INSTRUIRAM teorijo igranja citer, uglašujem, popravljam in zamenjujem strune. Hranilniška štev. 1-1.	14423-2
SPREJMEMO honorarnega knjigovodjo, dober zaslužek. Ponudbe pod »Ugodno - Sadje« v oglasni oddelek.	14408-2
DEKLE ali upokojenko za dopoldne k dvema otrokoma sprejmem. Kovačič, Eipprova št. 13 (bivša Cerkvena).	14384-2
HONORARNO PLETILJO za nekaj ur dnevno sprejmem. Naslov v podružnici SP Kranj. 14556-2 POUČUJEM NEMŠČINO in italijanščino po hitri metodi. Cena ugodna! Rimska cesta 10 T. demo.	14411-2
PRIKROJEV ALNI TEC A J nudi salon »Kucler«. Tomšičeva 4.
14424-2
VRATA, okna, pod, krov ter ostala mizarska in tesarska dela za eno ali dvostanovajsko hišo izvršim v zameno za kovinsko stružnico stružne dolžine 1200 do 2000 m An. Naslov v oelas-nem oddelku.	14202-2
POSTRE2NICO sprejmem. Prešern, Gradišče 8a-IL	14389-2
VAJENCI
VAJENCA, zdravega In močnega, za trgovino z barvami sprejmemo. Pogoj: 4 gimnazije in mala matura. VpraSati:	»Jadran., Celje, Stanetom 3 13.	14-132-3
MIZARSKEGA VAJENCA sprejmem. Pogoj: dovršena :2 razreda gimnazije ali 6 razredov osnovne šole. Zor Jože, Ljubljana, Aljaževa 14 14323-3
VAJENCA sprejmem za zlatarsko obrt. Kmetič Stane, zlatar, Titova cesta 36.	14352-3
MIZARSKEGA VAJENCA sprejmem takoj. Ponudbe v ogl. odd. pod »Splošijo mizarstvo...	14324-3
KOVAŠKEGA VAJENCA z vso oskrbo v hiši sprejmem. Mršek Franc. Unec 52. Rakek.	14162-3
PODJETJE »TEHTNICA., Karlovška cesta 2 sprejme vajenca za tehtni-čarsko obrt.	14256-3
MESARSKE VAJENCE »prejme
Tovarna konzerv, Ljubljana, Vič.	1111 5' 3
PLivJkSKEGA VAJENCA <.	>»u
oskrbo sprejmem in služkinjo staro od 20 do 30 let. Pekarna Noč, Javornik	14235-3
VAJENCA, dobro vzgojenega — . sprejmem za soboslikarstvo ln pleskarstvo. Pliberšek, Podmil-ščakova 15.	14515-3
VAJENCA za mizarsko obrt sprejmem- Mizarstvo Kurnik, Ljubljana, Zg. Šiška, Pod hribom 28.	14485-3
OTROŠKO POSTELJO, dobro ohranjeno, prodam. Naslov v ogl. odd.
14207-4
GASILSKA ZVEZA Kočevje proda 2-tonski tovorni avtomobil znamke »Chevrolet«. Podrobne informacije dobite v pisarni gasilske zveze Koče* je (gasilsik dom).	13735-4
NOV GUMI. VOZ, 3-tonski, z rezervnim kolesom takoj prodam. Naslov v ogl. odd.	14171-4
»OMEGA« ŽEPNO URO, 14 kar. zlato, prodam ali zamenjam za moško kolo. Ponudbe v ogl. odd. pod >352«.
14174-4
LOVSKI LESTENEC, bronast, prodam. Naslov v ogl. odd. 14194-4 TRICIKEL in železen štedilnik prodam. Vižmarje 81.	14277-4
OTROŠKI VOZIČEK, kombiniran, in košarico prodam. Hočevar, Krakovska 27.	14280-4
MOŠKO KOLO in otroški globok voziček ' prodam. Gramc, Cesta na Loko 21, Trnovo.	14288-4
KOTEL za žganjekuho, majhen, na-vprodaj. Naslov v ogl. odd. 14294-4 .»SINGER« ŠIVALNI STROJ, pogrez-ljiv, skoraj nov, poceni prodam. Naslov' v ogl. odd.	14295-4
ŠTEDILNIK za vzidati prodam. Ižanska 219.	14303-4
MOŠKO KOLO >Diirkopp«, kromano, novo, prodam. Rošar, Celje, Le-skovšekova 23.	14315-4
EMAJLIRAN ŠTEDILNIK prodam. — Zvonarska 13.	14213-4
OTROŠKI VOZIČEK, dobro ohranjen, globok, tapeciran, in košaro prodam. Inž. Jurečič, Tržaška cesta 77 (Kramar).	^	14326-4
>IZIS*. največji model, original, v brezhibnem stanju, brez niize prodam. Ponudbe v ogl. odd. pod »IZIS 65.000«.	14292-4
ZENSKO KOLO, italijansko, športno, in 5-cevni radijski aparat prodam. Vič, Cesta II. cesarjev 401 (v bivši tov. Rok), priti.	14343-4
IZREDNA PRILIKA: Prodam dobro ohranjeno spalnico, belo, pleska-no, kompletno (4 delno omaro) z vložki za 23.000 din in kuhinjsko opravo za 4.000 din. Ogled v nedeljo in ponedeljek. Petkovškovo nabrežje 43.	14351-4
PEKARNE POZOR! Prodam delilni in krožilni (schleif) stroj na električni in ročni _ pogon znamxe »Fortuna«, tovarniško nov. Naslov v ogl. odd.	14183-4
SPALNICO, mehko šperano, neple-skano, prodam. Kregar, Vižmarje št. 2, Šentvid.	14302-4
OTROŠKI VOZIČEK, prešit, in plašček za 7 let poceni prodam. Šišenska 63.
SPALNICO, rabljeno, iz trdega lesa ugodno prodam. Grmek, Kotnikova 17.	14219-4
KUHINJSKO OPRAVO in športni voziček poceni prodam. Šišenska 64.
14228-4
NAJBOLJŠEMU PONUDNIKU prodam skoraj nove mesarske stroje (Blitz 601, Wolf 13 cm). Naslov SP Celje.	14233-4
ŠPORTNI VOZIČEK prodam. Veber.
Celovška 95.	14246-4
KOTEL ZA ŽGANJEKUHO s pečico in hladilnikom prodam. Naslov v ogl. odd.	14259-4
ŠTEDILNIK, vzidljiv, rabljen, ugodno naprodaj". Rožna dolina. Cesta VT./48.	14260-4
POLTOVORNI AVTO, nosilnost 800 kilogramov, primeren za gasilce, ptodam. .Piamene raagudhe poslati v. ogl'. odd. pod »JKKf.ÖÖÖ«. '	14222-4
TAPECIRAN OTROSÖ VOZIČEK, nov, siv, prodam. Tovarniška 14.
14361-4
NOV GUMI VOZ, 5-tonski prodam. Kovač, Tržaška, pri mitnici, Ljubljana.	14319-4
DVE POSTELJI prodam. Naslov v ogl. odd.	14320-4
PSIHO, knjižno omaro, veliko mizo in stole prodam. Langusova lla/n.
14328-4
POLICE dveh velikosti prodam — Cankarjeva 10/L, levo, od 15 do 17.	14330-4
TRICIKEL prodam. Rožna dolina, Cesta II, št. 41.	14339-4
STARA OKNA, štedilnik — desni in peči prodam. Ljubljana, Kogejeva §t. 3.	14^41-4
RISBE za moderen stroj za stiskanje kovin (tudi kot sfružnica za les) prodam. Ogled dne 6. in 7. IX. 1954 od 15 do 17. Naslov v ogl. odd.
14345-	4
POGREZLJIV ŠIVALNI STROJ prodam. Rožna dolina, Cesta III./7.
14346-	4
KUHINJSKO OPRAVO, dobro ohranjeno, ugodno prodam. Naslov v ogl. odd.	14349-4
KOTEL za žganjekuho in žico, železno 3 mm, ter alfa kotel prodam. Naslov v ogl. odd.	14286-4
DNE 8. SEPTEMBRA ob 8. uri bo na železniški postaji Ljubljana pri tovornem skladišču javna dražba najdenih in nedvignjenih predmetov:	aktovk, kovčekov, dežnikov,
klobukov, raznih oblačil in galanterijskega blaga.	14354-4
STOPNICE, polžasto. Železne, prodamo. »šumi«, tovarna bonbonov, Gradišče 9.	14261-4
KOLO, žensko, italijansko, skoraj novo, prodam. Kersnikova 5/II., desno.	14356-4
NOVO KUHINJSKO OPRAVO prodam. Tavčar Blaž, Vižmarje 39.
14271-4
ZIMNICO, trodelno ln peresnjco, čisto, prodam. Naslov v ogl. odd.
14273 4
ZIMSKO SUKNJO, lepo. črno. za srednjo postavo prodam. Naslov v ocrl. odd.	14136-4
SKOBELJNI STROJ — kombinirko 62 cm — prodam. Ponudbe pod Tv°S1-.°dd-	14285-4
’ jC na za£an.Te* skoraj novo, prodam. Primerna za delavnico, gori
1Q	Vnie-loy t- neri, nrlrf	14331-4
50-LITERSKI BOJLAR »Siemens« ter več frizerskega inventarja — prodam. — Primc, Vožarska pot štev. 4.	14476-4
OTROŠKI VOZIČEK, rdeč, skoraj nov, tapeciran, prodam. Dobnikar, Mestni blok St. 14-III. Siska.	14460-4
Zensko KOLO »Steyer*. manjfie, in otroški Jahalni konjiček na-
prodal.	Moste. Pod Ježami št. 7
pritličje.	14451-4
PODAM:	kombiniran mizarski
stroj, poravnalnik, vrtalno napravo. rezkalec ln cirkularko v lesenem ogrodju. Krevelj Ferdo, Sevnica 46.	14416-4
MAČEHE za vrt ln grob, močne piklrance po din 2 prodam. — Janežič, Milana Majcna številka 47-a.	14428-4
PRODAM: 2 kompletnih vrat, 2 vstekleni okni, 4 fotelje ln mizice za frizerje, dve kuhinjski mizi ln stolčke. Linhartova št. 28-a, dvorišče.	14491-4
MOTORISTI! Lahko športno prikolico ter kompletni diferencial za BMV 750 ccm R. 32 prodam. Zaloška 119.	14367-4
HLADILNO OMARO za točenje piva na led, v brezhibnem stanju. ugodno prodamo. Sola državnega sekretariata za notranje zadeve, Tacen 4*.	14514-4
PRODAM: brus na nožni pogon in omarico s predali. Naslov v ogl. oddelku.	14464-4
KUHINJSKO OPREMO — poceni
prodam.	Mizarstvo, Lončaric. Koseze, Draga 31.	14524-4
HLADILNO OMARO original »Frigidaire., 200 1, prodam. Ogled: cemžear. Vič.	14168-4
PRODAM: 10 praznih AZ panjev, eno školjko lz litega železa ln rabljene pečnice za peč. Naslov v oglasnem oddelku. 14486-4 KOPALNO KAD in psa foksterier-Ja 2 in pol leti starega, čistokrvnega. prodam. Naslov v ogl. oddelku.	14453-4
MIZO, 4 tapecirane stole, bife, kredenco, vse oreh furnir, otroško posteljico ln pomivalno mizo, vse lepo, zelo ugodno prodam Naslov v ogl. odd. 14447-4 BOLNIŠKI STOL, tapeciran, prodam. Trubarjeva 11, dvoriščna stavba.	14439-4
OBLEKA, moška, črna, sivo črtasta. nova, novejši kroj ln pelerina naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku.	14405-4
SALONSKI RADIJSKI GRAMOFON. primeren tudi za gostinstvo, prodam. Ogled od 17 do 19. Gerbičeva 37.	14530-4
ŠPORTNI VOZIČEK, tapeciran — prodam. Naslov v ogl. od. 14525-4 VOJVODJANSKA AGENCIJA — Ljubljana, Tavčarjeva ul. 3. telefon štev. 21-639, 20-392 Ima zelo ugodne ponudbe za: olje, domačo mast, uvozni ln domači riž, vse vrste začimb, uvozne kave, sladkor, slanino, suho meso, maslo, margarino, povrtnine, betonsko železo, cement, kikindsko strešno, opeko, zidake itd. Ponudbe Imamo tudi za pristne slivovke, vina, itd.	14522-4
POCENI PRODAM: trlcevnl radio in »Singer« šivalni stroj. Kurent Peter, Medvedova 26. Ogled do 13. ure: ob delavnikih od 15. do 18. ure.	14511-4
OTROŠKI VOZIČEK, globok, prodam. Predjamska 55.	14508-4
MOŠKO KOLO, športno, poceni prodam. Dravlje, Sojarjeva številka 29-b.	14507-4
NAGROBNI SPOMENIK lz belega marmorja s črno ploščo dobite še pri Kunovar Franju, kamnoseku. Tomačevska 7 (za levim vogalom pokopališča, poleg gostilne Semrajc), Zale. Ljubljana.	13760-4
NAPRODAJ kompletna karoserija v zelo dobrem stanju, s kompletnimi sedeži ln zasteklitvijo, avtomobila »Horch«; leto izdelave 1939. Karoserija se lahko ogleda vsak dan na Reševalni postaji v Ptuju.	14554-4
KER ODPOTUJEM, prodam razne predmete: obleko in čevlje. Celovška 28, stanovanje 10.	14472-4
LEPO BUKOVO OGLJE, cca. 7 t, po ugodni ceni odda »Kurivo-promet«, MO Radeče. 14129-4 KLAVIRSKO HARMONIKO »Maggi« prodam. Plevanč. Celovška 37.	14406-4
MODERNO JEDILNICO lz orehove korenine prodam. Naslov v ogl. odd.	14407-4
ŠIVALNI STROJ, pogrezljlv, nov. prodam. Celovška cesta 41. — Habjan.	14409-4
NEKAJ zdravniškega Instrumentarija in dva kotlička za kuhanje Instrumentov oocenl prodam. Vidmajer, Vogelna 9.
14379-4
POSTELJO, lepo, medeninasto, prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	14382-4
DVE ZENSKI KOLESI prodam.
Kavčič, Vrazov trg 4.	14413-4
KOMPLETNO SPALNICO prodam. Ogled od 16. do 17. ure. Ing. Strancar, Titova c. 17/1.
14420-4
PRODAM pohištvo — »kmečko sobo«: dve klopi (dolžina 220 ln 175 cm), mizo. dva stola, kredenco, razložljivo, vse lz mecesnovine, vložki Iz orehove korenine, plošče JavorJeve. — Naslov v ogl. odd.	14421-4
ŠTEDILNIK »Tobi« prodam. Mi-kHošičeva 22 a Im.	14426-4
AVTO »BUICK 1950«, v zelo dobrem stanju prodam, cena 1600 dolarjev. Naslov yi: oglasnem oddelku. . ■	14503-4
NOV GUMI VOZ 4 do 5 tonski, 32 X 6, ln kotel za'žganjekuho prodam ali zamen Jafe' za les. — Jarše št. 4, Ljubljana. 14501-4 KRASNO ŠPORTNO KOLO prodam. Poljanska 42.	14496-4
MOŠKO KOLO »PUCH«, polšport-no, skoraj novo. prodam. Erjavec, Ambrožev trg 10 b /TV.
14484-4
LESNO STRUZiNICO prodam. — Ponudbe v oglasni oddelek pod »Lesna«.	14486-4
PETCEVNI RADIO ln športni otroški voziček poceni prodam. Privoz 18, visoko priti. 14473-4 MOŠKO KOLO, športno, dobro, prodam. Čerin, Hruševska 23.
14478-4
ZENSKO KOLO naprodaj. Tržaška cesta 15.	14471-4
PRODAM:	žimnico, per es ni co,
žimnico na vzmeti ln plinski kuhalnik. Naslov v oglasnem oddelku.	14560-4
TABLETE proti alkoholu prodam. Miklošičeva 22 a /m.
14427-4
DVE ZENSKI KOLESI, Italijanske ln nemške znamke poceni prodam. Zadel, Aškerčeva 32, Vhod Snežniška.	14429-4
POHIŠTVO — salon: kombinirano omaro, kavč, 3 fotelje, mizico itd., orehova korenina, furnir, ugodno prodam. Naslov v ogl. oddelku.	14431-4
ŠTEDILNIK prodam. Hreščak.
Jeranova 17.	14433-4
TRAČNICE (traverze) za obok,
5 kosov, dolžina 5.50 m, prodam. Naslov v ogl. odd. 14435-4 NEMŠKEGA OVČARJA. 4 mesece starega, prodam. Kolodvorska 35.	14442-4
OTROŠKI VOZIČEK poceni prodam. Bardorfer Evfemlja, Ježica, Mala vas 6.	14449-4
NOVO MODERNO SPALNICO, orehov furnir, polltirano. poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	14455-4
RAZNE DELE prodam: menjalnik, blok ln late za »Fiat -Balilo«. Samec Tone, Ciril Metodova 20.	14457-4
VZIDLJIV ŠTEDILNIK, nov, poceni prodam. Štrukelj Ivan — Brod Sl, Ljubljana.	14458-4
ZENSKO KOLO, dobro ohranjeno ln kuhinjsko kredenco prodam. Breznik. Pražakova ul. 3.
14462-4
NOV OTROŠKI VOZIČEK, prešit, rjavordeče barve, poceni prodam. Šentvid 28.	14463-4
ZENSKO KOLO, italijanske znamke, prodam. Mllatovič. Trnovska 29. vhod med št. 15 ln 17.	14468-4
RADIO odličen, prodam. Wolfova 10/1., desno.	14469-4
OTROŠKO POSTELJO, dobro ohranjeno prodam. Naslov v ogl. odd.	14470-4
GARNITURA pliš foteljev z divanom in mizo, medeninasti lestenci, stoječa salonska ura, predsobna stena, umivalnik ln porcelanasta umivalna garnitura ugodno naprodaj. Poizve se: Hribar, Ljubljana, Prijateljeva 8, pn Lokar.	14117-4
MIZARSKO ORODJE prodam.
Naslov v ogl. odd.	14374-4
KROJAŠKI ŠIVALNI stroj znamke »Singer«, skoraj nov, prodam. Narobe Anton, Titova 217, Ljubljana.	14393-4
TRI SOBNE lončene stoječe peči ugodno prodam. Naslov v ogl. oddelku.	14395-4
STOJEČO OTAVO prodam. Poizvedbe: Ižanska 143, Ljubljana.
14401-4
W5JEMMI
VOZ fa prevoz živine, ▼ dobrem stanju, kupi Kmetijska zadruga Tomišelj, p. Ig.	14318-5
ZALOZBA »KMEČKA KNJIGA« — Ljubljana, Miklošičeva 6, kupi kvalitetne ozke 16 mm zvočne projektorja.	14077-5
MLADO KRAVO z Barja kupim. Ponudbe pod »Dobra mlekarica«.
14243-5
SVINEC, star, rabljen, v vsaki količini kupujemo po dnevnih cenah. Cementarna Anhovo, zastopstvo v Ljubi Tani- Krojaška 6.	14360-5
PARNE KOTLE tipa »Trika« 5t. 15 in 12 ter bojler za vodo za 3—i kub. m, 6—8 atm», kupimo takoj. Ponudbe z opisom in dobavnimi ’ pogoji poslati na: Gostinsko podjetje »Zdraviliški dom«. Rogaška* Slatina.	14537-5
VOJVODJANSKA AGENCIJA — Ljubljana, Tavčarjeva štev. 3, telefon: 21-639, 20-392, potrebuje: vse vrste gradbenega materiala: deske, tesan in rezan les. drogove, hmeljevke, jamski les, drva za kurjavo, apno, oglje. — Pojasnila v pisarni.	14523-5
10 TON OGLJA kupim. — Terlep, Milana Majcna 9.	14506-5
RADIO kupim. — Ponudbe pod »Brezhiben« v ogl. odd. 14502-5 TRODELNO in dvodelno okno, 125 do 134 X 100 do 130 cm, kupim novo ali dobro ohranjeno. Ponudbe pod »Okna« v oglasni oddelek.	14490-5
TAKOJ KUPIMO dobro ohranjen poltovorni avto, nosilnosti od 0.5 do 1 t. Ponudbe poslati: Gradis, Ljubljana, Smartinska 32	14499-5
BUKOV PARKET kupim. Mrzel Franc, Bolgarska štev. 24, Ljubljana.	14412-5
KUPIM gostilniške stole ln mize. Slrme, Rožna dol. XVH-14, Ljubljana.	14440-3
ZELEZNE CEVI 2.5 do 3.5 cm debeline, okrog 25 m kupim. Naslov v ogl. odd.	14456-5
železen Štedilnik, blago za ženski plašč in radio kupim. — Tavčar, Prečna 8.	14400-5
KROMPIR za krmo kupim. Krakovska 9.	14561-5
DEKLIŠKO KOLO za 6—12 let, novo, kupim. Naslov v oglasnem oddelku.	14475-5
V NAJEM
PIANINO vzamem v najem. Naslov v ogl. odd.	14325-8
DELAVNICO z dvoriščem vzamem v najem ali kupim. Naslov v ogl. oddelku.	14275-8
PIANINO ali kratek klavir vzamem v najem. Plačilo po dogovoru. Naslov v podružnici SP Trbovlje.
« «'••»Q.q
OPREMLJENO STANOVANJE vzamem v najem z vsemi pogoji, ki jih določi lastnik. Ponudbe pod »Takoj ali v bližnji prihodnosti« v oglasni oddelek. PIANINO vzamem v najem. Plačilo mesečno. Naslov v oglasnem oddelku.	14518-8
DVOSTANOVANJSKO HIŠO z vrtom na Brdu prodam. Pojasnila:	Ko-
kalj, Prevalj 37, Ljubljana. 14334-7 PRODAM enonadstropno dvostanovanjsko hišo v okolici Ljubljane. Ponudbe pod »Peter« v ogl. odd.
14347-7
POSESTVO 4 ha: vinograd, sadonos-nik, njive, zgozd in hiša v Gor. Radgoni prodam. Naslov v podr. SP Ptuj.	14199-7
ZA GRADITEV dvosobnega stanovanja kupim malo stavbo ali gospodar, poslopje z možnostjo prezidave, nadzidave ali dozidave. Ponudbe v oglasni oddelek pod »Center, Ljubljana, z vrtom«.	13772-7
HlišO. enodružinsko, z lepim vrtom v Trnovem prodam. Naslov v ogl. oddelku.	14291-7
MALO POSESTVO na Polici pri Grosupljem prodam. Naslov v ogl. oddelku.	14298-7
VILO ALI HIŠO, dvostanovanjsko, vseljivo, kupim pròti takojšnji gotovini v Šiški ali za Bežigradom. Pertot Danilo, Vodnikova 126.
-	-	-	14335-7
ENOSTANOVANJSKA HIŠA, lepa. prostorna, v zelo dobrem stanju, takoj vseljiva, z vrtom, sadovnjakom ter vsemi pritiklinami v strogem centru mesta Brežic po ugodni ceni naprodaj. Lastnik: Vervega Franc, Brežice, Kardeljeva 33.
14104-7
POSESTVO na Bizeljskem, arondi-rano, prvorazredna zemlja, ca. 2 ha vinograda, 1 ha sadonosnika, 1 ha travnika, 1 ha njive in 1 ha gozda, s hišo, gospodarskim poslopjem, kletjo Itd. naprodaj v celoti ali parcelirano. Proda se tudi še ca. 5 ha polnega gozda. Blažinčić Terezija, Bizeljsko.	14329-7
HIŠO 7. VRTOM, šele čez nekaj let vseljivo, kupim. Naslov v ogl. oddelku.	14160-7
STIRISTANOVANJSKO HIŠO v Ptuju, lepo, ugodno prodam, event, tudi posamezna stanovanja. Voda v vsakem stanovanju. Pismene ponudbe na podružnico SP pod »Štiri«.	14313-7
ENOSOBNO STANOVANJE z vrtom prodam. Ponudbe v ogl. odd. pod »Komfortno«.	14062-7
TROSOBNO STANOVANJE, komfortno, z vrtom, prodam, ponudbe v ogl. odd. pod »Vseljivo«. 14060-7 ZAZIDLJIVO PARCELO na Kodeljevem prodam. Pismene ponudbe v ogl. odd. pod »September«.
«1330.7
POSLOVNI PROSTORI: pisarne in skladišča v solidni pritlični zgradbi, možen nadzidek, v Ljubljani, naprodaj. Ponudbe pod *1954« v ogl. odčL	14495-7
VE C JO HIŠO, enodružinsko, v Ptuju, deset minut od kolodvora, prodam. Ponudbe v podružnico SP Maribor pod *1,200.000«. ENONADSTROPNO novo zgradbo z enim stanovanjem, s krasno stekleno verando in velikimi skladišči, primerno za vsako obrt ali večje podjetje, v centru Šoštanja, prodam. Gostilna Teran.	14547-7
STARO HIŠO * vrtom v Spodnji Sišiki prodam. Naslov v oglasnem oddelku	14497-7
PARCELO 71» kv. metrov v bližini Stadiona prodam. Naslov v ogl. odd.	14443-7
ENODRUŽINSKO VILO ali parcelo v Ljubljani kupim. Ponudbe v oglasni oddelek pod »Gotovina takoj«.	14337-7
ENODRUZIN S KO HIŠO ali gospodarsko poslopje primerno za preureditev kupim, najraje v Sp. Šiški. — Ponudbe pod »Đo 800.000«.	14461-7
STAVBNO PARCELO 1000 kv. m. v Novem mestu pri Mestni mizami prodam. Anton Brezovar, Gotna vas.	14372-7
VKr — stavbno parcelo prodam.
Naslov v ogl. odd.	14465-7
HIŠO z gostilno, kleti za več vagonov vina in garaže v centru Ljubljane prodam resnemu kupcu. Primerno za vinsko zadrugo. Ponudbe v ogl. oddel pod »Lepa prilika«.	14170-7
HIŠO z vrtom prodam. Vižmarje 158, pod klan com.	14137-7
LEPO STAVBNO PARCELO 550 kv. metrov ob glavni cesti na Sušaku prodam. Naslov: Ristič, Opatija, M. Tita 186.	14399-7
ZAMENJAM
HIŠO v Zemunu, novejšo, zamenjam za v Ljubljani - okolica. Naslov v ogl. odd.	16321-6
AVTO (limuzino), lep, petsedezni v odličnem stanju, zamenjam za manjšega. Naslov v ogl. oddelku.
DVOSOBNO komfortno zasebno stanovanje z vrtom na Reki zamenjam za sličnega v Ljubljani. Naslov v ogl. odd.	14o09-9
LOKAL 24 kv. metrov zamenjam za večjega. Prisojna 1.	14498-1
MOTOR 350 cm3 prodam ali zamenjam za lažjega. Naslov v ogl oddelku.	. H366-4
RAdiJSm ai'aRAT zamenjam za žensko italijansko kolo. n°vo. ali prodam. Knezova 29.	U3|?-
BATERIJSKI RADIO znamke »Philips«, zamenjam za električnega ali ugodno prodam. Jošt AnJ°n’ matičar. Pristava.	14103-6
STANOVANJE
MIRNA UPOKOJENKA išče prazno sobo, gre tudi za hišnico. Ponudbe v ogl. odd. pod »Cista«. 1426,8-9 STANOVANJE, enosobno, v V»<»-iuu zamenjam za dvosobnega. Ponudbe v ozi. odd. pod »Zamenjava«.
14265-9
KOMFORTNO DVOSOBNO STANOVANJE v Opatiji zamenjam za komfortno enosobno v Ljubljani ali v Mariboru. Ponudbe v ogl. odd. pod »Ugodno«.	14348-9
SOBO s posebnim vhodom, sončno, suho, parketirano, center, lastna drvarnica, souporaba umivalnice, balkona, stranišča, zamenjam za enosobno stanovanje. Ponudbe, v ogl. odd. pod »Zračno«. 14344-9 ENOSOBNO STANOVANJE s kabinetom zamenjam za dvosobuo. Ponudbe pod »Izven centra«, v ogl. oddelek.	14342-9
MEDICINSKA SESTRA išče opremljeno sobo v bližini centra, ima svojo posteljnino. Ponudbe v ogl. odd. pod »Dam nagrado«. 14357-9 KVALIFICIRAN DELAVEC gre za sostanovalca. Za uslugo bi delal 3 ure dnevno. Naslov v ogl. odd.
14297-9
STUDENT-^* Beograda išče poloprejn-ljeno sebo zet.10 mesecev. Ponudbe pod »Cena ai važna« v ogl. odd.
14293-9
SOBO z drvarnico iščem. Dam nagrado. Naslov v ogl. odd. 14266-9 VISOKO NAGRADO in prazno sobo dam za d»o- ali enosobno stanovanje. Naslov v ogl. odd. 14274-9. DVOSOBNO STANOVANJE, sončno, lepo, zamenjam za dvo- in polsob-no. Paternost, Rožna dolina XI/21.
14196-9
ENOSOBNO STANOVANJE zamenjam za dvosobno. Naslov v ogl. oddelku.	14281-9
ŠTUDENTKI iščeta sobo, plačata dobro. Naslov v ogl. odd. 14282-9 KRASNO SONČNO SOBO z veliko verando v centru zamenjam za sobo in kuhinjo. Masarvkova 58, Strniša.	14289-9
UPOKOJENKA išče prazno sobo, za uslugo bi malenkost pomagala v gospodinjstvu. Naslov v ogl. odd.
14212-9
ENOSOBNO STANOVANJE v Celju, center, zamenjam za enako v Ljubljani. Naslov SP Celje. 14232-9 2ENSKA srednjih let išče enosobno stanovanje v Kranju. Naslov ▼ ogl. oddelku.	14236-6
2IVINOZDRAVNIK išče opremljeno sobo v bližini železniške postaje. Ponudbe v ogl. odd. pod »Veterinar«.	14359-9
ENOSOBNO STANOVANJE v Kranju zamenjam za enako v Ljubljani. Naslov v ogl. oddelku. 14237-9 SOBO, prazno, iščem. Dam nagrado ali posojilo. Naslov v ogl. odd.
14247-9
■1 __
IBP
5! d
LaSU« .......
&
&
#
ZA PROMET Z NEPREMIČNINAMI IN PREMIČNINAMI LJUBLJANA, TAVČARJEVA 6 - TELEFON 21-011
proda sledeče:
ENONADSTROPNO HIŠO v
Zeleni Jami., dvostanovanjsko, vso podkleteno. Stanovanja so dvosobna s pritiklinami, vrta 400 kv. m. Cena 1,200.000 din.
ENODRUŽINSKO HIŠO, komfortno v Mostah.
VILO takoj vseljivo * dvema komfortnima stanovanjema ln 400 m2 vrta v Trnovem. VISOKOPRITLICNO HIŠO Z dvema dvosobnima stanovanjema in vrtom 1700 m2 za 1,000.000.
HIŠO s 4 OBRTNIMI PROSTO.
RI, vseljivi, v centru mesta Ljubljane.
PRITLIČNO HIŠO z velikimi o-ostort za skladišče (betonska tla) V prvem nadstropju so štirje poslovni prostori. Vseh prostorov Je deset VILO V TACNU za 3,200.000 dinarjev. Vila je visokoprltllč-na. vsa podkletena, komfortna.
DVOSTANOVANJSKO HIBO za
Bežigradom za 3,500.000 din. Okoli hiše lep vrt.
DVODRUZINSKO HIŠO s 3000 kv. m vrta v Rožni dolini.
HIŠO V CELJU, stanovanjsko-obrtniško. primerno za mizarje, tapetnike. kleparje itd. za 800.000 din.
VILO PRI GORICI s štirisobnim stanovanjem ln kabinetom za 1,700.000 diOj
HIŠO V KRMELJU s trosobnim stanovanjem, verando ter 1400 m* vrta..
KMEČKO POSESTVO na Lavrici s 4 ha zemljišča.
VILO V KAMNIKU z dvema dvosobnima stanovanjema ln vrtom za 2,000.000 din. dinarjev.
NaS, posredovalnica prodaja, kupuje in posreduje: parcele, zemljišča, posestva ln gozdove. — Vse Informacije brezplačne, postrežba solidna.
Prodajamo stanovanja (komfortna ln nekomfortna) v centru mesta ln na periferiji Ljubljane.
KUPIMO TAKOJ vseljivo enosobno stanovanje.
NAGRADO Ham tistemu, ki mi pre-skrbi sobo. Grem tudi kot sostanovalka. Naslov v ogl. odd. 1*249-9 VELIKO SONČNO SOBO s pritikli-nami v strogein centru zamenjam za enosobno stanovanje. Ponudbe pod »Poseben vhod« v ogl. odd.
14244-9
ENOSOBNO ali dvosobno stanovanje vzamem v najem ali kupim. Po-, nudbe v ogl. odd. pod »Trije odrasli«.	14206-9
KROJAŠKA POMOČNICA išče prazno sobo, v prostem Času bi pomagala šivati. Ponuabe v ogl. odd. pod »Mirna«.	144198-9
OPREMLJENO SOBO iščem. Plačam dobro. Ponudbe v ogl. odd. pod »Soliden uslužbenec«.	14195-9
KDOR KUPI kompletno kuhinjsko in sobno opravo s perilom in posodo, dobi sobo. Ponudbe v ogl. oddelek pod »Periferija«.	14191-9
ZA VFCJO PRAZNO SOBO dam razen najemnine lepo nagrado. Ponudbe v ogl. odd. pod »Dravlje«.
14061-9
POCENI PRODAM žensko kolo tistemu, ki mi preskrbi prazno ali opremljeno sobo. Naslov v ogl. oddelku.	14269-9
DVOSOBNO STANOVANJE zamenjam za trosobno. Naslov v ogl. oddelku.	14272-9
SOBO i.‘čem za pomoč v gospodinjstvu v popoldanskem času. Naslov v ogl. oddelku.	143S6-9
VELIKO ENOSOBNO STANOVANJE zamenjam za manjšega. Šoštarič, Hrenova ulica 4.	143S3-9
ŠIVILJA išče sobo. plača po želji. Ponudbe v ogl. odd. pod »Čistoča«.
14337-9
KOMFORTNO STANOVANJE, enosobno, sončno, ter sobo v neposredni bližini zamenjam za enakovredno dvosobno. Ponudbe pod »Center« v ogl. odd.	14336-9
PRAZNO SOBO iščem. Ponudbe v ogl. odd. pod »Šivilja«. 14327-9 ZAMENJAM manjše enosobno sončno stanovanje za večje enosobno. Ponudbe v ogl. add. pod »Ljub-liana«.	14306-9
VISOKOSOLEC išče sobo. opremljeno ali neopremljeno. Družini, ki ga sprejme bo močno nomagal s kurjavo. Ponudbe pod »Ekonomist«
~	dg
ENOSOBNO STANOVANJE, sončno, visokopritlično, parketirano, z vrtom, v Rožni dolini zamenjam. Ponudbe pod »Enako« v oglasni oddelek.	14422-9
SOBO z vsemi pritiklinami zamenjam za enosobno stanovanje kjerkoli v Ljubljani ali bližnji okolici; dam nagrado. — Drglin, Ilirska 3-IV, Ljubljana. 14434-9 ZAMENJAM dvosobno ceneno stanovanje z delno opremljeno kopalnico na Prulah za komfortno tri- ali dvosobno s kabinetom. Ogled od 15. ure dalje. Prijateljeva 18. pritličje, desno. 14415-9 100.000 DIN POSODIM brezobrestno za dvosobno stanovanje. Ponudbe kod »Letos« v oglasni oddelek.	14448-9
ENOSOBNO STANOVANJE v centru, Breg 18 (Orlov), zamenjam za enakega ali večjega izven centra.	14506-9
SONČNO STANOVANJE, prostorno, dvosobno, s pritiklinami v centru Celja — za m e rp am za enakovredno kjerkoli v Ljubljani. Ponudbe pod »Oktober 1954« v oglasni oddelek.	14527-9
OPREMLJENO SOBO, poceni, 2 vsemi pritiklinami, v centru — zamenjam za enako ne glede na višino najemnine. Ponudbe pod šifro »Kadar želite« v oglasni oddelek SP.
STANOVANJE, manjše, kupim. — Ponudbe pod »Ljubljana 230« v ogl. oddelek.	14519-5
DVOSOBNO STANOVANJE s kabinetom v Spodnji Šiški zamenjam za trosobno s kabinetom. Ponudbe pod »Zamenjava« v ogl. oddelek.	14505 -9
LEPO SOBO s posebnim vhodom zameni am za kabinet. Ponudba pod »Štednja« v ogl. odd. 14517-9 STANOVANJE, veliko, štiriinpol-sobno, komfortno, v centru, zamenjam za dvoje dvosobnih v . bližini centra. — Ponudbe pod »Ugodno« v ogl. odd. 14528-9 SOBO 5x4 m, s posobnim vhodom, zamenjam. Ponudbe pod »Center « v oglasni oddelek. 14533-9 STANOVANJE, dvosobno, v Novem mestu, zamenjam za enako v Ljubljani. Ponudbe v podružnico SP Novo mesto. 14557-9 GARSONJERO v Pražakovi ulici štev. 121-11 zamenjam za eno- ali dvosobno stanovanje ali garsonjero.	14479-9
SOBO iščem v Ljubljani; dam izredno visoko nagrado. Ponudbe pod »Izredna prilika« v oglasni oddelek.	14385-9
ŠTUDENTKA išče opremljeno sobo za september. Nagrada: počitnice v Opatiji. Ponudbe pod »Opatija« v ogl. odd.	14331-9
VEC STANOVANJ prodamo. Naslov v ogl. oddelku. 14459-9 SOBO in kuhinjo v Šentvidu zamenjam za enako v šiški ali centru. Naslov v ogl. odd. 14456-9 VELIKO SOBO s kabinetom, shrambo souporabo kopalnice in ostalih pritiklin v moderni hiši, zamenjam za enosobno stanovanje ali dve sobi v centru. Ponudbe pod »Kodeljevo« v ogl. oddelek.	14467-9
ENOSOBNO STANOVANJE, komfortno, v Spodnji Šiški, zamenjam za enakega ali večjega v mestu. Ponudbe pod »Ugodna zamenjava« v ogl. odd. 14444-9 PRAZNO SOBO s pripadajočimi pritiklinami zamenjam. Ponudbe pod »Moste« v ogl. od. 14417-9 SOBO potrebujeva nujno. Plačava po zahtevi gospodarja. Ponudbe pod »Hitro« v ogl. odd. 14414-9 SOBO iščem nujno. Ponudbe pod »Solidna« v ogl. odd. 14404-9 SOBO kjerkoli v Ljubljani iščem nujno. Ponudbe pod »Učiteljica« v oglasni oddelek.	14394-9
LEPO TROSOBNO stanovanje 8 kabinetom, komfortno, v centru, zamenjam za enakovredno dvosobno in ločeno prazno sobo. Ponudbe pod »Sporazum« v ogl. oddelku.	14392-9
TROSOBNO stanovanje v Kamniku zamenjam za enako, dvosobno ali enosobno v Ljubljani. Naslov v ogl. odd.	14403-9
KOMFORTNO trosobno stanovanje zamenjam za dvosobno. Naslov v ogl. odd.	14452-9
SONČNO SOBO s pritiklinami v Trnovem zamenjam takoj za večjo sobo v centru ali ob tramvajski progi do Rakovnika. Ponudbe v ogl. odd. pod »Parketirano 25 kv. m.«.	14390-9
ENOINPOLSOBNO stanovanje V Novem mestu zamenjam za enakega ali manjšega v Ljubljani. Gostilna Janševa klet, Ljubljana, Bežigrad.	14369-9
IŠČEM SOBICOv grem tudi za sostanovalko, če je mogoče v bližini Tobačne tovarne, v prostem času bi pomagala tudi v gospodinjstvu.	14504-5
KOMFORTNO enosobno stanovanje s kabinetom (spalnica, ka* binet, kuhinja s shrambo, ko-* palnica, predsoba, klet) zamenjam za komfortno dvo- ali tro* sobno stanovanje. Naslov v ogl. oddelku.	14494-9
SOBO s posebnim vhodom v Mostah, Zaloška cesta, zamenjam za enako v širšem centru. Ponudbe v oglasni oddelek pod »Nujno«.	14474-9
SOBO, prazno ali opremljeno, v v Ljubljani iščem. Ponudbe pod »Visoka najemnina« v oglasnem oddelku.	14081-9
SOBO, prazno ali opremljeno, kjer koli v Ljubljani iščem za takoj ali kasneje. Ponudbe pod »Visoka nagrada« v oglasnem oddelku.	14080-9
ENOSOBNO stanovanje zamenjam za enakega ali dvosobnega kjerkoli v Ljubljani ali tudi izven. Humar, Polje 104. pri železniški postaji.	14362-$
Okrajna gospodarska razstava v Fiuiu odprta
PETI DAN EVROPSKEGA PLAVALNEGA PRVENSTVA
Jugoslavija ima 11.5 točke
ZADNJI NASTOP NAŠIH PLAVALCEV, KI SO ZASEDLI PO ENO 4., 6. IN 8. MESTO
Ptuj, 4. sept. Danes ob 16. uri *o odprli v Ptuju tretjo okrajno gospodarsko razstavo. Otvoritveni govor je imel predsednik OLO Lojze Frangeš. Kot gostje so otvoritvi prisostovali tovariš Milko Goršič, član izvršnega sveta LR Slovenije, dr. Tominšek, državni sekretar za pravosodje, predsednik ljudskega odbora mesta Maribor, ljudska poslanca Franc Rant in Jože Petejan ter številni politični in kulturni delavci ptujskega okraja.
Otvoritve se je udeležilo tudi veliko število prebivalstva, ki si je takoj nato ogledalo razstavo. Razstava bo odprta tudi vso noč.
V zadnjih dneh je Ptuj popolnoma spremenil svoje lice Plapolajoče zastave, živobarvni letaki, čarobno razsvetljen ptujski grad v večernih urah in živahno vrvenje je spremljalo velike priprave za III Okrajno gospodarsko razstavo.
Danes so se vrata razstavnih prostorov odprla in ptujski okraj se je v prostorih »Mladike« in na travniku, ki se razprostira na površini dveh hektarov do novega doma S. S. »Drave« in obnovljene mlekarne, predstavil prvim obiskovalcem v vsej svoji pestrosti in močni ustvarjalnosti. Očitno je. da je razstava obiskovalce prijetno presenetila, saj je urejena neprimerno boljše kot prvi dve. Okusno urejeni razstavni prostori pritegnejo nase pozornost vsakogar — bodisi kme-tijca. ki se srečuje tu z ideal-
Dobra zamisel delovnega kolektiva v Radencih
Člani sindikalne podružnice slatinskega podjetja v Radencih so pokazali v zadnjem času tudi lep kulturni razmah. Imajo močan ženski pevski zbor, dalje mešani pevski zbor, pa tudi nekaj dobrih igralcev. To so dokazali na zadnji prireditvi v zdraviliški kavarni. Za goste so priredili nekak veseli večer. Spored je obsegal tri skeče, ženski in mešani zbor pa sta zapela vsak po dve pesmi. Za zaključek so navrgli še kratko spevoigro. Pri celotni prireditvi so sodelovali izključno delavci. Gostje in ostali gledalci so bili z izvajanjem celotnega sporeda prav zadovoljni. Delovni kolektiv slatinskega podjetja ima v načrtu še večkrat razvedriti goste s podobnim kulturnim drobižem, kar je prav dobra zamisel.	Ika.
Ce potuješ iz Maribora čez Slatino Radenci v Mursko Soboto, se ti pogled nehote zaustavi na prijazni prekmurski vasici Tišina. Kakor v vseh prekmurskih vaseh, tudi tu naletiš na »gučanje«, iz katerega povzameš, da je to staro in trdno naselje z zanimivo preteklostjo. Tišina je poleg Kroga in Gradišča ena najstarejših vasi v Prekmurju.
Že Turki v času svojih pohodov Tišini niso prizanesli in so med drugim uničili prvotni grad, ki pa je bil kasneje na novo sezidan in se je ohranil do današnjih dni. Na dobo verskih bojev, ko je lendavski graščak Nadosdy nudil v njem azil številnim protestantom, še zdaj spominja naziv »Kaštel«. Leta 1627 je Tišina dobila evangeličansko župno šolo, ki pa so jo ob koncu 17. stoletja spet ukinili. Zanimiva je ugotovitev, da je bilo v času reformacije na Tišini samo 20% katolikov. Leta 1670 je bilo na Tišini veliko protestantovsko versko zborovanje tako imenovani si-nad. Kakor Primož Trubar na Kranjskem so bili tudi v Prekmurju protestantski duhovniki nosilci prosvetljenstva in napredka. Leta 1672 je Leo-
nimi primeri umnega gospodarjenja, obrtnika, kateremu so dali res častno mesto, prav-tako pa delavca, ki poleg svojih izdelkov, ki zanimajo tud' kmetijca in obrtnika, najde v prvih dveh panogah prijetno in poučno razvedrilo.
Glede na kmetijski značaj okraja je glavni poudarek razstave na kmetijstvu. Ti so se tokrat res izkazali, saj so uspeli prikazati vse vrste obdelave zemlje, semensko službo. umno zelenjadarstvo. vrtnarstvo, sadjarstvo, vinogradništvo in napredno živinorejo. Lepe grede z izbrano povrtnino, miniaturni vinogradi, vrh katerih poje najlepši haloški klopotec iz Zavrča, mladi poizkusni nasadi — vse to okusno in učinkovito prikazati na tako odmerjenem prostoru, zasluži vse priznanje. Živinorejci si z velikim zanimanjem ogledujejo vzoren hlev za goveda in svinje. V nedeljo pa bo tudi velika razstava goveje živine, kjer bodo razstavljali samo tisti rejci, ki so na minulih živinorejskih razstavah v svojih krajih prejeli prve nagrade. Najboljša grla bodo nagradili s skupnim zneskom
300.000	dinarjev. Pri kmetijskem delu razstave sodeluje tudi edini gost »Agrotehnika« iz Ljubljane, ki razstavlja čez 20 večjih poljedelskih strojev, pretežno domače proizvodnje. Seveda ie tu središče zanimanja ptujskih poljedelcev, ki imajo na svojih ravnicah idealne pogoje za strojno obdelavo.
Obrt je letos na razstavi močno zastopana, saj razstavlja okoli 90 obrtnikov (predvsem lesno-predelovalne in kovinske stroke.), kar je glede na skupno število razstavljal-cev (okoli 140) precej. Lepo so zastopane tudi: ostale panoge — lovstvo, ribarstvo, gozdarstvo in lesna industrija. Med industrijskimi podjetji pa prednjačita Tovarna glinice v Kidričevem in Tekstilna tovarna Majšperk. Omeniti je treba, da je bilo s strani raz-stavljalcev letos veliko zanimanje in je moralo vodstvo razstave mnogo prošenj odkloniti.
pold I. pod pritiskom rimske cerkve spet predal cerkev v Tišini v last rimskokatoliški občini in ljudje so morali spet sprejemati »pravo« vero.
Po prvi svetovni vojni, ko je izbruhnila v Prekmurju revolucija, tudi Tišini ni bilo prizanešeno, zlasti potem, ko .je prišlo do kontrarevolucije. Revolucionarna oblast rdečih je trajala od 21. marca do 1. avgusta 1919 in v šolski kroniki piše: Roljševiki so bili disciplinirani in dobro oboroženi, beli pa so bili banditskega značaja. Voditelji bele garde so tudi ta del Prekmurja proglasili za samostojno republiko pod imenom »Slovenska murska republika«. Boj med rdečimi in belimi okoli Tišine v času protirevolucije je trajal pet dni in je bilo na obeh straneh nekaj mrtvih in težje ali lažje ranjenih. Z vkorakanjem vojaštva kraljevine SHS je nastal dne 12. avgusta mir. Slovenska krajina se je zvezala z ostalim slovenskim ozemljem v novi jugoslovanski državi in po tisočletni madžarski nadvladi je bil tudi v Tišini spet uveden slovenski jezik.
Ob razsulu stare Jugoslavije so Tišino najprej zasedli Nemci, nato pa Madžari. Že
dima abs. arhitekture Kralju in Brumnu, ki sta dala prireditvi originalno haloško obeležje, ki bo zlasti obiskovalcem iz drugih okrajev nadvse zanimivo in daje prostorom posebno mikavnost. Naj omenimo samo haloško klet, pravo zidano poslopje z vsemi starinskimi značilnostmi, n. pr. veliko, primitivno »prešo,« ki je že prava redkost. V tej »zidanici« točijo odlikovana vina kmetijskega posestva Zavrč. Seveda je temu primerna postrežba — iz vrčev in ple-tarjev. Kar pa daje posebno prednost gostiteljem je to, da
Na zadnji seji Ljudskega odbora mestne občine Celje je bilo podano poročilo, na osnovi katerega je republiški izvršni svet povišal tarifne postavke za izračunavanje najemnine v Celju, in sicer v coni A 0.34 din, v coni B 0.30 din in v coni C 0.25 din. Na predlog mestnega ljudskega odbora v Celju pa je republiški izvršni svet sedaj potrdil prvotne tarifne postavke za izračunavanje najemnine in sicer v coni A 0.30, v coni B 0.25 din in v coni C 0.20 din. Tudi te tarifne postavke verjetno še niso dokončne, ker bo po vsej Slo-
leta 1941 se je osnovala prva skupina Osvobodilne fronte in se pridružila kasnejšemu narodnemu heroju Štefanu Kovaču. Tej skupini sta med drugimi pripadala tudi Cigüth Koloman in Flisar Koloman, od katerih zadnji je skupino oskrbel z orožjem. Središče dela te skupine je bilo v gostilni Irme Flisar v Rankov-cih. Zaradi izdaje je bila skupina uničena. Druga skupina je zrasla in se razvijala pod vodstvom dr. Ludvika Roga-na. V maju 1944 se je pripravljala na oboroženo akcijo, toda izdajstvo je uničilo tudi to skupino. V zloglasnih taboriščih je končal cvet mladine občine Tišina: dr. Ludvik Rogan, Franc Kuhar, Franc Osojnik, Franc Vogrinčič, od starejše skupine pa:	Jože
Šiftar-Kastelcev, Laci Könye, Franc Kofjač, Jožef Polak in drugi, ki so za svobodo slovenskega naroda zavestno žrtvovali svoja mlada življenja.
Tišina ima danes ponosen zadružni dom in lastni traktorji orjejo njive. V dneh od
5.	do 8. septembra se bo ob svojem občinskem prazniku spominjala vseh dogodkov In borb, pa tudi žrtev, ki so padle za napredek občine in vsega Prekmurja. D. T.
so cene okrepčilom znatno nižje kot v zunanjih lokalih. Postrežba, ki so jo deležni gostje pa je najboljša propaganda za turizem v teh krajih. V ta namen so izbrali samo absolvente posebnega gostinskega tečaja in sicer 30 najboljših od 150 tečajnikov!
Ves čas razstave bodo v Ptuju številne kulturne prireditve. obiskovalci bodo lahko izkoristili to priložnost za ogled zgodovinskih zanimivosti starodavnega Ptuja v treh muzejih — pa tudi za obisk lepih izletniških točk v vinorodnih Halozah.	(jp)
nih postavk. Zaenkrat so veljavne za sklepanje stanovanjskih pogodb zgoraj omenjene tarifne postavke. Zaradi spremenjenih tarifnih postavk je rok za sklepanje stanovanjskih pogodb podaljšan do 20. septembra, seveda z veljavnostjo od 1. avgusta dalje. M. Č.
Zatiranje kokošje kuge v Prekmurju
Med okupacijo se je po Prekmurju močno razpasla kokošja kuga. Našemu gospodarstvu je povzročila precej škode, ker se je tudi po vojni še razširila. Manjši zaščitni ukrepi v prvih letih po osvoboditvi niso bili dovolj učinkoviti. Med drugim tudi zaradi slabega cepiva in pomočnikov veterinarjev, nevajenih tega dela. Ljudje so izgubili zaupanje, niso pustili cepiti in tako si je kuga še bolj utrla pot. Letos se je borba proti kugi obrnila na bolje, predvsem zaradi ostrejših ukrepov. Neuke ljudi so zamenjali kvalificirani strokovnjaki, toda sem in tja se še vedno pojavlja nezaupanje kljub dobremu cepivu. Prekmurci morajo čim preje spoznati, da bodo le z načrtnim cepljenjem zatrli kokošjo kugo in zmanjšali škodo.
MARIBOR
Dežurna lekarna »Studenci«, Gorkega 18.
Umetnostna galerija. Otvoritev razstave del Nikolaja Pirnata ob 11. uri. Istočasno razstavlja svoja dela slikar Ferdo Majer. Razstava bo odprta dnevno od 9. do 16. ure v času od 9. do 19. septembra.
Radio Maribor
6.00	prenos sporeda Radia Ljub-
ljana
11.00	oddaja v madžarščini
11.30 prenos sporeda Radia Ljubljana do 24.00
Kino Maribor
Partizar: mehiški film »Soleda-din šal«
Udarnik: francoski film »Fanian Tulipan«
Murska Sobota
Kino »Park«: ameriški barvni film »Divji sever«
Ptuj
Mestni kino: ameriški barvni film »Rdeče nebo nad Montano«
Torino, 4. sept. Danes dopoldne so bila na evropskem plavalnem prvenstvu predtekmovanja na 200 metrov prsno in 100 m hrbtno za moške. Naš državni reprezentant Pandur je plaval odlično in zmagal v svoji skupini z 2:46.4 ter se kot četrti plasiral v finale, ška-nata je bil v svoji skupini četrti s časom 1:08.4 in Je prišel prav tako v ožjo izbiro kot sedmi.
Razen tega so v predtekmovanjih na 100 m hrbtno zmagali še Magyar (Madž.) 1:06.5, Brockway (Angl.) 1:06.7, Bozon (Franc.) 1:06.4 ftd.
V	predtekmovanjih na 200 m prsno so bili najboljši rezultati takile: Fabijan (Madž.) 2:47.4, Mi-naškin (SZ) 2:47.3, Enke (Vzhodna Nem.) 2:45.5, Petrusewiez (Polj.) 2:43.1, Bodinger (Vzh. Nem.) 2:43.5, Pandur (Jug.), Utassy (Madž.) 2:47.3 in Rumpel (Zah. Nem.) 2:47.8. Vsi ti gredo v finale.
V	kvalifikacijskem tekmovanju na 1500 m crawl so po skupinah zmagali: Schuszter (Madž.) 19:29, Lehmann (Zah. Nem.) 19:12.4, Csordas (Madž.) 19:09.5, östrand (Šved.) 19:33.3.
Dopoldne je bila odigrana tudi tolažilna tekma v waterpolu za peto do osmega mesta med Zahodno Nemčijo in Španijo. Zmagali so Nemci 4:1 (1:1).
Jutrišnji dve finalni tekmi v waterpolu med Holandijo in Jugoslavijo ter Italijo in Madžarsko bosta na sporedu od 18. ure dalje.
Popoldne so bila na sporedu tri finala, v katerih so v vseh sodelovali tudi Jugoslovani.
Prva jev finalu na 200 m prsno startala naša državna rekorderka Jeričevič, ki je v hudi konkurenci zasedla osmo in zadnje mesto. — Zmago si je osvojila Happejeva (Zahodna Nemčija) s Časom 2:54.9, naslednji dve mesti pa sta zasedli Danka Hanssen (2:55) in Madžar-ka Killerman (2:55.8). Cas Jeriče-vičeve je bil 3:00.7.
V	finalu na 100 m hrbtno je plaval jugoslovanski rekorder Ska-nata. Tudi on je imel zelo hudo
Ljubljana, 4. sept. Predzadnji dan mednarodnega mladinskega nogometnega turnirja še zdaleč ni bil tako zanimiv kakor včeraj. Morda je temu vzrok dejstvo, da so igralci nekoliko pre-
utrujeni. Značilno pa je, da sta bila na današnjih tekmah dosežena samo dva gola, kar kaže, da mlade ena j stori ce nimajo v svojih vrstah realizatorjev.
TVD Partizan—Tabor, Ljubljana, Tabor 13, sporoča svojemu članstvu, da prične z redno vadbo v četrtek, 16. t. m.
Zenski oddelki: vsak ponedeljek in četrtek, in to: cicibani od 16. do 17. ure, ženska deca od 17. do 18. ure, pionirke od 18 do 19. ure, mladinke od 19. do 20. ure, članice od 20. do 21. ure. Moški oddelki: vsak torek in petek, in to: cicibani od 16. do 17. ure, moška deca od 17. do
18.	ure, pionirji od 18. do 19. ure, mladinci od 19. do 20. ure, člani od 20. do 21.30 ure.
Vsi oddelki imajo stalne vodnike. Društvo bo uvedlo tudi vadbo za starejše člane in članice po dospelih prijavah. Novo-došli telovadci se prijavijo v društveni pisarni na Taboru vsak dan od 15. do 19. ure. Prav tako se novodošli telovadci za vsak oddelek prijavijo pri sami vadbi v zgoraj navedenih dnevih. Vabljeni.
TVD Partizan — Narodni dom
prične z redno telovadbo v telovadnici 13. t. m. po naslednjem umiku:
Cicibani od 16. do 17. ure, deca od 17. do 18. ure, pionir j i-kt od 18. do 19. ure, mladinci-ke od
19.	do 20. ure, člani-ce od 20. do
21.	ure; ženski oddelki v ponedeljek in četrtek, moški oddelki v torek in petek, starejše članice v sredo od 17. do 18. ure, starejši člani v sredo od 18. do 19. ure.
konkurenco najboljših evropskih plavalcev in se je mogel preriniti le do šestega mesta z dobrim rezultatom 1:07.8. Zmagovalec je til Francoz Bozon s časom 1:05.1. V hudi borbi sta drugo in tretje mesto zasedla svetovna plavalca Magyar (Madž.) z 1:05.3 in Anglež Brockway z 1:05.9.
V tretjem finalu na 2C0 m prsno je danes dosegel največji uspeh Jugoslovan Pandur, ki se je plasiral četrti, potem ko je v finishu pustil za seboj Nemca Enke j a in Madžara Fabjana ter dosegel čas 2:45.5. Zmagal je Bodinger iz Vzhodne Nemčije s časom 2:40.9 pred svetovnim rekorderjem Poljakom Petrusewiczem s časom 2:42.5.
S to disciplino je bil končan nastop jugoslovanskih plavalcev na letošnjem prvenstvu. Ekipa Je zbrala vsega 11.5 točke, in sicer Ligorio 7.5, Pandur 3 in Skanata 1.
Finalisti!
Odločilna tekma v waterpolu za vstop Jugoslavije v finale je bila v petek zvečer s Sovjetsko zvezo in se je, kakor je znano, končala neodločeno 1:1 (0:0).
Podrobnejše poročilo navaja med drugim, da je bil prvi pol-
tez. Navzlic temu pa je Kladivar s tesno zmago 1:0 zaslužil, da se bo jutri boril za prvo mesto. — Odredovi mladinci niso bili kos Celjanom v dvobojih po sredini igrišča, medtem ko Je obramba razmeroma z lahkoto zavračala neodločne napadalce.
Z enako tesno zmago se je končala tudi tekma med GAK in Branikom v korist Avstrijcev. Ta tekma je bila nekoliko boljša od prve, saj so igralci pokazali več borbenosti ,požrtvovalnosti in hitrih prodornih akcij.
Za prvo oziroma drugo mesto se bosta jutri borila Kladivar m Ljubljana.
Za žogo naprej!
Brez prvenstvenih tekem v I. zvezni ligi, kjer je danes na sporedu mednarodna medmestna tekma med Hamburgom in Beogradom v Nemčiji, in ene same tekme v II. zvezni ligi, ki je bila prenesena iz VI. kola, obsega današnji spored naslednje tekme za točke:
v II. ZVEZNI LIGI: Bokelj — Odred,
v HRVATSKO-SLO VENSKI LIGI: Šibenik — Segesta, Uljanik — Ljubljana. Borovo — Branik, Kladivar — Trešnjevka, Železničar M. — Tekstilac in Split — Reka;
v SLOVENSKI LIGI (zahodna skupina): Slovan — Grafičar. Korotan — Železničar (Gorica), Izola
—	Aurora, Branik (Gorica) — Piran in Postojna — Krim;
vzhodna skupina: Drava — Sobota, Kovinar (S.) — Kovinar (M.), Aluminij — Bratstvo, Rudar (V.)
—	Proletarec in Nafta — Rudar (T).
čas odigran v silnem tempu in velikem stilu, toda naši igralci pri tem niso bili dovolj učinkoviti. Do polčasa ni bilo na nobeni strani uspeha, takoj po začetku druge polovice pa je po napaki Vukšanoviča dobil žogo ruski branilec, ki jo je podal Gvahariji, tako da jo je z lahkoto poslal mimo nemočnega Kovačiča v mrežo. Takoj za tem so Rusi izgubili enega igralca, ki je zagrešil foul nad Kurtinijem, kar so naši izkoristili in s pomočjo Vuksanoviča izenačili rezultat. Zaradi spopada med Kurtinijem in Slapinom je bil nazadnje Kur-tini izključen, toda kljub temu so se naši do konca odlično branili in obdržali neodločen izid.
Ta večer je še Madžarska zmagala nad Španijo 5:2 (3:1).
V finalu na 100 m crawl za ženske je zmagala Madžarka Szöka v času 1:05.8 pred svojo rojakinjo Temesovo z 1:06.7 ter Wiele-mo (Hol.) z 1:07.3. V finalu na 400 m crawl med moškimi so prav tako postali evropski prvaki Madžari po Csordasu s časom 4:38.8, medtem ko sta naslednji dve mesti zasedla Italijan Romani (4:40.4) in östrand (Šved.) 4:40.9.
Ruske skakalke so zmagale tudi v skokih s stolpa, in sicer Karakačijanova s 79.86 točke pred Svedinjo Hansson in Avstrijko Pfarrhofer.
se Je zanjo kot izredno močna šahovska država upravičeno potegovala. Toda, ko so se prijavljene ekipe tako rekoč že spravljale na pot preko oceana, je kakor strela z jasnega prišla iz Buenos Airesa vest, da zaradi »pomanjkanja sredstev« olimpiade v letu 1954 ne bo. In ko so se vsi hočeš nočeš že vdali v usodo, da letos ne bodo tekmovali za olimpijski pokal, je vso stvar z mnogo dobre volje in v izredno kratkem času, komaj v dobrem mesecu dni, spravila spet na pravi tir Nizozemska, dežela bivšega svetovnega prvaka dr. Euweja.
KDO JE BIL DOSLEJ
NAJBOLJŠI?
Kot že rečeno, je letošnja Olimpiada enajsta po vrsti, kajti miin-chenska v letu 1936 ne pride v poštev, ker je bila odigrana namesto na 4 na 8 deskah. Po vojni smo bili Jugoslovani prvi, ki smo priredili to veličastno tekmovanje na 64 črno-belih poljih, za tem smo potovali v Helsinki in zdaj v Amsterdam. Brskanje po kroniki olimpiad nam bo pokazalo, da so bile doslej najuspešnejše ZDA.
NASI SE BODO BORILI
ZA DRUGO MESTO
Letos se obeta v Amsterdamu še posebno trda borba, vendar najbrž ne za prvo mesto. Skoraj gotovo je, da bodo Russel-Hamil-tonov pokal spet odnesli sovjetski šahisti, ki bodo tokrat, zaradi slabih izkušenj z desete olimpiade, ko bi bili skoraj spodrsnili, nastopili v najmočnejši postavi, t. j. s svetovnim prvakom Botvinnikom, obema »polovičnima« svetovnima prvakoma Smislovom in Bronsteinom ter z odličnim Keresom na 4. (zadnji) deski in Kotovim oz. Gellerjem v rezervi. Na papirju so torej absolutni favoriti.
Zato pa bo za drugo mesto večja gneča. Poleg naših in seveda Argentincev, s katerimi v medsebojnih srečanjih doslej nismo imeli sreče, in bi bilo kar prav, če bi letos bilo drugače kot v Dubrovniku in Helsinkih (2 in pol . l in pol za Argentino), so še Nemci, Madžari, Cehoslovaki, Holandci in Švedi, ki bodo vsi hoteli kar najbolj visoko
V	nadaljevanju polfinalnega mladinskega prvenstva FLRJ je
Sarajevo premagalo mariborskega Železničarja 3:1 (2:0), v drugi tekmi pa Dinamo Spartak 5:1 (3:0). Enajstorica Dinama velja že zdaj za zanesljivega favorita.
Prvenstvena košarkarska tekma v slovenski ligi med Partizanom iz Medvod in Odredom bo ob 9.30 na igrišču V. gimnazije na Poljanah.
Finalni troboj v drugi slovenski plavalni ligi v plavanju in waterpolu se je včeraj začel v ljubljanski Koleziji s tekmo v waterpolu med Ilirijo II. in Prešernom. Domačini so v tej tekmi slavili visoko zmago 12:1 (9:0>.
Nogometaši Usnjarja (Šoštanj) so igrali s Kladivarjem B (Celje) 2:2 (0:1).
V	prijateljski nogometni tekmi
Je Korotan iz Kranja premagal Kamnik 6:2 (2:2).
Se o sami ureditvi razstav- ■ veniji pregled in primerjava nih prostorov. Brez pridržka novih najemnin in na podlagi je treba Izreči priznanje mia- tega dokončna odločitev tarif-
Občinski praznik občine Tišine
Stanovanjske najemnine se v Celju ne bodo zvišale
Dve tekmi — dva gola
ob začetku Šahovske olimpiade
Ali si bodo naši pripeli kolajno?
Včeraj proti večeru je v amsterdamski palači borze, potem ko je uvodno slovesnost opravil holandski prosvetni minister, jugoslovanski velemojster dr. Milan Vidmar kot vrhovni sodnik pognal ure za XI. šahovsko olimpiado, tretjo po vojni. Kakih 25 držav — njihovo število bo znano šele neposredno pred žrebanjem — se bo pomerilo za Russel-Ha-miltonov zlati pokal, ki ga je pred dvema letoma osvojila reprezentanca SZ.
NIZOZEMSKA JE RESILA TRADICIJO
Ni bila Nizozemska tista, ki bi morala organizirati letošnjo olimpiado. Po sklepu FIDE je bila ta naloga zaupana Argentini, ki
V prvi tekmi sta igrala Kladivar in Odred. Igra celjskih mladincev danes ni tako ugajala občinstvu kakor včeraj, saj je bilo na trenutke več nepotrebnega nabijanja žoge kakor smotrnih po-
V	»L’Elyju« je Henri pil vin chaud, delal bežne skice ter opazoval prijatelje, ki so se sukali na plesišču. Vsakokrat, kadar se je ujel z njihovimi očmi, jim je pomigal, v dokaz, da se zabava tudi on. Tu pa tam se je ustavil ob njegovi mizi Pére la Pudeur ter mu ob kozarčku kuhanega vina razlagal svoje tegobe.
»Tale montmartrska dekleta, monsieur, so v morili enake potepènim mačkam. Ker so že njih matere in babice prihajale sèm in ljubimkale pod mizami, si domišljajo, da je lokal njihova last in da lahko tu počenjajo vse, kar se jim poljubi. Če bi vam, monsieur, pripovedoval vse, kar se dogaja po kotih in straniščih, bi se vam ježili lasje na glavi. In zmerom huje je. Odkar je ta c o c h o n43 Dufour« — in naperil je svoj obtožujoči kazalec proti kapelniku — »zložil svoj poniglavi k a n k a n,44 ne pozna nihče več nikake mere. Dekleta kar ponoré, ko zaslišijo to glasbo. Njih borni možgančki so proč... Veste, kaj so si izmislile? Izmuznejo se na stranišče in si slečejo hlačke, prav to napravijo. In kadar poskakujejo — in sami veste, kako visoko umejo nekatere skakati — kažejo vse, čisto vse. To je strahota, gospod. Verjemite mi, da niti cel polk angelov z golimi meči ne bi mogel v tem lokalu obdržati reda.«
V	»L’Elyju« je Henri spoznal La Goulue, ki je pogostoma plesala z Rachoujem in se sukala z njim v vseh prečudnih umetnijah, ki jih je korenjaški južnjak uganjal na plesnem podiju. To je bila svetlolasa, osemnajstletna perica, širokega obraza in čokata; lase je nosila zvite v tog vozel, ki ji je štrlel na tilniku pokonci kot orjaški palec. Njen besedni zaklad je večidel obsegal hrupen smeh, robate vzdevke in opolzke
«• Prašeč. — Op. peev.
** Poskočen, razbrzdan francoski ples. — Op. prev.
pripombe, ki jih je izrekala v pristni in zvonki montmartrski rokovnjaški latovščini. Toda v plesanju kankana ji zlepa ni bilo enake. Imela je edinstven občutek za ritem in prirojeno opolzkost gibov, ki sta jo dvigala nad druge cancanière s.45
Henrija je vsega prevzela; zanj je bila pralik tistih mont-martrskih peric, ki so po desetih urah nadvse napornega sklanjanja ob kadeh žrtvovale svoj tako težko prisluženi denar, da so lahko prišle v »L’Ely« in se tam pozno v noč v še hujšem naponu sil sukale, poskakovale in dvigale noge, dokler ni napočil višek večera — plesanje kankana, najbolj divjega in najbolj izčrpavajočega plesa, kar jih je kdaj bilo.
V premorih med plesi so se Henrijevi prijatelji povrnili k mizi. Otiraj e si znoj z obraza so posedli, si nažgali pipe, goltali kuhanp vino, se pogovarjali, se spogledovali in polju-bovali soplesalke, ki so se dražljivo hehetale ter se šibko in neiskreno branile. Kolena so se drgnila ob kolena in roke so blodile nekje pod mizo. Vedno znova je bilo slišati neodločne ugovore: »Ne, c h é r i.4* Prosim te, ne tu.. .*
Kakor hitro pa je godba zaigrala prve takte novega plesa, so se vsi zgrnili na deske plesišča in se prècej izgubili v vrtinčasti gneči plešočih parčkov.
Ko je Henri ostal sam, si je krajšal čas z opazovanjem plesalcev, ki so se sukali v bližini njegove mize. V migljajočem somraku, ki so ga medlo osvetljevale brleče plinske svetilke, se je staromodna plesna dvorana zagrinjala v rumenkast mrak, v katerem so se tesno objeti pari kakor sanjske podobe za hip prikazali, se zmuznili mimo in izginili.
Moški — večidel mladi razbojniki, majhni tatiči in zvodniki, ki so se šele učili svoje obrti, so plesali s togo nebrižno-
** Plesalke kankana. — Op. prev. 44 Dreg ec. — Op. prev,
stjo, kakršna je bila takrat v navadi. V kotičkih tankih ustnic so se jim lepile cigarete; bili so ponosni na svoje volnene majice, na kuštrave kodrčke in čepice, ki so jim samopašno in po strani tičale na namaziljenih laseh. Dekleta pa so se stiskala k svojim plesalcem, se jih tesno oklepala ter se z zaprtimi očmi in razprtimi usti prepuščala nepremagljivemu čaru objema.
V »L’Elyju« se je Henri seznanil še z neko drugo osebo — bajno visokim in suhim možakom srednjih let. Od vrha cilindra pa do konic lakastih čevljev je meril domala dva metra. Ime mu je bilo Jean Renaudin, a ljudje z Montmartra so ga poznali pod vzdevkom »Brezkostni Valentin«. Bil je bogat samec, pohleven in prijazen samotar, ki je imel smolo, da je bil prečudno podoben okostnjaku. Njegova vroča strast pa je bil ples. Malo pred polnočjo je odšel zdoma, pohitel po temnih in samotnih ulicah do »L’Elyja«, kjer je zaplesal kankan, in potlej jadrno izginil.
Henriju so minevale ure, ne da bi se dolgočasil. Zanj je bilo vzburljivo že to, da je lahko bil v tej natrpano polni in hrupni plesni dvorani, gledal plesalce, skiciral, srkal vino ter se smejal šalam prijateljev. Komaj je odbila polnoč, že so hrupno zapele cimbale in zaropotale pavke. Kankan!
Nemudoma so se gledalci dvignili od miz, planili na plesišče ter obkrožili vsak par plesalcev, ki je stal napeto se gledaje in zadržujoč dih: dekleta so zgrabila svoja krila, moški pa so dvignili roke za ploskanje. Orkester je zaigral divji galop in še tisti mah so plesalci jeli poskakovati kot navite igrače. Dekleta so se sklanjala, se sukala, šelestela s krili in jih metala kvišku. Moški pa so se prestopali, tleskali z rokami, se tolkli po bedrih, počepali, se dvigali, se zvijali v sladostrastnih in nenavadnih pozah ter s kriki vzpodbujali svoje plesalke k vse večji hitrosti,	,