297. številka.
Trst v sredo dne 23. decembra 1903
Tečaj XXVIII
Izhaja vsak dan
tudi ob nedeljah in praznikih t ob 5. uri. ob ponedeljkih ob
9- uri zjutraj.
Pttamezne številke ->e prodajajo po 3 novS. (6 stotink)
t mnogih tobakariiah v Tr*tu in okolici. Ljubljani. Gorici, Celji. Kranju, Mariboru. Celovcu. Idriji, č»t. Petru. Sežani.
Nubrežini. Novemmestu itd. Oglaae in naročbe spre tema uprava lista „Edinost", ■J i ca Moli« piccolo štv. 7. — Uradne ure od 2 pop. do 8 zvečer. Cene oglasom lt» stotink na vrsto petit; poslanice, osmrtnice, javne zahvale in domaći oglasi po pogodbi.
scc- -—	TELEFON IU. 870.
Glasilo političnega društva „Edinost - za Primorsko.
V edinosti je moč!
Naročnina znaia
za" vse leto 24 kron, pol leta 12 faren, 3 mesece 6 kron. Na naroćbe brez doposlane naročnine sa jpmva ne ozira.
Vai dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista Mitrankovaae pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista.
UREDNIŠTVO: Ulica Torre blanca štv. 12.
Izdajatelj in odgovorni urednik FRAN GODNIK. — Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Torre bianca štv. 12#
Iz ogrske zbornice.
(Brzojavno poročilo.«
BUDIMPEŠTA 22. Po overovljenju za p anika je zbornica prešla k dnevnemu redu, t. j. v razpravo o rekrutni predlogi. Poel. Kath je govoril proti predlogi. Po njegovem govoru Lila j« o živahn:h »Eljen !«-klic h na desnici zaključena generalna debata. Honvedski minister je na to zahteval besedo, da odgovarja na razne pritožbe in priporočila, izražena tekom razprave. V dolgej razpravi, dejal je ministar, jo bilo proti vojski in bonvedu izraženih mnogo tožb, ki se nanašajo na minole čase. Oni, ki pripadajo našej vojski so prešinjeni osvedočenjem, da 00 z vsem prebivalstvom spojeni z vezmi ljubezni in zaupanja. Minister je prosil zbornico, naj bi to čutatvovanje jačila tudi v deželi sami. Vodstvo vojske da stori vBe mo goee, da to srčno in dobro soglasje vzdržuje nekaljeno ter da najodločnejše pobija nasprotujoča stremljenja v verskem, narodnem ter bodi si katerim-koli obziru. Honvedski minister Nirvi je predvsem zavračal izvajanja giede zadržanju vojaških tretjeletnikov v službi in je opozarjal na svoj govor od dne 24. novembra in je ponavljal, da se je to zgodilo le radi neobholne potrebe in radi varnosti države, katera zahteva, da je vojska vedno pripravljena. Kar se tiče vporabe nadomestnih rezervistov izvajal je minister sle de če: Z o žirom na okolščino, da važna zahteva obrambne sposobnosti vojske obstoji v tem, da v slučaju, ko obstoji možnost vnanje akcije — namreč v spomladi — ta akcijska sposobnost v resnioi obstaja, uvidi vsakdo, da bi temu pogoju ne odgovarjali, ako bi odpu stili en letnik ter ne bi izvežbali novincev. K temu se pridružuje še dejstvo, da je politični položaj na Balkanu tako negotov ter da ima v sebi kali tolikih možnosti in izne nadenj (Nemir na levici.) ter da nas te razmere vsled sosedstva tako dotikajo, da bi bila že o izključenju te okolščine uprav zločinska lahkomišijenost, ako bi rušili pripravljenost vojske. Ker bi odpuščeno moštvo ne bilo nadomeščeno, ni moglo vodstvo pod ni-kakim pogojem vBprejeti odgovornosti za tako postopanje. (Pohvala na desnici.) Slednjič jo treba, kar se tiče vojske same, upoštevati samo ob sebi umevno željo, iia je nasproti vsakej eventualnosti in presenečenju vedno pripravljena, da nastopi. Člen 18. zakona iz 1. 1*88. o uporabi nadomestne rezerve pA zahteva le jedeo pogoj, namreč, da jo ta uporaba utemeljena s posebnimi okolščinami. Te posebne okolščine so pa motivirane s tem, • la nismo dobili rekrutnega kontingenta za 1.
1903 in da političan položaj na balkanskem poluotoku prikazuje te odredbe opravičene in da moramo skrbeti za to, da plamen iz soseščine ne popade tudi nas ter da smo takoj pripravljeni na gašenje.
Minister je zavračal trditev, da so odredbe, ki so utemeljena z obrambno sposobnostjo in vojno pripravnostjo vojsko, le politična presija, grožnje ali cel<5 izsiljevalna sredstva. Obdolžitve, da se vlada za prepre-čenje rešitve rekrutoe predloge hoče maščevati na tisočerih družinah, je minister zavrnil in pripomnil, da je za vse le obstrukcija odgovorna. Slednjič pa ni ostalo druzega, nego da se je pozvalo v službo tri najmlajše letnike nadomestne rezerve, pri honvedu pa dva najmlajša letnika rezerve. Moštvu, katero se je pridržalo v službi, odpustijo se vse tri predpisane orožne vaje. Kljubu temu pa mora biti rekrutna predloga vsprejeta. Vodstvo vojske bo morda prisiljeno omejiti odpuščenje moštva v jeseni 1. 1904., ker bi pri honvedu po odpušČenju prvega letnika ostali le na novo vstopivši novinoi. V skupni vojski se bodo pa morali za nekaj mesecev pridržati vsaj podčastniki. Stranka I848na in neodvisnostna stranka ste položaj modro pogodile in uvidele, da bi nadaljevanje ob-strukcije škodovalo deželi. Minister je izjavil, da noče podrobno navajati škode, ki je obstrukcija provzročila industriji, poljedelstvu, deželi samej in parlamentarizmu. Minister je opozarjal, kako nevarno precedenco tvori obstrukcija za bodočnost. Minister je prosil zbornico, naj odkloni predloge obstrukcije in naj v najkrajšem času vsprejme rekrutno predlogo.
Po zaključnem govoru poročevalca Miin-nicha in po nekaterih opazkah raznih govornikov, dobili 90 besedo oni poslanci, ki so Btavili predloge glede sklepanja. Prvi je govoril poal. Hellebrondt. Njegov govor je trajal do o. ure popoludne in je govornika predsednik večkrat spominjal, naj se drži predmeta. Slednjič ga je predsednik opozoril na to, da mu vzame besedo, ako ne bo hotel slušati njegovih opominom. Te besede ao pri članih Szederkenyjeve skupine — katerih je bilo v zbornici navzočih le 6 — vzbudile veliko razdraženje. Pool, Hellebrondt je svoj govor zaključil z apostrofo na liberalno stranko: »Sramujte se in nastopite enkrat za madjar-ski jezik!«
Po tretji uri popoludne bila je seja za ključena. Prihodnja seja bo jutri, z dnevnim redom : Nadaljevanje današnje razprave.
PODLISTEK.
Beethovenova simfonija.
Iz življenja umetnikov. — Slavko Vilinflkv.
Komaj se še spominjam tistih dnij, ki sem jih preživela s teboj v oddaljeni vasi . Ti si odšel v tujino in te ni bilo več nazaj. Tudi jaz sem prišla kmalu v mesto ; deževen, meglen dan je bil — nemara mi je oeoda hotela pokazati pot, po kateri bom hodila.
Par let sem bila v mestu pri svoji daljni porodnici. Spoznal me je mlad umetnik in me pripravil do tega, da sem se odločila za oder. Že o prvem nastopu sem imela vsptha, a vendar sovražim publikom že od tedaj ! Ob, ti ne veš, kako mi je bilo pri srcu, ko so se obrnile lornjete in kukale va-me, kako mi je bilo tedaj, ko so mi aplavdirali gromko! Malo prej pa so hladnokrvno neki drugi igralki — žvižgali! No, sedaj sem izgubila čut za vse, navajena sem vsemu in v srcu mi je vedno hladno.
Potem je prišla ljubezen s Krasnjaninom, s katerim sem prvič nastopila. To so bili Časi polni veselja, to so bili svetli dnevi mo jega življenja. In vendar me je oni, kateremu sem dala vse, svoje srce, svojo roko, kateremu sem vse zaupala, pahnil v največji obup . . . Odšel je v tujino in ni se vrnil
nikdar več. Tam je poginil v žalosti, v bedi zaradi — druge . . . !
In čudno, danes, na dan mrtvih, vstaja spomin nanj zopet v mojem srcu, danes sem slišala zopet Beethovenovo simfonijo, katero je on igral najrajši, a ne vem, kje je njegov grob, ne vem za mesto, katero bi mu okitila v drag spomin z zadnjim cvetjem — —«
Zadnje besede je govorila z negotovim glasom in Florijanu se je zdelo, da mu je kanila solza na roko iz njenih oči.
Prišla sta do velikega, ponosnega poslopja, kjer je ona stanovala. Vstavila sta se v mračno razsvetljeni veži in obeh se je polastilo čudovito ganotje. Trepetaje ga je ona prijela za roko in mu zašepetala : »Poljubi me, prijatelj jz davnih dnij, vsaj v slovo !«
Za hip se je dotaknil njenih ledeno-mrzlih ustnic, še par naglih besed in ona je izginila po stopnicah.
A on je cdšel poeasi in negotovih korakov po samotni ulici tja proti drugemu koncu mesta, kjer je bila v revni hiši njegova nizka sobica in temen ateljfe .. .
In po potu mu je hitela misel za mislijo po trudni glavi o nekdanjih dneh, o njej, ki ga je našla danes, enaka spominom iz mla-
dosti, vsa bleda in žalostna, o njej, ki mu je danes, na dan smrti, dala prvikrat leden poljub____! »	(Z vrše tek.)
Brzojavne vesti,
Reforme r Macedoniji.
CARIGRAD 22. Neko poročilo Porte na poslaništvi Rusije in Avstrije opozarja isti na bojevite izjave bolgarskega sobranja, kakor tudi na odgovor na prestolni govor, kar v zvezi z bolgarskim: pripravami, kaže na to, da Bolgarija noče ostati mirna ter da namerujfe motiti izvajanje sklenjenih reform.
Glasovi, ki trdijo o turških demonstracijah proti relormi, da so krivi in da so jih spravili bržkone v svet oni, ki hočejo preprečiti oziroma zavlačevati izvedenje reform. Trgovina z inozemstvom.
DUNAJ 22. Uvoz v Avstro-Ogrsko je znašal 172 3 milijonov kron (za 25.3 milij. več nego 1. 1.), izvoz pa 203*5 milij. kron (za 60 milij. več nego 1. 1.). Aktivum trgovinske bilance za mesec november 1903 znaša torej 31 '2 milij. kron nasproti 30'4 milij. kron I. 1. Uvoz od januvarja do vključno novembra 1904 znašal je 1688*6 milij. kron (123-2 milij. kron več nego v istem času lanskega leta), izvoz pa 1938'9 milij. kron (za 187*9 milij. kron več nego lanskega leta). Aktivum trgovinske bilance 250'3 milij. kron, nasproti 185*6 milijonov kron lanskega leta. Domobranski minister na potovanju.
DUNAJ 22. Domobranski minister, grof \Velsersheimb, odpotoval je daneB v Heubach.
Seja industrijalnega sveta.
DUNAJ 22. Industrijalni svet je soglasno priporočil pododsekove predloge glede spopolnjenja dalmatinskih Ink, posebno šibe-niške in spljetske, kakor tudi skorajšnje vspostavljenje železniških zvez teh luk z Bosno.
Nova člana gospodske zbornice.
DUNAJ 22. V gospodsko zbornico sta pozvana general konjice grof Viktor Dubsky in generalmajor baron Julij Horst, Položitev mandata.
PRAGA 22. Mladočeški deželnozborski poslanec Herman J a n d a je položil svoj mandat.
Štrajk v Berolinu.
BEROLIN 22. Izvoščeki so stopili v štrajk in zahtevajo povišanje dnin.
Položaj v t shod ni Aziji.
LONDON 22. »Daily Mail« poroča iz Šangaja : Angležki križar »Sirius«, kateri je imel tukaj prezimiti, dobil je povelje, da mora tukaj odpotovati v Vaj-haj-vaj. Tukaj se pričakuje koncentracijo vojnih ladij.
LONDON 22. »Daily Telegraphc poroča iz Nagazakija : Vlada je naznanila, da vse tamošnje doke rabi za mornarico. Vojne ladije so deloma že spravljene v doke v svrho čiščenja.
„$esperadopotitik".
Zopet danes se moramo baviti z listom »ReiehBwehr«. Moramo, ker smo bili obljubili, da odgovorimo na nerodni poskus onega viteza iz garde Koerberjevih publicistov, ki bi hotel strašiti Hrvate in tako zaustaviti evolucijo v dispozicijah političnega življenja v Dalmaciji, evolucijo, ki je ravnokar v polnem razvoja.
Mož prihaja pod krinko »hrvatakestrani« iz Dubrovnika. Soglasna sodba hrvatskih listov pa je taka, da ga ni v Dalmaciji ni enega človeka, kateremu bi dopuščala vest in pošteno prepričanje, da bi napisal članek s tako tendencijo, kakoršno je imel dopis v »Reichswehr« pod naslovom »Desperado-politik«.
Da bo prevara gotoveja, in v nadi, da pod krinko »hrvatske strani« ne bo nikdo slutil pomočnika Koerberjevega, je mož dal uvodu svojega članka obliko graje na adreso vlade ia avstrijskega parlamenta, katera JolŽi, da premalo mislita ,na neizogibne potrebe Dalmacije v narodnem, kulturelnem in gospo iarskem pogledu.
Ko je tako — po njegovem mnenju — zadostno zavaroval svoje »hrvatstvo« in je menil, da nikdo ne more več dvomiti na tem, da je njegovo publicistiško dete pravega in resnično-hrvatskega rojstva, je pa udaril previdno po grmu in iz grma je skočil zejee — avstrijskega sistema! Vsega, kar govori in kakor maže Hrvatom z medom okolo uat, in kakor jim ob enem riše črno v črno vse posledice »desperadopolitike«, kateri so ae baje začeli udajati Hrvatje v Dalmaciji — vsega tega ne bomo pripovedovali tu! Ne bomo prvič sate, ker ne moremo radi pro-Btora, in v drugo, ker — ni vredno.
Mož se hitro potem ovaja sam, <1a vozi kontrebando tistega zistema, čegar direktiva je označena a tremi besedami: divide et impera ! V živih barvah slika zasluge Hrvatov za državo in pripoveduje, kako je bilo vsikdar Hrvatom v ponos, da ao bili smatrani sa najzanesljiveje stebre države. To slika v živih barvah z očevidnim namenom, da bo tem bolj efektna njegova tožba, ki sledi in Be gla9i : da so se v deželi začele sedaj izgubljati centripetalne tendeuce in nadvladovati centrifugalne... Ali temu da niso krive le vlade, ampak krivi so tudi Hrvatje sami, ker dopuščajo, da je — pazite sedaj, to je tisti sajec iz grma —, začela voditi veliko besedo »intransigentna manjšina«, — stvar Hrvatov da zastopajo sedaj — Bianki-niji! ! Ti »ekstremi« da hočejo »nam Hrvatom« izbrisati vsako vero do avatrijBtva. Proti temu pa moramo — tako nadaljuje — »mi Hrvatje« energično uaBtopiti in če bi radi tega morali priti v navskrižje tudi z večino deželnega zbora !
Zdaj nam je menda jasno vsem, kaj tišči tega »dalmatinskega Hrvata«. Ia če vendar morda ni še komu jasno, postane mu pa gotovo jasno, kakor da smo mu prižgali milijon žarnic pred očmi, ko mu povemo na kratko, kar pripoveduje mož dalje in na dolgo. Čujte torej !
Navstala je grozna zmešnjava pojmov.... Hrvatje se poljubljajo z najhujimi sovražniki : z Italijani in — Srbi ! Zločin da bi bil, ako bi on, »Hrvate, molčal k takim nenaravnim pojavom. Tu da gre za ©hranjeje »staroavstrijskega patrijotizma«. Iz tega novega zavezništva ne more priti nič dobrega. Hrvatje naj si ne domišljajo, da so Italijani, ki so vsikdar |slovansko Dalmacijo Bmatrali za svojo domdno, kaj pozabili ali ae česa naučili !
Idejo takega prijateljstva označa mož kakor blazno in v zaključku razkriva popolnoma vse svoje srce in — ves namen članka v »Reichswehr«, ko vsklika : Proč s hrvatsko irredento, ki je zločin na slavnih tradicijah hrvatskega naroda! Potem zaključuje — v isti namen prevare kakor uvodoma — z resnim opominom na adreao centralne vlade.
Z naše strani ne treba zgubljati mnogo besed. — Argumentacija in namen članka v »Reichswehr« nosita dunajsko oficijozno znamko. Dogodki v deželnem zboru dalmatinskem bo osupnili gospodo na Dunaj n. Osupnjeni so, ker je politika dalmatinskih Hrvatov jela izgubljati nekoliko od svoje nekdanje servilnosti in nemožatosti. Osupnjeni so, ker so to politiko začeli voditi drugi in drugačni politiki: Biankinijisojimv želodcu! Vsikdar navajeni vladati po geslu »divide et impera«, si kar ne morejo predstavljati, da ne bi se narodi več klali med suboj ! V divjem boju med Hrvati in Italijani, posebno pa v boju med Hrvati in Srbi — v tej rodbinski drami, bi skoro rekli mi — je bil ravno neusahljiv vir moči za stari avstrijski zistem v naših pokrajinah. Divide et impera ! Goapoda so v strahu, da bi se jim ta vir mogel zamašiti. Od todi solze »Hrvata« v »Reichs\vehr«, od todi njegov strah, da bi moglo priti do kakega sporasumljenja med Hrvati in Srbi, oziroma Italijani. Mož v »Reiohsvvehr« kaže tudi — kakor na svarilen izgled — na postopanje Italijanov se Slovani v Trstu, v Istri in na
Goriškem. M. j a o 'Oovarjamo z vprašanjem : kdo je omogočili Italijanom tako postopanje ? Ni-li bil to avstrijski vladni zistem ! Ce nam torej moz;e tega zistema prihajajo s takimi svarili, imamo vzroka, da slutimo nove zahrbtne in zlohotne namene: poskus, da bi nas in Italijane utrjali v stari zmoti. Zato odtlan amo taka svaril. Tempi pas«ati, gospoda vladna na Dunaja. — Blagoslovljeni Biank c i, ki so nastopili. Njihov nastop je porod'la potreba, stiska, v katero je vladni zistem pet snil ta siromašni narod neš ob Adri;i. In če bi bilo tudi res, da smo začeli s!eti t politiki desperaeije : ^kdo drugi nas je pognal v obup nego vi slavni vladni možje tam gori?! Ali ne, ni res: novih smeri, ki se pojavljajo v nas, ne poraja obup, ampak politika je to vzbudivš®ga se spoznanja.....
Hrvatske in srbske stvari.
Razprava proti dr.u Potočnjaku se bo vršila dne 16. jan. 1904.
»Narodna Obrana« v Oseku obsoja ve-<leni3 saborske opozicije, ki preveč obzirno nastopa proti novemu banu.
Na Reki so prepovedani hrvatski napisi na tobakarnah. Oni finančni uradnik, ki pregleduje napise, pravi, da smejo biti napisi nemški, irancozki, angležki — tudi kitajski, samo hrvatski ne — — —
Sr^ka samostalna stranka v Banovini je ime:a predvčerajnjim shod v Dvoru, a v nedeljo po pravoslavnem Božiču bo shod v Bjelovaru.
jfpri madjarski poskusi na hrvatskem.
Ze smo bili enkrat omenili, da je najnovejša namera madjarske vlade za popolno
»pacifikacijo« (kakor pravijo) Hrvatske ta, da bi madjarsko domobranstvo, to hrvatsko narodno vojsko. V to ime so redove hrvatskih domobranskih polkov že precej napolnili z madjarskimi častniki, a sedaj si je domobranski minister izmislil nekaj novega. Ker hrvatski domobranci stopajo na hrvatsko povečevanje, (česar se za sedaj se ne more odpraviti) hoče g. minister, da stopajo razun po hrvatskem vele vanj u — po madjarskih koračnicah ! Izdal je namreč okrožnico, v kateri priporoča gojenje madjarske glasbe v domobranskih glasbenih zborih in posebej gojenje madjarskih starih in novih koračnic!
Hrvatska domobranska glazba v Zagreba, katero vzdržuje častniški zbor hrvatskih štirih polkov, ki je najbolja svoje vrste na Hrvatskem in ki je gojila do sedaj iz-ključao hrvatsko in slovansko godbo, bi imela gojiti cdslej madjarsko in hrvatski domobran«- bi imeli slušati odslej razun hrvatskega poveljevanja. »Pozor« itd. še madjarske koračnice!
En, general Ciaie! Da si še ti povoljna hrvatske narodne vojske, ne bi se to zgodilo ! Bog ve, če je tvoj naslednik, Grba, vreden tebe?
No, v Karlovcu so parkrat izžvižgaii c. m kr. godbo, ker je igrala nemške komade; upamo, da l>odo Hrvatje znali izrazito markirati svoje stališče tudi nasproti poskusom za msdjanziranje s pomočjo — glasbe. Dan pred cesarjevim rojstnim dnevom (to je bilo letos!> je bilo, ko je morala v Karlovcu igrati po mestu c. in kr. godba pod zaščito nekoliko kooipanij vojakov, ker so se bali demonstracij in opravičeno je pričakovati, da niti hrvatsku domobranska godba ne bo igrala madjarskih koračnic — tega n® dovoli §• večina častnikov, ki čutijo domoljubno!
Domobranska godba je bila do sedaj tako priljubljena na Hrvatskem, da so jo po-vx>d. kamor je prihajala, navdušeno pozdravljali; toda. ako bi skušala uvaževati okrožnico domobranskega ministra, bi se jej znalo pripetiti, da bi jo povsod, kamor bi prišla, še bolj ogorčeno — izžvižgavali ! Štiride setorici hrvatskih štipendistov v ogrskem državnem zbor u — vsa čast ! Oni zelo vestno izvršujejo svojo — lakajsko službo !
Čehi za Makedonce.
V nedeljo je bil na žofinjskem otoku v Pragi velik javea shod, kateremu je bil namen, da Cehi izjavijo svoje simpatije za Makedonce. <iovorili so v imenu Miado- in Sta-ročehov, eesKih radikaleev in narodnih soci-jalistov. Shod je vsprejel resolucijo, ki izraža sočutje < ?bov do krvnoeorodnih Makedoncev in ki pozivlje češki narod na nabiranje m 5-lodarov ca Makedonce.
Dogodki na Balkanu.
»st. Peterburskija Vjedomosti« donašajo Članek svojega balkanskega dopisnika, v ka-
terem je rečeno, da akcija za zbližanje Srbov in Bolgarov lepo napreduje. Stambulovski režim na Bolgarskem sicer ni povoljen tej akciji, ali nezadovoljni bolgarski rodoljubi, posebno časnikarji in makedonski vodje, prihajajo zelo pogostoma v Srbijo, kjer so prijazno vsprejeti. Ako pride — pravi dopisnik — do novih volitev kneza na Bolgarskem, gotovo ne bi več volili tujca, ampak gotovo bi vstvarili personalno unijo pod kraljem Petrom, kateri je Bolgarom zelo po volji radi svojega ustavnega vladanja. Tudi Makedonija — pravi dopisnik — ne bi motila prijateljstva med Srbi in Bolgari, ko bi bili v personalni uniji.
Mej tem tira Turčija dalje svojo in famno igro z Rusijo in Avstro-Ogrsko. — Vsprejema sicer po teh dveh vlastih predlagane reforme, ob enem pa skrbi z znano turško lokavostjo, da sploh ne more priti do začetka izvajanj. Nedavno temu smo doživeli, kako je Turčija pritrdila določitvi »civilnih agentov« Avstro Ogrske in Turčije, k« naj bosta nadzirala izvajanje reform, hkratu pa je provzročila razprave še le o tem, kdo naj bo plačeval ta agenta, ali z drugimi besedami : Turčija je skušala, kako bi tema dvema agentoma vezala roke ! Sedaj docna-jemo iz Carigrada, da ta dva agenta visita še vedno med nebom in zemljo. Avstrijski poslanik baron Calice in ruski poslanik Sinov-jev sta energično zahtevala od Porte, naj vendar enkrat izda potrebne instrukcije generalnemu inšpektorju Hilmi paši, ker sicer ona dva civilna agenta ne bosta niti vedela, čemu sta prav za prav prišla v Makedonijo, ali z drugimi besedami : da bosta imela koga nadzorovati.
Vesti javljajo dalje, da je bilo vsled tega koraka teh dveh poslanikov dolgo mi-nistersko posvetovanje, ki je trajalo pozno v noč in je ostalo brez vspeha, ker je fanatična stranka na dvoru nasprotna zahtevam vlasti. To se pravi : igra zavlačevanja se nadaljuje. A to je tudi najbolje pojasnilo, na renomi-ranje ofioijoznib glasil o »tistem Bilnem utisu«, ki da ga je napravil v Carigradu ekspozć grota Goluchovvškega...!
S skrajnega Vztoka
prihajajo zopet resne vesti. Položaj ae je m^nda zopet poojstril in se je zopet precej skrčila nada, da bi se Rusija in Japonska sporazumeli mirnim potom. Oboroževanja se nadaljujejo naglico. Vendar se sodi, da pred spomladjo ne pride do vojne.
Seveda se vse te vesti težko kontrolirati glede na njih resničnost. Velike previdnosti treba že zato, ker večina teh prihaja iz Londona in ker so tam tendenoijozni že zato, ker vidijo v Ru-siji svojega res nevarnega tekmeca.
novice.
o proračunu v
Dnevne
Mestom svetu tržaškem.
Govor dra. Slavika.
Ne bom kritikoval na sploh proračun. Vaša, o gospoda v večini, je vsa odgovornost za občinsko upravo, vsa zasluga in vsa krivda, kajti mi od manjšine smo skoro izključeni od vsake vspešne ingerenoe v upravi. Res je sicer, da smo bili zastopniki okolice letos izvoljeni v nekatere tudi važne komisije; toda še vedno nam je zaprta pot do delegacije, v kateri se koncentrira vse delovanje mestnega sveta. In to ni prav ! Mi ne zastopamo samo eno stranko oziroma narodnost, ampak celi kompakten ic važen del tržaške občine: okolico, ki v mnogih ozirih ima povsem drugačne interese kakor mesto in bi moral vsled tega biti zaBtopan v delegaciji. Saj smo vendar dokazali, da smo stranka, ki ne dela fakcijozne opozicije, ampak ki trezno in resno brani svoje pravice in koristi, ne da bi vstavljala delo. Posledica temu je, da je ; okolica, razun nekaterih krajev, ki so mnogo obiskani od meščanov, v vsakem oziru zelo zanemarjeni. Vaši proračuni in tako tudi sedanji so jako skopi proti nam, a obračuni ostajajo v kljub temu še dolžniki skupnih proračunov. Tako n. pr. je obračun za leto 1902. karal na splošno prekoračenje vseh stroškov, le glede stroškov na korist okolice je kazal velike prihranke in marsikatero pre-ventivirano delo ni bilo niti pričeto. T£ako nas ljubi gospoda od večine, kaže najbolj to, da je okolica brez poljskih Čuvajev in da so polja naših okoličannv, njihovo grozdje, aaJje in drugi pridelki izpostavljeni tatovom in potepuhom. To je nezaslišano. Škoda za okolico je ogromna, a ravnotako velika je sra-
mota za one, ki vodijo naše gospodarstvo. Dočim se nam odrekajo potrebne slovenske šole, kakor v Gropadi, pri Sv. Mariji Magdaleni spodnji, v Rocolu, se nas obdarja s si jajnimi otroškimi vrtci, seveda italijanskimi z vidnim namenom, da bi sa nas raznarodo-valo in dočim se nam odreka slovenska ljudska šola v Trstu, vzdržuje občina z ogromnimi stroški brez vsake potrebe itali jansko gimnazijo in realko (hrupno ugovarjanje na galeriji) da, nepotrebno, povsem nepotrebno, ker je vlada pripravljena, sama ta zavoda vzdrževati. Trst nima vode, tla so inficirana, da bo treba nujno jih asanirati po obširni kanalizaciji in treba bo tudi enkrat podreti in regulirati tiBto strašno staro mesto. Same nujne, vitalne potrebe, za katere bo trebalo ogromnih svot. Kadar se ima take nujne potrebe, ne sme se razsipati denarja za imaginarne namene. Jasno je torej z obzirom na vse te, da ne morem izreči svojega zadovoljstva nad občinsko upravo. (Hrup.)
Odgovor dra. Veneziana.
Dr. Venezian: Svetovalec dr. Slavik nam je zapel tisto nasprotno pesem, ki je njegovi stranki v navado vsako leto, ne da bi se bil zavedel tega, kako stonira. Će bi bil spoštovani dr. Slavik govoril pred 20 ali 30 leti, naj bi že bilo. Ali če bi bil uvaževal to, kar vse se je storilo za okolico v zadnjih letih, videl bi bil, da je mestni svet storil štiri petine za okolico in eno petino za mesto. In res je, da je eden njegovih somišljenikov, da si je izjavil, da se ne udeleži glasovanja, vendar glasoval, ker je po večini šlo za predloge, ki se tičejo okolice. Da bi dokazal, kako slabo se postopa z okolico, se je skliceval na dejstvo, da je javna varnost po okolici na slabem. To je sedaj stvar, ki se ne tiče občine. Dokler je bila občini poverjena skrb za javno varnost po okolici in je vzdrževala orožnike in poljske čuvaje, zgodilo se je, da so predstavitelji manjšine začeli izjavljati, da občina pristranski postopa in so začeli siliti ljubljeno vlado, naj odvzame občini skrb za varnost po okolici. Vlada pa, ki je vsikdar kazala toliko naklonjenosti nasproti Slovencem (Ooh ! od strani manjšine.), jih je zadovoljila tudi tedaj in je odvzela občini policijo. Sedaj pa se zdi, da po okolici niso posebno zadovoljni s spremembo. Ali kako krivdo ima občina in kaka sramota pada na večino ? Ali niso nove razmere vladi na sramoto ? Sicer povdarja, da je dr. Slavik, ko je tožil radi pomanjkanja šol v okolici, več govoril v mestu nego pa o okolici : govoril je o podretju starega mesta, o kanalizaciji, o občinskem gimnaziju. Glede šol, ki jih občina vzdržuje po okolici, poživlja kogarsibodi, naj dokaže, da je kje na takem kosu zemlje na deželi, kjer bi bilo toliko ljudskih šol, kakor jih v svoji velikodušnosti daje naša občina ofcolici. (Oporekanja oi strani manjšine.) Da, velikodušnosti, kajti občina vam daje deset šol, v katerih se uči v jeziku prebivalstva onih vasij, kar se ne dogaja v nobenem drugem kraju, ne v italijanskem, ne v nemškem, ne slovanskem. — Kar se dostaje toliko napadanega otroškega vrtca na Vrdeli, je govornik posnel po zapisniku zadnje seje, da je ta vrtec najbolje obiskovan med vsemi, iz česar sledi, da občina ne zanemarja, ampak skrbi za potrebe kmečkega prebivalstva, katero ni tako bojevito, kakor bi se je hotelo slikati, in ki, ako vidi, da ima zavarovano pravico svojega jezika, zna ceniti važnost poznanja italijanskega jezika, brez katerega ne more živeti v teh krajih. Kajti niti zemljišča niti obramba gospodov' manjšine jim ne zagotovljajo ekzistence. Se neko drugo očitanje je naperil spoštovani dr. Slavik proti večini : da je odklonila ponudbo vlade, ki je hotela prevzeti v svojo oskrb naše srednje šole, za gotovi v ši jim italijanski značaj. Će ima dr. Slavik v žepu tisto garancijo, naj jo predloži; ali on (govornik) ni nikoli nič čul o takih pogodbah, razun v govorih manjšine. Neki zastopnik desnice — ko je ista še obstajala — je le opozarjal na mcžnoBt sporazumljenja z vlado; ali ponudbe se nam niso stavile nikoli. Morda jo ima dr. Slavik v žepu: On je pač čul, kako so italijanski poslanci obžalovali v parlamentu, da vlada vzdržuje v Trstu srednje šole z nemškim mesto laškim učnim jezikom. Ali nikdar ni čul, da bi bila vlada odgovorila : občina mi jih noče dati. To je resnica ; drugo je laž. Naj nam g. dr. Slavik preskrbi, da nam vlada vzdržuje italijansko gimnazijo in realko in mi mu bomo jako hvaležni.
Replika dra. Slavika.
Dovolite, da na kratko odgovorim nekaterim argumentom častitega predgovornika.
Kar se tiče italijanskih otroških vrtcev, spominjajo me isti latinskega izreka : »Timeo danaos et dona ferentesc. Te darove lahko za se obdržite, mi jih nismo vprašali in jih ne želimo. Res je, da so nekateri otroški vrtci v okolici še preveč obiskani od slovenskih otrok, toda to se ne godi radi tega, ker bi vstvarjali ti vrtci pravo potrebo, ampak ker se stariše na razne načine prisili, da svoje otroke tja pošiljajo in navadno pohajajo otroci v vrtce le radi krožnika juhe, radi Čevljev in obleke, kataro tam dobe, toda drago morajo plačati te Vaše darove! Zatajiti morajo svoj materinski jezik, a hvala Bogu, le za nekaj časa, kajti ni tako lahko izriti iz človeškega srca ljubezen do rodne matere, do rodnega jezika. Kar se tiče poljskih čuvajev, ni res, da to spada v oni delokrog, katerega je vlada Vam vzela, da ga sama vrši. — Čuvanje polj je občini prepustila, le občina je dolžna vzdrževati poljske čuvaje in je torej le njena sramota, če te dolžnosti ne vrši.
Glede ital. gimnazije in realke je bilo vendar tudi v Vaših listih, da se je vlada ponudila iste vzdrževati in radi tega nisem o tem nikoli dvomil, pa ako bi tudi ne bila vlada stavila take ponudbe, saj ste upravičeni zahtevati od vlade, da ta zavoda vzdržuje; to je njena dolžnost na podlagi obstoječih zakonov.
Dr. Venezian mi je dal nalog, da od vlade to dosežem in jaz to vBprejmem. Dajte mi torej gospoda od večine pooblastilo v to in jaz vam preakrbim od vlade, da vam vzdržuje italijansko gimnazijo m realko v Trstu.
Mestni svet tržaški. Sinoči je nadaljevala razprava o mestnem proračunu. Rešilo se je izredne dohodke in troške v 1. čitanja in potem ves proračun v drugem in tretjem čitanju. Slovenski mestni svetovalci so stavili več predlogov in priporočil. Za proračun je glasovala večina, dočim je manjšina glasovala proti.
Po odpravljanju proračuna je prišlo na vrsto poročilo o razsodbi upravnega sodišča o zadnjih volitvah. Poročevalec večine, svetnik Depiera, se je v potu svojega obraza trudil, da bi dokazal, da mestni svet ni dolžen pokoriti se razsodbi upravnega sodišča in nazorom izrečenim v isti. Posluževal se je pri tem vseh mogočih in nemogočih sofizmov. Večina mu je seveda ploskala.
Poročevalec manjšine dr. Rybaf je utemeljeval z jasnimi in nepobitnimi argumenti stališče manjšine, da se moramo pokoriti jasnemu besedilu in duhu razsodbe upravnega sodišča ter, vsprejemši rekurz Gina Dompierija, izreči, da so zadnje volitve nezakonite.
Večina je seveda proti glasovom slovenskih svetnikov vsprejela predlog svetnika dra. Dapiera, da S9 odbije rekurz Gina Dompierija.
Večina in manjšina pa ste sa nazadnje našli skupaj pri zadnjem predlogu dra. Depiera, da naj se pri bodočih volitvah pazi na strogo vršenje predpisov mestnega statuta.
Seja je bila zaključena ob lO1/« ure zvečer ter je gospod župan, kakor običajno, želel mestnim svčtnikom vesele praznike, ne da bi dodal kakor navadno še frazo : »Na svidenje po praznikih!« Obširneje poročilo in posebno zanimivo protiporočilo dra. Ryb£ra o razsodbi upravnega sodišča jutri.
Odlikovanje. Cesar je podelil finančnemu svetovalcu na finančni prokuraturi, dr. Ivanu F a b i a n i j u, naslov višega finančnega svetovalca, oprostivši ga od taks.
De Gubernatis Todnjaneem. Prebivalci mesteca Vodnjan se sicer malo brigaj«, za politiko. Tega jim tudi ne treba, ker so že ljudje, ki skrbe za to, da je Vodnjan na svojem mestu o velikih politiških dogodkih in ki pazijo na vsako priliko, da Be tudi nedolžni Vodnjanci povspenjajo v visočine politične samozavesti. Tako so izvestni ljudje tudi ravnokar povzdignili glas — vodnjan-skega prebivalstva, da ne bi mislil svet, da odmevi dogodkov v Inomostu in po italijanskih mestih ne doeesajo prijaznega mesteca tam doli blizu Pulja v Istri. Tudi to pot so bili Vodnjanci tako srečni, da so se našli ljudje, ki so zanje poplačali moralični in patrijotični dolg prof. De Gubernatisu za njega ekspedicijo v Inomost. In De Gubernatis ni človek, ki bi skopuharil z zahvalo. Doposlal je Vodnjancem — kakor čitamo v »Piccoluc — »una cartolina«....! Cartoline navadno rabijo za bolj — nevažne stvari ! No, daleč proč od naa ostane misel, kakor
da bi bil De Gubernatie a tem, da je poslal cartolino v Vodnjan, hotel namigniti, kako nekako ceni vodnjanske čestitke....« Honny soit . i m al v pense — da : sram ga bilo, kdor m.sli kaj takega !
Iz »Laibacher Zeituns«. Med kupom nesmiselnosti, ki bi ga morala že zdavnaj pomesti energična slovenska metla ven iz dežele kranjske, je tudi nemško pisani uradni li§t za. deželo Kranjsko. — Na nemškem :eziku izdavani uradni list za pokrajino, k; vsaj p o 95 odstotkih ni nemška, to je možno le v državi neverjetnosti, to je uradna negacija slovenskega značaja dežele kranjske !
Pa ne le da ta list svojim po-sili naroč-n:com na nembkem jeziku javlja svoje sedaj uradne sedaj neuradne, vsikdar dolgočasne in navadno vsaj za par dni zakasnele veBti, ampak kaže svojo tendencijo tudi v tem, da slovenska imena piše z nekim hanibslskim pravopisom. Tako je javila v svoji številki od dne JI. decembra t. 1., da je cesar vsprejel kraljevega srbskega izrednega odposlanca dra. Mihaela B. V o u i t c h a !
> Windisc*hea Gesindel !< v Ljubljani ! » Windisches Gesindel!« Saj bi človek sploh ne mogel verjeti, ako bi ne čital v ljubljanskih betih črno na belem — da ne bi mogel, da je v Ljubljani možno tako sramotenje slovenskega življa. Povodom tistega grdega izgreda, ki so ga — kakor smo že poročali — izzvali vojaki-Belgijci ▼ gostilni »pri bavarskem dvoru« v Ljubljani, je gostilničar Pet-ecne psoval svoje laBtno elužabništvo z »win-disches Gesindel«. Naj se nam ne govori, da je ta gostilničar nuliteta in da ne šteje ! Mi pa pravimo, da šteje, ker to je tip nemške objestnosti, ker je mož iz šole, v katero Bplok za laja sedanje nemčtvo in nemškutarstvo v Ljubljani: iz šole sovražtva, mržnje, izzivanja, žaljenja, objestnosti in vsenemške pijanosti.
In ker se že bavimo s tem Petschetom, naj povemo še enkrat, da si je ta poštenjak
domišljal, da je b psovko >Windisches Gesindel« tudi — poplačal svoje služabništvo ! To pa se mu vendar ni posrečilo.
Tako daleč pa vendar še nismo, da bi veljali taki pravni nazori ! Zato je moral tudi g. Peta^he najprej plačati, kar je bil dolžan svojemu slovenskemu služabništvu. Potem se le je to odšlo pustivši ljubeznjivo poklonjeni mu »gesindei« v — gostilni pri Bavarskem dvoru na dunajski cesti v Ljubi ani.
Za podružnico dražbe sv. tirila in ^(etodija na Greti nabralo se je med »Zar-
v Koneumnem društvu v Rojanu 3 K
40 st.
Odbor pevskega društTa »kolo« jav-
ia svojem členom, da se bo občni zbor, do-
i	»čen prvotno za dan 10. januvarja, vršil dne -i. januvarja ob J. iu pol uri popoludne. Členi
pozvan«, da se udeleže občnega zl>ora polno-
šte vilno.
Volilni shod. Podpisana poživljata vse
p. iporne in sodelujoče člene pevskega društva »Kolo«, da se udeleže volilnega eboda, ki bo v nedeljo dne 21. t. m. ob 10. uri z fraj v društveni sobi v ulici Molin pičilo šl 1.	Anton Skrinjar,
Štefan Bratuša.
Društvo zdravnikov na Kranjskem je n jlilo svojim predsednikom zdravstvenega svetovalca dr. Ivana Koprivo.
Poziv na ljudski shod. Prejeli smo : ? Ipisani sklicujem za nedeljo dne 3. januvarja 1904. ljudski shod v Kamnje na Vipavskem. Shod se bo vršil v gostilni »pri !>bku« št, 1. Začetek ob 3. uri popoludne. Na dnevnem redu bo : »Gospodarsko stanje
v	iežeii in državi«. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala. Vabljeni ste vsi in pridite, <ts javno poveste svoje težnje.
Anton Vrčon, trgovec, Skrilje.
Nesreea pri odvezoranju parniki.
ivaaes predpoludne sta dva moža v Čolnu
vi	ezovaia od pomola lloydov parni k , Afrika', ka'eri ima v kratkem odpotovati v vzhodno A triko. Parnik se je namreč — ker je že naKrcan — moral umakniti drugemu in se
frati v luki na prostem. Ko sta omenjena m o a, kakor rečeno, odvezovala deoele vrvi, je ena teh počila ter enega njiju vrgla v morje, s Iruzega vdariia s tako silo po prsih, da se je rez zavesti zgradil v čoln.
Prvega so mornarji potegnili iz morja, a Iruzega so morali prenesti v bolnišnico.
Radi nenravnosti proti naravi je bil predsinočnjim aretovan neki letni mornar
ii	Šija. ki je bil ukrcan na jadrenici »Mon-
treale«, ker je ponovno skušal posiliti dva dečka.
Tatvina. Gospoda Alojzija Toroša, sta-nujočega v ulici Porta št. 3 so predsinočnjim mej njegovo odsotnostjo obiskali neznani go-2podje. Ker |-a gospoda Toroša ni bilo doma, so hoteli oni gospodje, da bi on vsaj zvedel, da so bili pri njemu in so v to svrho pobrali iz njegovega stanovanja vse one dragocenosti, do katerih eo mogli. Pobrali so dragocenih predmetov v skupni vrednosti
200 K.
Nesramna trgovina. Neka Elizabeta VVeitzler je v Pulju zavela 19-letno Štefanijo R., katera se je tam učila šivati. Obljubila jej je, da jo bo naučila dramatične umetnosti ter jej preskrbela lepo in brezskrbno življenje. Štefanija ee je dala pregovoriti ter je sledila nesramnici v Trst, zapustivši v Pulju sorodnike, ne da bi jim kaj povedala o svoji nakani.
Ko ste došle v Trst, ste se naBtanile v ulici Campanile št. 11, in cele 4 dni ni \Veitzler pustila Štefaniji zapustiti stanovanja. Ko sta pa brat in Bestra Štefanije pogrešila to poslednjo, sta takoi prišla v Trst ter jo tu povsodi iskala. Včeraj v jutro eta pa bila tako srečna, da sta srečala v ulici delle Poste svojo sestro in njeno zapeljivko. Poklicala sta redarja ter dala obe aretirati. Redar je Štefanijo R. in Elizabeto Weitzler od vel na policijo, kjer so prvo izročili sorodnikoma, a drugo pridržali v zaporu.
Vzgledni sinovi!? 35-letni dninar Ka-rol S. iz ulice Gelsi št 4 se je včeraj po poludne v nekej krčmi v ulici Stazione spri se svojo sestro, 26-letno Emo. Pograbil je stol, ter hotel vdariti s tem sestro po glavi. A priskočil je njiju oče ter mu to zabranii. Karol pa, ne bodi len, je spustil stol ter vdaril očeta s pestjo po obrazu s tako silo, da mu je prebil zgornjo ustnico. — Na vpitje je bil prihitel redar, kateri je tega vzgled nega sina odvedel na policijo, kjer ga je kancelist g. Logar vzel na zapisnik ter pri-
držal v zaporu.
— Nekaj tacega in še hujšaga je zakr.-vil tudi 17-letni kamnosek Viktor S. iz ulice Šalice štev. 19. Ta se je v nedeljo večer spri se svojim očetom ter istega b tako silo vdaril po ustih, da mu je izbil zob iz spodnje čeljusti. Odveli so ga včeraj v zapor.
drugi dan je zvedel, da se gi dolži, da je on ranil Mazzonija. |Radi tega je bil šel na redarstveni inšpektorat, da bi kaj več poizvedel. A tu so ga pomirili rekoč, da ne bo nič hudega. Nekaj dni pozneje je bil areto-van ter po 24-dnevnem preiskovalnem zaporu izpuščen na svobodo.
Glede dogodka dne 30. avgusta, je toženec trdil, da se ne spominja čisto nič, ker da je bil popolnoma pijan.
Na-to so bili zasiišani kakor priče Karol Mazzoni, Anton Gismondi, Josip Gismondi, Jakob Siega, Ana Seccadenari, Marija Rustia, Rudolf Ukmar in Štefanija Grčar.
Na to so bile prečitane pisane izjave prič Atilija Siega, Cecilije Gerčar in Josipa Mazzoni ter redarjev Antona Smilovič in Josipa Grčič.
Po govoru državnega pravdnika in bra-niteljevero je še predsednik na kratko reasu-miral vso razpravo. — Ker so porotniki potrdili obe stavljeni jim vprašanji, je sodni dvor obsodil Ivana Signoretto na 2 leti težke ječe poostrene s postom vsaki mesec.
včeraj	danes
100.50	100.55
100.40	100.50
120.75	120.75
100.70	100.70
93.05	93.10
119.05	118.95
99.-	98.95
91.10	91.—
1608.—	1608.—
«85.50	686.50
'239 30	239.30
117.20	117.221/-
23.45	23.45 "
19.05	19.06
95.30	95.30
11.32	11.32
Porotno sodišče.
Včeraj se je vrš:la kazenska obravnava proti 26-letnemu Ivanu Signoretto, po domače Pobega, iz Kopra, radi težkega telesnega poškodovanja.
Predsedoval je sod. svet. Petronio ; vo-tanta sta bila sod. svet. Mosche in Rismondo; državno pravdništvo je zastopal dr. Clarici a toženca je oranil odv. dr. Ftllinicb.
Obtožnica sloni na Bledečem dogodku. Dne 14. junija t. 1. so sedeli v nekej krčmi v "lici del Rivo Karol Mazzoni, brata Anton in Josip Gismondi in Jakob Siega, a pri drugej mizi v istej krčmi je sedel Ivan Signoretto. Hkratu je pa na vstal prepir mej Mazzonijem in Antonom Gismondi. Šli bo na cesto in tu je Mazzoni oklofutal Gismondi-ja. Ta poslednji je pa ;Mazzonija sunil z nogo ter ga podrl na tla in potem odšel. Ko je pa Mazzoni hotel vstati, ga je nekdo dvakrat ranil b krivcem in sicer v desno ramo in mej rebra. Vsled teh ran se je Mazzoni zopet zgrudil na tla, a okolu njega je takoj nastala luža krvi.
Prenešen je bil v bolnišnico in ko je tu prišel k zavesti ter videl poleg Bvoje postelje mej drugimi tudi Ivana Signoretto, je tega označil kakor svojega raailca. Vsled tega je bil Signoretto areto van ter obtožen zločina težkega telesnega poškodovanja. Po 24-dnevnem preiskovalnem zaporu je pa bil Signoretto izpuščen na začasno svobodo. A dne 30. avgusta se je v pijanosti spri z redarji ter is:im pretil se sekiro. Vsled tega je bil zopet aretovaa , pridržan v zaporu, dočim se je prvej obtožbi priložila še ena radi tega poslednjega dogodka. A ker je dokazano, da je bil o tej priliki popolnoma pijan, je državno pravdništvo to poslednjo tožbo omejilo ter ga tožilo samo radi prestopka javnega nasilstva.
Toženec je tajil, da bi bil on ranil Mazzonija. Nahajal da se je dne 14. junija v oni gostilni. Ko se je bil vnel pretep mej Mazzonijem in Gismondijem, je bil šel on na cesto gledati pretep. Ko je Mazzoni pal na tla in je Gismondi odsšel, je on pristopil k Mazzoniju, kateri je bil ža ves krvav. Z drugimi vred je potem on vzdignil Mazzonija ter ga pomagal prenezti v bolnišnico. Še-le
Borzna poročila dne 22. decembra.
Tržaška borza.
Napoleoni K 19.07—19.091/,, angležke lire K 23.94 do 23.98, Londjn kratek termin K 239.10—239.75,
Fra cija K 95.-95.30, Italija K 95.10—95.40,
italijanski bankovci K 95.20—95.50, Nenčja K 117.20—117.50, nemški bankovci K 117 20—117.50. avstrijska ednotna renta K 100.40—100.80, ogrska kronska renta K 98.90—99.20, italijanska renta K
102.--102.30, kreditne akcije K 685.--688.—,
državne želez lice K 676.--679 —, Lombardi K
87.-89 —, Llovdove akcije K .785.--790.—. —
Srečke: Tisa K 324 50—332.50, Kredit K 470 do 478, Bodenkredit 1880 K 293,— 298.—, Bo-
denkredit 1889 K 2»8.--293.—, Turške K 137.50
do 139.50. Srbske 2% —do —.—.
Dunajska borza ob 2. uri popol.:
Državni dolg v papirju r „ v srebru Avstrijska renta v zlatu
„ v kronah 40/o A vat. investicijska renta 3l/t*'0 Ogrska renta v zlatu 4% j	„v kronah 4°/,
„ renta 31/-
Akcije nacijonalne banke Kreditne akcije London, 10 Lstr.
100 državnih mark 20 nsrk 20 frankov 100 i tal. lir Cesarski cekini
Parižka in londonska borza.
Pariz. (Sklep.) 3°/0 francozka renta 97.57, 5°;, italijanska renta 104.15, španski exteneur 88.9a,
akcije otomanske banke 59y.	r ,
Pariz. (Sklep.) Avstrijske državne zeleznice
1__Lombardi —— unificirana tu.ška renta 89.57,
menjice na London 251.55, avstrijska zlata renta 102.45, ogrska 4% zlata renta 102.65, Landerbank —.—, turške srečke 103.75, parižka Danka 11.39, italijanske m-ridijonalne akcije 71r».—, akcije Kio Tinto 12.47. Vzdrfana.
London. (Sklep) Konsolidiran dolg 88.V* Lombardi 31/„ srebro 25»/« špa renta 88.—, italijanska renta 103.1/*, tržni diakont 3*/;, menjice na
Dunaju 24.22, dohodki banke---, izplačila banke
—.—. Bolja
Tržna poročila 22. december.
Budimpešta. Plenica za april K 7.69 do 7 70, za oktober od 7 55 do 7.56. Rž za april K (i.bl do 6.58. za maj —-— do —. Oves za april K 5.42 do 5.44, za maj K. —.— do —-—• Koruza za maj K 5.17 do 5.18.
Pšenica: ponudbe srednje —.— ; povpraševanje : ' omejeno, povo jneje prodaja 22.000 met st. trdno. — i Druga žita nespremenjeno. Vreme : oblačno.
Hamburg. (Sklep pop.) Kava Santos good average za december 341/*, za marec 343/4 za maj 35'* za september 361/«, mirna; kava Rio navadna loco 31.34. navadna reelna 35.38, navadna dobra 39.42.
II a ▼ r e. (Sklep.) Kava Santos good average za tek. mesec po 50 kg 41. V* frk, za marc 42.— frk.
Hamburg. (Sklep.) Sladkor za december 36.70, za jaanvar 16.85, za marc 17.25, za maj 17.60. aa avgu-; 18. za oktober 18.20. Mirno (Vreme: oblačno).
London. Sladkor iz repe surov 8»/, Sb, Java 9.041/, Sh. mirno.
Sladkor, tuzemski. Centrifugalpile, promptno K '>4.50 do 66.—. za september K —.— do —, jaiu-avg. 64.75 do 65 75. Concass^ in Melispile promptno K G9 50 do 70 — , za sept. K —do _ .—, jan.-avg. 67.30 do 67 80,
New-York. (Otvorenje), Kava Rio za boioče dobave. Vzdržano; 10 in 5 st. znižanja.
Pariz. Rž za tekoči mesec 15.10, rž za jaanvar 15.—. za januar-april 15.10, za marec-junij-15.10 (stanov.) — Pieoica za tekoči mesec 21.40. za januvar 21.10, za januar-april 21.10, za ma-rec-junij 2i.20 istanov). — Moka za tekoči mesec 28.85, za januvar 28.75 za januar - april 28.50, za marec-junij 28.35 (mirno). — Repično olje za tekoči mesec 53.25, za januvar 53.50, za januar-april 53 25, za maj-avgust 52.75 (mirno) Špirit za tekoči mesec 42.75, za januvar 42.50, za jan.-april 42-25 za maj-avgust 41.50 (slabotno). — Sladkor surov 88" usonov 22.V,— 22.74 (mirao), bel za tekoči mesec 25.27*/,, za januvar 25.62l/s (mlačno) za januar-april 25.87'/, maj-avgust 26.871/- (stanovitno) rafiniran, 57—57x/t- — Lepo.
Lesna trgovina.
V Celovcu je bil pre.lvčerajšnjim Bliod interesiraucev na lesnej trgovini, na katerem shodu je koroški poslanec poročal o leanej trgovini z Italijo. Shod ie odposlal avstro-ogrskim odposlancem, ki ne nahajajo Bedaj v Rimu, to le braojavko : Shod vseh korporaoij interesira ni li na t'govini e lesom planinskih dežel, sklican v Celovec, prosi nujno, naj ee o trgovinskih pogajanjih ti Italijo nikakor ne
odrače svobodnemu izvažanju avstrijskega lesa v Italijo, kajti omenjena lesna trgovina, katera je že sedaj v veliki nevarnosti vsled bosanske konkurence, ne bi mogla prenašati niti najmanjše carine.
Trgovina se zaklanimi prašiči.
Včeraj je bilo pripeljanih na trg 173 prašičev. Prodalo se je okoli 50 prašičev in sicer boljše vrste po K 114, slabše pa po K 96—104.
Dvorana za sodne dražbe
v ulici Sanita št. 6.
Uradne ure (samo ob delavnikih) zjutraj od 8. ure do 12, popoludne od 2. do 6. ure, ob sobotah, od
- ■ ■ —■ 1 ■ ■ 3.—7. ure. ■ ■ ■ ■■ ■ ■
DRAŽBE: V sredo, 23. decembra ob 9. uripredp.
Pohištvo, mizarski stol, sveče, rabljene obleke, unifjrma za uradnika in sablja, dragocenosti, železna blagajna, kuhinjske posode iz železa namizje, decimalne tehtnice, klobuki za gospć.
XKXKXttKXtt>! KKXXXK
n
u
X
x
3«
X X
x x
st
X X X X
x
X X X
Svoji k avojim!
ZALOGA
pohištva
dobro poznane
tovarne mizarska zadruge t Gorici (Solkan)
vpisane zadruge z omejenim poroštvom
prej ^Inton Černigoj
Trst, Via di Piazza vecchia (Rosarlo) št. t. hiša Marenzi.
MajTečja tovarna pohištva primorske dežele.
SolidnoBt zajamčena, kajti les se oau§I v to nalašč pripravljenih prostorih s temperaturo 60 stopinj. — Najbolj udobna, dernl sestav. Konkurenčne oene.
W Album pohtftev brespladta. "V*
ZALOGA
to- in inozemskih vin, špirita in likerjev
in razprodaja na debelo in drobno
J. perhauc - Jrst
Via deli' Acque št. 12.
(nasproti Kaffč Centrale.)
Velik izbor francoskega šampanjcu, penečih dezertnih italijanskih In avstro-ogrskih
vin. Bordeaux. ISurarunder, renskih vin. Mosella in Chianti. — Rum, konjak, razna ž sranja ter posebni pristui tropinovee, sli-Torec in brinjevec. — Izdelki I. Trste, dosli iz dotičnih krajev. Vsaka naroebu se takoj
—	izvrši. Razpošilja se po povzet?«. - -
Ceniki na zahtevo in franko.
—	Razprodaja od pol litra naprej. —
Tovarna pohištva
Aleksander Levi Minzi
ulica Tesa št. 52.
(v lastni hiši.)
ZALOGA:
A.
Piazza Rosario (šolsko poslopje).
Cene, da se ni bati nikake konkurence.
Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih.
Ilnatrovan oenik brezplačno In franko-
Eaznanilo.
Naznanja ne, da se ho ptodalo v nedeljo dna 27. decembra ob 1. uri popoludne
hišo in posestvo v Ricmanjih
(Belastran) proti plačilu tudi v obrokih tekom 3 let.
Lovrenc Dekleva.
GRLOBOL, KAŠELJ, NAHOD, UPADAJE GLASU, KATAR itd. ozdravite z večkrat odlikovanimi
Fastiglie Prendiui.
Nad 40 leten vspeh.
Izdeluje P. Prendini, lekarničar v Trstu. Neobhodno potrebne za govornike, pevce itd.
Varovati se pred ponarejanji ter zahtevati vedno „Pastiglie Prendini4" koje se prodajajo v lekarni Prendini in v vseh boljših lekarnah vsake dežele.
Užgani znak na zamašku
t varstro proti
ponarejanju ^
1
MATIONIJ A| fiiesshnbler Sanertironn.

Razpis
učiteljskih mest t okraju Sežanskem.
V šjlaktm okraju Sežanskem razp suj. m ta le mesta:
]. NaduSiteljsko mesto na trorazrednici v Nf?ijiežini in na dvorazredniei v Brtatcvici,
2.	učiteljsko — roditeljsko službo na jednorazredn ci na Barki i a v Š£rbin<f
3.	učiteljsko mesto na pttrazrednici v Komnu,
4.	dve učiteljski m<sti na petrazrednici v Sežani,
5.	službo učiteljice na dvorazrednicab v Lokvi in v Stanje1 u.
Se službami pod navadenimi tčkarni so sp< ieni preemki ustanovljeni v deželnih za-krnih od dte 13. oktobra 1896. I. z»k. in uk. št. 30. in od dn<? 6. oktobra 1900. L
zak. in uk. št. 26.
Prosilci od nosa o prosilke naj vlože svoje pravilno opremljene prošnje tekom šest h tednov po oglasu tega razpisa v uradnem listu na c. kr. t kraj ni šolski svet.
C. kr. okrajni šolski "»et Sežana 11. decembra 1903
Rebek
predsednik.
glinastih pećij
v razi čnih velikostih načrtih iu barvah ter raznovrstnih plo*č za prevlećenje stediJnih ognjiSč iz ene prvih eaških tovarn. Zelo trpežno blago, cene zmerne. Postavljajo se tudi SteJilna ognjišča in
sprejemajo vsakovrstne poprave.
Slavnemu občinstvu v mestu in na deželi priporoča najtoplije.
PETEK VEKČ0> TRST. — Ulica Chioua štv. 14.
(akozi dvorišče).
Pavel G-astwirtl&
Trst, ulica Madonnina 3.
Zaloga pohištva, p<>puln;h sob. Dunaj—Trat.
Železno pohištvo, zrcala iz Beleije. — Podobe v izboru in tapetarija. — Ure, šivalni stroji za dom in obrt po najugodnšihej hncae.
Urar F. Pertot
Trst ulica deli« Poste 3, vogal ul Torre bianca Prodaja srebrne ure od 3 gld. naprej, zlate ure od 8 gld. naprej. Izbor sten skih ur, r< golatoijev i. t. d. Popravlja vsakovrstne ure po jako zmerni ceni.
M. SALARINI
v a lici Ponte della Fabbra it. 2.
<Vogal nI. Torrente.)
/^.log.i izgutovljenih oblek za gospode, dečke in otruke. Veliki izbor snovij tx obleke, ki se po mer izgetovijo v lastni kroja>nici.
Bogat izbor površnikov, sukenj, havelokov po jako nizkih cenah.
PODRUŽNICA;
,ALLA CITTA Dl LONDRAk/
ul. Poste nnove Št. 5. vogal ul. Torre bianca)
4 pare čevljev za 5 K
VBled nakupa ogromne množine obuvala in neke konkur^ne mate prodajam le nekoliko časa po umttzani ceni 1 par možkih in 1 par ženskih črn h čevljev za verati z mo eno n ubiti m podplatom, nadalje 1 par moikili in 1 par ženskih modernih eevijev. V h ti 4 pari so najnovejše med««. m< čni. gorki in pripravni za zrno ter velj -jo le 4- krone Pošilja le proti predplačilu ali povzetju A. GBLB. KRAKOV 40/3. — Za naročbo za doatuje dolgost stopala. Zamena dovoljena ali deoar nazaj a ko ne bi ugajal'.
Zaradi oMa iz Trsta se proda
po jako nizki ceni dve slovenski kr5mi ter zalogo dalmatinskega in istrskega vin«. Pojasnila daja Anton Š »rli Trgovinska kavarna v Trstu.
Zlatar
DRAGOTIN VEKJET
(C. Vecchiet).
TRST. — Corso štv. 47.
— TRST.
Priporoča svojo na novo atvorjeno prodajalnico zlata-nine, s rebrni ne in žepnih ur. — Sprejema vsakovrstne poprave zlatih in srebrnih predmetov ter žepnih ur.
Kupuje staro zlato in srebro. MT Cene zmerne.
Za praznike! e£
>
>aj boljše obuvalo
po najugodnejših cenah se dobiva le v čevljarnici
—~ Julij Romanelli--—
TRST
Corso št. 12 — TRST
Veliki izbor anS",eških čevljev za moške od gld, 3.10 naprej
rum.
Specijaliteta, obuval za dečke.
Za praznike!
prodajalttica izgotovljenih oblek
„Alla CM fli Trieste" • •
tvrdke
EDVARD KALASCH XX
Via Tor rente št. 40 nasproti gledališču „GOLDONI"
s krojačnico, kjer se iz* rčujejo obleke V po meri in najugodnejših cenah. V prodajalnici ima tudi zalogo pe \f rila za delavski stau po izvenredno nizkih cenah. Izbor boljših in navadnih movij. VELIKI IZBOR
izgotovljenih hlač za delavce
kakor tudi blaga za hlače, Ki se napravijo po meri. Avtorizovana krojaenic.
XKXKXKPXXXXXXXXXXXMXXXXXXXXXXXXX
X -uaui od a>ta|qo bz os^ia — aDA^iap bz B?equuoq po ap^iH X	'—'Z op 05'Z PIB P° Bujjns Bfiauooui po 3B|M Bmzouui e>|I|9A
X -uapoT *pii ^rujjns aiusjAod 'a^oj^o ui a^zoui bz	Joqzi pisuB^rpA
m x
Najboljši in najpopolnejši
glasovirji (pianinf)
se vkupijo najceneje proti takojšnemu plačilu ali na mesečne obroke (tudi na deželo) neposredno tovarnarju
HENRIK BREM1T Z - u
c. kr. dvornem založnikr glasovirjev (pianinov)
v TRSTU, Borzni trg št. 9.
Svetovna nastava v Parizu 11)03. naj vi i je odlikovanje Avstro-Ogcrske za glasovirje.
K K
\LSHX - ''	9II9P /ii " \LSHJl,
OSH3AIN11 <1 TE V
* I '! UiH>|GiqO !UU!Ua[|AO^O;gZI z bujaosj; TS AOM I
TRST. - Via Giacinto Gallina št. 6. - TRST
F o z o r!
JC	Prodajana po jako nizkih cenah apeoe-
X rljsko-jedilno blag« iz prvih tovarn in R'oer I Ilirske ustenine Žnideršič & Valenćič^
^ : nadalje napol:t»oske in tržaške testenine prvo ^i vrste in vsake velikosti, b točno postrežba ^^ i na dom. fCa deželo pošiljam po poštnem puv-
zetju od 5 klg. naprej.
Proti takojšnemu plačilu L>0/0 odbitek. Priporočam se udani
Josip L u i u, TRST. - Via Giacinto Gallina št. 6. - TRST.
L
Z ozirom na predstojeco opustitev
trgovine
AL NUOVO NEGOZIO
(ez PIANO)
na borznem trgu štv. 4
prodaja cela še obstoječa zaloga manufakturne ga blaga in konfecij za gospe z jako velikim popustom.
Ti
Prva kranjska z
vodno silo in turbino delujoča
tovarna stolov
tvrdke Fr. Švigelj
na Bregu, p. Borovnica, Kranjsko,
j j priporoča b1. cbčinBtvu, prečast. duhovščini, imejiteljem 11 in predstojnikom zavodov in šol, krČmarjem in kavar-' narjem, ravnateljstvom uradov, gg. brivcem itd. itd. natančno in trpežno izvršene
stole, naslonjače, fotelje, vrtne stole, gugalnike itd. itd.
po karnajbolj nizki ceni. Blago je iz trdega, izbranega leea, poljubno likano ali v naravni boji imitirano.
Največja zaloga stolov, naslonjačev in gugalnikov iz trsja. Na željo pošlje tvrdka najnovejše obširne cenike z nad 80 slikami, iz katerih je
razvidna oblika blaga in cene, zastenj in franko.
Naroeevaleem na debelo dovoli se znaten popust.
! Andemo de Franz.
V dobroznani gostilni »Andemo de Fran*«
i
v ulici Geppa št. 1(>.
se toči:
fino vipavsko belo.....p> 40 nvč
za na dom........ oo >
istrski teran I. vrate . ...» 36 »
za na dom........ 32 >
nad 10 litrov......»	>
dalmatinsko I. vrste . ...» 36 >
za na dom....... *	>
nad 10 litrov........»
Priporoča se krČmarjem in trgovcem za prodajo na debelo, klavnemu občinstvu pa za mnogobrojni olisk. Na razpolhgo so vedno topla in mrzla jedila. Krčma ie odprta vsak večer do polnoči.	t-
Josip Furhui,
krčmar.
Kašelj - Katari
Dobroznane katramiiate paštilije Ravasini. koje se izdelujejo z iz-vlerkom kemično čistega norveškesra kntrama, imajo same na sebi že imdicinaino moč, dobr<i zdravijo vsakovrsten kašelj, vse bolezni dihalnega organa ter zlasti odpravijo katare, bronhijalne, želodčne in
črevesne zasližerja.
Ekia škatljica z navo lilo m 80 stot. Zahtevati je le paštilije z vžganim imenom „Ravasini" ter zavračati vsa ko vratna ponarejanja. Po porti pošilja proti povzetju najmanj 3 škatljice.
Glavna zalGga: Lekarna Ravasini v Trstu.
VEČJA TRGOVINA
—- v Gorici	--
a W V _
isc e
kontoarista veščega slovenskega, italjanskega in nemškega jezika ter amerikanakega knjigovodstva. Ustop takoj. Pla5a po dogovoru Ponudbe p°l1 »Kontoarist« na upravo-lista >Eiinost<
GORICI : Cristvfolctti in Pontoni: na REKI: Prodam in
A vstvo-0 rerskej.
Schitutter. in v giavum ltiaruah v
Ulica Nuova štv- 2O.
Zaloga pristnih
štajerskih piščancev, purančkov, kopunov, kokosi, rac, gosi) m perutnine
vsake vrste bodisi žive ali oskubljene.
Prodaje na debelo in drobno.
l liea Nuova štv. 20 (vogal ul. Ponterosso).
oooooooooooooooo
| „LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v 1 Polno vplačani akcijski kapital Špitalske ulice Štev. 2. - I K 1,000.000 Zamenjava in Mkomptnje > Daje predujme na vred. papirje. 1 Kupuje lil prodćljćl izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapale Zavaruje srečke proti kurzni		LJUBLJANI Podružnica v Spije tu (Dalmacija.) Denarne vloge vsprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do
1 obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. 1 Promeee isdeja k vsakemu žrebanju.	Vlnkuluje In divinkuluje vojaške ženltnlnske kavcije. Rmkompt ia tnknmmo »mfci Bor~-iM bmtočUm.	-:—-dne vzdiga. -—-:--— Promet s čeki in nakaznicami.