13. številka. Ljubljana, v ponedeljek 18. jami var j a 1897. ____ XXX. leto. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan sveter, izimsi nedelje in praznike ter velja po pofiti prejeroan za avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 18 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom raCuna se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor pofttnina znafia. Za oznanila plačuje ae od fitiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi taj te iz\ole fr»nkirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in opravnifitvo je na Kongresnem trgu It 12. Upravn i&tvn nuj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Ružićevi predlogi. Kužii'- in tovariši ho v hrvatskem saboru te dni stavili štiri predloge, kateri so močno rezbarili vlado in njene pristaše. Jezi jih tem bolje, ker ne morejo trditi, da predlogi niso dobri, in ker kažejo, koliko sta vlada in vladna stranka zamud li V prvem predloga zahtevajo predlagatelji, da ae glede na to, da vedno bosa prebivalstvo v hrvatskem Primorja in propadajo tamošnja pristanišča, odkar eo prišla pod ogersko npravo, se v Vinodola osnaje strokovna šola aa zidarje in kamnoseke, v vseh zato pripravnih pristaniščih napravijo morske kopeli na državne stroške, na mornarski šoli v Bakra osnuje internat, kakeršen je na mornarski akademiji na Reki, da se pospešuje obisk šole, prebivalcem Jablanca in Karlo paga napravi cesta za izvažanje lesa iz velebitskih gozdov. Nadalje naj vlada gleda, da se podaljšajo hrvatske in slavonske železnice do Primorja, da se trgovina iz vzhcdne Ogereke in Slavonije napelje na Primorsko in se odpravijo motitve prometa na jedini progi, ki vodi na Reko. Tudi naj se napravi od nove železnice postranska železnica v Bosno, da se del bosenske trgovine obrne v Primorje, da se povzdigne vrednost gozdov in Plitvičkih jezer v blaginjo revnega prebivalstva v okolici. Gradi naj se stranska železnica od železnica Karlovec-Reka v Baker in Kraljevico, preko Cerkvenice, Selc v Novi in Senj. Sedanji kole dvor v Bakru, ki na noben način ne ugaja svojim zahtevam, naj se prestavi v Št. Kosmo. Obstoječe krivične razlike naj eo odpravijo, v Kraljevici, naj se esnaje ladjedelnica, v Bakra pa malo pristanišče. V dragem predloga zahtevajo predlagatelji, naj oblastva vse store, da se prepreči izseljevanje. Občinski uradi naj prebivalstvo poučujejo in strogo naj se kaznujejo oni, ki nagovarjajo ljudi k izseljevanja. Da se izseljevanje prepreči, naj finančni erar kupuje posestva, ki se prodajo na javni dražbi in jih vrne prejšnjim lastnikom ali diugim Ijndem iz Primorja ali Zagorja, ki se hočejo naseliti, proti odplačila v obrokih. Da se ponižajo občinske pri klade, ki tudi prebivalstvo silijo k izseljevanja, naj I LISTEK. Na plesu. Spisal D. Sijajno, bleščeče razsvetljena dvorana. Pod pozlačenim, bogato nakičenim, s pestrimi slikami prepletenim, romantiško obokanim stropom visi brezštevilno drobnih svetilk, razlivajočih svojo žarno, mamečo svetlobo črez vse dele in kote postorne sobane. Ob stenah so aristokratsko urejene, mehke, kipeče, blazinaste klopi, pošite z mnogimi belimi, svetlikajočimi se gumbi. Gladek, opolzel parket, po katerem se premikajo drsaje se in na lahno stopajo v temno-svetle, po najnovejši modi urezane lak čevlje obuti, brhki, neutrudni, strastni plesalci. Obleka jim je strogo moderna: frak, Črne, ohlapne hlače, pepelnatobojne rokovice, klak, bele in belormene kravate, rdeči in modri robci, zroči izpod temnega oprsnika. Duhovita, vis oka čela, stroge, trezno motreče oči, vmea tudi topi, mrkli, zaspani, blazirani obrazi brez vsakega določenega izraza, kakor se nahajajo ▼ izobilja na vsakem šetalištu ali glavnem trga velikega mesta ob časa godbe in promenade. vlada izloči tisto svoto, ki gre brvaški iz točne pravice, in jo izroči občinam v pokritje njih stroškov. Izda naj se popularna brošura, ki naj raz loži, kake nevarnosti čakajo izseljence v prekomorskih deželah. Tretji predlog zabteva, da hrvatska vlada se upre u vedenju ogerskib zakonov na Reki in da se potegne z vso odločnostjo za to, da bode tudi Reka poslala svoja zastopnika v hrvatski sabor. Na Iijki in v okrožja naj se osnuje več hrvatskih ljudskih šol. Četrti predlog zahteva, naj se zaključijo ma-djareke Šole na Hrvatskem, ker nasprotujejo zakonu in pospešujejo madjarizacijo na Hrvatskem. Vladni listi se na to sklicujejo, da vse to ne upada v področje hrvatske vlade, temveč imajo govoriti tuli druga oblastva To je pač resnica. Na dragi strani pa moramo reči, da je dolžnost hrvatske vlade, oziroma bana, da na dotičnih mestih doseže, kar zahtevajo koristi Hrvatske. Sedaj ima ban najlepšo priliko pokazati, kako velik je njegov upliv. Če pa ban nima toliko upliva na višjih mestih, da bi kaj dosegel za Hrvate, potem je pa skrajni čas, da naredi mesto komu dragemu, ki bode imel več upliva in ogleda. Dolžnost banova ni le .vzdrževati red" v deibli, temveč tudi skrbeti za blaginjo dežele in varovati njene pravice. Toda v tem oziin je pa ban dostdaj se kazal jako slabotnega. Glede uvedenja ogerekih zakonov na Reki pa vladni listi stvar tako zasukavajo, da je opezicija jako nedosledna, kajti na Hrvatskem vedno zabavlja, da se že ne odpravijo zastareli avstrijski zakoni, sedaj se pa protivi npeljavi boljših cgerskih zakonov na Reki. Tukaj pač ne gre za to, so li avstrijski zakoni boljši ali slabši, temveč za to, da se z upe-Ijavo oge^kega pravosodja le bolje utrdi madjarski upliv na Reki in končno tako Reka prstane povse ogerska in je za Hrvate za zmiraj izgubljena. Sumo, če bi hrvateki sabor in hrvatska vlada to storila, kar zahtevajo Ružič in drugovi, bi se dala Reka še rešiti za Hrvat* ko. Seveda s tem bi Hrvatje zadeli hudo na Madjare. Take borbe pa ne želi sedanja vladna stranka z banom vred, ker nima opore v Nestrpno čakajo plesalci, da zadone prvi zvoki valovitega, burnega valčka, ko pohite nemirno utripajočega srca v sosednjo dvorano, kjer čavajo skrbne mamice kras svojih hčera . . . Nekateri mladi salonski junaki so se že prej seznanili s to ali ono obiteljo in kramljajo z dra-žestimi goepiesmi, govoreč z velevažnim obrazom in s patetičnim glasom najnavadnejše in vrlo malo zanimive puhlice. Na odiu izvabljajo godci svojim instrumentom prve, hrapave, hreščeče, neobrane glasove za po-skašnjo. Par za parom prihaja v plesalno dvorano, živahna govorica se razlega po širnih prostorih. Dvorana se polni. Razpaljeni, z lahno rdečico navdahnjeni, deviško nedolžni obrazci poleg koketnib, vabljivo in zapeljivo ee smehljajočih in kretaječib. Koprneče, majhne, rnbinaste ustne, ognjevite, globokotemne, velike, strastne, pa milobno, blažilno zroče, nedolžno modre oči. Volnati, sesvedrani in razkuštrani, lično okroženi lasci, raz pleča se usipajoče, dolge, črne in plave kite . . . Labodji, snežnobeli vratovi, gola, rdeče zalita pleča, nepokrite Iebti . . . Kipeče in hrepeneče, valovito se dvigajoče prsi šestnajst-, sedemnajst- in osemnajstletnih deklet v prvem cvetu. Stasite, ra/merno vzrasle ude odevajo lahke, ohlapno narodu, temveč le v madjarski vladi. Taka vlada tudi proti madjarskim šolam ničesa storiti ne more. Tudi pravijo, da Rižid kot pravaš ni pravi mož, da bi mogel tako stvar doseči. Tukaj pač nasproti Ogeraki ne pride Ruž Ć dosti v pofttev, temveč tu pride v poštev le hrvatski sabor, in pa vlada z banom. To so faktorji, s katerimi imajo Madjari računati, seveda če se ti faktorji zavedajo dolžnosti svoje. Vladni listi se jeze, da hoče opozicija to izkoristiti za agitacijo pri volitvah. Seveda tako važne stvAri se dajo pač za agitacijo porabiti. Tega pač nikdo opoziciji ne bede zameril, će bi bila vladna stranka se poprej lotila teb stvarij, pa bi opozicija jih ne mogla za agitacijo rab.ti. Še sedaj lahko vladna stranka mnogo spridi opoziciji. Sama naj vso etvar v roke vzame, če bi ban in njegova stranka z vso odločnostjo podpirali Ražičsve pred* loge, ne ozirajoč se, kaj porečejo Madjari, bi si gotovo pridobili le simpatij pri prebivalstva in kmalu se bi pozabilo, kdo je stvar sprožil, če pa sabor Uužičeve predloge cdkloni, bode pa narod videl, da vlada in njeni privrženci niso zaščitniki, a izdajice njega koristi. _ Koroški Slovenci pa šolstvo. (Govor po 1. Ko hI ar j a v državnem zboru dne 5. t. m. po stenograf, zapisniku) (Dalje.) Šolska uprava — se govori — nima zadostnega števila slovenskih učiteljev. Naravno, ker se ne potrudi, da bi se takovi vzgojili, (čisto prav!) Pač pa razpolaga z več kot zadestnim Številom pri deželnih šolskih in okrajnih šolskih oblastvih nastavljenih, Slovencem sovražnih nradnikov. Ti nimajo samo naloge, višje instance ir,formirati o šol h, temveč — po poročilu gospeda poslanca Do-berniga v budgetni debati preteklega leta — da patente za s'ovenske šole tudi o tem pouče, kako škodljive so Bloveneke šole, in da, in da, če se hočejo otroci vsaj na pol priučiti nemščini, začeti morajo se učiti že v drugem raeredu. Kdo je to naročil okrajnim glavarjem ? Odkod zajemajo to modrost? prikrojene, bele, modre, rdeče, rmene, belormene toalete, izpod kojih včasih radovedno, drzno pogleda droben, bi čeveljček, zakrivajoč še drobnejšo in nežnejšo nožico . . . Duhteče cvetke, pestri šopki, dolgi, vihrajoči rdečemodri trakovi, dragoceni na- kraski, biseri, prstani, raznobojne pahljače . . . * * * Godba zasvira, plesalci se zavrte s svojimi plesalkami v hitrem, strastnem plesu, srečni in blaženi, topeči se v objemu drhtečih devic, srkajoči čarobno m a meči vzduh in tajinstveno milobo, katero čutimo v najbhžji bližini nedolžnega, najivno razposajenega, krasnega, šestnajstletnega dekleta nepokvarjenega srca in mirne daše . . . Pred odrom za godbo plapola narodna tro-bojnica, ponosna na brhke, čile mladeniče, prepa-sane s trakovi v razuih slovanskih bojah. Posvečeni prapor vrši in šami v tajnih, tihih, navadnemu smrtniku neamljivih glasovih nad mladino slovansko v tujem, t ujom mesta . . . Kaj pač vrši in šumi genij Blovanski tako tiho ? — Kdo ve! Kdo ve! . . , Zrl sem v viharni ples, videl srečne, neskrbne obraze, — razjabnil, vzradostil se nisem. Zamislil som se in sanjal lep san. Ker je zelo važan faktor v šolskem vprašanji, posebno pri rešitvi petecij, kaki možje zavzemajo mesta političnih uradnikov, tedaj poglejmo, gospoda moja, nekoliko natančneje v te razmere na Koroškem. V političnem okraja šmohorskem je 13397 Nemcev, ia 4654 Slovencev, v sodnem okraja šmohorskem 5472 Nemcev in 4654 Slovencev. V tem sadnem okraja je spodnja ziljska dolina slovenska, namreč politična občine Brdo, Gorice, Sv. Štefan na Žili in Blače, katere imajo 4654 Slovencev, pa samo 118 Nemcev. Izmej političnih nradnikov v Šmohorju pa ne zna nikdo besedice slovenski. V okraja celovškega glavarstva je 37.986 Nemcev, 26.387 Sovencev. Ker pa je sodni okraj Feldkirchen čisto nemčk, tedaj odpade na sodna okraja C'lovec in Borovlje 17.545 Nemcev in 26.587 Slovencev. V celovškem sodnem okraja je v političnih občinah Vesca, Žre!c, Grabštenj, Trdnja ves, II o I . • , Ko I mara ves, Biču ves, Radiže, Škc-tiče in Dolčja ves 14.110 Slovencev in samo 1437 Nemcev. Sodni okraj Borovlje šteje 9330 Slovencev in 1400 Nemcv, namreč 1312 v Bjrovljah samih in 68 v dragih oblinah. Samo okrajni glavar zna s'o.enski, pa kake, to je v kratkem pokazala neka ioterpelacija. V okraja beljaškega glavarstva je 37.814 Nemcev in 23 106 Slovencev. S. dni okraj Paternion je nemški. Sodni okraj Podklošter šteje 1677 Nemcev in 6584 Slovencav; 1434 Nemcev in 2171 Slovencev je v občini Podklošter, dragi dre občini S mer če in Straja vas štejeta pa 4113 Slovencev in samo 213 Nemcev. V Bodnem okraja Trbiž štejejo občine L'palja ves, Zibnice in Ukve 2086 Slovencev in samo 102 Nemca. V sodaem okraja Be-laškem m • e: » občni Bekštaja in Sv. Marija na Žili 4726 Slovence/in samo 276 Nemcev. V sodnem Rjžak je 754 1 Slo.unče/ in samo 1109 Nemcev. Izmej političnih nradnikov lomita za silo samo dva slovenščino, tuda slovenščine v pisavi ni zmožen nol eden V okraju velikovškega glavarstva je 43 634 Slovence/ in 9335 Nemcev. 700O Namcev stanaje v občini pubbiški, v mestih V ►likov* c in Pliberk v trgih Že'ezna kaplja, Gobrin in Guštanj ter v Prevalih drugi pa razatrtseni v drugih občinah t. j. 2535. Južna polovica okraja je čisto slovenska, tako, da ekoro nob n človek ne zna nemški. Iznej političnih nradnikov je jeden zmožen slovenščine v bes. di in pisavi, drugi v besedi samo deloma, ia okrajni glavar, o kojem je .k-, lena gospod mini-sterski predsednik trdil, .da se bode naučil", še vedno ne zna več becedij slovenski, kakor ima prstov na roki. Če primerjam./ te podatke, kateri so bili uradno publicirani od c kr. statistične centralne komisije, avidimo, da so vzhodni del okrajaega glavarstva šmohorskega, vi čji del okrajnega glavarstva celovškega, več kot d.e šestini okrajnega gf a varstva beljaškega, in skero pet šestin okrajnega glavarstva velikov/.kega slovenski. Ia mej vsemi trinajstimi politi'n eni uradniki, teh štirh okrajnih glavarstev je samo jeden uradnik če se ne mutim, kateri je za 100 000 Slovencev v besedi in pisavi slovenščine zmožen, pri tem ko morajo olužiti slovenski uradniki v nemških hrajih, ali pa Be ne posvete poli • Plesna dvorana se širi ia širi, okrašene, razsvetljene steno se umikajo dalje in dalje, v nedo-glelno daljavo, naposled jih ni več. Plesalke in plesalce lasttfi tinka megla, zgoščajoča se bolj ia bolj . . . Zdajci zašije solnčni žar, razprši hipoma megljo in n-iiplje svojo prestvarjajočo oživljajočo gorkoto čez dol in plau. Z -lena ledina z mehko, mlado travo, v ozadju veličasten gozd s stoletnimi bukvami in orjaškimi hrasti, proti južni strani pa predivna, pisana ravan ... V daljavi blišče v aolnč-nem situ lične, bele hiše . . . In na zeleni ledini plešo ia se sačajo v bajuih, drznih slikati narodnega plesa deklice črnih očij, čarobnih nalik nočem na jutrovem. In plesaloi so orjaški sinovi prekrasne te zemije . . . Sirmim in strmim v to sliko, gledal bi jo večno! »Aoh, wo horzig!* kr^knila je v tem hipa pred mano s kričečim glasom koketua plesalka, prijela s tremi prsti šopek iz roke svojega kavaiir-Bkega plesalca, ki se je smehljal t»ko ljubko, sladko, tako blaženo in blažilno . . . In predramil sem se iz prelepega, kratkoga saa ... tični karijeri, ker vedo, da zanje posebno na Ko roškem veljajo besede: „ Lasci ate ogni speranza, voi eh' entrate!' Ne pridejo nikamor naprej. Iz teh statističnih podatkov se lahko razvidi, odkod prihaja ono tako imenovano „praktično mišljenje" slovenskih koroških kmetov. Oblasti spolnjujejo svojo adolžnost" in poročajo po svojem ,prepričanja". Da, Slovenec misli praktično, misli pa tadi logično. Ima veselje in pa tndi dobro glavo za prince vanju tujih jezikov. Ne pasti pa si s ačno metodo, katera je od vseh pedagogiških kapacitet bila zavržena, beliti si glave in neče nazadovati. Slovenec je voljen u'iti se tujih jezikov, teda le po zadostni izobrazbi v svoji materinščini, kakor je dandanes običaj pri vseh civilizovanh narodih. V kulturni zgodovini avstrijskih narodov bode se v bodočnosti bralo, kako je d elo val slovenski narod z žrtvovanjem zadnjega svojega novčiča za svoj napredek v kaltarnem razvoja, kako pa mu je učna oprava vselej in povsod delala zapreke. Upam pa, da bode ta vender jedenkrat končala to svojo šalo-igro in da ne bode zapustila poti pravičnosti, naj nemški volkovi še tako hlepe po slovenskih ovči-cah. (Dobro!) _ (Dalje prih.) Državni zbor. £b Na Dunaja, 16. janavarja. V včerajšnji seji je poslanska zbornica nadaljevala razpravo o proračunu poljedelskega ministarstva. Tenor vseh izvajanj posamičnih govornikov js bil: za kmeta se nič nestori. Povedalo se je marsikaj resničnega, mnogo pa se je govorilo samo skozi okno. Tako je Seichert nasvetoval, naj kapaje vojaška uprava, kar potrebuje, naravnost od kmetov, ne od prekupovalcev. Jedrzejowicz je pojas• njeval vzroke propadanja kmetskega stana ia priporočal, naj se utesni prekomorska konkurenca, naj se premeni carinska in tarifna politika, sploh pa da naj država stori za kmeta kaj koristnega. P ose h je zahteval, naj se izda nov lovski zakon za Štajersko in grajal postopanie politične oprave napram pašnim upravičencem. F u r a t I je vladi priporočal, n» skrbi, da na bo primankovalo kaltarnih inže-nerjev in živinozdravnikov, Te kl y je zahteval, naj se načrt zakona o kmetijskih zadrugah predloži de želnim zborom, dočim se je gref Zedtvvitz pritoževal, da načrt zakona o kmetijskih zadrugah v sedanjem državnem zbora ne pride več na vrito. Riegler je priporečal, naj se odpravijo realni davki in naj se upelje progresivni dohodninski davek, Prass je govoril za refjrmo živinozdravniških nčilišč, K a i s e r pa za podeželjenje zavarovalnic Po v še je pa zahtaval, naj se zviša melijoracijaki fond in naj se pri poslan:štvih ustanove mesta kmetijskih atašejev. Mej sejo se je pričakovalo, da se primeri zanimiv intermesso mej poljedelskim ministrom grofom Ledebarjem in posl Stephanovviczem. Slednji je bil n>mreč grajal upravo verskemu zakladu lastnih posestev v Bukovini, na kar mu je gref Ledebur odgovarjal z osebnimi žaljenji. Na ta žaljenja je nameraval napadeni Stephanovv cz odgovarjati danea ia sicer no načelu klin s klinom. Minister bs je tega menda ustrašil, kajti predno je prišel Stephanovv cz do besede je izjavil, da ga ni hotel žaliti. Stepbanovvicz je na to stvarno pojasail razmerje m -j njim in verskega zaklada posestvi v Bjkovini. V današnji seji je zbornica najprej dognala razpravo o proračunu poliedelskega ministerstva. Prvi je govoril minister grof Ledena r sam, kateri je izrekel mnenje, da se je začela doba pozitivnega dela za kmetijstvo in povedal v isti sapi, da sedaj koj sicer ni it o.' rešiti zakonskega načrta o kmetijskih zadiujab, a da pride v prihodnji zbornici kmala na vrsto. It o 1 s b o r g je pojasnil neke tožbe veleposestnikov, D o t z je zahteval, naj se ne odpre rumumka m»ja, K o b 1 a r je obš rno govoril o razmerah idrijskih rudarjev. Končno sta govorila še poslanci Janda in Moscon. Zbornica je proračun poljedelskega minister-vzprajela in začela razpravo o proračuau pravosodnega ministerstva. Otvoril je razpravo poročevalec R u t o w s k i na kar je dr. Hallvvich popisoval „grozne krivice", ki se gode pri sodiščih nemškemu naroda v jezikovnem ozira. Dr. Šušteršič je pojasnil razmere pri sodiščih na Koroškem, izrazil svoje zadovoljstvo, da je bil predsednikom celovškega dež, sodišča imenovan Blovenščins zmožen uradnik, in priporočal, naj se podržavi notarijat. Razprava se js ns to pretrgala. Prihodnja seja bo v ponedeljek. Danes je imela tndi gospodska zbornica sejo. V tej se je anela živahna razprava o vprašanju sme-li krona potrditi v obeh zbornicah t »preje t zakon, kateri le morda postane veljaven. Konkretni povod tej razpravi je bila predloga o uredbi uradniških plač. Zanimivo v tej raspravi je bilo prav za prav jedino to, kar je govoril fiaančni minister dr. B i I i n s k i. Ta se je bil v poslanski zbornici skliceval na angleško navado zoper avstrijski zakon, v gospodski zbornici pa se je skliceval na naš nejasni zakon in odklanjal vsako sklicevanje na znanstveno razlago in na prakso v dragih državah. Debata o reformi uradniških plač in zlaeti o podržavljenja kolegaine je trajala celih pet ar. Govorili so baron L e m a 7 r , grof Friderik SchOnb o r n , baron Sochor, dr. Inama-Sternegg, prof. R a n d a , prof. J a g i Ć, prof. Albert, prof. C z y h I a r s , baron Wiederhofsr ter naačni minister baron G a u t e c h. Zakon je bil vzprsjet in isto tako zakon o borznem davka. V I JuMj.tiil, 18. janavarja. Nemoi in Čehi. Nemški listi se jeze, da je dr. R eger trdil, da eo Cehi v znanosti in umetnosti prekosili nemške deželane. Najlepše je pa to, da se ne upajo reči, da ni res. „Bohemia" pravi, da se češki Nemci ne smejo zase pošte vat i, temveč kot del velikega naroda. S tem bi nemški list rad dokazal, da so češki Nemci nekako deležni napredka tadi izven avstrijskih Namcev. Haj s pač ni mogel avstrijskih Namcev nikdo obaod ti, kot jih je „Bobemia". Brez sorojakov is rajha ne štejejo dosti. Po mnenji vsacega razumnega človeka, se je pa ozirati pač le na češke Nemoe, ako gre za razmere na Češkem, češki Nemci niti kulturno ne dosegajo cehov, številno tudi ne, torej nimajo pravice zahtevati nobenega prvenstva in morajo biti zadovoljni, če se jim dovoli jednakopravnoat s Cehi. Praški Nemci niso zadovoljni, ker izdaje praško mesto proračan in račanske zaključke le v češčini. Pravijo, da se na morejo poučiti o mestnem gospodarstva. Društvo za varstvo nemstva je zatorej vložilo pritožbo na namestaištvo proti takemu postopanja. Seveda, kjer so Nemci v večini, se pa nič ne zmenijo za jezik slovanske manjšine. Zakon o zavarovanja Vlada izdala je baje obširni zakon o zavarovanja. V aprilu ga baje pred-leži že zbornici poslancev. Načrt novega zakona stoji popolnoma na stališča zasebnega zavarovanja. Ne misli se apeljati noben monopol za deželne zavarovalnice R izprava o tem načrta bods v zbornici gotovo jako živahna, ker je v državnem zbora mnogo strank, ki so za deželne zavarovalnice. Program socijaliatičnih učiteljev. Mej da* najskimi učitelji je nekaj socijalistov. Ti so priobčili neki program za bodoče državnozborske volitve« V njem zahtevajo, naj država napravi potrebna otroška zabavišča in zavetišča, ljudike, srednje in visoko šole. Delo otrok naj se prepove. Upelje naj sa brezplačni pouk v vseh učilnicah. Poskrbi naj se za popolno prehranjenje potrebnih otrok v ljudski šoli in potrebnih in zmožnih gojencev na vseh srednjih in visokih šolah. Sola naj se popolnoma loči od države. Najvišjo šolsko zakonodajo naj ima parlament, voljen po občni in jedaaki volilni pravici. Najvišja šolska oblast naj bi bil državni šolski svet, v katerem bi bili učitelji zastopani po voljenih svojih tovariših. Večino tega sveta naj bi volilo prebivalstvo po občni, jednaki in tajni volilni pravici. Ravno tako bi morali biti sestavljeni deželni, okrožni in krajni šolski sveti kot višja oblastva. Na vsak razred v šoli naj bi se določilo 30 učencev. Jednorazrednice naj se odpravijo. Šolska dolžnost n .j traja osem let in ača naj si le prebivalstva petreboi predmeti, mej dragim tudi nravo- in pra-voslovje. Učitelje naj bi volile občina. Vse učitelje naj bi jednako in dostojno plačevala država in jim skrbela tudi za dostojno pokojnino. Dežele in ob« čine bi vender smele dajati priklade v učne namene. D sciplinarno preiskavo proti učiteljem naj bi vodil poseben senat, katerega bi volili učitelji. Ravnatelje in nadzornike bi tadi učitelji sami volili. V službi naj bi učitelji napredovali po starosti. Učiteljem naj bi se dalo na prosto voljo, kako naj poučujejo. Kval li '.acije uči tel jo v naj bodo javne. Socijalisti na Tirolskem. V tej deželi je socijalizam silaejši, kot bi kdo mislil. Pomoč dobiva is južne Nemčije. V peti kuriji bode pri državno gborakih volitvah bud boj mej klerikalci in socijalisti Zmagali poslednji najbrž ne bodo nikjer, a pri volitvi volilnih mož ntegnejo dobiti precej glasov. Albanci ae branijo plačevati davek. Obrnili so as bili do vlade, naj s plačevanjem davka počaka. Ker pa ni vlada hitro ngodila njih prošnji, šli so v Elbaean in obkolili bilo tamošnj«ga pase. Poslednji je bil prisiljen obljubiti, da se potegne pri vladi, da ustreže njih prošaji. Da ne pride do večjih neredov, so obtaatva prenehala m iztirjevanjem davkov v Albaniji Ovaduštvo v turski vojski jako c/ete. častniki nadzomjejo in ovajajo drng dražega. Kdor se odlikuje v ovaduštvu ima upanje, da avanznje. Dvema poročnikoma se pa te dni stvar le ni obnesla. Ovadila sta o neki stvari majorja. Pok a z lo se je, da je major popolnoma nedolžen. Izpustili so ga iz zapora in mu dali znatno odškodnino. Po-ročnika-ovaduha so pa poelali v Azijo v pregnanstvo. Dnevne vesti. V Ljubljani, 18. janavarja. — (Uspehi »Slov. Lista".) Kdor jih še ne pozna, čita naj uvodni članek v zadnji številki tega lista! Skromna gospoda piše :„.... Nt.krj s m o že dosegli. Naši poslanci se približujejo drug drugemu, in ako Bog da, stopijo vsi državni poslanci slovenski in hrvatski v jugoslovanski klub..... Na Kolin- skem shodu se je nedavno češki narod odušav-Ijeno izrekel za spravo in slogo mej češkimi stran kami. Ko jenastopil naš list in ko je jel klicati na slogo, prišel je ta glas na Češko. Bratie Čehi ćuli so fra in njih gladila so povdarjala potrebo druženja čeških strank ..." — Gor.e1 nami Kosraj smo ra Kranjskem začuli angeijsko piščal aSiov. Lista", da so se začeli vsi politični levi objemati drng druzpga, že nam preti staro rjovenje, kajri grof Badeni nas danes ali jntri utegne okleniti čudovitih krotiteljov a Ia dr. Grego-rič. Ako ee je njegovemu listu posrečilo, da je že po svojeai prvem nastopa dosegal združevanje čeških strank, tedaj tak političen čapovnik ne sme ostati v ljubljanski h huci, njega ni treba le jednemu ali drugemu narodu, temveč želeti ga je v centralo, da bode od tam širil spravo po celi državi in znabiti — saj mu je vse mogoče ! — tudi zagotovil večni internacijonalni mir. Le jedno tolažbo to pa temeljito, imamo, da se nam — enaionam! Še zanapr?-j ohrani ta politični zdravnik, imamo jo v t g i - m ga fa Dadeaijn, kateri ne more polfg sebe trpeti rivala ali celo taktg«, ki bi ga nadkriljeval. Ia tako še dočakam >, da se napravi telefonska zv>za mt j dr. Gregoričevim stanovanjem in pa voditelji čeških strank, kajti ti ne bodo čakali na to ali ono številko „SIov. L;eta", če lahko — na stroške so ne gleda! — naravnost iz ost njegovega očeta vak hip zaslišijo jedino prava navodda Bvoji politiki v korist in blagor češk«ga naroda. — Glede n\ to samozadovoljnost in visokoletečo bodočnost »Slov. Lista" ne smemo mu zameriti, da še do dar,t-H ni odgovoril, niti prijateljici »Edinosti*, kaj je s tistim izrekom ,Le ne 6rcm fcejo!u, in da Še danes nimamo odgovora na rosen poziv, naj nčilo o pD-nndbi go ;> i Mirije M litscheve gledonaknpi njene hiše v KntfTovih ul cah za nastacitev mestne višje dekliške šole. VIII. N idaorovaln« g i od teka za električno osvetljavo poročilo o oldaji dovažauja blaga za mastno elektrarno s kolodvora na mes'o uporabe. — (Reportoir slovenskega gledališča) Opozarjamo na jutrišnjo prvo reprizo krasne Par-move opere „Ksenija", katera je pH premijori dosegla sijajen uipeb Pred op.r> ee bode igrala Ogrinčeva burka »Kje je meja*. Ker Rt» opera in burka bratki, d- dalo je vodstvo našega glodišoa še jedno točko in eicer nekaj v nas povasm novpga : ameriške kvintete a plesom. Gotovo so že vsi čitatelji našega lista čuli ali čitali o pefJa lo gledeti. Ti asolo plesi" prišli so letos posebno v modo, imajo pa veliko nasprotnikov, kar povzroča jo navadno le prepire in pretepe. Tako je bilo tu Ji včeraj. Komaj se je soloplesec N. K. začel vrteti in eakati, cbst pili so ga dragi fantje ''.ft kaj se boš postavljal, in mu nsgaiali. Hlapec K. se je vjezil, prijel vrček in vdaril jed-nega f mfa po glavi, da ee mu je kri vlila. K. bode sedaj v Križankah „aolo" plesal. — (Samomor) Peter Medic, sin cerkovni-kove vdove pri sv. Krištofa, našal je včeraj po-poludne okoli pola 3 are na Ceškotovem groba v krvi ležati nek«-ga tujca in poleg njega revolver; Medic je takoj obvestil polic jo. Ko sta »rišla policijski zdravnik dr. Miner in policijski komisar na pokopališče, je samomorilec še živel in bil pri polni zavesti. Izpovedal je, da je Janko Grnlešid iz Karlovca in da je bil 12 let pri brivca Pirešiča v Celji kot brivski pomočnik. Včeraj prišel je s poštnim vlakom v L.ubljano in ae takoj z namenom, da se ustreli, podal na pokopališče. Zakaj se je skušal usmrtiti, tega ni hotel povedati. Zdravnik je konstatoval, da se je Graleš.č d/akrat ustrelil v [ir da pa ni zadel erčne m šee Grulešič prepeljal se je še Živ v deželno bolnico in je upanje, da ss mu reši življenje. — i Promocija ) Danes je bil na graškem vseučilišči promoviran gospod Karol Sav ni k, sin kranjskega župana gosp. Karla Šavnika, doktorjem prava. Čestitamo I — (Ostermanova morilca pred porotniki ) Jutri, v torek dne 19. t. m., vi šila se bode pred porotnim sodiščem v Gradcu kaz. obravnava proti italijanskima redarjema, katera sta pred več mereči v M \U ni Lošinju, na glavnem trgu mu rila mladega mornarja Ostermanna, ker je prepeval hrvatske pesmi. Kot glavna priča se zasliši naš tenorist gosp. Baškovič, kateri je bil navcočen, ko sta laška redarja storila svoje ziedejstvo. Iz začetka je bilo določeno, da ss vrši obravnava v Rovinju, pozneje pa je b lo delegirano graško sodišče. — (Prememba imena postaje Trst prosta luka) Sedanje ime na progi Hrpeje-Trst ležeče postaje „Trst-proBta luka z tovornima cd-praviliščima Trst mesto , c. kr. drž. železnica ia Trst prosta luka c kr. drž. železoica se je z dnem 1. janavarja 1897. spremenila v Trst-Iuka. — A kad društvo „Slovenija" na I) u naj i) imelo bo v sredo dne 20. t. m ob 8 uri z/ečer v Kastnerjevi restavraciji ./ nn Magistrat* svojo IV. redno zborovo sejo. Dnevni red: 1.) Čitanje zapisnika. 2.) Porodilo odborovo. 3) Volitev d*eh odbornikov event. namestnikov. 4) Berilo: BV krviu, Fpinal Fr. Govekar ; ocenjoje tov. Štupica. 5 ) S'a-ČHJnceti. * (Na smrt obsojen ) V soboto je porotno sodišče dunajšto izreklo sodbo v pravdi zop r mehanika Fioi ka in ključavmčarjevo ženo Pavlino B»8ch, katera sta bila tožena, da sta poskusila z bombo umrriti klučavničarja Bascha. Obtožena Pa-vii ia Bascb je bila oproščena, ker obravnavi ni dok»zaU, da j»* vedela za naklep svojega ljubimca, kf.j še, d i bi bile ž njim porazumljena, Flock pa je bil obsojen na erart. * (Prijazen soprog) Žana ključavničarja Kerta na Dunaji je zapustda svojega moža in šla sl.ižtt, ker io je uoož brez vzroka preganjal s svojo ljub; samuosfjo, povrh pa ni hotel delati. V soboto je prud Kert v hišo, koder služi njegova žena in od rje zahteval denaria, a ker ga ni dobil, je ustrelil najprej dvakrat n<\ s>.ojo ženo ia jo nevarno rinil, petem pa ustrelil samega sebe v glavo. Sodi se, da K <:: ni bil prav normalen. * (Samomor na odru) Igralec Koloman Balla v Aradu je v petek obiskal mnogo svojih znancev in jim prigovarjal, naj pridejo zvečer v gledališče, češ, da s« bodo izvrstno zabavali. Gledališče je bilo res razprodano. B«lla je igral glavno ulogo iu žel mnogo priznanja. V zadnjim dejanja igre se junak nstreli. Baila je vzel revolver in ne res ustrelil. H Ha je bil prej častnik, ustrelil pa se je, ker ga neka igralka ni marala Darila.: Uredništvu našega lista je poslal: Za družbo bv. Cirila in Metoda: Gospod V Jenič, prokuriit v Ljubljani 4 krone. Knjiicvnost. — „Učiteljski Tovariš" ima v štev. 2 naslednjo vsebino: Goiotno stanje slovenskega učitelj, stva; J. M.: Narodne naobrazba in vzgoja; Fr. Orožen: U^tavozncnstvo; Josip Ciperle: Kulturne shke i/. Kranj-ftega; Pavel Križ: Prijat-ljeva piima; Naši dopisi; Vestoik; Listek upravništva; Listnica apravništva; Listnica uredništva. — ^Kmetovalec" ima v št. 1. letošnjega tečaja naslednjo vsebino: Organizac;ja kmetijskega stanu; Jesensko in zimsko delo pri s idnem drevju; Vlaganje cepljenk v mah; Kako ie treba vzgajati zeljne sadike; O hranjenju jajic; Rizne reči; Vprašanja in cdgovori; Gospodarske novice; Uradna v«sti c. kr. kmetijske družbe kranjske ; Uradne vesti društev, ki so v »vezi s cos. kr. kmetijsko družbo kranjsko; L si niča uredništva; Tržne cene; Inserati. — „Aesculap". V Zagrebu je začel izhajati strokovni lier za Itkaraarje „Aescalap". Urejuje ga mag farm. F. Praunsperger. List izhaja dvakrat na mesec in velja za celo leto 4 gld. SxzojSl*T7"3s:©. Dunaj 18. januvarja. V današnji seji poslanske zbornice je Nabergoj interpeliral vlado glede svetokriških ribičev, katere so čijo-žotski ribići dne 16. decembra 1. 1. na morju napadli in ubili. Zbornica je potem razpravljala o proračuna pravosodnega ministerstva. Po Vašatvju, kateri je govoril skoro tri ure, je začel govoriti pravosodni minister grof Gleispach. Razpravljal je najprej o ustano vitvi trutnovskega okrožnega sodišča, povdar-jaje, da je potrebno, da se bode pri tem sodišču uradovalo tudi v češkem jeziku, potem pa je začel odgovarjati na slovenske pritožbe. Seja traja še. Dunaj 18. januvarja. Nemške stranke nameravajo danes interpelirati naučnega ministra, je li v finančni komisiji gospodske zbornice res izjavil, kakor je poročal „Slov. Narod", daje obstanek celjske ntrakvistične gimnazije za letos zagotovljen. Dunaj 18. januvarja. Včeraj je bila pri pravosodnem miuistru grofu Gleispachu konferencija, na katero bo bili povabljeni vsi nemški poslanci iz Češke, udeležili pa so se je tudi minister8ki predsednik grof Badeni in veleposestniška poslanca grof B u q u o i in princ S ( h w a r z e n b e r g. Vlada je hotela nemške poslance pridobiti za svoj predlog glede sodišča v Trutnovu, a konferencija ni imela uspeha. Dunaj 18. januvarja. Včeraj so proti-semitje sklenili z nemškimi nacijonalci kopromis glede držatnozborskih volitev na Dolenjem Avstrijskem. Nemškim n&cijonalcem so po tem kompromisu zagotovljeni trije mandati. Carigrad 18. januvarja. Poslaniki so imeli sinoči konferenco, v kateri so se posve tovali o položaju na Kreti, ki je po došlih sporočilih tako kritičen, da se je vsak dan bati novega ustanka. Zobobol olajšujejo zobne kapljice lekarj a Flccollja v ublj ani (Dunajska cesta), katere eo bile odlikovano z Najvišjim priznanjem Nj. c. in kr. Vib. prejasne gospe prestolonaslednike-vdove nadvojvodinje ycSF Štefanije. ~W Steklenica velja 20 kr. 1 (44—3) Ob Boditnjem času za jemanje nujbolj pripravno BBC jtUi no, člMto In nvrie MM mmr- Dors. Med. ribje olje ~*sj ugodnega ukusu, lahko prebavljivo — cena 1 steklenici 50 kr , dvojni 1 gld. — priporoča lekarna M. Leustek, Ljubljana, Resljeva cesta št. 1 zraven mesartikega m tu (92-1) fitev.ii. Deželno gledališče v Ljubljani, pr.pr.765. V torek, dne 1!». januvarfa 1.H1I7. Kje je meja? Izvirna gluma s petjem v jednem dejanju. Spisal Josip Ogri-nec. Režiser g. R Inemann. Drugikrat: KSENIJA, Opera v jednem dejanju. Spisala Uglaabil Viktor Parma. Kapelnik g. 11. Beni&ck. Režiser g. J. Nolli. Po operi: „The fife sisters Barrison". Ameriški kvinteti s plesom. Blagajnika se odpre ob 7. uri. Začetek točno ob 1 ,8. uri. Konec po 10. nri. Cene prostorov so razvidne z gledaliških liistov. Prihodnja predstava bo v petek, dn6 89. januvarja 1897. Umrli so v ljubi Jani: Dne 16, janavarja: Stanko Petrift, trgovcev sin, 8 mes., SlomSkove ulice itev. 13, vnetje sapnika. — Ivan Petru*, umirovljeni c. kr. fltfanski oficijal, 84 let, Sv. Petra cesta ftt. 8, ostarelost. I »n«'- 16. janavarja: Apolonija Svetek, ključavničarjev* žena, m) let, Dunajska cesta st. 23, jetika. 1 .oterljn I*«- srcčlte 16. janavarja. V Lincu: 49, 43, 69, 64, 39. V Trsta: «5, 61, 28, 60, 46. Tržne cene v Ljubljani dnć 16. j;»nnvaria 1897. L'l. kr. Pšenica, liti. . 8 Bi R2, . 8 41 Ječmen, „ 5 :>< Oves, „ . 6 _ Ajda, „ Proso, . - 7 _ Koruza, „ 5 a- Krompir, „ Leca, „ 19 Grah, a — Fižol, .10 _ Maslo, kgr.. »< Mast. v . I— 70 Speh, friSen, . 1!— tili kgr. kgr. Kpch, povojen, Surovo u.aslo, Jajre, jedno . . . Mleko, liter . . . Goveje meso, Teleoj.i n Svinjsko B Ko&trunovo , PiSunec.........II—150 Golob..........<\— lh Seno, 100 kilo .... I 2j70 Slama.......|| 2 40 Drva trda, 4 □metr. j 6 80 . mehka, 4 □ . rl.'kr. — r56 i|—TO "— 8 j—10 •1—64 \—m> -JS8 Meteorologično poročilo. S o a =0 »—» Cas o pa-Kovanja Stanje baro-motra v mm. femps-raturs v C Vetrovi Nebo Mokrim ▼ mm. v 24 arah 16 9. zvečer 732 8 2-8 si. jzah. dež 17. ■ 7, zjutraj 2. popol. 730 7 731 ti 26 4-4 si. szah. si jvzh. dež oblačno 7-3 e 9. zvečer 7894 40 si. jzah. oblačno 18. n 7. zjutraj 9, popol. 789*6 7327 34 42 si. jjjzah. sr. ju« dež oblačno 45 Srednja temperatura sobote in nedelje 2 7« in 3 7", za f}-2» in 6 2' nad norjialom.. -DTaiasiaJelra, "borza, dna 18 jat uvarja 1897. Skupni državni dolg %■ aotnh..... 101 gld 70 kr. ^knpui državni dolg v srebrn .... 102 „ — 9 Avstrijska zlata renta....... 123 , 35 r ivitrijska kronska runta 4«/,..... 100 , 95 , Ogei-ska zlr.ra r*uta 4°/,....... 129 * 10 Ogerska kromka reuta 4U ,..... Vm . 65 , Avstro-ogerako bančne delnice . . W 8 . — ( treditne delnice......... , 25 London vista........... 119 „ 90 tfemški dr*, bankovci za 100 mark . , 58 , 80 | iO mark............ ti - 75 , iO frankov........... 9 , 62 , ;talijan»k: baukove*......, , »5 . 25 , 0. kr. cekini........... 5 , 66 , Dne* IG. januvarja 1897. .•/« državne srečke iz I. 1854 po 250 gld. 146 gld. 50 kr, Drfavne Brećke iz 1.1864 po fOO gld.. . 188 , 50 , Dunava reg. srečke f)0/,, po 100 gld. . . 128 „ 25 , Zomlj. obč. avatr. 4zlati zaat. listi . 99 . 60 . Kreditne srečke po 1O0 gld...... 198 , — „ Ljubljanske srečke......... 22 t 50 , Rndolfove srečko po 10 gld...... 24 „ — Akcije anglo-avstr. banke po 200 gld. . . 157 , 70 , rrauiway-druflt. velj. 170 gld. a. v. ... 481 „ — . Papirnati rnbelj......... 1 ( 27*/4 t Potrtim srcem naznanjava v svojem in svojih otrok imena, da je Vsemogočni poklical včeraj ob * 48. uri sveder najino ljubljeno hčerko Albico jedva 5 •/. let staro, po dolgi mučni bolezni v bolj Si svot. Pogreb vrftil se bode jutri, ponedeljek, ob '.,5. uri popolndae od cerkve sv. Krištofa. Bodi jej zemljica lahka! V Ljubljani, dne 17. januvarija 1. 1897. (118) Matej in Albina Vodušek. Izvod iz voznega reda voija^naga od 1. oktobra 1899. Nftatopno omenjani prlh^)»Inl In odhajalnl r»»l miitmnl m • • r-«ln|i«i<*r<>|nUi'iii iii.ii (15-13) Odhod !■ i.|ul»!Jano (jnž. kol). Prog:« 6oz Trbli. Ob IS. url S m i n. po noći oaobnl t I,v k t TrbU, H.ilJ.k, OtloTM, KMiu,ui»fr.i|.., I,)utiiio, , fmtii. i.jiifim«, 1 )imi»j; o«a Habrthal t Solnoffr»d, oai Anitattan na Dunaj, — Ob 11. ari BO mi n dopoludo« oaobnl rlak t Trbli, Pontabal, lUljak, 0a> i. .r..,-. i.i.ii.n,Helathal, Dunaj. —Ob i. uri popoladna oaobnl vlak t Trbli, HclJaVk, Galoreo, IJubno; čea Salathai v Sulnograd, I.aii.l-Oaateia,/.ali na Jeaor-u, Inomoat, Itragono, Ourlh, Oanevo, Paria ; ima Klrlu RntfliiiK r Stajrr, Uno, Rudajarloa, PlaanJ, Marijino m«, Ilab, Vranoor« vare, Karlora Tara, V'r»sfti, Lilpako, Dunaj Tla Ajnatattan. Proga v Novo mesto In v Kooevjo. Ob S. uri 15 min. ajutraj maianl Tlak. — Ob 13, nri 65 min. p«, polu dna maiani Tlak, — Ob t. nri SO min. aTećar metani Tlak. Prihod v/ Izubijano (jnž. kol.). Proga Iz Trblia. Oh S. url fi£ min. zjutraj oaobnl Tlak a Dunaja Tta Amataltanv Upakafra, Prago, Kranoovih varur, Karlovih Taror, Haba, Marijinih TaroT, Planja, HudejoTle, Soluograda, Liuoa, Htejrra, Omundana, Iaohla, Auaaaaa, liJnT.n«, CaloToa, Beljaka, Franaonereate. —Ob 11. uri So min. dopoladne. oaobnl Tlak a Duuaja tla Am.tatton, Karlovih raror, lleba, Marijinih m Planja, Budajario, SolnogTada, l.lnoa, St«yra, Parlaa, Ofiuore, Ouriha, Ura ijatioa, Inomoata, Zalla na Jaaoru, l,.....I Hmtun«, l.iul.iia, CaloToa, l,i Pontabla — Ob i. url Ali rnin. popoludna oaohnl tlak a Duuaja, l.Jnl n> Hnir tlial«, Beljaka, Ualuvoa, Kranaentfeate, Pontabla. — Ob S. uri i muv ■Teoair oaobui Tlak a Duuaja Tla Amatetlen, ia Ldubua, BaUaka, Oelorca Pontabla. Proga ti Novoga mesta in li Kofiavja. Ob 8 url 1» min. ajutraj maianl Tlak. — Ob 9. url SI mln.Ji poladue maianl Tlak, — Ob 8. url 16 min. BTečar meianl Tlak. * 1111«i ■ l li I.j ubij nue (dr2. kol.) v Htaiuuib. Oh 7. uri 3,1 min. ljutraj, ob 9. uri 5 min. popoludne, ob t. n-: 50 miu. ivfi>r, nb 10, uri It min. »rm-ar (PoaladnJI Tlak 1« t oktobra Ob nedeljah n. prau>U'Wlb.) 1'rllioti « l .jDbljtino (drž. kol.) li Kamnika. Ob 6. url BC min. ajutraj, ob 11. url 16 min. dopoludne, ob S. uri SO min. «T*oer, ob t. uri M min. »veoer (PoaladnJI Tlak la t oktobra ob Dedeljal In praaniklh 1 _ Notarski kandidat slovenskega jezika zmožen, ae tako| utanteatl. Ponudbe z referencami in naznainbo zahtevano plafe naj 8e pošiljajo: Karol pl. lilebler, c. kr. notar v Celovcu. '112—2) _____ (U9-1) &tara 15 let, zmožna slovenskega in nemškega jezika v pisavi, kakor tadi računstva, I *»«•«» m cm I • kot učenka v prodajalnici. Ponudbe na upravništvo BSlov. Naroda". cd > Velika SO-hraicarska | S Žrebanje a a ■ neprekllono lofertja o cfnomasla. 120. februvarja. Calavni