Nftjrečjt državah Za New York calo Leto ZftiBe>aMt«occlot«to GLAS NARODA — IifrfrslovenskiludelaveevvAmerikL I The Urfest Slovenian Daily in ti« United States. Izmed trs ery day except Sundays and legal Holidays. — 75,000 Readers. Matter, September 21, IMS, st the Feet Office st New York, N. T-, Act sf ef March S, 11» NO. ISC. — STEV. 1S€. NEW YORK, SATURDAY, AUGUST 9, 193*. — SOBOTA, 9. AVGUSTA 1930 VOLUME m — utnu zona AFGANCEV PRED VRATI PEŠAVARA ANGLEŽI SE MORAJO BORITI V INDIJI NAENKRAT Z DVEMA MOGOČNIMA NASPROTNIKOMA Angleške čete so obnovile boje z boj&željnimi gorskimi plemeni. — Angleški zrakoplovi obstreljujejo vpadnike. — Niti enemu prebivalcu ni dovoljeno zapustiti Pešavar.—Nad petdeset zrakoplovov pripravljenih. PES AVAR, Indija, 8. avgusta. — Angleško vojaštvo je danes zaustavilo pot Afgancem, ki so zaceli prodirati proti temu mestu. Število vpadnikov, ki pripadajo Afridi plemenu, cenijo nekateri na deset tisoč mož. Včeraj je prišlo do vročih spopadov med prednjimi stražami, toda število izgub ni znano. Zrakoplovci neprestano opazujejo gibanje sovražnika ter ga obmetujejo z bombami. Za vsak slučaj je pripravljenih petdeset angleških zrakoplovov. Za varnost prebivalstva je vse najbolje preskrbljeno. Mestna vrata so zaprta, in noben prebivalec ne sme zapustiti mesta. FVšavar in Khyber prelaz sta že dalj časa pozo-rišče vročih bojev. Celo mongolski vladarji v prejšnjih stoletjih so imeli velike težave z bojaželjnimi in fanatičnimi gorskimi plemeni. V7 jugozapadnem delu Indije, v okolici Karachi, je prišlo danes do vročih bojev med mohamedanci in Indijci. Dve osebi sta bili usmrčeni, sedem pa ranjenih. 1 ekom enega tedna je padlo sedemnajst o-seb v verskih bojih. Boji so se začeli vsledtega, ker se je neka indijska procesija bližala mohamedanski moseji. Danes je bil izpuščen iz ječe voditelj nacionalističnega gibanja Pandit Malaviya, ki je bil v soboto aretiran. MIR V POLJIH ANTRACITNEGA PREMOGA OBLAK SE JE UTRGAL NAD MEHIKO Do leta 1936 je baje za- Dve ženski in trije moški gotovi jen mir v antra-j so utonili v valovih. — ROMUNSKI POGROMI SO BILI NAJETI Liberalci dolže vlado in vlada zopet liberalce, da so financirali izgrede, ki so se završili pred kratkim. BUKAREŠTA, Romunska, 7. avg Židovska brzojavna agentura je sporočila danes, da bo obdolžil romunski minister za notranje zadeve, dr. Aleksander Vojda liberalno časopisje, dežela, da je porabilo svoj denar ter denar ministrstva za notranje zadeve, da neti proti-se>nitske izgrede po vsej deželi. Vplivni nepristranski list Dime-nezaca zahteva, naj liberalci doprinesejo dokaz za svoje trditve ter dementi ministra. Poljedelski minister je obrnil kopje ter dolži liberalce, da so oni, ne pa sedanja vlada, financirali proti-semitsko gibale. Ker Je bil za danes določen pri-četek procesa proti antisemitskemu voditelju Codranu. se Je bilo bati proti-semitsklh demonstracij in ra-ditega je bil proces preložen za par dni. V političnih krogih se vzdržuje ▼est, da bo kronanje kralja odgo-deno na prihodnjo spomlad, da se da kralju ter kraljici Heleni prilike, dase popolnoma pobotata. citnlh premogarskih poljih. — Stare mezde bodo ostale. SORANTON, Pa., 7. avgusta. — Tukaj zborujoča konvencija je danes sprejela nov kolektivni dogovor v industriji trdaga premoga, potem ko je govoril za ratifikacijo predsednik zveze, John Lewis. Delavskega tajnika Davisa pričakujejo kot »posebnega gosta konvencije. Splošno domnevajo, da bo prinesel pozdrav predsednika Hoover j a antracitnim premogarjem. Ob Istem času pa se je tudi pripravilo vse potrebno, da se" racionalizira industrijo. 2ČRNCA POTRESI V JUŽNI EVROPI Potres so občutili v Al-boxu, a škoda je le neznatna. — Pomoč za i-talijansko potresno o-zemlje ustavljena. MADRID, Španska, 8. avgusta. -Poročila, ki so dospela zakasnelo iz Aiboxa, kraja, ki leži med Murcia in Aim aria ob Sredozemskem morju, vsebujejo vest, da se je pripetil tam močan potres včeraj zjutraj ob štirih. Par hiš je biio poškodovanih in prebivalci so leteli, vsi prepričani, r.a ceste. Kot poročajo, ni bilo nikdo ranjen. Potres je trajal dalj časa. Murcia je mesti, ki ima nekakih 10,000 prebivalcev. Mesto leži v dolini med dvema visokima planinama. Nekoč je bilo marokansko glavno mesto. Almeria je močno utrjeno pristanišče ter ima neleako 50,^80 ljudi. RIM, Italija, 7. avgusta. — Minister za javna dela je objavil, da je dal miinstrski predsednik Mussolini ustaviti vse pobiranje prostovoljnih prispevkov za žrtve potresa. ki Je povzročil veliko Škode. Njegovo porodilo pravi nadalje, da se je prenehala oskrba Iz 'javnih sredstev. Pri zopetnemh z grajenju je zaposlenih v celem nekako 5000 delavcev. TOOCO C AUDIO, Italija, 7. avgusta. — Posip, katerega smatrajo za posledico zadnjega potresa, je prisilil vaške prebivalce, da so zapustili kraj. Par h* je bUo porušenih, a nikdo ni bil poškodovan. LINČANA Zamorca sta posilila de-vetnajstletno deklico in usmrtila njenega spremljevalca. — Oba so obesili. MARION, In d., 8. avgusta. — Zamorca, 18-letni Thomas Shipp in Abraham Smith sta bila aretirana, ker sta posilila devetnajstletno deklico in ustrelila njenega spremljevalca Claude Deetara. Proti večeru je kakih štiritisoč ljudi navalilo proti jetnišnici ter iztrgalo zamorca iz rok stražnikov. Naprej so zamorca strahovito pretepli, nato ju pa obesili. Serif Campbell je rekel, da ni imel poguma ukazati streljati, ve-doč, da bi takemu povelju sledila splošna bitka. Iz Indianapolisa je dospelo sto vojakov, kojih naloga je zatreti morebitne nemire. Posebna komisija je dognala, da sta bila oba zamorca usmrčena od "neznanih" oseb. Velikansko preplavlje-nje. — Pomoč Ameriškega Rdečega Križa. NOG ALES, Arizona, 7. avgusta. — Pet ljudi je bilo danes ubitih, ko se je utrgal oblak včeraj ponoči nad mehiškim posestrimskim mestom Ncgalesa, Encino, ter povzročil pre-plavo. Mrtvi sta dve ženski in trije moški. Osem nadaljnih oseb še vedno pogrešajo. 3000 ljudi je brez strehe vsled naliva, ker so poškodovane skoro vse strehe. Prva cenitev je dognala, da je bilo povzročene škode do pol milijona dolarjev. Tekom dneva je stopilo vodovje nekoliko nazaj. Mehiške pomožne čete so bile zaposlene s tem, da iščejo med razvalinami nadaljne preživele, ko se je zopet pojavil nov. strašen naliv. Na tisoče ljudi brez strehe, je poiska- 1 lo pribežališče v šotorih na bližnji gori. Ameriški Rdeči križ je poslal rešilna moštva in zaloge na dotični kraj. HOOVER BO KONFERIRAL Z GOVERtjERJi WASHINGTON, D. C., 8. avgusta. Predsednik H. Hoover je pozval v Washington governerje onih držav, ki so vsled suše najbodjj prizadete. V četrtek bo konferiral ž njimi, kako bi bilo mogoče pomagati prizadetim farmer jem. — USTRELIL DEKLICO IN SEBE FREDERICKSBURG, Va.. 8. avgusta. — 42-letni Earl Turner je u-strelil danes zjutraj 20-letno natakarico Margaret Limerick, nato pa samega sebe. Turner je bil poročen ter oče petih otrok. SEVERNA ZVEZA JE PRIČELA Z NOVO OFENZIVO Nankinžke čete so uvedle proti-ofenzivo v San-tungu. — Cilj severne ofenzive je mesto Han-kov. PEJPING, Kitajska, 8. avgusta. Sile severne zveze so uvedle ofenzivo na široki fronti v provincah Honan in Santung, da predro do Jangtze doline in Nankinga. Oficijetaina poročila pravijo, da je 500,000 udeležencev pri ofenzivi in da se kmalu pričakuje odločilne bitke. General Kaj Šek, voditelj nan-kinških čet, je vprizoril, kot poročajo, novo protiofenzivo, koje neposredni cilj je Tsihan-fu, glavno mesto Šantunga. Severna zveza je pričela z ofenzivo ob času, ko je Nanking proti jugu zaposlen s komunističnimi napadi, ki ogrožajo že več mest. ŠANGHAJ, Kitajska, 7. avgusta. Kakih 500 mož angleških in japonskih čet koraka proti mestom Jangtse doline, kjer vlada skrajno nevarne razmere radi državljanske vojne. V provinco Kiangsi je vpadla armada 10,000 komunistov. V Hankovu je napetost nekoliko popustila, potem ko so dospele tja-' kaj nove čete nankinške vlade, a tamašnji tujci so odredili že vse potrebno za takojšnje odpotovanje, kakorhitro bi bil čas primeren za to. Pri Hankovu leži enajst ameriških in francoskih kanonskih čolnov, ki bodo takoj izkrcali čete, kakorhitro bi v Hankovu izbruhnili boji. Francoska In japonska koncesija v Hankovu sta zgradili ovire iz bodeče žice in v mestu vlada vojno pravo. Kitajske oblasti zagotavljajo, da je mesto varno pred vsemi napadi. POSLEDICE POTRESA OSEMNAJST DNI V ZRAKU ST. LOUIS, Mo., 7. avgusta. — Aeroplan "Gerater St. Louis", ki ga pilotirata Forest O'Brien in Dele Jackson, je danes že osemnajsti dan v zraku. Če bosta letalca v zraku do devetih zvečer (po newyor-škem času), bosta prekosila svoj prešnji rekorod 420 ur. ZADEVA BILLINGSA IN M00NEYA Prejšnji državni obtoži-telj trdi, da sta Mooney in Billings priznala ter da ne moreta biti izpuščena. SAN FRANCISCO, Cal . 7. avgusta. — Z navadno obtožbo je pričel danes prejšnji pomožni prav-dnik, Ed Cunha, svoj napad na Mooney a in Billingsa, kojih prošnji za oproščenje iz jetnišnice Cali-fornije, v katerih bivata že 14 let. Slu predmet razprav in zaslišanj pred višjim sodiščem. Cunha je trdil da pripadata Mooney in Billings "gangi", ki poklicno vprizarja bombardiranja in da jt Mooney osebno pripravil eksplozijo na preparadness-dan. — On in Billings, — je rekel, — sta svoje dejanje celo priznala. To ni znano niti parolacijski o-blasti, ki ni mogla najti po daljšem iskanju v aktih nobenega direktnega dokaza proti njima. Cunha je rekel, da ne moreta biti jetnika izpuščena natemelju postav Californije. * Vrhovni sodnik Waste, ki je tekom dopoldneva rekel, da bodo najbrž spravili Billingsa v sodišče za zaslišanje, je bil pdzneje mnenja, da bodo najbrž obiskali ter zaslišali v jetnišnici. Med drugimi trditvami je rekel Cunho, da sta Billings in Mooney stanovala v isti hiši, kjer je živel tudi Aleksander Bergman in da je bil slednji načelnik tolpe. in ADVERTISE 'GLAS NARODA' PRIZNANJE 50VJET0V JE NEMOGOČE Zei> slabi izgledi za priznanje sovjetov. — Zo-pebio oživljenje dip lorn a ti enih odnosa je v potisnjeno v megleno bode čnost. W/SHINGTON, D. C.. 7. avgusta. Obnovi jen je diplomatičnih odnosa -jev med Združenimi drža vaomi ter sovjetsko Rusijo ni danes prav nič bližje kot je bilo leta 1923. Koi, je izjavil pomožni državni tajni t Castle, je ameriško stališče tako kot 'je bilo leta 1923, kot ga je preciziral takratni državni tajnik Hughes. V onem času je izjavil sedanji najvšji sodnik, da morajo biti urejene stare obveznice Rusije napram Združenim državam, predno bo mogoče misliti na obnovljenje prijateljskih odnošajev. Ri zven tega pa je poudarjal Mr. Huglies, da mora prenehati sovražna propaganda, katero vrši sedaj Rusija. mor kak« ne N: dalje je izjavil Castle, da ne ;jo Združene države skleniti ni-trgovske pogodbe z Rusi j o,ker »riznavajo ^ovjetske vlade. NEMIRI V FRANCIJI L LLE, Francija, 7. avgusta. — Na oelgijski meji se še vedno vrše nen iri in spopadi med skebi in štrajkarji, kojih število je v zadnjem času naraslo na osemsto tisoč. Majnarji v severnem delu Fra^ije zahteva jo. naj jim kompa-nijf plačajo počitnice. V kovinski ind jstriji se je 2500 delavcev vrnilo iLa delo. IZVOZ PŠENICE IZ RUSUE BERLIN, Nemčija, 7. avgusta. — Sovjetska Rusija namerava jeseni eksportorati. tri milijone petsto tisoč ton žita. Polovica bo pšenice. Vsled suše v Združenih državah se bo Izboljšal trg za rusko pšenico. VAŽNA IZNAJDBA CARTAGENA, Španska, s. avgusta. — Mornariško ministrstvo je danes objavilo, da je kapitan Aru-j ro Fenova iznašel posebno pripravo za reševanje moštva iz potoplje-' nih submarinov. Aparat je podoben nekakemu dvigalu, t katerem je prostora za enega moža. Mornar ' spleza v -dvigalo, nakar se slednje 1 dvigne z bliskovito naglico na površino. Poskusi so se iz borno obnesli. Slika je bila vzeta par dni zatem, ko Jc /Vilfanovo. JAPONSKI VULKAN PRIČEL BRUHATI TOKIO, Japonska, 8. avgusta. — potres uničil italijansko Vulkan Asama, ki je oddaljta «0 (milj severozapadno od Tokia, je začel danes bruhati. Lava in pepel sta - zasula več vasi. Neglede kje živite, v Kanadi ali Združenih Državah je pripravno in koristno za Vas, ako se poslužujete naše banke za obrestbnosno nalaganje in pošiljanje denarja v starč domovino. Naša nakazila se Izplačujejo na zadnjih poštah naslovi j encev točno v polnih zneskih, kakor so Izkazani na pri nas Izdanih potrdilih. Naslovljene! prejmejo toraj denar doma, brez zamud* časa, bres nadaljnih potov in stroškov. Posebne vrednosti so tudi povratnice, ki so opremljene s podpisom naslovljencev in žigom zadnjih pošt, katere dostavljamo pošiljateljem v dokaz pravilnega izplačila Enake povratnice so zelo potrebne za posameznike v slučaju nesreče pri delu radi kompenzacije, k^.kor mnogokrat v raznih slučajih tudi na sodni j l v stari domovini. Nastopni seznam Vam pokaže, koliko dolarjev nam Je začasno potreba poslati za označeni znesek dinarjev ali lir. V Jugoslavijo Din 500 .... 1000 ... 2500 „. 5000 .... 10,000 $ 9.35 S 1830 $ 46.00 $ 91.00 $181.00 V Italijo Lir 100 200 300 500 1000 9 5.75 91L30 $16.80 $27.40 $54.25 IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Pristojbina znaša 60 centov za vsako posamezno zilo, ki ne presega zneska $30.—, za $35.— 70 centov, za HO.— 80 centov, za $45.— 90 centov, za $50.— $1,—, sa $100.— $2.—, za $200,— $4.—, za $300.— $6.—. Za Izplačilo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi ▼ dinarjih, lirah ali dolarjih, dovoljujemo še boljše pogoje. Pri velikih nakazilih priporočamo, da se poprej z nam pismenim potom sporazume-te glede načina nakazila. Nujam nakazil« izvršujemo po Cable Letter za pristojbino IS centov. SAKSER STATE BANK costundt STREET new Telephone Barclay 0880 — 0381 YORK, K. JU NEW YORK, SATURDAY, AUGUST 9, ISM C. H E Glas Naroda" (A Oarporatte) f%MO O* »i th« -r-jT-r — M »wH addrossss officers: WW. 1! Mk MhM, niiiajh o« 1 donboton. Ko« York City, N. Y. "GLAS HIIODl* (Mm mi tk*»a«9to» haoMl ftvory Day Kxcept Sanda/s and Holidays. B* eolo In Mšu loto velja Ust m ftmartkn torto , ff ft Za New York oa celo leto _ Tm pri >•*> ~JKJD0 «« poi v Ka četrt rta ........................... $»M leta.......... .. Za tnoaematvo «a celo lato — za pol Ida ............................... .JtfM Subscription Yearly «6.00. Advertisement on Agreement. "QIm Naroda" izhaja v mid dan iznemU model] in praznikov. Popta! bra podpisa in oartnoctt ae ne priobčojejo. Denar na) m blagovoli potfijatt po Money Order. Prt sprememb! kraja naročnikov, >, da so nam tad! prejšnje bivališče n—neat, da hitreje aajrteno naslovnika. HARODA", ti« W. IStb Street, Cbeleea »71 Ne« Itrk, N. Y. MUSTE PROTI HOOVERJU Zastrupljen je dveh otrok z alko- Dva samomora. ▼ Zagreba. { Na živčni kliniki v Zagrebu se je 18. julija se je v Čurugu pripe- j tbesil 45-letni Ljubcmir Orlič iz tila nenavadna nesreča. Posestnik 1 Karlovca. Mož, ki je bil do poki i-Miienko Velič je odšel z ženo z do- ( cu davčni uradnik, je prišel nedav-ma in pustil dva otroka, 5-le too. no na zagrebško kliniko za živčne Nado in Spletnega Jova brez nad- dolezni. V zadnjem časa je kani zurstva. Otroka sta v hiši našla ste- j snake teRte duševne depresije in kelnico žga«nja in pila do nezaVestj. j melanholije. 22. julija jo toil iared-Ko se je posestnik vrnil, je našel no potrt. O polnoči ga je našla u- PpnlstKluik konference za progresivno delavsko akcijo A. J. Must^ objavil <"lanek, v katerem opozarja javnost na obžalovanja vredno vlogo, ki jo ameriški prodsiniriik Herbert Hoover. Predsednik Ameriške Delavske Federacije, Green, je j >o vabi J predsednika Hooverja na konvencijo Federacije, ki se bo vršila meseca oktobra v Bostonu ter ga prosil, naj izpregovori par besed tam navzočim delegatom. Green vabi Hooverja na konvencijo, in Hoover se bo vabilu najbrž odzval, dasi ni še dolgo tega, ko «i je na vst- kriplje prizadeval spraviti v najvišje sodišče sodnika Parkerja, enega prvih zagovornikov takozvanih ' yellow dog korltraktov". Urt fu je v svojem vabilu seveda zamolčal Parkerjevc» zadevo. Pravi, da je povabil Hooverja zastralitega, ker je izkazal slednji delavstvu veliko uslugo s tem. ker je sklieali dne 12. novembra v Beli hiši konferenco, pri kateri so bile staudarizirane delavsk«* mezde in delavski pogoji. In t » navzlic trenutni depresiji. Green dostavlja, da postajajo u-! »•i nk i otie konference vedru* jasnejši. Ta trditev morda tiče nekaterih poklicev. V splošnem jo pa slehernemu znano, da že dolgo vrsto let ni bilo v Ameriki take brezposelnosti kot je dandanes ter da postajajo plače z vsakim dnem manjše. Iz zadnjega poročila delavskega urada je razvidno,' da so kapitalisti uveljavili skrčenje plač v štiriinsedem-' desetih različnih slučajih. • • i onsolidation Coal Company, ena največjih premogov-i nih družb v deželi, ki je tesno spojena z Rockefellerjevimi I interesi, je pred kratkim uvedla desHtodstotno znižanje.I 1st ot a ko je znižalo plače za deset od stotkov eno na jvečjih bombažnih podjetij v Virginiji. Petdeset tovarn, ki izdelujejo nogavice, je znižalo' svojim 16,000 uslužbencem plače za dvajset odstotkov, j Od vsepovsod poročajo o znižanju plač, predvsem it jeklarn in bakrenih rudnikov. Ho< >ver je dosti zamudil, ker ni pred enim letom odločno nastopil, kajti tedaj bi bil lahko preprečil, če tega ne, pa že vsaj znatno omilil brezposelnost. Navzlic temu, da tega ni storil, se ne sme naprtiti v;->e krivde nanj in na njegovo stranko. Za A ineriško Delavsko Federacijo je pa jako poniževalno, ker slavi in časti bas onega moža, ki ni ničesar storil, dasi bi bil lahko postal mojster položaja. Tisočeri, ki danes stradajo in zaman iščejo dela in zaslužka, ne bodo tako zlepa pozabili žalostne vloge, ki jo igrata Green in njegova Federacija. ^ Le*m pomaga Federacija kapitalistov pri njihovi politiki kršenja plač in ni navsezadnje nič drugega kot trobilo vclekapitala. oba nezavestna. Prepeljali so ju takoj v bolnica, kjer je pa deklica zaslrupljenj u z a Ikonam že podlegla, dočim se deček bori s smrtjo. Učitelj utonil prt kopanju. V Gložanju se je kopal učitelj Vladimir Podhrodski z rodbino. Mož ni znal plavati in je zašel v vrtinec, ki ga je potegnil za seboj. Še pre dno so mu priskočili na pomoč, je izginil pod vodo. Pokojni je bil zelo priljubljen med prebilvalstvam. Ženo polil z vitrijolom. Na nenavaden način je obračunal s svojo ženo 49-letni trgovski potnik Emil Fischer iz Velikega Bee-kereka. Z ženo Elizo se nista razumela in zato sta živela ločeno. Te dni se je Fischer vrnil s potovanja \ k žena in zahteval, naj se vrne k j njemu. Ker ga ni hotela uslišati. \ sta cdšla k odvetniku, da bi se sod- j no ločila. DOmov grede sta se za- j čela znova prepirati. Med prepirom j je mož potegnil iz žepa steklenico , vitrijola in polil ženo po obrazu. Nesre črnca je zadobila hude opekline po vsem obrazu in so jo morali preplejati v bolnico. Fischer se je sain javil policiji. Velik požar v Našicah. V vasi Markovci pri Našicah je nastal velik požar, ki je pripravil sedem rodbin ob streho. Goreti je začeio pri posestniku Josipu Va-kuli in, požar se je naglo razširil tudi na sosednja poslopja. V vasi je nastala splošna panika, ljudje so begali prestrašeni semterja. Prihiteli so takoj domači in okoliški gasilci z motornimi brizgainami, zaradi hudega vetra in pomanjkanja vode je bilo pa gašenje zelo otež- 5nril j enka otoeienega na oknu. Obe-oil je je na električno žico, katero je usmiljenka takoj prerezala, toda vsaka pomoč je bila zaman. — Pred dnevi je odšel z doma gostilničar Miško Glueck iz Ivanič grada in je brez sledu izginil. 22. julija je bila zagrebška policija obveščena, da leži v Maksim iru truplo neznanega utopljenca. Komisija je ugotovila, da je očividno izvršil i samomor, v žepu je imel pismo, v katerem pravi, da proklinja vse, ki so krivi, da se je moral zadolžiti. Imel je namreč 50.000 Din dolga. Mož s? je hotel najprej obesiti z robcem na drevo, pa se je robec pretrgal. Ker ni šlo drugače, je skočil v ribnik. Pet žrtev steklega psa. V kraju Ličko Lešče je te dni stekel pes napadel pet ljudi in jih nevarno ogrizel. Prva njegova žrtev je bil prometni uradnik na postaji Pašič. ko je pa temu priskočil na pomoč v.lakcvodja Mlinac. se je pes zakadil tudi vanj. Oba, zlasti Pa-šiča, je pes nevarno ogrizel. Nato je pobegnil in na vasi ogrizel še tri ljudi in dva psa. Vse žrtve so prepeljali v bol-nieo v Gospič, ogriz-njene pse pa ustrelili. Samomor uglednega tiskar narja Pančevu. V Paičevu se je te dni ustrelil in poškodbam podlegel Karl Wit-tigschlager, lastnik najstarejše ba-naške tiskarne in ustanovitelj prvega nemškega lista v Pančevu. ' Pokojni je bil zelo izobražen in je študiral v Jeni in Heidelbergu. Po študijah je v Pančevu izdajal dva nemška lista in sicer " Banater PcGt" in "Donaa Temeseh Bote". Bil je lastnik, izdajatelj in novinar ustreljen. • Ponoči je bil bUzu Podsuseda pri Zagrebu na begu ustreljen neki kaznjence kaznilnice v ftenalt lfr trovici. Orožniki so eskortirali transport 60 kaznjencev iz Mitroviee v Lepoglavc. Blizu Podsuseda je eden kaznjencev skočil iz drvečega via-ka in skušal pobegniti. Orošiik je skočil za njim in ga pozval, naj se ■ ustavi. Ker begunec ni ubogal, je orodni k streljal. Zadel ga je v hrbet in begunec je padel. Da Podsuseda je nesrečni kaznjenec poškodbam podlegel. Njegova identiteta, še ni znana. Zaradi srnaka ubil človeka. 20. julija je bil med postajama Zaprešrc ir Vrha blizu Zagreba v vlaku težko poškodovan logar Juro Udžtoinec. Napadel ga je seijak Pa-vao Kuši iz osvete, ker ga je ovadil kot divjega Uvea. Kuši je z dvema drugima kmetoma lovil v lovišču kluba Hubertus v Pušči. Ob-itrelil je srnaka pri tem ga je pa zalotil logar in gozdni čuvaj Udžbi-nec. Divji lovec in njegov tovariš sta se morala zaradi tatvine zagovarjati pred zagrebškim okrajnim zi diščem, ž njima pa je potoval kot priča tudi Udžbinec. Divja lovca sta bila obsojena na plačilo odškodnine za cbstrelj enega srnaka in na večjo denarno globo. Ko so se teži tel j in obtoženci vračali domov, je Pavao Kuši Udžbiniča napadel s palice, ga večkrat udaril po glavi in telesu in ga težko poškodoval. Nesrečni logar je v Zagrebu po-škadbam podlegel, napadalca so pa zaprli. Mož in žena sta utonila. V Čuprijo je prišel brivski pome '3nik Drage Mekota iz Varaždina z ženo Vilmo, Dobil je službo pri brivcu Šantiču. 20. julija sta odšla mož in žena lovit ribe k Mora-vi. Ker ju le ni bilo nazaj, so ju šli iskat. Našli so oba mrtva v vodi, bila sta tesno objeta. Najbrž je žena padla v vodo, mož je pa skočil za njo. V smrtnem strahu se ga je oklenila in sta oba utonila. Težka avtomobilska nesreča. 19. julija je odpeljal iz Vršca težko obložen tovorni avto tvrdke Robert Hack proti Bell cerkvi. Sredi pata pa je na strmem klancu nenadoma odpovedala zavora, šofer je izgubil cblast nad vožt>m. ki je airvel po klancu, se prevrnil in popolnoma raabil. Poleg šoferja so bili na avtomobilu še trije, ki so bili težko poškodovani. Šoferju in nekemu delavcu je udrlo prsni koš, neki Rus. ki se je slučajno peljal z avtom, je padel na glavo in je bil takoj mrtev. Neki vajenec je pravočasno skočil z voza in ostal nepoškodovan. Težka železniška nesreča. Na postaji Renovica v Bosni se je te dni pripetila težka nesrača, katere žrtev je postal železnikar Viktor Paškalan. Paškalan je hotel sklopiti več vagonov. Stal je med dvema vagonoma, nesreča pa je hotela, da je prišel z nogo med tračnice in se ni mogel ganiti. Vagoni, ki jih je lokomotiva počasi porivala pred seboj, so ga podrli na tla in šli čezenj. Nesrečnež je bil takoj mrtev. Oče ubil pijanega sina. Posestnikov sin Mate Levakovič iz Sv. Petra Sveteca pri Križevcih se je te dni pijan vrnil domov. Doma je začel pretepati ženo in raz- kočeno. Skoda znaša milijo« dolar- obenem. Za banaške Nemce pome- j bij a ti pohištvo. Njegov oče Tomo ga jev. — Istega dne je gorelo tudi v Pi-škorevcu pri Djakovu. kjer je požar uničil posestvo župnika Franje Vidoviča. Župnik ima 100,000 Din škode. — Dve žrtvi nesrečne ljubezni. V mostarski bolnici je v strašnih mukah umrla delavka Zorka Pet-kcvič, ki si je s svojem nežem pre-lezala vrat in sapnik. Nesrečnica se je 36 ur borila s smrtjo. Vzrok samomora je bila nesrečna ijali v b0inic0' je med P^ozom ljubezen. j umrL Ojuro 50 zaprli- — V vasi Tensko An t unovči se ni njegova smrt hud udarec. Zaradi koruze ubil soseda. V vasi Leakovac pri Dvoru blizu Baaij-a Luke je posestnik Gjuro Zlato vič ubil svojega bližnjega sorodnika Luko Zlatcviča. Luka je jezdil konja in ga podil po Gjuro vi turšcioi. Gjurc ga je epominjal, naj gre iz keruze,»ker pa so bili vsi opomini bob ob steno, je potegnil iz žepa samokres in ustrelil sorod-ka. Luko so težko ranjenega prepe- Zanlmtva aretacija tihotapca s saharinom. Organi železniške policije na Zidanem mastu, ki so vršffi kontrolno službo na popoldainskem pra-ikrm brsovlaku, so opazili pri pregledu vagonske stene v stranišču direktnega splitskega vosa, skrit poa deičieo v okenski dupUni večji savoj, obstoječ iz manjših zavojčkov. o katerem zaradi pomanjkanja fmaa niso mogli ugotoviti, kaj se nahaja v njem. Takoj pa «o sumih, ca gre za tihotapsko blago. Med vožnjo do Zidanega mosta se nihče ni amenU sa skrito blago, dasi so p^idjiAi organi strogo pazili na eventualnega lastnika. Na Zidanem mostu pa je prišel pričel vlak pamlfcatt proti Zagrebu, neki xa&al&t motel, id je s posebnim ključem odpri v otranZH* di-sfcOna vrattea pod ofcnocu In vid i is odprtine več zagonetnih zavojčkov. Pri svojem delu Je bil zelo o-! prezen, a kljub temu ga je budno oko zasledovalcev opazilo in mu i sledilo pri vsaki kretnji. Neznanec je odložil skrivnostno blago v sosednjem k upe ju na prtljažno polico. Kmalu se je zopet vrnil po drugi del skritega plena. Ko se je vračal Iz stranišča, je oprezajoči policijski uradnik nepričakovano stopil k njemu in privlekel Izpod neznanče-vega suknjiča več zavojčkov saharina. Neznanec, ki je imel prvotno le vozni listek do Brežic, je hotel tam izstopiti in nadaljevati vožnjo zaradi večje varnosti z osebnim vlakom. V Zaprešiču je bil z aretiranjem, ki je ie v vsgonu skušal uradnika podkepiU s večjo vsoto denarja, sestavljen enutaft zapitlir, je bil mož oddan finančni je te dni zastrupila 20-letna Irena Rcnan. Dekle se je šele ^red dnevi vrnilo iz Niša, kje je bilo v sluč-bi. Tam se je tudi seznanila z Jo-vom Za konicam, s katerim bi se morala v kratkem poročift. Pretekli teden pa ji je Zakonič dejal, da mora brezpogojno odpotovati v Beograd v zadevi službe. Dekle je rlutilc, da se jo hoče na ta način cdkrižati. Vrnila se je v domačo vas in si v obupu končala življenje. Velik požar. Te dni je v Velem Ratu ponoči izbruhnil požar sredi hiše posestnika Mate Gaskoviča in se razširil tudi na poslopje Petra Mirkoviča. Gasilci so bili takoj na kraju nesreče, vendar so lahko samo preprečili šarjenje požara na sosednja poslopja, dočim sta obe poslopji pogoreli do tal. Škoda znaša 250,000 dinarjev. Posestnika sta tem bolj prizadeta, ker nisa bdla zavarovana. je opominjal naj miruje. Oče in sin sta se začela prepirati in med prepirom je oče zagrabil palico in sina tako močno oplazil po glavi, da mu je razbil lobanjo. Drugo jutro je Mato umrl. Očeta so aretirali in pri zaslišanju je dejal, da ni imel namena sina ubiti. Smrt pod vlakom. Med postajama Andrijevci iln Garčina. blizu Broda je padel iz beograjskega vlaka Stepan Žagar iz Dehiic. Padel je pod vagone in je obležal takoj mrtev. Novo neurje nad Sarajevom. Nad Sarajevom je divjala nova nevihta, ki je povzročila ogromno škedo. Najbolj so trpele vasi Droz-gometva Hadžiči, Pazarič in Trnovo. Na površini 2500 oralov je uničena vsa letina. Skoda maša tri -milijone dinarjev. Med nevihto je treščilo v hišo Dušana Aj vazoviča v Hadžieah. K sreči sov ostali vsi stanovalci nepoškodovani. O rednem štedenju. Redno štedenje Je najboljše zavarovanje can slabih delavskih razmer. Oni, ki so v čl služka štedIJ, so polagoma stvorili sklad, Is črpajo kadar nimajo dela. Redno štedenje je velikega pomena n delavca, ki dragega dohodka kot plačo za delo svojih rok. 2ato M majhen del te plače prihraniti sa lilili potrebe. Naša banka pomaga v znatni mrf mi—, ki hočejo ti. T prvi vrsti pazi na to, da je denar ailsisn sigams M da ga -vlagatelj lahko vsak čas sopet dvigne. Nato sli po na leto, pričesk ■ boljše obrestovan je, ki ae ga garne hranilne vloge. Vlagatelji Izven New Tork-a nam pošljejo pravnejše po Postal Money Order «i Od naših rojakov ▼ r«««^ ___ Orders, Drafts In gotovino V KANAMSU DOLARJIH v potni vrednosti v ameriških (Maji «Mm» « Sakser State Bank 8SOactUndt Btičeet^- ■ IT. Dopisi. Barberton, Ohio. Naš Amerikanski-Slovenski Državljanski Klub je na svoji seji dne 3. avgusta, odobril sledeče kandidate kot vredne, da jih volimo pri primarnih volitvah dne 12. avgusta: M. Ray Allison, za Att;>rney General. Joseph T. Ferguson, za Treasurer of State. Robert J. Bulkley za United States Senator. Will P. Stephenson za Judge of the Supreme Court *za Ohio;. Alfred Limber, za Prosecuting Attorney (Summit County>. Fred R. Yester za Sheriff (Summit County E. D. Fritch za Judge of the Court of Common Please • Summit Cc unty). Vsi ti navedeni kandidirajo na j demokratskem tiketu i Democratic Primary Ballot). Da se more te voliti, je potrebno, da ko grest volit omenjeni dan, da zahtevate demokratski tiket in narediti križ pred imeni teh tu navedenih kandidatov. Lahko to izrežete in nesete seboj v volilno kočo. Kar se tiče našega naroda v našem mestu, se zelo briga za pridobitev državljanstva, kar je lepo, vendar pa jih je še precej, posebno žensk, ki nimajo državljanstva. Mož mogoče pravi: — Kaj je treba moji stari papir? Pa ga ji je treba, morda ravno tako- kot nam moškim. V Ohio imamo tkzv. "mothers pension' (penzija za matere), katere imajo male otroke in so vdove. Da taka mati dobi penzijo, je potrebno, da je državljanka te dežele. Namen našega Kluba je tudi, da po svojih močeh pomaga našemu narodu tukaj do državljanstva. Vsaka oseba, katera žeh kaj več informacij glede tega naj se obrne do uradnikov tega Kluba. Odbor. Peter Zgaga Bodoči tast: — Kot sem vam že dejal, lahko darfi hčerki samo polovično doto. Ženin: — Ne morem popustiti, ker ljubim vašo hčerko v celoti. — Neki Anglež je izumil srajco brez gumbov. — Šele zdaj? Jaz nimam gumbov na srajci odkar sem oženjen — Kaj nisi imel v življenju nobenega uspeha? — Kako to, da ga nisem imel! Saj sem bil dvakrat z uspehom cepljen. * — Se vam ne zdi, da Igralka, ki ima glavno vlogo, slabo igra? — Oprostite gospod, to je moja žena. — Pardon, hotel sem reči. da iz tako dolgovezne storije ne more ni-če.-ar napraviti. Ali veste, kdo je to suhoparno komedijo napisal? — Jaz. * — Čuj, stara. — kaj pa pomenijo tele pikice na mesu? — je vprašal roja*. — Najbrž bodo vitamini, o katerih se toliko piše. — No. kako si kaj zadovoljen letos s čebelami? — Hvala, že gre. Medu sicer ne bo mnogo, zato so pa taščo že štirikrat po-šjteno opikale. — Vsajko jutro morate popiti kozarec tO)>le vode, — je rekel zdravnik. — To Naša ku kava. že delam, gospod doktor, aarica pravi temu zdravilu D NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, QGJL4SUJTE . . t m ste muho t« Slovenci ▼ van okolici« CENE ZA OGLASE SO ZKBME H- Moj mež me je dobil na čuden način. Pdvozil me je z avtomobilom, potem sva se pa vzela. — Cuj tole pa ni napačno. Vaš doživljaj bi meral postati postava, pa bi bi o takoj konec avtomobilskih nesifeč. * — Ko se je moja mati rodila, je tehtala . amo 3 funte. — je rekel nekdo. To e pa res čudno. Kaj je o-stala živ i? — so ga vprašali. — To iekle dobi 100,000 za doto, seveda, če ne pojde stari ta čas po gobe, — »o govorili ljudje. — Kaj pa če pojde? Dob seveda še več. Ivančel: je padel in se potolkel. Dedek g£. vzame v naročje, rekoč: Viš, na čelo te poljubim, pa precej m ne bolečina. Drugi lan se pripodi Ivanček v izbo in vneto zakliče: — Ded?k, hitro z menoj v kuhinjo. Anic> zobje bolč. Nataka — Kaj — Te f gostu pred odhodom pa napitnina, gospod? a nisem naročil. Torej srce tvojega mojstra je že včeraj prenehalo biti? — so vprašali vajenca. — Da, in njegova roka tudi. Miiivoj« prodal v je domov Kar mu se zatrklj; uri je vtL vračal ka gel najti, koč- — Dan Vasilije. Marsika moškega i njim. Mitrov iz Pješivice je «ik&ču koš fig. Vračal se in spotoma je štel denar, e padla iz rok petica in iia med kamenje. Celi dve tal roko v luknje ki pre-nenje toda petice nI mo-Slednjič je vzdihnll. re- jem jo v počastitev Sv. ter a ženska Je že osrečila tem, da se nI poročila & Iz neke da je na'. nih uradnikov sa poročila delovanju rdeče armade ugotavlja,' da je disciplina zadnje čase močno; napredovala in da so se z?lo zbolj-šale razmere tudi glede kakovosti častniškega zbora. Rdeča armada je dobila zadnja leta vse teoretične pripomočke. Lani je izšlo obširno strokovno delo, v katerem so konkretna navodila, kako je treba rabiti topništvo, tanke in letala in kako naj vse te vrste orožja na bojnem polju sodelujejo s konjenico in pehoto. Poročilo omenja tudi vojne (priprave v zrakoplovstvu in mornarici. V zrakoplovstvu je šlo zadnje čase vse prizadevanje z a tem, da dobi Rusija lastne tipe vojaških letal in da izdela domača ir.dustrja čimveč in čim močnejših motorjev. V mornarici je treba omeniti kot najvažnejši dogodek preizkušnjo amurske flotile pri konfliktu na Daljnem vzhodu. To brodovje je dobro izpolnilo skupno z letalci in vojsko več vojaških nalog. Na nasprotni strani sovjetske Rusije, sta pokazala sovjetska dreadnoughta "Parižskaja komuna" in "Profin-tern" svetu svojo tehnično opremo in trpežnost. Plula sta iz Baltiškega v Črno morje. Zboljšanje tehnične opreme rdeče armade je tesno združeno z napredkom industrija-lizacije sovjetske Rusije. Zato so problemi vojaške tehnike v neposredni zvezi z realizacijo industri-jalizacijskega načrta. V armadi sami je posvečena velika pozornost njeni politični ori-jentaeiji, posebno kar se tiče poveljnikov. Zadnje čase je v rdeči armadi močno naraslo število delavcev in organiziranih komunistov. l. januarja 1923 je bilo v rdeči armadi 82.018 organiziranih komunistov, letos 1. januarja oa 129.360. Velika važnost se polaga na vsa vodilna mesta in na poedine polke, -^o je v poljskih listih pojavil po siv, v katerem sklicuje na posvetovanje 800 načelnikov ciganskih pllymen. Ciganska plemena smatrajjo ta kraljevski spor zelo resno zadevo in jo bodo gotovo re- šili zad< GEN DE Pusto posledii konzul dne tomobil nadni c da ne krasnih bila nj dami 2 konzul ustrege je skoč je izgu da smr ka. V n vila a v izginila ►voljivo. ERALNI KONZUL -KRETEN KAVAL1R lovščino z dokaj mučnimi ami je doživel generalni neke države v Parizu. Neke-se je odpeljal s krasnim av-Dm na izprehod po prome-esti v Bois de Boulogne, to->am S seboj je imel damo kostanjevih las, ki pa ni ?gova žena. Spotoma se Je ahotelo šofirati. Generalni ji je kot pravi kavalir rad . Nesreča Je pa hotela, da 1 čez cesto otročiček, dama )ila oblast nad volanom in i povozila nesrečnega otro-isledr>jem trenutku je usta-omabil. skočila iz njega in v množici. Kako se pota je v stari kraj m nazaj v Ameriko. Kdor je namenjen potovati v stari kraj, je potrebno, da je poučen o potnih listih, prtljagi in raznib drugih stvareh. Vsled naše dolgoletne izkušnje Vam mi zamoremo dati najboljša pojasnila in priporočamo vedno le prvovrstne brzo-parnike. Tudi nedržavljani zamorejo potovati v stari kraj na obisk, toda preskrbeti si morajo dovoljenje za povrnitev (Return Permit) iz Wash-ingtona, ki je veljaven za eno leto Brez per mi ta je sedaj nemogoče priti nazaj tudi v teku 6. mesecev in isti se ne pošiljajo več v stari kraj, ampak ga mora vsak prosilec osebno dvigniti pred od potovanjem v stari kraj. Prošnja za permit se mora vložiti najmanje eden mesee pred nameravanim odpoto-vanjem in oni, ki potujejo preko New Torka je najbolje, da v prošnji označijo naj se jim pošlje na Barge Office, New York, N. T. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA Glasom nove ameriške priseljeniške postave, ki je stopila v veljavo s prvim jalijem, znaša jugoslovanska kvota 845 priseljencev letno, a kvotni vizeji se izdajajo samo onim prosilcem, ki imajo prednost v kvoti in ti so: Stariši ameriških državljanov, možje a-meriških državljank, ki so se po L juniju 1928. leta poročili; žene in neporočeni otroci izpod 18. leta poljedelcev. Ti so opravičeni do prve polovice kvote. Do droge polovice pa so opravičeni žene in neporočeni otroci izpod 21. leta onih n ©državljanov, ki so bili postavno pri-puščenl v to deželo za stalno bivanje , Za vsa pojasnila se obračajte na in zanesljivo SAKSER STATE BANK Ko jj» policijski inšpektor vprašal generalnega konzula po imenu dotične dame. je dobil odgovor, da lahko r jega samega kaznujejo, kakor hočejo, imena dame pa ne izda. In res ga niso mogli pripraviti do teg£. da bi povedal, kdo je dama. ki ie tak j nerodno sofirala. Zadeva ji t prišla pred sodišče in generalni konzul je šel v svoji viteški diskretnosti tako daleč, da je celo trdil, c a je sam šofiral in povozil otroka. Sodišče je pa moralo verjeti pr čam in tako ni preostalo drugegi nego da so diskretnega ka-vulirja oprostili. KAKŠEN JE RAJ? Najbrže ne bi vedel točno odgovoriti jia to vprašanje tudi odrasel človek A neka berlinska učiteljica ga je stavila desetim učenkam ljudske šole. Ubogi otroci so morali ugibat., kaj vse jim bo prineslo posmrtne » življenje. Napisali so v svoje zvezke sledeče: — Raj imenujemo kraj, kjer je vedno tiho. Tam pre-pevajc po vejah ptice in vedno sije solnce Če pride kdo tja, nikoli več ne zapusti tega kraja. Bog se sprehaja jo raju in nagovori vsakega, ki tod biva. Iz drug-- naloge: — V* raju lahko pojerrjo, plešemo, se igramo in veselimi, kolikor hočemo. Po mizah ležijoj na kupu vsakovrstne dobre stvaril. Več ne vem povedati, ker v raju i|ie more biti še lepše^nego sem zapisal. Iz Jtretje: Raj leži v nebesin onstran oblakov. Ljudje še ne pozna jej poti v raj. A včasih pogrešimo lij-tala, ki so odpotovala, pa se niso več vrnila. Po mojem mnenju so zltjtela v raj. pa nam ne brzoja-vijo, ker se boje, da jih ne bi poklicali nazaj. A najkrajše in najtehnejšo nalogo j« spisal devetleten deček: — Raj jje dežela, kjer imajo ljudje vsega dOvolj. NEW TORK DAMSKI VEČERI PRED 3000 LETI Damski večeri so bili običajni že v starem Egiptu. V lepih oblekah, s skilbno počesanimi lasmi, okrašenimi z lotosovimi cveti, je bilo videti m ade egiptske dame z možmi na stenl-kih slikah sedeti v dolgih vrstah! druga pri drugi. Miza se je kur šibilji od sladkega grozdja, lig in drugih dobrot, po katerih je segalo omizje, če se je pretrgala nit kramljanja. Kiko so se zabavale dame pred 300C leti? Tudi to zvemo iz hieroglifov na slikah. Kritizirale so toalete, govorile o uhanih in zabav-ljal!; na služinčad, češ, da ima prejirane zahteve. V leydenskem papjirusu slišimo častitljivo matro-na tarnati: "Beračlca Je postala gospo iinja. Prišla je s praznim predpasnikom, a zdaj je čedalje bolj prejlrzna. Oledala se je v vodi, zdaj pa ima kovinsko zrcalo. Vedno bolj objestna je. Nosi kačji diadem in rože. Zlato, srebro, smaragdi tn bis »ri se leskečejo na grbu sužnje." Tako so se torej zabavale dame da domačih večerih pred 3080 leti. Seseda pa tudi jesti ln piti niso poc abile. Marsikateri je zlezlo vino v ;lavo, tako, da je komaj prišla domov, če je bila v g os teh. Staro-egiptski slikar je narisal pijano le-po" ico ln ji potisnil t roko zlomljen lotosov cvet. «£!■ RIIOBP MEW YORK, SATURDAY, AtJGO ST 9, 19M BLOTTO DAILY to C. B. R. RAZPOSAJENKA ROMAN IZ ŽIVLJENJA, Zm Glas Naroda priredil G. P. i« (Nadaljevanje.) Urika ga Je presenečena pogledala. — Ti si ga pustil priti semkaj? Ali si vedel, da bo prišel semkaj? — Gotovo, miška. Hotel sem Igrati nekoliko bocžje previdnosti ter dti Arnartettenu priliko, da se pokaže v najlepši luči. Kot zet bi mi bil strašno drag. No, ti ga v resnici ne maraš. To skrb bi mi lahko prihranila! — Da, papa, jaz ne morem postati njegova žena! — Ve deklice ste čuden narod. Vas ne spametuje tudi najbolj modri človek. Če pa bo le prišel Arnstetten navzdol zdrav, bom z veseljem pokopal svojo najdražjo željo! — Ali ti je res dosti na tem, da se me iznebiš, papa? — Neumnost! Najrajše bi te ohranil pri sebi. Arnstetten pa leži tako blizu, da mi ni treba poslati te daleč proč. Pritisnila Je svoje lice na njegovo. — Papa, — dragi, dobri papa! Volrat je upal najti Arnstettena s svojim vodnikom v planinski koči. Trdno je sklenil odvrniti hiladega moža od storjenega sklepa ali pa se mu pridružiti, če bi bila ta nakana brezuspešna. Ko je dospel gori je našel kočo prazno. Vsa znamenja so kazala, da se se tukaj ustavili ljudje k kratkemu počitku. Urška mu ie rekla, da so odrinili zvečer. Krog devete ure zjutraj so morali iti naprej. Sedaj je bila ura dve. V najboljšem času so lahko dosegli vrh krog tretje ure. Volrat je hitro odkorakal naprej. Če se požuri, bo lahko pomagal Arnstettenu preko večine povratne poti. Varno Je plezal višje in višje ter iskal sledov. Niti en glas ni prekinil tišine krog njega. Skoro dve uri je bil oddaljen od koče, ko je dosegel majhno ravnino. Tam se je pričel najtežji del partije. Opore za roke in noge so bile tukaj zelo majhne. Volrat je poznal tukaj vsoko čer in to ni bila zani nikaka drznost več. Zrl je navzgor. Tik preko njega je videl telo moža, ki je slonel tik ob skali. Odtam je prihajal klic. Hitro je splezal Volrat popolnoma gor. Tam je spoznal vodnika. Mož je klical, naj mu pride na pomoč. Izgledal je temnordeč v obraz in sapa mu je prihajala iz prsi sunkoma. Ko je prišel Volrat popolnoma v bližino, mu je vzkliknil: — Hvala, profesor. Prihajate ob pravem času! — Kje je mladi mož? Kaj se je zgodilo? — Padel je, gospod. Na strmi steni se mu je zavrtilo v glavi, čeprav se je do$edaj pogumno držal. Padel je po strmi skali navzdol in med padcem se je odtrgala vrv ob ostri ledeni plošči. Tukaj, na levo moramo nazval, kajti on leži ov vnožju strme stene na višjem prostoru. Sam bi tega ne mogel storiti. Naglica je zelo potrebna! Volrat je takoj pregledal položaj. Prekoračiti strmo steno je bila najtežja stvar celega podjetja. Le ljudje ki so bili popolnoma prosti vrtoglavice, so prišli gladko preko. Arnstettena je dohitela usoda tukaj. Nevarno plezanje se je sedaj razvilo za oba moška. S strgano obleko ter krvavimi rokami je dospel konečno Volrat do ponesrečenca. Na srečo Je imel Volrat s seboj še rezervno vrv. Na tej se je držai sedaj, dočim ga je vodnik podpiral. Volrat je pokleknil poleg njega in zapazil je, da mu je srce še utripalo. — Še živi! — je vzkliknil navzgor in vodnik je pričel prosteje dihati ob tej novici. Takoj nato pa se je pričel strašen kos dela. Volrat je povezal Arnstettena s koncem vrvi, ki je visel navzdol in nato je šlo počasi navzgor. Konečno se je vendar posrečilo spraviti ponesrečenega navzgor. Ka-korhitro sta bila oba moška bolj udobna, ga je preiskal Volrat s svojimi Izurjenimi očmi. Njegovo izkušeno oko je spoznalo takoj, da je ena noga popolnoma zdrobljena. Polagoma je odrezal čevelj s poškodovane noge. Pri tem je Arnstetten stokaj e odprl oči. Takoj nato je padel zopet v nezavest. — Hitro morava ž njim navzdol, — je rekel Volrat, — le hitro na-1 rej, mož! Najprvo požirek vina. Naj prvo morava priti do koče, kjer bom za silo privezal obvezo. Od tam pa morava hitro spraviti v vas, — kajti operacija ko nujno potrebna! Po velikih težkočah sta prišla konečno v kočo. Razven na nogi ni kazal Arnstetten nikake zunanje rane. Očistil Je najprvo rano ter položil nato nanjo obveze, Arnstetten je a toka 1 strašno. " Moral je trpeti velike bolečine. Ko mu je Volrat vili nekaj vina, sta položila ranjenca na pripravljeno lestvico. Nato pa sta odšla navzdol, korak za korakom. Obema močnima moškima je tekel pot po obrazu in pot se je zdela obema neznansko dolga. Napočila je noč, še predno sta imela za seboj polovico poti. Na srečo je luna svetlo sijala. Strašno žalostno so zveneli kriki Arnstettena. Skrajni čas je bil, da pride zdravniška oskrba. — Ali boste vzdržali, gospod profesor? Volrat je pokimai. Ne delajte si nikakih skrbi zame, — prenesel bom to! Čim bolj naporno je bilo delo rešitve, tem prosteje je postajalo Vol-raitu krog srca. Pravi užitek je bil zanj, da se sme žrtvovati za sočloveka. In če se mu bo posrečilo zopet vrniti Arnstettenu življenje, bo odplačan del krivde In Urški bo prihranjeno očitanje. Vedel je, kako težko napravijo samoočitki življenje! Ne bo postala tako nesrečna kot on sam. Ko sa dospela sredi noči pred gostilno, je zadcmel Iz okna strašen krik. Izustila ga je Urška. Videla Je prihajati moške in takoj je planila navzdol Za njo je prišel gospod Erlenhorst, V trentutku je bila alarmirana vsa hiša. Urška je bila popolnoma oblečena. Ni šla v posteljo, temveč zrla v sijaj lune. Dvignila ie roteče roki proti Volratu. — Ali je mrtev? —je zakričala v groznem strahu svoje duše. On se Ji je pomirjevalno nasmehnil. — Ne, on Živi. Hitro zdravnika ter le&išče za ponesrečenca! v zmedi naslednjih ur, nI prišel nlkdo prav do zavesti. Vse je bilo na no«%h in vsi so hoteli pomagati. Volrat Je stal kot čer v morju ter vodil vse. Zdravnik je hitro prišel Urška je slonela Weda in z zaprtimi očmi — vrat sobe Arnstettena. Je mrkio tulenje in njeno srce se Je treslo od sočutja ter sa- Votaat in gospod Erlenhorst sta bila notri, pri botoliku. Zaenkrat Je mogel zdravnik le olajšati hudo bolečino. Noga Je močno utekla Za vsak slučaj je sestavil brzojavko na nekega znanega ki------v hllRijem mestu. rienharat je bU globoko glnjen. Ni mogel redi svoji hčerki dosti to-i, ko ie zdravnik odšel. Na vsak način je hotel ostati pri Arnstettenu ter prosil Urško, naj zopet leže v posteljo. | — Ne, papa, — pusti me, ker ne morem spati. Kako nesrečna sem. radi svoje lastne krivde! Pobožal jo je po laseh ter jo poljubil. Besede tolažbe pa kljub temu nI mogel najti. Ko je šel zopet ven, je prišel Vorat. Pogledala ga je z ugaslimi očmi. Najrajše bi ga objela z rokama ter čakala trenutka, da jo potolaži. Vedel je, kako je izgledalo sedaj v njej. Taki doživljaji dozore človeka, a vsebujejo dosti bede in obupa. — Naj ti bo vzeta ta teža, deklica, — Je rekel hripavo. — Nato pa ji je stisnil roko ter odšel ven. Ona je zrla za njim ter se stresla pod težo usode. — Moj Bog, reši me, — ne pusti me poginiti od strahu in krivde! — je šepetala. V oni noči se je Urška Erlenhorst oprostila vsega, kar je še vedno polnilo njeno dušo. V teh mučnih nočnih urah je popo?noma dozorela njena duša. Storila je tudi nadaljni sklep. Če bo Arnstetten trpel škodo na svojem zdravju, bo pripadlo njeno življenje njemu. Le na ta način plača lahko svojo krivdo. Sedaj ni mogla misliti na lastno srečo. Čim bolj so prihajali obupni klici iz sobe Arnstettena, tembolj je narasla njena požrtvovalnost. * Nogo Arnstetena so morali dejanski amputirati. Bila je popolnoma zdrobljena in vse kite so bile pretrgane. Nobene druge poti ni bilb, da se reši življenje pacijenta. Ko je izvedela Urška o amputaciji se je prvikrat v svojem življenju zgrudila povem nezavestna. Par dni pozneje je sedela bleda in propadla na vrtu pred hotelom ter zrla nemo predse. Tedaj je stopil k njej Volrat, ki je ravno prišel od Arnstettena. Prestrašila se je. — Kako vam gre danes? — Zelo dobro. Lahko upamo na skorajšno, popolno ozdravljenje. In vi? Kako se godi vam? Pogledala ga je z bolestnim pogledom. — Kaj na meni? Če bo le on zopet popolnoma zdrav? — Tako ne smete govoriti. Vi si ne smete uničiti svojega življenja. Sklenila je roki ter jih položla na sence. Nato pa je rekla pritajeno: — Moje življenje pripada sedaj njemu. Trdno sem se odločila postati žena Arnstettena! Tedaj pa je zaigralo divje v očeh Volrata. Prijel je njeni roki ter sfe obupno ozrl vanjo- — Urška! Stresla se je ter se ozrla vanj, polna vere in ljubezni. (Dalje prihodnjič.) U 99 KNJIGARNA GLAS NARODA 216 West 18th Street New York, N. Y. SPISI ZA MLADINO: e sprijaznil z domačini. Vojna ga je poklicala nazaj v domovino. Oto-čane je imel tako rad, da je pri slovesu plakal. Po vojni ga je vleklo nazaj, bil pa je prepričan, da je njegov dom na otoku porušen in njegovo polje poraščeno s plevelom. Vrnil se je navzlic temu in bil je želo presenečen, ko je videl, da stoji njegova hišica nedotaknjena sredi lepo obdelanega vrta. Misijonar je bil prepričan, da se je polastil njegovega skromnega domovanja kdo drugi, toda pred hišico ni videl nikogar. Vstopil je in opa- zil, da stoji vse nedotaknjeno ra svojem mestu in da je pisalna miza polna denarja. Stene so bile pokrite s čudnimi čačkami. Na dvorišču je bilo polno ovac, v improviziranih stajah pa več glav goveje živine. Proti večeru so se vrnili domačini z dela in pepopisna je bila nji-! hova radost, ko so zagledali misi-I jonarja. Kmalu se je vse pojasnilo. V misijonarjev! odsotnosti do domačini gospodarili na njegovem do mu tako, da bi celo sam ne mogel bolje. Ovce in goveja živina je bila njegova. To so mu dali domačini. V njegovo hišico so nosili ves čas tudi svoje prihranke, kakor jih je učil. Po stenah so pa beležili, kak šen denar so shranili. Niti na misel jim ni prišlo, da bi se misijonar ne vrnil. Ni torej čuda, da se je zahotelo misijonarju iz središča civilizacije nazaj na otok poštenih in dobrih ljudi. Na obisk v staro domovino samore potovati vsak ameriški državljan in pa tudi vsak nedržavljan, ki je postavnim potom došel v to deželo. Kdor je toraj namenjen potovati to leto, naj se pridruži enemu naših skupnih izletov, pa bo udobno in brezskrbno potoval. To leto priredimo še sledeče izlete: Po FRANCOSKI progi s parnikom "He de France" preko Havre: PRVI "JESENSKI IZLET dne 12. septembra 1930 3. oktobra: DRUGI JESENSKI IZLET 24. oktobra: TRETJI JESENSKI IZLET 12. decembra: VELIKI BOZlCNI IZLET Po COSULICH PROGI preko Trsta PRIHODNJI IZLET z motorno ladjo "VULCANIA" dne 2. septembra 1930 -Nadaljni Izleti po isti progi; t. oktobra — "VULCANIA- tt novembra—"SATUKNIA" ___1«. decembra—"VULCANIA" za cene, za pojasnila in navodila glede potnih listov, vizejev, per-mitov itd., pišite na najstarejšo slovensko tvrdko, preko katere so te sto ln s to-tisoči potovali v popolnem zadovoljstvu. Vsled 40 letne prakse v tem poslu Vam lahko jamči za dobro in solidno postrežbo ln pa. kar Je najvažneje, da boste o vsem točno in pravilno poučeni. SAKSER STATE BANK 92 COBTLAHDT ST., HEW YORK TeL Barclay 0380 3. sv. trdo vesano. Vaetmje 12 povesti ........................ M 4. sv. trdo mua Vsebuj« 8. povesti ........................ J# 5. sv. trdo vezano. Vinski brat .. M 6. sv. trdo vesano. Vsebuje 10 povesti ......................... Jf IGRE: Beneški trgovec. Igrokas v S. dejanj M Cyran de Berserac. Heroična komedija v petih dejanj in. Trdo ve- «ano ..........................1.7« Edela, drama v 4. dej............ Marta, Semenj v Richmond o, 4 dejanja ...................... M Ob vojaki. Igrokas v fltlrlh slikah M Tončkove tajne na Mlkiavtev večer .Mladinska I grm s petjem v 3. dejanjilt .................. , K. U .R. drama v 3 dejanjih i pred- Uro, (Čapek ). »es. ...........48 Revizor. 5. dejan), trda vezana .. .7» Veronika DesenUka, trda ves ....lit Za krii in svobodo. Igrokai v 5. dejanjih...................... J5 M etanjeParnikov — Shipping Newt — Ljudski 4. sv. Tihotapec, 5. dejanj . 5. 2v. Po 12 letih. 4 dejanja Zbirka ljudskih Iger: Z naših gora .....;............ 3. snopič. Mlin pod zemlje, Sv. ..Neža, Sanje ...................eo 13. snopič. Ves talka. Smrt Marije device, Marijin otrok ........ JNt 14. snopič. Sv. Bofitjaa. Junaška deklica, Materio blagoslov .... JO 15. snopič. Turki pred Dunajem, Fabjola in Neia ............ JM) 20. snopič. Sv. Just: Ljubezen Marijinega otroka .............. PESMI IN POEZIJE: Akropoli« in Piramide ........ jse broširano ....................go Azazel, trdo vez. ................1._ Balade In romance, trda ves......1.25 Bob za mladi zob. trda ves.....40 Kraguijčki (Utva) .............55 trdo vezano ................ JMI Moje obzorje, (Gangl) ............1.25 Narodna pesmarica .............40 Kariea (Gruden>. brofi........... JO Primorske pesmi, (Gruden), ves. .35 Slutne (Albreht) brofi........... JO Pohorske poti (Ulaser) brofi. .... JO Oton Zupančič: Ciciban, trd. ves. ............ JO Sto ugank ................... JO V zarje Vidove, trd. ves....... JO Vijolica. Pesmi za mladost .... .00 Zvončki. Zbirka pesni J sa slovensko mladino. Trdo vezano .... JO Zlatorog. pravljice, trda Tea.....M Slovenska narodna lirika ...... J6 PESMI Z NOTAMI: NOTE ZA KLAVIR (Pavčič) Klavirski album......75 (Pavčič) Slovenska koračnica 5 zvezkov. Vsak zvezek po ... JO 5 zvezkov skuinj .............1.55 , (Premeri) Tri skladbe ........ .50 (Parma) Bela Ljubljana, valCek JO (Parma) Pozdrav Gorenjske j, valček ................ -'5 NOVE PESMI S SPREMLJEVANJ EM KLAVIRJA Album slov. narodnih pesmi tPrelovec) ----------------- Šest narodnih pesmi (Prelovec) JO Pesmarica moških zborov (Balatka) ......................1 — MEŠANI !a MOŠKI ZBOB Priložnostne pesmi (Gram) ....L10 Slovenski akordi (Adamič): ..I. zvezek %....................75 IL zvezek ...................M dmevt L in II. vsak ........................45 neka Ura (Bolmar) L— Orlovsko himno (Vudoplvec) .... 1 JO 10 BMfikih la meisnlh zborov — (Adamič) ............... .45 13. avgusta: Mauretania. Cherbourg Europa. Cherbourg, Bremen Hamburg, Cherbourg. Hamburg 14. avgusta: Stuttgart, Cherbourg. Bremen 15. avgusta: Pari«, H11 vre Saturnla. Trat Homeric. Cherbourg Western land, Cherbourg, Antwer-pen Cleveland. Cherbourg, Hamburg Statendam, Boulogne h'ur Mer. Rotterdam 16. avguata: Aquitania, Cherbourg Minnetonka, Cherbourg 19. avgusta: Leviathan. Cherbourg. Bremen 20. avguata: France, Havre Bremen. Cherbourg. Bremen George Washington, Cherbourg. Bremen Albert Ballin. Cherbourg. Hamburg 21. avgusta: Berlin, Boulogne 6ur Mer, Bremen 22. avgusta: Olympic. Cherbourg Rotterdam, Boulogne Sur Mer, Rotterdam Augustus. Xapoli. Genova 23. avgusta: Minnekahda, Boulogne Sur Mer 27. s Lev eptembra: iatiiuji, Cherbt urg 1. okjtobri: An i.itai'l.i. Ch«rt«urg Pr* burg L>e sident Harding. Cherbourg. Ham-its«, hlar.d. Cherbourg, Hamburg 3. oktobra: He de France, Havre Ku -Lpa. t'berbourg. Bremen Obmpic. Cherbourg 4. oktobra: St. I^ouis. Cherbourg. Hamburg N'e a Amsterdam. HoiiU.gi,e. aur Mrr. Rotterdam CtAle I'.iancamano, G«ncourg. bremen New York, Cherbourg. Hamburg 28. avgusta' Dresden. Cherbourg. Bremen 29. avgusta: Kuropa. Cherbourg. Bremen Majestic. Cherbourg Pennland, Cherbourg. Antwerpen Vi>l<-ndam, Boulogne Sur Mrr, Rot terdam 30. avgusta: Republic, Cherbourg Bremen Si i»ul!>. Cherbourg. Hamburg Conte Hiancamatiu. Nat^ii. Uenova 1. septaembra: Farts, Havre 2. septembra: Vulcan ia.. Tr9t ,3. septembra: Mauritania, Cherbourg President Harding, Cherbourg, Hamburg Deutschland, Cherbourg, Hamburg 5. septembra: France. Havre Bremen. Cherbourg. Bremen Homeric. Cherbourg Roma, Xapoli, Genova 6. septembra: Leviathan. Cherbourg New Amsterdam, Boulogne Sur Mer, Rotterdam 8. septembra: Resolute, Cherbourg. Hamburg 10. septembra: Aijuitania, Cherbourg President Roosevelt, Cherbourg, Hamburg Hamburg, Cherbourg, Hamburg 11. septembra: Be de France. Havre Olympic. Cherbourg Stateridam, Boulogne sur Mer. Rotterdam 13. septembra: George Washington, Cherbourg, Hamburg Milwaukee. Cherbourg. Hamburg Conte GraJide, Xapoli, Genova 15. septembra: Columbus, Cherbourg, Bremen 16 septembra: Europa, Cherbourg, Bremen 17. septembra: Berengaria, Cherbourg Albert Ballin, Cherbourg. Hamburg 18. septembra: Berlin, Boulogne Sur Mer, Bremen 19. septembra: Paris, Havre Saturnia, Trst Majestic, Cherbourg Kotei dam, Boulogne sur Mer, Rotterdam « 20. septembra: Cleveland, Cherbourg, Hamburg 22. septembra: Reliance, Cherbourg, Hamburg 23. septembra: Bremen, Cherbourg, Bremen 24. septembra: Mauretunia. Cherbourg America. Cht-rbourg, Hamburg New York, Cherbourg, Hamburg 25. septembra: Dresden, Cherbourg, Bremen 26 septembra: France, Havre Homeric. Cherbourg Pennland. Cherbourg, Antwerpen Voleridam. Boulogne sur Mer. Rotterdam Augustus, Napoti, Genova Ki 14. Br 15. M Ui bur): Al 16. tublic, Cherbourg, Hamburg i«'!ute, Cherbourg. Hamburg tobra: U ania, Trst •»-liga na. Cherbourg umbuf, Cherbourg, Bremen sident Roosevelt, Cherbourg, Ham-mburg. Cherbourg. Hamburg ttgarl, CherLouig. Bremen ktobra: ria, Havre jesttc. Cheri>ourg ttendam. Boulogne our Mer, Rot- li< 17. Fr II R dam 18. L< M C« rna, Xapoli, Genova jktobra: eine r*. Cherbourg. Bit-men ktobra; urt-tanla ''herbourg or^e Washington. Cherbourg, Harn- ti»rt Ballin, Cherbourg. Hamburg Oktobra: rliri. Boulogne sur Mer, Bremen Jktobra: j nee, Havre nn-ric, Cherbourg tterdam, Boulogne sur M»r, Rott«r- iktcbra: via than, Cherbourg Iwauker, Cherbourg, Hamburg nte Grande, Xapoh. Genova 22. oktobra: Now York, Cherbourg, Hamburg 23. iktobra: L>j|e»il«n. Cherl-ourg. Bremen 24. Oktobra: Ei i rop.(. Cherbourg. Bremen P. 25. CI V< dajn Ar Be 1 •< ile France, Havre lurnia. Trat 11 n land, Chtrt^jurg, Aniwerpen »ktobra: -veland. Cherbourg, H a m burg leiidaui. Boulogne hut Mer. Kotter- lerica, < "herlwurg, Hamburg rengarla. Cherbourg 29. oktobra: u t ».bland, Cherbourg, Hamburg 31. oktobra : Jestic, Cherbourg gujituM. Napoli. Genova 6 DNI PREKH OCEANA Ns o PA IkiajSa In najbolj ugodna rot sa otovanJs na ogromnih ••rnlfclhr RIS 16. au£.,* 1. septembra (1 A M ) (4 P. M > FRANCE 20. Aug.; 5. septembra (7 P. M.) (7 P. M.) Ile de France 27. aug.; 12. sept. (Opoldne) (Opoldne) Najkrajte pot po flsisaolel. VsakAo J« r posebni kabini s ▼••ml Motornimi »americ41|Ne j Rotterdam — Volendam N^'W Amsterdam — Veendam ST\ PRIUUBURNA PARNIKA TE DRUŽBE HITRA IN DIREKTNA VOŽNJA JUGOSLAVIA pr^ko Rotterdam ali Bou!o0ne-eur-Mer Potovanje s parnikl Holland-America Line pornenja udobnost, domače raz-pojužetije. neprekosljivo kuhinjo in po-str ribo. Tedensko odplutja. — Za podrt bnoati vprašajte svojega lokalnega ag>-nta atl — HOLLAND AMERICA LINE 24 STATE ST.. NEW YORK CITV »JS1 ZVEZA v EVFOPO preko Hamburga na naših modernih pa mikih hamburg albert ballin Redna tedenska odplutja. niška zveza Redna odplutja tudi na naš ST. LOUIS, MILWAU Za navodila vprašajte lokalnega agenta ali Hamburg-American Line 39 Broadway + + + Niw York DEUTSCHLAND NEW YORK 2j:merce cene. Dirketna iel.rz-z Jugoslavijo. ih znanih kablnskih parniklh KEE in CLEVELAND