CELJSKI TEDNIK CELJE, 13. NOVEMBRA 1959 LETO X., štev. 45 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA CELJE LLST IZDAJA IN TISKA ČASOPISNO POD-' JETJE .CELJSKI TISK« DIREKTOR IVAN MELIK-GOJMIR UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR ODGOVORNI UREDNIK TONE MASLO Uredništvo: Celje, Titov trg 3 — poštni predal 16 — telefon' 25-23 in 24-23 — uprava: Celje, Trg V. kongresa 3 — poštni predal 152 —telefon 23-75 in 20-89 — tekoči račun pri Komunalni banki Celje 603-70-1-636 — izhaja o petkih — letna naročnina 500, polletna 250, četrtletna 123 din — posamezna številka 15 din — rokopisov ne vračamo. POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI. Koristno posredovanje izkušenj T torek se je t mali drorani •LO v Celju začel seminar o na- trajevanju dela po učinku. Ude- ležuje se ga 32 predstavnikov raz- ličnih industrijskih in rudarskih podjetij. Prvo je predaval tov. Albreht Roman, predsednik odbora za i:osr>f>rtarstvo Republiškega sveta sindikatov Slovenije. Sledila so predavanja o izkušnjah iz pod- jetja Fotokemike iz Zagreba, iz »Metke«, iz Tovarne nogavic na Polzeli, iz »Emajlirke«, iz Žele- zarne v Štorah in še nekaterih drugih podjetij. Seminarja so se udeležili večinoma ljudje iz pod- jetij, ki delajo na področju na- grajevanja po učinku. Namen seminarja je, da na- Tzoče seznanijo s problematiko tega sistema ob konkretnih pri- merih. Iniciator tega seminarja je bilo Društvo inženirjev in teh- nikov, ki je ob sodelovanju z Za- rodom za napredek gospodarstva pobudo tudi izvedlo. Glavna po- buda pa je potreba, ki narekuje čim hitrejši prehod na nagraje- vanje po učinku. Naprednejši sistemi nagraje- vanja se le s težavo prebijajo v naših gospodarskih organizacijah. Pri nas v tem prehodnem inter- valu ne nastaja le specifična pro- blematika posameznih podjetij, ampak predvsem splošna, ki jo je treba rešiti ob sodelovanju vseh podjetij, šele potem bo potrebno reševati podrobne težave, ki jih pogojujejo posebni pogoji v po- samcdznih industrijskih panogah in v posameznih podjetjih. Vzrok težavam je dostikrat nerazume- vanje osnovnih problemov in iz- vira v mnogih primerih iz pre- šibke gospodarske organiziranosti podjetij. Sistemi nagrajevanja pa so sami po sebi zamotane eko- nomsko-tehnične naloge, ki jih je treba reševati specifično brca uporabe šablon ali togo postav- ljenih administrativnih norm. Ce pa se ozremo na naše izkušnje, vidimo, da jih še nimamo dovolj •ziroma so to le izkušnje posa- meznih ljudi, ki so se temeljito zagrizli v nov sistem in dosegli prve uspehe. Prenašanje teh iz- kušenj pa je osnovni namen tega seminarja. Za družbenopolitično izobraževanje V celjski obcini Družbenopolitično, prav tako tudi splošno izobraževanje, je bilo sicer v preteklosti uspešno, vendar so ne- katere neskladnosti slabile globlji šiudij, hkrati pa spričo organizacij- skih oblik ni bilo dovolj širokega razmaha pri idejno-političnem, go- spodarskem, kulturnem in splošnem izobraževanju delovnih ljudi. Široko zasnovano izobraževanje v okviru delavskih univerz bo v naj- krajšem času izpolnilo vrzel pri ide- ološko-političnem, družbeno-eko- nomskem, funkcionalnem in sploš- nem izobraževanju delovnih ljudi na najširšem področju. V celjskem pri- meru bo to nalogo hkrati opravljala okrajna delavska univerza. Ker pa bo potrebno nekaj časa, da delavska univerza v polni meri začne izvajati svoj obširen program, je občinski komite . ZKS v Celju sklenil z družbeno-političnim študi- jem premostiti iz objektivnih razlo- gov nastale pomanjkljivosti. Pa tu- di sicer bo skrb za ideološko in za družbeno-p.olitično izobraževanje članstva Zveze komunistov. Socia- listične zveze ir( ostalih političnih organizacij ena izmed stalnih in po- glavitnih nalog občinskega komite- ja. Ce ugotavljamo, da spričo organi- zacijskih neskladnosti študija idej- nopolitično izobraževanje ni poteka- lo kakor bi lahko, so bile organiza- cijske spremembe nujne. V bodoče se bo namreč študij odvijal v študij- skih aktivih, ki bodo združevali po izobrazbi, interesu in nalogah so- rodne skupine ljudi. Te dni ustanav- ljajo v celjski občini študijske ak- tive po velikih podjetjih, sorodnih manjših podjetjih in ustanovah, po stanovanjskih skupnostih in zasel- kih, strokovnih društvih itd. Takih študijskih aktivov bo v celjski obči- ni nad štirideset, le-ti pa bodo prek svojih študijskih komisij sestavili študijske programe na ravni, ki od- govarja ideološkemu, interesnemu in izobrazbenemu povprečju članstva. Mimo študijskih aktivov se bo politično izobraževanje odvijalo še v raznih drugih oblikah. Tako že četrti teden traja večerna politična šola pri občinskem komiteju Zveze komunistov, pred dnevi pa je bila ustanovljena še večerna mladinska politična šola.- Poseben problem predstavlja ideološko politično iz- obraževanje mladih komunistov, za katerih ideološki dvig' se nekje za- nimajo, drugod pa premalo. Ti mladi komunisti bodo v krajših seminarjih dobili potrebno osnovno politično znanje. Začetki pa so prinesli s seboj tu- di prve pomanjkljivosti. Nekatere organizacije v podjetjih večerne po- litične šole niso vzele dovolj resno. Udeležba slušateljev včasih zašepa samo zato, ker niso urejene zadeve stranskega pomena. Slušateljem na primer niso zagotovili nemotenega šolanja s tem, da bi za obdobje, ko šola traja, uredili čas njihove služ- be. To bi morale organizacije v so- delovanju z vodstvi v podjetjih ne- mudoma urediti, kajti kaj je važnej- še kot da v naših podjetjih zraste mlad, politično dober in izobražen kader. Ideološka komisija pri občinskem komiteju je izdelala program ideolo- škopolitičnega študija; kot pa že rečeno, na področju občine nastaja- jo nove organizacijske oblike štu- dija. Tudi temu vprašanju bo treba posvetiti več skrbi. Najvažnejša pa je vsebina — program študija. Za- tegadelj je odločno potrebno v štu- dijske komisije organizatorična in idejna vodstva študijskih aktivov neizogibno vključiti najbolj razgle- dane, predvsem pa delovne in orga- nizacijsko sposobne komuniste. Cas hiti. Smo že sredi obdobja, ki je po svojem značaju posvečeno tej vrsti dejavnosti. Vsak dan je dragocen, zlasti pa spričo široko za- snovanega družbenopolitičnega iz- obraževanja, ki naj vse komuniste in ostale delovne ljudi oboroži z znanjem in temeljitim poznavanjem naše družbene stvarnosti. J. K. V počastitev 30-letnice obstoja je kolektiv Mehanične tkalnice »Metka« pripravil več športnih tekmovanj. Slavnostna seja de- lavskega sveta in kolektiva pa bo v soboto, 14. tega meseca. Na sjiki: pogled na del tovarne. Obisk iz Varaždina v Celju smo v soboto imeli v gosteh ljudske odbornike iz Va- raždina, ki jih je vodil predsed- nik občine tovariš Petkovič. V 65 člariiSiki delfegaciji so poleg odbor- nikov občinskega zbora in zbora proizvajalcev bili tudi načelniki občinskih svetov in odsekov. V Celju so se spoznali z druž:beno- ipolitičnim življenjem našega me- sta, si ogledali delovanje organov družbenega upravljanja, komu- nalno izigradnjo, zdravstveno in prosvetno življenje, delo naših gospodarskih organizacij, obrti itd. Gostje so se udeležili tudi širšega pogovora na okrajnem ljudskem odboru, v nedeljo pa so si ogledali še Novo Velenje in Logarsko dolino. Celjska občina je navezala do- slej tesne stike že z več mesti. Zelo dolgotarajni so na primer stiki s slavonskim mestom Osije- kom. Ti stiki so rodili že obil« koristnih posledic tako za goste kakor za Celje samo. Izmenjava izkušenj, pa tudi neposr: dno so- delovanje po raznih • jrašanjih sorodnega značaja so v oboje- stransko korist. Sobotni obisk Varaždincev je sicer prvi širši stik z mestom, s katerim pa nas v sedanjosti, ka- kor tudi v preteklosti, veže mno- go sikupnega. Politični stiki in go- spodarsko sodelovanje med Va- raždinom in Celjem segajo dolga stoletja nazaj. Obe mesti sta do- življali dostikrat zelo podobne usode v zgodovinskih dogajanjih, močno pa je soroden tudi njun gospodarski razvoj. Kakor Celje, se je tudi Varaždin razvil od ma- lega, srednjeveškega mesta prek» mnogih bojev v močno, sprva na- cionalno in prosvetljensko, po- zneje pa tudi v politično središče. V delavskem gibanju in kasneje med osvobodilno vojno ima Va- raždin pomembno vlogo. Po vojni sta obe mesti doživeli nagel go- spodarski razvoj. Končno, a ne nazadnje, druži Celje z Varaždi- nom še posebno močna vez, saj v Varaždinu prebiva enota JLA, ki je naslednica in nositeljica tra- dicij junaške štirinajste divizije, ki jo po pravici imenujemo naš» osvobodi tel j ico. Celjani smo začetih stikov z iz- voljenimi predstavniki mesta Va- raždina veseli in želimo, da bi se te zveze utrdile in se razvile V čim pristnejše sodelovanje pre- bivalstva obeh mest. -c. Za jasnost o stanovanjski reformi NALOGE POLITIČNIH ORGANIZACIJ Pretekli petek je bilo v Celju po- svetovanje, ki so se ga udeležili čla- ni občinskega komiteja ZKS in. LMS, občinskega odbora SZDL, se- kretarji osnovnih organizacij ZK in predsedniki osnovnih organizacij Socialistične zveze. Posvetovanje je bilo sklicano, da bi '■azčistili vprašanja okoli stano- vanjske reforme in hkrati ugotovili, kakšne naloge s tem v zvezi čakajo politične organizacije. Naloge le-teh pa so jasne. Politične organizacije morajo temeljiteje in podrobneje se- znaniti članstvo z ukrepom in vzro- ki, ki so privedli do tega. Ekonom- SKe najemnine so postale nujnost, ki pa bodo hkrati povečale izgradnjo stanovanj, saj bi v sedanjem obsegu giadnjf in ob sedanjih okoliščinah nik(jli ne prišli stanovanjski krizi do konca. Na posvetovanju so ugo- tovili tudi to, da prebivalstvo sem in tja zajema neupravičena zaskrb- ljenost, so pa tudi sicer redki pri- meri čisto destruktivne propagande posameznikov, ki bodo spričo veli- kih in luksuznih stanovanj res mo- rali globlje poseči v žep. Prebival- stvo v povprečju pa ne bo prizade- lo. Govorili so tudi o stanovanjski izgradnji. Ugotavljali so, da inte- res delovnih ljudi po gradnji lastnih stanovanj v Celju močno narašča. Tudi to je ena izmed dobrih strani stanovanjske reforme, ker bo lastna udeležba prebivalcev v bodoče ve- liko večja. Tovariš Rupret med oficirji in podofficirji celjske garnizije JLA Te dni je predsednik ljudskega odbora celjske občine tov. Franc Rupert predaval oficirjem in pod- oficirjem celjske garnizije JLA o najnovejših ukrepih na področju stanovanjske problematike, zlasti pa o finansiranju stanovanjske izgradnje, o novih najemninah in podobno. Predavanje je lepo uspelo, saj so ga prisotni spre- jeli z velikim zanimanjem in po- zornostjo. 30 let mehanične tkalnice >>Metka LETNI PLAN SO ŽE IZPOLNILI DELOVNI KOLEKTIV MEHANIČNE TKALNICE »METKA« V CELJU JE 2E V SREDINI OKTOBRA IZPOLNIL LETOŠNJI PLAN PO VREDNOSTI. TEMU USPEHU JE 5. T. M. DODAL SE DRUGE- €A. KO JE IZPOLNIL CELOLETNI KOLIČINSKI PLAN. ALI Z DRUGIMI BESEDAMI, DO TEGA DNE LETOS SO PROIZVEDLI TRI MILIJONE SEST STO PETDESET TISOČ KVADRATNIH ME- TROV NAJRAZLIČNEJŠIH TKANIN. V tem pa tudi z vrsto ostalih ispehov, ki se kažejo tako v načinu lagrajevanja, nadalje v moderniza- tiji in rekonstrukciji podjetja — o ;emer bomo pisali v drugi številki lašega lista — v nenehni rasti pro- zvodnje in zlasti še kvalitete, v ikrbi za človeka itd. praznuje ko- ektiv te dni tridesetletnico svojega ►bstoja. Začetki današnje »Metke« segajo r dvoje ločenih in samostojnih pod- etij tekstilne stroke, ki sta bili istanovljeni 1929. leta. Zmagovito tončana ljudska revolucija je tudi ema dvema kolektivoma dala nove n boljše pogoje za uspešnejše de- 0. Tako je že leta 1946 prišlo do idružitve obeh sosednjih tekstilnih ovarn. Nastala je tkalnica hlače- 'ine, Celje. To leto pomeni tudi za- etek stalnega in nenehnega vzpo- la. Prvič v zgodovini sta bili uve- leni dve izmeni dela. Začela se je 'orba za obnovo strojnega parka, 'rišle so tudi nove statve. Kolek- iv se je trudil, da je v čim večji neri zadovoljeval potrebe široke po- rošnje. Spisek proizvodov so raz- irili na popeline, damaste, inlete, lanele itd. Spričo nove in razšir- ene smeri v proizvodnji tudi prvot- li naziv podjetja ni več ustrezal, ■ato se je podjetje 1952. leta pre- inenovalo v Mehanično tkalnico Metka«, Celje. V nadaljnji rasti »Metke« bi lah- o govorili o dveh različnih obdob- jih. Do začetka lanskega leta so se vsi napori koncentrirali v to, da je kolektiv uredil in izpopolnil neka- tere obrate in oddelke, kot energet- skega, barvarno, belilnico... do najvišje možne mere. Lani pa se je lotil načrtne modernizacije in rekon- strukcije, lotil se je razširitve kapa- citet ter nadomestitve dotrajanih strojev (v povprečju znaša iztroše- nost strojev 70%) z novimi. Tu gre v glavnem za modernizacijo in re- konstrukcijo pripravljalnice, tkalni- ce in oplemenilnice. Prva faza te rekonstrukcije je že opravljena, dru- ga pa je tik pred izvršitvijo. Njeni uspehi so se že lani pokazali v po- večanju proizvodnje od 2,6 milijo- nov kvadratnih metrov tkanin v 1946. letu na 3,7 milijonov lani. V perspektivnem načrtu do 1963. leta pa so si zadali nalogo šestih milijo- nov kvadratnih metrov tkanin. To pa hkrati pomeni povečanje družbe- nega bruto produkta od dveh na 3.1 milijarde dinarjev. Z namestitvijo 140 novih statev — prvo pošiljko iz Češkoslovaške bodo prejeli že prihodnje leto — bo- do uvedli še avtomatizacijo dela. Rekonstrukcijo in modernizacijo bodo v pretežni meri izvedli z last- nimi sredstvi, deloma pa tudi s po- močjo združenih sredstev tekstilne industrije Slovenije. V sklopu celjske »Metke« že ne- kaj časa delata tudi dva tekstilna obrata, ki sta nastala v najnovejši dobi: Smarteks v Šmarju pri Jelšah ter Kozjanka v Kozjem. Medtem ko Smarteks spričo premajhne proiz- vodne enote nima perspektive in bo slej ko prej likvidiran, v njegovih prostorih pa ustanovljena bolj po- trebna obrtna dejavnost, bo matični kolektiv omogočil Kozjanki s posta- vitvijo nove hale, nadalje z izpopol- nitvijo in povečanjem števila statev, s specializacijo ter razširitvijo kon- fekcijskega obrata boljše delovne in s tem življenjske pogoje. Računajo, da bodo proizvodnjo v Kozjanki po vsem tem povečali od sedanjih 350.000 na 600.000 kvadratnih me- trov tkanin. Mimo tega bodo pove- čali še število zaposlenih. S tem bo temu predelu našega okraja storje- na velika usluga. Velika skrb za napredek podjetja se zrcali tudi v štipendiranju viso- kokvalificiranih kadrov. Tu bodo že v kratkem uvetjavili načelo, da lah- ko mojster postane samo tisti, ki bo imel za tako mesto in odgovor- nost tudi ustrezne šole. Skrb za delovnega človeka v praksi uveljavljajo na najrazličnej- še načine. Tako imajo v Portorožu počitniški dom, nadalje so v podjet- ju odprli okrepčevalnico, te dni bo- do člani kolektiva začeli dobivati tudi tople obrojce hrane. Doslej so zgradili 34 stanovanj, letos pa jih zastavili že enajst. Ta mesec bo za- čela z delom tudi pralnica. In konč- no tudi v lastni ambulanti za zobno in splošno ordinacijo ter v centru za izobraževanja, skozi katerega bo samo letos in prihodnje leto šlo okoli 150 članov kolektiva, se vidi, da pomeni človek v tem kolektivu največ in vse. Ob prazniku 30-letnice obstoja ko- lektivu »Metke« iskreno čestitamo ter mu želimo še več delovnih uspe- hov. M. B. Stanovanjska problematika Pretekli teden je bil v Žalcu skupni plenum občinskega komi- teja ZKS in občinskega odbora SZDL. Razpravljali so o vpraša- njih nadaljnje stanovanjske iz- gradnje, o finansiranju stano- vanjske izgradnje, o nov^h na- jemninah in drugih problemih, ukrepih in spremembah v zvezi 6 stanovanjsko reformo. Tudi v žalski občini sodijo, da se bodo pri nadaljnji izgradnji stanovanj morali nasloniti na stanovanjsko zadrugo, na smotrno porabo sredstev podjetij, namen- jenih za stanovanjsko izgradnjo in na angažiranje lastnih sredstev prebvalcev, ki si žele pridobiti stanovanje. Vsled tega so se odločno zavzeli za ustanovitev stanovanjske za- druge, ki bo imela sedež v Žalcu, sekcije pa v drugih območjih žalske občine. Medtem, ko je sikupni plenum osvojil načelna stališča do nadalj- nje stanovanjske izgradnje na območju žalske občine, so ta teden bila že razna posvetovanja s predstavniki .podjetij, kjer so se pomenili o podrobnostih pri iz- vajanju uresničevanja zamisli o hitrejši in ekonomičnejši stano- vanjski izgradnji. Tako je bilo v ponedeljek posvetovanje s pred- stavnik' kolektivov iz Šempetra in okolice, v sredo pa je bilo po- dobno i>osvetovanje tudi v Žalcu. ZBORI VOLIVCEV V KONJIŠKI OBCINI V minulih dneh so bili v večini volilnih enot konjiške občine zbori volivcev, na katerih so obravna- vali kmetijski plan za prihodnje leto. Razen odbornikov ljudskega odbora so se teh zborov udeležili še kmetijski strokovnjaki is predstavniki kmetijskih zadrug. VREME V NASLEDNJIH DNEH OD 13. DO 22. NOVEMBRA: Do srede novembra ali malo kasneje bo prevladovalo nestal- no vreme s pogostimi padavi- nami, ohladitvijo in snegom do nižin. V nadaljnjem poteku bo pre- težno suho, a hladno vreme z mrazom ponočL SEJA OLO CELJE TURIZEM iN NACRT ROGAŠKE SLATINE V sredo bo redna seja obeh zborov Okrjajnega ljudskega od- bora v Celju. Po predlogu dnev- nega reda bodo odborniki razprav- ljali in sklepali o razvoju turiz- ma, nadalje mladan- ske, le da je dvorazredna s po- globljenim programom. Slušatelji bodo po končani šoli odgovorni za sistematično politično ideo- loško delo v organizacijah, zato so v programu tudi teme o po- sebnostih politično ideološke vzgoje v podjetjih, na kmetih in šolah. Program, ki si ga bodo izdelali mladinski aktivii, mora biti vakiajen s programi ostalih izobraževalnih centrov, zajeti mo- ra vse mladince. V kmetijstvu vse bolj uvajamo kompleksno kooperacijo, njenega namena pa mnogi kmetje ne ra- zumejo. Podobno je v stanovanj- ski reformi, kjer z uvajanjem ekonomskih najemnin omogočamo pravilnejše razdeljevanje stano- vanj, tako je tudi z nagrajeva- njem po učinku. Mladina laiiko pri tolmačenju teh naprednih sta- lišč veliko pomaga, če je seveda za to usposobljena. In prav ta na- men ima politična šola. Razumljivo je, da bodo v bo- doče politične šole morale postati vsakodnevna praksa ne le v naši občini, temveč v vsem okraju. Rogaška Slatina v perspektivnem načrtu zdraviliškega turizma Tudi na celjskem območju posta ja turizem čedalje močnejša gospo darska panoga. To med drugim po- trjuje vedno večji porast turističnih nočitev, ki se bodo v letošnjem letu predvidoma povzpele na več kot 477.000. Pri objektivni presoji turističnega prometa v našem okraju pa naleti- ma na več pomanjkljivosti najraz- ličnejšega značaja in izvora. Dej- stvo je namreč, da postaja današnji turizem vedno bolj zahteven ter go- sta ne privabljajo samo naravne le- pote, temveč so zanj važnejn od- ločilne še ureditve komunalnega, prometnega in gostinskega značaja. Ce bi hoteli opredeliti hibe turistič- nega prometa na celjskem območju, potem bi morali v prvi vrsti govo- riti o slabih in pomanjkljivih ce- stah, o nezadostnih nočitvenih ka- pacitetah in nazadnje tudi o nepri- mernih ureditvah komunalnega zna- čaja. Da bi začeli sistematično odprav- ljati te hibe in da bi pristopili k na- črtnemu urejevanju turističnih pro blemov, je bil celjski okraj razde- ljen na pet turističnih območij; za vsako od teh bo izdelan poseben program. Ta območja so: Rogaška Slatina, Dobrna, Laško in Rimske Toplice, nadalje celjsko rekreativno območje ter Savinjska dolina. Med- tem, ko so načrti za štiri območja v delu, pa je perspektivni načrt raz- voja zdraviliškega območja za Ro- gaško Slatino zdaj že pred nami. Tako živahno je bilo še letos okoli stare pivnice v Rogaški Slatini gostinska. Zato tudi perspektivni načrt upošteva vse te činitelje. Analiza sedanjega stanja zdravi- liškega turizma v Rogaški Slatini kaže, da je bil tu ob danih aiatert- alnih pogojih dosežen višek, ki pa že zdaj skriva občutne pomanjklji- vosti. Samo pri zdraviliških objek- tih ni bilo zadnjih 50 let zgrajene- ga ničesar novega. Zato je potreba po izgradnji novega centralnega zdraviliškega objekta primerna iR utemeljena. Prav tako je očitna po- treba po razširitvi in modernizaciji vrelčnih objektov. Resna ovira na poti nadaljnjega razvoja je pomanjkanje nočitvenSi kapacitet. Spričo tega je predvidena gradnja novega hotela B kategorije z 200 ležišči ter ustreznimi restaT- racijskimi prostori in prav tak« gradnja hotela A kategorije s 109 ležišči in restavracijo. Načrt nadalje nakazuje ponovae preureditev nekdanjih nastanitve- nih kapacitet za gostinske potrebe. Tako naj bi v prvi fazi izgradnje pridobili vsaj okoli 500 novih po- stelj. Ker pa bi z novogradnjami (hotela A in B kategorije) ter adap- tacijami (Nova Svicarija in Zagreb- ški dom) pridobili le okoli 400 le- žišč, načrt opozarja na nujnost tre- nutnega povečanj:a ležišč pri zaseb- nikih. V nadaljnji izgradnji bo po- treba po zasebnih kapacitetah čeda- lje manjša. Poglavje zase so restaTracijski prostori. Gradnja nove restavracije je pravilno nakazana, prav tako se bo položaj izboljšal z modemizaei- jo restavracije »Sonce«, ter s pre- ureditvijo izletišča Bellvue. S pre- ureditvijo gostišča »Grozd« pa h» odstranjena pomanjkljivost m- ustrezne restavracije v bližini že- lezniške postaje. V načrtu so tudi predlogi za iz- boljšavo sobnih oprem, za nabav« novih oprem v restavracijah, za ihc- hanizacijo kuhinjskih obratov in po- dobno. Vse to naj bi uredili v Ha- slednjih treh letih, vendar tako, da bi se kapacitete v glavni sezoni »e zmanjševale. Perspektivni načrt razvoja zdra- viliškega turizma v Rogaški Slatini pa se zraven vsega tega zavzema še za ureditev in modernizacijo cest, ki povezujejo Rogaško Slatino, za preložitev tranzitne ceste, ki pelje skozi zdravilišče, za uvedbo sezon- skega turističnega motornega vlaka na progi Rogaška Slatina—Zagreb in Rogaška Slatina—Celje. Po te« načrtu naj bi odstranili še industrij- ski tir vrelčnega obrata. Več kot potrebna je gradnja bencinske čr- palke, servisne delavnice in ureditev parkirnih prostorov. Naš največji zdraviliški kraj pa bi moral imeti še lasten turistični avtobus. Zraven tega ne ustreza več ureditev PTT prometa. Prav tako bi morali pove- čati število trgovskih in obrtnih obratov, da ne govorimo o dotra- janosti kanalizacije, električnega omrežja itd. Velika pomanjkljivost je še v pomanjkanju družabnih pro- storov. Potrebna je adaptacija let- nega kopališča in gradnja otroškega bazena. Centralni park bo treba rai- širiti. Obiskovalci Rogaške Slatine želijo igrišče za tenis, namizni te- nis, odbojko, badminton, kegljišče in podobno. Kot je razvidno že iz teh vrstic, je perspektivni načrt razvoja zdra- viliškega turizma v Rogaški Slatiai obsežen in vezan na izdatna denar- na sredstva. Njegova realizacija pa zavisi od občinskih in krajevnih či- niteljev, v nemajhni meri pa tudi od okrajnih. Slovo dr. Pehanija od Celja in aktivne zdravstvene službe Te dni je po 35-letnem aktivnem delu v zdravstvu stopil v zasluženi pokoj šef porodnično-ginekološkega oddelka celjske bolnišnice primarij dr. Pavel Pehani. Hkrati s tem se je poslovil tudi od Celja, kjer si je med 24-letnim delom pridobil veli- ko zaslug in simpatije ne samo kot velik strokovnjak, temneč tudi kot človek z globokim socialnim čutom, z visoko moralno in zdravstveno etiko. Dr. Pehani je bil tudi prvi zdravnik v Celju, ki se je takoj po vojni vključil v socialistično zdrav- stveno službo. Njegove velike zaslu- ge pa so še v tem, da je skupaj z dr. Mušičem uveljavil intimnost or- dinacije ter sodobno in humano ob- ravnavanje človeka in pacienta. Velike zasluge dr. Pehanija za razvoj in uspeh porodnično-gineko- loškega oddelka celjske bolnišnice pa kažejo tudi nekatere številke. Ta- ko se je v času, ko je on vodil ta oddelek, rodilo okoli 30.000 otrok, v zadnjih trinajstih letih so imeli nad 29.000 operacij, umrljivost bol- nic je padla na tem oddelku od 0,9 na 0,1%, umrljivost porodnic od 0,4 na 0,1% in končno umrljivost no- vorojenčkov od 3 na 1,6%. Slovo od dr. Pehanija je bilo pri- srčno. Pri zaključni slovesnosti so se od njega poslovili vsi najvidnej- ši predstavniki javnega in politič- nega življenja celjskega mesta in okraja, tako Franc Simonič, Riko Jerman, Stane Sotlar, Cveto Pelko, Franc Rupret in drugi. Glavni go- vor o njegovem delu in zaslugah pa je imel predsednik sveta za zdrav- stvo Okrajnega ljudskega odbora dr. Ivan Kopač. Zraven tega se je v imenu okrajne zveze ženskih dru- štev od njega poslovila še tov. Ani- ca Pirnat. Ob odhodu iz Celja izrekamo dr. Pavlu Pehaniju veliko hvaležnost za delo, ki ga je opravil, hkrati pa mu želimo, da bi zaslužen pokoj v Ljubljani užival še dolgo vrsto let zdrav in čil. V zadnjem tednu po domovini Petek, 6. novembra NA SEJI Združenja strojne in- dustrije Jugoslavije so poudarili, da bi lahko z rekonstrtikcijo sed- mih tovarn, ki izdelujejo orodne stroje, proizvodnjo večkrat pove- čali. Hkrati so priporočili večjo specializacijo tovarn orodnih stro- jev in menijo, da v sedanjem po- ložaju ni treba graditi večjih in- dustrijskih .podjetij, marveč re- konstruirati in modernizirati ob- stoječe tovarne. Sobota, 7. novembra IZVRSNI SVET LR Slovenije je na svoji seji sprejel sklep, po katerem bo Ljudski skupščini predlagal, da naj se 1. november razglasi za praznik. Mimo tega je potrdil poročUo komisije za na- cionalizacijo zgradb in gradbenih zemljišč ter imenoval komisijo za narodne parke. Za predsednika komisije je .bil imenovan tov. Milko Goršič, med člane pa tudi predsednik OLO Celje Riko Jerman. Nedelja. 8. novembra SVOJEMU NAMENU sta bili izročeni kar dve cesti in sicer Karlovac-Vrhovine (Plitvice) v dolžini 109 km ter cesta Domžale- Duplica. Ponedeljek, 9. novembra V POČASTITEV 40-LETNICE KPJ IN SKOJ je bilo v Ljubljani veliko politično zborovanje, ki se ga je udeležilo več desettisoč ljudi, zlasti pa univerzitetne mladine. Na zborovanju je govoril član Izvršnega komiteja CK ZKS Vlado Krivic, ki je v avli uni- verze odkril tudi doprsna, kipa Borisa Kidriča in Toneta Tomšiča ter spominsko ploščo. Torek, 10. novembra PREDSEDSTVO CK LMJ je imenovalo glavni štab mladinskih delovnih brigad na avtomobilski cesti »Bratstva in enotnosti« za prihodnje leto. Za komandanta je bil imenovan tov. Djordje Lazič. Sreda, 11. novembra ODBOR ZA ZDRAVSTVO IN SOCIALNO POLITIKO repub- liškega zbora ter odbor za vpra- šanja dela in socialnega zavaro- vanja zibora proizvajalcev Ljud- ske skupščine Slovenije sta ob- ravnavala predlog repuibliškega zakona o zdravstvenem zavaro- vanju kmetijskih proizvajalcev. Člani so menili, da so že ustvar- jeni pogoji za uvedbo takega za- varovanja. Zato bodo predlog za- kona predložili Ljudski sktipščini. ČITAJTE CELJSKI TEDMK Občni zbori mladinsicili organizacij Tudi predsedniki osnovnih or- ganizacij LMS na Smarskem so •e posvetovali, da bodo čim boljše izvedli letne mladinske izbotre. Skupno z organizacijami SZDL in ZKS naj predvidevajo v nova vodstva najboljše mladince iz vrst LMS in AMZ. Tesno sodelovanje je osnovni pogoj za uspehe orga- nizacije. Ugotovili so tudi, da do- sedanji občinski komite s pretež- nim številom prosvetnih delav- cev ni najbolj posrečeno izbran. V počitnicah, ko je bilo silno važno pripravljati mladino za de- lovne akcije, je komite skoraj čisto odpovedal, ker so se člani razšli. Novo vodstvo naj pred- stavljajo najboljši mladinci iz de- lavskih in kmečkih vrst, seve- da, v tesnem stiku z mladimi uči- telji, ki na vasi posebno v zimski sezoni veliko ipomagajo mladin- skim organizacijam. POGLED PO SVETU Za nami je z diplomatskimi do- godki bogat teden Pustimo ob stra- ni delo v OZN, kjer so ugotovili, da ki nerazvite države za prvo silo ra- bile 30 milijard dolarjev, to je slabo polovico ameriškega in sovjetskega letnega proračuna za vojsko, in kjer je politični odbor sprejel skupni Mmeriško-sovjetski predlog o popol- ni in splošni razorožitvi, pač do- kajšnja novost v delovnem dnevni- ku te skupščine narodov. Zanimivej- ši so dogodki, vezani na visoke ose- be sodobnosti: Teden je potekal v znamenju referata, ki ga je imel v velikem kremeljskem dvorcu Hru- ščev o zunanji politiki SZ, dalje je močno odmeval Nehrujev govor in Eisenhowerjeva odločitev, da bo po- toval v devetero držav. Hruščev je povedal, da marksi- zem ne šteje vojno kot neizogibno potrebo. Delavski razred zmaga lah- ko tudi brez vojne. Koeksistenca ni samo taktika, ki jo zahteva trenu- tek. Treba je skleniti mirovno po- godbo z Nemčijo in se pogoditi tudi e drugih svetovnih problemih. Pod- prl je Kitajsko, kar se tiče Formoze, obžaloval pa kitajsko agresijo na- sproti Indiji. Mnogo je govoril o splošni razorožitvi in trdil, da je za njo tudi Eisenhomer. Podobno je izzvenel tudi poziv Vrhovnega So- vjeta na parlamente vseh držav, dis- akord pa je pomenil proglas Mali- novskega Rdeči armadi, ki je pouda- ril, da je še mnogo sil na svetu, ki bi rade z orožjem uničite SZ. Nehru je na tiskovni konferenci v New Delhiju izjavil, da do vojne s Kitajsko ne bo prišlo, ker bi jo bilo nemogOi^e omejiti na lokalni spor. Ce indijska vojska ni branila vsake pedi indijske zemlje, je to do- volil zato, ker se mu zdi škoda sred- stev — preveč jih rabi za moderni- zacijo zaostale dežele. Kljub spora- zumom s Pakistanom ni govora o skupni obrambi, kajti,Indija se ne povezuje v vojaške bloke. Edina de- žela, ki bi utegnila vplivati na Ki- tajsko, je SZ, vprašanje pa je, če bi jo Kitajska to pot poslušala. Ta Nehrujeva ocena sovjetsko-kitajskih odnosov je toliko zanimivejša, ker je v zadnjem času prišlo do kores- pondence med Eisenhowerjem in Hruščevim prav zaradi kitajskih za- dev. O teh sta se pogovarjala že v Camp Davidu. Hruščev je zahteval izpraznitev Formoze, to pa je za Ameriko prevelika zahteva, češ da to oporišče rabi vse dotlej, dokler Kitajska grozi s silo doseči cilje svoje politike. Tri dni po odhodu Hruščeva je Eisenhower že poslal v Moskvo pismo, naj SZ posreduje pri Maotsetungu. Tu je gotovo kleč, mimo katere ta ladja ne more. Ki- tajska presoja Formozo kot svojjn- terni problem, ki ga lahko rešuje tudi z orožjem kot zakonita vlada, saj ima pravico do popolne suvere- nosti nad vsem kitajskim ozemljem. Z Nemčijo je stvar drugačna, pravi Hruščev, kajti tam je razdeli- tev nastala v vojni, zato Zahodna Nemčija nima pravice prilaščati si legitimacijo edine zakonite nemške vlade. Torej težka stvar. Status quo na Daljnem .Vzhodu ni v ravnotežju s status quo v Evropi. A prav zato je toliko bolj potrebno, da pride čim- prej do sestanka najvišjih. Ta je si- cer odložen z decembra na spomlad, vendar pravijo na obeh straneh, da le zato, da ga bolje pripravijo. Hru- ščev ponovno predlaga, naj bi na njem govorili o Berlinu, o Nemčiji in o razorožitvi. Nemški zunanji mi- nister je že odgovoril v parlamen- tarni debati, da je mirovna pogodba z obema Nemčijama nemogoča in da Berlin ne more postati svobodno mesto. V Bonnu torej nič novega: Zahodna Nemčija bi rada čimprej okupirala Vzhodno Nemčijo. Naj- večji kamen, ki ga bo moral svet zvaliti s te poti pomirjevanja. bo pač nemški še vedno. In še na rob: Eisenhower bo ob- iskal Italijo, Turčijo, Indijo. Paki- stan, Afganistan, Iran, Grčijo, Ma- roko in Francijo. Vsekakor zanimi- vo potovanje pred spomladanskim sestankom. In v kakšno družbo sta prišli Italija in Francija! Francija še vedno ne prizna alžirske vlade. Zato ima verjetno Burgiba prav, ker je glede Alžira pesimist. Z Afri- čani ima beli svet probleme, o kate- rih pred vojno skoraj ni bilo slišati, in to na vseh koncih: V Njasi je obsedno stanje, centralno-afriška fe- deracija čaka na svobodo. V Kongu se maje belgijski režim, Kamerun bo postal leta 1960 svoboden in iz- javlja, da se bo priključil Nigeriji. Sudan in Egipt sta se končno spo- razumela glede Nila, Etiopija bo dobila od SZ 400 milijonov, rabljev posojila. Res je vprašanje, če bo Francija kaj pridobila, če bo sredi Afrike rodila svojo atomsko bombo, ki jo v OZN Jules Moch utemeljuje in opravičuje »z negotovostjo v svetu in s tekmo v oboroževanju.€ Cela vrsta dogodkov, ki terjajo od nas, da do njih zavzemamo ak- tivno tvorno stališče. To velja zla- sti in posebno za napredne sile na Zahodu prav v smislu besed italijan- skega komunista Pajette: »Bodimo revolucionarji, ne pa varuhi muze- ja revolucije.* T. O. Dr. Leopold Budna: NE DAJMO CEPiT NAŠIH OTROK Mogoče se ho komu ta poziv zdel neverjeten. Morda ho celo kdo mislil, da je to sovražna pro- paganda. Vendar, nič ni brez vzroka, tako tudi to ne, da sem napisal, ne dajmo cepiti svojih otrok. Na svetu se marsikaj zgodi in oni dan, ni še dolgo tega, se je zgodilo nekaj prav čudnega. Kakor v pravljici se čuje. Nekje, zaradi vojne tajne mesta ne smem omeniti, se je vršil tajni sestanek. In ker se na tajnih se- stankih marsikaj zanimivega po- govarja in ker nobena tajnost ni dolgo tajna, je pač prišlo do tega, da so zvedeli o čem se je govorilo. Niso govorili o milijonih in do- bičkih, niti o gospodarskem kri- minalu, še manj o satelitih ali filmskih zvezdah, pa je beseda tekla o prav zanimivih dogodkih 12 našega vsakdanjega življenja. Sestali so se namreč bacili, bakterije in virusi in imeli posvet svojega generalštaba. Gotovo si ho kdo mislil, da stvar ne bo zani- miva, kajti, če kdo čuje o bacilih. zehne zaradi dolgočasja. Pa ven- dar, vzemimo si malo časa in pri- sluhnimo temu tajnemu sestanku. Ta svet je majhen in ta bitja ta- ko majhna, da jih v eni kapljici vode najdete na milijone. Zgodi se celo, da ljudje v bacile ne ver- jamejo. Celo pravijo, da so si ba- cile izmislili zdravniki. Vendar zdravniki gotovo niso imeli nikoli toliko časa, da bi si izmišljevali bolezni, bacile, gliste ali temu po- doben mali svet. Oni so jih nam- reč videli in če ne verjamete, lahko stopite v higienski zavod, kjer boste tudi vi pokukali skozi mikroskop in na lastne oči videli sovražnika človeškega zdravja. Ce pa so bacili že tu, potem je gotovo verjetno tudi to, da so imeli tajno sejo in so govorili v vam nepoznanem, zdravnikom pa poznanem jeziku. Zbrali so se sami »asi«, ki ima- jo najhujšo udarno moč na zdravje. Predsedoval je strah vzbujajoči bacil Shiga-Kruse, znan po vsem svetu po svoji krvoločnosti, ker povzroča obolenje dizenterije ali po domače griže. Bacil je eden najbolj strupenih v vlogi čreves- nih obolenj in zna v kratkem času uničiti črevesje, zastrupiti ves or- ganizem človeka, ter ga kaj hitro spraviti pod zemljo. Nastopa mno- žično in je razumljivo, ker na- pada črevesje in njegovo vsebino, da ga bomo našli povsod, kjer so greznice, umazanija in ostali komfort Shige-Kruseja. Temu podoben sovražnik je ba- cil, ki povzroča tifus in paratifus, tudi nalezljivo obolenje črevesja in vsega organizma. Na desni strani Shige-Kruseja je sedel bacil davice, njemu na- sproti pa bacil škrlatinke. Na na- slednjem stolu je čepel virus po- liomyelitisa in šepetal svojim so- sedom, virusom črnih koz. Na na- sprotni strani je razkazoval me- dalje bacil oslovskega kašlja in se prepiral z virusom ošpic, kdo iz- med obeh je spravil več otrok na pokopališče. Besedo je prevzel slavni Shi- ga-Kruse, udaril po mizi, ves pre- vzet od slave svojih prednikov: »Tovariši bacili! Potrebno je bilo, da smo se sestali'ma to važno se- jo, kjer se bomo nekoliko pogo- vorili o naših dosedanjih uspehih, o slavi našega rodu in o naših težkih nalogah, ki nas še čakajo. Naši predniki so zapisani v zgo- dovini z zlatimi črkami. Cesar ni- !^o zmogli razni slavni vojskovod- je, kralji, cesarji in poveljujoči generali, to se je posrečilo našim prednikom. Pomorili in uničili so cele armade, milijone civilnega prebivalstva po širnem svetu ter odločali o zmagi kraljestev in šte- vilnih vojn. Množično so morali umirati ljudje, ker so jim naši predniki uničili črevesje, zastrup- ljali ves organizem in jih pošilja- li v krtovo deželo. Takrat so bili za naš rod še se- veda zlati časi. Nihče nas ni videl, nihče nas ni poznal, mirno je po- tekalo naše življenje v bogatih kraljestvih, ki jih ljudje imenu- jejo s sramotnimi imeni kakor: stranišča, straniščne jame, grez- nice, umazanija in podobno. Da, ti ljudje! Dolga tisočletja smo jih vodili za nos in so bili prepričani, da nastopa griža za- radi slabega vremena, sončnih mrkov, toplih vetrov, čarovnic in kaj vem, kakšnih neumnosti še. Pa je ta prokleti človek začel mi- sliti s svojo glavo in so se nam zmešale štrene. Odkril je mikro- skop, z mikroskopom pa je odkril nas in naše sposobnosti. Po tem odkritju je nastalo smrtno so- vraštvo med našim in človeškim rodom. Ljudje so začeli odkrivati naša bivališča, zasledovati naše delo, ujeli so na milijone naših ujetnikov in jih odnesli v labo- ratorije, kjer so jih mrcvarili ta- ko dolgo, dokler niso iznašli orož- ja, s katerim nas pobijajo. To ve- do imenujejo znanstveno medici- no in imajo posebej šolane ljudi, ki jim pravijo zdravniki, ti pa so zaprisegli proti nam smrtno so- vraštvo in neizprosno borbo na življenje in smrt. Organizirali so svoje laboratorije, bolnišnice in ambulante, časopisje ter javno razpravljajo o svoji paroli: »smrt griži, tifusu, daviei, poliomyeliti- su, oslovskemu kašlju, črnim ko- zam ter vsem nalezljivim obole- njem.* Tovariši iz tifusne skupi- ne bodo gotovo pritrdili, da je bila njihova zgodovina enako slavna in da so danes v istem položaju kakor smo mi.« »Se v slabšem!« je zagrmel vodja tifusne skupine. »Tista me- dicina je iznašla neka zaščitna cepljenja. In če naša armada vdre v zaščitno cepljenega človeka, je naša moč brezpomembna. Tak človek se hrani, se smeji, dela in piše, za naše napade se pa sploh ne zmeni. Dobro je le to, da je še vedno veliko ljudi, ki v zaščitno cepljenje ne verjamejo. Ti so še naši. Toda za bodočnost kaže sla- bo. Čedalje bolj uspeva sovraž- na propaganda, ki jo imenu- jejo zdravniki prosveto in si osva- ja široke ljudske množice. Tudi nam grozi pogin, čeprav so naši predniki odločali o zmagah posa- meznih armad. Se v prvi svetovni vojni smo bili močni, medtem ko beležimo v drugi svetovni vojni zelo slabe uspehe. Naši vojni po- hodi, ki jih ljudje imenujejo epi- demije, niso več tako slavni. Kaj slavni, to so le majhne »praske«, kakor se v vojnem žargonu taki spopadi imenujejo.« »Mene so že popolnoma zmr- cvarili,« je bevsknil virus črnih koz. Virus poliomyelitisa je kričal ves zaripel v obraz: »Tudi nadme so se spravljali. Matere raje pri' na.šajo, pa še iz tako oddaljenih Zdraviliško turistični center Ro- gaške Slatine spada med najpo- membnejša turistična središča Slo- venije; glede na idealne pogoje za razvoj ima tudi vse možnosti, da postane že v bližnji prihodnosti naj- močnejši turistični center. Razvoj Rogaške Slatine sloni na zdravilno- sti mineralnih vrelcev. Osnova je zatorej zdraviliško zdravstvena služba, ki jo dopolnjuje turistično CELJSKI TEDNIK štev. 45 — 13. novembra 1959 3 Urejena trgovino nam je potrebna ANALIZA TRGOVINSKE DEJAVNOSTI V CELJSKEM OKRAJU OPOZARJA, DA BO V TEJ PANOGI GOSPODAR- STVA V PRIHODNJE TREBA POSVETITI SE VEC POZORNO- STL GOTOVO JE NAMREČ, DA JE TRGOVINA POMEMBEN ČLEN VERIGE: INDUSTRIJA — TRGOVINA — KUPEC. VSA PROIZVODNJA JE NAMENJENA POSREDNO ALI NEPOSRED- NO POTROŠNIKU IN GRE PRETEŽNO DO NJEGA PREKO TR- GOVINE, ZATO POMENI ZAOSTAJANJE TRGOVINE V PRI- MERJAVI Z RAZVOJEM IN NApREDKOM INDUSTRUSKE PRO- IZVODNJE IN Z NARAŠČANJEM KUPNE MOCi PREBIVAL- STVA VELIKO HIBO ZA ENE IN DRUGE. Podatki namreč kažejo, da se Je promet v trgovini v zadnjih Itlrih letih povečal kar za 40%. itevilo prodajaln In trgovskega •sebja pa je poraslo komaj za lt%. la tega ni težko ugotoviti. da je ob klasičnem načinu pro- dajanja v trgovinah osebje pre- obremenjeno, trgovinsko omrežje pa nezadostno razvito. To povzro- ča vrsto slabosti tako glede sorti- ranosti, odnosa do kupca in isto- časno zmanjšuje učinkovito in hitro preskrbo prebivalstva. Rešitev je samo ena. Vsklajen razvoj trgovine z naraščanjem proizvodnje in kupne moči pre- bivalstva, torej v smotemili in- vesticijah. Tu pa seveda znova naletimo na kočljevo vprašanje od kod črpati potrebna investicijska sredstva. V celjskem okraju so ugotovili, da bi v naslednjem letu za ure- ditev nujnih potreb rabili preko 600 milijonov dinarjev za investi- cije v trgovinah. To pa bistveno presega trenutne možnostL Zato BO se odloČili za skrčen obseg na- črta investicij za prihodnje leto, ki predvideva, da bi v trgovino v naslednjem letu investirali okoli 350 milijonov dinarjev. S tem bi zgradili 9 novih prodajaln, 16 pro- dajaln bi adaptirali in 25 obno- vili Vendar tudi za ta skrčen obseg investicij razpoložljiva sred- stva ne bodo zadoščala. Računajo, da bo primanjkovalo okoli 150 milijonov dinarjev. Zato trgovski lu-ogi sodijo, da bi bilo treba za investicije v trgovini neprimerno bolj angažirati sredstva okraj- nega investicijskega sklada. Razen povečanja obsega trgo- vinskega omrežja se v celjskem okraju zavzemajo tudi za kvali- tetne spremembe trgovanja, in sicer za uvajanjem samopostrežnih trgovin. Te namreč lahko z manj- šim prostorom in manj zaposle- nimi opravijo večji promet in hkrati pomenijo precejšnjo pri- dobitev tudi za potrošnika. Tako bi v celjskem okraju do konca prihodnjega leta ustanovili 4 sa- mopostrežne trgovine. Razen one, ki jo urejujejo v Stanetovi ulici, še eno na Otoku, eno v Šoštanju in eno v 2alcu. Za samopostrežne trgovine bodo predvidoma pora- bili preko 10 odstotkov vse inve- sticijske vsote. Planu preskrbe mora sledili tudi sklepanje pogodb Da bi zagotovili zadovoljivo pre- skrbo potrošnikov na področju celj- ske občine z zelenjavo, kmetijskimi pridelki, sadjem, kruhom, mesom in mesnimi izdelki ter mlekom, je po- trebno izdelati plan preskrbe, ki mu morajo seveda pozneje slediti tudi čvrste pogodbe, sklenjene med pre- skrbovalnimi podjetji in osnovnimi proizvajalnimi organizacijami. Svet za blagovni promet in trži- šče pri celjski občini je zato pred dnevi že razpravljal o planu pre- skrbe prebivalstva za prihodnje le- to, ki ga bo predlagal ljudskemu odboru v odobritev. Plan je sestav- ljen na podlagi realizacije v letoš- njem letu in je povprečno za 14 od- stotkov višji. Tako stanje je realno, če upoštevamo, da je letos blaga primanjkovalo, zlasti mesa in krom- pirja, ter da se bo kupna moč prebi- valcev prihodnje leto še povečala. Pri krompirju je plan za prihod- nje leto za 19 odstotkov večji kot letos, pri jajcih 87 odstotkov, pri go- vejem mesu za 19 odstotkov, pri kruhu za 10 odstotkov, pri mleku za 38 odstotkov in pri piščancih več kot za 100 odstotkov. Dokaj pove- čan je plan tudi pri mesnih izdelkih in ribah, pri teletini pa je za 23 od- stotkov manjši, kar je razumljivo z oziroma na obvezno pitanje živi- ne. Pri ostalih vrstah blaga, ki jih je letos primanjkovalo, je plan po- večan za višji odstotek, pri blagu, ki ga je letos bilo dovolj, pa za manjši odstotek. Za uspešno izvedbo plana preskr- be z zelenjavo bo potrebno inve- stirati nekaj nad 8 milijonov din za ureditev rastlinjaka in druga dela pri Mestni vrtnariji, 62 milijonov din za agromelioracijska dela, na- kup plemenske živine in strojev pri Kmetijskem gospodarstvu Lava, 11 milijonov din pa za ureditev skla- dišč in zgraditev paviljonov. Ker je celjska klavnica zastarela in ne odgovarja več higienskim po- gojem, predvideva načrt -za drugo leto tudi gradnjo nove klavnice, ki bo veljala okoli 400 milijonov din, 10 milijonov din pa bo potrebno še za ureditev mesnice na Otoku, za nabavo 3 hladilnikov in hladilnega kamiona. Za dograditev nove mle- karne bo potrebno prihodnje leto in- vestirati še 90 milijonov din, za iz- gradnjo še 3 prodajaln kruha in na- bavo še enega vozila za kruh pa predvideva načrt 5,5 milijonov din. Takšen je v grobih obrisih pred- log plana preskrbe prebivalcev celj- ske občine, ki ga je obravnaval svet za blagovni promet. Pri tem velja poudariti, da je zaenkrat takšen plan sestavila le celjska občina, druge občine pa kljub priporočilom okraja in trgovinske zbornice plana pre- skrbe še niso sestavile. To je večkrat tudi eden od vzro- kov, da prihaja v preskrbi do težav. Se važnejše pa je, da planu pre- skrbe sledijo čim prej tudi pogod- be, sicer je možno, da plan ne bo realiziran. Zato bo svet za blagovni promet pri celjski občini naročil vsem preskrbovalnim podjetjem, da sklenejo pogodbe s kmetijskimi go- spodarstvi in kmetijskimi zadrugami ter drugimi osnovnimi proizvajal- nimi organizacijami za dobavo po planu predvidenih količin blaga. Ce bodo plani pravočasno sestav- ljeni in če jim bodo sledile tudi čvrste pogodbe, potem ne bo bojaz- ni, da bodo pri preskrbi prebivalstva nastopile težave, ki so bile doslej v marsikateri občini v nemajhni meri prav zaradi tega dokaj pogoste. V tovarni »Juteks« se pripravljajo na proslavo 22. novembra bo kolektiv tovar- ne »JUTEKS« v Žalcu slavil 20. obletnico obstoja podjetja, kar bodo povezali s proslavo 40. ob- letnice ZKJ. Ta dan bo za kolek- tiv in tudi za Žalec pomemben dogodek, nanj se vneto priprav- ljajo. Zato smo obiskali direktorja podjetja Jožeta Rozmana, ki nam Jože Rozman je o pripravah za proslavo po- vedal to-le: Največ prizadevanja in truda vlaga kolektiv v tem času za ureditev delovnih prostorov, stroj- nih naprav, za odpravo nekaterih nepravilnosti v tehničnem po- stopku in za uvajanje še popol- nejše higiensko tehnične zaščite. 2e doslej smo uredili in prebelili vse notranje prostore, uredili smo tudi električno instalacijo in za- varovali stroje, kjer bi se morda lahko delavci poškodovali. Te dni zaključujemo z zadnjimi deli za ureditev zunanje podobe tovarne, kar bo do neke mere prisp)evalo tudi k olepšanju zunanjega videza Žalca. Istočasno smo v predpriprave za proslavo vključili tudi vrsto telesnovzgojnih in športnih pri- reditev in tekmovanj. V odbojki, šahu, kegljanju in streljanju tek- mujejo najboljši iz našega kolek- tiva z ekipami sosednjih kolek- tivov, zaiotraj podjetja pa smo med i>osameznimi obrati pri- redili tudi vrsto tekmovanj. Posebno vneto pa se priprav- ljajo na proslavo člani kolektiva, ki bodo izvajali kulturni program. 22. novembra bo namreč slavnost- na seja delavskega sveta, na ka- tero smo povabili tudi člane de- lavskih svetov sosednjih podjetij in svoje bivše delavce, ki so že upokojeni. Po zaključku bo kul- turni program s pevskim kon- certom. Istočasno pripravljamo razstavo higiensko-tehnične zaščite, raz- stavo razvoja podjetja in bomo ob jubilejnem prazniku omogočili ogled tovarne vsem šolarjem in prebivalcem Žalca in okolice. Šolarjem bodo naši tehniki v so- boto, 21. novembra prikazali in obrazložili proizvodnji postopek — kako dobimo od preje tkanino. V nedeljo pa si bodo tovarno lahko ogledali starejši. Nosilna konstrukcija nove tržnice ▼ Celju. Nagrajevanje po učinku v trgovini TUDI V TRGOVINI VSE BOLJ UVAJAJO NACELA VRED- NOTENJA DELA ZAPOSLENIH IN NE CASA, KI GA TRGOV- SKO OSEBJE PREBIJE NA DELOVNEM MESTU. V TRGOVINI JE TO RES NEKOLIKO TEZJE SPRICO TEGA, DA JE PROMET NAJOCITNEJSI POKAZATELJ USPEHA. VENDAR PA SO KLJUB TEMU V MNOGIH TRGOVSKIH PODJETJIH ZABE- LEŽILI PRAV ZARADI VZPODBUDNEJSEGA NACINA NA- GRAJEVANJA ZELO LEPE USPEHK Trgovinska zbornica je zato ustanovila posebno komisijo, ki bo proučevala posamezne proble- me nagrajevanja v trgovini in pozitivne izkušnje nekaterih pod- jetij posredovala še drugim. Po potrebi bodo pritegnili k delu tudi strokovnjake s tega področja. Doslej so se namreč pokazale nekatere slabosti sedanjih nači- nov nagrajevanja ipo učinku. Tako je na primer večina trgovskih podjetij upoštevala pri premira- nju tudi koeficient obračanja, kar pa je povzročilo, da so na pro- dajnih mestih težili za čim manj- šo založenost in odklanjali blago, ki trenutno ni najbolj konjunkur- no. Seveda je to negativen pojav in sodijo, da bo potrebno koe- ficient obračanja izločiti kot me- rilo za nagrajevanje. Razen tega, s tem, da trgovska podjetja imajo kot osnovni pokazatelj učinka in uspeha posameznika ali neke eno- te opravljeni promet, nehote tudi potencirajo pomembnost konjuk- ture in profitne stopnje na na- grajevanje. To pa je lahko silno nevarno, saj se s tem v osnovi zapostavlja delo in vrednost dela in višje ocenjuje tržni učinek. Vzanimo samo primer štedilni- kov, po katerih je trenutno silno povpraševanje in jih lahko pro- dajo že na cesti, še predno pridejo v prodajalno. Seveda to ni in ne more biti zasluga prodajalca v oddelku, kjer prodajajo štedil- nike, pa čeprav promet v njego- vem oddelku silno naraste, torej analogno tudi njegovi dohodki. Podobne primere lahko zasledimo v konfekciji, v elektro-tehnični trgovini (kjer so samo v dveh dneh prodali sto televizorjev) in podobno. Glede tega je zanimiva tudi primerjava v »Kovinotehni«, kjer v oddelku s sirovim železom vsekakor kljub nesprimerno večjim naporom ne morejo doseči istega učinka kot na primer v oddelku, kjer prodajajo krogljične ležaje in druge dražje in bolj konjuk- turne predmete. Podobnih primerov je v praksi še mnogo. Zato je pobuda trgo- vinske zbornice za ustanovitev komisije, ki bo te probleme pro- učevala in jih sproti reševala, zelo koristna. Kaže namreč, da trgovinska zbornica zavrača trdit- ve, da je nagrajevanje po učinku v trgovini nerealno in hkrati opo- zarja, da lahko postane realno, če bodo izločiti kot merilo učinka profitno stopnjo in profit, uvelja- vili pa delo in prizadevanja. Da bodo stranke hitreje postrežene Doslej je bila postrežba strank v celjskih trgovinah dokaj zamudna, saj so stranke večkrat izgubljale čas, ko jim je prodajalec sproti za- vijal kupljeno blago. Kljub temu, da bo v Celju že ta mesec začela poslovati samopostrež- na trgovina, je svet za blagovni promet pri celjski občini priporočil tudi vsem drugim trgovinam z me- šanim blagom, da čimprej organi- zirajo prodajo embaliranega blaga. Tako se bodo ob dobri organizaciji embaliranja poslovni stroški v trgo- vinah zmanjšali, stranka bo hitro poslrežena in marsikateri očitek na račun slabe postrežbe boo dslej od- padel. Industrijske prodajalne V zadnjem času je v Celju vse več primerov, da industrij- ska podjetja ustanavljajo pro- dajalne lastnih izdelkov. Tako $0 že vse trgovine s čevlji pro- dajalne tovarn čevljev, podob- no imajo svoje trgovine že tudi druge tovarne, zlasti kon- fekcijske. Nazadnje je tudi to- varna nogavic Polzele uredila svojo prodajalno. Ce ne upoštevamo boljšo in rednejšo založenost v takšnih trgovinah, pa posredovanje no- vitet za široko potrošnjo, ki včasih silno težko spričo straha pred rizikom prodirajo preko trgovine do potrošnikov, so te poslovalnice lahko tudi močan regulator cen posameznih in- dustrijskih izdelkov. Res da bi bilo umljivo, da se dinamika proizvodnih cen ob- čuti tudi v trgovini. Saj je pri nas profitna stopnja trgovine porinjena v ozadje in stopnje- vana je naloga in odgovornost trgovine za preskrbo. 2al pa se to ne dogaja vedno, večino- ma ne. V nekaterih trgovinah namreč pogosto znižanje na- bavnih cen posameznega blaga uporabijo kot nekak izravnalni faktor, kar pa ni v korist niti industriji niti potrošniku. Umljivo bi bilo, da ob takih primerih industrijska podjetja odločneje in ostreje reagirajo. Vemo, da navadno ne. In sicer predvsem, ker zahteva za ustrezno znižanje maloprodaj- nih cen navadno ima za posle- dico zamero in očitno ali ne- očitno abstinenco blaga tega ali onega podjetja. Zato pred- stavniki industrijskih podjetij o teh problemih ne govore radi, saj bi abstinenca, pa čeprav omejena na določeno območje in področje, lahko bistveno vplivala na realizacijo podjet- ja- Spričo tega so industrijska podjetja raje začela ustanav- ljati lastne prodajalne, ki izlo- ajo zamero in »protiukrepe«. Ustrezno znižanje proizvodnih cen posameznega blaga se tako takoj občuti na tržišču s tem, da se znižajo tudi maloprodaj- ne cene. To pa hkrati vpliva na ostalo tržišče. Brez dvoma ima- jo zato te poslovalnice, čeprav so navadno v manjšem obsegu, pozitiven učinek in so korist- ne v enaki meri za industrijo in potrošnika. Torej čeravno stranska in daljša pot, je ven- dar koristna. hribov, otroke na trikratno cep- ljenje samo, da bodo ti njihovi miljenčki zdravi. Ko sem vendar tako užival, kadar sem gledal in- validne otroke, katerim sem raz- dejal zdravje.« Nastal je hrušč in trušč, kajti poročila so bila res nezadovoljiva m prišlo bi do prave panike, če ne bi zagrmel zopet slavni Shiga- Kruse: »Smrt človeku! Ne smemo se pustiti! Naša slavna zgodovina ne sme propasti!« »Res je, toda kaj storiti?« Ker je moč le v organizaciji, so postopali previdno in pravilno. Najprej je bilo treba preceniti si- tuacijo in so ugotovili, da situa- cija le še ni tako slaba. Se so stranišča, ki niso pravilno graje- na, oskrbovana in čiščena. Se vedno se najdejo razpoke iz grez- nic in kanalizacije, skozi katere se da prodreti do pitne vode in tako v človeška usta. Se vedno se najdejo ljudje, ki ne umivajo sadja, zlasti otroci ne najdejo ni- koli tega časa. Tudi umazanije je ie povsod veliko in tega jaktorja ne smemo prezreti. Predvsem pa pazimo na ljudi, ki ne verjamejo v zo-ščitna cepljenja in nobeni medicinski znanosti ter se zdra- vijo z domačimi zdravili, s kate- rimi nam večkrat pomagajo kot Škodijo. »Naši največji sovražniki, šte- vilka 1, so zdravniki! S svojim raziskovanjem in delom ne miru- jejo. Njihova špijonaža je odlična. f*roti n;im ne moremo mnogo. Ne nasedajo lažni propagandi in ver- jamejo samo to, kar je z logiko in s poskusi znanstveno dokazano. Drugi sovražniki so seveda »zdravila«, kot jih ljudje imenu- jejo. Za nas je to sovražnikovo orožje. Prave atomske bombe v obliki tablet, injekcij, svečk in praškov, tekočin in temu podobno uničujoče orožje. Ta tehnika se iz dneva v dan izpopolnjuje. Proti tem zdravilom ne moremo dosti napraviti, kar se pa še da, to lahko izvedemo. Vplivati mo- ramo na ljudi, da bodo jemali zdravila po svoje, ne pa po zdrav- niških predpisih. Kajti, če jih jemljejo po svoje, jih običajno ne jemljejo pravilno in tako rekoč te bombe ne vžgejo kot se stro- kovnjaško pravi. Saj veste, kaj so napravili s penicilinom, da je da- nes zgubil na svoji vrednosti. Tretji sovražnik je higiena. Imamo še srečo, da mnogi ljudje niti ne marajo higiene. To je ve- da, ki proučuje vse možnosti me- dicinske znanosti z namenom, da bi si ljudje znali urediti čim bolj zdravo življenje in s tem pre- prečiti obolenja. Dve veliki ne- varnosti se skrivata pod to hi- gieno. Prvič umivanje rok in dru- gič preganjanje ter uničevanje naših avionov, ali kakor jih ljud- je imenujejo: muh. Dobro vemo, koliko dobrega so nam muhe že storile. Ali morda ni komu zna- no, da se na tisoče bakterij lahko oprime ene mušje noge, in muha nas s svojim poletom lahko pre- nese naravnost iz straniščnih od- padkov človeku pod nos. Tam skočimo z noge in potrebno je sa- mo, da se še človek oblizne pa že romamo v kraljestvo njegove- ga črevesja. Zato bo zopet naše geslo: Čuvajmo muhe, naše dra- gocene avione, ter vplivajmo na ljudi, da bodo puščali vnemar razno nesnago, nezaprte greznice, nepomito posodo, povsod razme- tane ostanke hrane, nepokrit kruh in sadje; skratka vse slaščice za naše muhe!« Človeka kar gane taka pove- zanost in ljubezen, katero gojijo bakterije do muh, hkrati pa usmiljenost ljudi, ki dajejo s svo- jo umazanijo, z nepospravljanjem in čiščenjem muham potuho in poln koš slaščic. Toda situacija še ni bila pre- čiščena. »Četrti sovražnik so zaščitna cepljenja. Na rokah moramo no- siti ljudi, ki se bojijo injekcij, in jim dopovedovati, da so to straš- ni bajoneti, s katerimi jih hočejo zdravniki razrezati za ričet. Ma- teram moramo natvesti največje neumnosti, samo da ne bodo nosile otrok na zaščitna cepljenja in da bodo raje gledale bolne ter umirajoče otroke kot pa, da bi verjele tisti neumni medicinski znanosti. Ker je takih mater še veliko, zato imamo še velike možnosti.« »Tako je, živele nerazgledane matere!« je zavpil ves zbor, Shi- ga-Kruse pa je nadaljeval: »Peti sovražnik sta milo in razkuževal- na sredstva. Saj vemo, da je za milo in razkuževalna sredstva do- stikrat škoda denarja. Marsikdo se razkuži na ta način, da pre- pere svoje prebavne organe s po- plavo alkohola, pa ne ve, da je pri tej poplavi odneslo iz njega tudi obrambni zid. Na ta način je naša borba še lažja.« In ves zbor je planil pokonci, se začel obje- mati in zagnal huronski klic: »Ži- vele alkoholne pijače!« Tako je nastalo med zborujo- čimi bakterijami pravo veselje in direndaj, da je mogočni Shiga- Kruse komaj napravil red. »Takole, dragi moji, sedaj smo na kratko precenili situacijo. Sa- mo na kratko, marsikaj bi se dalo še povedati, toda čas je zlato. Se- daj je tukaj jesen, naš idealni čas, da začnemo borbo proti ljudem. Sadja je na pretek, umazanije do- volj, zato veselo na delo. Vložili bomo vse sile, da okužimo iz grez- nic in odpadnih jam po skritih kanalih vodnjake in vodovode. Zasesti moramo vse sadje. Cim bolj se oprimimo muh, da nas bo- do ponesle vse do stanovanj in če je mogoče direktno v kuhinje in kuhinjske shrambe. Predvsem na- padajmo otroke in ljudi, ki ima- jo opravka z živilsko stroko. Pre- ko njih bomo v trgovinah prišli hitro k številnim strankam. Ali pa navalimo v gostinstvu na ku- hinje in natakarje ...« Pa je mladi in bister virus ho- tel napraviti paniko in je zavpil: »Prepozno! Ti ljudje so vendar zaščitno cepljeni, nima smisla, da jih napadamo!« In so ga trije iz- kušeni bacili lopnili po glavi ter ga na mestu ubili, kajti nepri- jetno bi bilo, da bi v tako koč- ljivem trenutku prišlo do panike. »Cepljeni ali necepljeni! Nam je vseeno. Napadajmo! Obupati ne smemo! Nekje moramo pre- kiniti verigo zaščitnih sredstev in zdravstvene propagande.« Shiga- Kruse se je od utrujenosti se- sedel. »Tako je!« so zavpili vsi pri- sotni. »Na boj! Na življenje in smrt s človekom! Nas veže so- vraštvo in mi ne bomo odnehali!« Prav zaprisegli so to svoje so- vraštvo s parolo: »Zdaj je naš čas, zdaj udarimo!« Vidite, ljudje, takšen je bil za- ključek te seje. Vso srečo imamo, da se nam je posrečilo izvohati njihov namen. Kajti s sovražni- kom, ki ga poznamo, se je lažje boriti. Naš odgovor bi moral biti: »Vstran z umazanijo, vstran z za- nemarjenimi stranišči, greznica- mi in muhami! Pazimo na čistočo, umivajmo sadje, umivajmo si ro- ke, pazimo na snago! Vse otroke dajmo zaščitno cepiti, da bomo prekrižali načrt Shiga-Kruse. In zakaj potem tak naslov? No, zaradi tega, ker je bolj za- nimiv ... Svečana proslava lOD-letnice šole v Smarjeti pri Rimskih Toplicali Preteklo soboto in nedeljo so v Rimskih Toplicah svečano prosla- vili W0. obletnico, odkar so v Bogilčevi hiši na Ogečah nad Smarjeto prvič začeli poučevati šolske otroke. V soboto zvečer se je k proslavi v zdraviliški dvorani zbralo ve- liko število ljudi iz Rimskih Toplic, tako da je bila dvorana polna do zadnjega kotička. Proslave so se udeležili tudi predstavniki laške ob- čine in političnih forumov, zastopnik okrajnega šolskega sveta ter več- je število pripadnikov JLA. Slovesnost je začel upravitelj os- novne šole v Rimskih Toplicah tov. Alojz Koželj, nakar je spregovoril bivši učenec te šole, prof. Anton Aškerc, ravnatelj celjskega učitelji- šča. Tovariš Aškerc je v svojem go- voru predvsem poudaril, da je ta svečanost v toliko pomembnejša, ker se ob tej priliki ne spominjamo samo ustanovitve šole pred sto le- ti in njenega razvoja, ki je bil več- krat povezan z uporno borbo za ob- rambo slovenske besede v avstrijski dobi. Se bolj pomembno je, je dejal profesor Aškerc, da se ob tej priliki spomnimo, da je šola nekdaj uspo- sabljala in vzgajala otroke držav- ljane, ki so pač morali služiti kapi- talističnim izkoriščevalcem. Sele po ljudski revoluciji je napočil čas, ko šola pri nas ne vzgaja le dobre državljane, sposobne delavce in iz- obražence, temveč tudi ' sposobne proizvajalce in upravljavce, ljudi, ki so sami gospodarji svoje usode. Nato je profesor Aškerc podrobno orisal razvojno pot- šole v Smarjeti od njene ustanovitve, poudaril je težke Dogoje, v katerih so morali šolniki učiti otroke. Se posebej pa je omenil zasluge nekaterih šolni- kov, ki so se upirali avstrijskemu pritisku na Slovence. Skoraj vsi te- danji učitelji na tej šoli in še pose- bej pa župnik Janžek so bili za ta- kratne čase dokaj napredni in na- rodno zavedni, da so kljub pritisku vzgajali otroke v narodnem duhu in branili slovenski jezik. Tedanja kopališka uprava je namreč zbirala denar za gradnjo nove šole pod po- gojem, da se bo v šoli vedno pouče- val nemški jezik kot obvezni pred- met. Župnik Janžek je odločno na- stopil proti temu in zagrozil celo z objavo v svetovnem časopisju, če kopališka uprava ne bi izročila zbranega denarja za gradnjo nove šole. Pred tem odločnim nastopom je kopališka uprava morala popu- stiti. Iz obširne šolske kronike, ki jo je nanizal prof. Aškerc, je razvidno, da so se 4. novembra 1859 prvikrat zbrali učenci v enorazrednici na Ogečah. Leto pozneje se je šola pre- selila v Smarjeto in jo je obiskova- lo že 117 učencev. Do leta 1863 je poučeval župnik Godina, kot prvi učitelj pa je omenjen Jožef Kokalj, ki je bil dober sadjar in se je po- tegoval za gradnjo nove šole. Nje- mu je sledil leta 1888 učitelj Franc Pečar. Oba sta bila dobra pedago- ga, zavedna Slovenca ter prvovrst- na sadjarja ter se jih domačini še danes radi spominjajo. Kot dobra sadjarja sta veliko pripomogla, da je sadjarstvo v tem predelu dokaj vzorno, saj sta vzgojila vrsto do- brih sadjarjev. Za Pečarjem se je zvrstilo še nekaj šolskih upravite- ljev, zadnji pred vojno je bil Majer, sedaj pa že dolgo let uspešno vodi šmarješko šolo upravitelj Alojz Ko- želj. Osnovna šola v Smarjeti se na- haja v stavbi, ki so jo zgradili 1887. leta. Med vojno je bila požgana in je danes lepo obnovljena. Sola ima šest samostojnih razredov, drugo le- to pa bodo šolsko poslopje razširili in 1961. leta se bo šola razvila v popolno osemletko. Po govoru je sledil-koncert celj- skega Komornega zbora pod vod- stvom prof. Egona Kuneja. Zbor je zelo navdušil občinstvo, tako da so morali zapeti še nekaj pesmi izven programa. Prisotni so izrazili hva- ležnost zboru tudi z lepim šopkom rdečih nageljnov, ki jih je pionirka izročila pevovodji, tovariš Koželj pa je zboru v zahvalo izrekel laska- ve besede, da tako lepega in ubra- nega petja v Rimskih Toplicah še niso čuli. V nedeljo dopoldne so na hiši na Ogečah, kjer je bila prva šola, od- krili spominsko ploščo. Svečanosti je poleg številnih domačinov priso- stvoval tudi ljudski poslanec tov. Jakob Zen, sekretar 00 SZDL v Ce- lju, tov. Stane Sotlar, in sekretar občinskega komiteja v Laškem tov. Ljubo Zelič, ploščo pa je odkril šol- ski upravitelj io\. Alojz Kozel j. ^aio so učenci osnovne šole v zdraviliški dvorani priredili uspelo akademijo s pestrim sporedom. Na akademiji je predsednica sveta za šolstvo pri la- ški občini tov. Malči Mermolja po- klonila pionirjem harmoniko. Slo- vesnost pa so zaključili popoldan v gostišču pri »Stari pošti« z družab- no prireditev bivših učencev. -ma VIZIJA Bil sem v mestu, bil sem nekam namenjen, ne vem kam. Tod, v sre- dišču skoraj ni bilo videti, da je že jesen. Bil je oktober. Razmišljal sem, da moram letos še vsekakor na deželo, da se naužijem toplih je- senskih barv. Nenadoma se me je polastil obupen, nerazumljiv strah. Zavladala je težka, nenavadna tiši- na. Ljudje, ki sem jih prej srečaval, so se bili nekam porazgubili. Ko da sem se zdramil iz globoke zamišlje- nosti, nisem opazil, da se bliža ve- čer. Ulice so bile skoraj prazne. Sonce je zahajalo — toda ne! — nekje v daljavi je brzda besnel po- žar: ozračje je bilo prenasičeno z rahlo svetlordečo svetlobo. Nad strehami hiš se je vlekla ozka, tem- nordeča proga. Obšla me je čudna slutnja, polna tesnobe in občutka bližajoče se nevarnosti. Pospešil sem korak. Od nekod se je vzelo dvoje ali troje ljudi, ki so bežali po prazni cesti pred menoj. Zrak se je nekako zgostil, postal je težji, rdeči žar je naraščal, oblival je že cesto in strehe in zidove hiš, podoben ogromnemu požaru, ki se širi. Z grozo sem gledal v nebo. Obzorje je bilo oblito s temno škrlatno bar- vo, ki je naraščala in se širila ka- kor plima, kakor nekaj strahotnega, nekaj dušečega, ki nenasitno požira nebo in mesta in ljudi. Popadel me je blazen strah in pri- čel sem teči, da bi se rešil. Bil sem sam. Ljudje so se bili že nekam po- skrili, ali pa so pomrli. Tekel sem na življenje in smrt, v grlu sem čutil srce, ki je razbijalo, me dušilo in me stiskalo v senceh. Planil sem proti vratom neke hiše; tisti hip. k» sem jih hotel odpreti, sem s straš- no jasnostjo začutil, da se je zgo- dilo, da se je zgodilo nekaj nepre- klicnega, nekaj nepojmljivo straš- nega. ZGOC SUH VETER JE UDARIL V ULICO, vrgel me je ob vrata še preden sem jih utegnil odpreti in mi ožgal lase in obrvi. Slišal sem svoj glas: bil je hripav. visok, onemogel; kričal sem. Potem sem planil v ne- ko ozko ulico, ki je vodila proti re- ki. Izgubil sem zavest. Ko sem se zbudil, sem ležal na cesti ob bregu reke poleg neke klo- pi. Rdeči žar je bil izginil. Temno- siv somrak je ležal na mestu. Obraz me je pekel in oči in usta sem imel polne pepela. Ožgani kostanji so iz- tezali gole. zoglenele veje v bolno- sivo nebo. Kamor je segal pogled, so štrleli v gluho praznino le črni zidovi brez streh, s praznimi okni. Ob stenah so ležale nekakšne po- stave, podobne klobčičem zoglenelih korenin. Skušal sem vstati, a nisem mogel, skušal sem misliti... PO- GREZAL SEM SE V MRAK. IN TEDAJ SE MI JE KAKOR UGAŠAJOČA ISKRICA POBLIS- NILA POSLEDNJA MISEL. OB- UPNA MISEL. JASNA IN PRE- PROSTA — SVET JE UNIČEN. In glejte, ko sem drugi dan od- prl radio, so bile prve besede, ki sem jih slišal: FEBRUARJA BO KONČ- NO FRANCIJA IZVEDLA SVOJO PRVO POSKUSNO JEDRSK9 EKSPLOZIJO V SAHARI. A. B. Gloria Lind v Celju v četrtek zvečer je bil v Celju drugi letošnji koncert, na katerem je nastopila sopranistka Gloria Lind, članica Metropolitanske opere v New Yorku. Spremljal jo je pia- nist Marijan Lipovšek. Gloria Lind, na pol Slovenka po rodu, je na svoji turneji po Jugosla- viji obiskala tudi Celje, kjer je do- živela lep sprejem in burne aplavze, torej velik uspeh. Vstopnice so bile razprodane že nekaj dni prej; med njenim nastopom so se nekateri po- slušalci dvigali s svojih sedežev, da bi videli sopranistko v vsej njeni potankosti, nekateri drugi pa so pri- hajali v dvorano med koncertom. Njen koncertni program je obse- gal dela Wagnerja, Brahmsa, Verdi- ja, Puccinija, Masseneta, O. in R. Straussa ter sodobne ameriške kom- poniste: Cola Porterja, Romberga in druge. Program sicer ni bil preveč skrbne izbran, izvedba pa je bila sicer fe- minalna, ne pa tudi fenomenalna. Lep, čist in zlasti močan sopran, iz- glajeni prehodi, širok obseg, vendar ne popolno obvladanje nižin. Kdor, je kdaj slišal kakšno jugoslovansko sopranistko, temu glasbeni izraz Glorie Lind ni mogel povedati nič novega. V ostalem pa je bil koncert do- stojni kulturni dogodek. Predstava Krajnsiilli iiomedijantov po znižanili CEnsh Ena izmed skrivnosti vsakega gledališča je njegova publika, njen družbeni sestav. Za publiko se bori vsako gledališče. Danda- nes se namreč vse bolj postavlja vprašanje, ali občinstvo dokonč- no obrača hrbet živemu gledali- šču na škodo televizije in filma. Prvo letošnje gostovanje Slo- venskega ljudskega gledališča v Storah je dokazalo, da najde gle- dališče, če zadovoljuje potrebe publike, vedno dovolj gledalcev, tudi v delavskih vrstah. V prizadevanju celjskega gleda- lišča, da ustvari čim neposrednejši', stik z ljudskimi množicami, zlasti z neposrednim proizvajalcem, s delavskim slojem, bo Slovensko ljudsko gledališče v Celju uprizo- rilo V SOBOTO, 14. NOVEMBRA, OB 20. URI uspelo komedijo Bratka Krefta »Krajnski kome- dijanti« po znižanih cenah. Pred- stava je namenjena predvsetn de- lavcem, na kar opozarjamo zlasti sindikalne podružnice. Sindikati naj rezervirajo vstopnice na te- lefon: 26-60. BeS Literarni večer na celjski gimnaziji V soboto je literarni krožek celjske gimnazije priredil literarni večer, na katerem s^o poleg gim- nazijcev sodelovali dijaki učite- ljišča ter mladi literati iz Novega mesta in z Jesenic. Literarni krožek gimnazije je že lani navezal stike z literarnimi krožki v Postojni, Novem mestu, na Ravnah, Jesenicah itd. Menja- vanje glasil, ki so jih krožki iz- dajali, medsebojni obiski ter uspel literarni večer v Novem mestu so bile poglavitne naloge dela gim- nazijcev. Za sobotni večer lahko brez i>o- mislekov rečemo, da je uspel, ta- ko po mnogoštevilnem obisku, ka- kor po kvaliteti posameznih pri- spevkov. Med nastopajočimi je bilo kar šest sodelavcev revije Mlada pota — pesniki Valentin Cundrič, Vladimir Brun, Alenka Aumpreger, Vido Korar ter pro- zaisti Cilka Barbič in Jože Sintič. Poslušalce je najbolj navdušil di- jak učiteljišča v Celju Jože Ko- ker s humoresko Pes. Ostalim je manjkalo življenjske izkušnje in umetniškega izraza; živijo še pre- več v sentimentalnosti. Prihod- njič bo treba bolje izbijati. V celoti pa lahko rečemo, da bi bilo treba v Celju prirediti še več taltih večerov, ne samo za gim- nazijce, pač pa hkrati za širšo kulturno javnost b.S, Ti ne razumeš, mati Bral sem plakat: Gledališka dru- žina DPD Svobode Prebold priredi v soboto češkega pisatelja Karla Capka dramo Ti ne razumeš, ma- ti. Po češkem originalu Mati je de- lo prevedla prof. Meta Sever-Kore- nova. Igralci: Anica Terpinova, Mir- ko Podgoršek, Tone Kozmelj, Ervin Jordan, Ivo Pečnik, Franci Vidmar, Rajko Ribič, Jože Piki. Režiser Fric Lojze. Da, boginja Talija je spet obiska- la Prebold. In to z delom češkega pisatelja Karla Capka. Kakšno je to delo? Capek redkokdaj razočara. In ljudi, ki ne razočarajo, imamo radi, spoštujemo njihova dela in jim radi prisluhnemo. Karel Capek je svetu že dosti povedal. Saj je človek ši- rokega duha, je neustrašen borec proti vojnemu pustošenju današnje- ga, civiliziranega sveta. Skratka, Capek je velik humanist. Več kot dve sto oboževalcev dramske umetnosti se je zbralo v novem hramu Talije. Med vsemi je vladalo tiho, a vendar po svoje na- peto pričakovano vzdušje: Kaj nam bo igra povedala? Režiser, tovariš Fric je pripravil s to svojevrstno prireditvijo še ne- kaj posebnega, nekaj svečanega. Napravil je posvetilo vsem padlim, ki so pomagali v Preboldu po- ustvarjati silno in' plemenito moč boginje Talije. Pove, da so to bili Kunika Kotnik, Anzek Kotnik, Slav- ko Slander, Franc Hribar in drugi. Delo je posvečeno štirideseti oblet- nici ZKJ in mrtvim, neustrašenim tovarišem, ki so dali dragocena živ ljenja na oltar domovine. Tovari- šem, ki so z neugasljivim ognjem v srcu živeli in delali na amaterskem odru in soustvarjali to žlahtno umetnost. Ljudem, ki so v najhuj- ših časih razumeli in vedeli, da je oder propagandno sredstvo zoper staro miselnost, da je oder svetišče bistritve duha in živ ogenj proti vsem, ki so se borili proti silnemu razmahu delavskega gibanja. Tova- riš Fric je dejal: Danes sta igri kino in televizija močna konkurenta. Dobra igra pa bo imela zmeraj svo- je oboževalce. Trideset let smo se tlačili v preozkih prostorih, ustvar- jali pa smo vseeno. Pa bi ne delali sedaj, ko imamo nov dom? Bomo, samo potreben nam je kader. Da- našnja zasedba vlog, upam, ne bo razočarala. Tovarišu upravniku za- druge. Vladu Plaskanu se za razu- mevanje toplo zahvaljujem ... Težka zavesa se razmakne levo in desno. Ob straneh zažarijo reflek- torji. Pred nami se začne razvijati igra, vsa globoka in humana, igra s silno in neumrljivo hotenostjo po lepem in mirnem življenju. Pred na- mi raste en sam mogočen protest: Ne, vojne nikoli več! Vojna zahte- va žrtve. Smrt kosi tudi mlade, ki bi jim matere rade pripravile toplo in varno gnezdeče. Toda pred nami je svetel ideal: DOMOVINA! Svo- boda domovine zahteva žrtve. Smrt kosi, rezilo upihuje mlado, nedozo- relo cvetje. Matere se borijo, sku- šajo zavreti to strašno morijo. In iz tega silnega protesta rastejo ma- terine besede: Me matere nismo na- redile vojne, Me smo samo žrtve ... Rekel sem, igra je globoko hu- mana. Je stvaritev, ki bi jo moral videti ves svet in jo doumeti do po- slednje potankosti. Vse, prav vse kreacije niso bile igralsko narejene. Vendar je bilo vse nekam tako človeško toplo, ne- kam tako prepričljivo, da človeka v vsem tem dogajanju stisne pri srcu, zgrabi ga v grlu in toliko, da ne zakriči z igralci vred: NE, VOJ- NE NIKOLI VEC! Mater je upodobila Anica Trpino- va. Odigrala je tako močno življenj- sko, da je taka kreacija tudi naj- bolj načitanemu gledalcu nepozaben užitek. Pa tudi sinovi so odlično rešili vloge. Prav tako oče in de- dek. Vsej zasedbi gre topla, prisrč- na čestitka! Celotni harmoniji je po- magala razsvetljava, oba speaker- ja, šepetalka. Pohvaliti moramo iz- najdljivega režiserja tovariša Frica. In na koncu pohvalimo še publiko. Vsak zares ni mogel slediti globo- ki vsebini. Vendar je vladal v dvo- rani popoln mir, kar je znak, da je preboldska publika dovzetna za na- predne drame in si vsak zase želi še dosti prireditev, ki bi bile s hu- manostjo in sedanjostjo tako močno in globoko prepredene, kakor je bi- la zadnja. D. K. mednarodni festival Prve priprave za mladinskih pevskih zborov v Celju Te dni je bila pod vodstvom tovariša Andreja Svetka in v na- vzočnosti predsednika ljudskega odbora občine tov. Franca Rup- reta prva seja članov pripravljal- nega odbora za organizacijo med- narodnega festivala mladinskih pevskih zborov v Celju. Na seji so sprejeli okvirni delovni in pro- gramski načrt, izpopolnili odbor in podobno. Z uresničitvijo skle- pa o vsakoletni organizaciji med- narodnega festivala mladinskih pevskih zborov se bo celjsko mesto uvrstilo med pomembne organizatorje festivalskih prire- ditev in hkrati dalo velik delež ne samo vzgoji glasbene kulture, marveč tudi na področju medna- rodnega utrjevanja prijateljskih odnosov. VEČERNA GIMNAZIJA V KONJICAH Ce bo dovolj prijavljencev, bo tu- di letos ustanovljena v Konjicah ta- ko imenovana večerna gimnazija z učnim programom za višje razrede Upravni odbor delavske univerze pa je na zadnji seji razpravljal tudi o možnosti, da bi v Konjicah usta- novili poseben oddelek srednje eko- nomske šole. Pred uresničitvijo te- ga načrta bo treba ugotoviti še, če bo možno dobiti potrebne predava- telje in seveda če bo tudi dovolj kandidatov. V. L. Zapisek celjskega radovedneža na robu bivše tržnice Včeraj dopoldne. Neizmerna sreča me je do- letela, ko sem izvedel, da po- dirajo tržnico. Takoj sem po- hitel tja. da bi se prepričal na lastne oči. če je res. Tam je bilo že vse polno ljudi in lah- ko mi verjamete, da mi je bilo neprijetno, ker nisem bil prvi. Z velikim zanimanjem smo spremljali potek del. Danes dopoldne. Na delu so Ingradovi stroji. Kopljejo in odvažajo zemljo. Tako lahko jasno vidim, kako nastaja jama. Stal sem tam in giedal in priznati moram — zelo zanimivo in razburljivo. Nikoli še nisem videl, kako na- stajajo jame. Danes popoldne. Stroji delajo, ljudje z velikim zadovoljstvom in odobrava- njem spremljamo potek. Ko bo zgradba dograjena, bomo lah- ko rekli: glejte, zrasla je pred našimi očmi. Se nikoli nisem videl tako zanimive prsti. Jutri dopoldne. le zdaj se veselim, ko bom stopil do bivše tržnice. Stroji bodo delali in mi bomo gledali in pred našimi očmi bo jama postajala vse globlja. Ce bi bil kak agitator, bi vzkliknil: Ce- ljani — tisti, ki ste bolj redko na ulicah! — ne zamudite red- ke priložnosti, pohitite in pri- družite se nam. ki stojimo na robu bivše tržnice vse dneve od včeraj do jutri. Naše življenje je postalo polno vsebine. Našli shio svoje zadovoljstvo, svoj cilj — ta pa je nenehno se po- glabljajoča jama. Na svidenje na robu bivše tržnice! OH Kot kaže naša slika vzbujajo pripravljalna dela za gradnjo nove sodne palače v Celju veliko radovednosti. Dela, ki jih je prevzelo celjsko podjetje »Ingrad«, uspešno napredujejo. To pa je tudi za- sluga močne mehanizacije, strojev, ki kopljejo jamo za temelje in odvažajo odvečni material. Zgled požrtvovalnosti Učitelj v pokoju Franjo Mlinšek že vrsto let neumorno in vestno ure- juje javno knjižnico v Velenju. Ne- koč je tudi sam zbiral knjige. Mno- go knjig je med okupacijo skril, da jih ne bi uničila tuja roka. Knjiž- nica šteje danes 1600 knjig. Vsako nedeljo se krog Mlinska v stari šo- li zbere staro in mlado, k njemu ra- di prihajajo, zakaj, zna jim sveto- vati pri izbiri, saj vse knjige pre- bere tudi sam. Je zelo ljubezniv pri svojem poslu in zato ni čudno, da tudi danes tam ne manjka ljubite- ljev knjig. Kdo bi mogel prešteti vse tiste ure, ki jih upokojeni Mlinšek žrtvu- je za knjižnico! Občinski svet Svo- bode se je zavedel dolžnosti in ob občinskem prazniku poklonil požrt- vovalnemu prosvetnemu delavcu v znak priznanja diplomo; Velenjčani pa mu ob skorajšnji sedemdesetlet- nici čestitajo in mu kličejo še na mnoga zdrava leta! V. S. ZA IZOBRAZBO ODRASLIH V VIRSTAJNU V nedeljo so se v virštanjski §oli zbrali ^oraj vsi starši. Pogo- vorili so se o novem zakonu o osnovni šoli in delu šole ter tudi o tečajih za izobrazbo odraslih. Želijo še več kmetijskega poiika, za odrasle pa predavanje o dru- žini in otroku, o zdravstvu in gospodinjstvu. Razpisna komisija za uslužbenska mesta pri TRGOVINSKI ZBORNICI ZA OKRAJ CELJE razpisuje Ha podlagi čl. 33 ZJU in čl. 12 Pravilnika o uslužbencih trgovin- skih zbornic iz področja notranje trgovine, prosto delovno mesto TAJNIKA ODBORA ZA EKONOMSKO-FINANCNA VPRAŠANJA Kandidati naj pošljejo prošnje z življenjepisom na tajništvo zboraice, Celje, Miklošičeva 3, najkasneje do 1. decembra 1959. CELJSKI TEDNIK štev. ii — 13. novembra 1959 5 Za izpolnitev načrta kmetijske proizvodnje celjske občine Ljudski odbor celjske občine je na svoji zadnji seji sprejel načrt kmetijske proizvodnje za naslednje leto. Načrt je zelo zahteven, saj predvideva povečanje proizvodnje kar za 21 odstotkov v primerjavi z letošnjim letom. To pa je postavka, ki zahteva tako od kmetijskih go- spodarstev kot tudi od zadrug in njihovih članov veliko naporov in zavestnega sodelovanja, zlasti v ko- operaciji. Ni namreč naključje, da je bilo mogoče planirati takšno po- višanje kmetijske proizvodnje le na osnovi uspehov in seveda predvide- vanj v odnosih med zadrugo in kmetom. V zvezi s tem sta oba zbo- ra občinskega ljudskega odbora sprejela tudi nekaj sklepov, ki se nanašajo tako na ljudski odbor, ozi- roma pristojni organ, kot na kme- tijske zadruge in gospodarstva. V okviru občinskega načrta kme- tijske proizvodnje za naslednje leto so zadruge in kmetijska gospodar- stva prav te dni zaključila sestavo svojih planskih nalog. Značilno je priporočilo, po katerem naj zadruge in gospodarstva podvzamejo vse ukrepe organizacijskega, investicij- skega, kadrovskega in komercial- nega značaja, da bo plan v kmetij- stvu prihodnje leto v celoti dose- žen. Tako bodo kmetijske zadružne organizacije na območju celjske občine še do 15. novembra sklepale pogodbe o proizvodnem sodelova- nju. Zelo važno je tudi priporočilo, da naj kmetijske zadruge in gospo- Ijenih normativov in kalkulacij ter seveda lastnih izkušenj načrt agro- tehničnih ukrepov. Ta plan naj za- jame vrsto in količino semen, umet- nih gnojil ter zaščitnih sredstev za vsako kulturo posebej in skupaj. Po sklepu morajo zadruge in gospodar- stva izdelati te načrte ter jih po- slati svetu za kmetijstvo pri občin- skem ljudskem odboru najpozneje do 30. novembra. Posebno poglavje se odpira z re- alizacijo investicij v kmetijstvu. Giede na nekatere slabe izkušnje, ljudski odbor priporoča investitor- jem, da pravočasno izdelajo inve- sticijske programe, kajti le-ti mora- jo biti potrjeni in revidirani naj- pozneje do zadnjega januarja pri- hodnjega leta. Dolžnost kmetijskih zadružnih organizacij in gospodarstev pa je še, da izdelajo plan tržnih viškov po vrsti in količini pridelka ter ča- sa dobave. Rok za to nalogo je po- stavljen na 15. december letošnjega leta. Po tem času pa naj preskrbo- valna in druga podjetja sklenejo po- godbe za te viške. Ne gre z glavo skozi zid Kdor ne verjame besedam, se včasih o resnici prepriča na lastni l(oži. Talio se je letos pripetilo tistim kmeto- valcem, ki so hoteli povpra- ševanje po krompirju za ozimnice izrabiti za izreden dobiček. Nekoliko slabša le- tina krompirja je povzročila precejšnjo zmedo, ki so jo hoteli nekateri kmetje kar najbolje obrniti v neupravi- čen zaslužek. Pri tem jim je bil v pomoč del ravno tako nerazsodnih potrošnikov, zla- sti pa številni nakupovalci. Eni in drugi niso verjeli, da bo krompirja dovolj, če ne domačega, ga pa bo skupnost poskrbela iz uvoza. In to, kar niso pričakovali, se je zgo- dUo. Kakor je bilo rečeno, je država v trenutku, ko ni bilo mogoče pri kmetovalci ob- držati cen v normalnem raz- ponu, uvozila velike količine krompirja iz Poljske. Cena na trgu je hitro padla. Ti- stim, ki so v nezaupanju pre- plačevali krompir, ni pre- ostalo drugega kakor da so se vgriznili v ustnice, kmetje pa so začeli nakladati krom- pir, ki so ga že spravili v kleti in ga prodajati kmetij- skim zadrugam. V našem listu smo pred kratkim pisali o tem. Ven- dar, kakor vse kaže, neka- teri ne bodo mogli vnovčiti pridelka, vsaj ne po ceni, ki bi jim bila všeč. Tu je v vpraševanju tudi morala. Razumljivo je, da ob slabših letinah pridelki ne morajo biti po istih cenah kakor v nasprotnih primerih. Vendar je normalno, da bi tak izpad pridelka moral ču- titi samo potrošnik. Zakon ponudbe in povpraševanja je sicer dejanski regulator cen, vendar v obeh smereh. Za take slučaje, ko za izpad ni nihče kriv, naj tudi ne bo neupravičenega prelaganja bremena na rame drugega. c. k. ZIMA bo kratka IN hlad:ia predvideva znon metereolog Boris Koljčicki Kakor se zima naglo približuje, toliko bolj se ljudje zanimamo, kaj nam bo prinesel četrti letni čas. Bo zima dolga? Bo hud mraz? Na ta vprašanja odgovarja eden najbolj priznanih jugoslovanskih meteorologov Boris Koljčicki takole: Vremenske napovedi za letošnjo zimo, vsaj za celo daljše obdobje, še niso končane. Zavoljo tega je težko dati prognozo, ki bi točno predvidevala vreme v naslednjih štirih, petih mesecih. Vendar vse ka- že, da bo letošnja zima močno po- dobna oni iz leta 1953. Najprej vzporedimo letošnjo je- sen z ono pred šestimi leti. Obe sta bili zelo topli in lepo vreme se je držalo do konca oktobra. Letos, kot pred šestimi leti, je bil vodostaj rek zaradi pomanjkanja dežja zelo ni- zek. V začetku novembra pa je vdrl k nam arktični zrak in povzročil večje padavine. Te vzporeditve nas navajajo k sklepanju, da bo v novembru vsaj nekajkrat precej mrzlo, hladen veter in slana nista izključena, ob kon- cu meseca pa bo zapadel tudi sneg, toda ne v velikih količinah. Obdobje »predzime« bo trajalo nekako do dvajsetega decembra. Tedaj pa bo nastopila prava zima, ki bo zelo ostra, s hladnimi vetrovi, nizko temperaturo in debelim snež- nim pokrivalom. Najgloblje bo temperatura padla v januarju in do sredine februarja. Živo srebro bo padlo tudi do 20 sto- pinj pod ničlo. Toda v drugi polo- vici februarja bo zima popustila in v marcu lahko pričakujemo pravo pomlad z nekaj vmesnimi ohladitva- mi. Po mnenju meteorologa Kojčicke- ga se nam torej obeta kratka in pre- cej ostra zima ter razmeroma zgod- nja pomlad. KOMUNALNA DEJAVNOST V BRASLOVCAH Z urejevanjem asfaltirane ceste dobivajo Braslovče novo podobo. V ta namen je prispevala kmetijska zadruga Braslovče 2 milijona dinar- jev, žalska občina pa tudi toliko. Dela so še vedno v polnem teku, imajo pa še lepe načrte za boljšo ureditev trga. Uredili so že vodo- vod v trgu, za kar je bilo opravlje- no mnogo prostovoljnih ur. Tudi vaščani Malih Braslovč si želijo na- peljati vodovod. Upamo, da bodo sčasoma uspeli. Popravili bodo tudi ceste II. in III. reda in so v ta na- men zbrali že 1,5 milijona dinarjev. V kratkem pa bodo začeli s prevo- zom gramoza. Za ta prevoz gramo- za so zadružniki na zadnjem obč- nem zboru prostovoljno odstopili traktorske ure! V načrtu imajo tudi izpeljavo podzemeljskega telefon- skega kabla in to vsaj v trgu. IZ ŽIVLJENJA NAŠIH KMETIJSKIH ZADRUG: Braslovče na čvrsti poti napredka Braslovška zadruga je najmočnejša v našem okraju. Na razsežnem ozemlju od Vranskega do Letuša in Kokarja, pa z vrha Dobrovelj in do Savinje združuje okoli 345 kme- tij na površinah okoli treh tisočev hektarjev«. Od tega je v zadrugo vključenih okoli 1.300 hektarjev obdelovalnih po- vršin in približno 1.400 hektarjev gozdov ter pašnikov. Ob- delovalne površine se delijo na 560 hektarjev ornih in 630 hektarjev travniških površin, ostalo so sadovnjaki, vrtovi in podobno... Letošnji uspehi, zlasti pa uspehi na področju pogodbenega sodelovanja, uvrščajo braslovško kmetijsko za- drugo med najboljše v okraju. Zato poglejmo k njim, kaj in kako delajo. Franc Marolt iz Zgornjih Gorč je napreden kmet in član zadruž- nega sveta. Ves njegov hmelj je bil med najboljšim, v hlevu pa že ima dovolj živine, čeravno še ne po teži. — Vse gre, je dejal, le hoteti in razumeti je treba! — Upravnik Janko Cvikl je imel kaj pokazati. Za zadružnim po- slopjem so letos uredili skladišče za reprodukcijski material in od- kup. Tu je tudi strojni odsek, v zgradbi sami pa uprava in hranil- nica. Cez trg vodi asfaltirana cesta, ki je zadrugo stala štiri milijone, v tem času pa urejujejo prosvetni dom, ki je vse do letos bil skladišče skozi dvoje deset- letij. Poleg dvorane bo v tej stav- bi tudi več stranskih prostorov za razne namene. Letos so dogradili tri sušilnice in zadružni dom v Letušu. Zadružni odsieki ene najstarej- ših zadrug v okraju (obstaja nam- reč že od leta 1922) so zelo uspeš- ni. Zadružna hranilnica in poso- jilnica je v pretečenem obdobju »obrnila« nad 40 milijonov vlog. Razen manjših zneskov obraču- nava zadruga s člani ves denarni promet preko obračunskih knji- žic. Strojni odsek ima sedaj 24 trak- torjev, tri male ročne traktorje za višinske predele, dva takšna mala traktorja pa bodo še kupili. V letošnjem letu so opravili okoli 22.000 traktorskih ur, pa jih je ob »špicah« še vedno lovilo, kajti strojno obdelovanje je prodrlo v širino. Težišče odkupa odpade na hmelj, les, živino in nato na polj- ske predelke drugih vrst. Pod hmeljem imajo 278 hektarjev, letos pa jih bodo • zmanjšali za okoli 40 hektarjev. Pohvalijo se lahko z zelo dobro kvaliteto hmelja. Ob strogih kriterijih od- kupa imajo nad 85 odstotkov prve in druge vrste. Pridelek je znašal okoli 400 ton hmelja, pridati pa je treba še okoli 30 do 40 ton, za katere bo DOZ Izplačal odškod- nino za izpad, ki ga je povzročila toča. Moč zadruge lahko merimo tudi po skladih, ki so letos znašali skupaj okoli 40 milijonov dinar- jev. Poleg že omenjenih del skrbi braslovška zadruga tudi za ure- ditev poljskih cest in podobno. Letošnja široka akcija za kom- pleksno pogodbeno sodelovanje je v braslovški zadrugi prav tako zelo uspešna. V začetku so skle- pali pogodbe v vaseh, pozneje pa se sklepanje odvija na sedežu zadruge. Do začetka tedna je od 345 hmeljarjev sklenilo pogodbo že okoli 250 hmeljarjev, zato me- nijo, da bo sklepanje pogodb za kompleksno kooperacijo končano že do konca tega tedna. 120 hek- tarjev z visokorodnimi pšenicami posejanih njiv presega plan. Te- žave bodo le pri planu za odkup živine, ker zadružniki stremijo, da bi čim hitreje dosegli predvi- deni stalež. Prvi primeri ponudb zemlje v prodajo in odkup priT bližu jej o zadrugo času, ko bodo lahko ustanovili tudi zadružno ekonomijo. To pa bo možno iz- peljati ob primerni arondaciji, ki je med članstvom predmet vedno večjega razpravljanja. Nekoliko trši oreh predstavljajo kmetje v višinskih predelih, predvsem po pobočjih Dobrovelj. Toda prej ali slej bodo tudi oni spoznali,'da bo treba stopiti v korak z naglim napredkom v dolini. J. K. Skozi Braslovče so letos asfaltirali cesto. Za vselej so rešeni nad- ležnega prahu po zaslugi kmetijske zadruge, katere skrb ni samo kmetijska proizvodnja, temveč tudi kulturni in komunalni napredek podeželja. Sodobno gospodinjstvo vaša dobra pomočnica Nova številka revije Sodobno gospodinjstvo, letos že deveta po vrsti, nam v uvodniku prinaša članek o vtisih s potrošniškega sejma v Kranju. O njem smo se sicer seznanjali že sproti po dnev- nem časopisju ali pa smo ga celo sami obiskali, vendar je priču- joči prispevek pisan s stališča gospodinje, je pa obenem tudi in- formativnega značaja in nam to- rej posreduje vse, kar smo morda sami prezrli. Ali tehnični pripomočki lahko prevzamejo breme gospodinj, ali pa bodo one do neke mere vedno morale tudi same delati, nam po- jasnjuje eden od prispevkov v tej priljubljeni reviji. Gospodinje bi bile prav gotovo zelo vesele, če bi se v naših trgo- vilki in morda prispevale k ures- skimi potrebščinami pojavil v kratkem tudi strojček za mešanje in gnetenje. No, morda se nam to tudi obeta, vendar zaenkrat še iščejo proizvajalca za takšen apa- rat. Podrobno se lahko tudi s tem seznanite v letošnji deveti šte- vilki in morda prispevati k ures- ničitvi te zamisli še kakšno lastno. Imate hladilnik? Ga pravilno negujete in uporabljate? Ali znate ceniti to dragoceno pridobitev to- likanj, da boste vse naredile, da ga kar najdlje ohranite brezhib- nega? Glede opreme stanovanj smo se končno premaknili z mrtve točke, ko smo se vsa leta pri ureja- nju zanašali le na svoj okus, na- svete in ideje drugih, le včasih pa smo se poglobili tudi v kakšno strokovno razpravo, ki nam pa tudi ni mogla dosti pomagati, saj nasveti strokovnjaka niso mogli v vsem ustrezati našemu pohi- štvu, ^ostorom, željam in mož- nostim. Ce sedaj opremljate svo- je stanovanje, bodisi z novim, svetlim ali pa še starim babičnim pohištvom, se lahko o tem .p>06ve- tujete z arhitektom, saj je revija uvedla novo rubriko, kjer vam bo arhitekt na tovrstna vprašanja izčrpno odgovarjal. Prav s tem v zvezi kaže prebrati tudi sesta- vek o okrasnih blazinah, ki so •okusnejše kot večina okraskov, ki jih razstavljamo v stanovanju, saj so poleg tega tudi praktične. ■Kaj je vzrok utujenosti pri že- nah? (Ddgovore boste našle v So- dobnem gospodinjstvu in mogoče boste odslej tudi vi zvečer radi nekoliko »potegnili«, ker ne boste več tako neznansko utrujeni. Šolske otroke je pač najteže obleči, da so lepo, praktično in f>oceni odeti. Morda vam bo kakšna izmed skic v tej številki revije pomagala iz zadrege. Jedilni pribor se s časom prav tako spreminja kot vse ostalo. Nove, moderne oblike so prak- tične in, če ga boste v kratkem kupovale, izbirajte med moder- nim najmodernejše, zlasti, ker tega ne kupujete pogosto. S področja prehrane prinaša revija navodila za vzimovanje sadja in zelenjave, poleg tega pa še vrsto receptov za pripravo pi- ščancev. Ce imate mešalec vam bodo tovrstni recepti prinesli spremembo, zato jih le dobro preberite. Na koncu bodo vsi, ki so po- slali na uredništvo kakšne dopise, našli tudi odgovore in za name- ček nekaj navodil za kvačkanje. Revija izhaja vsak mesec, letna naročnina pa je štiri sto dinarjev. Je najboljša svetovalka in prija- teljica vsaki ženi, tako tisti, ki se v gospodinjstvu šele poskuša, kot oni, ki že deset let sleherni dan opravlja isto delo, vendar je tudi marsikatera izmed teh, kljub praksi, ki si jo je v tem času pri- dobila, priznala, da je delo zadnje čase laže in, da se je kljub vse- mu še marsikaj naučila prav iz revije Sodobno gospodinjstvo, saj nam o vsakem posameznem pro- blemu posredujejo svoje mnenje priznani strokovnjaki, ki jim pač moramo priznati, da vedo več kot mi. „ POLONCA" nova trgovina za nogavice 2e dolgo smo si želele posebno prodajalno z nogavicami, kjer bi lahko natančno izbrale, proda- jalke pa bi. nam lahko posve- tile več časa, saj so v drugih trgovinah preobremenjene in kljub prizadevanju ne morejo vsakomur ustreči tako, kot si to želi kupec in uslužbenka sama. Trgovine pa smo tembolj vesele zato, ker je to prodajalna polzel- skih nogavic, ki so že dolgo po- jem kvalitetnih izdelkov. Prav te nogavice pa smo včasih zaradi povpraševanja zaman iskali dru- gje. No, sedaj jih ne bo primanj- kovalo. Nasprotno, za začetek nam je tovarna poskrbela nekaj novih presenečenj. To so med drugim raztegljive nogavice razr- nih debelin in nians rjave barve, da jih bodo lahko nosile žene, ki nočejo gizdavih svetlih in tankih nogavic Bolero, obenem pa bodo mamice med njimi našle primer- ne nogavice tudi za svojo šolarko, ki se ji tanke nogavice še ne po- dajo. Vse vrste kratkih nogavic, tako moških kot za enoletne malčke, raznih velikosti in barv hola-hop žabic, vrsta ženskih nylon nogavic, svetlih, temnih, tankih in debelejših, pri tem pa vsestransko trpežnih in lepih, ko- lekcije kravat in nogavic za može, vse to nas preseneti še bolj kot nas je pred dnevi trgovina Po- lonca sama, ko se je brez pred- hodne reklame majhno in okusno opremljena znašla v Stanetovi ulici. Veseli smo je kot le kaj, ob- enem pa je tako lepo urejen lokal v ponos našemu mestu. Družbena prehrana v Slov. Konjicah Precej kritično je v Slovenskih Konjicah vprašanje družbena pre_ hrane. Konjiško gostinsko podjet- je s tremi poslovalnicami in eno privatno gostišče sicer zadoščajo za gostinske usluge, nikakor pa ne morejo zadovoljiti abonentov, ki so že zdaj abonirani in vseh, ki bi se še abonirali, če bi bil v Ko- njicah obrat za družbeno prehra- no. 'Morda bo vprašanje rešeno, ko bodo zgradili hotel. Toda zanj — četudi je lokacija že določena — še vedno nimajo sredstev. Ka- zalo bi, da bi konjiška podjetja prispevala za izgradnjo obrata družbene prehrane nekaj sred- stev, a to bo precej težko, kajti vsa podjetja so v remontu in ra- bijo večino sredstev zase. Vendar bo ta problem treba nekako re- šiti, saj moramo vedeti, da po- trebuje deloven človek prvenstve- no pošteno in redno hrano, če hoče dobro delati. Konjiški gostinci bodo zavoljo splošne podražitve podražili po- vprečno za petnajst dinarjev go- stinske usluge za posamezna je- dila, abonenti pa bodo še v pri- hodnje plačevali enako. V ŽALCU NOVA VETERINARSKA AMBULANTA v nedeljo dopoldne so v Žalcu odprli novo veterinarsko ambu- lanto. Na majhni slovestnosti ob otvoritvi so se v prostorih ambu- lante zbrali zadružniki iz okolice, predstavniki kmetijskih zadrug iz žalske občine in ugledni gostje, med njimi predsednik občine Tone Delak, sekretar občinskega komiteja Ivan Kovač in drugi. Nova veterinarska ambulant; je bila v Žalcu res potrebna, sai so doslej veterinarji s tega po- membnega kmetijskega področja delali v neprimernih prostorih. Dr. Veber v novi veterinarski ambulantL Ambulanta je bila namreč name- ščena v zasilnih prostorih in ni imela potrebnih stranskih prosto- rov. Razen tega z vedno večjim pomenom živinoreje in istočas- nimi ukrepi za bistveno povečanje števila živine na tem območju je bila potrebna za ureditev vete- rinarske službe v žalski občini še stopnjevana. Ambulanto so gradili dve leti in se pri tem srečali z mnogimi težavami. V tem primeru, kot tudi v mnogih drugih, je znova prišlo do veljave koristno sode- lovanje med občino, poslovno zvezo, zadrugami in podjetji. Vsi so pomagali, da so si veterinarji končno lahko uredili ambulanto. Zlasti pa je treba pohvaliti pri- zadevanje in doprinos žalske po- slovne zveze in predvsem priza- devanje občine. Veterinarska ambulanta v Žalcu je stala okoli 9 milijonov. Pro- store so razdelili smotrno in uredili tudi vse potrebne pomožne prostore (laboratorij, prostor za instriunentarij, hleve in podobno). Zgraditev nove veterinarske am- bulante je hkrati tudi priznanje veterinarjem s tega območja, saj so v preteklem obdobju kljub težavnim pogojem dosegli zavid- ljive uspehe pri umetnem ose- menjevanju in tudi lepe uspehe v zaSčitni in kurativni službi. TRGOVINA V KONJICAH Pred nedavnim sta obe konjiški trgovinski podjetji »Dravinjac in »Trgovski dom« obnovili po eno poslovalnico. V Slovenskih Ko- ojicah pa je že vedno precej trgovskih lokalov, ki bi jih mo- rali obnoviti in sodobno urediti. V kratkem bo »Dravinja« uredila jte zelenjavno prodajalno, v pri- hodnjih letih pa ji bosta ostali še dve prodajalni, ki jih namerava prav tako obnoviti, če bo le ime- la dovolj sredstev. Tudi »Trgov- ski dom« ima v načrtu, da bo ob- novil še ostale prodajalne, a tudi tu je vprašanje sredstev. Številčno so Slovenske Konjice 8 trgovinami torej čisto zadostno oskrbljene. Tudi kader je v trgo- vinah ustrezen. Poslovodje imajo večidel visoko kvalifikacijo, ostali pa obiskujejo razne tečaje. Tudi v okolici Konjic so trgo- vine dokaj dobro razporejene. Morda bi sicer kazalo, da bi od- prli poslovalnici v Jerneju pri Lo- čah in Skomarju. Za Jernej se je zavzelo trgovsko podjetje »Dra- vinja«, ki bo tam odprlo poslo- valnico, medtem ko je v Skomsir- ju že bila prodajalna kmetijske zadruge, pa so jo zaradi neren- tabilnosti ukinili. Morda bo tudi tu mogoče prihodnje leto odpreti lokal, ko bo do Skomarja zgra- jena cesta, ki bi znatno znižala stroške za prevoz blaga v kraj. Tudi z mesom je konjiška obči- na še sorazmerno dobro založena. V Konjicah so tri prodajalne me- sa, ena izmed teh je namenjena izključno za prodajo prvovrstnega mesa, drugi dve pa bolj za vsak- danjo porabo. V teh dveh so zato tudi cene nekoliko nižje. Malo težje je bilo nekaj časa z nabavo mleka in krompirja. Za- to so oskrbeli dovoz mleka iz Loč, tako da je sedaj v Konjicah dovolj mleka. Nekaj dni tudi ni bilo krompirja, pa ga imajo prodajal- ne spet na zalogi, le da je neko- liko dražji. Prodajo kmetijskih pridelkov in zelenjave nameravajo v pri- hodnjem letu rešiti z ureditvijo tržnice. Trenutno sicer tudi nekaj prodajajo od časa do časa na stoj- nicah, ki jih zasilno postavijo, zato tudi v prihodnosti ne na- meravajo zgraditi stalne tržnice, ker kaže, da bi Konjice te ne po- trebovale. Vendar bodo določili prostor z montažnimi provizoriji, kjer bo odprta tržnica. Sicer pa bo zelenjavo in kmetijske pridel- ke itak prodajala nova zelenjav- na prodajalna. Neverni tomaži — seda) jim je žal, žal pa tudi piepozno Minuli mesec je okrajna obrt- na zbornica letos že drugič zbrala naročila za stroje in orodje iz uvoza. Glede na ugo- tovitev, da tisti čas še niso bila realizirana naročila za le- tošnje leto, ki so prva tovrstna naročila, mnogi niso verjeli, da bodo sploh kdaj prejeli naroče- ne stroje. Sicer je skupna vred- nost naročil dosegla precejšen znesek 60 milijonov dinarjev, laiiko pa bi bil še večji. Uvozni postopek je sicer dokaj zaple- ten in precej dolgotrajen. Ven- dar so bila naročila za prihod- nje leto že minuli mesec za- ključena in poslana republiški obrtni zbornici v Ljubljano. Medtem pa so prispeli prvi stroji, naročeni iz letošnje kvo- te, a za še številnejše so že prispele avize. Tudi najbolj ne- jeverni Tomaži so sedaj pre- pričani, da gre sedaj v obrti zares. Interes za nabavo stro- jev in orodij se veča, le da do- kaj pozno in tačas še ne vemo, ali bo naknadna naročila še možno upoštevati. Možnosti so doslej najbolj izkoristile krojaške, šiviljske in konfekcijske delavnice, nadalje celjska Vulkanizacija, »Mesni- nemešanihc iz Konjic, ki je ▼ finalni tekmi premagalo Zrečane z 2:1. Na tretje mesto so se uvrstili igralci >Konusa«, na četrto pa >Ko- strojac. V. L. OBVESTILO Naslovov za oglase, ki so pod šifro, ne izdajamo, oziroma ne pošiljamo. Za takšne oglase vlo- žite pismene ponudbe. Za ostale oglase, za katere se naslovi in informacije dajejo v upravi lista, bomo pismeno od- govarjali le. če bodo prosilci v svojih pismih priložili znamko za 30 din. Sprejemanje oglasov in objav zaključujemo vsako sredo ob 12. Uprava Celjskega tednika Prvak še ni znan Peto in Mdaje kolo jesenskega dela tekmovanja t drugi skupini celjske pod- jvezne lige je bilo nepopolno. Tekma Med RogatccM ter Laškim je bila od- ložena. Spričo tega tudi zmagovalec ' jesenskem dela tekmovanja še ni znan. Ce odštejemo rezultate, ki so jih moštva dosegla v igri z drugo enajstorico Olim- pa, ki aastopa t tej družbi izven kon- kHreB<;,e, potem imajo Zrečani pet točk. Bogateč pa štiri. Vendar imajo Ro- gatčaai vse izglede, da osvojijo prvo ■lesto, saj morajo v zadnjem kolu spre- jeti v goste Laščane, ki zaenkrat tičijo aa zadnjem mestu brez točke. Tekmi petega kola sta se končali ta- kole: Zreče—Šeatjar 2:2. Olimp B—Šmarl- »o ob Paki S:2. Ob upoštevanju rezultatov B ekipe Olimpa je trenutno stanje na lestvici naslednje: 1. Olimp B 7 (17:10), 2. Brat- stvo i (9:4) in tekmo manj, 3. Zreče li (12:12), Šmartno ob Paki 5 (9:10), 5. Šent- jur 4 (6:8), in 6. Laško brez točke (2:11) ter tekmo manj. BRATSTVO - JESENSKI PRVAK DRUGE SKUPINE Ob zaključku redakcije smo .prejeli obvesitilo, da je tekmovalna komisija pri Celjski nogometni podzvezi verifi- cirala neodigrano tekmo med Bratstvom iz Rogatca ter Laškim s 3:0 v korist Bratstva. Laščani namreč sploh niso prišli na igrišče, niti niso opravičili iz- ostanek. Glede na to je moštvo iz Ro- gatca postalo prvak jesenskega dela tekmovanja v dragi podzvezni ligi. JUDO#JUDO#JUDO ZOPET REDNI TRENINGI JUDO SEKCIJE OLIMP Judo šport belih kimon in letečik te- les si je šele pred kratkim atrl pot med celjsko mladino. Po premnogih te- žavah — tja od organizacijskih pa do pomanjkanja strokovnega vodstva, se je le formirala mlada judo — sekcija v okrilju SD Olimp — se nstalila in pri- čela ređn|0 s delom. Treningi so za vse one, ki so kdaj koli že posečali naše judo in jin-jisto tečaje vsak torek in četrtek zvečer od 19.30 nre dalje v mali dvorani OF doma. Hkrati vabimo vse one, ki se Se žele naučiti efikasne japonske umetnosti sa- moobrambe -jiu-jista in žele gojiti bor- beni šport judo, da se vpišejo t nas ZACETNISKI JIU-JISTO ia JUDO TE- ČAJ. Pričetck tega bo ▼ torek, 17. tega me- seca ob 18. uri zvečer v mali dvorani OF doma. Treningi tečaja se bodo vršili vsak torek in četrtek od 18. do 19.30 ure. Vse treninge bo vodil mojster juda ing. Ivo Reya, 1. Dan (črni pas) ob asistenci Rataj Ivana 1. Kyn (riavi pas) in Ni- količ Milana 3. Kyn (zeleni pas). Vpisnina za tečaj 300 din za dijake in vajence, za vse ostale 50t din. ZA NAGRADO CELJSKEGA TEDNIKA Ocenjevanje najboljših nogo- metašev prve skupine celj- ske podzvezne lige 5. kolo: 1. ERNEST LETOSTER — Celje — 5 točk 2. VLADO SIMBK — Ve- lenje — 3 točke 3. EDO COKLIC — Olimp — 2 točki Četrti igralec bo določen na tekmi (zaostali) med Ko- vinarjem in B ekipo Kladi- varja Po tem koln sta v vodstvu z enakim številom točk (13) Florjane (Olimp) in Letner (Celje). Vrstni red ostalih bomo objavili v naslednji številki, ko bo znan tudi če- trti igralec petega kola. KOMISIJA ZA SPREJEM IN ODPUST DELAVCEV IN USLUŽBENCEV V PODJETJU PAPIRNICA IN LESNO PRED. INDUSTRIJA VIŠNJA VAS razpisuje naslednja delovna mesta 1 ZA MOJSTRA STROJNIH KLJUČAVNIČARSKIH DEL Pogoj: visoko kvalificiran mojster ali mojster z najmanj 10-letno prakso 2. ZA OBRATNEGA ELEKTRICARJA Pogoji: visoko kvalificiran električar hII kvahficiraii električar z majmanj 5-letno prakso Plača po tarifnem pravilniku. .Ponudbe je poslati do 1. decembra 1959 UPRAVNI ODBOR KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA ARJA VAS — PETROVCE razpisuje delovno mesto KMETIJSKEGA OBRATOVODJA (delovodja) za vodenje kmetijskega obrata Pogoj: Kmetijski tehnik z 2-letno prakso ali končana nižja kmetijska šola s 5-letno prakso v kmetijstvu. Nastop službe možen takoj. Družinsko ali samsko stanovanje ' zagotovljeno. Pismene ponudbe pošljite do 20. novembra 1959 na Kmetijsko gospodarstvo Arja vas — Petrovce. STANOVANJA ISCEM prazno sobo v bližini Gaberja. Naslov v upravi lista. ODDAM proti nagradi sobo in garažo. Naslov T upravi lista. RAZNO' KOPRIVA MARIJA. Liboje 49, obžalu- jem, da sem po krivem obdolžil« Go- vedič Jožeta, jLiboje in se mu zahva- ljujem, da je odstopil od tožbe. POŠTENEMU najditelju IGNACU KA- DUNCU i« Celja, ki mi je vrnil iz- gubljene dokumente in denar — iskre- na hvala' Koželj Janez. Motnik 54. ZAHVALA Visem posameznikom in podjetjem, ki so kakorkoli sodelovali pri pripravah in izvedbi revije otroške konfekcije v Celja se najtopleie zahvaljujemo. No- voustanovljeno podjetje se bo trndilo, da zadovolji široko javnost in se tudi v bodoče priporoča za razumevanje in podporo. Obrtna delavnica otroške konfekcije »MOJCA«, Celje PRODAM MLADO, brejo kravo in plemensko te- ličko, staro 6 mesecev prodam. Na- slov v upravi lista. CRN PIANINO. >Hofman< (koviEJs.ka konstrukcija) in lepo dvo in pol sobno stanovanje prodam. Naslov v upravi lista. NOV, EMAJLIRAN, bel štedilnik brez pekača (50 X 50 cm) prodam. Tabor. Jenkova 28. PARCELO, 9 arov. v Zg. Hudinji ob glavni cesti prodam. Poizve se pri BONAC. Zg. Hudinja 141. PLETILNI STROJ, nov >Tricorex< pro- dam. Plete gladko, vzorce, patente, — 360 igel. Pismene ponudbe na upravo lista pod šifro >TRICOREX«. OREHOVE deske prodam. Celje, Breg '). HISO z vinogradom in mladim bresko- vim nasadom, 15 minut od postaje, prodam. Ros, Videm-Krško 3. ENOSTANOVANJSKO hišo in novo go- spodarsko poslopje v Savinjski dolini, prodam ugodno, z ali brez posestva. Primerno tudi za obrtnika. Piki Ana, Prebold 24. LEPO POSESTVO v Kasazah štev. 64. pošta Petrovce, prodam. (ZidaJia hiša, gospodarsko poslopje, 6 ha zemlje.) Posestvo leži v ravnini, je arondirano ob glavni cestL Jelovšek Franc, Pe- trovce. HISO z manjšim vrtom v Velenju pro- dam. Poizvedbe v Velenju štev. 7. HLEV s kozolcem in šupo ter njivo v Celju prodam. Rebeušek, Celje, Ašker- čeva 4. SOBNO železno peč, ugodno prodam. Ogled od 13. do 14. ure. BATIC, Celje. Ljubljanska cesta 12. KUPIM VSELJIVO, enodružinsko stanovanje v Celju kupim. Travnor Ivan, Žalec. ENO ali dvodružinsko hišo v Celju ali neposredni okolici kupim. Ponudbe na upravo lista pod šifro >Plačam takoj<. ENOSTANOVANJSKO hišo v Celju ali okolici kupim. Ponudbe z navedbo cene pošljite na naslov: JAGODIC Marija, Brestanica 36, p. Kamn^ca pri Mariboru. MALO enostanovanjsko hišo v bližini Celja, Vojnika ali Šentjurja pri Celju, kupim. Pismene ponudbe na upravo lista pod šifro »Resni kupec«. TAKOJ vseljivo manjšo enostanovanjsko hišo z vrtom, električnim vodom, ku- pim. Ponudbe na upravo lista pod .šifro »Plačam takoj«. SLUŽBE SAMOSTOJNO gospodinjsko pomočnia« srednjih let sprejme dvočlanska dra- žina. Naslov v upravi lista. GLEDALIŠČE SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE Sobota, 14. nov. ob 2t. ari - Bratka Kreft: Krajnski komedijanti — Izvca in za sindikate po znižanih eenah. Nedelja, 15. nov. ob 15. uri — Bratka Kreft: Krajnski komedijanti ~ Gosta- vanje v Zrečah. Torek, 17. nov. ob 15. uri - Bratka Kreft: Krajnski komedijanti — Za- ključena predstava za osnovno šala 2alec. Sreda, 18. nov. ob It. ari — Pavel Golia: Sneguljčica — III. šolski abaa- ma. Četrtek, 19. nov. ob 15.3# uri — Pavri Golia: Sneguljčica — I. šolski abon«a. Nedelja, 22. nov. ob 1«. ari - Bratka Kreft: Kranjski komedijanti - II. aa- deljski dopoldanski abonma, ob 15.30 uri — Bralko Kreft: Krajaski komedijanti — Izven. »MALI ODER« SLOVENSKEGA LJUDSKEGA GLEDALIŠČA CELJE Ponedeljek, 16. nov. ob 11. uri — Ervvia Sylvanus: Korczak in otroci — Za- ključena predstava za gimnazijo. Sobota, 21. nov. ob 19.30 uri — Ervia Sylvanus: Korczak in otroci — Prei- stva v dvorani Svobode Zagrad (pri Stegu). Od 15,-18. 11. 1959 »Krik. italijasaki film. Od 19.-23. 11. 1959 »Obračun na Aflaa- tiku« ameriški barvni film CSc. KINO METROPOL Od 16.-19. 11. 1959 »Njeno življeaj«. francoski barvni film. Od 20.—23. 11. 1959 ^.Viz« zla. jngosl«- vanski film. MATINEJA 15. 11. 1959 »Tnja zemlja« jngoslovaaski film. RAZPIS Komisija za razpis mest direktorjev in upravnikov pri Občin- skem ljudskem odboru Žalec razpisuje na podlagi 21. člena zako- na o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njiho- vih organov (Uradni list FLRJ, št. 52/57) mesto DIREKTORJA Trgovskega podjetja »MENINA«, Vransko Pogoji: Komercialist z višjo strokovno izobrazbo ali komer- cialist s srednjo strokovno izobrazbo in petletno prakso na vodil- nem mestu, visoko kvalificiran trgovski delavec z desetletno prakso na vodilnem mestu. Prošnje, kolkovane z 250 din državne in 95 din občinske takse ter življenjepisom in izkazi je vložiti pri Občinskem ljud-. skem odboru 2alec, najkasneje do 30. novembra 1959. Trgovina Enotnost v Gaberju nova pridobitev potrošnikov Na Mariborski cesti v Gaberju so v neposredni bližini Tovarne emaj- lirane posode pred kratkim odprli novo, sodobno trgovino Enotnost, ki je poleg trgovine Center gotovo najlepši tovrstni lokal v Celju. V prenovitev, ki je trajala tri mesece in pol, je bilo vloženih 2 milijona 400 tisoč dinarjev iz občinskega družbenega investicijskega sklada, razen tega pa še 1 milijon 500 ti- soč dinarjev lastnih sredstev, ki jih je trgovina ustvarila kot čisti doho- dek v zadnjih petih letih. Naposled je Gaberje dobilo okusni in prav tako potrebni lokal, saj so ves čas obnove prostorov zalagali potrošni- ke z živili na dvorišču in je to prav- zaprav zdaj, čeprav druga, vendarle prva moderna trgovina v tem delu našega mesta. MODERNA OPREMA Trgovina Enotnost, za katero je načrte izdelal Zavod za napredek gospodarstva v Celju, na zunaj si- cer ni nič posebnega, saj stanovanj- ska hiša.^v kateri je, komaj dopušča kakšno posebnost, vendar je zato njena notranjost malone bleščeča, prostorna, urejena po najsodobnej- ših principih in v skladu s potreba- mi sodobnega človeka po hitrem. okusnem in kar je prav tako važno, higiensko solidnem poslovanju. Za tehnično opremo, to je, za hladil- nik, silos za olje, mlin za kavo in mesoreznico so porabili skoraj mi- lijon dinarjev, kar končno niti ni toliko, če upoštevamo, da so to pri- pomočki, brez katerih si moderne trgovine sploh ne moremo zamisliti. NAJRAZLIČNEJŠE BLAGO -Da bi zadovoljili širok krog po- trošnikov in predvsem njihove vsak- danje potrebe, so se v trgovini Enot- nost Založili z vsemi artikli za ši- loko potrošnjo. Tu bodo lahko ljud- je kupovali živila, gospodinjske po- trebščine, kolonialno, tekstilno in industrijsko blago, šolske potrebšči- ne in vse druge nepogrešljive pred- mete. Trgovina ima tudi svoj ločeni manufakturni oddelek, prav tako so- lidno urejen in solidno založen. Da pa bi bila postrežba zares hitra in sodobna, nekatere artikle, kakor sladkor ali moko in podobno pred- pakirajo, s čimer pa zato seveda cene niso nič višje. Sploh velja pri- pomniti, da je marža v trgovini Enotnost nizka in da je razlika v prodajni ceni za 10,2 odstotka nižja kot drugod. PROMET V trgovini Enotnost imajo kakor pevsod drugod svoj letni načrt, ki sloni na prizadevanju desetčlanske- ga kolektiva, da bi zadovoljil po- trošnike z vedno svežini in cenenim blagom ter da bi trgovina aktivno poslovala. Medtem ko so za to leto planirali 42 milijonov dinarjev pro- meta, so jih spričo zastoja, do ka- terega je prišlo z obnovo prostorov, dosegli le 41. Načrt za prihodnje leto pa predvideva okrog 50 milijo- nov. V kratkem času poslovanja no- ve trgovine pa je bilo v prvem ted- nu za 1 milijon 107 tisoč dinarjev gotovinskega prometa, kar vseka- kor zagotavlja uresničitev oziroma izpolnitev, če že ne preseg letnega načrta. S povečanjem prometa, ki ga bo verjetno narekovala sodobna postrežba, in spričo širokega asor- timana bo trgovina Enotnost prav lahko aktivno poslovala, s čimer bo seveda upravičila investicije. Zato konservativni očitki nekaterih posa- meznikov, češ da so trgovino ob- novili na račun potrošnikov, niso umestni, saj je bil kredit posojen na dobo 10 let in zato ne more trgovi- no prav nič bremeniti. TRGOVINA »ENOTNOST« V GABERJU SE PRIPOROČA. OBIŠČITE JO IN PREPRIČALI SE BOSTE O HITRI IN SOLIDNI POSTREŽBI, O ŠI- ROKI IZBIRI ASORTIMANA IN ZADOVOLJNI BOSTE. PO HANIBALOVI SLEDI Indijski slon Jumbo, ki jc naiiol potrdil zgodovinske trditve o Hani- balovi poti čez Alpe, v tipičnem planinskem okolju ... Eden največjih antičnih strate- gov, kartažansJki vojskovodja Ha- nibal, je leta 218 pred našim štet- jem izzval drugo punsko vojno. Iz Španije, ki jo je pod zastavo svojega očeta osvajal, je krenil čez južne Pireneje in današnjo južno Francijo, da bi osvojil Rim. Hanibal je takrat vpeljal novo taktiko vojskovanja z obkoljeva- njem sovražnih sil z bokov. Se tisto leto je Hanibal s svojo moč- no vojsko izvedel podvig, ki je še danes ostal uganka ... Hanibalova vojska je potovala deloma na bojnih slonih. Te težke živali, bilo jih je baje 37, so z vojaki, 45.000 po številu, prema- gale eno največjih ovir — Alpe. Od Montmeliana v Franciji je Hanibalova vojska ob reki Are prodrla v višino in prešla AJpe na prelazu Clapier ter se od tu spu- stila proti Torinu. Hanibalov vdor v Italijo je Rimljane močno preplašil. »Ha- nibal ante portas« (Hanibal ipcred vrati) je še dandanes rek, ki po- meni neposredno nevarnost. Ven- dar kartažanski vojskovodja ni zavzel Rima. Zaradi bratovega poraza na Metauru se je povlekel iz bitke. Odtlej je njegova slava vse bolj zahajala, do končnega poraza, z njim vred pa je pro- padla kartažanska oblast nad Sredozemljem. Letos, 2.177 let po resničnem do- godku so ustanovili posebno eks- pedicijo, ki naj bi dokazala, če je Hanibal zares jahal na slonu čez Alpe. Angleški inženir John Hoyte, navdušen ljubitelj antične zgodovine, je najel v nekem ži- valskem vrtu dve toni težkega slona Jumba. Z malo skupino pri- jateljev in Jumbom je začel po- tovati iz Montmeliana ob reki Are v alps.ki svet. Ekspedicija se je sprevrgla v pravcato manifesta- cijo. V planinskih vaseh in me- stecih so Jumbu priredili čisto drugačen sprejem, od tistega, ki so ga bili deležni njegovi pred- niki pred več kot 2.000 leti. Ta- krat so keltska plemena s pečin in previsov napadala Hanibalove slone. Jumba pa so obkrožali ne samo otroci, temveč tudi odrasli. Marsikje je debelokožca in nje- gove spremljevalce sprejel sam oča župan. Prirejali so pravcate veselice in Jumba hranili s sla- ščicami med južnim sadjem. Na poti po kamnitem svetu so Jumbu naredili neke vrste škornje, da bi Sli ne ranil nog. Toda Jumbo ni potrdil zgodovine. Cez prelaz Cla- pier ni zmogel priti, zato pa je Jumbo prehodil nekoliko daljšo pot čez Mount Ceniški prelaz in prodrl v Italijo. Italijani so mu seveda priredili sprejem, ki bi ga bil lahko vesel vsak vojskovodja. Njihovi predniki, Rimljani, sre- čanja z velikimi živalmi pred 2177 leti seveda niso bili tako ve- seli. Mladi indijski slon sicer ni po- trdil izročila zgodovine, ki odloč- no trdi, da je Hanibal prišel na slonih čez Alpe prek prelaza Cla- pier. Pot čez Mount Ceniš je sicer zložnejša, vendar še vedno do- volj težka za žival, kakšna je Jumbo. Ker pa je Hanibal imel bržčas afriške slone, bo nek dre- ser cirkusa v Turinu skušal priti s tremi afriškimi sloni čez prelaz Clapier. Ali pa so tudi sloni positali mehkužnejši od svojih prednikov — kakor ljudje? -C -k. MISLI VOL je vesel, če ga je zamenjal traktor. Toda najde se starokopiten kmet, ki bi bil voljan zamenjati tu- di vola pri polnih jaslih. DOLG dandanes pomeni varče- vanje. LEPOTA je zelo raztegljiv po- jem. Od gub in življenjskih vihar- jev razoran obraz je lahko lepši od lic nališpane mladenke. JABOLKO ne dozori na drevesu; dozoreva šele na poti do kupca. ENKRAT ni nobenkrat, pravijo. Toda rojstvo in smrt sta enkratna in ni vseeno kaj je vmes. S. SAMOTA Kakor opotekajoča senca se vzdolž dolge vrste hiš pomika, dekle. Sonce se poslavlja od vrhnjih nadstropij in v šipah odprtih oken mežika reki hitečih ljudi... Dekle si, kakor samotni popotnik v gozdu brezčutnih dreves, omahujoče utira svojo pot skozi gnečo tujih teles. Življenje krog nje^ se ji zdi kakor meglen sanjski privid. Utripi srca donij» pošastno v praznino njene duše, kakor udarci pogrebnega bob- narja v velikanski polmračni dvorani. Smeh mimoidočih ljudi ne najde poti v polgluha ušesa. In njene oči so kakor okno v vihar- nem nalivu. Edinole noge prebirajo sežnje na tisočkrat preho- jeni poti. Pred dnevi je v srcu nosila veliko skrivnost. Skrivnost, ki je silila s smehom radosti na dan. Oprta na njegovo ramo je klecala pod težo vznemirljivega spoznanja, ki ga je nosila v sebi. In tisto noč, ki se ji je zdela svetlejša od belega dne, mu je zašepetala, da bodo kmalu trije ... Potem se je vse sesulo in jutro jo je našlo sedečo na neod- grnjeni postelji. Njeno tiho sobico je polnil njegov šepet: »Se šališ? Saj vem. da vse skupaj ni res.« .... Ves dan je prebila pri ženski nekje v predmestju. Zdaj se je vračala, da bi mu povedala kar si želi slišati. Komu? Saj vendar nikogar več ne pozna? Tisti, h kateremu je šla. je na mah postal osqvraženi tujec. Komu potlej? Mar paru v zavetju pol- mračne veže? Kakor senca se je dekle opotekalo po tisočkrat prehojeni poti. Zadnjikrat. Ostala ji je samota. Neizmerna, oglušujoča, mračna samota sredi življenja... Sredi tujega smeha. Sredi joka. Joka brez solz ... J. K. . Izvoznik belega blaga Zvodnik in lahkomiselna dekleta. Prekupčevalec z »belim blagom« Leo Benal na postaji pred odhodom grupe deklet z Dunaja (levo), ki so po kratkem tečaju dobile naslove plesalk (desno). Njihov končni cilj pa so javne hiše na Bližnjem vzhodu. V Avstriji je nedavno nastal velik škandal okoli zadeve, ki močno diši po trgovanju z belim blagom, čeprav se odvija popol- noma legalno in v skladu s pred- pisi. Časopisi napadajo pomanj- kljivost zakona. Zakaj? V časopisih se pojavljajo oglasi prib-ližno takele vsebine: — Čedna dekleta do 23 let sta- rosti, vitke postave in nadarjene za ples, brezplačno poučujemo za skupino, ki bo šla na turnejo v inozemstvo... — Tak oglas ima vedno uspeh. Ne_ premiišljena dekleta, ki sanjajo o hitri slavi in bogastvu, se pustijo hitro namaniti na limanice. Med temi je vedno tudi nekei begunk, predvsem iz Češke, Madžiarske, pa tudi iz naših krajev. Dekleta opravijo avdicijo, ki pred komisi- jo kakega proslulega umetnika, podkupljenega funkcionarja in drugih »strokovnjakov« odkrijejo predvsem svoje telesne čare. Po- tem sledi šola, ki traja nekaj ted- nov in skupine, ki niso godne niti za nastop v kakšni beznici, dobi- jo zveneč naslov »umetniške gru- pe«. Ta dekleta potem s svojimi menažerji odpotujejo popK)lnoma legalno v tujino, predvsem v me- sta na Bližnjem vzhodu. Ko pri- dejo v tujino, dekleta nasitoipajo v dvomljivih lokalih. Njihova plača je tako nizka, da morajo čez čas tudi najbolj poštene spre- jeti »postranski 2:aslužek«, kajti poti nazaj ni. Pred odhodom skle- nejo menažerji z njimi pogodbe za 18 mesecev, ki pa ima tudi od- stavek, ki zahteva od vsake po- vračilo 1000 dolarjev za prekini- tev pogodbe. Tega denarja pa ni- ma nobena. Ko mine 18 mesecev, so dekleta že tako globoko padla, da ne mislijo več na rešitev. Po navadi, ko pogodba preneha, pre- varane »plesalike« ne gredo več domov, temveč ostanejo zima j. Malokatera se povzpne do zaže- lene slave. Večina jih ostane po javnih hišah velikih pristaniških mest. Pod pritiskom javnega mnenja pripravljajo v Avstriji zakon, ki naj zapre mejo takim izvoznikom »belega blaga«. KRIŽANKA VODORAVNO: 1. del sobne opreme; 8. mitološki velikan, ki je na svojik plečih nosil Svet; po njem se imenuje eden od oceanov; 9. livada, travnik; 1». kemični znak za nikelj; 11. originalu* ime za prestolnico države na Apenin- skem polotoku; 12. nočno zabavišče; 15. mlada kravica, telička; H. skupina ptic; 15. dva različna samoglasnika; 16. od- lični francoski filmski igralec; 17. nje- umnost, traparija; 18. glavno mest* Finske. NAVPIČNO: 1. visok cerkveni dosto- janstvenik pri pravoslavni cerkvi; 2. po- tomci; 3. omlačena žitna stebla; i. očka., papa; 5. števnik; 6. začetnici velikega ruskega pisatelja (»Vojna in mir«); 7. britansko otočje ob afriški celini v In- dijskem oceanu; 10. natis in izdaja knjige; 12. zrakoplov; ii. glas iz stare cerkvene slovanščine; 16. domača žival; 17. avtomobilska oznaka za Nizozemsko. F. P OO VSEPOVSOD OBOŽEVATELJICE VODIJO RDEČE Nemški filmski igralec Peter Kraus ima navado, da v svoj za- sebni telefonski imenik vpisuje številke ženskih znank z rdečim. Manj pomembne telefonske šte- vilke napiše plavo. Tako si je za- gotovil preglednost in pomota je domala izključena. Ce pa Peter Kraus prelistava svoj imenik v javnosti, potem vidijo njegove •boževateljice zelo rdeče ... CHAPLIN SE POČUTI MLADEGA Ko je neki francoski časnikar vprašal slavnega Charlie Chapli- na, kako se pri svojih sedemde- setih letih še počuti, je umetnik ' odvrnil: — Ce sem popolnoma odkrit, se počutim še natanko tako mla- dega kakor z devetinšestdesetimi leti... — PRIHODNJE LETO RUSI NA MESECU? Iz Sovjetske zveze sporočajo, da se resno pripravljajo na izstrelitev prve potniške vsemirske ladje, ki naj bi pripeljala na Luno človeška bitja. Po predvidevanjih naj bi v prihodnjem letu, takoj ko bo rake- ta s človeško posadko obkrožila Lu- no, poslali na Mesec ekipo dveh že- na in dveh moških. Glede njihove usode Rusi ne skrivajo dejstva, da utegne ta četvorica postati žrtev znanosti. Ti prvi zemljani naj bi s svojimi sporočili na Zemljo omogo- čili varno »invazijo« na bledi ze- meljski spremljevalec. Rusi sporo- čajo, da bi se predvideni štirje pio- nirji osvajanja vesoljstva sicer na noben način ne mogli vrniti na Zemljo z raketo, s katero bodo na Mesec prišli, obstaja pa majhna možnost, da bi jih utegnili rešiti smrti člani naslednje ekspedicije obogatene z rezultati dela prvih šti- rih prostovoljcev. ZANIMIVE IZ DUGE RESE V Dugi Resi je Dragan Lenard za stavo pojedel trinajst kom- pletnih večeri j, potem pa je odšel domov — »na večerjo«. Z lahkoto pospravi dva kilograma suhe sla- nine in dve štruci kruha. Tudi dva in pol kilograma težka sala- ma — za zajtrk — ga ne nasiti. Kar verjemimo, da nima tekmeca. noče k filmu Večina lepih deklet pograbi pravcata bolezen filmskega zvezd- ništva. Poti do filma so zelo raz- lične. Od manekenstva, prek po- ziran j a za fotografe, škandalov, lepotnih tekmovanj in čisto očit- nega vsiljevanja, vsi ti začetki služijo enemu namenu — boga- stvu, slavi in brezskrbnemu živ- ljenju ... Tako je nemška posi- 1 Jenka Barbari Valentin že dve leti prirejala škandal za škanda- lom. V Benetkah se je domala do golega slekla, da bi novinarjem dokazala, kako njena postava nič ne zaostaja za oblinami Jane Mainsf ield ... So pa tiidi izjeme. Na primer danska manekinka Annetta Stroy- berg (na sliki), ki se je pred dve- ma letoma poročila z znanim režiserjem Rogerjem Vadimom, prvim možem Brigitte Bardot, in vendar — ne mara iti k fibnu. Varaždinski pejsaži Varaždinska trdnjava je zdaj eden najznamenitejših muzejev v državL V ^ araždin, slikovito mesto v gornjem hrvaškem Podravju, hrani obilo zanimivega o svojem razvoju vse od davnin do danes. Varaždin je bil že za časa Rimljanov po- membno naselje, rimske izkopanine pa so našli tudi v bližnjih varaždin- skih toplicah, kjer so Rimljani po- leg kopališča imeli tudi rudnik žvepla. V srednjem veku je bil Va- raždin važno središče, saj ga že leta 1209 najdemo med svobodnimi me- sti. V petnajstem stoletju so postali fevdni gospodje nad Varaždinom celjski grofje. Varaždinski muzej danes hrani več spominov nanje, kakor jih premoremo Celjani. Od šestnajstega do osemnajstega sto- letja je bil Varaždin središče sla- vonske vojne krajine in za Zagre- bom tudi najvažnejši politični in kulturni center. Po svojem značaju je Varaždin močno podoben Celju. Seveda ne po legi, saj je mesto v ravnini, temveč po številnih drugih značilnostih. Meja med starim in novim mestom je pravzaprav še bolj ostra. Okoli trdnjave, ki je danes muzej, je sta- ri del mesta, ki je s svojimi vodni- mi jarki in okopi kljubovalo tur- škim vpadom. Varaždinci s ponosom pripovedujejo, da so Turki, ko so prodrli do Dunaja, morali njihovo utrjeno mesto kratkomalo obiti. Varaždin ima enega najbogatej- ših muzejev. Izredno bogata je zbir- ka orožja, galerija slik in etnograf- ski oddelek. Novejšo zgodovino pri- kazuje muzej NOB, saj je Varaž- din spričo industrializacije v zad- njih desetletjih postal tudi močno središče delavskega gibanja. Svoje- vrstni spomeniki preteklosti mesta so baročne cerkve in mestni magi- strat. Lahko pa se tudi pohvalijo, da imajo najlepše pokopališče med vsemi mesti pri nas. Varaždin se naglo širi. Povojni razvoj daje mestu veliko prihodnost. Ob prvem štetju leta 1949 je štelo prebivalstvo 16.000 ljudi, danes pa jih je že nad 20.000. Imajo največji tekstilni kombinat v državi »Var- teks«, tovarno svile, tovarno za kon- zerviranje sočivja in sadja, tovar- no pohištva, usnja itd. Ta nagel razvoj je povzročil, da dandanes oklepa staro mesto nov Varaždin z modernimi stavbami, širokimi uli- vami in sprehajališči. V mestu pa je nastanjena tudi vojaška enota, ki nosi zastavo slavne 14. divizije. To je ena najnovejših vezi med Ce- ljem in prijaznim mestom ob Dravi. -c