Leto VIN, št. 808
Ljublfana, nedelja 4. septembra 1927
£e-a 3 Oin
i lihai« ob 4. ijlrtf). ca
Stane mesečno Oin as*—; sa ino> zemstvo Din *tr— neobvezno.
Oglasi po tarttiL
Uredništvo i
Ljubljana, Knaflova ulica itev. s/L Telefon it. «07* bi 2804, ponoči tudi »t. «034.
Rokopisi se ne miai«.
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
UpfHiBIvt: Ljubljana, liiluuMt ulica »L S4* — Telefon »t. >036.
InsenUnl oddelek; Ljubljana, Prešernova ulica it. 4. — Telefon it. 14^
Podružnici: Maribor, Aleksandrova it. 13 — Celje, Aleksandrova
Raftin pri poStnen ček« zavoda s L,— lana it. 11.84» « Praha či«k> 7«.i«oJ Wfen,Nr. «05^41. V f. /
Ljubljana, 3. septembra. Poslovno lažrkrščanstvo naperja vse tvoje moči, da si ohrani prigrabljeno moč. Z idejami SLS ne more več mno-to napraviti med ljudstvom. Strašilo t posebnimi kaznimi se seveda uporablja tudi za te volitve, a to še ni dovolj. Zato posega brez izbire po vseh sredstvih, pa naj so še v takem nasprotju s pravim krščanstvom.
Za poslovnega »kristjana* je vse posel: cerkev, vera, morala, narodnost, država. »Katoliški mamonizem» so krstili to politiko klerikalni omladinci, ki pa ta mamonizem zaman naskaku-Jejo, kajti vsa SLS in njene volilne osebe plešejo okoli zlatega teleta. Posvetna inteligenca SLS je v tem oziru po osvobojenju skoz in skoz okužena z mamonizmom. Vsi pridobitni viri gre-Jo pod katoliško krinko bolje.
Pa ne le posvetna inteligenca, tudi vodilni cerkveni krogi so v pesteh ma-monizma. Ne mislimo tu na male kaplane in bedne župnike ki se bore za svoj kruh ob popolni pasivnosti vodilnih cerkvenih in cerkvenopolitičnih krogov. Tudi ne na boljše župnike, kjer gre življenje po izhojenih, uprav vedno manj donosnih potih naprej. Znane pa so kupčije škofij in raznih redov. Okoli zadružnega denarja se je nabralo na stotine zajedalcev. Hranilni denar, izvirajoč iz prvotno neposlovnega krščanstva dr. Kreka je danes glavno sredstvo Krekovih epigonov.
Katoliški mamonizem se pojavlja kot bankir z vsemi znaki tega poklica. Visoke obresti, špekulacije vseh vrst s papirji in industrijami, provizije in konzorcijalni posli, vse to se v znamenju križa vrši na las tako kakor v židovski poslovnici; oderuštvo, obrekovanje in poslovni triki so povsod isti. Kaj je n. pr. «Gospodarska zveza» drugega nego katoliški mamonizem, ki je le malemu številu v korist. Ogromne bo bile njene izgube in eksponenti poslovnega krščanstva se s ponosom trkajo na prsa, češ vse izgube smo sami pokrili. Ne oni, ampak zadružne hranilne vloge so milijonske izgube začasno pokrile in kar se je izgubilo, so to v resnici utrpeli eksploatirani vlagatelji.
Nam ne pride na misel, da bi branili r. pr. elemente, ki so, polastivši se »Slovenske banke», tamkaj povzročili in pomnožili škodo. Gabi se nam pa, kako hoče poslovno »krščanstvo* tem izgubam dati politični značaj, kako je že dve leti na delu, da jih z zlobnostjo in širjenjem krivih vesti še poveča in nato na razvalinah zase prigrabi, kar se da.
Klerikalni mamonizem je kolosalno interesiran na izidu volitev. Država in vse javne blagajne naj mu bodo na razpolago, da ljudstvo še bolj zajaše. Zato pa tudi kar trosi denar za volitve. Ves čas čitamo v poslovnih listih našega lažikrščanstva napade na druge; morda pa bo tudi nam dovoljeno vprašati. odkod so tako enormi zneski, ki jih trosi SLS za volilno agitacijo? Kolikor vemo, duhovščina ne more prispevati. Kdo je "dal denar za podkupnine, za najetje navidez naprednega dnevnika v Ljubljani, za avtomobile in za papirno po vodenj SLS? Gospoda, ki toliko moralizira, naj pregleda svoje lastne poslovne zadeve.
Klerikalni mamonizem je zlahka zatrl krščansko - socijalno revolto; klerikalni poslodajalci so vse drugače brezobzirni s svojim personalom kakor vsi drugi.
Klerikalni mamonizem se veže z vsakim, ki mu hoče pomagati. Z Nemci dela posle na račun nacijonalnih interesov; s framazoni, ki so sicer SLS že petdeset let agitačno sredstvo proti naprednjakom, se druži z vsem navdušenjem. Na konstatacijo, da je gospod dr. Vladimir Ravnihar organiziran framazon in pri tem miljenec poslovnih kristjanov, molči SLS ko grob.
Poslovno krščanstvo je za nekaj časa zasedlo tudi ljubljanski magistrat in občina krvavi iz stotin ran v prid raznim mamonistom s rožnim vencem v roki. Pri Mestni hranilnici v Ljubljani je podobno. Povsod pa mu je geslo: ubijaj nasprotnika, sebi polni žep.
Vse te opozoritve more vsakdo sam kontrolirati, saj so notorične. Znane so tudi v vrstah SLS in vzbujajo i tam enake pomisleke. SLS je politična stranka, ki živi od zlorabe vere za politiko. Danes pa se je izpridila tako, da je vera samo še sredstvo klerikalnega mamona. On gospoduje nad SLS, on bi rad trajno gospodoval tudi nad Slovenijo sploh in vprezal celo državo v svoj voz. V nevarnosti je, zato pa rine pred sebe v obrambo križ in monštran-co. laž in obrekovanje. V svoji stiski se je zatekel pod koruptna krila policijskih radikalov.
Očiščenje Slovenstva od klerikalnega mamonizma je največja nacijonalna in socijalna potreba.
18 kg dinamita eksplodiralo
Berlin, 3. septembra, (be.) V bližini Lands burga je v nekem kamnolomu eksplodiralo 18 kg dinamita. Ijjpod ruševin so potegnili dosedaj 12 mrtvflv
Borba za objavo proglasa NRS
Kljub grožnji vukičevicevcev z represalijami je «Samouprava« na zahtevo pašičevcev objavila volilni proglas NRS
Beograd, 3. septembra, p. V Beogradu vlada danes absol&tno politično mrtvilo. Vsi šefi strank, ministri in poslanci se nahajajo na agitaciji v svojih volilnih okrožjih, ki bo jutri, zadnjo nedeljo pred volitvami, ^dosegla svoj vrhunec. V političnih krogih se živahno komentira včeraj objavljeni proglas radikalne stranke. Splošno se naglaša, da napravi objavljeni proglas v prvem trenutku sicer vtis. da so pašičevci, zlasti pa Aca Stanojevič. zelo ublažili svoj ton, vendar pa govori odklonitev skoraj vseh vladnih kandidatur dovolj jasno, da so nasprotstva med glavnim odborom in g. Vukičevičem nepremostljiva. Interesantno je, kako je prišlo do odobritve Vukičevičeve kandidature v Skoplju. Tam je oficijelna strankina organizacija postavila Vukičeviča za kandidata ter je ta svoj sklep po predpisu strankinih statutov predložila glavnemu odboru v odobritev. Glavni odbor preko tega predloga ni mogel, ako ni hotel sam kršiti statute. A da pokaže tudi tu popolno nezaupanje stranke napram g. Vukičeviču, je istočasno odobril za Skoplje kandidaturo najljutejšega Vukičevičevega nasprotnika Nastasa Petroviča, ki je bila postavljena od disidentske organizacije. Glavni odbor s sigurnostjo računa, da bo Vukičevič v Skoplju propadel in
„Naša družba z g. Vukičevičem ni iskrena"
... pravi g. Davidovič, ki odreka sedanjemu ministrskemu predsedniku kvalifikacijo lojalnosti
Beograd, 3. septembra, p. V političnih
bo tako edina njegova oficijelna kandidatura postala brezpredmetna. Da Vukičeviča moralično še bolj udari, je glavni odbor odklonil liste njegovih najožjih prijateljev ministrov Subotiča, Obradoviča in Stanojeviča z motivaci jo, da so to »policijske liste*.
Postopanje glavnega odbora se v jav nosti precej kritizira, češ da ni pokazal pričakovane odločnosti. Člani glavnega odbora se branijo s tem, da so hoteli vse storiti, da bi na glavni odbor ne padla niti senca krivice za razcep stranke. »Sedaj je jasno, da so za raz-bitje stranke pred narodom odgovorni edinole Vukičevič in njegovi prijatelji*, je nocoj izjavil ugleden pašičevec. Ta taktika je morda oportuna, ne vara pa nikogar, da je radikalna stranka danes v popolnem razsulu.
V zvezi z objavo proglasa se je da nes odigrala še posebna afera. Glavni odbor je poslal proglas »Samoupravi* v objavo ter ji zagrozil, da ji sicer zapre tiskarno, katere lastaiki so po večini člani glavnega odbora. Istočasno pa so vukičevičevci zapretili, da bo vlada list ustavila, ako prinese proglas. »Samouprava* se je zbala glavnega odbora in ne vlade ter je proglas objavila. Sedaj vse napeto pričakuje, kaj bo storil g. Vukičevič . . .
krogih se mnogo komentira včerajšnji govor g. Davidoviča v Velesu ki odreka Ve-lj; Vukičeviču kvalifikacijo lojalnosti ter izjavlja, da bo treba po volitvah pogajanja z radikalno stranko (ne z Vukičevičem!) voditi na povsem drugi osnovi. Davidovič je rekel: »Sklepal sem sporazume s Pašičem, Protičem in Vesničem in sedaj z Vukičevičem. Znano vam je, da sta Pašič in Protič po sklenjenem sporazumu držala besedo. Protič bi si prej odsekal roko, kakor da ne bi držal sporazuma. Vesnič je bil pravi Ev-
ropejec. Pokojnj Pašič je rad zavlačeval, ali je koncem koncev vendar držal besedo. Ako bi bil Vukičevič pravi naslednik onih, ki sem jih preizkusil, bi držal obljube, ki jih je dal svojim zaveznikom. G. Vukičevič pa obljublja, a ne drži svoje besede. Kljub sporazumu ne postopa lojalno. Naša družba z g. Vukičevičem ni iskrena. Nekateri naši prijatelji so nasvetovali, naj navzlic takemu nelojalnemu postopanju g. Vukičeviča še nadalje poskušamo, sodelovati z radikali. Prepričan sem, da so sedaj tndl ti prijatelj z menoj enakega mnenja..
Homatije čeških fašistov
Energičen nastop državne oblasti. — Prepovedano zborovanje. Fašistična zborovanja v kleteh
lo v parkih kakih 500 oseb. Člana direkto«
Praga, 3. septembra, d. Policijsko rav. nateljstvo je razpustilo omladinsko fašistič« no organizacijo, ker je preiskava v zvezi z afero generala Gajde ugotovila, da je or* ganizacija kršila zakon o zaščiti države. Istočasno je bila proti vodstvu organizacije vložena ovadba pri državnem pravdništvu. Češki socijalni demokrat je so priredili vče. raj protestno zborovanje, na katerem je se. nator dr. Soukup povdaril, da kaže vlada napram fašistom veliko slabost ter da ta* vorizira fašiste uradništvo in vojaštvo.
Praga, 3. septembra, s. Za snoči sklicano zborovanje fašistične stranke na Zofinu je policija prepovedala. Kljub temu se je zbra»
rija stranke Sneppe so navzoči burno po« zdravljali, nakar je on vzklikal generalu Gajdi. Policija je pregnala zborovalce pre« ko mosta na obrežje. Del demonstrantov je dospel na Vaclavsko namestje, kjer ga je sprejel močan policijski kor don.
Okoli 400 fašistov se je odzvalo vabilu, naj se zberejo v kleti hotela »Zlata gos*. Okoli 21. je vstopil v prostore policijski komisar s 25 stražniki in pozval zbrane naj zapustijo lokaL Ob pol 22. je znova udri« policija v lokal. Fašistična množica se je nato zbrala v neki drugi kleti, kjer je pre« pevala fašistične pesmi
-SS3-
Fašisti izvajajo dosledno svoj načrt
Trst, 3. septembra, o. Tukajšnji prefekt je razpustil pevsko društvo »Zvon* na Opčinah.
Gorica, 3. septembra, o. Prefekt je razpustil prosvetno društvo »Vrtec* v Vipovžah in bralno in pevsko društvo »Sloga* v Ročinju.
Francija proti Rothermereu
Pariš, S. septembra, d. Časopisni kampanji lorda Rothermerea posveča v zadnjem času pariška politična javnost vedno večjo pozornost. Nikdo ne veruje, da bi odobravali Rothermereovo akcijo oficijelni angleški krogi. Listi povdarjajo, da ta prozorni manever angleškega lorda nikakor ne more (premeniti stališča in naziranja francoske vlade in javnosti ter da Francija nikdar ne bo dopustila, da bi se na direkten ali indi-rekten način sprožilo vprašanje revizije triatlonske pogodbe. Francija bo pri vsakem takem poskusu vložila svoj veto in stoji slejkoprej popolnoma na strani Male antante.
Katastrofalna povodenj v Galiciji in Bukovim
Lvov, 3. septembra, s. Položaj v poplav. Ijenih krajih se je poslabšal, ker je znova padlo mnogo dežja, posebno v okolici Lvo« v4 in Strvja. Dnjester stalno narašča. Pri Bereninsku je Lom niča prestopila bregove in poplavila mesto. V okraju Stry je še vedno 40 vaških občin pod vodo.
Bukarešta, 3. septembra, (bu.) Zaradi ve» likega deževja je prišlo v Bukovini do ve. likanske katastrofe. Cela mesta so poplav« Ijena. V mestu Kirlibabi je udrla voda v neko votlino, kjer je iskalo zavetja 36 oseb, od katerih se je rešilo samo 10. Dosedaj znaša škoda nad 40 milijonov lejev. Ker so prometna sredstva pretrgana, prihajajo poročila o katastrofi le polagoma. Utonilo io ma stotino ljudi.
Tudi v Budimpešti so pripravljali revolto
Budimpešta, 3. septembra, s. Policija je aretirala Kletnega zdravnika - specijalista za živčne bolezni dr. Kornisa, Id je po obvestilu dunajske policije prišel dne 7. avgusta v uredništvo dunajske <Rote Fahne». Dr. Kornis je bil v zvezi z dunajskim sovjetskim zastopstvom in je dvignil velike zneske, da bi organiziral v Budimpešti slič-no revolto. kot je bila meseca julija na Dunaju. Termin budimpež ta »skega puča je Ml določen za zadnje dni septembra. V stanovanju dr. Kornisa so našli gradbene načrte csepelske municijske tovarne in vseh javnih poslopij. Kornis je hotel ta poslopja razstreliti. Včeraj je bilo v mestu in v provinci aretiranih kakih 100 oseb, ki so bile v zvezi s komplotom.
Aretacije komunistov v Varšavi
Varšava, 3. septembra, d. Včeraj je bilo aretiranih nad 100 oseb zaradi pripadnosti h komunistični stranki. Pri aretirandh so našli mnogo obtežilnega gradiva. Vest o izr gonu poročevalca moskovskega lista <Izve-stija» se uradno demantira.
Lecian obsojen na smrt na vešalih
Praga, 3. septembra, h. Zloglasni zločinec Lecian je bil danes obsojen na smrt na vešalih. (Podrobnejše poročilo o razpravi glej na str 7. pod naslovom: »Zgodba z divjega zanada pred češkoslovaškim vojnim sodiščem.* Ured.) _
Ricciotti Garibaldi končno zopet v Italiji!
Genova, 3. septembra, o. Semkaj se je pripeljal iz Liperpoola Ricciotti Garibaldi, ki je odpotoval v Rio Ferrato, kjer se ho. če posvetiti trgovini Izjavil je, da se s politiko no bo več baviL
Ženevske razprave in posvetovanja
Chamberlain o humanitarnih nalogah Društva narodov. — Bri-and in Vandervelde v Ženevi. — Posvetovanje ministrov Male antante. — Bolgarija zahteva novo begunsko posojilo
Ženeva, 3. septembra. 6. Na današnji seji Sveta Društva narodov se je razpravljalo predvsem o humanitarnih vprašanjih. K po-
ročilu o vprašanju grško-bolgarskih beguncev je podal Chamberlain kot poročevalec izjavo, v kateri je povdaril, naj ta primer pokaže, da lahko Društvo narodov tudi s popolnoma humanitarnim delovanjem prepreči težke politične zapletljaje. Društvo je skrbelo, da je ostalo med prizadetimi, v tem primeru med Grčijo in Bolgarijo, mirno razmerje. Nadalje je bilo dovoljeno Gdan »ki, da izdeluje in porablja za civilno službo letala, in sicer v istem obsegu kakor Bolgarija, Nemčija in Avstrija.
Ženeva, 3. septembra, (be-s) Danes dopoldne je dospel francoski zunanji minister Briand. Zvečer pa je vrnil belgijski zuna-nji minister Vandervelde.
Zvečer je imel zunanji minister dr. Stre-•emann razgovor z Briandom, ki je trajal poldrugo uro. Nato se je razgovarjal s Chamberlainom. Grški zunanji minister Mi-halokopulos se je razgovarjal z dr. Strese-mannom. Domnevajo, da gre za križarko <5alamis>, kakor tudi za kandidaturo Grčije za nestalen sedež v Svetu Društva narodov.
Iz diplomatskih krogov se izve, da namerava Bolgarija zahtevati od Društva naro-
dov novo begunsko posojilo v znesku 15 milijonov funtov.
Praga, 3. septembra, s. V Ženevi se >*-stanejo jutri zunanji ministri Male antante na konferenco. Razpravljali bodo o sklepih svetovne gospodarske konference in njenih posledicah za države Male antante, dalje o političnem položaju na Balkanu, o poskusih v Grčiji za vzpostavitev monarhije in o zbli-ianju med Grčijo in Jugoslavijo.
Ženeva, 3. septembra, (pa.) Poljski delegat Sokal je izjavil, da ne odgovarja resnici vest, da bo Poljska predložila načrt kolektivnega garancijskega pakta. Resnično pa je, da se bo poljska delegacija udeležila debate o razorožitvi. Ni izključeno, da bo ta debata v smislu resolucije 25. septembra 192(1 privedla do pozitivnih rezultatov glede vpra šanja razsodišča in varnosti.
Ženeva, 3. septembra, s. Zunanji ministri Finske, Estonske in Litve so imeli posebno konferenco, na kateri so predvsem razpravljali o zunanjepolitični interesni skupnosti Obrobnih držav ter o ustanovitvi baltiškega bloka. Posebno se je sklepalo o stališču tega bloka do Rusije. Najprej bodo te države ponudile Rusiji skupno nevtralitetno pogodbo. Vse kaže, da je v Ženevi v kratkem pričakovati velike debate o Rusiji Povod za to je dala najbrže baltiška konferenca
Italija sklenila z Jemenom tajno pogodbo z vojaško klavzulo
Nezadovoljnost v Angliji. — Italija bo oskrbela Jemen z orožjem in municijo
London, 3. septembra, s. »Times* po. ročajo, da sta Italija in Jemen ratificirali dne 1. junija sklenjeno dodatno pogodbo k nedavno sklenjeni trgovinski pogodbi. To dejstvo zahteva največjo pozornost Aru glife. V tej dodatni pogodbi je Italija pri. znala neodvisnost jemenskega ozemlja in
sedaj sprejete meje kot definitivne. Razen tega Je pristala, da bo podpirala Jemenske-ga kralja z orožjem in municijo ter sodelo> vala v upravi s strokovnjaki. V gospodar, skih ozirih daje ta pogodba prednost itali. janskim državljanom in obljublja pomoč za zatiranje trgovine s sužnji.
Akcija francoske vlade proti komunistom
Oficijelno poročilo o dosedanjem čiščenju.
Pariš, 3. septembra, s. Danes objavljeno oficijelno poročilo potrjuje, da sta na včerajšnji seji ministrskega sveta poročala prometni in pravosodni minister o ukrepih proti nadležnim inozemcem, dalje proti antimi-litaristični propagandi in protidržavnemu delovanju komunistov.
Po tem poročilu je bilo v fc.su od julija 1926 do avgusta 1927 izgnanih 8500 inozem-oev, dočim je znašalo povprečno število v prejšnjih letih 6000. Med izgnanimi je 230 znanih komunističnih propagand iatov italijanske, ruske, poljske, španske in madžarske narodnosti.
Sodno zasledovanje je privedlo do aretacije 14 komunističnih voditeljev in 30 komunistov, ki ao vršili protimilitaristično propagando. Začetkom leta 1927. je bilo prijetih okoli 1000 revolucijonarjev. Razen tega je
— Nove aretacije
še 52 primerov pred preiskovalnim, sodnikom.
Izgredi ob priliki demonstracij sa Sacca in Vanzettija so privedli do aretacije c«eb v seinskem departementu, 11 ljudi čaka še na obsodbo. Dalje je bilo 1. 1926. ustavljenih 19 v tujih jezikih izhajajočih listov, ki so širili revolucijonarno propagando. Končno je bilo pred kratkim obsojenih 8 komunistov zaradi vohunstva na 16 mesecev do 5 let ječe.
Policija je včeraj in danes ponoči aretirala kaka dva tucata inozemcev, katerih legitimacije niso bile v redu. Med njimi j« tudi neki Italijan Bonchini, ki je vršil živahno anarhistično propagando, bil član obrambnega odbora za Sacca in Vanzettija in imel nalog, da posreduje pri odpravljanju v Franciji nabranega denarja in propagandnih spisov.
Rovarenje monarhistov v Ljeningradu
Sovjetska vlada objavlja, da je odkrila novo monarhistično zaroto. — Zarotnike je podpirala pariška centrala in finski generalni štab
Moskva, 3. septembra, d. Dopisni urad sovjetske unije poroča službeno: Politični upravi se je posrečilo preprečiti nove teroristične akte, ki so jih nameravali izvršiti dobro organizirani vohuni v Ljeningradu. Preiskava v tej zadevi je tudi razjasnila bombno eksplozijo v trgovskem klubu v Ljeningradu dne 7. junija. Dne 26. junija so bile aretirane pri prekoračenju ruske meje tri oborožene osebe, v katerih so ugotovili bivše caristične oficirje Samojlova, Strojeva in Aderka. Po njihovi lastni izjavi so bili poslani v sovjetsko Rusijo s strani pariške centrale ruskih monarhistov, da organizirajo napade na poddine zastopnike komunistične stranke in sovjetske vlade. Priznali so, da so poklicni vohuni.
Dne 23. avgusta so bili aretirani v vasi Suja v petroza vod skem okrožju teroristi Bal-masov, kapetan Vranglove armade ter finski državljan in špijon finskega generalnega štaba Šolski, nečak predsednika caristič-nega državnega zbora. Pri njih so našli mnogo orožja in razstrelilnih snovi. Tri dni nato sta bila v istem kraju aretirana tero-
rista Solovjev in Sorin, ki sta aktivno sodelovala pri napadu na poslovni klub. Vsi trije so se aretaciji uprli ter so bili v boju z rdečimi gardisti ustreljeni.
Nadaljna preiskava je dognala, da so ob« skupini podpirali Člani finskega generalnega štaba. Finske obmejne straže so jih spravile preko meje, orožje in lazstreljivo pa so dobivali po zaupnikih finskega generalnega štaba. Obe skupini sta imeli nalogo,. izvesti celo vrsto napadov na člane sovjetske vlade, na redakcije vodilnih komunističnih listov in okrožna strankarska zborovanja ter sta imeli tudi načrt zastrupiti javne ljudske kuhinje. Vsi omeDjeni vohuni pridejo v kratkem pred sodišče.
Pred sodiščem v C usti so se morali te dni zagovarjati številni duhovniki in bogati kmetje zaradi prestopkov proti sovjetom v zvezi z bojem proti ukinitvi pajčolanov mu-siimank Dve osebi, ki sta bili obtoženi umora nekega sovjetskega uradnika, sta bili obsojeni na smrt, 10 obtožencev pa na petletno ječo.
»Saint Raphael* izginil brez sledu
Preletel je baje polovico Oceana. — Možnost, da je letalca rešila ladja brez radio-aparata. — « Pride oi Detroit» v perzijskem zalivu. — Courtney preletel Azore
London, 3. septembra, (lo.) Zrakoplovno
ministrstvo je prejelo uradno poročilo, je parnik Josiah Macy v petek ob 9.45 vi« del svetlobne signale, ki so izhajali od po. grešanega letala »Saint Raphael*. Letalo je preletelo po tem poročilu polovico Oceana. Dosedaj ni o letalu nikafcih vesti. Edino upanje ostaja, da je letalce rešila kaka lad» ja, ki nima brezžičnega aparata. Dosedaj je Ocean v zapadni smeri preletel edinole angleški zrakoplov št. 34. Nemški Zeppelin je letel bolj južno. Vsi poskusi preleteti Ocean v zapadni smeri z letalom so se do« tedaj ponesrečili ker so zračni toki takim poletom skrajno nevarni.
Washington, 3. septembra, (lo.) Moroari« ški minister je odredil ameriškemu brodov. ju. da pomaga nri iskanju pogrešanega Ie. tala »Saint Raphael«.
Bagdad, 3. septembra, (lo.) Letalo *Pride of Detroit* je odletelo proti Boder Abbseu.
London. 3. septembra, (be.) Pilot Court. ney je davi ob 6.30 preletel Plymouth. Na krovu ima nekega nepoznanega miljonarja.
London, 3. septembra. (Io.) Letalec Court ney in njegova spremljevalca 90 prispeli nt Azore. Letalo je dtri odletelo proti Ner« yorku.
Bolgarski demanti
Sofija, 8. septembra, a. Bolgarska brzojavna agentura demantira veat nekaterih beograjskih listov o ^Mpodu slovenaki meji.
Novi guverner v Klajpedi
Kovno, 3. septembra, (be.) Za guvernerja v Klajpedi je bil imenovan bivii litovski vojni minister polkovnik Markjz. Noro novani guverner je tatoi 4ri	" *
Kako klerikalci omalovažujejo inteligenco
Imajo jo za tako naivno, da zahtevajo od nje, naj veruje njihovim obrabljenim in obrekovalnim demagoškim šlagerjem
zanj in za izvedbo pragmatike, za doStopMMt
uprave, za dotacijo.
Trgovcem pripoveduje ta demagogija o nevoljah inflacijske dobe, da bi nad tem pozabili svojo zbornico in bi morali hoditi v Beograd intervenirat k radikalskim in klerikalnim mogotcem
Davkoplačevalce drzno nalažejo, kdo je glasoval za te in te davke. Mladino bi ta demagogija rada premamila z zatrjevanjem, da je borba zoper klerikalizam le rsmežno preganjanje zmaja», češ, klerikalizma sploh ni, izmišljen je. Univerza je sad klerikalne gmotrenoeti, <kultnrav je njihova. Po mnenju takšnih agitatorjev so vsem iaobražen-eem neznani dogodki od 1890. do 1914., od 1914. do 1918. in odtlej do danes; to je vse pozabljeno, vse odpuščeno. Če je kaj bilo; je tega kriv Susteršič.
Česar ne opravijo s te strani, to naj opravijo pomagači. bodisi prostovoljno, bodisi oni, ki so v juliju prejeli 50.000 Din podkupnine. Ti pomagači store, kar morejo, za ta denar in pa iz hude jeze, ki jih neprestano podžiga. Eno ali drugo omizje misli, da je zapostavljeno ali da mora baš ono rešiti domovino. Takšna omizja ponavljajo, kar bero v <Slo?encu» ali njegovem trabantu. Zlasti pa imponira tem omizjem kolosalen argument, da je v SDS klika, katera gospodari in komandira, dasi se lahko vsakdo uveri, da je vodstvo SDS izvoljeno na najbolj demokratičen način in da vodi Strankino politiko in taktiko r trajnem sporazumu z vsemi strankinimi organizacijami. Da pa nasprotno gospodari v in nad SIS ree prava, majhna, a vsemogočna klika, to očividno nikogar ne moti.
Te koncepte in načrte spremljajo argumenti, ki pomenijo, da njihovi avtorji globoko prezirajo slovensko inteligenco, od" najmlajše do najstarejše, ko pričakujejo, da jim bo nasedla. Kar je tiste inteligence, ki gre na ta lim, ta je že preje šla nanj. Organizirana je v SLS. Nima pa veljave niti tam. Napredna inteligenca te mahinacije vidi in jih prezira.
Števftni atentati oa zdravi razum In trd. no prepričanje slovenskega izobraženca se ob volitvah strnejo v pravcato soško ofen. sivo. Najtežja artiljerija meče smrdljive bombe. SpecflaSsti obdelujejo dijaštvo, So_ kole, razne kategorije in celo razne skupine uradništva. Demagogija slavj triumfe in se opaja ob lastnem papirnatem lajanju.
Sedanja votlina borba se je pričela dokaj dostojno, ali kakor že običajno. — čim bolj se bliža 11. september, tem bolj votlo bob. oijo veliki kanjoni nasprotnih taborov. Obča vrni je zatrjevanje, da bodo prišli v vlado. Pijejo na medvedovo kožo, obenem pa med vrstami namigujejo, da bodo potem Je pokazali. Ponavljajo se dalje stari očlt. ki o raznih bankah. Kdor je sledi dejstvom, kojtih gtevna so sodno dognana. ve, da !e sovraštva polna kleveta že zdavnaj postala gnila ln obrabljena. Na novo so privlekli sedaj mariborsko Mestno hranilnico. Nobene osebe si ne upajo imenovati fn nobenega dejstva, le namigujejo, češ, ta teden naj še drži mnenje, da je nekje nekdo nekaj ukadel, po 11. septembru bo pa gene. ralpardon za vse obdolžitve. Ne moti Jih prav nič ironija usode, da podaja državnemu pravdništvu ovadbe radi nerodnosti človek, kj je bil sam radi neodpustljhrih nerednostni eksemplarično kaznovan od svojega stanovskega sodišča.
▼mes se brani vera zoper satanske namene framazonov, čeprav se sami družijo z njimi. Ker pa naleti takšen argument pri izobraženstvu le na pomilovalen nasmeh, naj pomaga od Mahniča prokleta narodnost. Slovenijo treba rešiti pred Jugosloven-Stvom, ki je centralističen pojem. Ne ve-lesrbstvo, ne Vukičevič, Jugoslovenstvo Je centralizem. Med državnopravnim centralizmom kot nasprotnikom federacije treh narodov, in med administrativnim centralizmom kot nasprotnikom zdrave samouprave za te gospode ni razlike. Oni računajo, da slovensko razumništvo tega ne razume.
Uradnikom pripoveduje ta demagogija, da bodo le SLS in njeni pomagači imeli 6rce
Klerikalni cestni odbori so pričeti obtoževati klerikalno stranko
Ogromnega deficita v litijskem cestnem odboru je po izjavi njegovega načelnika kriva SLS.
Slovenska ljudska stranka in Nemci
Glavni organ SLS piše 3. t. m.: «Iz Maribora. Nemci na delu za svojo listo. V noči od četrtka na petek so agitatorji za nemško listo preplavili mariborsko okolico s plakati, v katerih poživljajo nemške in nemško misleče volilce, da agitirajo za nemškega kandidata in da se udeležijo 11. septembra volitev. To je prvič po prevratu, da se tipajo Nemci v vsenemškem duhu agi-tiratl za svojo lastno listo.»
Tako »Slovenec* o svojih zaveznikih izza oblastnih volitev. Tedaj so Nemci v istem duhu agitirali za listo SLS, pa j© bilo vse dobro . . . Isti dan piše isti »Slovenec*: »Med kočevskimi volilci. Preteklo nedeljo 28. pr. m. so šli zastopniki kočevske Bauernpartei g. obl. poslanec in župnik Jos. Eppich, predsednik Alojz Kresse. dr. Hans Arko, Robert Girst-mayer in Gustav Verderber med volilce in dali poljanskim in črmošnjiškim
kmetom potrebna navodila za skupščinske volitve. Kakor vsi Kočevarji bodo tudi Poljanci vrgli svoje krogilce v II. skrinjico in tudi tokrat izrekli zaupanje SLS . . .
Kočevska «Bauernpartei» je v stvari ista stranka kakor ona v Mariboru, obe stojita pod istim političnim vodstvom. Iz razlogov nemško nacijonalne politike je to vodstvo sklenilo na Kočevskem priganjati za SLS, na Štajerskem pa otvarjati manjšinsko vprašanje z lastno kandidaturo. Kočevarji pa niso vsi vneti za duhovniško politiko, vsled česar je v korist SLS potreben tudi pritisk najhujših nemških načijonalnih zagri-zencev. To pa ne ovira «Slovenca», da je nezadovoljen s štajerskimi svojimi zavezniki in da jih denuncira kot Vse-nemce. Stvar je zelo značilna za poštenost SLS, ki je v narodnem oziru pravcata «poslovna» stranka.
Ali bodo volili dr. Korošca črnogorski princi?
Dočim so klerikalci s proračunom in finančnim zakonom pahnili na tisoče ljudi v bedo, so velikodušno poklonili črnogorskim princem stomilijonsko darilo.
S finančnim zakonom za leto 1927-28 so klerikalci odpravili celo vrsto socijalnih ustanov, udarili so najbednejše, ljudi, ki žive od vsakdanjega zaslužka svojh rok, delavce, brezposelne, državne uslužbence, siromašne izseljence itd. Ta finančni zakon Je črna knjiga klerikalne politike ln cele vrste stanov, ki jim Je bil prikrajšan ž njim skromni vsakdanji košček kruha.
Na stotine železniških delavcev je bilo po klerikalni krivdi z družinami vred pognanih na cesto, ostalim so bile zmanjšane plače, reducirali so državnim uslužbencem draginjske doklade, zmanjšali na minimum zakonito državno subvencijo Zavodu za zavarovanje delavstva na račun delavskega zdravja, razširili davek na ročno delo, uvedli povečan davek za privatne nameščence itd.
Dc»čim so skoro vsem stanovom poslabšali njihov gmotni položaj, češ da mora država štediti m dočim niso našli niti di. carja za brezposelne, pa so podarili črno" sorskim princem 42 milijonov Din ter Km vrnili v korist države zaplenjeno nepremično premoženje v približni vrednosti 50 milijonov. To so storili kljub temu, da je proti tej radodaraost] protestiralo prebivalstvo v Črni gori samo. kjer sedaj kljub žetvenemu času umirajo ljudje od lakote.
Ko se Je zvedelo, da je kleroradikalna večina sklenila pokloniti črnogorskim fwui_ cem stomiijonsko darilo, je deputacija črnogorske oblastne skupščine izročila vladi spomenico, naj z ozirom na obupne razmere v Črni gori odstopi konfiscirano imetje črnogorske dinastije zetski oblastni samoupravi, ki je brez sredstev in ki tudi ne more misliti na uvedbo novih davščin, ker vlada v Črni gori taka revščina, da država še nI mo. gla lz tir Jati nftl davkov za L 1925 ln 1926.
Klerikalci niso poslušal« prošnje bednih Črnogorcev, niso videli bednih Invalidov, ki so jim črtali iz državnega proračuna 80 mi. lijonov dinarjev, niti revščine naših delovnih slojev in brezposelnosti med njimi; v upanju, da se z glasovanjem za črnogorske prince privežejo na vladne stolčke, so bili gluhi ta slepi to so glasovali za stomilijonsko darilo.
Ob mesečni plači 1500 Din bi moglo živeti s tem denarjem celo leto 2330 delav cev ln uradnikov, ki so bHl pod kleroradl kalnim režimom pognani na cesto. Danes množe vrste brezposelnih v Sloveniji la drugod množice stradajočlh Črnogorcev, U beže iz svoje domovine pred grozečo lakoto ter povečujejo tako bedo naših domačih ljudi.
Dr. Korošec in njegovi pomagači pa love sedaj glasove volilcev med tistimi sloji ki so jih v svojem navdušenju za črnogorske prince popolnoma prezrli. Toda ti delavni sloji bodo upoštevali geslo »zvestoba za zvestobo* ter bodo prepustili črnogorskim princem dvomljivo čast. voliti dr. Korošca in njegove kandidate.
Poročali smo, da se j« v litijskem ce. strnem odboru, ki ga vodijo klerikalci, povodom sestave novega odbora pokazal ugiutu primanjkljaj, ka znaša po eni informaciji 400j000 Din, po drugi pa celo nad pol milijona Din. Klerikanlo časopisje molči kakor grob. Po okraju se razaiašajo razne senzacijonalne vesti glede te ogromne vsote in gotovi klerikalni krogi dolžijo dosedanjega načelnika cestnega odbora Hosfctfika, da je on kriv in odgovoren za to katastrofo.
Proti tem govoricam se .postavlja v bran g. Hostnik. ki obtožuje svojo lastno stran, ko, katera je s svojim nesrečnim členom 82 finančnega zakona privedla min ose avto. nomne korporacije na rob gospodarskega propada. G. Leopold Hostnik se v poprarv. ku, ki nam ga pošilja, brani očitka, da K bil on zakrivil pohrtlijooski deficit liMi-skesa cestnega odbora, temveč v aH vso krivdo na SLS, odnosno na njen finančni zakon, ld je v prid kapitalističnim družbam oSkodoval cestne odbore za mnoge milijo, ne. Plačati bodo morali te milijone sedaj mali davkoplačevalci: kmetje, obrtniki, trgovci. nameščenci, delavci. Razumljivo le zlasti razburjenje v iitljskem okraju. Tu gre «a pol milijona primanjkljaja, ki bo mo. rai biti že v prihodnjih tednih krit Cestnemu odboru ne bo preostalo drugo, ka.
kar da za stotine procentov poviša cesta«
doklade. Seveda bodo klerikalci do volitev stvar skrivali in ljudstvo farbali, toda čim bodo kroglice na varnem, bodo oemjeni vo-
lilcj slišali drugo pesem.
*
Popravek g. Leopolda Hostnika sicer ne odgovarja predpisom zakona, toda navzlic temu ga objavljamo, ker govori za celo knjigo, dasi se:
►Ni res, da ie bil na zadnji sejj cestne, ga odbora, na katerem se je izvolilo novo načelstvo, konštatiran blagajniški primanjkljaj. ker ta sploh ae obstoja, res pa je, da so nastale vsled čl. 82 finančnega zakona, plačilne težkoče, ker davčni uradi, po proračunu preliminiranega zneska niso Izplačali cestnemu odboru. Le vsled tega so narasli neplačani računi, vštevši glavno postavko za trasiranje tako zvane »Savske ceste«, kar pa se seveda ne more in nt sme šteti, oziroma imenovati »blagajniški« primanjkljaj Dalje tudi ni res, da sem me. sto načelnika že oddal novo izvoljenemu načelniku g. Lebtagerju, res pa ie, da smem to mesto oddati šele po zakonu določenem terminu 21 dni po Izvolitvi, torej nosim Še vedno polno odgovornost kot cestni načelnik.
Šmartno *rl Litiji. 1. septembra 1927.
Leopold Hostalk, cestn; načelnik.

Danes se vršijo v Zagrebu občinske volitve
Zagreb, 3. septembra, n. Dane« popoldne je prevzel glavni volilni odbor za občinske volitve v Zagrebu volilne kroglice, skrinjice itd. V mestu je že danes zelo živahno. Za volitve vlada izredno zanimanje. Vse stran« ke razvijajo živahno agitacijo.
Pfed trgovinskimi pogajanji z Madžarsko
Beograd, 3. septembra, p. Nocoj se je sestala naša delegacija za pogajanja z Ma« džarako h konferenci, na kateri so se pre« tresala vsa vprašanja, ki prihajajo v poštev. Pogajanja se prično 20. t. m. v Beogradu. Glavno točko tvori vprašanje madžarske« ga tranzita preko našega ozemlja do ma« ažarske svobodne cone na Reki.
Ferad beg Draga zopet oproščen
Beograd, 3. septembra. Beograjska kasa« cija je danes razveljavila znano razsodbo kosovskosmitroviškega okrožnega sodišča, s katero je bil Ferad beg Draga obsojen na 201etno ječo. Oprostilna razsodba kasacije se utemeljuje s tem, da so dejanja, radi katerih je bila izrečena sodba, že zastarela.
Shod Naprednega bloka za kolizejski okraj
Povsod se vidi borbenost in odločna volja naprednih volilcer potolči klerikalce.
Snoči ae Je vršil v dvorani pri Levu na Gosrposvetsfci cesti shod Naprednega bloka isa kolizejski okraj, ki je bal izvrstno obiskan lz vseh slojev volilstva. Predsedoval mu je prof. dr. Kropivnik, ki je predstavil voliloem kandidata za skupSnake volitve dr. Kramerja in njegovega namestnika g. Vargazona.
Prvi je govoril kandidat dr. Kramer, ki je v daljšem govoru očrtal razvoj političnih dogodkov tekom zadnjih le*, predvsem pa delo SDS za ureditev države in njeno stremljenje za čimprejšnji prehod iz ustavnih bojev na polje smotrenega gospodarskega in socijalnega dela. Opozarjal je na nedoslednost klerikalne stranke, ki je vedno, kadar je bila na moči, porabila na vae svoje obljube in na ves svoj program, ter povdarjal potrebo, da dobi Ljubljana kot središče slovenskega gospodarskega in kulturnega življenja zopet svojega naprednega poslanca. Zadnji dve leti je bila LJubljana dejansko brez poslanca. Globoko zasnovana izvajanja dr. Kramerja so napravila na zborovale© globok utis ter žela navdušeno odobravanje.	: -*»■
Zatem je govoril njegfcv namestnik gosp. Vargason, ki je živahno pozdravljen naglašal potrebo smotrenega in požrtvovalnega dela za koristi celokupeoeti, načelo enakopravnosti vseh državljanov Jugoslavije, ter iz svoje bogate izkušnje navedel nekaj drastičnih primerov in vzrokov korupcije protežirancev beograjske čaišije, ki so v škodo ne samo poštenega srbskega naroda, ampak vse jugoslovetiake države ovirali normalni razvoj naših javnih razmer. Njegov z jugoslovenskisn čustvovanjem prežeti govor so zborovalci živahno odobravali.
Končno je govoril še učitelj gosp. A m -brožič, ki je opozarjal na dejstvo, da je baS zaradi tega, ker so kandidati Naprednega bloka postavljeni iz vrst volilcev ttmih, od spodaj navzgor in ne nasprotno, podano jamstvo, da bodo izvoljeni poalanci tndi vršili svojo dolžnost v korist ljudstva, zavedajoč se svoje odgovornosti napram njemu. Med Sivim pritrjevanjem je priporočal, naj vsakdo stori do 11. septembra vse, kar je v njegovih močeh, da bo zmaga Naprednega Moka čim sijajnejša in da bo Ljubljana zopet dokazala, da je v resnici napredna In bela, kakor je bila nekdaj.
Predsednik je zaključil krasno uspelo zborovanje, ld je ponovno dokazalo borbenost naprednih volilcev Ljubljane in njihovo odločno voljo, izvojevati Ljubljani napredno zastopstvo, s pozivom k čim vztrajnejšemu delu za čim popolnejšo zmago napredne misli.
Satansko početje in cinizem
SLS
Danes si klerikalni Izdajalci slovenskega ljudstva perejo roke io trdijo, da SLS tudi njeni največji nasprotniki ne morejo oči. tati koruptaih dejanj. Vse dru*o da je do dna koroptno. Ze ta samohvala Je sum. IJiva. Klerikalci postavljajo celo Kristuso. ve besede na lai, ki je rekel, da tudi najbolj pravičn,- »krat na dan greši. To ne velja za klerikalce, ki so čisti kakor sneg — v besedah, in kadar gre za to. da pre-varijo ljudstvo. Danes se hočemo spomniti samo na eno dejstvo. Ako bi se temu tekom časa ne pridružilo nobeno drugo, je zadostno, da osvetli vso moralno pokvar jenost SLS, ki Je ostala v svojem bistvu vedno ista.
V trpljenju naroda se preizkuša moralnost narodovih voditeljev, njih demokratično in socijalno mišljenje. V trpljenju naroda Je treba z narodom tapeti in se zanj žrtvovati. To je človeško, moralno in etlČ. no. Trpljenje naroda izkoristiti v lastne sebične svite pa je satansko početje, katerega so sposobne le cinične in do dna izprijene duše. Te lastnosti so pokazali zlasti klerikalni podeželski veljaki. Ko je po deželi zadivjala vojna vihra in se je domovina potapljala v Jezeru bridkih solz, klerikalci niso čuttlj ljubezni do brata, ki ni zakrivil drugega, kakor da mu Je v srcu plamtela nesebična in požrtvovalna lju-
gaaccev, ki so v bedi trpeli m narod in s svojimi naustrašeaiimi dejanji zmanjševali vojno moč Avstrije. Pri tem rabeljskem po. četju se Je pokazala vsa notranja moralna sila klerikalcev. Ljudje, ta so to videl, ta niso preprečili, moralno podpirali ali celo sami tako dejali, danes pod svobodnim soln cem nimajo pravice govoriti o nemorali drugih, katerim klerikalci glede morale al. ti do peta ne sežejo. Ne mislite, da Je »a klerikalce ena morala, aa ostale druga. Morala je samo ena ta nemoralnega početja tudi legitimacija SLS ne napravi moralne, ga. Takih dejanj so bili zmožni le najbolj koraptni ljudje, to so to delali radi posvet-nih, materijainih ciljev. Ta spomenik kle. rikalne koruptnostj ta nemorale Je tako vi. sok, da se do sodnega dne v klerikalnih tiskarnah ne bo natisnilo toliko obrekovanj na druge, da W papir ta spomenik pokril. Klerikalno politiko vodijo in vzdržujejo da, ties isti ljudje.
Klerikalci so ta preganjanja organizirali, da so potem bili prosti navdušenih in požrtvovalnih nasprotnikov in da so mogli neovirano divjati po deželi. Na rafiun ljud. stva so se opomogli ta obogateli skrahira-ni dežetaj klerikalni mogotci. Kakor valpeti so hodili Iz vasi do vasi. Iztiskali iz IjodS žito in živino in s tem trgovali. Vojak Je stradal hlevi ta shrambe so se praznile. Nič iih ni ganilo. Z nečloveško neusmiljenostjo so udarjali po hrbtu slovenskega kmeta. Vsaka vas na te čase brani žalostne spomine. Po vaseh pa hodijo danes še prav isti mogotci in se rogajo. 2e davno bi jih ljudstvo preteplo, ako bi ne bilo odvls no. Tako pa se ne upa. Naš narod je blag in dober, hitro odpušča ta pozablja. To lastnost klerikalni mogotci izrabljajo. Zato nemoteno nadaljujejo svoj posel. Kmet nosi svoje denar Ske v hranilnico, ta vzdr. žuje zadruge, okoli njih se zbira župan te nekaj njegovih najožjih, ljudstvo pa hira. Tako sliko vidite v vsaki vasi.
Ljudje s tako bridko žalostno preteklostjo pač ne smejo z razgaljenimi prsi hoditi okoli ta govoriti o svoji morali fn o »rojem poštenju. Po prevratu Je ljudstvo njtmi obračunalo. Toda z brezmejno de. magogijo, z zaničevanjem vsega, kar je aa. rodnega ta državnega so znaU ljudstvo zo_ pet ujeti v mreže. Te mretže pa ljudstvo danes trga. Zato klerikalc,- pred gozd postavljajo samo drevesa, da se njih umazw_ nega gozda r,e vidi.
Naša skrinjica v ljubljanski in mari-^| borski oblasti je
Politične beležite
Iz Beča stiže glas
Da je pravilna parola ljubljanskega go« Spoda Ravnikarja, potrjuje dunajski rodo« ljub g. Andrej Gabršček, ki je te dni ob« avil celo poziv na ljubljanske Primorce. Voliti je treba, tako piše vrli Dunajčan, na štajerskem g. Ravnika, na Kranjskem g. Puclja, v Ljubljani pa g. Korošca. Gabr« šček priporoča Korošca! Prva misel vsake« ga Goričan«: E sior An dre« g« cambia ban« diera? Druga misel: No, zanj bi bilo tudi bolje, če bi se ne oglašal in če bi bil raje sam nekoč poslušal nasvete. Tretja in za d« nja: Če Andrej Gabršček priporoča dr. Korošca, je gotovo za oba slabo. Noben Goričan ne bo sledil temu nasvetu. Imamo že preveč izkušenj z naeveti g. Andrej*. Ne vemo, če je Korošcu Andrejeva pomoč dobrodošla. Vladimir ju je.
Uspehi osemletnega boja
Zadnji »Domoljub«, 1. septembra 1927, piše: »Ne samo velikih gospodarskih uspe« hov (I") ** Slovenijo so dosegli poslanci SLS, glavno kar so dosegli, pa je, da se je v Beogradu po osemletni najljutejši borbi prvič z najvišjega odgovornega mesta iz« rekla beseda, da je treba Sloveniji prav posebno pomagati, da se gospodarsko po« stavi na noge. To je največji uspeh osem letnega boja SLS. Jasno vidimo, da nismo zastonj hodili k volilnim skrinjicam ter me« taK kroglice za SLS!» — »Najvišje cdgo« vorno mesto* je ministrski predsednik go« spod Vukičevič in največji uspeh osemlet« ne borbe je, da je g. Vukičevič izrekel be« sedo, da je trebr Sloveniji prav posebno pomagati. Res, niso zastonj hodili 8 let me« tat kroglic za SLS, ko je to največji uspeh. Osem let bojev za eno samo lepo frazo (ki jo pa rlerikalci še povrh zelo »pobarvano« citirajo) in to moža, ki ga po 11. septembru ne bo več nikjer!
SLS in črnogorski princi
Razumemo, da ie klerikalcem zelo neprL Jetno, da so si z svojim »delom« zaslužili naziv stranke črnogorskih princev. »Slove, nec« hoče naivnim svojim volilcem še do. povedati, da je to ogromno darilo SLS mo. rata priznati, Češ, da Je tako zapisano v mednarodnih pogodbah. Kje? Mi samo ve. mo. da je črnogorska narodna skupščina te prince odstavila, da jim je odvzela ogromno premoženje ia da ie sedanja črnogorska oblastna skupščina soglasno protestirala proti temu, da se princem vrne premoženje in da še nekaj povrh. SLS po svoji stari morali skuša iz greha napraviti čednost, ker slovensko ljudstvo res ne more razumeti, da so slovenski poslanci izglasovali Slovencem nova milijonska bre_ mena. črnogorskim princem pa lOOmilijon. sko darilo.
G. Pire kot protektor Sokolstva
Gerentstvo in sosvet n« ljubljanskem magistratu sta od dne do dne v večji meri prav za prav samo ekspozituri tajništva SLS Celo stvar vodi znani g. Pire, ki nastavlja, odstavi j«, premešča, odpoveduje. Zmešnj«« va na stroške davkoplačevalcev raste od dneva do dneva. Občinski proračun se ne izvaja, pač pa se na konto bodočih posojil začenjajo navidezna dela, ki naj love volil« ce za SLS. »Slovenec* s triumfom poroč«, da je komisar podaljšal »Sokolu® zakup telovadišča v Tivoliju, in laže, da je prej« šnji gerentski svet to odklonil. Res pa je, d« tedaj pogodba še ni bila dotekla. Ker je n« magistratu ležal že delj časa predlog, naj bi se tivolsko letno telovadišče v apo« razumu med Sokolom in športnimi organi« zacijami preuredilo v nekak splošen sokol« sko«sportni stadion, je gerentski svet srna« tral za svojo dolžnost, da prouči, ali bi eo ne dala doseči skladnost med sokolskimi in športnimi interesi. Predno pa je mogel ge» rentski svet to namero izvršiti in rešiti pro« šnjo Ljubljanskega Sokola za podaljšanje pogodbe, je prišel na magistrat vladni ko« misar, ki je pustil dolge mesece prošnjo ležati. Sedaj pa je klerikalna mestna upra« va porabila ta slučaj z« to, da opraviči ne« primerno večjo podporo, ki je bil« iz mest« nih sredstev dovoljena klerikalnemu stM dionu. In pri tem so klerikalci še tako drz« ni, da se upajo odkrito norčevati iz Sokol« stv« in mu servirati g. Pire« kot njegoveg« zaščitnika.
Nov preobrat na kitajskem bojišču
Ofenziva severnih čet ustavljena. — Finančna diktatura kan-tonske vlade. — Širjenje kolere
Sanghaj, 3. septembra, d. Po zadnjih ve« likih uspehih južne armade na bojišču v od« seku Lunktangu in težkem porazu čet mar« šala severne armade Sunčuanfang« je ofen« zhra severne armade bržkone definitivno ustavljena. Severne čete so se umaknile na ladjah in čolnih ter so imele na umiku ogromne izgube. Po dosedanjih poročilih je severna armada izgubila 3500 mrtvih, 5500 ranjenih in 1100 ujetnikov. Severna ar« mada se namerava utaboriti pri Suhavu. Tangsenhi oblega Pinavu s 40.000 možmi; dočim je general Lit»uyeag včeraj zjutraj zavzel Pukau.
Vrhovni poveljnik nacionalistične arma« de je ostro protestiral zaradi obstreljeva« nja železniške postaje Licmhil s strani An« gležev. Istočasno je vložil protest, ker «n» gleške vojne ladje ovirajo njegove varnost, ne odredbe proti severni armadi. Iz K*nto« na poročajo, da hoče vlada prisiliti trgovce, d« podpišejo 10 tisoč dolarsko posojilo z« stabilizacijo valute. Skoraj vae banke m ve« ustavila vsako nadAljno
čina trgovcev je ------------.
poslovanje. Tri najuglednejše bankiTje » . - . . .	, £.„ „„	aretirali. Med prebivalstvom vlada velik«
bežen do bednega naroda. Sli so m so lih . ika in premožnejši sloji beže v neogra« izdajali po vrsti, da so morali zapuščati žen8 ookr,>;ne. svoje družine m umirati v internacijah. To
so delali klerikalci hladnokrvno, brez naj. manjšega pomisleka na velike nauke Kri. stusa. S sadističnim užitkom so se našla, ifli na trpljenju tisočev ta tisočev iz-
žene pokrajine.
Sanghaj, 3. septembra, (be.) Napad sever« nih kitajskih čet na Nanking se je popol. noma ponesrečil. V mestu je izbruhnila kolera, ki ie zahtevala dosedaj 50 smrtnih žrtev.
London, 3. septembra, s. »Daily News» poročajo iz Šanghaja, da je sedaj kolor« večji sovražnik južnih čet nego general Sun čuanfang. V Pekingu nastopa kolera epide« roično. Po cestah leži na stotine ne pokopa« nih trupel. Tudi v šanghaju ee je epide* raija znatno razširila.
Samozavest državnih uradnikov v Nemčiji
Berlin. S. septembra, (be.) 13.000 državnih uradnikov je vložilo pri civilnih sodiščih tožbo proti državi, ki jim hoče znižati plače.
Mednarodni zoološki kongres
Budimpešta, S. septembra, (be.) Vforaj Je bil otvorjen mednarodni zoološki kongres. Zborovanje je otvoril zoolog Fleischmann a predavanjem o Darwinovi teoriji. Danes m si udeleženci kongresa ogledali zoološki in* stltut ob Blatnem jezeru.
Zastrupljen je s pokvarjenim mesom
Vflno, 3. septembra, (be.) S pokvarjenim mesom se je zastrupilo 120 vojakov.
Damite za spomenik kralju Petni Osvoboditelju!
Naši Kraji in
Naši kandidati
Kako drzno neumno klerikalci
obrekujejo
Nov kričeč primer klerikalne morale. — V Svojem strahu pred SDS ponavljajo obrekovanja, katera so sami že javno preklicali in obžalovali.
Jože Oberstar, posestnik in trgovec v Sodražici, namestnik kandidata za sreza Kočevje in Krško.
Andrej Roškar, kmet na Cvenu, kandidat za volilni okraj Ljutomer
-659-
Karel Kovač, trgovec, posestnik in go- | stilničar, Stari trg pri Rakeku, namest- ' nik kandidata za sreza Litija in Logatec
Naša skrinjica v
m Dio-
detektiv
Velika senzacionalna atrakcija v 20 dejanjih
Oba dela v enem sporedu.
Milijonska dedščina in zahrbtni boj ra-dio-sindikata «Standard». — Radio-vila v plamenu. — Smrtnonevarna vožnja na motociklu. — Nove nevarnosti. — V ljubavi zedinjeni. — Napeto. — Veleza-nrmivo. — Pustolovno. — Izvrstne scene. — Lepi igralci.
Predstave danes ob: 3., 5., 7. in 9.
ELITNI KINO MATICA
Telefon M24.
Te dni imajo menda klerikalni agitatorji, tudi če so duhovniki, od škofov kar občo «dispenzo», da smejo po mili volji lagati, kakor jim prija. Na čelu jim je seveda «Slovenec».
Ta je te dni pogrel lažnivo obrekovanje, da sta dr. Pivko in dr. Lipold 1. 1925. sklenila pogodbo, s katero se je dr. Pivko zavezal položiti mandat v korist dr. Lipoldu, ki pa mu mora preskrbeti ravnateljsko mesto.
Radi te klevete sta gg. dr. Pivko in dr. Lipold takrat vložila proti odgovornemu uredniku «Naše Straže* tožbo. Pri sodni razpravi pa je zastopnik obtoženca, dr. Al. Juvan, odvetnik v Mariboru, prosil tožitelja za odpuščanje in je podpisal sledečo izjavo:
«Naša Straža* je dne 15. julija 1925. objavila članek, v katerem je trdila, da sta* dr. Lipold in nar. poslanec doktor Pivko sklenila pogodbo o prepustitvi državnozborskega mandata proti odškodnini. Prepričali smo se, da smo bili v tej zadevi mistificirani, vsled česar vse trditve lojalno preklicujemo in obžalujemo. — Dr. Juvan.*
Glede na to izjavo sta tožitelja kava-lirsko odstopila od zahteve po kazni, Korošcev organ «Naša Straža* pa je morala plačati vse stroške pravde ir, je to izjavo objavila dne 30. oktobra 1925.
Kje je denar Rogaške Slatine?
O denarju, ki so ga klerikalci odnesli iz Rogaške Slatine in o nekaterih posrečenih kupčijah ž njim se je po Štajerskem že delj časa šepetalo. A oblastnim mogotcem se ni zdek> potrebno o stvari dati javnosti pojasnilo. Pač so se na polna usta hvalili, da so kupili sanatorij v Mariboru za drag denar in so pisali, kakor da ga je SLS kupila iz lastnega žepa in poklonila oblasti.
Za enkrat bo mnogo bo'j umestno, ako oblastni odbor pojasni, koliko in za kakšne svrhe je dal odnesti iz Rogaške Slatine denarja, kaj se je s tem denarjem zgodilo, kdo je sklepal o uporabi, kdo je vodil pogajanja in kdo je pri tem prišel do dobička, kdo pa do izgube.
Ali je oblastni odbor pripravljen o tem dati javna pojasnila? Zakaj se ne skliče za take sklepe oblastna skupščina, da se more stvar razčistiti do dna?
Pismo iz Laškega
Kljub ukinjenju obrata v pivovarni in kljub temu, da se g. Osolin žrtvuje in nam da eno stanovanje za drugim na razpolago, vlada še vedno veliko pomanjkanje stanovanj. Naši tkz. Nemci. ki jim dajejo potuho njih zavezniki klerikalci, skušajo te razmere izkoristiti na ta način, da pridržijo izpraznjena stanovanja zase. se v njih šopirijo in netijo nezadovoljstvo med prebivalstvom. Vidi se, da obstoji med njimi tozadevni dogovor. Dolgo mi tega ne bomo mirno gledali, da bi se taki ljudje iz nas norčevali, uradništvo in reveži naj pa bi bili brez strehe. Kažemo I dovolj strpnosti napram nasprotnikom i in so nam Nemci ljubi, dokler so lojalni. Razdirajočih elementov pa nikakor ne bomo trpeli med seboj. Naše ljudi odločno pozivamo k disciplini: onih nasprotnikov, ki nočejo z nami v I miru in slogi živeti, ne smemo poznati! Ali se naše dame še ne bodo odvadile med seboj švabčariti in govoriti nem- J ški z onimi, ki znajo slovensko?
Okrajni zastop ne dela nič. ceste so v najslabšem stanju, denarja pravijo, da ni, novi gerent dr. Godnič Pa vse to delo vodi. Zmislil si je nekaj novega ter ustvaril dvoje vrst sosvetnikov. Oni, ki ne odprejo ust, tvorijo širši sosvet, ožji sosvet pa tisti, ki so brihtnej-ŠL Ta sosvet bo vodil tako rekoč posle, širšega bo sklical samo k proračunski seji. Konzumski uslužbenec Deželak zastopa v tem ožjem svetu levi breg Savinje, torej polovico okraja. V tem sosvetu ni nobenega kmeta in nobenega trgovca, katerega tudi v širšem sosvetu ni! To je klerikalna skrb za kmeta in trgovca. Na trgovino hočejo zvaliti sedaj po § 82. fin. zak. vsa okrajna bremena in na stotisoče dinarjev bodo plačevali trgovci — nalagali pa jim jih bodo ljudje, ki nimajo niti pojma o trgovskih razmerah in ki po večini ne bodo pla&vali ničesar. Ti trgovec, obrtnik, pa plačuj in plačuj, dokler ne omagaš in dokler ne boš prišel do prepričanja, da je edina rešitev za tebe: streti klerikalno moč, zlomiti klerikalni bič in pripomoči na krmilo stranki, ki je tvoja zaščitnica. Dne 11. septembra volimo 3. (tretjo) škrinjo.
Gerent dr. Godnič si je dal nakazati od okr. zastopa mesečno plačo 2500 dinarjev. Dr. Roš je kot gerent vlekel dve leti brezplačno, njegov naslednik, klerikalni kmet, je že dobival mesečnih Din 750. Se pač boljša denarni položaj okr. zastopa in pa davkoplačevalcev. Tako je požrtvovalno delo klerikalcev za ljudstvo!
Stavbno gibanje v Laškem je precej živahno. G. Osolin je začel podirati Mastekovo hišo. v kateri je bila najstarejša gostilna v Laškem. Na tem mestu bo zgradil lepo. enonadstropno
Sedaj pogreva to kleveto zopet »Slovenec*. Gg. dr. Pivko in dr. Lipold sta že vložila tožbo proti odgovornemu uredniku «Slovenca» in izjavljata, da nikakor nimata več namena, biti tako velikodušna, da bi se zadovoljila samo s kakim preklicom ali obžalovanjem.
Te dni sta bila obsojena dva klerikalna poslanca radi častikraje na zaporno kazen in to g. Franc Zebot na S dni zapora, g. Vladimir Pušenjak pa na 14 dni. Mesto g. Pušenjaka, oziroma ž njim skupaj pa bi moral sedeti tisti klerikalni voditelj iz Maribora, ki je po vloženi tožbi nesel dotični članek v Beograd, da ga je g. Pušenjak podpisal in s tem kot poslanec prevzel odgovornost, ker se mu takrat ni sanjalo, da bo njegove imunitete tako kmalu konec. Obrekovalec pod tujim figovim peresom, to je prava karikatura klerikalne morale. Mariborskemu škofu Karlinu čestitamo k taki okolici.
Lažniki vlačijo v volilno borbo zopet tudi Jadransko in Slavensko banko, dasi vedo, da bijejo s tem po žrtvah g. Kamenaroviča in nepošten družbe okoli Landerbanke. Obrekovati rojaka in mu privoščiti nesrečo, obenem pa vse storiti, da se nesreča poveča, tudi to je «morala» SLS.
hišo, v pritličju s trgovskimi lokali, zgoraj pa stanovanja. Obenem zgradi gospodarsko poslopje pri Drobniču in stanovanja za uslužbence. Vpokojeni nad-oficijal g. Marinko pripravlja zgradbo stanovanjske hiše iz sedanje zidanice in kleti. Pod gradom stavi hišo g. Ro-bir.šek. Polagoma bo torei tudi v Laškem precej novih stavb. Ali se bo okrajni zastop spomnil še letos tlakovanja prehodov preko ceste, ko ima vendar že v zalogi potrebne granitne kocke?
Volilci, pozor! Klerikalni agitatorji že lazijo okrog vas ter vas lovijo v svoje mreže. Čuvajte se jih. bodite previdni in štedite z besedami, ker denun-cijanstvo pri njih nikoli ne počiva. Na dan volitev pa volimo zopet vsi složno v 3. (tretjo) škrinjo. Naša kandidata sta dr. Roš in dr. Bohinjec.
na velik obseg in delokrog osiješke jesenske razstave. Radi olajšave potovanja uži_ vajo posetniki razstave na naših državnih železnicah, na slavonski podravski železnici ter na osebnih ladjah DDSG 50 odstot. kov, a na avstrijskih zveznih železnicah 25 ter na češkoslovaških železnicah 50odstot-ni popust. Vsak posetnik razstave pa se mora izkazati z legitimacijo, ki jo lahko prejme direktno pri upravi velesejma v Osijeku ali pri vseh zastopnikih v tuzem-stvu in inozemstvu. Znižani vizum stane 20 Din.	1271
Poorsje Ivana Cankarja
ki se odkrije te dni v sarajevskem gleda« lišču.	(Članek pod «Kulturo»)
Jesenska razstava v Osijeku
Tretja osiješka jesenska razstava, kate. ro prirejajo letos pod novim naslovom »Gospodarska razstava in velesejem«:, se bo v-ršila od 8. do 18. t. m.
Razstavni prostor se razprostira na po_ vršini v obsegu 32.000 kvadratnih metrov. Mestna občina ga je prepustila razstavi na uporabo v centrumu mesta za dobo 5 let. Uprava razstave s predsednikom g. Albertom Ruppom in direktorjem g. inž. Vik. iPentzom na čelu je dala letos zgraditi za razstavo stabilne objekte, ki sestavljajo okusno celoto, tako da bodo napravili iz. reden vtis na posetnike. Posebno velja to za veliko dvorano, zgrajeno v stilu okto. gona s 17 m visoko kupolo, vidno daleč naokoli. V tem oktogonu je prostora za 115 razstavljalcev. Ker se število razstavljal, oev vsak dan veča, se je odločila uprava v zadnjem momentu, da zgradi še 5 razstavnih paviljonov, v katerih so prostori že go. tovo zavzeti in razprodani. Na osiješki jesenski razstavi bo Tazstavilo nad 400 razstavljalcev iz tuzemstva in inozemstva. Med njimi bodo zastopane najrazličnejše stroke (gospodarski stroji in orodje v izrednem številu). Posebna atrakcija bo prva jugoslovenska razstava avijatičnih modelov, ki ima svoje prostore v železni hiši, zgrajenj po osiješki vlivalnici železa. Razstavljeni bodo tudi radio.aparati. Poleg tega ie uprava razstave zgradila poseben umetniški paviljon za jugoslovenske sli. karje in kiparje.
Po do sedaj navedenem lahko sklepamo
Prof. Maks Pirnat:
Več solnca - v šolo!
Premišljevanje ob začetku novega šolskega leta.
Novo šolsko leto! Novi načrti, nova upanja in pričakovanja se zbujajo v srcih solnčne mladine in skrbnih staršev, zbujajo pa se tudi nove skrbi in bojazni, novo nezaupanje. Nezaupanje? Da. Saj vemo, kako pogosto vse gmotne žrtve in vsi duševni napori ne dosežejo zaželjenega uspeha. Kaj je pač temu vzrok? Razdrapane povojne življen-ske razmere, pomanjkljive učne knjige, večne spremembe učnega načrta, raz-tresenost mladine radi tisočerih športov. A bodimo odkriti in priznajmo: velik, velik del krivde na neuspehih naših šol — govorim tu v prvi vrsti o srednjih šolah — pada na nas učitelje same. Vse preveč smo dolgočasni učitelji in premalo sočutni vzgojitelji, vse preveč domišljavi učenjakarji, zagrizeni metodiki in suhoparni statistiki in vse premalo ljudje. Naše šole tako zelo pogrešajo ogrevajočega solnca — hočem reči: ljubezni. Vsaka šola, vsaka šolska soba
mora biti dom ljubezni!
Pride v šolo dijak, ki ga doma ogreva solnce roditeljske ljubezni, ki ga vpeljujeta v svet resni oče in dobra mati, in upa in pričakuje, da bodo tudi v šoli z njim postopali tako lepo kakor doma, nadeja se, da bo našel v šoli drugi dom. Ako najde resnega, obzirnega, taktnega učitelja, ga vzljubi, ga ima za drugega očeta, prikupi se mu predmet in učenje, uspehi so ugodni. Hitro teko leta in dozoreli mladenič stopi v svet, seboj pa ponese mnogo lepih spominov na šolo, spominov, ki mu ostanejo na življenskih potih drag talisman, ki mu lepšajo in slade večer poznih njegovih dni. A ni vedno tako. Namesto na ljubezen, obzirnost in takt naleti dijak na grobe besede, na večno zbadanje in obkladanje z zaničljivimi priimki, na ostudno zasledovanje, mučno prega> njanje in šikaniranje. Mladeniču se pri-studi učitelj, pristudi se mu predmet, uspehov ni. In posledica vsega tega: ' jeza, zabavljanje, mržnja, upornost, disciplinarne kazni in večkrat celo nepO' trebno izključenje. Z disharmonijo zapušča dijak srednjo šolo, vesel, da je rešen torture. In kdo mu je zagrenil in »zastrupil lepa mlada leta? — Učitelj!
In pride v šolo mnog dijak, ki mu je usoda na pota mladega življenja na sula trnja in osata. So to dijaki, ki stanujejo po kleteh in vagonih, ki pogrešajo obleke in hrane, ki so sirota ali otroci ločenih staršev. Tak dijak na. najde v šoli nov dom. Za take dijake naj v prvi vrsti skrbi dobrohoten, ljubeč učitelj. Ako je učitelj takega štu denta, na čigar mlado pot morda ni nikdar posijalo solnce roditeljske ljubezni, pripeljal na pravo pot, mu vzbudil in ohranil zaupanje v človeštvo in mu pomagal, da je dozorel v vrlega mladeniča, ki bo v življenju mož poštenjak, potem je to za učitelja najlepše zadoščenje, ki se ne da preplačati, ki bogato odtehta vse bridkosti in neprijetnosti učiteljskega delovanja.
Ljubezen bodi zvezda-vodnica učitelju in vzgojitelju! Ako stremiš, da vzgojiš ljudi iz dijakov, bodi v prvi vrsti sam človek! V besedi in v dejanju! Sej ljubezen, pa boš ljubezen, zaupanje in I — hvaležnost tudi žel. Ni to lahka ! stvar. A silno moč ima človek v sebi. In ta je — volja. Človek more, ako hoče.
Kakšna pa bodi ta ljubezen, to nam je najlepše povedal veliki apostol Pavel v svojem pismu do Korinčanov (I, 13, 1—13), kjer piše: »Ljubezen ie potrpežljiva, je dobrotljiva; ljubezen ni nevoščljiva, ne ravna napačno, se ne napihuje, ni časti lakomna, ne išče svojega, ne da se razdražiti, ne misli hudega, ne veseli se krivice, veseli se pa resnice: vse pretrpi, vse veruje, vse upa, vse prenese.*
Bodi učitelj mož ljubezni! Potem bodo iz šole izšli možje, ki bodo v svojem delovanju sejali vsepovsod ljubezen in vsak po svoji možnosti skušali pomagati bednemu človeštvu. Prinašali bodo človeški družbi srečo. In biti drugim nosilec sreče, to je naloga in dolžnost vsakega človeka.
Naj zaključim to skromno premišljevanje s pomembnimi besedami, ki jih je napisal znani brnski profesor dr. Pave' Dubois na koncu znamenite svoje knjige: <Samovzgoja.» Glase se: Vtisnimo si v srce lepe besede Dore Melegaris: «Stara psihologija je na svoj dogmatični
Pripravlja se velika gala premijera za Jugoslavijo
Križ?rka
EMDEN
KINO «DVOR>
Vse razprodano! Kolosalen uspeh včerajšnje premijere za Jugoslavijo, velikega Harry Piel-Hlma sezije 1927-28
Dragulji maharadže iz Johore
Pustolovina najlepših draguljev Pa» rizal! — Napeto zanimiva povest o ljudeh, ki ne razlikujejo med tvojim in mojim! « Nepopisno lepi posnetki
iz Nizze in Rivijere! Danes predstave ob pol 11., 3., pol 5., 6., pol 8. in 9. uri. » Pri vseh predsta«
vah umetniški orkester! Vsled velikega navala sprejema naic« čila TELEFON 2730.
KINO «DVOR»
način delila ljudi v dobre in slabe, v pametne in nespametne, v močne in slabotne, v čiste in nečiste, v brezbožne in verne; ona je bila preveč, toda tudi premalo razčlenjena! Ali bi ne bilo bolj praktično in naravno, da bi jih odslej delili v dve novi skupini, v so. glasju s stremljenji, h katerim se nagiba bodočnost: v one, ki povzročajo muke in v one, ki prinašajo srečo? Vsi stremimo, da se število zadnjih poveča!*
Zopet cela rodbina zastrupljena z gobami
Ljubljana, 3. septembra.
Ob priliki zastrupljenja z gobami Šušteršičeve rodbine v Rožni dolini smo priobčili poučni članek o gobah, kako je ločiti dobre, užitne gobe od strupenih. Kako zelo je bil članek na mestu, fiam dokazuje dogodek, ki se je pripetil nocoj v Devici Mariji v Polju.
Danes zjutraj se je napotila 56 letna posestnica Julijana Jakobova v gozd nabirat gobe. Nabrala jih je prav lepo število in jih pripravila za večerjo. Po večerji je vsem članom rodbine nenadoma postalo slabo ter so pričeli bruhati. Na pomoč poklican zdravnik je ugotovil, da se je Jakobova rodbina zastrupila z gobami. Takoj so poklicali ljubljansko reševalno postajo, ki je poslala v Devico Marijo v Polje svoj reševalni avto. Prišel je tja in nazaj v 35 minutah.
V bolnico so prepeljali 56 letno Ju-lijano Jakobovo, 15 letnega sina Josipa, 18 letnega Antona in 25 letno hčerko Antonijo. Poleg teh še 2 rejenki, in sicer 4 letno Avgusto Marinko in 8 letno Alojzijo Černe. Vsi navedeni se bore s smrtjo. Položaj obeh rejenk je najbolj kritičen.
Ivan Krajnik - 701etnik
Danes praznuje Ivan Krajnik, meščansko šolski učitelj in kartograf, 701etnioo svo. jega rojstva.
Jubilant se je rodil 4. septembra I. 1857 v Solkanu pri Goricj kot sin preprostih staršev. V Gorici je dovršil 4 gimnazijske razrede ter pristopil potem na učiteljišče. Matuiriiral je v Kopru 1. 1877 ter prišel nato za učitelja v Podmelec na Tolminskem. Že v Podmelcu se je intenzivno udejstvo-val v šoli in izven šole Poučeval je cerkveno in narodno petje. Njegov pevski zbor je štel 20 do 27 pevcev in pevk. Navdušeni in nadarjeni učitelj je prirejal veselice, vežbal fante in dekleta za gledališke igre, slikal kulise, sam sestavljal odre (tudi dru. god. ne samo v Podmelcu), ustanovil politično društvo »Zavednost«, bil večkratni predsednik tolminskega učiteljskega društva in često zastopnik učiteljstva v okraj, nem šolskem svetu.
Po triletnem učiteljskem službovanju se je priglasil Krajnik v Kopru k izpitu za meščanske šole, in sicer iz slovenščine, geografije, zgodovine in pedagogike. Izpit je napravil z odliko. Iz geografije in zgodovine mu je bil eksaminator, strogi profesor Vojesiav Spinčič, državni poslanec. Človek bi mislil da bi hila takemu človeku, ki se je tudi izkazal kot marljiv delavec na prosvetnem polju, odprta pot do naj. boljših slulžb. Toda mož ni imel sreče, za-gazil je v velike neprilike. Iskal je zavetja na Štajerskem, toda učiteljskega mesta na kaki meščanski šoli le nj mogel dobiti, nikar še na kaki preparantiji. Tešila si je iskal v intenzivnem delu kot kartograf. Že v Podmelcu je bil osnoval zemljevid Tolminskega, ki ga pa ni končal, ker se je zaradi neurejenih razmer preselil na Štajersko. Sestri, učiteljici v Kanalu, je narisal zemljevid Kanala in šolskega okoliša. Žal. je to lepo delo v vojni zgorelo s šolo vred. Na Štajerskem je narisal zemljevide za šolske okolice, oziroma občine: Sveta Ema. Banca. Kozje. Brezno Ogromno je to delo Ivana Krajnika
Toda Ivan Krajnik tudi sedaj v visoki starosti ne počiva. Kot 70Ietni starček izdeluje zemljevid marenberškega okraja. (1:20.000 : 5 cm — 1 km) Že poprej je narisal zemljevid iz istega okraja. Pravijo, da bo ogromno delo dokončano šele v 2. letih. In vendar dela še sedaj z malimi presledki od 7. do 18. Edina tolažba mu je zvesta soproga. Robina mu je že vsa pomrla. Sedaj živi kot upokojenec v Mariboru.
Zares .brezprimerna je sposobnost in pridnost tega človeka, ki je vreden, da se imenuje »Kocen II.«. dasi njegov; kartografski izdelki še niso znani širši javnosti. To pa zaradi njegove skromnosti.
Pred letj mu je očital neki njegov nemški predstojnik: »Sie sind ein unruhiger Geist!« Enako tudi drugi, Slovenec: »Vi
Modni atelje M. Šare
LJUBLJANA, Kongresni trg štev. 4 (I. nadstropje)
zopet sprejema.
Naj lažejo, ml pa delamo
ste nemimi duh!« 30 let jo bil Knjoflc
kandidat za meščanske Sole, a zaman. Službe ni dobil. Zato se ni Čuditi, da ]e pisal svojemu predstojniku med drugim naslednje:
»Danes sem zatrt v sebi znak svojega hrepenenja: sežgal sem sprtčevaJo Učiteljske sposobnosti za meščanske šole, znak i« plod svoje mladostne pridnosti.
Ivanu KrajnSku želimo, da bi dočakal Še mnogo let. da bi mogel dokončati svoje na. črte. K njegovi 701etaici mu kličemo: Žlvei naš dragi Ivan, vrli šlritelj prosvete!
LncUlus.
Avtomobilska nesreča treh dolenjskih trgovcev
Karlovac, 3. septembra. Danes se je v karlovški okolici pripetila huda avtomobilska nesieča. Tokrat so postali žrtve trije slovenski trgovci, ki so bili na poslovnem potovanju. Popoldne so se peljali iz Kar-lovca domov na Dolenjsko. V bližini Netrete je avto na nekem ostrem ovinku zavozil na kup kamenja, kjer se je v diru prevrnil in padel v precej globok jarek.
Vsi trije trgovci, doma z Dolenjske, so občutno ranjeni. Najbolj je poškodovan g. Ivan Lovšin iz Dolenje vasi pri Ribnici, ki je dobil hude poškodbe na glavi in so ga nezavestnega prepeljali v karlovško bolnico. Tudi ostala dva sta težje, vendar pa manj nevarno ranjena. Pravi vzrok nesreče bo ugotovila uvedena preiskava.
Neverjeten zločin v Djakovici
Učitelj Paun Popovič ubil in oropal bančnega blagajnika Gjorgja Cičkariča.
Beograd, 3. septembra.
V noči od 31. avgusta na 1. septembra se je odigral v Djakovici neverjeten zločin. To noč sta v kavarni dolgo časa sedela skupaj učitelj Paun Popovič iz Glogora in njegov prijatelj Gjorgje Cičkarič, blagajnik podružnice Prizrenske banke. Oba sta skupaj odšla proti hiši Popovičevega brata. Ko sta stopila v hišo, je Paun Popovič pon tegnil samokres iz žepa in ustrelil Cičkariča, ki je ostal na mestu mrtev. Truplo je vrgel v kot kuhinje. Nato je vzel ključe od banke in blagajne, se vrnil v mesto, odprl banko, nato blagajno in vzel iz nje 102.375 Din. Denar je sikril v slamnjači svoje postelje.
Cez dan ni mogel skriti trupla, a zvečer je bil že zaprt. Njegova snaha je naročila hlapcu, naj truplo skrije. Policija, ki je zasedla vse ulice, je zapazila hlapca s truplom in začela streljati nanj, ker ni hotel obstati, nakar je truplo vrgel proč in poskušal zbežati. Kmalu pa je bil prijet. Preiskava se energično vodi dalje. Zločin je izzval v Djakovici veliko senzacijo.
Mesto srne ustrelil žensko
Sv. Lovrenc na Pohorju, 3. septembra. Tragična smrt kočarice Marije Javornl« loove je preiskavo skoraj speljala na na« počno sled. Dva dni je bil po nedolžnem v preiskovalnem zaporni okrožnega sodišča v Mariboru kot osumljene« posestnikov sin Volhn«yer z Rdečega brega, ker je sodna komisija pri obdukciji dognala, da je bila Javomikova nedvomno ustreljena iz lovsko puške. VoIhnayer je bil istega popoldne, ko se je Javornikcrva vračala iz Sv. Lovren« ca proti domu, na lovu in je imel tudi pu« gko izstreljeno. VoDmaver je krivdo odloč« no zanikal.
Orožniki so med tem z vso vestnostjo nadaljevali preiskavo, ki je dosegla včeraj popoldne presenetljiv uspeh. Zvedeli so namreč, da sta kritičnega popoldne bila na Ibvu še tudi druga dva fanta z Rdečega brega, in sicer delavec Rudolf Fela in Mar« ko švajger, sin posestnika in občinskega »Vetnifca Pavla Švajgerja. Imenovana dva sta usodnega dne pokrivala streho pri po« sestmku Pavlu Švajgerju. Med delom pa sta zapustila streho m vzela pri Švajgerju dve puški ter izginila v bližnjem gozdu, kjer sta se nato ločila. Za ta njim lov so izvedeli sedaj tudi orožniki in oba zaslišali. Po daljšem obotavljanju je Rudolf Fela priznal, da je on ustrelil Javornikovo. Ko je šel po gozdu, je baje nenadoma opazil, da je skočila čez pot srna. Kmalu nato se je še znova pokazalo v bližnjem grmovju nekaj rjavega in bil je prepričan, da je to srnjak. Nameril je puško in sprožil. Iz da« Ijave pa je takoj odjeknil obupni klic: <rJe» rus Marija!«... Fela je šele sedaj spoznal, da je ustrelil Marijo Javornikovo, ki je še napravila par korakov in se nato zadeta v glavo kma« lu zgrudila in izdihnila. Fela je še pritekel k njej, ko pa je videl, da je mrtva, ga je popadel strah in je zbežal iz gozda. Na potu je dohitel svojega tovariša, katerega je prosil, naj nikomur ničesar ne pove. Ko sta prišla fanta domov, sta puške takoj shranila m takoj šla zopet na streho. Sva j« gerjeva rodbina je še istega dne izvedela o nesreči, vendaT pa so vsi molčali. Oče Pa« vel Svajger je bil celo v nedeljo dne 28. av« gusta kot občinski svetnik navzoč pri sodni obdukciji trupla pokojne Javomikove, ven« dar pa je tudi tokrat molčal. Rudolfia Felo so orožniki aretirali in ga z usodno puško IzroHfi v zapore okrožnega sodBfia v Ma* riboru. VoHntay«r je bil seveda talcoj nato izpuščen.
Vse za lepoto dam!
Tako bi lahko imenovai ves promet, Id se vrši v drugih mestih in tudi v Ljubljani z raznim modnim blagom itd Prav te dni se je tvrdka Fran Liidč, ki je do sedaj divila naš damskd svet s svojo krasno izbiro daanskih oblačil Pred škofijo, preselila v elegantne svoj« nove prostore v Stritarjevo ulico št. 9. Kak namen ima tvrdka Lukič, smo videli že vsi prvi dan, ko smo se divili nad toliko krasoto damskih kostumov, oblek in plaščev ter drugih mod. nih potrebščin v njenih velikih, modernih izložbah. Nuditi hoče našemu elegantnemu ženskemu svetu res le elegantna, moderna oblačila, kakor jih nudi svojemu ženskemu svetu Dunaj, Pariz, London, Znana elegant. na, ffaa dama Ljubljane je prav včeraj vzkliknila, ko se je zagledala v krasen kostum: »Da 1«) je. lepši kot najlepša prav. ljica« in ga seveda kupila. Tudi je priznala, da na Dunaju ne bi mogla kupiti cenejše kot pri tvrdki Lukič. Skratka, uvideti moraano da bo ta tvrdika zalagala in oblačila naše moderne dame, ki ljubilo Tes elegantna oblačila.
Poseben oddelek pa je tvrdka založila, kar naj si cenjeni naši fiftateljl to čltate-Ulce zapomnijo, z žalnimi kostumi, oblekami in plašči Vsak, ki ga bo doletela ne. sreča, da bo nenadoma v Žalni priliki, bo tu takoj dobil žalna oblačila od najcenejše do najfinejše izvršitve in kvalitete, ved. no pa le modeme obleke.
Oddelek za gospode je založen s sijajno Izbiro najmodernejših površnikov, rim. sktfi sukan!. oblek to dežnih plaščev. Kdor bo hotel biti res prvovrstno, moderno ta vendar poceni oblečen, bo tu našel, česar bo želel.
Mesto samo pa je s to novo trgovino tudi pridobilo svoj delež, saj Je ta vogal, ka. kor nalašč ustvarjen za trgovtoo in je pogled na ta vogal mnogo bolj prijeten, ako gledaš v pestre, modeme iztofte. kakor pa v velike, a prazne ta vedno zaprašene bančne iz'ožbe. Tvrdki na pridobitvi tega lokala čestitamo in ji želimo popoln in uspešen razmah.	1329
Nepošteni Janez in grešna dvojica
Ljubljana, 3. septembra Janez je sedel v gostilni na Dolenjski cesti, kjer je ob istem času sedelo več Janezov. Naenkrat — bik) Je okrog 21. smo. či — so se odprla vrata in vstopil je mož strogega pogleda. Ozrl se Je okrog po dru. g5h mizah in nameril le korak naravnost proti Janezu »Janez Jurjavčič, ha? Janez je namršil obrvi in pogledal bistro okrog sebe. Gledal ]e na odprto okno, ka. kor bi ga mikalo, tja vun v prostost Potem je usmeril pogled na moža, ki Je štel pred njim, in odgovoril: »Ja. prmej ...» »2e dobro, se že zmeoima zunaj, kar z menoj pojdite!«
Dvignil se je Janez leno izza mize io ko sta bila z detektivom zunaj, Je postal Ja. nez še bolj krotak, češ:
»Eh, saj vem, zakaj ste me poiskali . . . Prokleti prašič, vraižiie traverze. hudimana Micka 1 Vse drugače bi bilo lahko« . . .
Hudi mož ie odvedel 331etne«a Janeza na policijsko direkcijo ne samo radi zadnjega greha, ki si ga je naprtil. Janez ima za. res kosmato vest 2e 1. 1923, ko je živel na Koroškem, je ogoljufal nekega posestni^ v Černem za lepo vsoto 5200 K. Zdaj si je zamislil originalnejSo sleparijo: Dne 1. t m. ga je poslal njegov gospodar, me. sarski mojster Janez Oale z Orosuplja z vozom na Roudnik, da mu pripelje domov rej enega prašiča. Janez je prejel 2000 Din, napregel to se odpeljal. Spotoma pa ga Je ustavil gospodarjev brat. posestnik Anton Gale, in mu naročil, da mu pripelje iz me. sta dve traverzi. Tako Je dobil Janez še 2000 Din in jo je veselo rezal proti Ljub. ljafu, češ: »Vama Jo že zagodem . . .«
Pa jo Je res zagodel Janez in sicer naj. bolj samemu s etri.
Zvečer Je Janez pripeljal domov prašiča in železni traverzi. Gospodarja sta bila ve. sela, dasiravno Jima hlapec Od Izročil ni-kakega računa. Izgovoril se Je s tem ta onim. Vendar pa Je bil nekam nervozen, tako nervozen, da se je še tisti večer spri z domačo deklo Micko, zahteval od gospodarja delavsko knjižico, zavriskal na vasi ta jo odkurfl . . . Vsa Janezova prebrisanost pa se ni obnesla, kajti že naslednjega dne so dognali njegovo sleparijo. Janez je namreč vzel prašiča ta traverze
na kredit, vročeni denar pa obdržal. •
Ančka je kolovratila po periferiji mesta. Nenadoma se je zaSibila, kakor pod težo grehov, ki so Jih Ji naložila na njeno vest vsa pretekla leta, in je omahnila. Za njo se je poganjal Lovro, star možakar, kakor slaba vest Ančka je bila včasi baje eno najlepših deklet, gostilnKarsldb hčera v mestu. Ko se Je vsedla aH vlegJa, se Je zazrla v nebo, v to pozno poletno nebo, ko migotalo zvezdice v najprelestnejšem sija. Ju.
Morda Jo je za hip objela svetla pretek. k>st, da Je zajokala, kakor mlado dete. ki ga ie Mp nato uduSla surova kletev Lovra, ki Je bil tudj včasi njen fant, njen obože-I valeč, zdai pa Je bfl za »Jo kakor greh, storjen v mladosti, spačen v starosti. Vsa premrla ju Je zjutraj oašd stražnik ter Ju odvedel na stražnico ta odtod radi vlaču-garstva v dlleifi zapor, odkoder so jima po iztreznjenju hitele spačeoe misli nazaj y
Morala v SLS mora biti strašno na tleh, da je tej « katoliški* stranki treba toliko obupnih laži, da tolaži svoje ljudi. Najnovejša parola je lagati o sporih v SDS v Mariboru, v Celju in v Ljubljani
Medtem pa povsod vsi činitelji naše stranke delujejo složno in se smejejo lažnivim kljukcem. Sredstva, ki jih porabljajo, so tako stara, da smo jih mogli že naprej prerokovati. To je že kar «kliše». Doslovno isto so pisali pred volitvami 1. 1920., 1923. in 1925. ter letos pred oblastnimi volitvami. Tisočkrat so nas že pokopali in znova morajo na naše «grobove» naperiti vse strele laži in klevete.
Napram vsemu temu pa stoji, da se SDS pod vodstvom dr. Žerjava in celega načelstva v Ljubljani in Mariboru od l 1920. nadalje vedno krepkeje razvija in da o tem govore neodoljive in neutajljive številke.
L. 1920. obe listi SDS na Kranjskem in Štajerskem nista dosegli niti 9000 glasov, v Ljubljani pa je za konstituan-to dobil pokojni dr. Tavčar komaj nekaj nad 3000 glasov. L. 1923. so glasovi že narastli na celi črti, dasi nam ni bil
dan formalen uspeh. L. 1925. so kandidati Narodnega bloka dobili v Ljubljani 4000, na Kranjskem in Štajerskem pa že 19.700 glasov. Pri oblastnih volitvah 1. 1927. je armada SDS, dasi je stranka nastopala zopet brez radikalov, v celi Sloveniji že dobila 27.000 glasov in je torej od I. 1923. narastla za 14.000 glasov! V istem času se je politična in kulturna organizacija stranke najmanj potrojila. Klerikalna jeza na «kllke> je torej razumljiva. To so slepi streli na vodstvo, ki je trn v peti SLS.
Volitve 11. septembra bodo naše glasove še pomnožile. Naj le kriče in se med sabo tolažijo, ta čas pa mi delamo mirno in tiho po vsej deželi.
Nekateri Ljubljančani se zanimajo, zakaj ne odgovarjamo na vsakdanje zahrbtne napade iz tiskarne <Merkur». Ne odgovarjamo, ker je ta list od klerikalcev za denar najet ln plačan ter psuje, da si zasluži kos kruha od njih. Te vrste dvoživke doslej v slovenski politiki niso bile znane, a če smo jih doživeli, zaslužijo prezir vseh poštenih elementov. To bi bila snov za moralista dr. Korošca!
KooaliSče.
Kateheti proti SLS
Iz duhovniških krogov mariborske oblasti smo dobili naslednji dopis:
Vsak dan čitamo v »Slovencu« o razkolih jn o poginu SDS. Isto smo čitali pred sedmimi leti, isto smo brali L 1925. Pred vsakimi volitvami beremo to skoro do. slovno enako v »Slovencu«.
Nima pa ta list toliko poštenosti in ko-rajže, da bi kdaj priznal resnico o razmerah Ln o nezadovoljstvu med »duhovščino, ki mora opravljati za SLS službo pri-ganjača, strankino vodstvo pa se ne zmeni za njene upravičene zahteve. Katehet_ ske nagrade tvorijo eno izmed sramjtnih to zanemarjenih točk delovanja SLS. Og. poslanci, SLS, sede z mastnimi dnevnicami v Beogradu, pa na svoje sobrate v domovini pozabljajo. Katehetske naigrade so skromno plačilo za resničen trud ta so deloma zagotovljene tudi v letošnjem proračunu. A nfti tega malega SLS ni znala aH nI ho_ tela izposlovati katehetom, niti ko je bila na vladi, niti zdaj v zvezi z g. Vukičevičem.
Dočim poslanci SLS, ki se imajo za mandate zahvaliti le duhovščini, skrbno pazijo, da dobijo svoje dlje te, niso za potrebno duhovščino ničesar storili. V konjiški dekanlji je zato duhovščina meseca julija na dekanijska konferenci sklenila oster pro_ test na naslov SLS, Dotično pismo klubu SLS je podpisalo 15 duhovnikov, z arhi-dijakonom g. T. na čelu. Gre pri tem zla-st za interes mlajše duhovščine, ki vleče glavno delo. A klub SLS ni smatral te duhovščine za vredne, da bi Ji vsaj odgovorit Sicer tako glasni g. SmodeJ. ki tako nestrokovni aško zastopa Slovenijo v finančnem odboru in Je sam duhovnik, tudi ni ničesar znal doseči.
Gg. duhovniki-poslanci pač smatrajo svoje sobrate samo za prigamjače, ij morajo delati na ukaz, če pa kako malenkostno ureditev zahtevajo, pa ni nič čuti, ne o dr. Hohnjecu, ne o dr. Korošcu. Podobno se je .pripetilo tudi duhovščini brežiške de_ kanile.«
Priobčujoč ta dopis, maramo dostaviti, da so prejemki, kj jih lmalo dobiti kateheti kot nagrado, res tako mali, da Jih mora vsakdo smatrati kot minimum, ki Jim upravičeno gre za njihov trud. To stališče so naši poslanci in cela SDS vedno priznavali. Seveda pa je zastopstvo katoliške du_ hovščine v skupščini radi njenega do sedaj tako ekskluzivnega političnega stališča pripadalo SLS. Malomarnost, ki so jo klerikalni poslanci, zlasti gg. Hohnjec, Škulj, Korošec in SmodeJ. pri .tem pokazali, Je toliko bolj značilna, ker ne v pra. voslavoih ne v naprednih krogih sploh, če izvzamemo par nepremišljenih opazk g. Radiča, nI bilo nobenega odpora napram za. htevi po upravičeni nagradi katoliškim katehetom.
Kako skrbi oblastni odbor zase in kako za popravo mostov v poplavljenih krajih
«SIovenec» piše, da je ljubljanski oblast« ni odbor na svoji petkovi seji sklenil, da nakaže za popravo in obnovo mostov v poljanski dolini 100.000 Din, za popravo mostov v polhograjskem okolišu pa 60.000 Din. Lepo je to, da so se klerikalci vsaj pred volitvami spomnili krajev in mostov, ki so bili oškodovani že pri lanskih popla« vah. Ako bi bile volitve večkrat bi se kle» rikalna gospoda gotovo tudi večkrat spom. nila na ljudske potrebe in bi ne mislila najprej nase, kakor je to storil oblastni odbor. »Slovenec« se sedaj še prav nesreč« no izgovarja in pravi: «Žal so finančna sredstva, s katerimi je razpolagal oblastni odbor, bila tako malenkostna, da doslej na večjo tozadevno podporo ni bilo misliti. «Slovenec» pa v svoji resnicoljubnosti se« veda ne pove, da Je država dala že februar' ja meseca 700.000 Din za 'prvo siloa. Od teh 700.000 Din bi oblastni odbor že takrat lahko nakazal za poplavljence 160.000, ki jih je šele sedaj sklenil nakazati. Gospodje so pa februarja meseca, ko ni bilo še skup« ščinskih volitev, videli le same sebe Za pet oblastnih odbornikov so določili kar 20.000 Din mesečne plače. Gospodje odbor, niki so dobili plačo tudi za dva meseca na« zaj, ko oblastna skupščina sploh še ni <fe» lovak. Za oblastnega predsednika so do. ločili Se posebej 50.000 Din nagrade na Ie« to. Povrh pa so odredili še po 150 Din di« jet na dan za vsakega poslanca.
Tako je oblastni odbor kmalu potrosil vseh 700.000 Din za osebne potrebe, dijeto.
odborniške plače, predsedniško nagrado itd. za poplavljence in druge ljudske potrebe pa v kasi oblastnega odbora dosedaj ni bi« lo denarja. Z ozirom na vse to, bi bilo od oblastnega odbora pametnejše, da se sedaj ne hvali s podporami za poplavljene kraje, ker vsakdo lahko vidi, da se s temi podpo« rami dejansko porablja javni denar za vo« lilni ag-itacijski fonJ SLS. V ostalem bi pa zanimalo tudi druge kraje, ki so bili od poplave težko oškodovani, a niso od oblast« nega odbora še niti pare prejeli, zakaj je klerikalna gospoda nanje tudi sedaj poza« bila. V teh krajih L.LS očividno misli, da njeni pristaši ne bodo izvedeli, da nima oblastni odbor denar, a ga ne da, ali pa jim ni nič zato, da bi ljudje v teh krajih volili dr. Korošca.
Beda bančnega uradništva
Prejeli smo: Velecenjeni gospod urednik! Zadnjič ste priobčili v Vašem cenj. listu članek o bedi bančnega uradništva in lahko ste prepričani, da Vam je za to pozornost uredništvo zelo hvaležno. Mnogo ee govori in. piše o bedi in gospodarski krizi, redkokdo pa prime stvar pri jedru, da bi pokazal, kje je izvor vsega tega. Zakaj pa je gospodarska kriza? Enostavno, ker je kupna moč malega človeka padla in mesto da bi se stališče malega človeka zbolfšalo, pa ee dnevno pri-krajšuje njegove dohodke; kakor ste pravilno povedali: na račun raznih izgub, ki jili uradništvo ni zakrivilo! — Mislim pa, da ne bo odveč, če opozorim, kako se počenja v bankah z novinci. Ponekod so došla vprašanja za službe in obljubilo se je dotičnim re-flektantom tako nerazmerno nizke plače, da so se oni za mesta zahvaliti. Drugod se uvaja zelo problematičen sistem iz Hrvatske, t. j. sistem dnevničarjev; na ta način se hoče naraščaju onemogočiti, da bi vsaj deloma prišel na s<voj račun, če bi veljala tudi za te službena pragmatika, ki ponekod obstoji. Sicer se moti, kdor misli, da 6e dnev-ničarja lahko vsak čas odpusti, kot se je to že poskusilo, ampak vendar je to zapreka, da ne morejo naraščajniki postati pragmatični uradniki. — Sploh pa bi bilo o službenih pragmatikah še marsikaj povedati. Svo. ječasno se je povsod trdilo, da obstoja neka skupna pragmatika za vse banke, ko pa je nastopila doba reakcije, so se pragmatike ponekod kar zatajile in nikdo ue v d, pri čem da je. In bančne uprave se najbrže ne zavedajo, da so bančni uradniki, za katere je poskrbljeno potom dobre službene pragmatike, povsem drugačni delavci, kot pa oni, ki vedo, da so lahko vsak čas na cesti. Tu velja pač: kakor ti za mene, tako jaz za tebe!	Bančni uradnik.
Štajercijanstvo oživljeno
Celje, 3. septembra.
V mariborski oblasti so postavili tudi Nemci svojo kandidatno listo, katere nosilec je mariborski advokat doktor L. Mflhleisen. 2e o priliki vložitve te liste smo zavzeli naše stališče. Nemci imajo seveda polno državljansko pra vico, da se politično udejstvujejo. Nikdar jim te pravice nismo odrekali, ali vedno smo odločno nastopali proti njih vmešavanju v spore med slovenskimi strankami. To stališče smo varovali tudi tokrat in nismo niti z besedico grajali nemške kandidature.
Te dni sta nam prišla v roko letak in brošura, tiskana v celjski Celeji. Ta letak in brošura sta dvojezična. Brošura ima naslov «Našim prijateljem in rojakom v Sloveniji in Prekmurju!» Nem-škutarstvo je oživljeno!
Kakor volkovi v ovčjih oblekah so se zagnali nemškutarji v volilni boj, v katerem hočejo v kalnem ribariti in lo viti nezavedne kaline z lepimi besedami in gesli. Da bi jih ne poznali tako, kakor jih poznamo!
Odločno se zavarujemo proti načinu nemške agitacije in bomo storili vse, da bomo v kali zadušili zapetno oživ-ljenje nekdanjega ogabnega štajercijan-stva. Ce se vprašamo, kdo je zakrivil to korajžo naših nemškutarjev, potem moramo konstatirati, da so bili to ljudje, ki ponosno trkajo na svoja narodna prsa in se prištevajo k strankam, ki nosijo ponosne naslove kakor Slovenska ljudska stranka® in «Narodno-radrkalna stranka Srbov, Hrvatov in Slovencev«. Nemec bi jim rekel «Pfui Teufells
Slovaika, 3 >/2 ur« od Dunaja
Po vsej Sloveniji gre glas, le „Domovina" je za nas!
Edino zdravilišče z vsemi kope'jmf v hiši in moder o kuhinjo za dijeio. Idealno za zdrav-lienje v jesen proti Arthritis, Ischias. Posezijske cene. Pojasnila: Skladišče muljnih kock in kompresa za domače zdravljenje:
L. SCHREIBER. ZAGREB,
AkadamUki trg br. 1, II. kat.
Dopisi
D. M. V POLJU. Obeta se nam lepo slav.
je 8. t. m. ob priliki otvoritve Sokolskega doma. Vrše se velike priprave. Vsa sokol, ska družina se pripravlja, da dostojno sprejme drage brate in sestre ter mile goste. Vrše se zadnja adaptacijska dela. p!a_ nira se zemljišče, ki je trpelo vsied zgrad. be, napeljava se elektrika itd. Vse se bo vršilo v velikem obsegu, vrednem tega slavja. Zlasti se pripravlja impozanten sprevod. Sokolska konjenica, sokoiske če_ te, narodne noše ita konjih in peš, godba Sokola I. itd. pojde v pohodu skozi P^lje, Vevče in Zg. Kašelj. Hišne posestnike prosimo. da okrase hiše z zastavami. Sprejem gostov bo na postaji D. M. v Polju pri vla_ ku, ki odhaja iz Ljubljane ob 14.15. Nato se vrši sprevod. Po končanem sprevidu pozdrav in otvoritev sokoiane. Nato ogled dvorane in nastop vseh telovadnih vrst. Brate in sestre, ki bi pomagali pri telovadbi, to Je pri prostih vajah, prosimo, da pridejo z vlakom, kj odhaja iz Ljubljane ob 12.15, s katerim pride tudi godba Sokola I-, ta se vrše nato skušnje za proste vaje. Po končani telovadbi bo velika ljudska veselica. Preskrbeli smo, da se bodo prodajala izborna jediila ta dobra kapljica po zmernih cenah, da bodo vsi udeležniki v vsakem pogledu zadovoljni. Zato vsi na praz. nik, dne 8. septembra v Polje. Posebno pozivamo bratska okoliška društva da se v krojih in v obilnem številu odzovejo našemu vabilu in se tako oddolžijo, kajti So. kol Polje poseti vsako »sokolsko« v okolici. Na svidenje na praznik. 8. septembra!
VRHNIKA. Dne 30. avgusta nas je za. pustil veleugledni, pri vseh strankah spo. štovanj somišljenik g. Rafael Ipavec, živi. noadravnik. Kako je bi! priljubljen, je pokazal poslovilni večer 29. t. m., katerega so se udeležili zastopniki vseh strank in slojev. Tudj kmet bo močno pogrešal nje. gove strokovnjaške pomoči in marsikdo se bo spomnil njegove nesebičnosti. Zapustil nas Je z eno besedo mož, kakršnih je malo. Čestitamo Črnomeljčanom. dasi s težkim srcem, na tej pridobitvi. G Ipavcu pa želimo: zdravja, sreče in: Na svidenje!
VRHNIKA. Na Mali Šmaren, 8. t m., ob 3. popoldne se bo vršil v »Mantovi« shod Napredne združene gospodarske liste. Kot znano, so na tej listi združene za te vo. litve SE«, SKS Ln NSS. Skupen kandnait je g. Jakob Kušar, posestnik iz Notranjih goric ta bivši državni poslanec. Na shodu bosta govorila: g. kandidat in dr. Dinko Puc iz LJubljane. Upamo, da se pripadniki gorenjih strank udeleže shoda pohešte-vihio. Agitirajte od moža do moža! — Danes vsi na prireditev našega agilnega »God-benega društva«, da se prepričate o velikem napredku pod novim kapelnikom. Ker je društvo v gmotni stiski, se pričakuje velika udeležba.
RADOVLJICA. Podružnica Jugoslovenske Matice v Radovljici je priredila dne 15. av_ gusta kegljaško tekmo na korist JM. Cisti donos te prireditve Din 2289 je bil nakazan pokrajinskemu odboru v -Ljubljani, ki izreka svoji agitai podružnici v Radovljica ter vsem tekmovalcem in darovacem dobitkov svoje iskreno priznanje in zahvalo.
TRBOVLJE. Prva vaja mešanega zbora »Zvona« bo v torek, dne 6. septembra ob pol 8. zvečer v Sokolskem domu. Sprejemajo se novi pevq in pevke, ki naj se v torek zvečer zglasijo v Sokolskem domu.
BABNO PRI CELJU. V nedeljo, dne 4. septembra ob 15. pri red/ tamburaško društvo »Edica«, Medlog pri Celju, vrtno veselico na prostoru g. Janiča, Babno, z bo. gatim vsakovrstnim sporedom. Kdor hoče vsaj za nekoliko časa pozabiti težave življenja. naj pride, zakaj vsakemu posetniku bo nudeno obilo zabave ter bo na izbiro raznovrstnih prigrizkov in dobre kapljice.
SV. JURIJ OB J. Ž. Sokolsko društvo Sv. Jurij ob j ž. priredi dne 18. septembra ob 15. v zgornjem trgu veliko javno trm_ bolo z mnogebrojnimi krasnimi dobitki. Tombolske karte se dobijo v trgovini Fr. Mastnak. V slučaju slabega vremena se vrši tombola 25 ,septembra.	1338
ŠOŠTANJ. Nedavno smo probčili v dobri veri dopis, v katerem se Je pretirano opisalo običajno kaznovanje po gotovem delu telesa božjasti podvrženega fanta Mi. he Primožiča. Kakor smo verodostojno do-znali. Je bil Miha Primožič tepen z golo roko, ne pa s polenom, kakor Je dostavil dopisnik. Ugotovljeno je tudi. da zdravniška preiskava ni dognala nikakih vidnih znakov poškodbe na fantu. S tem popravljamo pretirano in krivično poročilo; naše dopisnike pa ponovno opozarjamo, naj pišejo točno in naj se ne dajo voditi >d stranskih motivov. Izrecno tudi povdarjamo. da naš list nikakor ne more služiti osebni maščevalnosti za malenkosti lokalnega značaja. Ur.
Domače vesti
* Odlikovanje »SLD«. Nj. Vel. kralj Aleksander in kraljica Marija sta prevzela pokroviteljstvo nad društvom, dočim so grški kralj Jurij, knez Pavle in knez Nikola (grški) pristopili k društvu kot ustanovni člani in si pripeli društveni znak. V spremnem pismu na predsednika dr. L o v-i e n č i č a visok; lovci poudarjajo, da povsem odobrujejo stremljenje društva po obligatornem članstvu in se izredno laskavo izražajo o vzorni disciplini naših lovcev in izvrstni organizaciji lovskih pohodov pod spretnim vodstvom ravnatelja dvornih lovišč g. Slavka Plemlja.
*	Poslanik Šeba na dopustu. Češkoslovaški poslanik na našem dvoru g. Jan Šeba je na dopustu in se mudi sedaj na Bledu. Vodstvo poslaništva ie prevzel legacijski svetnik dr. Lav Vokač.
*	Dvorni lov v Krmi. Predvčerajšnjim se je vršil v Krmi dvorni lov ob udeležbi kralja Aleksandra, princa Pavla, grškega princa Nikole, češkoslovaškega poslanika Jana Šebe in poslanika Spalajkoviča. Po lovu je bil prirejen v lovski koči v dolini Kime obed, katerega se je udeležila kraljica Marija in ostali kraljevi gosti.
*	Odlična gosta iz Amerike. Zadnje dni •ta Prišla iz Amerike k nam ameriški vladni uradnik g. Jakob Zupančič, član glavnega odbora Slovenske NaTodne Podporne Jednote v Chicagu, ki je največja delavska organizacija na svetu in Ludvig Raddell član Zadružnih zvez iz Clevelanda, da proučita tukajšnje delavske in zadružne institucije. Ogledala sta si v Ljubljani Borzo dela, Inšpekcijo dela, Okrožni urad za zavarovanje delavcev, kulturni odsek Delavske zbornice, načrte palače Delavske zbornice in druge humanitarne naprave, dalje organizacijo Konsumega društva za Slovenijo, stavbne akcije in zadružne hiše stavbnih zadrug, Jugometalijo, Produktivno zadrugo ljubljanskih mizarjev, Prvo delavsko pekarno, Zadružno banko, itd. Kakor smo čuli, so napravile te institucije na oba gospoda zelo ugoden utis. Posebno sta občudovala z veliko pozornostjo vse prostore in naprave Okrožnega urada za zavarovanje delavcev, ki jima jih je pokazal osebno g. direktor dr. Bohinjec. Nabavila sta si vse potrebne informacije, podatke in statistični materijal, ter bosta o svojih utisih poročala svojim rojakom v Ameriki, kar bo znatno zbližalo rojake s starimi kraju
*	Z ljubljanske univerze. Uprava univerze v Ljubljani objavlja seznam predavanj za zimski semester 1927-28 ter akademične oblasti za prihodnje študijsko leto. Rektor naše univerze je profesor dr. Rajko Nahti-gal prorektor prof. dr. Franc Lukman, univerzitetni tajnik pa dr. Matej Šmalc. Za dekane posameznih fakultet so bili izvoljen} profesorji dr. Kari Ozvald na filozofski fakulteti, dr. Aleksander Bilimovič na juri-dični, dr. Alfred Šerko na medicinski, inž. Jaroslav Forster na tehniški in dr. Franc Grivec na teološki fakulteti. Inskripcija traja od 1. do 9. oktobra, zimski semester pa od 1. oktobra 1927. do 27. januarja 1928. Sta tistični pregled glede frekvence v poletnem semestru 1926-27. izkazuje 1153 slušateljev In slušateljic in 1133 rednih in 20 izrednih Na posameznih fakultetah je bilo inskribi-ranih: na filozofski 294, na juridični 273, na medicinski 72, na tehnični 470 in na teološki 89 slušateljev. Slušateljic .ie bilo na filozofski fakulteti 61, na juridični 16, na tehnični 12 in na medicinski 6.
*	Nova uredba o kontraktualnih uradnikih. Minister pravde je ravnokar izdal uredbo o kontraktualnih uradnikih in dnev-ničarjih, s katero se ureja njihov položaj ter precizirajo njihove pravice in dolžnosti. Ministrski svet ie uredbo odobril in je s 1. septembrom že stopila v veljavo.
*	Kongres jugosiovenskih pravnikov. Kakor javlja stalni odbor za prireditev kongresa, se letošnji kongres pravnikov vrši v Sarajevu v dneh 23., 24 in 25. septembra. Predvideni so izleti do Vareša, do izvira Bosne in Trebeviča kakor tudi izlet do Dubrovnika, morebiti tudi do Splita in Koto-ra. Prometni minister je dovolil vsem ude-Iežnikom četrtinsko vožnjo na naših železnicah do Sarajeva in Primorja za vse vlake izvzemši Orient-ekspres. Ta olajšava je veljavna od 18. septembra do 8. oktobra. Minister pravde ie udeležnikom kongresa dovolil dopust od 20. septembra do 5. oktobra ter naprosil predsednika ministrskega sveta, da vsi ministri dovolijo enak dopust svojemu osobju.
*	Smrtna kosa- V petek je umrla v Ljubljani Verica Krylova, edina hčerka Inž. Pavla Kryla, profesorja Tehnične srednje šole. Pogreb priljubljene mladenke se bo vršil danes ob 17. iz hiše žalosti v Florijan-ski ulici na pokopališče k Sv. Križu. — Pogreb tragično preminulega dijaka Bogumila Novotnyja se bo vršil danes ob 16. na javnem pokopališču v Hotiču pri Kresnicah.
*	Oblastni odbor državnih zvaničnikov in služiteljev v Ljubljani sklicuje ustanovni občni zbor za pogrebni sklad dne 8. septembra ob 15. v restavraciji Mikliča v Ljubljani, Kolodvorska ulica. Ker je stvar zelo važna in potrebna, se vabijo vsi člani In članice, da se sestanka v največjem številu udeležijo. — Odbor.
*	Železniškim upokojencem. Društvo železniških upokojencev poziva svoje člane, in sicer upokojence prejšnje Južne železnice, ki jim je bilo radi nezgode prištetih k pokojnini .5 do 10 let In so s tem pridobili polno pokojnino in uživajo polno draginj-sko doklado, da se nemudoma zglase pri društvu Ulica na Grad št. 4, osebno ali pismeno.
*	Vsem naprednim odrom Slovenije! Ponovno opozarjamo naše diletantske odre na 1. gledališko razstavo v Ljubljani In jih nujno prosimo, da takoj zberejo ves razstavni materijal, katerega naj nam pošljejo nepreklicno do 9. septembra na naš naslov. Le malo časa nas še loči od razstave, zato hitite z zbiranjem materijala. Nobeno društvo ne sme zaostati, naj bo še takoj majhno! — Zveza kulturnih društev, Ljubljana.
*	Slovo. Ob povratku v Zedinjene- države iskreno pozdravljam vse svoje prijatelje in znance. —, Julija Herwat-Pisansky. 1340
*	Papirnat drobiž po Din 1.—, 0.50 in 0.25 preneha veljati kancem septembra 1927. Finančna delegacija v Ljubljani ponovno opozarja občinstvo, da poteče rok za zamenja-vanje papirnatega drobiža po Din 1.—, 050 in 0.25 dne 30. septembra t. 1. Zamenjava-aje za kovan drobiž in izjemoma tudi za bankovce Narodne banke 6e dotlej vrši v Sloveniji pri vseh davčnfih uradih. Vsi, ki imajo še kaj papirnatega drobiža, naj ga torej nemudoma zamenjajo, da ne bodo zamudili roka, ki se ne bo podaljšal. Časa je bilo dovolj, da se ta drobiž zamenja v odprtem roku.
*	Revija slovenskih narodnih noš se bo vršila dne 18. sept. na velesejmu prilikom Pokrajinske razstave »Ljubljana v jeseni«. Udeležba bo zelo velika, zastopane bodo vse slovenske narodne noše. Vsa pripravljalna dela so v polnem teku pod vodstvom pokroviteljice, častne dvorne dame gospe Pranje Tavčarjeve. Prireditev zanima seveda slovensko občinstvo, pa tudi iz južnih krajev naše države se že javljajo posetnikl. Z legitimacijami Pokrajinske razstave je dovoljena polovična voznina na
-•■»h osebnih in brzovlakih. <
*	Ekskurzija žeL uradnikov v Češkoslovaško in Nemčijo. Kakor že poročano, priredijo žel. uradniki, med njimi več višjih funkcijonarjev, ekskurzijo v Češkoslovaško ln Nemčijo. Vsled malenkostnih ovir, ki so že odstranjene, in predstoječih volitev se je načrt nekoliko spremenil, o čemer bo mo še obvestili. Pred nekaj dnevi se je vr-nii delegat komiteja iz inozemstva, katerega sta sprejela v avdijenci ministra saobra-čaja obeh držav. Posebno ljubezniva sta bila minister in generalni direktor češkosl. železnic, ki sta mu šla v vsakem oziru na roke jn bila zelo razveseljena obiska »bratskih Jugoslovenov« v osvobojeni državi, s katerimi jih ne veže le zgodovina, ampak tudi krvno sorodstvo. Tudi Berlinci so se se razveselili in obljubili tekom enega leta poset, ker so jih zainteresirali naši lepi kraji in znamenitosti, katerih niso, ali še zelo malo videli. Inozemske oblasti, uprave in organizacije so že prijavile svečane sprejeme; a tudi jugoslov. žel. uradniki se trudijo in pripravljajo, da napravijo na inozem stvo kar najugodnejši in najlepši utis. Odhod iz Maribora gl. kolodvor je določen dne 12. septembra ob 15.40 z vi. Din 182.—.
*	Glavni in nadomestni porotniki za m. porotno zasedanje. Za III. porotno zasedanje ljubljanske porote, ki se prične 19. t. m., so bili izžrebani naslednji glavni in nadomestni porotniki. Glavni porotniki: Klemenčič Jože st., trgovec, Šutna 39, Kamnik; Čertanc Fortunat, trgovec, Vače 33. Litija; Modic Jakob, posestnik, Straho-mer 39, Ljubljana-okolica; Mecilošek Ev-gen, posestnik, Zagorje 127, Litija; Molik Alojzij, posestnik in zidarski mojster. Gor. Logatec 15, Logatec; Meden Anton, posestnik, Begunie 36, Logatec; Čarman Ivan. posestnik, Sora 24, Kranj, Kokolj Aleš. posestnik, Letence 8, Kranj; Prešeren Andrej, posestnik in kolar Predtrg, Radovljica; Kogovšek Franc, kmetovalec in gostilničar, Dravlje 53, ljubljanska okolica; Ložar Fr., posestnik in mlinar, Ihan 49, Kamnik; Čebela Josip, posestnik, Leše, Litija; Bavdaš Feliks, mizar, Trata 7, Kranj; Krmelj Josip posestnik, Bodovlje 3, Kranj; Sajovlc Franc, trgovec, Medvode 17, ljubljanska okolica. Stare Arladi, industrijalec, Kolovc 1, Kamnik; Laznik Franc, gostilničar. Kožarje 30 ljubljanska okolica; Pogačar Ivan. posestnik in čevljar, Predtrg, Radovljica; Cerar Anton, posestnik in lesni trgovec. Studenec 4, ljubljanska okolica; Pirnat Anton, posestnik, Kožice 4. Kamnik; Weibl Julij, mizar, mojster, Šutna, Kamnik; Pogačnik Franc, gostilničar, Zaverstnik 13, Litija; Brejc Ivan, posestnik, Nova vas 3, Radovljica; Meršol Janez, posestnik in lesni trgovec, Kovor 25, Kranj; Novak Ignacij trgovec In gostilničar, Vnanje gorice 29, Ljubljana okolica; Kratky Anton, pos. in gostilničar, Podgora 3, Ljubljana okolica; Oblak Franc, posestnik in gostilničar, Dre-novgrič 3, Ljubljana okolica; Knaflič Anton, usnjar, Šutna 75, Kamnik; Peterlin Miro pos. in gostilničar. iCTani 1. Kranj; Kumer Karol, trgovec. Graben 9, Kamnik; Novljan Julij, trg. In pek, Medvode 8, Ljubljana, okolica; Perme Josip, posestnik in trg., Po-
5. septembra
otvori se nova trgovina pri
nasproti zmajskega mostu Šolski drevored štev 8 (tam kjer je bila prej trgovina A. POTOKAR) v Ljubljani. Trgovina pri,,Florjanu" založena je z novimi jesenskim in zimsk'm blagom. Velika izbira sukna za gospode in dame. Cene brezkonkurenčne. Priporoča se trgovina pri
»»Florjanu" Šolski drevored štev. 8.
novavas 27, Ljubljana okolica; Ogrin Ivan, pos. in veletrg., Laverca 8, Ljubljana okolica; Gruden Josip, trgovec, Šmartno 26, Litija; Mrak Valentin, trgovec in gostilni' čar, Notranje gorice 22, Ljubljana okolica; Zalar Josip, gost. in pos., Borovnica 54, Ljubljana okolica. — Nadomestni porotniki: Bizilj Tomaž, gost. in pos., Pred Škofijo 14, Ljubljana; Vašič Leon, trgovec, Florijanska ulica 7, Ljubljana; Ferant Anton, vrtnar, Ambrožev trg 3, Ljubljana; Orehek Franc, posestnik, Gubčeva 15, Ljubljana; Rojina Josip, krojač in posestnik, Aleksandrova c. 3, Ljubljana; Repič Franc, sodar in pos., Kolizejska ulica 18, Ljubljana; Kelšin Stanko, brivec, Kopitarjeva ulica 1, Ljubljana; Dolinšek Pavel, prekajevalec, Karlovška c. 28, Ljubljana; Verbič Anton, posestnik, Karunova ulica 13, Ljubljana.
*	Za Jugoslovensko Matico. Dr. Dušan Senčar, notar v Prevaljah, je nakazal Jugoslovenski Matici Din 250, Iz poravnave med Fr. čebulcem, žand. narednikom na Mu ti in Marijo Vrhnjakovo na Lešah. — Mesto venca na grob Pok. g. Fr. Madile je tvrdka. Ant. Verbič nasl. v Krškem darovala Ju goslovenski Maticj Din 150. — Iskrena hvala!
*	Lenka. (O. Župančič) — Mešani zbor s spremljevanjem klavirja, uglasbil Josip Pavčič. — Mična, vesela in šegava, v plesnem ritmu zložena ln za izvajanje ne-težka skladba izide v kratkem v založbi pevskega društva »Ljubljanski Zvon« v Ljubljani. Partitura bo stala 12 Din brez poštnine. Skladbo bomo brezdvoma pogosto srečali na sporedih naših pevskih društev kot nekdaj dr. Schwabovi »Dobro jutro« in »Zlato kanglico«. Naročila na Izdajo naslovite na naslov založnika!
Kam se zateči, Je koga zadene žalna prilika?
V takem s učaju Vam nudi krasno izbero žalnih kos umov, plaščev in oblek od naicene še do najfinejše kvalitete in najnovejše mode tvrdka FRAN LUKIČ, Stritarjeva ulica 9.
* Na občnem zboru Podpornega društva slepih je predsednik Jurasek Gabriel v imenu slepih izrazil najiskrenejšo zahvalo vsem podpornikom, ki so se spomnili društva s kakršnimkoli darom, cenjenim uredništvom listov za vestno priobčeva-nje notic, direkciji državnih železnic Beograd za olajšavo vožnje po železnici slepim, g. vladnemu komisarju za prepustitev dvorane mestnega magistrata, ge. prof. Minki Skabernetovi za izredno požrtvovalnost in delavnost na polju slepstva in sploh vsem, ki so se spomnili društva in mu šli v kakršnemkoli oziru na roko. — Dalje je očrtal obširno delovanje odbora in pojasnil, da ima Podporno društvo slepih namen podpirati svoje slepe s pogostimi podporami in brezobrestnimi posojili, društvo za slepe pa zbira edinole- za zgradbo Doma slepih. — Po poročilu ostalih odbornikov so bile volitve in je bil izvoljen sledeči odbor: predsednik Jurasek G., podpredsednik Pleško A., tajnik čuk J., blagajnik Schwen-tner F., odbornika Dolinar F. in Drnovšek M., pregledniki Naglič V., Vodiškar I., Grad J. — Pr; slučajnostih so zborovalci, ko so zaznali o nesreči svoiega tov. Flaškerja, ki mu je hiša vsled strele pogorela, sami potrebni in najbednejši slepi nabrali 230 Din, s čimer so dokazali jasno sočutje do svojega sotrpina in je marsikdo dal svoj zadnji dinar. Odbor pa mu je nakazal kot enkratno podporo S00 Din.
za se me na Dunaju, v Gradcu, Pragi m Ljubljani kakor tudi vozni listki v potovalni p>sani
JOSIP ZIDAR
LJUB JANA Dunajska cesta št 31
*	Radi eksplozije zgorel avtomobiL Kakor poročajo iz Belovara, je blizu Koreno-va na glavni cesti zgorel predvčerajšnjim tovorni avtomobil belovarskega trgovca Adolfa Vibirala, na katerem je bilo naloženih 354 parov čevljev za sejem v Garešnici Avto in čevlji so popolnoma uničenL Škoda znaša 150.000 Din. Šofer, ki je upravljal avtomobil, je izpovedal, da je ogenj nastal vsled eksplozije rezervarja, ki je bil poln bencina. Goreči bencin se je razlil po avtomobilu in po čevljih. Avto je bil zavarovan za 50.000, blago pa za 60.000 Din. Šofer je na srečen način ostal nepoškodovan.
*	Tovarna čokolade »Mirim« v Mariboru, je kupila v Trubarjevi ulici št 7, posestvo, da premesti tja svojo tovarno iz Prešernove ulice. Povpraševanje po Mirim čokoladi raste od dne do dne, radi tega je bila tvrdka primorana pridobiti za razširjenje svojega obrata večje prostore. Nabavila si je več novih strojev ter bo izdelovala razen čokolade vse vrste kandltov. Veseli nas ta nagli razvoj naše domače industrije zlasti radi tega, ker je Mirim čokolada že tako dovršena, da dosega vsak inozemski izdelek. Vidi se, kaj' naredi pridnost in vztrajno delo. Lahko rečemo, da bo pri današnjih prilikah obstala le ona industrija, ki se ji posreči izdelovati najboljše blago pri nizki režiji. Čestitamo tvrdki na njenem napredku in želimo, da bi uspevala in se razvijala tudi v novih prostorih.	1339
*	Nevidni sovražnik] našega zdravja so bakterije, ki prodirajo v notranjost nitk in sokov našega telesa. Po najnovejših bakterioloških Izsledkih se pojavljajo haermorr-hoklalna obolenja na ta način, da prode-rejo črevesne bakterije v razširjena krvna telesa. Kdor se hoče okoristiti z najnovejšimi rezultati, nai uporablja pri vseh vrstah haermorrhoidalnih boleznih specifično delujoči »Posterisan«, katerega dobite v vsaki lekarni. Obširno znanstveno razpravo z mnogimi zdravniškimi poročili pošlje na> zahtevo zastonj »Isis« d d. Zagreb. 1309
Svilene nogavice očaravajo!

Ženski svet je že od nekdaj hrepenel za vsem, kar ie lepega, tako tndi n. pr. za lepe nogavice. Ali prejšnje nošenje svilenih nogavic je bilo mnogim prikrajšano, ker se še ni poznalo sredstvo, s katerim bi se moglo tako občutljivo svilo neškodljivo oprati.
Šele potom iznajdbe »Luxa« e postalo nošenje svilenih nogavic popolnoma enostavno. tako da si jih danes lahko vsakdo nabavi in ohrani v prvotnem stanju. Perite torej Vaše nogavice samo z Luzom, ker je namreč sestavina istega neškodljiva svilL
Pravi »Lux« se dobi samo v zaprtih zavojih
— nikoli drugače. Pazite na to pri nakupu!
*	Navodilo pri pouku v računstvu na osnovin šoli. V državni zalogi šolskih knjig In učil v Ljubljani je pravkar izšla knjiga pod gornjim naslovom, katero je sestavil A. Černivec, bivši ravnatelj učiteljišča v Ljubljani. Cena vezani knjigi 44 Din. V obširni, 200 strani obsegajoči knjigi je izčrpno metodiško navodilo za pouk računstva od najnižje do najvišje stopnje osnovne šole in sicer v Obsegu predpisane učne snovi. Knjiga bo prav dobro služila učiteljem na osnovnih šolah, zlasti začetnikom, kakor tudi učiteljiščnikom. S to knjigo avtor temeljito izpopolnjuje svoje računice, ki so uvedene skoraj na vseh osnovnih šolah v Sloveniji. Učiteljstvo bo gotovo z veseljem sprejelo to prepotrebno knjigo. Naroča se pri državni zalogi šolskih knjig in učil v Ljubljani. Dobi se tudi v knjigarni Tiskovne zadruge v LJubljani.
KUŠAKOVIČA KALODONT
najboljša pasta za zobe.
*	Pri bolečinah hemeroidov. telesnem zaprtju, natrgovanju črevesa, abcesih, krvavitvah debelega črevesa, siljenju na vodo, bolečinah v križu, tesnobi v prsih, močnem utripanju srca, omotičnosti nam Drinaša raba prirodne grenčice »Franc-Josef« vedno prijetno olajšanje, večkrat pa tudi popolno ozdravljenje. Strokovni zdravniki za notranje bolezni dajo v mnogih slučajih vsak dan zjutraj in zvečer piti po pol kupice vode »Franz- Josef«. Dobiva se v vseh lekarnah, drogerijah in spec. trgovinah.
*	Svetloplsni papir negativni 42—52, pozitivni 52. 62 Din, priporoča papirna trgovina I. Gajšek nasl., Ljubljana, Svetega Petra cesta 2.	180
Iz Ljubljane
□□□UUlJUlJULIUUlJUaLlUl It JLUJLOJUBOa
Dr. med. Jože Jakša
specialist za kožne in spolne bolezni ord. od 9.—11. In od 3.-5.
Ljubljana, Wolfova ulica l\l
me
CEDCE
Žrebanje loterije trgovske
akademije v Ljubljani nepreklicno 31. oktobra. Srečka Din 10. Dobitkov 885 od 50 do 100.000 dinarjev. — Poskusite srečo. Naročite takoj srečke.	12«
Din 179'
Voika
nasproti Mestnemu
*	Tkanina »Eternum, glavna zaloga za Jugoslavijo pri J. Medved, manufaktura Ljubljana, Tavčarjeva ulica 7.	95
ITO — zobna pasta najboljša!
*	Volno, bombaž za strojno pletenje ln ročna dela dobite po najnižjih cenah pri PRELOGU, Ljubljana, Stari trg 12 ln 2l-dovska ulica 4.	93
in sve'ovno slavo zahvaljuje največji filmski traged Emil Jannngs svoji izvrstni vlogi v monumentalrem filmu ,Quo vadiš . . .?•
u— Politično gospodarsko in izobraževalno društvo za šentpeterski okraj priredi skupno z vodmatskim društvom voliln; sestanek 6. t. m. ob 20. uri v gostilni g. Zupančiča na Ahacljevi cesti. Somišljeniki vabljeni. Govori: odposlanec centrale in namestnik kandidata g. Vargazon.
u— Slikarja Jebačina zadela kap. Kakor nam poroča g. akad. slikar Franjo Sterle, je bil od sobote na nedeljo zadet od kapi naš znani fresko slikar Anton Jeba-čin in prepeljan v državno bolnico. Prve dneve je bil v nezavesti, sedaj Je pa že toliko okreval, da se lahko malo giblie, govoriti pa še ne more. Imenovani je poznan po mnogih fresko-slikah v naših domovih, posebno v cerkvah in samostanih. Omenjamo, da je tudi učenec znamenitega našega slikarja Wolfa. Zato želimo in upamo, da bo vkljub njegovi visoki starosti 87 let prebolel in kmalu okreval. Obenem pozivamo premožnejše sloje, da se nesrečnega umetnika v zadnjih letih njegovega plodonosne-ga življenja spomnijo in mu vsaj deloma olajšajo bridko usodo.
u— S prošnjami magistralnih nameščencev postopajo pristransko. Prošnje magi-stratnih nameščencev, ki prosijo za definitivno nastanitev merijo danes samo s klerikalnim vatlom. Prav zanimiv je slučaj g. P., enako zanimiv pa tudi nekega mlajšega mestnega nastavljenca, ki so ga gospodje nastavili kljub temu, da je imel g. P. prošnjo vloženo že veliko popreje, a se je ta založila, če se ni že izgubila. Med magi-stratnimi uslužbenci vlada velikansko razburjenje; pred gospodi, ki vladajo danes na magistratu se tresejo celo taki, ki so jim prav blizu, kajti klerikalni bes je včasih tako čudno mehak, da prisluškuje vsem hinavskim duhovom, tudi onim, ki samo šele frfotajo okrog njega, ki pa zjiajo ustvarjati neznosne intrige.
u— G. višji kapelnik A*. Josip Čerln se je vrnil včerai v Ljubljano iz Rogaške Slatine, kjer je bil čez poletje dirigent zdraviliške godbe. Dr. Cerin je z orkestrom Dravske div. ob!. (30 godbenikov) dirigiral v Rogaški Slatini 128 koncertov in izvajal z velikim uspehom in v splošno priznanje mednarodne publike nad šeststo simfoničnih in koncertnih komadov.
u— Asfaltiranje mosta pri Sv. Jakobu. Gradbena direkcija v Ljubljani sporoča: V pondeljek ali torek se prične z asfaltiranjem mostu sv. Jakoba. Most bo radi pre-ureditvenih del nekaj dni zaprt, kar naj blagovoli občinstvo upoštevati.
u— Pogreb žrtev strupenih gob. Nesrečni Ana Hvala ter njena hči, strokovna učiteljica Ana Šušteršič iz Rožne doline, sta vče-žrtvi zastrupljenja po gobah. 72 letna mati raj popoldne ob pol 15. nastopili iz bolniške mrtvašnice zadnja pot na pokopališče k Sv. Križu Pogreb obeh nesrečnic je dokazal, kako zelo sta bili priljubljeni med Rožno dolčani in kako globoko sočustvujejo vsi z nesrečno rodbino. Poleg številnih odraslih se je udeležilo pogreba tudi mnogo otrok, zlasti deklic, kj so globoko spoštovale svojo bivšo, tako nesrečno preminulo učiteljico.
n— Razstava umetniške šole »Probuda«.
Danes, 4. septembra ob 9. uri dopoldne se otvori na tehniški arednji šoli razstava umetniške šole »Probuda«, ki bo odprta do vštetega 8. septembra dnevno od 9. do 12.
o— Promenado! koncert muzike Drav. div. obl. v »Zvezdi« bo v nedeljo 4. t. m. ob 11. uri. Dirigent višji kapelnik dr. Josip Cerin.
o— Šentjakobska knjižnica v Ljubljani
Stari trg 1L je izposodila avgusta 1927 na 3253 strank 12.194 knjig. Knjižnica posluje vsak delavnik od 4, popoldne do 8. zvečer (od 15. septembra dalje za zimski čas od 3. popoldne do pol 8. zvečer) ter izposoja slovenske, srbobrvatske, češke, roke, nem Ste, francoske, angleške, italijanske ta mk
Dospelo je novo zimsko blago:
sukno, itofi itd. za gospode in dame. — Posebno opozarjamo na naš oddelek v prvem nadstropja za
ostanke blaga
ki se prodajajo za skoro poiovično ceno.
Oglejte si novo došlo blago in naše izredno nizke cen. Priporoča se:
„T E K S TIL B A Z A H" LJubljana, Erekov trg štev. 10.
perantske knjige ter modne liste vsakomur kdor se zadostno legitimira. Na razpolago tiskani imeniki knjig ki Jih kupi, da si napišeš številke knjig doma.
u— Mestna podružnica »Družbe sv. Cirila in Metoda« v Ljubljani vljudno vabi vse svoje odbornice in članice na letošnji občni zbor, ki se bo vršil v torek, 6. septembra ob 15. popoldne v društveni pisarni v Narodnem domu.	1337 u— Sokol n. ima danes javno telovadbo na letnem telovadišču na Prulah (poleg go-atilne Kavčič). Nastopili bodo vsi oddelki c sestavami društvenih prednjakov in pred-njačic. Začetek telovadbe ob 16. Po telovadbi prosta zabava s plesom. Zbirališče je ob pol 15. na realki, odkoder odkorakamo v povorki na telovadišče. Vsi bratje, ki Imajo slavnostni kroj, naj se sprevoda udeleže v kroju! 1336 u— Tombola glasbenega društva »Zarja« ki bi se imela vršiti 4. septembra 1927 je zaradi tehničnih ovir preložena na 9. okt.
1334
Naša skrinjica
v Ljubljani
ie
2
u— O našem zobovju. Ponovno opozarja-jamo cenjeno občinstvo, zlasti naše starše Šolsko mladino in dijažtvo na predavanje uglednega ljuirijanfiHega 2»boadra«nika g. dr. Lojza Brenčiča, ki bo na podlagi mnogoštevilnih skiaptičnih slik govoril o pravilni nagi zob, o njih boleznih ter o umet-qpm zobovju človeka. — Preko 50 lepih in omornih ekioptičnih slik bo vsakemu obi-ikovaim pojasnilo govor g. predavatelja; se to naj nikdo ne izostane, kajti vsak izmed nas je gotovo Se in bo še trpel na hudem sotafeola in mnogo teh bolečin si bo lahko prihranil če se bo ravnal po nasvetih, katere bo danes prejel. To zanimivo in koristno predavanje se VTši danes 4. septembra tofbo ob 10 dopoldne v prostorih kina Matice.
a— Trgovsko dobrodelno društvo »Pomoč« za ljubljansko oblast obvešča vse člane, da se vrši ustanovni občni zbor v pondeljek, dne 5. septembra ob 9. uri v prostorih Zbornice za trgovino, obrt in industrijo, Beethovnova ulica 10., pritličje, desno. Odbor naproša in uljudno' vabi članstvo, da se tega občnega zbora udeleži.
u— Danes na Strelišču pod Rožnikom »Beneška noč«. Pridite in videli boste razsvetljavo z žarnicami, balončki, bengaličnim ognjem itd. Ples. Pričetek ob 16.
u— Napad na kočevsko ambulanco. Za-gonetka napada na kočevsko ambulanco še vedno ni rešena, akoravno kažejo vsi znaki. da tiči v zaporu v osebi g. Bratoža popolnoma nedolžna žrtev. Intenzivna preiska va je dognala sedaj že da ie bilo spečanih v nekem kraju na Dolenjskem že več 1000 dinarskih bankovcev, ki nosijo serijske številke ukradenih tisočakov. Preiskava je krenila povsem drugo pot in je upati, da dobi prvotni osumljenec kaj kmalu popolno zadoščenje, pravi krivec pa pride v pest pravici.
u— Drobna policijska kronika. Od petka na soboto so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 4 tatvine, 1 telesna poškodba, 1 prestopek pijanosti, 3 prestopki kaljenja noč nega miru, 2 prestopka neprevidne vožnje,
2 nezgodi, 1 prestopek obrtnega reda in 8 prestopkov cestnega policijskega reda. Are-tovan je bil neki Janez zaradi poneverbe, dalje 2 berača, 2 osebi zaradi vlačugarstva In 1 zaradi tatvine.
u— Ukradeno kolo. Delavcu Franu Šu-šteršiču iz Podutika št. 18 je v petek zjutraj neznan tat odpeljal izpred mestne stavbe za artilerijsko vojašnico 2500 Din vredno črnopleskano kolo, znamke »VVafttenrad«. Ukradeno kolo ima tovarniško številko 33397.
u— Neprevidni kolesarji. Neprevidni kolesarji so prava nadloga za pasante ne samo v prometnejših ulicah, marveč tudi že na periferiji mesta, kier se po glavnih ulicah tudi že razvija živahnejši promet. Ni pa skoraj dneva, da se ne bi pripetila tu ali tam kaka nesreča, člje žrtev je čez cesto hiteči pasant. Neredko pa se tudi pripeti, da postanejo neprevidneži na kolesih nevarni tudi drug drugemu. Predvčerajšnjim sta se v Rožni dolini zaletela skupaj dva kolesarja m se občntno poškodovala. Dalje sta trčila skupaj tudi v Vodmatu dva neprevidneža, kj sta morala iskati radi poškodb zdravniške pomoč!.
u— Ob pričetku šolskega leta opozarjamo cenj. učiteljstvo glasbenih iavnih in zasebnih Sol na našo veliko izbiro vseh šolskih not, etud, šol Itd. za vse instrumente in pege. Posebno smo založeni s klasičnimi
in zadnjimi modernimi skladbami. — Matična knjigarna, Kongresni trg.	1252
u— Ostanki oblačilnega blaga radi opustitve podružnice, po polovični ceni. A. Potokar, Vodnikov trg.	1329
u— Zdravnica dr. Eleonora Jenko-Groyer zopet redno ordinira.	1326
u— Šolske in tehnične potrebščine najfinejše kakovosti in po najnižjih cenah priporoča trgovina Iv. Bonač, Še" lenburgova ulica, nasproti glavne pošte. Oglejte si nizke cene risalnih potrebščin, posebno risalnih desk in pi~ solnega orodja.	1335
' Zobozdravnik DR. F. KARTIN '
specljallst za zobne in ustne bolezni
Maribor, Slovenska ul. 9
zopet ordinira
►	1
L*	_O
u— Stenicol najboljše sredstvo proti stenicam v zalogi drogerije A. Kane, Židovska ulica.	1006
Iz Maribora
a— Imenovanje pri državnem pravdnl-
štvu. V zvezi z imenovanjem g. dr. Janči-ča za starešino državnega pravdništva in prvega državnega pravdnika v Mariboru sta bila imenovana za namestnike državnega pravdnika gg. dr. Ivan Hojnlk ln dr. Makso Zorjan.
a— Sprememba v vodstvu mariborskega drž. pravdništva. Včeraj predpoldne se je izvršila pri mariborskem državnem pravd-ništvu važna izprememba. Dosedanji drž. pravdnik g. dr. Mirko Grasselli, ki je bil imenovan za višjega državnega pravdnika v Ljubljani, je predal vodstvo novoimeno-vanemu starejšinl g. dr. Ivanu Jančiču. Novi starejšina mariborskega državnega pravdništva, po obsega poslov največjega v Sloveniji dr. Jančič je slovenjegorlškl rojak iz okolice Sv. Lenarta. 2e med vojno je bil kot mlad sodnik dodeljen k mariborskim sodiščem, pri katerih je kmalu zaslovel kot izboren jurist. Navzlic veliki zaposlenosti se je živahno udeleževal narodnega življenja. Ob prevratu ie dr. Jančič sodeloval pri organizaciji sodstva v obmejnih krajih, potem je začasno vodil okrajno sodišče v Ljutomeru. Kmalu je bil poklican v službovanje k državnemu pravdnlštvu v Mariboru. Tukaj je g. dr. Jančič kot referent za mesto z največjo energijo in vztrajnostjo premagal ogromni naval poslov v prvih poprevratnih letih, zraven tega pa še vedno našel dovolj časa za sodelovanje v raznih gospodarskih in kulturnih institucijah. Na glasu je kot strog in skrajno natančen, nacijonalno misleč državni pravdnlk Obmejnemu mestu Mariboru je le čestitati, da je na tako važno mesto dobilo tako resnega in uglednega strokovnjaka kakor je dr. Jančič.
a— Mariborsko volilno gibanje ie doslej še precej mirno, nervozni so samo klerikalci, ki na celi črti zgubljajo svoje šanse. Iz okolice prihajajo dan na dan poročila, o neuspelih shodih SLS kandidatov, ki doživljajo na celi črti odločne opozicije priprostlh volilcev, deloma pa se ljudje za njihove shode sploh ne brigajo. V klerikalnih vTstah je opažati predvsem razočaranje in apatijo do volitev. Odtod tisto obupno kričanje pre senečenih voditeljev po »Slovencu«. Sam dr. Korošcev shod v Mariboru je bil najizrazitejša slika tega poraznega razpoloženja. Čeprav so pri vratih dvorane z vso natančnostjo pazili Zebotovi reditelji, da ne pride kak nasprotnik v dvorano, je vendar doživljal dr. Korošec med svojim govorom neprestane ostre medklice. In to je najbolj značilno za razkrajanje SLS v Mariboru: Še na vseh svojih tkzv. manifestacijskih shodih je doživljal dr. Korošec opozicijo, na znanem shodu meseca februarja je moral celo umolkniti pred opozicijo delavstva. Poročilo o številu udeležencev na Korošče vem shodu je bilo ravno za tisoč oseb zlagano. Ravno tako je imel dr. Korošec na svojem shodu V Ljutomeru 300 ljudi, »Slovenec pa je napisal 3000. V Ormožu pa je bila sploh dobesedna SLS polomija. Svojo srečo so poskusili v Mariboru že tadl komunisti. Govorili so tako izzivajoče, da jih sedaj zasleduje državno pravdništvo. Na ta shod so poslali tudi klerikalci kakih 30 ljudi, da so kričali proti socialistom, ki so v Mariboru najhujši nasprotniki SLS. O radikalih ni tu ničesar slišati, izvzemši onih večnih umazanih afer, ponujanja služb in podpor, s katerimi skušajo pri vsakih volitvah ujeti kake prodane duše. Vse vesti o razdoru v demokratski stranki so seve glad ko izmišljene in je večna pobožna želja SLS Vsi demokratski voditeji so pridno na agi-tacijskem delu. Dne 9. septembra prirede kandidati dr. Pivko, dr. Gorišek in tajnik Spmdler shod za Maribor. Ni dvoma, da bodo trezni nacijcnalni in značaini Maribor čani glasovali za listo dr. Pivka.
a— Slovenski trgovci imajo danes v nedeljo, dne 4. t. m. zopet svoj društveni izlet v Slov. Bistrico. Skupni odhod z mariborskega glavnega kolodvora ob 13.33.
a_ Stanovanjski zakon. Društvo stanovanjskih najemnikov za Maribor in bližnjo okolico sporoča: Na naše povabilo, naj nam strokovna društva pošljejo peticije na ministrstvo za sociialno politiko glede podalj-
šanja stanovanjskega zakona, se je odzvalo lepo število društev; mnoga pa še niso storila svoje dolžnosti. Prosimo vsa tista društva, k! nam peticij še niso poslala, da nam jih pošljejo vsaj do 15. septembra t. 1.
a— Dr. L od. Novak v Mariboru, Stolna ulica št. 1. zopet redno ordinira. 1341 a— Dijake ln stariše opozarjamo ob začetku letošnjega šolskega leta, da kupujejo šolske potrebščine le v naprednih slovenskih knjigarnah in papirnih trgvinah. Ravno v času volilnega boja se naj vsak napreden oče in mati zaveda, da nas tolčejo klerikalci ravno z naprednim denarjem, ki ga znosimo v njihove knjigarne. Saj so še nedavno objavili v samem »Slovenskem gospodarju«, da je daroval Imenom C!rilove tiskarne dr. Jerovšek ogromno vsoto Din 10.000 za njihovo časopisje. Solidne pa so slovenske napredne trgovine vsaj tako, kakor vse druge. Ne pozabljajte neštetih laži in klevet, ki jih zadnje dni iznaša klerikalno časopisje proti nam.
Dr. Fran Marinič
zopet redno ordinira
MARIBOR Trubarjeva 11 od 9 - 11 lit od 2 - 4 ((4 - 16).
a— Ljudska samopomoč. Ustanovni obč. zbor »Ljudske samopomoči« za Slovenijo v Mariboru se vrši dne 8. septembra 1927 ob 10. uri Predpoldne v dvorani gostilne Puntigam v Mariboru, Mlinska ul. 23. Istega dne se bodo pred občnim zborom od 8. do 10. ure sprejemali v predsobi novi člani pod znanimi In najbolj ugodnimi pogoji.
1342
Iz Celja
Volilni shod
sc bo vršil v torek 6. septembra ob 20.
v mali dvorani Celjskega doma. Poročata nosilec liste g. dr. Ljudevit Pivko in srezki kandidat Ivan Urek.
Demokracija zmaguje po vseh pokrajinah naše države. Sedanji kleroratfikalni režim ao obsodile na smrt že pred volitvami vse, zlasti pa tudi oficijelna radikalna stranka. Manifestirajmo za demokratsko idejo tudi na shodu v Celju vsi, ki nam je za izbolj« Sanje gospodarskega in narodnoMpolitičhe« ga življenja v naši državi. Vsi na shod!
e— Besede in dejanja. Zakaj molčite g. dr. Ogrizek? 2e dvakrat smo Vas javno opozorili na dejstva. V prejšnjem občinskem svetu ste trdili ob priliki debate o lokalni potrebi za četrto tiskarno v Celju, da se bo tiskarna bavila Je s tiskanjem Mo-hprjevih knjig in da se nI bati kake nadalj-ne konkurence. Tudi ste trdili, da bodo slovenski trgovci in obrtniki Imeli s preselitvijo Mohorjeve družbe v Celje velik dobiček. In kako izgledajo doslej dejanja? Stavbna dela pri prenavljanju poslopja za Mohorjevo tiskarno so dobili nemški obrtniki, slovenska poklicna trgovina pa z otvo ritvijo nove trgovine s knjigami in pisarniškimi potrebščinami občutno konkurenco. Poslovni lokali v poslopju niso bili niti popolnoma renovlrani, že so se napravile izložbe ter velikanska reklama med šolsko mladino za to novo klerikalno podjetje. Mar je slovenski narod v preteklosti, med njimi gotovo ravno toliko naprectajakov kot klerikalcev, zato žrtvoval lepe milijone za Mohorjevo dru&o, da bo it te nekoč narodne dru&e postala sedaj ftflialka klerikalnih pridobitnih podjetij. Slovenski obrtniki in trgovci pa zopet enkrat vidite, kaj je dati na klerikalne besede.
e— Današnje celjske prireditve. Ob 15. priredi prostovoljna požarna bramba v Ga-berju veliko ljudsko veselico v Gaberju, s katero je združeno Magoslovljenje nove brizgaine. — Kdor pa hoče poskusiti svojo srečo, ta bo šel popoldne ob 5. na tombolo, ki Jo priredi na Dečkovem trgu pred Narodnim domom Osrednji odbor nižjih poštnih uslužbencev. Dobitki so dragoceni. — Kdor se pa želi dobro zabavati, bo posetil veliko ljudsko veselico v mestnem parku ob priliki 75-|etnIce obstoja celjskega mestnega vrta. Začetek ob 14.
»- Savinjska podružnica STO v Celju naznanja, da se bo koča na Koroiici pod Ojstrico dne 11. t m. zaprla. Planinci, ki pridejo po tem času ▼ te kraje, dobijo prenočišče v neoskrbovani, pol ure od navedene leoče oddaljeni Kocbekovi koči pod Ojstrico. Frischaufov dom na Okrešlju osta ne odprt do vštevši 18. t m. dočim sta koči v Logarski dolini (Piskernikova in TiUer-jeva koča) odprti celo leto in oskrbovani z vsem potrebnim. Ti koči sta zlasti sedai v jeseni pripravni za udobno bivanje, ker sta v prijetnem zatišju in vlada tamkaj sedai lep mir. Poštni avto vozi dnevno cd) 9. od postaje Rečica na Paki do Kneza, ki je oddaljen od Solčave samo 20 minut.
e— Samomor. V petek ob 19. se je ustrelil s karabinko na svojem stanovanju v Sp. Hudinji pri Celju Anton Vuk, delavec v Westnovi tovarni. Bil je takoj mrtev. Ni še pojasnjeno, kaj ga ie gnalo v zgodnjo smrt.
Iz Kranja
r— Volilno gfbanje. V splošnem ni opa« žiti med volilci posebne mraičnosti v agi. taciji. Pač še ni minilo veliko časa od iz« vrženih občinskih volitev, ko je bUa izve. dena ostra in agilna agitacija od moža do moža. Pričakovati pa je, d« bodo zadnji dnevi živahni. Samostojna demokratska stranka sklicuje za sredo 7. septembra ob pol 21. v Narodnemu domu javni shod, na katerem bodo govorili gg. minister n. r. ar. žerjav, sreski kandidat župan Lončar in namestnik Križnar. Agitirajte za čim številnejšo udeležbo!
r— Ošabne spremembe pri gasilnem dru* irvu. Pretečeni četrtek se je vršil v mestni posvetovalnici izredni občni zbor tukaj« šnjega Prostovoljnega gasilnega in reševal.
nega društva. Vršile so se dopolnilne vo» litve na nov« mesta v društvenem odboru. Za poveljnika je bil izvoljen gosp. Karol Ažman, za četnika oddelka brizgaine gosp. Ivan Rakove, za četnika oddelka varuhov g. Alojzij Zakrajšek, za namestnika gosp. Mihael Zužar, za namestnika pri rešilnem oddelku g. Kristjan Premru.
r— Nezgode. Postrežnica Marija Kocjan je padla tako nesrečno po stopnicah, da si je zlomila roko. Po prvi in nujni zdrav, niški pomoči jo je prepeljal Rešilni odde. lek tukajšnjega gasilnega društva v ljub« l;ansko bolnico. — Močne in nevarne živ. čne napade je dobila Julijana Golob, doma iz Praprotnega v Seliški dolini, ki je slu« žila pri trgovcu Josipu Bajtu. Tudi njo so prepeljali z avtomobilom gasilnega društva v ljubljansko bolnico.
r— Slab odziv vpisovanja v prvi gimna* ztjski razred. Včeraj je bilo zaključeno vpisovanje učencev in učenk v tukajšnjo realno gimnazijo. V prvi razred se je vpi. salo 39 dijakov in 26 dijakinj. Odziv je povprečno slabši od lanskega, ko je bilo 20 učencev več. — Temu nazadovanju je iskati vzroka tudi v dejstvu, da je letošnja generacija iz let 1916/17 svetovne vojne, ko so porodi močno padli. Dotok z dežele je »talen, letos za malenkost močnejši.
r— O oskrbovanju PreSernove koče na Stolu. V zadnjem času j« prejel odbor kranjske podružnice SPD več pritožb radi oskrbe Prešernove koče na Stolu. Vse po« samezne slučaje je odbor natančno pre. iskal in doznal, da ne zadene v nobenem •lučaju krivda oskrbnika omenjene koče. Obenem pa naproša odbor vse izletnike in posetnike Prešernove koče, da potope n« razne nedostatke, ker ni mogoče vzdržati običajne točne in skrbne postrežbe, dokler trajajo povečalna dela pri koči. V kratkem bo delo itak končano in zavladal bo zopet oni tradieijonalni mir in red v Prešernovi koči.
Iz Novega mesta
n— Poljske tatvine se mnoie. V novo« moškem okraju, zlasti v občini Mirna in St Rupertu, so se v zadnjem času zelo razpasle poljske tatvine. Tatovi kradejo krompir, koruzo in druge sadeže. Vefi. noma jim ne morejo priti na sled.
n— Plenarna seja občinskega zastopa v Norem mestu je podeKla koncesijo za pre. važanje ljudi ge. Ani Ogoreutz in ge. dr. Gregoričevi
n—. Sokolsko društvo v Trebnjem pri. redi danes popoldne javni nastop. Prire. ditve se udeleži tudi novomeški Sokol.
n— Novomeško gasilsko društvo priredi danes gasilsko slavnost pri Ferliču. Cisti dobiček je namenjen za novo motorno brizgalno, katero društvo nujno potrebuje.
n— Telefonski promet z inozemstvom. Novo mesto ima precejšnje število lesnih trgovcev, ki trgujejo z inozemstvom, pred« vsem z Italijo. Kljub temu pa novomeška pošta nima telefonskega prometa ž njim. Vsak interesent, ki hoče govoriti z inozem. stvom, se mora peljati na Grosuplje. In vendar so Grosuplje manjši kraj in je tam tudi manj trgovcev, ki vzdržujejo z mo> zemstvom trgovske posle. Prosimo poštno direkcijo v Ljubljani renoedure. — Več in. teresentov.
n— Takih tečajev bi bilo Se treba! Tro. dnevnega vrtnarskega tečaja, ki ee je pro. šli teden vršil na Grmu, se je udeležilo okrog 50 oseb. Predavala »t« prof. inž. Je. glid o cvetlicah in strok. u®. Franja Suš« nikova o konserviranju povrtnme. Zani. manje je bilo zelo živahno.
n— Novomeške hazenaStce bodo danes popoldne odigrale prvo svojo klasifikacij« sko tekmo. Tekmovale bodo z rezervo Ili. rije.
Iz Litije
i— Naš okrajni kandidat g. Rudolf Ju. van je obiskal včeraj svoje voBloe r litij, ski okolici, danes pa ima več političnih se« Stankov v zagorski dolini G. Juvan je po« vsod simpatično sprejet, ker je v našem okraju kot šmarski rojak povsod znan.
i— Uradni dnevi litijskega sreskega po* glavarja. V mesecu septembru se bo vrši. lo uradovanie politične oblasti dne 7. v Višnji gori, 21. v Stični, 9. in 22. septem« bra pa v Zagorju.
i— Planinska prireditev. Planinsko dru« štvo za litijski okraj nas obvešča, da pohi. te planinci na praznik 8. septembra na Sve« to Goro. Tam se bo vršila v korist prepo« trebnih pogorelcev iz Roviš dobrodelna prireditev. Na prireditev opozarjamo vse prijatelje Svete Gora Iz postaje Sava je do vrha 100 minut zmerne peŠhoje.
i— Ne žali službenega organa! Predilni» čar France M. je prišel do železniške za. tvornice pri predilnici, pa je b3a radi a vi« ziranega vlaka zaprta. Sel je k čuvaju P. in mu zabrusil, da v službi spi, na zatvor« nico pa pozablja. Svoj protest je podpri še z jedrnatejšim podkrepdlom, radi katere« ga se zanima sedaj javna oblast. Radi pre* ostrih besedi napram železniškemu čuvaju bo imel France sitnosti, odšteti pa bo mo« ral tudi nekaj kovačev, ker je preskočil spuščeno zatvornico in nadaljeval pot pre. ko železniškega tira.
i— Konec kopalne sezone. Radi mrzlih septemberskih dni je večina kopalcev opu« stila kopanje v Savi Najnavdušeni pa bo« do gojili vodni šport še do konca septem« bra. Z obratom pa je pričela javna kooel v topilniških stavbah in sicer ob petkih in sobotah.
Noši onstran sranic
p— Pouk hrvaščine v semenišču v Kopru ne da miru fašističnemu «Popolu» v Trstu. Dvakrat je že vprašal ogorčeno, zakaj se poučuje hrvaščina v ^koprskem semenišču in dvakrat že je zahteval odgovor. Ce ga še ne bo, bo ponovil svojo zahtevo in od« nehal ne bo, dokler se ne odzove cerkvena oblast, kateri hoče nato povedati o tej stvari svoje mnenje, ki se bo glasilo na kratko: takoj se mora prenehati s poukom hrvaščine ▼ koprskem semenišču, da pride« jo v Istro sami čisti italijanski duhovniki.
p— Prisega učiteljev. Po novem pravil, nikti o ljudskošolskecs pouku mora učitelj pred nastopom svoje službe podati pred didaktičnim ravnateljem naslednjo prise« go: »Prisegam, da bom zvest kralju in nje« govim kraljevskim naslednikom, da bom iojaino spoštoval ustavo in druge državne zakone, da ne pripadam in da ne bom pri« padal društvom ali strankam, katerih de. lovanje ni v skladu z dolžnostmi moje služ. be, da bom izvrševal te dolžnosti vestno in marljivo, stremeč s svojim delovanjem, vzgojiti poverjene mi otroke za kult domo« vine io za spoštovanje državnih ustanov.«
p— Cena moke v Trstu je s 1. septem. brom določena na 170 lir za kvintal
p— V Desklah so zgradili novo cerkev. Staro je porušila vojna. Pravijo, da je no. va cerkev velika in krasna ter ena najlep. ših v Soški dolini.
p— V Mavhinjah na Krasu imajo godbo, ki je morala te dni pristopiti k nabrežin* skemu «dopolavoro», kateri tako raztegne svoje delovanje na okolico. V Mavhinje prinesejo fašisti baje večjo italijansko knjižnico.
p— Preveč trgovin je na Reki. S to res. nico se je bavil tudi fašistični konzul Host« Venturi na zborovanju v Lovranu. Ves tr« govinald obseg izpred vojne je ostal, tako da pride na vsakih trinajst ljudi ena trgo« vina. cZakaj naj bi se nadaljevala la ago« nija?» Po vojni se je lotilo trgovanja pol« no ljudi iz drugih poklicev. Vsi oni, ki se pred vojno niso pečali s trgovino, naj se vrnejo k svojemu prejšnjemu delu. Tako je zahteval Host«Venturi. Pri tem gre seveda za.... epoitalijančenje reške trgovine«. Se ni dolgo, ko so tožili po «Vedetti», da j s na Reki preveč neitalijanskih (hrvatskih!) trgovcev.
p— Zobe je izdirda po čepovanski pla« noti domačinom gospodična Zora Suligoj, hči znanega «dohtarja» Šuligoja, ki je bil dolgo časa velik fašistični gospod v Cepo« vanu in okolici. »Zobozdravnica® je bila končno pozvana v Gorico, kjer ji je sodišče prisodilo sto lir globe.
p— Gozdni požar. Pri Rovinju je bil zo« pet velik gozdni požar. Škode je nad 50.000
p— Jan Kubelik priredi dne 12. septem« bra koncert v Opatiji. V pondeljek je bil koncert, pri katerem je z velikim uspehom sodelovala njegova hči Mary, poročena Klinz na Reki. Druga hči Annie je že do« bro znana občinstvu v Opatiji po doseda« njih svojih nastopih.
p— V Renčah bo v pondeljek zopet velik direndaj. Vršil se bo sejem, s katerim pa se vsako leto združi veselica s plesom, ra« da česar pribiti tja vselej mnogo mladih ljudi z vseh strani. Tako veseljačenje po« žre ogromno ljudskega denarja.
p— Na sejmu v Sežani so prodajali go« vejo živino po 250 — 300 lir kvintal žive teže, zaklana teleta 450 — 500 kvintal. ko« n je po 4000 lir.
Začetek šolskega leta
Umetniška šola „Probuda"
(v poslopju tehniške srednje šole) v Ljubljani, Aškerčeva ulica 9.
Sedmo šolsko leto 1927-28.
V	četrtek dne 15. septembra 1927 se prične pouk na umetniški šoli »Probudac in sicer v večernem času od 18. do 20. ure. Spodaj navedene oddelke in tečaje obiskuje lahko vsakdo, ki se zanima za umetnost in umetno obrt, kakor tudi oni, ki bi radi svoje znanje izpopolnili.
Letos se otvorijo sledeči oddelki in tečaii:
A. Oddelek za figuralno risanje (glava, akt, kostum) s predavanji iz anatomije, oblikoslovja, perspektive in umetne zgodovine. B. Oddelek za dekorativno risanje in narodno ornamentiko s predavanji iz perspektive, oblikoslovja in umetne zgodovine. V letnem času se poučuje v tem tečaju tudi pokrajinsko slikanje. C. Javna risarska šola za pomočnike in starejše vajence vseh strok in obrti. Pouk bo ob nedeljah od 9—12 ure, pričetek v nedeljo 2. oktobra 1927.
D. Fotografija za začetnike, kakor tudi za one, ki si žele svoje znanje izpopolniti. V tem tečaju bo v bodoče poučeval znani strokovnjak fotograf g. Bešter Veličan, ki bo skušal z dvakratnim poukom na teden v polni meri zadostiti in zadovoljiti vse obiskovalce tega tečaja. E. Grafika se bo poučevala v raznih tehnikah, kakor: lesores, bakropis, vjedenke in po možnosti tudi litografija. Praktično uporabljena grafika je namenjena ta tipografe in za ambieijozne litografe. Pouk se bo delil na risanje načrtov, za knjižno opremo, za reklamne namene (tudi za plakate) in razne dekorativne risbe itd. Tečaj za karikaturo bodo povečali oni, ki čutijo v sebi vsaj nekaj talenta, a do6ti veselja do zidravega humorja v risbi. F. Kiparstvo, pouk v modeliranju po naravi, plastična ornamen-tika, stavbna plastika, kompozicija itd. G. Mala plastika, ki služi posebno za ornamen-talno in figuralno plastiko v keramiki, kakor tudi v reliefu za plakete in medajle.
H. Slikanje na tkanino v raznih tehnikah, kakor: batik. patroniranje. plastično slikanji« itd. J. Opisna geometrija in perspektiv.- za dijake, ki rabijo privaten Don k. '--ukor I "'i one, ki se pripravljajo, da položijo is teh predmetov končni izpit, kakor: učitelji, razni rokodelci, privatisti itd.
K. Usnjerez. Poučuje se rezanje ornarfien-ta in figuralne plastike ter barvanje usnja.
V	tekočem šolskem letu bodo poučevali sledeči gospodje:
Fotograf Bešter Veliean fotografijo; slikar Maksim Gaspari dekorativno risanje in narodno ornamentiko; kipar Jurkovič Ivan kiparstvo; medajler prof. Sever Anton malo plastiko, oblikoslovje, opisno geometrijo, perspektivo in risanje v javni risarski šoli; grafik in slikar Smrekar Hinko grafiko: slikar prof. šantel Saša slikanje na tkanino; slikar prof. gubic Mirko figuralno risanje in anatomijo; kipar Vahtar Drago usnje rez; prof. Volavaek Davorin zgodovino umetnosti.
Vpisovanje: od 4.—8. septembra od 9. do 12. ure; od 12—15. septembra od 18. do 19. ure v sobi št. 6 pritličje desno na tehniški srednji Soli v Ljubljani. Vse nadaljne informacije glede umetniške šole »Probudat daje vodja šole prof. Anton Sever.
Gremij trgovcev, šolski odbor, v Ljubljani ponovno naproša vse člane, ki zaposlujejo vajence, naj v bodoče ne sprejemajo takih vajencev, ki niso dovršili dveh razredov srednje ali meščanske šole ali 8 razredov osnovne šole. Vajenci se sprejemajo le še do 10. L m, po tem terminu se ti pod nobenim pogojem ne bodo vpisali več v gremijal-no šolo. — šolski odbor.
Na elektrotehniški delsvodski šoli se sprejmejo v prvi letnik še štirje učenci. Sprejemni pogoji: starost 17 let, učno Izpričevalo ali vsaj dokaz o triletni praksi. Redni pouk 6e prične 12. septembra. Vpisovanje pri ravnateljstva tehniške srednje šole v Ljub ijani
Na kiparski in rezbarski. na keramiški in na pletarski šoli bo vpisovanje v prvi let nik v pondeljek 5. septembra dopoldne. Spre jemni pogoji: starost 14 let in šolska od-pustnica. Vpisovanje pri ravnateljstvu iahni-ike srednje šole v Ljubljani.
Iz življenja in sveta
Zaroka cesarice Hermine
Ljubljansko ženstvo, ki čita z neverjetnim dopadenjem romane nemške pisateljice Kurth-Mahlerjeve, bo z zanimanjem sledilo tudi spominom druge soproge nemškega pregnanega cesarja Viljema. Objavljata jih dva lista: aa-
Viljem
in njegova druga žena na sprehodu v Doornu.
gleška »Saturday Evening Post« in nemška »Vossische Zeitung«.
Princesa Hermina piše prav tako naduto in nežno, kakor se spodobi za princese v romanih. Najprej čitamo popis njenega obiska pri nesrečnem ženinu v njegovem nizozemskem eksilu. »Tudi v doornski puščavi je Viljem venomer otipaval žilo civilizacije,« poroča nevesta o delovanju bivšega cesarja. »Šla sva na sprehod po hrastovem drevoredu. Nad nama so se veje orjaških dreves sklepale v oboke. Zdelo se je nama, da sva v cerkvi« To je že proroško povedano; kajti ni trajalo dolgo, pa sta Viljem in Hermina stopila pred oltar.
Ko ga je obiskala nevesta, je bil Viljem ves zmeden. Njegov dvorni maršal, general Dohmaes, je tožil: »Zgodaj se javi pobočnik s pošto in časopisi, a Veličanstvo nima časa. Opoldne imam jaz svoj raport, a cesar se šeta s princeso po vrtu.« Tri dni ni napisa! Viljem nobenega pisma, ni delal v parku, ni podrl nobenega debla in ni cepil nobene mladike. »Svetlost,« je zaupal general princesi,-»Vi ste prva oseba, ki ji Veličanstvo dovoljuje nahraniti perutnino.« Sledilo je razodetje ljubezni. Hermina piše: »Popoldne sva bila pri čaju. Nenadoma me je prijel cesar za roko, mi globoko pogledal v oči tor .ne vprašal, če mu hočem postati žena. Te besede so me omamile. Bila sem iznenadena kakor da je treščilo vame. »Ponudba Vašega Veličanstva je zarr.e docela nepričakovana,« je odgovorila Hermina. »Nisem neobčutljiva za medsebojno srčno naklonjenost, ki naju veže, toda bojim se, da imava DrerazUčen značaj. Bogve, če bi bil najin zakon srečen?«
Zaljubljeni Viljem pa vztrajno oblega princeso in ne odneha. Princesa se obotavlja. »Ne, ne! Tisočkrat ne!< je vpil moj razum, toda moje srce je govorilo: «Da, da, da!«
Hermina pozna tudi nekoliko filozofijo. »Leibnitz uči, da nima naša duša oken za zunanji»svei. Pravi, da smo ljudje monade, sredi vesoljstva osamljene edinice. Toda ljubezen povzroči gibanje dveh monad, elektrificira in zveže v eno. Leibnitz pravi, da je to vsaj senca tovarištva, nekakšaa domišljija. Ta domišljija pa je zame prava resničnost.«
Princesa Hermi-ia je kljuh svoji filo-
zofiji tudi praktična Nemka. Prevdarila je cesarjevo ponudbo in je stavila svoje pogoje: »Moji trije miajši otroci bodo stanovali v Doornu. Dva starejša bosta v gradiču samo med počitnicami. Meni gre vsako leto 16 tednov dopusta. Ta čas bom potovala po Nemčiji in bom nadzorovala posestva svojih otrok. Ne maram za dvorsko spremstvo; spremljevalke in spremljevalce bom izbirala sama. Kronprinc mora izjaviti, da ne bo ugovarjal tej zvezi.«
Kronprinc je bil k sreči ljubezniv. »Takoj sva se spoprijateljila in se še
vedno dobro razumeva. Spremil me je do meje in se poslovil od mene: »O, če bi smel tudi jaz nazaj v domovino!« Princesa zaključuje: »Nekaj let pozneje sta dovolila sreča in dr. Stresemann, da se je kronprinc zedinil s soprogo in deco.«
Viljem in Hermina se dobro razumeta. Le ena želja se jima ne more izpolniti: medtem ko sme Hermina v Nemčijo kadar se ji poljubi, mora Viljem vsak dan hoditi ista pota in kvečjemu misliti na kraje, katerih ne bo mogoče nikoli več videl.
Spomenik žrtvam svetovne vojne v Dinantu
V torek, dne 23. avgusta so odkrili v Dinantu spomenik padlim belgijskim in francoskim vojakom ter ustreljenim meščanom. Odkritje so spremljale velike svečanositi, ki so združile vse stranke in razrede; slavnostni govor je
Belgijski vojni minister Brocqueville je označil trpljenje Dinanta kot najstrašnejši pokolj v svetovni vojni. Nato je bil odkrit spomenik, ki predstavlja na vrhu padajočega borca, na reliefih ob strani pa vrsto nemških vojakov s
imel škof iz Arrasa, ki je slavil padle kot mučenike, ustreljene pa kot junake svojega prepričanja.
Spominskim svečanostim je prisostvoval tudi belgijski prestolonaslednik Leopold, ki je izjavil, da se popolnoma strinja s škofovimi izvajanju Imenoval je ustrelitev dinantsldh meščanov obskurno točko svetovne vojne in ni pozabil omeniti muk belgijskega naroda, ki je moral prenesti ponižanje, kakršno je bilo dodeljeno samo še Sr-bijL Iz Belgije je bilo deportiranih 106 tisoč duš, ustreljenih pa je bilo 5500 moških in 500 žensk.
čeladami in puškami z bodali, naperjenimi zoper belgijsko ženstvo. Neki relief prikazuje tudi nemškega vojaka, ki je zavrgel čelado in puško ter beži čez belgijsko ozemlje proti Nemčiji. Radi teh reliefov je zagnalo nemško naci-jonalistično časopisje velik vik in krik, tisti, ki vedo, kako je nemška solda-teska delala, pohlevno molčijo. Dinant-skih slavnosti so se udeležili tudi zavezniki Belgije v svetovni vojni; francoski in angleški vojaški ataše v Bruslju ter poljski, rumunski in jugosloven-ski poslaniki
Hipohonder in zdravnik
V neki vasi v Podkarpatski Rusiji je imovit čudak, ki ga je morila hipohon-drija. Domišljal si je namreč, da je težko bolan. Svoje križe in težave je razložil nekemu vaškemu zdravniku, ki ga je preiskal in dognal, da ima želodčnega raka. Dejal je, da utegne še živeti leto dni ali dve leti, če bo držal dijeto. Čudaški mož je bil uprav vesel, da so se potrdile njegove slutnje.
Vendar pa ni dal zdravnikom miru. Šel je v okoliška mesta in se dal preiskati po zdravnikih specijalistih. Nobeden ni mogel ugotoviti raka; da, rekli so celo. da je sicer zdrav, le za hipohondrijo malce boleha. Pa mož ni bil zadovoljen s svojim zdravjem, zbolel je in sicer resno ter čez nekaj časa umrl. Ko so te dni odprli njegovo oporoko, je čakalo vaškega zdravnika prijetno presenečenje: mož mu je zapustil vse svoje premoženje. Pravi, da je
ta edin zdravnik, ki je spoznal njegovo bolezen. Da pa se pokaže zdravnikom - specijalistom, kakšni nevedneži so, naj se njegovo truplo obducira. Ce je želodčni rak, postane oporoka veljavna.
Zdaj pa je imel vaški zdravnik neprijetno presenečenje: obdukcija je pokazala, da ni o raku duha ne sluha. Njegova dedščina je šla tedaj rakom žvižgat.
Daljše življenje - uspeh našega časa
Po dogodkih, ki jih je objavil na podlagi statistike ameriških zavarovalnic predsednik Zveze ameriških bolnišnic dr. Gilmore, se povprečna doba človeškega življenja počasi zvišuje. Kljub hudemu boju za obstoj imajo ljudje naših dni povprečno daljšo starost pred sabo nego so jo imeli naši očetje. V Ameriki se normaia oddalju-
je 70. letu in približuje 80.
— Vsekakor je sramota, da, uprav zločin, če dober Američan umrje pred 75. letom starosti — je izjavil dr. Gilmore šaljivo.
Čeprav ta ameriški optimist sam ni zavarovan pred možnostjo, da stori to sramoto ali zločin, je vendarle res — sodeč po njegovih baje nezmotljivih številkah — da se je povprečna živ-Ijenska doba Američanov v zadnjih desetletjih podaljšala za celih 10 odstotkov in še vedho raste. L. 1914 je imel desetleten otrok verjetnost, da bo živel še 48,8 let. to se pravi, da bo dosegel starost 58,8 let. Deset let pozneje so se razmere tako izboljšale, da ima lOleten otrok verjetnost, doseči starost 62,5 let. 801etnik je lahko I. 1914 upal, da bo 4,7 let tlačil zemljo, danes ima zemeljski rok podaljšan za 5,1 let. Vsekakor je to velik uspeh našega časa. Vsaj v Ameriki.
Razporoke v seriji
Joseph B. David je v Chicagu sodnik za razporoke. Pred nekaj tedni, ko se je imel podati na dopust, je imel na svoje tovariše velik govor o razporokah. Govoril je takole:
»Docela sem izčrpan. Letos sem raz-vedel nad tisoč zakoncev!«Ljudje so od vraga: ločijo se za vsako malenkost. To je strašno! Situacija je uprav obupna in hotel bi nanjo opozoriti merodajne vladne faktorje. Prišli smo v čudno dobo: mož vara ženo, žena vara moža, oba pa skušata prevarati sodnika. V takih prilikah je nemogoče sleherno resno delo. In zato hi predlagal, da izpremenimo sistem in začnemo z razvedbo v seriji. Kdor se je naveličal zakonskega življenja, naj spusti v avtomat za tobak pet dolarjev, priloži naj listek s svojim imenom in poklicem, potegne naj za vzvod — in razporoka bo dosežena. Kaj menite, gospodje kolegi, ali ne bi bilo najbolje tako?«
Originalen pa je res Joseph B. David! In njegovega predloga ne bi bilo zavreči kar tako. Mehaniziranje raz-porok — kakšna prekrasna ideja! Nemara bi se dali tudi zakoni izvrševati s pomočjo avtomatov? Američani so vsekakor iznajdljivil
Nova moda
Angleško dame so začele nositi originalne lornjone, ki spominjajo na očala Harolda Lloyda.
Za dva dneva brezskrbnosti in zabave
Pred leti, ko ni bilo še revolucije, niti ne boljševikov v Rusiji, so ga nazivali kneza. Zdaj šofira v Parizu. Ze štiri leta. Prihranil si je sto tisoč frankov, ne več ne manj.
Zakaj? Zato, da si je smel privoščiti nekaj uric brezskrbnosti in razigranosti: Odšel je neke sobote zvečer in odpotoval v slovito morsko kopališče. S smotko med zobmi, s tisočaki v žepih. Večerjal je v prijetni družbici dveh prelepih deklic in v čašah se je iskril šampanjec.
V pondeljek zvečer mu je ostalo le še petnajsto frankov. V kolodvorski čakalnici je dremal siromak: stisnil mu je
v naročje svoj poslednji tisočak____
In knez T. se je zopet vrnil k volanu. Za štiri leta... (»Information«.)
Prošnja za lepo vreme
Te dni se je pri clerkenwellskem župniku v Londonu zglasila dvajsetorica Lahov, ki so ga prosili priprošnje pri Bogu.
■ »Le vstopite,« jih je prijazno pozval župnik. »Kake želje imate? Povejte mi jih, da jih vpletem v svoje molitve.«
»Preveč dežja je,« je spregovoril najstarejši Lah. »Dežuje že odkar je nastopilo poletje. Zato prosimo Boga, da nam nakloni lepo vreme. Neprestano deževje v zvezi z mrazom utegne postati usodno za vso deželo. Ce pojde tako dalje, ne bo nikake žetve in siromaki ne bodo imeli niti vsakdanjega kruha.«
Župnik je pohvalil može, ki jim je blagor soljudi tako pri srcu. Podelil jim je blagoslov, nato pa jih je vprašal:
»Kaki so vaši poklici? Ali ste poljedelci in se bojite za svojo žetev?«
»O, ne,« so mu odgovorili. »Mi smo vsi sladoledarji. In zato prosimo Boga, naj nam pošlje solnca, da se bodo žejni ljudje okrepčali pri nas!«
Levine
(rMatin»)
Zgodba z divjega zapada pred češkoslovaškim vojnim
l.vv
sodiščem
(Izviren dopis iz Češkoslovaške.)
Bolj kot otročji nastop fašistov zoper ministrskega uradnika zanima v tem trenutku češkoslovaško javnost sodna razprava o divjih pustolovščinah vojaškega begunca, razbojnika in morilca Leciana, ki je od ponedeljka do četrtka stal pred olomuškim divizij-skim sodiščem. Proces je vzbudil ne-zaslišno zanimanje in vznemirjenje, čeprav so vse podrobnosti z vsemi pi-kanterijami že zdavnaj znane, saj so se listi potrudili že Pred aretacijo in zlasti še po aretaciji, da čisto vsakdanjega, ciničnega, duševno manjvrednega in zločinstvu dedno nagnjeega tolovaja predstavijo svetu kot senzaci-jonalnega junaka dneva. CeDrav je k razpravam vojaškega sodišča vstop ženskam zabranjen in se n. pr. praško sodišče brezobzirno in strogo drži tega starega avstrijskega predpisa, so olo-muško sodno dvorano kar oblegale radovedne ženske, hoteč videti tolovaja Leciana... Vsi praški listi so poslaii v Olomuc posebne Poročevalce in vsi posvečajo tej razpravi več prostora, nego poročilom o najvažnejših parlamentarnih sejah. Objavljajo se uprav smešne podrobnosti in dolge psihološke razlage. To pa zaradi tega, ker občinstvo tako hoče.
Proces se je začel v ponedeljek, zasliševanje obtoženca in prič se ie končalo v četrtek, ko sta govorila vojaški pravdnik, ki je zahteval smrtno kazen, in obto.ž zagovornik, čigar zagovor je očitoval resignacijo nad klijen-tom: Zahteval je. da naj se Lecian, če bi bil obsojen na smrt, predloži v pomi-
Fr igid:
Povest o domu
V	tiho, sivo samoto je skrit Ravnikov dom. Trava prerašča stezo od ceste do hišnih vrat, na vratih razpada začrnela opeka; šipe na oknih so umazane, razbite in muhe. ki se zaganjajo in plezajo po njih, brenčijo trudno, umirajoče. V ilovki pred hišo, razmočeni po dežju, so vtisnjeni sledovi mačjih in kokošjih stopinj: sem se je bil davi med tri, štiri kokoši, poslednjo živo imovino Ravnikovih. Prikradel maček od nekod in jih prepodil od skopo nasutega zrnja; te stopinje so kakor tuje pismo o življenju, ki je davnaj nekoč za trenutek zavalovalo na tej stezi, na pragu, po izbah, po njivah. samo z* trenutek, potem pa se je na Vekomaj zgubilo nekje za gorami.
V	kuhinji, v mraku ždita stara dva Ravnika. Se za dne sta večerjala kakor sleherni dan, potem je stara pospravila posodo, stari si je zapalil cigaro in obsedela sta molče; on, gospodar, za mizo, ona ob štedilniku. Šele v temi se otopelo srce zave samega sebe in v obeh starcih se vsak večer iz dna mrtvih duš budi živa misel o sebi. o življenju.
Dvanajstero črvičev je rodila Ravnica. troje voglov obširnega doma je zrastlo iz srag njenega čela in iz njenih skrbi. Vso mladost, vso sik) života in srca je razdala možu in otrokom in iztrosila v sleherno srrudo na polju. Zdaj sedi stara, vela, topa za pečjo, eni sami misli le prizanesla siva to-post: misli na Lenko, na najmlajšo, edino hčer.
Rodila je mlada mati, otroci pa so mrli kakor uročeni: s prvim jokom so mrli. ob njenih prsih, v naročju, v šolskih klopeh. In je poslednja prišla Lenčica, majcena, šibka, rastla je in materino srce je zastajalo za njo. Zra-stla je, stopila je na prag in je z roko zasenčila oči. Preozko, pretesno je bilo vse okrog doma, mrtve so bile izbe in daljna negotovost je vabila. Šla je Lenka in se je zgubila. Samo kak žalosten glas o nji je včasih zašel v zapuščeni Ravnikov dom. da je oče žugal s pestjo in klel, njej pa je pokalo srce. In je prišlo pismo: V daljnem mestu ie rodila — še zahvalien bog, da je našla ljudi, ki ji ob stiski niso pokazali vrat; lep, dober človek ie bil, a tedaj, ko se je mlado življenje zganilo v nji, je šel kdo ve kam in je čisto sama ostala z detetom; ljuba mati, ljubi oče — je prosila — ne vem, kam
bi v tem tujem svetu — dajta, da se vrnem domov — v Donavo pojdem, če me ne marate več...
Oče je molčal ln si grizel ustne, njej pa je zasinila radost v solzah: »Naj pride, bom pisala.« — »Naj le pride!« je dvignil pesti, »vlačuga!«
»Ubijavec!« je mati zaklela v sebi skozi somrak medlenja, »nad Lenko edino ubijavec!« Samo v sebi — zdavnaj že so bile njene ustne prestale, da bi razodevale njene boli — in bilo je, kakor da si žolča naliva, in še bolj je bila po Pismu sama seboi.
Lenka ni prišla in ni pisala več. Še so trkali zli glasovi na duše starih dveh Ravnikov. Stari je molčal in jeza mu je plamenela v očeh. v materi je glodalo sovraštvo do njega in je gorela vera v hčer. O kakšnih laži so naprtili nanjo. Ona pa se vrne nekoč, dobra, lepa, vsa njena in smeha in radosti poln bo dom. kakor da je od vseh dvanajsterih otrok.
Ravnik nima vere. Med prsti mu ugaša cigara — tako je ugasel njegov dom in rod. S temi svojimi rokami je polagal kamen na kamen, kapljo za kapljo in zrastlo je polje, travniki, vinograd. Zdaj pa sedi in grebe vase: kdo neki mu je izpodmaknil tla, ko je uročil ta plaz, da poka v zidovih in
zemlja več ne daje, samo še nožica? Koplje vase stari Ravnik, strmijo v mrak njegove male oči in vidi: dvanajst drobnih grešnikov — dvanajst mramor-jev na njivi njegovega življenja. Ne pomni, ne loči obrazov, kar v temo pred seboj kolne in mrzi svoj mrtvi rod. En sam obraz pomni in ga nad vsemi mrzi: Lenko, edinko. Bolj ko luč sveta jo je ljubil, pa mu je bila kakor zdelo; ko je zablodila v svet, se je vse na Ravnikovem zamajalo, kos za kosom je šel, travniki, njive, vinograd in nazadnje sta stara dva v prazni bajti ostala čisto sama. —
»Prižgi luč!« zapove Ravnik. »Cas je spat.«
Zgane se mrtvi kup ob štedilniku, trudne, okorne roke se stegnejo na polico po petrolejko. Tedaj se vrata počasi odpro in v temno kuhinjo plane plašen, pa zvonek dober večer.
Roke omahnejo. Ni razumelo uho, ne vidijo oči skozi mrak, toda srce je razumelo in videlo in vzplapolalo v nebeški slasti:
Lenka!
Ravnik se zdrzne. Ugasla cigara pade na mizo. Čuti, kako se je nekaj utrgalo v njem, kako se je nekaj zrušilo. Gleda in ne verjame, vidi in kipi: lice, ki vstaja vsak večer predenj iz teme, roko, ki
briše oči, mater, ki krije Lenko z objemom, s poljubi, in glas, iz davnih, svetlih dni svetel glas, ki prosi: »Oče!«
Z obema rokama išče Ravnik po sebi, vase grize in iztrga:
»Luč, stara!«
Oklevaje spuste hčer tresoče se roke. Mati prižge. Ravnik vzdigne obraz — in glej, za vrati stoji človek, v dolg gosposki plašč zavit, smehlja se skozi očala in brke in se klanja. Ravnik ba-ji v hčer, ki stoji sredi kuhinje in si še kar biiše oči in lica, mlada, bela, zguba^a.
»Oče, prišla sem —« trepeče njea gias.
»In pankrt?« grize Ravnik ustne.
»Ni pankrta več. — Prišla sem. ker ne morem več tako, ker sem si tebe zaželela, oče, doma, matere. Priš!a sem prosit odpuščanja in miru.«
Ravnik ne da od sebe glasu. Ler.kin glas pa trepeče in prosi:
»Gospod, ki je prišel z menoj, je prišel, da me vzame, oče, in —«
»Da te vzame?« plane iz Ravnika. »Da te vzame za nocoj, za par noči? Da te vzame? Kaj te ni že vso zazjemal — on in drugi kakor on?«
Človek za vrati se zgane, prestopi. Ravnik pa je že izza mize in odloputne vrata. Brez besede je stopil tujec čez
lostitev. Torej je tudi on preverjen o najtežji kazni, ki čaka Leciana. Zagovor je oprl na nekatere olajševalne okolnosti, zlasti zločinčevo dedno obremenjenost. Mati je bila slaboumna, oče pa je zagrešil krvoskrunstvo z lastno hčerjo. Slednjič je obtoženec tudi močno ietičen.
Zasliševanje je bilo zares zanimivo. Oživljal ga je v dobršni meri Lecian sam. Na začetku je odgovarjal zelo medlo, tajil, se izmotaval, zadiral se v priče in se na vse načine izvijal. Bolj ko ga je zasliševanje utrujalo, bolj je postajal zgovoren. Delom^ mu je odpiralo usta samo sodišče, ker mu je dal predsednik za »dobre« odgovore po deset egiptovskih cigaret in dovolil, da jih sme kaditi v posebnih odmorih na hodniku. Drugače pa se sodišče ni preveč zadrevalo z zasliševanjem, proces se je razpletal v naglem tempu in vse skupaj se je zdelo kakor najbolj napet film iz razbojniškega življenja.
Obtožba obdolžuje Leciana dolge vrste konfliktov z zakoni in sicer:
1.	Štirikraten ubeg iz vojaške službe v mirni dobi, združen z zloči iom javnega nasilja in z zločinom upora Proti straži.
2.	Zločin izbegavanja vojaških dolžnosti.
3.	Hudodelstvo Droti subordinaciji.
4.	Hudodelstvo sleparije.
5.	Hudodelstvo zoper javno nravnost.
6.	Zločin deloma neizvršene. deloma pa izvršene tatvine.
7.	Zločin prostaškega umora.
8.	Zločin proti subordinaciji s poizkusom umora nadrejene osebe, združen z dejanskim uporom zoper vojaško stražo.
9.	Zločin neizvršenega prostaškega umora, združen z zločinom javnega nasilstva.
10.	Zločin upora zoper vojaško stražo, združen z aktivnim sodelovanjem pri ubegu drugega krivca.
11.	Zločin javnega nasilja z nevarnimi pretnjami, združen s hudodelstvom zoper subordinacijo.
12.	Zločin javnega nasilstva z izsiljevanjem.
13.	Nedovršeno zapeljevanje k hudodelstvu tatvine.
14.	Hudodelstvo proti telesni varnosti.
15.	Hudodelstvo zlomiselnega poškodovanja tujega imetja.
16.	Prestopek proti predpisom o nošenju orožja.
K bojem na Kitajskem
General Cangkajšek. (Sovjetska karikatura.)
Stari Efez odkrivajo
Prve dni septembra bo odrinila v Smirno avstrijska arheološka ekspedi-cija, ki se bavi z raziskavanjem starega Efeza, mesta, kj je cvelo za klasičnih časov, a so ga valovi zgodovinskih dogodkov v zadnjem srednjem veku pokopali pod kamenje in pesek malo-azijskih pustinj. Kljub splošnemu šte-denju v Avstriji je dobilo dunajsko arheološko društvo zadbstno podporo vlade, Akademije znanosti in nekaterih dobrotnikov iz Nemčije in Amerike, da je lahko poslalo več svojih strokovnjakov v Malo Azijo. Že lana so Avstrijci izvršili na tem ozemlju več znanstveno pomembnih izkopin. Letos bo naloga
prag. Obupno stokajoča je ona s starim svojim telesom ščitila hčer, z Lenkinih lic pa je že izginila prošnja in kes, ki se je bila vrnila z njim, trdo je odrinila mater in je stopila do praga.
»Ne vem, oče,« je rekla z mirom, s kakršnim se je v svetu navadila govoriti malo važne stvari, »zakaj toliko prahu. Za njim pojdem.«
Ravnik se je ravnal, pa se ni zravnal, skrušen je stal ob odprtih vratih Mati je ihteča lovila hčer za roko, Lenka pa jo je surovo sunila od sebe.
»Morda sem grešna pred seboj.« Trd je bil njen glas. »Pred teboj nisem, oče. Zakaj, nagon in pravico do življenja si mi dal, življenja nisi. Kaj terjaš, oče? S to pravico — o, nikdar ni bila tako grenka ko nocoj — s to pravico grem za tem človekom v to noč. Zbogom.«
Ravnik je z okornimi rokami prestregel mater in oba sta se sesedla na tla. Visoko na peči je gorela luč kakor nad mrtvaškim odrom.
Cez polje je šlo dvoje ljudi v noč — življenje.
„GoM" m „Spedal"
ao najfinejše vrste boiandskega kakao«
«cVAN KASTER* *
avstrijske ekspedicdje, da predvsem natančno dožene lego in obseg starega Efeza. Delo bo trajalo tri ali štiri mesece. Že lani so odkopali del starokr-ščanske grobnice, letos nameravajo razkriti cele katakombe in odkopati prakrščansko cerkev, v kateri je tudi apostolov grob. Komisija se nadeja, da bo našla v efeških katakombah in cerkvi veliko antičnih spomenikov: napisov in umetno-obrtnih izdelkov.
Živa ura
Le malo je ljudi na svetu, ki vedo vsak trenutek povedati, koliko je ura. Eden teh redkih izvoljencev je angleški urar B. Jenney, kojega čudovita sposobnost je bila pred kratkim preizkušena v prisotnosti članov britske <Medicinske in fizikalne družbe* Medtem, ko se drugi smrtniki pri na-
povedi časa zmotijo vsaj za pol ure, če ne več, napove Jeimey čas ponoči in podnevi na pol minute natančno. V zvezi s svojim poklicem mora vsak dan naviti mnogo ur in Jenny je uverjen, da izvira njegov dar pogodenja časa odtod, ker mora vedno natančno vedeti, koliko je ura.
Ko so Jenneya preskušali, so ga hoteli raztresti na najraznovrstnejše načine. Vedli so ga v opereto, servirali so mu obilne večerje in ga pridno zalivali z vinom. Vse zaman; ko so ga vprašali, koliko je ura, se je zmotil največ za tri četrtine minute. Jenney meni, da je točnost njegovih navedb odvisna od zdravstvenega stanja; nekatere dni gre «živa ura* pol minute prehitro, drugič zopet pol minute prepočasi — toda take pogreške doživljamo dan za dnem celo na precizijskih urah.
Zanimiva statistika
V Evropi je več žensk, v Aziji,
Statistika zemeljskega prebivalstva je zelo zgovorna; treba je le znati citati številke. Tako se opaža, da je razmerje med moškim in ženskim spolom v Evropi baš obratno kot v ostalih delih sveta: v Evropi prevladuje žena, v pretežni večini azijskih dežel kakor tudi v severnoameriški Uniji pa je v premoči moški spol. V tabeli, ki jo spodaj prinašamo, manjkata Francija in Italija, ki ne objavljata statistike o številčnem razmerju med moškim in ženskim spolom; toda po vsej verjetnosti prevladuje tudi v omenjenih dveh deželah ženska.
Najneugodnejše je razmerje obeh spolov v Rusiji, kjer je malone 6 milijonov
več žensk kakor moških. V Nemčiji
Države, v katerih prevladujejo že»ske.
Afriki in Ameriki pa več moških.
znaša minus na moških nad 2 milijona, in znaten je tudi v latinskih deželah Španiji in Portugalu: skupno skoro milijon. V Jugoslaviji znaša ženski presežek 230.000, na Češkoslovaškem malone pol milijona, v Avstriji in na Madžarskem po 240.000. Značilno je, da trpe tudi one države, ki so v svetovni vojni ostale nevtralne, kot n. pr. Švica in nordijske dežele, na presežku ženskega prebivalstva. Vojna torej ne more biti edini vzrok poženskenja starega sveta. Saj je na drugi strani na Japonskem 1 milijon moškega presežka, v Zedinjenih državah 2 milijona, v Britski Indiji 9 milijonov.
	Skupno	moških	žensk	Presežek
				žensk
Belgija	7,456.782	3.673.433	3,792349	118.916
Bolgarija	4,846.971	2,420.784	2,426.187	5.403
Danska	3,386.274	1,651.303	1,734.971	83.668
Nemčija	63,118.782	30,537.749	32,581.033	2,043284
Estonska	1,107.059	520239	586320	66381
Finska	3,364.807	1,660230	1,704575	44.347
Grška	5,536.375	2,750.904	2,785.471	34367
Jugoslavija	12,017323	5,893347	6,123.776	230229
Litva	2,170245	1,034238	1,136.007	101.769
Holandska	6,853.314	3,410262	3,455.052	44.790
Norveška	2,649.775	1290.469	1,359.306	68.837
Avstrija	6,526.661	3,144.093	3,382.568	238.475
Portugalska	6,032.991	2,855.818	3,177.173	321.355
Evropska Rusija	111371.500	52,765.100	58,606.400	6,841.300
Švedska	5,904.489	2,898.256	3,006233	107.977
Švica	3,880.320	1,871.123	2,009.197	138.074
Španija	21389.842	10373.382	11,016.460	643.078
Češkoslovaška	13,612.172	6,559.503	7,053.669	494.166
Madžarska	7,980.943	3,870.904	4,109239	238.335
	Države, v katerih prevladujejo		moški:	
	Skupno	moških	žensk	Presežek
Azija				moških
Japonska	84,141.687	42,618200	41323.487	1,094.713
Azijska Rusija	28389.000	14,470.700	13,918300	452.400
Britska Indija	319,130.055	164,093.069	155,036.986	9,056.083
Palestina	757.182	387.118	370.064	17.054
Afrika				
Egipt	12,718255	6,369317	6348.738	20.779
Južna Afrika	7,156319	3,656255	3,500.064	156.191
Amerika				2,090242
U.S. A.	105.710.620	53,900.431	51,810.189	
Argentina	7.885237	4227.023	3,658214	568.809
Brazilija	30,635.605	15,443.818	15,191.787	252.031
Kaj odseva iz navedenih dejstev?
Ker se mnogo žensk v Evropi ne more poročiti in ker je vprašanje preskrbe eno izmed najbolj perečih, se evropska žena bolj in bolj obrača k delu. Tako se eksistenčni pogoji slabšajo i za moža i za ženo, zakaj žena, ki se je pred poroko vzdrževala z delom lastnih rok, je često tudi v zakonu prisiljena ostati v službi, kar ima za posledico zanemarjanje gospodinjstva in resigtriranje — delno ali popolno — na zarod. Temu zlu se bo dalo trajno odporno S le, kadar se bo uvedla uspešna akcija proti omejevanju porodov. In seveda bi bilo treba reformirati tudi bračno pravo.
V Ameriki je položaj povsem drugačen kakor pri nas. Ženske imajo tam pred moškim gotove predpravice — utemeljene v glavnem v tem, ker jih je manj kakor moških. Peza dela leži tam na moških, in ker je tako delovni trg dosegel neko stabilnost ni v Ameriki nikakega povoda za zakonske odločbe o omejevanju porodo-.. Zato so se številke moških in ženskih novorojencev v Ameriki že začele znatno približevati. Evropska žena je za nerazdružitev nego ker ne ve. ali bo mogla dobiti dru-
Milan Fabjančič:
Diogenes naših dni
Mesto je doživelo, česar niti v sanjah ne bi bilo slutila Na občinskem travniku tik pred mestom je v sodu bival človek napol gol in bos. Da se je čudak nastavil kje v gozdu ali v gorah, se ne bi bil nihče čudil, zakaj današnji svet dovoljuje skoro vse. le kurjih očes si ne da gaziti Tu je bila pa stvar čisto drugačna: Čudak si je bil izbral prostor, ki je bil vsakemu na očeh in že samo to dejstvo ni bilo v redu. Danes ko ima vsaka neznatnost svoje globoke vzroke in tehtno zasnovane namene, je tako čudaštvo nekakšen pesek v oči, ki se ga vsak boji.
Završalo je po mestu vse. kar leze. Da je bil nastanjenec v sodu kak človek z ulice, bi bila stvar v nekaj minutah v redu, ker bi bil moral okrogle sodove stene zamenjati s Štirimi kamnitimi. Tu pa Je razburkaval javnost po vsem svetu priznan in globoko spoštovan filozof, ki je v svojih spisih cefral vse filozofske struje od ameriškega pragmatizma preko neomarksizma, pa do edino pravilnega »jazovstva«. Očividno je bil ta tehten namen, da je mi-slec zamenjal vfrofco svoje pourišče s
gega moža. Drugače je pri ameriški, pa tudi azijski zakonski ženi: ona ve, da mož ni taka rariteta ,da bi si po izgubi prvega ne mogla najti drugega, s katerim bi si ustvarila novo zakonsko srečo, zakona: ne, ker je pobožna katoličanka.
AmJKmA

m

- - - ^ * i ■ .tr~ --v -'- '
I*
A ■
M V m '
f I.
6c)i'no prav/ir? zanejljivi /
ponižnim sodom sredi travnika. Morebiti je pričakoval visokih obiskov s sijajnimi ponudbami, morebiti je hotel popularizirati svojo znanost?
Obdajali so ga časnikarji in silili vanj z vprašanji, češ, nai se mislec izjavi, naj pojasni svoje početje. Diogenes pa ni nič odgovarjal, le ponižno je prosil: »Samo s solnca. ljudje božji, ne delajte mi sence!« Na njegovem licu se je zrcalila umerjena zadovoljnost. okrog usten je poigraval zagoneten nasmešek, ki je bil ključ do skrivnosti.
V časopisih je butalo vse križem: cesta kriči, javno protestira. Priznani kulturni delavci, ponos in dika domovine, morajo bivati v sodih... Kje so vzroki? Gniloba mestne uprave...
Dični filozof je izjavil, da hoče Popularizirati svojo znanost po načinu starih, občudovanja vrednih Grkov...
Filozof pokazuje težko živčno utrujenost... Domovina bi morala poskrbeti zanj... Saj je svetovni škandal!
Nizki instinkti mas izrabljajo redko priliko, da vehementno napadajo mestno upravo... Da Ii ni filozof morebiti podkupljen?
Diogenes pa se je le smehljal in molčal.
Prišel je gospod z velikimi, črno ob-
Vsebina spomenice Mussoliniju, v kateri zahtevajo fašistični mogotci v Julijski Krajini uničenje vseh slovenskih kulturnih ustanov, zatrtje slovanskega tiska, preganjanje slovanskega uči-teljstva in duhovništva ter gospodarsko uničenje našega naroda
kajti
td Trst, koncem avgusta
Fašistični mogotci so spet zavihteli bič nad najbolj nesrečno narodno manjšino v Evropi, nad našimi brati v Italiji.
Zadnji dogodki so znani, zato o njih ne bom govoril. Naglasim naj samo, da se je z razpuščanjem društev začel šele izvajati obširni načrt za preganjanje onega dela našega naroda, ki so ga krivične mirovne pogodbe uklenile v jarem suženjstva in mu fašistični režim odreka sedaj pravico do življenja in obstanka. Načrt je izdelal inž. Co-bol, tajnik tržaške pokrajinske fašistič ne zveze, po katerega žilah se ne pretaka baš »ii puro sangue italiano«. Pripravil je spomcnico, ki so jo fašistični tajniki iz Julijske Krajine. Reke in Zadra odobrili na sestanku v Trstu dne 11. junija 1927 in predložili pričetkom julija Mussolini ju, ko jih je sprejel v Rimu.
Posrečilo se mi je sedaj dobiti izvleček iz te spomenice, ki je zelo obširna in obsega poleg uvoda deset predlogov, oziroma zahtev fašističnih tajnikov iz Primorja. Uvod je napisal generalni tajnik fašistične stranke posl. Turati, ki naglaša, da je odobritev predlaganih ukrepov potrebna, kajti le na tak način bo mogoče doseči, da se bo slovansko prebivalstvo vzhodnih provinc približalo fašističnim voditeljem In vstopilo v fašistične organizacije, kakor je to potrebno za »varnost, dobrobit in veličino domovine in za srečo (felicita) italijanskega naroda v njegovi politični in moralni ekspanziji.« V svrho izvršitve tega »velikega dela« so fašistični tajniki predlagali in zahtevali :
I.	da se konfbiirajo vsi slovenski »propagandlst^ni elementi« (beri: kulturni delavci in zavedni Slovenci), ki jih bo identificiral Informacijski urad fašistične stranke, sekcija P. V. G., na podlag] natančnih informacij pokrajinskih tajnikov in njihovih okrajnih zaupnikov (fiduciar! df zona);
II.	da se upokojijo oziroma premeste vsi državni uslužbenci slovanskega pokoienja, ki naj se nadomeste z ljudmi iz starih pokrajin kraljevine Italije, po možnosti z juga, ker so ti bolj pripravni za raznarodovanje slovanskega elementa krajine;
III.	da se upokoje oziroma odpuste vsi slovanski šolski učitelj] in učiteljice, o katerih se ni z gotovostjo ugotovilo, da so nenevarni življi (»indivi-dui« non perlcolosi), marveč da so pripravljeni podpirati Gentilejev šolski sistem ter igrati napram tujerodcem samo na videz vlogo narodnjakov;
IV.	da se prekličejo skoro vsa.obrtna dovoljenja za gostilne in drage javne obrate slovenskih konsumnih društev, posledovanih od Avstrije, ker so več ali manj ognjišča slovenske Ireden-tistične propagande (focolal di propaganda irredentista siovena) in ovirajo na zakonit način delo fašističnih voditeljev;
V.	da se zatre ves slovenski in hrvatski tisk, kakršnekoli barve, ker se hlini, a 'e zavraten ln skrajno škodljiv, kakor je to do sedaj dokazal glavni list, tržaška »Edinost«, glasilo, ki se prav gotovo vzdržuje s sredstvi od onkraj meje ln kjer obstoja pravo središče serboflske propagande. Pri tem listu sta tudi znana Italofoba dr. W|l-fan in Slavik. Za to točko prosijo pokrajinski ta miki načelnika vlade za njegovo posebno in osebno podnoro, kajti od tega (od zatretja slov. listov) je odvisen uspeh cede akcije, ki Jo Je treba izivesti. da se izkorenini staro zlo (i! male vecchio;
VI.,	da se omeji izdajanje potnih listov za inozemstvo in pred vsem za Jugoslavijo tujerodnim elementom, če se nista prej z gotovostjo ugotovila namen potovanja in politično mišljenje prosilca;
VIL da s« razpuste vse slovanske kulturne ustanove katerekoli vrste,
roMjenimi očali, z aktovko pod pozdu-ho, se priklonil in rekel: »Slavni filozof! Društvo za pobijanje škodljivih povojnih nečlovečnosti vas vljudno vabi, da danes zvečer v društvenih prostorih predavate, kar se vam zdi primerno. Sijajna nagrada! Avtomobil vam je vedno na razpolago.«
»Samo s solnca! Senco mi delate...« se je smehljal filozof. Čedalje več ljudi je prihajalo k sodu. filozofov lončeni vrč je bil že zdavnaj poln kovanega denarja. Ljudski govorniki so navduševali zbirajoče se ljudstvo, policija je imela čez kriplje dela. Sredi razburkanega ljudskega morja pa je ležal pred sodom Diogenes II. napol gol in bos ln se je smehljal. Ves je bil v solncu in nihče se ni upal senčiti mirnega modrijana.
Privozil je avtomobil. Izstopili so štirje možje, pristopili k filozofu, ga nežno dvignili. Posadili v avtomobil in odhiteli. Ljudstvo ie razjarjeno žvižgalo in metalo kamenje, filozof pa se je smehljal v drvečem avtomobilu.
Gospod ravnatelj je sprejel Diogena z izredno ljubeznivostjo, kakor da neguje bolnega otroka. Modrec na je iskal v sobi solnca, ki ga pa ni bilo prav nji
v teh se zbirajo najboljše mlade ki dobivajo podporo od organizacij z onstran meje, z vednostjo jugo-siovenske vlade (non estraneo .1 govorno jugosiavo);
VIII,.	da vlada izvede razlastitev nepremičnin ob meji, kjer sedanje prebivalstvo omogoča tajen prehod. Na razlaščena posestva naj se naseie zvesti Italijani, fašisti, kajti s tem se bo preprečila infiltracija iredentističnih elementov, In v coni, ki je sveta domovini, bodo živele čuječe predstraže (vigill avanposti neila zona sacra deda patria);
IX,	da se odstranijo duhovniki, ki so slovanskega pokoienja in nezanesljivi ter da se nadomestijo z italijanski-mi elementi; s tem se bo odpravila druga važna opora slovanske propagande;
X,	da se ustanovi poseben informacijski urad (Corpo speciale d' inforrna-zione), h kateremu bo treba pritegniti tudi gotove slovenske elemente, da se tako olajša delo pokrajinskim tajnikom in njihovim zaupnikom.
To je vsebina spomenice. Mussolini je fašističnim tajnikom obljubil, da se bo osebno zanimal za to, da se ugodi slehernemu predlogu.
Te informacije so zanesljive.
Prvi udarci so že zadeli večino slovanskih društev, drugim so ure seštete. Isto velja za »Novice«. — Posebni informacijski urad, o katerem govori točka X.. je baje že začel delovati. Razne prcvpalice, ki so zatajile svojo mater in svojo kri, bodo imcie pri tem uradu glavno besedo. Na +akšne izmečke človeške družbe se naslanja fašistični režim v Primorju. takšnih l'udi se poslužujejo fašistični tajniki za svoje »informacije«. Računati treba, da bodo pokrajinske komisije za konfinacije v najkrajšem času začele pošiljati prve Slovence in Hrvate na malarične otoke Tirenskega morja. Izgleda, da ss slični barbarski ukrepi pripravljajo tudi proti nekaterim duhovnikom, ki niso zagrešili drugega, nego to. da oridi-gajo slovenskim vernikom v slovenskem jeziku. Fašistično glasilo v Trstu. katerega odgovorni urednik je inž. Cobal, je že začelo pripravljati italijansko javno mnenje na take ukrepe. Ze par dni vpije, da se mora akcija proti »protidržavnim« duhovnikom, ki se je pričela v Vidmu (kjer so oblasti aretirale in konfinirale pet duhovnikov, bivših popolarcev), izvesti tudi v Julijski Krajini in da se morajo konfini-rati vsi slovenski duhovniki, ki »uganjajo politiko« (— t. j.: vsi oni. ki pri-digujejo in govgre v sloven. ali hrvatskem jeziku). Tako piše in zahteva Cobolovo glasilo. In inž. Cobol je o novih nasilstvih, ki se pripravljajo, natančno poučen, saj je on započetnik vsega. To »zaslugo« mu je že priznala tudi rimska »Tribuna«, ki je obenem dobesedno ponatisnila nove »Popolove« zahteve.
Fašistični tlačitelji so torej pripravili preganjani slovenski raii v Italiji nova trpljenja: uničiti hočejo vse slovenske kulturne ustanove, zatreti ves slovanski tisk, da se ne bo v Italiji tiskala niti ena slovenska beseda več, pregnati hočejo še onih par učiteljev in duhovnikov, ki so še ostali, uničiti hočejo slovenske gospodarske ustanove. V obmejnem pasn pa nameravajo fašistični mogotci pregnati slovansko prebivalstvo z rodne grude in naseliti tam »čuječe predstraže«. Quo usaue tandem? Do kdaj bo fašistični kopito teptalo in mučilo naše brate v Italiji? Kdaj se bo izpraznila kupa grenkosti. ki jo morajo izpiti Jugoslofveni v fašističnem suženjstvu?
Ali bomo dvignili svoj glas sedaj, ko so se pričela izvajati nad našimi brati v Primorju najbolj barbarska nasilja?
Izpregovoril je: »Solnca, solnca! Tu je sama senca...«
Visoki gospod je postal še Ijubezni-vejši, še dobrotnejši. četudi je bil strog čuvar zakona. Dobrosrčno se je zavzel: »Ves izobražen svet sočustvuje z nemilo usodo, ki ie zadela slavnega modreca. Vse ie že poskrbljeno, da se ozdravijo vaši razrahljani živci. Dali vam bomo solnca. ki po njem tako hrepenite.«
Modrec pa se je samo smehljal.
Ponesli so ga v aeroplan in kmalu Je plaval visoko v zraku, čedalje više in više proti solncu. Na peščenem otoku sredi morja so ga izložili pred velikim lepim sodom in so odpluli. Diogenes n. pa se je v žarečem južnem solncu smehljal...
Stroga naredba je prešinila ves svet:
»Razpasla se je grda navada, da se ljudstvo rado zateka v sode in v njih prebiva. Take delomržnosti še ne pomni zgodovina... Zatorej je vsem dovoljeno, da smejo razbijati take sode, njih prebivalce pa primerno poučiti, da niso sedaj Diogenovi časi ..«
Po vsej Sloveniji gre glas, le »Domovina" je za nas!
Kraljestvo
Čipkaste obleke
Kratke jopice
■padajo tndi v okvir nastopajoče feminilne mode, so pa v svesi ■ kostumskimi kreacijami, kakrSne se ie izdelujejo v velikih mod-
Jesen&ka moda prinaša prijetno izneaarie-nje: preokret k ženskosti. Gre za čim obilnejše ukorišanje čipkastih efektov, ki eo bili od nekdaj bistvo in naučinkovitejši pripomoček modne elegance.
Nova moda ne more vzdržati brez izdatne uporabe volanov, predpasnih prvin, zvonča-itih oblik. Se celo pri plaščastih tipih uko-riščajo modni saloni za predetoječo jesen svončaste, povsem ohlapno delujoče učinke. To velja zlasti za popoldanske p večerne oblekce.
Čipkaste oblekce kombinirajo s tujimi bla-govi, najraje z žeoržeto ali gazom, v najnovejšem času celo svetlikastim krepsate-nom. Tako kombinirana oblekca je dovolj privlačna .
Tudi treba ta upoštevati sedanje modne barve: bronasto, rujave žanre, črne, srednje-sivkaste, zelenkaste in srednje modre odtenke.	i l5*^
Na sliki vidimo vse markantne konture in linije najavljene feminilne mode, ki je pred durmi. Na levi je značilni modelček
zvončaste oblike, ki se odlikuje s popolnoma ravnim gornjim delom, dočim mu spodnja partija prehaja v izrazito zvončasto formo. Robovi so garnirani s krepsatenom. Zvon-časti 60 takisto tudi rokavi v zapestju.
Za močnejše figure je prikladnejši srednji vzorec. Linije so prikrojene tako, da učinkujejo brezpogojno gloko in mladostno. Temne čipke kombiniramo na tem modelčku z enako barvasto žeoržeto. Iz enakega blaga je križast ovratnik v obliki šala, ozek pas s stransko pentljo in obe stranski partiji.
Izredno idejno bogat in pester, pa tudi kakor nalašč ukrojen kot oznanjevalec prihajajoče feminilne mode je modelček na desni. Vendar se prilega samo visokim, slo-kim postavam. Sprednji del ne malo blu-zast, krilce pa je razdeljeno v tri valovite predpasne volane. Velika modna novost so stranske partije z nežno in elegantno učin-kujočimi linijami. Volane in ostale partije obrobljamo z novomodnimi, voščeno prežetimi pasovi.
-ssž-
Za kadilke
so izdelovateJji modnih drobnarij v zad« njem času pripravili mikavna iznenadenja. Na trgu se pojavljajo čedalje interesantnej« Ji modeli cigaretni etuijev in cigaretnih
ostnikov. Baročno zrezljazti vzorci imajo prednost pred ostalimi. Glede ustnikov pre« vladujejo samo ekstremne oblike. Kratki ustniki iz jantarja, paatelnofcarvnega stekla, ki učinkuje kakor rožni kremene« ali lilasti ametist, so vendar!« najbolj priljubljeni. Nekatere dame opremljajo konec takega cigaretnega ustnika s dolgim svilenim 60» pota.
Nakitne igle
so priljubljeno okrasje malih, tesnooprij®-majofih se klobučkov. Tu »o najbolj priljub-
ljene fantazijske oblike ali pa figuralni komadi. E tako opremljenim klobučkom spada tudi kratka kopreoa, ki učinkuje nadvse apartno.
Violončello
poučuje zopet prof. Feršnig član opere. Pojasnila od 1 — 3 Rimska c. 18/11.
Frigid:
Na elitnem plesu
Vsak je človek. Človek ima kravato, smoking in bele rokavice, pleše char-leston m. ooestep in pije absint Dama ima dekolte in kavalirja. Ljudje so družba. Druži jih charleston, lestenci i nbesede. V družbi je bon ton.
Nekje je nekdo čisto sam — gospoda, ne dajte se motiti — nekie je nekdo sredi družbe čisto sam in izood njegovega smokinga. izpod naškrobane srajcs ln kravate kriči nekai — čisto droban, nelep, slaboten glas. kakor da bi kričalo davljeno ščene. kakor da bi ugašalo življenje v žamete izgubljenega človeka Izpod smokinga kriči človek, vzpenja se, bije se skozi stene, da bi se dlokričal do koga, da bi se vsaj do svojih oči ln do usten dokričal — toda v očeh sije charleston, na ustnah se smeje charleston. Ljudje so charleston.	. '
Nekje kriči samoten človek kakor davljeno ščene.
Izpod pet sto smokingov in dekolte-jev kriči pet sto samotnih ljudi.
Pomagajte!
Vsak Je človek. Vsak tone. Nad vsemi je charletton
nih salonih ffl-p™ predočuje tak modelček za preprosto popoldansko oblekco. Jopica je ukrojena iz svetlikastega sukna kosmatega žanra. Podloga je po možnosti iz enakega blaga kakor oblekca.
Radio
Izvleček iz večernih programov
DUNAJ (517 m 7 kw), PRAGA (349 m 5 kw), STUTTGART (379 m 10 kw), FRANK-FURT (428 m 10 kw), BRNO (441 m 3 kw), RIM (450 m 12 kw), LANGENBERG (468 ra 60 kw), BERLIN (484 m 10 kw), VARŠAVA
(1111 m 10 kw).
Nedelja, 4. IX.
DUNAJ 18.16: Trio.—1. Čajkovski!: Klavirski trio v A - molu, op. 50. — 2. Beethoven: Klavirski trio v C - molu, št 8, op. 1.
20.05: Granichstaedten: >Na povelje kneginje«. Opereta v 3 dejanjih. PRAGA 20: Ruska glasba. — 1. Cajkovskij: »Franceaca di Rimini«; uvertura. — 2. Cajkovakij: Simfonija št. 6. — 3. Boro-din: V centralni Aziji. — 4. Siadov: Ki-kimora. — 5. Rimakij - Korsakov: Ca-priccio espagaoL — 6. Cajkovakij: Slovanska koračnica. STUTTGART 20: Mešan večer. (Izvajajo M. Heyevi enodej. »Komplot« in »Ogledi«.
FRANKFURT 19: Bizet: »Carmen«. Opera v 4 dejanjih. (Prenos iz frankfurtske opere.)
BRNO 19: Koncert. — 1. Meodetesohn: >Sen kresne noči«, uvertura. — 2. Ponchielli: »Giooonda«; plesi. — 3. Bizet: »Arija iz Carmen«. — 4. Thomas: »Mignon«. — 5. Gounod: Arija iz »Fausta«. — 6. Of-fenbach: »Hoffmanove pripovedke«, fantazija.
20: Koncert. — 1. Dve pesmi Cajkovske-ga. — 2. Smetana: Klavirski trio v G-molu — 3. Frimlove pesmi. RIM 21.10: Bizet: »Iskalci biserov«. Opera v 3 dejanjih.
LANGENBEG 19.30: Verdi: »Trubadur«.
Opera v 4 dejanjih. BERLIN 20.30: Zabaven večer. (Svira prvi nemški tambur. zbor »Velebit«, recitacije.)
21.15: Proslava obletnice Griegove smrti. — 1. Sigurd Forsafar. (Orkestralni odlomki.) — 2. Štiri pesmi. — 3. N5r-diske melodije — 4. Tri pesmi — 5. Peer - Gynt - Suita. VARŠAVA 20.30: 'Večerni koncert.
Ponedeljek, S. IX. DUNAJ 20j05: Orkestralen koncert dunajskega simfonskega orkestra. — Grlegova
proslava._ 1. >V jeseni«; uvertura. —
2. Prva orkestralna suita iz godbe »Peer Gynt. — 3. Klavir, koncert v A-molu, op. ie. — 4. »Samotar«, za bariton, godalni orkester .in 2 rogova. — 5. Dve nordlski melodiji za godalni orkester — 6. Pred samostanskimi vrati, za soliste, ženski zbor in orkester. — 7. Norveški ples.
PRAGA 20.10: Koncert. — 1. Mozart: »Ugrabljenje v Serailu«; uvertura. — 2. Dve ariji iz iste opere. — 3. Meyerbe©r: »Prerok«; fantazija- — 4 Verdi: Arije iz oper »Othello« in »Ples v maskah«. — 5. Boito: »Mephistofeles«; fantazija. — 6. HBckel: »Harlekln in Kolumbina«. STUTTGART 20.15: Večer sonat. — 1. Pi-sendahl: Sonate senza baeeo. — 2. Bach: Sonata v A -: molu. — 3. Farnach: Sonata, op 10. — 4. Hindemith: Sonata, op 31. Sledi poljuden orkestralen koncert Hlharmoničnega orkestra. FRANKFURT 20.15: Lovski večer. (Sodelujejo: solisti, zbor, kvartet rogov in orkester.)
M. A. Flscher:
Nesporazum
Njemu je bilo trideset let. Bil je visoke rasti. Lase je imel temne. Njej ni moglo biti več nego dvajset Bila je majhne postave in plavolaska.
Razgovarjala sta se o vsakdanjih pripetljajih — brez zanimanja. Tako mu je prišlo na jezik vprašanje:
»Dušica, nisi mi še povedala, kje si se mudila davi, ko si odšla z doma.«
Ona se je igrala z nabrano obleko. Skušala je spremeniti izraz svojega obličja, hotela je postati skrivnostna.
»Kje da sem bila davi? Nu, prijatelj, ugibaj...«
On se je dobrohotno nasmehnil:
»Hm, hm... davi... Moja mala Nelly je bila v hotelu D'Ang!eterre, da vidi svojo majko...«
Odkimala je.
»Ne, gospod, svoje matere niti videla nisem.«
»Potem je bila Nelly v kazini.«
»Tudi ne, moj gospod.«
»A, sedaj vem... ogledovala si klobuke ...«
»Spet ste pogrešili, gospod. Ničesar ne uganete.«
Postal je nemiren. Nelly je skočila pokonci.
»Ti ne veš, kako neznosna so mi tvoja neprestana vprašanja o moji odsotnosti! Šla sem po svojih potih. Ali ti to zadošča?«
Besede so ga pičile.
»Nu, nu, dušica... saj se ne jezim... saj samo vprašam, kod si hodila... Rad bi vedel za vsak tvoj korak,..«
Nasmehnila se je:
»Da, za vsak moj korak... Nu, če že hočeš vedeti, kje sem bila, ti povem po pravici. Poslušaj me! Bila sem...«
»....?«
»Bila sem pri svojem ljubčku!«
Prebledel je, ona pa je ravnodušno nadaljevala:
»Da, baš pri svojem ljubčku! Saj ga vendar posečam vsak dan. Čudiš se mi? Menda vendar nisi pričakoval, da bom ostala večno samo tebi zvesta! O, če bi znal, kako se smešen! Kje pa naj ute-šfan svojo ljubezen, ako ne pri njem!«
Sesedel se je v fotelj.
Ta prizor se je po naključju odigral v kotičku velike kavarne. Nelly se je po svojih besedah odstranila. Prišla je k meni.
»Milostiva, vi ste hudobni in strupeni!« sem ji dejal. »Čemu mučite vašega dobrega moža? On vas obožuje, vi pa se igračkate ž njim Ali se ne sramujete svojega početja?«
BRNO 19: Orkestralni koncert — 1. Rossini: »Italijanka t Algiru«; uvertura. — 2. Delibes: Izvirek. — 3. Fetris: Spomini na Offenbacha. 4. Lewine: Humoreska.
—	5. Kčler-iBela: Boj meteličkov. —6. Lumbye: Vojni ples Indijancev.
RIM 21.10: Vokalen in instrumentalen koncert lahke glasbe. LANGENBEG 20.20: Poljuden orkestralen koncert.
BERLIN 20.30: Šport v pesmi. Slede športne in potniške pesmi.
21.30. Brahms: Sonata za violino in klavir v D - molu, op. 108. VARŠAVA 20.30: Koncert Brahmsovih komornih skladb.
Torek, 6. IX,
DUNAJ 21: Koncertna akademija. PRAGA 20.10: Koncert. — 1. Huber: »Vragov delež«; uvertura. — 2. Buiiil: Trio za pihala, op. 87. — 3. Hall£vy: <2idi-nja«, baletna godba. — 4. Celo - šolo.
—	5. Gabrie - Marie: Bašibozuk - Ron-don. Sledi mežan večer.
STUTTGART 20.05: Prenos operete »Mika-
«o<, iz Berlina. FRANKFURT 20: Prenos operete »Mikado«, iz Berlina.
BRNO 19.30: Konoert — L Novak: Godalni kvartet v D - duru, op. 35. — 2. Jindri-chove pesmi. — 8. Dvofak: Ciprese; kvartet — 4. Foersteueve pesmi. RIM 2110 • Prenos iz gledališča. LANGENBERG 20.10: R. Dellinger: »Don
Cezar«. Opereta v 3 dejanjih BERLIN 20.05: Artnr Sullivan: »Mikado«.
Opereta v 2 dejanjih. VARŠAVA 20.30: Večerni koncert.
Sreda, 7. IX
DUNAJ 20: Weber: »Carostrelecc. Romantična opera v 4 dejanjih. Sledi večerni koncert, lahka glasba. PRAGA 20.10: Koncert — 1. Cajkovskij: »Hamlet«; uvertura — 2. Cajkovskij: Arija iz opere »Eugen Onjegin«. — 3. Musorgsfldj: »Boris Godunov«; arija. —
4.	Smetana: »Dve vdovi«; fantazija. —-
5.	Ariji iz oper »Tajnost« in »Jakobinec.
—	6. Dvofak: Spomini in ples vil. 21.30: Klavirske skladbe. — 1. Mozart: Fantazija v A - molu. — 2. Schumann: Zanešenost, Zvečer, Blodne sanje
STUTTGART 20: Bodensko jezero v pesmi.
(Recitacije in orkester.) FRANKFURT 20.15: Prenos programa iz Kassla.
BRJTO 19: Orkestralen koncert. — 1. Wa-gner: »PoJonia«; uvertura. — 2. R. Strauss: Eulemspiegei. — 3. Reger: Humoreska, op. 36. — 4.Wagner: Šumenje gozda — 5. Brahms: Madžarski plesi. 20: Koncert Griegovih sikladb. (0 priliki 201etnice njegove smrti.) RIM 21.10: Odlomki iz Suppejeve 3dejanske
operete »Boccaccio«. LANGENBERG 20: Offenbach: »HoBmanove
pripovedbe«. Opera v 3 dejanjih. BERLIN: Orkestralen koncert. (Prenos iz
radio - razstave v Berlinu.) VARŠAVA 20.30: Prenos večernega kon-oerta iz Krakova.
Četrtek, 8. IX. DUNAJ 20: Trio. — 1. Schubert: Trio v Es»duru. — Z Brahms: Trio v H«duru. 21: Koncert narodnih pesmi. (Pojejo solisti in mešani zbor.) PRAGA 19.30: Simfoničen koncert češke filharmonije. — Dvofak: Slovanski plesi. (Prenos iz Smetanove dvorane). STUTTGART 20.10: Orkestralen koncert in izvajanje J. K. Jeiomove veselo« igre «Miss Hobbs». FRANKFURT 20.15: Moltere: ^Namišljeni
bolnik«. Drama v 3 dejanjih. BRNO 19: Orkestralen koncert. — 1. Smetana: «Tajnost«; uvertura. — 2. Dvofak: Suita, op. 98. — 3. Fibich: Zvečer. — 4. Nedbal: Suita iz baleta Prismojeni Janezek®. — 5. Dvofak: Slovanski plesi.
20: Koncert solistov. — 1. Blodek: koncert za flavto s spremljanjem kla» viTja. — 2. Wei®ove pesmi. — 3. Ku« kla: riotturno. — 4. Novakove pesmi
—	5. Klicka: Koncertna fantazija za oboo. — 6. Vymetalove pesmi.
RIM 21.1C Prenos iz gledališča. LANGENBERG 20.30: Koncert komorne
glasbe. RLI
BERLIN 20.30: Na svadbi. (Glasbeni od>
lomki.)
VARŠAVA 20.30: Večerni koncert.
Petek, 9. IX.
DUNAJ 20.05: Poljuden orkestralen kon« cert dunajskega koncertnega orkestra.
PRAGA 20.10: Nemški večer. Simfoničen koncert.
STUTTGART 20: Orkestralen koncert. — 1. Beethoven: Tretja uvertura za •Leonoro®. — 2. Liszt: Klavirski kon« cert v Es«duru. — 3. Brahms: Dvojni koncert za violino in čelo. — 4. R. Straufi: Don Quichote.
FRANKFURT 20: Nemški večer. (Sode« lujejo solisti in orkester).
BRNO 19.50: Puccini: «Boheme». Opera v 3 dejanjih (Iz brnskega narodnega gledališča.)
a vsako peril«! mestece mol. periie »rez madežev K »pek uporabe MBSILA.
Bs.utt te po narodna uporabe, te prtvl cvflMl ,
RIM 21.10: Koncert nemških skladateljev. BERLIN 22.30: Na planinah — 1. d' Al« bert: »Nižava®; uvertura. — 2. Schu« bert: °astir na skali. (Klarinet.) — 3. Bergecho: Gorski odmev. — 4. Pesmi.
—	5. Potpuri iz Jesselove operete «De» kle iz Schwarzwalda». — 6. Pesmi 7. Tirolska v pesmi in plesih.
VARŠAVA 20.30: Večerni koncert.
Sobota, 10. X.
DUNAJ 20.05: Gilbert: «Dorina m stučaj».
Opereta v 3 dejanjih. PRAGA 20.10: Koncert operetne glasbe,
nato to mešan večer. FRANKFURT 20.15: Mešan večer. (Sode«
lujejo o? ter in solisti). BRNO 19: Orkestralen koncert. — 1. Of« fenbach: «Lep-a Helena®, uver' -a. — 2. Bizet: «L' Arlesienne». — 3. Hallevy: «Židinja», fantazija. — 1 Delibes: <rLakme. — 5. Gounod: Baleti iz ope« re orFaust®.
20: Koncert italijanskih arij in pesmi
—	1. Leoncavallo: Prolog iz «Gluma« čev®. — 2. Verdi: «Iz Rigoletta». — 3. Brogi: Beneške vizije. — 4. Verdi: «PIes v maskah®. — 5. Puccini: Val« ček iz «Boheme».
RIM 21.10: Prenos iz gledališča. LANGENBERG 21.30: Zabaven zaključek tedna.
BERLIN 20: Poljuden orkestralen koncert Varšava 20.30: Večerni koncert.
Neprilike majhnih avtomobilov
Šofer (ki ne more spraviti avta v pogon): •Čujte, dečki, pa se vendar ne igrate s magneti? 1»	(»Humorist*)
droetker-
JEVIM
backinom
Najbolj preiskušene recepte razpošilja na željo brezplačno in prosto od poštnih pristojbin
Dr. Oetker, 6. z o. z., Maribor.
»Kaj, jaz hudobna?« je odvrnila. »Jaz strupena? Vi, vi moški ste bedasti! Kako nas nič ne razumete! Samo eno veselje mi je dano v življenju: tešiti ljudi, ki jim je hudo! Da se nisem omožila. bi bila morala postati usmiljena sestra! Prosim vas, kako pa naj tešim svojega moža. če se ne čuti nesrečnega?«
Vrnila se je k fotelju, kjer je njen mož zdihoval, da je bila njegova muka očitna vsem gostom. Položila mu je roko na glavo in ga pogladila po laseh, ponavljaje z materinskim glasom:
»Bedaček moj, ne plakaj vendar! Saj sem se ti samo zlagala! Vse. kar sem ti rekla, je bilo izmišljeno... Saj vendar veš, da ljubim samo tebe. Obiskala sem majko... Bedaček ti moj... Pojdi z menoj, nočem te videti nesrečnega, daj, da te potolažim!...«
VMHlMVld


»Piaainka« idrarilni čaj
zdravi slabo prebavo, zaprtje telesa, napihovanje, slabo delovanje čreves. izpuščaje, obolenja mo-Kračne kisline, jeter, žolča in žolčni kamen. Pristen samo v plombiranih paketih po Din 20.— z
□apisom: Lekarna Baho-vec, Ljubljana. 174-a
Jules Lemaitre:
Kako so zavzeli Orange
Viljem Kratkonosi je že tri mesece taboril pred mestom Orange, ki so ga imeli Saraceni v oblasti.
Za velikonočne praznike so bili sklenili premirje in grof Viljem je z veliko pojedino proslavljal Odrešenikovo vstajenje. Bilo je tam sila tolstih piščancev, fazanov, oblečenih v svoje perje, celih prašičev, znotraj napolnjenih z brinov-kami in drugimi sočnimi ptički. »Gostija je potekala šumno, ob zvokih harf in teorbanov.« In saracenske ujetnice so plesale trebušni ples, da bi razveselile oči krščanskih vitezov.
Tedajci pa je Viljem, ki je bil pravkar pogoltnil kos svinjine, dobro polite jo omako? Ampak to bi le le še bolj preklinjati vse vrage pekla. »Naj mi privedejo mojstra kuharja!« je dejal.
Priveli so mu ga. Bil je to debel dedec, Gregor po imenu. Rdeč kakor paradižnik, ie pozibaval glavo in drgetal z nogami. »Tako si pijan,« je rekel Viljem, »da si menda celo solnico zagnal v skledo za omako. Zaslužil bi... Prav res, kaj zaslužiš?... Da sam poješ svo-joomako? Ampak to bi te Ie še bolj uže-jalo.«
Prav tedaj ie na dvorišču poleg go-
Velika radiofonska oddajna postaja v Domžalah pri Liubhani
Kak kilometer južno od Domžal se že štirinajst dni marljivo dela na zgradbi radiofonske oddajne postaje, ki bo prvi večji zavod svoje vrste v naši državi. Poslopje za stroje in oddajne aparate je že skoro dovršeno. Sedaj kopljejo in polagajo temelje za antenske stolpe, ki so že odposlani iz Berlina ter pridejo v kratkem v Ljubljano. Postajo je na račun reparacij dobavila znana nemška družba za brezžično telegrafijo »Telefunken« v Berlinu.
Postaja je najmodernejšega tipa, po stiku enaka sedanji največji evropski raci v>fonski oddajni postaji Langenberg v Porenju, podobna bodoči največji oddaj-
in telegrafa izvedlo licitacijo ter izročilo eksploatacijo postaje domači ali tuji, privatni radiofonski družbi, podobno kakor je to urejeno v Nemčiji. Studio v Ljubljani si bo morala urediti radiofonska družba sama, vso potrebno električno uredbo pa bo dobavila »Telefunken«.
Storjen je torej prvi in glavni korak k domači radiofoniji. Dobili bomo moderno jako oddajno postajo, ki je bila v najbolj eksponiranem delu naše države že res nujna potreba. Dan za dnem nas preplavljajo električni valovi jakih nemških in italijanskih postaj troseč med namj njihov duh in kulturo.
Poslopje bodoče brezžične postaje v Domžalah
ni p-ostaji sveta v Zeesenu pri Berlinu. Ljubljanska postaja bo oddajala z vodo hlajeno oddajno elektronko za 10 kw, bo torej po jakosti enaka sedanjim nemškim postajam Berlin, Stuttgart in Hamburg ter nekoliko jačja od postaj v Monakovem, Lipskem, Breslavi, Frankfurtu, in Konigsbergu. Oddajna postaja bo imela lastno električno centralo z Dieslovim motorjem za 50 ks. ter električnim generatorjem za vrtilni tok 220 do 380 voltov. Tok se bo rabil za razsvetljavo ter za pogon* posebnih električnih generatorjev, ki bodo dobavljali žarilni tok za oddajne in ojačevalne elektronke. Deloma pa se bo tok trans-formiral na 10.000 voltov ter po usmer-jenju dovajal anodi oddajne elektronke. Za dobavo hladilne vode tej elektronki bodo skopali poleg postaje poseben vodnjak.
Antena bo dolga 120 m in bo razpeta med dvema po 120 m visokima stolpoma iz železne konstrukcije. Antenska stolpa sta oddaljena drug od drugega 200 m, ter v celoti na 12 mestih oprta z jeklenimi vrvmi. Razdalja med skrajnima dvigaloma za anteno znaša 440 m. Smer antene se natančno krije z magnetnim meridijanom, ima torej skoro smer sever—jug. Teren, kjer stoji postaja, je za izžarjanje antene jako ugoden, ker ima stalno in dovolj visoko talno vodo. Za vzemljenje antene bodo okrog poslopja razkopali 60,000 kv. m sveta v obliki podolgovatega pravokot-nika. V četrt do pol metra globoke jarke bodo preko cele površine položili gosto mrežo bakrenih, deloma tudi bronastih žic.
Postaja bo opremljena le z aparati za brezžično telefonijo. Namenjena bo torej le za oddajanje koncertov, predavanj jn podobnega, ne pa za brezžično telegrafijo, kakor se ponekod domneva.
Studio, kjer se bodo izvajali programi bo nekje v Ljubljani, vendar prostor zanj še ni določen. Postaja bo zvezana s Studiem po telefonskem vodu, ki poj-de iz Domžal najbrže preko Sv. Jakoba ob Savi v Ljubljano. V bližini oddajne postaje, kjer se je bati škodljivega vpliva električnih valov, bo speljan telefonski vod kot kabel, ki bo pa nekoliko proč cd postaje prešel v prosti vod in ta v Ljubljani spet v kabel: Postajo izvršujejo v forsiranem tempu in je družba »Telefunken« pogodbeno vezana. da dobavi vso aparaturo do konca meseca januarja 1928.
Oddajno poslopje, ki je i t lesene konstrukcije, je tudi nabavljeno na račun reparacij, postavilo pa ga je ministrstvo pošte in telegrafa na svoj račun. Zgradbo antenskih stolpov, antene, vzemljenja in vsa ostala montažna dela Pa bo, da se delo Čimbolj pospeši, izvedla družba »Telefunken« v lastni režiji, toda na račun bodoče radiofonske družbe. Ko bo namreč oddajna postaja dograjena, bo ministrstvo pošte
Na eni strani, oddajata Gradec in Celovec na drugi strani se pripravlja Trst da z živo besedo dbseže to, česar papirnata propaganda ne zmore. Naši sosedje se predobro zavedajo, da je dobra oddajna postaja v tem pogledu neprecenljivega pomena. Kmalu si bomo enaki. Skoro bo šla domača beseda preko vseh meja tja, kamor tiskana ne sme in ne more. Treba se je dtobro zavedati, da mora ležati težižšče naše bodoče postaje ne toliko v zabavi in razvedrilu, ki ga bo itak obilo sipala na vse strani, marveč predvsem v propagandi.
Da dobimo končno toli zaželjeno postajo je predvsem zasluga našega vrlega rojaka inženjerja g. Marija Osa-ne, ki mu moramo biti za njegovo neumorno prizadevanje iz srca hvaležni. Hvaležni smo pa tudi g. Kolariču, ki si je za bodočo postajo stekel obilo zaslug.
Ločitev zakona
moderen damski plašč iz Kasha blaga ne more povzročiti, ker je celo ce^eiši, kakor pa plašč iz kakega drugega. Vabimo cenjene dame, da si ogl« daio na modernejše uzorce pri tvrdki Drago Scfiwab Ljubljana.
Kino
Chaplinova zakonska afera likvidirana
Pred nekaj dnevi so listi objavili vest, da 6ta se zakonska Chaplinova poravnala. Ta poravnava je filmskemu zvezdniku posegla globoko v žep: nad 800 tisoč dolarjev je moral odriniti ženi za to, da mu poslej ne bo več kalila nočnega dela ...
Afera se je vlekla dolgo, 5e 9e prav spominjamo, blizu eno leto. Izbruhnila je malone na lepem. Neke noči... toda po-femu bi vnovič pogrevali vso to storijo, ki jo naši čitatelji poznajo že do sitega! Zanimivejše je dognati vzroke, ki so dovedli Charlieja Ohajplina in Lito Greyevo do raz-poreke. Ameriški ženski svet je že takoj, ko je počil prvi glas o nesoglasju v Cha-plinovi rodbini, zagnal krik in vik: »Chaplin je kriv, kamenjajte ga!« Ta kampanja je sčasoma zavzela uprav groteskne dimenzije. Na zahtevo amazon&kih udruženj so v večini ameriških kinematografov Chaplina odstavili z repertoarjev, bojkotirali so ga v družbi, zasegli so mu imovino — skratka, Amerika je zavestno in smotreno izpodje-dala svojemu največjemu filmskemu igralcu materijalno baze, da ga bo tem laglje ugonobila tudi duševno in uničila nadaljno njegovo delovanje. Zakaj? Nehote 6e nam vsiljuje odgovor: iz konkurenčne zavisti. Zakaj vedno jasnejše postaja, da je imela gonja proti Chaplmu izvor v njegovi neposredni bližini, v filmskem Hollywoodu. Ta-mošujim magr.atorn je namreč neodvisna
zahotelo milijonov, kar je dala nedvoumno razumeti v svojih famfletih? Poglavje o Litini pohleprosti po tienaiju je že davno zaključeno; svet je Lito Greyevo sodil in obsodil. Toda tudi Cbaplin ni pov9em nedolžen. Njegovi najintimnejši prijatelji, ki morajo vendar dobro poznali njegov karakter, sicer zagotavljajo, da Charlie nikoli ne bi bil zmožen dejanj, ki mu jih očita njegova žena. ali taisti ljudie tudi trdijo, da je Chaplin silno nepnvačunljiv in muhast. Gotovo: mnogo tega je utemeljeno v njegovi nesrečni mladosti, ki mu ni mogla prihraniti trpkih sledov, mnogo tudi v geniju iiie-govpga ustvarjanja, ki ni izvzet iz prislo-vice: Les extremes so touchent. Ali ipak! Svet ne vprašuje po vzrokih, svet sodi in obsodi, hladno in brez sentimentalnosti. Obsodil je tudi Chaplina, po pravici ali po krivem? Kot zakonski mož je imel Chaplin dolžnosti do svoje žene in ni treba ravno, da bi bil moral imeti razmerja z drugimi filmskimi igralkami — česar mu v ostalem niso mogli dokazati —, da izgubi proces. Kako je živela njegova žena, ameriških sodnikov ne briga.
Danes je Chaplin svoboden. Svoboda ga je mnogo stala, na denarju in na živcih. Za denar mu najbrž ne bo tako težko, saj mu ga baje ne manjka.. V njegovem in svojem interesu pa mu želimo predvsem skorajšnjega živčnega okrevanja. Da mu bo dano izživeti svoj genij. Da nam bo dano doživljati ž njim ono, kar je umetnikom najdlje in genijem najbliže: življenje.
družba »United Artists«, ki jo Je tudi Chaplin pomagal obuditi v življenje, že od svojega postanka leta 1619 trn v očesu.
Drugo zanimivo vprašanje: Kdo je prav za prav kriv, da je prišlo med Charliejem in Lito do preloma? Je-li mogoče, da bi bil Chaplin v zasebnem življenju tak tiran in Don .Tuan. za kakršnega ga je razkričnla v svoji obtožnici n.vgova žena? In ni-li morda poglavitna krivda na Liti, ki se ji je
Naš film.
Pretekli so kratki štirje meseci, odkar se le rodila misel, ustanoviti domače filmsko podjetje. Da Je to podjetje nujna, gospodar. sk3 in kulturna potreba le jasno vsakomur"
Tuja filmska podjetja so se sicer posluževala našega Primorja, a krasni kraji so br-zeli mimo nas, prekrščeni ta presajeni na tuja tla Ne le, da za propagando naših lepot niso storila ničesar, še odbijala so tulce z gorostasnimi »balkanskimi« fftmi.
Da so tuja podjetja iskada lepotic pil nas, dovoli Jasno govori, da nam moči ne manjka — tu pa treba, da se tujci šopirijo z našim perjem, ker s tem za naš film nI storjena niti ena pika.
Kaj stori inozemska filmska podjetja za našo trgovino in industrijo, ki jo dosledno ignorirajo, ne bomo govorili.
Upoštevajoč vse to si je podjetje nadelo sledečo nalogo:
1.	prinašati revijo zanimivosti iz Jugoslavije,
2.	uprizarjati dela Jugoslovanskih avtorjev, služeč se domačfh dekoracij, raoš. narode® običajev itd,
3.	s propagandnimi filmi pospeševati tujski promet,
4.	propagirati našo trgovino in industrijo,
5.	manifestirat! z domačimi močmi, da smo lahko tudi na polju filma enaki drugim narodom.
Jugo _ film bo izdal te dni filmsko revijo, s katero bo skušal dokazati, da Je tudi tehnično kos zadani nalogi.
Reviji Je priključen niz posnetkov našega filmskega naraščaja, ki bo publiko uveril, da nam ni iskati pri tujcih umetnikov, ker jih je dovolj rodila slovenska mati. Vsakemu Je znano, s kako ocrommimi stroški Je vezano izgotavljanje filmov. Jugo-Fitm je dovršil
v*- y - ' '>
Odbor in odseki Društva za zgradbo Sokolskega doma v Šiški ob 251etnici Sokola. Starosta Sokola br. Zakotnik X, predsednik Društva za zgradbo br. dr. Pretnar XX,
stinske dvorane hlevar prepeljaval gro-fovega konja Iskro, belega kakor sneg, tako slavnega po svoji ognjevitosti, razumnosti in pogumu, kakor so bili bojni ktonji Bayard, Beaucent in Broiefort.
Viljema je prešinila dobra misel. »Posadite mi,« je velel, »tega malopridneža Iskri na hrbet, da ga ponese na majhen izprehod po polju. To mu pretrese vamp in mu razčisti pamet. Če pade, se bo že kako pobral.«
Dvignili so kuharja na Iskro — brez sedla, stremenov in uzde. Iskra je od-dirjal, spremljan po nekaj konjarjih, ki so se hoteli ponorčevati iz mojstra kuharja. Ves preplašen je Gregor objemal Iskro okoli vratu, kakor pijanec, ki se oprijemlje štora. Strašno se je drl. Grof Viljem je s praga dvorane gledal, kako se je oddaljeval, in se je zvijal od smeha; nato se je vrnil in je spet sedel za mizo.
Med tem se je kuhinjski poglavar, ki je bil utrujen od kričanja, krčevito držal za Iskrovo grivo in milo vzdihoval. »Ojej. ojej!« je stokal, »dobrotljivi moj Bog, preljuba sveta Devica, usmilita se me!... Iskra, mili moj Iskra, nikar mi ne stori zalega!... Ubog rodbinski oče sem ... Zločin bi bil, če bi mi dal poginiti!...« Tako javkaje je z eno roko skušal pobožati konja.
Iskra, ki tega nI bil vajen. Je obrnil glavo in pogledal mojstra kuharja. Ne-
dvomno mu je njegov tolsti obraz ugajal, zakaj pričel je teči bolj polagoma in skoro oprezno, kakor iz strahu, da mu ne bi telebnil s hrbta. In ko se je približal neki kmetič, da bj se ponorčeval iz tolstega jezdeca v belem telovniku, je Iskra srdito stresel z glavo, pograbil kmetica za tilnik in ga je vrgel v stran, da je grdoba z okrvavljenim nosom padel na tla. Konjarji, kfi so spremljali Gregorja, so razumeli, da je Iskra njegov prijatelj in niso več mislili na to, da bi se mu rogali.
Tedajci pa se je vrgla na četico skupina Saracenov, ki so bili opazili konjenike in so mislili, da so kristjani prekršili premirje. »Iskra!« je dejal Gregor, nežno stiskaje vrlega konja za tilnik.
»Iskra moj, ali vidiš pogane? Iskra, prijatelj moj, upam, da se jih ne bojiš?«
In Iskra jih je pobijal z zobmi in jih je zapodil v beg. Nato je tekel naprej po prijaznih potih, ki so jih obrobljale ciprese.	»
Zdaj pa zdaj je ponosno zarezgetal, kakor da zove ljudi na boj. In Gregor, ki se je čutil varnega, je kot dober tovariš na vso moč kričal: »Naprej!« —-ne da bi vedel, kam ga vodi Iskra. In mnogi vitezi in hlevarji, ki so bili raztreseni po planjavi, so se pridruž:li konjenikom zaradi zabave, prav tako tudi kmetje, kl so od poljskega dela po-
skakali na svoje konje in so se pridružili ostalim, tako da je četa naraščala pri vsakem koraku in da je imel kmalu več sto vitezov za seboj.
Četa je dospela pod obzidje Orangea. Most na škripce je bil spuščen, ker je bilo premirje, in obzidje je bilo zapuščeno. Iskra je vdrl v mesto in krščanski vitezi za njim. Pogani so bili brez orožja in ker je bilo vroče, so se bili porazgubili po stranskih uličicah, kjer so poiskali sence; mnogi so celo spali ob zidu. Meščani so se skrivali po hišah. Četa je drevila po mestu, ne da bi jo bil kdo skušal ustaviti.
»Pogani! Kje so pogani?« je kričal Gregor, »tako mi Device! Zmrvim jih!« Toda Iskra, ki je vohal po zraku, kje je sovražnik, je vdrl v palačo, kjer se je go-stir emir z višjimi častniki. Skočil je na mizo, na kateri so njegova kopita strašno bobnela, suval je zlate sklede in prevračal čaše in lonce. Pogani so mislili, da se je prikazal velik bel peklenšček. Iskra je šel naravnost proti emiriu in ga z zobmi zagrabil za roko. In tedaj se je Gregor spomni, da ima za pasom kuhinjski nož: izdrl ga je iz nožnice in brez težave zaklal emirja. In kristjani so pobili poganov po mili volji.
Ko je Gregor, ki j; sedel visoko na Iskri, držeč v eni roki svoi kuhinjski nož, v drugi pa emirjevo sabljo, pr.iaha! iz dvorca, so ga oranški kristjani, sreč-
ni, da jih je rešil poganov, sprejeli s kflici veselja in odobravanja; meščani so mu prinesli na pladnju ključe mesta. Nato je prišel nadškof in ga je pozdravil z navdušenim govorom, v katerem ga je primerjal z Judo Makabejcem in s kraljem Aleksandrom Velikim. Mojster kuhar je odjahal iz mesta, za njim so pa šli prebivalci in svečeništvo v procesiji z zastavami in kraljevskimi banderci. In govoril si je: »Gotovo me grof Viljem povzdigne v viteza.«
Viljem Kratkonosi je še sedel za mizo. Potolažil se je za preslano omako s tem, da je izprazni! veliko število vrčev Ro-danskega vina. Tedaj pa se je spomnil Iskre. »Pobrinite se.« je velel, »za mojega vrlega konja. Ne verjamem, da bi bil strpel tega pijanega kuharja na svojem hrbtu.«
Tisti mah se je začul zunaj velik hrup. Stopil je pred dvorano in je zagledal na planjavi vojsko, ki se je v oblakih prahu bližala taboru. »Oho, oho!« je delal, »menda niso pogani? Orožje v roke, tovariši!« Toda po malem je razpoznal Iskro in Gregorja in "viteze in svečenike in množico kristjanov, mož, žensk in maihnih otrok. »Slava Gregorju!« so vpili, »on ie zavzel mesto.« In ko je Gregor prijahal na Iskri, smeje se na vsa usta. >e del Viljem Kratkonosi: »Obesijo naj ga!«
priprave. Stvar javnosti pa je sedaj, da nje govo delo oceni moralno, zlasti pa da ga gmotno podpira s tem. da obiskuje njegove predstave. Delujmo na to. da bo tudi naš filmski trak čimprej zabrzel po vseh bio-skopih sveta!
Raymond Griffith,
ameriški naslednik Maxa Lindera.
Zdravstvo
Zdravniška posvetovalnica
G. M. Bolnika, ki je obolel na akutnem vnetju ledvic, pač ne velja zdraviti pisme« nim potom in še manj z nasveti, danimi v »Posvetovalnici«, izročite bolnika vendar zdravniku v oskrbo, kar je edino umestno. Zdravil ne moremo nikakih nasvetovati. Vsekakor pa sodi bolnik v posteljo, v ka« teri ga toplo držite. Pije naj po možnosti malo, tudi mleka ne v večjih množinah, kvečjemu kak požirek kake slatine je do« voljen. Pač pa naj si, če ga žeja, izmiva usta z mrzlo vodo. — Hranite ga s slad« korjem, lahkimi močnatimi jedrni, izsuše« nim kruhom, surovim maslom, kako žlico špina& Mesa,, sira, jajc, sploh beljakovin, nadalje vseh začimb in alkohola naj se ogiba. — G. B. S. v L. P. Odrastli ljudje malok-' : na ošpicah obole; če jih pa do« bč, je bolezen pri odrastlih vedno sma« trati za nevarno.
G. E. P. v L], ia g. L H. v L}.: Ano« ninrno. — Koš! — G. P. H. v L. Da niste prijatelj form, vam ni treba še posebej zatrjevati; oblika papirja, pisanja in bese« dila je nas dovoljno poučila. Da na vaše, milo rečeno, neotesanosti ne bomo odgo« varjali, si lahko mislite, tem manj, ker ste akademik. — G. K. T. v U. Seme ricinovo je strupeno, olje ne. Upliva bistveno tako, kot jedilna olja v večjih množinah, vzeta v obče, samo jačje, na tenko črevo. Na« v a dna doza je 15—30 gr, približno 1—2 žlici. Neprijeten okus se izdatno oslabi, če vzamete olje na neoslajeni čmi kavi, skoro popolnoma pa odpade, če žvečite in valja« te popTej še 1 minuto dolgo košček citro« ne v ustih. Tudi se dobe v lekarnah kap« sule iz želatine, vsebujoče nekako po 3 gr olja. — G. P. S. v V. V biokemičnem zmi« slu je sir zgnitek (Faulnisproduct). — G. F. T. v M. Povedali smo na tem mestu že ponovno, da je praktičen zdravnik dolžan samo vsakomur nuditi prvo pomoč, nika« kor pa ne prevzeti bolnika v svojo oskrbo, katero povsem lahko odkloni. — Kar se pa tiče prve pomoči, je umevno, da jo razni zdravniki lahko nudijo tudi samo situaci« ji, svoji opremi itd. primerno. Pri okuli« stu ne boste iskali porodnih klešč, od rent« genologa ne mogli zahtevati obvez, od zo« bozdravnika ne instrumentov za trebušne operacije itd., ne glede na to, da ne sme v SHS specijalist zdraviti bolnikov, ki ne sodijo v njegovo stroko. — G. G. R. v St. P. Ce izločujejo kožne žleze preveč Io« ja. si izmijte rahlo obraz 1—2 krat na te« den rahlo z bencinom, odnosno, potegnite parkrat po njem z bombažasto kepico, na kateri je par kapljic bencina, žveplanega etra, ali v sili tudi močnega alkohola. 1—2 krat na teden si pa izmijte obraz z dobrim milom, in si ga premasirajte po umivanju dobro z nekoliko trše zvito bombažasto kepico. — G. M. C. v Sv. V. Radikalno more odpraviti trakuljo samo zdravnik; pa tudi te kure niso vedno združene z uspe« hom in niso povsem brez nevarnosti. Bol« nik naj se odloči za kuro, in naj jo, če ko« ličkaj moči prestane v kaki bolnici. Dotlej poskusite sledeče: Bolnik naj se posti vsaj 24 ur in naj vzame, recimo krog poldneva par žlic grenke soli na večji čaši vode. Od« vajanje nastopi po 1—2 urah in je zvečer končano. Tedaj naj zavžije 1—2 slanika s čebulo in česnom. Drugo jutro naj na tešče polagoma poje in popije 150 gr bučnih pešk, zmletih v možnarju v debri četrti vode. Zraven lahko popije par čaš močne čme kave. 2 uri po tem naj vzame zopet grenke soli, kot prej ta dan, ali kako dru« go močno odvajalno sredstvo, n. pr. 10 gr. sene naK I vode. — G. P. A. v B. Kar imenujete «ribji Iavor», je identično s'ta« koimenovano «Tibjo omotico®, in je tudi za človeka strupen sadež neke tronične ra-tline, ki je na prvi pogled res podoben lavorjevim »jagodam®, a ie nekoliko večji od njih m jajčaste oblike. Učinkujoči strup v njem, za katerega so ribe posebno občutljive, se imenuje pikrotoksin. — G. F. B. v P. Na vaša vprašanja dobite pi« smen odgovor, ker iz umevnih razlogov ne moremo zadevi razpravljati na tem kra« iu. — G. P. J. v Č. Ne čitajte takih knjig, ki vas brez potrebe razburjajo s svojimi navadr- ->rozorno SDekulativnimi pretira« vanji. Vaš m <:eg je (po podanem opisu) tako zdrav, kot le more biti. — G. F. C. v N. S. Vaše mesto ie dovolj veliko, da ima brezdvomno kakega klinično izšolanega speciialis n. na '-at rega se ohrn' . Pisme« no ne moremo svetovati v vašem primeru. — G. F? T? v T? Vaše pisave žalibog pri najboljši -olji nismo mogli razbrati; izvo« lite Donoviti vprašania, a pišite čitliivo.

Kulturni pregled
Plesaika Rut Vavpotičeva
U je bila skoraj pet mesecev članica ruske gledali&e skupine «Korobok» v Španiji, se je po kratkem in uspešnem gostovanju v Annecyju poleg Ženeve vrnila na kratek oddih v domovino. Mlada umetnica odpotuje te dni v Lizbono, kjer so ji v nekem ondotnem gledališču ponudili angažman. Prinašamo reprodukcijo ene izmed mnogih zanimivih risb, predstavljajočih plesalko v raznih momentih njenih plesnih kre. acij. Risba je delo znamenitega španskega slikarja Julija Fortunata, priobčena pa je bila v listu «E1 Pais Vasco«, kjer je o naši plesalki pisal esejist in kritik Edvard.
Auasti.
lova ljubljanska gledališka sezona
se bo začela v prvih dneh oktobra. Vaje za prv igr - se v obeh gledališčih -e vrše. V drami -a sledeče igre: Cankar »Hlapec Jernej« v dramatizaciji Milana Skrbinška, \Vilde cddealni soprog«, Shakespeare cTr» moglavka». V operi: premijeri Prokofjeva »Pri treh oranžah«, Konjoviča »Miloševa ženidba. in nanovo naštudirane «Truba-dur>, «Ti viata« in cFaust«. Za časa je« senske laastave bosta opera in drama iz« menoma vprizorili par predstav. Ker oper« ni ansa- bi še ni popoln in manjka sopra« nisnnja, se bodo vršila številn. gostova« nja. Predvsem je omeniti sledeče ge.: Ida .Turanič, Sofija Davidova in Dragica Frobe. Za slučaj neugodne ocene je poskrbljeno še za nadaljna gostovanja. Tenoristi bodo v novi sezoni sledeči gg.: Gospodinov, Ko« vač, Banovec (ki ostane kljub ponudbi iz Nemčije še v Ljubljani) in Burja iz Mari« bora, ki bo stalno gostoval. Operni in dramski režiser profesor O. Šest je poleg dela v obeh gledališčih zaposled z organi« zacijo »Gledališke razstave«, ki bo prva revija gledališkega dela in hotenja na Slo« venskem od začetka do danes.
Avgnstova številka »Ljubljanskega Zvona"
Pravkar je Izšel 8. zvezek »Ljubljanskega Zvona«. Na uvodnem mestu je pricbčeo in-terview z vseuč. profesorjem in najboljšim raziskovalcem starejše slovenske literature dr. Fr. Kidričem, ki odgovarja na urednikova vprašanja v slovenski literarni zgodovini, o svoji znanstveno - kritični izdaji Prešerna, ki jo pripravlja za »Tiskovno zadrugo« ki o poučevanju primerjalne književnosti na ljub« Ijanskem vseučilišču. V zvezd s tem in ter-vievvom je priložen številki portret prof. Kidriča v bakrotisku Delniške tiskarne.
Nadaljujejo se v tej številki Lovre&či-čev roman »Publius in Hispala«, Leva ti«
Fran Stiplovšek „Stari Maribor", II. del
Ko je mladi modernist Fian Stiplovšek izdal 1. 1924 prvo mapo lesorezov »Stari Maribor«, je imel za sabo prvo fazo svo« jega umetniškega razvoja, ki jo je karaV« teriziralo oblikovno revolucijonarstvo. Bil je pod vplivom nemškega ekspresijonizma. Prvih dvanajst lesorezov z motivi starega Maribora pa je že očitovalo — prav tako kot umetnikove slike tistega časa — _iska> nje lastnega izraza, zgoščevanje občutja, mirnejše poglede na umetnost. Zlasti leso« rez je «iia Stiplovška k večji notranji di» sciplini in k bolj plastičnemu oblikovanju telesnosti. Pod njegovo roko je odrazil les globoko občutena nastrojenja starinskih mariborski ulic. Vzbudila se je navadnim očem skoraj zakrita lepota zanemarjenih in pozabljenih mestnih kotičkov z njih skrivljenimi strehami, majhnimi, zamreSe« nimi okni, ki zrejo v svet kakor oči minulih stoletij, s prizidki, uličnimi loki, napol razrušenimi portali z revnimi sledovi ba« ročnega okusa, z okroglimi stolpi nekda« njega obzidja in s hišami srednjeveškega mariborskega ghetta. Videlo se je, koliko v vsakdanjost in brezpomembnost zakopa« nega starinskega življenja lahko najde in izrazi umetnik celo v historično ne baš znamenitem Mariboru. Prva SttpIovSkova mapa je bila takrat za mariborsko lokalno umetnost tih dogodek.
Vzlic temu, da je Stiplovšek kmalu na« to zapustil Maribor, so flt ajegovi sodri
kov »Hilarij Pernat« in Bevkova »Pobe-rinka Rezi«. Jos. Wester je zaključil objavljene Aškerčeve literarne ostaline z začetokm potopisa, ki opisuje pesnikov izlet v Egipt. Zaključuje se tudi tehtovita raaprava Jože Glonarja »Samhaber in njegovi »Preširenklage s katero je ovrženo pri nas popularno mnenje, da je Samhaber najlepše ponemčil Prešernove poezije. . Poezijo zastopata v tej številki Tone SeliSkar in Stanko Kosovel; prvi s pesmijo »Mj duh«, drugi pa s pesmijo »Sredi brezglasja«.
V rubriki »Kniževna poročila« je ocenil Balduin Sarja prvi snopič I. dela Can-arjeve »Zgodovine likovne umetnosti v zahodni Evropi«, Pavel Karlin Tavzeeov prevod Maupassantovih »Povesti dneva in noči«, J. A. G. »Časopis za zgodovino in narodopisjem, A. Debeljak pa Kovače-vičevo (Antopologijo ljubavne lirike» in študije U. Urbanaza-Urbanija: «Scrittori ju-goslavi». V kroniki je objavljen članek K. D obide o razstavi (grške in rimske plastike v odlitkih, medtem ko Miran Jarc registrira izvajanja Raymonda Schwaba o novem realizmu in francoskem romanu.
(Ljubljanski Zvon* se naroča pri upravi, Ljubljana, Prešernova ulica št. 54.
Ksaver Meško v češkoslovaški literaturi. V tNarodnih listih* z dne 10. avgusta je napisal Josip P(enižek) zelo ugodno oceno o češki zbirki novejših Meškovih črtic, ki je izšla na Moravskem pod imenom «Naž život*. Dr. V. Mierka pa je priobčil v Košič-kem dnevniku <Slovenšky Vjrahod* daljši podlistek, M v njem primerja, kako se je hre penenje po domačem kraju izrazilo na podoben način v povesti Ksavera Meška (Vojak Ivan» in v povesti Karla Šarliha: Otožii huzar Joun Valaseacu*. Oba pisatelja sta nevede drug za drugega obdelala na podoben način podobno snov.
Kova pisma Gustava Flauberta princesi Matildi Bonaparte so se našla in bodo v kratkem objavljena. Korespondenca obsega dobo od publikacije romana <Salambo* do pisateljeve smrti
tako mikali, da je tudi v Krškem, kjei službuje poslednja leta, mislil na svoj pr. votni načrt, da izdela še eno ali dve mapi lesorezov o starem Mariboru. Letošnje po« čitnice je izrabil za nadaljnjih 12 maribor« skih lesorezov, ki leže zdaj v veliki mapi in na finem papirju pred nami. Stiplovšek je od 1. 1924. napredoval tudi kot slikar, o čemur pričujejo novejše slike, ki jih je "azstavil v Ljubljani; z uspehom se je lo« til portretiranja, ki ga poprej kot slikar pokrajinskih nasfcrojenj in gojil. Grafika mu je slej ko prej priljubljen način izra. žanja te«, kar doživlja ob videnem; če kje, je lesorez v oblikovanju starinskih motivov najvernejše sredstvo za »govor mrtvih stvari«. Zakaj Stiplovškovi mari« borski motivi obujajo tudi v tej mapi ve. činoma mrtvo zidovje, stare hiše, ki jih jedva oživlja ozko okno s cvetlicami proti solncu ali kako drevo, prezrta dvorišča, mračne ulice, idilična malomestna proče« Ija, starinski portali in podobno. Kdor po« zna Maribor le površno in nima pogleda za preprosto, nevabljivo lepoto, ki se ne razodeva v monumentalnih podobah in v kričečih kontrastih, temveč tiči v skrom« nem zakotju, kakor prve vijolice na trati — ne bi sodil, da bo našel Stiplovšek tO« lik o karakterističnih motivov. Pa še vedno niso izčrpani in umetnik snuje že tretjo mapo.
Če primerjamo prvo mapo z drugo, nam ne bo težko opaziti Stiplovškovega tehnič. nega napredka. Prvih dvanajst lesorezov o starem Mariboru ima nekoliko trdosti, ki prihaja od tega, dr }e premalo proho«
Emil Adamič:
Poletje glasbe v Frankfurtu ob Meni
V. slavnostni koncert (orkestralni večer.)
Na dan nastopa zagrebškega »Kola* zve« čer smo doživeli največji glasbeni dogo« dek vseh svečanosti. Sicer je bil program tega koncerta preobložen, ne po teži, pač pa po številu in dolžin! izvajanih del.
Koreogramično pesnitev: *U Offrande a Siva» francoskega komponista Claude Delt vincourta je kot prvo točko dirigiral slav« ni pariški dirigent Straram. »Žrtev Sivi« nas pelje v staroindijski tempel, kjer se darujejo bogu Sivi človeška bitja. Najlep. žo deklioo reši iz rok svečenikov mladi vojnik, ljubeči par poklekne pred oltar in zadobi odpuščanje boga. Orkester slika prihod bakljenoscev, duhove kadila, žrt« veni ples posvečene bajadere, ples polet« nih sadov in cvetlic, svečenika Siva in nje. govega spremstva, napad vitezov, bojni ples, hrup v templu, sveti bakhanal itd. Komponist po lastnem zatrdilu ne pozna lokalne indijske barve, tudi tega noče po« znati, temveč po lastnem občutenju slika razžarjeno atmosfero orijenta. Po barvi in strukturi nosi delo osebno noto sklada, tel j a, je navzlic ogromnemu orkestralnemu aparatu prozorno, temeljito in polno prid« nosti. Nikakor pa ni moglo ogreti, ker si je ni mogoče misliti brez zveze s plesom, brez scenicnih slik. v koncertni dvorani.
Z zanimanjem sem opazoval publiko. Na levi in desni strani galerije sta bila po« stirana dva mlada gospoda, ki sta ob skie« pu skladbe pričela žvižgati, sredina galeri« je pa je proti temu protestirala z divjim teptanjem. Treba pomisliti, da je bil Frankfart še nedavno zaseden od Franco« zov, da so nekatera mesta v bližini še in da internacijonalna tla opere pri teh sve. čanOstih nikakor ne morejo ubraniti nek a j terim vročekrvnim Nemcem, da ne bi še vedno pokazali svoje mržnje do Franco« zov ob katerikoli priliki. Žvižgov Delvin« court pa tudi drugi Francoz Raymond Pe» tit nista zaslužila v nikakem slučaju.
Straram je dirigiral tudi drugo točko programa «Cantique au soleil de St. Trant fois <f ^ssise« R. Petita.
Petit ljubi mistično muziko in človeški glas. Skladba je pisana za običajni, neko« liko zmanjšani orkester in sopran«soio. Vsa teža leži na sopranu, spremljevanje se drži v ozadju, je brez tematične obde« lave in prepušča melodično linijo arijozni himni pevke. Gospa Mac Arden (Pariš) je delo interpretirala z lepim, virtuoznim gla« som tehnično izvrstno, le nekoliko nesvo« bodno in akademsko hladno. Dirigenta in komponista je publika opetovano klicala na oder. Prepričan sem, da bi Francija vendarle v okviru »nove« muzike lahko postavila na program dragocenejše, moč. nejše stvari.
Po pavzi: Ernst Toch — klavirski fcon« cert z orkestrom op. 38.
To je bil dogodek prve vrste, užitek ve« čera, višek vsega festivala. Kako težko je publika čakala vse dni na odrešilno ploho po tako dolgotrajni glasbeni suši, je poka« zal navdušeni, triumfalni, naravnost besni vihar aplavzov, ki je sledil po sijajno po. danem delu pod vodstvom Scherekena.
Tochov koncert ima <sskoro« klasično ob« liko, ker ima vsak stavek po dve temi, ki se v I. stavku razvijata v fugirani for« mi, v II. stavku podajati v kanonski izpe«
ljavi romantično fantazijo z arpedziranimi basi in se v III. v veselem medsebojnem boju bore predstavljajoč temperamenten, živ rondo, zaključen z klavirsko kadenco. > Lansko leto sem mislil, ko sem slišal dro» go del3 Tochovo v Donaueschingenu, da so njegove atonalnosti skonstruirane pri pisalni mizi, letos pa sem čutil, da so or« ganski deli stavka, ki prepričuje. Tehnično znanje Tochovo je velikansko, navzlic enormnim težkočam razvrstitev prozorna, kokjrit samosvoj, ritmični, melodični do« misleki, instrumentalne barve presenetlji. vo originalne, vsa glasba izvor »prekipe« vajoče dovtipnosti, humorja, «šmis» v naj« boljšem pomenu besede. Delo bo pre po« tovalo v hipu vse koncertne dvorane, kaj« ti ž njim je Toch triumfiral nad vsemi dru. gimi. Kajpada se ima v nemali meri za ta izvanredni uspeh zahvaliti mojstru Sebe« rekenu, izvrstnemu pianistu \Valter Frevu (Curih) ter umetniško skoro nedosežne« mu opernemu orkestru.
Čudno ni, če se je Emil Axman s svojo štiTistavčno drugo simfonijo odrezal po takem viharju navdušenja Ie šibko, četudi se je za delo z vso vnemo in vsem svojim velikim znanjem zavzem brnski dirigent FrantiSek Neumann. Dobra muzika je' to, solidna, na razmeroma visokem nivoju sto« ječa, no, po Tochu nemodema, nenov u Ne oziraje se na smeri in glasbene stran« ke gre svojo iskreno nacijonalno pot, po kateri so hodili češki klasiki, v :noar bolj svobodno in samosvo: Zdi se pa. da je za simfonično formo treba več vsebine. Dela je bilo sprejeto častno.
Dr. Aleksander BHimovič:
lierausgegeben in Verbindnng mit der Industrie- u. Handelskammer Breslau vooi Osteuropa-Institut in Breslau. Veri. M H. Marcus, Breslau, 1927. Cena 4 Mk.
Da igra ljubljanska univerza kot poklicana posredovalka znanstvene kulture svojo vlogo z uspehom, izpričuje ponovno najnovejši spis red. profesorja juridične fakultete, dr. Al. Bilimoviea o gospodarski firioguo-tniji naše države in njenega prebivalstva. Medtem ko je prof. dr. G. Krek pred letom inozemstvu podal kritično analizo naše ustave, nudi BiMmovIčeva knjiga kritično in sistematično študijo o gospodarskem 6tanju in razvoju Jugoslavije izza njenega postanka.
V 14 poglavjih, ki obravnavajo uvoden popis prebivalstva ter njegovih plasti v verskem in norodnostnem oziru, poljedelstvo, gozdarstvo, rudarstvo, industrijo in obrti, denrstvo, cenovne in kreditne razmere^ promet, notranjo in zunanjo trgovino, državne finance itd., nahajamo fotografično točne slike vsega našega narodnega in državnega gospodarjenja izza prevrata, kakor jih v_ tald popolnosti nismo vajeni v domačij literaturi. Da je tvarina obdelana skoz in skoz znanstveno, se razume samo ob sebi, sicer pa jamči zato itak avtorjevo ime, ki je že davno pred vojno uživalo v gospodarski vedi mednaroden sloves. Kljub svojemu znanstvenemu značaju pa je dikcija poljudna, statistični podatki in sestavki, ki jih spis nudi v velikem izobilju in popolnosti, so pregledni in v tej ubrani celoti velike vrednosti. Poleg tega je vsako ^ poglavje opremljeno s izčrpno navedbo domače in tuje literature o naših gospodarskih razmerah; domača gosp literatura sicer ni bogata, pa
je bila doslej kljub svoji relativni siromaš-nosti ob aedostatku trajne periodične bibliografske evidence že čisto nepregledna.
Vsebine knjige v časopisnem poročilu kajpak ni mogoče podati, zato bi se enostavno morala knjiga cela prepisati. Na vsak način pa je bil tak spis že krajno potreben. Saj je naša življenska mera bližnje prihodnjosti zavisna od pravilnosti in čim večje pospešitve temeljite reorganizacije našega narodnega in državnega gospodarstva; v karih smereh naj se giblje reforma io kakšne naravne možnosti so dane njeni izvedbi, o tem govore-kriče dejanske sedanje razmere, kakor jih plastično, v sistematični zvezi in v sklenjenih vzročnih vrstah predočuje dr. Bilimovičeva knjiga. Kdor se količkaj zanima za celotno sliko gospodarskih prilik v naši državi in ima smisel za konkretnost, bo hotel to delo imeti k trajni porabi. Ni naše narodao gospodarstvo sicer tako ogromno, kakor ga nam je slikal optimizem prevratne dobe, silne zapreke ovirajo izkoriščanje naravnih zakladov in ljudskih moči, pa še to, kar se je izza konca vojne storllo-zgodilo, je postalo nepregledno; da je temu vendar enkrat konec, je zasluga dr. Bflimovičev-ega dela, za kar mu moramo gotovo biti hvaležni.	A—o.
Koncert ge. Lovšetove v ifoVm mestu.
Podružnica Družbe sv. Cirila in Metoda priredi dee 7. seotembra v Novem mestu umet Hiški koncert. Sodeluje ga. Pavla Lovšeto-Va iz Ljubljane Pela bo; arijo iz opere »Madame Butterfly; arijo iz opere »Margareta«;.arijo iz »Traviate«; pesmi: Fr. Chopin: Žalost; J. Pavčič: Mehurčki: B. Go-dard:; Berc-euse. Za koncert vlada razumljivo zanimanje.
Tenorist Rijavec v Berlinu. Naš rojak, te_ raorist Josio Rijavec je, kakor znano, v letošnji gledališki sezoni angažiran v berlinski Mestni operi, kjer Je nastopil svoj an-gažma 3. septembra. Med tem je dobil poziv tudi od berlinske Državne opere in ie pel v ponedejek. dne 29. avgusta vloeo vojvode v »Rigolettu«. Kritiki mu priznavajo senzaci. ionalen uspeh. Partijo je pel Rihvec v italijanskem jeziku. Naš rojak je edini Slovenec, ki je doslej pel. poleg Franca Navala, v berlinski Državni operi.
Pevske svečanosti r Pragi I. 1928. Za Veliko noč 1928 pripravlja Zveza pevskih društev v češkoslovaški republiki velike pevske svečanosti, s katerimi se proslavi 60-letnica Zveze in lOletnica republike. Poleg domačih pevskih društev 9e udeleže proslave tudi češke pevske organizacije iz tujine, društva iz Draždan, z Dunaja, iz Hamburga in iz Amerike. Svečanosti se udeleže tudi Jugosloveni, Bolgari in Poljaki.
Književne nagrade v Ameriki. Kljub siceršnji brezbrižnosti nasproti lepemu slovstvu, čuti tudi Amerika potrebo, da se proslavi z novimi literarnimi deli. V ta namen se razpisujejo ogromne nagrade za najboljše spise. Tako je neko založništvo razpisalo 25 tisoč dolarjev nagrade za najboljšo romantično novelo. Tekmovati smejo sano nepriznani pisatelji. Drugo založništvo je razpisalo po 25.000 dolarjev za roman moškega in za roman žene. Podjetje »Forum« pa obeta 7500 dolarjev za najboljšo povest iz ameriške zgodovine. Tekmujejo lahko pisatelji vseh narodov.
Subskribirajte Shakespeareja v Župančičevih prevodih pri Ti-« skovni zadrugi! ::
^BIŽANKA "DVOBOJ'
Pomen besed
Vodoravno: 3. poljska cvetlica; 5. posle« dxa neprevidnega ravnanja z ognjem; 9. del sveta; 11. soseska; 12. sladkorna rastlina; 14. del hišne zunanjosti; 15. trg na Dolenj« skem; 17. del roke; 19. predlog; 20. kača; 21. gledališki prizori; 23. tvor; 24. domača žival; 26. slovenski učenjak; 27. toaletna potrebščina; 28. plačilno sredstvo; 29. pritr« dilnica; 31. zavod; 34. del sobe; 35. mesto ob
Baltskem morju; 41. tvorba znoia na obrazu; 43. evropsko gorovje; 45. mesto v Bač-ki; 47. sulfat; 48. živijenska doba; 49. tvarina za žimnice: 50. krstno ime jugosloven skega politika; 53. kazalni zaimek: 55. čutilo; 56. žensko krstno ime; 57. ptič.
Navpično: 1. slovanska organizacija; 2. osebni zaimek: 3. otok v Malih Antillih; 4. šolski zapor; 5. predlog; 6. športno orodje: 7. krstno ime hrvatskega pesnika; 8. del ■prašičje glave; 9. vladar: 10. češka reka;
13. plod; 16. ime španske kraljice, izgnane 1. 1868.: 18. premikanje; 22. časopis; 23. del sobe; 25. moško krstno ime; 27. sladu «. ?50. priimek francoskega kralja (1804—1815; 31. bajno bitje; 32. gozdar; 33. skrajna točka kontinenta; 34. vretenc; 36. sloveč italijanski pesnik; 37. pridevnik; 38. pogoi zdravja; 39. brzotek: 40. del obraza: 42. gora na Halkidiki: 44. narodnost; 46. polotok ob Adriji; 51. posledica eksplozij;; 52. vezni'.;; 54. ploskovna mera.
dov med senco in svetlobo: oba kontrasta sta premočna. V nekaterih motivih je to prednost za lesorez, ki naj nam poda vso težo temačne preteklosti, ležečo na objek tu. V drugih pa je bila tenja vendarle pre« več artistična in premalo pristna; lesorez je imel še vedno nekam trd ton. Lesorezi druge mape so mehkejši, finejši; čuti se, da jih je oblikovala še bolj izurjena roka in vodilo še bolj kondenzirano. občutje. Prehodi so nijansrrani, utrip življenja je močnejši, nastrojenje, ki oživlja mrtev predmet, izrazitejše. Večinoma so ti leso. rezi tudi večji po formatu, perspektivično še bolj zadeti in fino izdelani tudi v de« tajlih.
Pri prvem: »Prehod v Mesarsko ulico« z žensko, ki zaliva cvetlice na oknu, bi de. jali, da zgornji del ne odtehta teže spod. njega, zaradi tega je efekt nekoliko ska. Ijen. Kompozično enotnejši in zato moč« r.ejši so sledeči lesorezi, med njimi »Ži« dovska sinagoga«, »Mesarska ulica«, oba stolpa, kot v Vetrinjski ulici in zlasti »Dvorišče pred židovsko sinagogo«, ki je eden najboljših Stiplovškovih lesorezov. Vtis celotne zbirke je močan; kdor pozna stare mariborske ulice in kdor jih ne po« zra, vsak občuti pri promatranju teh le« sorezov nekako rahlo izžarevanje zašlega sveta in davnih lepot, prhutanje življenja, ki ga ni več.
Z obema mapama Stiplovškovih lesore« zov je dobil Maribor lepo umetnostno de« lo, kakor ga še ni imel. Če se spomnimo, koliko drugi narodi streme po umetniškem vpodabljanju svojih krajev in starin in
koliko se zlasti čisla lesorez kot najade. kvatnejše sredstvo za izražanje starine, ne bo odvisen apel, da naj vsi, ki ljubijo Ma« ribor — in^čas je, da Slovenci ljubimo svo. ja mesta — z nabavo te mape prispevajo h gmotnim pripomočkom za Stiplovškov nadaljnji umetniški razve«. Spričo trajne vrednosti, ki jo ima taka mapa, čije cena — kot pri vseh raritetah stalno raste, zne« sek 500 Din nikakor ni pretiran. B. B.
Cankarjevo poprsje v Sarajevu
V foyeru sarajevskega gledališča postavijo te dni poprsja desetoriice najznamenitejših iugosloveuskih dramatskih pisateljev. Zastopani so hrvatski in srbski dramatiki in to stari in še živeči. Od Slovencev je bila izbrana bosta Ivana Cankarja. Kipi so zamišljeni v marmorju in bodo postavljeni te dni v posebne stenske vdolbine v gledališki slavnostni veži. Izdelal je poprsja ~ sarajevski kipar Amte Markovič, profesor na ondotni gimnaziji. Markovič je bil rojen v Travniku, študiral je pa kipar, stvo v Zagrebu in pozneje v Pragi.
Pri določitvi dramatikov, ki naj se >ove kovečijoi v sarajevskem gledališču, bi bilo prišlo skoro do spora, ker je bilo treba premagati nešteto ovir lokalne in narodnostne in — ne naposled — tudi osebne občutljivosti. Končno se je ravnatelju Brani-slavu Nušiču, ki je sprožil ta načrt, le posrečilo, da ga je uresničil. Brez sodelovanja hi inicijativne delarmosti društva ljubite-
ljev umetnosti »Cvijeta Zuzoričt bi seveda ideja nikdar ne bila postala dejanje. Končno je to agilno društvo prevzelo celo rešitev finančnega vprašanja in rezultat eo izvršeni kipi.
Začetkom oktobra t 1. bo svečano odkritje burt. Povabljeno je mnogo gostov in so mnogi, celo iz Beograda in drugod, obljubili, da pridejo. Ob tej priliki se vpri-zori v gledališču prigodna enodejanka kneza Iva Vojnoviča, kjer bo prikazano du-brovačko nekdanje življenje. Prirejen bo razen tega salon Cvijete Zuzoričeve v slogu 16. stoletja; v njem bodo odlične sarajevske dame stregle v starinskih dubrovniških nošah. Nastopila bo tudi sama lepa in duhovita Cvijeta, ta prezanimivi ženski tip iz časov, ko je slavna republika sv. Vlaha stala na višku slave in mogočnosti in ko se je začela raze ve tati v Dubrovniku, sslavinskih Atenah«, domača visoko stoječa poezija, dramatika in upodabljajoča umetnost.
Cankarjev portret, ni posebno posrečen, (vsaj kolikor se da presoditi po reprodukciji). Ni dvoma, da je gotovo težka naloga za kiparja, ki portretiranca ni poznal, upodobiti tako osebni in tako spreminjajoči se obraz Cankarjev in podati njegovo tako značilno posebnost
Tajniške posle sarajevske »Cvijete Zuzo-rič« vodi naša rojakinja gdčna Luiza Šubi-čeva, dolgoletna agilna tajnica sarajevskega .Slovenskega kluba«, ki si je poleg drugega pridobila mnogo zaslug, da se je lan-aka razstava ljubljanskega »Slovenskega Umetniškega društva« v Sarajevu iztekla tako povoljao.
Kupaiišče Lipik
Nadkriljuje vsa zdravilišča. Moderno vrženo svetovno kopališče. Opozarjamo na izredne ugodn6sti jesenske sezone, ki prične 1. septembra. Popolni pension, obstoječ iz stanovanja s postrežbo ln lučjo, dobro in izdatno hrano, kopelji s perilom z zdravniškimi in glasbenimi pristojbinami ter enomtnim zdravniškim pregledom stane za osebo na teden- za drž. in samoupravne činovnike, oficirje, penzioniste. invalide in člane bolniških blagajn DI i 380 do 580-—, a za vse ostale Din 450 do 700-—.
Zahtevajte prospekte od Uprave kopališča Lipik.
Šport
Današnji nogomet
SK Rapid (Celovec) : SK Slovan ob 17., Ilirija : Krakovo ob 1530.
S tekmo proti celovškemu Rapidu otvori SK Slovan letošnjo jesensko mednarodno sezono. Kakor smo že poročali, so Celov« čani prav jak klub, ki je dosegel že prav lepe rezultate. Tako je porazil KSV z 9 : 1, Amaterje s 4 : 3, dočim je s KAOom igral 2 : 2 neodločno. Slovan je v zadnjem času zelo napredoval, izboljšal in ojačil je svoje moštvo ter beleži prav lepe uspehe. V ne« deljo bo nastopil v svoji najmočnejši po« stavi ter bo gostom gotovo popolnoma ena« kovreden nasprotnik.
Kot predtekma se vrši semifinale za po. kal poškodbenega fonda. Ker Ilirija ne mo« re nastopiti s kompletnim moštvom, si bo. sta moštvi precej enakovredni ter obeta bi« ti vsled tega tudi ta tekma zelo zanimiva. Želeti bi bilo, da občinstvo v čim večjem številu poseti to tekmo.
Kolesarske prvenstvene dirke
Danes se vršijo dirke za semifinale za državno prvenstvo in prvenstvo Slovenije za 1. 1927/ prvorazrednih vozačev na 150 km dolgi progi Ljubljana«Celje»Ljubljana ter dirka juniorjev na km 50 na progi Ljub 1 j anasKrašnasLj ubij ana. Cilj za obe dirki je na Dunajski cesti pri gostilni «Kačič», približno med 15. — pol 16. uro. Ta dirka obeta biti najboljša v letošnjem letu, ker bo startalo okoli 60 dirkačev sledečih klu» hov: Primorje, Vrhnika, Ilirija, Sava, Sora. Št. Vid, Disk. Domžale, Zarja, Zg. Kašelj, Ljubljanica, Dobrunje, Vrhnika in Celje. Istočasno bodo startali vsi trije branitelji prvenstva Slovenije in sicer Kosmatin, Šo» far in Zanoškar. Pri cilju bo promenadni koncert; za udobnost publike bodo na raz« polago sedeži. Po dirki se vrši v gostilni Kačič koncert, športna zabava ter razdeli« tev daril.
Športna nedelja v Mariboru
Hakoah (Gradec) — SD Rapid.
Danes gostuje v Mariboru proti SD Rapidu graško moštvo «Hakoah», ki je v letošnji sezoni enakovredno graškemu «Sturmu*. — Hakoah gostuje v Mariboru prvič in predstavlja enajstorico dobro vigranih in v avstrijski tehniki izvežbanih igralcev. V poslednjih nastopih je proti avstrijskim klubom doseglo jako ugodne rezultate, kar potrjuje pričakovanje, da bo današnja tekma, ki se bo odigrala ob 16. na igrišču Maribora, nudila dobro igro, lep in fair šport. Domačini so vsekakor stav* Ijeni pred težko nalogo v mednarodni tek« mi, za katero vlada veliko zanimanje, bra« niti čast in zastopati barve domačega spor« ta. Sodil bo g. Nemec, predtekmo pa bo odigrala rezerva Rapida proti rezervi Svo« boae.
Prvo kolo za poSkodbeni fond Merkur in Svoboda bosta ob 10. na igri« Sču Maribora odigrala prvo tekmo v korist fonda za poškodovane igralce. Čeprav na« stopita tabelarično poslednja kluba, se z ozirom na človekoljuben namen, predvsem pa na napredovanje doslej vedno omalova* ževane »Svobode*, ki je minulo nedeljo prisilila h kapitulaciji celo Železničarje, posveča s strani javnosti precej pozornosti. Merkur bo moral zastaviti vse moči, ako bo hotel izriniti od nadaljnega tekmovanja svojega nasprotnika, ki ima trenutno več izgledov. V prihodnjem kolu se srečata Rapid in Železničar, v semifinalu pa zma* govalca prvega in drugega kola. Današnjo tekmo sodi g. Franki. Predtekmo bosta od* igrali prvo in rezervno moštvo Železni* čarja.
Naši v Bologni
O waterpolo*tekmi, kjer je naše moštvo nezasluženo podleglo z 1 : 7 (1 : 3), se še doznava, da sta pri naših igrala zelo slabo Fabris v vratih in Brajda na krilu. Prav dobro se je držal Popovič, ostali pa po* vprečno. Mirkovič je zabil častni in tudi najlepši gol dneva. Naše moštvo je imelo pred moštvom, ki je nastopilo L 1924 v fi* nalu na olimpijadi, preveliko tremo. Kakor •e čuje, hočejo Jugosloveni pozvati na pri« Celjsko tekmo Italijo ali Nizozemsko, da nekoliko popravijo slab vtis edinega kon« kurenčnega nastopa. — Senjanovič, v ka* terega smo polagali največ nad, se je mo« ral po zdraviliškem nalogu podvreči mali operaciji radi tvora pod pazduho, tako da sploh ne more plavati. Tudi Roje radi ra* ne na kolenu ne more sodelovati. Ljubo Smokvina, ki je zamudil transport, je do» spel naknadno, vendar pa bo morata sta« feta kljub temu nastopiti oslabljena. — Na kongresu sodelujočih savezov je bila usta« ncvljena evropska plavalna liga, ki bo v okvirju Fine izvajala evropska prvenstva in vodila evropske rekorde. Za predsednika nove lige je bil izvoljen predsednik Fine Sved BergvalL Prihodnja evropska prven* stva se vrše 1. 1930 na Dunaju, 1. 1934 pa v Nemčiji. V Bologni sodeluje 15 narodno* sti. Prireditev je odlično organizirana.
Predvčerajšnji dogodki: Prijateljska wa* terpolo*tekm« Nemčija : Španija 9 : 0 (5 : 0). Predteki 400 m prosi o za dame: L pred tek: 1. Laverty (Anglija) 6:22, 4. Friedlan» der (CSR) 7:10. — 2. predtek: 1. Braun (Niz.) 6:16.8; 5. Katavič (SHS) 7:00). Sta< feta 4 X 200 m prosto: 1. predtek: 1. Nem« čija 10:09.8; 6. Jugoslavija. Z predtek: 1, Madžarska 10:15.6. Waterpolo tekme : Fran. cija : Švedska 4 : 1 (2 : 0), Madžarska Belgija 4:3. — Finale 1500 m prosto: 1 Ame Borg 19:7.2 (nov svetovni rekord!),
2.	Parentin (Italija) 21:50.4 (ital. rekord!).
3.	J. Rademacher (Nemčija) 22 (nemški re* kord!), 4. Antoš (CSR) 22:1.4 (češkoslov. rekord!), 5. Holossy 22:5 (madž. rekord!).
Jugoslavija ni prejela nobene točke. V skokih s stolpa sc zmagali Nemci (Luber, Rippschlager) z 21 točkami. Tudi tu Jugo slavij a nima točke.
V Zagrebu je včeraj zmagal Hašk nad Ooocordijo s 7 : 3 (2 : 2).
Reprezentanca BLPta, ki igra danes v Beogradu z našo nogometno reprezentanco, je sestavljena sledeče: Gligorijevič* Ivkovič, Mitrovič*Arsenijevič, S. Marinkovič, S. Po* povič*B. Marjanovič, Beck, Luburič, G.Sto* janovič, Najdanovič. Moštvo je najjačje, kar jih premore danes prestolica.
Družina Concordije v Mariboru. V če« trtek dne 8. t. m. bo gostovala v Maribo* ru proti družini Maribora, družina Concor« dije, ki si je priborila državno prvenstvo. Maribor je v Zagrebu proti njej uspešno »ostoval in jo porazil z 10 : 8, vendar ta* crat ni nastopila reprezentančna vratarioa Gršetičeva, Maribor pa je bil handicapiran radi dolge vožnje.
Hungaria : Sparta se srečata jutri v Budimpešti v semifinalu za srednjeevropski pokal. Sodi g. Braun iz Dunaja.
TemeSvarski Kiniszi, šestkratni prvak Rumunije, je pred katastrofo. Igralce so deloma posnubili madžarski profesijonalni klubi; ostali pa zahtevajo visoke odškodni« ne, ki jih vodstvo ne more kriti.
SK Ilirija, nogometna sekcija. Sestava moštva za današnjo pokalno tekmo s SK Krakovom: Kreč I»Jenko, Volkar»Kavčič, Zupančič G., Žitnik«Zupan5č I, Cirovič, Pevalek I, Vrtačnik, Pevalek IL Rezerve: Tomaži č, Hartman, Miklavčič L V garde« robi točno ob 15. uril — Načelnik.
Seja plenarnega odbora SK Ilirije se vrši v torek, 6. t. m. ob 20. uri v klubski sobi v kavarni »Evropa*. Vabi se k polno« Številni udeležbi. 1— Tajnik.
ŽSK Hermes. Seja u. o. se vrši v pon« deljek ob 20. pri Kmetu. Prosim polnošte. vilno udeležbo. — Predsednik.
SK Slovan (nogometna sekcija). Danes ob 16. morajo biti na igrišču Ilirije slede« či igralci: Škofic, Globelnik, Marchiotti L in H., Flak, Skalar, Bogel, Hiršman, Bucik, Rakuš, Lumbar, Vrtačnik, Novljan, Ko« schel in Gregorič. — Vrhovno rediteljstvo: Tone Bucik, blagajna Černivec, rediteljstvo vrše sledeči: Sulič, Furkni, Premeri, Jam* nik, Osterman in Kastelic. — Pozivam re* diteljstvo in blagajnika, da morajo službo »revzeti ob 15., in sicer že pri predtekmi liri j a : Krakovo. — Načelnik.
SK Jadran. Danes ob 9.30 morajo biti sledeči igralci na igrišču Ilirije: Logar, Šaus I, Čemažar, Markič, Žnidarič, Lampič, Lein« fellner, Logar IL Kern, Januš II, Valentič, Kocjan, Šaus II. — Kapetan.
Službene objave LNP. (Iz seje poslov« nega odbora dne 31. VIII. 1927.) ŽSK Her« mes se poziva, da opraviči do 8. IX., zakaj ni postavil moštva za trening*tekmo z re« prezentanco LNP dne 30. VIII. Finale za poškodbeni fond LNP.a med ASK Primor« jem in zmagovalcem v semifinalu se odigra na praznik dne 8. IX. ob 16.30 uri na pro« štoru SK Ilirije. Blagajniško službo opTav« ljata gg. Kovač in Zaje ter SK Ilirija, re« diteljsko službo gg. Klemenčič, Cimperman in Kosec, vsak klub pa ima postaviti po 6 starejših rediteljev. — Verificirajo se igralci: s pravom takojšnjega nastopa za ASK Primorje: Pišek Matija; s pravom na* stopa dne 8. IX. za SK Ptuj: Stross Franc in Stross Ferdinand; za SK Slovan: Sulič Gildo; s pravom nastopa dne 1. marca 1927 za SK Jadran: Benedetič Stane; za SK »Kra* kovo: Kotar Leopold. Na znanje se vzame* jo prijavnice SK Železničar (Maribor) za igr. Drobnič Otmar, Jančič Karol, HaTdin« ka Franc, Petan Ernest; do nadaljnega se prizna slednje navedenim pravo nastopa v poskusnih in pokalnih tekmah za poškod« beni fond LNP*a v SK Železničar. Po § 10. o. p. JNSa se dovoli na osnovi predpisanih prošenj takojšnji nastop v prijateljskih tek mah igr. Benedetič Stan. za SK Jadran in igr. Kotar Leopold za SK Krakovo. — Taj« nik II.
Na razstavi
•Poglej mama! Tukaj so pa mornarji raz« obesili perilo!*« (*London opinion*)
NOGAVICE
z zn ctmko m ziqom
m. j
naj bol is <l , n ajir p ežn ejse, zatp ppjeenejše
Položaj na naših borzah
Tedenski devizni promet 12.7 milijona Din.
Čvrsta tendenca r Vojni škodL
Ljubljana, 3. septembra.
V preteklem tednu se je devizni promet na ljubljanski borzi za malenkost dvignil. Znašal je 12.7 milij. Din, napram 12.1, 12.5 in 19.1 v zadnjih treh tednih. Največ so se trgovale devize na London, Curih, Dunaj iu Trst. Večje valovanje tečaja je bilo opažati v devizi na Italijo, ki je v pondeljek nenadoma popustila od 309.5 — 309.75 na 306 do 307; v petek je zopet notinla 308.5. V nekaterih devizah, predvsem v devizi na Prago, je bila privatna ponudba znatna. Narodna banka je v sredo dvignila intervencijski tečaj za devizo na Curih od 1095 na 1095.5.
V	cetalih devizah ni bilo znatnejših sprememb.
Na ljubljanski efektni borzi so bile delnice Kranjce industrijske družbe v početku tedna čvrstejše, proti koncu tedna pa so zopet nekoliko popustile. Znatno so popustile tudi delnice Merkantilne banke, in sicer od 90 blago na 60 blago.
Na zagrebškem efektnem tržišču se je proti koncu tedna Vojna škoda znatnejše dvignila, in sicer napram tečajem koncem zadnjega tedna od 354 na 360. Včeraj se je proti koncu borznega sestanka nudil denar celo po 361. Tudi investicijsko posojilo in argrarne obveznice notirata višje.
Na tržišču zasebnih vrednot ni bilo znatnejših sprememb. Pri slabem prometu so tečaji bančnih papirjev ostali v glavnem nespremenjeni. Tržišče industrijskih vrednot je bilo nekoliko prijaznejše. Gutmann se je dvignil na 255, Sečerana pa na 505 do 510. Dubrovačka je v sredo popustila na 365, vendar se je proti koncu tedna zopet očvrstila. Trbovlje ee je trgovalo po 465, Vevče pa po 135.
Minister za promet o važnih železniških vprašanjih
Pred svojim odhodom lz LJubljane v Beograd je minister za promet gosp. general Milosavljevič izjavil v razgovoru z novinarji, da je pregledal ljubljansko železniško direkcijo, kurilnico in druge železniške naprave in da je zadovoljen a tem, kar je videl v tej direkciji.
Na vprašanje novinarjev, na kakšnih principih se namerava Izvršiti komercijalizacija železnic, je izjavil, da se bodo železnice postavile na trgovinsko bazo. Dobiček se mora povečati, režija pa zman^ati. On sam nima nikakega projekta, pač pa je njegov pomočnik izdelal načrt uredbe za komercijalizacijo, ki se bo vzel v pretres. V kratkem času bo sklical konferenco, na kateri bo sodelovalo 100 — 120 zastopnikov gospodarskih krogov. Na tej konferenci se ima po vsestranski diskusiji odrediti osnova projekta za komercijalizacijo. Glede na to, kateri sistem komer-cijalizacije bo sprejet, se bo rešilo tudi vprašanje železniških dolgov.
Na vprašanje, ali je točno, da deficit naših železnic raste in da je v preteklem letu znašal okrog 420 milijonov Din (kakor je poročalo <jutro» in po njem tudi drugi jugoslovenski listi) je gosp. minister za promet izjavil, da obstoja dejansko primanjkljaj. Preteklo leto smo imeli poplave, v tekočem letu pa vlada suša. Elementarne nezgode so krive, da imajo železnice tolik primanjkljaj. Dobra letina nas more izvleči iz tega položaja. Železniško upravo torej ne zadene krivda.
Na vprašanje, če odgovarja resnici vest <Berliner Tagblatta*, ki poroča iz Newyorka, da 9e pogajamo za investicijsko posojilo v znesku 20 milijonov dolarjev za zgradita? naših pristanišč, je gosp. minister za promet izjavil, da mi ne iščemo posojil, pač pa imamo za milijarde dolarjev ponudb iz dveh držav. Navzlic temu pa se pred sestankom skupščine ne more zaključiti nikako posojilo.
V	ministrstvu financ je v delu splošen načrt za investicijska posojila. Čim se bo sestala nova skupščina, bomo zaključili veliko investicijsko posojilo.
Cena sena pri nakupu s strani vojaških oblasti
Iz Notranjskega nam pišejo: Po vsebini odredbe, katero je dala cKomanda dravske divizije* v Ljubljani potom okr. glavarstva dne 14. t. m. po občinah Notranjske razglasiti pridelovalcem sena, je razvidno, da se je slična odredba razglasila tudi pri drugih občinah Slovenije.
Po tej odredbi nemerava vojna upnva v okrožju ljubljanske oblasti nakupi* nevestno senO tia licu mesta, in sicer za ceno OD 40 par za kg, t. j. 40 Din za meterski stol. Odzivaje se tej odredbi, podajamo v imenu vseh pridelovalcev sena stvarno pojasnjevalni odgovor:
1.) Seneni pridelek lanskega leta je bil vobče za tretji del obilnejši kakor letos, cena mu je bila do konca t. 1. 100 Din za 100 kg, in sicer po v strokovnem listu <Kmetovalec» priobčenih dnevnih tržnih cenah. 2.) Otave letos zaradi suše ne bo kaj spraviti. 3.) Glede na letošnji- neuspeh v množini pridelane, ga sena je naravnost čudno, da se cena senu neprimerno znižuje, namesto (kar bi bilo naravno) dviga, posebno še, ker je letošnji pridelek napram lanskemu po kakovosti znatno
boljši. 4.) Navzlic tem navedenim razmeram se ponuja kmetu sedaj za meterski stot sramotno ceno do 40 Din, torej kar 60 % manj, kakor je bila tržna cena za lansko obilno pridelano seno in otavo.
Vočigled tem dejansko trpkim razmeram smo Notranjci edini, da dobro seno pxi dnevno tržno ceno, ki je označena v listu cKmetovaleo nikakor ne bomo prodajali ter da bomo za naprej nakosili le za lastno vzdrževanje potrebno seno, ker za pon ud e-no ceno ne moremo kriti niti stroškov umetnega gnojenja travnikov, kamoli šele vse druge stroške košnje in spravljanja ter vrhu tega še davke. Mešano umetno gnojilo za travnike stane pri Kmetijski družbi 180 Din za 100 kg in je enako vredno 400 kg trave, ako se pusti na travniku segniti. Kmet je torej pri vsakem kvintalu trave za 5 Din na boljšem, če jo pusti na travniku segniti, kot bi pa seno po 40 Din za kvintal prodal, povrh tega so mu prihranjeni dovozni in ostali stroški.
Prepričani smo Notranjci, da nas razume kmet ode Slovenije, dostavljamo samo še to: Kdor in kakor si že bodi v tej zadevi prizadet, naj se sedaj zgane.
Kmetijska podružnica v Logatcu.
= Statistika konkurzov v avgustu. Jugo-slovensko društvo za zaščito upnikov je v avgustu registriralo 57 konkurzov napram 51 v avgustu 1926. Od tega števila odpade na Srbijo in Črno goro 42 konkurzov (v avgustu 1926 26), na Slovenijo in Dalmacijo 7 (5), na Bosno in Hercegovino 4 (5), na Hrvatsko in Slavonijo 3 (9) in na Vojvodino 1 (6). V prvih 8 mesecih tek. 1. je omenjeno društvo registriralo 742 konkurzov napram 548 v istem časn preteklega leta. Število konkurzov se je torej povečalo za 194 ali 36%. Po pokrajinah odpade od tega števila 479 (lani 271) na Srbijo, 93 (71) na Hrvatsko in Slavonijo, 82 (70) na Slovenijo in Dalmacijo, 67 (100) na Vojvodino in 21 (36) na Bosno in Hercegovino. Najbolj je naraslo število konkurzov v Srbiji in Črni gori (za 78%, v Bosni in Hercegovini (za 71%), v Hrvatski in Slavoniji (za 30%) in v Sloveniji (za 17%) dočim je v Vojvodini število nazadovalo. Od vseh konkurzov, ki so bili registrirani v prvih 8 mesecih t. 1. odpade 65% (lani 49%) na Srbijo in Črno goro.
= Memorandum Društva narodov o državnih financah in Jugoslavija. Društvo narodov je pravkar izdalo veliko statistično delo o državnih financah 28. držav za razdobje 1922.—1926. V tej knjigi so poleg velikih držav zastopane tudi Avstrija, Madžarska, Rumunija, Grčija, Bolgarija in druge male državice, kakor n. pr. Salvador in Venezuela, edino o naših državnih financah ni najti niti besede. Ker ne moremo misliti, da 60 strokovnjaki Društva narodov pozabili baš na našo državo, mora biti krivda gotovo pri nas. Zares je čudno, da Društvo narodov ni moglo dobiti potrebnih podatkov, ko imamo vendar stalnega delegata Dri Društvu narodov, ko imamo v Švici naše poslaništvo in naše konzulate in ko je naš bivši minister zunanjih zadev dr. Nin-čič kot predsednik vodil zadnje zasedanje Društva narodov. Pod takimi okolnostmi in glede na dejstvo, da je to delo namenjeno predvsem inozemskim finančnim krogom, mora naš kredit v inozemstvu hudo trpeti.
= Naraščanje cen na vojvodinskem hmelj-skem tržišču. Tudi v Vojvodini so pričeli trgovci nakupovati hmelj od producentov. Cene so čvrstejše. V Vršcu se plačuje suhi hmelj po 60 Din za kg (pred dnevi je bila cena še 50 Din). Letina je slabejša kakor se je pričakovalo. Rdeči pajek je povzročil v nasadih večjo škodo, prav tako so vročina in veter škodovali razvoju rastline.
= Ponovna ekspanzija Našičke tvornice tanina in parne žage d. d. Našička tvornica tanina, ki je v tekočem letu nakupila že velike komplekse gozdov, je te dni izvedla veliko transakcijo, ki bo pozicijo te družbe na mednarodnem tržišču še znatno okrepila. Družba je kupila vse delnice parketne tvornice »Deutsche Holzbearbeitungs A. G.< v Kehlheimu pri Monakovem, katero bo reorganizirala in znatno razširila. Jugoslovenski obrati Našičke bodo tej parketni tvornici dobavljali sirove frize. — Kakor znano je Na-šička letos kupila tudi veliko lesno industrijsko podjetje v Zavidoviču, kjer se sedaj vršijo eiektrifikacijska dela.
- Kmetovalce opozarjamo na veliko razstavo kmetijskih strojev, ki se bo vršila v okvirju Kmetijske razstave od 17.—26. septembra t. 1. v Ljubljani. Razstavljeni bodo vsakovrstni stroji in orodje za kmetijstvo, sadjarstvo, vrtnarstvo, čebelarstvo, kletarstvo, mlekarstvo in sirarstvo. Razstavljenih bo na stotine strojev v velikem paviljonu, ki meri 600 ms prostora. To bo največja, dose. dai prirejena razstava kmetijskih strojev. Poleg tega se bo vršila v okvirju kmetijske razstave še sadjarska in zelenjadna razstava, mlekarska, sirarska, čebelarska in vinska razstava. Dne 25. septembra, to je v nedeljo, pa se bo poleg vsega tega vršila še velika razstava plemenskih konj, zvezana t dirko. Legitimacija stane Din 30 in dovoljuje polovično vožnjo na vseh osebnih in brzovla-kih. Legitimacije se lahko naroče pri vele-sejmskem uradu v Ljubljani, prodajajo jih pa tudi kmetijske organizacije in denarni za-vodi.
= Ugodna konverzija češkoslovaškega dolarskega posojila. Kakor poročajo iz Prage, so bila te dni ugodno zaključena pogajanja
Vremensko poročilo
Meteorološki tavorf » Ljubljani 3. septembra 1927.
Višina barometra 308.8 m
Kraj
Cas
/pazovanju
Ljubljana (dvorec) , , .
M a rib« ,», Zagreb . • , > Beograd i • , Sarajevo , ., Skoplje ... , Dubrovnik . ■ Split . . , , , Praha
7. 14. 21.
7
o oa
. 6r.-6 764 8 76 "3 767-2 766-2
763-9
764-8
761-5
'62-3
765-/
!L e
13-4 22-0
169 14 0 18-0
170 15-0
23-0 23 0 11 0
95 58 82 9i 83 91 98
48 54
bmer »t-u lr brzin* » metrih
mimo S 3 NE 5 mirno SSE 4 E 2 mirno
W 6
NE 8 mirno
o
KJ S
V
10 5 8 10 10 10 10
1 1
o
Padavine
Vrsta
mezla
dež
t mm do 7. are
4.0
Solnce vzhaja ob 523, zahaja ob 18.35, luna vzhaja ob 12.29, zahaja ob 21.48.
Najvišjs temperatura danes v Ljubliam 22.0 C, najnižja 11.5 C. Dunajska vremenska napoTed za nedeljo: Na zapadu še vedno jasno, na vzhodu semia-
tja oblačno in nekoliko hladnejše. Tržaška vremenska napoved za nedeljo: Mirni in slabotni vetrovi iz vzhoda in severovzhoda. Nebo jasno. Temperatura od 20 do 27 stopinj. Morje nekoliko razburkano.
med čeakoslovaško vlado in neko ameriško finančno skupino zaradi konverzije 7.5 odstotnega dolarskega posojila, ki bo po sklenjenem sporazumu odpovedano in izplačano po 105 dolarjev. Istočasno bo posestnikom obligacij ponudeno novo 6odstotno posojilo po emisijskem tečaju 98 dolarjev.
= Ponovno dviganje cen na svetovnem tržišču bombaža. Čeprav je bilo ob prehodu k novi letini še 7 milijonov bal bombaža iz L 1926. na razpolago, vendar se je cena bombažu zadnje dni ponovno in rapidno dvignila. V Newyorku je dosegla 22.8 — 23 centov napram 13.22 centov v sredini januarja t L Ta ponovni dvig je deloma pripisati špekulaciji, deloma pa dejstvu, da kaže letošnja letina bombaža v Ameriki zelo slabo. Pričakovati je, da se bodo tudi cene bombažnimi tkaninam v .kratkem ponovno dvignile. . = Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 9. t. m. ponudbe glede dobave 600 kg firneža; do 13. t. m. pa glede dobave barv, lakov in prozornih šip. Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem odelenju te direkcije. Dne 20. t. m. se bo vršila pri komandi Sav6ke divizijske oblasti v Zagrebu glede oddaje zgradbe skladišča. — Predmetni oglasi so v Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani na vpogled.
Ljubljana. (Prosti promet) Curih 1095.5, Dunaj 8.005, Berlin 13.53, Trst 309. London 276.25, Newyork 56.75, Pariz 223, Praga 168.45.
Zagreb. (Prosti promet.) London 276.25, Newyork 56.75, Pariz 222.75, Milan 3085, Curih 1095.5, Berlin 13.53, Dunaj 8.005, Praga 168.425.
Curih. Beograd 9.13, Berlin 123.41, London 25.21125, Newyork 518.65, Pariz 20.33, Milan 28.15. Praga 153.7, Budimpešta 90.75. Bukarešta 3.205. Dunaj 73.125.
Blagovna
Mariborski trg
Včerajšnji trg je bil prilično dobro založen in obiskan. Slaninarji so pripeljali na 27 vozeh 71 zaklanih svinj, ki so jih prodajali po 15 — 17.50 Din za kg na debelo po komadih in 17—30 Din za kg na drobno. Krompirja je bilo na trgu 34 vozov (cena 1 do 1.25 Din kg), čebule 11 voz (cena 2 do 2.50 Din kg) in kumaric 10 vozov (0.25 do 0.50 Din kg). Poleg tega so kmetje pripeljali 18 vozov 6ena in 10 vozov slame. Ostale cene: Perutnina: kokoši 30 — 45, piščanci 17.50 _ 22.50. race 30 — 40, gosi 40 — 80 Din komad. Zelenjava in sočivje: kumarice
0.25	— 1.25, česen 8 — 14, kislo zelje 2 Din kg, karfijola 1 — 4, sveže zelje 0.50 — 2, endivija 0.25—0.50 Din komad; fižol v stroč-ju 2 — 2.50 Din liter. Sadje: jabolka 4—5. hruške 5 — 7, češplje 3 — 4, breskve 8 — 10 Din kg, maline 6 Din liter. Mlečni proizvodi: mleko 2 — 2.50, smetana 12 — 14 Din liter, sirovo maslo 38 — 40, čajno 50 — 65, kuhano 45 — 50 Din kg. Jajca: 1.25 — 1.50 Din komad. Krma: seno 60 — 80, slama 30 — 40 Din za 100 kg.
Dunajska borza za kmetijske produkte (2. t. m.) Temeljna tendenca dunajskega tržišča je pod vplivom inozemskih cen prijav nejša. Promet se je gibal v ozkih mejah, ker se kupci držijo še vedno zelo rezervirano. Cene so ostale v glavnem nespremenjene. Uradno notirajo vključno hlagovnoprometni davek brez carine: pšenica: domača 39.4 do 39.5, madžarska Tisa (81/83 kg) 44.5 do 45; rž: marchfeldska 39.25 — 39.75, madžarska 39 — 39.25; ječmen: izbran 40—43.
1.	38 — 40; turščica: 28 25 — 28.75; oves: domači 29.5 — 30, češkoslovaški 28.75 — 29.25.
mser m m .v«/mm j m v l n / rm \ mBtwjiUKBi'JAmrArf>,.n'ji ia
»aBB»MBBf^Mwaiiiyiiaii
rmutamum
llTlll i lii il lllll m i lin ill—T
mšlrj m* / w//me e u m a/rrnt A
I&JA	n vtpjznii ritim i na
IMHHKMKMHI
UNA
najdovršenejši ročni aparat za gašenje ognja.
Cena 800 - 1300 Din.
Iščejo se zastopniki. „U n a" trgovina kemično - tehničklh materijallj, Zagreb, Račkoga ulica 3.
Moč osebnega vpliva
Najpopolnejša praktična navodila za pro zvajanje piesenetljivin poskusov v sugestija in h pnozi v budnem stanju pa do sommambulizma. Raz^ir-ianje voI;e oseb lega magnetizma, telepati a itd. Uspeh zajamčen vsakomur! Zahtevajte prcsiekt! Poučna knjiga: hipnotlzem, sugestija, cor.eti-zem Din 28—.
«VEDA IN ZNANOST«, Celje,
Razlagova ulica 8.
Popolnoma suha, lepa
biikoua drua
v polenih aH razžagana
kakor tudi mebka diva dobavlja tvrdka
„ARBOR" d. d., Dunajska c. 50
v vsaki množini od 1 m* naprej Dostavi se tudi na dom. Telefon št. 2546. mnmmrm'»f h i it h r r irnmnrri^f1
iščem za dobičkonosno obrt.
S:gurno naložen denar z visokom obre
stovanjem ali delitev dobička. Cenj. ponuibe na ogl oddelek .Jutra* pod .Dobičkanosna obrt*.
J. O. Cnrwood:
52
preganjana zena
Roman.
»Nu, tedaj si nikar ne urejajte las, ne preoblecite se v drugo obleko in ne umijte si ne prahu z obraza ne te dražestne pifiice na končku nosu,« ji je zabičil, pritezaje njeno glavo tesno k sebi, tako da ji je šepetal malone v lase: »Jana, dragica moja, dobiti vas hočem čisto tako, kakor ste prišli k meni tisto minuto, ko sva oba mislila, da greva smrti naproti Tam ste se mi zaobljubili za ženo in zato vas hočem dobiti takšno, kakršni ste bili takrat...«
»Zdi se ml John, da slišim nekoga na stopnicah.«
Prisluhnila sta. Spodaj so odpirali vrata. Cula sta glasove —
»Srečno naključje, Peggy,« je govoril. »Srečal sem Mr. WoHa-Peggyn glas, Blacktonov glas in glas neznanega moža. _vera, ko je baš odhajal z doma. Kje pa sta?«
»Pš-š-š!« se je začul sikajoči šepet Peggy Blacktonove.
Janine roke so pobožale Johna po obrazu.
»Mislim, John, da je svečenik prišel,« Je dejala.
Njene tople ustnice so bile tako blizu, da jih je nehote poljubil.
»Pojdiva, Jana. Stopiva doli.«
Roko v roki sta se spustila s stopnic; in ko je svečenik zagledal Jano, ogrnjeno v prelest svojih razpuščenih las, in je videl Aldousa z napol razgaljenimi rameni in zamazanim obličjem ter je opazil prečudno radost v njiju očeh, je obstal kakor vkopan pred to prikaznijo iz višave. Nikoli ni bila Jana krasnejša nego v tej minuti ln nikoli ni bila zveličana duša srečejša pri vstopu v raj, nego se je zdel John Aldous.
Obred skromnega gorskega pridigarja je bil kratek in stvaren. Ko ga je opravil in sta mu podala roko, je spet strmč gledal za njima, kako sta se vračala po stopnicah na vrh. Pred vrati sta se ustavila. Zdaj, ko je srce počivalo na srcu in usta na ustih, ni bilo več treba
besed. A vendar se je Jana za trenutek odmaknila in na njenih ustnicah je zaigral sladak, drhteč in radosten smehljaj, ko je dejala:
»In zdaj, moj mož — ali si zdaj smem počesati lase?«
»Moje lase,« je popravil on in jo izpustil ia objema.
Vrata so se zaprla za njo. Skoro omamljen je stopil v svojo soba Roka mu je še počivala na kljuki, ko jo je začul, da kliče njegovo ime. Odprla je vrata in obstala na pragu, držeč nekaj v rokah. Vrnil se je in pomolila mu je fotografijo.
»Uničite to, John,« je zašepetala. »To je slika — Mortimera Fitz Hugha. Vzela sem jo s seboj, da bi jo kazala ljudem, ki bi ml pomagali pri iskanju. Prosim — uničite jo!«
Aldous se je vrnil v svojo sobo in je položil sliko na mizo. Bila je zavita v tenak papir. Mahoma ga je obšla silna želja, da bi videl, kakšen je bil Mortimer Fitz Hugh za svojih živih dni. Jani gotovo nI bilo nič do tega. Morda bo celo dobro, da ga pogleda.
Odstranil je papir. In ko je zagledal sliko, je mahoma zastala vsa vroča kri v njegovih žilah. Gledal je, gledal — kakor da so mu čuti zaigrali divjo, blazno burko. Vzkrik mu je planil iz ust in zamrl v težkem zraku; zdelo se mu je, da se majejo tla pod njegovimi nogami in vesoljni svet okoli njega.
Zakaj fotografija, ki jo je držal v rokah, je bila slika Culver Rannal
XXI.
Minuto, morda še delj, je stal Aldous nepremično na mestu in prepadeno strmel v fotografijo, ki jo je držal v roki Bila je slika Culver Ranna — o tem ni bilo dvoma. Da bi ga utegnila varati kaka neobičajna, presenetljiva podobnost, mu niti ni prišlo na um. Prav gotovo je bil to Culver Rann! Slika mu je pala iz roke na mizo. Obrnil se je proti vratom. Njegova prva misel je bila, da bi šel k Jani Ko pa je prišel do vrat, jih je zaprl in se je zgrudil na stol, strmeč v zrcalna vrata omare za obleko.
Izraz njegovega obličja ga je osupnil. Prah in blato, ki sta ga bila pokrila med borbo v votlini, sta sicer zakrivala njegovo bledosi Toda obraz, ki ga je gledal iz zrcala, je bil besen in skoro neprirodno
divji; s srditim nasmehom se je odvrnil od njega in krčevito stisnil čeljust ob čeljust Vrnil se je k mizi ter počasi, kos za kosom, raztrgal fotografijo na drobne krpice, ki jih je nato sežgal v kaminu. Odprl je okno, da bi izpustil dim in smrad po sežganem papirju; sveži krepki večerni vzduh mu je obdajal lice. Pri zahajajočem solncu mu je segal pogled po dolini tja do hriba, kjer je bil coyote številka osem in dvajset, m ko je zrl tja, je tako divje stiskal okvir okna, da so se nohtje njegovih prstov upogibali in lomili ob lesu. V možganih so mu zvenele venomer iste besede. Mortimer Fitz Hugh ni bil mrtev. Bil je živ. Bil je Culver Rann. In Jana — Jana ni bila njegova žena; še vedno je bila žena Mortimerja Fitz Hugha — žena Culver Ranna.
Spet se je obrnil k zrcalu. V njegovem obličju je bil zdaj drugi jzraz, izraz gneva, strašnega gneva — in nasmeh. To ni bilo razburjenje, niti ne polublazna razjarjenost misli, s kakršno je snoči zrl na Ouada in Culver Ranna. Tiho se je nasmehnil in njegovi nohtje so se prav tako trdo zarili v dlani kakor preje v leseni okvir.
»Ti ubogi, brezumni, klavrni norec!< je rekel svojemu obrazu. »Ti — ti se drznež trditi — ti se predrzneš misliti, da ona ni tvoja žena?«
Kakor v odgovor na njegove besede ie potrkalo na vrata in Blackton je kliknil s hodnika:
»Mac Donald je tukaj, Aldous. Rad bi govoril z vami.«
Aldous je odprl vrata in stari lovec je stopil v sobo.
»Ako vas motim, Johnny —«
»Vi ste edini človek na svetu, ki si želim govoriti z njim. Ne — da se prav izrazim — nekdo je, ki bi ga še rajši videl nego vas: Culver Rann.«
Čudni izraz njegovega obličja je iznenadil starega Donalda.
»Sedite,« je velel in primaknil dva stola tesno k mizi »Marsikaj si imava povedati. Rešili smo se, a samo tako, tako, jelite da?«
»Čudežno, Johimy. V poslednjem trenutku.«
Stari Donald je zrl na Johna, kakor da še vedno ne more pojmiti tega, kar je videl.
moderni soet Lfublfane zabteoa modernih oblačil.
Ker hočemo tej upravičeni zahtevi popolnoma vstreči, smo preselili svojo trgovino damske konfekcije ter konfekcije za gospode
D Stritarjevo Ulico iteo. 9 (vogal pri frančiškanskem mosta) kjer
2015
ofvarjemo novo trgovino najmodernejše konfekcije ter modnih potrebščin za gospode in dame.
O finem okusu; izdelku, kakovosti ter o naših nizkih cenah, prosimo cenjeno občinstvo, da se osebno prepriča v novih naših trgovskih lokalih In Izložbah.
Pri nas je odslej najugodnejši nakup najmodernejših in najelegantnejših oblačil ter modnih potrebščin za gospode in dame.
Vabimd!
Fran Luki4. Stritarjeva ulica štev. 9.
Vabimo!
Očka Bh si prinesel Ovomaltine?
Skrbni roditelji vedo jako dobro, da Skrbni roditelji vedo jako dobro, da organizem, ki se nahaja v razvrtku, ne potrebuje ne čokolade, ne slad* korčkov. Izmed važnih hrana v ih stva« ri, ki služijo izgradnji in jačanju or« ganizma, posedujejo eladkorčki samo sladkor, a čokolada poleg sladkorja še majhno hranilno vrednost kakaoa.
Vitamini s čokolado ne pridejo v organizem. Ti vitamini so potrebni za razvitek kostnega in živčnega siste» ma, se dobe v sladu, mleku in jajcih. Vse hraorlne sestavine teh naravnih obliki, a istotako tudi njihovi vita« mini ee nahajajo združeni ▼
OV@MM.TI
Ako želimo, da nem bo deca zdrs« va in odporna, da ne čuti naporov šole in učenja, dajmo jim sa zajtrk in južino v mleku 2—3 kavne žličice «OVOMALATlNE», katero radi prijetnega okusa, rado uživa mlado in staro.
Dobiva se po vseh lekarnah, dro» gerijah in boljših delikatesnih trgo« vinah po Din 18-50 za škatlo.
Zahtevajte brezplačni vzorec, po« živa j oči se na ta list od DR. A. V/ANDER, D. D. ZAGREB.
m napr
v divnem lepem kraju. Polja v ravni legi, rodovitna naplav-ijena zemlja tik ob železnici, 40 minut do večjega trga, kjer so dve večji tovarni in eden rudnik. V režiji bi dona-šala ekonomija lepe dohodke v živinoreji, mlekarstvu in hmeljarstva. — Grad impozantno ležeč na griču nad Savsko dolino, z dobro pitno vodo, lepim parkom in v ozadju lepim gozdom.
Posestvo obstoji iz dvonadstropnega grada, štirih hiš, gospodarskega poslopja in veliko bivšo tovarno za špirit tik ob železnici
17 ha njiv, 80 ha travnika, 19 ha pašnika, 120 ha gozda Posestvo je zelo pripravno tadi za industrijsko podi etje. Zamenja se tudi za posestvo ali hišo v Italiji. — Več pove iz prijaznosti Fordi Tomazin, posestnik in ekOnom v Šmartnem orl Litiji.
Objaua.
Na osnovo Odluke Upravnog Odbora Sa-mostalne Monopolske Uprave M. Br. 10.922 od 30. juna 1927 god. i rešenja Oospodina Ministra Ftaansija Kom. Br. 201 od 8. jula 1927 g. Uprava Državnih Monopola odr-žače na dan 6. oktobra 1927 g. prvu ofer-talnu licitaciju za nabavkn labrfkacionih tnašina za Fabrike Duvana u Nišu, Sarajevu i Mostam.
Svaki Je ponndjac dužan položiti kavciju u Depozitnoj Blagajni Uprave Državnih Monopola najdalje do 10 časova dana od-redjenog za lldtaciju. Kavcija Iznosi za državljane SHS 5%, a za strance 10% od ponudjene cene.
Uslovi, kao I »va ostala obaveštanja mo-gu se dobiti svakog radnog dana od 8. do 12. časova u kancelariji Mašlnskog Odseka Ipdustrijskog Odelenja Uprave Državnih Monopola.
Iz kancelarije Industrijsko« Odelenja Uprave Državnih Monopola L M.
Br, XL3& od 26. lula 1927. godine.
Specijalna mehanična delavnica 7
za popp&Vo Vseb pisalnih, računskih, kopirnih ln razmoo ževalnih strojev ln blagajn po konkurenčni ceni
ItUD. BARAGA, hjabljana, Selenbargova d. 6/L iei«tm jsso
Pokojninski zavod razpisuje oddajo tesarskih del za stanovanjsko hišo na Miklošičevi cesti in Pražakovi ulici v Ljubljani.
Vsi potrebni podatki kot proračun in načrti se dobe pri Pokojninskem zavodu v Ljubljani, Gledališka ulica med uradnimi urami od 5. t m. dalje za 80 dinarjev.
Pravilno kolekovane in zapečatene ponudbe je vložiti do 10. septembra 1927 do 12. ure opoldne pri podpisanem zavodu.
Pokojninski zavod za nameščence
v Ljubljani.	9675
VmUama	in nalveCie skladišče
£Vll*i*l1f3 »tSHCS dvokoles, motorjev,
otroških vozičkov, šivalnih strojev, vsakovrstnih nadomestnih delov, pneumatike. Posebni oddelek za popolno popravo, emajliranje in ponik-_	lanje dvokoles, otroških vozičkov,
šivalnih strojev itd. — Prodaja na obroke. — Ceniki tranko.
,,TRIBUNA" F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov, LJUBLJANA, Karlovška cesta št 4
LEGITIMACIJA 2A POSET IZLOŽBE IN POVRATNO VOŽNJO NA ŽELEZNICI S 50% POPUSTA SAMO DIN 10—

/
K &
S 4Č/
•W/
/




/
SO% popusta na železnici Legitimacija samo Din 10 —
Vinograd
l8/< orala, z zidanim hramom in majhnim stanovanjem, z vsem inventarjem za trgatev in sodi, z 2 stiskalnicama in majhnem sadonosnikom prodam ob enem z letošnjo dobro trgatvijo blizu Bizeljskega. Naslov pove oglasni oddelek .Jutra*.
JCajboljSa
svinjska mast
znamke — L P. — znamke
lastni Izdelek tvrdke E. POPOVIČ - LJUBLJANA
se razpošilja v ročkah po 20 to 50 £t ter sodih po 50. 100 in 200 kg.
Točna postrežba! Cene najnižje!
Čisto lice!
ITtfMt, Hndso poltpiuj* dobita i« pm dat uporabe medtota. bioloikega vedrtn «Venn»» Kola lic* H trapantno olepia, iirtoeje y» aeiiato-eti. rumene b rde«e Da«, eotofae pega. hrapavost, tipoKaji, gub« in ni buU (tarnati izginejo Kola lica poataja bar-Idnaeto neba, reMaata in Uradno alajena. Ojpeb gnranUran to Oarnitara M Din - Wifcra totton Uvnnredno lep to go«t pvraft obrv ta trepalnic, Uto-Saane barva v tarnal barvi 55 Din. — «Odaliaqne«» pom laa Hoaelaa, naJodHSaej« eledr aa hranjenja to pomlajevanje oven«leg» Uea 80 Dta. — Diamant daje otam top lamamliiv pogled, garantirano neUtoflJIvo, 58 Din. — Oentiieka koemeMSni aavod, Zagreb, Kea 87 - Zak tavajte brezplačne Dartrorane pratpektel MaJU
Vino črno
dalmatinsko, prvorazredne kvalitete prodaja na vagone in manjše količine vrlo povoljno
OPSKRBA d. d.,
Zagreb, Frankopanska 12
Soln6ne pege!
ter rdeie In rmene mrlje po lion, vrata in rokah odstranite aa vedno a lotkmom <Msgetta» od dr. Domine * Cie., Pariš. Kola lica poitane frapantno J Is ta, met nobela, vee najokorjelije pege in mrlje garantirano takoj izginejo. 40 Din. Dobi M po vteh lekarnah, drogerijah to parfum arijah. — «Centlfoll*», kOBmetični uvod, Zagreb, Dlca br. 87. — Zahtevajte brezplačne iloatrovano proapekte!
Ur*H
,TOBLER'
^ svetovna tvornica
Eiko'arft, bonbonov is kakaa
obvaUa (vole mnogobrojne odjemalce, da je ie dala v promet nove, lepe, oknane
brezplačno od vz»h prodajalcev. Sedanja nadrobna cena aallh tablet Din 1-M komad. — Generalno zastopetvo In aktodlUe za kra llevino SHS — .OBOROT- — Beograd, Trgovačka-uiica 7. Telefon 81—89.	9672 a
„SPECTRUM" d. d.
lai. Kop ista, Dobsky in Kntid, tvornica
otMal ta brušenega stekla. IMUan« Vn, Medvedova ul 38, teL 343 Zvreb, Beograd, Oslek, Sredlšnjica. Zagreb
Zrcalno steldo, portahio steklo, mašin-sko steklo 6 mm, ogledala, brušena vseh velikostih in oblikab. kakor tudi brušene prozorne -Stpe, izbočene ploJče, vsteklevanje v med Fina, navadna ogledala.	82
Najboljši dokaz, da so
Lubas- harmonike
f,
najboljše
e ta, da vsak izdelovatelj armonik poskuša ponarejati prvovrstne naše harmonike kar pa nikomur ne uspe. Kupujte le originalne Lubas-harmonlke.
F. LUBAS & SOHN, Klagenfurt (Aostria)
Pri županstvo občine Jezersko ja
prosto mesto
občinskega tajnika fn sluge.
Nastop takoj. — Podrobnosti se dobijo pri tamošnjem uradu.
Pohištvo
elegantno, fino, cenevredno po lastnih in danih načrtih
A. AMANN, Liubljana
Dvomi trg št 1_
□□□□□□□□□□□□DODDOOomoncaiDco
Ing. Pavel Kryl, profesor Tehniške srednje šole naznanja v imenu svoje soproge Vere, da se je njuna edinka
Verica
v petek, dne 2. t m. ob 19. uri preselila med nebeške krilatce.
Pcgreb. naše ljubljenke se vrši v nedeljo, dne 4. septembra ti. ob 5. uri popoldne iz hiše žaiosd Florjanska ul. 21 na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 3. septembra 1927.
Zahiioti ostali.
t
Zastopnika
za Slovenijo išče dobro uvedena tvornica mila in kozmetike. Reflektira se samo na resne in agilne zastopnike. Ponudbe pod .Kozmetika* na oglasni oddelek Jutra.
Potrti globoke žalosti naznanjamo žalostno vest, da je naš nadebudni | sinko in brat, gospod
Bogumii Novofny
| diiak III. razreda drž. hum. gimnazije I
med Kresnicami in Litijo preminul | nenadne smrti.
Nepozabnega sinkota pokopljemo I v nedeljo, dne 4. t. m. popoldne na farnem pokopališču v Hoti Ju pri | Kresnicah.
Ljubljana, dne 3. septembra 1927.
Žalujoči ostali.
Kttr&iila, in, wi dopis* ti&oi** nvalLK■ oglasov, j*> poslaiu na,-
OgLasru. oddelek PriUrriova, uL.4. Čekovno račun* partnA. krasulnice, Ljubl/anajt 11JS42..
Toiafon, skuiLLkcL 2492
	i i^ l		.-..v?:--"-. *	Sprtj4jnxuy4. malih, oglasov za, pru-kodnjo- stcoiLko- JUTRA se. zaJU^uZi, (Lan, prod, izuLom. lista, ob 17 uru. PoTJVijt, sprejeti, oglas 0 bodo- pru-občcfii- u nasl&dnfi, s tuniki, Usta,.
Jtak. oglasi, h. sinilo- v posrvcloval/u, iiviocijaliu. iuutvcju. občuistoa.. vsaka beseda. 50 par. tfajnuuijJL ztie&k. Vin, Pristojbina. zašifrvVin,3-. Zenitu*, dopuovanjcuin, oglasi		trgovskega- ali nklajtuu-ga. značaj maka. beseda Dui r-. ifamajtjst' rjw«k Vin, icr-. VnstcjbLaa za Jifrxr Vin,5~- ^e pristojbini jt vpaflati obenem, z naročilom.sicer m oglan-nt.priobčijo".		Tclufon, sUodka, 24 g 2
Gostilna Amerika
na Glincali priredi danes velik vrtni koncert. 25302
V Kaši;,u
danes žegnanje! Pri Gradil prve pečene klobase! 25272
8. sept. 1927
Vsi v D. SI. v Polje k otvoritvi .Sokolskega doma«. — Telovadba, godba, ples itd.	25267
Posetnikom Poljanske doline
priporočam restavracijo »Pod klančkom» v Gornji vasi nad Skofjo Loko.	197
Abonente
sprejme na dobro meščansko hrano restavracija Pod skalco. Mestni trg št. 11. Kuhinja je pod vodstvom gospe Fanike Košakove — svoj čas gostilničarke Pod Gabrom. — Vabijo se tudi ostali gosti, kateri želijo dobro jesti in piti. 25188
Pljučaj
Zdravniški zavod (Anstalt) dr. Pečnik-a za pljučne bo-lezni. na gori Janina, občina Sečovo, pošta Kogaška Slatina. — Prospekt S Din.
24953-a
Avtomobile
dvosedežni Citroen ta Din 13.000, Wanderer za 26.000 Din in več šestsedežnih voz od 26.000—58.000 Din prodam. Vsi v porabnem stanju pri A. Lampret, Ljubljana, Dunajska cesta 28.
25189
Organizacija praktičnih elektro- in strojnih tehnikov
v Ljubljani ima svoj ustanovni občni zbor v nedeljo dne 2. oktobra 1927. ob 9. uri na tehnični srednji šoli v Ljubljani. Vabljeni so predvsem član bivše organizacije absolventov Btroj-ne, oziroma elektrotehnične deiovodske šole. V slučaju, da občni zbor ob določeni uri ni sklepčen 69 vrši isti eno uro pozneje ter bo sklepčen z nadpolo-vičnimi glasovi.
Z odličnim spoštovanjem Mihael Dobovišek 1. r. t. i. predsednik, Dunajska cesta 35.	25363
Važno za trgovce in izletnike!
Dne 21. Beptembra t. i. nastopi največja in najhitrejša veleladja sveta .Satur-nia» z motornim pogonom, last parobrodne družbe Co-sulich Line v Trstu, svojo prvo vožnjo. Potnike za luke: Neapeij. Marseille, Las Palmas, Rio de Janei-ro, Santos, Montevideo in Buenos-Aires Bprejema zastopnik Simon Kmetec v Ljubljani, Miklošičeva ce-«ta št. 13.	23916
Motor Frera
tipa 23, 5 HP, v najboljšem stanju naprodaj, event. na obroke. Poizve se v Prulah it. 15.	25366
Harley-Davidson
1200 ma s prikolico, v najboljšem stanju proda Fr. Čuden, Prešernova ulica 1.
25367
F. N.
Radi zaključka sezije prodamo ostalo zalogo motornih koles po znatno znižani ceni: 350 ccm sv. z elektr. razsvetljavo namesto 16.500 Din samo 14.900 Din; 500 ccm oh v namesto 19.200 samo 17.900 Dn. Isto kolo s prikolico namesto 31.000 samo 28.900 Din. Zastopstvo H. Kenria, Ljubljana, Mestni trg 17.	25278
Avtomobili
nem stanju kupi A. Lampret, Ljubljana, Dunajska cesta 22.	25190
Diplome
za razne	namene izvršuje
umetniško	po nizki ceni:
«Papirol»,	Ljubljana, Wol-
fova nlica	8.
Slike za legitimacije
izdeluje najhitreje fotograf Hugon Hibšer, Ljubljana, Valvazorjev trg.	196
»ooeooooocsescaceseee
Kemična pralnica in barvanje oblek
v najrazličnejših barvah izvršuje vsa dela v najkrajšem času po najnižjih cenah
ANTON BOC Selenburgova ul. 61 Tovarna: Vič-Gllnce.
Motorno kolo
inamke <Indian> ali »Har-ley David»on>, težjega modela, minimal 500 ccm kupim takoj. Ponudbe z navedbo cene poslati na naslov: Vilibald Toman, trgovec, Trbovlje.	24988
Avtomobili
B. S. A. motoclkli, svetovno znani, ta ture TATSA AVTOMOBILI ta t kvaliteti in ta slabe eeste brezkonkurenčni VSI REZERVNI DELI ta zgorajšnja vozila na u-logi
DELAVNICE ta vsa motorna vozila, strokov, njaško delo ln solidne cene.
OARA2B redno u razpolago.
BENCIN iz teealke, tudi ponoči. • po konkurepčni dnevni ceni. JUGO AVTO d. t o. «., LJubljana, Dunajska e. 86.
Telefoo 223«. 178
Auto
Austro-Deimler, ta 4 osebe, v dobrem stanju, poceni proda Janez Horvath, strejni ključavničar, Murska Sobota, SHS. 24881
Motorne kolesa ln avtomobili
Harlev Davidson, elektro-model 30-2, 7-9 k. e. popolnoma kompletni, tovarniško nove, pod tovaraiiko ceno oddajamo. Nadalje vožene Harley, Indian, B. S. A., Ariel, Peugeot »d.
Več roženih osebnih ln tovornih avtomobilov raz-nib znanih znamk po telo nitki ceni.
O. Žužek, LJubljana, Tavčarjeva ulica 11. Motorna koles« in avtomobile B« »jjjt^Mjo r ko-
I etikete. flraverst»o 1
i SVETEKi
\\<S> ljubljana j?/j
t- _ .&//
Aa
Vulkaniziram
ne vri t« avtogume. kakor tudi
galoše in snežne gumijeve čevlje
Popravljam kolesa in motorje. P. Škafar. Ljubljana, Rimska eesta U.	12
Pozor društva!
O priliki 25- in 501etnic ter dragih prireditev ee najtopleje priporoča ta
iotograišranje skupin
foto-atelje D. R o v š e k,
Ljubljana, Kolodvorska 34. Za prvovrstno delo jamčim. Cene solidne.	163
Entlam
in izdelujem damsko perilo po najnižjih cenah. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
25219
Snežne čevlje
sprejema v popravilo radi bližajoče se sezone že sedaj tvrdka M. Trebar, Sv Petra cesta 6 in Preešrnova ul. 30 24523
Modisterijo
dobro vpeljano v prometnem mestu Slovenije radi poroke ugodno prodam. — Radi bližnje sezone ugoden čas za nakup. Ponndbe na podružnico »Jutra» v Mariboru pod »Modisterija«.
25226
Snežne čevlje
in galoše popravlja Avgust Skof, Borštnikov trg št. 1.
25424
Urarska In zlatarska popravila
najceneje in najprecizneje izdeluje Fr. W01fing, urar na Gosposvetski ce6ti 12.
25391


Prešivalko
dobro izurjeno, sprejmem. Naslev v oglasnem oddi "
cjutra*.
elku 25145
Pek. pomočnika
poštenega, ki bo raznašal tndi pecivo, sprejmem takoj. Plača po dogovora. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Pek*.
25108
2 klavca perutnine
spretna in izvežbana rabim za službo v Srbiji. Samo iz-vežbani naj se javijo pismeno ali osebno pri P. J. Klefisch, eksport jaje Ptuju.	~
Šofer
perfekten vozač in nfeha-nik, t izvrstnimi dolgoletnimi spričevali, dobro opisan, za razne votove, dobi takoj dobro stalao službo. Dopise t navedbo currieu-lum vitae na Predilnice ▼ Tržiču.	24992
Vajenca aS vajenko
polteno (m) ln zdravo (ega) sprejme L Mno-Koloniale r
Ljnbljani, Vodnikov
Tim
Blagajničarko
sprejme maaufakturna trgovina. Ponudb* na ogiaa. oddelek »Jutra* pod Hko »Verzirana*.	2007
Steklarski pomočnik
samostojen, starefil, dobi taioj službo. Naslov pove Ir riaoio KaUer,
Učenko
sprejmem v konfekcijsko in modno trgovino za gospode. Ponudbe pod šifro »Poštena 198» na oglasni oddelek »Jutra*. 25198
Knjigovodjo
perfektnega, agilnega izterjevalca sprejmem v trgovino z železnino. Lastnoročno pisane ponudbe z referencami pod »Samostojen 29* na oglasni oddelek »Jutra*.
25129
Kuharico
vajeno gostilne, sprejmem s 15. septembrom. Oziram se le na večletna spričevala. Ponudbe na gostilno Amalija Poula, Novo mesto.
24778
Čevljar, pomočnika
z vso oskrbo v hiši sprejme Andrej Vidic, Naklo pri Kranju.	24242
Vrtnarja-ekonoma
z dolgoletnimi službami — sprejme Vlastelinstvo »Kraljev vTelec», Podplat pri Rog. Slatini.	24783
Pridna gospodinja
dobi službo pri samostojnem boljšem obrtniku. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Ljubljana*.
24885
Kontoristinjo
pridno in brzo strojepisko sprejmemo. Prednost imajo s popolnim znanjem srbohrvaščine in madžarščine. Ponudbe z navedbo prakse, vseh podatkov in zahtev plače na poštni predal 113 v Ljubljani.	24880
Krojaškega
pomočnika
starejšega, dobro izurjenega, ki je bil v inozemstvu v boljših ateljejih, sprejmem takoj. Naslov v ogl. oddelku »Jutra*. 25118
Kamnoseka
sprejme Franc Kovan, kamnosek, Račje-Frain.
25225
Nemško gospodično
otroško vrtnarico išče k petletnemu fantku F. Los-kot, rud. ravnatelj, Zagorje ob Savi.	25177
Natakarico
vsestransko pošteno, veščo nemščine, sprejme takoj hotel »Triglav* na Jesenicah.
25247
Trgovski pomočnik
manufakturist, dober prodajalec in izložbeni aran-žer dobi službo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Zanesljivo dobra moč*.
Strojepiska
perfektna, s popolnim znanjem slovenskega in nemškega jezika ter stenografije, dobi službo. Ponndbe z ahtevo plače na naslov: Ljubljana — poštni predal št. 167.	25231
Dekle za vse
ki govori hrvaško in nemško, išče boljša rodbina z 2 otrokoma. — Ponudbe s sliko na naslov: Milan Pi-lič, profesor, Subotica — Oelobodjenja nlica št. 9.
25303
Dekle za vse
ki govori nemško, išče boljša rodbina. Ponudbe na naslov: Elek Vaszi, Snbo-tica, Oslobodjenja uL 9.
25304
Čevljarskega pomočnika in vajenca
sprejme Ivan Pretnar, čevljar, Vižmarje št. 24, pošta St. Vid pri Ljubljani.
25264
Mizar, pomočnika
verziranega v pohištvenem in stavbnem mizarstvu — sprejme takoj Ig. Gerden, stroj, mliarstvo, St. Vid pri Stični, Dolenjsko. 25268
Hišnico
pridno in poiteno samico Ižčem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.
Pletilja
ki Ima stroj z več ključi, dobi izdelovanje sprednjih delov Jepic na dem. Naslov ▼ oglasnem oddelku Jutra.
PletUlo
ta telovnike sprejmem ▼
Bohoričevi ulici štev. 24.
PoStenega delavca
sprejmem za lahko dnevno dalo. Plačan 80 Din. — Ponudbe u: ▼. Klareiaa, Rsatjeva cesta 8, od 12. d« 14. vre.	2531«
Vajenca
ki bi imel veeelje izučiti se krojalke ebrti, sprejme take] Rijavec Leopold, kro-i mejster r LJubljani, lošičeva cesta Ker. T.
Modlstko
boljio, sprejmem takoj. — Ponudbe na oglas, oddelek <Juira* pod mačko »Mo-distfca ie-	■ -
Manipulanta
sprejmem za damsko kroja-štvo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Manipulant*.
Šivilja
v sredini mesta sprejme dobro pomočnico. Naslov ▼ oglasnem oddelku »Jntra*.
25418
Mesarskega
pomočnika
dobro izvežbanega, ki je zmožen izdelovati tudi mesne izdelke sprejme takoj Josip Musar, mesar v Ljubljani, Sv. Petra cesta 61.
25430
Pletilko
dobro izurjeno sprejmem takoj. — Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 25431
Kuharico
perfektno in samostojno sprejme Oficirski dom v Banjoj - Luci, Bosna. Plača po dogovoru. Ponudbe na Oficirski dom v Banjbloki.
25403
Pletiljo
oeemključni stroj proti dobri plači, b hrano in stanovanjem v hiši takoj
sprejme strojno peltilsvo N. Groeger, Ormož. 25439
Prešivalko
(šteparico) dobro izvežbano sprejme takoj P. Gregorc, .ribor, Pod moetom 22.
25443
Manipulanta
sprejmem v damsko kro-jaštvo. Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Manipulant 123*. 24918
Knjigovodkin^o
perfektno, veščo slovenske-;a in nemškega jezika ter oresondence obeh jezikov, takoj Bprejmem. Ponudbe z navedbo plače na podružnico »Jutra* v Mariboru pod »Perfektna*.	25445
Zobotehnika
s triletno učno dobo in šestletno prakso iščem za samostojno vodstvo dobro vpeljanega zobnega ateljeja v Ljubljani. Reflektiram le na prvovrstne. — Dopise z navedbo referenc in dosedanjega delovanja na oglasni oddelek »Jutra* pod »Samostojna moč 14*. 25314
Mizarskega
vajenca
sprejme takoj Ivan Goljar, mizar, Podgora, St. Vid nad Ljubljano. — Vsa oskrba v hiši.	25339
3—i delavce
za nabijanje cevi sprejmem Delo v akordu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.
25348
Trgov, pomočnico
starejšo, z 'dobrimi spričevali in učenca s primerno šolsko izobrazbo sprejmem. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »5000*.
25229
Brivskega
pomočnika
mladega, ki zna dobro striči bubi in malo ondulirati, sprejme takoj Ivan Kunšid na Bledu.	25246
Gostil, poslovodjo
sprejmem ta dobro vpeljano gostilno s sobami v Novem mestu. Prednost imajo kavcije zmožni prosilci, katerih soproge so vajene go-stilničarske obrti. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Gostilna v Novem mestu*.	25379
Učenca
ki ima veselje do galanterijske trgovine, s primerno šolsko izobrazbo, z oskrbo pri starših, takoj sprejme Janko Baloh, Stari trg 5.
25371
Učenko
12—14 let staro, revno, iz poštene hiše t dežele, sprejmem takoj v Špecerijsko trgovino, ki bi tudi pomagala pri gospodinjstvu. — Hrana in stanovanje v hiši. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Takoj 3* 25364
Natakarico
a 500 Din kavcije, pridno in polteno, ki zna tudi ne-kalko kuhati, sprejmem takoj v gostilno na deželi. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	25404
Herman, M 54 Jn.
priporoča kot stara Itdelo val niča svoje najboljše tam-burice vseb vrst. Ceniki na razpolag*	184-»
5ojlu&ek
Agilne zastopnike
za prodajo srečk na obroke išče bančna posredovalnica Bezjak r Maribora. 22247
Šivilja
vajena vseh del, gre šivat na dom. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra*. 25022
Knjigovodja
želi zaposlitve v popoldanskih urah. — Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Bilancist*.	25014
Izurjena šivilja
gre šivat na dom — tudi na deželo. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra* pod šifro »Izurjena 56*.	25256
Trgovski potnik
Btarejši, pri trgovcih po Sloveniji dobro vpeljan in zelo priljubljen, z lepim nastopom, letnimi spričevali in dobrimi referencami, išče stalne službe kot zastopnik tovarne ali veletrgovine. Nastopi lahko takoj ali a 1. oktobrom. — Zmožen višje kavcije in vozi sam avto. Cenj. ponudbe pod »Agien* na podružnico »Jutra* v Celju.
25248
Potnike (ce)
spretne in agilne sprejmem za dobro idoii predmet. Lep zaslužek, 300 Din kavcije za vzorec Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. Zgiasiti se med 12. in 16. uro.	25284
Zastopnike(ce)
sprejmemo pod najboljšimi pogoji za razpečavinje vrednostnih papirjev in ur na mala odplačila. Dnevno zaslužite 200—300 Din igTa-je. Zumbulovič, Ljubljana, Aleksandrova cesta št. 12.
25395
Za ekspoziture
Maribor
v večjih krajih Slovenije sprejmemo garancije zmožne zastopnike. — Ponudbe Marstan, Maribor, Koroška cesta 10.	25441
Potnika
zmoinega ^in agilnega, i večletno prakso pri privatnih strankah — sprejmem proti dobri proviziji. Ponudbe z navedbo dosedanjega delvanja na oglasni oddelek «Jutra> pod šifro cPrirojena spretnost*. 25184
Gospa
ki ima prakso za šivanje pletenin, išče delo na dom. Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra> pod <Natančno>.
25349
Potnike
zastopnike, agente, zanesljive in poštene sprejme proti dobri proviziji tvorniea pijač. — Ponudbe pod »Zanesljiv 28* na oglasni oddelek »Jutra*. 25333
Kra'iev. zastopnike
s fiksno plačo in provizijo sprejmemo za prodajo naših predmetom privatnim strankam v Ljubljani, Trbovljah, Kranju in Novem mestu. — Agent mora položiti malo kavcijo. Natančne ponudbe sa oglasni oddelek »Jutra* pod »Agilen 85».
25285
Italijanščino
poučuje perfektna in potrpežljiva učiteljica. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.
25144
Diplom, učiteljica
poučuje nemščino, francoščino in angleščino. Selenburgova 4/1.	25048
Učiteljica
poučuje klavir jn teoretične glasbene predmete po najboljši metodi. Pouk vesten, cena zmerna. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
25017
Ga. Roza Gallatia
Poljanska cesta 18, prične pouk v klavirju 15. sept.
25221
Učiteljica
poučuje nemščino za osnovne in meščanske šole. Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Konverzacija* 25195
Gosli poučuje
bivii učitelj konsevatorija po tnižanih cenah v Stu-dentovski ulici štev. 9/1.
24705
Učiteljica
sprejme nekaj novih učencev u klavir Vpisuje od L—4. ure. Naslov r oglas, oddelku »Jutra*. 24831
Klavir poučuje
Po izkušeni metodi gospodična. Vpraiati na Mestnem trgu 12/IL	25211
Po 6 Din lekcija
v francoščini, nemjčlnl in italijaničini. Naslov pove oglasni oddele »Jutra*.
»180
Instrukclje
lz knjigovodstva in vseh trgovskih
predmetov prev-
zamem. Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra* pod šifre »Praktik*.	2S106
Marija Grill
dipl. učiteljica poučuje angleščino, francoščino, italijanščino, nemščino ln klavir Kolodvorska ulica pritličje.
Instrukcije
daje sedmošolec v vseh realnih predmetih. Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Inštruktor*.
Diplomirana
profesorica
sprejme učenke (ce) za francoščino, nemščino in italijanščino. Naslov v ogla«, oddelku »Jutra*. 25279
Gosli poučuje
bivši učitelj konservatorija po znižanih cenah v Studen-tovski ulici št. 9/1. 24705
Strojepisje
Drž. konc. zasebno učilišče Gita Petač, Ljubljana, Valvazorjev trg 6, pritličje — nasproti Križevniške cer-kve).	25423
Nemščino
in latinščino poučujem — honorar 5 Din. NaBlov pove oglasni oddelek »Jutra*.
25420
Mlado učiteljico
želim za nemški jezik. Pismeno na oglasni oddelek »Jutra* pod »Stev. 25*.
25330
Flavto poučuje
Rajko Stoječ, Resljeva c. št. 12.	25309
Instrukcije
želi višješolec za stanovanje z zajtrkom. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Uspeh zajamčen*.
25345
Matematiko
fiziko, kemijo in francoščino poceni poučuje čez leto akademik. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Praktičen 41». 25341
Klavir
nemško konverzacija in francoščino poučuje goepo-dična. Naslov pove oglasili oddelek «Jutra». 25340
Višješolec
fceli instrukcijo nižješolca. Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod <Izkušen inštruktor*.	25346
Učiteljica
drž. izprašana, poučuje nemščino in klavir. — Istotam klavir za vaje na razpolago Marija Kuder, Gosposka ul. št. 1011.	25352
Instruiram
za osnovno in meščansko šolo v vseh predmetih. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Abituri-entJka».	25359
Nemščino
prav poceni odrasle in deco — tudi v skupinah, preiz-kušena učiteljica. Ir. Lju-toff, Marijin trg Stev. 3/n.
25378
Lecons de franeais
Melle Lemaire Frančiškanska ulica 6.	25384
Sedmošolka
realne gimnazije instruira dijakinjo ali dijaka v vseh predmetih. Naslov poslati oglasnemu oddelku »Jutra* pod <Instruktorlca». 25368

Plačilni natakar
kavcije zmožen, želi službe. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Plačilni natakar*.	25168
Deček
z dvemi razredi meščanske šole, bi se rad izučil v špecerijski ali meš. trgovini, najraje v Ptuju, Celjn ali Mariboru.	25174
Učenec
sin poštenih starSev, z dvemi razredi meščanske Šole, se želi učiti ta brivca. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.	25176
Brivski pomočnik
mlad, prvovrsten delavec, želi službe, najraje v Ljnbljani; gre pa tudi na deželo. vešč tndi v striženje dam. Naslov r oglaenem oddelku »Jutra*. 26044
Poštena zakonca
mirna, želita službo hiSnika ali vratarja v Maribora. — Naslov p«ve oglas, oddelek »Jutra*.	24872
Vpokojen preglednik
finačne kontrole, srednjih let, trezen, delaven in vesten, želi službo pisarja, skladiščnika, vratarja ali karkoli primernega Ponudbe pod »Gladujoč patrijot* na oglasni oddelek »Jutra*.
»11«
Stavbni tehnik
želi službe v Sloveniji. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.	25135
Trg. pomočnik
mlad, želi službe v mesta ali na deželi. Dopise na oglasni oddelek »Jntra* pod »Prva služba*.	24318
Deklica
poitena in pridna želi vstopiti kot u&enka pri šivilji v mestu. Ponndbe na ogL oddelek »JutTa* pod šifro »PoStenih staršev*. 24918
Žagar
želi službe k vanecijanki. Prevzame tudi v akord ali t najem. Jakič, Novi Vod-mat 115, Moste. 24914
Deček
poštenih staršev, absolvent 2 razr. meščanske šole, bi se rad izučil železostrngar-stva. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 25175
Natakar
želi službe. Naslov v ogl. oddelku »Jutra*. 25169
Ločenka
stara 40 let, brez otrok, dobra gospodinja, gre k sv mostojnemu gospodu kot gospodinja. Ima nekaj kavcije. Dopise na podružnico »Jutra* v Mariboru pod »Ločenka*.	25078
Blagajničarka
vajena trgovine, išče službe. Cenjene ponudbe pod »Kavcija 32» na oglasni oddelek »Jutra*. 25032
Gospodična
zmožna slovenščine, srbohrvaščine in nemščine, br-za stenotipistka, dobra ra-čunarlca, vešča vseh pisarniških poelov, z večletno prakso, želi premeniti službo. — Ponudbe pod značko »Perfektna moč 59* na ogl. oddelek »Jutra*. 25159
Služkinjo
ki zna kuhati, išče slovenska družina 3 članov v Beogradu. — Plača dobra, nastopi lahko takoj. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Častnik 85».
25104
141etni fant
želi vstopiti kot brivski vajenec. Naslov v oglas, oddelku »Jutra». 25137
Korespondent
in knjigovodja, mlajši, absolvent drž. trgovske Sole, trgovčev sin, vešč popolno slovenščine, nemščine in srbohrvaščine v govoru in pisavi ter hitrega strojepisja, z enoletno prakso v pisarniških poslih, želi s 15. septembrom vstopiti k večjemu podjetju. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Veselje do dela* 25139
Okrajni tajnik
v pokoju, želi primerne službe. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 25096
Zakonski par
z že Btarim otro-om, 'želi službe hišnika, oskrbnika ali kaj siičnega v mestu ali na deželi. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Zanesljiv 98».	25098
Prodajalka
izučena mešane in delikatesne stroke, iSče primerne službe. Ponudbe na naslov: Ju6tina P u č k o, Bndina-Ptuj.	25223
Trgovski pomočnik
23 let Btar, dobro izvežban v mešani stroki ln manu-fakturi, s sedemletno prakso, sedaj prišel od vojakov, Uče boljše služb« v mestu ali na deželi — Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod »PoKten 84».
Trgovski pomočnik
vojaščine prost, želi službe. Gre tudi za potnika (začetnika); zmožen kavcije. — Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod Šifro »Priden in pošten 5». 25305
Vrtnar
sprejme vsako stalno ali začasno delo. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra..
25306
Mlad natakar
z boljšimi spričevali, ki govori več jezikov, želi stalne ilužbe. — Dopise na oelasni oddelek »Jutra* pod »Natakar 75».	25275
Šivilje
zmožna moSkeca in ženskega dela, ŽeH službe — najraje pri Vifrem krojaču. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.
Boljša dekle
vajeno kuhanja in vseh dragih del, želi službe za takoj. Gre tudi Izven Ljubljane. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra> pod šifro »Takoj 29».	25320
Dekle z dežele
vajeno kuhanja in drugih hišnih del, želi vstopiti kot služkinja, evwent. tudi na gostilno. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Poitena, takoj*.
Knjigovodkinja
zmožna nemfike in slovenske korespondence ter strojepisja, želi premeniti službo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.	25408
14-letna deklica
želi službo vajenke v trgovini z mešanim blagom. Ima predpisano šolsko izobrazbo. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Zanesljiva 33*.
25394
Prodajalka
špecerijske stroke želi premeniti službo v mestu ali na deželi. Dopise na oglaa. oddelek »Jutra* pod šifro »Dobra moč 10*. 25410
V lesni stroki
prevzamem zastopstvo, in sicer nakupovanje, prevzemanje in odpremljenje vsakovrstnega rezanega, okroglega in tesaaega leea. — Imam na podlagi 201etne prakse najboljše izkušnje, sem zaneslziv in vesten. — Pismene ponudbe pod filfro »Seriozno* na oglasni oddelek »Jutra*.	25414
Gospodična
z znanjem slov. stene Je, strojepisja in da
Eakso v vodstvu zemlji ijlge, želi službo pri odvetniku. Cenj. ponudbe na oddelek »Jutra* pod
»Takoj 666*.
25402
Trgovski sotrudnik
mlad železničar želi službe v kaki trgovini ali skladišču. Gre tndi ta slugo ali kaj siičnega. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Priden 66».
25334
Mlada gospa
absolventinja trg. tečaja, ki obvlada perfektno slov. in nemški jetik, nekoliko glaa-be in je izšolana v _ umetnem vezenju, želi primerne službe. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Eva J.»	25348
Vzgojiteljica
z večletno prakso želi službe, event. le čez dan. Ponudbe prosi na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »M. M.*	25342
Knjigovodkinja
samostojna v pisarniškem delu, s Ia referencami, želi premenati sedanjo službe takoj al pozneje. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Knjigovodkinja 88».
25344
Prodajalka
z dobrim spričevalom, želi službo za takoj ali > L oktobrom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 25350
Absolventi
trg. abit. tečaja želi premeniti službo k večji tvrdki. Gre tudi kot praktikant. Naslov v oglasnem oddelku cjutra*.	25336
Izprašan strojnik
ključavničar, izvežban pri parnih in Dieseljevih strojih, želi radi elektrifikacije dosedanjega službenega podjetja službo. Razpolaga t najboljšimi referencami ter lahko nastopi službo takoj. Ponudbe na naslov: Josip Medved, strojnik, Središče ob Dravi.	25248
Urarskl pomočnik
mlad, želi službe v boljši delavnici, v svrho nadaljne izobrazbe. Ima svoje orodje Naslov v oglasnem oddelku
»Jutra».	25356
Trezen šofer
pošten, ki je tudi ključavničar, želi službe. Kdor mu jo preskrbi, dobi nagrado 300—500 Din. Naslov v Of * oddelku »Jutra*.
Službo
želim v trgovini, skladišču ali kot sluga, kjerkolL — Cenjene ponudbe prosim na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro »15. september«.
25380
Vj+oiiam
Kozarci
za vlaganje sočivja, večje Število (po 10 lit.) poceni naprodaj. Globoko pod ceno naprodaj tudi
stiskalnica za sadje
Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod »Stiskalnica*.
25100
£ SI. S §•
n 3 55 o ®
#r = 13 S , SsFj-
m O" o- E. S"
g 5 5-fl
2 > §■ g" 3 •g 2
š llTMs
Pisalni stroj
znamke Bemington, popolnoma nov, pod »1» cene prodam. Naslov t oglasnem oddelku »Jutra*. £5059
Učenka
z dovršenimi 2 raz. meš«. šole, eli vstopiti v trgovino z veo oskrbo r hiši. Pismene ponudbe »e prosijo na oglasni oddelek »Jutra* pod »Ana*.	25881
Dekle
pošteno, pridno in zelo zanesljivo, srednjih let, veife šivanja, želi premeriti slui-ho s 15. septembrom. Ponudbe na ogtasd oddelek »Jutra* pod iif"> »Stalne mesto 74*.	25874
Gospa
sedaj brez sredstev, izurjena v papirni trgovini, Ui primerne službe. Naslov t oglasnem oddelku »Jutra*.
Pozor n ! ženini in neveste 1
Žimnice
matrice), posteljne mrete. železne postelje (zložljive), o to mane. dlvane ia tapet n1ške Izdelke nudi oajeeneje
Rudolf Radovan
tapetnik
Krekov trg štev. 7
Osebno pravico
ta točenje alkoholnih pijač prodam. Pismene ponudbe na podružnico »Jutra* t Mariboru pod šifro »Alkohol*.
24849
Vrhniško opeko
trboveljski premog la tokova drva nudi najceneje Lovro Krte, Trnovski prt «tan U. Postrežbo točna I
a
Drva
hrastova, parketne odpadke od tage ter mehka drva po nizki ceni dostavlja na dom parna žaga V. Scagnetti — LJubljana, ta gorenjskim kolodvorom.
Klavir
znamke Luner, Wien, naprodaj. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra*. 25230
Šivalni stroj
»Singer*, molki rinkiif, proda za 1750 Din Anton M 1 k u i, opekarna stavbne družbe, d. d., ViS št. 114.
25197
Radio amaterji
In trgovci!
Naprodaj 12 radio prejem-nlh aparatov (dva oeemcev-na, štiricevni, tropevni ln enocevni), nlzkofrequečni ojačevalci, filtri, zvočniki, anodni in kurilni akumulatorji, antenski materija!,
NF - transformator^ detet torji, ojačevalci itd. itd., vse skupaj za Izredno nizko ceno 80.000 Din. Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod Šifro »Jek*. 25126
Dame
t malimi noticami dobijo čevlje po izredno nizkih cenah pri Volka, Krekov trg.
25185
2 smirna preprogi
veBki, poceni prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.	25216
Ugodna prilika
PohiStvo za eno eobo: posteljo, nočno omarico, 2 omari, umivalnik, pisalno mizo, jedilno mizo, 6 stolov, vse Iz trdega lesa ln dobro ohranjeao ter leete-nee poceni podam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
«971
Otroški voziček
dobro ohranjen, prodam. — Naslov ▼ oglasnem oddelku »Jutra*.
Regtetr. blagajno
v zalo dobrem stanju, po-oenl prodam. Naslov pove oglasni oddelek * '
Rokodelci in industrijalci pozor;
Ne zamudite ugodne prilik« za nakup mizarskega, kiju čavnlčarskega in drugega orodja. V zalogi so tudi »trojna tesnila, vodokatl ln brueflni aparati Vse prodaja le ie kratke dobo globoko pod dnevnimi cenami Oprava konkurzne mase Od. Kutnjrja, Ljubljana, Aleksandrova eeeta. 25258
Več ženskih oblek
lepih, p r o d a m po ugodni eenL Naslov pove oglasni oddelek »Jntra*. »280
Avbo
krasno, prodam po telo nizki ceni — 6amo 1200 Din Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	25321
Več spalnih oprav
z orehovega lesa, pol peii-ranih, proda po ugodni ceni in sprejema naročila Avgu6t Cerne, mizar, Zg. Šiška 123 25417
Za sabljaški šport:
4 sabljaSke krinke, 2 flo-krinki,
ret
ke,
8 sabljaSke ro-
kavice, 1 plastrcn, 2 Flo-ret, 10 sabelj, 2 otroški sablji in 4 rezila, vse skupaj prodam za 700 Din. — Naslov ▼ oglasne* oddelku »Jutra*.	25187
Razno
2 konja, kočijo, sedlo, nekaj paradne oficirske obleke, ime hlače, čevlje, daljnogled In oficir, drobnarije prodam. Videti od 11—16 na Bleiireieovi cesti St. 1/m, desno. 25412
Nekaj pohištva
in pisalno mizo prodam po nizki ceni. Naslov t oglas, oddelku »Jutra*. 25437
Singer
nov Šivalni stroj ugodno prodam. Nasov v oglasnem oddelku »Jutru*. 25446
Spalnico
lz mehkega lesa in kuhinjsko opravo, tudi posamezne kose. zelo nočem proda L Vidmar, Zg. SiSka št. 2.
25329
Lepo spalnico
rožnati jesen — politirano, Roda Bergant Fr., mizar, Dravi je.	25327
Opremljeno sobo
ISče starejl! soliden gospod Ponndbe sa oglas, oddelek »Jutra* pod »Zasebnik*.
£5325
Fotografi
1 objektiv Goerz Dogmar 1.4.5. 80 cm, dalje Schlitz-verechluas-Kamera 13 X 18 Goerz Dogmar 1.4.5. 21 cm, telo ugodno proda Hugon Hibšer, fotograf v Ljubljani 25324
Posteljo
iz trdega lesa, z vzmetjo in imnioo, dalje malo mizice z ogledalom, ovalno politirano mizo in črno po-vrSno jopico prodam. — Maribor, Meljska oesta 81 1/8.	25240
Šivalni stroj
Singer naprodaj v Kapiteli-ski ulici 11/HL	25365
Konj in kočija
niprodaj na Sv. Petra cesti K. T.	25355
Kolo
dobro ohranjeno, prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	25383
Razno pohištvo
taradi odpotovanja proda v nedeljo, dne 4. septembra Kralj, Hraailnlika cesta 9.
25372
Lokomobiia
angL proizvod, malo rabljena, v selo dobrem sta-njn 7 m" kurilne ploske, po neverjetno nizki ceni naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 2537«
Za čevljarje
prodam dobro ohranjen čevljarski iivalnl stroj — (ZjiUnder Hohlmaschine — Siager). Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 25361
1 velika miza
pripravna ta krojača, na-prodaj na Cankarjevem nabrežju 8/HL	25407
Kttii&e
Poceni prodam:
več nemikih in slovenskih leposlovnih knjig, note za klavir, gojzerce it. 39, srebrno dozo, kožuhovino (Zo-belmurmel) itd. Kolodvorska ulica 5.	25108
Razno
otroflU voz, 2 moSki obleki, finski plaič, 2 kostuma, 2 kosa Naga, 2 ženska »laska plaSča, dobro ohra--'-mo, ajodno proda Marija . Jerfč, Btara pot 10, vrata 8, veak dopoldan do 1. ure.
Lepo salonsko mizo
predam ta 200 Din. Naslov ▼ oglasnem oddelku Jutra.
um
šivalni stroj
moiki, malo rabljen Stoever In različno s+*ro pehlitvo naprodaj po zelo nizki ceni na Vodovodni eeeti 201 fn. vtia Donava.	25277
2 kom. hišna
telefona
pav poceni naprodaj. Na-«lov pove oglasni oddelek
Brockbaus. Konver, Leiikon
poceni naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.
25205
Knjige
»Peter Rosegger Schriften* I. serije, 15 zvezkov ia druge poceni prodam Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.	25171
J. Stjepušln, Zagreb
Jarjenka ul. 57
priporoča najbolje tamburlee •trune oartlture. tole a »tal« potreb-ičine ta na rlasblla OdlL ' covas aa pa-11 ižkl Itloibtl
PridMi
Prešanega sena
travniiktg« kupi vs«kO
množino Kregar & Co., Ljubljana VO.	25052
Krompirja
trna nk raapoltgo več v«. gonoT Adolf Ker«, Knrg.
Kupdm
Peč sa oblate
•ot-ro ohranjeno, kapJm. — Cenjene ponudbe na oglas, •d delt k Jutra pO« »St. 338» 25149
Hišo
na Rečici pri Bledu, z dobro vpeljano prodajalno na irometnem prostori prodam »atanSneje ie Ure: Dliea n« grad 6.	25317
Hiša
tredini mesta v Celju — »grajena leta 1818. — » 4 stanovanji, veliko kletjo is dvoriščem, prikladna u vin-
sko trgovino, naprodaj pod škodnimi plačilnimi pogoji. Pojasnila daje Ivan docente, Postojna.	25419
Kupci nepremičnin!
Največja izbira vil, hO, posestev, stavbiS5, Industrij.
Provizija samo 1 % Posredovalec, Ljubljana — Sv. Petra eesta 18. 25433
Dynamo stroj
■a enakomerni tok, 290 volt, ca 1000—1400 obr»-tov, 10-12 HP, Elektromotor ta uS tok, 220 volt, ca. HP. Ponudbe na naslov: A. Kane. tvornie« parketov T Mengšu.	24878
Parcelo
velikosti od 450—700 m« kupila. Ponudb« i navedbo kraj« U oene na oglasni
oddelek »Jutra. pod iifro •Parcel« K 11». 25006
Vsakovrstno dato
kupuj« po najvišjih cenah
Cerne — iuvellr
Uobllana. Wo!lora «L 1 (8
Hrastove Hode
od 20 cm debeline naprej kupuje v vsaki mnolini parna iaga V. Scagnetti, Ljubljana.
Srebrne krona
kapuje m plača dobro t Oorien. Ljubljana. nov, Ulica L
Elektromotor
Ta enakomerni tok, 220 vol 3 HP, dobro ohranjen, ka Franc Hodnik, Logatec.
24810
Poljsko kovačnico
•taro, dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe s« oglasni oddelfk <Jutra> pod iifro «r. U >	S47M
Bukovih drv
gorljivih, lesnih odpadkov pri žaganju, (ranico vag6n Postojna, kupim vsako množino. Ponudbe i navedbo cene v nemškem ali italijanskem jeziku na uslov: 8ilver;o Basilio, Udine, Via dei Campi No. 9. 24287
Boljšo opravo
spalne, in kuhinjsko, pr«T dobro ohranjeno, kupim. Poudbe na ogla«, oddelek »Jutra, pod »Oprava«.
«041
Damsko kolo
dobro ohranjeno, kupim.
Naslov v oglasnem oddelku «Jutra>.	25213
Spalnico
novo ali v dobrem stanju kupim proti mesečnemu odplačilu. Ponudbe e opisom in navedbo cene n« oglas, oddelek »Jutra« pod lifre •Sigurnost 70».	25170
Stare obleke
moške čevlje, pohištvo itd. kupujem. Dopisnica zadostuje. da pridem na dom. A. Drame, Gallusovo nabrežje št. 29.	25300
Pekarno
kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro «20.000/1927».
Omaro
i S vrati kupim. Ponudbe n« oglasni odel«k <Jutra» pod »Omara«.	25378
Jabolk
namiznih in za prešat kupim vsako množino po naj-
vilji ceni in proti takojšnjemu plačilu. Frano Ko-larič. Brežice.	23229
Otresena jabolka
ra mošt dobavlja na vagone Franc Stojs, trg., Studenec pri Sevnici. 2K152
Hišo z gostilno
v zelo prometni ulici stanovanjsko hišo, pripravno za vsako obrt, prodam v Maribora. Vprašati v od-fetniiki pisarni dr. Tom-liča, Maribor, Aleksandrova cesta 19.	25085
Več posestev, hiš
itd. naprodaj po zelo ugod-nI ceni. Nova bil« s S sobami, vrtom, > vpelj pletilstvom s 7 pleti stroji, koji izdelek odvzem« »»dno ena tvrdka. Podjetje bi se dalo znatno povečati. Cena 140.000 Din. — Več manjših hiš z vrtom, pri Kranju, na Javorniku itd. » ceni od 60—100.000 Din tr-r več manjših posestev (kmetij). Pojasnila daje L. Rebolj v Kranju. 24053
Hiša s pekarno
»jivo in vrtom, s celim inventarjem prodam za Din 190.090 iz proste roke. r»di prevzema posestva. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
25081
Gostilno ali bulfet
prevzamem na račun z osebno pravico in kavcijo. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra».	25253
Na Vrhniki
kupim i« trgovino pripravno hflto. — Ponudbe s navedbo cene pod lifre <Primor eo 1919» na oglasni oddelek »Jutra«.
Enodružta. hišico
ljubljanski okolici kurim ceni do 45.000 Din. Ponudbe n« oglasni oddelek »Jutra« pod iifro «HUica».
28123
V Brežicah
kolodvorski cesti ugodno naprodaj nova pritlična
hiša In vrt
lipravn u vsakogar. Po-asnila daje čevljar Godi« pri Brežicah.
Hišo
v ceni do 150.000 Din kulta v prometnem kraju. — 'onudbe ca naslov: Kola-kovid, Gradac, polta Ple-teniica, Slavonija.
rs?/??
Trgovski lokal
lettm. Cenjene polk oglasni oddelek •Jotn* ped »Promet 31».
25031
Lekarna
n« Štajerskem, na glavni progi naprodaj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« ' »Lekarn««.
V najem
vzamem na Gorenjskem hi-io > gospodarskim poslop-
Jem, blizu kolodvora ali pa tulni mlin. Dopise na ogl. oddelek »Jutra* pod šifro •Elektrika, vodovod«. 25336
Stanovanje
dvo ali enosotao s kuhinjo Oddam z oktobrom za 900, ozir. 600 Din. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra« pod £lkon«.	25093
G «1
Opremljeno sobo
s separiranim vhodom, elektriko in parketom takoj ugodno oddam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
25409
Prazno sobo
ali celo stanovanje želi samec. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra> pod šifro »Velika«.
Opremljeno sobo
eno, ozir. dvema posteljama oddam v Cegnarjevi ulici 6/1.	25405
Stanovanje
2 sob, kuhinje, predsobe in ritiklin, t elektr. razsvet-|avo ter vodovodom oddam 1. novembrom. Naslov v oglasnem oddelku <Jutra«.
25037
Stanovanje
2—4 sob, v stari ali novi hiši želim e 1. novembrom v mestu ali na periferiji. Plačam visoko najemnino. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Neprevelika družina«.	24919
Preselitve
izvršuje najceneje »SIov.e» nia-Ttsnsport«, sped. transportu« družba r Ljubljani, Miklošičeva 36 - Tel 27-18 23101
2471
Damski frizer, salon
s parfumerijo in brivnico, v prometnem mestu Dalmacije predsm Posel rentabilen in dobro uveden, v sredini mesta. Ke&ektauti naj se obrnejo n« oglasni oddelek •Jutra* pod šifro »Split«.
24752
»Posest"
Realitetna pisarna
družba z o z.
Ljubljana Miklošičeva cesta 4
sprejema pillave ln posreduj« pri oddaji stanovanj, trgovskih, obrtnih lokalov za oddajalca brezplačno.
Nudi prevzemnikom veliko izbiro stanovanj, sob, trgovskih in obrtnih lokalov, pO nizkih pristojbinah. Za od* dajalce najboljša prilika oddaje stanovanj — ker bre* vseh stroškov.	195
Stanovanje
2—3 sob s pritiklinami želim v Mariboru, okolici ali ob železn. progi Maribor— Pragersko—St. IIj—Bistrica. Vzamem tudi v najem enodružinsko hišico. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutrs> pod »2elezni5ki uradnik v pokoju..	25130
Sostanovalca
tprejmem takoj na vso oskrbo t dobro brano 650 Din na Sv. Jakoba trgu št. 5.	24742
Gostilno
dobro idočo, na zelo prometni točki, s krasnim po* sestvom z vsem živini in mrtvilu inventarjem radi boleni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
24923
Veliko gostilno
z lepim prometom prodam. Ponudbe Ha oglas, oddelek .Jutra« pod člfro .Gostilna 301».	25301
Stanovanje
dvo ali trosobno želim za takoj v Ljubljani. Plačam 600—1000 Din mesečno. — Ponudbe na oglas, oddelek •Jutra, pod Iifro »Udobno.
24959
Mali lokal
za špecerijsko trgovino, s stanovanjem, blizu železui-oe oddam v najem oženje-nemu brez otrok. Ponudbe
» poi
Mariboru pod »Lokal*.
25440
Gostilno
v prometnem kraju vzame v najem mlad zakonski par Naslov v oglasnem oddelku .Jutra«.	25142
Gostilno
vzamem v najem v bližini Ljubljane. Zmožna sem tudi kavcije. Ponudbe na oglas, oddelek .Jutra* pod šifro .Podjetna 30».	25043
Gostilno
na prometnem kraju želi za takoj ali pozneje v najem ali na račun kavcije zmožen gostilničar. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šiiro .Dobro idoča gostilna;
Velik vrt
s prostim stanovanjem dam v najem. Ponudbe na podružnico »Jntra» v Mariboru pod «Vrt».	24848
Hišo z gostilno
ter vtem gospodarskim poslopjem, nekaj njiv in travnikov, pripravne zlasti za mesarje, ker je devet vasi brez mesarja, odda Ana Kržišnik v Žirovnici št. 6.
25122
Posestvo
10—25 oralov zemlje z dobrimi stanovanjskimi in gospodarskimi poslopji, blizu železnice kupim. Ponudbi na oglasni oddelek Jutra, pod »Ozbiljnost broj 66».
Hišo
s vpeljano trgovino z mešanim blagom v industrijskem kraju prodam. Cena hi« 198,000. zalogi 100.000 Din. — Ponudbe n« oglasni oddelek .Jutra« pod Slfro .B. A.»	—
Trgovino
z mešanim blagom, vinofco-čem, iganjetočem in peka-rijo, s stanovanjem, vse v eni hiši. pripravno le za eno družino, dam čez pol leta v najem v industrijskem kraju n« Dolenjskem. Pojasnila daje Frane Dobo vlek, Bočtanj pri Sevnici 25124
Staro trgovino
združeno z gostilno in obsežnim posestvom dam v najem za več let tistemu, ki prevzame vso zalogo. Potreben kapital 50.000 Din Ponudbe na oglat, oddelek »Jutra« pod »Zlata jama».
25228
Hlev, 2 šup|
e podstrešjem za seno ter zraven spadajoče stanovanje, v Šiški na Celovški c. oddam takoj. Vprašati Joe Vodnik« dediče, Ljubljana VO, Celo vika o tet« K. 42.
Lepo sobo s kuhinjo
da v najem pol ure od Grosuplja Anton Pavčič, Sp. Duplice, p. Grosuplje.
25147
Opremljeno sobo
želim v sredini mesta. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod .Zmerna najemnina..	24867
Gospodična
želi preprosto sobico, event. gre tudi kot sostanovalka. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra, pod »Oktober 1927: 24252
Sobo za pisarno
oddam v neposredni bližini jodnije. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra.. 25110
Sobo
oddam v centru mesta. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra..	25236
Sobo
r. elektr. razsvetljavo in posebnim vhodom oddam gospodu v Rožni ulici 8/1.
Sobo
z električno razsvetljavo, v sredini mesta oddam takoj solidni osebi. Naslov pove oglasni oddelek .Jutra«,
Sobo s kuhinjo
iščem proti dobremu pla čilu, v naprej. — Ponudbi na oglasni oddelek .Jutra.
25133
oglasni pod »Dogovor«.
Dve prazni sobi
oddaljeni 10 minut Od gl. pošte takoj oddam. — Po nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »800 Din«.
25215
Sobico
s posebnim vhodom, električno razsvetljavo takoj oddam. Poizve se v Flori-janski ulici 5/11, od 10. do 12. ure.	25259
Uradnik
žali opremljeno sobo s posebnim vhodom. Ponudbe na oglasni oddelek .Jutra« pod »Mariborčan«. 25413
Boljšega dijaka
sprejmem v dobro oskrbo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	25270
Knjižna omara
novo, trodelno, temno, s steklom, poceni prodam. Na ogled in pojasnila v pisarni tvrdke Schneider & Verovšek.	25312
2 dijaka
sprejmem v vso oskrbo n« Rimski cesti 12/IL 25436
Soliden gospod
v centru želi s 15. septembrom gospod. Dopise pod »Tujec S13« na oglasni oddelek »Jutra«.	25313
2 prazni sobi
rabim za shrambo pohištva v mestu. Plačam naprej ali dam posojilo. Ponudbe pod Pohištvo« na oglasni oddelek »Jutra«.	25o37
Lepo solnčno sobo
če mogoče s souporabo kopalnice želi solidna gospodična. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Solnce 47».	25347
Gospodično
sprejmem na hrano in stanovanje kot sostanovalko. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra..	25263
Opremljeno sobo
lepo, s souporabo klavirja oddam zakonskemu paru brez otrok, event. s hrano
Tavčarjevi ulici št. 4/1 desno.	253;
Sobo
> posebnim vhodom in električno razsvetljavo, v pritličju ali I. nadstr. iščem s 1. oktobrom v bližini gl. pošte. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Posebni vhod».
25360
Opremljeno sobo
s souporabo kuhinje oddam nikonskemu paru v Jenkovi ulioi 18/1.	25353
1—2 dijaka
sprejmem v vso oskrbo poleg pošte. Naslov v oglas, lelku .Jutra., 25435
Dva dijaka
sprejmem na stanovanje s zajtrkom v neposredni bližini srednje tehnične iu obrtne šole. Naslov v ogl. oddelku .Jutra«. 25311
Posojila
vseh vrst oskrbi hitro in ugodno »Efektna banka« v
Ljubljani.	25421
Inteligentna gdč.
srednje starosti, s stanovanjem sredi mesta, opravo iu nekaj tisoč gotovine, mirnega značaja, želi radi pomanjkanja znanja (»rojiti gospoda v starosti od 40^-50 let, najraje držav, nega nastavljenca ali obrtnika. Samo resne ponudbe s polnim naslovom in sliko, katero vrnem, na ogl. oddelek »Jutra, pod šifro »Srečen dom».	25008
2—3 dijake
boljših rodbin vzamem na stanovanje. Separiran vhod, elektrika, sredina mesta. — Naslov v oglasnem oddelku «Ju1ra».	25429
Slavko!
Jaz ozdravljena. A s kom naj se veselim zdravja — ako ne s Teboj, ljubi. — Zadnjič čakala zamanj. Pričakujem 17. odrešenja. — Poljube Dana.	24965
Stanovanje zastonj
za onega, ki bi poučeval dijaka II. meščan, razr. — Ponudbe na trgovino Pintar Za Rotha, LJubljana TO — Celovška cesta 89. 253S6
Vado
Preselila. — Prosim dvigni pismo. Talisman. Prav prisrčne . ..	25235
Za dijake
audi po izvanredno nizki
■eni dobro hrano brezalkoholna restavracija »PRI ZVEZDI«, v bližini držav-ega kolodvora v Mariboru 24851
Več gospodičen
sprejmem na prav dobro domačo hrano po nizki ceni. — Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 25250
2 dijaka
s-prejmem samo na hrano po nizki ceni. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
Sobo
s prostim vhodom, elektr. razsvetljavo in Bouporabo kopalnice želim za takoj. Ponudbe s ceno na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Lepa».	25356
Sobo
elegantno opremljeno, poseben vhod, elektr. razsvetljava, oddam na Čopovi o. št. 21, pritličje 2. 25382
Izborno kosilo
v boljši hiši v sredini mesta v Mariboru, blizu sodišča oddam damam in gospodom. — Ponudbe na po-družnioo »Jutra« v Mariboru pod »Cena smerna.
25444
Dijaška stanovanja
Dijaka
Bprejme boljša rodbina v vestno oskrbo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
25162
Stanovanje
z 1 sobo in kuhinjo želim za takoj. Ponudbe ca ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Red in mir«.	25136
Stanovanje
sobe, kuhinje in pritiklin išče za takoj v mestu ali okolici Ljubljane mirna družina. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Antonija..	25244
Majhno stanovanje
sredini mesta išče družina brez otrok, za takoj ali pozneje. Naslov v ogl. oddelku »Jutra*. 25212
Kot sostanovalca
sprejmem gospoda ali dijaka. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 25262
Konfortno
stanovanje
najprikladnejše Za zoboteh-nika, zdravnika ali advokata, zamenjam. Ponudbe pod 'Zamenjava« n« oglas.
oddele »Jutra*.	25428
Maribor
Ugodna prilika. Prodaj«, najem, stanovanj, sob, lokalov, gostiln, HI, poee-stev, mlinov, trgovin. Pismen« pojasnila 2 Din. — Marstan. Maribor, KoroSka cesta 10.	25442
Stanovanje
2 sob in kuhinje oddam mirni stranki brez otrok 6 L oktobrom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.
25315
»»
Realitetna pisarna
družba > o z
Sv. Petra c. štev. 18
odda:
ENOSOBNO, Rožna dolina, 400 Din.
DVOSOBNO, Kodeljevo, kopalnica. 800 Din.
DVOSOBNO, Rožna dolin«, 800 Din, takojšnja vselitev.
DVOSOBNO, Sp. Siik«, 1000 Din.
TRI, 5HRISOBNA, komfortna, center, po 2500 dinarjev.
25432
Stanovanje
z 2 sobama in kabinetom, v bižini šišenske cerkve, oddam s novembrom tistemu, ki ml plača za 1 tli 2 leti naprej. Cena nizka. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra..	25288
Stanovanje
v novi viil v sredini mesta, obstoječe iz 2 sob in kuhinje ter pritiklin oddam > 1. oktobrom alf takoj. — Naslov v oglasnem oddelku <Jttrt».
Prazno sobo
s posebnim vhodom in elektriko išče gospodična. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Centrom 61«.
25251
Separatno sobo
solnčno, parket in elektrika, z zajtrkom takoj oddam v Linhartovi ul. 18/n.
25308
Prazno sobico
za 1 osebo, solnčno, 9 posebnim vhodom, elektriko in parketirano, oddam na Mirju. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra.. 25289
Prazno sobo
separirano. solnčno, z elektriko, parketirano. souporabo kuhinje in kopalnice takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.
25397
1—2 gospoda
tudi dijaka, sprejmem na stanovanje v snažno sobo z eletriko. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra.. 25400
Gospoda
sprejme kot sostanovalca Frelih. Hrenova ulica 19, pritličje.	25810
Zračno sobo
v bližini glavne pošte oddam takoj solidni gospodični. Naslov pove oglsni oddelek »Jutra«.	25411
Separirano sobo
z električno razsvetljavo želim s 15. septembrom. — Ponudbe n« oglu. oddelek »Jutra« pod »ASt«demik 33.
25116
Prazno sobo
solnčno, v Vodmatu oddam takoj boljšemu gospodu ali gospodični. Naslov v oglas, oddelku .Jutra«. ----
Elegantno sobo
s posebnim vhodom, s hrano ali brez oddam nasproti kavarne Evropa. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
25434
Opremljeno sobo
elegantno, v vili, s separiranim vhodom, event. s kopalnico oddam boljšemu gospodu. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 25217
Dve sobi
prazni ali opremljeni, ev. s predsobo, v sTedini mesta iščem za takoj ali s 15. septembrom. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jatra* pod »Zdravnik*.	25387
Elegantno sobo
s prostim vhodom in centralno kurjavo takoj oddam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	25328
Reduciran
železničar
želi stalne službe. Naslov pov« oglasni oddelek Jute« 263C7
2 mlajša dijaka
sprejmem v dobro oskrbo. Pomoč pri učenju, elektr. luč. Ziberna, Stari trg 34.
Profesor
sprejme na hrano in stanovanje boljšega dijaka. Naslov pove oglasni oddelek «Jutr«>.	35077
Dva dijaka
sprejmem v vso oskrbo v neposredni bližini realne gimnazije. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 25046
Dve dijakinji
sprejme učiteljica v dobro oskrbo po zmerni ceni na Kongresnem trgu It. 6/II.
24866
3—4 dijake
sprejme boljša rodbina na sianovanje iu hrano. Po želji nemška konverixoij.'i. Dalmatinova ulica štev. 10, pritličje, levo.	24837
Dijaka
nižješolea iz boljše hiše sprejmem na stanovanje in dobro hrano. Realka v neposredni bližini. — Strogo nadzorstvo. Naslov v ogl. oddelku »Jutra*. 23578
Družabnika
manufakturista kapitalom eca. 150—250.000 Din ali pa, ki mu je na razpolago blagovni ali denarni kredit v isti viiini, sprejmem za takoj k dobro vpeljani 15 let obstoječi trgovini. Letni promet do 5 milijonov dinarjev. Ponudbe na oglasni oddeiek Jutra« pod šifro .Prijetno poslovanje*.	25188
Kot družabnik
pristopim s 40.000 Din gotovine. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro .Podjetje 62».	25062
Družabnika
s 80—100.000 Din kapitala, za vagonske pošiljatve deželnih pridelkov v inozemstvo in za komisijsko zalogo vina sprejmem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod iifro .Deželni pridelki«.
25186
Družabnika (co)
s kavcijo 25.000 Din iščem k snujočemu breakonku-renčnemu podjetju. Dopise na oglasni oddelek .Jutra, pod šifro »Existenca 1500«.
25035
Družabnika (co)
z vpeljano trgovino in lastnim lokalom želim. Event. tudi nastopim v službo kot pomočnik ali pa vodja trgovine. Takojšnji nastop. Dopise na oglasni oddelek »JutTa. pod značko «Mlad družabnik — 10.000 Din..
24834
Dva maturanta
ielita tračno stanovanje — eden s popolno oskrbo — drugi brez kosila in ve-čerje. Ponudbe n« oglasni oddelek »Jutr«« pod šifro »Za zmerno ceno«. 25125
2 do 3 dijakeOnje)
ali gospode sprejmem v
oskrbo. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 25260
Mlajšo dijakinjo
sprejme poštena družin« v vso oskrbo na Glincah, cest« VH./5.
Mlajšega dijaka
sprejmem na hrano in stanovanje v bližini 6rednje tehnike. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra*.
Dijakinjo
sprejme boljša rodbina v vso oskrbo v bližini učiteljišča. Stanovanje zdravo, solnčno, hrana dobra, cena zmerna. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*
25289
2 gdčni ali dijakinji
sprejmem v vso oskrbo na Domobranski cesti — Anlo-vic.	25283
Na hrano
in stanovanje v sredini mesta sprejmem boljlo dijakinjo aii gospodično. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.	25401
Na stanovanje
in vso oskrbo eprejmem 2 dijakinji (dijaka). Soba ima poseben vhod in električno razsvetljav«. Klavir na razpolago. Naelov v oglasnem oddelku »Jutra.. 25126
Filmska igralka
želi nujno 4000 Din poso^ jila proti dobrim obrestim in sigurni garanciji. Ponudbe prosi pod Iifro »Z«
bodočnost, na oglasni oddelek .Jutra.,	25257
Dvoje
samozastopstev
oddam za vso Slovenijo. Prvo, kovinasti, aluminijski in reklamni izdelki, za tovarne in druga podjetja, trgovce itd. Potrebno Din 20.000 kapitala. — Drugo, modni žurnali za krojače, šivilje, modistinje in čevljarje. Potrebno 5000 Din v gotovini. Le trg. naobra^ ženi, slovenščine in nemščine zmožni in agilnl gospodje s kapitalom naj pošljejo takoj točne ponudbe pod »Visoka provizija 95« c« oglasni oddelek »Jutra..	25295
Prodajalko
z nekaj gotovine takoj eprejmem v svrho skupnega pričetka trgovine. Potreben kapital 8—10.000 Din. Ponudbe s sliko pod »Lepa bodočnost 19. na oglasni oddelek »Jutra.. 25319
Elektrotehnično podjetje Ljubljani sprejme radi po-večanja obrata strokovnjak«
družabnika
Potreben kaptal 10.000 Din. Aktvno sodelovanje predpogoj. Cenj. ponudbe na ogl. oddelek »Jutra, pod šifro »Sodelovanje..	25406
ipil Jb
Kot družabnik
s kapitalom želim vsto] v kaka trgovino. Ponui na oglasni oddelek »Jutra, pod »Santos..	25326
10.000 Din pjsodim
zdravemu podjetju proti sigurni garanciji ali vknjižbi na prvo mesto, kjer bi bil zaposlen, ali pristopim kot družabnik. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod Iifro »ličea poela*.	25203
Klavir
prav dobro ohranjen Stutz-lflgel proda radi selitve Anton Sik, Gornja na.
Kiavir
(Stutzfliigel) dobro ohranjen poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
25278
Najceneje in najbolje
kupite V IJOLINE
in druge glasbene potrebščine za učiteljišča in glasbene zavode pri MINKI MODIC Kopitarjeva ulica 1 (nasproti Jugoslov. tiskarne).
Samostojen
{nteligent
mlad, želi znanja z lepo damo. Dopise na oglasni oddelek »JutTa« pod šifro »Diskrecija 99». 25265
2. september
Oprosti, pomota, prepozno pismo. Na svidenje v sredo T. E.	25447
Jelka G.
Na anonimna pisma ne odgovarjam.	25276
Gospodična
starosti 21 let, Zeli radi pomanjkanja poznanstva resnega dopsovanja z značaj-nim gospodom. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek <Jutra» pod «Deteljica».
Gospodična
trg. in drugo stransko na^ obražena, v starosti 23 let, želi radi po-manjkanja poznanstva dopisovati, event. seznaniti se z gospodom, ki bi bil tudi turist — ne za visoke ture. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod «Planinka».	25370
Mlada dama
želi znanja s samo resnim inteligentom. — Ponudbe na oglasni oddelek <Jutra* pod značko «Inteligentna».
25396
Kt
Težko, željno čakam. Nedeljo potujem. — Iskrene, vroče . .. Tvoja Ms. 25388
Dekle
simpatično, staro 23 let, 25.000 Din gotovine, se želi poročiti s posestnikom, obrtnikom ali drž. uslužbencem. Vajena je tudi gostilne. Dopise, če mogoče s sliko, na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Sreča«.
25127
Posestnik
dobro situirau, že.i znanja v svrho ženitve z damo, ki ima pravico do koncesije specerijske trgovine, staro 25—80 let. Dopise na oglas, oddelek »Jutra, pod šifro »Sigurna bodočnost*. 25318
Akademik
srednjih let, simpatičen, ugledni drž. dužbi, varan ločenec, želi simpatično, inteligentno in pošteno družico do 38 let, s premoženjem. Dopise na podružnico »Jutra* v Mariboru pod »Solidnost*.	25438
Vdovec
38 let star, [X> poklicu trgovec in gostilničar na dobrem kraju v Nedelišču (Medimurje), se želi oženiti z gospodično, event. vdovo s 30—50.000 Din kapitala. Dopise na oglasni oddelek »Jutra, pod »Podmirna bo-dučnost 69».	25269
Ženska
stara 48 let. s premoženjem 25.000 Din, želi znanja t molkim, ki ima pokojnino ali kaj stalnega, v starosti od 45—55 let. Ponudbe pod »Slolnost 53» n« oglasni oddelek »Jutra». 25385
Trgovec in
posestnik
inteligenten, star 28 let, želi znanja v svTho ženitve z boljšo gospodično s primerno doto. Dopise 6 sliko na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Milan«. 25241
ESS5II
Glasovirje
in harmonije
oglašujem, popravljam strokovno In eenol Tudi potu jeml Naročajte po dopisnim
O. Jurasek, Ljubljana
WolIov« ulica 12.	40
Klavir za vežbanje
po zmerni ceni na razpolago v Kolodvorski ulici 5.
25107
Vijolino
z lokom in etuijem prodam za 300 Din. Sredina št. 5 (nova vila).	25291
2 vijollni
dobro ohranjeni, prodam po zmerni ceni. Naslov v ogl. oddelku <Jutra>. 25427
25173
Šolske violine
najboljše, vsa glasbila, strune in potrebščine dobite le pri muziku-strokovnjaku bivšem učit. Glasb. Matice Alfonz Breznik, Ljubljana, Mestni trg 3, poleg magistrata.
Dana-Golia Koblerieva
privatne klavirske are Informacije vsak dan od 11—1. Mestni trg štev. 7/III.
Več kanarčkov
naprodaj po 60 Din v Rožni dolini, cesta H, štev. 9.
25099
Dobengana
mladega, dresiranega, čistokrvnega, po možnosti rjavega kupim. Ponndbe na oglasni oddelek »Jutr«« pod »Doberman«.	25111
Uharico
za lovljenje vran	kupim.
Ponudbe na: A.	Jaklič,
Tesllč, Bosna.	24838
Dogo
rodovnikom, psa 10 tednov starega proda Ko Zg. Šiška It. 92. 23296
Mlade pse
ovčarje prodani. Stari trg št. 84, kavarna.	25415
Ptičarje
kratkodlake, 6 mesecev sta-proda Ing. O. Miklau, Siov. Bistrica.	25331
Mlado lisico
udomačeno, proda gozdar Fišer v Radovljici. 25242
Damsko uro
ki sem našel pred delj ča-ao-m, se dobi zdaj v Gra-diiču št. 11/11, desno.
25261
V komisijo
prevzamem vsakovist-n e predmete papirne, ga lacteirijske, perilo, pletenine in druge stroke, v popolnoma novi lokal na Viču Ponudbe prosim na oglasn oddelek »Jutra« pod šilru »Dobro blago«.	25158
Sto nagrad
po 1000 Din Kdor pošlje 20 Din, dobi franko 1 fini parfem, zobno pasto it žrebno štev. R. Cotič, kozmetični laboratorij, Vrhnika 25128
Katera
boljša, usmiljena gospa Ljubljani bi iz ljubezni spre-ieia ljubko, zdravo in ži vahno triletno zakonsko deklico proti primerni odškodnini. — Ponudbe na oglaeni oddelek »Jutra* pod šifro »Mati«.	26362

Eau de Cologne
Ne veste 11, kako se bodete obvaroval pred hudo vročino poletnih dni. Kadar vam omagajo udje in čutila rabite »Kbasana Eau de Cologue*. Idealno sredstvo za osveženi« živcev. »Cha-sana Eau de Cologne« je izredno močna kolinska voda ki se dobro orllagoffi zanimivemu Khasana oarfemtL V dražestnih steklenicah ie prav pripravna za potovanje Dr. M. ALBERSHEIM Frankiurt a. M. — London.
Pazor starci!
Maihna rodbina z večjim posestvom sprejme staro osebo ali pa ože »jen par brez otrok na dosmrtno oskrbo, vse po pogodbi. Pismeno ponudbo na Publicitas d. d, Zagreb, Gundulideva 11 pod ,Za-'3250*
s posestvom v več-iemmestunaše države, čez 1C0 let ob-sto;eča, dobro vpeljana, iztoči nad '2 hI pijač na dan živahno posečena od kmetov in meščanov, je napredaj po zelo ugodnih plačilnih pogojih. S^oiasnila daje resnim reflek-
tantom pismeno Oglasni zavod Kovač č, Maribor. Poštnino priložiti.
tračnice
in vagonete «sth vrsi in v vsaki količini kupuje .Calin", k. d., Zagreb, Mandalicina 1.
iiove in rabljene ima vseh vrst vedno na zalogi
Slomškova ulica U
Zastopnice
sprejmem v vseh večjih mestih za prodajo za ženske neobhodnega predmeia. Visok zasiu-ek. Ponudbe na t^ubli-cit*s, Zagreb, Gundulideva 11 pod ,Za-13248*
■BMHaHEBBlBHSa
svinčeno usedlino i.i pe-oel, staro med, baker, cink, kupuje v vsaki količini .Cil n" k. d., Zagreb Mandaličina 1 ♦eeeeeeeeeeteeeteete*'
Kyffhauser-Tehnika
Frankenhausen
(Nemčija)
Inž. šola za strojno In avtomobilsko gradnjo — poseben elektrotehnični oddelek za polzedelstvo in aerotebniko. 56
■niiniinininiiii
š Vaša obleka
Najpopolnejši
Stoewer
Šivalni stroji
za šivilje., krojače in čevljarje tei za vsak dom Preden si nabavite stroj, oglejte si to iztednost pri tvrdki
Lucl. Baraga, Liubijona
Šelenburgova ulica 6 I.
Irezolačen aouk 15-letnč garanti]* Telefon št. 980. n
■■■■■■■■■■I
bode izgledala zpet kakor
■ nova
■
i
Gramofonske plošče
dobro ohranjene, rabljene, kupim. Ponudbe z navedbo cene in vsebine na oglasni oddeiek »Jutra« pod iifro »Plošč*«.	25377
ako jo pustite kemično čistiti v
tovarni Reich
Tovarna: Poljanski nasip 4-6 Ljubljana, Podružnica: Šelenburgova ul. 3.
Plisiranje v najmodernejših vzorcih tekom 24 ur.
Barvanje oblek v različnih barvah.
Zmagovalec na^veliih svetovnih dirk
Južno-afrlkanska »Tourist Trophy" — Grand ^rlx Švice — Grand Prix Eurrpe — Grand Prix Bdglje — Grad Prix Aus rije — ScottLch Six DaysTrial — Zmage v Jugoslavil: Samobor—Plješivica, Ga štej — Medvode — Gorska tekma Ljubelj, Černomerec p.venstvo
Hrvatske i S avonije.
Ne zmage malih lokalnih dirk — ampak zmage pri najtežjih dirkah dokazu ejo vedno na novo nipre-kosljivo kvaiiteio A. J. S. motociklov.	Nizka nabavna cena! Plačilne ugodnosti!
Generalno zastopstvo: O. Žižek, Ljublja. a, Tavčarjeva ulica št. 11.
Motodklisti vporabljajte pri Vaših motociklih i* ključno najboljše olje
■»■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■M
Vse šolske in pisarniške potrebščine
priporoča po najnižjih cenah
trgovina A. Skedelj, Stari trg 10a
Velika izbira razglednic in pisemskega papirja na drobno
in debelo.	9691

Uradniki in uradnice!
Vaše plače Vam ne dopuščajo, da se Vašemu stanu primerno in dostojno oble-čete. Ne imejte hrige, pomoč je tukaj. Obl. Ilirija, Mestni trg »7/1. Vam nudi vse manufakturno blago prvovrstne kvalitete na 6 mesečno odplačevanje. Na poziv tel. 28 »25 Vam pošljemo tudi zastopnika v hišo.
8350 a
Na drobno
Specijalna
Ha velik*
trgovina vozičkov in koles. <
Sprejema v popravilo vozičke, kolesa, šivalne stroje. = Ponlkljanje, lakiranje, avtogenrično varenje. «=»
ZEMELROK OTON
Lastna tovarna Glince-Tržaška c. Prodajalna Marijin trg 8.
biser krem za obutev.
IVAN ZAKOTNIK
MESTNI TESARSKI MOJSTER
LJUBLJANA
DUNAJSKA & 4« Telefon št. S79
Vsakovrstna tesarska dela, moderne lesene stavbe, ostrešja za palače, hiše, vile, tovarne, cerkve in tvooike; stropi, razna Ua, stopnice, ledenice, pavi-(joni, verande, lesene ograje Ltd. Ortdba lesenih mostov. Jezov in mlinov.
Parna Zaga.
42-a
Tovarna furnirja.
Lepo posestno
z 2 hišama, gospodarskim poslopjem, sadnim vrtom, gozdom, travnikom, njivami, pripravno za gostilno trgovino, žganjekuho ali kako drugo obrt v ljubljanski okolici, 20 minut od želez, postaje Št. Vid Vižmarje
po nizki ceni naprodaj.
Hiša in vse ostalo se nahaja v najboljšem stanju.
Natančnejša pojasnila pri Berniku, restavracija kolodvor, St. Vid-Vižmarje.	9652
Strojno pEetenje
A. Ponfirečič
Celje, Gregorčičeva 3.
Izdelovanje vseh vrst pletenin po meri in naročilu se ceni. občinstvu toplo priporoča
Na drobno!	Na debelo!
Naznaniam cenienim trgovcem, da sem si uredil moderno ure en
električni mlin
za mletje morske soli, ter se priporočam za cenjena naročila. OJ-dajam tudi že iz^otovljeno sol po nainižji cent.
Liudevit Sire
Kranj.
B
Baržun svetovno znamke
„LINDEN".
Prvovrstna kakovost, zajamčene barve!
V zalogi tvrdke A. & E. SKABERNE, LJUBLJANA.
Ob začetku Sole
otroški čeolfi
poceni.
MARIBOR, Jos. Martinz, Gosposka ul. 15 CELJE, Aleksandrova cesta 1
Zvitke
(role) za računske stroje, ček in kontrolne zvitke za blagajne vseh sistemov, ima vedno v zalogi
Lud. Baraga, Ljubljana, Šelenburgova ul. 6/1.
Telefon štev. 2980.
49 6
Albumi!
Kroji!
FAVORIT!
Svetovno znani .Favorif-Albumi (sezonska izdaja) in novo izišli .Favorit* mesečnik, nudi veliko izbiro najnoyejših modelov in njim odgovarjajoče zrezane kroje v vseh velikostih vedno v zalogi samo v veletrgovini
Ant. Krisper, Ljubljana
Stritarjeva ul. 2 Mestni trg št. 26
Edino zastopstvo za Slovenijo.
Istotam vtlika izbira kiojaškh modelov (pupe) V zalogi so tudi vse potrebšč ne za kiojače in šivilje ter drugo modno blago, galanterija, Igrače.
Na drobno I	Na debelo!
KNJIG

za vse srednje, meščanske in osnovne šole
dobite
v knjigarni Tiskovne Zadruge
Prešernova ulica 54 Ljubljana Prešernova ulica 54

(Nasproti glavne pošte)
Urejuje dr. Josip Birsn. Izdaja za Konzorcij cjutra« Adoli Ribaikar. Za Narodno tiskamo dd. kot tiskarnarja Fran Jezeršek. Za inseratnJ dei je odgovoren Alojzij Novak. Vsi t Ljubljani.
jf