o
<¡
o m
Junij 1997
On
■
N<
2
o<
c/a
m
Priloga Knjižničarskih novic 7(1997)5
Strokovno posvetovanje in skupščina Zveze bibliotekarskih društev
Slovenije
"KNJIŽNIČARJI PRED NOVIMI IZZIVI"
Portorož, Avditorij, 27. - 29. oktober 1997
PRIJAVNICA-RAČUN
Prijavljam udeležbo na strokovnem posvetovanju ZBDS:
Ime in priimek: _
Knjižnica/ustanova: _
Delovno mesto: _
Naslov: _
Tel./Fax: __E-mail: ____________________________________
Društvo bibliotekarjev: _
Plačana članarina za leto 1997:	□ da, kdaj _ □ ne
Kotizacija plačana do 31. avgusta 1997 znaša 20.000 SIT za člane društev bibliotekarjev (ki imajo plačano članarino za leto 1997) in 25.000 SIT za ostale udeležence.
Kotizacija plačana med 1. septembrom in 10. oktobrom 1997 znaša za člane društev bibliotekarjev 25.000 SIT in za ostale udeležence 30.000 SIT. Po 10. oktobru znaša kotizacija za vse prijavljene 30.000 SIT.
Kotizacijo vplačate na žiro račun ZBDS Ljubljana, 50100-678-47436. Prosimo vas, da prijavnici priložite dokazilo o vplačilu.
V primeru, da plačate kotizacijo, upoštevajte to prijavnico kot račun.
Datum: __Podpis: _
ODPOVED UDELEŽBE: Odpoved že prijavljene udeležbe je potrebno v
pisni obliki nasloviti na Tajništvo ZBDS. VRAČILO ŽE PLAČANE KOTIZACIJE: odpoved pred 10. oktobrom 1997:
50%, odpoved po 10. oktobru 1997: -Vračilo dela kotizacije bo izvedeno v roku 30 dni po končanem posvetovanju.
Prijave sprejemamo najkasneje do 20. oktobra 1997 na naslov: Tajništvo ZBDS, Turjaška 1, 1000 Ljubljana. Dodatne informacije: Stanislav BAHOR, tel.: 061/224-975 ali Melita AMBROŽIČ. tel.: 061/12-55-014
Strokovno posvetovanje in skupščina Zveze bibliotekarskih društev Slovenije "KNJIŽNIČARJI PRED NOVIMI IZZIVI" Portorož, Avditorij, 27. - 29. oktober 1997
REZERVACIJA HOTELA Portorož, 27. - 29. oktober 1997
Ime in priimek: Knjižnica/ustanova: Delovno mesto:
Naslov:
Tel./Fax:
E-mail:
Datum prihoda:
Datum odhoda:
Ime osebe, s katero boste delili sobo: _
Število enoposteljih sob je omejeno.
V primeru zasedenosti želenega hotela vam bo Avditorij potrdil rezervacijo v drugem hotelu.
Rok prijave: 17. 10. 1997
Cene prenočišča z zajtrkom v eno- in dvoposteljni sobi so v DEM/dan (plačilo v SIT po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan vplačila).
Označite oba ustrezna kvadratka	__ __ ____ _____
hotel	enoposteljna	dvoposteljna	single use
soba
soba
□	gh. Metropol
□	h. Roža
□	h. Lucija/Barbara
□	h. Slovenija
□	h. Riviera
□	119
□	67
□	61
□	58
□	56
□	184
□	104
□	94
□	84
□	80
□	149
□	84
□	76
□	73
□	70
*	Dolačilo za polpenzion: 15 DEM/dan na osebo
*	Turistična taksa: 1.80 DEM na osebo
*	Single use pomeni, da gost sam koristi dvoposteljno sobo
Izpolnjeni formular pošljite v Avditorij, Portorož.
Priloga Knjižničarskih novic 7(1997)6
BRALNO DRUŠTVO SLOVENIJE, Turjaška 1, 1000 Ljubljana Tel/Fax: (061) 12 55 014, Internet: bralno-drustvo@nuk.uni-lj.si
2. strokovno posvetovanje Bralnega društva Slovenije
"BRANJE - SKRB VSEH"
Ljubljana, Filozofska fakulteta, 21. - 22. november 1997
Učenje branja naj bi doseglo vse, da bi bilo uspešno in da bi se razvijalo tudi po končanem šolanju. Zato pa je potreben dialog med med strokovnjaki in praktiki različnih strok. K temu vas vabi Bralno društvo Slovenije, saj bo vaš prispevek v razpravi na posvetovanju dragocena pobuda za izboljšanje branja na vseh ravneh in stopnjah.
PROGRAM POSVETOVANJA
Petek, 21. 11. 1997
9.00 - 10.00
Prijava udeležencev
10.00
Otvoritev posvetovanja
Boris A. Novak: Otroštvo svetlobe in sence. Pozdravni nagovori
10.30 - 13.00
Referati in razprava
Zakaj je bralna sposobnost/vzgoja skrb nas vseh? - dr. Meta Grosman: Branju prijazne šole. - Barbara Hanuš Branje v zamejstvu. - Danilo Sedmak Funkcionalna pismenost. - Alenka Janko Slepi in branje. - Dušan Sterle, Tomaž Vraber
13.00 - 14.00
Odmor
1
14.00 - 16.00	Ustvarjalno pisanje kot metoda ustvarjalnega
branja umetnostnih besedil. - Milena Blažič Ilustracija: pomoč v branju. - Maruša Avguštin Using literature to foster critical thinking in content areas. - Dr. J. M. Wile1
16.00 - 16.30	Odmor
16.30 - 18.30	Mala Alica (The Nursery Alice) ali Carrollov
poskus dialoga z otrokom ob slikanici. - Miha Mohor
Bralna značka. - Manica Perko
Spodbujanje branja v splošni knjižnic. - Anica
Božič
Uloga narodnih knjižnica u programima kreativnog i cilnjog čitanja. - Liljana Sabljak
Sobota, 22. 11. 1997
8.00 - 10.00	Motiviranje učencev za branje in pisanje
različnih literarnih vrst v 3. razredu osnovne šole. - Damjana Šubic
Learning about teaching writing: what happens when you participate in a field project by writing letters to children who are english as a second language learners? - Dr. Ane Lado Vpliv različnih metod komuniciranja na stopnjo bralne pismenosti v osnovni šoli. - Zdenka Sušeč, Francka Žumer Vloga knjižničarja pri razvijanju bralnih sposobnosti. - Ida Mlakar, Darja Lavrenčič
10.00 - 10.30	Odmor
1 Referati v angleškem jeziku bodo prevedi v povzetkih.
2
Priloga Knjižničarskih novic 7(1997)6
10.30 - 12.30	Posterji
Razvijanje bralnih spretnosti pri pouku angleškega jezika. - Metka Brkan Koliko, kako in kaj govorijo učenci pri obravnavi literarnih besedil v osnovni šoli. -Nataša Pivih
Kaj si srednješolci izposojajo v splošni knjižnici. Edo Grabrijan, Anja Sterle, Urška Sotler Knjižnična vzgoja na razredni stopnji. - Katarina Podobnik
12.30	Zaključki posvetovanja in skupščina Bralnega
društva Slovenije
Poročilo o delu Dopolnitve statuta Volitve upravnih organov Program društva
PRI J A V A
Ime in priimek ..........................................................................................................
Ustanova .....................................................................................................................
Prijave sprejemamo do 2. 11. 1997. Naslov za prijavo: Bralno društvo Slovenije, Turjaška 1, 1000 Ljubljana. Informacije: Silva Novljan, tel.: 061 1255014, Jelka Kastelic, tel.: 061 1250131 int. 176.
Za člane, ki so plačali članarino za leto 1997 (ali jo bodo do roka prijave) je udeležba 4.000 SIT. Ostali udeleženci morajo do 2.11.1997 nakazati kotizacijo 6.000 SIT na ŽR: BDS 501000-678-000-0704087 s pripisom Kotizacija. Prijavnici priložite, prosimo, potrdilo o plačilu.
1
KNJIŽNIČARSKE NOVICE
7(1997)6
VSEBINA		
ZBDS	str.	1
Splošnoizobraževalne knjižnice	str.	3
Visokošolske knjižnice	str.	5
Predstavljamo vam	str.	7
Mednarodna srečanja	str.	8
Čestitka	str.	13
Obvestila	str.	13
Priloge	str.	15
Knjižničarske novice 7(1997)6. ISSN 0353-9237. Izdala: Narodna in univerzitetna knjižnica, INDOK center/knjižnica za bibliotekarstvo, 1001 Ljubljana, Turjaška. 1, p.p. 259. Urednik: Jelka Kastelic. Uredniški odbor: mag. Melita Ambrožič, Ivan Kanič. Naklada: 660 izvodov. Cena posamezne številke: 500 SIT. Knjižničarske novice lahko naročite za pol leta (januar-junij ali julij-december) ali za celo leto (januar-december). Naročila in odpovedi pošiljajte pismeno. Prejetih tekstov ne lektoriramo in ne honoriramo. Razmnoževanje ni dovoljeno.
Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje RS št. 23/179-92 z dne 16.3.1992 štejejo Knjižničarske novice med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3 Zakona o prometnem davku, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%.
Naslov uredništva: NUK, Enota za razvoj knjižničarstva, za "Knjižničarske novice", Turjaška 1, 1000 Ljubljana. Prispevke lahko pošiljate tudi na disketah ali po elektronski pošti (NUK::JELA).
ZBDS
Strokovno posvetovanje
in skupščina ZBDS "KNJIŽNIČARJI PRED NOVIMI IZZIVI"
(Portorož - Avditorij, 27.-29. oktober 1997)
Programski odbor posvetovanja je pregledal prispele prijave referatov in okroglih miz ter se odločil, da bo potekal strokovni del posvetovanja v okviru večih tematskih sklopov:
•	Knjižničarji in knjižničarstvo za prihodnost
•	Zahteve uporabnikov - novi izzivi za knjižničarje
•	Izobraževanje knjižničarjev za jutri
•	Novi informacijski viri - novi izzivi za uporabnike in knjižničarje
Posamezne sekcije ZBDS pa bodo organizirale naslednje okrogle mize:
-	"Knjižničar, knjižnično gradivo in uporabnik v splošnoizobra-ževalni knjižnici" (Sekcija za specialne knjižnice. Kontaktna oseba: Anatol ŠTER)
-	"Permanentno - vseživljensko izobraževanje zaposlenih v visokošolskih knjižnicah: kako izboljšati položaj visokošolskih knjižnic" (Sekcija za visokošolske knjižnice. Kontaktna oseba: Tonja ZADNIKAR)
"Kje smo šolski knjižničarji danes?" (Sekcija za šolske knjižnice. Kontaktna oseba: Nataša KUŠTRIN-TUŠEK)
"Vpliv Internet/WWW in elektronskih informacijskih storitev na vlogo in delo specialnih knjižnic" (Sekcija za specialne knjižnice. Kontaktna oseba: Zdravka PEJOVA)
Predvidena je tudi okrogla miza potujočih knjižničarjev, predstavitev podatkovnega modela slovenske bio-bibliografske baze podatkov in predstavitve sponzorjev.
Prijavnico za posvetovanje najdete tudi v tej številki Knjižničarskih novic. Bi pa želeli opozoriti, da velja znižanje kotizacij za udeležence, ki se bodo prijavili do konca avgusta (ZBDS bo upošteval poštni žig na kuverti in ne datum, ki bo napisan na prijavnici!). Popust 5.000 SIT pri kotizaciji imajo le tisti člani področnih bibliotekarskih društev, ki bodo imeli v času prijave poravnano članarino za leto 1997.
Dobimo se v Portorožu!
Sekretariat ZBDS
SEKCIJA ZA VISOKOŠOLSKE KNJIŽNICE
V sredo, 28. maja 1997, smo imeli sestanek sekcije za visokošolske knjižnice pri ZBDS na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani. Dogovorili smo se za organizacijo okrogle mize na posvetovanju Zveze bibliotekarskih društev Slovenije v Portorožu od 27. do 29. oktobra 1997.
Naslov okrogle mize bo: Permanentno - vseživljenjsko izobraževanje zaposlenih v visokošolskih
1	Knjižničarske novice 7(1997)7
knjižnicah : Kako izboljšati položaj visokošolskih knjižnic? Okvirni program okrogle mize:
1.	Dejansko stanje: Izobrazbena struktura zaposlenih v visokošolskih knjižnicah v letu 1996.
2.	Novi izzivi: Vizija razvoja visokošolskih knjižnic.
3.	Realna pot in možnosti: Predstavitev podiplomskega študija bibliotekarstva na Filozofski fakulteti.
Zaposlene v visokošolskih knjižnicah vabimo, da se okrogle mize udeležite in aktivno sodelujete!
Tonja Zadnikar
MADŽARSKI KNJIŽNIČARJI V SLOVENIJI
V prvi polovici aprila so nas obiskali člani Društva šolskih knjižničarjev iz Madžarske. Prvi dan svojega obiska pri nas so si v dopoldanskih urah ogledali I. dvojezično šolo in šolsko knjižnico v Lendavi. Triintridesetčlansko izletniško skupino je sprejela ravnateljica Elizabeta Pal, ki je v kratkih besedah predstavila način in metodo dvojezičnega šolstva v Prek-murju in vse ostale aktivnosti, ki so povezane s šolo in knjižnico. Madžarske goste so najbolj zanimale metode poučevanja slovenskega, madžarskega in tujega jezika.
Popoldne si je skupina ogledala kulturnozgodovinske znamenitosti Maribora, v soboto zjutraj pa nadaljevala potovanje proti Ljubljani. V CTK-ju sta jih pričakali predsednica ZBDS mag. Nada Češnovar in podpredsednica mag. Melita Am-brožič. Gostje so si ogledali pro-
store CTK-ja, knjižnični fond, informacijski oddelek, terminale za bralce in oddelek za tuje strokovne revije.
Predsednik Društva šolskih knjižničarjev na Madžarskem Mihalj Balogh in tajnica društva Rozalija M. Kalainar sta predlagala, da bi v bodoče slovenski in madžarski knjižničarji tesneje sodelovali na strokovni ravni. Predstavnike slovenskih knjižničarjev so povabili na letni zbor madžarskih knjižničarjev, ki bo v avgustu tega leta v Kečkemetu. Po ogledu CTK-ja v manjših skupinah so si izletniki ogledali še kulturne znamenitosti in najpomembnejše zgradbe Ljubljane -Cankarjev dom, Prešernov trg, Tromostovje, Magistrat, NUK in SAZU. Popoldne pa so imeli krajši izlet do Blejskega jezera in do rojstne hiše Franceta Prešerna v Vrbi. Pozno popoldne so si knjižničarji ogledali tudi madžarsko veleposlaništvo v Šentvidu pri Ljubljani, kjer jih je sprejela namestnica veleposlanika Žužana Nestor.
Ob koncu ekskurzije so madžarski gostje izrazili zadovoljstvo nad videnim in se zahvalili ZBDS ter Pokrajinski in študijski knjižnici iz Murske Sobote, ki sta pomagali pri organizaciji njihovega strokovnega izleta. Želijo si ohraniti stike med obema društvoma, s pomočjo katerih bi prihajalo do boljše izmenjave izkušenj na področju knjižničarstva.
Jožef Papp
5
Knjižničarske novice 7( 1997)0
SPLOŠNOIZOBRAŽEVALNE
KNJIŽNICE
SLOVENSKI DNEVI KNJIGE V KNJIŽNICI IVANA TAVČARJA V ŠKOFJI LOKI
Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka poleg svoje osnovne dejavnosti organizira in prireja različne kulturne prireditve z namenom popularizirati knjigo in privabiti bralca v knjižnico. Tako se vsako leto od oktobra do aprila zvrsti okrog sto prireditev, ki jih obišče okrog 4000 obiskovalcev.
Letošnji april je bil torej zadnji v jesensko zimski prireditveni sezoni. Posvečen je bil pravzaprav knjigi. Kar nekaj dni v aprilu je povezanih s knjigo. Vsako leto 2. aprila praznujemo svetovni dan knjige. Društvo slovenskih pisateljev pa je letos namenilo posebno pozornost slovenskemu dnevu knjige, tako je 22., 23. in 24. april proglasilo za slovenske dneve knjige.
Že 1. aprila smo v naše novo izposojevališče Trata, ki smo ga lani preselili v nove, večje prostore, povabili upokojeno igralko gospo Jano Osojnik, da je tamkajšnjim otrokom pripovedovala zgodbice o zajčku Hopku in predstavila nove Kresove slikanice o Hopku. Sredi meseca aprila smo imeli v gosteh Vrtec Čebelico iz Škofje Loke, ki je naše otroke razveselil z lutkovno predstavo Svetlane Makarovič Pod medvedkovim dežnikom.
Od 22. do 24. aprila pa so potekali dnevi knjige, ki smo jim posvetili posebno pozornost. Prvi dan so pri nas gostovali otroci iz
Osnovne šole Ivana Groharja z dramskim krožkom. Uprizorili so gledališko predstavico Brigitte Wein-inger Mandi. Naslednji dan smo imenovali dan odprtih vrat in preko medijev povabili vse zamudnike, da poravnajo stare obveznosti in vrnejo že predolgo izposojene knjige. Tretji dan nas je obiskala gospa Fani Okičeva in bralcem predstavila svojo knjižno novost V kraljestvu velike kače. Ta dan smo bralcem ponudili približno 500 knjig (iz zaloge darov, delno tudi odpisane knjige) za nakup po simbolični ceni 100 tolarjev. Tako je 70 bralcev nakupilo 170 knjig, ostalo pa smo namenili izposojevališču Reteče, ki je ponovno zaživelo v februarju, delno pa smo ta fond podarili knjižnicam zamejskih Slovencev.
Z Občino Škofja Loka smo v času od. 21. do 26. aprila organizirali akcijo zbiranja knjig za zamejske Slovence pod geslom "Podarimo knjigo zamejskim Slovencem". Občina je povabila k sodelovanju poleg matične knjižnice z izposojevališči tudi druge ustanove in organizacije, tako npr. obe knjigarni v Škofji Loki, Turistično društvo v Škofji Loki, vse šolske knjižnice, vključila pa se je tudi sama. Občina je v tem tednu povabila predstavnike koroških Slovencev in predstavnike Slovencev v Italiji. Obiskali so nas gospod Nanti Olip, podžupan Občine Sele na Koroškem ter podpredsednik Narodnega sveta na Koroškem in Vito Primožrč, predsednik Obrtnega združenja na Goriškem in nekdanji župan kraja Sovodnje ob Soči. Že na popoldanski tiskovni konferenci z novinarji smo ugotavljali, da so take vrste kulturni stiki med Slovenci v matični domovini in Slovenci zunaj naših meja prepotrebni. V večerni oddaji lokalne škofjeloške televizije sem sodelovala kot gost oddaje. Pogovarjali smo se o položaju Slo-
3
Knjižničarske novice 7(1997)6
vencev v zamejstvu, medsebojnih stikih in vlogi slovenske knjige med zamejci. Njihove slovenske knjižnice so skromno založene, posebno pozornost bi morali posvetiti mladim bralcem, da bi bili deležni ob večjem številu slovenskih knjig boljše jezikovne in knjižne vzgoje.
Dobrodelna akcija, ki smo jo sprožili skupaj z občino, je naletela na velik odziv med krajani. Tako smo doslej zbrali samo v naši knjižnici 500 knjižnih darov. K tem je naša knjižnica prispevala še 600 knjig iz odpisa in svoje rezervne zaloge. S prispevki vseh ostalih zbirateljev se je doslej nabralo približno 1600 knjig za zamejske Slovence. Akcijo zbiranja smo podaljšali na vse leto. V akciji so sodelovali tudi lokalni časniki in lokalna televizijska postaja TV Loka ter Radio Sora. Naletela je na velik odmev tudi izven občinskih meja, saj so se za donacije javljali celo ljudje iz Ljubljane in drugih krajev. Tako akcijo bi kazalo sprožiti v širšem slovenskem prostoru.
Naj na koncu omenim še dona-cijo knjig knjižnici Dol pri Ljubljani, ki se ustanavlja na novo. Občina Dol pri Ljubljani je pred kratkim zaprosila našo knjižnico za knjige, ki bi jih lahko podarili. Uspelo nam je zbrati 681 knjig, ki smo jih podarili 21. maja tej nastajajoči knjižnici. Za novo knjižnico se zelo resno in vztrajno zavzemajo, kar dokazuje tudi dejstvo, da je po knjige prišel predsednik občinskega sveta s svojim sinom. Le osebna zavzetost rodi uspehe. Želimo jim veliko uspeha in čimprejšnje odprtje!
Ana Florjančič
NOVOST V KNJIŽNICI "PREŽIHOV VORANC"
Z začetkom letošnjega leta smo v SIK "Prežihov Voranc" Ljubljana -Vič v okviru globalnega računalniškega omrežja Internet razširili ponudbo z uporabo IUS-INFO - "on line" pravno-poslovnega informacijskega sistema. V osmih podatkovnih bazah, ki jih sistem ponuja je mogoče dobiti informacije o vseh veljavnih predpisih ter čistopise vseh veljavnih zakonov izdanih po 1.1.1995. Sistem omogoča uporabnikom dostop do celotne veljavne slovenske zakonodaje in številnih sodnih odločb (judikatov). Med poslovnimi informacijami so pomembni javni razpisi iz Uradnega lista, saj jih uporabniki lahko dobijo hitreje kot Uradni list v pisni obliki. Obiskovalci knjižnice, ki potrebujejo tovrstne informacije si prihranijo veliko časa, ki ga zahteva zamudno in pogosto tudi neuspešno listanje po tisočih zvezkih Uradnega lista in ročno iskanje določenega predpisa.
Po vnosu uporabniškega gesla je mogoča uporaba vseh baz v prijaznem okenskem okolju. Ob zelo preprostem in učinkovitem iskanju, ki ne zahteva praktično nobenega predznanja, so uporabnikom na voljo tudi številna orodja za zahtevnejše oblike iskanja ustreznih informacij med stotisoči dokumentov.
Z uvedbo omenjene novosti smo zadovoljni tudi knjižničarji, ker se zavedamo pomembnosti nudenja tudi poslovno-pravnih informacij. Sedaj jih lahko posredujemo hitro in učinkovito, na veliko zadovoljstvo naših bralcev.
Svetlana Žgajnar
5
Knjižničarske novice 7( 1997)0
VISOKOŠOLSKE KNJIŽNICE
IZOBRAŽEVANJE UPORABNIKOV KNJIŽNIČNO-INFORMACIJSKIH STORITEV NA BIOTEHNIŠKI FAKULTETI
Biotehniško fakulteto sestavlja 6 oddelkov (agronomija, biologija, gozdarstvo, lesarstvo, zootehnika in živilstvo). Specifičnost posameznih ved oziroma strokovnih področij se odraža v vrstah in usmeritvah študija:
visokošolski študij: gozdarstvo, lesarstvo, kmetijstvo-agronomija, kmetijstvo-zootehnika, zootehnika univerzitetni študij: biologija, gozdarstvo, lesarstvo, kmetijstvo-zootehnika, živilska tehnologija podiplomski študij: biologija, gozdarstvo, lesarstvo, kmetijstvo-agronomija, kmetijstvo-zootehnika, krajinska arhitektura, varstvo naravne dediščine, živilska tehnologija
interfakultetni študij: biologija, mikrobiologija
specializacija: svetovanje v kmetijstvu
Interdisciplinarnost posameznih strok se razen na področju izobraževanja odraža tudi na področju raziskovalnega dela in knjižnično-informacijske dejavnosti. Obsežni informacijski viri (monografije, periodične publikacije, računalniške zbirke) in mrežne povezave omogočajo knjižnicam Biotehniške fakultete, da posredujejo uporabnikom (raziskovalcem, pegagogom in študentom) sprotne in kvalitetne informacijske storitve.
Proces izobraževanja področja knjižnično informacijskih dejavnosti se je na Biotehniški fakulteti začel izvajati že leta 1967 z predmetom Uvod v informatiko. Leta 1978 se mu priključi predmet Uvod v raziskovalno delo za študente gozdarstva. Izobraževanje uporabnikov je namenjeno predvsem študentom Biotehniške fakultete, za ostale strokovne kadre (pedagoške, strokovne sodelavce in raziskovalce) pa poteka individualno. Na dodi-plomskem študiju poteka izobraževanje v okviru 3 predmetov: Informatika za študente agronomije, lesarstva in gozdarstva (1 letnik), za zootehnike (2. letnik), Kmetijsko svetovanje z informatiko za agronome (2. letnik) in Uvod v raziskovalno delo za študente gozdarstva (3. letnik) (Tabela 1). Na podiplomskem študiju se izvajata dva predmeta Znanstvena dokumentacija za študente agronomije, lesarstva, zootehnike in živilstva in Znanstvene informacije v biologiji za študente biologije (Tabela 2).
5
Knjižničarske novice 7( 1997)0
Tabela 1 : Dodiplomski študij
Smer
Letnik Naslov predmeta
Število ur
Agronomija 1. letnik Informatika	30
Agronomija 2. letnik Kmetijsko svetovanje	45
z informatiko
Lesarstvo	1. letnik Informatika	45
Gozdarstvo 3. letnik Uvod v raziskovalno	30
delo
Zootehnika 2. letnik Informatika	45
Tabela 2: Podiplomski študij
Smer	Naslov predmeta	Število
		ur
Agronomija	Znanstvena	dokumentacija	15
Biologija	Znanstvene	informacije v biologiji	10
Lesarstvo	Znanstvena	dokumentacija	40
Zootehnika	Znanstvena	dokumentacija	20
Živil stvo	Znanstvena	dokumentacija	25
Predmet Informatika vključuje poleg predavanj tudi praktično delo in ogled ter predstavitev knjižnic (Biotehniška fakulteta, CTK in NUK) in poteka v skupinah od 15-24 študentov. Pri praktičnem delu se študenti seznanijo z uporabo klasičnih virov (klasični katalogi, referenčno gradivo, računalniške podatkovne zbirke) in uporabo OPACa. Pri izobraževanju aktivno sodelujejo tudi strokovni kadri v knjižnicah Biotehniške fakultete. Uspešnost izobraževanja se ocenjuje na podlagi ocene pisnega dela (testa) in praktičnega dela, kjer se študenti seznanijo z načini iskanja literature, predvsem pripraktičnim primarnih virov, njihovo dostopnostjo in koristnostjo uporabe informacijskih virov. Rezultati so pokazali, da so bih bolj uspešni študentje višjih letnikov, kar pomeni, da si že te
kom študija pridobili določeno znanje.
Z namenom, da se poenoti izdelava končnih izdelkov (diplomskih nalog, magistrskih del in doktorskih disertacij) je leta 1992 izšla publikacija Oblikovanje pisnih izdelkov na posameznih stopnjah študija na Biotehniški fakulteti, ki jo je pripravila skupina sodelavcev knjižnic Biotehniške fakultete.
Jana Bradač
Literatura:
1.	Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta : Seznam pradavanj študijsko leto 1996/97. - Ljubljana, 1996
2.	Hočevar, Ivica (et al.) : Oblikovanje pisnih izdelkov na posameznih stopnjah študija na Biotehniški fakulteti. - Ljubljana : Biotehniška fakulteta, 1992, 17 str.
5
Knjižničarske novice 7( 1997)0
PREDSTAVLJAMO
VAM
PO DVEH STOLETIJ OBNOVLJENI STIKI MED KOPROM IN ACCADEMIO DEI CONCORDI IZ ROVIGA
Po gotovo dveh stoletij sta mesti Koper in Rovigo ponovno navezali kulturne stike. Zadnji konec tedna v mesecu maju smo bili predstavniki Raziskovalnega središča Republike Slovenije v Kopru, Pokrajinskega Muzeja Koper, Samopravne Skupnosti za italijansko narodnost in Osrednje knjižnice Srečka Vilhar-ja iz Kopra gostje prestižne akademije Accademie dei Concordi iz Ro-viga z namenom, da bi ponovno vzpostavili stike med mestoma Koper in Rovigo.
Rovigo je srednje veliko mestece s 60.000 prebivalci, ki leži med rekama Adižo in Padom, na območju imenovanem "polesine", ki se je v svoji dolgi zgodovini vedno borilo za lastno samostojnost proti močnejšima mestoma Ferraro in Benetkami. O bogati zgodovini mesta pričajo številne palače, srednjeveško obzidje, prekrasna baročna cerkev Rotunda in znamenita Acca-demia dei Concordi, ena izmed najstarejših in najprestižnejših tovrstnih ustanov ne samo v Italiji.
Concordiana
Accademia dei Concordi ali na kratko Concordiana je bila ustanovljena ob koncu 16. stoletja in njeno delovanje traja nepretrgoma vse do danes. O njenem pomenu najbolj priča dejstvo, da ji vsako leto
akademsko leto svečano odpre sam predsednik italijanske republike.
In kaj imata skupnega Rovigo in Koper? V XVIII. stoletju je Concordiana med svoje člane sprejela tudi dva znamenita Koprčana: markiza Girolama Gravisija in Gian Rinalda Carlija. Gravisi in Carli sta bila med drugim tudi predsednika koprske akademije Accademia de Risorti. Med akademijama se je razvilo plodno sodelovanje, ki ga skušata mesti sedaj ponovno oživeti. Povod za obisk je bila predstavitev pravkar izdanega zbornika: Acta Histriae V. Prispevki z mednarodnega simpozija veliki reformator XVIII. stoleta. Gian Rinaldo Carli med Istro, Benetkami in Cesarstvom, kjer so zbrani članki z mednarodnega simpozija, ki je bil v Kopru med 12. in 14. oktobrom 1995.
Za nas knjižničarje pa bo verjetno zanimiva informacija, da Accademia dei Concordi razpolaga tudi z zelo bogato knjižnico. Danes pod skupnim imenovalcem Accademia dei Concordi, poleg klasične akademije in njenih že ustaljenih oblik delovanja (konference, okrogle mize, razstave, simpoziji, raziskave itn.) delujejo pod isto streho tudi pinacoteca, muzej in knjižnica. Poleg akademije je najbolj znana pinacoteca, kjer so razstavljena dela beneških in drugih italijanskih mojstrov, kot so Bellini, Tiepolo, Palma il Vecchio, Carlegaris, Carrera ... Posebna zanimivost muzeja pa je manjša egiptovska zbirka.
Knjižnica
Knjižnica v bistvu deluje kot mestna knjižnica - biblioteca civica. Šteje skoraj 222.000 knjižnih enot. 400 naslovov serijskih publikacij, letni prirast pa znaša okrog 4.000 naslovov. Knjižnica je odprta 41 ur tedensko in šteje letno 40.000 obiskov. Avtomatizacija je bila v
7
Knjižničarske novice 7(1997)6
knjižnico upeljana leta 1993, prevzeli so program SBN, ki ga ponuja Biblioteca Nazionale Centrale iz Firenc in ki temelji na MARC formatu, do sedaj pa so v lasto bazo vnesli približno 30.000 zapisov. Vendar smo nekako že navajeni, da nas pri italijanskih knjižnicah ne navdušijo računalniški sistemi za katalogizacijo, temveč bogastvo knjižnih fondov. To velja tudi za knjižnico Concordiane. Številni rokopisi, kartografsko gradivo, več sto inkunabul, okrog 6.000 knjig iz XVI. stoletja predstavljajo pravo bogastvo, čigar pomen zdaleč presega velikost mesta. V času našega obiska smo si lahko ogledali znamenito Bibbio Istoriato Padovano: iluminiran rokopis padovanskega sloga (Giotto?) s konca XIII. stoletja, ki je eden od temeljev italijanske umetnostne zgodovine in kulture nasploh.
Accademia dei Concordi je stara in prestižna ustanova, vendar je njen značaj in pomen še danes zelo prisoten v mestu samem in širši okolici. Posrečeno naključje, da se pod isto streho nahajajo tako akademija kot muzej, pinakoteka in nenazadnje tudi knjižnica dajejo tej ustanovi poseben pečat in elan. Lahko trdimo, da prav prisotnost knjižnice, in ta vtis so nam potrdili tudi naši gostitelji, vliva ustanovi konceptualno zaprtega značaja, kot je akademija, svežino, nove vsebine in nenazadnje tudi številčnost zlasti mlajših obiskovalcev.
Ni naključje, da vhod v akademijo krasi marmornato oprsje Silvestra Valiera, priznanega člana akademije in njenega reformatorja, ki je bil pred svojo izvolitvijo za Beneškega doža leta 1694 bibliotekar v knjižnico Marciana v Benetkah.
Ivan Markovič
MEDNARODNA SREČANJA
SPEICHERBIBLIO-THEKEN - BIGITALE BIBLIOTHEKEN
Graz je bil od 1. do 4. aprila 1997 prizorišče mednarodnega kolokvija "Speicherbibliotheken - Digi-tale Bibliotheken", s katerim sta organizatorja, Univerzitetna knjižnica Graz in Združenje avstrijskih biblio-tekark in bibliotekarjev, želela poudariti prehod knjižnice kot skladišča knjig v sodobni informacijski center.
Ponosni na otvoritev prizidka k Univerzitetni knjižnici, so organizatorji večji del srečanja posvetih gradnji in prostorskim preureditvam knjižnic. Stavba graške Univerzitetne knjižnice je iz konca 19. st. in je locirana sredi starega univerzitetnega kampusa. Zaznamujejo jo že mnoge dozidave in prezidave, od takrat so jo dvignili in večkrat razširili. V študijskem letu 1996/97 so v neposredni bližini odprli tudi novo pravno, družboslovno in ekonomsko knjižnico, znano pod imenom Re-So-Wi-Zentrum in z nekaj izvirnimi gradbenimi posegi obe zgradbi združili v kompleksno organizirano celoto. Razdaljo med stavbama so večinoma zasteklili na tak način, da so čimbolj izkoristili dnevno svetlobo, zračenje in hlajenje razsežnih površin pa povezali s sistemom bazenov ob stavbi. S povezavo kletnih etaž so pridobili skladiščne prostore, ki bodo zadoščali, tako predvidevajo, za nekaj desetletij. Ob gradnji jim je velike težave povzročala tudi podtalnica, ki pa so jo z dodatno izolacijo kletnih
5
Knjižničarske novice 7( 1997)0
prostorov uspešno zajezili. Ves čas obnove zgradbe so se trudili, da so lahko združili arhitekturni in funkcionalni vidik, zato so večino podrobnosti, predvsem v zvezi z opremo, reševali arhitekti in bibliotekarji v skupnem dialogu. Na ta način jim je, kljub precej skromni notranji opremi, uspelo ustvariti uporabnikom in zaposlenim prijeten ambient. S številnimi prezidavami ustvarjene razlike v višini in razsežnosti prostorov so idealno izkoriščene za tematske zbirke gradiva v prostem pristopu s pripadajočim študijskim prostorom.
Seveda ob prostorskih preureditvah niso pozabili tudi na vsebinski vidik. Omenila sem že, da je velik del, še posebej sodobnega, gradiva (monografij in serijskih publikacij) v prostem pristopu. S pomočjo sodobnih informacijskih virov pa se je spremenila tudi organizacija dela. Računalniki, razpršeni po vsej knjižnici, uporabnikom omogočajo dostop do knjižničnega kataloga (BIBOS). Z otvoritvijo nove media-teke pa je ' uporabnikom na voljo dostop do Interneta, CD-ROM strežnika (55 CD-ROMov), video strežnika (850 video posnetkov) in uporabniška mesta za uporabo avdio in video gradiva. V zbirki je tudi preko 230.000 mikrofišev (z besedili in slikovnim gradivom) za različna strokovna področja ter okoli 5000 mikrofilmov (večinoma časopisi in časniki) z ustrezno (reader-printer) tehnično podporo.
Ogled graških knjižnic je vključeval tudi Specialno knjižnico za anglistiko/amerikanistiko, geografijo in matematiko v zanimivi novogradnji v neposredni bližini in Specialno knjižnico za pedagogiko, romanistiko, slavistiko, jezikoslovje in prevajalstvo, ki je v prostorih bivše tiskarne. Vse oglede so vodili bibliotekarji in arhitekti omenjenih knjižnic in osvetlili, s svojega zor-
nega kota, poglede na gradnjo in organizacijo posameznih knjižnic. Tudi nekateri referati so se ukvarjali s prostorsko stisko v knjižnicah in njenim reševanjem (Landesbibliothek Bern, Universitätsbibliothek Innsbruck, Universitätsbibliothek Wien).
Ker je kolokvij potekal tudi v okviru Delovne skupine za knjižnice Alpe-Jadran, smo bili med udeleženci tudi bibliotekarji iz Slovenije in Hrvaške. Referenti so predstavili projekt izgradnje nove Univerzitetne knjižnice Ljubljana (Vilenka Jakac-Bizjak) ter izkušnje in rezultate dela ob gradnji Univerzitetne knjižnice Maribor (Irena Sapač) in Nacionalne i sveučilišne knjižnice Zagreb (Dubravka Skender). Za slednjo je bil tudi organiziran skupinski ogled v Zagrebu.
Temo kolokvija so zaokrožili prispevki, ki so se s knjižnicami ukvarjali bolj z vsebinske plati. Predhodni prispevki so prikazali, da je v vseh sredinah težko zagotoviti finančna sredstva za gradbene prenove knjižnic ali celo nove zgradbe (ne samo v Sloveniji), zato se strokovnjaki z različnih področij že vrsto let ukvarjajo s problemom povečanja števila uporabniku dostopnih informacij na čim manjšem prostoru (tudi virtualnem). Nekaj zanimivih pogledov in rešitev pri avtomatizirani konverziji listkovnih katalogov v elektronsko obliko (Zentralbibliothek Zürich v sodelovanju s firmo Eurospider, Zürich), izkušnje pri konverziji zapisov na zvočnih medijih v digitalno obliko (Universitätsbibliothek Graz in Österreichische Akademie der Wissenschaften, Wien) in predstavitev sistema za "samoizposojo" gradiva (Niedersächsische Staats- und Universitätsbibliothek Göttingen) pa je sklenilo srečanje z nekaterimi novostmi o avtorskih pravicah in
5
Knjižničarske novice 7( 1997)0
"življenski dobi" elektronskih medijev.
V okviru srečanja so bile tudi številne predstavitve bibliografskih servisov (OCLC, PICA, IZUM) in založb s svojimi elektonskimi publikacijami (Swets&Zeitlinger, EBS-CO).
Valerija Žagar
INFOS'97 NA SLOVAŠKEM
Sekcija za informatiko pri društvu bibliotekarjev Slovaške je organizirala že 27. seminar z nalovom INFOS'97 Informacijska veda in knjižničarska praksa, ki je bil od 14. do 17. aprila 1997 v zimskošportnem središču Jasna pod Chopkom v Nizkih Tatrah. Udeležilo se ga je okrog 120 slovaških bibliotekarjev iz vseh vrst knjižnic, gostje pa so bili tudi iz Združenih držav, Velike Britanije, Slovenije in Hrvaške. Delo seminarja je potekalo v nekaj tematskih sklopih:
Knjižnice in informacijsko sodelovanje
Bibliotekarska in informacijska znanost - teorija in metodologija v praksi
Informacijska politika na Slovaškem
Knjižnice, bibliotekarstvo in informatika na Slovaškem Knjižnična zakonodaja - regulacija in deregulacija Ekonomski in družbeni vidiki informatizacije. Nova podoba kot posledica avtomatizacije Bodo temeljne informacijske institucije preživele? - Knjižnice morajo biti v času sprememb pravi igralci
Šolske knjižnice in njihov položaj v nacionalnem knjižničnem informacijskem sistemu Znanstvene knjižnice na pragu nove dobe
Knjižnice in Internet
Cyberspace in komuniciranje: izkušnje z Internetom
-	Razvojni trendi iskanja informacij na Internetu Oblikovanje na World Wide Webu in metode vrednotenja vstopnih strani
»Webolucija« v knjižnicah Možnosti vključevanja delovnih postaj na Internet Kooperativni knjižnični sistemi -primer Slovenije
Avtomatizacija znanstvenih knjižnic Implementacija VTLS v Državni znanstveni knjižnici Banska Bistrica
OLIB na Slovaškem Implementacija sistema ALEPH v Nacionalni knjižnici Slovaške Standardi na Slovaškem Nacionalni program retrokon-verzije
KZP - Centralni katalog tuje periodike in CASLIN Problemi odnosov med bibliotekarjem in računalnikom
Knjižnična in informacijska praksa Dopolnjevanje fondov v kontekstu informacijske tehnologije Diagnostični procesi v razvoju informacijskih proizvodov Knjižnični marketing v procesih transformacije
-	Avtomatizacija oddelka EUR-OP s pomočjo CDS/ISIS
Oprema za uporabo multi-medijskih aplikacij v knjižnicah Možnosti avtomatizacije knjižničnega poslovanja
5
Knjižničarske novice 7( 1997)0
Mednarodno sodelovanje in pomoč IFLA kot posrednik v mednarodni izmenjavi idej in projektov
Zgodovina, sedanjost in prihodnost programa knjižnih darov USAID in Projekt modela knjižničnega sistema na Slovaškem
EU kot financer projektov za razvoj informacijske dejavnosti splošnih knjižnic Mednarodno sodelovanje na področju knjižničnih informacijskih sistemov
-	Projekt KOBIB - primer sodelovanja med Nemčijo in Slovaško
-	Projekt »ARIEL in KOLIN« Zavod za odprto družbo pomaga slovaškim knjižnicam
Vsa gradiva so bila objavljena v zborniku posvetovanja. Posvetovanje je spremljala razstava nekaterih založb ter ponudnikov informacijskih storitev in opreme, ki so pripeljali v oddaljene gozdove Nizkih Tater v času srečanja tudi satelitsko povezavo z Internetom.
Ivan Kanič
26. DELOVNO SREČANJE ABDOS
Praga, 5.-8. maj 1997
ABDOS je delovna skupnost knjižnic in dokumentacijskih centrov, ki proučujejo dežele Vzhodne in Jugovzhodne Evrope. Združuje inštitucije, ki načrtno zbirajo in obdelujejo literaturo teh dežel in o teh deželah, odprta pa je vsem, ki se ukvarjajo s proučevanjem Vzhodne in Jugovzhodne Evrope. Delovna skupnost ABDOS vzpodbuja vse
oblike izmenjave informacij in izkušenj na področju bibliotekarstva in dokumentalistike, predvsem pa pridobivanje primarnih virov informacij. Vsakoletna delovna srečanja so namenjena vzpostavljanju stikov in izmenjavi izkušenj med bibliotekarji, dokumentalisti in raziskovalci.
Združenje je nastalo leta 1971 kot neformalni krog predstojnikov knjižnic nekaterih zahodnonemških institucij, ki se ukvarjajo s proučevanjem Vzhodne in Jugovzhodne Evrope, kasneje pa se je krog razširil na številne institucije in posameznike po vsej Evropi. ABDOS deluje v dveh sekcijah, prva pripravlja Bibliografijo raziskav o Vzhodni Evropi, druga pa združuje knjižnice in posebne zbirke o nemški kulturi na Vzhodu. Delovna srečanja ABDOS so vsako leto v drugi državi in jih organizirajo posamezne članice, ob tem pa izide vsakič tudi zbornik referatov v seriji Staatabibliothek Preußischer Kulturbesitz. Veröffentlichungen der Osteuropa-Abteilung. Leta 1987 je organizirala letno konferenco ABDOS Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani.
Organizator letošnjega 26. srečanja, ki je bilo od 5. do 8. maja v Pragi, je bila Češka narodna knjižnica. Posvetovanja se je udeležilo okrog 120 bibliotekarjev, dokumentalistov in raziskovalcev različnih profilov iz 20 evropskih držav.
Referati in poročila so bil razdeljeni v več tematskih sklopov:
Pregled razvoja bibliotekarstva in dokumentalistike v Vzhodni, Srednji in Južni Evropi:
Sodelovanje čeških knjižnic v
informacijski dobi
Češke knjižnice v "polčasu"
transformacije
5	Knjižničarske novice 7( 1997)0
Stanje in perspektive specialnih knjižnic v Češki Republiki Transformacija knjižnic in knjižničarske zakonodaje na Slovaškem
Splošne knjižnice v Latviji: stanje in razvojne perspektive Položaj knjižnic v Bosni in Hercegovini
Hrvaška Narodna in univerzitetna knjižnica na razpotju Potencial knjižnic in informacij v Rusiji - stanje in perspektive za uporabo in razvoj Pogoji in perspektive razvoja knjižnične dejavnosti na Krimu Ob nizozemskem knjižničnem projektu na Krimu
Informacije o razvoju dejavnosti v
posameznih sodelujočih institucijah: Prestrukturiranje Herderjevega instituta
Storitve medknjižnične izposoje in naročanja dokumentov na osnovi Ruskega centralnega kataloga znanstvene in tehniške literature na Internetu
- Bibliografska informacijska služba v Ruski državni knjižnici -stanje in perspektive Avtomatizirane informacijske storitve visokošolskih knjižnic v Katovicah
Iz dela na bibliografskem priročniku o narodnostnem vprašanju Problemi zbiranja in disemi-nacije informacij o sorabistiki Obdelava baltskih časopisov za naročanje dokumentov : Projekt MOE
Nemške knjige in nemška periodika v mestni knjižnici Katovice
Založništvo in knjigotrštvo: stanje,
razvoj in perspektive:
Uredniška politika in razvojni trendi v Češki Republiki Založništvo in knjižna distribucija v Belorusiji - novi tokovi
Novi tokovi v založništvu in knjigotrštvu Latvije Založništvo in knjigotrštvo v Sloveniji
Stanje in perspektive založništva in knjigotrštva na Hrvaškem Založništvo in knjigotrštvo v Srbiji in Črni gori Založništvo in knjigotrštvo v Makedoniji po letu 1990
Nove informacijske storitve in omrežja za znanstveno informiranje: Novo tržišče medijev na Češkem Projekt retrospektivne konverzije nacionalna bibliografija in knjižnični katalogi Avtomatizirane normativne datoteke - nepogrešljivo orodje za domače in tuje uporabnike Češkega centralnega kataloga CASLIN in program avtomatizacije slovaških knjižnic
Obdelava stare nemške literature v knjižnicah Srednje in Vzhodne Evrope:
- Projekt Pregled starih nemških fondov v evropskih knjižnicah izven nemškega jezikovnega področja
Pregled nemških tiskov na Češkem
Slovaško poglavje v pregledu starih nemških fondov Stari in posebni fondi Univerzitetne knjižnice Breslau
Gospodarska in družbena preobrazba Srednje in Vzhodne Evrope: Študija Frankfurtskega instituta "Transformacija gospodarskih sistemov in nove ureditve v družbah Srednje in Vzhodne Evrope"
Spremembe v knjižni produkciji in knjigotrštvu novih zveznih dežel po združitvi Nemčij v primerjavi z državami Vzhodne Evrope
5
Knjižničarske novice 7( 1997)0
Saška: specifična vloga "nove zvezne dežele" v komunikacijskih procesih Vzhod-Za-hod/Zahod-Vzhod in v procesu obojestranske transformacije Problemi proučevanja zgodovine in kulture češkega naroda Načrti in perspektive kooperativne gradnje kataloga madžarskih knjižnic
Potrebe po pravnih informacijah in njihovo posredovanje v Latviji Izgradnja informacijskega sistema za področje kulture v Latviji
Prihodnje leto bo konferenca ABDOS v Državni in univerzitetni knjižnici Gottingen, program pa bo zgrajen na tematiki "Knjiga in zgodovina knjige ter zgodovinski vidiki zbiranja in obdelave gradiv".
Ivan Kanič
ČESTITKA
Na oddelku za bibliotekarstvo Filozofske fakultete v Ljubljabni je 29. maja 1997 uspešno zagovarjala svojo doktorsko disertacijo z naslovom "Sodobne dejavnosti šolske knjižnice s posebnim ozirom na njene bibliopedagoške naloge pri izvajanju izobraževalnega programa učenja branja v osnovni šoli" Silva NOVLJAN, svetovalka za splošno-izobraževalne knjižnice v Enoti za razvoj knjižničarstva v Narodni in univerzitetni knjižnici. Pridobila si je naziv doktor bibliotekarskih znanosti. Za doktorat ji iskreno čestitamo in želimo veliko uspehov pri nadaljnem delu na področju bibliotekarstva!
OBVESTILA
PRAKTIKUM V KONGRESNI KNJIŽNICI
Zavod za odprto družbo Slovenija in Regionalni knjižnični program iz Budimpešte, ki sta del mreže Sorosovih fondacij, ter Kongresna knjižnica iz Washintona objavljajo razpis za trimesečni prak-tikum, ki bo potekal od 28. februarja do 28. maja 1988 v Kongresni knjižnici. Izbrani kandidati in kandidatke bodo imeli priložnost, da se spoznajo z delovanjem Kongresne knjižnice, knjižničnim sistemom v ZDA in Internetom. Enotedenski seminar bo organiziran tudi na Mortensonovem centru za mednarodne knjižnične programe pri Univerzi v Illinoisu. Stroške bo kril Regionalni knjižnični program iz Budimpešte.
Kandidati in kandidatke bodo opravili preizkus angleškega jezika (TOEFL), ki ga bo organiziral Zavod za odprto družbo. Obrazci in dodatne informacije so na voljo v pisarni Zavoda za odprto družbo, Vegova 8, Ljubljana. Rok za oddajo vlog je 5. september 1997.
Aldo Milohnič
MEDNARODNE KONFERENCE
Dobili smo obvestili o dveh zanimivih konferencah, ki bosta potekali leta 1998, tako da imate vsi, ki vas ta tematika zanima, še dovolj časa, da se prijavite.
13
Knjižničarske novice 7(1997)6
Shaping the Knowledge Society, The	Sixth	International
BOBCATSSS Symposium in Budapest, 26th - 28th of January 1998.
Simpozij letos organizirajo študenti Royal School of Librarian-ship, Denmark, namenjen pa je informacijskim strokovnjakom, profesorjem bibliotekarstva in informatike, ter študentom. Glavne teme simpozija so:
-	Razvoj kadrov (permanentno strokovno izobraževanje, elektronski izobraževalni programi -vloga založnikov, merjenje potreb po kadrih)
-	Demokracija in informacijska pismenost (zagotoviti dostop do informacij za vse v digitalni družbi, razvoj informacijske pismenosti, upoštevanje interese manjšin)
Kvaliteta (vloga informacijskih specialistov pri evalvaciji kvalitete strojne in programske opreme za iskanje informacij, kvaliteta posameznih podatkovnih baz)
Upravljanje znanja (razvoj mehanizmov za filtriranje in sinte-tiziranje informacij, TQM, upravljanje z dokumenti) Prihodnja vloga informacijskih specialistov (izobraževanje uporabnikov v mrežnem okolju, nove usluge v virtualnih knjižnicah, novi izzivi za informacijske specialiste) Če želite na simpoziju sodelovati z referatom, pošljite svojo prijavo in svoj referat čimprej na naslov: The Royal School of Librarianship, Att: BOBCATSSS Symposium, Birketinget 6. DK-2300 Copenhagen S, Denmark
Vse dodatne informacije lahko dobite tudi na: E-mail: bobcatsss@db.dk Homegage: '
http://www.db.dk/bobcatsss
EAHILL, Sixth European Conference of Medical and Health Libraries, Utrecht the Netherlands, June 22 - 27, 1998.
Tema konference je Knjižnice brez omejitev: spremenjene potrebe - spremenjene vloge. Glavne teme konference bodo:
Znanstveno komuniciranje: spremembe (elektronsko proti tiskanemu, formalne in neformalne komunikacije, javen in omejen dostop, avtorsko pravo, avtorstvo, uredništvo)
Nove vloge in nove službe za informacijske strokovnjake (posredniki, svetovalni knjižničarji, cybrarians, knjižnice z enim zaposlenim)
Knjižnica brez omejitev (razraščajoče informacijske službe, telemedicina, sodelovanje, intranet)
Merjenje uspešnosti (evalvacija in zagotavljanje kvalitete, podoba knjižnice, stiki z javnostjo, predstavitev knjižnice) Izobraževanje uporabnikov (uporabniki in informacije o javnem zdravstvu, problemsko izobraževanje, izobraževanje na daljavo)
Evalvacija informacij (informacijski viri na Internetu, razvoj zbirk)
Učenje iz preteklosti (zgodovina medicine, zgodovina in trendi v medicinskih knjižnicah)
Vsi, ki žele na konferenci sodelovati z referatom naj najkasneje do 30. septembra 1997 pošljejo abstrakt (200 do 400 besed) na naslov: EAHIL '97 Programme Committee, c/o FBU Congress Bureau. P.O. Box 80.125, NL-3508 TC Utrecht, the Nederlands.
Vse dodatne informacije lahko dobite na:
http ://www. med.ruu. nl/eahil .htm 1
5
Knjižničarske novice 7( 1997)0
INDOK center/knjižnica za biblio-tekarstvo pri Enoti za razvoj knjižničarstva v Narodni in univerzitetni knjžnici obvešča vse svoje uporabnike, da bo tudi letos julija in avgusta odprt le dopoldne, in sicer od ponedeljka do četrtka od 9.00 do 14.00 in ob petkih od 9.00 do 13.00.
Knjižnice na internetu. Želite, da bi bila tudi vaša knjižnica dostopna prekp največjega omrežja (inter-neta)? Sedaj je to mogoče. Izdelujem domače strani za internet po vašem okusu, kvalitetno in poceni. Informacije na tel.: 061/1404-362, E-mail: peter.cesnovar@kiss.uni-lj.si
PRILOGE
1.	V prvi prilogi objavljamo seznam novih mednarodnih standardov ISO za knjižničarstvo, dokumentalistiko in informatiko, ki jih je pripravil tehnični odbor ISO/TC 46. Seznam je pripravil Matjaž Žaucer.
2.	V drugi prilogi objavljamo program strokovnega posvetovanja Bralnega društva Slovenije, ki
bo pod naslovom "Branje - skrb vseh" potekal 21. in 22. novembra na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Programu je priložena tudi prijavnica.
3. Ponovno objavljamo tudi prijavnico za letošnje strokovno posvetovanje in skupščino ZBDS "Knjižničarji pred novimi izzivi", ki bo od 27. do 29. oktobra v Portorožu.
5
Knjižničarske novice 7( 1997)0
Priloga Knjižničarskih novic 7(1997)5
NOVI MEDNARODNI STANDARDI ISO ZA KNJIŽNIČARSTVO, DOKUMENTALISTIKO IN INFORMATIKO, KI JIH JE PRIPRAVIL TEHNIČNI ODBOR ISO/TC 46
01 Splošno. Terminologija. Standardizacija. Dokumentacija 01.140.10 Pisanje. Transliteracija
ISO 843:1997
ISO 9984:1996
ISO 9985:1996
ISO/TR 11941:1996
Information and documentation - Conversion of Greek characters into Latin characters
Information and documentation - Transliteration of Georgian characters into Latin characters Information and documentation - Transliteration of Armenian characters into Latin characters Information and documentation - Transliteration of Korean script into Latin characters
01.140.20 Informatika (vključuje dokumentalistiko, knjižničarstvo in arhivistiko)
ISO 999:1996	Information and documentation - Guidelines for the
content, organization and presentation of indexes ISO 2709:1996	Information and documentation - Format for information
exchange
ISO 11108:1996 Information and documentation - Archival paper -
Requirements for permanence and durability
01.140.40 Založništvo
ISO 7220:1996	Information and documentation - Presentation of catalogues
of standards
35 Informacijska tehnologija. Pisarniška oprema
ISO 2709:1996	Information and documentation - Format for information
exchange
ISO 5426-2:1996 Information and documentation - Extension of the Latin
alphabet coded character set for bibliographic information interchange - Part 2: Latin characters used in minor European language and obsolete typography
ISO 6861:1996	Information and documentation - Glagolitic alphabet coded
1
Priloga Knjižničarskih novic 7(1997)6
ISO 6862:1996
ISO 8957:1996
ISO 10585:1996
ISO 10586:1996
ISO 10754:1996
ISO 11822:1996
character sets for bibliographic information interchange Information and documentation - Mathematical coded character set for bibliographic information interchange Information and documentation - Hebrew alphabet coded character sets for bibliographic information interchange Information and documentation - Armenian alphabet coded character set for bibliographic information interchange Information and documentation - Georgian alphabet coded character set for bibliographic information interchange Information and documentation - Extension of the Cyrillic alphabet coded character set for non-Slavic languages for bibliographic information interchange
Information and documentation - Extension of the Arabic alphabet coded character set for bibliographic information interchange
Opombe-.
1.	V seznamu so zajeti tisti mednarodni standardi ISO, ki jih je pripravil tehnični odbor ISO/TC 46 Informatika in dokumentalistika in ki so bili uveljavljeni od lanske objave v Prilogi knjižničarskih novic 6(1996)8-9 dalje. Posamezen standard je lahko uvrščen v dve ali celo več skupin mednarodne klasifikacije za standarde. Ostre meje med standardi za knjižničarstvo, dokumentalistiko in informatiko in drugimi standardi ni, zato lahko tudi izven tega seznama najdemo še kakšen primeren standard za mejna področja.
2.	Novih slovenskih standardov SIST ISO od lanske objave v Prilogi knjižničarskih novic 6(1996)8-9 ni, standarda SIST ISO 999:1996 in SIST ISO 2709:1996 pa sta potrebna revizije, ker sta med tem izšli novi izdaji obeh originalnih standardov ISO.
3.	Med evropske standarde EN, ki jih izdaja evropska standardizacijska organizacija CEN, so s področij knjižničarstva, dokumentalistike in informatike privzeti standardi EN ISO 23166:1993, EN ISO 23166/AC: 1994, EN ISO 2789:1994 in EN ISO 9707:1994.
UMAKNJEN STANDARD
ISO 9115:1987 Documentation - Bibliographic identification (biblid) of contributions in serials and books
Pripravil: Matjaž Žaucer
1