3b. {IMIhL lmbhl t hm. is. nrw isn. rm w». .Slovenski Narod" velja: v Ljubljani na dom dostavljen v upravnrStvu pnjeman: relo leto......K 24 — celo leto......K 22 — pol leta.......• 12*— I pol leta....... II1 6 — 2 — četrt leta na mesec četrt leta na mesec 550 1^0 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo a Knaflova ulica it. S, (1. nadstropje levo), telefon ŠL 34. lnserati veljajo: pete ros topna petit vrsta xa enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Prt večjih tnsercijah po dogovoru. UprivniStvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari. --FnmiM Merilna vatta 10 Na pismena naroČila brez istodobne vpeslauc naročnine se ne ozira. .Slovenski Narod- velja po pošti: za Avstro-Ogrsko: celo leto.......K 25 — pol leta ......• 13* četrt leta........6 50 na mesec........ 2 30 za Nemčijo: celo leto K 28- za Ameriko in vse druge dežele: celo leto K 30-- Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamka. SL 5, (spodaj, dvorišče levo), telefon it. 89. Ustavo ja aneutironi deželi. Tekom pri li od nji h dm bo razglašena nstava za Bosno in Hercegovino. V cesarski odločbi, s katero je bi la l- 1908. izrečena aneksija Bosne in Hercegovine, stoji tndi obljuba, da iobita ti deželi v najkrajšem času ihtavo. Šele zdaj se uresniči ta obljuba. Med tem, ko sta Turčija in celo Perzija dobili ustavo, sta bili Bosna in Hercegovina vladnni absolutistično . . . Razglasitev bosanske ustave se je zavlekla po krivdi bivše ogrsko vlade, ki ni hotela pritrdi* i predloženimi načrtu, zahtevajoč, da mora stavo priti določba o državnopravnih pravicah Ogrske in anektiranih dežel. Sedaj ima Odrska ministrstvo, ki se ne upira zahtevam dunajskih krogov in tako se je zdaj sporazumi jen je hitro doseglo. Te dni bo "i sankcijomran in razglašen ter ^topi takoj v veljavo. Način podelitve te ustav*- ?a Bosno in Hercegovino je jako značt-n za razmere v monarhiji. Bosna in Hercegovina dobita ustavo — neustavnim potom. Po veljavnih posta-ah bi morala namreč avstrijski in «>gT>ki parlament ustavo odobriti. T<»!a nobena vlada ni teh parlauien-»v nič vprašala in se uvede bosanska ustava br« z vednosti in sodelovanja obeh parlamentov. Natančni riji niso lili nikdar, kadar >e j --In za pravieo ljudskega zastops'v: Ta ustava, ki se bo na tak način uveljavila, je pa tudi taka. da bi je <>oen količkaj demokratičen ljudski nastop ne mogel odobriti. Ustava za tosno in Hercegovino, kakor je pro je^tirana, to '»o le karikatura usta kajti delokrog prihodnjega bo--ausko-hercegovskega parlamenta bo • ako omejen, da ta parlament ne bo ^prezentira! nobene moči. Prva in poglavitna pravica vsa-' "Lra parlamenta je vendar dovoljenje davkov. V tem oziru bo pač »d h« >>ansko'jorcegovski parlament formalne pravice, kajti glede po--in za armado ne bo imel ni*V govoriti, riti ne bo inifl pravice i v olje vat i ali odrekati rekrute ali >:n oklepati o vojaških stvareh. Tudi zakonodajna moč bo-*an-tkohercegovskega parlamenta v dm-ffih stvareh bo jako omejena, kajti predlagali >e bodo cesarju v sankcijo samo tiste postave, ki jim bodetr pritrdili avstrijska in ogrska vlada, v eiinur je naravnost izključena vsaka samostojnost bosauskohercegov-skega parlamenta. Da bi se bosanskohereegovskn ustava kar najln>lj razlikovala od drugih ustav, bo ol»segala tudi zna čil no omejitev poslanske imunitete Par bodo ]>osi -nci deležni imunitete za svoje govore v parlamentu samem, a ponatis teh govorov se bo lahko kaznoval, če bodo govori obsegali kaj takega kar vladi ne b> »>o volji. Prebivalstvo tor»d izvedeli ne bv smelo, k^j njegovi za- stopniki v parlamentu! Taka določba bi pač drugje bila popolnoma nemogoča. Bosanski parlament bo štel 72 poslancev. Prva kurija, v kateri bodo imeli volilno pravieo veleposestnik:, uradniki, učitelji in upokojeni oficirji, !>o volila *8 zastopnikov in sie°r ^iri katoličan0, šest mohamedaueev in osem pravoslavnih. V kuriji mestnih občin bo JO poslanec v, v kuriji kmetskih občin pa ;>4. V d Jo se bo v teh dveh kuriiah po splošni in enak volilni pravici a okraji so zloženi tako — previdno, da bodo Srbi kolikor mogoče oškodovani. Strah pred srbskim prebival stvoin se zrcali iz vsake določbe te " a ve, ta strah >e zlasti vidi iz nezaslišanega pnkr~ *šanja poslanske imunitete in "z naglice, > katero ^c-d: j lite od!očilni kro*ri. da bi uveljavili to ustavo, ko ogrskega parlamenta ni in predno bi avstrijski par-ent imel priliko se oglasiti. Prvi nasbob no Ciril-Metodovo družbo. Nesramni napad*i v :"Slovencu i na našo edino vseslovensko obrambno družbo sv. (-irila in Metoda so pokazali, da je v Slovencih še dosti mora me od|>ome sile. Protesti od raeh -trani slovenske domovine govorijo, da nas še ni ubila strankarska straši, tenuič je še v vseh slojih zdravih značajev, ki se ne bojijo povedati, da so napadi na zaslužno družbo narodno ' izdajstvo. Drugič v naši obrambni zgodo- | vini smo doživeli žalostno dobo, ri podružnicah, \i volijo glavni odbor po delegatih). Ce je kaka napaka, naj se odpravi, a ne zruvajte z ljuliko tudi pšenico. Devet tisoč udov vendar ne boste obsodili, da ne vedo, kaj delajo (Danes je udov nad 15.000). Družba sv. Cirila in Metoda je po pravilih dobra družba, zalo krepko podpiram nasvet pripravljalnega odbora, da se to družbo podpira.« Nato se je oglasil takrat še malo poznani dr. Šust* ršič ter začel besno napadati družix>. Rekel je, da so pravila družbe morda dobra, a vodstvo je sestavljeno tako, da se mora reči, da je v rokah slovenskega liberal-stva. (Burno iVenetično pritrjevanje. Klici: Kes je! Sramota!) A v takih rokah postane družba z najboljšimi pravili nevarno sredstvo, in tega se n>i bojimo. (Tedaj gg. Zupan, Žlogar, Zatuejie, Kinspieler, Koblar itd. so bili nevarni liberalci!) Dasi se doslej se ni zgoddo nič napačnega pri družbi (Tudi jd tedaj do današnjega dne ne!), vendar dokler bode vodstvo a* takih rokah, kakor doslej, ne more in ne sme noben kaioličuu v družbo imeti zaupanja. Potem je pripovedoval, da je vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda poslalo na shod govornika dež. poslanca Svetca (Klici: Bog ga živi!) Šusteršič: »No, le počakajte z živioklici, boste že potlej slišali!« Nadalje pripoveduje, da je pripravljalni odbor povabil Svetca, naj rav.vija svoja načela, in vprašan, kako misli o verskih rečeb (Prava inkvizicija pred sežiganjem srednjeveških coperuic!) je izjavil: »Vera tu ni n«. dnevnem redu! Tek zgodovine je tak. da prodira na rodnost< (Veliko razburjenje) Dr. Šusteršič je svoje napade zaključil: »Gospode, ki imajo vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v rokah, zatrjujem: Kmalu bodo osamljeni ostali (frenetičen aplavz), kajti napeli bomo vse sile, da bode ta družba pri II. slov. kat. shodu v pravih rokah. Ako se dr. Šusteršič s svojim prerokovanjem nI zlagal, potem je z vodstvom sedaj vse v redu, saj je minul celo že III. slov. kat. shod.) Koblar: Meni se pač ne zdi umestno, da mladi človek tako govori o zaslužnem možu (Huronsko vpitje: »Ni treba govoriti!«) »Med dolgotrajnim hrupom je stal Koblar mirno, a z obrazom, s katerega je bilo brati notranjo bolest zaradi zaslepljenih sobratov« — tako pravi rK>ročiIo v »Slov. Narodu«. Potem je Koblar nadaljeval: »Gospodje, glejte, da se nc bode maščevalo, kar delate (Hrupni ugovori). Men? je častiti duhovnik rekel, da tako vernih katolikov, kakor je g. Svetce, je ma lo. (Dr. Šusteršič: Žalostno! Kaj pa niičelo? — Dr. Šusteršič je bil torej že t4*daj take vrste katolik, da se nr gleda, ako je kdo v srcu veren, temne je lahko bogotajnež, da le dela za klerikalno stranko). Jaz kot duhovnik in Slovenec vas prosim, ne me-tajte mož proč, ki so verni! Će bodete tako delali, bodete družbo sv. Cirila in Metoda razrušili, pustite jo tako, kakor je sedaj! (Ogorčeni klici: »Nikdar! Nočemo!«) Če niste z nami zadovoljni, no pa si osnujte drugo družbo, jaz vam čestitam.:< Starejšim rodoljubom je še znano, kako je po I. slov. katol. shod t zašumelo po celi Sloveniji. Na stotine brzojavk je prihajalo, v kateri!i se je klicala »Slava« braniteljem družbe in celemu odboru ter najhujša zaničevanje izdajalcem, ki so hotel: zanesti razdor v družbo. Največ teh brzojavk je posla La katoliška duhovščina. Dr. Štlstaršiča so imenovali >neizkušenegrt mladeniča« (Guštanj), »narodnega nihilista, ki se ni izkaza J vrednega, da bi zbrisal prah s Čevljev Zupanu, Sveten in Koblarju<\ (županstvo v Morovniei). Z Vrhnike je podpisal ogorčeni protest tudi sedanji župan dr. Marolt. Najhujšo obsodbo pa so dobif' napadalci na družbo v Poljanah nad Škofjo Loko. Na občnem zboru on-dotne podružnice je govoril takratni kaplan Ivan Cebašek — danes župnik v Polhovem Gradcu — s povzdi^ njenim glasom: »Ce bi vam kdo rekel, da ni vredno podpirati družbi sv. Cirila in Metoda, takemu — in naj bo to kdorkoli hoče — recite v obraz, da je sovražnik boga, sovražnik in uničevalec samega sebe, so- sl o venskega na- danes vražnik in izdajica roda!« Te besede veljajo tudi zato pa dostavimo: Amen. Iz vsega pa vidimo dvoje: Škofom je bila od početka družba zoper na, ker je imela poleg verskega tu di narodni program, to pa nasprotu -je misiji, ki jo imajo škofje od osrednje vlade in nazorom rimske stolice — saj je cerkveni koncil proglasil narodnost za greh, ker je bila božja volja, da so se v Babilonu jeziki zmešali. Druga resnica je ta, da so si slovenski škofje že takrat izbra li dr. Šusteršiča za slepo orodje, ki bo delal med Slovenci za mednarodni klerikalizem. To je storil in še dela sedaj, in dobil je tudi bogato nagrado. Vzgojil si jo lepo vrsto pomočnikov, a vsi skupaj nam ue bodo iztrgali iz src ljubezni do zatirane damo- LISTEK. Čcgava ta? (Dalje.) Koštmn se je dal po Štorklji w ndar pregovoriti, da je prišel na zabavni večer Prigugal se je prece.i pozno, ko je bilo že vse v tiru. Pri ratih ga je čakal Štorklja, ki mu je i-kreno stisnil roko. > Duša krščanska, plesal pa ne '►oin, to ti povem; sploh, kam naj se r»a denem v tej gneči?« je sopihal in »-kal pripravnega stola. Moral se je precej dolgo boriti, predno je ujeJ 'ako pripravo, s katere se po te ni več n^jro dve uri »ploh ni premaknil. S štorkljo sta imela »cerkle«, ki je trajaj skoraj prav do odmora, dokler namreč Koštmn ni vseh go&podičen nagovoril. Potem mu je pa postalo malo dolgčas, posebno zato, ker se j< Štorklja omajal in šel plesat. Vrnil se je pa še pred odmorom, in ko se je malo oddahnil, sta šla s Koštrunom v najskritejši kot vseh treh stranskih sob jest. Niti ostale garde nista trpela v bližini. Staknila sta glavi čisto skupaj in brskala po sobi, dokler ni sta našla cele blažene trojice Drago — Jelka— Jože. Sedeli so nasproti Kostrunu in Štorklji pri posebni mizi. Jelka v kotu, na desni doze, na levi Drago. Jože je bil okrašen z dvema nageljčko-ma. Drago z rožico na eni in križan temo na drugi strani, .ž lka pa ic imela na prsih d\ a šopka rož, strnjena v enega samega; eden se je nagibal proti Jožxdu, drugi proti Dragu. Sredi mize je stala steklenica z rdečo tekočino, ki je bila že vse tri spravila v prav sentimentalno ved jo. Jože je bil pri vsej svoji ljubezni še toliko realen, da je od1 časa do časa prigriznil kako salamo. Drago pa Jc bil tako navdušen, da je pozabil na prav vse okrog sebe. S svojega stola se je neprestano st»zal na desno in zavrtil se nn čuden način, da je ?r!edal Jelko malo od spodaj, torej naravnost v obraz, tako da reviea niti jesti ne bi mogla, če bi bila tudi hotela. Jože je govoril malo, počasi, pametno. Drago še manj, toda strašno hitro in nepremišljeno, Jelka pa skoraj čisto nič. V nasprotnem kotu pa je brenčal debeli Koštrunov bas in odgovarjal nn pavom Štorkljo vem u baritonu, ki mu je razlagal vse podrobnosti svojega peklenskega načrta m Izvršitev načrta se jc začela še tisti večer. Ko so zadoneli prvi akordi valčka, je prišla cela trojica prav zidane volje i« svojega kata. Prav počasi in prev?dno si je začel Jože natikati rokavice, in ko jc bil gotov, je odplaval z Jelko. Pogumno se je prerival skozi največjo gnečo in se na veliko jezo sosedov vrtil na levo Prav imenitno se mu je zdelo, samo malo premalo, uboge tri i ure! Za njim je nastopil \<čni kavalir Drago. Ta se jc nekaj časa mirno in počasi vrtil na desno. Kar naenkrat pa se j" nečesa domislil, obstal je, spremenil smer in začel tudi nn levo. Cimdalje sta plesala, tem hitreje je šlo in tem manj sta mislila na konec. Kakor bi imela električen motor v sebi, sta se vrtila z vedno večjim ognjem. Vse ju je gledalo, tudi Jože, ki je že počasi postajal jezen. Nekaj časa se je prisiljeno režal, po tem se je držal resno iti končno je bil na njegovem obrazu dobro viden izraz jeze. In ravno tedaj je zaslišal, da je rekel Koštmn Štorklji prav pomenljivo: >«No, ta je pa menda nc more izpustiti.« »Ima že vzrok«, je pritrdil Štorklja. To je slo prav gotovo na Draga in Jelko, ki sta oc ravno tedaj prisu-kala mimo Koštruna, in +e besede so spravile Jožeta v tako jezo, da si je šel razburjene živce tolažit s vodo. Ko je prišel uazaj, je bilo valčka se davnaj konec; ravno v zadnjem trenutku si je Jože is mogel zagotoviti četvorko z Jelko, Prva skrb mu je bila, da jo je vprašal: »Ali prejle res niste mogli priti pome, gospodična.'« »Saj sem prišla.« Veste, to je pa pravzaprav malo premalo, tiste tri ture ali koliko jih je bilo----« * * • »Zabavni večer je bil zato prirejen v ponedeljek, ker je bil v torek praznik in so plesalci lahko napasti svoje mačke. Pasli so jih pa tako pridno, da so še v sredo delali zelo kisle obraze. Jože in Drago sta čepela vsak v svojem kotu in nista pogledala drug drugega. Tudi v odmorih sta se premikala jako malo, pač pa je šinil od časa do časa kak hud pogled iz Jožetove klopi v Dragovo ali pa narobe. V četrtek bi se bila pa z: skoraj sprijela. Pri vratih sta trčila skupaj, in takoj so padie besede: »Hudič, preklet!« in »Mrha, sakramenska, kaj pa tebe sem nosil!« Na-daljne razprave je preprečil bližajoči se Bevsk, slavci in grozni profesor naravoslovja. V petek pa je stal petošolski oddelek garde korporativno zbran pri oknu. Predsedovala sta Koštmn in Štorklja, ki sta prišla nalašč zato iz šeste šole sem. Obravnavali so zabavni večer s svojega stališča. Ko so obdelali Cofkovo, Baronovo in Zaačko-▼o ljubezen, je sapaail Koštmn, da zanaša tok usode z ene strani Jožeta, z druge pa Draga proti gardi. Zato je povzdignil glas: »Pa vse to skupaj ni nič prof* temule Jožetu! — Duša krščanska, J* si zaljubljen!« Jože je gledal zelo žalostno. »Saj sem te včeraj videl, kako si pisal zaljubljeno pisemce«, je vpil Baron, zvest član garde. »Pisma piše marsikdo«, je z*t godrnjal Jože. »Kaj bo to, saj to res ni nič, je* renčal Koštrun. »Včeraj si imel sestanek, duša, zato še zdaj tako zaljubljeno gledaš.« , »Kje?« je zarjovela polovica pete šole. »Pod Tivoli, v tistem drevore> du, ki gre poleg sankališča. Ali m res?« Jože je kar nehote pokimal. »Živio ženin Jože!« je zahreščel gardist Muhe a. »Živio Jože! Na dobro srečo!« se je zadri ves razred. Navdušeni peto-šolci bi bili Jožeta skoraj prevrnili-V tistem trenutku pa je treščil Drago kakor šrapnel med nje. »Ali je to res?« je zatulil z živinskim glasom. »Res«, je zinil Jože odločno. »Tukaj se ne boš norca delal idijot!« (K vine in požrtvovalnosti sa edino obrambo — družbo sv. Cirila in Metoda. Državni zbor. ki se snide dne 24. t. m., bo predvsem moral izvoliti se dva nova podpredsednika, iii sicer onega Rusina — to bo najbrže dr. Le-wieki, ker je dr. Roman zuk odklo-nil — in enega Italijana; Italijani kandidirajo posl. Concija. Dalje bo na programu tega zasedanja z.;kon proti pijanstvu, rekrutni kontingent, proračun in finančni načrt. Konference. Včeraj popoldne so imeli kršč. soeialei v stanovanju dr. Luegerju konferenco, na katero je prišel tudi min. predsednik. Pokazalo se je. da jo proti vladi v krščansko-socialnih krogih neka neprijaznost. Kršč. so eialei mislijo, da brez velike rekonstrukcije kabineta ne pojde, ker jo zahtevajo Poljaki. Pri rekonstrnkei ji zahtevajo kršč. socialni zase tako mesto, kakoršno jim gre z ozirom na to, da so največja >trank;i v parlamentu. Rekonstrukcija kabineta. Dunajska korespondenca Zen -trum« poroča: Če se bodo v*i p^sku si »Slov. Enota« po rekonstrukciji v slovanskem smislu izjalovili, preostane slovanskim strankam le ie najstrožja opozicija. Taktika Mludoče-hov, ki so oduoslali svoje parlamentarce v kabinet, poslancem pa se pridržali svobodno roko. je s niaj popolnoma nemogoča. »Prager Tagblait« javlja z Dunaja, da je »Slov Enotam naznanila min. predsedniku, da Cehi tako dol: ne morejo poslati svojega zastopnik-kot ministra-rojaka v kabine*, dokler je tam minister Schreiner. V tem trenotku bi noben Čeh ne mogel dohiti pritrditve »Slov. Enote sa vstop v kabinet. Ogrske. Nova vladna stranka dobi ime »Narodna delavna stranka:-. Grof Tisza je sesHvil proklamacijo na rnadjarski narod; v nji po kratki ru historičnem pregledu političnih do god kov zadnjih let konstatira, da ; vse javno politično življenje na Ogrskem zelo zmedeno. Usodo naroda »e treba postaviti na novo podlago. Me. nifest zastopa skupnost banke. Iffa nifest naznan: da se bo vršil usta novni shod nore stranke dm* 10. :. m Podpisani so med dr. vsi člani seda nje vlade z min. predsednikom KI nom na čelu, grof Ti^za, baron Fe-jervarv itd. Volitve sta Angleškem* Včeraj ^o biie volitve na Angleškem sledniie izvršene. V poslanski zbornici bo torej 274 liberalcev. 273 unionistom, 41 pristašev delavsh stranke in 82 irskih nacionalistov. Sliši ^e. da bo ta parlament kmalu razpuščen zakadi stališča irsk' stranke. nevne vest L - Šuklje - Pattav - dr. Slejko. Pišejo nam: Huda je predla v Beli Krajini klerikalcem pri zadnji dr-žavno^horski volitvi. Nobenega dvoma ni bilo več. da je Mazelletova kandidatura največja nevarnost za Šukljeta. Šuklje mora v državni zbor, pa naj mu pride makar satan sam na pomoč, tako so sklenili kle-rikalci. Pomagal je satan in zmagal je Šuklje. Mazelle je pred leti kupil Apfaltrernova posestva na Kolpi. In podtaknili >o klerikalci Maze 1 letu, da je v omenjeni kupčiji kot poštar zlorabil uradno tajnost, in tako na nepošten način prehitel svojega tekmeca pri sklepu kupčije. Nie houoro-wo, a zdorowo, so si mislili klerikalci in napravili ovadbo. Pattav, po-* ni ravnatelj naj pomaga, saj nam mora biti na u&iugo iz uvaležnoMi, ker smo jra spravili na ravnateljsko mesto v Trst, tako so kalkulirali. In res jim je Pattav bil na uslugo. Dr. Slejko kot poštni komisar naj izvrši lopovstvo in uniči Mazelleta. Kako se je stvar vršila in s kakim uspehom, je vsem še v spominu. Mazelle jc bil ravno pred volitvijo suspendiran od poštne službo in kazala je klerikalna svojat na njega, češ, tak-le poštenjak je napredni državnozbor-ski kandidat Mazelle. Namen je bil dosežen: volilei so bili zbegani in Mazelle je propadel pri volitvi. Okrožno sodišče v Novem mestu je končno Mazelletovo zadevo razsodilo. Mazelle je bil oproščen. Poštna uprava je doživela na vsi črti blamažo. Poštrfi komisar dr. Slejko je bil poštenjak od nog do glave. Če se je zavedal, kakšno nehonetno vlogo je bil prevzel od Pattava v Mazelle-tovi zadevi, nam ni znano, vemo pa, da je poverjeno nalogo izvršil, kakor mu je velevala — pokorščina, Ali pravica se je izkazala. In t (krat se je začela njegova nesreča. Kot zave- den slovenski narodnjak fari ravnateljstvu že itak prssiran od inanaii' 1 ja samega, kakor tudi od tovarišev Nemcev tn Italijanov, je moral po končani pravdi prevseti vlogo koala sa napake, ki jik je zakrivila postu* uprava sama. Preganjalo se ga je, poniževalo, kakor bi bil on zakrivil, da je bil Mazelle nedolžen. Bil je preponosen, da bi bil komu potožil svoja gorje, Trpel je, dokler ni omagal. Postal je žrtev vnebovpijoče krivice, žrtev pri tržaškem postnem ravnateljstvu vladajočih razmer. 4- Klerikalno baaastvo, Steiu wender je priobčil v »TagespoŠti« članek, kjer nemškim svobodomiselnim strankam prorokuje, da bo prej ali slej padel protislovanski sistem, ki je sedaj na krmilu in to vsled združenega odpora Slovanov. »Slovenec« je to hitro pograbil in je sinoči strmečemu svetu razodel velikansko novico, da je tudi to delo in z; sluga — slovenskih klerikalcev. Sicer ve vsak otrok, da igrajo klerikalci v »Slovanski uniji« jako neznatno vlogo že zaradi te^a, ker jih je tako malo. a kaj za to»Slovence« je tako vajen reklamirati vse, kar dosežejo veiike slovanske stranke, za svoje politične pajace, da le še čakamo, kdaj bo rekel: »Naši poslanci so izvojevali tudi premem bo solnčne-sra sistema; veliki komet, ki ima 13 milijonov kilometrov dolg rep, se bo vsled intervencije dr. ŠusteršiČa IS. maja zemlji pravočasno umaknil in še ne bo konec sveta. — j Slovenca« je sram in — «*trah, ker spoznava, da je z izdajalskim napadom na družbo sv. Cirila in Metod i napravil tudi vel;ko kozla-rijo na škodo lastni *tranki. Tudi med pristaši S. L. S. je še dosti mož, ki ne puste, d > bi *e nezreli narodu' viinii&ti norčevali iz narodnosti. Slovencu« je hudo, ker mu niti družba, uiti narodni časopisi nočejo dati prilike, da bi se izmotal iz izda-•aNke afere. Zato je Terzit spisal neko zmedenost za Mladost«, da jo je mogel »Slovenec« ponatisniti. Slovenec« prav, da se družhir.ih šol ne misli dotakniti, še blagruje uh. a hud j 1 na snovanje podružnic. Kdo pa bo nabiral denar za šole, ko ne podružnice.* Dajte denar iz \iudskega sklada in raznih agitaeij- kib skladov za obmejno šolstvo, pa bo družba takoj opustila podružnice. Saj podružnice so le breme za ljudstvo in za snovatelje. Da se je v našem članku namignilo, da so za kler. -trele najbrž strelovod podružnice a Dolenjskem, tega vendar ni treba ori kri vati, Siij je duhovščina skoraj TK>vsod rohnela proti novim podružnicam na Dolenjskem, a uspeh je bil -avno na-proten. ker je naše ljudstvo na Dolenjskem misleče in na- d; o. Pozivamo pa še enkrat ob-rekljivca »Slovenca«, naj navede le nn slučaj, da se je po podružnicah irilo liberaistvo. Shodi so bili javni, tažajivei na dm! -— Drugod in pri nas ali korni poveljnik Potiorek za vSiidmarko«. Siidniarka«, ki deluje z vso silo na i;vše raznarodenje in je naša najhuj-:n nasprotnica, vprizorila je dne 1. februarja t. 1. v Gradcu veliko plesno veselico pod devizo »leto 2000«, kte-!v so se udeležili razni visoki civilni in vojacki dostojanstveniki. Kakor poroča »Grazer Tagesj>ost in od-nosno »Grazer Tagblatt«, oprostil se ie štajerski deželni namestnik grof lary, ker ni mogel priso-tovati tej veselici, izrazil svoje sii opatije za Sud marko« ter ji doposlal znatni mispevek. Pa tudi korni mveljnik »tdi 2,ip;majster Potiorek se je opro- til, da je službeno zadržan udeležiti e te veselice ter ji tudi on poslal s\oj prispevek. Do sedaj se aktivni generali nino udeleževali takih ul-tranacionalrih priredb, pa tudi vladni zastopniki so vsaj kazali kolikor-ioliko svojo nepristranost, a sedaj, kadar gre za nemške nacionalne družbe, ja drugače. Tako je drugod, kjer ostal prvi soloviolo-list, pozneje koncertni mojster v združenih mestnih gledališčih v Har nen-Elberfeldu. Skromna gaza me-ečnih 15C» mark mu ni zadoščala in ako je že v naslednjem letu kar čez ioč pobegnil in vstopil v kapelo svo-ega očeta na Dunaju. 2e prihodnje eto je postal vojaški kapelnik v Lo-nnezu. Ko je neki štabni častidk a: ravno uajdostojnejšem tonu zahte /al, naj j>onovi neko violinsko part! ♦o, je prišlo do konflikta in Lehar je aoral pustiti službo. Koncem marca 1894. ga nahajamo v Pni ju kov di-igentu mornariške kapele; v tej dužbi je ostrd do I. 1897 , ko je b'l >risiljen vsh>d afere z neko visoko-toječo damo ^istopiti. V Pulju je zložil I. 189*5. svojo opero »Kukuska«, ki se je prvič pela v Lipsij;. Vsled dabega materij*1' nega položaja je moral Lehar ^opet sprejeti službo vojaškega kapelnika in sicer v Trstu; ko pa je bil « polkom zopet prestavljen v Pulj žalostnega spomina, je nemudoma prosil k 2. bos.-herc. polku, iz katerega je ravno izstopil njegov oče. Kmalu je dal slovo tudi tej službi, a se je moral spokorno vrniti. Njegov cilj je bil sedaj Dunaj, kjer ie res prevzel 1. 1899. kapelo 26. peš-polks. L. 1902. se je definitivno ločil od vojakov in se popolnoma posvetil kompoziciji. Večji in večji je prihajal njegov sloves; prva njegova ope reta je bila »Dunajske ženske«, ki se je prvič igrala 25. nov. 1902 v gledališču »an der Wien« in komaj mesec pozneje so že v Karlovem gledališču peli druge njegovo dVio »Piskro-vezca«. L. 1904. je sledila opereta »Der Gdttergatte«, še istega leta »Die Juiheirat«, 90. dee. 1905. svetovno-znana »Vesela vdovica« in pozneje »Mož s tremi ženami«, »Grof luksemburški«, »Kneznja« in najnovejša opereta »Ciganova ljubavi. Predelal jo tudi oporo »Kuknaka« in so jo vprisorili L IMi. pod naslovoaa »Tatjana« v bmskem ninatnssn gks* daliseu. — Bistvo njegove muzike olsfsoja v tem, da ume naravnost vir-tnoano primešati svoji temperamentni dunajski glasbi tudi sanjavo slovansko; ravno ta zmes dveh tako različnih in vendar v gotovem smislu sorodnih elementov daje njegovi glasbi nekakšen čudoviti car. — Politično In prosvetno društvo sa Krakova In Trnovo je priredilo v nedeljo, dno 13. t. m. ob 4 popoldne v prostorih gospoda Weissa v Koti južni ulici tretjo društveno predavanje, ki je bilo jako dobro obiskano. Gospod tržni nadkomisar Ribnikar je predaval o novem kužnem zakonu ter je porabil to priliko, da je poslušalcem prav 7a ni m ivo očrta 1 ravno v zadnjem času pogosto se j>onavljajo-čo kužno bolezen — pasjo steklino in v preprečitev odrejene odredbe. Posebno zanimivo je razlagal tudi o važnosti mleka v gospodarskem la higijeničnem oziru ter naglašal po-*rebo po zavodu, ki. bi imel nalog oripravljati dojenčkom odgovarjajoče mleko, kar bi hilo gotovo v nedo-Tledno korist zdravstvenem stanju »trok našega mesta bi se njih umr ■jivost v prve.n letu starosti gotovo znatno znižala. — Poldrugo uro trajajočemu predavanju so sledili loslušalci z vidnim zanimanjem ter o govornika živahno aklamirali. — Radi zaplenjenih narodnllT kolkov se vrši danes popoldne ob pol >. prizivna obravnava pred tukajš ijim deželnim r^odiščem. Priziv bo nastopal odvetnik dr. Fran Novak. Obravnava bo nemara zelo zanimiva. — Kazenska obravnava proti nsnemu Gerloviču se vrši jutri v* tredo 16. t. m. ob 3. popoldne pre?! ^ukajšnjim sodiščem v dvorani št 10. Detektiv državne policije Gerlo-v*ič je obtožen zaradi afeie z cr VI. svet kom. — Kje je šopek s cekini? Ob pri iki, ko je slavil pokojni ši jakobski .upnik Rozman jubilej zlato maše, so nu njegovi žu pijan i podarili šopek ki je bil okrašen s samimi cekini. To "iopek je imel rajni prelat shranjen, ljudje so videli ta šopek še par dn; m*ed prelatovo smrtjo. Takoj po nje-Tovi smrti pa je izginil. Kdo ve, kje et v zadregi dobe kredit, ki jim pomaga iz hipne zadrego Koliko je še drugih ljudi, ki imajo hranilne vloge se vedno v tujih za vodih in vendar jim obrestuje Šišen ska hranilnica vloge po 4 V2 torej ravno tako ali boljše kot drug« hranilnice. Varnost hranilnih vlo. je gotova, ker vsi člani jamčijo zi nje z vsem premoženjem, na dragi strani pa dela načelstvo nesebično, brez vsakega plačila. Veliki uspeh posojilnice je priznal tudi g. dr. Žerjav, ki je čestital uačelstvu in nadzorstvu na uspehu in potegnil tudi paralelo med posojilnico in vodovor]. no zadrugo, kjer je postopanje nač> stva čisto drugačno, kot pri posojilnici. Zato upamo, da se bodo v teko-eem letu prebivalci Šiške in okolic še bolj zanimali za razvoj posojilni^ in da bode uspeh do piihodnjegu občnega zbora še veliko lepši. In to bode vsakemu Šišenčanu, ki mu je mar gospodarski razvoj Šiške, got vo ljubo. Telovadno društvo Sokol na Igu je imelo v nedeljo pri br. Gerbcu 2, redni občni zbor. Iz poročila br. staroste posnema/no, da šteje društvo >3 članov, izmed teh je 11 telovadcev. Naraščaja je 38. Odbor je reševal društvene zadeve v 7 sejah, naročil bradljo in drog iz Prage, ročke pa pri Žabkarju v Ljubljani. Člani so se udeležili v korju izletov na Gre suplje in Vrhniko. Društvo samo p:, je priredilo veselico na Igu ter dva izleta naVrbitnje in v Iško Loko. Vse tri priredbe društva so biie spojena z javno telovadbo pri kateri je nastopilo članstvo in naraščaj, katerem i je odbor preskrbel 20 krojev.'Vse leto so se na korist društva r&zpečavali bloki. Telovadilo se je redno p >estkrat na teden. Sokol je začel raz-orostirati svoja krila tudi po Ižanski >kolici in pridobil člane in prijatelj« v Iški Loki in Vrbenju. Tudi poročilo blagajnika br. Mežana se odobri. Občni zbor nadalje soglasno sklene oristopiti k Ljubljanski Sokolski žu-ni in odobri pravila nespremenjeno. Sato se je vršila volitev, .»zvoljeni eo bili za starosto Josip Zdravje, za nodstarosto Alojzij Minatti, za m ■ "etnika Mirko Minatti, za odbornik \nton Mežan, Anton Cantar, Frai: Virant, Iva u Škraba star, Anton Tere, Anton Bolha, za namestnika Ivan Škraba ml., za pregledovale j računov Ivan Gerbec in Martin Zdravje, za župna zastopnika Josir Zdravje in Anton Cankar. Nesreča v gozdu. Dne 11 .t. m. so v »Ribniku« v litijskem okraju podirali les. Mecl delavci je bil tudi 66-Wni penzionist Ivan Klopčič. Zade-'a ga je neka smreka tako nesrečno, la je čez nekaj ur umrl. Narodna čitalnica v Novem me* •tu, središče tukajšnjega družabnega življenja, je priredila na pustni točk v svojem ionsko leto lepo prenovljenem in okusno opremljenem Narodnem domu veliko maskarado. Strašila se ni niti truda, niti stroškov, la bi napravila svojim članom, p i udi drugim, ki vedo za svojo narodnost in ne poznajo na i-arodnem, >ziroma društvenem polju slepega iti >mesnega strankarstva, lep in zabaven večer. In res se je zgrnila v pro >tore novomeškega Narodnega doma *x>stra množica odličnega občinstva, oed njimi zastopniki naših gosposk z rospodom okrajnim glavarjem Vil jenom baronom Rochbachom na čelu. fn bilo ni nikomur žal! Marsikdo je stopil sicer ozlovoljen vsied slabega vremena in blatnih potov čez prag Čitalnico, a ko je zagledal s finim, velikomest-nim okusom okrašene prostore, je pozabil na vreme in pot in se veselil, da ni ostal doma. Sam ni vedel, ali bi se bolj čudil do zadnjica kotička v istem, umetniško-za mišljenem slogu opremljeni in ozaljšari sobi, kjer so so prodajale ;estvine, ah bi se pomudil s kako dražestno masko v prijetni, za kramljanje kot nalašč pripravljeni kavarni in občudoval okus onih, ki so priredili kavarno, ali bi se pa vsedel v vinar no in je ne zapustil več, kajti v taki vi-nami gotovo še ni pil zlate dolenjske kapljice! Povsod je vladalo pred-pustno razpoloženje; povsod sama vedra čela, jasni pogledi in žareča lica! Ko pa so prikorakali številni pari drazestnili mask ob zvokih oddelka Slov. Filharmonije v dvorano, je prikipelo življenje do vrhunca. Culi so se vzdihi občudovanja in razposajen smeh, medtem ko se je brala na obrazih nemaskiranih radovednost, kdo se skriva pod tem ali onim draiestnim kostumom. A bodisi kdor- koli! Nocoj je pustni torek — in par za parom se je vrtil po gladkem parketu. — To življenje in vrvenje jo trajalo pozno čez polnoč. Bilo je lepo, veselo in živo. Vsakdo se je kotel na-srkati radosti in marsikomu je bila morda prvikrat v življenju noč pre kratka. Bili mio edini v misli, da je življenje pod streho Narodnega doma lepo, pepeiimo pa da se itak dovolj. Da se je obnesel ta večer tako izborno, to je zasluga naših požrtvovalnih dam, ki so se trudiie noč in dan, da so nam napravile pustni večer razkošno lep. Vinarno so oskrbele gospe Rohrmanova in Dovjakova ter gospiei Barboričeva in Škrljeva. Spreten pomakne jim je bil pri tem poslu g. Zdolšok. V kavarni so ljubeznivo postregle gostom gospa Ska-lickega in gospiei Šegulova in Ska-letova, v paviljonu za jest vine pa go spe Germova, Majcnova ter Skaleto-va in gospiei Preatonijeva in Vidiee-va. Zahvalo pa zasluži še eela vrsta dragih gospa. go^podičen in gospodov, ki so se trudili pri okrašenju prostorov ali so sicer pripomogli Narodni čitalnici do tako lepega uspeha, zlasti pa oni, ki so se spomnili velikodušno naše čitalnice z bogatimi darili. D kl * bo imelo Novo mesto tako požrtvovalne in ljubeznive da me, se mu ni bati za društveno življ *-nje. Narava ga je obdarila s krasno okolico, usoda pa s cvetom ženskega spola. H koncu moramo še pohvalno omeniti go-dee »Slovenske Filharmonije«, ki so igrali v splošno zadovolj-nost. Pred tednom dni smo imeli v Mih pristorih vojaško godino, a igra nje - Slovensk. Filharmonije« nam je ugajalo bolj. In s tem j** rečeno dovolj. V Gorjancih je imela divjačina -njo zimo pre v vesele dni. dok er ni pred kakimi 14 dnevi zapal debel sneg, ki je hipoma pokvaril idilično življenje. Mnogo žrtev med divjačino je tirjala nenadna zima, druga pa se je s trudom prerila čez zamete do človeških stanovanj, kjer je našla za silo potrebne hrane, da si je otela življenje. Velika dobrota za sestradano divjačino so seneni kopiči, krog katerih 6e zbirajo srne, zajci, jerebice itd., ker tam najprej sneg skopni in se hiliko želodec na pase. Seveda se v bližini redno potieejo li-. Nune in divje mačke ter preže na nič hudega slutečo divjačino; vsaka brezskrbnost se kaznuje v takih hudih časih z neizprosno smrtjo. Ker se vreme obrača na bolje, bo tudi zn divjačino kmalu konec stiske in skrbi. Ponesrečil se je 60Ietc1 ključa v ničar Josip Peterlin iz Podkraja. Bi; je zaposlen v rudokopu v Kisovci pri Zagorju. Ko je 12. t. m. ob 10. uri zvečer pri strojih nekaj popravljal, je prišel med kolesa, ki so mu spodnji del života popolnoma stri a. Bil je takoj mrtev. V hrastniški nemški šoli poueu je v vseh razredih slovenščino učiteljica L. Kake uspehe doseže ta deklica naj znaei ta-le slučaj. Pokazal nam je nekdo zvezek s sluvensko najedo iz dotičn? šole. Dasi je naloga sama polna napak, jih je učiteljica pomnoževala še s tem, da je po-pravljala pravilno pisane besede in s tem pokazala, da zna manj slovenski ko dotični otrok sam. Učiteljica je absolventka mariborskega učitelji Šča. . . Nemškim hranilnicam na Spodnjem Štajerskem se menda ne godi najboljše. Nemška hranilnica v Celju je popolnoma opustila objavljanj*' rn< sečnih izkazov o svojec« poslovanju. Pa ne morda zato, ker se vsak mesec več dvigne nego vloži ? Ker je v hranilnici naloženega a.nogo slo venskega denvrja bi bilo dobro, da bi slovenski vlagatelji povprašali, kako je s stanjem nemške hranilnice v Celju. Tudi nemška hranilnica v Gornji Radgoni je menda v velrkih sti-koh. Dogodilo se je. da je zahtevala za izplačilo male vloge trimesečno odpoved. Strankam .)» jako malo pomagano, ako imajo na!ožf n de nar. katerega ne morejo dobiti nazaj, kadar ga rabijo. Drzen rop. Kmet Šket :? Ponikve je minuli teden prodal na sejmu v St. Jnrju ob Južni železnici par volov za 1020 K. Sel je nato peš profri svojemu domu. Komaj je prišel iz trga, je prihitel za njim neznan človek, ki je Škota prosil, naj bi mu mešeta-ril pri nrki kravji kupčiji. Sket je bil s tem zadovoljen ter je šel z neznancem. Na nekem samotnem kraju sta naenkrat prikazala dva tujci:, ki sta zahtevala, naj jima ftket vrne ukradeni denar Svojo grožnjo sta podpirala z revolverjem. Moral si je sozuti škornje in tujca sta ga preiskala po celem toJesu. Slednjič sta mu vz^la denarnico z vsem deoorjem in škornje ter naglo odšla, fiket se je potem bos vrnil v največjem snegu v Št. Jur, kjer je napravil ovadbo. O roparjih ni nobenega sledu. O nemškem »Edelvolku«. V nemškem kraju St. Mare^n na Koro-skssa je zalotil posestnik Moser ne kega šolarja, ki je nabiral v njego- 1 vem gosem smolo. Ker ss js deček bol povedati ime, ga je Mosor upregel h konju prod pljug tor i njim oral. Kulturni Nemec js dobil en mesec ječe. Ispred aodiaea. Pri obravnavi, ki se je vršila v Gorici radi Ajdovskega štrajka, ni bil obsojen 171etni Avguštin Luli k 113 en mesf c zapora, pač pa j- bil obsojen 421etni Janez Lulik. Avguštin Lulik je bil oproščen. V Matuljak ari Opatiji sta se nastanila zdravnik dr. Friderik Groyer in njegova sonroga — oba doktorja zdravilstva. Gospo dr. Gro ver je porojena Jenko, hči g. dr. Ljudevita Jenka v Ljubljani. To je prva Slovenka - zdravnica, prva, ki izvršuje zdravniško pr.*kso na naših tleh Otvoritev novega Franc - Josi-poveg« pristan« in njega priklopljcnjt ga svobodnemu osem 1 ju tržaškemu. Danes se je izvršil v Trstu za vso državo velevažen čin, na katerem se je delalo preko šest let in ki .»c stal več milijonov kron: — otvoritev novega velikega in modernega Fran - Josi povega pristana v Trstu (Sv. Andrej) in njega priklopljenje tržaškemu svobodnemu ozemlju. Delo na novem in širnem pristanu je dovrše no v toliko, da se naprave vsaj delo ma že lahko izrabljajo za promet, deloma se pa še dozidava jo globoko v morje segaj oči pomoli. — To delo ie eno največjih, ki jih je država kdaj napravih; oziroma izvršila ob tržaškem emporiju. S tem velikanskim delom so se odprla Trstu in ž njimi vsej državi nova vrata do napredka in proč vita na trgovskem in ekonon:- kem polju. K slavnostni o»voritvi j« orUel sam trgovinski minister dr. \Veisskirchne:* v spremstvu sekcijske-:ra načelnika Riedla in minister talnih svetnikov: dr. Krenna, dr. Plantner ia in barona Weiehs-Glonna ter viš ega >iavbeuika Kuiiua, katere je prejel namestnik princ Hohenlohc z drugimi dostojanstveniki, ter jih vodil na lice mesta ,kjer jih je pričakoval škol dr. Nagi in načelniki vseh civilnih in vojaških uradov in velika množica ljudstva. Ob enajsti uri se je pričela otvoritev s slavnostnim govorom trgovinskega ministra, ki je po-vdarjal veliki pomen te otvoritve za Trsi in vso državo, proslavljal velikansko dovršeno delo, ki bo prineslo /-o nam, posehno pa našim naslednikom, obilo dobrega, — Minister j» končal svoj govor s trikratnim: Evvi-va-klicem na cesarja. Na to je govo ril župan tržaški dr. Valerio, izreka i č državi zahvalo, da je pedvzelo in lovršilo tako velikansko delo, ki bo loneslo blagoslova mestu in državi. Tovoril je še predsednik trgovinske zbornice di Demctrio, zahvaljujoč ministra na udeležbi današnje slav-nosti. — Ko je bil proglašen novi pristan otvorjenim, so pričrla od navzo "ih razna ogledovanja in razkazovanja na kar je minister "VVeisekirchner z drugimi gosti odšel. — Ob 12 uri o pričeli svoje funkcije vsi v novem pristanu nastavljeni uradi, kakor: ca •in^ki uradi, j ivna skladišča in državna železnica. — Ob I. uri popoldne se je vršil pri namestniku obed. katerega se je udeležil minister s svojim spremstvom in načelniki raznih uradov. Radi bolezni matere izvršil amomor. V neki zapuščeni sohici hiše št. 6 v uiici Prelasser v Trstu, sta v največji revščini stanovala in žive- a vdova Podlonek in njeni oOletni holehni sin Anton. — Te dni je vdova zboli la in ker je bila doma brez vsake postrežbe, so njene sosede poskrbele, da je bila odvedena v holniš-nico. Bolehni sin je bil sedaj zapuščen d vseh, kar ga je spravilo v tal; obup, da je izrazil proti neki sosednji ženski, da njegovo življenje nima pomena, ako ni v matemi bližini. — V petek je šla soseda obiskat Podlo-uckovo v bolnišnico, katero je našla na smrt bolno in ki je izrazila željo, da bi predno umrje rada še enkrat Videla svojega sina. Soseda se res takoj poda v Pod Ion i ko vo stanovanje, trka in kliče, aH nobenega odgovora Ker se jej je stvar zdela somi ji va, je šla ua policijo, katera je prišla in vrata šiloma odprla ter nasla na tleh ležečega sina, ki je bil že mrtev. — Zamašil je bil namreč vse luknje v sobi s papirjem, potem pa zažgal vse oglje kolikor ga je premogel in se -zadušil. Prihiteli zdravnik je samo še mogel konstatirati, da je že pred več urami nastopila smrt. Slovenci na Reki so na predlog trgovca g. Petra Verčona nabrali v protest članka v »Slovencu<; 16 K za Ciril - Metodovo družbo. Reški Slovenci so že enkrat poslali večji znesek za družbo in sklenili, da jo bodo podpirali. Od sedaj naprej pa hočejo to storiti v še večji meri in poživljajo obenem vse brate v domovini in izven nje, da priskočijo s podvojeno požrtvovalnostjo na pomoč naši miljeu i družbi. Darujmo toliko, da bo družba lahko rešila vsakega sloven- kega otroka na meji iz nemških ali laških krempljev. Stoletna starka je umrla v bolnici na Reki. Pisala se je Frančiška Pajkurie. Dosegla jo redko starost 106 let. Ohranila si je do smrti popolno duševno svetat Amerikanske novice. Ponesrečil se je v Allegbenvju, Pa. Josip Ka scek, doma is Valte vasi ua Dolenjskem. V prem(»gokopu ga je pritisnila vzpenjača s tako silo, da je bil takoj mrtev. — Ponesrečil se je v Eve-lethu, Min., Josip Robič, doma is Plavža pri Jesenicah. Vsul se je nanj oremog, ki mu je dvakrat zlomil nogo. Statistični podatki e tujskem roasetu v Ljubljani leta 190*. Tekom lanskega leta je prišlo v Ljub-jano 63.081 tujcev torej 12.230 več kakor predlanskim. Po posameznih nosečih se razvrste tako-le: Januar 1879, februar 3977, marec 4392, april 1520, maj 5220, junij 5349, julij 6873, ivgust 7744, september 6450, oktober '»910, november 5131 in december ^630. Tujski promet je torej redno naraščal in dosegel v poletnih mese-♦ih v dobi poči in ic svojo najvišjo številko, potem pa je proti koneu leta,to-rej v zimski dobi, retbio no jemal. — Izmed došli h tujcev jih je bilo 22.85(5 iz Kranjskecn, 12.G33 z Dunaja, 18.484 iz ostalih avstrijskih dežel, 1384 iz Ogrskega, Hrvaškega in Slavonije, 38 iz Bosne in Hercegovine, 1057 iz Nemčije, 1229 iz Italije, 21 iz Rusije, 37 iz Angleške, 61) iz Franco-ke. 18 iz Rumunskega, 86 iz balkanskih držav, €8 iz ostalih evropskih Iržav, 57 iz Združenih držav Severne Vmerike, 19 iz ostale Ameiike in 25 iz Azije, Afrike in Avstralije. — Pri« astek 12.230 v enem letu je najboljši 'okaz o uspešnem delovanju merodaj-lih faktorjev za razvoj tujskega preleta, ki je obenem tudi merilo ljud-kega blagostanja. Preselitve v Ljubljani. V febru skem selil nem roku se je v Ljubljani preselilo 427 strank oziroma lružin, ki so štele nekaj nad 1700 >seb. Na novo je prišlo v mesto stanovat 14 družin, deloma uradniških in častniških, deloma tudi drugih, katere miče življenje v Ljubljani. Tzselilo se je 10 strank, ker so bile 'premeščene v druge kraje. — Stanovanjske razmere postajajo počasi lgodnejše, vendar še niso povoljne, ker še vedno primanjkuje takozvanih nalih stanovanj.Do majevega selilne-ra roka bo zopet nekaj poslopij z idobnimi stanovanji dogotovljeni-;. V zadnjem čae]a 2 K denarja. — Podunulnik g. Frane Zupan je iz'*-ubil dva ha^kovca po 10 K. — Vdova Marija Krtmarjeva je izgubila denarnico z 2 K 80 v. — Modni sluga Josip Leskovic je našel srednio svoto denarja. — Potnik Matevž Zupančič je našel črno denarnico z neznatno svoto. Razne stvari. • Važna resolucija. Med brzojavnimi vestmi smo zadnjič poročali, da je moravski deželni zbor sprejel na svoji seji z veliko večino sle dečo resolucijo: »Vlada se poživlja, da z vsemi zakonitimi sredstvi prepreči zlorabo vere, verstva in cerkvenih uredb, posebno zlorabo pri Žale in nedovoljene kolportaže v volilne in politične nameue.« Menda še noben deželni zbor ni sprejel lako krepke protiklerikalne resolucije, kakor moravski, in upoštevati je treba to tembolj, ker velja Moravska za silno klerikalno deželo in ker sta deželui glavar in njegov namestnik prav od ločna klerikalca. Je bila pač res nuj na potreba za tako resolucijo! Ta resolucija ima predvsem kulturen pomen: najvišji deželni zakonodajami zbor je povzdignil svoj glas v obrambo verstva. Povdaril je, da verstvo in ? klerikalizem ni eno in isto, še več, dr je klerikalizem največji škodljive* verstva. To ni ravno tako žalostno, da sedi v deželnem zboru ta ali oni klerikalec, žalostno je to, da so gr poslali volilci tja, ker je baje vera v nevarnosti. Pravtako pa ima ta resolucija političen pomen. Ce deželni zbor poživlja vlado, da prepreči zlorabo vere, je s tem obenem izrečeno, da se vera res zlorablja, predvsem na prižnico.h, v spo vodnicah itd. Mo-i ravski deželni zbor je jasno povedal, da obsoja nemoralni klerikalni politi čni sistem, ki mu stojita na čelu deželni glavar in njegov namestnik. Ta dva seveda ne bota iz tega izvaja-I la konsekvenc, ker imajo klerikalci I trdo krokodilsko kožo. Vlada se poživlja, da z vsemi zakonitimi sredstvi prepreči zlorabo vere — take pravi resolucija. Ampak vlada niti dovolj uspešnih zakonitih sredstev I nima, da bi mogla nastopiti proti zlorabi vere. In zato bo stvar moravskoga deželnega zbora, da vladi taka sredstva tudi da v obliki zakonov proti zlorabi vere. Takih zakonov je treba nele na Moravskem, ampak tudi povsod drugod. Če so se že sprejeli zakoni o čistosti volitev, je nujno potrebno, da se tudi izrecno pove, da ravno duhovščina čistost volitev naj bolj kvari z agitacijo na prižnici in v spovednici. In potrebno Je, da se vendar že to enkrat zapreči. Moravski deželni zbor je s svojo resolucijo pokazal, da ima dovolj poguma, da to stori. In drugi deželni zbori bodo sledili — eden prej, drugi pozneje, in med njimi bo prej ali slej ludi kranjski deželni zbor; zakaj klerikalne strahovlade mora tudi pri nas bi a enkrat konec. * Nesreče na morju. V četrtek se je potonil v Sredozemskem morju francoski parmk »General Cbanzy«. Priletel je z veliko silo ob obrežje ob-en^m je pa eksplodiral kotel. Potopilo se je 150 oseb, rešil se je en edin človek, neki uradnik. — Ob Južni Amer»ki se je potopil narnik »Luna«. Večieo moštva je rešil n^ki angleški pam!k. Utopil* j* 50 potmkov. Telefonsko in brzojavna poroflla. Politika k ščarskih socialcev, Dunaj, 15. f bruarja. V poslanskih krog h živahno razpravljajo o *-kli'pih včerajšnje krščansko - soci- alne konference. Splošno se sodi, ds so se krščanski soeialoi s temi sklepi oddaljili od vlade in da hočejo v bodoče voditi politiko »svobodne ruke«« Dr. GlombinskI konferira s češkimi voditelji. Dunaj, 15. februarja. Predsednik »Poljskega kluba« dr. Glombinski je imel dolgotrajno konferenco s poslancema dr. Pacakom in dr. Hruba-nom. Danes zvečer odpotuje v Lvovt od koder se vrne v četrtek. Dogovor Poljakov s baronom Bife. nerthom. Dunaj, 15. februarja. Dr. Glombinski je imel včeraj posvetovanje z ministrskim predsednikom baronom Bienerthom. Bienerth je obljubil, da bo v petek sprejel predsedstvo »Poljskega kluba« v navzočnosti obeh poljskih ministrov dr. Dulembc in viteza Bilinskega. Izvršcvalni odbor nemških strank. Dunaj, 15. februarja. Danes ob 3. ima sejo izvrševalni odbor nemških strank. Splošno se opaža, da vla-ia v nemških poslanskih krogih velika depresija. Baron Bienerth za rekonstrukcijo ka bineta? Dunaj, 15. februarja. Predsednik »Poljskega kluba« dr. Glombinski zatrjuje, da ministrski predsednik baron Bienerth sam deluje na to, da jo bo imel ministrski svet sejo, v ka-feri bo končno redigira! besedilo prepolnega govora. V ponedeljek se stvori v westminstrski palači parlament. Otvoritvi bo prisostvovala kraljevska dvojica. Istočasno bo kralj imenoval več novih lordov. Gospodarstvo. — Mednarodna razstava motorjev notranjega gorenja v Petrogradu. Carsko rusko tehnično društvo v Petrogradu priredi v Petrogradu sredi aprila do 1. junija t. 1. mednarodno razstavo motorjev notranjega gorenja (Verbrennnngsmotort, ki bi mogla vzbuditi zanimanje tvrdk te stroke. Redakcijski odbor razstave izda poseben seznani s popisom vsakega motorja in bo razpečaval ta seznam ne samo na razstavi, ampak tudi potom knjigotrstva. Razstavljeni predmeti, ki ne bodo prodani v Rusiji, bodo pri obratni pošiljatvi carine prosti. Razun tega bo razsta\ni odbor skušal izposlovati znižanje tovornim* za rastavljene predmete. Izvod pravil in priglasila je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled. — Varstvo znamk na Kitajskem. Tvrdke, ki se zanimajo za varstvo znamk oziroma za pridobitev varstvenih pravic za 6voje znamke na Kitajskem, dobe v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani važn^ informacije o varstvu znamk na Kitajskem, o postopanju pri prijavi znamk itd. Slovend in Slovenke! He zabiti tet! si. Orila in Metoda! Izdajatelj In odgovorni urednik: Ras to Pnstoslemšek. Žitne cene v Budimpeiti. Dne 15. februarja 1910. Torsnln. Plenica za april 1910 . . za 50 kg 13-90 Plenica is oktober 1910 . . za 50 kg 11-69 Rž za april 1910..... *» *> kg Ml Koruza z* maj 1910 . . . xa 50 kg 6-60 Oves za april 1910 . ... za 50 kf 7*46 Efektiv. Vidrino. ■L Jf Aarars, DL ounan^ da ae je A fon« Kr>ler vrnil in poravnal tist h 312 dolarjev društvu, kaie e je pozabil tukaj pustiti pred svojim odhodom v staro domovino. U. Broadvaj 586, Asronu III., H. America. N. Broadvaj 500, Asrora, lil.. N. America. S. Rever št. 312, Anrora, III., N. America. Spomladanske vzorce z bogato izbiro Jamskega in moškega blaga zlasti za bližajočo se Veliko noč pošilja firma Karel Kocian, tvornica za sukno, Humpoki na Češkem. Ha maramo glavobola in zobobola, bo« Ječin v križu, trganja po udih, bodcnja v strani, rcvmatiskih bolečin v križu in členkih Mi rabimo Fellerjev flu;d z znamko »Elzin fluid«. Poizkusni tucat stant samo 5 K franko. 2elodec jačijo, piebavo pospešujejo, tek zbujajo in krč blažijo ter telesno odvajanje pospešujejo Fellerievc odvajalne rabarbarne krng»ice z znamko »Elzine kror-lice 6 škatlic franko 4 K. Razpošilja jih E- V. Feller v Stubici, Elzin trg št. 233 (Hrvaško). Izvid gda. primanja dr Lotheisseaa, docenta za kirurgi,o os Dunaju. Gdu. J. Serravallo v Trstu. Na Vašo željo Vam naznanjam, da Vaše »Scrravallovo kina vino z z< lezom« mnogo porabljam na >vojem kirtrgiHem oddelku v Franc Jožtfovi bolnic . Bo niki ga radi uživajo, tudi >e je izkazalo kot zelo pripravno za zdravljfnie razlićn h malokrvnosti. Na Dunaju, 28 novembra 19U7. Dr. Lothcisišcn. Umrli so v Ljubljani: Dne 11. februarja: Terezija Pai^iv!, ku-r.arica, 77 let, £kofja ulica 9. Dne 12. februarja: Emil Puc, fin paz-aika sin, 21 dni, V rebri 15. — Jo2e a An-žlovar, delavčeva hči, 18 dni, Linhartova ulica 8. — Ludovik Grilc, akad. slikar, 56 let, Kirlovska cesta 24. Meteorologltno poročilo. Višina Mi eorjta Stf'2. Sreairji rračat tlak 7Mlaa. Čas tanja Stanje p. —i O *• < baro- -« a 3 =* metra * r: 2 V mm n L < Nebo 14. ..pop. 735 1 1 8 si vzsvzhi oblačno 9 zv. 735 1 0 9 si. j vzhod; 7. zj 733 7 0 0 si. szahod! v Srednja včerajšnja temperatura 13, norm —03 . Padavina v 24 urah OU mm. !5 t Naznanjamo s tem, da je preminil naš iskreno ljubljeni brat Dioniz Maler c. ar. detelni sodni svetnik v p. Truplo predragega rajnika se prenese v sredo, 16 februarja ob 10. d poldne od 'južnega kolodvora na pokopališče k Sv. Krištofu in položi v lastni grob k večnemu počitku. 555 Ljubljana, 15. februarja 1910 Josip, Adolf m Anton Maler brati. Mesto vsakega posebnega naznanila. se odda v oalem Da PoUansH cesti 81. v- r. se izve pri L Zakotnikn, ooata it 40. 498 3000 slik porabnih predmetov in komadov za darila obsega moj najnovejši glavni katalog, ki ga na zahtevo vsakomur pošljem gratis in franko C kr dvomi dobavitelj Ji rad, Most st. 4*3 («ssko). ProdojolKo vešča papirnate in galanterijske stroke se sprejme takoj kot prta n{. Ravno tam so sprofnso tnsV blagajničarka Pripu 1br na tvrHko fr, 10114, iJaMJaaa, HMtai trg. -38 Priporočamo našim gospodinjam pravi rfJlftKCKOV: kavni pridatek iz zagrebške tovarne. n, Tltfl, ft:fl. v. s sobo, kuhinjo ia pripadki sli u —I — Ponudbe p*>d na uprav. »SI« »v Naro u» ledu i h ali pa v sesul Prodajalec atanovanie dolikatosao trgovino, ki govori ™ • ** " ™ •* ** J pri L 529 Trgovina Humpotec {fes juknaokof Najbolje jutmo i pomodnu robu nuditvrdtka TOMEI izvoz jukna .uHumpolcu CCSMl Uzorci v prijetnem trgu na »so opravo v zvezi ? fOStUaO, SO odšla takoj event kaaaolo pod si i o ugodnimi pogoji. Oboje je zelo dobro j vpeljano v bližini cerkve in kolodvora, j Uspehi zsgo ovlipiv. Ponudbe pod M Trg o vin a 1910" pu na uprav Slov Narouaa. 519 Nek slepar je izvabil m^srca septembra I. I. pod mrnom Stanko srrasisok lx Lukovico koio »Durkopp-Diana« model Mtv. 56, >tpv izd' iovaln ce 64 414 od tvrdke Jaz In Sin v Ljubljani. Nagrado dobi oni, Čigar izpovedbe pripomorejo. da *e storilec prime. 542 Bazorno Mojo 50 vinarjev! Same praktične prrdmete ia i kla, porcelana, kamenine, železa, jekla, niklja, pločevine, lesa in vse galanterijske predmete in igrače uonua kupčevalcem na prodaj prva češka leletrziiita za bazami bisgo Josip Bemtan Vysoke Myto, Češko. Dopisuje če~ko, nemško, francosko 552 Hotel Union V veliki dvoraai lo\, 17. In 18. lebmarla velik« 556 variefetne predstave O I« Sodelovali bodo umetniki prve vrste. K ON CE RT DUO CARUSO ltaljauana oaslaa pevca. Ms Cirta sta ietlt tast sjsttriti pral »1. f d nskia orjia. Sig. COLLECCMI AMEDEO La Belle Montanara eframjaJaka plesalka (au-asolles). THE TVVO CHARLEl'S Angleški muzikalni klovni. /WSi Vstopnina: I. vr sta 2 X IL vrsta 1X ob 8. ; arglrško. jc tisti, o kat rem pravi znani in odlični kemik milne indnstrlje, gospod dr. G. DEITE v Hcrlinu, da ima veliko pralno moč večjo nego milo ali milo in soda ne da bi se lotil perila. Jnuilos" pralni prašek je terej najboljše kar se more rabiti Z3 pranje perila, varuje perilo kar se najbolj da misliti, je poceni in daje 152 bliččečo beloto in je popolnoma brez duha« Zavitek 1, kg stase paT nama ~*M 3t ris. Dobiva se v trgovinah z drogerijami, kolonijalnim blagom in milom. Na debelo L. Mlnlot, Dniial, L Mdlkerbaitel 3. sa slolikatoaao trgovino, ki govori iitm^'i m i* pnpra»ijfn tudi pri delu pomagati, M snrojmo za pomladansko ^ezijo. r/.ač«* 50 K, hrana in stanovanje prosto — P'»n:na se povrne. Nastop takoj. Ponudbe v n^ni^em jeziku na Josipa Lakonitaona, trgovca v Opati|L 551 z 2 do 3 sobami (^na soba pripravna za komptoir) in pripadki. xs maj L 1. Ponudbe pod nniallfl na upravni- štvo »Slov Naroda«. 545 plače a teden! 2 ali SO So SO odstotkov prevlstje dobi vsak, ki prevzame razpečevanje asoflh acltkov in drugih predmetov iz alaaal-nt|a. Presenetljive novosti, ki zajamčeno še nikdar niso bile v prometu. Blago iz aluminija se igraje razproda. Pojasnilo in vzorec zastonj. Nihče naj ne zamudi prilike, da zahteva pojasnilo. — Dopisuje se nemSko. frizer za dame in gospode, Sv. Petra ooata 32. Izvršuje vsa lasna dala in priporoča svojo begata zalogo kit« Št. 1 kratka preveza.....K M*— n — m n •••••• » t„ 3 poldolga preveza . . . . „ 7— 4 ,, 5 5 dotga preveza......„ 360 Pri naročilu zadostuje vzorec in številka, pošiljatev diskretni po povzetju. Sive in svetlorumene 208/0 dražje. t V LJubljani ali na doioll, ki bi ho. tela prevzeti lOletnOfa dečka iz dobre družne, u praktikanta, so liče. — Želi se za oečka občevanje v družini in bi se plačal tudi eventualni donos k stroškom. Ponudbe na upravništvo »Slovenskega Naroda« pod ifI. S. 100". 554 In modno blato za obleke [ml ocian tvornico n sukno v Humpolcu Vsak 3829 četrtek in vsako 323 nedeljo vso noč odprta Najvljudneje se priporočata Viktor in Marija Izlakar. C. kr avstrijske fjjf državne železnice. Izvleček iz voznega reda. Wel|evasi eaeS al •aaoO la &iaal|aao (Jat. isL) r«03 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Triič, Jesenice, Trbiž, Beljak, juž žel., Gorico, dri. žel.. Trat, c. kr. dri. žel.. Beljak ^če* PodrošČico), Celovec "25 zjutraj. Osebni vlak ▼ smeri: Grosuplje, Rodolfovo, Straio-Tophce, Kočevje. a-M dopoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, (čes Podrcščico), Celovec, Prago, Orsždane, Berlin t*aO dopoldne. Osebni vlak ▼ smeri: Tržič, Jeaenice, Trbiž, Beljak, juž. Žel, Gorico, drž žel.. Trst. c. kr. drž. žel., Beljak, (čes Podriičtco), Celovec l aa popoldne Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. S*aO popoldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorico, drž. žel, Trst, c kr drž. žel., Beljak, (čes Podrožico), Celovec. 0*SS zveoer. Osebni vlak v smeri: lržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, (čez Podrožčico), Celovec, Prago, D razdane, Berlin. 7*40 zveeor. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje, 19 po no 61. Osebni vlak v smeri: Jesenice Trbiž, Beljak, juž. žel.. Gorico, drž. žel-Trst, c. kr. drž. žel., Beljak, juž. žel., (čes Podre SČjco) Prago, Draždane, Berlin. >dae* is Ltabttaae (artavsM r*tl zjutraj: Osebni vlak v Kamnik. t-OO popoldne: Osebni vlak v MO zveOer: Osebni vlak v Kamnik. PHaos v MaMlaao Oatao tolosalso 7*12 zjutraj s Osebni vlak is Berlina, Dralu Prage, Beljaka, juž. žel, Trbiža, Ji Gorice, Trsta, Tržiča. S>S2 zjutraj: Osebni vlak h Kočevja, Straie-Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. II"2S dopoldne: Osebni vlak iz Berlina« Draždan, Prage, Celovca, Beljaka, juž žel, čes Podrožčico in Trbiž, Gorice, diž. sok, Jesenic, Tržiča. S*SO popoldne: Osebni vlak iz Kočevja Straže-Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. 415 popoldne: Osebni vlak is Beljaka, juž. Žel., Trbiža, Celovca, Beljaka, (čez Podrožico), Gorice, drž. žel., Trsta c kr. drl-žel., Jesenic, Tržiča. O*O0 zveoer: Osebni vlak iz Berlina, Draždan, Prage, Celovca, Beljaka, (čes Podre Sčico), Jesenic. S'*2 zveoer: Osebni vlak is Beljaka, lal žel., Trbiža, Celovca, Beljaka (čes Podrožčico), Trsta, c kr. drž. žel., Gorice, dni žel., Jesenic, Tržiča. 0*07 zveoer: Osebni vlak is Kočevja, Straže-Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. M*OS peneOI: Osebni vlak is Trbiža, Celovca« Beljaka (čes Podrožčico), Trsta, c kr. dri. žel, Gorice, drž. žel., Jesenic. rrtkož a Mesljano (državne ielesaloe) 0*eO zjutraj: Osebni vlak is Kamnika. lO'OO dopoldne: Osebni vlak iz Kamnika OMO zveoer: Osebni vlak is Kamnika. Časi prihoda in odhoda so navedeni v srede j t evropejskem času. C. kr. državno-želeiaižko ravnateljstvo v Trsta. NajboljSi izdelki godbenih avtomatov in orkestrijonov ta draga adaaiovB goMeau stroj« ee dobe f sUiiH pm piHR irmin mmn afluitn ii ntatrijsn Diago Fuchay Praga Ljubljana, Šelenburgova ulica 7, Ljubljana. IsfflTtlO IIIMIlll H AI Utn. \wm\m 11 tmm HM 11L Novosti ffJsV GramonellaI Novosti OrKestrijoo s gramofonom. — Dvojni užitek. Ne kupite prej orkestri j on a ali gramofona, dokler niste ogledali nafte zakge. Hajnovejfte alovenska ploifte. ftMssUsltaa iolSialsa SS f a^SsJjamjS vs» h vrst godbenih avtomatov-grantofooov po nizkih cenah in pod garancijo. .*. VaHkl oanikl zaatosij v at Z odličnim spoitovnjem Pristen dober brinjevec se dobi pri 324 L SEBEHIRU 9 Spol Sliki. slnasli sptik ii M«M Drago tin Jurman Ljubljana, Šelenbargova ulica St I. la tlak nNsfoaae _ iamamaami 8^J 7 11