PoStnina plačana v gotovimi. 28. oktobra 1939 St. 42 Leto III. tfovčfvauda glasilo narodnega delavstva Načel acela ¥ praEtsi t Izob zoorazenstvo l Minister za socialno politiko in narodno zdravje ima v letošnjem finančnem zakona pooblastilo, da lahko po odobritoi ministrskega soeta izda uredbo, s katero se razmeji delovanje pri-vatno-društvenih bolniških blagajn po področjih pokojninskih zavodov za nameščence. Glavni namen pooblastila je, da se ustavi delovanje bolniške blagajne zagrebškega Merkurja po vsej državi in omeji samo na banovino Hrvatsko. Merkur ima mnogo zavarovancev predvsem v Beogradu in tudi v Sloveniji. Pri Merkurju so zavarovani trgovski pomočniki in drugi privatni nameščenci. Pripomniti je še, da je Merkur prav tako krajevni organ Su-zorja kakor n. pr. Okrožni uradi za zavarovanje delavcev. Organizacija zakonito obveznega bolniškega zavarovanja mora sloneti na teritorialnem načelu. To načelo je bilo tudi uveljavljeno pri vseh krajevnih organih Suzorja, le zagrebški Merkur je bil deležen izjeme, kar pa ni bilo v korist zavarovancev, ne zavarovanja samega. Trgovski pomočniki in ostali nameščenci, v kolikor niso bili zavarovani pri OUZD, imajo v Sloveniji že svojo bolniško blagajno pri Trgovskem bolniškem podpornem društvu. Zavaroval pa je na teritoriju Slovenije tudi zagrebški Merkur. Pojavljali so se nepotrebni kompetenčni spori in interesom socialnega zavarovanja škodljive licitacije v pogledu bolezenskih podpor. Inckislrijsk Na svetovnem trgu so cene sirovinam poskočile. Industrija računa z dejstvom, da o zaključku miru ni govora jn da bo vojna še dolgo trajala. Povpraševanje po industrijskih sirovinah zato stalno narašča. V Zedinjenih državah je izkoriščanje železne industrije že preseglo 90 % kapacitete in je v najkrajšem času pričakovati, da bo železna industrija zaposlena v polnem obsegu svoje kapacitete. V zvezi z železno industrijo je nastopila konjunktura tudi za vso ostalo sorodno industrijo. Izvozna kvota za kositer je zadnje tedne porastla za 75 %. Kot glavni kupec kositra nastopa na svetovnem tržišču Anglija, ki potrebuje kositer za vojne s vrhe in za svojo kompenzacijsko trgovino z Zedinjenimi državami. Anglija hoče pokupiti tudi velik del svetovne produkcije čaja. Res je, da čaj, na splošno ne spada med neogibno potrebna živila. Vendar pa to splošno pravilo ne velja za Anglijo. Od lanskoletne svetovne proizvodnje čaja v iznosu 927 milijonov funtov je samo Anglija konsumirala 438.2 milijona funta. Anglija ima namen, da letos pokupi večji del svetovne proizvodnje čaja, brez katerega si angleški vojak in ostalo prebivalstvo ne more misliti redne prehrane. Z ustanovitvijo banovine Urvaiske je bil pri Suzorju imenovan komisar, ki je glede na nove politične prilike v državi predlagal ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje, da naj takoj izvede razmejitev privatno-dru-štvenih bolniških blagajn. Merkur se brani razmejitve in naj se ga tudi prepričuje, da je njegovo delovanje po vsej državi za zavarovanje škodljivo in da poleg tega tudi dosledno ni, če Hrvati na eni strani zahtevajo prenos kompetenc in kar največjo samostojnost banovine, na drugi strani pa zagovarjajo organizacijo, ki posega v delokrog drugih banovin. Predlog komisarja pri Suzorju so podprle številne strokovne organizacije, Delavske zbornice in zbornice delodajalcev. Poroča se pat da je odpor Merkurja pri razmejitvi le toliko zalegel, da je minister za socialno politiko odločil, da se z razmejitvijo toliko časa počaka, dokler ne bodo izvedene volitve v delavske in nameščenske ustanove. Druga poročila vedo celo povedati, da se o razmejitvi tudi zato ne želi končne odločitve, ker bi prišel za Merkurjem na vrsto tudi Suzor. So pa sile v Zagrebu in izven njega na delu, da se tudi v novih razmerah ohrani centralno organizacijo socialnega zavarovanja. Da tem načrtom Hrvatje ne ugovarjajo, ker je Suzor o Zagrebu, je menda razumljivo. Vsaj za tistega razumljivo, ki doumeva prožnost načelnih stališč... e sirovine Tudi v raznih drugih artiklih nastopa Anglija na svetovnem tržišču kot močan kupec in izločuje iz trgovine vse ostale manjše kupce. Tako je Anglija pokupila celotno proizvodnjo avstralske in novozelandske volne. Evropski kupci so primorani sedaj kupovati mnogo dražjo južnoameriško in afriško volno. Angleška blokada, težke prometne prilike, odrivanje posameznih držav iz svetovnih tržišč, vse to bo imelo za posledico, da se bo marsikje spremenil način produkcije. Namesto volne se bo v industriji poskušalo z lanom, s konopljo in z raznimi umetnimi sirovinami. Po-leg tega bodo nekatere države poskušale, da same proizvajajo sirovine, katere so doslej kupovale na svetovnem trgu. Navzlic povišanju cen zato ni pričakovati, da bi se povečal tudi promet. Mnogi artikli so proglašeni kot vojno blago in Anglija ne bo dovolila, da pridejo do dosedanjih konsumen-tov. To se dogaja že zdaj z ameriškim bombažem. Navzlic povečani potrebi po bombažu in navzlic temu, da je v Ameriki dovolj bombaža na razpolago, Američani ne vedo, kam bi s svojimi zalogami, ker je transport onemogočen. Na vseh svetovnih borzah so stalno v porastu cene žitaricam. Pšenica se je Naravno je da številčno mal in socialno šibek narod potrebuje posebno kvalificirano izobraženstvo zato, da s kvaliteto nadomestimo kvantiteto, ki se izraža v inalein številu in v slabem načinu življenja. V revnem narodu so dolžnosti in naloge izobraženstva mnogo večje kakor v velikem in bogatem narodu, kjer precejšen odstotek izobraženstva brez škode za gospodarski in kulturen napredek naroda moire spati spanje pravičnih lenuhov, ker še vedno ostane visok odstotek onih, ki znajo razumeti svoje poslanstvo v narodu. Kulturne razmere v naši deželi so še vedno skromne, dasi radi poudarjamo, da smo kulturno precej razvit narod. Pretežna večina prebivalstva komaj, včasih z veliko nevoljo, dokonča ljudsko šolo in mora zgodaj prijeti za produktivno delo. Otroci delavcev in kmetov morajo včasih predčasno zapustiti šolo, ali pa šolo neradi obiskujejo, ker so z drugimi deli prezaposleni. Uspeh ljudskih šol je zato dostikrat neznaten in komaj nudi najprimitivnejšo izobrazbo, ki dostikrat ni daleč od nepismenosti. Odstotek onih, ki redno in z interesom čitajo knjige in časopise, ni velik, dasi morda številke navidez govore drugače. Boj za življenje je le prehud in ljudem v vaseh in v industrijskih krajih ne preostaja veliko časa, niti volje, za kulturno stran življenja. Veliko je ljudi, ki v časopisih precitajo samo zanimiv podlistek ali kvečjemu še smešnice. Leposlovne knjige so omejene na zelo ozek krog čitateljev. Vse to pove, kako ogromno je še delo za kulturni povzdig našega povprečnega prebivalstva in kako ogromne so še naloge izobraženstva na tem poprišču. Socialno stanje našega podeželskega ljudstva je teoretično jasno in nedvomno ugotovljeno. Naš slovenski človek živi slabo, daleč pod povprečjem. To velja za kmeta in za delavca, velja pa tudi za veliko število nameščencev in uradnikov. V skrajno slabih razmerah žive zlasti mnogoštevilne delavske in kmetske družine, pri kuterih realni dohodki krijejo komaj 50 odstotkov potreb. Socialnih problemov, ki jih moramo nujno rešiti za delavca in za kmeta, je torej veliko število. Drži ugotovitev, da je kinet socialno mnogo slabejše zaščiten kakor delavec. Zaščita delavca pa je zelo preprosta in v marsikakih važnih stvareh bolj teoretična kakor praktično. Kultura je osredotočena v večjih mestih, predvsem v Ljubljani. Pričakovali smo, da bo slovenska univerza resničen plamteč ogenj, ki bo svetil in grel do najoddaljenejših slovenskih naselij. Prižakovali smo, da bodo iz slovenske univerze prihajali možje, ki bodo z žilavo vztrajnostjo hodili po deželi in širili kulturo, ki bodo kazali mnogo razumevanja za socialne potrebe slovenskega ljudstva. Pregledujemo seznam profesorjev slovenske univerze in vidimo, da je zelo in zelo skromno število onih, ki so s svojim delom v najbližjem stiku z ljudstvom. Slovenska gledališča omejujejo svoje uveljavljanje na mesta, v počitnicah se tu pa tam nekatere gledališke družine pokažejo v večja podeželska naselja, kmečko in delavsko ljudstvo je tudi v tej kulturni panogi prepuščeno sebi. Umetnostne razstave na deželo ne pokukajo. Povprečen slovenski človek komaj ve, kaj je to likovna umetnost. Slovenski človek ne zna ceniti muzejev in raznih zbirk. Če analiziramo podrobno socialno in kulturno delo na deželi vidimo, da se morajo pod pritiskom prilik celo učitelji umikati v senco in v manj viden kot. Kulturno in socialno delo morajo opravljati preprosti ljudje, sami sebi prepuščeni. Včasih najdejo zatočišče v župnišču ali pri skritem posamezniku. Prišli smo tako daleč, da je kulturno in socialno delo strogo ločeno po političnih koristih in namenih, zato ninogi kulturnega in socialnega dela ne cenijo, ker se boje danajskih darov, ki jih tako socialno in kulturno delo prinaša. Na žnlost je najbolj priljubljeno politično delo. V te svrhe žrtvujejo veliki in mali politiki ogromno energij. Nihče noče priznati, da je politično delo le takrat koristno in kulturno, ako vzporedno ustvarja kulturne in socialne dobrine. Usodna razvada med nami Slovenci je, da na naših tleh poganjajo kakor gobe razne politične smeri, zbrane v posameznih političnih skupinah. Te skupine se okrašujejo z lepimi nazivi in hočejo biti najbolj ljudske, najbolj demokratične in najbolj edino zveličavne. Če pa pogledlnmo njih stvaren stik z ljudstvom, vemo, da tega stika ni in da se takim politikom ljudstvo samo od daleč smili in jim je prijetno, ako v množico ne prihajajo. Tako prihajajo v ljudstvo razne ljudske fronte, razni «tretji tabori« in mnoge osamele politične skupine, ki komaj vedo, da se delavec živi od težkega dela v tovarni, kmet pa od truda na njivi. Taki «politiki* so res pokvarjena gospoda, ki se hoče z ljudskimi potrebami igrajčkati. Izobraženstvo ima za slovenski narod posebno važnost. Izobraženstvo je odgovorno za usodo naroda, ono se bo moralo zagovarjati, ako kultura naroda peša, ako socialno gospodarski standart naroda ne raste. Toda eno je zopet resnica: stanovi, ki predstavljajo izobraženstvo, morajo živeti v urejenih pravnih in socialnih razmerah. To pa danes ni slučaj. Kdo za to stanje nosi odgovornost? —ec podražila za 2 %, koruza celo za 5 V Ameriki so imeli letos zelo slabo letino. Razne države imajo za drugo leto v načrtu, da opuste obsežna polja bombaža in zasejejo žitarice. To bo imelo za posledico, da bo več žita na razpolago, zato pa veliko manj bombaža. Pomanjkanje in draženje industrijskih sirovin bo imelo tudi na naš trg velik vpliv in se slabe posledice že kažejo. Stran 2. cNOVA PRAVDA* Štev. 42. Delavske samouprave Vse socialne ustanove morajo biti upravljane po čim širših samoupravah, vendar medsebojno povezane in delujoče na enotnih okvirnih osnovah Političilb-upravne spremembe, ki so nastale v državi, nujno prinašajo potrebo, da se primemo preurede tudi vse socialne ustanove. Razumljivo je, da te ustanove ne bodo inogle nadalje poslovati v dosedanji obliki in na sedanjih temeljili. Popolnoma jasno pa je tudi, d« je potrebna pri spremembah v poslovanju delavskih ustanov in sploh pri spremembah vseh socialnih zavodov velika opreznost in premišljenost, da se ne bodo po nepotrebnem povzročale težke okvare, ki postanejo lahko nepopravljive. V znatni meri so bili pri nas socialni zavodi že spočetka prilagodeni stvarnim potrebam in tako je sama po sebi nastala razmejitev področij socialnih ustanov v taki meri, da je bilo že dosedanje stanje zelo blizu politično-upravni preureditvi, kakršna je nastala pred kratkim vobče za vso državo, odnosno za sedaj vsaj za banovino Hrvatsko, kateri bodo gotovo neizbežno sledile podobne spremembe na ostalem teritoriju. Socialne ustanove so imele svoje samouprave, ki so upravljale s posameznimi zavodi in izvajale posle v določenem območju. Samouprave pa so bile omejene in je bilo odločanje zlasti v vseh važnejših vprašanjih pridržano centralnim ustanovam. Kolikor torej gre trenutno stremljenje v socialnih zavodih po preureditvah, ki nuj dosežejo skladnost z novo nastalim splošnim položajem, tedaj nastaja predvsem vprašanje, koliko in kako prenesti tudi pravico odločanja na posamezne samouprave zavodov, ki bodo poslovali na določenem področju. Vedno smo želeli, da naj bodo samouprave čim širše in čim bolj svobodne. Prav tako želimo to tudi danes. Pri tem pa nikakor ne zanikamo, da mora biti poslovanje vseli socialnih zavodov in ustanov tudi v bodoče urejevano po enotnih glavnih smernicah in na enakih zakonitih osnovah v vsej državi. Vse pokrajine so povezane v enotno gospodarsko skupnost, četudi je v tej gospodarski skupnosti zelo mnogo raznolikosti, je vendar v vsej skupnosti toliko enakih in zelo podobnih gospodarskih potreb, da prinaša to stanje svoj vpliv tudi na vse drugo življenje. Prav posebno pa nam mora biti jasno, da se v socialnem pogledu, v pogledu socialne zaščite nikakor ne moremo prav posebno ločiti na pokrajine in ne smemo ustvarjati različnih osnov in načel, ker bi s tein močno zavrli vsak razvoj in napredek socialno-političnih in socialno-zaščitnih teženj. Pri vprašanju preurejanja poslovanja socialnih ustanov, pri vprašanju spreminjanja območij in področij samouprav stojimo na stališču, da naj bodo vse socialne ustanove upravljane po čim širših samoupravah, vendar medsebojno povezane in delujoče na enotnih okvirnih osnovah, s katerimi naj bodo varovana enotna načela v vseh smereh, kjer je enotnost potrebna za zdrav razvoj in napredek socialnega položaja delovnega stanu. Nikakor ni dopustno, da bi bil delavec ali nameščenec v primerih bolezni, starosti, onemoglosti, smrti in podobno zavarovan in upravljan drugače v eni pokrajini nego v drugi. Prav tako ni dopustno, da bi bil delavec ali nameščenec v posameznih pokrajinah različno socialno zaščiten glede delovnih pogojev. V osnovi morajo biti podane enakosti za vse in povsod. Pri delavcih in nameščencih je to še posebej važno tudi zategadelj, ker ta ni vezan na en kraj, temveč je vezan na zaslužek svojih rok, ki ga mora iskati danes tu, drugič drugje. V zadnjem času nastajajo vprašanja sprememb poslovanja posameznih socialnih ustanov posebno važna. Imeli bomo priliko, da zavzamemo v vseh konkretnih primerih svoje stališče. To bomo storili tudi po svoji dolžnosti, ker hočemo pošteno in odločno zlasti ob takih prilikah braniti in varovati koristi našega delovnega stanu. Slavbinsico Kolektivna pogodba, ki ureja delovne razmere stavbinskega delavstva v dravski banovini je bila sklenjena dne 15. julija 1938. Po čl. 19. kolektivne pogodbe je pogodba veljavna do 31. decembra 1939. Pogajanja za novo kolektivno pogodbo skliče kr. banska j uprava (Inšpekcija dela). V kolikor se ne bi sklenila nova pogodba pred potekom veljavnosti stare pogodbe, se ta avtomatično podaljša do sklenitve : nove, odnosno po 1. januarju 1940 do poteka odpovednega roka, ki se določi obojestransko na en mesec. Za primer, da bi se dravinjske prilike bistveno spremenile, se obvežeta obe stranki na zahtevo enega izmed podpisnikov pogodbe v roku 14. dni od stavljenja zahteve, pristopiti k poga- j janjem za revizijo mezdne tarife brez ' odpovedi pogodbe. Stavbinsko delavstvo je mišljenja, da bi bilo v njegovo korist in v ko- ! rist delodajalcev, da se delovne razmere stavbinskega delavstva urede . še pred potekom sedanje pogodbe dne 31. decembra 1939. Če bi se tudi se- ■ danje pogodbeno stanje podaljšalo preko 1. januarja 1940, še ni rečeno, da smatrajo stavbinski delavci svoje službene odnose za urejene. delavstvo 1. ker so se tekom trajanja obstoječe pogodbe, nekatere njene določbe pokazale za pomanjkljive in jih je potreba izpopolniti; 2. ker je potrebno izpremeniti mezdno tabelo ter jo bolj poenostaviti, in 3. ker bodo med tem nekatere pogodbene določbe izgubile svoj smisel in postale balast v pogodbi, ki ga bo treba izločiti. V splošnem je delavstvo mnenja, da naj ostane dosedanja pogodba, kar se tiče njenih glavnih določb in zunanjo oblike še nadalje v veljavi. Glede potrebnih izprememb pa naj bi se na skupnem sestanku predstavnikov pogodbenih strank napravil poseben zapisnik, kot dodatek k temeljni pogodbi z veljavnostjo za leto 1940. Delavstvo smatra nujno potrebno, da se pogodba dopolni s sledečimi predlogi: 1. Prvi mezdni razred, ki obsega Ljubljano in prvi b) mezdni razred, ki obsega Maribor, se naj spojita v prvi mezdni razredi 2. Nekateri industrijski kraji, ki so sedaj uvrščeni v III. mezdni razred, se naj upoštevajo že v II. mezdnem razredu. 3. Delavske mezde se naj zvišajo Razgled Socialno - gospodarski; Izvoz pšenice Naša država izvozi precej pšenice v druge države. Letošnji višek proizvodnje se ceni na 40 do 45 tisoč vagonov. Od tega viška pšenice je bilo pred dvema mesecema prodanih Nemčiji 12.750 vagonov, od katerih odpade 7750 vagonov pšenice še za račun naših obvez iz kampanje preteklega leta. Dalje se za našo pšenico zanima tudi Italija, ki je po zadnjih vesteh kupec za 5000 vagonov. Pred kratkim je bil sklenjen dodatni dogovor z Nemčijo, kateri moramo dobaviti nadaljnjih 7500 vagonov pšenice in 2500 vagonov moke. Skupno je od letošnje pšenice angažiranih za izvoz 27.000 vagonov. Jugoslavija ima namen, da pridrži od viškov pšenice 15.000 vagonov za rezervo. Tako bi ostalo za izvoz še 3000 vagonov pšenice. Poleg pšenice namerava naša država nakupiti za rezervo še 20.000 vagonov koruze. Vprašanje pa je, če bo lahko na trgu dobila pšenico in koruzo za rezervo. Za nakup koruze so že danes slabi izgledi. Po uradnih podatkih se je letos pridelalo preko sto tisoč vagonov manj koruze kot lansko leto. Višek pšenice je pa tudi proračunan le približno. Točno nihče ne ve, koliko pšenice prav za prav pridelamo in koliko jo neobliodno potrebujemo doma za lastno potrošnjo. Zato se tudi ne more prodati ves višek pšenice v inozemstvo, kot je to teoretično po pomanjkljivih podatkih preračunano. Za nakup pšenice, ki bo ostal za rezervo je dovolila država 620 milijonov din kredita. Del nakupov rezerv pšenice in koruze se bo izvršil preko kmetskih zadrug. [> Zanimiv zdravstveni list Minister za narodno zdravje v francoski vladi je uvedel poseben zdravstveni list. Ta zdravstveni list bo naložen že ob rojstvu vsakega otroka tako, da bo zdravnik vsakokrat imel strnjen pregled o zdravstvenem stanji! i bolnika od otroških let dalje. Zdrav- I stveni list ne glasi na ime, pač pa je opremljen s posebno evidenčno številko. Zdravstveni list ni obvežem Zakon o poklicni vzgoji Akademija za nemško pravo je izdelala osnutek zakona o poklicni vzgoji. Poklicna vzgoja je dolžnost in pravica vsakega mladega človeka. Zakon se razteza na osebe do 18. letu. Osnutek ne ureja samo učnega razmerja, temveč se zanima tudi za one delovne moči, ki niso v učnem razmerju in se ne uče konkretne obrti ali poklica. Vsaka oseba mora imeti minimalno izobrazbo in vzgojo. Učno razmerje ima namen, da mlademu človeku da strokovno znanje. Naloge poklicne vzgoje so širše. One so del politične vzgoje vsega naroda. Pri tej vzgoji je polagati važnost na čut odgovornosti, na veselje do dela, na tovarištvo, na poklicni ponos, na moralno življenje in na razumevanje za vse ljudske potrebe. Zakon pravi, da mora mladenič tudi po končani učni dobi do končanega 18. leta stopiti v posebno urejeno novo delovno razmerje, v katerem se poklicna vzgoja poglobi in nadaljuje. povprečno za 15 odstotkov od sedaj veljavnih tarifnih mezd. 4. Člen 7. pogodbe, ki obravnava delavske zaupnike, se naj izpopolni tako, da bo volilni postopek točno določen. 5. Za vajence se naj določi mezdna tarifa. po svetu Politični: Fronte In diplomacija Na zapadni fronti ni bilo do sedaj večjih bojev. Nekatera poročila vedo povedati, da se armade šele pripravljajo na večje akcije, druga poročila pa zopet trdijo, da so neugodne vremenske prilike vzrok, da so izostale večje bitke. — Sicer pa Angleži in Francozi sploh lahko čakajo z vojnimi operacijami, ker so se odločili za dolgo vojno. Nemčiji je pa tudi dobrodošel odimor po vojni s Poljsko, da zbere vse svoje moči na drugi fronti in da lahko nemoteno razprede svojo diplomatsko akcijo s ciljem, da z novimi gospodarskimi zavezništvi parira angleško blokado. Italija stoji ob strani v vlogi navidezno mirnega opazovalca, ki sicer ne želi vojne, želi pa vendarle, da se na novo uredi evropsko karto in predvsem dokončno zruši versaillski mir. Beograd-ska «Politika» je glede stališča Italije priobčila iz Rima tehten članek, v katerem pravi, da je Italija navzlic svoji nevtralnosti živo zainteresirana na sporih, ki so povzročili vojno in da bo v pravem času in na pravem mestu tudi postavila svoje zahteve, ki so več ali manj že vsemu svetu znane. T tali ja se je zelo prizadevala, da bi se evropska vprašanja rešila potom dogovora med Italijo, Nemčijo, Francijo in Anglijo. Na Rusijo se takrat ni mislilo, ker je bila izključena iz evropske politike. Do dogovora pa ni prišlo. Nemčija je med tem pričela sovražnosti proti Poljski, ki so imele za posledico, da so Anglija in Francija izpolnile svoje obveze in napovedale vojno. Italija ima svoje gledanje glede metod, ki so povzročile vojno in tudi ni hotela slediti Nemčiji, ki se je odločila za vojno in to navzlic pogodbam, ki jo vežejo z Nemčijo. Italija še vedno upa, dai bo moralo slej ali prej priti do sporazuma in takrat bo nastopil njen čas, da posreduje in da seveda postavi tudi svoje zahteve, katerim se nikdar ni odrekla. Italija se prizadeva, da odvrne vojno nevarnost iz Sredozemlja in se trudi, da bo tudi na Balkanu ohranjen mir. Prav z vplivom Italije se je znatno zboljšalo so-sestvo med Madžarsko in Ruinunijo. Pripravljajo se dogovori, ki naj odstranijo sploh vsa nesoglasja na Balkanu in tako vsaj na tem delu Evrope ohrani mir. Tudi pakt, ki ga je sklenila Turčija z Anglijo in Francijo je pozitiven činitelj za ohranitev miru na Balkanu. Poroča se, da želi Turčija tudi z Ttalijo skleniti prijateljski pakt. Turčija izrecno poudarja, da pakt, ki ga je sklenila z zapadnimi demokracijami, ni naperjen proti Rusiji, s katero se je Turčija tudi pogajala, a do zakljifčka, ki bi zadovoljil obe strani, ni prišlo. Rusija je menda hotela pridobiti lurčijo, da bi v zvezi z Bolgarijo in seveda s pomočjo Rusije prevzela vodstvo bal-kanske politike. Nameravani dogovor bi naj odprl Rusiji tudi Dardanele in dal vojaške garancije, ki bi Turčiji precej vezale svobodne roke. S turškim paktom pa kakor rečeno še niso izčrpane diplomatske akcije, ki jili imamo pričakovati. Skratka: Manj zanimivosti bo s front, več pa iz sob, kjer se posvetujejo diplomati. Kljub temu, da se sedanja pogodba ne izvaja tako, kot bi to želeli podpisniki pogodbe, vendarle lahko ugotovimo, da je kolektivna pogodba pokazala pozitivne rezultate in sicer za obe pogodbeni strani. Dodatke k obstoječi kolektivni pogodbi, kot jili predlagajo delavci, sedaj proučujejo delodajalci. Štev. 42. Štev. 42. Iz naših delavskih krajev Jesenice Tudi iz Jesenic se seli industrija. 10. septembra t. 1. je prenehala obratovati industrija «AIpa», ki je izdelovala jedilno orodje in drugo. Podjetje se je preselilo v Karlovac, kjer upa, da bo boljše in cenejše izhajalo kakor na Jesenicah. Po poročilih, ki jih imamo, je podjetje že pričelo obratovati v Karlovcu. Nekaj delavcev, ki so bili zaposleni pri podjetju, je odpotovalo v Karlovec. Podjetje je dobro uspevalo in imelo mnogo naročil. Železo je dobavljala podjetju KTD. Vsako naročilo železa je bilo takoj izvršeno, in ni bilo podjetju treba čakati na potrebni materija!. Pod jetnik se je pritoževal, da je pri nos moral drago plačevati električni tok in najemnino. V Karlovcu je podjetje kupilo neko staro poslopje v bližini kolodvora in ga preuredilo v industrijsko poslopje. Delavci, zaposleni pri «Alpa», so imeli svojo kolektivno pogodbo, katero so si priborili potom Narodno-stro-kovne zveze, ki jim je stola ob strani ves čas zaposlitve. Želimo, da bodo imeli delavci tudi v Karlovcu zadovoljivo urejene razmere in da bodo znali ceniti pomen strokovne organizacije. Društvo «Zveze narodnih žena in deklet« na Jesenicah in za okolico je polagalo svoje račune na prvem rednem občnem zboru, ki se je vršil dne 12. t. m. v prostorih NSZ. Po enoletnem obstoju je društvo dokazalo upravičenost svojega obstoja, kar lahko potrdi tudi vse delovanje. Posebno naj omenjamo, da je društvo priredilo v prvem letu svojega obstoja veliko število predavanj. Predavanja sama so bila povprečno prav dobro obiskana, največ predavanj je bilo zdravniških in sta predavala gg. dr. Marčič in dr. Čeh z Jesenic. Bila so tudi še druga predavanja o pomenu organizacij itd., na katerih pa so predavali predavatelji iz Ljubljane. Prirejena je bila tudi Božičnica, na kateri je bilo obdarovanih precejšnje število otrok, ki so bili take obdaritve potrebni. Prirejen je bil tudi materinski dan-, tudi s posebno obdaritvijo revnih mater. Društvo nima nobenih posebnih dotacij in se vzdržuje izključno skoraj iz same članarine članic. Na občnem zboru se je izreklo posebno zahvalo tukajšnjim, gg, obrtnikom in trgovcem, ki so s svojimi prispevki omogočili obdaritev. Imenovalo se je tudi tiste, ki so odklanjali prispevke. Tukajšnja občinska uprava je nakazala 250 din izrednega prispevka. Prispevek občine je bil majhen. Društvo ga je pa vseeno hvaležno prejelo in uporabilo za pomoč občanom. Visa poročila so bila vzeta z zadovoljstvom na znanje in je bil z malimi spremembami izvoljen stari odbor tudi za drugo leto. V programu za nadaljnje delo se predvideva še vačja aktivnost, kakor pa je bilo to do sedaj in se bodo vsak četrtek vršili medsebojni razgovori, pri katerih bo omogočeno dobiti tudi razna pojasnila glede vseh vrst ročnih del. Pozivajo se žene in dekleta, ki bodo prihajale na tovariške razgovore, da prinesejo s seboj svoja ročna dela. Želimo, da društvo tudi še v naprej vrši svoje hvalevredno delo in da se tudi razširi še na kraje izven Jesenic. Sv. Pavel pri Preboldu Že nekaj časa se nismo oglasili. Vzrok temu so skrbi, ki nas tarejo. Po redukcijah letošnjega leta in omejitvi obrata na 3 in 4 dni tedensko, je bil izgled, da se bo stanje nekoliko izboljšalo. Toda naš up se žal ni uresničil; ta teden na pr. bomo v nekaterih oddelkih obratovali le po 3 dni. Nekateri oddelki bodo sicer še delali po 4 dni, toda po poročilih iz Litije so tam zaloge bombaža skromne in če v tem oziru ne pride v kratkem do preokreta, grozi vsem brezposelnost z vsemi svojimi posledicami. Tudi tiskarna Cosmanos omejuje svoj obrat. Apeliramo na merodajna mesta, da poskrbe za potrebno količino bombaža, saj je to važno tudi iz državno-obraiinbnih razlogov. Zadnje čase je precej naših članov bilo pozvanih na orožne vaje, med temi nekaj vodilnih članov, tako da je delo v podružnici otežkočeno. Pozivamo članstvo, da se zaveda dolžnosti do organizacije ter v redu plačuje prispevke, ker le na ta način je omogočeno nemoteno poslovanje. Ne čakajte, da se vas terja, temveč poravnajte sami članarino. Javornik Prosvetni odsek NSZ uprizori v nedeljo, dne 29. oktobra 1939 ob 8. uri zvečer na društvenem odru Sokola-Koroška Bela dramo v treh dejanjih »Razvalina življenja«, med; odmori igra orkester. Že sedaj opozarjamo tovariše in prijatelje na socialno in mojstrsko delo. Tudi delo, ki so ga igralci posvetili lepi igri, zasluži že v naprej vso pohvalo, zato naj nikogar ne manjka. Člansko zborovanje 22. t. m. se ni vršilo, ker jo bilo na dnevnem redu tudi vprašanje: socialni položaj delavstva, novelizacija obrtnega zakona in strokovne organizacije. O socialnih institucijah, kakor so Delavske zbornice, ni dovoljeno govoriti. Ob istem času se je pa vršila širša seja s strokovnimi zaupniki, na kateri je tudi poročal naš tajnik tov. Makše. Iz poročil, ki jih je podal, je razvidno, da NSZ vidno napreduje. Koroška Bela Sokolsko društvo Koroška Bela-Jn-vornik uprizori 1. novembra žaloigro »Vstajenje*. Režijo vodi g. Vister, kar nam že v naprej zagotavlja, da bo uprizoritev dobro in mojstrsko podana. Tovarišem priporočamo, da sigurno posetijo to hvalevredno delo. Ali že — da je v Italiji prepovedana uporaba armiranega betona v zasebne svrhe; — da postrežejo danes v albanskih restavracijah slehernemu gostu le z eno samo jedjo; — da je na Grškem najstrožje prepovedano v javnih lokalih vsako razpravljanje o državah, ki stoje v vojnem stanju; — da je odrejena v Franciji za vse vlome in tatvine, ki se zagrešijo v času, ko se morajo ljudje skrivati v protiplinskih zakloniščih, smrtna kazen; — da so tudi na Nizozemskem uvedli zn vse življenjske potrebščine zloglasne nakaznice; — da v Nemčiji prav ničesar ne morete več kupiti brez nakaznice in da so oblastva rekvirirala pri zasebnikih tudi že vse krznene obleke, usnje, usnjene izdelke in podobno; — da v Nemčiji ne sine nihče prodajati nobenih zemljevidov in tnjsko-prometnih vodičev; — da smejo francoski listi objavljati le oglase z neskrajšanim besedilom brez vsakih šifer in to šele 48 ur po prevzemu od stranke in po izvršeni uradni cenzuri; — da je maršal Giiring izjavil, da sc angleški premijer Chamberlain prav dobro razume na dežnike, niti najmanj pa ne na propagando proti Nemčiji; — da je finančni minister dr. Šutej izjavil nedavno v Sarajevu, da Hrvati nikako ne želijo zaiti v položaj »neodvisne« Slovaško ali «svobodne» Albanije; — da tudi na Madžarskem brezplačno delijo prebivalstvu plinske maske, pri nas pa se to v doglednem času še ne bo zgodilo; — da bo dosegel letos po ugotovitvah Mednarodnega instituta za kmetijstvo v Rimu presežek pšenice nad redno potrebo sveta višino cele enoletne porabe pšenice na svetu, česar doslej zgodovina človeštva še nikdar ni mogla zabeležiti; — da se v Franciji nešteti tujci pri-glašajo kot prostovoljci v francosko armado; Ugoden nakup manufakture pri I . T R P I N - U Oglejte si izložbe. Blago in cene govorijo Conan Doyle: Skrivnostni dogodek «Jako lepo in pohvalno je to od vas,« je odgovoril Holmes. «A to je povsem vprašanje barometrovegn tlaka.* Lestrade se je osupel ozrL «Ne razumem vas docela,* je rekel. »Kako kaže tlakomer? Devet in dvajset, kakor vidim. Nobenega vetra in nobenega oblaka na nebu. Tukaj imam polno škatlo cigaret, ki se morajo pokaditi, in divan je mnogo boljši od navadnih pošasti, ki se nahajajo po hotelih na deželi. Mislim, da ni verjetno, da bi že danes rabil voz.« Lestrade se je nekoliko nasmejal. »Brez dvoma ste si že na podlagi čas-niških poročil ustvarili svojo sodbo,« je rekel, »Slučaj je jasen, kakor beli dan in čim bolj se človek vanj uglab-lja, tem jasnejši postaja. Vseeno seveda človek ne more odreči ženske prošnje, posebno še tako izrecne. Slišala je, da pridete, in bi jako rada slišala vaše mnenje, akoravno sem ji ponovno povedal, da ne morete vi ničesar storiti, česar bi že jaz ne bil storil. Moj Bog, njen voz je pred vrati!« Komaj je izpregovoril te besede, ko je planila v sobo ena najbolj lju- beznivih mladih žensk, kar sem ji videl v svojem življenju. Lepe vijoličaste oči so se ji svetile, usta so bila malo odprta in na licih se je prikazala rahla rdečica; vso njeno naravno rezerviranost pa je premagala razburjenost in skrb. «Oh, mr. Sherlock Holmes!* je zaklicala, se ozirala od enega do drugega izmeti nas in končno s pomočjo svoje hitre ženske bistroumnosti olistala pri mojem tovarišu, «tako sem vesela, da ste prišli. Pripeljala sem se doli, da vam to povem. Jaz vem, da James ni storil tega. Dobro vem in bi rada, da bi tudi vi to doznali. Nikar ne dvomite o tem. Midva se poznava še izza otročjih let in jaz poznam njegove napake kakor malokdo; premehko srce ima, da bi sami muhi kaj žalega storil. Taka obdolžitev se zdi vsakomur nespametna in nemogoča, kdor ga v resnici pozna.* »Nadejam se, da ga bomo mogli osvoboditi, miss Turner*, je rekel Holmes. »Zanesite se, da bom storil vse, kar je le v moji moči.* »Gotovo ste že čitali razpravo. Ali ste si že ustvarili kako sodbo, Ali ne vidite morda kake vrzeli, kakega izgo- vora? Ali ne miste tudi sami, da je nedolžen?* »Mislim, da je to zelo verjetno.« »Ali slišite!* je zavpila, vzravnala svojo glavo pokonci in se kljubovalno ozrla na Lestrada. »Ali ne čujete? Upanje mi daje.* Lestrade je zmajal z rameni. »Bojim se, da je bil moj kolega nekoliko prenagel, ko si je ustvaril svojo sodbo*, je rekel. »lina pa prav. Oh! Vem, da ima prav. James ni nikoli storil tega. In kar se tega prepira z očetom tiče, sem prepričana, da zbog tega ni hotel o tem govoriti pred konorerjem, ker je šlo za mojo osebo.* »Na kak način?* je vprašal Holmes. »Ni čas za to, da bi vam prikrivala. Med Jamesom in njegovim očetom je vladalo veliko nesoglasje zaradi mene. Mr. Mc Carthy bi zelo rad videl, da bi sc midva vzela. James in jaz sva se vedno ljubila kakor brat in sestra, toda, seveda, on je še mlad in še ni izkusil mnogo življenja, in — in — da, on naravno še ni hotel ničesar sličnega storiti. Zaradi tega so nastali prepiri in ta je bil eden izmed njih, o tem sem prepričana.» »In vaš oče?* je vprašal Holmes. »Ali je bil naklonjen tej zvezi?* »Ne, tudi on je bil proti njej. Sami mr. McCurthy je bil zanjo.* Rahli rdečica ji je zalila sveži, mladi obraz ko jo je Holmes ostro in vprašujoč pogledal. »Hvala vam za informacijo«, je rekel »Ali bi mogel govoriti z vašim očetom ako ga jutri obiščem?* »Bojim se, da doktor ne dovoli.* »Doktor?* »Da, ali še niste slišali? Moj ubog oče se že več let sem ne počuti posebni dobro, to ga je pa popolnoma potrlo Moral je v posteljo in dr. Wilows pra vi, du je njegovo živčevje pretreseno da nikoli več ne ozdravi. Mr. Mc Carth} je bil edini človek, ki je poznal očete tam v Viktoriji.* »Ha, v Viktoriji! To je važno!* »Da, v rudokopih.* »Tako je, v zlatih rudnikih, kjer s; je mr. Turner naredil svoj denar, kakor sem slišal.* »Da, res je tako.* »Hvala vam, miss Turnerjeva. Pra\ uspešno ste mi pomagali.* »Gotovo mi boste povedali, ako kaj novega doženete. Brez dvoma pojdete v ječo obiskat Jamesa. Oh, mr. Holmes, ako pojdete tja, povejte mu, da sem jaz prepričana, du je nedolžen.« »Bom povedal, miss Turnerjeva.* (Dalje prih.) Izhaja rsako soboto. — Naročnina; mesečno Din 4’—, četrtletno Din 10-—, polletno Din 20*—, celoletno Din 40—. Posamezna številka Din 1—. Uredništvo in uprava Ljubljana, Dalmatinova ulica 8, telefon štev. 21-32. Rokopisi se ne vračajo. Poštnočekovni račun štev. 17.177. Poštni predal štev. 74. Za konzorcij »Nove Pravde« izdaja dr. J. Bohinjec, odgovorni urednik Ivan Tavčar. Za Delniško tiskarno, d. d. v Ljubljani Francč Pintar. Vsi v Ljubljani.