Glas zaveznikov
Leto II. $t. 390
oirmacii
dneonuk A. i. S.
Cena 4 lire
TRST, sreda 25. septembra 1946
/ -------------------
UREDNIŠTVO:	Via S. Pellico 12 • Telefon It 9S854 ta 9444S
OGLASI: Cena za milimeter vuine tlirlna ena kolona): trgovala L. 27, m.tvaški L. 56 (osmrtnice L. 100), objave L. 20, finančni ln pravni oglasi L. 45. V vsebini lista (tekstni oglasi) L. 45. Davek ni vštet. Flrčljivo v naprej. Oglase sprejema izključno: S.P.L, Societk per la Pubbllclti ln Italla, Trst, ul. Silvio Pellico št 4. tel. 94044. Cena posamezne številke I* ' 'zaostale L.8). Rokopisov n* vračamo.
Plenarna zasedanja konference
sc morajo končali do 15. oktobra
AMERIŠKA NOTA ZSSR 0 MADŽARSKI
London, 25. sept 4nieri$ko zunanje ministrstvo je ll,°lilo sovjetsko vlado, da oteiuje (!:iravitev madiarskega gospodar-9 s tem, da Rdeča armada Se ' "dalje odvaža madžarsko lastnino.
Ameriško zunanje ministrstvo je 'l0%o sovjetskemu zunanjemu mi-"5trstvu noto, v kateri pravi, da ‘‘"■daljnja sovjetska zatrjevanja in likanja nimajo nobenega pome ,<1, Američani mislijo, da se so-r:Jetntca in ameriška vlada ne bosta r'‘°SH sporazumeti glede položaja, v aterem je Madžarska. Ameriško ei<nanje ministrstvo je pozvalo So-^ictsko zvezo, naj se pridruži Zdru-tnim državam in Veliki Britaniji u izpolnjevanju jaltskega sporazu-t'ln’ ker bo le tako mogoče postaviti 1'tdiarsko spet na lastne noge.
ROMUNSKE volitve
SPET PRELOŽENE
Bukarešta, 25. sept.
BukareStanski list «Scnnna-je včeraj poročal, da so vo-)!ive v romunski parlament, ki 1 morale biti 10. novembra, Preložili. Volitve naj bi bilo zdaj ^oli 21. decembra.
Delo odborov - do 5. oktobra
Bolgarija ne sme gradili nlrdb
PARIZ, 25. sept. — Včeraj so se v Parizu ponovno sestali štirje zunanji ministri. Sklenili sp, da bodo konferenci nasvetovali sprejem načrta, po katerem naj bi se delo odborov zaklju-cilo 5. oktobra. Do tega dne bi morali vsi odbori končati glasovanje o predlogih in popravkih, l»i so jim jih predložili. Plenarna zasedanja konference se morajo končati 15 oktobra. Zaradi upoštevanja tega roka so se ministri zedinili, da bodo konferenci nasvetovali, naj bi posebni organi uredili postopek in po potrebi omejili število govorov v odborih Nadalje so se štirje ministru spo-
V PARIZU ZAPRLI
^nancno ministrstvo
London, 25. sept. Stovya uradnikov francoskega »ančnega ministrstva, ki obsega U(U carinske uradnike, se širi. Finančno ministrstvo v Parizu so v ^oto zapeli. Poročevalec uradnice zveze tega ministrstva Je dejal, J*9, kaze, da je stavka, ki se je za-ela v peteh, dosegla 100% uspeh 3 ko v Parizu kot na deželi. Fran-c°«ka vlada je odklonila zahtevano 2vljanje plač.
^Pisnik «BBC» Thomas Cadet ***. da se v Parizu boje, da bodo 'l‘"uei uradniki v znak solidarnosti Uradnlki francoskega finančnega Ministrstva proglasili stavko.
spopadi: V GRČIJI
Atene, 25. sept.
Poročilo macedonskcga orožništva ^avi, da so v velikih čistkah, ki s'a jih izvedla redno vojaštvo ln Erško oroZnlštvo ob albanski meji. ^Mli jn ranili številne oborožene andite, o katerih pravijo, da so 0lhunistl. Mrtvih je 60, ranjenih Clt°H 100. Po Istem poročilu .so t’’ške čete znova zasedle mesto Dr JUS, ki so ga preje zasedli ban-
razumeli, da jim bodo njihovi namestniki poročali, kateri odbori naj bi dela končali do 5. oktobra, da bi storili nadaljnje ukrepe. Plenarna zasedanja bodo obravnavala vsako mirovno pogodbo v celoti, in sicer pogodbo za pobodbo, ne pa s stališča posameznih odborov.
Nadalje so se ministri sporazu meli, da mora Svet zunanjih ministrov začeti s preučevanjem priporočil pariške konference takoj, čim mu jih bo začela dostavljati plenarna skupščina, ki se bo začela 5. oktobra.
Bevln je v imenu Velike Britanije predložil, da bi nato Svet zunanjih ministrov premestili v New Vork, da bi tam nadaljeval delo o mirovnih pogodbah, vendar pa o tem niso dosegli sporazuma. Ameriški zunanji minister Bymes je mnenja, da bi morali zunanji ministri nadaljevati delo v Parizu. Po nje govem mnenju ni važno, če pridejo na zasedanje glavne skupščine Združenih narodov z nekajdnevno zamudo. Sovjetski zastopnik Mo-
lotov je izjavil, da želi priti v New York 22. oktobra, predhodno pa bo še odpotoval v Moskvo. Francoski minister Bidault je izjavil, da ne bo mogel odpotovati v New York pred francoskimi volitvami, ki so jih začasno določili za 6. november.
Štirje ministri so se sporazumeli, da bodo med državami, ki jih bodo vprašali za mnenje glede ureditve italijanskih kolonij, tudi britanski dominioni, ki so se dejansko borili proti Italiji.
Sporazum štirih zunanjih ministrov za pospešitev dela na konferenci bodo preučili njihovi namestniki. Nato ga bodo predložili plenarnemu zasedanju v dokončno odločitev.
Večji del razgovorov se je ukv*, rjal z Bevinovim predlogom, da bi morali odprta vprašanja, ki jih ne bi odbori končali do 5. oktobra, predložiti v odločitev plenarni skupščini.
Molotov se je temu uprl in trdil, da bi morali samo popolna poročila predložiti v preučitev plenarni skupščini.
Le 2 izmed 30 vprašanj
V FRAKCIJI BODO GLASOVALI
ZA POSAMEZNE KANDIDATE
London, 25. sept. francoska zbornica je sklenila, f]4- Pri prihodnjih volitvah v
,rzavi glasovali za posamezne kan- ^	____j uu-
^lflate, ne pa za enotne liste strank. I goslavijo in Italijo in ki jih Je * »ovost je v popolnem na- priobčil včerajšnji «Times». Bonom! " rotlu z načinom pri zadnjih vo- je odgovoril:
1 vah<	I «Nlkdar ni bilo govora niti o po-
Pododbor za tržafko vprašanje, v kattrem so predstavniki osmih driav, je včeraj po peturnem razpravljanju sklenil, da bo tržaikl guverner prejemal plačo od Zdru-lenih narodov. Druge junkcije ne bo smel imeti; potožiti bo moral prt šego.
Pojavila se je jasna razlika med anglo-amerUkim in sovjetsko-jugo-slovansktm staliičem. Po prvem bi moral imeti guverner kot zastopnik ZN zakonodajno in izvrino oblast, po drugem pa bi moral biti le «po-ročevaUcp, dejansko oblast pa bi moral imeti krajevni parlament.
Pododbor se je doslej sestal osemkrat, vendar je sprejel le malo kon. kretnih predlogov, ki jih bo predložil odboru za sestavo mirovne pogodbe. Rok za zaključek pododbo rovih del je 2. oktober, vendar pa je pododbor doslej razpravljal samo o dveh izmed 30 vprašanj, ki bi jih moral obravnavati.
BONOMI O POGAJANJIH
Posebni dopifnlk agencije «An-sa» je imel včeraj v Parizu razgovor z BononV.jem o izjavah jugoslovanskega delegata Baeblerja, ki so Se tikale poteka pogajanj med Ju-
Načrt za popolno
lospodarsko preosim Evrope
Potrebna je ustanovitev gospodarske komisije za Evropo
. NEW YORK, 2'. sept. ■— Začasna podkomisija za gospela n!?*50 °knovo °Pust° e - ozemelj je v nedeljo objavila pred-tii 7?° Poro<^l°’ namenjeno Gospodarskemu in socialnemu sve-Združenih narodov.^V poročiiu, kl obsega 450 strani) je razlo.
a hačrt za popolno gospodarsko preosnovo Evrope.
^°apcdarski položaj Evrope, kl ^ Poročilo podaja na osnovi po*
'kkov, ki so Jih dobavila tri od-
^•anstva, ki so obiskala Južno in no Evropo, je naslednji:
]t	proizvodnja bo večja,
ir preteklo leto, čeprav mnogo 'lnJša od sovjetske in britanske, ~^tan°vanja:	strašno pomanjka
,r‘. najnujnejšega gradbenega ma-a, ™a še vedno traja; ni upanja v ^ojšnjo izboljšanje položaja,
>v il°vna sila: v skoraj vseh 0p*kih državah vlada poroanj-ksjj "pecializirane delovne sile, ov]r Ustavlja eno Izmed najtežjih Gospodarske obnove.
tftvnp^03-’
0 proizvodnje je še vedno naj-v0 pogoj za evropsko obno-PoVn /J?’enotna proizvodnja je oi j,retno približno za 26% nižja jjf^ne, v Porurju in v Posarju bn pm od te m ko je v Franciji In Q oljskem za 100% višja, da bM*1*'" P°trfbni so veliki uvozi, potreb Vrol’a v bodoče lahko krila iriestjiih Po str°jih- Dobave nado-i delov predstavljajo pro-
vrnitev na predvojno
katerega rešitev je nujna.
Prevozi: od konca vojna se je položaj znatno izboljsel.
Finance: v	evropski go-
spo arskt položaj brez tujega financiranja bistvenih uvozov ne bo mogel biti zadovoljiv niti v letu 1947 niti v prihodnjih letih.
Z ozirom na ta položaj predlaga poročilo, kar se tiče Poljake, Velike Britanije in Združenih držav (delegati Sovjetske zveze in Ukrajine niso dobili od vlad naloga, da podipro predlog), takojšnjo ustanovitev gospodarske komisije za Evropo, kl bo imela nalogo skrbeti za načrt in celotni pregled evrop-ske gospodarske reorganizacije, in sicer z dejanjem prednosti opusto-šenim ozemljem.
V ameriških krogih pripominjajo, da se je v zadnjih 18 mesecih med raznimi evropskimi vladami stkala zamotana mreža dvostranskih trgovinskih sporazumov, kar je v popolnem nasprotju s politiko Združenih držav, kl temelji na svobodni in več stranski svetovni trgovini.
Bajanju niti o začetku kakih pogajanj. Vse vesti v časopisih so brez podlage. Res je samo, da so nekateri člani italijanskega in jugoslovanskega odposlanstva zaradi osebnih poznanstev trikrat izmenjali svoja mnenja glede možnosti rešitve vprašanja Julijske krajine. Toda izmenjava mnenj Je imela samo poizvedovalni namen. Osebno sem se vzdržal tega dela, čeprav sem se pozanimal za izid. Mi zahtevamo izboljšanje francoske čete v korist Italije. Jugoslovani zahtevajo izboljšanje te črte v svojo korist. Pra. vijo, da ne bodo mogli nikdar sprejeti te črte in odklanjajo podpis mirovne pogodbe.«
Bonomi je zaključil: »Ob takem stanju moram tudi jaz ponoviti Baeblerjev zaključek, da ni več razloga za nadaljnje razgovore».
Namestnik jugoslovanskega zunanjega ministra Baeblcr je dal «Timesu» sledeče izjave, ki jih je ta prinesel 24. septembra zjutraj: «Imeli smo tri sestanke z italijanskim zastopstvom in imamo vtis, da so Italijani začeli razgovo. re brez vsake prave želje po sporazumu. Njihovi predldgi zahtevajo od nas več, kakor jim je do. voljeno v smislu osnutka mirovne pogodbe. Te predloge smo označili za nas kot nesprejemljive. Zaradi tega smo sklenili, da ob teh 'pogojih ni več razloga za. nadaljnja pogajanja.«
«Times» nadaljuje:	»Italijanski
veleposlanik v Varšavi Reale Je prispel v Pariz kot osebni odposlanec predsednika De Gasperija, da bi vodil razgovore z Jugoslovani. Izjavil je, da nima k Baeblerje-vim izjavam ničesar pripomniti. Je od trenotka, ko je znano, da je kot član italijanske komunistične stranke nasproten nekaterim pogledom De Gasperijeve politike v precej kočljivem položaju. Vendar — je izjavil — italijanska vlada ni izrabila vseh možnosti, da bi zavrnila sporazum z Jugoslavijo. Upoštevati je treba vpliv, ki ga ima vsak sporazum med njimi na konferenco In predpostavljati, da bosta obe stranki pustili odprta vrata za nadaljnja pogajanja, dokler obstoja najmanjše upanje za izid. Prav v tem je smisel Bacblerjeve izjave.«
ODBOR ZA ITALIJO
V političnem in ozemeljskem odboru za Italijo je Imel britanski delegat Jebb včeraj v konferenčni dvorani dva razgovora z vršilcem dolžnosti sovjetskega zunanjega ministra Višinskim. Predhodno je v odgovor na vprašanje, ki sta ga stavila južnoafriški ln indijski zastop-n'k, ki sta zahtevala obrazložitev izraza ((zainteresirane vlade«, ki ga vsebuje izjava štirih velesil o italijanskih kolonijah, ki so jo objavili v ponedeljek, izjavil, da bodo o tem razpravljali štirje zunanji ministri Južnoafriški delegat Jordan in kanadski delegat Claxton sta odboru izjavila, da bosta njuni držav, podprli predlog štirih zunanjih ministrov, da vprašanje italijanskih kolonij odložijo za eno leto. Kanadski delegat je poleg tega podprl zahtevo Abesln je po Eritreji. Kt-J tajski delegat je predložil zaupno
upravo ZN za Libijo; poleg tega je predložil popravek, naj bi glavna načela, ki urejujejo dokončno usodo italijanskih kolonij, določili že zdaj. Ameriški delegat Dunn je prosil Kitajsko, naj ta popravek umakne, ker po njegovem trenotno ni nilcake možnosti, da bi podprl kakršen koli predlog o ureditvi kolonij, Indijski delegat je izjavil, da bi Indija želela enako pravno sodelovati s Svetom zunanjih ministrov pri dokončni rešitvi vprašanja italijanskih kolonij. Nekaj sto Italijanov, ki*so se natelili na arabski zemlji, Italijanom ne daje ni-kake pravice, da izkoriščajo ta narod; indijski delegat je zavrnil italijansko zahtevo po vsaj delnem upravljanju njenih kolonij do dokončnega sklepa. Belgijski delegat id podprl sklep štirih zunanjih ministrov. V korist tega sklepa je nato govoril tudi Višinski.
Odbor je nato s 13 proti 6 glasovom sprejel popravek, ki je težil za tem, da pred italijanskim postopkom zaščiti tiste osebe, ki so ,se izjavile v korist zaveznikov, enako pa tudi tiste dezerterje iz italijanske vojske, ki so vstopili v zavezniške edinice. Združene države in Britanija so glasovale v korist popravka, Sovjetska zveza in Francija pa so glasovale proti. V podporo predloga je Jugoslavija Izjavila, da je po kapitulaciji veliki del Italijanov iz Julijska krajine zapustil italijanske oboroženo sile in vstopil v Jugoslovanske edinice,
Odbor pa je z 9 proti 5 glasovom (6 delegatov se Je vzdržalo) zavrnil jugoslovanski popravek k čl. 14 (ki govori o človeških pravicah), ki je težil za tem, da zagoiovi jamstva pravice do poučevanja v materinščini. Jugoslavija je utemeljevala predlog s tem, da je bil slovenski jezik v času, ko je Julijska krajina pripadala Italiji, zlostavljan in da so ukinili zelo visoko razviti ustroj slovenskega šolstva. St rl velesile šo v tem primeru glasovale enako.
VOJAŠKI ODBOR
Vojaški odbor Je včeraj po estri peturni debati sprejel grški popravek, ki prepoveduje Bolgariji gradnjo stalnih utrdb, v katerih bi lahko namestili orožje, s katerim bi obstreljeval grško ozemlje. Ob koncu sta sovjetski delegat general Slavin in jugoslovanski delegat admiral Manola protestirala. Sovjetski general je dejal: »Države — bori-teljtce za mir v Evropi so glasovale proti temu predlogu, države pa, ki so daleč od Evrope, so glasovale v korist te velike krivice.«
Za predlog so glasovale Združene države, Francija, Velika Britanija, štirje britanski dominioni, Indija, Belgija, Grčija in Nizozemska. Proti so glasovale Sovjetska zveza, Ukrajina, Bela Rusija, Češkoslovaška, Poljska, Jugoslavija in Bra-zil. Kitajska, Abeslnlja ln Norveška so se vzdržale.
Med razpravljanjem je ukrajinski zastopnik označil grške predloge za »tendenčne, krivične in nezakonite«, ter «daleč» od nepristra-nosti, kot je daleč zemlja od neba.«
General Slavin je obtož.l Združene države, da so se oddaljile od sporazuma štirih zunanjih minister, ko so podprle grški popravek. «Vsi grški popravki k mirovni pogodbi' z Bolgarijo — je dejal general Slavin — imajo en sam namen, da oslabijo Bolgarijo tako, da postane pripravna žrtev za ekspan-zlcnistične načrte.« Grški zastopnik je nato dejal, da govori Slavina in njegovih pomagačev enostavno pomenijo, 1a nočejo dati Grčiji tega, kar zahtevajo za Jugoslavijo.
INCIDENTI MED SOVJETI
IN AMERIČANI V BERLINU
Berlin, 25. sept.
V ponedeljek zvečer je 5 vojakov Rdeče armade na ameriškem področju v Berlinu z naperjenim orožjem ustavilo obhodnico ameriške policije, ki je skušala preprečiti odpeljavo nemškega tovornega avtomobila. To Je drugi incident v zadnjih 10 dneh med sovjetskimi vojaki in ameriško vojaško policijo.
SovjetJ so pobegnili, ko je prišla na pozorišče druga obhodnica, sestavljena iz ameriške in sovjetske vojačke policije ter oddala v zrak strele z brzostrelkami.
Urad upravnika berlinske policije je sporočil, da so prijel tri: Sovjete in so pod varstvom ameriških oblasti; druga dva sta pobegnila.
Pretekli teden je prišlo do incidenta, ko so sovjetski častniki in vojaki, oboroženi z brzostrelkami, skušali iz neke amer.ške policijske postaje odpeljati dva domnevna izdajalca.
Varnostni svet
zavrnil sovjetski predlog
Za popis zavezniških čet v tujini glasovali le dve državi
NEW YORK, 25. sept. — Varnostni svet je sinoči s 7 proti 2 glasovoma zavrnil sovjetski predlog o predložitivi poročil o številu in razmestitvi vojaških sil držav članic Združenih narodov na ozemljih nesovražnih držav. Francija in Egipt sta se glasovanja vzdržali. Za sovjetski predlog o predložitvi poročil vjetska zveza in Poljska. Zasedanju je predsedoval Gromiko. otvoritvi zasedanja je prvi
CESKI OPOMIN AVSTRIJI
Beograd, 25. sept ttTanjugn dopisnik poroča l z-Prage, da je podpredsednik čeSko-slovaike vlade Fierlinger podal dopisniku dunajskega dnevnika «Ncues Ocsterreioh» nekaj izjav Fierlinger je izjavil, da Avstrijci ne bi smeli biti sovralno razpoloženi do slovanskega prebivalstva, kaj. ti Avstrija je del Srednje Evrope, v kateri bo v bližnji bodočnosti čutiti neizmeren vpliv osvobojenih slovanskih držav, ki jih vodi Sovjetska zveza. Avstrijci, je zaključil, se morajo tega dejstva zavedati <n se ne bi smeli pustiti vplivati od proti, slovanskih glasov.
ODBOR ZA BALKAN
Gospodarski odbor za Balkan Je včeraj sprejel predlog Velike Britanije, Združenih držav in Franc Je k čl. 26 mirovne pogodbe z Romunijo, po katerem se mora Romunija odpovedati vsem zahtevam do Nemčije zaradi dogodkov med vojno, Sovjetski predlog, da bi romunski državljani dobili pravico do svoje lastnine v Nemčiji, so odklonili z 9 proti 5 glasovom; Člen 28, po katerem vojni dolgovi z vojno niso bili prizadeti, so soglasno odobrili. Ameriški delegat Thorp Je izjavil, da želi vprašati Romunijo ze mnenje glede romunskega imetja na odstopljenem ozemlju Besarabije ln ima drugih področjih^
NOVA IMENOVANJA
V AMERIŠKI MORNARICI
Washington, 25. sept.
Ameriško mornariško ministrstvo Je naznanilo, da bo podadm ral Richard Connolly, član ameriške vojaške komitije na pariški konferenci, 23. septembra nadomestil admirala Hcnryja Hewitta kot poveljnik ameriških pomorskih sil v Evropi. Z nastopom nove službe bo dob i admiralski čin
«BBC» je izvedela Iz Washingto-na, da so poveljnika pomorskih o-peracij letalstva viceadmirala Mit-chella imenovali za poveljnika 8. ameriškega brodovja na severnem Atlantku.
Ob
spregovoril egiptovski zastopnik Mahmoud Bej Favzi, ki je tzjav’l, da se Egipt ne bo obotavljal svojega primera predložiti Varnostvemu svetu, kakor hitro bi pogajanja za umik britanskih čet iz Egipta propadla. Izjavil je, da Egipt ni vztrajal na vključenju sovjetske zahteve na dnevni red, meni pa, da bi morali pustiti odprta vrata, da bi zainteresirane države lahko v bodoče sprožile to vprašanje.
Francoski delegat Farodt Je vprašal, če bi takojšnje razpravljanje o sovjetskem predlogu bilo prikladno. Nasvetoval je, naj bi prej o tem neposredno razpravljale velesile. Zahteval je odložitev vprašanja, da bi se lahko posvetoval s svojo vlado. Ce je vprašanje važno, bi ga morala preučiti pafiška konferenca.
Mehiški delegat dr. Nervo je izjavil, da Varnostni Svet ne bo v stanju o tovrstnem vprašanju odločiti toliko časa, dokler ne bodo pod-podpisane mirovne pogodte in dosežen sporazum med velesilami.
Ameriški delegat Johnson je soglašal z britanskim delegatom, da je korak sovjetske vlade, ki je imela za primerno sprožiti stvar pred Varnostni Svet, ne da bi se poprej poslužila diplomatske poti, skrajno nesrečen.
Avstralski delegat Paul Hasluck je grajal sovjetsko tendenco, da se postavlja za glasnika drugih držav; sovjetski korak je označil kot »nalogo, ki si jo je ZSSR naložila po lastni pobudi«.
Sovjetski delegat je Izjavil: »Kaj zahtevamo v izjavi? Zahtevamo le, da Varnostni Svet zbere podatke o četah in o oporiščih v tujih državah. Svet je k temu pooblaščen na podlagi poglavja 7 in tudi po členu 24, ki zaupa Varnostnemu Svetu glavno odgovornost za ohranitev miru ter mednarodne varnosti.«
Ko so sovjetski predlog zavrnili, je Gromiko pogledal okrog omi-se prepričal, če sta res samo dva
delegata glasovala v korist predloga.
Na ponedeljskem zasedanju Varnostnega sveta, kjer so na Gromi-kovo zahtevo razpravljali o vpra-šunju navzočnosti zavezniških čet na ozemlju nesovražnih držav, je Gromiko omenil, da so kljub protestom tuje čete še vedno v Egiptu, Siriji in Libanonu, da so v Perziji zuskrbljeni zaradi prisotnosti britanskih čet v Iraku ter da še v Indoneziji položaj ni izboljšal, odkar so v Varnostnem svetu preučevali vprašanje prisotnosti tujih čet v tej državi.
Gromiko se je obrnil na ameriškega in britanskega delegata in vprašal: »Ali se kdo boji, da bi razpravljanje lahko razkrilo kake podatke glede prisotnosti tujih cet v določenih državah,«
V razpravo je nato posegel delegat dr. Van Kleffens. Izjavil je: »Temeljno vprašanje Je, prepričati se, de so tuje čete v določenih državah s privoljenjem teh držav. Izjava sovjetskega delegata ničesar ne omenja o ugovorih kake vlade; če vladajo v kakem delu sveta nemiri, se prav gotovo nana&ajd na popolnoma drugo vprašanje.
«Nobenl neodvispi državi — je dodal — ne ugaja, če se kaka drža' va sama proglasi za zaščitnika nje. nih pravic.«
Brazilski delegat Pedro Leao Velloso Je izjavil: »Odločno odklanjam sovjetsko obtožbo o prisotnosti ameriških čet v Brazilu. Edini 'tuji vojaki, kl so ostali še do danes v Brazilu, je majhna skupina emeriških radlo-telmikov, ki polagoma zapuščajo državo ter so ostali tam le na željo vlade. Mi v tem pogledu nismo protestirali. Tudi V primeru, če bi bili v Brazilu ameriški vojaški oddelki in če bi zato nastalo sporno vprašanje, je stvar ameriških držav, da vprašanje ure-de med seboj; Združeni narodi bi Imeli pravico poseči vmes le v primeru, če ne bi dosegli sporazuma.«
Zasedanje so nato preložili.
NEVTRALCI IN UNRBA
London, 25. sept.
Britanski lord zakladnik Dalton je v Ottawi kritiziral nevtralne sile, ki puste, da po njegovem Združene države, Velika Britanija ln Kanada nosijo 90% stroškov ustanove UNRRA. Nevtralne države so dolinice treh zaveznikov, ki so se bojevali in imeli Izgube za svetovno varnost. Zato bi morale prispevati k denarnemu skladu ustanove UNRRA. Dalton je omenil pristojbine in dejal, da je Velika Britanija v vsakem pogledu za njih zmanjšanje.
»Takoj, ko bomo mogli zbrati zadostno vsoto tuje valute, Je izjavil, bomo še nadalje zmanjšali omejitve v uvozu; upamo, da Jih bomo lahko postopoma odpravili.«
CHURCHILL V BRUSELJ
London, 25. sept.
Wlnston Churchill bo odpotoval danes v Bruselj, kjer bo ostal tri dni. Bival bo v kraljevi polači kot gost belgijskega princa regenta in kraljice matere.
NEREDI V KALKUTI
Kalkuta, 25. sept.
Osrednja indijska vlada Je Javila, da je bilo pri spopadih med Hindujci in muslimani v Kalkuti v ponedeljek ranjenih 44 oseb, med njimi, kot menijo. Štiri smrtno.
Policija Je bila dvakrat prisiljena streljati, toda v bolnišnico se ni zatekel nihče, ki bi bil ranjen • strelnim orožjem. Policija Je ujk>-rabila tudi solzilnl plin.
Vojaške ln policijske sile so zasedle področje, v katerih so se primerili neredi ln Izvršile več aretacij. Število aretacij, neredov ln toza. devnih incidentov, ki ao ae primerili pretekli mesec v Kalkuti, znaša skupaj 4602.
Pravijo, da bengalska vlada trenotno preučuje primernost uvedbe kolektivne globe na področjih, kjer so se pripetili incidenti.
TERORISTIČNO DELOVANJE
V PALESTINI
Jeruzalem, 25. sept.
Južno od Halfe Je zaradi eksplozije mine, ki ao Jo položil zidovski teroristi, iztiril claternakl vlak.
VOLITI« V ČRNI GORI
* Beograd, 25. sept Prezldlum narodne skupščine ljudske republike Črne gore je odobril dekret o razpustitvi sedanje skupščine ter o volitvah v ustavodajno skupščino, kj bodo 3. novembra t. 1.
RAZVOJ NA JAVI
LORD KILLEARN
London, 25. sept »BBC« poroča iz Batavlje, da je nizozemska vladna komisija, Indonezijcem v neuradni obliki lfjavile, da je pripravljena priznati dejansko oblast Sjahrlrove vlade na Sumatri v tistih predelih Jave, ki so že pod njenim nadzorstvom. V Batavijo je prišel izredni britanski komisar lord Killoarn; stopil je v stik z voditeljem nizozemske komisije, z dr. Van Mookom in nekaterimi indonezijskimi voditelji. Menijo, da bo lord Killearn lahko izvedel važno vlogo, da bi spravil obe strani in da bi lahko obnovili pogajanja za novo ustavo v Indoneziji.
Slalin jc prepričan
o možnosti prijateljskega in trajnega sodelovanja med ZSSR ln zahodnimi demokracijami, obtožbo, da politiko komunističnih strank v zahodni Evropi vodijo lz Moskve, pa ima za absurd
LONDON, 25. sept. — Po poročilu moskovske radijske postaje je generalisim Stalin izjavil, da ne verjame, da bi trenotno obstojala dejanska nevarnost za vojno; ljudje, ki govorijo o možnosti nove vojne, delajo to po njegovem mnenju samo zaradi tega, da bi dosegli svoje politične namene. Stalin je dal te odgovore na več vpraSanj, Jci mu jih je stavil britanski dopisnik Alexander Worth.
ZAVEZNIŠKE ČETE
NAJ OSTANEJO SE NADALJE V AVSTRIJI
Dunaj, 25. sept
Glasilo avstrijske komunistične stranke »Volksstimme« kritizira poziv predsednika avstrijske republike dr. Rennerja, kl od ameriške vlade zahteva, naj Amerika obdrži svoje čete v Avstriji do podpisa mirovne pogodbe z Avstrijo,
Radio Beograd pravi da omenjeni časnik" piše: »Našo javnost je presenetilo dejstvo, da je tak poziv prišel ravno Iz tistih krogov, ki v svojem tisku in propagandi stalno poudarjajo, da je nadaljnja zavezniška zasedba nevzdržna in <?r je potrebna čimprejšnja zavezniška izpraznitev Avstrije.*
Stalin Je dejal: «Možnost nove vojne je predmet govoric zlasti za politične hujskače. Ti potrebujejo to za sledeče namene: 1) s prikazovanjem' vojne preplašijo nekatere naivne politike med svojimi tekmeci: 2) da za določen čas ustavijo v svojih driavah znižanje vojnega preračuna; 3) da zavlačujejo demo. b.lizacijo čet in na ta način zavirajo hitri porast brezposelnosti v njihovih državah.«
Na vprašanje, ali misli, da Velika Britanija jn Amerika namerno ustvarjata kapitalistični obroč okoli Sovjetske zveze, je Stalin odgovoril, da tega ne verjame; čeludi bi omenjeni dve državi to želeli, po njegovem mnenju tega ne bi mogli izvesti.
V	zvezi z vprašanjem atomske bombe je Stalin dejal, da atomska bomba po njegovem mnenju ni tako pomembna sila, kakor radi mislijo nekateri politiki. Izrekel je mnenje, da atomska bomba ne bi mogla odločiti usode vojne. Izključna posest tajnosti atomske bombe sicer ustvarja grožnjo za mir, toda proti temu sta na razpolago vsaj dva pripomočka: 1) a-tomska bomba ne bo mogla dolgo časa ostati Izključna posest in 2) uporaba atomske bombe bo prepovedana.
Stalin je nato govoril o položaju na Kitajskem; Izrazil je mnenje, da bi bil hiter umik vseh ameriških čet iz Kitajske za bodoči m'r življenjsko važen.
V	odgovor na neko drugo vprašanje britanskega dopisnika je Stalin dejal, da sploh ne prihaja v poštev, da bi se Sovjetska zveza posluževala Nemčije proti zahodni Evropi ln, Združenim državam.
Moskovska postaja poroča, da je dopisnik generalisimu stavil slede-
če vprašanje: «Da uporabim nedavne besede Wallacea: ali Velika Britanija, zahodna Evropa in Združene države lahko verjamejo, da se sovjetska politika v Nemčiji ne bo spremenila v orožje sovjetskih ambicij proti zahodni Evropi?«.
Stalin je odgovoril: «Imam za nemogoče, da bi Sovjetska zveza na kakršen koli način mogla uporabiti Nemčijo proti zahodni Evropi in Združenim državam. Imam to za nemogoče ne samo zaradi tega, ker Je Sovjetska zveza povezana z Veliko Britanijo in Francijo po sporazumu o medsebojni pomoči proti nemškemu napadu in z Združenimi državami po sklepih velesil na potsdamski konferenci, marveč tudi zato, ker bi politika uporabe Nemčije proti zahodni Evropi in Združenim državam pomenila sovjetsko odpoved zaščiti lastnih te-•meljnjih narodnih koritti. Skratka — Je nadaljeval Stalin — sovjetska politika glede Nemčije temelji v prvi vrsti na demilitarizaciji in demokratizaciji te države, kar Je po mojem mnenju eno izmed najvažnejših jamstev za trajni mir«.
Ko je govoril o odnošajlh z Veliko Britanijo, je dejal, da ]• prepričan, da obstoji možnost prijateljskih odnosajev med Sovjetsko zvezo in Veliko Britanijo; izjavil je, da bi po njegovem mnenju razširitev političnih, trgovinskih in kulturnih vezi med obema državama znatno pripomoglo k temu prijateljstvu.
Na vprašanje, ali veruj* v možnost prijateljskega in trajnega sodelovanja med Sovjetsko zvezo ln zahodnimi demokracijami, je Stalin odgovoril: »Da, o tem aem prepričan.*
Ko je dopisnik generallslma vprašal, kakšno Je njegovo mnenje o
obtožbah, da politiko komunističnih strank v zahodni Evropi diktirajo iz Moskve, je Stalin odgovoril: »To obtožbo imam za absurd, ki je izposojen lz bankrotnega ar. zenala Hitlerja ln Goebbelsa.* Vprašanje: »Mislite, da se z nadaljnjim napredkom Sovjetske zveze k komunističnim ciljem ne bo zmanjšala možnost za mirno sodelovanje s tujino, v kolikor se tiče Sovjetske zveze?«
Odgovor: «Mislim, da je daleč od zmanjšanja in da ee bo povečala*.
Vprašanje: (Alt je mogoč *omu-nize.T, ki Je omejen samo na eno državo?«.
Odgovor: »V državi, kakršna je Sovjetska zveza, da«.

V
Zaradi Stalinovih izjav Je eovjet-Bko prestolnico včeraj prevzel občutek globokega zadovoljstva ter olajšanja. Strah pred novo vojno,
k[ je bil globoko zakoreninjen, je
zaradi Stalinovih izjav kakor po čudežu Izginil. Ko so ljudje čitali razstavljene časopise in se nato oddaljili, ao kazali zadovoljstvo. Zaupanje, ki ga imajo v Stalina, Je velikansko. Ce on izključuje možnost vojne, ee javnost pomiri m veruje, da vojne v resnici ne bo.
Gledč reakcije na Stalinov govor v Franciji pravi »Reuter«, da •• bodo Francozi verjetno zadrževal: predvsem pri Stalinovi izjavi, * politika komunističnih strank izven Sovjetske zveze ni diktirana z Moskve.
AMERIKA NE VIDI
MOŽNOSTI NOVEGA ZBLIŽEVANJA ZSSR TVaehlngton, 25. *ep4t
Kakor poroča tReuter*, je namestnik ameriškega zunanjega ministra Witliam Clagton včeraj na tiskovni konferenci izjavil, da am®“ riško zunanje ministrstvo ne vid* nobene moZnosti nove poti v pogledu odnoSajev s Sovjetsko »vezo.
Clagton j« to izjavil, ko je komentiral govor bivSega britanskega zunanjega ministra Bdena v IVat-fordu ki je Veliko Britanijo ter Združene države pozival k eponov nemu zbliževanju» e Sovjetsko zvezo.
Izjavo generallsima Stalina, kt izključuje moinost nove vojne jo Clagton otrenačd kot «prekomerno vazno*, ni pa hotel podati na-dtUjnih izjav, dokler ne bo tnul več časa za preučitev Izjave,
Stran 2
ZNANCI IZ DETEKTIVSKIH ZGODB
25. septembra 1946
Resnični in, izmišljeni. Scotžanci \jah.ci
SAMO ŠTEVILO SLUŽBENIH LET IN OSEBNA SPOSOBNOST STA MERILO ZA POVIŠANJE, NE PA ŠTEVILO ARETACIJ
[[gospodarstvo
Ime Scotland Yard je znano po vsem svetu. Malokatera druga imena vzbudijo toliko romantičnih prividov. Za čitatelje detektivskih romanov je Scotland Yard glavni stan edetektivovn, često predstojnikov, dobrodušn h policijskih narednikov in vseh tistih, ki so ukrotili najnevarnejše izmed zločincev. V resnici je Scotland Yard mnogo bolj prozaičen, kljub temu da ima velik ugled. V vsakem primeru je londonska mestna policija, katere glavni urad je Scotland Yard, ena izmed najboljših policijskih sil na svetu.
Sedanji glavni sedel mestne policije je na prostoru, ki je bil nekoč eden izmed dvoriSč velike kraljeve palače WhitehaU, znane pod imenom Scotland Yard, ker je tam vedno prebivala Škotska kraljeva drulina, kadar je bila v Londonu. Ko Je leta 1842 ustanovila mestna policija jposebni detektivski urad, so tega namestili v stavbi, ki je bila v ulici z imenom Scotland Yard. Posledica tega je bila, da so vso upravo londonske policije začeli na kratko imenovati Scotfand Yard. Danes je glavni urad mestne policije nastanjen v neki drugi stavbi, katere zadnji del so dogradili leta 1940; ta nova Stavba stoji n& starem mestu in zaradi tega se imenuje Novi Scotland Yard.
pribor za preiskovanje vseh snovi, od krvi do cestnega prahu.
Drugi oddelek C. I. D., ki ga v detektivskih zgodbah označujejo z Imenom ttSpecial Branchv, je posebni oddelek, čigar delo obstoja v Ščitenju članov kraljeve druline, ministrov in valnih tujih gostov.
TckSna je organizacija Scotland Yarda, in čeprav ni tako romantičen, kot ga prikazujejo detektivske zgodbe, je pri vsem tem dolivcl med drugo svetovno vojno mnogo pustolovščin: policijski naredniki u svojih modrih uniformah so med napadi tujih letal izvršili neizmerno Število junaških dejanj in ta dejanja so gotovo valnejša od romantičnih podvigov, ki so se jih izmislil pisci detektivskih zgylb.
V	pokrajino Bihar v Indiji so pretekli mesec poslali iz Argentine, Brazila in Kanade 21.C00 ton koruze; pokrajina Je bila modno prizadeta po poplavah.
Med Parizom in Rio de Janelrom so otvorili drugo tedensko letalsko progo, na kateri bodo vozili štiri-motorniki znamke »Douglas«.
V	Italijo bo v kratkem prišla argentinska delegacija, ki bo vodila rrzgovore za nakup Italijanskega letalskega materiala.
TRŽAŠKA KRONIKA
Vpisovanje v slovenske nižje strokovne šole
Švedsko zunanje ministrstvo je Javdo, da je Švedska pripravljena dovoliti Sovjetski zvezi posojilo dvesto milijonov kron na leto v prihodnjih petih letih, in sicer za financiranje sovjetskega uvoza iz švedske. Ista poročila pravijo, da so Švedi pripravljeni skleniti s Sovjetsko zvezo trgovinsko pogodbo glede Izmenjave blaga do vrednosti 100 milijonov kron na leto v prl-hrdnjih petih letih.
Včeraj so sporočili, da je ustanova UNRRA naročila 2.000 ton mesa v Novem Zelandu za razdelitev v Evropi preko pristanišč Srednjega Vzhoda.
DOBRO ZASTRAŽEN VHOD Ko obiskovalec stopi skozi do-
IZ SLOVENIJE
Vpisovanje v slovenske industrijske in nižje trgovske Sole bo od 23. septembra do vključno 12. oktobra t. i. v ulici S. Francesco od 9. do 12. ure. Pri vpisovanju je treba predložiti listine, ki so potrebne za vpis.
SPLOŠNI UKAZ ZVU
ODVZEM REŽIMSKIH DOBIČKOV
bro zastraiena vrata ob Temzi in vstopi v Novi Scotland Yard, se znajde v ozračju, ki mu prikliče v spomin neskončno vrsto detektivskih zgodb. Spoštovanje vzbujajoč policijski narednik v predsobi, komisarji dobrodušnih obrazov, ki sedijo za pisalnimi mizami, so fine slike slavnih detektivskih vzgodb, sodeč vsaj po njihovi zunanjosti Toda obiskovalec se kmalu zave, da ima Novi Scotland Yard malo skupnega z izmišljenimi zgodbami in da Je v resnici organizacija neutrudljivih delavcev, katerih naloga je pobijanje zločinov na ne preveč romantičen način.
Smoter Novega Scotland Yarda 'je avzdrlevanje zakona in redar,; njegovo delovno področje ni niti Velika Britanija niti mesto, temveč samo področje, ki meri 4710 kvadratnih kilometrov. V Veliki Britaniji nimajo osrednje policijske sile; vsaka grofija ima svojo policijo in celo scitjjr, Londona ima svojo neodvisno organizacijo. Seveda je med temi samqm)jntmi orga-n'zacijami zelo tesno sodelovanje.
Posebnost Scotland Yarda so njegova načela, po katerih se ravnajo policisti pri svojem delovanju. Vsakemu novemu članu policijskih sil vcepijo načela, na podlagi katerih mora izvajati spoštovanje zakona sbrez uporabe sile in ustrahovanjan. Samo število slulbenih let in osebna sposobnost privedejo do povišanja, ne pa število opravljenih aretacij. Člani policije niso nad zakonom. So na razpolago Javnosti, ki pazljivo, vljudno in s spoštovanjem* zasleduje njihovo ravnanje.
POLICIJA NE NOSI OROŽJA
Druga posebnost Scotland Yarda je te, da policisti ne nosijo niti strelnega orolja niti plinskih bomb. Edino njihovo orolje je pendrek, ki ga nosijo pod jopičem uniforme.
Pravo «detektivsko» delo opravlja oddelek za preiskavo zločinov (C. I. D.). Vodje tega oddelka so cAssistent Comm'ssioner», njegov pomočnik in namestnik in aChief Constables. Njim pomaga pet nadzornikov, vsak za en policijski o-kraj in eden za sam Scotland Yard. Eden izmed najbolj valnih oddelkov je Kazenski register, v katerem so zabeleleni vsi zločini, ki so se zgodili v Veliki Britaniji. Temu u-radu je priključen še urad za prstne odtise in kar je še bolj vaino, slavni laboratorij, ki je opremljen z najmodernejšimi aparati, kot mikroskopi, fotografskimi aparati z
»Ljudska pravica« Je objavila uvodnik »Na kaj ne smemo poza-biti pri tekmovanju«, v katerem piavi, da, je tekmovalni duh zajel večino delavstva, ki je pripomoglo, da so bili v tako kratkem času doseženi taki gospodarski uspehi. Prvomajsko tekmovanje Je dalo odlične uspehe Tn še danes objavljajo časniki sem In tja tekmovalna poročila iz raznih podjetij. Vendar pa je treba kljub temu pouda-liti, da je v mnogih podjetjih v zadnjih mesecih tek inje upadlo,
da tekmovanje v ....ogih podjetjih
še ni postalo delovni sistem, temveč je obdržalo kampanjski karakter. Ko uvodnik ugotavlja vzroke temu nazadovanju, nadaljuje nato z ugotovitvijo, da manjka danes na vseh koncih strokovnjakov; kaj je torej bolj naravnega kot to, — izvaja uvodnik — da ljudi, ki so se s svojo požrtvovalnostjo ln sposobnostjo pri delu najbolj izkazali, poslu vijo na ta mesta. Glavni odbor Enotnih sindikatov je zavzel v tem pogledu pravilno stališče in pošilja take ljudi na sindikalne tečaje itd., jaedtem ko uprave tovarn store premalo, da bi take ljudi poslale na kake strokovne tečaje in jih dvignile na odgovarjajoča mesta. Precej je bilo napravljenega v zadnjem času glede uvajanja norm; danes dela 80 odstotkov tekstilcev po normah, nadalje velik del rudarjev in kovinarjev, norme uvajajo tudi v drugih podjetjih, toda s tem še ni rečeno, da je bilo napravljeno vse, kar je bilo možno. Velika napaka Je, da postavljamo skupinske norme. Naša težnja mora iti — piše uvodnik — za individualnimi normami. Sicer bodo manj pridni delavci zaslužili na račun pridnih in požrtvovalnih. Tako so pridni delavci pri gradnji proge Preserje — Borovnica začeli zapuščati delo, ker so v skupinskem akordu zaradi de-
lavcev, «kl se niso gnali« manj zaslužili kot bi pri svojem delu morali. In končno pravi uvodnik, morajo voditi tekmovanja le sindikati, ker se Je pokazalo na praktičnih primerih, da Imajo ti večje uspehe kot posamezne uprave.
V okviru turističnega tedna so v mariborskem muzeju otvorili tri nove zbirke, in sicer arheološko, narodopisno, in prirodoslovno. Arheološka zbirka obsega številne iznajdbe iz kamene, bronaste in železne dob£ ter Iz rimskih časov. Narodopisno zbirko sestavljajo predmeti staroslovanskih in zgodnje-srednjeveakih najdb ter tri kulture, in sicer dimniška, prleška in kmečka kultura. V prlrodoplsni zbirki je posebna redkost okostje aligatorja v stadiju okamenitve, ki izvira iz miocenske dobe in ki so ga našli v Benediktu.
Frezidij Slovenskega narodno osvobodilnega sveta je z ukazom imenoval republiško volivno komisijo za volitve ljudskih poslancev v Ustavodajno skupščino Ljudske republike Slovenije. V komisiji so naslednji: . predsednik Alojzij Žigon (nam. Lev Svetek); tajnik Stane Kovač (nam. Rihard Knez); čiani: dr. Alojz Kral (Branimir Tuma), dr. Jože Juhart (Samo Hubad), dr. Ivan Mak (Andrina Zal-cer), Hela Škulj (Ivan Gorjup), Andrej Petrlin (Niko Pogačar).
Na Begunjščici so 15 t. m- Izročil. v uporabo obnovljeni Roblekov dom, ki je bil v vojnem času do tal porušen.
Umrli so: Resnik Alojzij, uslužbenec «Navoda»; dr. p. Hadrijan Kokelj, gvardljan frančiškanskega samostana na Brezjah; Berlan Ludvik, upok. drž. žel.; Bruno Parma, višji kontrolor uprave dre. žel.; Pavla*Kersnik; vsi v Ljubljani; Ivan šanca, podjetnik na Bledu.
Zadnji rok za čiščenje v zasebnih podjetjih
Zaradi pospešenja čiščenja v zasebni industriji je ZVU razdelila 5.000 ali 6.000 tvrdkam na področju «A» prepise splošnega ukaza št. 8, ki ureja to zadeva Prepise je treba izobesiti v delovnih prostor,!:.
Zavezniška vojaška uprava spo-minja, da Je treba prijave z osebnimi podatki prijavitelja ln prijav-ljenca vložiti do 1. novembra in ne po tem roku, ln sicer komisiji za čiščenje 1, stopnje v Justični palači ali pravnemu oddelku ZVU v Ljudskem domu.
Z razdelitvijo teh prepisov ZVU obvešča prebivalstvo, da je to zad nja prilika za uveljavljenje pravic pri čiščenju. Tvrdke, ki še niso prejele prepisa ukaza, ga lahko takoj zahtevajo pri ZVU. Ce kje odloka ne bi izobesili, zaradi tega roka za vločitev prijav ne bodo podaljšali.
Zavezniška vojaška uprava je včeraj izdala Splošni ukaz št. 70, ki odreja odvzem dobičkov, doseženih podi fašističnim režimom ali s sodelovanjem z nemškim napadalcem in zaplembo dobrin, ki pripadajo tistim, ki so zagrešili fašistične zločine. Ukaz našteva skupine oseb, ki jlih ukrep zadeva, sankcionira dolžnost, roke in načine prijav imenovanih dobrin ter dobičkov, določa postopek zaplemb in zagroža stroge kazni kršilcem. Ukaz bo v kratkem objavljen v uradnem listu Zavezniške vojaške uprave ter bo stopil v veljavo z dnevom objave.
ZANIMIVOSTI
Nočno livljenje v Buenos 'Airesu, ki je skoraj popolnoma prenehalo zaradi stavke igralcev in godbenikov, zavzema polagoma Spet svoje običajno lice. Gledališča, ki so bila štiri dni zaprta, so spet odprli. Orkestri so spet začeli igrati v restavracijah, barih in nočnih lokalih.
Neodvisno od Kazenskega postopka bodo zaplenili imovine, ki pripadajo sledečim skupinam oseb: a) tistim, ki so po po 8. septembru 1943 aktivno In prostovoljno sodelovali z nemškim napadalcem; b) tistim, ki so zakrivili, fašistične zločine.
V korist erarja bodo zaplenili dobičke, dosežene po 8. septembru 1943, s pomočjo dela ali dobav ali transakcij z nemškim napadalcem. Zaplenili bodo imovine, i so si jih nakopič.li fašistični funkcionarji tor voditelji, V 30 dnevih po vstopu v veljavo tega ukaza bodo prizadete osebe morale prijaviti davčnim uradom na predpisani način količino ter obstoj navedenih dobrin.
Kdor koli bo prikril erarju obstoj omenjenih imovin in dobičkov, bo kaznovan z zporom do 10 let ali z globo do 100.000 lir ali z obojim.
OD
BEL KRUH 28. SEPTEMBRA
Tiskovna konferenca SIAU-ja
Tajništvo SIAU za Julijsko krajino in Trst sporoča, da bo imel eden izmed članov njenega Izvršnega odbora tiskovno konferenco dne 26, t. m. ob 17. uri, in sicer v prostorih PNOO-ja za Slovensko Primorje in Trst, v ulici Ruggero Manna št. 29.
Spremembe določb
ZA SLUŽBE NA SREDNJIH ŠOLAH
Sepral sporoča vsem petrošnikom, da bodo začeli s peko belega kruha 28. t. m. Zaradi tega bodo tega dne zapadli vsi odrezki, ki nosijo datum 27. sept. in nazaj. Potrošniki, ki si žele nabaviti namesto kruha moko, morajo o teni obvestiti svojega peka najmanj 48 ur prej.
Na postaji Pradamano pri Vidmu sta trčila dva vlaka, in sicer eden od ustanove UNRRA in drugi vojaški. Domnevajo, da se je nesreča zgodila zaradi slabih zavor. Pri trčenju je izgubilo iivljenje pet o-seb, sedem pa jih je bilo ranjenih. Med mrteni je en zavirač, en častnik in trije zavezniški vojaki, med ranjenimi osebami pa so bili štirje zavezniški vojaki in trije civilisti.
Neznanec
streljal na delavca
in ga težje ranil
Včeraj popoldne okrog 14.45 ure je v Tržiču neki neznanec oddal tri revolverske strela na 36 letnega delavca Gaetana Minervinija, zaposlenega ,prl ladjedelniški menzi, ko se je ta peljal po ulici Cal-listo Cosuilich. Ranjenega Miner-vinija so prepeljali v bolnišnico, kjer so zdravniki ugotovili rane na glavi in v prsnem košu. Rane so zelo nevarne in je njegovo stanje resno.
Razdeljevanje mleka švicarskega Rdečega križa
Pred kratkim je .švicarski Rdeči križ poslal v Trst 160 zabojev kondenziranega mleka za otroke in za potrebne starejše osebe. Prvi obrok todo dobili otroci od 1 do 4 let, in sicer bo vsak dobil po eno škatlo. Mleko bodo nakazali po predložitvi otroške živilske nakaznice v pokrajinski palači z vhodom v ulici Geppa »t. 21. Vrstni red je naslednji: petek 27. t. m. začetnici A B, od 16. do 18. ure; z začetnico C od 18. do 19. ure; sobota 28. t. m. z začetnicami D-F od 16. do 17.30 ure, z začetnicami G-L od 17.30. do 19. ure; ponedeljek 30. t. m. z začetnicami M-O od 16. do 17.30 ure, z začetnicami P-R od 17.30. do 19. ure; torek 1. oktobra z začetnico S od 16. do 17.30. ure, začetnice T-Z od 17.30. do 19. ure; sreda 2. oktobra za morebitne zamudnike.
Tajniške posle bo vodila izključno papeška komisija za pomoč, kateri je zaupano razdeljevanje.
Višje šolsko nadzorništvo sporoča naslednje spremembe v določbah, ki jih predvideva odredba o podelitvi stalnih in začasnih služb na srednjih šolah:
1)	rok za vložitev prošenj, izključno povratnikov, je podaljšan do 10. prihodnjega meseca;
2)	vsa imenovanja bodo objavili 21. oktobra namesto 2. oktobra ;
3)	dokončne razporeditve z morebitnimi spremembami bodo objavili ravnatelji zavodov 30. septembra.
Proti tem razporeditvam bo mogoč priziv, kolkovan z 8 lirami, naslovljen na višjega šolskega nadzornika preko ravnatelja zavoda kateremu je, prošnja bila predložena do dne 5. oktobra.
POPRAVEK K SPREMEMBAH
V	KOMISIJI ZA ČIŠČENJE
V	včerajšnji vesti o sprememb«1 v komisiji za čiščenje je bilo n« pačno navedeno, da je bil gospo* Anton Ukmar podpredsenik te k« misije, medtem ko je bil sami njen član. Zato bo odvetnik dr, Josip Agneletto zasedel mesto gospoda Ukmarja v svojstvu član* ter istočasno prevzel podpredsedniško mesto v prizivni komisiji ** čiščenje namesto,, inž. Gandusia, K1 bo ostal v komisiji kot, član.
ARETACIJA ZARADI TRGOVANJA S TUJO VALUTO
Policija Je aretirala zaradi obto*-be trgovanja s tujo valuto 34 l«1' nega Josipa Šibenika, stanujoče«* v ul. Alfieri št. 12. Pri stanovanj ski preiskavi je policija našla mi* posteljnim perilom 153.000 lir, * bankovcev po 1000 jug. lir, 5.000 švicarskih frankov, 10 bankovcev P° 20 in 2 bankovce po 50 dolarje''-15 zlatnikov ln drugo tujo valut* poleg tega pa še 30 perzijskih Režic ln nemški vojaški telemeter. j
Velika tatvina v urarni Buda
Včeraj v času zapiranja trgovin So drzni zlikovci izvedli veliko tatvino v urarni Buda v ulici Oriani št. 5. Tatvino so izvršili med 13. m 15. uro, medtem ko so bili lastnik in uslužbenci pri kosilu. Tatovi so vlomili v prodajalno, ki je imela spuščen železni za:tor. priplazili so se pod zemljo in napravili veliko vdolbino v podu prodajalne. Skoda lastnika Bude, ki ni bil zavarovan še ni ugotovljena, toda biti mora ogromna. Dragulji, z.jpjstne ure, zlate zapestnice in druge dragocenosti so Izginile iz zunanje izložbe ln lz predalov v prodajalni.

V Rim. je prispela iz Londona hčerka bivšega britanskega ministrskega predsednika lady Sarah Churchill, ki bo prevzela vlogo Ele-ne di Santagiulia v Universal filmu «Daniele Cortit,,. Film so začeli snemati pred kratkim.
Pri Las Palmasu pri Kanarskih otokih se je potopil 71000 tonski parnik «Monte Isabellen, ker je naletel na čeri. Od 34 članske posad ke pogrešajo dva mola.
izpred kazenskega sodišča
ŠTIRI LETA ZAPORA
ZA POSKUS UGRABITVE OS BE
Razpredelnice plač in Izrednih doklad
V Brulettu (Reggio Emilia) so se rodili četvorčki. Novorojenčki, ki so vsi moškega spola, skupno tehtajo 8,40 kg in so zdravi.
Šolanje detekti-vov za britanske policijske sile, ki je v teku vojne 1939-1945 zelo padlo in sedanja potreba po izvelbanih moleh za kriminalni oddelek, je povečala val-nost tečajev, M jih prirejajo v londonskem policijskem kolegiju, Tu uče nove učence spretni molje iz londonskega glavnega stana Scotland Yarda. Slika prikazuje praktični pouk u-delelencev tečaja pri opazovanju podrobnosti na prime, ru mrtveca, ki je postal Irtev zločina. (O Scotland Yardu glej članek v da-
ŠOLANJE DETEKTIVOV
infrardečimi larkl ter ves kemični j na*ntt Številki).
V noči na 13. julij sta se v Plavah pripetila dva dogodka, in sicer ko je mlada Ema Scruzzo s svojo materjo stala pred stanovanjem, je opazila prihajati tri osebe, izmed katerih jo je Mirko Zornik oklofutal in ji grozil. Ko jo je ob dolžil, da je vohunka policije, ji je dobesedno rekel: »Danes ti ne bom napravil, ničesar, toda ko bodo čez dva meseca prišli našite bom poklical pred vojaško sodišče in plačana boš s svincem.« Ker je v tem hipu prišla policija, je trojka zbežala.
Isto noč je proti 11.30 url je mladi
Danile Gorjanc lz Deski pri Plavah odhajal iz farne cerkve in krenil proti domu. Na cesti se je ustavil in se nekoliko pomenil z nekim prijateljem. Opazil je, da so ga prehiteli trije neznanci in ko je potem nadaljeval pot, je pričel sumiti, da so se poskrili v obcestnem grmovju. Medtem ko se je oziral naokrog, so neznanci stopili jz goščave In se usmerili proti njemu. Ne da bi Gorjanc čakal, je stekel ter se zatekel v neko bližnjo hišo, katere vrata so bila priprta; notranjost je bila razsvetljena, toda v njej ni bilo nikogar. To se je zgodilo okrog polnoči.
Iz tako swrivnostno neobljudene hiše je mladenič kakih deset minut opazoval vse tri neznance, ki so nepremično stali na cesti. Tedaj sta se od njih ločila omenjeni Zornik in Leo Cundrič ter vestoplla v hišo, vendar ne prej, preden se ni Gorjanc akril v neki prostor za zaveso. Ko »ta ga odkrila, sta ga zgrabila za roke, Zornik ga je obrcal ln nanj naperil revolver ter mu ukazal, naj mu sledi. Ta pa se Jo pognal v temno shrambo, od koder je planil na prosto, preskočil ograjo ln se tako rešil. Od tej priliki je bilo slišati nekaj revolver-sklh strelov.
Dogodek so prijavili policij!, ki ! js v treh neznancih identificirala 25 letnega Mirka Zornika iz Plav, 29 letnega Lea Cundriča iz Deski in 21 letnega Severina Medveščka Iz Kanala. Izmed vseh je policija aretirala samo Zornika, medtem ko sta ostala dva na begu.
Pred kazenskim sodiščem je včeraj Zornik priznal, da Je bil oborožen, da je oklofutak Scruzzo-vo in da je udaril Gorjanca ln ga povabil, naj mu sledi. Zornik Je pripovedoval, da je nastopil proti Scruzzovi v trenotku jeze, Gorjanca pa je zasledoval z namenom, da b! se prepričal, če ne predstavlja nevarnosti za trojko, ki se je hotela umakniti policiji.
Sodišče teh izjav n! sprejalo in je Zornika spoznalo za krivega obtožbe in- ga obsodilo na 4 leta in dva meseca zapora zaradi poskusa ugrabitve osebe in groženj ter na 5 mesecev zapora zaradi nezakonite posesti orožja. Cundrič in Medvešček sta bila obsojena v odsotno, sli vsak na tri leta'zapora, ker ju je sodišče spoznalo za kriva poskusa ugrabitve.
Trgovska zveza sporoča, da je izdala razpredelnice za plače, ki pripadajo nameščencem naslednjih obratov: trgovine tkanin, nakitev, hišna, opravo, optičnih in topografskih predmetov, steklenih in keramičnih izdelkov, igrač, kovinskih izdelkov, strojev, kož in podobnih predmetov, kemičnih izdelkov, pohištva, motornih koles in mazil, papirja, knjig, stavbnega materiala, draguljev, monopolsklh predmetov, cvetlic, drv in trdih kuriv. Interesenti lahko dvignejo razpredelnice na sedežu omenjene zveze v ulici IX. avgusta št. 11. Skupaj z navedenimi razpredelnicami so na razpolago tudi razpre, delnice za izredne doklade, k! veljajo za nameščence vseh vrst trgovin v mestu in na deželi.
Nova cena ječmena
Kmetijsko nadzorništvo sporoča, da je Zavezniška vojaška Uprava z ukazom st. 61 E določila novo osnovno ceno za oddani neoluščeni ječmen, ki je od prejšnjih 1755 Mr s tem povičana na 2755 lir za stot. Pridelovalci, ki so oddali Ječmen po stari ceni, naj se zglasijo na žitnem konzorciju, kjer jim bodo v dopolnitev razlike izdali bone.
SPET OROŽJE
V Biljah je policija aretirala Joelpa Pelosa zaradi nezakonite posesti strelnega orožja.

LOUIS WILTON
16.
Kilometrski kamen št. 27
Elegantni Duncan. se je i membno namrdnil.
»Prav tako je«, Je odgovoril po kratkem obotavljanju.« Imam stike a policijo, kar mi povzroča od časa do časa kakšno sitnost. To vam povem z vso odkritostjo, da ne boste izgubili zaupanja vame, če boste kdaj zvedeli hude stvari o meni. Kar se tiče vašega položaja, vem morda več kot vi sama in prav zato a:m prišel sem. Ste oborožena?«
Isabela, ki je bila zmedena in začudena zaradi resnih besed elegantnega mladega moža, ni mogla spregovoriti ena same besede in je samo odkimala z glavo, medtem ko Je v strahu strmela vanj.
»Torej vidite,« Je dejal Duncan z zadoščenjem In vtaknil roko v Sep suknje. »Da vam v nekaterih stvareh lahko koristim.« Skrbno je pregledal revolver, da <1 se prepričal, če je varovalka na pravem mestu ln nadaljeval a avojim obi-
čajnim lahkotnim	govoren jTm:
»Med bivanjem v samotni podežel-eki hiši je taka igrača mnogo bolj koristna kot ščetka. Kot dobra Američanka upam, da ga boste znali brez obotavljanja uporabiti, kadar bo treba, in to prav v tistem trenotku, ko beste zaželeli, da bi ga imeli pri roki. Zdaj pa še en nasvet: na noben način« — glas mladnega, moža je postal zapovedujoč — na noben način, razumete, se ne dajtfc zapeljati, da bi v prihodnjih dneh vozili po isti cesti, po kateri ste prišli sem. Ce bi kdo vztrajal in vas hotel prisiliti k temu, mu brez premisleka poženite kroglo v trebuh. V ostalem pa bom gledal, da bom vedno na tekočem, kaj se godi v tej hiši. Drugega vam nimam povedati. Oprostite mi pro sim in lahko noč. Cez pet minut lahko »pet prižgete luč.« Alf Duncan se je sklonil k mizf in upihnil petrolejko in v sobi je zavlada po-poln| tema.
Dan Kaye je bil za življenja preprost in skromen mož ln si nikoli no bi misl.l, da bo njegov odhod iz te solzne doltn~ povzročil tak hrup. Novo nesrečo pri črnem kilometrskem kamnu, je odkril neki železničar, še pred polnočjo, ko se je po opravljenem delu vračal domov. Londonski Jutranji časopisi so prinesli kratke podrobnosti o nesreči ln o osebnosti ponesrečenca.
Glasni klici prodajalcev časopisov o novi senzacionalni nesreči so vzbudili pozornost gospodične Kel-dove, ki je šla proti svojemu uradu. V želji, da bi čimprej zvedela kaj se je zgodilo tam zunaj, je skoraj iztrgala časopis lz rok nekega prodajalca. Bila je zaskrbljena, ker se Charles Barres ni oglasil. Tako zelo je bila razburjena, da ni imela poguma takoj pogledati v časopis, katerega je držala razgrnjenega v rekah. Toda končno se Je le odločila in prečttala ter se počasi umirila.
Vendar se ni mogla popolnoma oprostiti svojih skrbi tudi, ko Je prečftala vse, kar je bilo o nesreči pisanega v časopisu. Vse vesti so bile skoraj enake, kajti vest je prišla pozno ln opisi so bili ' recej
površni. Toda podrobnosti gospodične Reldove niso zanimale.
Ce Je črni kilometrski kamen spet zrfčel s svoj m uničevalnim delovanjem, kaj bodo storile oblasti? Ali je bil tudi Charles zapleten v to zločinsko zadevo in se zato ni oglasil?
Ko je prišla v urad, Je bila zadovoljna, da' se ni bilo njenega gospodarja ln tako je upala, da jo bo Charles, ki se Je morda zadržal zaredi kakšnih nepomembnih zadev, poklical po telefonu.
Toda Charles se ni oglas i, in ko je sama poklicala njegovo številko, se nihče ni odzval.
Zaradi nerazumljivih zvez misli, se Je nenadoma spomnila naglega odhoda mlade Američanke in _ijtne Misli so se obrnile v drugo smer. Charlesovo vedenje je bilo sumljivo ln se je nanj le deloma zanesla. Bala se Je, da igra z njo dvojno igro.
Vedno bolj je razmišljala in število njenih domislekov se Je hitro večalo, ne da bi pri tem prišla do Khlcšne zodovoljive rešitve. Morala je celo priznati, da se uganke, v katerih se Je znašla več alt manj prostovoljno, večajo iz dneva v dan. namesto da bi se manjšale. Najprej je bila samo služba, nato je prišla zadeva James Marwel lu
čml kilometrski kamen, zdaj pa nastopajo novi zupletljaji.
Ura je bila že skoraj poldne, ko je končno prišel v urad gospod Fiel-oer. Gospodična Reidova ga je sprejela z naglim pogledom, toda možiček je bil videti zaskrbljen le zn zaboj, ki ga je nosil za njim njegov šofer.
»Počakajte z avtomobilom«, je zapovedal, «kajtl poš ljko je treba takoj oddati na pošto. Gospodična Reidova, ali ste pripravili listine?« ;e dodal in se obrnil proti svoji tajnici. Nato pa je začel brez nadalje-njega pregledovati vsebino zaboja.
V zaboju so bili predvsem keramični ln stekleni izdelki, za katere se je gospodična Reidova posebno zanimala; ti predmeti bi morali zakrivati trgovsko tajnost tvrdke »z umetniškimi predmeti« Guy Fiel-dtr. Vsak teden so prihajale dve do tri pošiljke od marljivega agenta iz Pariza in vse kar je prišlo, so takoj odposlali raznim odjemalcem.
Gospodična Reidova se ni razumela na umetnost in se je zato čudila, kako more tako skromna trgovina donasatl tako velike dohodke, ki so se večali vsak mesec. Po njenom vstopu v tvrdko so se odjemalcem v Kanadi pridružili
novi Iz Poljske DS balkanskih držav. Lc v zadnjeni času se je v naročilih pokazalo močno skrčenje in skoraj vsak dan so pr.hajali telefonski preklici naročil. Za vsako pešiljko so izdajali redne račune, katerih vsote so bile vedno zelo visoke. Vendar je gospodična Reidova vedno, ko Je vpisovala vsote imela občutek, da prepisuje... hišne številke.
Gospod Fielder je končal s pregledovanjem vsebine zaboja in se revno pr.pravljal, da bi zabil pokrov. Delo Je povzročalo velik ropot, ker je bil zaradi zdrobljivosti predmetov zaboj zelo močan.
Živci gospodične Reldove so bili tistega dne tako napeti, da jo je vsak udarec s kladivom pretresel, kot da bi padel po njej. Naposled se ni mogla več obvladati in je poizkusila, da bi gospodarja odvrnila od dela ter dejala:
»Ali ste čitalj današnje jutranje časopise? Mož, ki Je bil včeraj tu ln Je vprašal za naslov Jamesa Marvvela, se je to noč ubil pri črnem kilometrskem kamnu...«.
Ta vest je zelo presenetila gospo-' da Fielderja, ki mu Je kladivo padlo iz rok in je ves začuden zazijal.
(Nadaljevanje prihodnjič)
NOVO SOLSKO LETO NA GLASBENI SOLI
S 1. oktobrom se bo na občinski glasbeni šoli začelo novo šolsko leto. Vpise sprejema tajništvo glasbenega zavoda na trgu Sv. Antona Št. 6 od 23. septembra naprej vsak delavnik od 10. do 12, in od 15. do 18. ure. Podrobnejše Informacije daje omenjeno tajništvo.
Beg iz zaporov na področju „B“
K včerajšnji vesti o aretaciji Draga Petelina iz Tomačevice in Maria Adamiča ter Viktorja Kukanje iz Melega Dola zaradi ugrabitve osebe dodajamo, da so 23 letnega Antona Kukanjo ugrabili dne 15. t. m. in ga odvedli na področje «B» ter ga zaprli v zapore OZNE v Ajdovščini, od koder se Je ugrab-ljecu po nekaj dneh zapora z zvijačo posrečilo pobegniti .n se vrniti domov.
ARETACIJA PREKUPČEVALCEV Z MAMILI
Folcija Je aretirala 34 letneg* Franca Hribernika, stanujočega v ul. Alfieri 12, in 31 letnega Mir* Halika, stanujočega v ul. Sa" Francesco 34,/ oba pod obtožbo tajnega prekupčevanja z namili.
Ob priliki stanovanjske preiskav« je policija našla pri Hribernik"! \ pripravljen zavoj, kateri Je vseboval kokam, morfij in druga mamila. Na policiji je Hribernik izpovedal, da je zavitek dobil od Mir" Halika, Aretirani Halik je izj^Ui c'a jr zavitek dobil iz Ljubija"«’ '3* hi ga shranil za neko žensko. Ker se ta ni javila, je zavitek izročil Hriberniku, da bi ga prodal-
PULJ

Nesreče
Branjevka Marija Saksida, stanujoča v Gorici, ulica Rabatta 21, se je pred nekaj dnevi s svojini vozičkom sladoleda odpravila v neki kraj blizu Mirna, Na poti nazaj pa se je z vozičkom vred prevrnila v jarek ter se hudo pobila. Prepeljali so jo v bolnišnico.
Na strmi cesti, ki paije z Goriškega geada, se Je s kolesom ponesrečila 22 letna Angela De Luca. S kolesom se je zaletela v izložbeno okno trgovine Corte v ulici Rast ello 40. Posledice so bile: razbito okno, polomljeno kolo, De Lucova pa je vsa porezana od črepinj ln okrvavljena obležala na tleh. Policijski avtomobil jo je takoj prepeljal v bolnišnico, kjer bo morala ostati tri tedne.
TEČAJ
ZA UČITELJE HRVATSKIH SOi Šolsko nadzorništvo javlja, da bodo v smislu odloka prosvetnega rada ZVU v Pulju ustanovili tečaj za. Izpopolnitev učiteljev hrvatsk® šol. Tečaja se morajo udeležiti vsi učitelji hrvatskih šol, ki niso dokončali svojih študij na kakem j"' goslovanskem učiteljišču. V tečaj so morejo vpisati tudi vsi tisti, Mcer ne uče na hrvatskih šolah, Pa Imajo italijansko učiteljsko dipl"* mo.
Učn; predmeti so sledeči: hrvat-
ška slovnica in slovstvo, jusorlo-vanska zgodovina in zemljepis, pedagogika in metodika.
Prošnje za vpis je treba vložiti do 28. septembra. Tečaj se bo začel v torek 1. oktobra ob 15, uri v učite-j 1J iškem poslopju. Izdana diplom* bo nujno potrebna za poučevanje na hrvatskih šolah za tiste, ki nimajo jugoslovanske učiteljske diplome.
RAZPRAVE PRED VOJAŠKIM SODISCEM
Pred zavezniškim vojaškim sodiščem je bila razprava proti 45 letnemu Katnlchu Antonu iz ulic* Stoia. Obtožili so ga posesti volu« sumljivega izvora, katero je skril v neko jamo, v kateri so polio'jsld agenti našli tudi 51 kosov tritolš Obtožili so ga nadalje posesti ponarejene osebne izkaznice. Sodišče ga je spoznalo za krivega ler g* obsodilo zaradi prve obtožbe na mesecev zapora in zaradi druge n* nadaljnjih 6 mesecev zapora.
Pred sodiščem se' je moral nadalje zagovarjati Rudolf Uravich. Obtožili so ga, da Je prodal Katnich" osebno izkaznico ter dal potem lažno Izjavo na uradu za osebne izkaznice, Češ da je svojo osebno izkaznico izgubil. Sodišče ga je spoznalo za krivega ln ga obšodilo na 8 mesecev zapora.
Končno je sodišče sodilo Boce*-rija Aleksandra, obtoženega tatvine živil iz vojaške menze v "l|cl Armando Diaz 10. Sodišče ga je obsodilo na 6 mesecev zapora .
ARETACIJA ZARADI NEZAKONITE POSESTI OROŽJA Civilna policija je aretirala Roc-ca Silvana, starega 21 let, pri -katerem je našla revolver, ne da bi imel dovoljenje za nošnjo orožja. Pri njem Je dobila tudi dve osebni izkaznici, eno iz Trata, drugo Pulja. Rocco je pri zasliševanju dajel izmikajočo se odgovore, kar daje sum o njegovem delovanju.
RADIO TRST I
263,Z m 1. 1140 kc
1
SLOVENSKI SPORED Sreda, 25. septembra
18.45 slušna igra: Bendima; 19.15 Chopinova glasba; 19.30 zbor jur gosi. armade; 20 vesti v slovenščini; 23.15 zadnjo vesti v slovenščin"
Četrtek, 28. septembra
8 vesti v slovenščini, kolendar! =•15 komorni zbor; 11.30 plesna glasba; 11.45 predavanje; 12 glasba po željah; 12.30 predavanje: Sodobne osebnosti; 12-45 vesti v slovenščini
ITALIJANSKI SPORED Sreda, 25. septembra
17 lahka glasba; 17.15 Jimmy Dorsey in njegov orkester; 17.45 radijska univerza; 18 komorna glasba; 18.30 pregled angloameri' skega tiska; 20.15 ital. vesti; 20-30 lahka glasba; 20.40 naši razgovor:! 26,40 ritmični orkester; 21.Ž5 simfonični koncert; 23 zadnje ital. ve-
Glavni uredivk:
PRIMOŽ B. BRDNIK Izdaja A. L S.

1