garja Izhaja vsak dan razen nedelje ln praznikov ob polu enajstih dopoldne. — Naročnina z dostavljanjem na dom ali po poiti K 1*50. Posamezna številka 6 v. Letna naročnina K 18*—, polletna K »—. četrtletna K 4 50. — Za inozemstvo K 30-—. — Naslov: Upravnlštvo »Zarje* v Ljubljani. Šelenburgova ulica St. 6. II. nadstr. Uradne ure za stranke od 11-—12. dopoldan In i od 6.—7. zvečer._________________n Posamezna številka O vinarjev. Štev. 57. V Ljubljani, v petek dne 11. avgusta 1911. Politične prognoze. Blaženi čas političnih počitnic, ko je najmanj resničnega političnega dela, je najplodo-vitejši, kar se tiče razmotrivanja in razglašanja o političnem položaju. 0 morski kači in o drugih kačah se vendar ne morejo pisati uvodni članki; tudi Kramar ali Sjlvester se ne moreta postavljati na oder, pa modrovati o modrasih. Ce pa je politična »sezona" mrtva in se po pisarnah raznih ministrov potoči več ječmenovega soka nego črnila, dočim gospodje šefi trdijo, da so storili veliko neumnost, ker niso rajši ostali na Dunaju, češ da se v letoviščih še bolj pote, če se iz domačih političnih dogodkov ne da sestaviti niti par bornih notic z globokoumno garnituro, ostane kot zadnja uteha vendar še politični položaj. Kadar nič ne hodi in nič ne leta in celo nič ne leze, je vendar še kaj ležečega, o čemer se lahko filozofira in deklamira. In tako ima politični položaj ravno v pasjih dneh svoj posebni pomen. Ali noben termometer ne stoji vendno enako visoko in nobene počitnice pred onimi v grobu niso večne. Tudi se politika ne ravna po koledarju. Čimdalje bolj morajo tudi zastopniki najbolj zastarelih nazorov o politiki spoznavati, da je s to rečjo vendar nekoliko drugače nego so mislili in učili. Politika bi se dala voditi na vrvici, če ne bi bilo nobenega dejanjskega življenja, če ne bi bilo gospodarskih problemov in če ne bi ravno gospodarski faktorji odločevali o socialnem življenju. Da imamo v Avstriji Še »politično mrtve sezone", ki so včasi celo daljše od oficielnih počitnic, je le znamenje naše večje zaostalosti. Kjer polje življenje, ne zmanjka nikdar problemov in nikdar ne izgine potreba, da se rešujejo in briga, kako se bodo rešili. V Avstriji ni posebnih novih vprašanj, starih pa so se političarji po poklieu navadili tako, da jih smatrajo za neizogibno sitnost ali pa za neizogibno zabavo — kakor so ravno razpoloženi. Siliti pa se ne dajo od njih na noben način. Pri nas nimamo vprašanj, da bi se reševala, ampak da se ob njih živi kakorkoli. Kdo bi se torej resno ukvarjal s takimi rečmi, kadar so počitnice? Toda naenkrat bo počitnic konec in naenkrat bo vsa stara avstrijska beda zopet izbruhnila na dan. Med zadnjim kratkim zasedanjem parlamenta, o katerem je baron Gautseh cesarju poročal, da je bil jako priden, je vladal na Dunaju velikanski optimizem. Vladi je šlo vse kakor po loju. V štirinajstih dneh je opravil avstrijski parlament več kakor včasi vse leto. Povsod so začeli prorokovati, da doseže Gautseh popoln uspeh in da je situacija ie rešena. Ali zdi se nam, da je bilo to navdušenje tudi za vladne ljudi nekoliko pretirano. Se davno se ni toliko izpremenilo, kolikor bi se bilo moralo, da bi mogel Gautseh klicati »Heureka" I Lepi uspehi ministrskega predsednika v teku prvega državnozborskega zasedanja niso toliko pripisati zboljšanemu notranjemu položaju, kolikor želji večine poslancev, da bi se v zbornici čimprej opravilo, kar se mora opraviti in da bi se razbeljenemu Dunaju lahko obrnil hrbet. Ko bo listje začelo rumeniti in politika postala zopet »aktivna", se bodo vse stare težave prikazale enako sitne in zoprne kakor pred to dobo navdušenja in nadvse dvomljivo je, da se bo baronu Gautscbu godilo veliko bolje kakor njegovemu ogrskemu tovarišu grofu Khuenu Hedervaryju. Politične pesmi iz češkega in nemškega tabora se že zdaj glase vse drugače kakor pred tremi tedni. Cesa je pravzaprav treba baronn Gautschu ? V parlamentu mora dobiti trajno in zanesljivo večino. Poleg vseh drugih lastnosti pa mora imeti še to, da obsega vsaj dve tretjini vseh poslancev. Zakaj od barona Gautscha se zahteva pred vsem, v prvi vrsti, poglavitno in ne glede na vse drugo — brambna reforma. In za to reč pa ni dovolj navadna večina kakor za bagatelno postavico. Ali ima Gautseh že kvalificirano večino? Ali ima že gotovost, da se mu sestavi? Glasovanja v zadnjem zasedanju ne pomenijo nič. Po njih soditi se pravi zidati v zraku. Sicer pa nima mimstrski predsednik še nič drugega kakor lepe besede in mnogo poklonov, ki pa niso nikakršna podlaga za realno politiko. Nasprotno pa se oglašajo s češke in z nemške strani glasovi, ki ne odmevajo nikakor več prijetno. Za dvetretjinsko večino je treba Nemcev in Čehov. Brambna predloga in nameravana davčna reforma spravljati stari avstrijski problem na dan. Ali kako je s Cehi in z Nemci, tega še ne ve Gautseh, ne ve knez Thun in — najbrže ne vedo še Cehi in Nemci, namreč tisti, ki se štejejo za edino upravičene zastopnike teh narodov, sami. Bes je, da so nemške in češke meščanske stranke nekoliko rezervine. Zakaj v zraku visi rekonstrukcija ministrstva. Oddajati se imajo ministrske listnice. Po teh pa se ozirajo štre-berji vseh narodov. In zato zdaj ni čas za prehudo razgrajanje. Toda do ministrskih portfeljev vodi pot kakor do Gautscheve dvetretjinske večine čez — Prago. Tam pa ni doslej opaziti še nikakršnega zboljšanja situacije. Pač trdijo Nemci, da so pripravljeni za spravo in pravijo č-hi, da se hočejo pobotati. Ali če poslušate Kra-mara ali pa Schreinerja, je vseeno. Cehi imajo svoje pogoje, Nemci pa svoje — in oboji tiste, o katerih so se že neštetokrat pogajali in zaradi katerih se še nikdar niso pogodili. Gautseh je leta 1905. za precej drago ceno spoznal, zakaj se v državnem zboru ni zgaDilo nobeno delo. Morda se mu zablešči, da je na Češkem enak vzrok. O zahtevah češkega in nemškega naroda mešetarijo vedno tisti, ki nimajo nič opraviti z narodom, dočim je narod sam nem, ker je brezpraven. Ce bi Gautseh spoznal to resnico, tedaj bi tudi lahko našel pot do uspeha brez sumljivega posredo vanja veleposestnikov. In to bi bil dobiček za vso državo, ker se razmere v državnem zboru ne dajo ločiti od razmer v deželnih zborov. Ali vprašanje je, če bo Gautseh to spoznal. Socialistično znanje. Najboljši sodrugi, katerim je največ ležeče na tem, da bi stranka napredovala, si belijo glavo, kako bi se to najbolje doseglo. To razmišljenje je hvalevredno in nesreča ni prevelika, če nastane tupatam radi takih vprašanj kaj polemike in morda tudi malo viharnejši prepirček. Nevarno je le tedaj, če se taki prepiri razširijo in zaneso nasprotja na drugo, posebno na osebno polje. Toda, dokler povzroča polemiko le namen koristiti stranki, ni ta reč tragična in gre le zato, da se najdejo sredstva, s katerimi bi se najbolje dosegel cilj. Takih sredstev je več. A če hočemo doseči kaj pozitivnega, je treba, da se ozremo po svojih vrstah in ogledamo svoj položaj. Na vsak način lahko konstatiramo, da se je stranka znatno povečala. Nekaj je storila agitacija, nekaj razširjena volilna pravica, nekaj razvoj strokovnih organizacij In število naših pristašev se še dalje množi. To bi bilo samo po sebi veselo znamenje. Toda korist za stranko, torej tudi za korist za delavsko gibanje, za delavski napredek in za uspehe je veudar problematična, ker si moramo priznavati, da prihaja večina novih pristašev k nam le po nagonu svojega srca Cuvstvo jim pravi, da je edino pravo mesto za delavca v socialno demokratični stranki. Tako jih dobivamo in število se množi. Kljub temu je nezadovoljnost z razvojem v stranki velika in politična akcija se re3 ne vjema s pomnoženim številom. Glavni razlog opravičene nezadovoljnosti pa je ta, da novi pristaši še davno niso socialni demokratje, dasi žive v najboljši veri, da so. Kajti socializem ni čuvstvo, marveč znanost, in brez socialističnega znanja ne more nihče biti socialni demokrat. Iz pomanjkanja socialističnega znanja lahko nastanejo naj večje težave. Stranka je demokratična. To se pravi, da mora v stranki odločevati masa njenih članov. To se seveda Nekdo izmed njiju je pošaral z bosimi nogami po tleh in drugi je sladko zazehal... — čaj je gotov I — je zaklicala mati. — Takoj vstaneva! — je odgovoril Pavel veselo. — Solnce vzhaja! — je dejal Malorus. — In oblaki beže. Odveč so danes, oblaki... Odšel je v kuhinjo, ves razmršen od spanja, a vesel. — Dobro jutro, mamica I Kako ste spali? Mati je stopila k njemu in tiho dejala: — Andrjuša, pojdi ves čas poleg njega! — Seveda 1 — je zašepetal Malorus. — Dokler sva skupaj, pojdeva zmerom drug ob drugem ... — Kaj šepečeta tam ? — je vprašal Pavel. — Midva nič, Paša! — Pravi mi, da naj se čisto umijem! Dekleta bedo gledala 1 — je odgovoril Malorus, stopivši v vežo, da se umije. — Vstani, vzdigni se, delavsko ljudstvo 1 — je tiho zapel Pavel. Dan je bil čez dalje jasnejši, veter je odganjal oblake zmerom višje. Mati je zbrala posodo za čaj, zmajevala z glavo in premišljevala o tem, kako je vse nekam čudno: šalita se, smejeta zjutraj, a opoldne ju čaka — kdo ve kaj ? Mirna je bila sama, skoro radostna. čaj so pili počasi, da bi zadušili nepotr-pežljivost. In Pavel je kakor zmerom počasi in skrbno mešal sladkor v kozarcu, previdno je posipal sol na košček kruha, — na krajček, ki ga je imel od sile rad. Malorns je premikal noge pod mizo semintja — ni jih mogel udobno Uredništvo v Ljubljani sprejema vse uredniške rokopise, ki jih ne vrača. — UpravnlStvo sprejema naročnino In Inserate. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Cena inseratom: Cnostopna petltvrstlca 20 vin., pogojeni prostor 25 vin., poslana In razglasi 30 vin. — Naslovi Uredništvo »Zarje" v Ljubljani, Šelenburgova ul. 6, II., uradne ure za stranke od 9.—12. dop. In od ‘/»6.—'/a7. zv.— Reklamacije poštnine proste. Leto L ne sme zamenjavati z demagogijo, če se snide pet ali deset ali sto ljudi slučajno v gostilni, vendar ne morejo tam odločevati, kaj ima stranka storiti v tem ali onem slučaju. Volja stranke se mora izražati Samo v organizaciji, in disciplina, kateri se anarhisti posmehujejo, je za uspešno delo neizogibno potrebna. To je prvo, kar posebno lahko prezirajo ljudje, ki so samo s čuvstv. m pri stranki. Ta ali oni misli, da bi bilo to ali ono koristno ali potrebno. In če se ne zgodi ravno tisto, kar on misli, je nezadovoljen, jezen. Morda je v dnu duše prepričan, da trpi stranka škodo, ker se ne vrši njegova volja. Posledica je kritika, ki se oglaša zdaj v delavnici, zdaj v gostilni, zdaj v kavarni, kritika, ki prehaja v godrnjavost in zabavljanje in razširja nevoljo pri tistih, ki soglašajo in pri tistih, ki ne soglašajo. To pa škoduje še veliko bolj, kakor če bi stranka opustila res kaj potrebnega. Slovenec je sploh zelo razpoložen za tako kritiko in za zakotno politiziranje in kdor se je navadil take šege, je tudi tedaj ne zna opustiti, če se je začel imenovati socialnega demokrata. Toda, če je tak način politike, ki ga opažamo med Slovenci v vseh strankah, škodljiv, je mogoče še nekaj veliko bolj nevarnega. Pomanjkanje socialističnega znanja med množico vpliva na pozitivno delo in lahko celo povzroči naravnost napačne, škodljive akcije. Stranka je demokratična in njeno delo določa vendar množica članov, ki sklepajo o načrtih, o akcijah itd. v organizaciji, na organizacijskih sestankih, konferencah, strankinih zborih itd. Dokler gre le za enostavna vprašanja, je lahko. Toda gospodarske in politične zadeve so včasi zelo komplicirane, zamotane in zakrinkane, tako da ne more čuvstvo samo uganiti, kaj je prav in kaj ne. Pogostoma je tisto, kar je navidezno najboljše v tem ali onem vprašanju, v resnici najbolj škodljivo. Tedaj se more samo z znanjem, s temel itim znanjem najti pravi cilj in prava pot; če tisti, ki sklepajo in odločajo, nimajo takega znanja, se pot zgreši, se zaide in iz tega lahko nastane največja škoda. Reforma občinske volilne pravice bo v mnogih občinah tudi socialnim demokratom odprla vrata. In tu ne bo zadostovalo, da bodo zastopniki delavstva sedeli v občinski zbornici, ponosni, da imajo tudi socialisti mandate, ampak treba bo pozitivno delati. Za to delo je treba znanja. Naši zastopniki bodo morali več znati nego nasprotniški, če bodo hoteli resnično zastopati interese delavstva, varovati se zank in imeti kaj iniciative. To je le primer, ki ga navajamo. A dali bi se taki primeri še celo pomno-že vati. če le nekoliko razmišljamo, nam mora biti jasno, da ni dovolj, če le zaupniki in iz razpoložiti — in opazujoč, kako je begal solnčn1 žarek po stropu in steni, je dejal: — Ko sem bil deček desetih let, sem hotel vjeti solnce v kozarec. Vzel sem kozarec, se plazil in — hlop! po steni! Roko sem si razrezal in pa natepli so me še povrhu. Ko so me pretepli, sem Šel na dvorišče; ugledal sem solnce v luži, pa sera ga hotel poteptati z nogami ... Vsega oškropljenega z blatom — so me spet nabili. .. Kaj sem hotel? Zaklical sem solncu: »Nič me ne boli, rdeči zlodej, prav niči" In jezik sem mu kazal... To me je utolažilo. — Zakaj se ti je zdelo rdeče? —je vprašal Pavel smeje. — Nam nasproti je stanoval rdečeličen kovač-rdečebradec. Vesel in dober človek. Temu je bilo solnce, po mojih mislih, podobno . .. Mati ni strpela, pa je dejala: — Pogovorita se o tem, kako pojdetel — Je že v se domenjeno! — je odgovoril Pavel. — Kaj bi se razgovarjali o dogovorjenih rečeh ? — je mehko pripomnil Malorus. — V slučaju, da nas vse zapro, mamica, vam pride Nikolaj Ivanovič sporočit. On vam bo v vsem pomagal... — Dobro! — je dejala mati in vzdihnila. — Na cesto bi stopila! — je predlagal Pavel. — Ne, ostani raje še doma! — je rekel Andrej. — čemu bi po nepotrebnem dražili policaji oči? Tebe dobro poznajo! ______________________ (Dalje.) MAKSIM GOBKIJ: Mati. Socialen roman v dveh delih. Malorus se je nekam čudno izpremenil. Obličje mu je shujšalo, trepalnice so mu postale kakor svinec in mu šiloma zagrinjale oči. Bolj poredko se je smejal, tenka guba se mu je zarezala v obraz od nosnic do kotičkov usten. Manj je govoril o navadnih rečeh, vse pogostejše se je razburjal in padal v pijano in opojno navdušenje, govoreč o bodočnosti, o prelestnem, svetlem zmagoslavju svobode in razuma. Ko je zadremala preiskava o smrti Isajevi, se je otožno nasmejal in dejal. — Ne le ljudstvo, temveč tudi ljudje, ki nas gonijo kot pse — jim nič ne veljajo ... ni jim žal za svojega Judeža, temveč za srebrnike ... le zanje! . .. Obmolknil je in mrko nadaljeval: — A meni je, dalje ko premišljam o tem človeku, zmerom bolj žal za njega. Nisem hotel, da so ga ubili, nisem hotel! — Nehaj že enkrat, Andrej! — je trdo dejal Pavel. Mati je tiho dostavila: — Udari po trohnobi, pa razpade!. . . — Resnično je, a aič — tolaživno! — je mrko odgovoril Malorus. Pogosto je izgovoril te besede in v njegovih ustih so privzemale poseben, širok, grenak in oster smis< 1.,, ... In končno je napočil dan — prvi msj. Tromba je zatulila kakor zmerom, ukazovalno in oblastno. Mati, ki ni vso noč zatisnila očesa, je poskočila s postelje in nažgala ogenj v samovarju, pripravljenem še od prejšnjega večera; potem je hotela potrkati sinn in Andreju na duri, a se je premislila, zamahnila z roko in sedla k oknu, položivši roke na obraz, kakor da bi jo boleli zobje. Po nebu bledo modrem je bistro plavala bela in rožnata čeda lahkih oblakov; kakor ptice so leteli, preplašeni od glasuega tulenja piščali. Mati je gledala na oblake in opazovala sama sebe. Glava ji je bila težka, in oči od prečute noči suhe. čuden mir je bil v njenih prsih, srce je bilo enakomerno in razmišljala je o navadnih rečeh . . . — Prezgodaj sem postavila samovar, pa prekipeva I Naj spita danes nekoliko dalje, izmučila sta se .. . Skozi okno je pogledal mlad solnčni žarek ; mati mu je podala roko, in ko je legel na kožo njene roke, ga je z drugo tiho pogla-I dila in se zamišljeno in prijazno nasmehnila... Potem je vstala, snela cev s samovarja, se umila in pokrižavši se je začela tiho moliti. Lica so ji žarela. Vdrugič je tromba zatulila bolj tiho. Nič več tako samozavestno; nizek in vlažen glas se ji je tresel. Materi se je zdelo, da kliče tromba dalje kot po navadi. V izbi je zazvenel jasni glas Malorusa: — Pavel! Slišiš! Tromba kliče ... voljeni zastopniki nekaj reč vedo. Je že ies, da je zanje potrebno več znanja kakor za množico; toda priprosti člani stranke morajo vsaj toliko vedeti in znati, da morejo razumeti in prav soditi delovanje tistih, katerim so izročili svoje zastopstvo. Tudi to razumevanje ni tako enostavno, kakor se marsikomu zdi, in nič ni lažjega, kakor da pride takozvani zdravi domač razum do popolnoma napačne sodbe. Socialna demokracija je stranka, ki ima uveljaviti socializem. Prepir, če je socializem znanost sli ne, je precej jalov. Na vsak način pa ima socializem znanstven značaj in zato je znanje za socialnega demokrata neizogibno. Iz tega nam, odkar so se naše vrste po-- množile, bolj občutno manjka nego prej. Naši novi pristaši še niso postali socialni demokratje. Niso dobili še tiste podlage, tistega znanja, ki je neizogibno za resno, uspešno socialistično delo. Popraviti to zamudo je naša najnujnejša naloga. NOVICE. * Klerikalci 80 tiči! V Olomucu imajo klerikalci letos svoj takozvani katoliški shod. Koliko je na teh shodih katoliškega v verskem zmislu, je že davno znano. Ali katoliški naslov je za take priredbe zelo koristen; klerikalcem v Olomucu je pomagal, da si smejejo v pest in se rogajo liberalcem. Da povzdignejo svojo politično parado, so klerikalci sklenili napraviti v mestu velikanski demonstrativen sprevod. Velikih težav taka. demonstracija ne dela, če se zbobnajo „verniki“ cele države v eno mesto. Ali olomuške nemške liberalce in nacionalce, ki gospodujejo v občini, je ta reč jezila, pa so najprej sktenili, da prirede tudi s voj sprevod. Ker pa velja v Avstriji taka dvojna parada od nekdaj za strašno nevarnost, je mesto „iz razlogov javnega miru in reda“ prepovedalo klerikalni obhod in s tem so bili tudi liberalci potolaženi. Tako bi bile vse policijske dušice lahko mirno zaspale, če ne bi bili klerikalci pravočasno odeli politike z vero, pa pokazali prepovedi oslov. Klerikalni sprevod je prepovedan. Ali kdo more katoličanom prepovedati procesijo ? Pred sprevodom ali pa sredi sprevoda bodo nosili monstranco in tedaj bo to versko dejanje. V Avstriji še ni policista, ki bi prepovedal ali preprečil tak sprevod, Edečkarji seveda ne morejo napraviti kaj takega. Ali med njimi in klerikalci je le ta raz lika, da smo Bpred zakonom vsi enaki." Mestni gospodje olomuški pa bi si bili lahko prihranili blamažo. Kogar demonstracije ne vesele, naj jih ne gleda. Prepoved pa je vedno reakcionarna, pa naj je naperjena zoper liberalne socialistične ali pa klerikalne manifestacije. * Pretepač v gosposki zbornici. Gosposka zbornica je na svoji zadnji seji — med štirimi stenami izročila kueza Zdenka Kinskega sodišču. Pred nekaj meseci se je peljal v svojem avtomobilu na sprehod. Spotoma bi bil kmalu podrl na tla visokošolca, ki je knezu zaklical: „Vozite previdnejše!" Knez je ustavil svoj voz in nahrulil dijaka. Nastal je prepir, tekom katerega je knez dijaku položil zaušnico. Akademik je kneza pozval na dvoboj, ki ga plemeniti gospod ni sprejel. Dijaku ni preostajalo drugega, kot da ga je citiral pred sodišče. Gosposka zbornica je ugodila sodišču, ki je zahtevalo izročitev pretepača. * Sladkor Je dražji. Od 8. t. m. dalje je sladkor pri 100 kg za 1 K dražji. Od začetka julija 1.1. je cena sladkorju poskočila za 6 kron pri 100 kg. * Kapnik Postonjske Jame na Dunaja. Krasen, tri metre visok kapnik iz po- SPISAL E. K. Ne ubijaj! (Dalje.) Kajti Petka, to je bila roža, ki ne cvete na vsaki gredi. Kadar je solnce izhajalo, ni bilo'mogoče reči, kdo je lepši: Solnce ali pa Petka. Od solnca je človeku toplo. A mislite li, da ni postalo človeku vroče, kadar je zagledal Petko? Vse je takrat lahko pozabil, kar je na svetu, kajti lepšega se vendar ne najde nikjer, koder žive ljudje. Visoko je vzrasla, a vitka je bila in fina, kakor da ni prišla na svet blizu Črne jame ampak v kakšnem velikem mestu. Četudi živ človek ni videl Vile, živeti morajo vendar. Kako bi se moglo poroditi tako lepo dete, ako ne bi Vile prinesle vse lepote vkup ? Saj je bila le graničarski otrok! Takih oči, takih las, takih ust, takih lic in takih udov pa sploh ni, ako nočejo dobre Vile. Pač sem videl kos sveta, a take ženske ni več na svetu. „Stevo — ej, Stevo je pač vedel, kaj je dobro in lepo in zato ni hotel nobene druge kakor Petko. Ona je bila njegov zlati otrok in njegovo sofrice. In kako naj je ne bi bil ljubil? Bilo je že pnč tako, da sta se ljubila, ko sta se prvič videla. Ljudje se shajajo zdaj tako, zdaj tako. Ali če je dvoje ljudi ustvarjenih diug za drugega, tedaj je dosti, da se le vidita, pa že vesta, kaj je ž njima. Le star graničar sem, gospod; neumen sem, a kar se tiče ljubezni, že kaj razumem. Pa pravim: stojnske jame so včeraj pripeljali na Dunaj. S cvetlicami okrašen kapnik so postavili na peronu kolodvora južne železnice za reklamo Postojnski jami. * Socialna politika — militarizma. K brambni predlogi, ki zahteva šestdeset tisoč rekrutov več na leto, je vlada izdala tudi „razlago in utemeljitev." V tej prilogi se nahaja zanimivo mesto: „Dasi kakor omenjeno pri naboru rekrutov za skupno armado in za deželno brambo razmere doslej niso bile nepo-voljne, vendar vojna uprava ni mogla prezreti treh važnih pojavov: prvič dejstva, da število onih, ki jih ni k naboru, raste od leta do leta. Ker je poglavitni vzrok tega pojava izseljevanje, ni neumestno obrniti pozornost širokih krogov tudi na te razmere, ki ogrožujejo vojno silo monarhije in na nujno zajezitev izseljevanja s primernimi napravami in odredbami na socialno-političnem polju. Drug pojav je pojemanje sposobnosti za vojaško službo zlasti v večjih mestih in v obrtnih krajih, ki resno ogrožuje vojno silo države. Tudi to je treba odpraviti z napravami s o c i a 1 n o - p o l i t i č -nega značaja v zvezi z intenzivnejšo telesno vzgojo mladine." Zdaj, ko je vojna upiava dvakrat s takim povdarkom zahtevala reformo zanemarjene avstrijske socialne politike se nemara zganejo merodajni krogi in poskrbe za zdravje in telesno varnost delavstva. Dokler je socialna demokracija sama zahtevala temeljite socialne reforme, so jo proglasili za državi nevarno ! * Odlomek iz velikomestne bede. Zavetišče — proletarska prenočišča — to so besede, ob katerih se dvigajo v spominu proletarca in poznavatelja velikomestne bede slike in odlomki življenja, ki ne bi posebno prijetno vplivali na finega, z „moderno kulturo" napudranega kavalirja. — ^Zavetišče" pomenja velikomestnemu proletarcu kraj, kjer najde na-gromadeno vso stanovanjsko bedo, obenem pa kraj, kjer vendar vsaj nekoliko stisne glavo pod streho in zadremlje. In to je brezposelnemu delavcu v velikem mestu pogostoma že nenavaden užitek. Zato je umljiv boj za vsak tak prostorček, za vsak kotiček, da je le pod streho, zlasti seveda po zimi. Kako velika je ta beda v velikih mestih, kaže statistika dunaj-skege mestnega zavetišča, ki izkazuje, da je le meseca julija, torej sredi leta, iskalo v njem pristrešja 28.618 moških, 4914 žensk in 9450 otrok, torej skupaj 33.022 oseb. Od začetka leta do konca julija pa je prenočevalo v tem azilu 225.860 oseb. Ali vse te grozne številke povedo malo, zakaj vseh tistih, ko niso več našli prostorčka, ki so se jim duri zelo-putnile pred nosom, ali pa ki iz katerihkoli vzrokov sploh ne pridejo na prag azila, ne beleži nobena statistika. Za rešitev teh vprašanj ni denarja v velikem mestu, kjer se vsako noč zalumpa stokrat toliko kot bi bilo treba za pri-strešje revežev. Za odpravo te strašne bede ni denarja v kapitalistični družbi, ki ima milione in milione za militarizem, za parade, za slavnostne sprejeme in za vsakovrstno potrato, ki iie zapušča za seboj ne spomina ne sledu. * Potres v Kcčkemetu. Po uradnih cenitvah znaša škoda, ki jo je povzročil veliki potres v Kečkemetu, anajst do dvanajst mi-lionov kron. * Avtomobilska nezgoda Viljemovega brata. Pruski princ Henrik, brat nemškega cesarja, se je v sredo vozil z avtomobilom po cesti iz Holandije. Pri Oloppenburgu se je hotel izogniti drugemu avtomobilu, pa se mu je zlomilo krmilo; avtomobil se je zaletel v drevo in prekucnil. Princu se ni zgodilo nič, njegov Kar sodi skupaj, to sodi skupaj. Ako se snide dvoje takih ljudi j, tedaj sta le lahko oba srečna, ali pa oba nesrečna.“ „Toda, gospod, menda ste že trudni in vino je tudi že pri kraju. Ali naj vam pripovedujem povest jutri dalje ?“ Nele da j* bilo vino izpito, temveč Sava ob svojim marljivem pripovedovanju niti ni opazil, da sem bil prižgal že drugo svečo in da je tudi ta že dogorevala. Vrhutega se je jela v meni uveljati zahteva narave utrujenost, ki je bila pri večerji izginila, se je povrnila, pa mi je zlezla, razširjajo se bolj in bolj, v vse ude. Dobrodejnost čiste postelje je postala tako vabljiva, da sem se temu mikanju komaj še upiral. Sicer pa sem opazil enaka znamenja tudi na Savi. Spoznal sem to že iz njegove povesti, kajti oče bi bil popolnoma buden in svež, bi bil opisal Petkino lepoto v vse drugih barvah. Seveda bi bila tedaj njegova lastna filozofija zelo podaljšala povest. Toda te misli me niso preveč mučile. Z veseljem sem sprejel Savin predlog. Starec, ki je poznal vse posebnosti te hiše, se je še pre-pičal, da so duri zakljenjene, potem sva zaželela drug drugemu lahko noč in sladko spanje, in kmalu sva blago počivala v Morfejevem objemu. Ako Vile lahko vplivajo na sanje, tedaj so one morda storile, da se mi je sanjalo o Stevu in o Petki. IV. Sava Pavelid je znal biti neusmiljen. Ko me je drugo jutro budil,, sem ga gledal nekaj časa adjutant kapitan Used o m se je opraskal, šoferju Hartžu pa je počila črepinje. * Posnemovalec kranjskega deželnega glavarja. Isto, kar je pred meseci uganjal deželni glavar kranjski z ubogimi ljubljanskimi stražniki, zahteva tudi berolinski krvnik socialističnega delavstva pl. J a g o w od$| schoneberških stražnikov. Berolinski policijski predsednik je dal po policijskem predsedniku v Schonebergu pri Berolinu stražnikom sporočiti, da bo vsakega dal zapreti, kdor ga ne bo dostojno in pravočasno pozdravil. V svojem fermanu pravi visoki policaj, da morajo vsi policijski uradniki stražnike opozarjati na to, da imajo službeno pozdravljati berolinskega policijskega predsednika. In na kak način naj spoznajo stražniki berlinskega nadpolicaja? Cisto lahko! Potruditi se morajo, da ogledujejo večkrat na dan mnogoštevilne slike pl. Jagovva ali pa da ga gredo osebno pogledat. Tako bodo spoznali gospoda. In pl. Jagow misli to čisto resno . . . * Hotel „Carlton" zgorel. V velikem hotelu Oarlton v Londonu je v sredo izbruhnil požar, ki se je silno naglo razširil. Poleg hotela stoji gledališče His Majastys, pa je bila velikanska nevarnost, da se vname tudi to. Do-čim se je gledališče rešilo, je hotel popolnoma zgorel. Kuhinjsko osobje se je rešilo z velikimi težavami. Gostje, ki so se večinoma preoblačili za večerjo, so zbežali na pol nagi na ulico. Razširjena je govorica, da je bilo zažgano z metilovim špiritom. * Delavnost parlamentov. Predsedstvo ogrske poslanske zbornice je na podlagi uradnih podatkov izračunalo povprečno delovanje avstrijskega, ogrskega, nemškega, francoskega in angleškega parlamenta. Na Ogrskem je na leto 184, na Francoskem 180, na Angleškem 143, na Nemškem 105, v Avstriji 89 sej ; na Francoskem zboruje parlament 733, na Ogrskem 693, v Avitriji 614 in v Nemčiji 462 ur na leto. * Umetnik v računstva. Te dni je po-setil Dunaj pravi umetnik v računstvu — devetletni deč6k Lovrenc Olg, ki je pritegnil nase tudi pozornost vseučiliških profesorjev. V prisotnosti profesorja Arnošta Guggenhei-m e r j a in pred zbranim občinstvom je mladi umetnik računar reševal razne računske naloge z neverjetno hitrostjo in spretnostjo. Mladi umetnik se je postavil pred kateder z obrazom proti občinstvu obrnjen, za njim je stala velika šolska tabla, na katero je zaznamoval profesor Guggenheimer številke odnosno petera iz petih številk sestavljena števila, katera je imenovalo občinstvo ia katera je obenem ponovil mladi, šibki in nekoliko bledi „hitri računar". Vseh pet števil je bilo druga pod drugo zapisanih. Sedaj je pričel umetnik svojo produkcijo hitrega računanja. Brez pomote je ponovil vseh pet števil, dalje je imenoval v vsaki vrsti posamezne številke od leve na desno in narobe, ravnotako tudi vsako drugo pod drugo stoječo številko. Števila je sešteval, odšteval, množil in delil med seboj in je rezultate poprej naznanjal kontrolirajočemu občinstvu. S posameznimi števili je napravil tudi razne račune višje matematike, n. pr. je število pomnožil s samim seboj in je rezultat brez vseh pripomočkov naznanil presenečenemu občinstvu. Na konec svojih računskih produkcij je pokazal, da zna tudi na pamet iz teh števil potegniti koren in logaritem. Poslušajoče občinstvo je na koncu priredilo viharne ovacije „hitremu računarju". * Novi šolski zakon v Italiji. Dočim pri nas razni krajni, okrajni in deželni šolski brezmiselno, potem sem se obrnil v postelji, pa sem hotel mirno spati dalje. Moji udje so živo zahtevali nadaljenje tega koristnega in prijaznega dela. Toda človek naj spi, če si je Sava vtepel v glavo, da ga spravi iz postelje! Najprej mi je prigovarjal s sladkimi besedami, potem me je resno vprašal, kam bi prišel svet, ako ne bi ljudje izvrševali niti svoje lastne volje in ako se ne bi smeli zanašati sami na se. Saj 6em vendar včeraj dejal, da morava ob sedmih vstati in ob devetih zopet odkorakati ! Kar se tega tiče, je imel Sava vsokakor prav, ali takrat še nisem mislil, da pojdeva po dveh zjutraj v posteljo. Stari ni imel prav nobenega občutka za moje nasprotne argumente. Ko ni prišel do cilja s samimi besedami, se je odločil za vodo. Najprej mi je prinesel čašo te brezalkoholne tekočine in hvaleč njene dobrotvorne učinke, me je prisilil, da jo izpijem. Posledica ni bila napačna. Cntil sem se res bolj svežega in pametnega in počasi se me je polastilo prepričanje, da sta voda in načela v ugodnejšem razmerju, kakor se navadno misli. V tem ko sem s takimi uvaževanji zapustil posteljo, je prinesel Sava velik škaf ki je bil tudi poln vode, pa mi je priporočil, naj porabim isto sredstvo tudi od zunaj. Da je hladna jutranja kopelj zelo zdrava, se je naučil „zunaj v svetu". Bil je toliko diskreten, da me je tedaj zapustil in kmalo sem se prepričal, da je imel zopet prav. sveti pod zaščito okostenelega konservativnega ministrstva za nauk in bogočastje z bičem priganjajo našo mladino, da se uči raznih njej še popolnoma nejasnih dogem in pojmov iz kr-ščanskehga bogočastja, je italijanska vlada izdala nov šolski zakon, s katerim odstranjuje obvezni verski poduk iz šol. Otroke staršev, ki žele verski poduk, bodo po novem zakouu izven šolskih ur podučevali v šoli učitelji verouka, ki jih bo država pripoznala. Novi zakon ne priznava verstva za šolski predmet, ki bi imel praktično vrednost v razvoju mladine. Za novi šolski zakon se je izrekla večina italijanskih mest. Od 500 mestnih občin so se samo 4 izrekle za obvezni verski poduk. * Otok slaboumnih. Danska vlada je kupila otok Livo, ki meri 350 hektarjev. Na otoku namerava napraviti zavod za slaboumne, katerih duševno stanje ne zahteva, da bi bili osamljeni po celicah, a jih je vsled njihovih protisocialnih nagonov iz varnostnih ozirov treba strogo nadzirati, da ne uidejo. Njihovo življenje bo na otoku mnogo prostejše, ker se ni bati, da bi utekli. Na otoku bodo imeli bolniki priliko za poljska in gozdna dela, dalje namerava vlada zgraditi tudi opekarno. Po dosedanjih izkušnjah je od novega poizkusa pričakovati dobrih vspehov. * Svobodna ljubezen v Jeruzalemu. Iz Jeruzalema, iz svetega mesta prihajajo čudna poročila. Arhimandrit Vladimir — tako poroča „St. Petersburger Zeitung", opisuje v posebnem pismu nevarnosti, ki groze pobožnim romancam v svetem mestu. Najprvo se lahko spotaknejo ob božjem grobu, kjer spe samci in samice vse vprek . . . Poleg tega pa je vedenje grške duhovščine, ki vabi in zapeljuje ruske žene, zelo pohujšljivo. Grška duhovščina ima ob Kristusovem grobu celice; v te celice vabijo Grki žene, jih pogoščajo s čajem iu vinom in jim ponujajo tudi prenočišče . . . Pogosto — tako stoji v arhimandritovem pismu — ne ostane samo pri površnem znanju Mlada dekleta in žeue se ustanove v mnogih slučajih v Jeruzalemu in se nastanijo po različnih grških kloštrih. Poleg svoje „nesramne obrti" vabijo romarje in romarice v Jeruzalem in love milodare za samostane. Arhimandrit Vladimir želi, da ne gre nobena romarica izpod štiridesetih let v Jeruzalem. Svobodna ljubezen je s krščansko bogaboječnostjo v Jeruzalemu čisto lepo združljiva! Svobodna ljubezen je prepovedana samo brezbožnikom in nejever-nikom ; vsled svojih zvez s hudičem bi jo lahko zlorabljali. Pobožni gospodje pa smejo v božjem imenu tudi svobodno ljubiti . . . Ljubljana in Kranjsko. —1 Plavaj, plavaj, barčica srebrna!... Srebrna pač ni „Atlanta", ki vozi argentinsko meso in pripluje z malo zamudo v nedeljo v Trst. Dragocena pa je. V njenih nalašč za ta namen urejenih hladilnicah je 800 ton argentinskega mesa, določenega za Avstrijo. Ali kakor kaže ne bodo Avstrijanci jedli tega mesa, ker jim ne dovolijo ogrski živinorejci in pa Gautscheva pogodbena zvestoba. Bazlika med Avstrijo in Ogrsko glede na vzajemno razmerje je ta, da pri nas govorimo o svoji zvestobi, kedar smo tepci, če jih kdo spominja, da zahtevajo pogodbe zvestobo. Iu ker niso neumni, izrabljajo našo „zvestobo" za navadno izsiljevanje. V Budimpešti dobro vedo, da je vprašanje argentinskega mesa ravno zaradi onih 800 ton, ki jih vozi „Atlanta", akutno. Avstro Amerikana ne bo čakala tri mesece, da prileze pogajanje dunajske vlade z gospodoma Ot* likom in L e r s e m do kakšnega uspeha. Vraga! Ako ne bi Sava prevzel službe budilnika, bi se bil pozneje gotovo dosti jezil, pomagalo mi pa ne bi bilo nič. iako pa je bilo vendar le mogoče, da sva °e pošteno za-jutrkovala, da sem nadalje_ še opravil, kar sem imel v Gudari poskrbeti in da sva se ob devetih res lahko poslovila od gostilničarja. Kajpada sta se Sava in Andrija pri tej priložnosti še malo vščipnila. Pot na)u je vodila naprej po dolini; malo dviganje ozemlja se je komaj opažalo in krepko sva korakala. Sava je marširal danes pokraj mene. Ko sva imela vas za seboj, je vprašal, če nadaljuje svojo povest. Pritrdil sem in ou je pričel; „Vidite, ako se ne bila zgodila nesreča, bi morala biti tudi Stevko in Petka že starca. Gotovo ne bi mogla ostati večno mlada, ali moja neumna glava kar ne more razumeti tega. Saj sem bil tudi jaz nekdaj mlad človek, nu a kakšen sem danes ? In kakor je to prišlo, se je tudi tako zgodilo, da si nisem mogel niti misliti kaj druzega, Ako bi kot človek premišljal takole o vsem, bi moral res verjeti, da vse skupaj nima zmista. Stevo in Petka na primer. Mlada sta bila in zaljubljena kakor dan v solnce. To je bilo vendar samo zato mogoče, ker sta bila lepa. Ako bi se bila postarala, kaj tedaj ? čemu se je človek v mladosti zaljubil z bolestmi in s solzapai, če potem ostari, pa dobi gube v lice in sive lase na glavo in ne more čutiti bolj vroče kakor Če se ji kmalu ne dovoli izkrcati meso, bo kapitan dobil povelje, da zapusti Trst v tisti smeri, v kateri je prišel in da zasuče ladjo za Gibraltarom proti severu z direkcijo na Hamburg. Gautschevi zastopniki bi radi preprečili tako blamažo, ker jih veže tudi sklep državnega zbora, da se uredi uvoz prekomorskega mesa po potrebi. Ali gospoda O t 1 i k iu L e r s delata prijazne oči, pa kličeta: Kompenzacije! — Dobrodušni Avstrijanci gledajo debelo in vprašujejo: Kompenzacije? To se pravi odškodnina. Zakaj? Saj vam ne jemljemo ničesar. — Toda madjarska gospoda vesta prav dobro, kako je miši, če se je ujela v past, pa pojeta unisono: Kompenzacije so koristne, zato jih hočemo. Eazmislite. Zdaj greva v Budimpešto, prihodnji teden nas lahko obiščete tam ... In spalni kupe, oh spalni kupe odpelje ogrska mešetarja v prvostolnico madjar-skega globusa. Širom Avstrije pa — aplavdi-rajo avstrijski agrarci in z njimi naši kleri-kaici: Bravo ! Bravissimo ! . . . Osem sto ton mesa je v Trstu. Kapitan je prišel pogledat, kakšno je vreme v Trstu, meso pa pojde v Hamburg, našemu prebivalstvu izpred nosa. Hamburški želodec seveda ni tako izbirčen kakor avstrijski in naše ljudstvo bo ukalo, ko bo videlo, da je rešeno nevarnosti dobiti nekoliko dek cenejega mesa. — Velikanski rod se je pomnožil za tistim srečnim Novakom iz Ribnice, ki je izza burnih doživljajev v Alžiru zapustil na Francoskem BOO milijonov. Najprej se je seveda na Kranjskem oglasilo toliko dedičev, ki prej nikoli ničesar niso vedeli o svojem sorodstvu da bi ji bilo najmanje za dobro vas. Nežnih sorodniških občutkov pa to spoznanje velikega rodu nikakor ni zbudilo. Vsakemu bi bile zdaj najljubše, če bi bil kar edini sorodnik glaso-vitega Novaka in če na širnem svetu ne bi imel ne tete ne strica, ne sestrične ne bratranca. Ali čimdalje bolj že kaže, da so Zolove slike v romanu „Fecondite“ le krmežljavi sadovi borne fantazije v primeri s tem rodom, ki je moral bolj kakor vsak drugi slušati Ja-himov ukaz: »Množite se kakor pesek v morju". Zakaj teden ne mine, da se ne bi našli na tem ali onem koncu sveta kakšni Novaki, ki so vsi sorodniki onega ljubeznivega Novaka z veliko dedščino. Baknokar so se našli taki srečni dediči zopet v Debrecinu na Ogrskem, kjer živi neki mizar tega imena. Obvestilo o svoji sreči je dobil iz Londona. Tu pa je tisti krempelj, ki ga mačka skriva. Nismo sicer nobenemu Novaku nevoščljivi, če je tudi za vsakega posameznega milion dedščine, ali taka obvestila o velikih dedščinah iz tujine, pa naj prihajajo iz Španije, Amerike ali Londona, so vedno sumljiva. In najbrže gre tudi tukaj za sleparsko družbo, ki koče Novakov slučaj izrabiti, dasi napolni žepe na račun dedičev, ki bodo ostali na cedilu, — Davčna zgodba. Oče mnogoštevilne rodbine je predkratkim dobil dokret davčnega nadzornika, češ da so otroci dorasli, vsled česar so se njegovi dohodki bržčas izdatno pomnožili. Davčno nadzorništvo je zahtevalo navedbo otroških dohodkov zastran odmeie do-hodarine. Oče se je — ne bodi len — takoj lotil dela. Svojemu pisanju je priložil : pismo svojega v Trstu nastavljenega praktikanta, v katerem ga roti za denarno podporo; telegram drugega sina, ki je pri vojakih, v katerem zahteva denarja; račun šivilje za dve šoli odrasli hčerki, ki mu gospodinjita; štiri šolska izpričevala ostalih otrok. Davčni nadzornik je brez besede vrnil očetu »priloge". — Seja strokovne komisije bo danes dne 11. t. m. ob 8. zvečer v ljubljanskih društvenih prostorih. Zaradi važnosti dnevnega reda vabimo tudi načelnike organizacij k seji. Tajništvo. — Pekovka Žagarca na Dunajski cesti (FrOhlihova hiša) kaj rada zabavlja socialno-demokratičnim delavcem. Opozarjamo, daje denar, ki ga je podedovala po rajncem Žagarju, znosilo delavstvo in da je tudi sedaj delavstvo glavni odjemalec Žagarjevega kruha. Zdi se nam, da bi bilo bolj pametno, če bi lastnica nekoliko bolj držala jezik za zobmi. — Pevski odsek »Vzajemnosti" ima jutri, v soboto zvečer ob 7. pevsko vajo! — Ogenj v nžitninski baraki. Užit-ninski paznik ki je imel v sredo zvečer službo v baraki v Prisojni ulici, se je za nekaj trenutkov oddaljil iz barake ter pustil gorečo petrolejko tik stene, ki je bila prelepljena s časniki. Papir se je vnel in ko se je paznik vrnil, je bila baraka v svetlem plamenu. S pomočjo drugih ljudi je paznik ogenj srečno pogasil. Elektrokinematograf » Ideal “ Franc Jožefova cesta št. 1. Hotel pri Maliču. Vsak torek, petek in soboto nov sporedi Ob ugodnem vremenu bo poslednja večerna predstava po 9. na velikem vrtu. Danes zvečer lepe slike. Šaljivi prizori. Jutri nov spored. — Vsak pondeljek, sredo in petek igra ob vsakem vremenu oddelek Slovenske Filharmonije od 8. ure naprej na vrtu ali v dvorani. — Slaboumen. Vojaška straža je danes zjutraj našla v vrtu prisilne delavnice 45 letnega delavca Erane Novaka iz Doba pri Kamniku. Ko so poklicali stražnika, je Novak začel pripovedovati, da je nekaj dni mlatil pri ne- kem posestniku v Mostah. Ker so mu pa drugi delavci grozili, jim je ušel, in preplaval Ljubljanico in se v vrtu skril. Novaka, ki je slaboumen so oddali na opazovalni oddelek deželne bolnišnice. — V Tlaka ukraden. Ko se je včeraj ob 2. zjutraj peljal iz Trsta poslovodja Karol Btttnig iz Ljubljane, mu je bila med vožnjo ukradena usnjata torba v kateri je imel nekaj perila, par zlatih očal, telovnik, niklasto uro in zlato dvopleteno verižico vredno 100 K. — Boj s stražnikom. Ko je včeraj dopoldne policijski stražnik aretoval Josipa Kopača, rojenega leta 189B. v Ljublani in v Medvode pristojnega, zaradi prepovedanega povratka, se mu je takoj podal v beg. Iz nasprotne strani pa je k sreči prišel drugi stražnik in bežečega Kopača ustavil. Kopač se je branil in sunil s črevljem stražnika v nogo ter ga telesno poškodoval. Zagovarjati se bode moral pred deželnim sodiščem. — Gasilska župa ljubljanska ima v nedeljo, dne 3. avgusta t. 1. ob pol 5. popoldne na Selu pri Ljubljani svoj prvi redni občni zbor. Na dnevnem redu je: 1. Poročilo pripravljalnega odbora. 2. Volitev odbora za dobo treh let (načelnika, podnačelnika, 5 odbornikov in 2 namestnikov). 31 Volitev treh pregledodalcev računov za tri leta. 4. Določitev prispevkov. 5. Določitev župnih izletov. 6. Volitev delegatov na občni zbor deželne gasilske zveze (na sto članov 2 delegata — pod 50 članov se ne upošteva). Vsak delegat mora imeti pooblastilo svojega društva. — Strela užgala skedenj. Iz Krškega nam poročajo. Dne 8. t. m. se je zvečer v škocijanski občini napravljalo k nevihti. Po hudi podnevni vročini se je nebo naenkrat stemnilo in prepreglo s črnimi oblaki. Prihod nevihte je napovedovalo svetlo bliskanje in tre-skanje. Vzduh je bil zelo nasičen. Na temnem obnebju so ljudje opazili dolg, žareč blisk, kateremu je sledilo maglo votlo gromenje. In na skednju posestnika Mihe Debevca so prebivalci vasi Zloganje zapazili močan udarec strele, kateremu je sledil takoj rdeč plamen. Strela je užgala skedenj, poln poljskih pridelkov, priprav-, ljenih za mlat in druge drobnjarije. Besnenju ognja je podleglo vse Debevčevo premoženje. Zgorel mu je do tal: od strele zažgani skedenj, lepa hiša s hlevom, svinjaki ter kozolec, poln sena z vsem poljskim orodjem in vozovi; dalje par volov, 1 konj, 1 krava, 16 prašičev in večje število kuretine. Debevec ima škode nad 18.000 kron, zavarovan pa je bil za 2.200 K. Požar je dalje uničil hišo in svinjak posestniku Tramteju ter Jožefu Zupančiču svinjak in kozolec, — Vročinska kap je zadela v Novem mestu g. okrajnega šolskega nadzornika Turka. Dne 7. avgusta 1.1. je prišel v pisarno delat, pa mu je postalo slabo in so ga morali močiti, da je prišel k sebi. To je prvi slučaj vročinske kapi v Novem mestu, ki je pa iem bolj žalosten, ker si je g. nadzornik pred kratkim zlomil nogo. — Ponarejen denar kroži v novomeški okolici. Dne 1. avgusta je poskušala spečati Marija Gršte dva ponarejena kronska novca, pa ji ni uspelo. Sumljivo je, da je ta dva novca zagrebla na njivi, če bi se ne zavedala, da je kazniva, bi novcev gotovo ne skrila. Štajersko. — Otrok se je zadušil. Dne 7. avgusta je vpepelil ogenj stanje p«sestnika Lucija v Vodrancih pri Središču z vsemi gospodarskimi poslopji in spravljenimi pridelki vred. Eden otrok se je v plamenu zadušil, p o s e s t n i k je pa na opeklinah umrl. — Pod konje in toz je po nesreči prišel hlapec posestnika Badeja, Franc Ogreš iz Bajhenburga. Voz je bil poln lesa. Ogreš je dobil take poškodbe, da je dve uri potem umrl. — Zadušil se je v straničkem rudniku 201etni rudar Janez Uhan. Našli so ga mrtvega v rovu. Koroško. — Sankcioniran deželni zakon. Cesar je sankcioniral z dnem 28. julijem od koroškega deželnega zbora sprejeti zakonski načrt glede gozdarskih in vodnopravnih odredb. — Živinska kuga. V okolici Glodnice in Ilince se je nevarno razširila živinska kuga na parkljih. Zadnji veliki živinski semenj je bil brzojavno prepovedan. Živina, ki jo imajo kmetje po planinah, je še zdrava, vendar pa skušajo spraviti kmetje kakor hitro bo mogoče vso živino domov. Goriško* — Zaradi kolere prepovedano romanje. Okrajno glavarstvo v Gorici prepoveduje iz zdravstvenih ozirov običajno romanje na sv. Goro pri Gorici in na Grad blizu Mirna o priliki Marijinih praznikov dne 15. avgusta in 8, septemhra t. 1. ker preti nevarnost, da bi se zanesla v Trstu obstoječa kolera po romarjih v ta okraj in nadalje tudi v drugo pokrajino. Pa naj še kdo pravi, da ni sveta cerkev preganjana! Trst. Prevarani in preslepljeni. Skedenj, 7. avgusta. Sedaj, ko je že prepozuo, obžalujejo šele narodni delavci, da so pripomogli dr. Bybaru dne 13. junija t. 1. do zmage. In marsikateri delavec, ki je izpregledal, se bije s pestjo ob čelo, ko pomisli, da je oddal svoj glas — sovražniku delavstva in tako pomagal butniti delavskega kandidata ob tla. Posebno sedaj, ko so videli na lastne oči, kakšen naprednjak in prijatelj delavstva da je Bybar, so vsi razburjeni. In že vnaprej se lahko reče, da ti delavci ne bodo nič več poslušali hinavske narodnjaške gospode, ki vodi delavstvo za nos. Od političnega društva „Edinost" preslepljeni delavci so si bržkone mislili, da bo dr. Bybar — kakor je tudi farbal delavstvo — kadar pride v parlament vse svoje moči posvetil povzdigi slovenskega delavstva v Trstu. Žal, da slovenski delavci niso že poprej vedeli, da poslanec, ki kandidira na programu političnega društva „Edinost“ ne more in ne sme zastopati, četudi bi hotel, delavskih koristi. Kajti politično društvo »Edinost* je proti razrednemu boju, politično društvo »Edinost" je proti temu, da bi se delavstvo povzdignilo in osvobodilo kapitalističnega jarma; politično društvo »Edinost" je torej za to, da se slovensko delavstvo kar tako le tebi nič meni nič izroči sovražnim valovom kapitalizma in da v njih vtone, pogine. To je tako resnično, kakor da moramo vsi ljudje umreti. Saj je vendar vse to povedal Bybar sam na javnem shodu v »Narodnem domu". Dejal je, da se ne smemo podvreči krivim prerokom, ki oznanjujejo — razredni boj ter da se moramo ljubiti vsi med seboj. Ali ni to odkritosrčnost brez primere ? S tem je povedano, da naj delavec vkljub temu, da je pritiskan in izkoriščan, teptan in bičan, drži jezik prav ponižno za zobmi, ter povrhu še ljubi zaklete delavskev uničevalce. — Ste li že čuli take modrosti? Človek, ki tako govori, nima srca za delavstvo in tudi ne razuma. čudno je le, da je narodno delavstvo vkljub temu, da je slišalo govoriti v »Narodnem domu" delavskega sovražnika, še agitiralo navdušeno zanj pri volitvah. In ne samo to. Ljudstvo od političnega društva »Edinost" zastrupljeno, je celo napadalo delavskega kandidata in metalo vanj kozarce. Delavska roka je zamahnila zoper človeka, ki je posvetil vse svoje moči delavstvu, ki trpi in dela vse svoje življenje za delavstvo. Iz tega je razvidno, da je narodno delavstvo še tako nezavedno, da se da od meščanskega društva grobo varati. Narodno delavstvo, tisto delavstvo, ki je ravno tako izkoriščano in teptano kakor vsako drugo delavstvo, pomaga onim, ki delavstvo koljejo, derejo, ter ga skušajo za večne čase okovati v verige kapitalističnega robstva. Ali pa se bo to zgodilo ? Nikdar! Delavstvu se odpirajo oči in politični slepci izprevidijo, da dela dr. Bybar v parlamentu in izven parlamenta proti delavstvu. Že danes se rote njegovi volilci, da ta prijatelj dr. Šušteršiča ne sme več prestopiti praga v parlament, da se mora ta izdajalski zastopnik razkošnega kapitalizma umakniti resničnemu zastopniku delavskega ljudstva! — Argentinsko meso v Trstu. Ladja »Atlanta", ki nosi 800 ton argentinskega mesa pripluje v nedeljo v tržaško luko. Ker pogajanje z Ogrsko ni imelo nobenega uspeha, imajo lučne oblasti najstrožji nalog, da preprečijo vsak poizkus izkrcanja. Kakor znano, se bo pogajanje z ogrsko vlado šele prihodnji teden nadaljevalo. Avstro Amerikana hoče poizkusiti, da dobi dovoljenje za prevoz v Š v i -c o. če tudi tega ne doseže,, se odpelje meso v H a m b u r g , kar se je že enkrat zgodilo. — Dr. Rybaf torej ni glasoval ne za ne proti uvozu argentinskega mesa, ker ga pri glasovanju ni bilo v parlamentu. In zakaj ga ni bilo? Je li imel gospod poslanec morda nujne opravke? Ne! Ali je bil morda bolan ali drugače zadržan? Ne! Kaj je torej spravit lo dr. Bybara iz parlamenta prav tedaj, ko je bilo na dnevnem redu tako važno vprašanje? Hm. Dr. Bybaru se je mudilo na počitnice in odšel je v Kanal, odkoder je nameraval iti v Biezje na Laško. V nedeljski številki je dr. Rybar objavil podlistek, v katerem opisuje zelo neznatne dogodke, ki jih je doživel ob „pone-srečenem izletu na Brezje". Tam pravi, da je zapustil parlament še preden se je glasovalo o uvozu argentinskega mesa, ker se mu je mudilo na dopust. Bazume se, da nismo gospodu doktorju zavidni zaradi dopusta in mu ga tudi ne odrekamo. Vprašanje je le, če je Rybarev dopust za Bybara poslanca važnejši od uvoza argentinskega mesa. Seveda je lepše na dopustu kakor v parlamentu, ali kdor želi biti ljudstvu koristen poslanec, se mora marsikdaj odreči osebni zabavi, da stori svojo poslaniško dolžnost. Zlasti če, ker bi se znalo zgoditi, da bi prav zaradi njega propadel ta ali oni pameten predlog. Toda nam se zdi, da se za Bybarevem dopustom skriva nekaj drugega. Dr. Bybaf se baje ni hotel zameriti Gautschu s tem, da bi glasoval za uvoz argentinskega mesa. Obenem pa ni hotel glasovati proti, ker bi bila preveč očitna njegova zveza z agrarci in vlado. Tako torej, da se ni zameril ne enemu ne drugemu, pa da ni preveč razburil narodnih delavcev, je šel na dopust. Bravo dr. Bybar! Ker so se pa narodni delavci kljub temu vendarle razburili, češ zakaj ga pa zraven ni bilo, je dr. Bybar, da ublaži razburjenost, napisal povest o svojem potovanju. Tam govori o zatiranih Slovencih na Laškem, pa tudi, kako so mu v Ohiusaforte Tržačani zapeli »Lasse pur che canti e suiti", znano tržaško neumno pesem. To je bilo dovolj, da so se narodni delavci zopet navdušili zanj in pozabili na argentinsko meso. Zakaj narodni delavci (si misli dr. Bybar) so še bolj fini od češpelj. Pa se je dr. Bybar topot vendarle malce urezal in mu ne bo njegova dogodbica prav nič koristila. — Zastrupil se je v Trstu 63letni Peter GOrz. Prepeljali so ga v bolnico, kjer pa je po dveh urah umrl. — Mrtvega so našli 32letnega bivšega uradnika Adriatica di Sicurta, Henrika d' Al-lesandrini v njegovem stanovanju v ulici deli, Acquedotto 5. Vzrok smrti je neznan. Pokojnik se je baje večkrat izrazil, da si konča življenje. — Požar t skladišču. Včeraj dopoldne se je v prosti luki v skladišču št. 26 vnel špirit. Ogenj je nastal vsled neprevidnosti. Škode je 2000 K. Delavsko gibanje. — Stavka pri g. Bonaču v Ljubljani še ni končana. Bes ne vemo, zakaj posebno g. Bonač ml. ne uvidi, da bi bilo jako pametno, če bi se ravnal po pogodbi ter ustregel pomočnikom. G. Bonač hoče z glavo skozi zid. Ni mu tudi všeč, da obravnavamo o stvari v časopisu. Vse, kar smo o stavki poročali, je bilo resnično, a trdimo še več: naš namen je bil pošten. Hoteli smo prepričati g. Bonača, da mora tudi slovensko podjetništvo postati nekoliko bolj moderno in nekoliko bolj spravljivo z organizacijami svojih delavcev. Pomočniki so iskali večkrat stika z g. Bonačem, a g. Bonač je odklanjal vsakršno spravo. Še razkol jo skušal netiti med pomočniki. Mi smo o teh stvareh morali poročati; če ne bi poročali, bi ravnali uapačno, posebno ker g. Bonač sam v teh stvareh ni nič kaj odkrit. Gg. Bouača pa tudi ne bi smela zahtevati, da naj pomočniki z delom kaze stavko. Organizacija knjigoveških pomočnikov želi sprave, a častne sprave in sprava bo bolj častna in koristna za oba dela, čimprej se dožene. =» Stavke v Avstriji. Letos majnikaje bilo v Avstriji 62 stavk in sicer na češkem 32, na Moravskem 10, na Šleskem 1, na Nižje Avstrijskem 12, na Koroškem 1, na Kranjskem 2, v Galiciji 3 in v Dalmaciji 1. Bilo je 10 rudarskih, 9 kamnolomskih, 11 kovaških stavk, ostanek odpade na razna druga industrijska in obrtna podjetja. Stavke so zadevale 120 podjetij, pri katerih je bilo zaposlenih 15.573 delavcev in je od teh 9088 delavcev stavkalo. Vzrok stavkam je bil v 49 slučajih prenizka mezda. Končalo je 18 stavk s polnim in 14 z delnim uspehom; od 23 stavk pa še ni znan uspeh. ZADNJE VESTI. Kriza v vojnem ministrstvu. Dunaj, 10. avgusta. V krogih, ki imajo tesne stike z vojno upravo, se zdaj molče priznava, da je v vojnem ministrstvu kriza. Demisijo barona SchOnaicha smatrajo le še za vprašanje kratkega časa. Njegov naslednik bo baje imenovan takoj, ko bo Sch&n-aichova demisija sprejeta. Med generali, ki prihajajo v poštev za nasledstvo, imenujejo sedaj tudi krakovskega zbornega poveljnika feldcajgmajstra barona W e i g 1 a. Obenem se napovedujejo osebne izpremembe na drugih vojaških centralnih mestih in sicer v vodstvu prestolonaslednikove vojaške pisarne in generalnega štaba. Posebna vojaška pisarna za prestolonaslednika se je uredila šele pred kratkim, ko je nadvojvoda Fran Ferdinand prevzel agende armad-nege vodstva. Od tega časa se že javljajo konflikti med to pisarno in vojnim ministrstvom, Sedaj se zopet opozarja na Schdnaichov govor v zadnjem delegacijskem zasedanju, ko je moral vojaške zahteve zagovarjati na dve s t r a n i, češ da so bili slišati glasovi, ki so ostro grajali, da se je uklonil sili razmer in imenovali zvišanje vojaških izdatkov za 2 milijona »boren grižljaj". Tisti mesti, ki so jifn& bile ministrove zahteve premalenkostne, tako da se je moral zagovarjati v javnosti, sta bili ravno vodstvo generalnega štaba in prestolonaslednikova vojaška pisarna. Nesoglasje i je takrat že globoko segalo. Ko je bil prora-A Naročajte, ponudite, zahtevajte m pijte samo Tolstovrško slatino, M je edina slovenska ter najboljša zdravilna in namizna kisla voda. Od vsakega zaboja plača podjetje v narodne namene In organizacije 20 v, kamor naročnik določi. Wariov: Tolsto viška slatina, pošta Guštanj, Koroško, kjer je tudi g°stilna> ietovme in prenočišče. gj gj ^ Svoji k svojim I čun v delegacijah sprejet, se je še poostrilo. Četudi smatrajo, da je zaradi ljubega miru potreben Schiinaichov odhod, Vendar v nnj-višjih krogih ne verjamejo, da se s tem popravi razpoka, ki je nastala v enotnosti armadnega vodstva. Zaradi tega se imajo izvršiti tudi omenjene važne personalne izpre-membe. Odstop načelnika generalnega štaba. Dunaj, 11. avgusta. Načelnik generalnega štaba baron Hbtzendorf odstopi T najkrajšem času; imenovan bo po jesenskih vajah za armadnega nadzornika. Mesno vprašanje. Dunaj, 11. avgusta. Ministrski predsednik baron G a u t s c h je imel včeraj konferenco s poljedelskim ministrom, voditeljem železniškega in voditeljem trgovinskega ministrstva zaradi mesnega vprašanja. Obravnavali so se predlogi in zahteve ogrske vlade, na katere mora avstrijska vlada odgovoriti. Češki in nemški inženirji. Dunaj, 10. avgusta. Deputacija nemških inženirjev s češkega je naprosila ministrstvo za javna dela, naj se v nameravanem zakonu o inženirskih zbornicah določi ustanovitev dveh narodno ločenih inženirskih zbornic na češkem. Minister Marek je izjavil, da ministrstvo za javna dela ne bo nasprotovalo tej želji, končno odločitev pa ima ministrski svet. Francoski menihi na Češkem. Praga, 11. avgusta. Več francoskih klerikalnih kongregacij se je zadnji čas pogajalo z ravnateljstvom domen grofa Thurn-Ta-xisa zaradi nakupa litiških posestev. Pogajanja so imela pozitiven uspeh in v najkrajšem času pričakujejo, da francoski menihi prihrurae nad Češko desselo. Združitev mohamedanskih strank. Sarajavo, 10. avgusta. »Mosliman-ska Sloga" izjavlja v zadnji številki, da so vesti o popolni združitvi mohamedanskih strank napačne. Načelnik in odbor samostalne stranke se ni udeležil onih razprav. Samostalna stranka obstoja nadalje in tudi »Muslimanska Sloga" bo izhajala. Ta izjava velja za skupino, ki sledi načelniku stranke poslancu dr Hras-n i c i in županu K u 1 o v i d u. Večina stranke pa se je združila z narodno moslimansko organizacijo. Kolera v Trstu. Trije umrli. Trst, dne 10. avgusta. V pomorskem lazaretu Sv. Jerneja internirani in že dne 2. t. m. oboleli dveletni sin finančnega respicienta Budolf Čabičar Je včeraj po noči umrl za kolero. Povsem zadovoljivo je zdravstveno stanje vseh drugih v tem lazaretu pod zdravniškim nadzorstvom se nahajajočih oseb, ki so prišle z čabičarjem v dotiko, zlasti tudi finančnega stražnika M a v r u s a , ki je bil nevaren bacilonosec. Trst, 11. avgusta. V soboto za kolero oboleli 57 letni posesestuik Andrej Bjekar iz Sv. Marije Magdalene Zg. Je včeraj umrl v infekcijski bolnici. Nagloma Je umrla že 8. t. m. branjevka Antonija Novel, iz Kopra, ki je vsak dan nosila sočivje in sadje na trg prodajat v Trst: Uradno poročilo pravi, da je Novel obolela že 7. t. m. in prihodnji dan umrla brez zdravniške pomoči. Naknadna v sredo dne 9. t. m. pro-vedena bakteriološka preiskava je dognala, da je umrla za kolero, Nov slučaj. Trst, 11. avgusta. Bakteriološka preiskava je dognala, da je Frančiška Božiglav iz M i 1 j o b o 1 e la z a k o -1 e r o. Kolera v Dalmaciji. Z a d e r , 10. avgusta. V sredo je za kolero obolel in nanadloma umrl v Borgu Erizzo sinček nekega pismonoše. Stroge varnostne odredbe. Trst, 11. avgusta. Izlet v postonjsko jamo je prebivalstvu zaradi nevarnosti zane-šenja kolere prepovedan. Včeraj bi morala tržaška garnizija oditi na manevre. Komo po-veljništvo pa je začasno sistiralo manevre zaradi nevarnosti zanešenja kolere v druge kraje. Dalmatinski manevri odpovedani? Dunaj, 11. avgusta. V vojaških krogih razrootrivajo okolnost, da se nameravani obmorski manevri v Dalmaciji z infanterijo in mornarico z ozirom na razširjajočo se kolero odlože na nedoločen čas. Definitivno zadeva še ni sklenjena. Ogrska obstrukcija proti brambnim predlogam. Budimpešta, 10. avgusta. Na današnji seji zbornica vsled poimenskih glasovanj in interpelacij opozicije ni razpravlja-1 a o brambnih predlogah. Ogrski učni minister in učitelji. Budimpešta, 10. avgusta. Demokratični poslanec Vazsonyije v državnem zboru vložil interpelacijo, ki je zelo značilna za nazore klerikalnega učnega ministra grofa Z i c h y j'a o svobodi učiteljstva. Deželni zvezi ogrskih učiteljev je namreč grof Zichy zažugal, da jo razpusti, če ne opuste vsake kritike oblasti in vsakega vmešavanja v vladne zadeve. Za tako vmešavanje smatra grof Zichy že vsako peticijo. Omenjena zveza je tako zmerna, da je velik del učiteljstva že izstopil in si ustanovil drugo organizacijo Zicby pa sploh ne trpi nobenega učiteljskega gibanja in je tudi učitelju W e r n e r j u ukazal, da mora opustiti uredništvo učiteljskega lista. Zaradi teh dejstev je V a z s o n y i vložil svojo interpe-pelacijo. Košu to vel In brambna reforma. Budimpešta, 10. avgusta. V polemiki z grofom T i s z o pojasnjuje Košutovska korespondenca, zakaj se košutovska stranka bojuje zoper brambno reformo in pravi, da se mora izpolniti vsaj program, ki ga je svojčas objavil odbor desetorice nekdanje liberalne stranke (ki obsega večinoma nacionalne zahteve.) Vrhutega zahtevajo Košutovci madjar-ski jezik pri stotnijah, izpremembo naslova vojnega ministra in druge nacionalne koncesije. O volilni reformi ni govora v Košutovski korespondenci. Fapeževa bolezen. Bi m, 11. avgusta. Vzlib noti »Osser-vatore Bomano" je zdravstveno stanje papeža zelo neugodno in računajo vatikanski krogi z njegovo smrtjo, Volitve r bolgarsko sobranje. Sofija, 10. avgusta. Bolgarska vlada je razpisala na 17. oktobra volitve v narodno sobranje. Albanija. Podgorica, 10. avgusta. Bazpolože-nje M a 1 i s o r o v , ki so se vrnili v domovino, ni najboljše. Večinoma prevladuje med njimi nezaupanje do turške vlade. C a r i g r a*d , 10. avgusta. Ministrski svet je definitivno sklenil odkloniti spomenico mohamedanskihArnav-tov. Veliki vezir ni sprejel d e p u t a -c i j e , ki jo je bila prinesla pod vodstvom ArifHikmeta. Carigrad, 10. avgusta Vlada je pozvala južne Albance, naj po svojih poklicanih zastopnikih formulirajo svoje želje, da jih more študirati. Obenem je zažngala, da bo vsako če-tovanje brezobzirno zatrla z vojaško silo. Šest bataljonov je odšlo v janinski okraj. Carigrad, 10. avgusta. V prvi dobi arbanaške vstaje je vlada sklenila imenovati za evropsko Turčijo šest civilnih nadzornikov, ki naj bi bili v stiku s prebivalstvom in sprejemali pritožbe zoper lokalne oblasti. Minister za notranje zadeve je na prigovarjanje velikega vezirja umaknil ta načrt. Solun, 11. avgusta. Začeli so zgradbo ceste Prizren—Skader v severni Albaniji. Po poročilih skadarskega valija se je doslej vrnilo v domovino približno 10 000 Malisorov. Armenci. Skoplje, 10. avgusta. Armenski poslanci v turškem parlamentu, ki pripadajo organizaciji Dačnakdžutian, se hočejo ločiti od mladoturške stranke. Nekateri med njimi se imenujejo socialiste. Organizacija sama ni socialistična temveč nacionalistična. S petrolejem so gasili požar. Carigrad, 11. avgusta. Na podlagi preiskave o zadnjem požaru v KadikSi je policija zaprla mnogo gasilcev; preiskava je dognala, da so vlivali v ogenj namesto vode — petrolej. 81 slučajev kolere v Turčiji. Carigrad, 11. avgusta. Včeraj je bilo prijavljenih 31 novih slučajev kolere, od teh 21 smrtnih. Napaden pismonoša. Strasburg, 10. avgusta. Pred kratkim je neki neznanec s kladivom težko ranil denarnega pismonošo Zacherja in mu ugrabil 25.000 mark, pa pobegnil. Zdaj so dognali, da leti sum na dijaka Hermana Hoffmanu a. Nimajo pa še nobene sledi, kam se je obrnil. Nesreča v Hudniku. B o h u m , 10. avgusta. Danes ob 5. uri zjutraj se je utrgala v rovu »Haunibal I “ pri spuščanju rudarjev, vrv. Košara s 45 rudarji je padla v globočino. 25 mož Je deloma težko, deloma laliko ranjenih; ostali so nepoškodovani. Velikanske stavke v Londonu. London, 10. avgusta. Stavka lučnih delavcev se neprenehoma razširja in njene posledice so v Londonu že silno občutne. V stavki je vse, kar sploh dela v luki, brez razlike kategorije. Samih voznikov je več kakor 30.000 v stavki. Tajništvo zveze lučnih delavcev je izdalo parolo za splošno stavko. V poštev prihaja 100.000 delavcev. Med stavkujočimi in policijo je prišlo do ostrih spopadov. Dovoz živil je skoraj popolnoma onemogočen; tudi tujski promet silno trpi. Položaj je kritičen. Liverpool, 10. avgusta. V Birken-headu je 1000 težakov stopilo v stavko. Policija je hotela razgnati množico, vsled česar je prišlo do burnih prizorov. London, 11. avgusta. Položaj je vsled stavke skrajno resen. Predsnočnim in suoči so bili veliki nemiri in krvavi spopadi s policijo. Vse ceste so polne raz burjenih množic, ki prevažajo vozove z blagom. Policija je sicer izdatno pomnožena, vendar brez vse moči z ozirom na ogromno število stavkujočega delavstva. London, 11. avgusta. Stavka transportnih delavcev se vedno bolj širi in oskrbovanje Londona z živili postaja od ure do ure težavnejše. Slame in sena zelo primanjkuje; boje se, da bo mnogo konj gladu poginilo. Meso, zelenjava, sadje gnije na obrežju. Vsa pogajanja so ostala doslej brezuspešna. Prebivalstvo je na vso moč razburjeno in konflikti s policijo so na dnevnem redu. Število stav-knjočih t Londonu znaša že več kot stotisoč. London, 11. avgusta. Vsled stavke je ustavljen ves dovoz živil in Londouu preti lakota. Zaloge živil bodo izčrpane najpozneje v dveh dneh. Število stavkujočih je naraslo že na 150 tisoč. Stavkovni nemiri v Llverpulu. Liverpool, 10. avgusta. Tekom včerajšnjega dne so z velikim naporom in s pomočjo policije iztovorili blago, nakopičeno v centralnem skladišču. Policija je nastopala zelo brutalno in je več oseb ranjenih. V hudih bojih s stavkujočim delavstvom upehano policijo je pozneje nadomestila policija na konjih. Iz Birminghama je došla policiji pomoč, razlju-čena množica je ometavala birmingemske policiste z različnimi predmeti. Žrtev hotelskega požara v Londonu. (Glej: Novice.) London, 11. avgusta. Na pogorišču Carlton hotela so našli sežgano truplo. Domnevajo, da je truplo amerikanskega igralca Fin-n y j a. Med hotelskimi gosti, ki jim je zgorela vsa prtljaga je tudi bivši nemški državni tajnik Dernburg. Amerikanski iznajditelj Edison je pogorelec; tudi njemu je zgorelec dragocena prtljaga. Skupno škodo cene na pol-drug milijon kron. Maročansko vprašanje. B e r o 1 i n , 10. avgusta. Francoski poslanik C a m b o n je zopet imel sestanek z državnim tajnikom Kidderlen-Wiich-t e r j e ra. O razpravah ni nobenega novega poročila. Bazpoloženje v tukajšnjih krogih je ugodno. Pariz, 10. avgusta. Po vesteh iz Bero-lina, se je na zadnjih konferencah s pomočjo zemljevidnega materiala izkušalo priti do zaključka o izmenjavi zemlje v Afriki. Tukajšnji krogi sodijo o končnem rezultatu, da se bo nemški Kamerun razširil proti jugu in vzhodu z ozemljem, ki mu ga Francija odstopi od Konga, dočim dobi Francija od Nemčije del severnega Kameruna. Francosko obrežje ostane nedotaknjeno. Berlin, 11. avgusta. Iz Pariza poročajo, da sta se francoska in nemška vlada popolnoma sporazumeli glede maročanskega vpra- Angleški kralj r Atenah. Atene, 10. avgusta. Angleška kraljevska dvojica, ki potuje v jeseni v Indijo, obišče meseca novembra tudi Atene. Starka v Holandiji. Amsterdam, 10. avgusta. Stavka* mornarjev je končana. Tovarna r Lodži zgorela. L o d ž , 10. avgusta. Tovarna Rosen-b 1 a 11 je pogorela do tal, tovarna L u r i o n pa je močno poškodovana po požaru. Škoda znaša pol miliona rubljev. Odgovorni urednik Fran Bartl. Izdaja in zalaga založba Zarje. Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani. ! VESELO POROČILO ! posebno onim, ki se čutijo onemogle in slabotne. Kfj|in okusni zajtrk ima-I'll» tisti, ki ne pijejo dru- Moč!K “»»a Zdravje! „S lad i n*. Nasladno in redilno živilo prve vrste. — 50% prihranka! Obenem senzacionalno boj-kotno sredstvo proti živilskemu oderuStvu Dobiva se povsod, tudi pri trgovcu. Zavoj >/< kg velja 50 h. Po polti se naroča najmanj pet zavojev. Olavna zaloga v petih lekarnah Trnkoczy: Dunaj, JosefstddterstraBe 20, Radetzkyplatz 4, SchOnbrunnerstraBe 109. — Gradec, SackstraBe 3, v Ljubljani, Kranjsko. — V lekarni Trnkoczy poleg rotovža v Ljubijaul se tudi odda o zdravila p. t. članom okr. bol. blag. v Ljubljani, bol. zav. c. kr. tob. tov. in bol. blag. juž. železnice. Nov otroški voziček .H, po ceni naprodaj, Poizve se v gostilni Resljeva cesta štev. 22. 3E •• • • Kavarna •• •• Unione v Trstu uliea Caserma in Torre Bianca :: se priporoča. :: D Stampilje vseh vrst za urade, društva, gostilničarje Itd. Anton Černe graver in izdelovatelj kavčukovih štampilij Ljubljana, Stari trg štev. 20. "»* Ceniki franko. — Priporočamo novo trgovino z manufak Jr J turnim At / blagom / ) A'^ V <8* Y. „