itsv. 129 Posamezna številka 20 stotink V Trstu, v Četrtek 2. junija 1921 Posamezna številka 20 stotink letnik XLVI kn — Uredništvo: ulica sv. jzhaja — izvzemSi ponedeljek — vsak dan zjutraj. Frančiška Asiškega štev. 20, L nadstropje. — Dopisi naj se pošiljajo uredništvu. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — fzdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konsorcij Usta Edinosti. — Tisk tiskarne Edinost. — Naročnina znaša na mesec L 7.—, pol leta L 32._ in cel > leto L 60.—. — Telefon uredništva in uprave Stev. 11-57. J LG OSLOVEM I! Dne 15. maja nam je prišla vest, da je Istra v plamenih, da nebroj naše krvi poji svojo rodno grudo. Srce se nam je boli krčilo. In prišla je ve6t za vestjo, prišla je za žalostno še žalostnejša. Začul se je krik in bolestni vsklik nebroj sirot, nebroj umirajočih žrtev. Videli so se plameni, videl se je dim gorečih hiš, gorečih sel, gorečih vasi. Jugosloveni! Beda, ki jo je povzročila zlobna roka, je ogromna! Jugosloveni! Število ctrok, ki nimajo kaj jesti, ki nimajo kam položiti glavo, da se odpočijejo, mož, ki nimajo kaj dati jesti svoji deci, žen, ki nimajo, s cun utešiti lakoto svojih otročičev, je mnogo. Jugosloveni! Ali naj pustimo še nadalje trpeti te naše trpine, ki so dali za nas vse, ki so žrtvovali za nas in iz ljubezni do nas hiše, kri in življenje? Ali naj pustimo še nadalie v bedi one, katerim so bile zadane od zlobne roke neizbrisne rane, ki jih more zaceliti edino roka, podana v bratski ljubezni. Jugosloveni! Beda je velika. Nebroj solz je na licih naših trpinov! Jugosloveni! Priskočite nam na pomoč, da otrnemo te solze, priskočite nam na pomoč, da postavimo tem žrtvam zopet domove, priskočite nam na pomoč, da damo otrokom obleke in hrane. Priskočite nam na pomoč, priskočite nam čimprej na pomoč! Še enkrat klic tužne Istre iz plamenov, iz krvi in bede: Na pomoč, na pomoč, bratje! Politično društvo »Edinost« Tajništvo odseka za pomoč Istri. Posamezne številke v Trstu in okolici po 20 stotink. — Oglasi se računajo v šlrokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 stot., osmrtnice, zahvale, poslanice In vabila po L 1.—, oglasi dena.nlfi za/oiav, mm po L 2. — Mali oglasi po 20 stot. beseda, najmanj pa L 2. — O^las1 naročnina In reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. FrančiSka AsiSkega štev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva in uprave il-57- Socialno-esoSStiina struktura lislile Začudeno in z neprikrito nevoljo zre evropska javnost na dogodke, ki so se odigravali v Italiji ob volitvah, in vodil* ni časopisi poročajo o pobojih, požigih in nasilstvih, odkrivajoč svetu umazano lice vladajočega režima. Inozemstvu so po večini te politične metode nerazumljive. Članom pravnih držav je nepoj-ris ljivo, kako morejo najvišji kraljevi uradniki podpirati taka lopovi t va, ko so nrisegli zvestobo zakonu. Katoličani ne morejo verovati in razumeti, da k atomski in apostolski škof poživlja duhovščino, naj se pridruži fašistom, ki ne samo da teptajo načeloma katoliške moralne nauke, ampak nosijo tudi odkrito protiver* sko lice. Vse te in še druge neverjetno* sti si je mogoče razložiti, če pregledamo tia, v katerih korenmijo glavni politični pokreti Italije. Odkar se je sesula Avstrija, je v za* padni in južni Evropi težko dobiti dr* žavo, ki bi združevala v svojem naročju toliko nasprotij kakor Italija. Tu najde* te še dobro ohranjene in trdne odlomke fevdalizma; Italija ima gospodarske usta* nove, ka so ohranile ne samo isto obliko, ampak tudi isto vsebino, ki so jo imele pred stoletji. V Italiji je agrarno gospo* darstvo v velikem delu še fevdalnega značaja, kakor je bilo pri nas za dobo tlačanstva. Na ogromnih veleposestvih kraljuje »gospod« črez cele vasi in obči* ne, črez stotine kolonskih družin. Ta dr* žava ima še mogočno plemstvo, vplivno po zvezah, denarju, zgodovinski glori* oli, ki ga obžarja; ima še knezov do* volj in grofov, starih in novih vitezov na stotine. V zunanji politiki imajo še vedno važno besedo plemenitaši, pa naj vse stranke brez prestanka še tako za* trjujejo, kako so demokratične. Italija je poleg prvovrstnih elementov podedo* vala od apeninskih državic agrarni fev* dalizem in plemstvo, dva, elementa pre* teklosti. Jedro onih, ki vladajo skozi desetlet* ja to državo, izhaja po večini iz drugega okolja. Poleg plemičev, agrarnih baro» nov, kolonata in drugih ustanov srednje* ga veka, se dviga ponosna stavba viso* koriTzvite moderne industrije, ki je po* stavila Italijo v sprednje vrste sodobnih držav. Industrija je podstavek, na kate* rem stoje denarni mogotci, bankirji, tež* ki industrialci, nosilci kapitalizma v Ita* liji in pravi vladarji države. Oni stoje na vrhuncu kapitalistične gradbe; odločno premalo jih je, da bi mogli sami vladati državo. Razvili so italijansko trobojni* co, postavili so se za zaščitnike čistega italij derne duhove, obdaja zopet širok obroč ljudi, ki imajo eno samo idejo: sovini* zem, besno mržnjo do vsega, kar m ita* lijansko. Nobene filozofske ideje, niti zrna socialnega čustvovanja ali kakega načela ne najdete v njih. To je v prerezu trostroka skladnja vladajoče italijanske druižbe: Jedro je velekapital, prvi oklop tvori pretežen del inteligence in polinteligence, drugi obroč je sestavljen iz nacionalnih sovi* nistov, ki služijo zdaj temu zdaj onemu pokretu, le da je šovinističen. Danes nastopa ta struja vojaško orga* nizirano in oboroženo in širi svoje ideje s terorjem in zločini, s plameni, nruče* njem in uboji mož, ki si drznejo širiti drugačne nazore. Danes se (imenuje ta najbolj divja oblika te struje fašizem Ta tok pa uporabljajo vladajoča kot naj* uspešnejše orožje v boju proti zatiranim množicam, ki si hočejo zbolj šati svoj položaj na račun in škodo kapitalizma. Prva skupina, ki je lastnica ogromnih veleposestev, plemiških grbov in drugih privilegijev, je tesno zvezana s ka.pčtal:* stično * šovenistično skupino Italije. Ve* že jih vse krepka vez skupnih koristi in skupnega dobička* Tako plemstvo in agrarni baroni kakor velekapitalisti mo* dernega kova stojijo in padejo s kapi* talističnim družabnim redom in se zato z vso strastjo in vsemi silami bore, da delovne množice ne pridejo do odločil* nega vpliva v državi ,ker bi takoj odža* gaie vejo, na kateri sedi gospodujoča klika. Da ohranijo ti sloji svojo moč v tovarnah, v rudnikih, v bankah, da ohra* ni j o svojo neizmerno bogastvo na zem> 1 j i rn na morjuj, se poslužujejo vseh mo» gočih sredstev: časopisja, bank, uradni* škega aparata, zločinov fašizma, sploh vseh sredstev, ki so razpoložljiva. Morda je za hip mogoče ustvariti pro* letarske množice; ni jih pa mogoče vreči nazaj; s podvojeno naglico nadaljujejo svoj zmagoviti pohod. Kam gre proleta* riat Italije? Komunistični cilj je jasen in enostaven: socialna revolucija, dikta* tura proletariata. Kam gre socilistični proletariat, ki ima 136 zastopnikov v parlamentu,, tega danes ne ve še nihče. Od tega, kaj bo storil socialistični -o-letarita, bo odvisno, kakšno bo lice bo* dočnosti. Ali bo čakal in čakajoč zbiral sile, da pride »velika ura revolucije«? Ali bo pa stopil socialist, proletariat na parlamentarno torišče in si talm priboril v boju proti agrarnim baronom in težkim industrialcem korenite socialne reforme? Morda bo še enkrat iztrosil proleta* riat svoje sile v radikalnih, sg.niaških poskusih revolucije. Zdi se nam pa, da ni daleč čas, ko se bodo one struje, ki hočejo graditi, združile v pozitivnem de* lu za socialno osvobojen je delavnih množic. Kralj. Komunistično = habsburgovska zveza proti Jugoslaviji BELGRAD, 31. Madžarska in potom nje Habsburgovci se še niso odrekli vseh upov na vstajenje njihove pokopane sla* ve. Imajo pač še mnogo zvestih hlapcev, raztresenih po vseh državah bivše av* 5tro*ogrske monarhije in drugod, ki jim še vedno zvesto služijo za svetle denar* ce. Leglo te sodrge je v Švici in na Madžarskem, podružnice pa po drugih državah, kjer delujejo pod plaščem raz* nih, ponajveč komunističnih strank. V Steinamangerju na Madžarskem je — kakor omenjeno — leglo te hlapčevske sodrge. S pomočjo madžatrske vlade so se tam ustanovile razne legije, sestav* ljene po večini od bivših avstrijskih čast* nikov vseh narodnosti, katerim je prihod v domovino radi njihove zlčoinske mi* nulosti nemogoč. »PoHtika« javlja, da se je tam ustano* vila tudi »hrvatska legij a«, ki bi morala ob ugodni priložnosti vdreti na Hrvat* sko, kjer ji pripravlja sprejem___Radič, ki se je s svojo stranko vrgel v roke ko* munistom, da lažje skrije svoje tesne vezi s Habsburgovci. Radiću in njegovim zvestim tovarišem frankovcem ni jugoslovenska vlada po volitvah še stopila na prste, ker je bila preveč zaposlena z zunanjo politiko. Se* daj, ko je vojaška zveza z Romunijo in Čehoslovaško že gotova stvar in ko se spor z Italijo, kjer so doslej vsi protidr* žavni elementi v Jugosla,viji imeli veli* ko oporo, bliža končni rešitvi, se splošno pričakuje, da bo vlada očistila tudi no» tranje ozračje___Ker če ne bo poskrbela za to vlada, bodo poskrbeli za to zdralvl narodni elementi sami, ki ne bodo do* voljevali, da se nastopanje proti napa* kam posameznih vlad in njenih najraz* novrstnejših organov izrablja za nas t o* pamje proti državi kot taki, za katero je teklo toliko krvi najboljših sinov jugo=> slovenskega naroda. Že se pojavljajo znaki, posebno na Hrvatskem, kjer je najbolj potrebno, ker tam so najbolj goste mreže, ki so jih spletli okoli ne po* dučenega ljudstva, habsburgovski oziro» ma komunistični emisarji, znaki, ki ka* žejo na predstoječo reakcijo s strani na* roda samega. »Orgesch« na Koroškem LJUBLJANA, 31. »Slovenski Narod« javlja s Koroškega, da prihaja« o v Ce* lovec z Bavarskega neprenehoma p lom* birani vagoni, ki so polni municije, opre* me in strojnic. Bavarska organizacija »Orgesch« je poslala na Koroško števil* ne oddelke, ki so preoblečeni kot delavci. Čehoslovaška BeneŠ in Briand PRAGA, 1. Pretekli ponedeljek je imel če-hoslovaški minister za zunanje zadeve Beneš dolg pogovor s francoskim ministrskim predsednikom Briandom o tekočih političnih vprašanjih. Čehoslovaška je pristala na to, da se je treba odreči zastavnim pravicam v Avstriji za dobo 20ih let. Masarjk ▼ Capri-ju PRAGA, 1. Predsednik čehoslovaške republike T. G. Masaryk je prispel preteklo nedeljo v Capri. Pogajanja med Čehoslovaško in Ogrsko PRAGA, !. Ogrski gospodarski strokovnjaki in zastopniki ogrske vlade so že prišli v Prago. 2e danes se bodo začela pogajanja za ureditev odnošajev med Ogrsko in Čehoslovaško, predvsem glede trgovskih, prevoznih in finančnih vprašanj. Pogajanjem bo predsedoval če-hoslovaški minister za trgovino dr. Hotovec. Čehoslovaške železnice PRAGA, 1. Na prvi seji upravnega sveta državnih železnic je poročal minister Burger, da se prometne razmere hitro boljšajo. Čehoslovaška železniška mreža obsega sedaj 12.500 km. Zasebne železnice, ki Še obstajajo, se bodo podržavile v zmislu tozadevnega zakona, ki ga je sklenil parlament. Zveze med Prago in Slovaško se bodo zboljsale in v Pragi se bodo sezidale nove postaje, da se na ta način odpravijo težave, ki so nastale vsled tega, ker prihaja vedno več potnikov in blaga. Železnice imajo sedaj 3612 lokomotiv, 39.300 vagonov, med katerimi 29.300 lastnih in 10.000 kot delež prve razdelitve železniškega materiala bivše avstro-ogrske monarhije. Ob koncu je rekel minister Burger, da gre nova tarifna politika za tem, da se čim bolj uveljavi sodelovanje med železnicami in plovbo po rekah. Italija Italijanski državni uradniki pred sdIoš* no stavko. Podajanja z vlado prekinjes na. — Začetek obstrukcije ii> bele stavke. RIM, 1. Gibanje italijanskih državnih uradnikov, ki traja že precej časa, je stopilo v odločilno fazo, ker je postala vlada po končanih volitvah nenaidoma nepopustljiva. Državni uradniki zalite* vajo. da se zvišajo vsem kategorijam mesečni' prejemki za 200 lir, ki naij sc dajajo na račun bodočih priboljškov. Vlada mora takoj predložiti zbornici za* konski načrt za zvišanje plač vseh dr* ža.vnih uslužbencev za 200 lir, in sicer za* čenši s 1. marca t. L Tekom volitev je baje državni podtajnik Corradini — ka* kor je razvidno iz pisma, ki ga je poslal kom. Balboni časopisju — v pogajanjih z zastopniki organizacij sprejel v spleš* nem uiradniške zahteve. Na včerajšnji seja ministrskega sveta pa so bile po po* ročilu ministra Bonomija o stanju držav* nih financ uradniške zahteve odklon je* ne. Seja ministrskega sveta se je kon* čala opoldne in kmalu nato je prišel v mimsfcrstvo financ odbor uradniških 6r» ganizacij, ki pa ni bil sprejet, kakor je pričakoval od ministra Bon omi j a, pač pa od dveh kabinetnih načelnikov kom. De Bellija in kom. Scavonettija, katera sta sporočila odboru sklop ministrskega sveta. Uradniški zastopniki so protesti* rali proti odsotnosti ministra Bonomija in izjavili, da smarajo pogajanja z vla^ do za prekinjena. Voditelji' uradniškega gibanja so nato izdali poročilo, v katerem pojasnjujejo, kako je prišlo do prekinjen j a pogajanj. Minister Bonomi — pravi poročilo — je povabil uradniške zaupnike za včeraj ob 13'30 v svrho poročanja o sklepih mi* nistrskega sveta«. Uradniški zaupniki so opozorili Bonomija, da bodo kot včeraj sklicana po vsej Italiji zborovanja, na katerih se bo poročalo o vladnem odg o* vem?. Toda ob 13'30 sta sprejela zaupni* ke namesto ministra Bonomija, kom. De Belli in kom. Scavonetti, ki sta jim krat* koma.lo naznanila, da vlada ne namera* va dati vsem državnim uslužbencem po 200 zahtevanih lir. Proti tako čudnemu in nepričakovanemu odgovoru, s kate* rim so bila pogajanja na tako nepričako* van način prekinjena, so zaupniki kar naiogorčeneje protestirali. Ob 17 se je vršilo v »Časa del Popolo« zborovanje državnih uslužbencev, na ka* terem je bila po ogorčenih protestih pro* ti vladnemu postopanju sprejeta resokr* eija, po kateri bodo morale vse sekcije imeti vsak dan v uradih zborovanja, ka* terih se bodo morali' udeleževati vsi uradnike brez razlike; osrednja uprava, računski oddelek in glavno tajništvo bo* do začeli z današnjim dnem »belo stav* ko«; poštni uslužbenci in pokrajinske uprave bodo morali začeti z današnjim dnem z obstrukoijo. Po sprejemni te re* solucije so voditelji delavskega gibanja sklenili, da bo imelo uradniško gibanje značaj protesta do otvoritve zbornice. Če bi tudii' zbornica ne sprejela uradni* ških zahtev, se bodo porabila skrajna sredstva, če bo treba, tudi siplošna stavka. Snoči je bil razen tega poslan vsem sekcijam poštnega in brzojavnega sin* dikata, sindikatu »Unias« uslužbencev pri poštnem prometu, genovski zvezi, sindikatu »Ufis« in vsem organizacijam, ki se pridružujejo gibanju* proglas, v katerem se pozivajo organizacije na di* sciplitao, se vsled vladnega nastopa od* klanja vsaka odgovornost za posledice gibanja in se določa: 1. Od 1. junija da» lje bodo morale vse sekcije, ki so se pri* družile gibanju, vsak dan sklicevati zbo* rovanja, katerih se bodo udeleževale vse prizadete kategorije. Tekom zborovanj se bo ustavilo delo. 2. Do nadaljnih ukrepov veljajo te določbe za te le kate* gori je: a) V osrednjem upravnem oddel* ku in v sodnijskih pisarnah se bo izvr* sevala »bela stavka«; b) pri pokrajin* skih upravnih in poštnobrzojavnih od* delkih se bo izvrševal obstrukcionizem; c) učne sile vseh vrst in stopinj se bo* do morale tudi udeleževati vsakodnev* nih zborovanj in se ravnati po splošnih navodilih. Po vseh večjih italijanskih mestih so se vršila včeraj protestna zborovanja. Neko oficiozno poročilo poiasnjuie z druge strani vladno stališče. Poročilo omenja najjprej uradniške zahteve, to je: 1. da se uveljavi zakonski odlok od 7. junija 1920 št. 742 za vse oddelke; 2. da se vlada obveže na mesečne prispev* ke, dokler ne bo rešila zbornica tega vprašanja; S. da se predloži zbornici za* konski načrt za zvišanje mesečnih pre= jemkov za 300 lir, in sicer od 1. marca 1921. dalje in za vse osobje kot na ra* čun bodočih priboljškov; 4. da se vlada obveže na gospodarsko in činevno iz* enačenje vseh državnih uslužbencev v zmislui, da bo odgovarjala enakosti funkcij, čina in službenih let tudi enaka plača. Minister Bonomi je opozoril — pravi oficiozno poročilo — uradniške zaupni* ke na slabo stanje državnih financ in na dejstvo, da je vlada pripravljena storiti vse mogoče, da pa ne more zahtevati od italijanskih davkoplačevalcev v seda* njih hudih časih še novih žrtev. Pri* pravljena je predložiti zbornici zakon* ski načrt za izboljšanje uradniških raz* mer, toda sporazumno s komisijo, ki se bavi s preureditvijo birokracije in pod pogojem, da se ne prekoračijo sedanji državni stroški za uradnike. Kar pa se tiče začasnih ukrepov pred izvršitvijo reforme, je izjavil minister Bonomi, da vlada nikakor ne more spre* ieti zahteve zvišanja prejemkov vseh kategorij v določeni svoti, to je za 200 lir na mesec. To vse se je godilo v pone* deljek predpoldne. Uradniški zarumjniki so izjavil*, da prinesejo popoldne odgo* vor na vladne ponudbe. Popoldne so sc vrnili — zaključuje poročilo — v kabi* net zakladnega ministrstva in izjavili, da ne morejo odstopiti od svoje zahteve -po 200 lirah. Vsled tega je jsVKool zaklad* ni minister svoje kabinetne kolege, ki so se vsi strinjali v tem, da vlada ne more sprejeti uradniške zahteve, da so zvi* šajo mesečni prejemki vsem kategori* jam od 1. marca dalje za 200 lir. Vsled nenadne poostritve spora med državo in njenimi uslužbenci se je da* nes vrnil v Rim tudi ministrski -^redsed* nik Giolitti Novi francoski poslanik pri Vatikanu Sprejem v prestolni dvorani RIM, 31. Preteklo soboto predpoldne je g. Jonnart, francoski poslanik pri Vatikanu, predložil papežu svoja poverilna pisma. Od L 1906., ko je bil sprejet in izveden zakon o ločitvi francoske države od cerkve, je to prvi poslanik francoske republike pri sv stolici po 15ih letih popolne ločitve. Svečani sprejem g. Jonnarta se je vršil v prestolni dvorani. Poslanika je pripeljal v dvo rano mgr. Canali, tajnik za dvorske šege. Tu ga je čakal papež. Jonnart mu je poljubil roko in mu je nato izročil poverilna pisma. Imel je govor, v katerem je najprej sporočil papežu pozdrave predsednika francoske republike in članov francoske vlade in nato rekel med drugim: »Dasi bo francoska vlada ostala zvesta načelu ločitve cerkve od države in ji je to načelo zelo pri srcu, je vendar srečna, da je mogla vzpostaviK odnošaje s sv. stolico, kajti francoska vlada je prepričana, da se stvar miru po pravici nadeja velikim koristim od te moralne sile, kateri se klanja ves svet. Francoska vlada visoko ceni sodelovanje sv. stolice, s katerim bo pomagala velikemu delu za spravo med narodi na podlagi pravičnosti in vestnega spoštovanja mednarodnih pogodb*. G. Jonnart je nato naglasil, da je Francija med vsemi državami v zadnji vojni največ trpela. »Nekoliko najbogatejših in najbujnejših pokrajin — je rekel — je bilo sistematično uničenih. Štiri tisoč tristo cerkva je bilo razdejanih«. Ob koncu svojega govora je Jonnart rekel, da bo Francija tudi dalje vršila ulogo zaščitnice kristjanov na bližnjem vzhodu. V odgovoru je papež predvsem naglašal u-logo Francije v zgodovini katoliške cerkve in lica in vlada francoske republike imata isti cilj, srečo narodov. V tem oziru bosta lahko postopali v popolnem soglasju«. Ko je bil uradni sprejem končan, je povabil papež Jonnarta v svojo zasebno knjižnico, kjer sta se dolgo pogovarjala. Po pogovoru je g. Jonnart šel k kardinalu Gasparri-ju, s katerim je tudi imel daljši pogovor. Ko je poslanik šel skozi vatikanski dvor, so mu papeževe Čete izkazale predpisano čast. Avstrija Zveza narodov sprejela načrt za pomoč Avstriji LONDON, 1. Finančna komisija Zve* ze narodov je sprejela načrt za gospo* darsko povzdigo Avstrije. Ta načrt obse* ga preuredbo sedanjega denarja, ki jo izvrši emisijska banka, dalje vzpostavi* tev ravnoteže v državnem proračunu in takojšnjo sklenitev notranjega posojila, da se prepreči izdajanje novih ban kov* cev. Načrt se bo začel takoi izvrševati. Nemčija Nov vojni zločinec obsojen LIPSKO, 31. Neki Miiller je bil obso* jen na 16 mesecev ječe, ker je zlostav* ljal svoje podložne in trpel, dia so se ža» lili in zlostavljali vojni ujetniki. Bavarska in razorožitev MONCHEN, 1. Ministrski predsednik Kahr je izjavil v finančni komisiji, da bo Bavarska storila vse mogoče, da se državljanska bramba razoroži. Dostavil pa je, da mirovna pogodba takšnih or* ganizacij ne prepoveduje. Vsekakor — je zaključil von Kahr — se bo Bavarska obnašala povsem lojalno. Vprašanje Gornje ŠEszšje Kako so še vstsši oborožili VARŠAVA, 1. Dopisnik lista »Kur* jer \Varszawski« javlja zanimive po* drobnosti o tem, kako so Korfanty*jevi vstaši prišli do toliko orožja. Predvsem so zaplenili ogromne zaloge orožja, ki je pripadalo vojaški organizaciji Or* geseh (skrajšano od Or gamsa tion Esche* rich). Vstaši so bili obveščeni o teh za* logah od nekaterih »nezvestih« članov omenjene organizacije. Še več orožja pa so si priskrbeli vstaši na neki drugi na* čin. Veliko število članov »Grgescha«, ki so se bili vpisali v društvo samo radi tega, da bodo dobivali plačo 50 mark na dan, in ne iz patriotizma, je prodalo vsta* šem vse, kar so potrebovali: puške, stroj* niče, granate, patrone itd. Samo v okra* ju Tarnovvitz so vstaši kupili od članov Orgescha več kot 3000 pušk. Ravno tako je bilo v Gleivvitzu in po drugih okrajih. Na ta način — pravi dopisnik —• se je orožje, ki so ga Nemci pripravljali v Gornji Sleziji za svojo vstajo, obrnilo proti njim samim. Poljska Poljska zbira vojake ob litovski meji RIGA, 1. Lotvinski listi javljajo, da se opaža zbiranje čet ob poljski meji'. To zbiranje vojaštva je v zvezi z vpra* šanjem Vilne. _ Kusija Rusija se pripravlja za novo svetovno vojno? PARIZ, 1. List »Vie Socialiste« je objavil besedilo tajne note sovjetske vlade od 6. februarja 1921., ki da jo je Cičerin razposlal vsem zastopnikom sovjetske vlade v inozemstvu. V noti je po omenjenem listu rečeno med drugim tudi to-le; »Mi moramo začeti izkoriščati narodne spore za naše cilje. Nasprotujoče si koristi Ogrske in njenih sosedov morajo povzročiti vojno, v katero se bo brez-dvomno zaplela tudi Italija in katera bi znala izzvali splošno evropejsko vojno. Naši zastopniki morajo pridno delati na tem, da se že obstoječi narodni spori še poostrijo. Ako pride do vojne, se bo naš položaj gotovo zboljšaL Ta dogodek je treba z vstrajnim in spretnim delom pospešiti. V sedanjem hipu potrebujemo še nekoliko časa, da se pripmerno pripravimo, toda v šesLih mesecih bomo pripravljeni, Tedaj ne bo več smeti izgubljati časa«. Riga in Libava presti luki RIGA, 1. Lotvinska ustavodajna skup* ščina je sklenila zaken, s katerim so pristanišči v Rigi in Libavi proglašata za prosti luki. , _ Anglija predlaga, naj se nova medzavezniška konferenca sestane prihodnji teden LONDON, 1. Agencija Reuter javlja, da je angleška vlada predlagala, naj se vrhovni svet sestane prihodnji teden v Boulogne sur Mer. Na dnevnem redu pa bi ne bilo samo vprašanje Gornje Šlezije in odredb proti Nemčiji, temveč se bo razpravljalo tudi o položaju, ki je nastal vsled zadržanja turške angorske vlade. Gotovo je, da bodo na konferenci zastopane Zedinjene države in Japonska. Ako se pa bo pretresalo "vprašanje povračil in odredb proti Nemčiji, bo povabljena tudi Belgija. Agencija Havas javlja dodatno k temu poročilu Reuterjeve agencije, da je angleška vlada načelno sprejela francoski predlog o imenovanju posebne komisije izvedencev za Gornjo Šlezijo, ni pa še pristala na to, da bi se imenovanje zvršilo v prostorih angleške vla-de. Volitve v irska parlamenta — Na severu zmagala vlada, na jugu fenijanci LONDON, 1. Pri volitvah v parlament severne Irske je bilo izvoljenih 40 unionistov (pristašev Anglije), 6 nacionalistov in 6 feni-jancev, skupaj 52 poslancev. Avtonomna ustava za Irsko, takoimenovana Homerule (domača vlada) deli Irsko na dve politični enoti, severno in južno Irsko, katerih vsaka ima svoj parlament. V južni parlament so bili izvoljeni skoraj sami fenijanci. Med vsemi poslanci so samo štirje prisegli zvestobo angleškemu kralju. Prevrat v angleški politiki nasproti Tur* ški. — Anglija bo napovedala Turčiji vojno? PARIZ, 1. List »Excelsior« je objavil sledečo brzojavko iz Londona: Posebni dopisnik »Daily Expressa« v Carigradu javlja, da-je angleški državljan Mustafa Sevir, ki je šel iz Indije v Anatolijo, d!a bi delal propagando za Anglijo, bil v Angori! aretiran in ustreljen kot vohun. Dasi so angleška oblastva smatrala Mu* stafo Sevirja za pustolovca, je to dej* stvo obenem z drugimi utrdilo v angleš* kih krogih Grški prijazno razpoloženje. V angleških vladnih krogih se govori, da bo angleška vlada opustila svojo dose* danjo nevtralnost glede spora med Grš* ko in Turško. Po teh vesteh bi grško in angleško brodovje že te dni začelo stro* <1q blokirati turško obaL da ££ orenreči Stran H. »EDINOST« V Trstu, dne 2. junija 1921. pošiljanje bolgarskega in ruskega orožja v Malo Azijo. Anglija bi dala Grkom na razpolago predvsem vojaška oporišča v azijski Turčiji, ki jih držijo angleške čete v svojih rokah. Anglija bo poslala h grški armadi na maloazijsko bojišče posebno vojaško misijo in bo zalagala grške čete z orožjem, strelivom in oble? ko. Anglija ima baje namen skleniti z Grško pravo zvezo. Prvi korak bi bila sklenitev predhodnega vojaškega in po* liričnega sporazuma med Londonom in Atenami. LONDON, 1. »Daily Telegraph« in »Daily Mail« javljala, da bo Anglija v najkrajšem času najbrže spremenila svo* je zadržanje nasproti angorski vladi. »Darily Telegraph« dostavlja: Sedaj, ko se je francosko javno mnenje naučilo razločevati med hinavščino turške nacio* nalistične vlade in njenimi vezmi z bolj* ševiki, je mogoče, da se bo med Francijo in Anglijo dosegel glede te nove politi« ke sporazum, ki bi imel za posledico zbližan je med Parizom in Atenami. Francija Francija in spor med Anglijo in Turško PARIZ, 1 »Petit Parisien* poroča, da so se vršila včeraj in predvčerajšnjim v francoskem ministrstvu za zunanje zadeve posvetovanja o sporu med Anglijo in Turško. Naglasa se, da kaže angorska vlada po odstopu Bekir Sami bega vedno tesnejšo vzajemnost s sovjetsko vlado. Vsled tega je postala miroljubna politika nasproti kemalistem zelo težavna stvar. Če se da svetovna vojna primerjati velikanskemu požarju, tedaj bi primer* j ali povojno dobo velikemu pogorišču, v katerem še vedno tli žrjavica in iz kas terega zdaj pa zdaj švigajo jezički pla* mena ter groze raspaliti vnovič požar. Svetovno klanje je zapustilo Evropi silno nepregledno gmotno škodo, imelo je pa za posledico tudi nravno boleha* nje narodov. Najslabše človeške strasti, najhujši nagoni človeštv a, ki jih je kul* tura navidezno* zabrisala, v resnici pa le zakrila, so izbruhnili v vojnih letih na dan. Bili smo priča takim grozotam, da smo se prav umestno izpraševali, ali je napredovanje civilizacije, ki je plod ti? sočletij, sploh kaj prispevalo k nravne= mu napredku človeštva. Vsepovsod smo videli, kako sta postala sila in pravica istovetna pojma, kako se je metalo v blato človeško dostojanstvo. Toda tudi danes, ko gre že tretje takozvano mirovno leto K koncu, nikakor ni mogla zadobiti krvaveča Evropa ti* stega ravnovesja, ki je neobhodno po* trebno, ako naj se prične stvarna in du* ševna obnova človeštva. Eno glavnih zaprek, da smo še daleč od tistega časa, ko se prične pravo mirovno delo, je iskati v nesrečnih mirovnih po* godbah, ki so jih zmagovalci narekovali premagancem. Te pogodbe so krivične, ozkosrčne, polovičarske. Posledica teh pogodb je nezdravo razmerje, ki vlada danes v Evropi med narodi in med po» sameznimi državami. Te pogodbe pa v mnogih deželali poostiujejo razredni boj, ki nosi v sebi kal boljševizma. Ko so pariški mogotci določili v ver* sailleski pogodbi, da se ima v Zgornji Šle* ziji izvršiti "ljudsko glasovanje, jih ni k temu naganjal čut pravičnosti. V glav* nem se je določilo glasovanje, ker so tako rešitvijo, ker bi bilo to proti angle* škrm kapitalističnim koristim. Francozi so se z aneksijo Alzacije in Lotaringije polastili velikih kovinskih rudnikov in plavžev, dobili so v svojo oblast Saarsko premogovno kotlino ter izvršujejo nadzorstvo nad rudniki v ruhrski kotlini. Z ozirom na to, da grozi francoski vpliv izpodriniti na Poljskem vse ostale tekmece, se Angleži boje, da bi postala Francija gosiKjdairica gospo^ danskega življenja osrednje Evrope. Francoski kovinarsko*premogovni mo no pol v Srednji Evropi pa nasprotuje angleškim kapitalističnim interesom. Odtod navzkrižje in needinost zavezni* kov pri reševanju zgornješlezijskega vprašanja. To navzkrižje je zadobilo^ kakor smo imeli priliko opazovati' v zad* njih dneh, že zelo ostre oblike. Izjave Llovd Georgai v spodnji zbornici pa so bile tako jasne, frike. , . . , , . • Je še več drugih odprtih vprašanj, ki zastonj pričakujejo rešitve. Politična ne* gotovost in napetost v Evropi zamore povzročiti nove izbruhe, kakor nam k&? žeta Zgornja Šlezija in Grčija. Glavni izvor vsemu zlu pa je slepi pohlep in brezmejna sebičnost onih, ki imajo da* nes v rokah usodo evropskih narodov. hoteli imeti Francozi uspešno orožje v!zgolj kapitalistični vplivi, ki se ne bodo roki proti Nemccm za slučaj, da bi se ozirali na potrebe m želje ljudstva. .. 1 • X_____i-__•___________ „ ti branili izvrševati mirovne pogoje. Te kom dveh let po sklenjenem miru pa se je vprašanje Zgornje Šlezije vedno bolj zamotavalo. Zavezniške čete, ki so zasedle to velevažno industrijsko pokra* jimo, so služile kapitalistom, zlasti francoskim, da so se ti začeli dejansko ude* leževati industrijskega življenja v Zgor* nji Šleziji. Francoski kapital se je pola* stil precejšnjega dela delnic tamošnjih industrijskih podjetij. Vsled tega se ne more trditi, da bi bili zavezniki neprU stranski pri presojanju položaja v Zgor* ni i Šieziji. Ljudsko glasovanje je izpadlo v glavnem v prilog Nemcev, dasi so tudi Poljaki dobili veliko manjšino gla* sov. Mi smo že v enem prejšnjih član* kov izrekli mnenje, da bi bila najpravič* nejša rešitev, ako bi se pripdanost po? sameznih krajev določila, po oddanih glasovih. Kajpak so tudi razlogi, ki ga? vore proti delitvi ozemlja', ki je gospo* darska enota. Zavlačevanje pripadnosti Zgornje Šle? zije pa je z vsakim dnem poostrilo raz* merje med strankama, ki se borita za to ozemlje. Negotovost o bodočnosti Zgor* nje Šlezije se je zgostila v takozvano poljsko vstajo. Korfanty se je polastil večjega dela industrijskega ozemlja ter hotel postaviti glasovalno komisijo pred dovršeno dejstvo. Zdi se, da so Francozi odobravali to akcijo, ker bi1 raje videli deželo v poljskih rokah nego v nemških. Angleži pa nikakor niso zadovoljni s Posledica povojne politike zaveznikov je tudi grško*turški spor, ki traja že več mesecev. Grška ofenziva' proti kernali* stovskim četam je bila spočetka uspešna, kakor so sploh vse ofenzive spočetka uspešne. Grška slava pa se je razbila, ko je Turek udaril nekoliko močneje. Danes zbirajo Grki novo vojsko, s katero napovedujejo novo ofenzivo proti Kemahr. Istočasno pa jim groze s severa Albanci, razmere v Traci j i pa so take, da morajo Grki držati tam številne čete. Grčija se nahaja po tolikih letih vojne še*le v pričetku svojih vojnih po» hodov. In tako se utegne razviti v Mali Aziji vojna, ki more trajati leta in leta. Pomisliti nam je, da je postala turška Azija plen evropskih velesil in da islam? ski svet s težavo prenaša vsako evropsko gospodstvo. Protigrško gibanje v Egiptu je tudi izraz proti angleškega stremljenja. Najnovejše vesti nam govore o nemirih v italijanski Libiji in nemiri v francoski in španski Afriki nam dokazujejo, da se skušajo povsod Mohamedarici' otresti evropskega jarma. Ako opazujemo gr* škosturško vojno s tega stališča, tedaj mm mosKausHe infgiTificlonols Ko je v poletju lanskega leta II. kon* greš tretje internacionale v Moskvi za? ključil svoje zborovanje, so stale bolj? ševiške čete pred Varšavo, bolj še viška agitacija se je uspešno vršila v nekaterih sosednih državah Evrope in Azije, a Italija je stala takorekoč pred revolucijo. Z ozirom na zmagoviti pohod boljševiz* ma proti zapadu je zadobil ta kongres tedaj svetovni pomen. Kongresa se je udeležilo okroglo 400 odposlancev iz vseh delov sveta. Žborovalci so izdelali sta? tut III. interncaionae ter določili v onih znamenitih enaindvajsetih točkah pogo* je za sprejem članov. Izvrševalni odbor III. internacionale je razposlal vsem komunističnim stran? kam povabilo za III. kongres, ki se otvori 1. junija t. 1. v Moskvi. Pričakovati je, da bo udeležba pri tem zborovanju ve* liko številnejša, kakor je bila lani. Sko* raj v vseh evropskih deželah so se komunisti ločili od socialnih demokratov -in ustanovili samostojno stranko. Ta Io* čitev in strogo razlikovanje sorodnih so* cialističnih struj je posledica sprejetja pravilnika III. internacionale, ki nalaga svojmi članom, da morajo brezpogojno sprejeti onih 21 točk in jih tudi brez kolebanja in polovičarstva izvajati. Vkljub temu, da se je število komuni? stičnih odsekov III. internacionale po? množilo in da je skoraj ni dežele, ki ne bi imela svoje komunistične stranke vela? njene v III. internacionali v iMoskvi, moremo trditi«, da je položaj za komu? niste danes neprimerno slabši kakor Ia=» ni. S porazom bolj še viških vojsk pred Varšavo je pričelo komunisčtino giba? nje tudi v ostalih zapadnoevropskih de? želah nazadovati. Boljševizem je bil po tisnjen v defenzivo, v kateri se nahaja še danes, in tudi bližnja bodočnost mu nikakor ne obeta napredovanja. Svetov? na revolucijai, ki so jo ruski komunisti z gotovostjo pričakovali1 in za katero so komunistični pristaši v Evropi z vso pa? ro delali, se je izjalovila. S polomom ko? munistične papirnate revolucilje v Italiji pa je zadobilo boljševiško gibanje v Evropi udarec odločilnega pomena. Vse* povsod, kjer so se komunistične struje ločile od socialistov, so komunisti v ne* znatni, brezpomembni manjšini, života* r:jo v ozadju in teoretizirajo o revoluciji in diktaturi proletariata, medtem ko imamo v nekaterih deželah diktatur^ belih straž. Vse ka-že, da bo komunistič? na struja živela še zanaprej le od teorije. In ko ne bodo komunisti več nevarni obstoječemu družabnemu redu, bo njih struja dalje živela mirno življenje nod vodstvom svojih dogmatikov, ki se bodo omejili na manj ali več učene razprave. Vkljub temu ne bo III. kongres v dikatom in proti« rumeni amsterdamski fnternacionali. Ustanovil se bo rdeči iti? ternacionalni sindikat. Določilo se bo razmerje med komunistično internacio* nalo in tem sindikatom. Posebna važnost in za naše kraje za> miniva je deseta točka dnevnega reda., ki obravnava vprašanje italijanske so? cialistične stranke. Kakor znano, so sc na livornskem zborovanju ločili takozvani »čisti komu? nisti« od ediniašev, ker so se ti branili izvajati nekatere točke izmed onih 21ihJ \ak° nc,mnestc ki smo jih poprej omenili. Odnoslanec! se, govoreč si, ne bocJemo razumeli? V raznih provincah Italije so se delavci in kmetje izkazali vse drugačne, nego trudni političnega boja. Očividen dokaz temu, da ni prišlo do predvidevanih upov. Gotovo znamenje, pq sodbi vašega glasila »Ordinc Nuovo , je, da so voditelji pustili zgubiti delavcem vsako u-panje s tem, da so več govorili, kakor storili^ Iz kakoršnega vzroka pa velik del vatili pripadnikov dne 15. maja ni šel na volišče? (Pri nas imamo slučaj v Idriji). Je takoj po-j vedano. Zato, ker med komunisti in socialisti niso vedeli koga izbrali. Razkol je bil torej tako neumesten, tako kapricijozen, ne sama e mase niso razumele, nas- izvrševalnega odbora III. internacionale se je postavil na stran »-čistih komuni? s tov«. Komunisti so namreč zahtevali, da se izključitjo reformisti. Scrrati pa je v imenu edinstva stranke popustil le v toliko, da je pozval reformiste, naj se podvržejo diciplini stranke, sicer pa je bil za to, da se obdrže tudi desničarji. Vsled tega so se »čisti komunisti« ločili od stranke in ustanovili svojo stranko, katero je izvršilni' odbor III. internacio* nale v Moskvi pripoznal kot edino svo* jo članico v Italiji. Protii temu sklepu so vložili edinjaši priziv, ki se ima rešiti na tretjem kongresu moskovske interna* cionale. Izvršilni odbor III. internacionale je že v aprilu t. 1. poslal italijanski sociali* stični stranki povabita k III. kongresu, v katerem poživlja stranko naj pošlje na zborovanje svoje odposlance s polnimi pooblastili. V povabilu je rečeno, da se je izvršilni odbor postavil proti stranki v glavnem radi tega, ker so se edin jaši branili izključiti iz svoje srede refor* iniste. Edinjaši so bili' namreč tudi skle* niii, da se ima ohraniti ime stranke, to* da izvršilni odbor III. internacionale se hoče vnaprej zavarovati, da ne bi se socialistična stranka sklicevala na to dru* go vprašanje, ki ni načelnega pomena. Skoraj gotovo pa je, da bo kongres potrdil tozadevni sklep izvršilnega odbora III. internacionale ter izključil italijan* sko socialistično stranko. VABIM vse odbermke Političnega, društva »Edinosti« k ođbcrovi seji, ki se bo vršila v petek, 3. junija, ob 13. uri popoldne v uredniških prostorih »Edinosti«, v ulici Sv. Frančiška Asiškega 20. — Predsednik. Koliko poslancev bi dobile posamezne stranke, ako bi bila cela Julijska Benečija eno samo volilno okrožje? Kakor znano, voli Goriško volilno okrožje 5 poslancev, Trst 4 in Istra 6, skupaj 15 poslancev — Iz »Gor. Straže« in »E-dinosti« je posneti, da je bil volilni uspeh v posameznih volivnih okrožjih kakor sledi: Goriško: JNS 39063, komunisti 10131, socialisti 4472, ital. blok 5358, popolari 2467, protno pa so razumele, da so bile vse te velike fraze, vsa obrekovanja, ki so jih vaši govorniki v obilici proti nam izrekli, le pretveza, skoraj bi rekli krinka, pod katero se je skrivalo pomanjkanje vsake prave podlage principa, ki bi opravičila ta divji razpor . {Takega stavka ne najdete zlepa v celi slovenski slovstveni zgodovini). Reklo se vam je celo, da je eden ali drugi od nas pripravljen iti n a vlado iz z^olj vzroka, da vas postreli in razne druge ne-u m n o s t i. Je zmiraj le »dvom«, ali gotovega ni nič. Oglejte le okrog sebe. Vi ste pa zapustili to glorijozno stranko, ki ima toliko neprecenljivega navdušenja ljudske vere v sebi in ji dajate od daleč tako grenke nasvete. Med tem, ko ste vi poslušali te neslanosti* katere mnogi od vas niti verjeli niso*... it. d. Zadnji stavek podpišemo z obema rokama. S tako duševno hrano se drzneio ti gospodje, pitati naše zavedno delavstvol Ni je večje žalitve za proletariat, kakor bedast list, ki govori v imenu delavstva. Zaupaj sebi in svojemu kljusetu! — pravi tisti znani hrvatski pregovor. Ta pregovor nam je prišel na misel, ko smo v glasilu južnoti--rolskih, k Italiji priključenih konservativnih Nemcev, »Der Tiroler« prečitali kratek sestavek pod naslovom »Politik auf weite Sicht . Piscu je bila pred očmi politika daljnih ciljev,, a sestavek zveni kot poziv na naslov Italijanov k zavezništvu z Nemci proti Slovanom, posebno še proti nam Jugoslovenom. Z vidno, preračunjeno tendenco piše, da so severni in južni Slovani neizrabljeni, vojeviti, žilavi sinovi narave, ki bi mogli — če bi jih združila vseslovanska ideja — postati zelo nevarni sosednim narodom. Uverjen, da je s tem na-glašanjcm spravil Italijane v primerno razpoloženje, jim govori na srce, da more biti ta pogled v bodočnost podlaga za pošteno zbli-žanje med Nemci in Italijani, in to tem bolj, ker so v Gornji Šleziji italijanski vojaki že prelivali kri v obrambo Nemcev. Gledati da je treba cilje bodočnosti. Italija in Nemčija naj delata skupno svetovno politiko, ker Imata obe skupne sosede, ki bi utegnili postatij zelo neprijetni: to so Slovani in Francozi. Če> se Nemčija in Italija zed'nite, ne bosta potrebovale nobenih medsebojnih strategičnih mej, nikakih utrdb na mejah, in ne bo potrebno, da bi se nezaupno presojala naravna želja južnih Nemcev po priključenju k svoji rodbini! »Italija ima — tako zaključuje sestavek —• gotovo interes na tem, da je v dobrih razmerah s kulturno visoko stoječim nemškim naro- Moskvi brez zanimivosti. Dnevni red; bil »Piccoio«, so z največjim ogorčenjem ozna obstaja iz mnogih točk, od katerih naj j njevali svojim ovčicam, da je razdelitev Pri- komunisti 3697, socialisti 3631, ital. blok Samo neka neprijetna kljuka je tu vmes 28944, popolari 2123, republikanci 2836. Sku- j Italijo! Prijateljstvo naj bi bilo nanerjeno tudi paj JNS 51.850, komunisti 20.495, socialisti proti Francozom! Zahteva je nekoliko ncpri-12.257, ital. blok 49.921, popolari 4590, repu- ietna — vsaj za današnje čase in današnji po-blikanci 8346. | ložaj. Zakaj ni bil »Der Tiroler« to pot pre- Na podlagi skupnega števila oddanih glasov v vseh treh volilnih okrožjih bi dobili tedaj: Jugosloveni 6, ital. blok 5, komunisti 2, socialisti 1, republikanci 1 poslanca; skupaj 15 poslancev. Na boljšem bi bili Jugosloveni za 1 poslanca, socialisti in republikanci bi dobili po 1 poslanca. — Italijanski blok bi zgubil 3 poslance. Tukajšnji italijanski listi, njihov načelnik je jih nekaj navedemo. Prva točka je po? rc'čilo izvršilnega odbora. Poročal bo o svojem delovanju v desetih mesecih svo* jega obstoja. Druga; točka bo obravna* vala krizo svetovnega gospodarstva in nove naloge komunistične internacionale. Teoretiki poltretie internacionale, kako so Otto Bauer. Hiferding, Kant* skv, trde, da-, bo sedanja kapitalistična družba vzpostavila gospodarsko ravno* ves je ter da nastane nova doba kapitali? stičnega razvoja navzgor. Iz te premise izvajajo ti možje zaključek, da je revo* vidimo, da zamore postati obrežje Male lucija sedaj nemogoča in ' nepotrebna. Azije začetek in izhodišče dolgotrajnih in krvavih kolonialnih vojn v Aziji tn Afriki. Zato so zavezniki napravili novo nas pako, ko so dovolili Gikom, da pričnejo z vojnimi akcijami. Tudi Mala Azija je takšen tleč ognjenik, ki preti, da zanese Proti temu naziranju bodo zavzeli ko* munistični žborovalci odločno stališče ter skušali! dokazati, da je polom kapi ta? lističnega reda že sedaj neizogibna. Peta in šesta točka bosta; razpravljali o mednarodnem sindikalnem gibanju. Kongres bo nastopil proti ameriškim sin? morja v tri volivna okrožja za Italijane strašanska krivica. Tolkli so se po prsih, bili užaljeni, potrti, vznevoljeni, razočarani. 5>Piceoloc je kar naravnost trdil, da se je razdelitev v tri okrožja izvršila »skoro v izključno korist Slovanov«. Da se bedakast list nekoliko pomiri, naj prebere priobčene vrstice. »Proletarec« o nalogi fašizma in njegov po- viden. Proti nam Jugoslovenom se pa tako lahko govori tudi v sedanjih časih! Sicer pa nas ta nemški poziv ni oresenetil. Saj so poznamo. Ir maloštevilni Nemci v Voloskem -Opatiji so pri nedavnih volitvah praktično postopali v zmislu tega poziva. Italijansk? listi so poročali namreč, da so ti Nemci zdržema glasovali za — blocco. Nam pa bodi ta poziv v svarilo, da sc moramo ravnati po pravilu: Zaunaj le sebi. Jadranka je izšla s sledečo vsebino: 1. Pesem z gore; 2. Za samostanskim obzidjem; 3. O spočetiu naše književnosti: 4. Ne bogastvo, ampak delo! 5. Strune; 6. Napoleonova stoletnica; 7. O dobri vzgoji; 8. Car Petrova koča v Zaandamu; 9. Drobtine. — Na prodaj jo po vseh tebakarnah. Uracl?23 Posebna plača za profesorje na sredni h ^o-ziv komunistom. V Gorici izhaja list, ki mu je lah in učiteljiščih v novih provincah. C ene-, Da seznanimo naše čita-i ralni civilni komisariat naznanja, da bodo rm- učite^iščj ime ;>Proletarecv<. telje s tem, kar fašizma, posnemamo renreane' misli »Proletarec« o nalogi {esorji in uslužbenci srednjih šol in i ___________ao značilen odstavek iz zad- v novih pokrajinah dobivali iste izv njega uvodnika: »Ali vendar ima (fašizem) iz- plače in doklade, kakor iste kategorije namc- polniti svojo nalogo s tem, da trči ob kakor- ščencev v starih pokrajinah. Kakor hitro bo- Šno materijelno dobro pripravljeno obliko, ob sta ministrstvi za mornarico ter za trgovino katerej se razprši in iz katere se od vseh stra-: jn obrt izdali slično odredbo s svoje strani, ni poraja nedosegljiva in nezlomljiva civilizi- rana, socijalistiČna človeška bujnost<. Nato sledi poziv »komunističnim delavcem«, ima čo Irniir- ki mora razveseliti vsakogar, ki ima še količ kaj smisla za humor: »Bili smo zmiraj prij kake male dvoumljivosti, so vaše. Kdo ve, posebnim odlo-obrtniht bodo omtnjene ugodnosti s kom razširjene tudi na nameščence trgovskih in navtičnih šol v novih no';rajinah. Dražba lova. Civilni komisariat za tolminski politični okraj razglaša: 7. junija 1921. ob 10 »Bili smo zmiraj prijatelji; naše ideje, razun uri prcdnoldne se bo vršila v občinskem u-...... •• -------- če'radu v Bovcu dražba nastopnih dveh lovov. P O D L I S T F K V. F. B. V malem svetu (54) Za Ivanko je bil ta razgovor, iz katerega se je kazalo samo sovraštvo proti Klinarju, velika muka. Že je v svoji mladi glavici skovala načrt, kako obišče Rudolfa. Kajti, to je bila njena največja želja. Morala ga je videti in uveriti ga, da je na njegovi strani, tolažiti ga, porazgovoriti se z njim, kaj treba storiti, da se reši. Vedela je, da je malo nade, da bi ji stariši dovolili, obiskati Klinarja v sodnem poslopju. Vendar je hotela poizkusiti, ali ne bi mogla izposlovati dovoljenja, da bi šla tjakaj z Marijano. Če ji ne dovolijo, je sklenila, da pojde tudi brez tega dovoljenja, pa naj pride, kar hoče. Bila je srčna dovolj, da je predložila svojo prošnjo, vendar ji je srce naglo utripalo od razburjenosti, ko je čakala na primeren tarenotek. V te mse je mati postavila pred njo in je nadaljevala svoja razmotrivanja, naslovljajoč svoje besede naravnost nanjo: — S takim človekom, ki je prestopil prag sodnijskih ječ, se ne sme več imeti opravila. Treba pozabiti, da smo ga kedaj poznali. In sicer tudi ni to nikaka partija. Poleg tega je lahkomiseln, a ni državni uradnik, ampak samo privatni, to pa je velika razlika. — Ali, mama, to je meni vseeno, jaz ga ljubim, to odločuje! — ji je posegnila Ivanka v besedo. — Ti si otrok, ti ne veš nič in moraš ubo-tfati. kar se ti zapoveduje 1 — je odgovorila mati strogo. — Klinar je v temnici, a tak človek ni za pošteno dekle. — Ali, pride iz temnice, morda črez pet let — se je oglasil oče. — In ti ga potem vzames za moža? — Ako ga obsodijo po nedolžnem — ker je nedolžen — je rekla Ivanka zamišljeno in žalostno — to bi bilo strašno. Ali, jaz bi čakala nanj, ker sem mu dala svojo besedo, da bom njegova. Bilo je neke nedelje v cerkvi. Stala sva skupno pri oltarju in on se je zaročil meni in jaz njemu (globoko je zardela ob tej izpovedi, s katero je hotela učinkovati na starišej. Vi pravite, da tak človek ni več pošten pred očmi sveta. Mari odločajo sodnije o poštenju in nepoštenju? No, jaz sem se učila, da sta pošteno srce in čista vest glavno! A pri njem je vse to! Če tudi ostane pet let v temnici, vem, da je pošten in čakala ga bom! Samo, dovolite, da ga vidim, da govorim z njim, pa boste videli, da vam bom potem mogla ves ta dogodek razjasniti in vas uveriti o njegovi nedolžnosti. Vstala je z divana in govorila naglo, boječ se, da bi ji presekali besedo. Mlada prsa so se ji dvigala in spuščala naglo od razburjenega sopenja, a srce ji je utripalo silno. Ko je videla, da se oče in mati gledata brez besede, s pogledi, kakor da se vprašujeta: Kaj pa ti praviš na take besede? je nadaljevala s pros©-čim glasom in drhteč: — Oče, mati, prosim vaju, dovolita, da grem nocoj, ali vsaj jutri zjutraj z Marijano h Klinarju! Moram govoriti z njim, moj mir in moja sreča sta odvisna od tega.,. — Sedaj mi je tega dovolil — je zagrmel Krivošić ter zardel od jeze kot škrlat. — Kaj bi še rada? Kdo te je to naučil? Dekle hoče obiskati možkega — ali si znorela? — Pa naj gre mama z menoj! Tu ne more nikao nič reči, ker je tako kakor bi šli k bolniku — je začela Ivanka zopet prositi. Ali, oče ni nehal se srditi. Bil je človek starega poštenja in ni mogel trpeti nikakih novo-tarij in prostosti, ki si jih je začel ženski svet prisvajati v ženskem času. 2e samo to, da je mogla njegova hči le pomisliti na kaj takega, se mu je zdelo strašno, kaj še le, da se je drznila izreči pred njim kaj takega. Ni mogel razumeti, da dekle ne vidi v tem nič slabega, in dal se je zavesti od jeze ter je kričal zamolklim glasom: — Nehaj mi s tem, nočem nič slišati o tistem lopovu in sleparju. Ako ti je on ljubši, nego tvoja čast in rodbinska hiša, pojdi k njemu, ali, ne vračaj se več semkaj, ker o takem otroku nočem nič več vedeti. Že to je dovolj, da si mogla kaj takega zaželeti. Ze to mi na-pravlja vtis, kakor da sem izgubil svojega o-troka... Rodbina Krivošičeva ni imela, hvala Bogu, še nikogar v zaporu, in ga ne bo imela, dokler sem jaz živ. Takoj boš pisala tistemu šarlatanu, da v naši hiši nima ničesar več i-skati in da nočeš nič več vedeti o njem. In ti mu moraš pisati, da ne bi morda mislil, da ga jaz krivo obveščam, ako bi mu jaz pisal. Ali si čula? — Tega ne morem storiti... nikakor ne I ■— Kaj? Ti se ga nočeš odreči?. — Nočem! — Ti boi meni kljubovala?^. (Dalie.) Kaj Z mm i m Nastavljen je bil uradnik, ki jc imel vse študije za rudniškega uradnika, a se je čutil ponižanega!, ko so mu odkazali, naj le skrbi za vino in druge materiale. Nejevoljen je kupil veliko vina od firme, ki je vino mešala. Došlo je vino v Idrijo, a se je pok&zilo, da. so ga z veliko- zgubo razpečaJi. S tako zgulov, v Idrijo. Ljudje so ga pri zasebnikih pili, se ve bre^ daca, zato ga niso toliko prodali v gostilnah, kjer je bilo vino zadacano. Lovili so tihotapce, a največ brez* uspešno. Pri mitnici, — pri debeli skas li, — pri dohodu v Idrijo so vozniki rekli, da peljejo vino v Zire ali na Tominsko. Spemljali so dacarji voz do meje, a po* zneje se je vino vrnilo zopet proti Idriji. Straža je stala preveč. Čuvarji so sicer imeli nagrade (eno tretjino od vina, vzetega tihotapcem) in so res marsikaj dobili, posebno v pred* pustnem času, a bilo je zelo nevarno za nje. Tako sta čuvaja pri »Frencku« na Angelski gori zaplenila precej vina in ga odnesla proti Idriji, a tihotapci so vdr* li za njima z gorjačami. Streljala sta, da sta se ubranila. Ljudje so slišali pokanje in klice »na pomoč«, a so le gledali skozi okno. Pomagat ni šel nihče, ker so bili zmenjeni s tihotapci. Za. svojo ko/o sc. je pa vsakdo bal, zato je bilo težko do* biti stražnike, ki bi lovili vinske tkho* tapce. Zadnji krčmar, ki je še točil pri »čr» nem orlu«, (v gornji gostilni) Ivan Fia* la je odšel v Ljubljano, kjer mu v ho* telu Union zelo cvete vinska obrt in hiša služi sedaj okrajnemu glavarstvu, spod* njo gostilno pa ima v najemu »krščan* š&ansko gospodarsko društvo«, ki nudij svojim članom pristno vinsko pijačo. VIII. Francozi tretjič v Idriji Nadvojvoda Kari je na razne načina poskušal, kako bi preustroj i 1 avstrijsko armado, da bi bila kos Napoleonu. Tak peskrs so bili leta 1809. prostovoljci ir na mnogih krajih »dobrovoljski bata> ljoni«. Dne 19. aprila 1809, je -Cvk. , na sodniška Gariboldi*ja v Idrijo sledeče oznanilo* 1. Prostovoljci se sprejemajo iz doma4 čih in tujih dežel, vsakemu se da začeti koma nekaj denarja na roke. 2. Pripraven prostovoljec postane lah ko podčastnik v bataljonu. V Trstu, dne 2. junija 1921. »EDINOST« Stran III. ki sc oddata v najem za dobo od 1. maja t. 1. do 30. aprila 1929.: Kal, vsklicna cena 200 lir; K o r i t n i c a, vsklicna cena 50 lir. Pogoji za najem se lahko zvejo pri civilnem komisariatu kakor tudi pri goriimenovanem občinskem u-radu. — Tolmin, 23. maja 1921. — Civilni komisar Giordano. Občinski odbor v Grgarju na Goriškem. Generalni civilni komisariat je izdal sledeči od-lok: 1. Posvetovalni občinski odbor v občini Grgarju, ki je bil imenovan z odlokom od 12. januarja 1920. št. 0111922- 1, se razpušča in na njegovo mesto se imenuje odločujoč občinski odbor, ki bo stal ob strani izrednega občinskega komisarja. Novi odbor tvorijo sledeči gospodje: 1. Josip Šušmelj iz Ravnice, 2. Franc Povšič iz Grgarja, 3. Janez Filipič iz Grgarja, 3. Izredni komisar bo izvrševal one funkcije, ki pritičejo po občinskem redu županu in deputaciji (deputazione); odbor pa one, ki po občinskem redu pritičejo občinskemu za-stopu. 3. Toliko, kar se tiče posebnih pooblastil, kolikor, kar se tiče nalog, ki sodijo v avtonomni delokrog, in sploh za vse poslovanje se bodo uveljavljale določbe občinskega reda. 4. Izrednega komisarja bo v slučaju njegove odsotnosti ali kake ovire zastopal gospod Josip Šušmelj. . Trst, 27. maja 1921. — Generalni civilni komisar Mosconi. Fuzija tramvajskih podjetij. Mestni magistrat tržaški naznanja: S 1. junija 1921. sta se združili podjetji »Tranvie municipali« in »Ser-vizio comunale tranviario«. Občinska tramvajska družba je prevzela upravo novega podjetja, ki ima sedež v ul. Giulia št. 64. Društvane vesti »Slov. učiteljsko društvo za Istro« bo imelo svoj redni letni občni zbor v četrtek dne 9. junija v Ricmanjih ob 10. uri, namesto dne 19. maja, kakor je bilo objavljeno; občni zbor, ki se je moral prenesti radi železničarske stavke, ima na dnevnem redu predmete, ki so določeni v § 23. društvenih pravil. Na obilc udeležbo vabi odbor. šentjakobska CM podružnica ima v četrtek dne 2. t. m. ob 9 redno sejo v navadnih prostorih, ter se prosijo vsi gg. odborniki, da se seje gotovo udeleže, ker so važne stvari na dnevnem redu. Tržaško pogrebno društvo pri Sv. Jakobu vabi odbornike in nove člane na odborovo seje v soboto dne 4. t. m. ob 8 v gostilni »Jadran«. Pričakuje se polna in točna udeležba, ker gre za občni zbor. Št. Jakohski pevski zbor »Ilirija« sklicujc za v soboto 4. t. m. sejo, ki se bo vršila v prostorih D. K. D. Ker gre za zelo važne stvari, so naprošeni vsi gg. odborniki, da se te seje prav gotovo udeleže. — Tajnik. 82 trlallcsga Angelo Gozzi v preiskavi. Kljub temu, dr trdi Angelo Gozzi, da je nedolžen, je bil včeraj zjutraj izrečen sodišču iz naslednjih vzro- kov: Kakor je znano, je bila Karmela Del Contc raztelešena in pri tem so dognali preiskovain zdravniki, da je bila Karmela umorjena met polnočjo in 1. uro. Toda Gozzi, ki je bil ž< večkrat zaslišan, ni vedel povedati, kje je bi^ ob dotični uri. Te dni je izvedela policija c Gozzi ju nekaj zelo važnega. V noči od 24. na 25. (tiste noči se je izvršil umor) je bil Gozzi, Karmela in nekaj Goz-zijevih prijateljev v kavarni »Monte fiore«. Okoli 10. ure se je pa Gozzi iz neznanih vzro kov spri s Karmelo ter jo začel tepsti z maj hnim b:"čem, katerega so našli drugo jutro v sp lnici, kjer je bila Karmela umerjena. Gozz-je trdil, da on ne ve ničesar. Iz tega je razvidno, da je moral biti Gozzi v tisti noči pri Karmeli. Naše mnenje bi bilo. da sta se Karmela in Gozzi doma sprla. Beseda je dala besedo in končno je planil razkačeni Gozzi na Karmelo ter jo zadušil. V razburjenosti je pobegnil iz sobe ter pustil bič pri Karmeli, kateri ga pa izdaja. Tu podajamo še en dokaz: Drago jutro po umoru je stal Gozzi na vratih ulice delle Ombreile št 7. Ob tistem času je patrulirala po omenjeni ulici patrula stražnikov. Ko jih je zapazil Gozzi, je odnesel pete v neko staromeško ulico. Če bi bil Gozzi nedolžen, ne bi bil pobegnil pred stražniki. Ponesrečen vlom v železno blagpino. Pred včerajšnjim popoldne je opazoval neki policijski agent tri sumljive mladeniče, ki so stali pred mestno bolnišnico ter se pomenkovali. Kmalu potem se je eden izmed mladeničev odstranil ter šel v poslopje. Policijski agent je postal radi tega še bolj pozoren: šel je na policijo ter tam povedal ves dogodek vitezu Adorniju in ga naprosil, da bi poslal pred bolnišnico nekaj policijskih agentov, ki bi spravili vso zadevo na jasno. In res. v bolnišnico je bilo odposlanih več policijskih agentov, ki so strogo pazili na vsak migljaj vseh treh mladeničev. Nekaj agentov je stalo pred vrati bolnišnice, drugi so pa čakali s samokresom v roki pred vrati bolnišniške uprave, kjer se 3. Vsakteri obljubi služiti do konca te 4. Med prostovoljce vstopijo lahko brambovci in s tem. so odvezani vojaške službe. 5. Po končani vojski si bode vsakteri služil svoj kruh pri kakršnemkoli delu. 6. Tujci so s tem sprejeti kot drŽ2!vlja^ ni cesarskih dežel, postanejo lahko moj* stri in bodo iste pravicc uživali kakor rojeni domačini. Oglase se lahko pri na^ bornih bataljonih v Ljubljani, Trstu, Go= rici„ Postojni, Kanalu, Novem mestu ali na Reki. Leto prej, 1. 1808, so spravili tudi hram. bovce, bolj domačo vojsko, ki naj bi red* ni pomagala posebno s tem, da bi zadr* zevala sovražnika pri naglem prodira* nju. Napoleon je imel navado, da je pre* magano armado na njenem umiku vedno zasledoval, ob straneh napadal, sploh ji ni dal ne miru ne časa., da bi se zo«pet zbrala in kot zvrstena četa ga kje napad« lai. Z bramborvci so hoteli toliko časa za* drževati sovražnika, da bi redna armada se zopet formirala in bi bila zmožna so« vražnika. napasti v svojih deželah, tam, kjer bd bil za njo najbolj ugoden prostor. Za to so častniki redne vojske vežbala podčastnike brambovcev in ti pozneje svoje čete, (Dalje prih.) nahaja železna blagajna. Kmalu po 23. ari, ko je bilo v bolnišnici vse mirno in tiho, so se prikazale na hodniku, ki je bil v temi, tri moške postave, ki so se tiho plazile proti vratom uprave. Tedaj so užgali agentje na hodniku e-lektrično luč ter zagrabili vse tri mladeniče, ki so poznani policiji kot jako nevarni vlomilci. Vsi trije so bili brez jope, imeli zavihane rokave in bili bosi. V rokah so pa držali razno vlomilno orodje. Vsi trije so bili odpeljani na policijo, kjer so bili zaslišani. Med tem časom so pa policijski agentje zasledovali, ali niso morda tički prevrtali blagajne. Dognalo se je, da so prišli vsi trije vlomilci v bolnišnico popoldne ter se skrivali po vrtu. Proti večeru so pa prevrtali zid, ki loči upravo od neke druge pisarnice ter na ta način prišli v upravo, kjer so se spravili na železno blagajno, v kateri je ležalo 135.000 lir, ki bi^ služile za izplačevanje bolniškega osobja. Toda tički so najbržje zavohali, da jih čakajo možje postave ter hoteli odnesti srečno pete. Ali padli so jim v roke, kakor smo že zgoraj omenili. Eden izmed njih, ki se piše Germel, je bil pred kratkim izpuščen iz koperskega zapora, kjer je prestal kazen radi tatvine. Črni oLInki se zBIrslo na uzhotfu Evropa je zopet bogatejša za nov stresljaj, zopet se je odprlo novo žrelo, odkoder bruha ogenj in pogin. — Takrat je Gornja Šlezija pozorišče krvavih pohodov in požigov. Kako hitro porodi zlo novo zlo! Slabi vzgledi velevlasti, katera so vsa svoja zagotovila že zdavnaj vrgle med staro šaro ter strmečemu svetu vsepovsod kazale svojo golo sebičnost, so začele že vplivati tudi na manjše narode. Ti narodi, ki so sprva gledali na velevlast kakor na nekaj višjega, popolnejšega, in pričakovali iz njihovih rok pravice in miru ter sc na dejali pravične ureditve svojih meja, so začeli prihajati polagoma do spoznanja, da so bile vse one lepe obljube samo varanje in da bo od bogato obložene mize velevlasti ostalo zanje samo par drobtinic. Narodom se lahko vsilijo nove meje, lahko diktirajo nove postave, ali ni je sile na tem svetu, ki bi bila v slanu vcepiti narodu mišljenje, za katero ni rojen in ki ne odgovarja njegovemu značaju in njegovi prošlosti. Narodi »varovanci« so prišli do spoznanja, da samo zanje veljajo etične zapovedi, da samo v njihovo narodno telo sme rezati plebiscitni nož, da bodo samo oni odgovorni zt tujerodne manjšine v svoji državi, da same oni morajo podpisovati kapitulacije. Dvojna mera napram malim zaveznikom je že začela dozorevati svoj nevaren sad. In krvavi ples je začel iz nova! Brezdvomuo je zadnji plebiscit izpadel za Nemce ugodno, imeli so večino in sicer vtčjo, nego so jo sami pričakovali. Tudi tu kaker na Koroškem je disciplina zmagala nad brez. brižnostjo in otopelostjo za svoj lastni rod. Razloček je samo ta, da v Šleziji je mnogo Poljakov glasovalo za Nemčijo, to je državo s precej dobro urejenimi notranjimi razmerami, z. moderno zakonodajo, medtem ko je na Koroškem večina ljudi glasovala za nemško Avstrijo, ker je mislila, da pride pod — predvojno Avstrijo. Mnogo je pripomoglo k znanemu izidu \ Šleziji tudi dejstvo, da so skoraj vsi tovarnarji n veleposestniki Nemci in da so na priprosto, -J ijiii oc;,;jno ljudstvo na vse načine vplivali. Entcnta, ki je Poljski, dokler jo je potrebovala kakor protiutež proti Rusiji, šla rada n» -oko, je začela zadnji čas se bolj in bolj odda-'jevati od Poljakov in iskati bolj pripravnih, jolj dobičkanosnih varovancev. Naj se stvar zasuče kakor hoče, naj bo izid za Poljsko tak ali tak, eno je vendar gotovo, da se sporazum že začenja pokoriti za jvoje grehe, da je seme sovraštva in razdora :e začelo bujno poganjati in da se je sporazum s svojo sebično in neodkrilosrčno poli-iko zameril skoraj celemu svetu. Poljski pa, ki se nahaja v obupnih financielnih razmerah, ki je bila pozorišče že toliko vojnih grozot, se ne čudimo, da hoče tvegati še enkrat svojo narodno eksistenco, samo da si oridobi deželo, na kateri prebiva toliko Poljakov in ki je življenske važnosti za gospodarsko bodočnost poljskega naroda. Vesti iz Goriške Cerkno. Naši fantje so po starodavnem običaju postavili na dan sv. Resnega telesa sredi vasi mlaj, na katerega so obesili narodno zastavo. Domačini so z veseljem gledali, kako ponosno je vihrala belo-modro-rdeča zastava. Toda tukajšnjo vojaško posadko je to močno razburilo. Poveljnik je zahteval, da morajo domačini zastavo sneti. Ker tega nihče ni hotel storiti, so hoteli štirje orožniki mlaj podžagati. Navzoči fantje so protestirali proti tej nameri, ter se sklicevali na to, da je italijanska vlada koncem leta 1918 v posebnih razglasih zagotovila nam Slovencem vse one pravice, ki smo jih imeli pod Avstrijo in še več. Predložili so tak razglas poveljniku, kateri ga je sprejel ter odšel s svojimi orožniki, ne da bi odžagal mlaja. Domačini so bili mnenja, da je s tem zadeva končana, a so se ljuto varali. Okoli 3. ure popoldne so začeli prihajati avtomobili z orožniki in vojaki. Prišel je orožniški stotnik iz Tolmina, nato neki major iz Gorice in stotnik finančne straže iz Idrije. Korakali so v vas, kakor da bi bili namenjeni v strelske jarke. Radovednost je gnala mnogo domačinov na trg, a orožniški stotnik je dal povelje, da se mora ves trg izprazniti, ter ukazal aretirati vsakega moškega, ki se je pokazal na ulici. Orožniki so surovo postopali z domačini, jih suvali in pretepali s puškinimi kopiti; priznati se pa more, da so nekateri orožniki, zlasti domačini, dostojno vršili svojo dolžnost. Stotnik orožnikov je jako surovo postopal ter pretepal domačine z žilovko. Major je ostal hladnokrven in videti je bilo, da je on razumel položaj in pravilno precenil ves dogodek. Ako bi njega ne bilo, bi se Cerkljanom gotovo še slabše godilo. Ko je mlaj padel, so orožniki zastavo shranili. Okoli 6. ure zvečer je dospel iz Gorice oddelek strojnih pušk", katere so takoj razposta^ vili na trgu. V kakem razpoloženju so prihajali orožniki in vojaki ▼ našo vas, nam dokazuje sledeče dejstvo: Pred Cerknom so iz Gorice prihajajoči vojaki povpraševali ljudi: »Koliko je mrtvih? Koliko ranjenih?« Zvečer okoli 10. ure pridrvi v Cerkno avtomobil s 17 fašisti. Prišli so iz Gorice ter se podali naravnost na orožniŠko postajo ter vprašali, jeli za nje kaj »dela«? Domači brigadir jim je pojasnil, da }e ljudstvo popolnoma mirno, da ni bilo nikakega spopada ter jih prepričal, da je njih nastop v Cerknem nepotreben. S seboj so imeli vse priprave, s katerimi se vršijo fašistovski napadi in tudi bencin, da bi, kakor so se izrazili, na treh krajih vas zažgali. Na to so odšli, češ da imajo drugod »delo«. Nastop fašistov ▼ Cerknem je najboljši do- kaz, da se fašisti smatrajo za vladne organe in da je vlada v prvi vrsti odgovorna za njihove zločine. Vseh aretirancev je bilo 19, izmed katerih so jih naslednjega dne dopoldne izpustili 13, dočim so ostalih šest odpeljali v vojaškem avtomobilu, vklenjene po dva in dva v goriške zapore. Tudi na Cerkljanskem vrhu so postavili Vrhovci mlaj z narodno zastavo.. Proti večeru je odšel na Kladje avtomobil z vojaki, ki je imel na vsaki strani strojnico. Tudi ta mlaj je padel in zastavo so odnesli. Ko so orožniki lovili v Cerknem ljudi, so Vrhovci od 4. do 5. ure popoldne zažgali velik kres. Orožniki so smatrali, da s kresom kličejo »Srbe« na pomoč. Ves četrtek so biii mnenja, da pridejo čez mejo »Srbi«, kakor oni nazivljajo Jugoslovene. Da bolj označimo duševnost stotnika, dostavljamo še sledeče: izrazil se je, da bo razobesil na orožniški postaji italijansko zastavo, pred katero se bodo morali domačini odkrivati. Gessler št. 2! V javnost so prodrle vesti, da je z aretiranci jako surovo postopal. Zahteval je od njih, da morajo italijansko zastavo poljubiti. Orožniki so aretirance zmerjali: »Porchi Ščavi! Kako je stotnik postopal z njimi, bodo vedeli najbolje povedati naši fantje, ko se povrnejo v kratkem na svoj dom. Sledilo bo natančno in podrobno poročilo. Vam, mladeniči in možje, kateri ste trpeli in še trpi le radi svoje narodne zavednosti, izrekamo svojo bratsko zahvalo. Zagoneten umor se je izvršil nad učiteljem Mirkom Marušičem na Misličah, ki je bil star 21 let, doma z Opatjega sela. Ta vzoren in obče priljubljen učitelj je postal žrtev psihološke uganke, ki do danes Še ni popolnoma razvozlana. Dne 18. maja ga je obiskal njegov prijatelj Vekoslav Slejko, ki se je pripeljal iz Jugoslavije, kjer službuje v Pišecah pri Brežicah kot učitelj in se je mudil štiri dni pri njem. Povsod sta hodila skupaj, zdelo se je, da sta si najboljša prijatelja. Slejko je rad vabil Marušiča v noči na izprehode. Morda je okleval v svojem srcu radi dejanja in odlašal. KoneČno je prišla usodepolna noč, ko so bili vsi skupaj v kaplaniji na Vatovljah. Ob 11. uri jc šel Slejko prenočevat in prosil Marušiča, naj ga spremi. Ta je ubogal. Komaj sta bila oddaljena sto korakov, so počili streli. Sedem strelov je zadelo Marušiča, ki se je zvrnil mrtev na tla. Slejko je izginil. Vzrok zavratnega napada Še ni znan, tako pravijo poročila. Zato je bolje, da-molčimo in ne u-^ibljemo, jasno pa je, da ie zadeva zagonetna in ne pride v poštev nobeden onih vnanjih vzrokov, ki vodijo navadno ljudi k takim dejanjem. Morda bo vso stvar razjasnil komaj Slejko sam, kadar ga najdejo. Fioretto se imenuje list za zabavo in satiro, ki ga izdaja v Gorici krog republikancev in ki izhaja vsako soboto. List prinaša lesoreze in tu pa tam tudi dobro šalo in satiro. Seveda le tu pa tam. Tuje truplo so našli v Vipavščici pod Planino pri Vipavi. Truplo ni bilo dolgo časa v vodi. Preiskava je dognala, da se je tu izvršil zavratni umor, imel je zijajočo rano čez glavo, mnogo ubodljajev v telesu in raztrgano obleko, očitno vsled samoobrane. Pri sebi je imel samo še 17 L denarja, dasi je po obleki videti premožen človek. Težko, da bi se razvedelo, kdo je bil ubijalec, dasi ni dolgo od dejanja, so vendar sledovi preveč zabrisani. Ljudstvo je vse preplašeno in ganjeno vsled tega slučaja, ki mora človeka res navdati z grozo. Bukovo. Tukajšnje gospodarsko - bralno društvo priredi v nedeljo dne 5. junija veselico s zanimivim vzporedom. Igrala se bo igra »Krivoprisežnik«. Na dnevnem redu so razne pevske točke. Po veselici bo prosta zabava s šaljivo pošto itd. Vabljena so vsa bližnja društva k obilni udeležbi. i ZA NARODNI OBRANĐNI SKLAD ) Gdč. Anica iz Katinare nabrala tamkaj in v mestu 725 L. Gdč. Anica iz Rojana nabrala 580 L. Gdč. Zmagoslava pri Sv. Ivanu nabrala 253 L in 20 din. G. Stefeta v Trstu nabral 1150 L. Gospa Tonca Žagar v počastitčv spomina pok. Frana Žagarja 1000 L. Namesto cvetja na grob Save Mavriča darujejo Renko, Gombač, Ravber in Vidmar 40 L. Iz Zrenja, Pregare in Topolovca 74 L. Iz Lanišča 128 L. Mesto cvetja na grob pok. Marije daruje g. Tereza Vodopivec 10 L. Prej izkazanih L 35.549 in 45 dinarjev. V kupna svota do danes L 39.509'— in 65 din. Dsroul za nesrečne žrtve u Istri Nabiralna pola šentjakobskega krožka »Od-vada«: Koloreti Antonija 2 L, Kobal Albert 5 L, Kralj Anton 5 L, Vodopivec Alojzija 5 L, Horej Franc 4 L, Budihna Jožef 2 L, Vizintin Ignazio 2 L, N. N. 2 L, Družina Rolih 10 L, Dobrila Silva 5 L, Sors Antonija 2 L, Pillartz Carlo 2 L, N. N. 1 L, Bernetič 2 L, Dagrassi 2 L, Millovaz Maria 2 L, Serkunis Santo 2 L, Caranasin Carlo 1 L, Bolčič Antonija 1 L, Bu-stia Ermenia 1 L, Rupolo Marija 1 L, Binni 2 L, Zolia 2 L, N. N. 1 L, Vrh Anton 2 L, Urdih Alojz 10 L, Povh Albert 10 L, Povh Gregor 5 L, Povh Josip 5 L, Kjuder Ivan 5 L, Germek Ivan 10 L, Sargelj Ivan 1 L, Dekleva t L, Krečič 1 L, Jermen 10 L, Volk Ludvik 1 L, družina Kjuder 15 L, družina Lumber 5 L, Kjuder Ivan 10, Jerič 2 L, Samec 1 L, Fonda 4 L, Urlih 2 L, Kančič 1 L, Matevs Ivan 2 L, Gaspari 2 L, Perhaj Pavla 2 L, Furlan Jožefa 1 L, Pellizon Giovanna 2 L, Razir.an Carlo 1 L, Gulič Filip 2 L, Fafak 1 L, Zlobec Mery 5 L, Jerir Filip 2 L, Kompara 5 L; skupaj v drugem izkazu 190 L. — Zbirka iz Trnovega pri Bistrici 3175 L. Benko Pavel nab. Dola št. 180 126 L. Anton Kovačič 50 L, Šker-janc Fran 30 L, N. N. za uslugo 8 L. — Zadnji izkaz L 18.292*75 in 5 frankov; skopaj L 21.875*75 in 5 frankov. « s * Nabiralna pola šentjakobskega krožka »Od-vada« v Trstu: Breznikar 5 L, Volk 5 L, To-mažič I. 50 L, Peter in Josip Rehar 50 L, Gr-giČ Štefan 2 L, Jelen Ivan 2 L, Fafak 2 L, N. N. 1 L, N. N. 1 L, VebiČ Ivan 5 L, Mezgec Anton 1 L, Hrvatin Ivan 5 L, Kompara Anton 5 L, Kocijančič Fran 4 L, Rožanec Josip 30 L, Obitelj N, N. 50 L, Počkaj Anton 1 L, Kralj Marija 5 L, Janežič Franc 2 L, Marc Ignac 2 L, Prelog Franc 3 L, Budihna Valerij 5 L, Grgič Adolf 1 L, Krk Miroslav 2 L, Huma Pavel 2 L, Fortuna Anton 4 L, Fortuna Ivan 2 L, Križman Ivan 5 L, Hrvatič Amalija 2 L, Morni Ana 3 L, Antinič Anton 5 L, Jelušič Franc 5 L, Kante Marija 3 L, Škerjanc Ivana 3 L, Mihel Antonio 5 L, Grželj Franc 5 L, Mi-helj Antonio 5 L, Gombač Andrej 10 L, Požar Marija 3 L, Rossi Silvestro 2 L, Kariš Dorotea 1 L, Pahor Alojz 2 L, Kuret Leopold 15 L, Kandarc Fran 5 L, Jugoslovan 20 L, Budus Antonio 2 L, Raubar Ivan 10 L, Jugoslovan 20 L, Vodopivec Lidija 2 L, Vodopivec Avre-lija 2 L, Narodni Slovenec 5 L, Jugoslovan 5 L, Marc Viktorija 2 L, Kralj Edvard 1 L, Petrovič 2 L; skupaj 398 L. Nabiralna pola Nadice Starec — Trst - Bar-kovlje: Obrtnijsko društvo v Barko vi jah 200 L, Dragotin Stare 25 L, P. M. 2 L, N. N. 2 L. Pertot Kari 5 L, Pertot Fran 3 L, Martelanc Kari 2 L, Stare Josip 2 L, Pertot Josip 2 L, Pertot Anton 3 L, Martelanc Anton 2 L, N. j N. 2 L; skupaj 250 L. Ti svoti sta bili že objavljeni v včerajšnji številki. Našim dekletom Danes imam nekaj prostega časa. Zato hočem zopet enkrat pogovoriti z našimi slovenskimi dekleti. Dolga potovanja po slovenski Primorski so mi prinesla marsikaj poučnega, zanimivega ali žalibog tudi žalostnega. In ravno zadnje mi je danes dalo povod, da sem prijel za pero. Slovenska dežela je gostoljubna dežela. Slovenec ne pozna nobenih sovražnosti. On je miren človek, nima v sebi one vroče krvi kakor Italijani, on ne pozna v govorici nobenega bahanja, tudi mu ni prirojeno se sladkati. Njegova beseda je odločna, mirna in resna. Ne ustraši se pred nobenim delom, mirno gleda v prihodnjost, vedno upa, da tudi njemu enkrat zašije solnce svobode in enakopravnosti. On ljubi svoj narod! — To je pokazal 15. maj-nik pri volitvah. Čeravno teptan, zaničevan in ogrožen, je vstopil ta dan na volišče in volii lipovo vejico. A ne samo sedaj pri volitvah, >tudl prej je Slovenec pokazal svoje rodo-Ijubje. Le odpri, slovensko dekle, knjige zgo dovine Slovenov in videla boš koliko mož in mladeničev je položilo svoje mlado življenje na altar ljube domovine. In ti dekle, ali si kaj pomagalo narodu? Da, veliko! Tvoja dobrodušnost, tvoja dobrosrčnost, bodrenje in tvoja velikodušna ljubezen je veliko pomagala narodu. Presrečna in nad vse zadovoljna boš enkrat uživala zlato prostost in porečeš: »Da, tudi jaz sem pomagala!« Ponosna boš in nobeden te ne bo preziral. Ali bodo pa vsa dekleta tako srečna? Nel Marsikatera bo povešala glavo, sram jo bo njene preteklosti in s prstom bo kazal narod na njo. Vest jo bo pekla ob spominu na preteklost, ko je valpetom podajala roke v istem času, ko so ti vihteli bič nad njenim slovenskim narodom. Verjela je njihovim sladkim besedam. Peklo jo bo, da ni ubogala sta-rišev, ki so jo toliko ljubili in ji dajali tako lepe nauke. Po drugi strani bode preklinjala stariše, da so ji to dovolili, da je niso raje pretepli. Sedaj bi jim bila hvaležna. Zakaj bila bi žena, žena zavednega Slovenca. Preklinjala bo one, kateri so jo pred drugimi zagovarjali, češ da je njeno obnošanje nedolžno vose! jc mladega dekleta. Ali svet se je zasukal in iz onega nedolžnega veselja je postala resna žalost. Ali še je čas, dekleta. Začrtajte si novo pot, ne iščite si več zabave po plesih, katere prirejajo zapeljivci naše dežele. Ali ne vidite, kako lepo se znajo laskati, a iz oči jim sije hudobnost in greh. Če vam obljubljajo zlate gradove in krasne palače, recite, naj jih imajo le sami. Marsikateri, ki je obljubljal zlate gradove, je bil po informacijah kak »kanconist«, ki je v kakem mestecu nižje Italije prepeval »kanconete« za kos polente. Če pa je bogat, ne prodajajte svoje" narodnosti za denai. Spomnite se ubogih Istranov, ki so žrtvovali vse svoje imetje za narodnost. Kar ste pa do sedaj zagrešile, skušajte popraviti s tem, da nabirate denar za ubrge Istrane, katerim so zločinci zažgali domove. Jutri grem spet na potovanje in se vrnem čez teden dni. Upam, da bom imel poročati naši »Edinosti« veliko poboljsanje. Dekleta! Ljubite narod! Bodite zavedne! Popotnik. Književnost in Papeži od srednjega vaka dalje. Ljudevit Pastor, zastopnik avstrijske republike pri Vatikanu, je predložil papežu šesti zvezek svojega dela: Papeži od srednjega veka dalje. Ljudevit Pastor je rodom Prusijanec in je šele pozneje postal avstrijski državljan. Upravljal je več let v Rimu avstrijski zgodovinski zavod. Skupno z očetom Hartmannom Gri-sorjem je izdal doslej najbolj obširno in zelo kritično sestavljeno zgodovino papeštva. Sploh se Pastor, čeravno po prepričanju klerikalec, odlikuje s svojo objektivnostjo. Nič ne skriva in nič ne zamolčuje. NjegGva nepristranost sega daleč, da izjavlja nekje v V. zvezku svojega sijajnega dela, da je nemogoče opisati in presoditi delovanje Inkvizicije pod Pavlom III., ker ni listin na razpolago: deloma so skrite v papeževem arhivu v Rimu, toda nikomur se ne dovoljuje vpogled v te spise. Pastor pravi, da je že večkrat poizkušal priti do teh spisov, toda vedno zastonj, in se vsled tega zelo jezi. Prvi zvezek Pastoi-jeve zgodovine je delo nemškega jezuita Hart-manna Grisarja in se imenuje »Rim na koncu starega sveta«. Grisar ni mogel nadaljevati svojega dela, ker to ni bilo všeč cerkvenim oblastim. Sedaj so se časi izpremenili in Pastor lahko nadaljuje s svojo zgodovino. Šest zvezkov Grisar - Pastorjevega dela je bilo že prevedenih v italijanščino od Mercatija. Izdala jih je izdajateljska družba Desclee in C. v Rimu. Ne MZflMte žrtev v Istri! IVAN BALOH: 15./5. 1921. Zarja vstala Tam izza gora vstaja zarja , sred viharja in vsa srca, vsi ljudje imajo le enegai krmarja: vse smo eno. « Tam od Soče šumi, se peni in jezi, iz globočin pa tajna vpraša: kaj ste vi? In iz vseh rosnih solz doni: vsi smo eno. « Tam ob morju se ziblje val, kot bi mirno in sladko spal, pa ga moti soška obal. In val je tiho — in molči. A nemo smehljaje govori: vsi bratje ste naši in mi smo vasi, jaz bom vse objel in zbral, ker vsi smo eno. IVAN BALOH: Noje večerne misli Ves kovinasti denar je okrogel, zato; se tako hitro izgubi, • Pravijo, da ni lepo kljuke pritiskati, pa: je potrebno, ker se vrata sama ne* odpro. Po ministrskih salonih so se napravile večje kravje kupčije, kot na največjih semnjih. * Največja gnojnica se ne pretaka samo po blatnih cestah, ampak tudi po listih in knigah. Ako napraviš konccm povesti tri pike, jih napraviš večkrat, ker ne veš nič več povedati. Gladek parket in podkovane čevlje to ne gre skupaj. Kdor noče videti, ne bo videl, če ima tudi dva para očal na svojih očeh, * Otrok je najbolj srečen, kadar šteje zvezde na nebu in ne vidi, da se mui jih sproti toliko utrne. ♦ V drobnem prahu je preje skrita kal smrtni bolezni kot v veliki trdi skali. » Marsikdo im vse ponarejena: zobe, Ia* se, oko, rudeča lica; škoda, da ne more ponarediti še svojega srca. Lesena je zibelka in lesena mrtvaška rakev — a vendar kakšen razloček med njima! Bral sem moderno pesm, o kateri je trdil slaven kritik, da je najlepši biser v našem pesništvu, bral jo dvakrat, a niče* sar razumel. Tedaj nisem vedel, ali jo bil kriv on ali. jaz. Velika pesem v ljubezni je bila žo neštetokrat začeta, pa ne bo do večnosti izpeta. To je pesem brez rim: Mlado, ožarje* no, solnčno, svetlo in zlato jutro je kot poročna pesem, ki so bliža svojemu koncu. a Tisočkrat mi je ljubše moje bivališče med slamnatimi in nizkimi kočami, kot v graijski palači, kjer bi ne našel miru. • Če boš hotel seči komu na dno njc= gove duše, ne verjemi, da boš segel cL> dna v resnici. * Oranžna lupina, ki leži na sredi ceste, je kakor mrtvo človeško telo. Oba sta storila svojo dolžnost. o Če bi ljudje vekomaj živeli, bi sc sami med seboj pobili, ker bi jih bilo preveč. V človeškem očesu je zbrano netivo, ki zamore užgati največji plamen v srcu. * Krvavi žulji na roki so lepši kot ble* steči dijamanti. a Pa j k je velik diplomat, zato ker ima svoje mreže nastavljene na vse strani in ne vpraša nikogar, zakaj se je vanje vjel. # Kedar ti bo kdo najbolj ugovarjal, verjemi, da ti nekaj prav do, ampak si tega ne upa ali ne more ali ne sme po^ vedatL * Beseda: Kar jaz ljubim, ne bom dose* gel nikoli — izrekla se je že neštetokrat in se je zapisala in občutila roilijonkrat. * Ko bi smel pisati v sedanjih časih, kot mi hoče moja roka, moja volja, zahteva moje srce in razam, bi rekli: cx> tlej in ne naprej. « Sorodne melanholične duše so najbolj srečne, ako so ločene med seboj. « Mnogo velikih mož je zdihovalo pod-omrežjem in gledalo na zlato sobice svobode, ko jim je v srcu pela pesem: Nedolžen. * Najskromnejši papirnati spominek je dragi, zvesti in hvaležni osebi ljubši kot najlepši rubin. _ * Vso brezkončno težko ločitev dveh ljubečih se duš reši samo eden, — ki se imenuje — čas. m Zadnja beseda, ki naj gre preko tvo* jih ust tiho in molčeče, ko bodo tvoje truplo polagali v grob, nalj bo: Svet, od; pusti! Kedar boš dal človeku eno roko, bodi pripravljen, da boš prejel še drugo, ki bo rekla: jaz sem prazna. * Kedar se roža nagloma razcvete in zaduhti, je podobna mlademu dekletu, ki prvikrat občuti svojo srčno bolest. * Ko bi bile škarje samo za robo in noh=» te, bi bilo dobro, le žal, da jih nima- sveti za jezik. Stran IV. »EDINOST« V Trstu, dne 2. junija 1921; Nepripoznanje velikega dela od malih •ljudi ne sme boleti. * Ob slovesu je za ljubeče se osebe nad* lepše, ako si stisnejo roko —• in molče. • Človeška misel ni nikdar tako visoka, da bi ne mogla še višje dn nikdar tako globoka, da bi ne mogla še globlje. * Vse na svetu je minljivo, razven ene "besede: Resnica. Človečanstvo, bratoljubje, samoodločb ba, pravica malnh narodov, doli z mili* 'tarizmornin terorizmom, vsi bratje, niks »dar nobene vojske več — to so tako le* pe besede, da je človek vesel, če jih še enkrat prebere iz — starih časopisov. * Kedar pišeš zato, da bi ljudstvu dopa* •del tedaj pišeš zato, da bi sebi ustregel. • Resnica se lahko samo enkrat pove. Ampak tisti, ki noče sprejeti resnice, jo lahko stokrat sliši, pa je ne bo sprejel. Gospodarstvo — Nemško blago poplavlja Belgijo in Španijo. Nemčija je izvozila v pcčetku 1920 v Belgijo blaga v vrednosti 135 mlljoncv frankov, katera sveta je narastla do pečelka letošnjega leta na 500 miljenov frankov. Ravno tako je cela Španija poplavljena z nemškim blagom. Z vso silo so se vrgli Nemci na trgovsko propagando tudi v južni Ameriki, kjer izdajajo v to svrho vse poluo ilustriranih časopisov. — Štiriodstofno srbsko posojilo. Obresti šti-riodstotnega srbskega posojila se kar je nekaj časa izplačujejo zopet tudi neutralnim, sicer ne v švicarskih frankih kakor prej, temveč v francoskih frankih. Izplačevanje se pa omejuje samo na odrezke tistih vrednostnic, o katerih se lahko dokaže, da niso bile od leta 1914. dalje v ententi sovražni posesti. Odrezki vrednostnic, o katerih se ta dokaz ne more do- Crinesti, se ne honorirajo. Posojilo je tudi na orzi v Ženevi kvotirano. Tam ne obstaja nobena določba, da se dajo dobavaii samo vred-nostnice z afidavitom (overovljenim izkazom o posesti). Vsled tega je tečaj teh obligacij na ženevski borzi znatno nižji, kakor tečaj na drugih borzah. — Poročilo o trgovini s poljskimi pridelki v Jugoslaviji. Iz Zagreba poročajo: Som bor (24. maja}: Splošni zastoj v prometu povzroča, da lastniki blaga ne popuščajo v cenah. Sedanje cene so previsoke za izvoz, pa tudi domači konsum se vzdržuje nakupovanja. Cene so sledeče: pšenica: 980 do 935, koruza 390 do 395, oves 380 do 385. Osjek (25. maja): Dovozi pšenice neobičajno •labi. Povpraševanje neznatno. Pšenica 1G00 io 1010, koruza 420 do 430, oves 425 do 430 ugosl. kron. Povpraševanje po moki je zmerno, ker čaka domači konsum na popuščanje v cenah, ravno tako ni iz inozemstva povpraševanj. Izvoz v Švico ponehava, ker je dobila Švica koruzo »I a Plata«, ki pride na 32 'carskih frankov po 100 kg franko katerakoli železniška postaja v Švici. Navadna koruza stane v Švici 22 frankov, franko Buclis, a se ne kupuje dosti. Ameriška trgovina z Rusijo. Ameriška vlada je nedavno sicer izjavila, da zaenkrat ne bo sklenila nikake trgovinske pogodbe z sovjetsko Rusijo. V zadnjem času t>a je poštni promet v Rusijo zopet dovoljen, kar sc smatra za prvi korak k formelnemu spe ažurnu. — Estonska in ruska zunanja trgovina, re-kom zadnjega časa se je ruska zunanja trgovina preko baltiških držav. Lctvinske in E-stonske precej razvila. Dasiravno ni ruski tranzit Bog ve kako velik, vendar precej vpliva na gospodarsko živl«rjnje teh in drugih obrobnih držav. Največjo korist od vseh teh držav pa ima Estonska, ki je kot prva drŽava sklenila forrnelni mir z Rusijo. Trgovina sovjetske Rusije preko Revelja je posebno živahna. V prvi vrsti pride seveda uvoz v Rusijo v peštev. Tako se ie meseca marca preko Revelja uvozilo v Rusijo 952 vagonov raznega blaga, v katerem pa niso všteta razna živila, katerih se je tudi precej uvozilo preko Revelja. Povprečno se uvozi dnevno nreko Revelja okoli 150 vagonov za Rusijo. Meseca marca je začela Rusija tudi izvažati, zlasti v Anglijo, in sicer največ lan in zlato. Zadružništvo v Dalmaciji. Že pred vojno je bilo zadružništvo v Dalmaciji zelo razvilo. Med vojno pa so se zadružne ustanove vsled velikih nalog, ki so jim bile ravno v Dalmn c:ji v tej kritični dobi odkazane, izredno oja-čile. Vojna s svojimi zleini posledicami je jasno dokazala, da je mogoče samo z vzajemnim podpiranjem doseči olajšanje gospodarskih težkoč in vsestransko prožnost v gospodarskem življenju ne le za posameznika, marveč tudi za celoto. Dalmatinske zadruge, katerih je Gkoli 3C0, so organizirane v Zadružnem savezu v Splitu. Delokrog tega zadružnega središča je obsegal izprva le revizijsko poslovanje nad zadrugami, pa se je sčasoma raztegnil tudi na denarje posle in na preskrbovanje včlanjenfh zadrug z živili in poljedelskimi potrebščinam'. S tem pa je delo naraslo v taki meri. da ga vodstvo saveza ni moglo več obvladovati in se je izkazala potreba delitve poslov. Ta delitev se je izvedla s 1. julijem 1920 na ta način, da si je Zadružni savez pridržal zase organizaterični del zadružnega poslovanja, d~>čim je za vse posle finančne stroke osnoval Zad ru no banko. Ta ima svoj sedež v Splitu. Njen i glavnica znaša 50 miljonov kron. Kakor izhaja že iz naziva tega denarnega zavoda, služi banka v prvi vrsti zadružnim ustanovam, t. j. ona efektuira članicam Zadružnega ■aveza kredite, oskrbuje vse denarne transakcije zadrug, jih preskrbuje z živežem in s poljedelskimi potrebščinami, kakor z žveplom, galico, gospodarskimi stroji itd. Vsled koristi, t! jih donaša delovanje tega denarnega zavoda, ni ostal njegov delokrog omejen samo na na Dalmacijo, marveč se je razširil tudi na Hrvatsko, Slavonijo in na Slovenijo. Namerava se brigati tudi za Bosno in Hercegovino ter za Srbijo. Početek novega, razširjenega delokroga Zadružne banke kažejo njene podružnice, ki so se ustanovile v Mariboru, Zagrebu in v Novem Sadu. V Dalmaciji sodeluje Zadružna banka oziroma Zadružni savez pri raznih industrijskih podjetjih, tako zlasti pri Industrialni zajednici v Omišu, katere namen je, da v Omišu zgradi več tvornic, ki bodo s svojimi proizvodi preskrbovale Dalmacijo in po možnosti tudi o-stale pokrajine. Začasno se namerava graditi tvornica za pohištvo, nadalje tvornica mrež in ribiških potrebščin, za predelovanje volne itd. Podjetje je v domačih rokah in je osnovano v pretežni večini z zadružnim denarjem. Nekatere teh tvornic so že počele z delom in njih dosedanji uspehi dopuščajo zadovoljivo perspektivo v bodočnost. Zadružna banka sodeluje tudi pri drugih industrijskih podjetjih, ki so po prevratu v jugo-slovenskih rokah. PRIREDITEV gasilnega društva na Razdrtem, | ki se je imela vršiti 5. junija, se radi nepričakovanih ovir preloži na 12. junija. (890 DEČEK 16 let star, s 5 razredno ljudsko šolo, ' vešč nekoliko nemškega jezika Želi vstopiti, kot učcnec v boljšo trgovino z mešanim bla-j gom v mestu ali na deželi. Ponudbe na, B Franc Bata^elj, zidarski mojster v Trnovem ra pri II Bistrici, Istotam se dobi dalmatinski; ■ portland cement, znamka »Titan«. 894 m S Schicht VAJENCA 15 - 16 let, sprejme trgovina dvo-1 koles in šivalnih strojev na Opčinah. (892 POSESTVO 5 km od Celja, 64 oralov goše, polja travnikov in sadonosnikov, arondi-rano, enonadstropna hiša s krasnim stolpom (gradič), vse gospodarsko poslopje in velik mrtev in živ inventar se takoj ugodno proda. Ponudbe poštni predal 44, Celje. (882 FOTOGRAF ANTON JERKIC, TRST, ulica Roma (poštna ulica) 24, Gorica« Corso Verdi (vrtna ulica) št. 36 priporoča se svojim serojakom. J35 ZALOGA: ' "H FRATELL9 F1MZ3 S - TRST - | Via Tintore 5 - Telefon 11-64 I Borzna poročila. Tečaji: ZLATO in srebrne krone plačam več kot drugi kupci. Albert Povh, urar, Marzini 46 (v bližini drvenega trga). 25 dve besedi, ki dovolj dokazujeta neprekosljivo kakovost občeznanega V Trstu, dne 1. junija 1921. Jndranska banka..............300 Cosulich.......................265 Dalmatia..................2,2 GeroJimich..........................1420 Libera Triestlna.................186 Lloyd . • ................1650 Lussino.................. 840 MnrtlnoHch . #...............200 Oceania .................. 355 Premuda..........................370 Trpcovich................. 355 j n Ampe'ea..................585 Cement Dalmstia..............325 Cement Spalato ..............356 Tuja valuta na iržažkera trgui V Trstu, dne 1. junija 1921. avstrijsko-nemške krone....... 3.25 - 3.75 češkoslovaške krone........ 27.25 - 28 25 dinarji..............53--01.— leji................31.50—3175 marke.............. 30.">0— 31 dolarji.............. 18.40- 18 60 francoski franki.......... 158. —159. švicarski franki.......... 333 — 337. - angleški funti papirnati . ...... 73 75 ^3 75 angleški funti, zlati........84.- Sfi. - nanoleoni............ . 70-- 72 — 426 Kakor vsako leto na ta dan, vrši seji tudi letos v Kobaridu splošnoznani | latili ileiisl semen! iS oz. tržni dan, na 13. junija, za blago!g živino. Županstvo trga Kobarid 28. 5. 1921. Izredui komisar De Angel i s. ebleht* ou ailiSf SJEmis^IU }J d. družbe G. Schicht, Aussig o/L. dobiva se v vseh prodajalnah, mirodilnicah itd. ZIVNOSTENSKA BANKA \ PODRUŽNICA v TRSTU Bika Roma vooai ni. MazzinL - Lastna psiafa. Delniška glavnica In rezarvnl zaklad K Č- Si. 22i.OOO.OJO Zvišuje ktilanlno ise bančne ia menjalnica:- iraasakciji == Uradne ure eeJ £»»13 . a. os m i s s. if wm Mavricija Wackvitza nasledniki Trst, nI Torre branca 32. Telefon 29-83 Velika izbira raajoličnih ia železnih peči, ekonomskih ognjišč in štedil-likov. — Izbira majoličnih plošč za kuhinje, kopeli in closet Zaloga cementa, cementnih plošč, pečic, ražnje v, vratic iz litega železa vsake velikosti 13 L; ta Zahtevajte povsod le originalno Schichtovo mila z „Jelenom" ter prepričajte se, ako ima vsak komad utisnjeno pravo znamko. ZALOGA: FRATELLI FINZI — TSSST-Via Tintore 5 - Telefon 11-64 93 iZ&SSilSESBBa SE SBBSESBB9 se računajo po 20 stoiink beseda. — Nejiuanjša pristojbina L 2'—. Debele črke 40 siotink be-! seda. — Najmanjša pristojbina L 4'—. Kdor išče službo, plaća polovično ceno. STAR gnoj se odda zastonj. Via Piccardi 12, Mraz. 901 mTt^—.... -n———tt—iPoslrežSa nn dom. MLADI psički, ciske pasme, izborni čuvaji seL,V ... .. I (jI, cunicoll prodajo. Via Piccardi 12, Mraz. vasi s fesleža uipaw3, istrskega refošKa In hrsškeša terana na de&elo In za družine. 3 4 rene zmerne. A "" ALOJZIJ POVH Trst, telefon štev. 3-29 Piazza Garibaldi 3 (jrei BarrUra) i T ŠIVILJA za na dom za krpanje in šivanje perila se išče. Naslov pri upravništvu. (^00 PRIDNA služkinja trgovina jesivin. se sprejme. Via Udine !9. 899 MOŠKO lcolo in kitaro prodam radi selitve. Via Udlne št. 35, III., desno. 396, SLUŽBE kot hišna iščem pri majhni družini. Naslov pri upravništvu. 897 PRIDNO služkinjo, veščo vseh hišnih del, se sprejme. Kopitar Marko, trgovec, Sv. Peter u Šumi — Istra. 898 NJIVA s trtami in sadnim drevjem, zemljišča, kamnolom, 4000 ms, nad proseško cesto v Barkovljah, radi odhoda na prodaj. Pojasnila v Barkovljah, Šalita Coatovello 776. • __893 KNjIGE nemške in dru^e se preskrbe po originalnih cenah. Večja dela v obrokih. Trsi, Via Boccaccio 3, vrata 14. 892 OBVEŠČAM cenj. osebno vse kraje se priporočam za Jerkič, fotograf, iit v £1 % £d a 2U1 Ea ^J A 1 Š& dobro ohranjene, z jeklenimi strunami so tik i nn mM za polovično tm\ S'eveaska in nemška šola, kakor tudi velika zbirka slovenskih komadov se lahko vdobe zajedno. Ljubitelji te£a glasbila naj se oglase na naslov: L MELJAVEC, ulica Ant. Stop-pani št. 5, IL nadsirepe, desno Priporoča se dobroznana 37 Največjo izb ero daril za birmo dobiie samo v trgovini Piazza Garibaldi št. 3, (prej Barriera) upsnsivo fršRe ofižins Ilirske EIsrrIca naznanja, da se bodo vršili letos še živinski in rski L s» 6. junija (prvi pondeijek v mesecu. 12. septembra (pondeijek po Malem šmarnu) in 14. novembra (pondeijek po sv. Martinu). 408 A. L1CAN, župan. 22ĐFSfla V „Einosfi" reglstrovana zadr. z neomejenim Jamstvom lil. Pier Lulgi da Palestrlna št. 4, I. n. sprejema hranilne vlage od L 1 dalje. Navadne vloge obrestuje po 4 Vk »2Ei2 PO tlOŠODOrU. Trgovcem otvarja tekoče čekovne račune. - Posoja braniJne pušice na dom. - Rentni davek plačuje iz svojega. Daje pesejila po najugodnejših pogojih n.i vknjižbe, na osebno poroštvo, na zastave vrednostnih listin. Uradne ure vsak dan Izvzemšl nedelj In praznikov od 3 do 1* m g Ljubljanska kreditna &an!ia^ .] Podružnica v Trsta. Centrala v Ljubljani. Podružnice: Celje. Boravlig, Gorica, Mi, Julii,Trst. Maribor Ptuj, Delniška glavnica K 50.000.000. Reserva K 45.000.000 Obavlja vse v bančno stroko spadajoče posle. — Sprejema vloge v lirah na hranilne knjižice proti 3',.7 nhrc.tm»mt, na žiro-račune proti 3'/. 0Dr"™11J!1 Za na odpoved vezane vloge plača obresti po dogovoru. Izvršuje borzne naloge in daje v najem varnostne celice. Tel. št. 5-18. Blagajna je odprta od 9-13 Kot nadomestek ali pa dodatek k vsaki kolonijalni kavi, rabita vedno figovo kavo „Levanfe" ki je zdrava in okusna. To izborno kavo rabi tudi meiina bolnišnica in sirotišnica, kar dokazuje, da nadkriljuje ta kava vse druge tovrstne izdelke. Prodaja se povsod, na debelo pri Tržaški tovarni figove kave „LEVA^T£" Lcser & Lulta, Via Carpison 10-12 390 usifaSJ v pok&Ju rojen v Tolminu leta 1870., dne 30. maja 1921 zvečer nenadoma v Gospodu zaspal. Pogreb se bo vršil 1. junija ob 6. uri zvečer. TOLMIN, 31. maja 1921. Oskarv Rudi« Andrej, Evo, Leo, nečaki. Leopolda, svakinja. Zora, Vera, Joianda, nečakinje. 425 Interesenti ait boree lit opeko naj se obrnejo na Parno opekarno del. d. v Kosezah pri 11. Bistrici v svrho predložitve ponudb fnsižgog B | mmh Celje, DubrouniK, Kotor, Kranj, LjuU-b j liana, Maribor, mmt, Opatija, Sarajevo, uloge na temin Knjižice, žiro in vloše pod najusodnejšimi pogoji. S Split, t\mi Zadar, ZaM, Trst, ©len. ^ Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji f Poslovne z^zezusemi uecjlml H u tu-In Inozemstvu 11