Glasilo kolektiva izdaja GIP »Ingrad« Celje v nakladi 3200 izvodov. Časnik urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik: Franjo čevnik, urednik: Mojca Jagrič, tehnični urednik: Vili Šuster
Prispevke sprejema uredništvo časopisa. Rokopisov in slik nc vračamo.
Tisk: »Papirkonfekcija« Krško. Po mnenju Izvršnega sveta SRS, sekretariata za informacije, je časnik oproščen davka na promet proizvodov (St. 421-1/72, z dne 16. 7. 1974).
Pred tretjo konferenco Zveze sindikatov Slovenije
Za boljši jutri
V	minulih dneh so v vseh delovnih kolektivih širom po Sloveniji, tako seveda tudi v celjskih in v našem, v pripravah na III. konferenco Zveze sindikatov Slovenije, obravnavali aktualna vprašanja socialne politike in zlasti socialnega varstva delavcev.
Izredno živahno v tem smislu je bilo zlasti v naših temeljnih organizacijah, kjer so člani osnovnih organizacij sindikata obširno razpravljali o vlogi in nalogah sindikata pri uveljavljanju delavcev kot nosilcev socialne nolitike in zagotavljanja socialne varnosti.
V	tej zvezi je bilo izoblikovanih več predlogov, stališč in sklepov, ki smo jih zaokrožili na dveh razgovorih za »okroglo mizo«, ki ju je organizirala kon— ferenca osnovnih organizacij sindikata v delovni organizaciji. Na razgovorih so sodelovale delegacije temeljnih organizacij združenega dela, predstavniki družbenopolitičnih organizacij, strokovnih služb in tudi občinskega sindikalnega sveta Celje.
Razpravljali smo o varstvu pri delu in delovnih pogojih in tako tudi o invalidski in pokojninski problematiki. Prav tako o zdravstvenem varstvu, prehrani delavcev, oddihu in rekreaciji, zaposlovanju in izobraževanju, produktivnosti in smotrni izrabi delavnega časa, ne nazadnje o stanovanjskih vprašanjih in o-troškem varstvu.
Precej pozornosti smo posvetili varstvu pri delu in delavnim nesrečam. Ugotovili smo, da kljub veli-
Vinko Hafner, predsednik Zveze sindikatov Slovenije: »Zagotoviti delavcu, da bo imel resnično možnost u-pravljanja, njegova osveščenost, da je pravica upravljanja z družbenimi sredstvi ozko povezana z dolžnostjo in pa nagrajevanje po delu — to so tri temeljne usmeritve v dejavnosti slovenskih sindikatov.«
kim sredstvom, ki jih namenjamo za to dejavnost, rezultati niso takšni kot bi naj bili. Se vedno preve-likokrat ugotavljamo, da so nesreče pri delu nastale zaradi malomarnega obnašanja, nepoznavanja delovnega procesa, zaradi tega, ker ne uporabljamo ali koristimo zaščitna sredstva itd.
Razprava je opozorila tudi na invalidnost, na vse večje število invalidnih oseb in na problem, kako jih zaposliti. Nujna bo večja povezava med zdravnikom, socialnim delavcem in delovno organizacijo.
Pereča je tudi velika odsotnost z dela. Zato bo potrebna temeljitejša ocena vzrokov bolniških in drugih izostankov in tako med drugim opozoriti tudi na
odgovornost do dela, ne da bi kratili osnovne pravice bolnemu človeku. Ugotovili smo, da je največ izostankov z dela v spomladanskem in jesenskem času, tedaj, ko je največ dela doma na polju ali kje drugje. Bržčas na se za mnogimi izostanki skriva tudi popoldansko delo, šu-šmarjenje.
V gradbeništvu bomo morali na sploh več narediti na področju večje produktivnosti in smotrne izrabe delovnega časa. Nujno bo izboljšati organizacijo dela, pravilno ovrednotiti dela in naloge gradbenega delavca in dati nagrajevanju po delu oravo mesto. Tu je tudi pot, kako zavreti veliko fluktuacijo. Le tako bomo za poklic gradbenega delavca prido-
bili tistega, ki ima za to delo tudi veselje. Zato čaka področje usmerjenega izobraževanja še veliko vsebinskih in kadrovskih priprav.
Svoje mesto v razpravi je imela tudi stanovanjska problematika. Nesprejemljiv je dosedanji način pridobivanja stanovanj.
O vseh teh in drugih vprašanjih je tekla razpra-
va za okroglo inizo kritično in tudi z ugotovitvijo, da se zavedamo časa, v katerem živimo in nalog, ki nas čakajo. Nalog, ki jih bomo rešili samo z boljšim, vztrajnejšim in doslednejšim delom za lepši jutri, za socialno varnost vseh delavcev.
III. konferenca ZSS bo 5. in 6. februarja 1982. leta.
Franc Ramšak
Še letos v Irak
V sodelovanju s SCT (Slovenija ceste — Tehnika) iz Ljubljane smo pridobili gradbena dela na industrijskem kompleksu v Iraku.
Naše strokovne skupine so že vključene na pripravi ter tesno sodelujejo s SCT in projektantskimi organizacijami, ki so prevzele projektiranje celotnega industrijskega kompleksa.
Naš sodelavec, dipl. gr. inž. Peter Pavlin, je bil 15.
oktobra 1981 na prevzemanju zakoličbe gradbišča.
Ingrad je udeležen pri gradnji v precejšnjem obsegu, o čemer pa bomo več poročali v prihodnje, ko bodo precizirane podrobnosti s pogodbo, dogovori in drugimi akti.
Po sedanjih predvidevanjih bi prve skupine delavcev odšle na izvajanje pripravljalnih del v Irak še v tem letu.
» r ' 'i
M.
Most čez Savo v Zagorju — to je že drugi most, ki ga je Ingrad zgradil po novi tehnologiji »s potiskanjem«. Odprli so ga 9. oktobra, trak je slovesno prerezal Miha Marinko. Izvajalec del TOZD GO Laško
SANACIJA V TOZD GO ŠENTJUR IN GO MEGRAD
Prvi primer rešen, drugi v reševanju
Delavski svet delovne organizacije je na zasedanju 26. avgusta letos, ko je pregledoval in ocenjeval gospodarjenje za prvo polletje, dal priporočilo temeljnim organizacijam, da sprejmejo sklepe o sanacijskem postopku zaradi izgube v poslovanju v dveh Ingradovih temeljnih organizacijah: TOZD GO Šentjur in TOZD GO Megrad.
V dveh naslednjih prispevkih je obrazloženo, kako poteka sanacija izgube v teh temeljnih organizacijah.
TOZD GO ŠENTJUR
Uspešnost izvajanja del gradbene operative Šentjur v prvem polletju tega leta lahko ocenjujemo le ob istočasnem upoštevanju družbeno-ekonomskih razmer, s katerimi se srečuje združeno delo v zaostrenih pogojih gospodarjenja.
Poslovanje te temeljne organizacije je bilo vse do letošnjega polletja zadovoljivo, kljub nekaterim negativnim učinkom, ki se kažejo kot posledica dinamičnega, toda ekstenzivnega razvoja gradbeništva v preteklih letih.
Izguba, izkazana v polletnem periodičnem obračunu v višini 13,499.661,80 din, je nastala zaradi neplačanih obveznosti investitorja objekta »Tovarna energetske opreme Šentjur«. Investitor EMO Celje se je obvezal poravnati nastale razlike v cenah materialov, računanih po drsni skali
Splošnega združenja gradbeništva in IGM Slovenije. Podražitve za izvršena dela na omenjenem objektu so znašale 20.284.598,75 din in so posledica izredno visokega porasta cen gradbenih materialov in storitev v tem letu, zlasti še, če upoštevamo, da je bil predračun za ta objekt izdelan v prvem tromesečju leta 1980.
Zaradi izgube, prikazane v predpisanih obrazcih za periodični obračun, je gradbena operativa Šentjur avtomatično prišla pod udar Zakona o sanaciji in prenehanju OZD (Ur. 1. SFRJ št. 41/80, 58/80 in 25/81). Delavski sveti posameznih temeljnih organizacij so zaradi tega sprejeli samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih v sanaciji, skladno s 1. točko 32. člena navedenega zakona. S tem sporazumom so se TOZD v sestavi GIF Ingrad dogovorile, da bodo
na podlagi vzajemne solidarnosti in odgovornosti ter skupnega prevzemanja lizika, pokrile nastalo izgubo iz svojih rezervnih skladov. Vendar do realizacije tega sklepa ni prišlo, ker je investitor objekta "TEO« Šentjur dne 11. 9. 1981 nakazal dolžni znesek v celoti. S tem je bila izguba pokrita, finančna služba pa je v skladu s 23. členom zakona o sanaciji izdelala nov periodični obračun po stanju 31. 8. 1981, iz katerega je razvidno, da so odstranjene motnje, ki so nastale v poslovanju gradbene operative Šentjur. Ponovno izkazani poslovni rezultat pa kaže sedaj na normalne pogoje poslovanja temeljne organizacije.
TOZD GO MEGRAD
Poslovanje GO Megrad je v prvi polovici letošnjega leta potekalo v skladu s stabilizacijskimi napori, vendar nam polletni poslovni rezultat kaže, da prizadevanja niso v zadostni meri obrodila sadov, kajti slabosti iz preteklih let so se tudi letos odrazile v poslovanju tega kolektiva.
Temeljni problemi, ki so
vplivali na slabši poslovni uspeh so:
—	nezadosten obseg pridobljenih del za doseganje planskih nalog,
—	premajhno število proizvodnih delavcev, zlasti KV in strokovnih delavcev kot organizatorjev proizvodnje,
—	zastarela tehnologija, predvsem v stanovanjski gradnji.
Delavci TOZD GO Megrad so na zboru delovnih ljudi dne 28. 8. 1981 obravnavali in potrdili zaključni račun po stanju 30. 6. 1981, v katerem je izkazana izguba v višini 15,946.203,65 din, obenem pa so sprejeli sklep o uvedbi sanacijskega postopka, skladno z 31. členom Zakona o sanaciji in prenehanju OZD.
Z združitvijo gradbenih operaitiv GP Megrad in GIF Ingrad v Ljubljani, se nekateri vzroki za nastalo izgubo že odpravljajo, prav tako pa je v fazi reševanja izterjava nepriznanih razlik v ceni za gradbena dela, v Skupnem znesku 41,169.701 din. Ce bi stro-
kovnim službam uspelo izterjati nad polovico omenjenih nepriznanih sredstev, bi bilo zagotovo finančno poslovanje temeljne organizacije pozitivno.
Glede na navedeno so temeljne organizacije v sestavi GIP Ingrad sklenile sam. sporazum o medsebojnih razmerjih v sanaciji, po določilih 46. člena zakona o sanaciji. S tem sporazumom so določene medsebojne pravice in obveznosti kot so:	višina
sredstev vsake TOZD namenjene za pokrivanje izgube, način dajanja sredstev in roki vračanja sredstev.
V izdelavi je tudi sanacijski program, katerega mora TOZD najpozneje do 10. 11. 1981 predložiti pristojni službi SDK in pristojnemu organu družbenopolitične skupnosti. S tem, ko bo izguba pokrita, bodo prenehali pogoji za sanacijo, obenem pa bo dosežen osnovni cilj združitve, to je doseganje večjih poslovnih učinkov, hkrati pa bo zagotovljena tudi večja socialna varnost delavcev.
Olga Logar
Gradbišče Dom upokojencev v ljubljanski občini Moste-Polje
Obvestilo
o zadružni stanovanjski gradnji
Vsi interesenti za gradnjo lastne hiše se lahko vključite v stanovanjsko zadrugo Žalec. Na razpolago je še cca 20 parcel ugodne lokacije na Škafarjevem hribu v Žalcu. Predviden pričetek gradnje je v letu 1982. Obširnejše informacije dobite pri Mariji GAZVODA v skupnih službah GIP »Ingrad«, ali vsako sredo od 14. do 16. ure pri Samoupravni stanovanjski skupnosti Žalec, Šlandrov trg 20, Žalec, kjer je sedež zadruge.
K organizirani gradnji v okviru zadruge vabimo zlasti prosilce za stanovanja oz. zamenjavo premajhnih stanovanj za večja. Zaradi premajhnih sredstev TOZD v bodoče ne bodo mogle kupovati družbenih stanovanj v takšnem obsegu kot doslej, zato bodo z razpoložljivimi sredstvi podpirale organizirano individualno gradnjo v okviru zadruge in nakup etažnih stanovanj blokovne gradnje.
Za gradnjo v okviru zadruge so po novem zakonu o stanovanjskem gospodarstvu ugodnejše možnosti kreditiranja. Najvišja možna vsota vseh posojil znaša pri zadružni gradnji 75 % investicije, upoštevajoč 90 m1 stanovanjske površine, pri neorganizirani ali razpršeni gradnji pa le do 60 **.
Stališče o preusmerjanju prosilcev za stanovanja v namensko varčevanje, organizirano zadružno gradnjo in nakup etažnih stanovanj je sprejela Koordinacijska komisija za stanovanjske zadeve GIP »Ingrad« in delavski sveti TOZD ob priliki obravnave letošnjih planov stanovanjske gradnje GIP »Ingrad«. Enako stališče je zavzel tudi sindikat naše DO na »okrogli mizi«, katero je organiziral v oktobru letos v okviru priprav na 3. konferenco ZSS.
PIŠITE VEČ ZA SVOJE IN NAŠE GLASILO. PRISPEVKE POŠLJITE DO VSAKEGA 10. V MESECU!
Občinske nagrade
tudi našim inovatorjem|p5
Zlatko Prislan
Od 1973. leta dalje poteka v občini Celje vsakoletna nagradna akcija »Inovator Celje«, v kateri Občinska	raziskovalna
skupnost podeljuje nagrade In priznanja najboljšim inovatorjem v občini Celje.
Na proslavi ob letošnjem prazniku samoupravljalca so podelili nagrade za dosežke v preteklem letu.
Na javni razpis je 12 OZD v občini poslalo 43 predlogov z 59 inovacijami, ki jih je dalo 66 inovatorjev in raziskovalcev.
Komisija, imenovana od Občinske	raziskovalne
skupnosti in Občinske konference SZDL, je podelila: 10 nagrad po 4500 din in priznanjem,
Jože Hrašar
5 nagrad po 9000 din in plaketo,
2	nagradi po 9000 din in diplomo,
3	nagrade po 9000 din in diplomo (za raziskovalce).
Naša delovna organizacija je prijavila na razpis 3 avtorje (Sega, Verdel, Ko-merički) s tremi tehničnimi izboljšavami.
Nagrado 9.000 din in plaketo je prejel Stanko Sega, V K ključavničar iz TOZD Mehanizacija za tehnično izboljšavo: premestitev opažne konstrukcije na viaduktu Saiva-Odra z enega voznega pasu na drugega s pomočjo rolk.
Tudi v žalski občini je
Stanko Šega
potekala akcija »Inovator Žalec 1980«. Na ta razpis smo prijavili eno tehnično izboljšavo, katere avtorja sta Zlatko Prislan, gradbeni tehnik in Jože Hrašar, gradbeni delovodja iz TOZD GO Žalec.
5a izvedbo izboljšave sidranja fasadne konstrukcije na zid iz betonskega zidaka sta avtorja prejela priznanji Občinske raziskovalne skupnosti.
Podeljena priznanja so avtorjem nagrade za njihov trud, nam vsem ostalim delavcem v DO pa spodbuda, da krenemo po njihovi poti.
Ailojz Krajnc
Delavski svet drugače!
UKREP DRUŽBENEGA PRAVOBRANILCA SAMOUPR AVLJANJA GLEDE ZAPOSLOVANJA DELAVCEV PRIVATNIH OBRTNIK OV
Družbeni pravobranilec samoupravljanja je dal pobudo za predčasno razrešitev poslovodnega organa GIP Ingrad, TOZD v. J Ljubljana, dipl. inž. Jožeta Brodnika zaradi kršitve predpisov o zaposlovanju delavcev zasebnih obrtnikov v temeljni organizaciji.
Dalje navaja, da je prekršil tudi sklep delavskega sveta temeljne organizacije s tem v zvezi in da je bil zaradi tega ogrožen plan temeljne organizacije.
O pobudi so razpravljali : družbenopolitične orga-
nizacije na nivoju delovne organizacije in v temeljni organizaciji, zatem pa še delavski svet DO na svoji seji dne 11. septembra letos. Seje delavskega sveta so se poleg delegatov in predstavnikov DO udeležili: predstavnik Občinskega sindikalnega sveta občine Ljubljana-Šiška, namestnik družbenega pravobranilca Aleksandra Gorjup in Nada Kumar.
Delegati delavskega sveta so vsestransko obravnavali in proučevali pobudo družbenega pravobranilca in prišli do zaključka, da se
pobuda družbenega pravobranilca samoupravljanja glede razrešitve poslovodnega organa, dipl. inž. Jožeta Brodnika, ne sprejme. To odločitev so utemeljili s tem, da je dipl. inž. Jože Brodnik nad 20 let v DO GIP Ingrad Celje na vodstvenih in vodilnih položajih, da je dolga leta kot direktor TOZD GO Ljubljana bil vsestransko marljiv in uspešen in da je priznan strokovnjak v gradbeništvu.
Res je, da je bilo sprejetih na delo v prvih mesecih tega leta nad 300 de-
V industrijski coni na Viču smo zgradili montažno halo za potrebe Tozd GO Ljubljana
lavcev privatnih obrtnikov, to pa predvsem zato, da bi temeljna organizacija lahko izpolnila svoje planske in pogodbene obveznosti do investitorjev. Temeljna organizacija je že ob koncu 1980. leta prevzela v izvajanje več gradbenih del z namenom, da bi bilo dovolj dela za vse delavce po združitvi z GO Megrad Ljubljana, kar bi edino lahko zagotovilo sanacijo GP Megrad, oziroma njene gradbene operative.
Do združitve je z referendumom dne 28. 5. 1981 tudi prišlo. Pri pregledu kadrov pa se je izkazalo, da tudi v GP Megrad ni bilo okrog 400 operativno sposobnih delavcev, temveč le 280.
Kadrovska služba v DO je poskušala vse, da bi pridobila zadostno število delavcev v redno delovno razmerje ali za določen čas, pa ji to ni uspelo.
Delegati so na podlagi navedenih dejstev ocenili, da njihov individualni poslovodni organ ni mogel ravnati drugače, kakor, da sprejme potrebno število delavcev privatnih obrtni-
kov, saj bi v nasprotnem primeru postavljeni plan ne mogli izpolniti, nastala pa bi za TO velika gmotna škoda, ker ne bi mogli v pogodbeno prevzetih rokih izvesti gradbena dela.
Delegati so sprejeli sklep, da v kolikor so bile pri zaposlovanju privatnih delavcev glede prijavljanja, evidence in podobno kršitve, se zaradi tega zoper dipl. inž. Jožeta Brodnika uvede disciplinski postopek.
Upamo, da bo družbeni pravobranilec samoupravljanja uvidel utemeljenost zaključkov delegatov DS ter da je pobuda dosegla svoj namen, saj so bili do zasedanja delavskega sveta že storjeni določeni ukrepi, število delavcev privatnih obrtnikov se je znižalo za več kot 100 in se še znižuje. V redno delovno razmerje se bo poskušalo vključiti potrebno število delavcev, evidenco nad sprejemanjem, oziroma oddajanjem del privatnim obrtnikom pa bo vodila kadrovska služba v delovni organizaciji.
Franjo Cevnik
Gradnja celjske bolnišnice
Na gradbišču nove celjske Bolnišnice gradbena dela izvajamo po planu in glede na dotok finančnih sredstev. Ne manjka pa težav, kot projektna dokumentacija in stalno pomanjkanje betonskega železa. Kljub vsemu je etažna skeletna konstrukcija gotova, v gradnji je betonski skelet razširjenega pritličnega dela objekta.
Ivo Dujič
Lani smo v rubriki PA ŠE TO... opozarjali na malomarno skladiščenje OUTINORD opažev. Sedaj je v skladišču na Hudinji povsem drugače.
Vprašanje in odgovor
KAJ JE Z REORGANIZACIJO V TOZD »MEHANIZA«-CIJA
Uredništvo Glasila je dobilo več vprašanj v zvezi z reorganizacijo poslovanja uprave TOZD Mehanizacije, ki jo je sprejela tamkajšnja komisija za medsebojna delovna razmerja in v posledici tega uvedla nove delokroge nalog in opravil z novim in višjim vrednotenjem teh opravil. Temu ustrezno je delavce prerazporedila in jim določila višje osnove za obračun OD.
Pri tem se postavlja vprašanje, ali ni potrebno predhodno spremeniti statuta DO, statuta delovne skupnosti skupnih služb, ki bi v tem primeru del združenih nalog na nivoju DO opravila TOZD sama, zaradi česar bi bilo potrebno spremeniti tudi samoupravni sporazum o združitvi TOZD v DO Ingrad, kakor tudi druge samoupravne splošne akte, s katerimi so dogovorjene in sprejete skupne osnove o poslovanju TOZD v sestavi DO Ingrad.
Na zastavljena vprašanja je uredništvo zaprosilo za odgovor strokovno službo za ustrezno pojasnilo.
POJASNILO GLEDE REORGNAIZACIJE V TOZD MEHANIZACIJA
Na zastavljeno vprašanje lahko odgovorimo v dveh odgovorih, ker gre za dve ločeni, čeprav med seboj povezami vprašanji, ki enkrat urejata razmerja v sami TOZD, drugič pa razmerja v delovni organizaciji.
V prvem sklopu vprašanj gre za način sprejemanja kataloga del oziroma opravil in vrednotenje le-teh ter za postopek razporejanja delavcev k novim nalogam oziroma delovnim opravilom. Katalog del oziroma opravil (pa naj
gre samo za njegove spremembe) mora sprejeti delavski svet TOZD. Po sprejemu kataloga se dela in naloge ovrednotijo oziroma ocenijo in so kot take sestavni del pravilnika o osnovah in merilih za delitev sredstev za OD in sklada skupne porabe, ki se sprejema z referendumom.
Torej je v danem primeru šlo v končni fazi za spremembe pravilnika o delitvi sredstev za OD, ki bi se morale sprejeti z referendumom. Šele po tako opravljenem postopku lahko komisija za delovna razmerja sprejme sklep o razporeditvi delavcev k novim
delom oziroma opravilom, vendar pod pogojem, če ti delavci izpolnjujejo pogoje, ki so potrebni za razporeditev oziroma zasedbo določenih del in nalog. Obenem s sprejemom sklepa o razporeditvi delavca na določena dela se delavcu tudi določi v skladu s sprejetimi merili vrednost teh del, oziroma osnovno obračunsko (akontacijsko) postavko. Obvezno bi pa morala TOZD pred dokončnim sprejemom sprememb pravilnika oziroma uvedbi novih delokrogov preveriti skladnost le-teh s samoupravnim sporazumom o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za OD v DO GIF Ingrad, h katere-mu je pristopila tudi TOZD, če to ni, potem gre za kršitev skupnih osnov in meril, katere veljajo za vse TOZD, ki so združene v GIF Ingrad.
V drugem sklopu vprašanj pa gre za opravljanje skupnih zadev, ki se opravljajo na nivoju delovne organizacije, katere na podlagi samoupravnega sporazuma o združitvi TOZD v DO GIF INGRAD in samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih, pravicah in obveznostih med TOZD in DSSS opravlja delovna skupnost skupne službe. V primeru, da bi zadeve Skupnega pomena iz 3. člena že citiranega samoupravnega sporazuma o združitvi želela opravljati posamezna TOZD, bi bilo potrebno predhodno spremeniti ta sporazum, kakor tudi ostale samoupravne splošne akte, ki u-rejajo Skupne osnove o poslovanju TOZD v DO GIF IGNRAD, o čemer pa morajo odločati vse TOZD v sestavi DO z referendumom1.
Torej se posamezna TOZD ne more enostransko odločiti, da bi sama opravljala dela, ki so skupnega pomena za vse TOZD, še posebej pa na TOZD Mehanizacija, ki v bistvu opravlja združena delovna sredstva vseh TOZD v se-
Kje imate tistega šefa, ki je priznal svojo odgovornost?
stavi DO. Težnja po »popolnosti« TOZD, ki naj bi poleg svoje osnovne dejavnosti opravljala še ostale funkcije, oziroma zadeve, ki so skupnega pomena, je lahko celo nasprotna duhu zakona o združenem delu, ki poudarja povezovanje TOZD prav na temelju skupnih interesov in ciljev. Težnja po popolnosti bi lahko pomenila, »da se TOZD pretvarjajo v podjetja s popolno opremljeno in na starih temeljih organizirano administrativno službo«.
(Mnenje komisije skupščine SFRJ za spremljanje in uresničevanje ZZD).
Organiziranje v delovni organizaciji mora omogočiti smotrno in povezano zadovoljevanje skupnih interesov in ciljev, to pa je tudi temelj za opravljanje del skupnega pomena za vse TOZD v sestavi DO, kar v končni fazi pomeni tudi racionalno poslovanje, ki naj bi bilo tudi v duhu naših stabilizacijskih prizadevanj.
Kadr.-pravna služba
CELJE - CELJE - CELJE - CELJE
ZASEDANJE OBČINSKE SKUPŠČINE — Dne 8. in 15. oktobra so na ločenih sejah zasedali delegati vseh treh zborov celjske občinske skupščine. V središču pozornosti je bila ocena o uresničevanju občinske resolucije v prvem polletju letošnjega leta. Številni delegati in najvidnejši predstavniki mnogih delovnih organizacij so v razpravi, zlasti na zboru združenega dela, opozorili na težave, s katerimi se srečujejo ne samo pri izvozu, marveč tudi pri dobavi reprodukcijskih materialov. Navzlic temu je prevladoval optimizem, zavzetost, da v delovnih organizacijah v čim večji meri izpolnijo planske obveznosti. Žal, v tem delu seje zbora združenega dela ni bilo slišati našega delegata.
Sicer so sprejeli osnutek družbenega dogovora o pospeševanju drobnega gospodarstva v tem srednjeročnem obdobju, pokroviteljstvo občine nad delom dveh društev slovenskih delavcev na začasnem delu v Zvezni republiki Nemčiji pa tudi dogovor o organizaciji, izvedbi in financiranju Tedna domačega filma.
Še en objekt iz samoprispevka v celjski občini — letos jeseni so odprli vrtec v Krajevni skupnosti Aljažev hrib. Izvajalec ael TOZD GO Celje ga je postavil z Marlesovo tipsko montažno izvedbo
NA REŠETU OSEBNI DOHODKI — Člani izvršnega sveta celjske občinske skupščine so na eni zadnjih sej znova ocenjevali poročilo delovne skupine za spremljanje uresničevanja dogovora o razporejanju dohodka. Ugotovili so, da je bilo v občini v prvem polletju letos 27 kolektivov, ki so za osebne dohodke namenili več sredstev kot bi smeli. Ražlogov za to je bilo več. Ne glede na to je pomembna še ugotovitev, da v nobenem primeru ni šlo za pretiravanja, niti za razpolaganje čistega dohodka v nasprotju s temeljnimi usmeritvami. Na seznamu teh »kršiteljev« so bile tudi tri naše temeljne organizacije. Izvrnši svet je potrdil stari sklep, da morajo v teh kolektivih še v oktobru, najpozneje pa do konca leta, uskladiti gibanje sredstev za osebne dohodke z dogovorjenimi merili.
CELJSKA OBČINA V 1982. LETU — Izvršni svet celjske občinske skupščine je dal v javno razpravo osnutek resolucije o družbenoekonomski politiki in razvoju občine v prihodnjem letu. Gre za dokument, ki predvideva povečanje industrijske proizvodnje za 2 do 3 °/o, realni družbeni proizvod za 3, zaposlovanje za 1,5, produktivnost prav tako za 1,5 ter izvoz za 8 odstotkov.
CELJE - CELJE - CELJE - CELJE
Proizvodno delo
za učence usmerjenega izobraževanja
V	drugem polletju bodo imeli učenci usmerjenega izobraževanja 10 dni proizvodnega dela. Vsi učenci, ne glede iz katere šole so, bodo šli za 10 dni ali 88 ur v proizvodnjo.
V	naši delovni organizaciji boo pravljalo prakso naslednje število učencev: 90 učencev TSŠ — gradbena smer
10 učencev SKIMC Štore več učencev TSŠ — smer energetika.
Za te sedaj že vemo, morda bomo dobili še katere.
Učenci bodo imeli najprej uvodni del, v katerem bodo spoznali dejavnosti delovne organizacije, tehnološko organiziranost, samoupravno organiziranost, vlogo družbenopolitičnih organizacij, varstvo pri delu, skrb za Okolje, varnostne pogoje, pravice in obveznosti. Zatem se bodo vključili v samo proizvodno delo, v obveznosti in
medsebojne odnose ter se udeležili samoupravnih aktivnosti temeljne organizacije in delavne enote ter pri mladinski organizaciji.
Izbrati bo treba taka dela in opravila, ki jih bodo učenci sposobni varno o-pravljati in da bodo v teku triletnega šolanja spoznali tehnološki proces v celoti. Delo bo moralo biti organizirano tako, da bodo učenci s svojim delom prispevali k dohodku temeljne organizacije, zagotovljeni pa bodo morali biti prostorski, materialni, kadrovski in varnostni pogoji, zavarovanje, prehrana, zaščitna sredstva in drugo.
V prvem letniku ne bodo dobili nagrade, ker bo ta pokrila stroške malice in zaščitnih sredstev, v višjih letnikih pa bo nagrada sorazmerna z njihovim prispevkom k dohodku temeljne organizacije.
Edita Čebela
DIPLOMSKE NALOGE
Naši štipendisti se vse bolj obračajo na našo delovno organizacijo, ko delajo diplomsko nalogo. Univerza jih napoti, naj se oglasijo pri svojem štipenditorju, da bi dobili kakšen problem, ki bi ga zatem z mentorjem na šoli obdelali. Naši štipendisti gredo od nas praznih rok. Verjetno mislijo naši strokovnjaki, da bi bilo to zanje kakšno breme, vendar ni res. To je zelo lahka pot, ki bi v našem gradbeništvu lahko dala nove ideje, morda celo rešila kakšne probleme in se je druge delovne organizacije veliko poslužujejo. Tudi mi bi se je marali.
OB MESECU BOJA PROTI ALKOHOLIZMU
Zasvojenost, ki ogroža
Bliža se mesec november, čas grozdja in trgatve, čas, ko zori vino. Z njim bomo slavili praznike, svatbe, rojstne dneve, sklepali pogodbe ali žalovali na sedminah. Pili bomo na veselje, žalost, zaradi vročine ali mraza. Marsikomu bo alkohol zdravilo zoper zobobol, želodčne ali srčne težave, sredstvo za boljši apetit.
Kaj je alkoholizem
Ze dolgo priznavamo, da je alkoholizem bolezen in alkoholik bolnik. Do razvoja bolezni pride zaradi dolgotrajnega in prekomernega uživanja alkoholnih pijač. Tako postane alkoholik telesno in duševno odvisen od alkohola. Posledice obolenja pa se odražajo tudi na socialnem področju, v službi in družini. Vendar alkoholik ni bolnik, ki mora v posteljo in potrebuje nego in počitek.
Duševna odvisnost
Nekateri se branijo: Nisem alkoholik, tudi 14 dni in več lahko zdržim brez alkohola« (prva zmota).
Res je, ne pijejo vsak dan. Ko pa začnejo, ne znajo pravočasno prenehati in se napijejo do onemoglosti. Pravimo, da ne poznajo več prave mere oziroma da pijejo po tipu izgube kontrole.
Sposobnost organizma, kako prenaša alkohol, imenujemo toleranca. Ta v začetni fazi alkoholizma narašča. Pravimo, da ga človek vedno več »nese«. V končni fazi alkoholizma toleranca pada, kar se odraža v tem, da se pijanost pojavi že po majhnih količinah zaužite alkoholne pijače. Večkrat slišimo: »Nisem alkoholik, saj ga malo pijem. Po dveh kozarcih vina sem že pijan ...« (druga zmota). V resnici gre za alkoholika, ki mu je zaradi telesnega propada padla toleranca.
Telesna odvisnost
Kadar bolnik zaradi kakršnihkoli razlogov v organizem ne dobi potrebne količine alkohola, postane nemiren, boli ga glava, slabo se počuti, poti se in tresejo se mu roke. Te znake imenujemo abstinenčne
Most čez Savo v Zagorju
Celotna investicija - most čez Savo z nadvozom, most čez Medijo, dovozne ceste in podporni zidovi — je vredna 120 milijonov dinarjev, naročnik del je Republiška skupnost za ceste Slovenije.
Most čez Savo je dolg 142 m in širok 10,80 m, zgrajen preko 4 polj po novi tehnologiji »s potiskanjem«, v podaljšku mostu je zgrajen nadvoz preko železniške proge dolžine 18 m, a montažne izvedbe. Most čez Medijo je zgrajen preko 3 polj, dolžine 54 m, širine 9,80 m, prav tako montažne izvedbe. Delavci temeljne organizacije gradbena operativa Laško, so ta mostni kompleks zgradili v enem letu.
S tem mostom se je zaključila veriga izgradnje mostov čez Savo v Sloveniji, od katerih jih je Ingrad zgradil kar 4 in sicer v Sevnici, Radečah, Ljubljani in Zagorju.
O nekaterih težavah, s katerimi so se srečavali graditelji mostu, so nam povedali:
Karl Goričan, vodja gradbišča — Zaradi postavljenega roka smo začeli z betoniranjem zgornje konstrukcije že februarja, ko so bile zimske temperature še krepko pod ničlo. Boj proti mrazu nam je omogočila začasna streha nad betonsko postajo in ogrevanje postaje s tajfuni. Kvaliteta konstrukcije je bila kljub temu zadovoljiva, saj smo dosegali zahtevano marko betona.
Marjan Vengust, gradbeni tehnik — Pri betoniranju 5. takta smo v nedeljo zjutraj že vgradili 5 m3 betona (od planiranih 60 m3), ko je odpovedala betonarna v Litiji. S Franjom Kutnjakom sva nato sama aktivirala betonarno v Radečah in tako zagotovila kontinuiteto betoniranja. Tudi planirani rok 7 dni,
za vlek enega takta s tem nismo podaljšali.
Hasib Sakušič, pomožni skladiščnik — Velike težave nam je povzročalo pomanjkanje cementa M 550 skozi vse leto. Kljub temu smo most pravočasno zgra-
dili. Vse, ki smo delali na tem gradbišču, nas je zelo pretresla vest o prometni nesreči, v kateri sta umrla Jože Abraham iz TOZD Mehanizacija in kasneje še moj rojak iz Bosne, Ratko Miletič, ki je bil naš sodelavec v TOZD GO Laško.
Vili Šuster
Most čez Medijo
simptome. Veliko alkoholikov pravi: »Pijača ni problem, slabe živce imam, zato se tresem« (tretja zmota). Šilce na tešče hitro pomaga. Roke se umirijo, živčnost izgine. Ta vrsta alkoholikov pije vsak dan. Alkoholizem nastaja torej skozi proces, ki ga lahko razdelimo v več obdobij in faz. Problem alkoholizma je tudi v tem, da ne prizadene samo bolnika, temveč tudi ljudi, ki živijo z njim.
Iz vseh teh razlogov je zdravljenje potrebno čim-prej. Vendar pa zdravil proti alkoholni zasvojenosti ni. Potrebna je sprememba alkoholikovega vedenja in navad. Postati mora bolj samostojen, aktivnejši; življenje si mora urediti tako, da bo živel v Skladu s seboj in s svojim okoljem. To pa lahko doseže samo z lastnim naporom in aktivno vključitvijo v eno od oblik zdravljenja. Pri zdravljenju pa morajo
sodelovati tudi tisti, ki z njim živijo ali delajo — družina in sodelavci.
Ob vrnitvi z zdravljenja ga ljudje velikokrat silijo s pijačo, češ: »En kozarček ti ne bo škodil, kakšna reva si, ko si ne upaš ...« Takrat se mora soočiti z resnico, da zmernega pitja za bivšega alkoholika ni.
dr. Janez Mervič ZD Ljubljana Služba za napredek zdravstvenega varstva
IZ NAŠIH TOZD - IZ NAŠIH TOZD
DELO RODI USPEH
Delavci TOZD »Prevozi« so v skladu s svojo zakonsko pravico in dolžnostjo leta 1973 dali pobudo, da se del del. org. organizira kot temeljna organizacija združenega dela za izvrševanje transportnih tisi ug in storitev z gradbeno mehanizacijo.
Začetki te temeljne organizacije pa segajo že v leto 1946, ko so delavci stranskih obratov s tremi tovornjaki in dvema paroma konj začeli prevažati material za potrebe novoustanovljenega mestnega gradbenega podjetja »Megrad«.
V občino Ljubljana-Mio-ste-Polje, na Smartinsko cesto 64a, so se preselili leta 1957 iz občine Center (Prule). Od takrat dalje so se Stranski obrati vidno večali. Zrasli so prostori, garaže in delavnice, v katerih se odvija dejavnost temeljne organizacije še danes. Čeprav meri območje, na katerem je locirana TOZD »Prevozi« (skupaj s TOZD Gradbena opera ti va — DE Tesarstvo in TOZD »Trgovina«! približno 12.000 m2, smo zaradi skokovitega večanja strojnega parka že močno utesnjeni, delo pa otežkočeno, saj vseh strojev in vozil
ne moremo več parkirati na dvorišču, kaj šele opravljati redna vzdrževalna dela in popravila.
Zavedajoč se, da so dosedanji proizvodno-poslovni prostori neprimerni, smo začeli razmišljati o razširitvi, oziroma preselitvi na novo lokacijo. Kupili smo nadomestno zemljišče ob Industrijski cesti (SP-4 Šiška), pridobili lokacijsko dokumentacijo in izdelali idejni projekt. V aktih o združitvi v GIP »Ingrad« smo opredelili kot prioritetno nalogo, da bomo prestavitev realizirali v letu 1982 in s tem omogočili temeljni organizaciji, da v normalnih okoliščinah povečuje dohodek in s tem pripomore k reševanju skupnih prizadevanj v o-kviru delovne organizacije.
Temeljna organizacija »Prevozi« je v sestavu GIP »Ingrad« organizirana predvsem za zadovoljevanje potreb dela gradbene operative na ljubljanskem področju ter za proizvodnjo gramoza in peska.
Kljub temu, da se TOZD »Prevozi« s povprečno 80 zaposlenimi delavci razvršča med manjše temeljne organizacije v Sloveniji, v zadnjih letih, na področju
proizvodnje dolomitskega peska, pokrivamo polovico vseh potreb za ljubljansko področje. (Po urbanističnem planu se za pokrivanje potreb po dolomitskih peskih na ljubljanskem področju predvidevata dva peskokopa:	Komunalno
podjetje L j ubl j ana- peskokop Sostro in peskokop Hrastenice TOZD »Prevozi«),
Iz tega lahko zaključimo, da je posebnega pomena za razvoj temeljne organizacije posodobitev peskokopa Hrastenice, kjer je ob se-
Jože Potočar,
direktor TOZD »Prevozi«
Peskokop Hrastenice ima za razvoj temeljne organizacije poseben pomen
danjih pogojih možno z manjšimi vlaganji doseči podvojitev dohodka.
Za boljši pregled rasti proizvodnih zmogljivosti in realizacije naše temeljne or-
ganizacije, od ustanovitve Mestnega gradbenega podjetja »Megrad« pa do vključitve naše TOZD v GIP »Ingrad« predstavljamo naslednjo tabelo:
Plan/Leto	Število zaposlenih	Število ' strojev težk 1 gradb. meh.	Število prevoznih sredstev	Letna realizacija TOZD v din
1946	10	1	3	realizacija za celotno DO
1973	65	9	16	2.284.692,80 konstituiranje TOZD
1980	80	30	35	72.976.000,00
1981	85	32	37	104.700.000,00
Temeljna	organizacija		petnajst 1	et in, da je pet
»Prevozi«	vseskozi	dobro	delavcev	naše TOZD, za
posluje. Kot zanimivost naj			njihovo	delo, odlikoval
navedemo,	da dela	več kot	predsednik republike tova-	
tretjina dellavcev v		tej sre-	riš TITO	z redom dela.
dini neprekinjeno		več kot		Jože Potočar
Montažna konstrukcija za Gasilski dom Ostrožno
Skladno s projektom
Zadnje tedne so v dnevnem časopisju veliko pisali o gasilskem domu na Ostrožnem, ki ga je zgradila naša delovna organizacija po lastnem montažnem sistemu, pa tudi nači;t so izdelali v naši TOZD Projektiva.
Vsa mogoča ugibanja smo prebrali v časopisih, kot o površnem projektu, o nepravilni izdelavi montažnih stebrov (zamenjava višine etaž), o gradnji, ki ni skladna s projektom itd.
Zato smo se najprej obrnili na TOZD Projektiva, kjer so nam dali naslednji odgovor:
Prizidek k objektu gasilski dom Ostrožno je bil projektiran skladno z idejnim projektom, ki ga je potrdil investitor Krajevna skupnost Ostrožno.
Svetla višina garažnih vrat po projektu za izvedbo (glavni projekt) znaša 310 cm. Višina gasilskih avtomobilov, predvidenih za garažiranje znaša od 260 cm za TAM 125 T10 do 290 za TAM 75 T5 vključno z nameščeno lestvijo.
Naknadno je investitor zahteval večjo svetlo višino garažnih vrat, glede na to, da ima Prostovoljno gasilsko društvo Ostrožno namen nabaviti večje gasilsko vozilo, cisterno z nameščenim topom za brizganje, višine 340 cm.
Investitorja srno z dopisom dne 16. 7. 1981 obvestili, da lahko na njegovo zahtevo povečamo svetlo višino garažnih vrat na 350 cm, z zamenjavo armiranobetonskega montažnega nosilca nad garažnimi vrati z jeklenim.
Pripominjamo, da je objekt zgrajen skladno s projektom in da ni prišlo do nikakršne zamenjave nosilnih stebrov, kot je bilo navedeno v »Delu« dne 9. 9. 1981 pod rubriko »Pa še to...«.
Pred gradnjo je investitor zagotavljal, da svetla višina vrat 310 cm zadostuje, ker v nobenem primeru Prostovoljno gasilsko društvo ne bo posedovalo vozilo višjega od 290 cm.
Odgovorni projektant Janez Kovačič, dipl. inž. arh.
IZ NAŠIH TOZD - IZ NAŠIH TOZD
TOZD GO Žalec
Zdravstveni dom na Vranskem
Trgovska hiša Merx v Berčah pri Titovem Velenju
Poslovno stanovanjski blok v Žalcu
Ivan Sečki
REDEK PRIMER
12 stanovanjski blok z otroškim vrtcem v Zabu-kovici dograjen pred rokom. Z dobro organizacijo in osetatiim zalaganjem so naši delaivci pod vodstvom šefa gradbišča Ivana Sečki-ja iin delovodje Stefana Gmajniča uspeli nadoknaditi začetno dvomesečno zamudo in dograditi objekt celo pred pogodbenim rokom.	Srečko Pišom
TOZD GO Slovenske Konjice
Zdravstveni dom so odprli za občinski praznik Slov. Konjic
S ŠŠpo naših gradbiščih
Poslovno stanovanjski blok
Skladiščna hala Konus — montažni sistem Ingrad
Stanovanjski diokI v Zrečah 7, 8 in 9 v različnih fazah izgradnje, za blok 10 pa pripravljajo temelje
NOVICE Jubilanti 1981
9. TEDEN DOMAČEGA FILMA
Letošnji teden domačega filma v Celju, že deveti po vrsti, nima edinega cilja združiti v njegovem samem trajanju večje število gledalcev, ampak skozi učinek spremnih prireditev vzbuditi večjo pozornost do filma in filmske kulture sploh — povsod in v vsakem času.
Takšen smoter so si zadali organizatorji, ki so: Novi tednik in Radio Celje, Kinopodjetje Celje, Društvo slovenskih filmskih delavcev, Kulturna skupnost Slovenije in Celja, Izvršni svet občine Celje in številne delovne organizacije celjskega območja (med njimi tudi Ingrad;, ki kot pokrovitelj prireditev finančno omogočajo.
Program letošnjega tedna je obširen in zanimiv.
V	'klinu Union bo premierni spored in sicer: 9. 11. Visoka napetost, 10. 11. Sezona miru v Parizu, 11. 11. Banovič Strahinja, 12. 11. Mojstri, mojstri, 13. 11. Samo enkrat se ljubi, 14. 11. Se spominjaš Dolly Bell, 15. 11. Padec Italije,
16.	11. Ritem zločina in
17.	11. edini slovenski film Krizno obdobje.
V	kinu Metropol bo od 9. do 15. 11. spored filmov v čast 40-letnice vstaje, v kinu Dom bo spored filmov iz Črne gore in spored mladinskih filmov, v dvorani Kinogledališča pa bo spored slovenskih kratkih filmov.
Sporedno s filmskim programom bodo potekali razgovori občinstva s filmskimi avtorji v dvorani doma JLA, številna posvetovanja kulturnih in filmskih delavcev bodo v dvorani Kinogledališča, v Likovnem salonu pa bo odprta razstava o jugoslovanskem filmu.
Teden domačega filma torej je in ostaja široka tribuna za izražanje vtisov pa tudi ustvarjalnih pogledov na smeri razvoja domačega filma in mu moramo priznavati pomembno vlogo pri podružbljanju filmske in splošne kulture.
KDO V VODSTVU OBČINE?
Predsedstvo občinske konference SZDL Celje je v sodelovanju s koordinacijskim odborom za kadrovska vprašanja pripravilo predlog za evidentiranje možnih kandidatov za opravljanje nekaterih najodgovornejših funkcij v skupščinskem sistemu in nekaterih samoupravnih interesnih	skupnostih,
predvsem s področja družbenih dejavnosti.
Med evidentiranima kandidatoma za predsednika zbora združenega dela je tudi Jože Mešl iz naše TOZD Proizvodni obrati.
Zaradi pomanjkanja prostora v septembrski številki, objavljamo danes drugi del letošnjih Ingradovih jubilantov.
Jubilante, priključenih Megradovih TOZD, objavljamo posebej, za dva TOZD pa celo za tri leta nazaj, ker jubilejne nagrade v TOZD Gradbena operativa in Skupne službe zaradi slabih finančnih rezultatov niso bile izplačane od leta 1979.
TOZD GO LJUBLJANA
—	10 let —
CEHA Mirko — tesar, DURAKOVIC Mehmed — gr. delavec, KOVAČEVIČ Ranko — zidar, MITROVIČ Mirko
—	gr. delavec, ŠAKOTIC Zdravko — zidar, VUKOVIČ Pero — strojnik;
—	15 let —
LEP AN M ato — gr. delavec, PETAN Boris, gradb. tehnik;
—	20 let —
JEVSINEK Marija — knjigovodja, KOŽUH Terezija — kuharica, KRLIC Peter — strojnik, ŠPEHAR Josip — zidar, VRACEVIC Pero — zidar;
MEGRAD
TOZD MOBIL1A LJUBLJANA
—	10 let —
KOPRIVNIK Milan — mizar, OBAL Rudolf — delavec, JUROSEVIC Branko — skladiščnik, JELIC Novak — pom. delavec, HANDANAGIC Husein — pom. delavec, MEH-METAJ Avdulah — čuvaj;
—	20 let —
ERPIC Milan — vodja komerciale, JUVAN Andreja — knjigovodja, SlSlC Hasan — pom. delavec, PAPEŽ Alojz
—	galerist;
—	30 let —
GANTAR Vida — skladiščnik;
TOZD PREVOZI LJUBLJANA
—	10 let —
BRBOT Franjo — čuvaj, FATIMIC Vehi d — strojnik, JURENAC Josip — čuvaj, RUPNIK Janez — prometni tehnik, VUCKlC Mirsad — pom. delavec;
—	20 let —
HREN Alojz — strojnik, SlPOS Ivan — bagerist;
—	30 let —
GOGNAVEC Franc — tehnolog, SOLTlC Slavko — strojnik;
DS SKUPNE SLUŽBE Leto 1979
—	10 let —
KLEMBES Vanda — knjigovodja;
—	30 let —
MANDELJC Stana — bi lan cist
Leto 1980
—	10 let —
BIZJAK Gerard — vodja oddelka pr. dela Leto 1981
—	10 let —
MILOVANOVIČ Radenko — receptor, ŽAGAR Frančiška — knjigovodja;
—	20 let —
OKORN Marija — knjigovodja, PETKOVŠEK Ančka — knjigovodja;
TOZD GRADBENA OPERATIVA
Leto 1979
— 10 let —
ŠEBIJAN Stefica — snažilka, 9TIMNIKAR Joža — referent, SlPOS Peter — voznik viličarja, BOŽIC Stefan — gr. delovodja, DROBAC Mile — gr. delavec, DRUŽANO-VlC Arif — čuvaj, DŽEH VERO VIC Esad — zidar, HA-SANOVIC Mustafa — gr. delovodja, INTIHAR Miran — tesar, JOVIČ Kršita — skladiščnik, KUClCA lija — zidar, LOVŠE Jože — železokrivec, MALKIC Ibrahim — žele-zokrivec, MILUNOVIC Barde — zidar, MIROSAVLJE-VIC Boško — tesar, SELIMI Hajzer — gr. delavec;
— 20 LET —
KOS Joži — administrator, REŽONJA Stefan — strojnik, GORNJEC Alojz — zidar, HAFNER Franc — gr. delovodja, JANUSlC Ivan — strojnik, MACANOVIC Husein
—	zidar, MURIC Muharem — zidar, RADINKOVIC Nedeljko — betonerec, VUGRAC Anton — zidar;
—	30 let —
JAGAS Josip — tesar, SRSEN Feliks — zidar;
Leto 1980
—	10 let —
BURZIC Avdija — zidar, D J URIC Miladin — delavec, ARMIC Ahmet — zidar, JASIC Saban — zidar, JUROSEVIC Branko — nam. vodje žage, KURTOVIC Hushija
—	gr. delavec, MIDŽAN Sadik — gr. delavec, RAMIC Zuhdija — strojnik, STOJAKOVIČ Gojko — gr. delavec, TESIC Marko — železokrivec, VUJNOVlC Ranko — zidar, MEHMETAJ Avdulah — čuvaj, NOVAK Andrej — vodja tesarstva, ŠAFARIČ Ivan — vod. betonarne, ŽE-ŽELJ Alojz — inštruktor;
—	20 let —
ANŽUR Avgust — skladiščnik, BABIC Mile — čuvaj, DEMIC Ramadan — čuvaj, GAK Slavko — zidar, GASI Redžep — čuvaj, HODŽA Rašid — čuvaj, KATEREN Franc — tesar, KAPIC Murat — strojnik, KOTARAC Pavao — zidar, LJUBI J ANKI C Vahid — strojnik, MU-JADŽIC Osman — železokrivec, MURIC Husein — zidar, NUHANOVIC Mehmed — zidar, VUČKO Andrej — inštruktor, VULETA Drago — zidar, ZEKIC Mate — tesar, ZUPANČIČ Karel — skladiščnik;
—	30 let —
BESEDIC Stefan — tesar, ČRNIVEC Milan — pom. delovodja, RAJNER Janez — zidar, VRTOVEC Alojz — gradb. tehnik;
Leto 1981
—	10 let —
BEGANOVIC Vehab — železokrivec, BECKANOVlC Fe-rid — zidar, DOMJANIC Drago — inštruktor, KAJTE-ZOVlC Hasib — zidar, MAKIVIC Mirko — železokrivec, MAKIVIC Pero — zidar, PIŠKUR Janez — zidar, RIKlC Ivan — voznik kombija, SAMARDŽIC Munih — zidar, STRBAC Radovan — delavec, VINKOVIC Mirko — tesar, VELIC Ramo — zidar, TEPIC Vlado — tesar, ORU-SEVlC Hasan — gr. delavec;
—	20 let —
BAJREKTAREVIC Emin — delavec, BEGANOVIC Hasan I. — železokrivec, BEČIROVIČ Milivoje — čuvaj, MURIČ Meho — gr. delavec, NUHANOVIC Suljeman — zidar, PORClC Mustafa — železokrivec, VUGRAC Rudolf — zidar, ZAVRL Janez — skladiščnik, COPOT Matija — gr. delavec, BECKANOVlC Bečir — strojnik, PAVLOVIČ Lazar — strojnik, BOH Jože — gradb. tehnik, KLlClC Munira — čistilka, ZAJC Alojz — gr. delovodja;
—	30 let —
FICKO Stane — tesar, GREGORINClC Roman — zidar, KUZMA Slavko — železokrivec, RIBIC Drago — zidar, STOJS Viktor — zidar;
*pr™tr -T---jt*.ir
GLAS
MLADIH
PROGRAMSKO VOLILNA SEJA OK ZSMS CELJE
Smo za povezavo
Programsko volilne seje občinske konference ZSMS Celje, ki je bila 8. oktobra v veliki dvorani Narodnega doma, smo se udeležili tudi predstavniki OO ZSMS GIP »Ingrad«.
Menimo, da seja ni dala takih izhodišč, kot bi bili spričo nerealiziranih nalog v preteklem obdobju ter zahtevnega go&podarsko-ekonomskega položaja potrebni za realizacijo akcijskega programa dela mladih v celjski občini.
Mladinci »Ingrada« smo prispevali k zaključkom seje predvsem Sklep o zav-
zetju enotnih stališč do reševanja družbeno-ekonom-skega položaja mladih. Dali smo povod za dogovor o dosledni povezavi osnovnih organizacij z OK ZSMS, kar edino lahko jamči kvaliteten premik v delu, poleg vseh drugih pogojev seveda. Ali jih bomo izkoristili?
Po ogledu filma o poteku letošnje štafete mladosti v Cdlju, smo mladi »Ingrada« prejeli priznanje OK ZSMS za sodelovanje pri organizaciji njenega sprejema.
P. O.
Odslej učinkoviteje
Na peti redni seji Koordinacijskega sveta ZSMS GIP Ingrad smo delegati vseh temeljnih organizacij kritično ocenili svoje dosedanje delo.
Ob spoznanju relativnega neuspeha, smo se poleg sklepov o nadaljnji dosledni realizaciji sprejetih nalog, dogovorili tudi za sankcioniranje ie-teh. Disciplinska komisija pri KS ZSMS je vzela najprej v pretres
odsotnost s seje in ugotovila neopravičene izostanke naslednjih delegatov: Tine Preložnik — TOZD Mehanizacija, Darko Kru-šič — TOZD Šentjur, Boro Živkovič — TOZD Lesni obrati, Radivoj Ilič — TOZD Prevozi in Vlado Fandarič — Mladinski dom Ljubljana.
Objava v glasilu naj služi kot opomin!
P. O.
Šport in rekreacija
LIGA V MALEM NOGOMETU
Po krajšem predahu, po letnih dopustih in času, ko si vsak mladinec, pravzaprav sleherni človek poišče svojo obliko športa in rekreacije, smo se odločili na športnem področju storiti korak naprej.
Izbrali smo najbolj popularno športno panogo, nogomet. Organizirali smo tekmovanje v malem nogometu po liga-sistemu in sicer v začetku v manjšem obsegu — sodelovalo je le 7 TOZD in DSSS, spomladi pa bomo ligo razširili.
V zimskem obdobju pa bomo organizirali poleg že
utečene smučarske rekreacije še turnir v šahu in streljanju.
Jani Arnuš
»DEBELJAKOV
MEMORIAL«
V nedeljo, 27. 9. 1981, na Debel jakovem	memorialu
(orientacijski pohod) sta sodelovali dve ekipi iz Mladinskega doma DF v sestavi:
I. ekipa:
Softič, Šelember, Štok;
II. ekipa:
Daničič, Novakovič, Živkovič.
Obe ekipi sta dobili lepa priznanja. Čestitamo!
Priznanje prizadevnim delavcem
Prijetno je spomniti se vsakoletnih iger mladosti ob tem najivečjem mladinskem prazniku.
Letos je te športne igre organiziral TOZD Lesni obrati. O tem smo že pisali, navsezadnje pa tudi zado-
Mladinska akcija IRC
Sodelovanje doma in Krajevne skupnosti Pod gradom je skorajda tradicionalno, a začelo se je takoj po tem, ko je GIP Ingrad 1979 leta kupil ta dom na Maistrovi cesti.
V začetku letošnjega šolskega leta smo imeli celo vrsto delovnih akcij v KS Pod gradom. Naštel bom samo večje. V prvi vrsti bi poudaril pomoč pri organizaciji in izvedbi tekmovanja v počastitev krajevnega praznika, pomoč pri urejanju ceste v KS in pomoč starejšim krajanom v pospravljanju premoga in drv. Za zadnje smo dobili posebno priznanje.
voljstvo občutili na lastni koži.
Komisija za nagrade in priznanja pri KS ZSMS GIP Ingrad ni imela težkega dela pri pripravi predloga za podelitev priznanj. Na osnovi le-tega
delovna
Na tekmovanju v počastitev krajevnega praznika smo osvojili prvo mesto v namiznem tenisu in streljanju, tretje v nogometu in tretje v skupnem plas-rnanu, tako da smo domov nesli tri lepa priznanja, oziroma diplome. V samem tekmovanju je sodelovalo šest stalnih območij v KS in DDS kot posebna enota.
Tudi v kulturnem delu programa v počastitev krajevnega praznika smo imeli svojega predstavnika in sicer na kvizu »Poznaš svoj kraj«.
so bila priznanja podeljena na 5. redni seji KS ZSMS in sicer: TOZD Lesni obrati, za vzorno organizacijo iger mladosti — maj 81, Obratu družbene prehrane, Ivici Bezlaj in Viliju Šusterju za dolgoletno sodelovanje pri organizaciji iger mladosti.
Še si želimo talcih srečanj delavcev Ingrada.
P. O.
Pevski zbor
Pri KS ZSMS Ingrad deluje komisija za kulturo. Na svoji prvi redni seji, ki so ji prisostvovali kulturni referenti TOZD, je sprejela svoj program dela in dodala nekaj novih predlogov za bolj uspešno delovanje. Njen program je zelo obširen, zato je potrebno, da vsi kulturni referenti seznanijo o tem člane ZSMS TOZD, da naj se bolj množično vključujejo v sekcije, kot so dramska skupina, ki je na svojem področju dosegla že nekaj vidnih uspehov celo na republiškem nivoju, likovna in plesna.
Prav tako naj bi se v večjem številu udeleževali kulturnih prireditev v sami občini — gledališki, koncertni, filmski abonma, proslav v počastitev občinskih, republiških in državnih praznikov.
Ena od pomembnih nalog kulturne komisije je tudi ustanovitev pevskega Zbora v Ingradu. Pozivam vse delovne ljudi: ne samo mladince tudi starejše, ki bi želeli peti in delovati v pevskem zboru, naj se v čimvečjem številu prijavijo k sodelovanju.
Jelka Dobršek
NAŠI UČENCI NA GRIČKU S PROSTOVOLJNIM DELOM
Celjski športni rekreacijski center na Gričku dobiva iz dneva v dan vse več obiskovalcev, med njimi so tudi iz naše delovne organizacije. Še posebej živahno je bilo septembra, ko so pričeli z deli pri obnovi smučarske skakalnice, ki je bila opuščena vrsto let. Okoli 30 prostovoljcev — večinoma naši učenci iz doma D. Finžgarja — je vihtelo lopate in krampe na zaletišču, spodaj na izteku pa je pri zemeljskih delih pomagala TOZD Mehanizacija z buldožerjem. Naj še omenim, da je trener celjskih Skakalcev naš strojnik, Dušan Lipovšek, ki je bil pred leti član mladinske reprezentance.
Rajko D j udari č
ZAHVALA
Tako kot že večkrat do sedaj, nas je. tudi tokrat prav prijetno presenetila pomoč vaših mladincev v pomoč ostarelim občanom. Jesen se bliža in tako je to tudi čas, ko pričnejo naši socialni podpiranci prejemati pomoč v kurjavi. Ker gre tu v pretežni meri za ostarele, bolne in osamljene osebe, je bila gesta vaših mladincev pri po-spravljajnu kurjave pri tovarišici Robovi na Bregu resnično humana in vredna vse pohvale. Menimo, da je potrebno mladega človeka, ki ima v sebi še čut in spoštovanje do ostarelih in sploh, da je še pripravljen pomagati, kjer je to resnično potrebno — posebej pohvaliti in ga dati za vzor ostalim. Tako se potem širi krog mladih ljudi, katerim bomo z vsem zaupanjem lako prepuščali skrb za prevzemanje vse večjih odgovornih nalog v naši družbi.
Ker smo prepričani, da je del te zasluge tudi vaša vzgoja v tej smeri, se vam vsem skupaj najlepše zahvaljujemo in prosimo, da bi to zahvalo posredovali tudi mladincem.
Upamo, da bomo tudi še v bodoče tako pozitivno sodelovali. Vse sile za lepšo jesen ostarelih.
KS Pod gradom
V. Š.
Mladi GIP Ingrada smo že ob pričetku gradnje In-gradovega poslovnega centra odločili, da s prostovoljnim delom prispevamo svoj delež.
Poleg samega fizičnega dela, bomo v to interno mladinsko delovno akcijo vključili tudi izobraževanje, idejnopolitično delo ter kulturno dejavnost. S takimi sestavinami bomo skušali doseči pravo brigadirsko šolo za naše bodoče brigadirje v republiških in v zveznih mladinskih delovnih akcijah.
Ker se izgradnja 1PC bliža koncu, smo bili mladi pripravljeni že v mesecu oktobru za dela na zunanji ureditvi, za katera smo se odločili. Žal kaže, da se ta plan ne bo uresničil: Saj vemo, da je »kovačeva kobila — bosa«.
Vseeno brigadirji na svidenje na gradbišču IPC.
Peter Ograjenšek
Uspešno sodelovanje s KS Pod gradom
POSVETOVALNICA
VPRAŠANJE
Kako je pri nas urejen status otrok, rojenih izven zakonske zveze ter kako je urejen status posvojenih otrok glede dedovanja?
ODGOVOR
Po določbah nove ustave imajo otroci, rojeni izven zakonske zveze, enake pravice in dolžnosti, kot otroci, rojeni v zalkoruski zvezi in zato republiški zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Ur. list SRS št. 15/76) izenačuje pravice in dolžnosti otrok do staršev in sorodnikov ter obratno, ne glede na to, ali so rojeni v zakonski zvezi ali zunaj nje. Zakon o dedovanju poudarja to izenačitev zakonskih in nezakonskih otrok tudi glede dedovanja (2. odst. 4. člena).
Glede posvojencev pa je treba poudariti, da dosedanja zakonodaja ni poznala instituta popolne posvojitve in je zato dosedanji zakon o dedovanju, to je do leta 1976, urejal samo dedovanje pri nepopolni posvojitvi tako, da posvojitelj in
njegovi sorodniki niso bili zakoniti dediči posvojenca. Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih iz leta 1976, pa je uvedel institut popolne posvojitve, s katero nastane med posvojiteljem in posvojencem e-nako razmerje, kot med starši in otroci, med posvojencem in njegovimi potomci ter sorodniki posvojitelja pa razmerja, ki so po pravnih posledicah enaka sorodstvenim. To načelo je uveljavil zakon o dedovanju v 21. členu. Po določbah tega člena je dedno-pravni položaj posvojenca izenačen s položajem posvo-jiteljenega zakonskega otroka in dednopravni položaj posvojitelja s položajem staršev. Tako so pri dedovanju sorodniki po posvojitvi izenačeni s sorodniki po krvi. Zaradi tega seveda ni mogoče zakonito dedovanje posvojenca in njegovih potomcev po starših in njihovih sorodnikih ter obratno.
Ker nova družinska zakonodaja iz leta 1976 ne pozna nepopolne posvojitve, so iz zakona o dedovanju izpuščene ustrezne določbe prejšnjega zakona o dedovanju. Vendar se je predvidelo, da se vse nepopolne posvojitve po prejšnjem zakonu ne bodo spremenile v posvojitve po novejšem zakonu.
Zato je v predhodnih določbah (2. odst. 228 člena) določeno, da se za dedovanje nepopolnih posvojencev uporabljajo določbe prejšnjega zakona o dedovanju.
Rado Oevnik
Kršitev delovnih obveznosti
V času od avgusta do 15. oktobra je skupna disciplinska komisija obravnavala 27 kršitev delovne obveznosti. V 3 primerih je bil postopek ustavljen, bilo je izrečenih 9 opominov, ostali ukrepi pa so bili naslednji:
javni opomin
Kmuševoi Fazli, TOZD GO Celje, neopravičeni izostanek z dela 4 delovne dni, Hajrlahiovič Abdulah, TOZD IGM Medlog — popravek uradnega dokumenta in 2 neopravičena izostanka, H us kič Adiil, TOZD GO Šentjur, neopravičeni izostanek z dela 3 delovne dni, Borko Zdravko, TOZD GO Šentjur, vinjenost na delovnem mestu.
denarna kazen 5 % OD
Krušič Danko, TOZD GO Šentjur, opustitev ukrepov za varnost družbene lastnine.
prenehanje delovnega razmerja
— pogojno na 6 mesecev
Vusič Ivan, TOZD GO Celje, odtujitev materiala z gradbišča. Na pritožbo
Vusiča je primer obravnaval DS TOZD GO Celje in potrdil sklep disciplinske komisije.
—	pogojno na 1 leto
Ilič Velimir, TOZD GO
Celje, neopravičeni izostanek z dela 7 delovnih dni, Vajzovič Omer, TOZD GO Celje, neopravičeni izostanek z dela 6 delovnih dni.
prenehanje delovnega razmerja
Ahmedbašič Sefik, TOZD GO Ljubljana, neopravičeni izostanek z dela 8 delovnih dni, Imamovič Camil, TOZD PO, neopravičeni izostanek z dela 9 delovnih dni, Stevanovič Blagoje, TOZD GO Celje, neopravičeni izostanek z dela več kot 20 delovnih dni, Pejkič Živko, TOZD IGM Medlog
—	neopravičeni izostanek z dela več kot 20 delavnih dni, Vdovič Branko, TOZD IGM Medlog, neopravičeni izostanek z dela več kot 10 delovnih dni, Sahitaj Murat, TOZD GO Celje, neopravičeni izostanek z dela več kot 10 delovnih dni, Dragar Miran, TOZD IGM Medlog, neopravičeni izostanek z dela več kot 10 delovnih dni.
Štefka Krušič
Stanovanjski bloki v Draveljski gmajni že pričakujejo stanovalce. Izvajalec del: TOZD
GO Ljubljana
Hala z montažnim sistemom Ingrad za Montano v Libojah Telovadnica v Frankolovem
Prišli
V	mesecu avgustu in septembru smo sprejeli 163 delavcev. Od tega se jih je 21 vrnilo iz JLA, 52 pa je štipendistov, oziroma učencev, ki so uspešno zaključili šolanje.
V	istem razdobju je odšlo 82 delavcev, in sicer: na lastno željo 46, sporazumno 13, po odpovedi delavca 5, po izteku pogodbe
1,	v poskusnem delu 1, upokojenih 6, v JLA 2, umrli4, po zakonu 1 in zaradi izključitve 3 delavci.
UPOKOJENI SO BILI:
Starostno:
GOGIC VELEMIR, rojen
18.	9. 1921, gradbeni delavec v Slovenskih Konjicah. Delo je združeval pri Ingrad od 17. 2. 1970 do 18. 9. 1981, oziroma 11 let, 6 mesecev in 29 dni. Doma je v Bosni, Ukrinioa štev.
19,	p. 74274 Cečava.
Invalidsko:
BOGATAJ IVAN, rojen 18. 7. 1935, priučen mizar v Lesni obratih. Delo je združeval pri Ingrad od 16. 5. 1973 do 7. 9. 1981, ali 8 let, 3 mes. in 20 dni. Doma je na Vranskem št. 29, p. 63305 Vransko.
HALOŽAN IVAN, rojen 22. 6. 1937, zidar v Celju. Delo je združeval pri Ingrad od 23. 7. 1952 (s prekinitvijo zaradi služenja kadrovskega roka v JLA) do 21. 9. 1981, ali 27 let, 2 meseca in 8 dni. Živi v Serovem št. 27, p. 63240 Šmarje pri Jelšah.
HUMER IVAN, rojen 21. 12. lazi, telefonist v DS Skupnih služb. Delo je združeval pri Ingrad od 1.
2.	1961 do 21. 9. 1981, ali 20 let, 7 mesecev in 21 dni. Doma je v Smarjeti št. 11, p. 63211 Škofja vas.
PAVIC STJEPAN, rojen
- odšli
22. 8. 1929, tesar v Rogaški Slatini. Delo je združeval pri Ingrad od 4. 10. 1962 do 21. 9. 1981, ali 18 let, 11 mesecev in 19 dni. Doma je v Hromcu št. 112, p. 41225 Djurmanec.
PILIH JULIJ, rojen 29. 12. 1929, gradbeni tehnik v Šentjurju. Delo je združeval pri »-Ingrad« od 1. 7. 1975 do 21. 9. id81, ali 6 let, 2 meseca in 21 dni. Živi v Celju, Cesta II. grupe odredov št. 7.
NARAŠČAJ V DRUŽINI SO DOBILI:
Ilič Mijo hčer Jagodo, Mačastenai Adem sina Mu-hameta, Perger Jože sina Mitja, Barišič Frano sina Miroslava, Kasičič Rifet hčer Adiso, Sišarica Zoran sina Gorana in Jakeševič Stipan sina Zvonimira — 17 Cdjci"
Mladij Stipo hčer Perko, Klarič Pejo hčer Željko in Sakušič Ra sim sina Rama — iz Laškega;
Skafcič Zdenka sina Miloša, Horvat Ivan sina Tomiča, Martinovič Martin Kristiana, Salkič A sim si-
na Refika in Babič Juro sina Igorja — iz Šentjurja;
Špacapan Marjana sina Gregorja in Tapai Josip sina Darka — iz Žalca;
Kramer Gregor sina Primoža, Alihodžič Mustafa hčer Milano, Verbovšek Alojz sina Petra, Vrbnjak Bojan sina Uroša in Čelik Milorad hčer Sašo — iz Mehanizacije;
Milutinovič Mirko hčer Vesno, Muhič Meh med sina Hamdija, Podgoršek Ivan sina Janeza in Brez-lan Anton sina Aleksandra — iz Medloga;
Kuzman Leopold sina Mihaela, Bobneč Jurij hčer Majo iz Proizvodnih obratov;
Muhovec Nada sina Boruta in Golež Martina sina Urbana iz Skupnih služb.
NA NOVO ŽIVLJENJSKO
POT SO STOPILI:
Brkič Razim in Halilovič Rešiti iz Celja; Dervi-ševič Sado in Glišič Miloš iz Laškega; Subašič Hasan iz Šentjurja; Imširovič Ismet iz Žalca; Hegič Ra-sim in Kozole Darko iz Mehanizacije; Golič Sime-un in Foštagič Hasib iz Medloga.
Jožica Verdnik
ZAHVALA
Ob tragični smrti moža in očeta JOŽETA ABRAHAMA se iskreno zahvaljujem njegovim sodelavcem v TOZD Mehanizacija in celotnemu kolektivu delovne organizacije Ingrad za takojšnjo nudeno pomoč, za cvetje in številno spremstvo na njegovi zadnji poti.
Zena Marija s sinovama Andrejem in Aleksandrom
Obujamo spomine NOB
KALIL SEM SE V PRAVEGA BORCA
Franc Rizmal še ni imel osemnajst let, ko so ga Nemci nasilno mobilizirali. Postal naj bi verman.
»To vežbanje v nemški vojski ni trajalo dolgo. Kmalu sem dobil nekaj dni dopusta. In namesto, da bi se vrnil v nemško vojsko, sem odšel med partizane. To je bilo na jesen 1944. leta.
Svoj ognjeni krst sem doživel kot borec Šlandrove brigade ob uspešnem napadu In osvoboditvi Mozirja. Bilo je to od enajstega na dvanajsti september 1944. leta. Dvanajsti september je v spomin na to bitko tudi občinski praznik Gornje Savinjske doline.
Potem sem šel na Mo-ravško, kjer smo se borili skupaj z borci Kamniško-
zasavskega odreda. Naša pot nas je za tem vodila na Dolenjsko. Tu smo pomagali uničevati belogardistične postojanke in ostanke bele garde.
Takrat sem bil pomočnik mitraljezca. Kalil sem se v pravega borca. Smrt sem preziral, čeprav mi je stalno sledila za petami. Ni nam bilo lahko. Nevarnost je prežala od vseh strani.
Decembra 1944. leta smo se spet vrnili čez Savo. Oslabljeni smo padli v nemški objem. Mnogi so padli. Drugi smo bili izčrpani. Pozneje sem bil v borbi za Stance Laze ranjen v nogo. Težko sem hodil, a brigade nisem hotel zapustiti.
Najtežje mi je bito, ko je padel moj mitraljezec. Z njim sem dotlej delil najhujše in najilepše trenutke življenja med partizani. Jokal sem kot otrok in objemal mrtvega tovariša. Potem sem zagrabil njegov mitraljez in sipal ogenj po sovražniku. Bil sem kot iz uma. Takrat smo napad odbila in se pomikali dalje piroti Čemše-ndški planini in dalje na Menino. Tuhinjska dolina nam je dala zavetje in nikoli ne bom pozabil domačinov. Bili so dobri in nam pomagali, kolikor so mogli.
Bitke pa niso prenehale. Bna se je vrstila za drugo. Padali smo v zasede in se tolkli.
Za kapitulacijo Nemčije sem zvedel v Gornji Savinjski dolini. Bili smo v Radmirju, nekaj pred tem smo osvobodili tudi Zagorje ob Savi.
Po osvoboditvi sem ostal v Jugoslovanski ljudski armadi, demobiliziral sem se šele aprila 1947. leta. Iz armade sem prišel kot vodnik. Za zasluge v narodnoosvobodilni borbi sem prejel Medaljo za hrabrost in Red zasluge za narod.«
Lep zgled
Mladi so z navdušenjem sprejeli nalogo in se resno lotili dela.
Skupina mladih, pod pokroviteljstvom aktiva mladih komunistov v naši delovni organizaciji, gradi na Mozirski planini bivak za celjske gorske reševalce.
Vodstvo te akcije je z veseljem sprejel Franc Berčnik, iti je že več kot trideset let delovodja v našem kolektivu. In ne samo to. Zna veliko in to svoje znanje prenaša na mlade. Pri tem delu so se najbolj izkazali: Ante Martkanovič, Miiladiin Očavšanin in Ča-šif Zvekič.
Naj bodo za zgled vsem mladim, zlasti tistim, ki še stojijo ob strani in se izogibajo naših akcij, pohodov, predavanj in družbenopolitičnih nalog.
Od petka, 9. popoldne do nedelje, 11. oktobra, prav tako popoldne, smo opravili 126 udarniških ur! Fantje so bili zadovoljni in
sklenili smo, da bomo še šli na delovne akcije.
Mladi, pridružite se nam, ne bo vam žal!
Posebena zahvala pa velja še Francu Berčniku, ki je pridno sodeloval in prispeval svoj delež pri gradnji objekta, ki bo služil našim vrlim gorskim reševalcem, tem nesebičnim ljudem, ki rešujejo življenja ponesrečenih planincev, marsikdaj tudi za ceno lastnega življenja.
Hvala tudi Rajku Djuda-riču, ki mlade pravilno usmerja in jih vzgaja v naprednem duhu.
Lea Čmak
JUGOSLOVANSKI SEJEM GRADBENIŠTVA IN GRADBENIH MATERIALOV
Ingrad se je na sejmu predstavil s fotografijami pomembnejših objektov, z maketo večnamenske hale po lastnem montažnem sistemu in z nekaterimi betonskimi izdelki. Največ pozornosti med obiskovalci so vzbujala naša IN-AS okna, precejšnje zanimanje pa je bilo tudi za montažni sistem Ingrad
V Gornji Radgoni je bil v času od 28. 9. do 4. 10. 1981 Jugoslovanski sejem gradbeništva in Gradbenega materiala z mednarodno udeležbo. V prireditvenem odboru je bil tudi naš glavni direktor Marjan Prelec, dipl. ing. gr., ki je predsednik Splošnega združenja gradbeništva Slovenije.
Za sodelovanje na seimu se je odločilo preko 3000
organizacij združenega dela iz Jugoslavije (med njimi tudi Ingrad) in 40 razstav-Ijalcev iz 8 tujih držav. Razstavljali so razne gradbene materiale, gradbene stroje in opremo, gradbene konstrukcije, prikaze fleksibilnega stanovanja, instalacije, solarni sistem, toplovodno tehniko, proizvodne programe posameznih organizacij, različne izvedbe montažnih sistemov itd.
Razstavljali so z eksponati in svojimi arikazi na sejmu omogočili širšemu krogu obiskovalcev sejma vpogled v tehnološke dosežke našega gradbeništva, strokovnjakom pa priložnost za povečanje svoipga znanja, pridobitev podatkov o proizvodih in novih tehnologijah ter izmenjavo izkušenj na specializiranih področjih.
Gradbeni sejem v Gornji Radgoni so si ogledali številni delavci iz Ingrada, na zgornjem posnetku so iz TOZD GO Ljubljana, na spodnjem pa iz več celjskih temeljnih organizacij
V BESEDI IN SLIKI — V BESEDI M SLIKI — V BESEDI IN SLIKI — V BESEDI IN SLIKI — V BESEDI IN SLIKI
Drugo srečanje planincev SOZD GIPOSS
Možnosti za rekreacijo
Veliko navdušenje je spremljalo planince Ingrada, ki so se podali na pot proti Veliki planini, kjer je bilo 12. septembra že drugo srečanje planincev
SOZD GIPOSS, letos v organizaciji planinskega društva SCT iz Ljubljane. Na srečanju je bilo okoli 100 udeležencev (26 iz Ingrada) in dogovorili so se, da
ostanejo ta snidenja tradicionalna ter predlagali, da naj bo drugo leto pohod na Raduho, organizacijo pa bi prevzeli planinci Ingrada.
v. s.
RAZSTAVA SLIK
V razstavnem salonu v Rogaški Slatini razstavlja svoja likovna dela Franc Klemen, naš gradbeni tehnik iz TOZD GO Ljubljana. Kritik je o njem napisal: »Franc Klemen prcdstavl-lja posebno likovno smer v okviru delujočih v društvu
likovnih amaterjev Celja. Predvsem ga zanima odnos do spremenjene narave, do spremenjene kulturne krajine, ko z ostro barvno paleto in z izrazito hladnimi barvami opozarja v bistvu na neko določeno toplino.-«
Športno društvo Ingrad nam nudi široke možnosti za rekreativno dejavnost tudi v teh hladnejših mesecih.
Vsak petek ie na razpolago telovadnica Tehniške šole v Celju od 15,30 do 17,15 ure, vsak dan pa se
lahko odločite za plavanje v pokritem bazenu na SRC Golovec med 14. in 20. uro. Vstopnice lahko dvignete pri referentu za športno rekreacijo Franciju Ramšaku (DSSS, Ljubljanska 16) po polovični ceni 20 din za enkratno koriščenje bazena.
Pokriti bazen SRC Golovec vas čaka
Uspešna dvojica
Metka Lesjak in Tanja Gobec sta zmagali na medobčinskem kegljaškem tekmovanju ženskih dvojic. Porušili sta 1708 kegljev. Na republiškem prvenstvu sta osvojili sedmo mesto z rezultatom 1583 kegljev in se uvrstili na državno prvenstvo.
Pomemben delež pa sta prispevali tudi v ekipnem tekmovanju, kjer so keg-1 javke Celja osvojile pokal republiškega prvaka.
V. S.
Humor
ZMOTA
Sosed, prihodnjč, ko boste poljubili svojo ženo, se nikar tako ne postavite pred okno, kot ste se sinoči...
Ha, ha, dragi moj, zmotili ste se! Sinoči me sploh ni bilo doma ...
REPRODUKCIJA
Ce ne kadim, sploh ne morem delati — ampak odkar so se cigarete podražile, sem se omejil...
Ali zdaj manj kadiš?
Ne, manj delam ...
| - Kako se pa razumete z vašim šefom?
- Odlično! Po cele dneve ga sploh ne vidimo... i
ZA CtLAMLO INGRAD KRltAMKO rt!!W,L	VNET3E MOŽGAN. OPNE	PUSTO- LOVEC	VELIKA POLAMA RACA	ItONt/CtL	SLA6L0- VJ6NA RISA	SEKRETAR	R.FNE CL AIR	VERblTiV* OPERA	pevka popevk. petmvič	GL-mesto s vic . kantona AMUSAU
OS RE ON JA prometna CESTA										
ObVTstA- Nnev PHeiM- VMvrvA										
OKRASNA cvetica							HTTER. TEK			
PESNIEA (met				GLAVNI ŠTeVNI K			KRILO Rlft. konjenice .ekspert ZA PL0VSO			
NIKOLA TESLA			P KI MANI -Kl-JAT	KOSITER SUITA Rin- SK6GA MRSAKOVA				3 ote URANKAR		
VULKANI- ZIRANI KAVČUK					LEVI PRITOK VOLGE					OLGR KOPITAR
PERTHA					AMER. R0KSAR HVHAMEb	Alkoholna PI7AČA				
črnilo						PRITISK NITO- TEMSKA				
PRIPRAVA TA KKANTE									-V	
ženska, M KM' POVZROČI