10Z. Številko. g umnimi, i peto. l. mulo 1908. 29013 £aha,a vsak dan zvečer izvzemal nedeije In praznike ter velja po poitl prejeman aa avatro-ogrske dežele za vse leto 25 K. ca pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za LJubljano s pošiljanjem:ni dom za vse leto £4 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, aa en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 1| K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za Nemčijo celo leto 28 K. Za vse drago detele in Ameriko išlo leto 30 K. — Na naročbo brc* :>todobne Tposuj&tve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 14 h, če se oznanila tiska enkrat; po 12 h, če se tiska dvakrat in po 10 h, če se tiska trikrat aH večkrat. — Dopisi naj se izvole franke vati. — Rokopisi se ne vračajo. — Drednlstvo In npramaistvo je v Knaflovih ulicah št. 5. — Upravnlštvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari. Posamezne številke po 10 h. Bpravništva telefon št 85. U?€£i&i£hr& telefon št &4» Zopet firsenje zakona na korist klerlhalcem. Nulla dies sine linea! Ne preide skoraj dan, da ne bi imeli zabeležiti novega kršenja veljavnih zakonov po naši deželni vladi, seveda vselej na korist klerikalne stranke. Gospod deželni predsednik Božidar Schwaxz hore. kakor se zdi, na vsak način v protipostavnostih deseci rekord, zato ne zamudi nobene prilike, da bi je ne porabil, kadar se jrre za to, da se zopet lahko postavi na glavo kaka veljavna postavna do- j locba. ako to zahtevajo njegovi kle- 1 rikalni zavezniki. Kakor je znano, je »Krščansko-socialna zveza« jela pred par tedni razprodajati svoje vžigalice, dasi ni imela ]>o zakonitih določbah nobene pravice do tega. To prodajo so klerikalci zasnovali kot konkurenčno podjetje vžigalicam »Družbe sv. Cirila in Metoda«. Da proti takšni umazani konkurenci, ki ima zgolj namen oškodovati našo šolsko družbo, nismo mogli molčati, je naravno. Dasi nerada, je vendarle oblast, u važu je nas upravičeni protest, prepovedala ]»rodajo klerikalnih vžigalic, ker ni imela »Krščansko-socialnn zveza« v to nobene postavne legitimacije. Klerikalci so bili momentano v -budi zadregi. Ker pa so vedeli, da lahko na barona Schwarza računajo v vsakem slučaju, tudi takrat če je treba na korist klerikalne stranke eventualno kršiti zakone, so si izbrali najenostavnejši) pot, ki vodi k cilju: izpre-menili so pravila »Krščansko - socialne zveze . in sicer §§ 3. in 4. A' tt dveh točkah so označeni nameni in sredstva društva. S 3. starih pravil se je glasil, da je namen : Krščansko - socialne zveze« prirejati predavanja, zabave, koncerte, snovati knjižnice, godbe itd. V § 4. je bilo navedeno, da so sredstva društva a) darila, b) članarina in c) volila. Ta dva paragrafa so premeteni klerikalci spremenili tako, da so v § 3. vrinili pod č) pasus »Zalaga in raspeeava razno blago«, v § 4. pa stavek »Dobiček pri razpečavanju blaga«. Tako spremenjena pravila so s«? predložila vladi v odobrenje. In uslužna vlada je seveda hitela ustreči klerikalni prošnji ter je z največjo naglo s tj o po preteku par dni odobrila pravila in sicer, kakor pravi, v smislu za k. z dne 15. novembra 1867. o društvenem pravu. § 2. zakona z dne 15 novembra 1867. št. 134. drž. zakonika o društvenem pravu pa določa: „Društva in družbe, ki merilo na dobiček, potem vsa društva za bankine, kreditne in zavarovalne posle, istotako rentni zavodi, hranilnice in zastavnice izvzemajo se veljavi tega zakona ter stoje pod posebnimi nanje se nanašajočimi zakoni,11 Iz citiranega paragrafa je jasno razvidno, da je vlada flagrantno kršila zakon, ko je potrdila spremenjena pravila „Krščan-skosocialne zveze v smislu zakona z dne 15. novembra 1867. Društvo, čigar namen je glasom pravil, „r azp eČa vati razno blago-, Čigar sredstvo je „dobiček iz razpečanega blagau, spada nesporno med tista društva, ki s e n e sme jO presojati po društvenem zakonu z dne 15 novembra 1867., kar izrecno določa gori citirani § 2. tega zakona. Jasno je, da je „Kršćansko socialna zveza" po svojih spremenjenih pravib'h „društvo, ki u* eri na dobiček". Kot takemu pa bi morala vlada po § 2. društvenega zakona odreči odobre-n j e. T ga Di -torila? Zakaj ne? Mogoče dvij . Ali je dotični referent tak ig u oran t, ki ne pozna niti najenostavnejših določb društvenega zakona, ki jih pozna vsak politični otrok, ali pa je vlada vedoma in namenoma kršila zakon, samo da ustreže želji in prošnji svojih zaveznikov klerikalcev. Ako je zakrivil protizakonito odobrenje pravil „KrŠe. soc. zveze** referent, je pokazal s tem nele svojo fenomenalno nevednost, nego pred vsem svojo absolutno nesposobnost za svoj mu od-kazani uradni posel. Ta uradnik ne sme niti trenotka več ostati na svojem mestu in poslati se ga mora nemudoma tja, ka- mor edino spada, — v zasluženi pokoj. Ako pa je vlada, dasi so ji bile znane določbe § 2. društvenega zakona z dne 15. novembra 1867. Številka 134 drž. zakonika, vendarle odobrila spremenjena pravila „Kršč. soc. zvezeu, je s tem rja nečuven način kršila postavo in jo je treba zato energično poklicati na odgovornost. Ali so zakoni samo ca maso, ki se imenuje „misera oontribuens plebs", ali so tudi za vladne organe? Po svojih zdravih možganih bi sodili, da so zakoni merodajni za vse brez razločka, torej tudi za gospoda Božidarja Schwarza, Četudi je ta slučajno deželni predsednik kranjski in obenem, kakor se zdi, ekseku-tivni organ bodoče ekscelence g. dr. Ivana Susteršiča! Menda še vedno živimo na Kranjskem, v Avstriji, ne pa v kakšnem turškem sandžaku, kjer je paša absoluten gospodar in vzvišen nad vse zakone! Zdi se sicer, kakor da bi gospod Božidar Sohwarz skušal v naši deželi kranjski uvesti turške razmere, turško anarhijo. No, bog je sicer visoko, toda — car menda ni daleko! Menimo vsaj, da v Avstriji še nismo prišli tako daleč, da bi bilo vsakemu deželnemu predsedniku dano na svobodo paŠevati, kakor bi se mu zljubilo in kakor bi mu bilo drago! Zato smo prepričani, da bo dobil plačilo za svoje protizakonitosti tudi gospod baron Schwarz in Če bo treba v to svrho napeti tudi drugačne strune, kakor smo jih bili doslej vajeni ubirati proti njemu. Držsvni zbor. Dunaj, 30. aprila. Vsled zmedenega položaja je bila današnja seja le formalna. Prečkale so se le došle vloge, a ministri so odgovarjali na interpelacije, ki so bile podane pred veJ?k< .nočnimi počitnicami. Prihodnji ponedeljek se začne razpravljati o nujnem predlogu posl. grefa Ko-lowrata o zvišanju rekrutnega števila za deželno brambo. Do tedaj pa se bo ministrski predsednik pogajal s strankami, da pridobi temu nujnemu predlogu dvotretjinsko večino. Ker krona zahteva pravočasno rešitev rekrutne predloge, je baron Bsok izjavil, da poda demisijo celokupnega ministva, ako se mu ne posreči pridobiti dvetretjinske veČine. (Situvacija se brezdvomno spreobrne v prilog vladi, odkar ni več med živimi ministra Peschke, s katerim so bile solidarne nemške stranke. Opomba uredn.) V začetku današnje seje je bilo podanih nenavadno mnogo interpelacij, ker so poslanci pač imeli v počitnicah čas, jih kovati. Nemškonaci-jonalni poslanci so interpelirali zaradi najnovejših jezikovnih konfliktov pri poštah in sodiščih na Češkem. Posl. Hribar je predlagal zvezo med istrsko državno železnico in alpskimi železnicami. — Posl. dr. Korošec je interpeliral justičnega ministra, zakaj so bili Slovenei izključeni od udeležbe p~i ustanovitvi društva za varstvo mladine v Mariboru. — Posl. dr. Benković je interpeliral justičnega ministra, zakaj se je ustavila kazenska preiskava proti bivšemu okrajnemu glavarju v Brežicah Vi-stariniju in zaradi odškodnine kmetom, ki jim je ta politični uradnik provz-roČil škodo. — Posl. Jaklič je interpeliral zaradi afere Gostinčar-Novak, pod. Grafenauer zaradi znane jez k^vne kršitve pri okrajnem sodišču v Celovcu; posl. M are k hI je interpeliral železničnega ininistra zaradi p c metni L razmer na lokalni železnici Grobelno Rogatec. — Bram-bovski minister Georgi je odgovarjal na interpelacijo posl. Hribarja zaradi psovanja stotnika Schrejerja na slovensko družbo v Kobaridu. Minister je povedal, da je bil stotnik zaradi psovanja — poklican na odgovor. — Istotako je odgovarjal brambovski minister na drugo interpelacijo poslanca Hribarja, ker je neki Častnik psovai moštvo pri celovškem brambovškem polku. Minister je priznal, da se je dotični častnik izražal na nedopusten način, kar bi se moglo smatrati, da ima predsodke proti slovenski narodnosti. Toda dotični je izboren častnik, ki ima izvrstno vojaško vzgojo, ki je jamstvo za to, da mu gotovo ni bilo v mislih, žaliti narodnost, katere dobre vojaške lastnosti je imel priliko spoznavati pri raznih vojaških krdelih. Tudi tega Častnika je vrhovno poveljstvo primerno — pozvalo na odgovor. — Minister Bienerth je odgovarjal na interpelacijo posl. Jakliča zaradi jesenske nezgoda pri Kočevju, ko je osem oseb utonilo. Parlamenta ni položaj. Dunaj, 30. aprila. Po današnji seji državnega zbora so imeli nemški poslanci iz oeš&e posvetovanje, nakar so pos'ali deputacijo k mi i: istrskemu predsedniku na razgovor. Konferenca je trajala dve uri, n sukala se je okoli pritožb nad nt>r dnost-nimi odnošaji na Češkem. Nemški poslanci so zahtevali, naj jim min. predsednik že sedaj pove glavno vsebino iz jezikovnega zakona, ki ga je obljubil predložiti. Razgovor ni prav nič zboljšal položaja. Neki nemški poslanec je izjavil, da b« se moral zgoditi čudež, ako bi se našla pot iz sedanje politične situvaoije. (Tak „ču-deža se je menda že zgodil vsled nagle smrti ministra Peschke. Op. uredništva) Iz odsekov* Dunaj, 30. aprila. Proračunski odsek je imel danes prvo sejo po velikonočnih počitnicah. Poslanec Svlvesterje opozarjal, da je v proračunskem odseku še treba podati 21 referatov, tako da ako bodo šla posvetovanja v sedanjem tempu, ne bo mogoče dognati proračuna do konca meseca maja, ko s 3 snidejo delegacije. Predlagal je, naj se preostala poglavja razpravljajo sumarično. — Potem je posl. Staniek (češki agrarec) končal svoj referat o „1 judskem šolstvu". Priporočal je'kmetijski nadaljevalni pouk, a v ta namen bi se nsj postavilo že v bodoči proračun l1 fa milijon K; nadalje se naj postavi v proračun 1 milijon K naknadnega kredita za subvencije šolskih stavb. — Posl. Klofač je zahteval, naj dobi češka Komenskega šula na Dunaju pravico javnosti. — Pesi. Steinwender je zahteval, naj se okrajni šolski nadzorniki nastavijo stalno. — Posl Hofmann - Wel! enho f je naglašal, da so tudi v učiteljiščih potrebne reforme pouka, posebno pa glede zrelostnih izpitov. Nadalje je zahteval ustanovitev učiteljišča za Goroji Štajer, a nemška ljudska šola v Trstu se naj razdeli, ker je preveč učencev za eno vodstvo. (Vzrok je pač ta, ker to šolo obiskujejo slovenski otroci. Dajte Slovencem v Trstu slovenskih šol, in nemška Šola bo takoi razbremenjena Op. ur.) — Posl. Wa!cher (koroški klerikalec) je kritikova! državni šolski zakon, Češ, da je zastarel. Zahteval je ločitev po spolih za mestne iu kmečke šole. LISTEK. Slouensko-nsiflška itiela no Narodopisne in zgodovinske črtice, nabral Ant« Beg. (Konec.) Poudariti mi je Begovo zaslugo glede tega, da povsod, kakor na primer pri Labodu, Št. Martinu in Rudi popravlja Kozlerjevo jezikovno mejo, kar jako dobro dojde »Slovenski Matici«, ki nam pripravlja zemljevid vseh slovenskih pokrajin. Na tem zemljevidu označi se natančno jezikovna meja. kakršna je danes. Ako hočeš videti zemljo, na kateri prebivajo naši rojaki mi Koroškem, pohiti nu našo Golico, s katere ti je odprt mijlepši razgled. Tu se zamisliš mi Spodnji Dravograd, ki ti leži v temni daljavi, za Vrbskim jezerom se ti skriva Celovec, dalje na levo vidiš Osojsko jezero, tam Beljak in tam na zapadu dežele je prekrasna Zilska dolina. Vidiš do meje. Pred nekaj stoletji nisi videl do meje, toliko je bilo naše dežele koroške. Tu vidiš, kako Drava prihaja b severa, teče mimo Beljaka, raz" pečavati razno blago", dasib.i tega po zakonu društvu, ka- ševati slovenske posestnike. To je edina rešilna pot. V socialnem oziru snujmo društva, koder le moremo. Snujmo pa raznovrstna društva, ki naj bi bila zbirališče in ognjišče somišljenikom. Nekaj društev že imamo na Koroškem, ali to je vse premalo. Beg nam pripoveduje, da se ob meji slovenski fantje pre tepa vaj o z nemškimi — radi narodnosti. Ta narodni čut treba gojiti in take fante bi bilo pač lahko zbrati v močno narodno četo. Govorili in pisali smo že mnogo o narodnem svetu. V Ljubljani in Celju mislimo na to. Ali le mislimo, kar pa je premalo. Iz misli postani dejanje, delo. Ta narodni svet bodi splošen: ne bodi straža središča, ampak straža meje. Ne čakajmo sovražnika v središču, pojdimo na granico, osigurajmo si tam postojanke, preko katerih ne more prodreti Nemec do nas, do središča, kjer ne čutimo in ne slutimo smrtne nevarnosti. Družba sv. Cirila in Metoda nam pomaga; podpirajmo jo še bolj, da bo mogla še več storiti za obrambo Slovencev. Slovenci, torej na delo gospodarsko in socialno! Vsi rojaki, na meje! Poučimo se iz Begove knjige, kje nam je v prvi vrsti zastaviti sile. Anton Trstenjak. kršno je „Krščansk o-soc ialna zveza", ne smela nikdar dovoliti S tem protizakonitim činom so brez dvoma močno tangirani interesi našega trgovstva. Če je namreč vlada „Krščansko-sooialni zvezi" dovolila „razpečavanje raznega b'aga", potem mora dosledno dati tako d o v olj e nj e vsak emu izobraževalnemu, bralnemu, da, tudi pevskemu društvu! Iz društev, ki bi naj služila zgolj izobrazbi in prosveti, bi v tem slučaju postala navadna spekulativna podjetja, če bi bilo to v interesu trgovskega stanu, dvomimo. Zato opozarjamo naše kroge na gori omenjeni modri ukrep naše deželne vlade, da store potrebne korake v obrambo ugroženih svojih interesov. — iS Šolsko SlnŽbO. Provizo-rični učiteljici gdč. Alojzija Štebi v Mirni in gdč. Marija JurjevčiČ v Ornem vrhu sta nameščeni kot defe-nitivni. V stalen pokoj je stopil nad učitelj v Št. Petru pri Novem mestu g. Josip Franke. VadniČaa učiteljica ga. Julijana SupanČič v Ljubljani je zaradi bolezni dobila dopust in na njeno mesto pride kot s upi en -tinja gdč. Lea Leveč, definitivna učiteljica na nemški osemrazrednici v Ljubljani. NaduČitelj g. Mihael Kalan v Št. Petru je zaradi bolezni dobil dopust in pride na njegovo mesto kot suplentinja gdč. Leopoidina Kogej iz Spodnjega Logatca. Inte rimistično vodstvo Šole pa prevzame def. uČiteljioa gdč. Roza Jelene. Istotako je zaradi bolezni đonila dopust učiteljica gdč. Marija Skaberne v Šmartnem pri Kranju in pride na njeno mesto kot suplentinja izprašana učiteljica Ljubos^ava Orehek. — Imenovanje. Državni pravd nik VII Čin. razreda dr. Josip Zenoovioh v Trstu je imenovan za drž. pravdnika v VI. čin. razredu, finančni svetnik Maksimilijan Ja-blonskv istotam pa za višjega finančnega svetnika — Odlikovanje. Orožniški straž-mešter Josip Bajt v Trstu je dobil srebrn zaslužni križec s krono. — Za ravnatelja v goriškem osrednjem semenišču je imenovan mons. Fr, Castelliz, vodja deškega semenišča in prof. verouka na učiteljišču v Gorici. Ta navadni katehet bo sedaj „muštral" semeni š k e profesorje in semeniščnike. Castelliz je zagrizen Lah. Zato je vsekakor čudno, da ga postavi slovenski nadškof na tako mesto, katero je poprej zavzemal slovenski duhovnik, doktor teologije. — Kaj pravijo k temu zapostavljeni slovenski duhovniki. Okoliška deška šola v Celju. Piše se nam: Nekdo, menda učitelj, ki je bil ob zadnjem sestanku slo-vensko-štajerske učit. „Zveze" v Celju, piše v št. 48 „Domovine" z dne 29. aprila t. 1 tako le: „NaŠ murski po-ljanec ima za svojo živino primernejše in ugodnejše prostore ko celjski in okoliški Slovenci za svojo deoo. Bog jih čuvaj požara v tisti šoli! V jubilejnem cesarjevem letu, ko se bo povsod skrbelo za deco, pustijo šolske oblasti, pusti o. kr. vlada in njej na čelu ministrski predsednik Beck, slovenske fante Še nadalje mirno v tako nezdravi in za slučaj požara smrtno nevarni stavbi." — Vse istina. Vprav škandalozno je, da se v dvajsetem stoletju Še sploh sme poučevati v taki kalupi kot je ta šola: povsem prašni, zaduhli in nizki prostori, ozki hodniki, leseno stopnišče, nobene ventilacije, vsaktero snaženje iluzorno i. dr.! A naše šolske oblasti se ne ganejo. Okoliška občina celjska je že leta pripravljena, sezidati moderno sedanjim zahtevam ugajajočo zgradbo, ima za to pripravljen prostor in denar, a staviti — DO sme Smoli še v Avstriji?! — Ta šolska koliba bi se morala oblastveno kasirati! kakor je to tudi vaš list že opetovano trdil! — Iz zdravstvenih razlogov v prvi vrsti zaprosilo se je, naj se na tej šoli uvede nerazdeljen dopoldnevni pouk, vsaj v poletnem tečaju. A deželni Šolski svet štajerski je prošnjo Odklonili Tako propagirajo naše Šolske oblasti — zdravstvo. Zdravstvenih predpisov in odlokov izdajajo na cente, papir je pač potrpežljiv ; da bi pa v praksi pokazali, da jim je res mar odpomoČi, kjer potreba to nujno in kričeče zahteva, to pa ne. — Res, krasne razmere! Celjske Stvari. Piše se nam: Novo davkarijsko poslopje stavijo. Dobro! Bilo je to že davno potrebno in mi smo prvi, ki ubogim davkarijskim uradnikom privoščimo udobneje ubikaoije. A ne bode kaj bolje s to stavbo, kakor vlada obče tozadevno mnenje v merodajnih krogih. Novo to poslopje nikakor ne bode ustrezalo potrebam in uradniki prišli bodo i njim s dežja pod kap. Veselilo nas bode, če to nf bode res. A že pred meseci, ki stavba ni bila niti le prav določena, smo že izrazili tozadevne svoje pomisleke. — Vodovod celjski bode vendarle — resnica. Vsaj oevi že dovaiajo in začetna dela so se že tudi pričela. Pravijo, da bode letošnjo jesen cela stvar gotova. Vederemo! Meščanom pa se ob tej prereditvi obujajo kaj čudni občutki! Nove naklade groze . . Kanalizacije prave ni . . . Pa kaj, saj so še stare rimske kloake! Moderno Celje lahko izvede vodovod brez kanalizacije !! — Kolo časa se nepre • stano vrti, tudi v Celju, Čeravno tu vse javne ure večji del ne kažejo prav. In tako bodo novo posojil-nično poslopje jeli staviti na „Ringu" meseca maja t. L! Ponositi „Eisenhof" dobi dostojen vis a vis... Skrajni čas je pač že bil v to. Odslej se ne bode videlo več ob belem dnevu podgan promenirati v veselje in naslado — letoviščarjem. Trebalo je sicer leta, a šlo je naposled vendar. Vražje res, kaj se v tem „naprednom" Celju vse ne zgodi. — Pravijo celo, da bodo trottoir ponekod v mesta prenovili, kajti takšen je, da bi si ga ob deževju pač lahko prišel ogledat specialist modernega tlakovanja. Mogoče bode tudi v tem oziru naše mestece postalo — mo-derneje; v*aj je vendar Celje „eine Perle deutsoher Kultur!" — Ura v stolpu mestne farne cerkve ali ne gre ali pa napačno kaže in to že precej časa. Govori se, da so jo nedavno daU popraviti ter da je to stalo precej denarcev. A vse zaman! Zdaj slabše kaže, nego kdaj poprej. V Celju celo ure ne pari-rajo! Posebni vlak v Zagreb odhaja jutri točno ob 6. uri 10. min. zjutraj. Iz Zagreba (državni kolodvor) odhaja posebni vlak v nedeljo ob 7. uri 16 minut zvečer in ne kakor je bilo prvotno objavljeno ob 7. uri 30 minut. Posebni vlak v Zagreb, se ustavi na sledeč h postajah: Zidan most (10 minut), Brežice (5 minut), Zaprešič (12 minut). Pri povratku se ustavi tudi na teh postajah. Slovenci V Zagrebu. Onim izletnikom, ki ne sodelujejo v soboto večer pri koncertu ali se ga ne udeleže priporočamo, da gredo zvečer v gledališče. Igrala se bo premijera Hrvata Tresić Pavičića: „Ciceronovo progonstvo". Iz Zagreba je odbor „Kola" javil „ Glasbeni Matici", da so zagrebške dame osnovale poseben odbor, ki je prevzel skrb, da se bodo izletniki vodili po mestu v skupinah Vsaki naši skupini bodo dodeljene dve gospe, dve gospici in en gospod, kateri bodo razkazovali znamenitosti mesta. Ljubezniva naklonjenost za-g ebških dam bo gotovo vsakega Slovenca razveselila in bo za to požr-tovalnost in pozornost Zagrebčanov vsak izletnik zelo hvaležen. Poziv ljamo torej cenjene izletnike, da se začenjajo zbirati v nedeljo, 3. maja od 8. ure zjutraj naprej na Jelačičevem trgu pred Narodno kavarno od koder bodo odhajale vsake četrt ure skupine izletnikov z voditeljicami in voditelji. Tako se jib mora. Neki slovenski gospod iz Kranjske je sedel v krčmi, v kateri je ob Čaši vina Či-tal „Piccolo" neki italijanski mladič. Nekaj je moralo možička strašno jeziti, da je vsak čas pogledal od časopisa stran in rentačil „porobi Schi-avi". Odloživši časopis je začel na glas zabavljati Slovencem ter jih napram natakarici obkladati s priimki, kakršne samo i tal j a u i zmorejo. Zabavljal je tem bolj, ko je opazil, da se je začel slovenski gospod nekam začuden in srdit obračati proti njegovi mizi. Lahonček si je mislil: hva-labogu, zdaj imam hvaležno tarčo, se obrnil k slovenskemu gospodu in rekel: „Veste, častiti gospod, jaz imam po tretji čaši vina navado, da se malo spomnim teh porohi Sohiavi". Našinec pa se je čisto mirno odzval: „Veste, mladenič, jaz imam pa navado, da ob tretjem vrčku sitnim smrkolinom dajem po tri do Štiri zaušnice. In vidite, Če Vas zanima, zdaj le mi natakarica ravno nese tretji vrček." Lahonček je utihnil in ko se je Slovenec spet ozrl, je bila soba prazna. Skozi stranska vrata jo je Menelikov junak popihal, komaj je začutil krepko besedo v tistem jeziku, ki ga taki-le izzivači najbolje razumejo. Novo slovansko trgovsko podjetje V Trstu. Nekateri naši pod-vzetni in neumorni trgovci so ustanovili 29. aprila veliko s p edicij s ko komisijonalno družbo „Balkan" s sedežem v Trstu, ki namerava voditi in organizirati trgovino v slovanskih rokah. Nadejati se je, da se interesenti z navdušenjem in zaupanjem zavzamejo za to čisto jugoslovansko zadrugo, ki obeta vzovesti do krepke gospodarske organizaoije. To novo podjetje prične poslovati že s 1. julijem t. 1. Tržaški dnevnik „Balkan" prenehal Izbajati Lani je jel izhajati v Trstu hrvaški dnevnik „Balkan" pod uredništvom profesorja Matka Mandiča. List je bil izborno ore evan. Ker pa ni našel dovolj odziva med občinstvom, prišel je v slabe gmotne razmere in s današnjim dnem je prenehal izhajati. Uredništvo pravi, da če se odstranijo zapreke, ki so danes na poti nadaljnemu njegovemu izhajanju, se bo list izdajal v premenjeni obliki. Da „Balkan" preneha izhajati, je velika škoda za Slo vanstvo Trsta in vsekakor bi bilo želeti, da se ta list čimprej zopet oživotvori. Jnbilejski sprevod na Dunaju 12« junija 1908- Kakor znano, udeleži se slavnostnega sprevoda na Dunaju tudi kranjska dežela pod predsedstvom gospoda deželnega glavarja Frana Šukljeta. Umetniško uredbo tega oddelka, obstoječega iz več skupin v narodnih no*ah, prevzel je klub slov. obr umetnikov „Sava" ter je poveril slikarju Rk. Jakopiču v Ljubljani izvršitev vseh za ta sprevod potrebnih priprav. Do uprizoritve sprevoda je le še malo časa; treba pa je nad 300 udeležencev v pristnih narodnih nošah iz raznih krajev dežele. Zato se obrača podpisani na prebivalstvo cele dežele z nujno prošnjo, naj ga ono podpira pri nabavi kostumov V prvi vrsti naj se blagovolijo prijaviti dotiČniki, ki žele sodelovati v lastnih narodnih kostumih, dalje vsi oni lastniki kostumov ali delov kostumov, ki so voljni jih posoditi — tudi proti odškodnini — za čas sprevoda Udeleženci ne bodo imeli nikakih izdatkov. Ker se vrši slavnostni sprevod že 12. junija t. 1. so pn-javjienja nujno zažeijena, najbolje osebna, sicer pa pismena z natančno navedbo kostumniii delov in naslova. PrijavJjenja sprejema Rikard Jakopič, umetn. slikar, Ljubljana; Emonska cesta 2, I. nadstr. Družbi sv. Cirila in Metoda je poslal g. dr. Vladimir Sernec 61 K, katere mu je izročil g. Al. Bahovec višji poštni oficijal v Mariboru, iu sicer 41 K prebitka nabrane vsote za venec g. R. Trstenjaka, 20 K mesto venca na krsto rajne sestre. — G. odvetnik dr. Jos. Furlan je poravnal neko kazensko zadevo, takrat pa pridobil družbi 10 K. Ormoška moška podružnica družbe sv. Cirila in Metoda izvolila si je pri zelo dobro obiskanem občnem zboru sledeče gospode v novi odbor: predseduiK ar. Auton Žižek, blagajnik: Ciril Geršak in tajnik Anton Porekar. Namestniki so: č. g Jakob Menhard, župnik, Franc Kovač, Jakob Potočnik in Jakob Zadravec. Delegatom glavne skupščine za 1908 je že tudi letos v drugič enoglasno izvoljen g. Adolf Rosina. G. doktor Omulec je izrekel v imenu navzočih dosedanjemu odboru, ki je bil iiti kakor novoizvoljen, za vztrajno delo vanje splošno zahvalo. — G. Martin Sever želi pogosoo nabiranje pri raz nih prilikah doneskov za velevažno družbo. Končno se sklene po dogovorih z žensko našo podružnico pri-red ti letos skupno veselico. Bog daj obilo v korist družbi. Računske listke družbe sv. Cirila in Metoda so naročile sledeče p. t tvrdke: Nežika Podrekar, „Na rodni dom" Ljubljana; hotel „Seidel", Ljubljana; restavracija „Auer", Ljubljana; hotel „Iiirija", Ljubljana; dr. St. Rajch, Celje; kavama „Karlinova". Škofja Loka; restavracija Deisinger. Škofja Loka; gostilna „BožiČ" Kranj : Jos. Ster, Tržič; gostilna „Tratniko-va", Ljubljana; Josip Gorenjec trg, Trst; Franja .Teras, Ljubljana; Pavel Turk gost., Ljubljana ; Alojzija Leon, Maribor „Narodni dom"; hotel „Razor", Kranjska gora; gostilna „Sla-vecu, Kranjska gora; gostilna Šmerc v Mojstrani; Fr. Hostnik meščanska pivovarna, Ljubljana; Filip Pogačnik, Dobrova ; restavracija A Paulin, Pod-brezje; gostilna pri „Fortuni", na Vodovodni cesti; hotel „Malič" ; gostilna „Černe", Ljubjana; Ivan Re-oelj gost., Št. Jernej ; gostilna Slokar Andrej, Domžale. Pomočniška bolniška blagajna zadruge gostilničarjev in kavar-narjev v LJubljani. Odbor te blagajne je izvolil v svoji seji, dne 29. aprila za načelnika g. Josipa ču-farja, plač. markerja v kavarni nAv-striji", g. Leona Pogačnika, kavar-narja na Starem trgu pa za namestnika. Sklenilo se je tudi, da si zamo-rejo člani zdravila jemati razen v lekarni g. Trnkoozvja tudi v lekarni g. Levsteka na Resljevi cesti, zraven jubilejskega mesta. Redni občni zbor slov. trg. društva V Celju bo dne 3. maja t. 1. v mali dvorani Čitalnice v „Nar. domu" ob 2. uri popoldne. Kakor znano, stavilo si je društvo važno nalogo, da ustanovi samostojno stanovsko trgovsko bolniško blagajno za Spodnještajersko, ki je res prepo-trebna. Pravila so popolnoma izdelana in se bodejo občnemu zboru v odobrenje e\. spremembo predložila. Ko ne bi na dnevnem redu občnega zbora bilo nobene druge točke razen te, je ta sama tako važnega pomena za slov. trgovatvo na Sp. Štajerskem, da je polnoštevilne udeležbe vseh članov neobhodno želeti. Poživljamo in vabimo Vas torej vse zavedne trgovce iu sotrudnike, da se pogovorimo še o raznem drugem in začrtamo pot, ki jo ima hoditi društvo tudi v bodoče. Ker se na ta dan vrši zvečer koncert in predstava v prid nSokolskoga do mau je torej skr bij eno tudi za prijetno zabavo in razvedrilo. Šentpeterska moška ln ten-sna podružnica družbe sv Cirila In Metoda sta imeli snoči v gostilni pri Jerneju letošnji občni zbor ob veliki udeležbi kot vsako leto. Od osrednjega vodstva sta bila navzoča gg. prvomestoik vladni svetnik Sene-kovic in tajnik župnik Beroe. Obe podružnici sta jako delavni in bi bili lahko za vzgled mnogim podružnicam naše Šolske družbe. Tekoče leto nameravata prirediti veliko veselico v prid Ciril-Metodovi družbi in sicer najbrž v začetku julija. Ženska po-družnisa ima 150, moška pa 157 članov. Pri volitvah so bile v odbor ženske podružnice z vsklikom izvoljene: ga Antonija M a 11 y (kot predsednica), ga. Ana P o d k r a j -š e k in ga. Marija V r a n č i č (njeni namestnici, prva kot blagajniČarka), gdč. Helena B a v d e k (tajnica), gdč. Antonija K a d i v e o , gdč. Pavla SenekoviČ, gdSni Ana in Ivana V i č i č in ga. Katarina Ž a n kot odbornice. Odbor moške podružnice obst ji: obc\ svetnik in tovarnar Fran M a 1 1 3" (predsednik), Viktor Rohr-m a n n in Fran Ž a n (njegova namestnika), Fran Maselj (blagajnik), Fran Podkrajšek (tajnik), Ivan B o n a č, Alojzij L e n č e k, • Fran Medic, Tomaž M e n c i n -g e r in Fran Potočnik odborniki. Bivši predsednici ženske podružnice, gospe Mariji TrČkovi, se postavi najlepši spomenik s tem, da se izroči osrednji družbi ustanovnina v znesku ^00 K. Po končanem zborovanju je pevski oktet prav izvrstno zapel par pesmi v splošno zadovoljnost. „Politično gospodarsko in izobraževalno društvo za vodmat-ski Okraj priredi v nedeljo, 3. maja v gostilniških prostorih gosp. Zakot nika v Mostah Št. 18 javno predavanje. Predavalo se bode o gospodarski in narodni organizaciji. Začetek ob 4. uri popoldne. Podravski odsek „Prosvete" priredi veselico v nedeljo 3 t. m. v mariborskem „ Nar o dnem domuu in ne. kakor je bilo včeraj pomotoma tiskano, dne 13. t. m. Zabavni večer društva »Zvezda11 na Dunaju se vrši dne 3. maja 1908 ob 7. uri zvečer v prostorih Lehrerhausverein VIII. Langegasse 20. Še o kvartaib - sleparjih v Trstu, Kakor smo mi že včeraj poročali, je preiskovalni sodnik dr. Ma-rinaz raztegnil preiskavo v ateri kvartačev sleparjev tudi na kavar-narje, oziroma direktorje raznih tržaških kavaren, v katerih so ti sleparji izvrševali svojo plodonosno zločinsko obrt. Rezultat te preiskave je, da je še aretovan direktor kavarne „Cesareo" 411etni Josip Schodownegg, doma iz Zgornje Štajerske. Schodownegg ni le direktor omenjene kavarne ampak tudi priležnik lastnice te kavarne Olge Pavan. Schodownegg je bil takoj, še ono noč, ko je policija zasačila in aretovala kvartače v De-lierjevi restavraciji, obveščen o tem aretovanju ter ie on takoj naz nanil pretečo nevarnost vsem ostalim članom te sleparske družbe. — Dalje je policija aretovala predvčerajšnjim nekega Oskarja M. in Še dve drugi lahkoživki. Glede teh poslednjih naj tu povemo, da so vse štiri lahkoživke, ki so dosedaj aretovane, importirane semkaj iz Italije, kakor šansonetke. Take šansonetke pevajo običajno nekaj mesecev na odrih raznih restavracij, kakor „Gambrinus" in nAUe Oatte" na Acquedottu. Ko se jih pa navadno občinstvo, ki zahaja v te restavracije, naveliča, jih dotični re-stavrater nadomesti z drugimi „sve-žimi", ki jih zopet naroči v Italiji. One prejšnje, ki so s temi novimi nadomeščene, ostanejo brez zaslužka. Ni pa misliti, da je njih zaslužek, ko so — recimo t ako — še v funkciji, tak, da bi mogle ž njim pošteno živeti. Znano je dobro, da je neki restavrater, ki je pred leti imel neko tako restavracijo, šansonetkam dajal vsak dan večerjo in eno krono, a boljšim večerjo in eno krono šestdeset do osemdeset stotink. Kako naj ženska pošteno živi? Vdati se mora prostituciji. Vdajo se pa najrajše tajni prostituciji, da si prihranijo razne stroške in sitnosti. Torej še za časa „funkoijeu na odrih restavracij se morajo te ženske prostituirati, potem pa še več. Njih glavni stan je v kavarni „Centrale" na Acquedottu. V tej kavarni jih po noči kar mrgoli. In v tej kavarni je bil tudi glavni stan kvartačev-sleparjev, ki so si izbrali nekaj izmed onih žensk, da so jih potem rabili za limanice. — O delovanju družbe kvartačev-sleparjev, moremo povedati, da je med drugimi žrtvami, igraje v kavarni „Tomaso" oskubila nekega mladeniča za celih 15.000 kron, ki jih je bil zaigral na p Častno besedou in potem plačal, ko je podedoval po nekem sorodniku. Obiranja tega mladeniča se je udeležil tudi Sicilijanec, imenom Karel Albert Mini, ki smo ga že zadnjič omenili in ki je pobegnil is Trsta. Družba je delovala tudi v kavarni „ AUa Nuova Stella Polare" na Novem trgu in v gostilni nAlla Citta di Pa-renzou v ulici degli Artisti. Delovala je pa tudi — kakor smo Že poročali — na Reki in celo na Dunaju. Zaupnik z Rske ali z Dunaja je družbi takoj brzoj a vil, ko je v svojem kraju dobil primerno žrtev, in takoj je pohitel Sepioh ali kdo drugi na Reko, oziroma na Dunaj. Dosedaj je areto-tovanih že 11 oseb, a pričakovati je še mnogo aretovanj. Zaradi sleparske igre so zaprli v Trstu še 311etnega natakarja Josipa Sodovnika, doma iz Ljub-nega v Savinjski dolini. Za žig pred 14 leti. Leta 1390 je prevzel rudar Juri Brglez z ženo zelo zadolženo posestvo svojega svaka Franca Gabra v Zagaju pri Kozjem. Dasi je razkosal posestvo, se vendar ni mogel izmotati iz dolgov. Tu je sklenil, da bo zažgal kozolec, ki je bil zavarovan za 800 K in da si z zavarovalnino pokrije najhujše, in najnadležnejše upnike. K temu mu je svetoval gostač Štefan Satler, ki se mu je ponudil, da on zaž^e kozolec proti plačilu 20 K. Oba sta bila zadovoljna. Dne 13. julija je šel Brglez spat v bližnji Trnovec, Satler je pa kozolec zažgal. Vse se je lepo izteklo. Brglez j p dobil 800 K zavarovalnine, dal Satlerju 20 K, oba sta si pa sveto obljubila, da bosta molčala kot grob. Besedo sta držala do letos. Ko je bil pa v letošnjem pred-pustu Brglez nekoč dobre volje, pravil je ženi, kako je pred 14 leti „obrnažilu zavarovalnico za 800 K. Te besede je slišal ljubček Brglezovke, Karel Sipek in ko se je kmalu nato skregal z Brglezom zaradi žene, katero mu je ljubosumen mož prepovedal še nadalje obiskavati, vzel je v roke pisalne potrebščine in ovadil sodišču Brgleza in Satler j a zaradi hudodelstva goljufije potom zažiga. Zločinca sta svoj Čiu priznala, in sta bila pred oeljskimi porotniki obsojena Satler na 3, Brglez pa na 2 leti težke ječe. Tadi mora Brglez povrniti zavarovalnici 800 K. Skrajno divjaštvo. Blizu Voits-berga sta dva kmečka fanta opijanila 281etnega slaboumnega tovariša, potem ga je eden držal, drugi pa mu izlil v grlo celo steklenico žganja. Popolnoma nezavestnega sta vrgla v listnjak ob cesti, kjer so ga našli drugi dan mrtvega. Dva človeka sta utonila. V Ukvah sta se vračala v nedeljo ponoči 811etni privžitkar, Radeckijev veteran Fr. Prešern in 591etni drvar Blaž Tribuč iz vesele gostilniške družbe. Vsled teme in meteža sta zašla s pota ter padla v globoko strugo potoka Ukve, kjer sta oba utonila. Sladkor se podraži in sicer za 50 v pri 100 kg. Ponarejen denar. V Pulju so zaprli Marij o Struja, ki je v raznih krajih plačevala s ponarejenimi pet k renskimi tolarji. Našli so pri njej še šest takih ponarejencev ter 320 K pravega denarja, o katerem ni mogla povedati, kje ga je dobila. Tak ponarejen denar je že dolgo krožil po Pulju. Insolventen je postal trgovec Jožef Tsohiritsch v Mariboru. Poskusen samomor sodnika- V Vinkovcih v Slavoniji se je ustrelil tamošnji o Kraj ni sodnik. Bori se s smrtjo, ker sta mu dve krogli ostali v glavi in jih ne morejo dobiti ven. Vzrok samomora ni znan. Smrten padec. Pri Sv. Urbanu pri Ptuju je padel branjevec Martin Vršeč par metrov globoko in umrl vsled dobljenih poškodb. Prvi grozd se je videl na Malem Kamnu v brežiškem okraju 26. aprila. Popoldne istega dne je pa prišla nevihta s točo. Za opeklinami je umrl žagarju Stepišniku v Ribnici na Štajerskem 71etni otrok. — V Janževem vrhu pri Slovenjem gradou se je pa vdovi Tomažič deklica, na kateri seje vnela obleka, tako hudo opekla, da je v smrtni nevarnosti. Vlak le povozil delavca F a-1 e ž a v lipoglavskem predoru pri Ponikvi. Falež je bil takoj mrtev. To je v teku enega meseca že drugi smrten slučaj v tem predoru. Vzrok nesreče je baje ta, ker vlaki pri vhodu v predor nič več ne žvižgajo. Ogenj V Trničah ne Dravskem polju je pogorela hiša in gospodarsko poslopje Mihaela KostevŠka. — V Javničah pri Marenbergu je istotako pogorela hiša in gospodarsko poslopje Gregorja Štefana. Zažgal je pastir vsled neprevidnosti. Prepoved goldlnarske veljave. Dunajski uradni list je prinesel odredbo, s katero se prepoveduje raba goldinarske veljave v poslovanju trgovcev in obrtnikov s občinstvom. Kdor bi se zoper to pregrešil, bo kaznovan z globo od 2 do 200 kron oziroma zaporom od 6 ur do 14 dni. Odredba stopi a 1. julijem v veljavo. Zatekel se je rjav, majhen jazbečar bres ovratnika in znamke ter brez nagobčnika. Dobi senaResljevi cesti št. 12. Prti maj v Ljub Jani je povsem miren. Zjutraj je bila vojaška godba budnica. Godba se je ustavila pred stanovanjem gg. podmaršala, deželnega predsednika, župana in knezo-škofa ter povsod igrala po en komad. — Delavci večinoma delajo, delo stoji le pri Žabkarju, Mathianu, pleskarju Makovou, pri Cassermannu iu Rojini. Pri Tonniesu ne delajo mizarji, pri „Kranjski stavbni družbi" dela 8 mizarjev, 17 jih je odpuščenih, pri Eokerju dela le 7 kleparjev, pri Briclju pa dva pleskarja. Delavstvo je imelo dopoldne npri Levu" shod, ki se je pa vršil v najlepšem redu. K vlomu pri Škofu »e nam poroča, da je policija v svrho izsledbe tatu v knezoškohjsko palač \ kakor sploh zaradi tatvin v zadnjem času uvedla veliko akcijo. Civilni organ se je mudil že tri dni na deželi, v kamniškem okraju, kamor je vodda prvotna sled, a je dognal, da je bila to pomota. Tudi po mestu hodijo civilni policijski organi od hiše do hiše v svrho pridobitve tozadevnih informacij, kajti tatu, ki se je prejšnji dan mudil pri starinarju, mora na vsak način kdo poznati. Ali je tukaj stanoval, ali samo parkrat prenočil ali pa se je mudil v kaki gostilni. Pri tem pa ne moremo prikriti okolnosti, da polioijska akcija pod nekako brez-Čutnostjo občinstva zelo trpi in da bi bilo želeti v splošnem interesu, Če bi se od strani prebivalstva ta akcija bolj podpirala, kakor se to v drugih mestih dogaja. Na Dunaju n. pr. prihaja občinstvo pri velikih tatvinah iz lastne inicijative takorekoč kar tru-moma k policijskim uradom in napoveduje svoje sume in marsikaka srečna izsledba dunajske policije je bila povzročena ravno po javnosti, po občinstvu. Da pa se le omogoči storilca dobiti v pest in obvarovati škode drugega poštenega prebivalstva, je razpisala policija 100 kron nagrade, katero dobi oni, ki pove pravo sled. Vlom se je izvršil v noči od 22. na 23. aprila. Kakor že znano, je tat prišel v pisarno skozi peč, katero je razbil s sekiro, nahajajočo se na stopnicah. V pisarni je tat pustil čevlje, ki jih je prejšnji dan, kakor se je dognalo, zamenil pri starinarju Puglju s srebrno žepno uro, pri kateri je bila srebrna Štiripiemenska verižica z voz-lom, v sredi za obesek pa je imela srebrn srček. Ura je bila kupljena in dvakrat v popravilu pri T. Somnitzu na Sv. Petra cesti, trikrat (zadnjikrat meseca oktobra 1904) jo je pa popravljal urar Vilhar v Kopitarjevih ulicah in vrezal na znotrajno stran pokrova, kakor mu je napovedal lastnik, ime „Dragar" Dotičnik, kmetske oblečen bolj velik, okoli 50 let star dolgoličen mož, ki pa s tatvino ni, to bodi poudarjeno, v nobeni zvezi, je prišel 18. septembra lanskega leta k Viiharju, rekel, da je prišel ob opisano uro in kupil neko staro anker uro s številko 100.077 za 10 K. Da se more nadalje po tatu poizvedovati, treba je najprvo Dra-garja dobiti in zvedeti, kaj se je z njegovo staro uro zgodilo. Zamenja-lec ure s čevlji je s tatom identičen in je okoli 30 let star, srednje postave, zagorelega obraza, Črnih košatih obrvi (menda je imel tudi Črne brke, a to ni pozitivno.) Oblečen je bil v rjav havelok in je nosil rjav mehak klobuk. Vsakdo, ki bi vedel navesti kake podatke bo diši o dozdevnem Dragarju sosebno pa o zadnjem opisanou, naj se ne boji pota in ne prikriva take važnosti, marveč, naj se nemudoma zglasi pri mestni policiji. Ukradeni denar je obstajal iz bankovcev po 100, 50, 20 in 10 K ter iz nikla in srebra ter nekaj starih dvajsetic. Usodna ura z verižioo je razstavljena občinstvu v vpogled na policijskih oglasih. Da so vse orožniŠke postaje Kranjske in sosednih dežela o tem obveščene, je samo ob sebi umevno. „Društvena godba ljubljanska11 konoertuje danes popoldne v kinematografu „Edison", Dunajska cesta, nasproti kavarne „Evropa" in sicer pri predstavah ob 4., 5., 6., 7., in 8 zvečer. „Društvena godba ljubljanska" konoertuje jutri zvečer v hotelu „Južni kolodvor" (A. Seidl). Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina prosta. Drobne novice. — Pomaknltev meat v višji razred aktivitetne doklnde. Finančni minister je povedal nemškim poslancem, ki so prišli urgirat obljubljeno naredbo glede pomaknitve nekaterih večjih avstrijskih mest v višji razred akti vit etnih doklad, da je tako naredbo že bil predložil ministrskemu svetu ter zahteval v ta namen dva milijona kron, toda ministrskemu sveta se ta znesek ni zdel potrebam primeren, sato izroči finančni minister te dni ministrskemu sveta novo predlogo, tako da izide tozadevna naredba najbrž že v tekočem mesena. — Avtomobil je povozil In nnnsrttl v Monakovem 821etnega slo-večega zgodovinskega slikarja Jul. Franka. — Dub so lo ontračil lnkaen-burškomu velikemu vojvodu. — Zn zgradbo novega vseučilišča V Curinu je ljudstvo z glasovanjem dovolilo Sl/2 milijona frankov. Obenem je poslal neimenovan dobrotnik četrt milijona frankov za pokojninski zaklad za profesorje. — Devet oseb jo umoril v Apoldi pri Berolinu prijeti pletar Korb. Med umorjenimi sta bili dve njegovi ženi, sin in tri gospodinje. — Oro ko vita poplava v Moskvi. Nad 3000 hiš s 25 000 prebivalci je pod vodo. Mnogo meščanov je moralo prebiti velikonočne praznike na strehah. Voda je narasla za 30 metrov nad normalom. Škoda se ceni na 45 milijonov. — Vojna ladja se jo potopila. Vsled razstrelbe smodnika se je potopila pri Peskadorskih otokih japonska kri žarka „Matsusimau. Utonilo je nad 200 mož posadke. — O oblaku angleškega kralja na Ruskem ni v merodajmh ruskih krogih ničesar znanega. — Palazetto di Venezia v H i m U podro ter postavijo novo palačo med Viadelli Alstalli in Piazza San Maroo. Rožne stvori. * Psefograf je najnovejši izum, s katerim se more natanko dognati v gledališču, kake vtiske napravlja igra na poslušalce. Aparat namreč beleži vse vzklike za in proti, ploskanje, žvižganje, sikanje itd. Prvi poskus s psefografom je bil one dni v gledališču v Rimu pri igri »Muče-niki dela«. Glasom psefografa uspeh ni bil najsijajnejši. Od 1500 obiskovalcev je izrazilo svoje vtiske 499. Izmed teh jih je bilo 303 za, 144 proti, a pri 52 se ni moglo konštatovati, ali so se izražali za igro ali proti igri. * 18.782 samoumorov je bilo preteklo leto v Združenih državah, torej skoraj *i0 vsak dan. * Dobro zdravilo. n Kakšno zdravilo si dal svojemu konju, ko je bil bolan, Kušelj ?u „Terpentina sem mu v gobec vlil!u „Tako?! Z Bogom Kušelj!" „Z Bogom Sušelj!" Čez tri dni. „Kušelj, ali mi nisi zadnjič rekel, da si dal svojemu konju terpentina, ko je bil bolan?" „Seveda, Su-šelj!u „Poskusil sem tudi jaz, pa mi je konj poginil!" »Moj tudi!" * Parobrod za 5000 potnikov. Na ameriški reki Hudson začne kmalu redno voziti parobrod „Robert Ful-tona, na katerem bo prostora za 5000 potnikov. Parobrod ima več nadstropij ter je dolg 120 m, Širok 13 m, a visok 25 metrov. Vozi z brzino 32 km v eni uri. Izpred sodišča. Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem. Nasilni delavec. Jožef Rozman, tovarniški delavec, je dne 16. januarja v krčmi Neže Mencinger sitnaril, prevrnil mizo, in potem ko je natakarica poklicala krčmarico, in ga je slednja posvarila, naj miruje, jo je zgrabil za vrat in jo toliko časa davil, dokler je ni nje mož oprostil.Med tem je pa prišel obdolženčev brat Janez, ki je Jožeta pograbil in ga iz sobe nesel. To je obdolženca tako raz-togotilo, da je začel, v veži vpiti: »Daj mi nož, da ga zakoljem«. Brat Janez je zbežal v bližnje stanovanje, a obdolženec za njim, in bi ga bil gotovo z vzdignjenim stolom pobil, da ga ni sestra pograbila za roko, ter je bilo možno Janezu zbežati v prvo nadstropje. Brat Jože pa pograbi dolg nož in teče za njim, po naključ-bi mu pa pade nož iz roke, katerega je pobrala Ivana Iskra ter ž njim stekla v prvo nadstropje. Janez je moral pri orožnikih iskati pomoči zoper lastnega brata. Obsojen je bil Jože Rozman na 6 mesecev težke ječe. Liter vina je domov nesel. V nedeljo 23. svečana t. 1. so domači fantje v Vogljah zložili za vedro vina, katerega so v domači gostilni pili. Dogovorjeno je bilo, da ne sme nihče vina od tega kaj iz gostilne domov nest i, marveč se mora na licu mesta izpiti. Fanta Andrej Oselj in Janez Srebernjak sta pa slučajno naletela na kajžarja sina Janeza Zlateta, ki se je s prazno litrsko steklenico vračal v gostilno. Komaj da ga je Oselj na odgovor stavil in ga prijel za steklenico, že ga je Zlate vrezal v levo spodnje laket. Ko je pa še Srebernjak vmes posegel, da bi napravil mir, mu je obdolženec zadal globoko vbodlino in dve manjši rani. Zagovor, da je to storil v silobranu, ni našel mesta; obsojen je bil na 5 mesecev težke ječe. Telefonsku in brzojavna porotna. Minister Pesehka umrl. Dunaj 1. maja. Nemški minister-rojak Pes oh k a je danes zjutraj ob */• na 1. umrl. Zadela ga je srčna kap. Dunaj 1* maja. Minister Fran Pesehka je zvečer bil s svojimi ožjimi prijatelji v gostilni ia je nato kratek čas igral karte v kavarni. Po polnoči je šel domov. Prišedši v svoje stanovanje, je šel v kloset. Njegova stara oskrbnica je skoro nato slišala silen padec; hitela je k vratom, da bi jih odprla. Ker so bile duri od znotraj zaprte, je poklicala hišnika, ki je s silo odprl vrata. Našla sta ministra ležati na tleh in hropeti. Prenesla sta ga v sobo ter poklicala v hiši stanu-jočega zdravnika. Zdravnik je takoj prišel, a mogel je samo konstatirati minisirovo smrt. Dnnaji L maja. Minister Pesehka je bil včeraj vse dopoldne doma. Ko je včeraj ob 2. popoldne šel v družbi z drugimi nemškimi politiki k baronu Becku, je rekel nekemu češkemu agrarnemu poslancu: „To ni posel za-me, boš videl, mene bo zadela še kap." Zvečer so imeli nemški poslanci sejo, pri kateri je bil tudi Pesehka. Radi nastopa radikal-cev je bil silno razburjen. Ko je šel od seje, se je srečal z nekim češkim žurnalistom, ki ga je pozdravil: „Klanjam se, ekscelenca." Pesehka mu je na to rekel: „Ne boste me več dolgo imenovali ekscelenco!" Dunaj, 1. maja. Žena pokojnega ministra biva stalno doma v O p a -tovu na Češkem, kjer je bil pokojnik tudi župan. Danes zjutraj jo je o smrti moža obvestil župnik. Vdova se pripelje na Dunaj danes popoldne ob 3. Pesehka je zapustil več otrok. Ena hčerka je že omežena, najstarejši sin pa je že akademik. Dunaj 1. maja. Pogreb ministra Peschke bo najbrže šele v nedeljo. Z Dunaja ga prepeljejo v njegovo rodno mesto Opatov. Dunaj 1- maja. Pokojni Pesehka je prvi avstrijski minister, kije umrl za časa svojega ministrovanja. Eden izmed ministrov je izvršil samomor: finančni minister Bruck, ki si je V uradu prerezal vrat. Dunaj 1. maja Ker je Pescka umrl kot aktiven minister, ostane njegovi ženi naslov „ekscelenca". Otvoritev III. jugoslov. umetniške razstave. Zagreb 1 maja. Včeraj popoldne ob 4. je bila slovesno otvorjena III jugoslovanska umetniška razstava. Otvoril jo je s kratkim govorom predsednik Oton Iveković Navzoča je bila pokroviteljica društva hrv. umetnosti bivša banica grofica Lila Pe-jaČević in mnogo odličnega občin-stvn. K otvoritvijo prišlo zlasti mnogo gostov iz Belgrada. Zvečer je bil intimen večer v hotelu „Royal" za goste in jugoslovanske umetnike. Do sedaj je že prodanih do 10 slik. Mnogo se opaža, da so Slovenci zelo pičlo zastopani: kipar nobeden, slikarji samo trije: Vesel, Šan-tel in Vavpotič. ^sjn^nssmnuannsnp narodnjaki! Prispevajte za Trubarjev spomenik! neteoroiositno poročilo, Višina nad morjem 206. Srednji zračni tlak 736 9 mm. aprila Cas opazovanja Stanje barometra v mm Temperatura v C° Vetrovi Nebo 30. 9. zv. 746 0 118 si. szahod del. obl. 1. * 7.zj. 2. pop. 748 0 7480 74 170 slab sever si. jvzh. jasno del. obl. Srednja včerajšnja temperatura 114» mm, norm. 120- mm. Padavina v24 urah 00°mm. Sili no vodo. top! sečno Kislino. snsnssnnsBsšsnssnnsnsn Prlrodni »*ammsfc#-u ^s^^^^^^^n^^^nnl vrt**- pr©* E& Wf M Lm' ^BS »očni kisllnUprotiitM, K i :0 tH SSBB V i »ornemu toku* ielodr Sn f Bm x£a n? A čt.im in črevemmitm Ha JH Wm W m kl tarom, bolečim n» ■UHSSBSnSSBSSSSSSnnanSBl _ Naprodaj porsod, v r+uNjani pri Mihaela Kaitneria 1372 2 Stanovanje i i se odda a 1- avgustom na Cesti nn Rožnik 5 v Liubljani 1543-1 Pristen dobri se dobi pri 809 9 L SEBENIKU V Spod. lm. C01C HOTEL „ILIRIJA" v Ljubljani priporoča slavnemu občinstvo izborno Toči se vedno sveže in priljubljeno marčno pivo iz z Iruženlli plvoinrrn 2fe m * — JH^»^a*4 trg ter svetovno znano *• »tsB*3B* |SftBso pivo. Najboljša domača, štajerska in istrska Specijaliteta: aniotialit <»%l**>lt In sinj« r»^i rlailf»s> Vina v buteljkab. Izborna, vedno sveža kuhinja^ opoldne in zvečer. nsF" Sprejema se tudi abonement. .. Velik, prijazen in senčnat vrt... Udobno urejene sobe za tujce. — Kavarna v hiši. .*. Nizke cene — dobra postrežba. Za obilen obisk se priporoča JVIarija Jto*ak 1556-1 hotelirka._ Zanesljivi polnilci Jutri, v soboto, Z. molo -== velik ==- KONCERT popolne ljubljanske Društvene godbe. začetek ob 8. Vstop prost Za obilen obisk se priporoča 1557 A. SEIDEL hotelir. V vseh velikostih se dobijo po najnižjih cenah pri 1549—1 sprejmejo za sosecbrje kronov^Be * pod ugodnimi pogoji. 1533—2 \ PoDudbe pod „Ugodnost" rja uprav. „Slov. Naroda". 10.000 parov čevljev! 4 pari čevljev samo 3 gld. Vsled ugodnega ogromnega nakuua se odda za to nizko ceno: par moških in par ženskih Čevljev, črnih ali navih na trakove z močno zbitimi podplati, najnovejše ohSike, dalje par moških in par ženskih modnih čevljev, elegantnih in lahkih. Val S pari nanio 3 sJd. Za naročitev zadostuje dolgost 1539 Razpošiljanje po povzetin. Izvoz čevljev KOHANE, Krakov št, 31. Neugajajoče rad z»™ m«*« trgovcu z železnino in polisdslsklmi stroji v Ljubljani na Marije Tereiije cesti št. l in na Valvasorjevem trgu it. 6. z Mabrovo šolo in večletno prakso za tovarne in trgovino, teli premeniti službo. Ponudbe pod „Bogomil P." na uprav. „Slov. Naroda tt 1555—1 _Jnjp_ektorlL zavarovalniške stroke (sa var o vanje življenja) smožne slovenščine in nemščine, ki imajo na Kranjskem dobre zveze in so zaupni v vsakem oEiru, sprejme takol starorenoml-rana zavarovalnica in tlvl|en|e I gOtOVO plaČO. 1387—3 Ponudbe s navedbo refereno pod „zavarovalntea" na uprav. nSlov. Naroda". M00 Kron zaslužku plačam onemu, hI ml doksie, da mola čudesna zbirka 600 kosovfsamo za fl. 2*50 nI priložnostni nakup in sicer il Pristna švicarska pat SlSt Roskopf idpna ura, točno regul. in ki natančno gre, a 3 letno tvorniško pismeno garancijo; ameriška donble-zlata oklepna verižica; 2 araer. donbie-zlata prstana (za dame in gospode); aagl. pozlačena garnitura: manšetni, ovr&tniski in naprsni gumbi; i delni amer. žepni nožek; elegantna svilnata kravata najnovejšega kroja, barva in vzorec po želi; prekrasna naprsna igla s simili-briljantom; mična damska damska broža, poslednja novost. koristna žepna toaletna garnitura; elegantna pristno nanj. denarnica; par amer. butonov z imit. žlahtnim kamnom; pat. angl. vremenski tlakomer; salonski album s 36 nmetn. ter na$ lepšimi pogledi sveta; prekr. kolje ss na vrst ali V lase iz pristnih jutrovskih biserov; b indiskih čarovnikov - razvedre vsako družbo in še 360 razi. predmetov, koristnih in neu-trpljivih pri vsaki hiši zastonj. Vse skupaj t eleg. sist Roško f žepno uro, ki je sama dvakrat toliko vredna, samo gld. 2'50. Po povzetju ali denar naprej (tudi znamke) pošilja S. DRBflCH, svetovna raipošilnlnico. liral*o v titrv. N. B. Kdor naroči ? zavitka, mu pridenem zastonj prima angl. britev ali H najnn. žepnih robcev. Za neug~ja>oče denar takoj nazaj, vsak riziko te rej likljmen. 1*36 Zaradi pozne sezije prodaja najnovejšo damsko, mošKo, dekliško, deško in otroško konfekcijo tudi pod lastno ceno 1002-35 z .Otvoritev Marijinega kopališča. Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da se, kakor običajno vsako leto 1527—3 MT dno 1. maja wm^kM otvori Marijino kopališče. Obilnega obiska vljudno prosi _FRIDERIK KOŠIR. Gostilna pri „Robenčku" na Glincah št 20 ob državni cesti in na ogalu nove ceste v Rožno dolino, 86 Odda S L junijem t L v najem Prostorni, novi restavracijski in stranski prostori, velik star kostanjev vrfc. Hnprodaj je tudi več pripravnih stavbnih parcel Več se izve na Glincah št 37 pri Ljubljani. 1462 6 O. Bernato č „ Angleško skladišče oblek" :: - v Ljubljani, Mestni trg štev. 5. ^ oprano in osnaženo 7Jtt od (5 kr. naprej -17 prodaja C. I. Hamann v tjnbljani. 182- 17 V Sp Zadobrovi št. 3 pri Ljubljani je iz proste roke naprodaj lepo posestvo v obsegn čez 50 oralov, in sicer iz njiv, travnikov in gozdov, z govejo živino in dvema konjema ter večje število prašičev in z vso sjospodarsko pritiklino kakor vo-sovi itd. in to vse v prav dobrem stanju. Polje je vse obsejano in obdelano. Krme se pridela, da se je vsako leto lahko proda za čez 200 gld. v košnji. Glede zdrave pitne vode sta na razpolago 2 vodnjaka; eden oelo v hlevu. 1523—3 V občini Šmihel pri Št. Petni na Krasu namerava gospod župnik Karel Lenassi na tamošnjih obširnih skladih apnenca postaviti tovarno za portland-cement in hoče ustanoviti, v dosego potrebnega kapitala, društvo. Vse predpriprave za novo industrijsko podjetje, kakor analize in pre-skušnje kamenja, nakup zemljišč in industrijski železnični tir so že zvršeni. Oni p. n. gospodje, ki se za to podjetje zanimajo in se ga hočejo udeležiti, se lahko o vseh podrobnostih poduče vsak četrtek in nedeljo dopoldne od 9.—12. v hotelu Union v Ljubljani, pritličje, desno. 1432-9 Županstvo občine Šmihel. zobna voda, zobni prašek, zobna pasta EIixfr Poudre DEIMTIFRICES Elixir, Poudre, PSte oes RR.PP. BENEDICTINS derAbbayede 1185-3 V originalnih zavojih »*> dob> n v zadrvnln trgovinah. V ponedeljek, dne 4. maja t. L se vrši v 1517-2 v B«rcah pri Grosupljem (preje„na pošti") prostovoljna javna dražba 6 pitanih volov, 2 krav in I junice dalje vse gospodarsko orodje, vozovi, kolosalni, kočije i. t. d. i. t. d. Kupci se prijazno vabijo. V 1128—5 JV(©dernc jrajec za gospode SPodnje hlače, spctlne srajce, ovratniki, zapestnice, naprsnimi, nogavice, naramnice. ^ravaie, gumbe, jfegree rute vedno v največji ijbiripri p. JVJegdie, Ljubljano, prejrerncuc tiliec |tcu. Zakaj v tujini iskati, Če najboljše pred pragom leži. -m pianinškova pražena kava ga- se je vpeljala v^ kratkem'času širom sveta. In zakaj??? er je najfinejše kakovosti; zato povsod priljubljena. er je strokovno potom vročega zraka pražena; zato fino aromantična. er je prosta nezrelih in nezdravih zrn; zato zdravju neškodljiva. er je najžzdatnejša zato najcenejša. 2?rT7su lju/blje^r* s Vrat ve. ilsst žgralnicsu Ira^e KAREL PLANINŠEK Cjubifjaaa, Dunajska cesta, nasproti kavarne € s rope. 47 J 13 Samo 6 dni Havre-Nevv York Francoske prekomorske družbe. Edina najkrajša črta čez gazel* far!z, Jfavre v Ameriko. Veljavne vozne liste In brezplačna pojasnila daje za vse slovenske pokrajina BbV samo 349 13 oblastveno potrjena potovalna pisarna £jitbljana Dunajska cesta 18 Cjnblj ▼ novi niši „Kmetske posojilnice", nasproti gostilne pri „Figovcu" Oesa kr, avstrijski državne železnice. Izvod iz voznega reda. Vei|aven od dne I. oktobra 1907. leta. Odhod ls Llubljsne fni. ftsLi f-on zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, luž. žel., Gorica, d. ž., Trst, c.kr.drž. žel., Beljak čez Podrožčico, Celovec, Prago. .'•©7 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rndolfovo, Straža-Topilce, Kočevje. *r05 predpeldne. Osebni vlak v smeri: Ssenice, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, ago. i'40 predpoiane. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel.. Gorico drž. žel., Trs drž. ie!„ Beljak, (čez Podrožčico) Celovec. I 05 popoldne Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. .45 popoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel. Gorica drž. žel., Trst drž. želn Beljak, (Čez Podrožčico) Celovec, rragu. j« 0 zveoer. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolf ovo, Straža-Toplice, Kočevje. 7* - s zveoer. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Praga. iO 40 ponoOi. Osebni vlak v smeri: ledenice, Trbiž, Beljak, Juž. žel., Gcrica drž. *cl., Trst drž. žeU Beljak juž. žel., (čez Podrožčico). Odhod ls L|nbltsn« dLrs. fcoiod*or» r-28 zjutraj. Osebni vlak v Kamnik. 2>os popoldne. Osebni vlak v Kamnik /-IO zvooer. Osebni vlak v Kamnik - .. . ..........— v .- - o SO p- i«>oi. Osebni vlak v Kamnik. (Same ob nedeljah in praznikih v oktobru.) »i*** državiiiii želesme ¥ Testu C. to. Dohod t L|nbl|ano Joi. tsLi e-58 zjutraj. Osebni vlak is Beljaka ju* žel., Trbiža, Jesenic, Gorice, Trsta. 8-34 zjutraj. Osebni vlak iz Kočevja, Straže« Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. IM5 pred poldne. Osebni vlak iz Prage, Celovca, Beljaka juž. žel., čez Podrožčico in Trbiž, Gorice drž. žel., Jesenic. 2<32 popoldne. Osebni vlak iz Kočevja, Straže Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. «•85 popoldne. Osebni vlak iz Beljak« juž. žel., Trbiž* Celovca, Beljaka (čcr» Podrožčico) Gorice drž. žel., Trsts dr2. žel. Jesenic 5-50 zvečer. Oseb. vlak iz Prage, Celovca* Beljaka (čez Podrožčico) Jesenic. 8.37 ?veder. Osebni vlak iz Kočevja, Straže» Toplic, Rudolfovega. Grosuplja. 8-45 zvečer. Osebni vlak iz Beljaka ju& žel., Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Poč- rožčico) TrsU drž. žel. Gorice drž. iel., Jesenic. H-50 ponodl. Osebni vlak iz Trbiža, Ca-lovca, Beljaka (čez Podrožčico) Trs rt drž. žel. Gorice drž. žel., Jesenic. Dohod v Lfnbliana dri. kolodvor, 5-45 zjutraj. Osebni vlak Iz Kamniku IO-58 predpoidne. Osebni vlak iz Kamnika «••0 zveoer. Osebni vlak is Kammka. 0-59 peneOl. Osebni vlak is Kamnika (Saa ob nedeljah in praznikih meseca oktobra j' (Odhodi in dohodi so naznačeni v trsi evropejakem Času.) Podružnica u spiieta. Ljubljanska kreditna banka 7 Ljubljani podružnica o Celovcu- fslsamml«*aa K n.OOO.OOO. SMtnliOVO nllcO itO¥. 2. Reaei-witl fond K 200.90^. Stritatievs nlica stav. 2. priporoča 5. TY1 a»jflL promeae na 3% Mas. krod. srećke II. en. po B 5*90 promese na 3% som- krod. srečko L ena. po K 5"— promeae u 4% ogrske nlpotečne sreeke po B 4'— MB, promese m opreke premijske srečke eele po B 12"— polovice B 7— 15. TTlcgre na lenjižica In zia. telccdl ra.6vi.rL olorestvije po ^V2% too.oo^. II II II V9 99 99 81—49 Isdajatelj In odgovorni urednik: Rast o Pubt oilem iek. Lastnina in tisk .Narodne tiskarne1. nm 06 333823