t PoStntna otafans t gotovtal Leto XIII., štev. 282 Ljubljana, nedelja 4* decembra 1932 Cena r Din UpraviuStvo; ujubiiana Knafljeva ulica a. - re.efOD št. 3122 3123, 3124 3125 3126 Inseratni DnaeieU: LJubljana Selen-0ur?ov8 ul 3 — Tei 3492 2492. Podružnica Maribor. CJosposka ulica ttev 11 — Teiefor« št 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 5t 2. — Teiefoc št 190 Računi pr) p. št ček zavodih: LJubljana št 11 842 Praga čislo 78.180. CV«PT1 105 241 Naročnina snaga mesečno Din 26.—, Za inozemstvc Din (O.—. Uredništvo: Ljubljana Knafljeva ulic« 5. Tel«, foo »t 8122 3123 3124. 3123, 3126. Maribor Gosposka ulica 11. Telefon «t 2440 Celje. Kocenova uL 8. Trt »t 190 Rokopisi se ne vračajo — Oglasi oo tanfu ožiček prinašata trgovcem najbolj zaželjena darila v obliki velikih reklamnih uspehov z „Jw trovimi" oglasi. Mali oglasnik ima danes 432 ponuav m povpraševanj. Stankom dškega kongresa O stališču amenške vlade v vprašanju vojnih dolgov foo Hoover poročal kongresu v torek Washington, 3. decembra, AA. O celotnem vprašanju dolgov bo Hoover uradno poročai kongresu v torek, ko bo prečU tal predsedniško poslanico. Po končani sej: pri predsedniku Zedinjenih držav Hoovru, ki je trajala več ur, sta zunanj' minister Stimson in minister financ Mills izjavila noviiarjem, da še ni nobenih novih sklepov o vprašanju vojnih dolgov in o odooditvi plačil, ki zapadejo due 15 decembra. Domneva se, da bodo Zedinjene države odgovorile Franciji in Angliji šele pc sestanku ameriškega parlamenta. Stimson sp je snoči sestal s poslanikom Francije in Angije in imel z njima daljše razgovore. Čeprav sta francoska in angleška nota napravili na vso javnost globok vtis, je Franklin Roosevelt izjavil, da dolžniške države morajo tvoje dolgove plačati. Pariz, 3 decembra, AA. Listi eo priobčili skoro brez komentarjev drugo noto francoske vlade Zedinjenim državam ter samo ugotavljajo, da je nota dobro sestavljena in da so njena izvajanja odlična. »Le Journal« poudarja, da se nota bistveno razlikuje od angieške in da se glede bodočnosti ne veže z nobeno obljubo. Odločitev je sedaj v rokah ameriifcega par» lamenta Razumljivo je. da »o poslanci občutljivi za to. ah naj plačila, ki -zpadejo poravna ameriški davkoplačevalec zlasti napram takim dolžnikom, ki so ioclej vse točno plačali Ta točnost v plačilih napram Zedinjenim državam se sedaj obrača proti plačnikom samim. Nemčija tn Rusija, k" 6ta redna plačila odklanjal, sta bili nasprotno deležni vseh mogočih olajšav. London, 3. decembra. AA »Financial Times« posebno podčrtujejo v angleški noti pasus. ki pravi, da se bo morala britanska vlada zavarovati pred posledicami prodaje funtov po drugih amerških dolžnikih. ki b; hoteli izpolniti svoje obveznosti nasproti Zedinjenim državam. List prs* vi. da bi zunanji svet mogel videti v tem napoved inflacijske politike, kar bi ne ugodno učinkovalo, če bi ime' izvoz ziata namenjen za plačilo 15. decembra -zapadlega obrolca. za posledico zvišani« obtoka bankovcev. Sir Robert Home je mnenja, da bi mo rale države prepreč ti vsako novo razvrednotenje denarja ki je v obtoku V ta namen bi br!n potrebno ne da bi se morala določiti stalno razmerje med zlatom ^n srebrom, di se tudi srebro postavi med kovinske rezerve, ki krijejo izdajo bankovcev Bruselj. 3. decembra. AA. V uradnih krog'h napovedujejo, da bo belgijski odgovor na ameriško noto odposlan v W« shington še pred začetkom prihodnjega tedna. Enkratna odkupnina Pariz, 3. decembra č. »Chicago Tribune« je objavila v svoji pariški izdaji vest iz Washingtona, po kateri so strokovnjaki ameriške vlade sestavili načrt za ureditev vojn h dolgov, ki določa, naj zavezniške države, zadolžene v Ameriki, plačajo milijardo dolarjev enkrat za vselej ter tako poravnajo ves svoj dolg. Ta denar raj bi izplačale z izdajo trgovskih bonov. Razen tega bi morale pristati na razne koncesije v korist Zedinjen m državam ter se obvezati, da bodo znižale svoje izdatke za oboroževanje. Vlada Zedinjenih držav bi uporabila omenjeno milijardo za kritje primanjkljaja v svojem proračunu. Anglija se pripravlja za represallfe Lond«n, 3. decembra g. Iz krogov trgovinskega ministrstva se je izvedelo, da se pripravlja posebna tarifa za ameriško uvozno blago, če bo Amerika odklonila angie-žko prošnjo za moratorij plačila vojnih cfolgov V tem primeru bo angleška vlada v zlatu plačala dne 15. decembra zapadli obrok, takoj nato pa uveljavila novo tarifo za ameriški uvoz če bodo Zedinjene države vztrajale na svoji zahtevi, da morajo evropske države 15. t. m plačati, pravi »Daily Telegraph«. pojde iz Anglije 107 ton zlata, to je 20 milijonov funtov šter-lingov ali 2.000 palic zlata, težkih vsaka po 320 funtov. Potova«]? Maedonalda v Ameriko Pariz, 3. decembra AA. Pariška izdaja lista »Newyork Heralda« piše o možnosti, da odpotuje Macdonald v vsej naglici v Washington. kjer bi osebno zagovarjal angleško stališče v dolgovnem in razorožit-venem vprašanju. Tudi londonski dopisnik lista »Sun« piše da se Macdonald ukvarja z mislijo potovanja v Ameriko kjer bi pokrenil akcijo za dosego sporazuma v dolgovnem in razorožitvenem problemu. Amerika nepopustljiva Washington, 3. decembra č Novi predsednik Zedinjenih držav Roosevelt se je nenadoma preselil iz Warnspringhta, kjer je doslej običajno bival, v glavno mesto newyorške države Albany. Listi so sprejeli to vest kot veliko senzacijo, menijo pa, da je v zvezi z vprašanjem vojnih dolgov. V ostalem je v ameriški javnosti vedno bolj močan vtis, da angleška in francoska nota ne bosta v nobeni meri učinkovali na člane kongresa. Senator Watson je odkrito izjavil da gobovo ne bo prišlo do črtanja ali znižanja evropskih vojnih dolgov. Angleške pretnje. da se bodo uvedle nove carine na ameriško blago, ki se uvaža v Anglijo po njegovih izjavah ameriških krogov ne vznemirjajo. Anglija bo morala za vsako ceno, Francija pa skoro gotovo plačati obrok dolgov, k-i zapade sredi meseca, Evropa more plačati le v blagu Cnrih, 3. decembra. »Neue Zflrcher Zei- tung« prinaša na uvodnem mestu značilen dopis iz Newyorka. ki na originalen način osvetljuje problem evropskih dolgov v Ameriki. Dopis pravi med drugim: Če hočemo neločljivo povezanost med evropskimi dolgovi in ameriškimi carinami pravilno razumeti, si moramo vedno predoči-ti primitivno resnico, da dolgujejo samo evropske države (torej brez privatnikov) Zedinjenim državam 11 milijard dolarjev v zlatu in da znaša prav toliko zlati zaklad vsega eveta, od katerega pa je 40 odstotkov že v Ameriki. Ker pa Zedinjene države nikakor ne morejo pričakovati, da bi ^pritegnile nase vse zlato na svetu, ki niti ne bi zadostovalo za likvidacijo vojnih dolgov, tedaj preostane za povračilo teh dolgov samo dvoje: ali da plača Evropa Ameriki svoj dolg v blagu, kakor je tudi v blagu prejela posojilo, ali pa, da poravna svoj dolg z obveznicami, kar pa bi pomenilo le prenos dolga na druge upnike. Če hoče torej Amerika dobiti povrnjene te številne milijarde v zlatu, mora na široko odpreti svoie meje uvozu dobrin s tem. da odpravi, ali vsaj znatno zniža ca-■ rine. Ta dejstva so tako enostavna in logična, da se ji m noben stvarno misleč človek ne more upirati In navzlic temu leži prav v tem problemu izvor vseh tež koč. Večina ameriškega prebivalstva, od katere šo odvisni vsi veliki ukrepi, ni dostopna toliko argumentom logike, kakor pa čustvom, zlasti. če so argumenti logike neprijetni. Zato tudi še danes vidi le dvoje stvari: namreč, da je Evropa Zedinjenim državam denar dolžna in da je treba ameriško produkcijo ščititi pred vsako konkurenco. Neločljive zveze med tema dvema problemoma pa noče nihče prav spoznati. Zato se ameriški politiki vedno vrtijo okoli problema evropskih dolgov, kakor mačka okoli vrele kaše. Po tem, ko so evropske države z muko plačale od 1. 1920—1924. Ameriki poldrugo milijardo dolarjev v zlatu, kar je v znatni meri povzročilo nezdrav ameriški gospodarski razvoj, je Amerika pričela, da bi vsai na videz vzdržala fikcijo odplačevanja vojnih dolgov, Evropi posojati denar, tako da je Evropa nadalje pri njej kupovala blago in obenem odplačevala s tem izposojenim denarjem "svoj dolg. Ko se je ta sistem leta 1929. zrušiL so morale Zedinjene države spoznati, da temelji znaten del njihovega bogastva na neizterljivih terjatvah, kar je šele pretvorilo ameriško gospodarsko krizo v svetovno gospodarsko katastrofo. Tako je prišel Hoovrov moratorij, čigar podaljšanju ee tudi ameriški demokrati, ki so sedaj prišli na krmilo, ne bodo mogli izogniti. Še vedno pa ni prodrlo v množico spoznanje, da je edino možen način povračila evropskih dolgov v prenosu blaga in dobrin iz Evrope v Ameriko Vendar pa je sedaj blizu čas, ko bodo Zedinjene države proti lastni volji postavljene pred nujno vprašanje: ali 9e naj odpovejo terjatvam nasproti Evropi, ali pa naj za poravnavo evropskih dolgov uvedejo olajšave za uvoz blaga. Dijaki napadalci na poštni urad Lvov, 3. dec. d. Policijsko zasledovanje povzročiteljev krvavega napada na poštni in finančni urad v Grodeku je že dovedlo do aretacije treh napadalcev. Policijska preiskava je dognala, da je načrt za napad izdelalo vodstvo tajne ukrajinske vojaške organizacije v Truskowicah, kjer je bil, kakor zmano. pred poldrugim letom umor jem po članih ukrajinske vojaške tajne organizacije tudi poslanec vladnega bloka Holow-ko. Izmed treh aretirancev sta dva dijaka lvovske politehnike, tretji pa statist lvov-skega gledališča. Tudi v enem izmed ubitih roparjev so identificirali dijaka lvovske politehnike Imena aretirancev čuvajo zaradi preiskave še v tajnosti. Policija ie včeral izvršila v vseh krajih Vzhodne Galicije mnogoštevilne hišne preiskave pri sumljivih Ukrajincih. V Ivovski bolnici je včeral umrl poštni uradnik Klimczak ki je bil pri napadu na poštni urad v Grodeku Jagelon-skem hudo ranjen. Napad je doslej zahteval na ta način pet mrtvih in devet hudo ranjenih. KONEC NEMŠKE VLADNE KRIZE General Schleicher je včeraj končal pogajanja in v glavnem že sestavil listo svojega kabineta Berlin, 3. decembra g. Nova vlada je sestavljena z izjemo dveh ministrstev v naslednji obliki: Državni kancelar tn obrambni minister general Kart von Schleicher, zunanje zadeve: von Neurath, notranje zadeve: dr. Bracht, finance Schwerin-Crossigk; pravosodje dr. Giirtner; pošta in promet: EIz von Riibenau; delo: dr. Syrup; državni komisar za preskrbo dela: dr. Gereke, minister brez portfelja: von Popitz. Zasedbo ministrstev za gospodarstvo in prehrano si je še pri držal državni predsednik. Schleicherjevi načrti Inozemsldm novinarjem je Scleioher izjavil, da hoče posvetiti svojo glavno skrb vprašanjem notranje politike, posebno gospodarstvu in brezposelnosti, v zunanji po» litiki pa je pristaš zbiižanja e Francijo. Važno je generalu Scleicherju tudi to, da že sedaj razčisti vprašanje odnošajev med državo in Prosijo. Naposled bo skušal preprečiti vsak spor med svojo vlado in parlamentom. Pojasnil bo tudi parlamentu, da hoče predsedovati kabinetu narodne sloge, ki bo skušai predvsem rešiti gospodarska in nujna socialna vprašanja, ustavnih vprašanj pa sploh ne bo načel. General Schleicher je po Capriviju izpred vojne prvi general, ki prevzema državno kancelarstvo v Nemčiji z močmi in pooblastili, kakor jih je svoj ča^ izvajal prvi kancelar Nemčije, Bismarck. On bo namreč hkratu državni kancelar vojni mi« nister in državni komisar za Prosijo. Nova vlada bo posvetila veliko pozor« uost predvsem gaspodarsfcim in socialnim vprašanjem, razume pa se. da bo z vsemi 6vojimi silami strrmela za vzpostavitvijo vojaške suverenosti Nemčije. Ta cilj bo imela že zaradi svoje sestave. Značilno je. da označuje Schleicherjev kabinet dobro poučena »Deutscu • •. "gemeine Zeitung« le za prehoden in da ima vlada oficirjev v nemški oficirski republiki nalogo, pripraviti kasnejšo rermično koncentracijo vseh nacionalnih elementov Nemčije. Scihleicher sam se bo trudil, da pridobi narodne socialiste za svojo vlado. Komunike narodnih socialistov pa napoveduje ostro in energično borbo proti novi vladi. S komunisti bodo narodni socialisti meli v parlamentu odločno večino. Pravijo, da bo general Schleicher postavil hitlerjevcem nedvoumno vprašanje, ali hočejo res s komunisti onemogočiti vsako pozitivno gospodarsko in nacionalno delo v Nemčiji in če jim je res do tega, da priženejo Nemčijo do najresnejših notranjih zapleti jajev Zanimivo je, da so napram novi vladi tudi nacionalistični krogi dokaj rezervirani, do» čm je centrom zadovoljen, ker je izpadel Papen. Stranka upa. da bo Schleicher vodil boljšo politiko in se sporazumel s parlamentom Vodja socialnih demokratov v parlamentu Breitscheid je izjavil novinarjem. da je misel avtoritativnega kabineta doživela popoln poraz. Verjetno je, da bo Schleicher opustil nevarne načrte Papeno-vega kabineta, navzlic temu pa bo socialna demokracija vodila proti Schleicherju isto politiko kakor proti Papenu Državni zibor se sestane 6. decemlbra. Na prvi seji se bo konstituiral, potem pa bo odgodil zasedame zaradi božičnega premirja. Če tega ne bi hotel storiti, bo razpu* ščen, čeprav ei Schleicher prizadeva, da odkloni možnost tako naglega spora svoje vlade z ljudskim predstavništvom. Hitlerjeva opozicija Hitler je vnovič očrtal stališče svoje stranke v vprašanju sestave vlade na dveh volilnih sestankih, ki se jih je udeležil v ■Gothi in Jeni. 1'zjavil je. da je pripravljen prevzeti v kateremkoli trenutku odgovornost in oblast vendar pa ne mara tega storiti drugače, kakor da k temu pritegne ves ■narodnosocialistični pokret. Igra mora biti •poštena, je nadaljeval Hitler, in zato si ne •bom dal vsiliti nikakih pogojev glede ustave. Prav dobro vem, da vsi sedanji dogodki ne izvirajo od predsednika republike, temveč od njegove okolice. Govoreč o prizadevanjih narodnosociali-.crtične stranke v zadnjih letih je izjavil, da njegova stranka nikdar ni delala proti svojemu prepričanju. Ne vem, ali bi tisti, ki so hoteli uničiti naše g:hanje in ki d-^nes morda kujejo načrte o obnovi monarhije, je končal Hitler, ali bi se danes še mogli ■svobodno izprehajati po ulicah, če bi ne •bilo več stranke, ki 9em jo ustainoviL Fapenovo slovo Berlin, 3. decem. s. Do večera še ni bilo izdano uradno poročilo o sestavi nove državne vlade. Opoldne se je vnšrcla flWfei>na poslovilna seja prejšnje vlade, na kateri 99 je državni kancelar P?,r»en zahvalil svojim sodelavcem. V političnih krogih zatrjujejo, da se nova vlada ne bo predstavila javnosti 1 velikim proglasom, kakor so doslej marsikje pričakovali. Trdijo, da bo nova vlada najprej izdelala izčrpen in podroben delovni program ter ga nato objavila. K posvetovanjem o delovnem programu bodo najbrže •pritegnili tudi predsednika državne banke dr. Luthra. Prva seja nove vlade Berlin, 3. decembra g. Novi državni kancelar general Schleicher je danes predložil državnemu predsedniku novo ministrsko listo, nakar Je imel poslevodeča vlada Papena svojo zaključno sejo. Takoj za- tem se je vršilo prvo posvetovanje nove vlade. Pri tej priliki se je razpravljalo o razorožitvenem vprašanju, o katerem je podal zunanji minister Neurath izčrpno poročilo. Neurath bo jutri odpotoval v ženevo, kjer pa bo ostal le nekaj dni. Kot podlago za prihodnje razprave o razorožitvenem vprašanju je izročila Nemčija prizadetim državam noto, v kateri še enkrat izčrpno obravnava stališče nemške vlade glede na vprašanje enakopravnosti in razorožitve. V tej noti izraža Nemčija pripravljenost, da svojega obrambnega proračuna v prihodnjih petih letih ne bo povečala, če se bo pri tem in v okviru sedanjega proračuna upoštevalo nemške potrebe za razvoj državne obrambe. Da bi se še bolj videlo, da s svojimi željami ne stremi po večji oborožitvi, je Nemčija predložila ponudbo, da v prihodnjih petih let'h ne bo izvršila nobenih višjih izdatkov za oboroževanje. Pogajanja s hitlerjevci Berlin, 3. decembra, g. Otvoritveno sejo državnega zbora, ki je napovedana za pri-hodiruji torek ob 3. popoldne, bo vodil kot najstarejši poslanec general Litzmaran. pristaš narodne socialistične stranke. Ker so v starem državnem zboru ostale stranke mirno poslušale komunistično starostno predsednico Klaro Zetkin, pričakujejo sedaj, da tudi pri nagovoru generala Litzmam- na ne bo prišlo do demonstracij. Usoda državnega zbora je to pot v rokah narodnih socialistov in komunistov, ki imajo v njem absolutno večino. Hitlerjevci zagotavljajo slej ko prej, da odklanjajo vsakršno tole-riranje Schleicherjeve vlade in zahtevajo vodstvo državnih poslov zase. Kljub temu ne pričakujejo, da bi narodni socialisti in komunisti že od vsega začetka hodili po skupni poti. Državni kancelar Schleidher se bo o tem še jutri pogajal z Goringom. ki ga bodo narodni socialisti baje ponovno kandidirali za predsednika državnega zbora. Za stališče Hitlerjeve stranke na prvi seji državnega zbora bo posebno velikega pomena izid občinskih volitev na Turin-škem. Zaradi tega so narodni socialisti napeli vse sMe za čim ugodmejSi potek teh volitev, ker bi radi dokazali, da njihov pokret ne pojema. Ce bodo imeli narodni socialisti pri volitvah na Turiraškem izgube, se nafbrže ne bodo več upirali morebitni razpustitvi novega državnega zbora. Vodstvo komunistične stranke je svoji frakciji v državnem zboru naročilo, naJ»Jor Čobal. Lovro Jakomini, Joža Golmajer. *ihp Uratnik. Josip Petejan in Jurij Stanko. Kot zastopnik mednarodnega urada za delo prisostvuje kongresu g. dr. Steinmetz. Otvoritvi kongresa prisostvujejo tudi zastopniki vlade in posameznih ministrstev. Ministrstvo za socialno Dolitiko zastopa načelnik dr. Dušan Jereiuič. Počastitev žrtev hrastniškr katastrofe Kongres je otvoril tajnik centrale ^ Delavskih zbornic g. dr. Živko Topalovic ki je pozdravil vse došle delegate, zastopnike vlade in druge odlične goste ter v svojem otvoritvenem nagovoru omenil tudi katastrofo v Hrastniku. Stoje so navzoči poslusali njegov govor, v katerem je orisal žalostne posledice te katastrofe, ki je š«rt rodbin oropala hraniteljev. Podčrtal je dolžnost podjetja, da skrbi za varnost delavcev m zahteval, da se rodbinarn ponesrečenih rudarjev prizna primerna odškodnina. V svojem nadaljnjem govoru je dr. lopa-lovič naglašal. da se je sestal kongres Delavskih zbornic v skraino kritičnih časih, na pracru zime. ko narašča brezposelnost, in bo treba napeti vse sile, da se odvrnejo m omi: lijo posledice splošne gospodarske krize, ki jo gnti najbolj delovno ljudstvo. Zato so na dnevnem redu kongresa najaktualnejša vprašanja, ki zahtevajo nujne in temeljne rešitve, ker bo le na ta način mogoče omiliti bedo širokih delovnih slojev in najti cim prej izhod iz sedanje krize. Nalo je pozdravil kongres zastopnik ministra socialne politike načelnik gosp. dr Dušan Jereimo, ki je poudarjal, da ministrstvo skrbno zasleduje vse akcije delavskih organizacij in želi da bi tudi ta kongres rodil koristne sklepe, ki pa naj bodo v okviru stvarnosti-Tudi država namreč v današnjih težkih časih ni vse^amogočna in se mora ravnati po ©plodnih gospodarskih prilikah. Ministrstvo socialne politike želi čim tesnejšega sodelovanja z delavskimi organizacijami, ki so lahko prepričane, da bo vsak stvaren in pameten predlog našel odprta ušesa. Kongres se je nato spomnil še velezasluz-ne«ra dolgoletnega predsednika mednarodnega urada za delo Alberta Thomasa ter mu i enominutnim molkom izkazal čast in zahvalo. Sledile so volitve predsedništva £a predsednika je bil izvoljen slovenski delegat <*030. Josip Petejan, ki se je, prevzemajo? predsedstvo. zahvalil za izkazano zaupanje. Kongres je nato prešel na dnevni red. Najprej so bili podani izčrpni v referat o aktualnih problemih. . Tajnik Centrale Delavskih zbornic dr. Živko Topalovic je podal obširen in dokumentiran referat o položaju brezposelnosti v Jugoslaviji. V svojem referatu navaja vse okolno- sti, ki so dovedle do tega, da se v posameznih podjetjih ustavlja in omejuje obratovanje, omenja vprašanje inozemskih delavcev ter podrobno opisuje številčno stanje brezposelnosti in njihove preskrbe. Tajnik ljubljanske Delavske zbornice, g-Filip Uratnik. je imel referat o temi »Delavstvo in davčna politika«, v katerem je očrtal nesorazmerno večje obdavčenje delavskega zaslužka od dobička kapitalističnih družb in predlagal razne reforme, da bi se ta neskladnost odpravila. Njegov referat je sprejel kongres z veliko pozornostjo in je referentu ob zaključku z dolgotrajnim aplavzom izrazil svoje priznanje in odobravanje. Predsednik udruženih sindikalnih organizacij, g- Krekič, je poročal o stanovanjskem vprašanju. V svojih izvajanjih je podčrtal neobhodno potrebo zakonske zaščite stanovanjskih najemnikov iz delavskih slojev, ker so sedanje najemnine često višje, kakor pa znaša celomesečni zaslužek delavca. O socialnem zavarovanju je referiral tajnik zagrebške Delavske zbornice, g. Vilim Haramina. ki je orisal kritično stanje socialnega zavarovanja in podčrtal nujno potrebo starostnega zavarovanja. Bavil se je tudi z akcijo gospodarskih krogov glede decentralizacije delavskega zavarovanja in pobijal nekatere navedbe teh krogov, s kate-rimi utemeljujejo svoje zahteve, označujoč jih kot škodljive za delavsko zavarovanje. 0 vseh referatih se je razvila nato obširna debata v katero so jx>segli zastopniki vseh pokrajin ter tolmačili prilike in želje svojega okoliša. V debati je spregovoril iudi načelnik ministrstva socialne politike, g. Dušan Jere-mič, ki je naglašal, da se v pogledu brezposelnosti v javnosti navadno pretirava. Po uradnih podatkih, ki jih je zbralo ministrstvo preko Okrožnih uradov za zavarovanje delavcev, ki imajo najboljši vpojjled v stanje zaposlitve, je v vsej državi in v vseh delavskih kategorijah vsega 20D.0D0 brezposelnih. Ministrstvo posveča temu vprašanj« vso pažnio in je tudi s svoje strani z raznimi ukrepi stremelo za tem, da se brezposelnost kolikor mogoče omili, kar se da doseči tudi brez posebnih izrednih ukrepov s strožjim Izvajanjem obstoječih zakonov. Tako je med drugimi ministrstvo pozvalo vse banske uprave, naj pazijo zlasti na to, da se zabrani, a prej je potrebno, naj se zaposlijo novi delavci. Poudaril je, da je tudi dolžnost delavskih organizacij, da same opo-zore uprave na vse, kar opažajo, da ni v skladu z zakonskimi določbami, po potrebi pa naj se obrnejo tudi neposredno na ministrstvo. V dravski banovini se to tudi že prakticira in je prejelo ministrstvo že več važnih opozoril. Jutri se bo kongres nadaljeval in najbrž zaključil. jga slovanska ze^m Pred tednom ustanovi jena liga združuje 170. slovakov, Poljakov in Jugoslovanov Čeho- Na ustanovnem občnem zboru dne 27. novembra v Gregrovem salonu Reprezentančnega doma v Pragi so poljski, češkoslovaški in jugoslovenski narodni železničarji in brodarji ustanovili veliko slovansko organizacijo pod imenom »Liga slovanskih narodnih organizacij železničarjev in brodarjev«. Ligo tvorijo za sedaj za Poljake »Zjed-noezenie Kolejowcow Pclskich« s 65.000 člani, za čehoslovake »Jedncta Zamest-Dancu češkoslovenskih drah« z 62.000 člani in »Spolek československeho uredniotva železničniho« z 8.000 člani ter za Jugoslc-vene »Udruženje jugoslovenskih narodnih železničarjev in brodarjev s 35.000 člani. V Ligi je torej včlanjenih 170-000 narodnih slovanskih železničarjev in brodarjev. Ustanovnemu občnemu zboru so prisostvovali zastopniki ministrstva in direkcij čsl. železnic, narodni poslanec in predsednik Slovanske delavske unije Tučny ter zastopnika jugoslovenskega in poljskega poslanika. Liga je naslednica nekdanje »Lige slovanskih železničarjev«, ustanovljene leta 1910. za obrambo narodnih in stanovskih pravic poljskih, čeških in jugoslovenskin železničarjev na bivših avstrijskih državnih in privatnih železnicah. Prva liga je imela v prvi vrsti nacionalno ombrambni značaj; bila je slovansko konstruktivna, a naperjena v veiiki meri proti upravam državnih in privatnih avstrijskih železnic, Ki so slovanske železničarje pritiskale ne le nacionalno, marveč v enaki meri tudi gospodarsko in socialno. V kratkem času nepolnih štirih let je takratna lisa med slovanskimi avstrijskimi železničarji izvršila prav ogromno delo in jih tako usiposo bila, da so med vojno in osobito ob prevratu ravno poljski, češki in slovenski narodni železničarji megli izvršiti one naloge, brez katerih osamosvojitev poljskega, češkoslovaškega in jugoslovenskega naroda ne bi bila potekla tako gladko in mirno. Objektiven zgodovinar, ki bo pisal o osvoboditvi poljskega, češkoslovaškega in Jugoslovenskega naroda, bo moral priznati stanu poljskih, češkoslovaških in jugoslovenskih železničarjev častno mesto, ki so ga s svojim požrtvovalnim delom v polni meri zaslužili. V osvobojenih slovanskih državah se je narodnostanovski pokret med železničarji in brodarji še poglobil Potrebno je bilo preiti iz destrnktivnega protidržavnega v konstruktivni zadržavni pravec Težko je šlo povsod, pri nas. pri bratih Čehoslovakih in Poljakih Železničarji 90 bili v vseh treh novih državah kakor ostali državni uslužbenci zaradi težkih gospodarskih, političnih in upravnih prilik gospodarsko potisnjeni navzdol. Vrh tega so bili postavljeni v službi pred popolnoma nove naloge obnovitve prog, voznega parka, kakor tudi preureditve upravnih sistemov. Najboljše je bilo še pri Čehoslovakih. ki so imeli nad 50 Vo enotno organiziranega na-cionnlnega osobja- O nas Jugoslovenib ne bom pisal. Slične ali pa še težje prilike so »le pri Poljakih, Trije popolnoma različni upravni sistemi, nemški, avstrijski in ruski, pod katerimi so poljski železničarji bili vzgajani po med seboj si različnih državnih gospodarskih in političnih vidikih, so pustili vplive, ki jih je bilo treba šele premagati. Vse to je tudi bil vzrok, da se je ustanovitev nove lige zavlekla za precej časa. Razgovori so se vodili že od 1. 1922, vendar so predstavniki narodnih organizacij po presoji dejanskega stanja v poedinih državah odlagali z ustanovitvijo. Ko pa se je na Poljskem posrečilo, da sta se dne 11. novembra 1925 obe najmočnejši narodni or-" ganizaciji (»Polski Zwiazek Kolejowcow« ln »Z\viazek Kolejarzv Zjednoczenie Zawodo-ae Polskie«) sklenili svojo fu'zijo in zedi-njenje na veliki skupščini v Varšavi dne 9. maja 1929 tudi izvršili v skupno »Zjednoczenie Kolejov/co\v Polskich«, je bila glavna ovira za ustanovitev nove slovanske fige odstranjena. Sedanji ustanovni občni zbor v Pragi je podal lep dokaz enotnega mišljenja v na-rodnostanovskem pokretu med poljskimi, čehoslovaškimi in jugoslovenskimi železničarji in brodarji. Predstavniki so v skrbno sestavljenih referatih orisali stanje med železničarji in brodarji v vseh treh državah in cnodušno začrtali smernice za bodočnost. Glavni cilj lige je medsebojno spoznavanje in medsebojna podpora v vseh vprašanjih, ki se tičejo prometnega osobja. Liga hoče gojiti tesne stike v svrho poglobitve na gospodarskem, kulturnem humanitarnem ^n socialnem polju velikega stanu slovanskih železničarjev in brodarjev. Pa še eno načelo je bilo spretjefro. Vsako državo more na zunaj zastopati samo kompakten nacionalno l.n zadržavno usmerjeni stan slovanskih železničarjev in brodarjev. V interesu napredka stanu, prometne službe in stroke morajo jugoslovanski, čeho-slovaški in poljski železničarji brez razpise na položaj, čin ali kategorije v svojih narodnih strokovnih organizacijah skupno delati za dosego zastavljenih cildev, ker !e tako je možen napredek in podana garancija pravilnega razvoja v najvažnejši panogi državnega gospodarstva. S tem je tud' najbolje zavarovana eksistenčna možnost slehernemu pripadniku, od najnižjega do najvišjega. Sigurno je, da bo v bodočnosti nOya velika uiga narodnih slovanskih organizacij železničarjev l>n brodarjev s popolnoma konkretne Izdelanim stanovsirim, zadržav-nim programom igrala vplivno vlogo v gospodarstvu vseh treh bratskih slovanskih držav Sigurno je tudi, da bo vodstvo lige v prvih letih v rokah bratov čehoslova-kov znalo najti pravo pot in prava sredstva za dosego končnega cilja. ★ Predsedstvo Lige slovanskih narodnih organizacij železničarjev in brodarjev tvorijo predsednik posl. Prochžzka (Jednota). I. podpredsednik inž. Lopuszanski (Zjednoczenie), II. podpredsednik inž. Gjurič (UJNŽB), tajnik Javoirniekv jn blagajnik PeštS.1 (oba Jednota). V odboru so tudi od vsake države po trije odborniKI ln dva namestnika. Ivan Deržič. NB.BSH0VEC (Planin Qa v • caf Bahovec Osti to osvežuje kri in s tem obnavlja cel organizem. Zavitek Din 20.— v apotekah. Poslanik v Ljubljani 273 Francoski poslanik na našem dvoru je včeraj prvič oftcielno posetil Ljubljano in bo prisostvoval danes svečanostim Francoskega instituta • Časa je polna! Pisec članka je znani socialni delavec in strokovnjak, glavni tajnik Delavske zbornice g. Filip Uratnik. Zato zasluži njegov apel tem večjo pozornost. Pred tedni smo prejeli Iz trboveljskih revirjev vest, kj je nismo smatrali za mogočo. Bilo je to poročilo, da je izdala Trboveljska premogokopna družba na podrejene organe nalog, naj zamenjajo sredi sedanje gospodarske krize par sto starejših rudarjev z mlajšimi. To se pravi, da naj se vržejo na cesto rodbinski očetje, ki so delali v revirjih dvajset do trideset let; da naj se vržejo na cesto prej, pTedno je pravilnik bratovsKe skladnice spremenjen. Odpust v tem času pa pomen!, da izgube prizadeti vse pri bratovskl skladnici pridobljene pravice, ki so vredne za poedinc-a morda 40 do 50 tisoč. Vržejo naj se na cesto, v trenutku, ko apelira že toliko rok na javno pomoč, da je za nje vsaka učinkovita javna pomoč izKljučena. Nismo verjeli, da bi mogle biti te vesti resnične. Prvi odpusti pa so nas na žalost prepričali, da so vendarle resnične, še vedno pa smo mislili, da ni dobro o tem razpravljati v javnosti in da je pričakovati še največ uspeha od lojalne intervencije. Cela zadeva pa se razvija tako, da smo dolžni o njej javno spregovoriti. Pri intervenciji smo izvedeli, da so ta-ke redukcije zato potrebne in neodložljive, ker je postalo pri družbi zaradi velikih redukcij rudarjev razmerje med boljše plačanimi kopaškimi Kategorijami In slabše plačanimi pomožnimi kategorijami nenormalno. Ker so starejši delavci predragi in ker se jim plača težko znižuje, naj se krak kornalo odpuste iz službe. Vzeli smo v roke svinčnik in računali. Ako s^ vrže na oesto 1000 starejših rudarjev, bodo izgubili rudarji samo na pričaKovanih, a izgubljenih pokojninskih pravicah morda 20 do 30 milijonov dinarjev. Trboveljska premogokopna družba pa bo prihranila na mezdah 2 do 3 milijone dinarjev letno. To bi bila res na dve strani divna rešitev. Bratovska skladnica bi si na ta način oddahnila. TPD pa bi rešila precejšen znesek, ki bi se dal porabiti za dlvidende, tantijeme in nagrade. Mi smo pri intervencijah predočevall, kako moralno nemogoče so tase odredbe, in prosili, naj se te odredbe takoj prekli-čejo. Dobili smo neke neodrejene obljube, a ne striktne obljube, da se ne bo več reduciralo. Sedaj čakamo že tedne. Tozadevna navodila pa se niso spremenila, že izvršene redukcije se niso popravile. Iz Zagorja pa smo dobili celo poročilo, ki nas sili, da opozorimo VEjo Javnost, da je čaša že polna, prepolna. Delavske organizacije ne morejo več nositi odgovornosti za po-sledl.ee, Kj lahko nastanejo iz takega ravnanja. Tudi če bi se zgornji sklep izvršil, bi bilo še vedno mogoče, da bi se zamenjal] v rodbinah starejši rodbinski očetje z brezposelnimi rudarskimi sinovi, ki jih je v rovirjlh gotovo uad 1000. Sicer za rodbino ni vseeno, ali služi oče ali mladoletni sin. i.n vse posledice, ki smo jih zgoraj opisali (izguba pravice do pokojnine itd.) bi tudi v tem primeru še ostale. A prizadete rodbine bi vsaj od danes do jutri rešile košček kruha. Na žalost pa se zdi, da nekateri lokalni organi družbe nimajo niti te obzirnosti, da bi izvajali nalog družbe v označenem smislu. In v Zagorju se je na primer zgodilo, da so razglašali organi družbe po okoliških kmečkih vaseh, da se sprejemajo v rudniku mlajši delavci; res je bilo par takih delavcev v službo sprejetih. Ne vemo, ali se dogajajo take stvari z vednostjo vodstva družbe ali ne. V vsakem primeru pa vodstvo za to odgovarja. Ono je dalo nalog za zamenjavo delavstva; ono je poverilo z Izvedbo naloga svoje nižje organe; ono vzlic Intervencijam ne prekliče izdanih navodil. Delavstvo je nad vsem tem globoko razočarano in ogorčeno. To je treba javno povedati. Povedati je treba, da postaja časa prepolna in da se mora tano postopanje z delavskimi in javnimi interesi nehati. Filip Uratnik. Sklicanje senata Beograd, 3. dec. p. Predsedstvo senata je danes sklicalo plenarno sejo senata za prihodnji torek ob 5 poipoldne. Na dnevnem redu so konvencije in zakoni, ki jih je že odobrila Narodna skupščina. Društveni in zborovalni zakon Beograd, 3. decembra, p. V navzočnosti notranjega ministra g. Živojina Laziča je danes skupščinski odbor, izvoljen v to svrho, razpravljal o načrtu za izpremembo društvenega in zborovalnega zakona. Po pojasnilih. ki jih je uvodoma podal g. minister, se je pričela načelna razprava, v katero je poseglo več govornikov. V načelu so se vsi izjavili za predlagani načrt. Glasovanje se bo vršilo v ponedeljek popoldne. nakar se bo pričela podrobna razprava o posameznih členih. Spremembe pri generalni direkciji državnih železnic Beograd, 3. decembra p. Z odlokom prometnega ministra je postavljen za načelnika splošnega oddelka generalne direkcije državnih železnic Gojko Miudrinid, dose-daj načelnik pomožnega oddelka rečne plovbe. Za načelnika pomožnega oddelka rečne plovbe je postavljen Svetolik Gajlč, dosedaj nominalni pomočnik direktorja železniške direkcije v LJubljani. Razstava poljskih slik v Beogradu Beograd, 3. decembra AA. Jutri bo poljski poslanik na našem dvoru dr. Vladislav Schwarzburg-Giinther otvoril v prostorih poljsko-jugoslovenske lige v Kolarčevi za-dužbimi v Beogradu razstavo slik o lepotah Jadrana, ki jih je naslikal poljski slikar Edvard Rokunj. V imenu poljsko-jugoslovenske lige se otvoritve udeleži Mociči-lo Miloševič. Ljubljana, 3. decembra. Zjutraj ob 7.27 je dospel s simploncm v Ljubljano poslanik francoske republike v Bejgradu minister g. Paul Emil N a g g i a r, da prvič poseti oficielno Ljubljano, da prisostvuje proslavi lOletnice Francoskega instituta v Ljubljani in v Kranju in izroči visoka odlikovanja oficirjev Legije časti banu dr. Marušiču ter pesniku in upravniku Narodnega gledališča Otonu Zupančiču, katerega je pred leti predsednik francoske republike že odlikoval s častjo viteza Legije časti. Na kolodvoru so ministra g. Naggiara peleg tukajšnjega francoskega konzula pričakovali zastopniki naših oblasti: ban dr. Marušič, podban dr. Pirkmajer, župan dr. Puc, senator dr. Ravnihar, minister Sušmik, zai^opnik knezoškofov dr. Fabian, predsednik Francoskega instituta Oton Župančič s člamom zavodovega odbora prof. Prezljem in sedanjim upravnikom instituta lektorjem Lacroixom. Navzoči so bili še predsednik ZKD direktor Jug, načelnik kolodvora g. Ludvik, zastopniki tiska, zastopniki kn!-tu-nih institucij in šolska mladina višjih razredov naših srednjih šol. Ob izstopu je ministru želel dobrodošlico župan dr Puc. G. minister se mu je prisrčno zahvalil in pozdravil vse navzoče. Nato so mu izročile licejke v narodnih nošah krasen šopek nageljev. i Mladina in občinstvo ga je spremljalo Ido izhoda ob navdušenih vzklikih njemu in naši prijateljici Franciji. Minister g. Naggiar se je nato nastanil ♦v hotelu Unionu, kjer je sprejel novinarje •in se z njimi prav prisrčno razgovarjal poudarjajoč, da ga ie sprejem v Ljubljani presenetil. Slovenijo, zlasti pa njene prirodne krasote, je pa občudoval že večkrat, kajti •našo banovino je že preje nekolikokrat »obiskal. Sledili »o oficielni obiski g. ministra, ki •je posetil knezošikofa dr. Rozmana, bana •dr. Marušdča, rektorja dr. Slaviča in podpredsednika senata dr. Novaka. Ob 12.15 je g. minister položil pred Napoleonovim spomenikom krasen venec. Navzoči so bili tudi ban dr. Marušič, podban dr. Pirkmajer, Shodi poslanca Drmelja v mirenski dolini S reški odbor JRKD v Krškem je sklical za preteklo nedeljo tri shode: v Trebelnem, Mokronogu in Št. Rupertu, v Tržišču pa sestanek krajevnih poverjenikov. Povsod sta poročala domači narodni poslanec g. Alojzij Drmelj in kot zastopnik sreskega odbora novinar g. Oton Ambrož. Na vseh zborovanjih je bila udeležba nepričakovano veji-ka in je ljudstvo pokazalo, da se zelo živahno zanima zlasti za gospodarsko politiko naše države. V Trebelnem nad Mokronogom s© je zbralo v »Marijinem domu« okrog 500 zboroval-oev. Shod je otvoril župan g. Klemenčič, nakar je poslanec Drmelj obširno razložil delovanje Narodne skupščine v prid kmet-skemu stanu. Govoril je o odpravi kuluka, žitnega monopola in vinske trošarine, o znižanju zemljiškega davka, o gozdni agrarni reformi in posebno o razdolžitvi kmetov, tem najvažnejšem vprašanju naše gospodarske politike. Z zadovoljstvom je ugotovil, da so se cene živini in vinu nekoliko izboljšale in naglašal posebno pomen izvoza naše živine v Egipt. Bavil se je tudi z novim občinskim zakonom Ln banovinsko samoupravo in žel za svoja stvarna izvajanja navdušeno priznanje zborovalcev. Po govoru g. Ambroža, ki je vabil vse k sodelovanju v novi vsedržavni stranki, se je vršila še seja krajevnega odbora stranke pod predsedstvom s. Franca Piškurja. Sijajno je bil obiskan tudi shod v hotelu g. Deva v Mokronogu, ki ga je vodil predsednik krajevnega odbora g. Pavel Herbst G poslanec se je bavil v prvi vrsti z načrtom zakona o zaščiti kmetov in ureditvi kreditnih odnošajev ter z novim proračunom, ki ga preveva duh skrajne štednje. Za njim je novinar g- Ambrož pojasnil osnovne ideje politike narodnega in državnega edinstva in naglašal potrebo, da tudi široki sloji sodelujejo v tej novi konstruktivni politiki. — Po shodu je bila seja krajevnega odbora, ki razvija zelo intenzivno delovanje po vseh vaseh mokronoške ob-čine. V St. Rupertn je bila velika posvetovalnica »Kmečke hranilnice« nabito polna poslušalcev. Shodu je predsedoval predsednik krajevnega odbra g. Jožef Lulek in je poslanec Drmelj obširno opisal na njem vse napore Narodnega predstavništva, da se čim boli omiM težavni položaj našega kmet-skega ljudstva. — Na seji krajevnega odbora organizacije, ki se je vršila po shodu, je poročal tajnik g. Matija Brezovar o mogočnem razmahu stranke v Št. Rupertu, kjer šteje že skoro 300 članov in je govoril tudi župan g. Andrej Prah. Zvečer je prišel g. poslanec končno v prijazno občino Tržišče, kjer se je vršil v gostilni g. Joška Prijatelja sestanek krajev-! nih poverjenikov. Prišli so zastonniki Trži-' šča, Skrovnika. Pijavice. Dola. Polja. Kaji- župan dr. Puc, rektor dr Slavič, komandant divizije general IIic in drugi predstavniki oblasti Spomenik je obkrožala sprednje-šolska mladina s profesorskim zborom, k! je g. ministra ob prihodu prisrčno pozdravila. Venet je položil ob spomenik tudi Francoski institut. Ob 13. je priredil visokemu gostu g. ban intimno kosilo. Po kosilu pa je minister Naggiar obiskal otroški vrtec francoskih frančiškanskih misijonark na Mirju. Tu ga je ljubeznivo sprejela prednica s. Elizabeta Du Messi in mati Christel. G. ministra sta pozdravili deklici, ki sta mu izročili dva šopka. Dcklice in dečki »o nato deklamirali razne pesmice v francoščini in tudi zapeli so prav srčkano ljubko francosko otroško skladbo Naposled se je g. minister odpeljal še v Narodni muzej, kjer sta ga sprejela ravnatelj dr. Mai in dr. M elita Pivčeva-Štele. Razkazala sta mu vse znamenitosti v muzeju. G minister se je zanimal zlasti za rimske izkopanine in za spomenike iz časa Napoleonove Ilirije. Prelistal je »Tcle-graphe Officiel« zanimal pa se je tudi za naše narodne noše in vezenine. Ob slovesu mu je dr. Pivčeva izročila svojo razpravo o ekonomskih razmerah v Iliriji,-ki je izšla pred letom v Parizu, dr. Mai pa mu je izročil svoj sedmi zvezek naše zgodovine, ki razpravlja bas o ilirskih provincah. Ob 15. je priredil konzul g. Neuville za-ku.sko na konzulatu, nakar se je g. minister Naggiar odpeljal v hotel LTnion, kjer se je odpočil Oi? 20. je pa prisostvoval slavnostni predstavi »Manon« v opernem gledališču. Iz Zagreba s« jc pripeljal v Lj-ubfjano ravnatelj zagrebškega Francoskega instituta prof. \Varnier, ki ie zastopal predsednika Francoskega insituta v Zagrebu dr. Baza-lo. Za jubilej je prof. VVarnicr izročil Francoskemu institutu v Ljubljani krasno spominsko knj'go v imenu zagrebškega Francoskega instituta. Jutri dopoldne bo g. minister Na®giar obiskal Kranj, potem pa bodo v Lj>ubljaA CREME de cWaque heure Prekmurju velike, so se od nas kljub temu premeščali in se še premeščajo učitelji v ostale dele banovine. To pa zdaj ne bi smelo biti. Vemo, da tudi drugod primanjkuje učiteljstva, res pa je, da v nobenem sre-zu tako kakor pri nas. Pri nas tedaj obstaja šolsko vprašanje, ki ga bo treba nemudoma rešiti. Znano nam je, da so krajevni činitelji storili vse, da se ta nedostatek odpravi. Tudi poslanec g. Hajdinjak se je močno zainteresiral za zadevo in je pričakovati, da bodo v najkrajšem času zasedena vsaj tista mesta, ki najnujoeje potrebuje zasedbe. I Zvočni kino IDEAL Velefilm Iz cirkuškega življenja! FIlm slovitega mojstra E. A. Duponta režiserja, ki je ustvaril nepozabni film »Atlantik« Smrtni (Salto mortale) V glavni vlogi ruska M a r 1 e n e Dietrich ANA STEN Velenapeti prizori dresure divjih zveri, levov in tigrov. Senzacijo-nalne atrakcije artistov na trapezu. Komične ln pretresljive scene! Premimi! Premiera! Predstave danes ob S., 5., 7. in 9. uri zvečer. Nesreča na železniškem prehodu Ptuj, 3. decembra. V sredo ponoči ob 23.05 se je na železniški progi med Sv. Lovrencom na Dravskem polju in Hajdino pripetila železniška nesreča, ki bi kmalu zahtevala človeške žrtve. V kritičnem času so se vračali štirje vozniki, ki so bili zaposleni na Dravskem polju s prodajo čebule, s svojimi vozovi domov v Spuhljo, Novo vas in k Sv. Marku. Na glavni cesti v bližini čuvajnice št. 10, ki je oddaljena od ceste dobrih 10 metrov, so morali pasirati železniško progo. Ob isti uri vozi osebni vlak Iz Maribora proti Cakovcu in čuvaj Savnik Frane je pred prihodom vlaka zaprl zatvornice, nakar je pozneje izpovedal in obenem zatrdil, da zaradi goste megle, ki je bila usodno noč, ni videl nikakih voznikov. čuvaj je dalje izpovedal, da so vozniki morali sami dvigniti zatvornice ln pasirati progo prav v trenutku, ko je privozil vlak. Preko proge sta speljala že dva voznika, medtem ko je bil voz posestnika Mikša Ignaca iz Spuhlje baš na progi, ko je pri-brzel vlak. Stroj je zgrabil konja, ga vlekel kakih 100 metrov s seboj ter ga popolnoma razmesaril, a voz je sunil v bližnjo ograjo, kjer je obtičal. Vlak je zaradi nesreče takoj obstal in so stroj očistili. Vozniki so nato poškodovani voz pripeli k drugemu vozu in nadaljevali svojo pot. Pri zasliševanju so vozniki trdili, da zatvornice ob kritičnem času niso bile spuščene in do so zaradi tega mirno nadaljevali pot. Oprema novega koledarja »Iz naših krajev« Neka i dmi nas še loči od dne, ko Izide. Zaradi obilice dela v tiskarni se tiska le ena naklada Kdor si koledarja ne bo pravočasno oskrbel, bo ostal brez njega, za kar bo pač vsakomur žal, če si ogleda dva vzorca, ki sta v Šelenburgovi ulici v »Ju-trovi« izložbi. Koledar bo vseboval 53 listov. Naslovno stran bo krasila perorisha v izmeri 11X9 cm, ki predstavlja pogled na Triglav s Križevifo Podov. Risbo je izdela/ alpinec g. Edo Deržaj, ki je ilustriral s slič-nimi risbami tudi v Londonu izišlo knjigo »Beatifoul mountains«. Format koledarja bo 30 X 26 cm (četrtma naslovne strani »Ju tra«) in bo nalepljen na nekoliko večjem kartonu prevlečenim s finim temnim platnom. Koledar vsebuje 52 listov, na vsakem listu je koledar za en teden, slike pa so seveda razporejene po letnih časih V&ak list lma lep okvir, na vrhu napis »Iz naših krajev«. v sredini je pokončna ali ležeč« slika v bakrotisku v primerni barvi, ki se menja po vrsti papirja. Vse barve so mirne. Prazniki in nedelje so tiskani s krapkej-šimi številkami Tisk je tako dovršen, kakor ga izdelajo morda le prvovrstne inozemske tiskarne; delala ga je naša Delniška tiskarna. Koledar bo imel le eno naklado in se naknadno ne bo tiskal več za letošnje leto (letnik 1933.) Stal bo le 38 dinarjev, kar je v primeri z vsebino in opremo skoro zastonj. Te dni bodo razposlani pozivi za naročnike. Kdor bi poziva pomotno ne prejel, naj piše na naslov: Alpinski koledar »Iz naših krajev«, Ljubljana, poštni predal št 190 (g Cvetko Švigelj) IC^O in vee noei. • dolgih zimskih večerov Vam krajša dober radijski aparat. Dobri, moderni, selektivni aparati z enostavnim upravljanjem vseh vrst in za vsakogar zmeraj v zalogi. ■Oglejte si jih na naši stalni razstavi ▼ palači Vzajemne posojilnice v Ljubljdn I na Miklošičevi cesti 7 ali v naši trgovini na Miklošičevi cesti 5, poleg Uniona. Radio Ljubljana Premiera „Carjeviča Aletr seja** v drami V petek se je vršila premiera ®rokoz»-enovane zgodovinske drame »Carjevift Aleksej«, ki jo je napisal znameniti ruski pisatelj Merežkovskij, odličen prevod pa je oskrbel g. Hetman. V režiji g. Cirila Debevca je uprizoritev tako v sceničnem kakor v igralskem oziru efektno uspela. Mogočni Ek demoničnega carja Petra Velikega je Levar podajal z izredno prepričevalno sugestijo. Mladi carjevič Aleksej je vseskozi pasivna vloga in zahteva od ig-ralca iskrene vdanosti. Jan jo je plastično odigral in je v tej težki vlogi uspel Tudi ostale vloge so bile v dobrih rokah. Veličastna m grozotna oseba Petra Velikega je v Levarjevi kreaciji ves večer do-minirala; bila je po svoji notranji in zunanji podobi ena izmed najmarkantnejših njegovih vlog. Posebej je še treba omeniti subtilno in harmonično scenerijo, ki je sli-čila žlahtnemu starinskemu okviru. O predstavi objavimo daljše poročila J. K. Krst-na predstava opere „Adel in Mara** škoda da ni Josip Hatze (zakaj ne rajši Race, saj je njegov oče Slovenec, in bi »Ha-ce< bilo tudi muzikalno ime: h-a-c-e), torej škoda, da ni komponist napisal svoje druge opere »Adel in Mara« nekaj let pred vojno, ko je glasbeni verizem bil še v polnem cvetju. Takrat bi tudi njegov »Povratek« kai kmalu zavojeval celo inozemske odre«. I>anes ie sicer oboje bolj ali manj, ali bolje za neki del publike, zakasnelo, vendar se ravnatelj gospod Polič v Gledališkem listu po nepotrebnem opravičuje, da je uvrstil v repertoar »Adela in Maro«., kajti premiera te opere je imela v sredo zvečer prav močan in p robo j en uspeh, publike že izlepa ni bilo tako mnogo pri kakšni predstavi letos, ne morda le zaradi tega, ker je bila slavnostna. Tudi toliko odkritosrčnega in dolgotrajnega ploskania ni bil kmalu pri nas kdo v taki meri deležen, kot gospod Josip Hatze, ki je bil pri premiieri osebno navzoč. Skladatelj. kakor tudi ravnatelj Polič, ki je delo zares z ljubeznijo in prav odlično naštudiral, ter pevci so se morali po vsakem aktu, še in še zahvaljevati. Ta nepričakovani in razveseljivi uspeh domačega dela je dokaz, da je vprizoritev >Adela in Marec opravičena, kajti preudarnemu in pametnemu gospodarju gledališča se ie treba ozirati na zdravo večino, ne da bi tei večini, seveda, šel prav vedno in prav v vsem na roko. Pred vsem pa je potrebno uprizarjati domače stvari, ako jih je kaj in so uprizoritve vredne, pa četudi so »nekako zapoznele« in v resnici ni prav nič škoda, če smo se z > A delom in Maro« obogatili >post festum- Nasprotno, ne-odpustliivo žal bi nam lahko bilo, ako bi jo zamudili. Libreto muzikalne drame v štirih dejanjih »Adel in Mara« je po eposu L. Botiča »Bedna Mara-t in enako imenovani drami N Bartuloviča napisal dr. B. Radica. Za podlago drami rabi zgodovinski dokument iz leta 1574., ko je bil Split pod upravo beneške republike. V bližini Splita, v Klisu, so živeli takrat Turki in eden izmed njih, mlad in lep, se je zaljubil v mlado in lepo krščansko deklico iz Splita, ona pa v njega. To ljubezen smratraio na tej enako kot na drugi strani za največjo sramoto- Zaradi tega mora Mara v samostan. Prepozno sklene AdeL, da se bo dal krstiti, prekasno trdosrčni oče odpusti hčeri in bodočemu zetu: bedna Mara umrje od h;se in bolesti v samostanu. Razmeroma težko je to skromno, nekom-plicirano. lirično - romantično dejanje raztegniti na štiri dokaj razsežne akte, vendar je tc storil dr. Radica dovolj spretno ter nudil komponistu mnogo prilike, da se je iz-sviral in izpel. Glasbeno snov je g. Hatze črpal iz domačega, turško - slovanskega sev-dalinskega glasbenega zaklada. Moč njegove muzike leži predvsem v kantileni, v širokih, navdušenih liričnih spevih, ki po italijanskih vzorih dosezajo spontane efekte tudi na odprti sceni Ta zanosna lirika morda včasih celo ni prepotrebna, vendar je povsod solidna. poštena, odkritosrčna, brez prevelike sla-ščavosti in vsiljivosti, gre resnično do srca. Dalmatinei io bodo še veliko bolj uživali, kot mi, saj je zajeta iz njegovih pesmi, pa tudi italijanski vpliv jim bo lažje razumljiv kakor nam Sredstva orkestru so preprosta, a solidna in preizkušena Zbori, ansambli in solistične parti;e so spisane zelo hvaležno m smo kar videli, kako so pevci uživali to petje. Ne zelo zavita partitura ima mnogo močnih, dramatičnih in ljubezniivih mest. ki jih je g. Polič zares z veliko vnemo in spretno roko podčrtal ter dovedel delo do potankp izdelane izvedbe. Enako je režiser g. Delak podrobno uredil in izpilil opero, scenograf je pestro in živopisno naslikal, vsi akterji pa so bili stilno in dobi dejanja primerno bogato oblečeni. Starega Vusniča, bogatega splitskega meščana je kreiral g. Betetto imenitno, da bi ga tako naravno in močno v vsej njegovi ener gični trdovratnosti nihče ne mogel bolje. Prav spretno, z umno poglobitvijo, je podala ga. Kogejeva v ljubezni med možem in otrokom kolebajočo ženo in mater. Malo preveč po dirigentu ie gledala ga. Ramšakova, katere Iviša, brat sester Ivanice in Mare. je bil dosti živahen in ljubeznjiv. Ivanico, manjšo ulogo, je pela prijetno ga. Španova, ga. Gjun-gjenae pa je iz bedne Mare ustvarila prisrčno. nad vse simpatično deklico, ki bi ji komponist morda lahko položil v manonskem, melodramatičnem obeležju zadnjega akta v umirajoča usta še kako lepo arijo. Manjše partije Frana, pesnika Tupiča, župnika. Dizdarja. turškega age. Melke in Omerja. Dzidarjevih otrok, slepega guslarja, Muje-zina in Adelove matere so peli gg. Marijan Rus (izvrstno, neprijetno je začel kriviti pri petju usta, česar se kaj lahko odvadi), Dr-mota (začudil sem se zelo prijetni metali č-nosti njegovega glasu, lepemu pevskemu znanju, zakaj tega pevca ne izrabljajo izdatneje?). Janko. ga. Poličeva, g. Banovec in pa ga. Golobova. (vsi smiselno in svobodno). In končno gre iskreno priznanje g. Gostiču, ki je z veliko umetniško glasbeno potenco ustvaril plemenitega, v velikih srčnih in duševnih bojih trpečega Seimoviča Adela, mladega Turka, ki zaradi svoje izvoljenke, a prekasno. zapusti svoj dom. umirajočo mater in vero svojih očetov. Kakor že rečeno, je imela opera izredno ži^ uspeh. Naše gledališče je pa obenem >Adela in Maro« kot prvo izmed domačih dvignilo iz krsta ter pokazalo vzorno predstavo Ljubljani sledečemu Zagrebu in Beogradu Pred predstavo je orkester ob priliki predvečera narodnega praznika zasviral državno himno.__—č. Lepite na pisma znamke protituberkulozne lige l urni presfle Žerjavi (Spisal France Bevk. Izdala Vodnikova družba. Lfabljana 1932. Str. 104.) Z Miklavžem in božičem prihajajo tudi darovi Vodnikove družbe. Večina bo dobila knjige že za Miklavža, vsi pa za božič. Kako letošnje knjige ugajajo, se vidi iz mnogoštevilnih novih prijav, ki ima ž njimi opravka družbina pisarna prav sedaj ob času največjega dela- Razumljivo ie, da marsikdo odlaga prav do zadnjega s tistimi 20 Din, čeprav se poverjeniki trudijo, da bi pravočasno oddali število članov. Nekateri ljudje mislijo, da je vedno še čas. Za družbo to seveda ni prijetno, ker ne more pravočasno določiti naklade. Želimo, da bi kljub temu zamudniki tudi letos še dobili vse štiri knjige, kajti za vsako bi bilo škoda, če bi — preje pošla Za 5 Din ni takih knjig na našem književnem trgu- 0 »Tulipanu«: in o P upi novi knjigi je »Jutro« že poročalo. 0 »Vodnikovi pratiki« bo tudi letos veljalo priznanje, da je naUepša in najbogatejša. Člani ee je bodo gotovo razveselili in našli v nji vsi, veliki in mali. mnogo zanimivega, novega, poučnega in zabavnega. Druga leposlovna knjiga so letos Bevkovi »Žerjavi«. Prav za prav bi se moral glasiti naslov: žerjavke, če bi imeli v slovenščini posebno besedo za označbo samice pri žerjavu. Kajti junakinje te povesti so naše »aleksandrinkec, žene in dekleta, ki so zapustile svoj dom in odletele preko morja v Egipt, Kairo in Aleksandri io, da se tam soln-čijo na toplejšem solncu. Kakor pravi pesem o lepi Vidi, ki je navedena v knjigi kot moto: če doma flm dobro ni, žerjavi se čez morje vzdignejo... Bila je predvsem naša Goriška tista dežela, ki je pošiljala svoje ženstvo prek morja ... Bevk je zgrabil zopet kos našega narodnega življenja ob Soči in ga nam podal v pretresljivi sliki... Ne da bi pretiraval. Čemu. Saj je resnica dovolj bogata. Tudi usoda teh »žerjavk« je del naše bolesti. Kakor da je tako usojeno. V Ameriko, na Vestfal-sko, v Egipt... To so bila rešilna imena za one. ki domovina zanje ni imela kruha. Res je: bili so med njimi tudi taki, ki so bili sami krivi... Mnogi niso znali ceniti tihe sreče svojega domačega življenja in so šli iskat boljšega kruha v tujino. A mnogi niso mogli drugače. Naslovni članek v letošnji ^Vodnikovi pratiki« je posvečen našim izseljencem. Tam vidimo, kako se je izpremenila naša domovina od časov »Zadovoljnega Kranjca«. Takrat pred 150 leti gotovo še goriška dekleta niso mislila na Egipt. Dovolj so imela življenja in dela na svojih domačih tleh. Pa je pritiskala meja čim dalje huje. Možje in fatje so šli za kruhom po svetu- Kaj bi dekleta sama doma. Kakor so šle Kranjice v Trst, tako so šle Primorke v Egipt. Mnoge iz njih 90 našle srečo — mnogo jih je pro-palo... Kakor pri pticah selivkah... Bevkova povest se godi po vojni. •. Pisatelj nas zopet vodi po znanih krajih okoli Gorice. Zdi se nam, da še gledamo sledove strašnih dvanajsterih bitk ob Soči. Saj je dom, iz katerega povest izhaja, na griču, ki strmi proti Fajtnemu hribu- Fa.itni hrib! Kolikokrat smo o njem čitali med vojno. Zdaj cvete okoli njega novo življenje. Kakor na zemlji, tako se poznajo še pri ljudeh posledice vojne. Florijan je invalid. V tem je zapisana usoda tudi vsemu in vsem okoli njega. Tudi Francki, ki je postala njegova žena- Nič ne olepšava pisatelj življenja, niti ga ne podaja v temnejših barvah, kot je v resnici. Vse to 90 ljudje, ki resnično žive, z vsemi svojimi dobrimi in slabimi lastnostmi, igrače svojih želj in strasti, junaki svojega lastnega sveta, iskatelji sreče, hrepeneči v svojih svetlih trenutkih po dobroti in ljubezni in zopet propadajoči v svoji borbi za pravico do življenja, za košček sreče pod solncem. Tako gledamo obe domovini, to in onstran morja. Goriško in Egipt, kjer se dogaja naša povest, podobna morda tisočerim, ki so se že dogajale tu in tam. Pisatelj ne mara moralizirati: takšno je življenje in Bos bo sodnik vsem. Saj vemo. kako se je končala povest o lepi Vidi... Povest »Žerjavi« ima vse dobre lastnosti Bevkovih povesti. Naraven razvoj, živahno pripovedovanje, resnični ljudje, naše življenje in pestro zanimivi prizori, ki si slede v razgibanih slikah, da se vse samo iz sebe, naravno in razumljivo dogaja pred našimi očmi. Čitatelj se nehote združi z ljudmi, ki nastopajo pred njim in ne more ostati ravnodušen do njihove usode Spremlja jih z nekako sveto skrbjo po njih potih, saj so to naši ljudje, saj je v njih del naše domovine Zato je z »Žerjavi« podal Bevk našemu narodu zopet dobro ljudsko povest in Vodni-karji jo bodo čitali po naših hišah še mnogo let. ___ Dr. I- L. Beograjska občina proti likovnim umetnikom Beograd, 28. novembra Vsakemu večjemu mestu, zlasti pa vsaki prestolnici je gotovo v največjo čast in ponos, da živi in ustvarja svoje umetnine v njenem okrilju čim večje število likovnih uimetniikov, ki vsemu ostalemu umstvememu življenju mesta spletajo posebno avreolo duševnosti. Takega prepričanja so gotovo bili tudi vse prejšnje beograjske občinske uprave in menda tudi še sedanja prav do zadnjih časov. Veliki Meštrovič se je pred leti z zaupanjem v razumevanje umetniških teženj in pomena čim živahnejšega umetniškega življenja v prestolnici s strani pre-stolmične občinske uprave obrnil na beograjsko občino, da bi mu dodelila prostore za atelje v kakem občinskem poslopju. Tedanja občinska uprava je prav rada ugodila umetnikovi prošnji im mu dodelila prostor za atelje v šolskem poslopju ob saborni cerkvi Beograjska občina, dobro razumevajoč, koliiko s tako naklonjenostjo nasproti umetnikom prispeva k povzdigi prestolnice, je poslej stalno podpirala likovne umetnike z dodeljevanjem primernih prostorov za ateljeje. S svojim sklepom, da naj se ostrešje pri vseh novih šolskih poslopjih zgradi tako, da se more podstrešje preurediti v umetniške ateljeje, je poskrbela v tem po gledu za vso dogledno bodočnost. Seveda pa so si umetniki take prostore morali preurediti v ateljeje na svoje stroške. Pomagamo pa jim je bilo vendar v znatni meri, ker jnm je bila prihranjena stanarina. Ker prostori, namenjeni za ateljeje v nekaterih novih šolskih poslopjih, še niso bili dodeljeni umetnikom, je beograjsko društvo likovnih umetnikov pred nekaj dnevi poslalo posebno odposlanstvo k predsedniku beograjske občine Milutimu Petroviču, da bi se zato določeni prostori dodelili umetnikom. Umetniki so bili prepričani, da bo predsednik občine z največjim veseljem ustregel njihovi želji, tem bolj, ko je zastopnik beograjske občine ob priliki otvo Pri TRGANJU v ZOBEH In GLAVI navadno priporočajo MT masažo AlLVlM sa masažo w 9t<*+«r>W Dfn M—, Ogl m pod 8. B». tt.&fi/m. ritve letošnje jesenske razstave beograjsikih umetnikov v imenu občine slovesno obljubil, da bo Beograd v bodoče posvečal vse večjo pozornost umetniškemu življenju v svoji sredi. Predsednik občine Milu tki Petrovič pa za čudo ni hotel nič slišati o dodeljevanju novih ateljejev, temveč je celo izjavil, da jim bo občina odvzela tudi osne prostore, ki so jim bili doslej dodeljeni im so sn jih sami na svoje stroške preuredili v ateljeje. Pomagalo ni prav nič, naj so mu umetniki še tako poudarjali, kolikega pomena je za prestolnico bujno se razvijajoče umetniško ž>v-ljenje. Predsednik občine je odločno izjavJ, da zanj prestolnično umetniško življenje ni nikako važno vprašanje, da umetniki od njega ne smejo pričakovati nikakršne podpore in če jim je kje boljše, da lahko odidejo tja. Naposled je še pripomnil, ca se morajo umetniki, ki imajo svoje ateljeje v podstrešjih občinskih poslopij, nemudoma izseliti in da o tej stvari ni mogoče več govoriti ž njim! Komentar k takemu stališču predsednika beograjske mestne občine im takemu pojmovanju umetnosti in njenega pomena za našo prestolnico, je pač popolnoma nepotreben. Menda ga ni v vsej naši Jugoslaviji predsednika občine, župana, četudi njegova občina leži v naizabitejšem kraju države, ki hi se upal izreči kaj takega danes, v letu 1932.1 Lojze Zupane: »Bili so trije velikani«. fBelokranjske pripovedke. Oprema ing. arh. J. Omahen. Za začarane police IX. Tiskovna zadruga, Ljubljana 1932. Cena broš-12 Din, vez. 16 Din-) Bili s0 trije velikani, zbirka mladinskih pripovedk, je delo pisatelja Lojzeta Zupanoa, nabrano iz belokranjskega ljudskega pripovednega zaklada. Pisatelj je zbral 15 značilnih sujeiov in jim dal s samosvojim načinom oblikovanja prav prikupno umetniško obliko. To so ljubke zgodbice o treh silnih velikanih, ki so imeli posla z zlodejern. o zakladu na Sej-miču, o vilinskeni gradu na dnu jezera pod sv. Gero in o drznem lovcu, ki je ukanil tri graščake, da je našel svojo pobegi ženo — gorjansko vilo, o bobnarju Juretu, ki je s sršeni maščeval skopulio, o krupeljskih graščakih, o zakletem gradu na Mehovem, kjer je bil skrit bosat zaklad, o copernici, ki je bila hujša od vraga, o orjaku, ki je prebival v prepadu, o lovu na volka itd. Po sebna vrednost knjižice je v tem, da nudi mladini, ki tako rada posluša fantastične zgodbe, zdravo, krepko štivo, zajeto neposredno iz domaČega, ljudskega zaklada. Poseben poudarek zasluži Zupančev jezik, ki ie nenavadno barvit in jeklen. Poleg tega bo mladini v veliko veselje uspela oprema, namreč štiri pestre slike, ki le še poživljajo že itak dovolj zanimiv in privlačen tekst. Močna krmila V letošnji zim; bo občutno pccnanjikamje aa močnih krmilih, ker je krma, ki smo Jo pridelali, zaradi vremenskih neprilik po večini zelo slabe kakovosti. Pojaiviile se bo do gotovo razne neprilike in tud; bolezni pri živini ( kakor kostolomnica, splošna oslabelost, zapečenje). Potrebno je torej že sedaj skrbeti, da bomo imeli dovolj močnih krmil, kakor so razne tropine, mlevske odpadke in slično. Jasno je, da je za razvoj posebno mlade živine tn brejih krav važno, da Jih krmimo z boljšo krmo Uspešna reja ni odvisna samo od količine krme, ki jo živini pokla-daimo, temveč tudi od kakovosti. Ako hočemo živino ohranit, v dobri reji, tedaj smo primora.nl skrbeti za močna krmila, ki j "h od nekdaj uporabljamo z uspehom, in to v obliki oljnih tropin in obrtnih od-padkov. Naj naštejemo nekatere tropine, ki Jih uporabljamo, n. pr. lan ene, orehove ln se-zamove. Kot obrtni odpadki ipa pridejo v Poštev razni otrobi (pšenični. ajdov;, koruzni itd., potem pa tudi rižev* krmilna moka Ako upoštevamo pri naku-nn aestavo močnih krmil nas v prvi vrst; interesirajo koliko beljakovinastih snovi, maSčob in škroba vsebujejo posamezne. Za prjmei vzemimo pšenične otrobe. Njih sestava, -voviprečno vizeta. Je ta-le: 14«/o sirovih be ljakovinastih snovi, 4% maiščobe ln &2%> škrobnatiih snovi Od teh je prebavno običajno 11% beljakovin, 3Vo tolš« in 37»/o škroba Lanene tropine pa vsebujejo 32% sirovih beljakovin, 8»/o maščob ln 31°/n škroba. Upravičena je torej njih vt*šja Cena kakor prj otrobih glede na sestavine. Za rejca, kateremu je napredek živine pri srcu, je dovolj jasno, da uporablja tuli močna krmila, zlasti ona, k; se fz delu jejo v naših krajih. Z žalostjo moramo ugoto viti, da se izvažajo iz naše države močna krmila v tujino ker ne najdejo domačih kupcev, odnosno uporabnikov. Poleg lane-nih tropin in otrobov se izvaža riževa mo ka, ki Je je dobit; razmemo zelo poceni, ako upoštevamo njeno redilno vrednost. Kmetijska družba ima seda.1 v zalogi ta svoje članstvo tudi riževo moko. Njena sestava je: lfi.63o/« sjovih beljakovinastih snovi., 16.84% maščob in 40.03«/0 škroboa-tih snovi stane 1.25 Din za kg. V zalog; »o tudi lanene tropine po 2.40 Din, orehove pa po 2.60 za kg. Končno naj pripomnimo, d« Je pri nakupu močnih krmil važna količina dušičnatjh snovi, odnosno beljakovin, ki Jih vsebujejo Od teh sta prav za prav odvisna cena ln tečnost posameznih krmil. UpoštervatI mo ramo tudi zdravstveni vpliv teh krmil ▼ zimskem času, ko ne pokladamo živini sveže krme. Tropine ln otrobi vsebujejo namreč razne vitamine, ki vplivajo na do ber počutek, zdravje, hitro rast, debelje-nje ln na mlečnost živine. Pokladamo Jth v manjših količinah, to je od Vi—1 kg na žival. Pri rižev} moki Je pripomniti, da se bolj obnese pri krmljenju delovne ln pitane živine Zlasti pri skrinjah }e potrebna pazljivost, da se živali postopno privadijo na njo, v začetku po nekaj žlic na dan Ako krmimo takoj v začetku z večjlmd množinami, povzroča zapeko in druge neprilike. Katastrofa vinogradnikov v Julijski krajini Listi so te dni že poroča!! o katastrofi, fci je zadela letos naše vinogradnike na Vipavskem, na Krasu in v Istri, zhsti pa v roški pokrajini. 2e letina sama ie bila slaba, dekret poljedelskega ministra pa je imel tak učinek, da velik del letošnjega pridelka ni simel biti prodan. Spričo spomladanskega mraza in poletnih nalivov, zaradi toče in slane je bilo letošnje vinop recej vodeno, tako da zlasti na Vipavskem, deloma v Istri in na Krasu, posebno pa v reški pokrajini vino ni doseglo niti 9 odnosno 10 odstotkov alkohola. Pa tudi po količini letošnji pridelek ni bil velik. V Istri so pridelali letos okrog 250.000 hI vina, v goriški pokrajini 175.000, od teh 25000 hI črnega in 150.000 hI belega, v zadarski pokrajini pa 3000 hI. Pod itki iz tržaške in reške pokrajin do sedaj še niso bili objavljeni Kmetijski minister Acer bo je med tem uveljavil dekret ki določa, da se sme v javnih lokalih prodajati le vino z določeno za letošnje vino visoko gradacijo. Belo vino mora vsebovati 9 črno 10 odstotkov alkohola. Namen dekreta naj bi bilo izboljšanj^ itaHj.-jnske vinske produkcije, ki sta ji kriza in naraščajoča inozemska konku- renca do sedaj že silno škodovali. Posledice, ki jih je izzval dekret v Julijski Krajini, pa kažejo, da vlada nit' od daleč ni upoštevala razmer naših vinogradnikov, ki že nekaj let deloma po prizadevanju fašističnih oblasti, deloma zaradi večjih stroškov ne morejo več konkurirati z italijanskimi vini. Skoraj vsa vipavska, velik del istrskih in vsa reška vinska trgovina je konsternirana. Vinski trgovci ne vprašujejo več po vipavski rebuli, ne po istrskem teranu, niti po takozvanem domačem vinu iz reške okolice Ljudje so skušali doseči z raznimi vlogami in prošnjami vsaj to. da bi se dekret za letos razveljavil. Vse pa kaže, da bodo oblasti izjemoma olajšale položaj le v reški pokrajini, kjer se je za vinogradnike zavzal pokrajinski gospouarsko-korporacij-ski svet S ideč i>o stališču, ki so ga te dni zavzeli listi, je fašističnim oblastem v Ji*. Iijski Krajini celo prav, da je bil uveljavljen dekret, ki pomeni nov udarec predvsem za slovenske in hrvatske vinogradnike. Spričo te katastrofe se bo namreč znatno povečala možnost da se sroravi naš človek na beraško palico, njegova zemlja pa za mai denir nrodi vsiljivemu tujcu iz južnih italijan5k:h dežeL »Dopolavcro« ▼ tržaški pokrajini »tDopolavoro« je fašistična organizacija kuku-nnega značaja. Z njo je hotel fašistični režim nadomestiti ostala kulturna društva in zveze, ki jih je v veliki meri zaradi njihovega fašizmu nasprotnega značaja ukinil V krajevnih »dopolavorih« vprizarjajo kinematografske in dramske predstave, gojijo godbo, poiekod tudi petje, vodijo tečaje za analfabete m posamezne stroke ter flport Krajevne organizacije vsake posamezne pokrajine so združene v pokrajinskih zvezah, ki jim predsedujejo fašistični pokrajinski politični tajniki »Dopolavoro« tržaške pokrajine je rmel zadnjo nedeljo v Trstu svoj letni občni zibor. Predsednik dr. Perusino je na njem podal poročilo o delovanju zveze. katerega posnemamo naslednje podatke: V zv". zi, katere delokrog obseg« razen Trsta tržaški Kras in Pivko, je včlanjenih 118 članic, od katerih 48 krajevnih dopolavorov :n 69 drugih društev. Celokupno število članstva znaša okrog 20.000. V svojih knjižnicah ima zveza nad 41.000 Vniig. Med zavodi in ustanovami, ki jo najbolj podpirajo so tržaška občinska in pokrajinska oblast, pokra rnski gospodarsko-korporacijski ?»vet. Tržešfca hranilnica tir zavarovalnice »Assi» curazioni Generali« in »Adriatica di Sicur-ta«. Svojim članom 60 dopolavorovske organizacije preskrbele razne ugodnosti, tako 50 odnoano 30 odstotfca popusta pri cenah za vozne listke na železnicah in tramvajih, za potovanja z ladjami, avtobusi, zavarovanja za primer šmrti ali' delovne Tesposob-nosti, znižane vstopnice v gledališča, kinematografe, na športna igrišča, v muzeje, na razstave itd. Dalje so si te organizacije preskrbele brezplačno avtorske pravice za vpri-zarjanje raznih iger, za predvajanje kon» (Certnih komadov Popust imajo tudi pri radijskih prenosih, pri afišnih pristojbinah, končno razpolagajo s sanatoriji Rdečega križa. s počitnišk;mi kolonijami, lastnimi športnimi igrišči, dvoranami z raznimi koncesijami v lekarnah, prodajalnah živil, maau-fakture in drugih. »Dopolavoro« je za slovensko mladino v Juliji-fci Krajini ena izmed najnevarnejših italijanskih organizacij. S svojimi prireditvami skuša zavesti naše mlade ljudi, da bi se polagoma i;neverili svojemu rodu in lastni kulturi Vendar uspehi tega zavrstne-ga asimilacijskega delovanja fašističnih »kulturonoscev« do sedaj še niso veliki. Treba je namreč ugotoviti, da tvorijo več ko tričetrtmske večino vseh »dopolavorov« cev« tržaški Italijani hrj tako zvani »regni-coli«. priseljenci iz srednje- n južnoitali-ianskih dežeL Iz fašističnega občinskega gospodarstva Upravni svet reške pokrajine, ki je zasedal te dni, je odobril poleg drugih tudi naslednje občinske zadeve: Reška občina uvede doklado na neposred* ne državne davke. Jablaniška občrna izda 1000 lir podpore za krajevni »dopolavoro«. V občini Moščenioe bodo prodali večje občinsko zemljišče. Na Premu bodo z občinskim denarjem krili stroške za pogreb umrlega ob;nskega komisarja Carpentarija. Veliko občinsko zemljišče bodo prodali tudi Ilirski Bistrici. Novi podestat ▼ Nerezinah Pulski prefekt je imenoval z& novega po- deštata v Nerezinah Ivana Artierija. Nere-zinsiko občino je v zadnjem času upravljal prefekturni komisar. Šikane premskega občinskega {uvaja Pred leti je bil v premski občini nameščen za čuvaj« Ita'i;an Mario Begini Spočetka je bil mož prijazen z ljudmi, ld ga niso hoteli sprejeti v svojo družbo ter bili napram njemu zelo nezaupljivi. Kmalu pa je postal oblasten in ljudem v nadlego. Pred krotkim se je znesel tudi nad znanim posestnikom Ivanom Bašo kz bližnjih Biten j. V razgovoru z nj m je rabil Baša ne« kaj jedkih besed, ki so čuvaja tako raz-dražile, da ga je tožil. Baša je bil obsojen pogojno na 6 mesecev. Kmetijsko • šumarska šola v Postojni V četrtek so otvorili v Postojni kmeti}- sko-šumarsko šolo. V šolo, ki jo vodita dva strokovna učitelja se je vpisalo 18 mlademi-čev. Pri otvoritvi seveda ni manjkalo fašističnih ceremonij in govorniki niso pozabili naglasiti njene nacionalno^politične vloge ▼ »tujerodni« Postojni. Pobeg preko meje Pred dnevi so karobinerj^ v Pliskovici pri Komnu aretirali 34-lctnega Lojzeta Ko-siča. Kosič je zbežal brez potnega lista čez mejo, a se je pred dnevi vm;i domov. Zaradi bega čez mejo je bil obsojen na pet mesecev m deset dni ječe. Odvedli so ga v sodnijske zapore KakoT vse kaže. ze Ko-siča ni veljala amnestija, čeprav je bil obsojen le zaradi bega čez mejo. Tudi slovenske gostilne /»m nevarne Pred nekaj tedni smo poročali o usodi 251etnega Ivana Marinčiča iz Zagorja prt St. Petru na Krasu, ki je bil na tajnem procesu obsojen na 7 let ječe. Spričo amnestije so mu sicer kazsn znižali, tako da Je pričakovati, da bo prihodnje leto izpuščen iz zaporov. Med tem pa je njegova družina. ki ima v Zagorju večje posestvo, trgovino in gostilno, izpostavljena stalnem« preganjanju in nadlegovanju. Ko so bilo tletos tam okrog vojaške vaje, so vojaško oblasti vsem častnikom, podčastnikom in •vojakom strogo prepovedale zahajati k iAgatnikovim (domače ime) v gostilno ali v trgovino. S taknn bojkotom '»o jim prizadeli znatno škodo. Neki podčastnik je bil celo kaznovan, kc so fa zalotili, da je ihodil za Marinčičevo sestro, čeprav ga do-ikle ni maralo človeško okostja na Vodnikovem trgu Zanimiva najdba pri kopanji* jarka za električni kabel Ljubljana, 3. decembra Delavci mestne občine, ki na Vodnikovem trgu, med Krekovim trgom in Pred škof jo. kopljejo jarek za položitev električne napeljave, so danes spravili na dan zanimivo najdbo, ki bo med prebivalstvom gotovo sprožila spet mnogo živahnih, romantično razgibanih diskusij. V poldrug meter globokem jarku je delavec s svojim krampom nepr čakovano trčil na nekaj trdega, ln ko je nekajkrat mogočno udaril ln se mu je navidezni kamen pod krampom razbil, je na začudenje prišlo na dan, da se je pod udarci zdrobila — človeška lobanja. Previdno so nadaljevali s kopanjem in so Izgrebli še eno lobanjo in celo vreto človeških kosti. Kakšnega porekla so lobanje m človeško okostje v zemlji na tem kraju, najbrž ne bo pretežko ugotoviti. Kakor znano, je na Izpred mariborskega sodisca Maribor, 3. decembra. Pred okrožnim sodiščem se je moral zagovarjati 18-letai Anton G. iz Poljčan. ki je bil obtožen, da je kot trgovski pomočnik na škodo svojega delodajalca trgovca Franca Drofemika v Poljčanah v prvi polovici letos imkasiral 18.662 Din pri raznih strankah ▼ slovanjebistriškem, konjiškem tn rogaškem okraju. Obtoženec je namreč tudi poJeg svoje službe vršil službo inkasanta m je svojemu gospodarju siprva redno izročal ves denar. V januarju pa si jc začel pridrževati inkasirane zmeske. Pri razpravi Je vse skesano priznal im je bil obsojan na eno teto strogega zapora. Nato sta stopila pred sodmike 32-letmi posestnikov sim France S. in njegov 49-letml sosed Martin T. iz Planjskega pri Sv BcxJ-fenku v Halozah ker sta 27 avgusta ovirala izvršbo javne dražbe na ta način, da sta se oborožila z vilami in grozila, da bosta vsakogar, ki se bo dotaknil zarubljene živine, namlatila. Napi a val a sta tudi fingi Vodnikovem trgu svoj čas stala gimnazija, toda gimnazija s temi okostji — po vsej verjetnosti — najbrž ne bo v neposreni sveži, še prej je bil tu kapucinski samo-stan, ki je bil pa opuščen z reformami co-sarja Jožefa II. Zelo verjetno je, da so izkopane kosti ostanek kakšne stare samo. stanske grobnice. Vsekakor je tudi ta najdba zgovorna priča, koliko zanimive, zamotane to romantične preteklosti je še zakopane v tleh, na kater h stoji Ljubljana, "miklavževDlTEDEJ^ Razno manufakturno blago to ostanke vseh vrst blaga po izredno nizkih cenah nudi trgovina Anton Sehuster, Ljubljana, Mestni trg 25. 13628 rano pogodbo, po kateri je živimo že poprej kupil Martin T. Pri obravnavi sta oba skesano priznala dejanje, izgovarjala sta se pa, da sta hotela uradnega organa samo malo prestrašiti Obsojena sta bila vsak na mesec dni strogega zapora. Na vrsto sta nato prišla 22-letni Jože H. in 21-letni Štefan K. posestnikova sinova iz Poljan, obtožena krivega pričevanja v ndci kazenski zadevi zoper Štefana Hozana pri sodišču v Dolnji Lendavi. K. je namreč trdil, da ga je neki Štefan Hozjan udaril im sunil v trebuh, kar je ta odločno zanikal. K_ pa je bil iznajzdljiv in je pripeljal s seboj pričo, v osebi soobtoženega Jožeta H Ta je prvotno izpovedal, da je videl kako jc Hozjan sunil Štefana K v trebuh, kasneje je pa pod težo dokazov svojo trditev preklical. Priznal je da ga je K nagovarjal h krivemu pričevanju. K. je nasprotno tudi pri razpravi vztrajal, da ga ni nagovarjal h krivemu pričanju, temveč mu je rekel, da naj pove pri sodišču o stvari le to. kar va Sodba: Štefan K na 6 mesecev strogega zapora in izgubo častnih državljanskih pravic za dobo dveh let, Jože H pa na 3 mesece strogega zapora, pogojno na tri leta. §E*> palico litijskega patrona Spomin) na brodarske čase Litija, 3. decembra. Med ljudstvom je pregovor: »Pod krivo palico je dobro služiti« in res je moralo biti ,zelo prijetno v Litiji in ostalem Zasavju, ko je imela še vso veljavo kriva palica sv. Miklavža ki si je izbral za svoje domovanje ne samo svetišče v Litiji, marveč tudi po drugih božjih hramih ob Savi navzgor in navzdoL Sv. Miklavža so častili kot zaščitnika vodne poti in savskih brodarjev. .Romantično življenje na reki in njenih bregovih pa se je končalo leta 1849., ko je za-p iskal lukamatija skozi za^savslke soteske. Brodarstvo ob Savi je bilo več stoletij osta obrt brez vsakega nadzorstva, kranjska deželna gosposka pa je leta 1776. ustanovila brodarsko zadrugo in je za bro-darjenje izdala posebne predpise, zahtevala je od brodarjev izpite, doli v soteski pri Prusniku pa so ustanovili brodarski urad. šef savske mornarice je imel uradni naslov »Navigazionswerkfiirer«. Nastanjen je bil v prusniškem gradu in je skrbel tudi za vzdrževanje brodarskih naprav ob reki. Gradič stoji še dandanes na desnem bregu med Zajgorjem in Trbovljami. Leta 17-49. je uvedla cesarica Marija Terezija colnino za blago, ki se je prevažalo po reki. Litija je takrat spet napredoval in je bil colni-nar važna osebnost. V Litiji so se ustavljali mnogi brodniki, gostilne so služile lepe denarje, i-zmenjavale so se volovske vprege, s katerimi so vlačili težke ladje navzgor po Savi. Lepe dohodke je imela tudi domača vrvarska industrija. Bile so tri velike vrvarne, ki so imele nriogo posla. Vrvi so izdelovali iz prediva, ki so ga pokupili na »predivdan« na sosednjih Vačah. Tam se je vršil vsako leto pred sv. Andrejem vele-sejm za predivo, katerega so obiskovali tudi Hrvatje. Vaški »predivdan« je bil sploh največji sejem za predivo v naših krajih. Spomin na tedanje dobre čase nam vzbuja podoba v glavnem oltarju litijske cerkve: Sv. Miklavž se je v vsem svojem bogatem ornatu spustil z nebes prav nad skupino hiš. Leseni most prečka razkurkano savsko valovje, ki nosi seboj s koreninami iztrgana debla. Na sliki je napis »Franke 1877«. Zdaj pred godom sv. Miklavža budimo spet spomin na tiste čase, ko je vodil promet po najdaljši vodni cesti svetnik s svojo krivo palico. Zlata poroka v ugledni narodni rodbini V Podiogu pri Sv. Petru v Savinjski dolini sta nedavno praznovala zlato poroko posestnik in mlinar g. Martin Kramar in njegova zvesta življenska družica Marija, roj. Tavčarjeva. Na sliki vidimo zlatoporočen-ca v krogu rodbine in prijateljev. Sinova Vinko in France nista doživela velikega rodbinskega praznika. Prvi je padel kot žrtev svetovne vojne na Doberdobu, drugi, ki je bil ugleden trgovec v Celju, pa tudi že počiva štiri leta v preranem grobu. Tudi OMOTICA IN GLAVOBOL, splošno slabo počutje so oznanjevalci bližajoče se hripe. Resnejšega obolenja se ubranite, če se pravočasno poslužite glei-chenberškega Konstantinovega- ali Ema-vrelca. Dobiva se v lekarnah, drogerijah itd. Jubilej zaslužnega prosvetnega delavca Trbovlje, S. decembra. V sredo zvečer sta priredila, p e veki zbor »Zvona« ln pa Delavska godba učitelju g. Oskarju Mollu podoknico. Oskar Molfl pras-nu>e ietos 25 letnico, odkar sodeluje kot pevovodja pevskega društva »Zvona«. Kdo ne pozna njegovega prosvetnega dela hi glasb pn^ea vdpjstvovanja, saj je vse glas- beno /.iluiijiU i L liOV- Jjah tako ozko zvezano z njegovim imenom. G. Moli je bil tako rekoč prvi tn edin t, ki je dal naši glasbi v Trbovljah umetniško smer, v čemer se Trbovlje tako močno raa-likuj-ejo od drugega podeželja. Iz navadnega podeželskega zbora je dvignil g. Oskar Moli svoj zbor do zbora visoke umetniške kakovosti. V današnji dobi se tako delo ne upošteva mnogo. Tudi našemu Oskarju se ni godilo in se ne godi bolje. Njegovo delo cenijo le oni, k-l jim ni kos kruha vse, nego imajo tudi višje kulturne potrebe. Vsi ti so Oskarju hvaležni za njegovo dolgoletno delo. To je pokazala podoknlca, to je pokazal tudi tej sledeči intimni večer, ki so mu ga priredili njegovi pevci. Ob tej'priliki so se pokazale one srčne vezi, ki vežejo ta zbor z njegovim voditeljem. Njegovim čestilcem se pridružujemo tudi mi i.n mu ln mu kličemo: še mnogo letel sin Martin, ki službuje pri finančni kontroli v Orni gori, je bil zadržan, da ni mogel prisostvovati lepi svečanosti. Zlatopo-ročenca je poročil v Petrovčah priljubljeni župnik od Sv. Andraža g. Mai« Ocvirk. Slavljenoema je zapelo pevsko društvo Savinjski zvon pod vodstvom šolskega upravitelja g. Monorčiča. Zlatemu zakonskemu paru, ki se v visoki starosti prav dobro počuti in uživa velik ugled, želimo še mnogo srečnih leti Komandant ljubljanske orožniške čete kapetan L razreda g. Milan K. Meštrovič, odhaja na svoje novo službeno mesto k orožiniškemu poveljstvu v Beograd. V Ljubljani je služboval od 18. ma:ca leta 1930. in si je tu po svojem službenem delovanju in s svojimi osdbnimi vrlinami pridobil mnogo simpatij. Na novem službenem mestu, ki mu je bdlo dodeljeno zaradi njegovo visoke sposobnosti, mu želimo vso srečo. Njegov naslednik jt. kapetan g. Niikola Peric, ki baš sedaj prevzema posle komandirja ljubljarcice žandarmerijske eete. Božičnica za otroke revnih Mestna občina bo tudi letos obdarovala 300 revnih otrok Ljubljana, \ decembra. Božičnica, ki jo zadnji čas leto za letom prireja mestna občina oziroma mestna soci-aiini urad, da sredi zime, ko je beda bednih zmerom večja, in o pravnikih, ko se otroci srečnejših staršev zmerom veselijo svetlih, dobrih darov, na skromen način obdaruje tudi otroke najbodnejših, je bila za letos domala ogrožena. Še kni je mestna občina obdarovala okrog 50 revnih otrok, letos pa je kriza tako pritisnila in mesinemu magistratu »o naložene tako stroge štednje, da Lzprva nikjer ni bilo mogoče iztakniti denarja, s katerim bi se do tiralo to praznično obdarovanje otrok. Na prizadevanje g. župana dr. Puca pa se je nazadnje vendarle našel kredit, ki bo božičnico omogočil tudi letofe. Z vsoto 60.000 Din bo mestna občina nakupila darov, ki jih bo deležnih 300 najpotrebnejših ljubljanskih otrok. Božičnica mestne občine, ki je za otroke najbednejših med bednimi v zadnjem času postala že kar majhno stalno upanje in na katero že kar vnaprej računajo, je torej za- ioma spet v dolino in že zagledamo v da-javi ruševine loškega gradu. Mimo prijetnih vasic gre pot, iz obeh strani pa se belijo na vršičih cerkvice. Še par minut in že smo v najstarejšem slovenskem mestu, ne še — ▼ predmestju. Lož napravi vtis večje vasi, a trg na sredi, kar nosi prav za prav vznako mesta, izgleda res mestno Potem simo naenkrat v drugem predmestju in že zdrči avtobus dalje po oesti do večjega kraja — Starega trga. 1 Pravijo, da je Lož edino mesto v Sloveniji, ki nima svoje fare, marveč spada pod drugi zrvonik, to je Stari trg. Še naprej vozi avtobus, tja do Lge vasi, kjer prihiti ob našem prihodu na cesto vsa vas. Tu doli so avtomobili redki, večji avtobusi pa sploh. Ljudje so že čuli, da namerava Pečnikarje-vo avtobusno podjetje vzpostaviti dnevno zvezo z Ljubljano in jim je to zelo všeč. Vlom v pisarno Črnomelj, 2. decembra. V io£i na 29. novembra sta do sedaj še neznana storilca vlomila v pisarno javnega notarja g. Krisperja. Vlomilca sta, kakor kaže, preskočila vrtno ograjo in se skrila v kleti, kjer sta čakala ugodnega trenutka. Okoli 2. ure ponoči 6e je vlila huda ploha, ki jima je omogočila nemoten posel. Priplazila sta se do enega dvoriščnih oken, razreza!« šipo, izdrla železno mrežo n se splazila v notranjos*. Nato sta š'a po hodniku naravnost v pisarno \ pritličju. Vse kaže, da sta poznala prilike v hiši. V pisarni sta vlomila dve blagajni, tri pisalne mvze, razbila stekleno omaro in nato po isti poti zopet izginila. Vlcm je prva opaizila notarjeva služkinja, ko je zjutraj prišla pometat pisarno. Nemudno je poklicala domačega sina go* spoda Krisperja miaišega, ki je jav;I vlom orožniški postaji. Orožniki so bili takoj na licu mesta in kmalu z« tem policija. I z __i- Ljubljane pa je prispel detektiv z vsem potrebnim. Preiskava je dognala važne momente, ki bodo lajšali zasledovanje tatov. Naši orožniki so neumorno na delu. Uspešen lov za vlomilcema Radeče, 2. decembra V noči na 30. novembra je imela občinska pisarna ▼ Radečah nezaželjen obisk. Nočni 'čuvaj Anton Simončič je na svojem obhodu ob pol 1. opazil v občinski pisarni luč ln dve neznani osebi. Ko je baš hotel sklicati ljudi, so prišli trije domačini, ki so se lotili zlikovcev, a ta dva sta jo popihala na streho. Začela se je divja gonja, a naposled se je posrečilo ujeti oba nepridiprava, ki sta sc bila skrila na nekem hodniku. Dospeli »o tudi župan in orožniki, ki so tatova zaslišali. Vlomilca sta prišla ▼ pisarno skozi okno na ulični strani, preiskala sta vse predale ter pograbila 1100 Din, ki jima jih je župan odvzel. Vlomilca sta Fogris Viljem in Jane Jože, oba iz Trbovelj. Izročena sta bila tukajšnjemu sodišču. _ Za povzdigo lutkovne umetnosti Lutkovni odri se pojavljajo zadnje čase pri nas kakor gobe po dežju. Javnost če®-idalje bolj spoznava, kako velikega umetniškega in vzgojnega pomena je Gašperčko-iva igra za mladino, a nič manj za odraslega človeka. Podoba je, kakor da je v našem času, ko se je civilizirani meščanski človek preobjedel raznih pretiranih materialnih in duhovnih užitkov, lutkarska umetnost kot najprimitvnejši, najprvotnej-ši način duhovnega izražanja postala nenavadno aktualna in nihče, kdorkoli ima kaj izdrave potrebe po umetniškem življenju, ne more danes več s prezirljivo gesto obračati hrbta marijonetnenri gledališču. Lutkovna umetnost se je začela pn nas •razvijati od leta 1923. dalje. Pred to dobo je bilo samo eno gledališče, ki ga je odprl akademični slikar Milan Klemencič. Fo kratkem obstoju je to gledališče ooacupilo društvo Atena v Ljubljani. To gledališče ije igralo le nekaja časa, nato pa so je a neznanih vzrokov ukinilo. Kmalu zatem p je pričela uprizarjanje .lutkovnih iger Československa obec. Odkrila nam je « svojim neumornim delom rvse tajne lutkovne umetnosti. Češkoslovaško lutkovno gledališče vodi Vaclav Skruz-my, gledališki mojster ljubljanske opere, ki ima največ zaslug, da se je pri Slovencih dvignilo zanimanje za lutkovno umetnost. Njegova zasluga je, da se je razvilo lutkovno gledališče Sokola I. v Ljubljani, ki lepo napreduje, kakor tudi lutkovni odsek Ljubljanskega Sokola, ki deluje od L 1929. dalje Zasluga Československe obce je tudi, da so se pričela v letih 1928. do 1930. ustanavljati pri raznih drugih sokolskih društvih lutkovna gledališča, ki nudijo naši mladini mnogo pouka in zabave in jim pričarajo življenje v vsej prirodni nepo-kvarjenosti. Zal, da imamo Slovenci tako malo lutkovnih iger, ki bi tolmačile našim malčkom domače življenje. Čehi imajo nad 3000 lutkovnih gledališč. Slovenski lutkovni pisatelji, na plan! Ustvarite nam lastno lutkovno literaturo! Vsi odločilni faktorji pa naj moralno in materialno pripomorejo k čim hitrejšemu in izdatnejšemu razmahu lutkovne umetnosti pri nas. Med naše najbolj de'avne lutkovne odre spada oder Ljubljanskega Sokola. V teku letošnjega jubilejnega leta bo tudi udejst-vovanje lutk v Narodnem domu prav gotovo doživelo živahen prerod in se bo to marionetno gledališče prav gotovo dvigni«) na še višje stanje. Oder v Narodnem domu ima za letošnjo sezono na sporedu celo vrsto prav lepih lutkovnih iger, delno že ztnanih in priljubljenih (Janko in Metka, Gašperček gre po svetu. Potopljeni zvon, Materino srce, Udina vodna vila), delno novih domačih (Mitja Švigelj: Polet na Mars; Jaka Špicar: Gašperček v Mojstrani; Vekoslav Kovač: Potovanje okoli sveta). Posebnost letošnjega sporeda pa so predstave za odrasle, za katere se pripravljajo izvirna domača revija Tip-Top •(Švigelj, škaberne, Kovač), Švigljev Črni ženin in tri Sihakespearejeve drame Predstave lutkovnega odra Ljubljanskega Sokola se vršijo vsako drugo nedeljo v iNarodnem domu. Dobra razsvetljava i žarnica cenena ,,Poceni" žarnica -draga razsvetljava! Pri žarnicah slabe kakovosti zamoremo prišteti!ti samo na parah. Zato pa je rastni vporabe toka tem večji. Kupujte poceni svetlobo — ne »poceni" žarnice! Kupujte torej samo dovršeno, svetlojako in ekonomično VUiGSRM - žarnico ? Gospodje! Damam sa Bone ta le to, kar jim koristi in jih osreči. Eleganten plašč zadnje velemestne mode ali pa plašč, ki vztreza meščanskim zahtevam, ki ga kupite v teh dneh plasčevega tedna pri LUKIČ, Stritarjeva, bo zbudil hvaležno pozornost. 391 O Vaših želja zamoremo zadovoljiti z našo ogromno izbiro blaga za jesen in zimo, in nudimo: Ea damske obleke, voin. , od Din 36.— Za. damske plašče, voln. , od Din 85.— .Za moške obleke štof . . od Din 54,— Za moške obleke vol. sukno od Din 114.— Za moške obleke kamgarne od Din 128.— Za moške suknje Double . od Dm 78.— Za moške suknje, črno, sivo od Din 115.— dalje. — Flanele, barhent, baržnni, pliši itd najceneje. JPEC1ALNA TRGOVINA Kongresni trg 15 (nasproti nunski cerkvi) ♦ Osebne vesti s pošte. Na področju poštnega ravnateljstva r Ljubljani so premešCeni uradniki, odnosno uradnice: Meta Gostinčarjeva iz Rogaške Slatine v Ljubljano 1, Marija Mu ako v a iz Celja v Dobrno, Mara Semen iz Ljubljane 1 v Žužemberk, Manja Zorova iz Rogaške Slatine v Ljubljano 1, Prida Hutmanova iz Murske Sobote v 'Ljubljano 1, Dragica Ku-raltova iz šmartnega ob Paki v Ljubljano 1, Antonija črnjačeva z Rakeka v Ljubljano 1, Valerija Gozdnikarjeva iz Žužemberka v Maribor 1 ln Gabrijela Urši-čeva iz Ljubljane 1 v Celje, Viktor Skvar-ča iz Maribora 2 v Ljubljano 1» mandpu-lantka Josipina Zavrtanikova iz Ptuja v Novi Sad, Frančiška Vesenjakova iz Središča ob Dravi v Mursko Soboto, Romana Pfelferjeva iz Gornje Radgone v Maribor "1 in Anton Sever iz Ljutomera v Maribor 1; arhivska uradnica Pavla Vilšnjerjeva, rojena Petermanova lz Mojstrane na Jesenice; uradnika pripravnika Josrip Sen-točnik iz Maribora 2 k 10. ter. sekcilji v Maribor in Franc Hasler iz Ljubljane 2 v Ijjubljano 1; zvaničnriki Leopold Ham iz Ljubljane 1 v Ljubljano 2, Antonija Simonova iz Maribora 2 v Maribor 1, Simon Polajnar i z Maribora 1 v Maribor 2, Maks Snuderi lz Maribora 2 k Sv. Lenartu v Slovenskih goricah, Ivan Trampuš iz Ljubljane 2 v Zagorje ob Savi, »Ivan žni-daršič iz Ljubljane 2 v Ljubljano 1. Josiip Bisanec iz Maribora 1 k Sv. Lenartu v Slovenskih goricah in Mihael Gruden iz Ljubljane 1 v Ljubljano 2; pogodbeni po-štarioi Anica Stautova od Sv. Petra v Savinjski doliimi v štore in Anica Kosova iz Žtor k Sv. Petru v Savilnjski dolini. ♦ Nov tolmač za francoski in nemški je-rik. Višje deželno sodišče v Ljubljani je imenovalo Staneta Meliharja, profesorja na državni realni gimnazija v Mariboru, ta tolmača francoskega in nemškesra je-Kika pri okrožnem sodišču v Mariboru. ♦ Na plenarni s^ji glavnega odbora Rdečega križa v Beogradu 29. novembra je Ml -izvoljen v glavni odbor g. Ivan škarja, član državnega sveta, namesto odstopivše-ga g. dr. Vilka Baltlča, ki se je preselil m Beograda. ♦ Službeni list dravske banovine objavlja v 96. letošnji številki: odločbo o fosfatnih gnoj! K h, pravila o službenih znakih carinskih uradnikov, pravila o dajanju državne podp-are siromašnim učencem učiteljišč, odločbo o .Izvozni carini na par- Ljubljana Komenskega ti 4. Oskrbnina: I. razr. 100 Din, n. razr. 80 Din. Zdravnik: DR. FR. DERGANC šef-primarij v p. ♦ Spremembe v žandarmerijski službi. Z odobrenjem ministra za notranje zadeve eo pridelijeni na službovanje: žam dar mer lijaki kapetan 2. razreda Vladimir Marčlč za komandirja stiipskj žandarmerijski četi; kapetan 2. razreda Nikola Perič za kcmian-inand-irja ljubljanski žandarmerijski četi; kapetan 1. razreda. Vladimir Miiler za vodjo patrulj dTa/vskega ž andarmerioskega poLka; kapetan 1. razreda Milan Meštero-vič, dotslej komandir ljubljanske žandar-inerijske čete, na službovanje v oddelku B a vue varnosti komande žandarmerije; kapetan 1. razreda Ivan Mehle na službovanje v adjutantskem oddelku komande žan-»larmeriije, kaipetan 1. razreda Aleksander Mlakar pa na službovanje štabu vardar-akega žandarmerijskega polka. ♦ Premestitev v železniški službi. Premeščen je oilcljal IX. skupine Rihard Sle-memšek Iz Batajnice v Zagreb. o ne kotle z opremo za centralno kurjavo ln na radiatorje, odločbo o uvozni carini na Bali ocetne kisline, svinčev kis in svinčev sladkor ter odločbe obče seje državnega sveta. ♦ Prihod koroških pevcev. Prihodnjo soboto prispejo na povabilo Glasbene Matice v Ljubljani pevci peterih koroških pevskih zborov na daljšo turnejo. V soboto zvečer bodo peli v veliki dvorani Uniona, v nedeljo nastopijo v Celjr in v ponedeljek zvečer v Mariboru. Pevci so člani zborov iz Ernce (Zilska dolina), št. Jan-ža v Rožu, Kotmarevasi (Gorjanci), šmi-hela ln Libuč v Podjuni. Vodi jih zborovodja brnškega zbora g. Ivan Kropivnik. Pevcev bo približno 70. Nastopili bodo s sporedom, ki obsega skoro saono take pesmi, ki jih v Ljubljani še nismo čuli. Po dve značilni pesmi lokalnega značaja bo zapel vsak zbor zase, 1:2 pesmi pa bodo zapeli zbori skupno. Pesmi so si izbrali zbori sami. Njihov nastop bo za Das ravno tako nesluteno razodetje, kakor je bil predlanskim naot.oo »Miklove Zale« na ljubljanskem, celjskem in mariborskem odTU ♦ Vsej Javnosti! Slavistični klub DSFF na univerzi r Ljubljani bo izdal za božč svoje prvo znanstveno delo Levstikov zbornik, to je zbirko znanstvenih razprav o Levstiku (kot pesniku, proza! ku, dramatiku, literarnemu kritiku, politiku, kulturnem in narodnem ideologu Itd.). Razprave so napisali po večin] člani slovanskega seminarja (E. Kemčeva, A. Ocvirk, J. Logar, F. Jesenovec) in drugI znani slavisti (M. Boršnikova, dr. A. Slodnjak). Vsebina je zelo pestra in nam prinaša na podlagi novih virov važne nove ugotovitve o Levstikovi osebnosti in njegovem delu. Vabimo vse,'ki se zanimate za literarno znanost in za delo mladih znanstvenikov, da po svojih močeh podprete našo akcijo ln se naročite na Levstlhov zbornik, ki stane v subskripcijl le 60 Din (obsegal bo približno 400 strani velike 0smerke). S tem ne boste samo pokazali, da ste pripravljeni žrtvovati nekaj za napredek naše znanosti, ampak boste vlili v nas novega poguma ln volje do dela. Denar pošljite na naslov: Slavistični klub Društva slušateljev filozofske fakultete v Ljubljani. Lahko pa nam sporočite tudi samo naslov in mi Vam bomo poslali položnico, s katero nam boste nakazali znesek. Slavistični klub DSFF v Ljubljani. ♦ Kranjsko učiteljsko društvo bo zborovalo 7. t. m. v stari kranjski šoli, II. nadstropje, točno ob pol 9. Poročila. Kmetijska razstava. Učni načrt. ♦ Služba cestarja je razpisana za progo od km 1.500 do km 9.500 na banovinskl cesti II. reda št. 49 Velenje-št. Ilj-Polzela. Prošnje je vlcržiti najkasneje do 31. t. m. pri sreskem cestnem odboru v Slovenj-sradcu. ♦ Muzejsko društvo za Slovenijo bo Imelo redni občni zbor z običajnim dnevnim redom 14. t. m. ob 16. v knjižnici Narodnega muzeja v Ljubljani. ♦ Jugoslovansko akademsko društvo »Triglav« v Gradcu je na 1. rednem občnem zboru 29. novembra ia volilo naslednji olbor: predsednik Stanko Pogrujc, podpredsednik Erik Kline, tajnik Vladimir Breznik, blagajnik Edgar Herg, knjižničar Jerko Oršlč, revizoria Dušan Kunej in Anton Glušič. ♦ Nov most čez Savo pri Zemunu bo v kratkem dovršen ln bo vezal Zemun z Beogradom. Novj most bo urejen tudii za tramvajski promet, s čimer bo znatno olajšana komunikacija med Beogradom lil Zemunom. + Zimski kmetijski tečaj v Trbojah pri Kranju. V Trbojah, občina Smlednik, bo 15. t. m. ob 8. zjutraj otvorjen zimski Kmetijski tečaj, ki ga priredi sre»k-o oacelstvo Po odredbi banske uprave. Tečaj je namenjen za ves okoliš občin Smlednika. Hrasta. Vogelij in Mavčič. Učni načrti so nabiti na občinskih deskah vseh vasi Tečaj je velkega pomena za povzdigo kmetijstva tega okoliša ki je izrazito kmet-Bkl. Zato se priporoča gospodarjem in odrasli kmečki mladinj kakor tudi gospodinjam, da obiskujejo predavanja od začet-ka do konca. ♦ Brezplačni fotografski tečaj bom vodil ves mesec januar v Kranjski gori, kjer imam svojo podružnico. Tečaj bom vodil osebno. Namenjen je začetnikom kakor že iavežbanim smučarjem fotografskim amaterjem. Turno smučanje in fotografiranje v snegu pa je naša parola. Kdor se želi tečaja udeležlt/i, naj se že sedaj prijavi. Vsa podrobna pojasnila dobi vsakdo osebno pri Foto-Tourlstu, Lojze šmuc, zvezni smuški učitelj, šelenburso-va ul!ca 6. ♦ Hrepenenje po doživljanju. Dobra knjiga je tista, ki nam odp ra svet duševnega bogastva. Dobra knjiga nas izobražuje, nas razvedri, nam prinaša zadovoljstvo za zimski šport! Smuči domače in norveške, tvornic Norge ski, Johansen & Nielsen, Marius Eriksen, Oslo. — Stremena in maže vseh vrst. — Ogromna izbira palic, volnenega blaga, samo iz najboljšega materijala, smuški čevlji običajni in specijalni modeli v licenci za Jugoslavijo: Sigmund Rtrad in Hummel. Drsalke — sanke — vsa popravila. d. z o. z.. Lfnbllana Če Vu boli glava ali zobje, čc imate migreno ali aeuialgijo ablažuje bolečine tPorudera, Orig. fijola z 20 tabl. Din 20-— 1 tableta Dm 1 50 Dobiva se r vseb lekarnah. Odobren« od Min. toe. poliUko in narodnega zdrarja S. Br. 17429 od 3. oktobra 1932. ln srečo. Tisti, Id mnogo čltajo, se odlikujejo od drugih ljudi. Take ljudi spoštujemo. Založba »Prijatelj« objavlja v novembrski številki, da oo izdajala vsako leto deset knjig. Cena skrajno nizka. Vseh 10 knjig in 12 številk revije »Prijatelj« dobite za 132 Din na leto ali po 12 Din mesečno. Knjige so prevodi znamenitih avtorjev: 1. Plerre Benoit: Atlantida I. del, 2. Pierre Benoit: Atlantida H. del, 3. Knut Hamsun: Viktorija, 4. Emil Ludvvig: Sinovom v svarilo L del, 5. Emil Ludvvig: Sinovom v svarilo H. del, 6. Jožef Conrad: Tajfun, 7. CIaude Farrere: Opij, 8. Leon-hard Frank: Karel in Ana, 9. Upton Sinclair: Tesar mi pravijo I. del, 10. Upton Sinclair: Tesar mi pravijo H. del. Naročajo se pri upravi »Prijatelja«, Ljubljana, Dalmatine va ulica 10/a. ♦ Listine pri krstu v bolnici. Da se preprečijo pri vpisu v rojstno knjigo prevare •ln potvorbe Imena, rojstnih In poročnih podatkov, opozarjamo vse matere porodnice, ki se zatefcajo v porodnišnico (žensko bolnico) na zakonski predpis, da morajo pri krstu predložiti potrdilo o poroki (poročni list ali Izpisek ali pa družinsko knjižico), samske matere pa rojstni list aH Irzplsek. Po krstu dobe stranke vse listine zopet nazaj. Opozarjamo, da je vsako namerno potvarjanje rodbinskega Imena ln drugih podatkov po zakonu kaznivo ln se bo javilo sodišču. Duhovni nrad obče bolnice r Ljubljani. KINO LJUBLJANSKI DVOR _Telefon 2730_ Danes ob 3., 6., %8. In 9. zv. Pat in Pafachon ket bankirja Najnižje cene! Bomba smeha! ♦ Umora svojega novorojenčka je osumljena milada Ljubljančanka, stara komaj 19 let Nedavno je prišla v Zagreb ln je v bolnici povila zdravo dete. V petek se je k otrokom vračala v Ljubljano. Na Zidanem mostu je izstopila, pred odhodom vlaka pa se vrnila v vagon brez otrOka. Sopotnikom je rekla, da je bila pni sestri, ki je na Zidanem mostu, in da je otroka pustila tam. Uradniku železniške policije, ki je Ml v vlaku, se je zdela stvar sumljiva in je o tem obvestil ljubljansko »oii-cijo. Dekle Je bilo takoj pri prihoda v Ljubljano aretirano in po zaslišanju nb-držano v zaporu, ker obstoji utemeljen sum, da je otroka na Zidanem mosta vrgla v Savo ali Savinjo. Preiskava se še nadaljuje. PLETENINE ZAG05P0DE:TYRSEVA C.9 ZA DAM E: TYRŠEVA C.20 • Usodna zmota. Danes je mnogo trgovcev mnenja, da je najbolje, če čakajo na boljše čase. Pravijo, da nič ne pomaga, če se še tako ženejo za svoje podjetje. Njih geslo je: »Počakajmo in potrpmo!« Pasivnost je konkurz. Pa ni samo njim v škodo, temveč tudi drugim. Sedanje življenje je tako komplicirano, prepreženo in medsebojno povezano, da lahko pasivnost ustavi vse poslovno kolesje. Res je, da je padel konsum in je manj redno plačujočih kupcev. Toda s tem, da se v teh hud h časih držite pasivno, povečujete brezposelnost. Le neumorno iskanje novih potov nas bo držalo na površju. Delati moramo še enkrat toliko kakor prej, zanimati se moramo za vse, kar vede k izboljšanju, ne NACE NAROBE, tapetnik, Ljubljana ftosposvetska cesta 16 (pri Levu) 225 Za počitek mehko zglavje, za telo pa ljubo zdravje! Za dosego dobre volje Slatmč ve, kaj je najbolje! i, nogavice najprimernejša darila za Miklavža Vidmar, Pred škofijo 19 13581 v palači Ljubljanske kreditne banke in Gosposvetska cesta 14, delavnica. Za zimske športe samo najboljše blago! krasna darila 13520 pri LEGAT LJUBLJANA, Miklošičeva cesta 28 Kavallrji! Kaseta z Opera pudrom, kremo in milom je najbolj prikupljiv dar za sv. Miklavža, Parf umeri ja URAN, Ljubljana, Mestni trg. 14921 Za Miklavža in Božič Z0 odstotkov popusta pri smučeh ln drugih zimsko športnih potrebščinah, radioaparatih in radiomaterialu Velika izbira gramofonov in gram. plošč »JUG O ŠP O RT«, r. z. z o. z. LJUBLJANA, Miklošičeva cesta štev. S4. 13292 kok čez kožo 10. XII. Tabor smemo poslušati pesimistov. Pustimo go-drnjače, naj godrnjajo. Z godrnjanjem ne bomo mogli popraviti razmer. Zato ukre-pajamo po lastnih možganih in videli bomo, da se dado tudi najslabši časi premagati. Delo je pesem življenja! To je nekaj misli iz zadnje številke »Uspeha«, revije za trgovinsko znanost, ki je izšla te dni. List stane za vse leto 60 Din in je poln pobude, nasvetov in informacij. Naročite ga v upravi, Dalmatinova ulica 10/1., telefon 24—78. ♦ Obvarovanje pred okužen Jem. Kakor Izhaja lz eksperimentalnih poizkusov, nI okuženje grla ta bezgavk vedno posledica prehlada, nego neposredno okuženje z bakterijami Takšna okuženja grla in bezgavk nikakor niso lahkega značaja, ker se more često zgoditi, da povzročitelji bolezni dospejo v kri In tako povzročijo obolenje organov. Takšna o« v Ljubljani. Prejeli smo: MaloželeznJSka družba je pred dvema mesecema podražila, odaosno premenlla cenik rosnih točk. Pri tej izpremembd je prizadeta reWka ftkoda pas a n to m, ki vstopajo ta izstopajo na postajališčih v občini Zgornji Sišiki. Družba je namreč kot delni pas plačila rpostarlla remrzo sredi občine, katere paslranje ra-hteva plačilo dvojne cene, ne da bi »e obirala na krajevne razmere in brez upoštevanja interesentov, županstvo občine Zg. Siškejena pritožbo organizacij tn občtaatVB. vložilo na družbo ugovor proti tako napačni delitvi voznih cen. Maloželeznlška družba v teku dveh mesecev še nI odgovoril« na ta ugovor. Ker je ugovor vrnesten ponovno pozivamo družbo, da nam ugodL u— Pomiad v zimi. Vlažn-o, 1053)0 vreme zadnjih jesenskih dni je zbudilo ne'e travnike, da spet zelenijo v pozno pašo, temveč je zganilo toplo sonce tudi dremajoče soke v drevju. Taiko nam je prmesei g. Ivan Arhar, zvaničnik pošte Ljubljana L, vejice divjega kostanja, ki po«ajsiajo>, kakor da smo že v aprilu. Za sdravo rastje in za zdravje Ijuda bi b0o boije malo več mraza. Pa saj že čez noč lahko do-živimo presenečenje prvega snega. u— Kradejo vse vprek. V kuhinjo stanovanja dr. Kamušlča na Blehveisovi cesti 9 Je stopil predslnočnjim neznan tat ta ukradel iz predala kredence 225 Din, ta predsobe pa kompletno obleko, vredno 1000 Din ter srebrno košarico za sadje. Dalje se je ob belem dnevu vtihotapil tat v predsobo zobozdravnika dr. Rodoscheg-ga na Starem brgn ter odnesel na škodo Pavla Dolarja 1500 Din vreden dežni plašč. Natakarici Katarini! Skoončlčevl r gostilni >pri Dalmatincn« na Ambroževem trgu pa je Izmaknil tat lz kuhinje 800 Din vreden zlat prstan s 14 drobnimi kamenčki. Po mestu se klati neznana ,o krog 35 let stara ženska, ki se vtihotaplja t tuja stanovanja ta krade, kar jI pride pod roko. Predvčerajšnjim so jo videli v Liplče-vl ulici in kmalu nato pa je ugotovila Štefanija štrablekova, da jii je izainll iz stanovanja rjav plašč iu 2 para rokavic, njena soseda Hurmina Prešernova pa je prijavila, da Ji Je neznanka odnesla kompletno žensko obleko ta pleteno jopico. Obe gospe sta oškodovani za okroglih 1000 dinarjev. Odlična postrežba — damsld modni atelje JOSIPINA IGLIC, Tavčarjeva ulica S MIKLAVŽEV VEČER Ljubljanskega Sokola v Narodnem doma v ponedeljek 5. decembra za deco ob 4. Dopoldne, za odrasle ob 8. zvečer. — PLES. 13307 V hotelu .J&ellevue" vsako soboto ln nedeljo pristne domač« KOLINE, krvavice, jetrnice in pečenica, Vsak četrtek priznano fini ričet. Izborna vina Din 10, 12 itd., čem nBco Din 1.— ceneje. Prepričajte se o res dobri kvaliteti ta nizkih cenah. 13285 ZOBOZDRAVNIK SH. RADO SFILIGGJ sprejema sedaj celodnevno od 8.—IL ta od 2.—5. ime v Tavčarjevi ulici 4-L Državni nastavijenci in njih člani 30% popusta. 13201 Glede okusa za moderna Miklavževa darila vodilna tvrdka Iv. Bonač Šelenburgova ulica s* 13303 PLES DANES RONNT JAZZ MIKLAVŽEV VEČER SOKOLA IL Ob 16. za mladino. v KAZINI Ob 20. za odrasle. _ Eerač dobrotnik. Včeraj ee j« ustar ▼11 neznan berač pri revni družini na Gfflncah jn prosil za milodar. Seveda ga ni dobil ker ga mu niso mogli dati. Starši z otroci giaduijejo sami. Tedaj pa se je berač naenkrat obrnil, stresel iz malhe kakih 6 kosov kruha, pridal še 2 kosa slanine in odšepal sa oglom. Beračev dar je bil v d rutin i seveda hvaležno sprejet. u_ Navihana sieparka. De&anka M. Je eela dama, ki rada poseda po kavarnah. Časih nastopijo tudi zadrege im se primeri, da ji zmanjka denarja, kar je hudo za vsakogar in zanjo tu-dl Te dni je imela Desanka sploh smolo in je ostajala brez sredstev. Pa si je vendarle znala pomagati. V stanovanjih nekaterih oficirskih soprog ee je pojavila, se predstavila kot soproga poročnika N. in prosila zaradi trenutne zadrege skromno posojilo. Dobila ga je v vseh primerih, zaradi česar je, opogumljena po uspehih, s poslom nadaljevala. Slednjič paso Desanko le prepoznali in Je kajpak morala v zapor. u— Ljubljanski trg je bdi pretekli teden obilno založen z najboljšimi jabolki. Naprodaj so bili kosmači, voščenke, ka-nadke, rožmarinčki, parmene in druge vrste. Zaradi obilice blaga so bila prvovrstna jabolka od 3—3.50 Din kg, slabša pa od 1—3.50 Din. V petek je ponujala neka kmetica iz Bele Krajine črno grozdje po 6 Din kg, včeraj pa neki prodajalec ruško grozdje po 6 Din. Kostanja je bilo malo in to po 2 Din liter. Liter orehov je bil po 2 Din. Cene krompirju so v splošnem neizpremenjene od 0.75—0.90 Din kg na debelo. Na drobno se je krompir prodajal po 1 Din. Cene zelnatim glavam od 0.80—1 Din kg. Mnogo je bilo na trgu jajc, ki so bila po 1.25—1.50 Din kos. Prav mnogo je bilo nerutnine. u_ Sokol Vič priredi r nedeljo 4. t m. ob 20. akademijo v proslavo uedinjenja. Akademijo se otvorl s državno himno ln nato z govorom br. Korenca. Prijetno presenečenje nam pripravljajo člani fi simboličnimi vajami po recitaciji. Nastopi tudi moški naraščaj s »Petocico* in žen-sfcl s jčeSko besedo«. Zborske deklamaci-je utegnejo biti novost. Društveni salonski orkester se predstavi z dvema slovanskima kompozicijama. Moški zbor zapoje reč pesmi Na akademiji nastopijo konser>-vatoristi gdč. Sokova, g. Burger in g. Žagar 8 svojimi samospevi. Po akademiji ples in prosta zabava. mmMo SIJ fI Liane Haid ta WUIi Forst v razkošni opereti, ki prikazuje krasote našega Jadrana, wPri»c iz Arkadife" Danes ob 15.%, 18. in 20.% Jutri ob 20. Rezervirajte si pravočasno vstopnice! Telefon 33-87 CEJSE. . ^10, a, 6, piri J u_ Božični oratorij. Baohovo veliko ara- torijsko delo bo izvajala 12. t m. »Sloga« r "Unionn. Solistične vloge bodo izvajali naši znani operni in koncertni solisti Pavla ^ovšetova, Cirila škerlj-Medvedova, Josip Gostič in Marijan Rus. Delo spada med najživahnejše Bachove skladbe ln je polno veselja u_ Dramski odsek Narodne čitalnice v 6p. šiški priredi 8. t. m. v dvorani Sokod-skega doma v Sp. šiški Golarjevo veseloigro »Dve nevesti« v 3. dejanjih. Začetek ©a 20. Ako &e hočete pošteno nasmejati, ne zamudite! u— Pevski zbor »HagoDn Satfcner« v Mostah pri Ljubljani priredi v nedeljo 11. t. m. ob 9. dopoldne v prostorih tovariša Bajca na Selu, Marenčičeva 3, prvi redni občni zbor, na katerega vabi članstvo, ustanovne člane in prijatelje petja. u_ Dramski odsek Narodnega ieleznL fearskega glasbenega društva »Sloge« vprV-zori drevi ob 20. v Delavski zbornici r Ljubljani dramo v 4 dejanjih »Bratje«. Vstopnina: 10, 8, 6 ln 4 Din. u— Zveza bojevnikov, skupina Ljubljana—Moste, bo imela danes ob 10. dopoldne v gostilni g. Košaka v Vodmatu redni letni občili zbor. Vsi člani in borci iz svetovne vojne vabljeni! u_ JNAD »Jadran« priredi tndl letos Miklavževo čajanko, ki Je poleg slovanskega večera edina večja družabna prireditev. čajanka bo v četrtek 8. L m v dvoranj Trgovskega doma. Vodi g. Jenko! IgTal bo jaziz >Ronny«. u_ Ljubljanski Sokol. Darila za Miklavžev večer se bodo sprejemala v društveni pisarni v Narodnem domu v poned*-ljek 5. t m. od 10. do 16. u— Miklavž bo prišel s spremstvom v torek 6. t ra ob pol 20. v veliko dvorano Sokolskega doma v šiški. Pridite, da bo še Vas obdaril. Obdarovanje bo združeno z >Miklavžev0 igro«. Vstopnina 5 Din. Otroci v spremstvu staršev vstopnine prosti Darila se sprejemajo pri hišniku (stranski vhod s telovadlšča). u— Cenjenim plesalkam hn plesalcem vljudno sporočamo, da bo obiskal sv. Mi fclavž plesno šolo učlteLjiščnlkov v torek 6. t. m. ob 20 v Trgovskem domu. Darila ee bodo sprejemala istotam v torek od 17 dalje. u— Miklavžev večer priredi gasilno dru- gtvo v Spodnji Šiški v šolski telovadnici v sredo ob 19. Darila se bodo sprejemala v Gas lskem domu. Vljudno vabljeni prijatelji gasilstva! n_ Jadranjani ta Jadran JanKe! Jutri ▼ ponedeljek 5. t. m. bo zabavni večer, M ga priredi ženska sekcija v areni Narodnega doma ob 20. Pridite vsi!_ _ Miklavž » spremstvom se oglasi v gostilni Kolezji v ponedeljek ob 8. zvečer. u_ Miklavževanje Sokola bo tudi letos na Taboru, in sicer za odrasle 8 plesom 3. decembra ob 20. Darila se sprejemajo r soboto od 16. dalje. Za mladino bo miklavževanje v ponedeljek 5. decembra ob 17. Darila se sprejemajo od 13. dalje v suterenu na Ta/boru, vhod kopališča. Vabljeni vsi prioatelrji sokolstva. u_ Miklavžev večer za otroke priredita krajevni organizaciji JRKD šentjakobska in prulfika 5. t m. ob 19. v dekliški soli pri Sv. Jakobu. Miklavž zbira darila v imenovani šoli istega dne v pritličju od 15. do 17. ure. u_ Kaj boš dal za Miklavževo darilo, nI treba skrbeti. Najkoristnejša fn najcenejša darila dobiš v knjigarni Tiskovine sa-dru ge, Ljubljana, šeienburgova ulica 3. u— Zimske plašče, obleke, zimsko perilo kupite najceneje pri sta H, domači tvrdki IG. ŽARGI, Sv. Petra cesta 11. u_ Za plesne prireditve, akademije ta druge prilike dobavlja krasne šopke, cvetje, vence ter aranžmane najugodneje Cvetličarna »Split«, Frančiškanska ulica 8, Be-ned'ik. u— Danes ples«« vaje na Taboru. Vabljeni in po njih vpeljani gostje so dobrodošli u— Novi začetnih plesni tečaj za dame bi gospode otvorl Jenkov plesni zavd — Kazina v ponedeljek 5. t. m. ob 20. Informacije in posebne plesne ure vsakodnevno. študenti (nje) popust. u_ Odlikovanje vin »DaJ-dama« Je Inozemsko, pridobljeno na mednarodni razstavi v Bruslju, kakor je bilo nedavno objavljeno v članku, kateremu pa je pomota pokvarila naslov, kar pa so čitateljl sami lahko popravili iz vsebine. u_ Razprodaja srajc, čepele, kravat Itd. pod lastno ceno. Najprimernejša darila za Miklavža. Javna skladišč^ Dunajska cesta 33. Iz Maribora a_ Ljudska univerza v Maribor« Jutri 5. L m. ob 20.15 bo nadaljeval ln zaključil zdravnik g. dr. Toplak začeto temo o spolnih zablodah mladine. To predavanje je dostopno samo ženskemu spolu (dekletom nad 14 let). V petek 9. t- m_ bo predaval profesor g. Teply o gospodarskih ln političnih razmerah v Nemčiji a_ Cerkveni koncert Glasbene Matico. Dne 7. t. m. ob 20. bo absolvlrala Glasbena Matica svoj XXV., torej jubilejni koncert v frančiškanski cerkvi. Na sporedu so tri do štiristo let stare slovenske, čeJke, poljske in druge narodne pesmi Z eno sitladbo so zastopani Gallus, Lussus, Palestrlna, Gounod tn Verdi s svojo svetovno znano skladho »Te Deum«, ki pa se poje v slovenskem jeziku. štiri točke sporeda, ki naj tvorijo nekak prehod od Gallusa do Gounoda in Verdija, pa absol-virata na violino ki orgle gg. Vrabec in L Tralenik. Pri koncertu sodeluje 98 članov pevskega zbora Glasbene Matice in kot solist koncertni pevec g. A Živko. a_ Nakazilo drv mestnim ubožcem. V prvi polovici tekočega meseca se bodo razdeljevale mestnem ubožcem podpore za drva. Do podpore so upravičeni oni, ki dobivalo po sklepu seje mestnega ubožnega sveta redne mesečne ubožne podpore. Zadevne nakaznice se bodo lzdajad v social-no-političnem uradu mestnega načelstva na Rotovškem trgu 9. Vsak prosilec nad prinese s seboj knjižico, s katero dobiva podporo. a_ Pobeg od -ljeco. Se priporoča MINKA LESNIK, restavraterica. e— Proračun okoliške občine. Celjski okoliSki občinski svet je imel v petek zadnjo letošnjo sejo, na kateri Je sprejel občinski proračun za leto 1933. Da bo mogoče kriti veliki primanjkljaj, bo občina zvišala občinsko doklado na državne neposredne davke od 50 na 100 odstotkov in znižala z novim letom županu in občinskim nameščencem prejemke povprečno za 10 odstotkov. Iz proračuna je bil tudi črtan prispevek za policijo za L 1932. in L 1933. v znesku 228.800 Din ta prispevek za novo vojaško municijsko skladišče ▼ znesku 150.000 Din. Skupni izdatki za L 1933. znašajo 1,661.323 Din, kritje 431.323 Din, primanjkljaj v znesku 1,230.000 Din pa se bo popolnoma kril s 100 odstotno občinsko dokladno na državne neposredne davke. Glavni izdatki so: uprava 333.456 Din, stvarni izdatki 22.500 Din, redarstvo 38.150 Din, narodna prosveta 655.829 Din, finančne obveznosti 150 Din, razne naprave 242 tisoč 876 Din, kmetijstvo 12.500 Din, narodno zdravstvo 70.000 Din, socialno skrbstvo 206.700 Din, trgovina, obrt itd. 16.000 Din, občinsko gospodarstvo 28.774 Din, nepričakovani, izredni in ostali izdatki 39.548 Din. Dohodki so naslednji: 100 odstotna občinska do klada na državne neposredne davke 1,230.000 Din, trošarine (na vino 1 Din od 1, na vinski mošt 0.50 Din, na pivo 0.60 Din, na sadjevec 0.25 Din itd.) 241 tisoč 772 Din, takse ta pristojbine 38.500 Din, davščina na vozila 9.000 Din, dohodki iz občinske imovine 40.500 Din, izredni tn razni drugi dohodki 101.550 Din. Številke so dokazi DudbU pUKi t lepi faaool.....od ICO Dta naprej fto&e dolge in kraike ram. »etnj« od 220 Din uprej Usnjeni imajd6i s topi« podilag« . . od 580 Din naprej Prešite odeje k.lot s klouraa.....od 130 Dira naprej Flaned os-ta-niii............od 6 D&a naprej dobi te pri 19537 FRANCE K0LBEZEN, CELJE, PRBSBRNOVA UL. 3 e— Na Ljudskem vseučilišča bo predaval v torek 6. t m. ob 20. vseuč-liškl profesor g. dr. Branimir Gušič iz Zagreba o Prokletijah. Predvajal bo tudi mnogo lepih skioptičinih slik. V petek zvečer pa Je predaval g. Vlado Cizelj iz Maribora v nabito polni risalnici meščanske šole o svojih doživljajih kot planinec in smučar na koroških in naših planinah. Zanimivo predavanje je spremljalo skoraj 160 krasnih gorskih posnetkov. e— žrtve nesreč In napadov. Na Bočni pri Gornjem gradu si Je 18-letna dninari-ca Marija Prekova pri padcu močno poškodovala desni komolec Ko je stopal 60-letni hlapec Franc škrbec s Prekope 1. t. m. po cesti ob vozu, je privozil neki avtomobil ln ga podrl na tla. škrbec je dobil poškodbe po vsem telesu. 69-letni posestnik Franc Ogrizek iz Kostrivnice se je spotaknil na robu ceste; padel je v cestni jarek in si zlomil desno nogo pod kolenom. 30-letno čkninarico Marijo Ožkovo Je napadla krava na paši in jo močno poškodovala na zadnjem delu telesa. Rudarju Fr šihlli iz Zabukovce je padla pri delu skala na glavo in ga težko poškodovala. 20-letna natakarica Elza Derčajeva iz Laškega si je pri padcu s kolesa zlomila levo podlehtnico 26-letni kolar Ivan Rožma. nič s Teharja si Je pri obsekovanju lesa odsekal palec na desni roki. V Nezbišah pri Šmarju je neki fant napadel 26-letne-ga posestnikovega sina Vinka škrabla z nožem in ga hudo poškodoval po glavi ta obrazu. Na nekem travn iku na Polzeli Je padel 10-letni dninarjev sta Ivan Orešnik tako nesrečno, da si Je Zlomil desno stegni co. Vsi ti po&u-odovanci se zdravijo v celjski bolnici e— Najlepše darilo za vade malčke »o »Jutrove« mladinske knjižice, ki Jih dobite v naši podružnici v Celju, Kocenova ulica 2. e— V nedeljo ob IT. čajanka Sokola Vabljen.; vsi! e— Sn®žke za (Prne »Tretorn«, svetovno anana znamka, samo 48 Din. Trgovski dom — Stermecki e— Srečke državne razredne loterije IU. razreda obnovite čim prej r podružnici »Jutra« v Celju, ker Je žrebanje že v nekaj dneh. e— Mestni ktao. Danes ob pol 17., pol 19. in pol 21 in jutri ob 20.30 izvrstna zvočna komedija »Ljubavna zapoved« z Olgo Cehovo, J. Diemannom in H. Jun-kermaimom. Foaov zvočni žurnaL Iz SoStanJa i— Usposobljenost«! izpiti Na državnem premogovniku ▼ Velenju so »e vrftli pred osemčlansko komisijo praktični izpiti za rudniške inienjerje in nadpaznike. Komisiji je predsedoval inž. Bosak. lapite je napravilo šest mzenjerjev ip dva rudarska ciadpoznika. Iz Kamnika ka— Svatovski pretep v Kamniku tretjič pred sodiščem. Svojčas je zbudila v Kamniku veliko zanimanje sodia razprava o žalostnem fantovskem pretepu na svatbi, ki se je vršil pred 15 meseci v neki gostilni na Grabnu. Pri tem pretepu je 19 letni mesarski pomočnik Peter Peternel zadobil smrtne poškodbe, katerim je tedei dni pozneje v bolnici podlegel. Peternel je pred smrtjo izpovedal, da mu je 6mrtno rano zadal ženinov oče, ta pa je s številnimi pričami skušal dokazati, da ni storil t^ga dejanja. Priče so iizelo obremenjevale pokojnikovega tovariša Pogačarja. češ da je ta po nesreči udaril Petemela. Prva s^dna razprava se je vršila v Ljuibljani »n se je 6. aprila nadaljevala v Kamniku na kraju žalostnega dogodka. Sodišče dejanskega krivca ni moglo ugotoviti in te obsodilo 4 udeležence pretepa na 7 do 10 mesecev zapora. Vsi so se pritožili proti visoki kazni, državni tožilec pa proti prenizko odmerjeni karni. Sodba je bila razveljavljena in 7. decembra 6e bo »evatovski pretep v Kamniku« znova obravnaval pred sodiščem. Z Vrhnike Odvetnik sporoča, da je ODPRL odvetniško pisarno na Vrhniki Stan cesta St 102, v hiši ge. Fleškove. 13313 Iz Litije I— Slovo g. Avdiča. Ta teden Je zapustil litijo g. Jožko Avdič, dosedanji re-stavrater na Pošti Temperamentni družabnik, po podu te Savinjske doline, ee Je priljubil v vseh naših krogih. Bil je eden najboljših igralcev našega sokolskega odra. Litijani so priredili v nedeljo zvečer gospodu Avdiču in njegovi gospe iskreno od-hodnico. Spregovorjenih je bilo več napit-nic. G. Avdič odhaja v Ljubljano, kjer bo prevzel gostilno. Želimo prijatelju Jožku vso srečo in prijeten spomin na Litijo. Iz Zagorja t— Pomladek Rdečega križa topliške Šole pripravlja mladinsko igro »Jurček je videl nebesa«, ki jo je (priredil učitelj g. Aiv nošt Adamič. Osti dohodek je namenjen Rdečem« krilu. Iz Hrastnika h— Pogreba ponesrečenih rudarjev M j« udeležil v zastopstvu predstojnika rudniškega glavarstva ▼ Ljubljani, ki Je bdi zadržan zaradi bolezni, nadsvetnik g. inž. CSheDca, kar poročamo dodatno k včerajšnjemu poročilu. h— Kino Narodni dom bo predvajal danes ▼ nedeljo ob 15. ta 20. film »Tempo, tempo!« Na praznik 8. decembra ne bo filmskih predstav, pač pa bo igra »TrnjnJ-člca«. Iz Ronflc nf}— Predstava »Gaiperčka čarovnika* na sokolskem lutkovnem odru v nedeljo, J« privabila številne gledalce, zlasti mladino. Naši hntikarji si pod vodstvom g. Marjane Bežaibekovo zaslužijo za požrtvovalno delo veliko pohvalo. V kratkem se uprizori pravljična igra »Radovid in čma kraijdčtaa«, delo strokovnega učitelja g. Hasla Draga iz Ptuja. Iz Ptu)a 1—■ S^st&nok staršev na trfkaJBnji realni gimnaziji Je sklican za danes ob 9. dopoldne. Na sestanku bo predaval tudi prosvetni inšpektor v pokoju g. dr. Lončar o ciljih društva »šola ln dom<. Starfil in dijalki naj se tega sestanka udeleže. J_ Nepremišljen eksperiment s strupenim plinom. Ko sta se v petek proti večeru sprehajala po parku šestošolec Sve-tozar Polič in tretješolec Hofiman Robert, se Jima Je pridružil osmošolec A„ ki je zelo vnet za kemijo. Vsi trije so se vsedli na klop, A. pa Je nenadno potegnil te žepa gumijasto cev, ki jo je Imel napolnjeno s klorom ter Je pihnil plin pod nos dijaku Poliču, ki mu je takoj postalo slabo ter so ga n emu dno odpeljali na dom. Poklicani zdravnik je odredil prevoz bolnika r bolnico. A je fejarvli da Je hotel Ba-mo videti učinek plina, ki si ga Je sam napraviL J_ Popravek. Notico % dne 28. novembra pod naslovom »Lep uspeh naših orožnikov« popravljamo v toliko, da se glasi pravilno ime izsledenega tatu kolesa Niko-la Grabrovec, ki nikakor ni identičen z Gabrovcem, čevljarskim mojstrom na Bregu. Iz Prekmurja pm— Šolska kuhinja v Dolnji Lodavl. To Je socialna ustanova, ki Je Dolnji Lendavi t čast. 2e takoj po konstituiranju sreskega odbora JRKD se Je ustanovil tudi njegov socialni odsek. Ta j« že takrat razmišljal o tem, kako bi organiizlral javno kuhinjo za uboge otroke. Ker so pa kmalu prišle počitnice, ni bMa zadeva več tako aktualna Takoj v početku letošnjega šolskega leta pa se Je pristopilo k reall zaciji. Da se je ustanovila dijaška kuhinja gre največja zasluga županu g. Šiftarju !n podžupanu in predsedniku sreskega odbora JRKD dr. Pi-kušn. Za vzdrževanje kuhinje se Je nato ustanovil kuratorid pod predsedstvom kateheta g. Verbanjšeka. vod>e socialnega odseika sreskega odbora JRKD.Vstopili so se banovinski zdravnik dr. Klar. upravitelj meščanske šole g. Do^ bernlk, upravitelj osnovne šole g. Gorlšek, nadalje predsednice ženskih društev, kakor Kola, Evangel'čanskega ln Izraelitske-ga ženskega društva in Se nekatere dame ln gospodje. KuratoriJ Je takoj pričel nabiranje potrebnih sredstev V pohvalo vsaj dolnjelendavskl tn drugi Javnosti moramo reči da Je bik) ObčlHstvo res radodarno. Delo v kuhinji je razdeljeno. Vsak dan kuhata po dve lendavski dami. Nadzorstvo za čas obeda vrši učiteljstvo osnovne šole. pm_ Sestanek JRKD v Dolnji Lendavi. Kraj. org JRKD v Dol. Lendavi Je bil te dni. Govoril je predsednik dr. Plkuš. Zanimiva so bila tudi izvajanja ln stališče, ki ga je zavzel predsednik krajevne organ'- MUČNO JE POSLUŠATI takšno predavanje! Radi hudih napadov kašlja ne more jasno in nepretrgano govoriti. Zanj in za poslušalce prava muka! Zakaj ne vzame KRESI VAL A? Neštetokrat se je ze obnesel zoper kašelj, tudi njega bi ozdravil. Dovoljeno od Min. socijalne pol. ta narodnega zdravja S. ŠL 16562 od 29. IX. 1932. zacide žujmlk g. Skalič. Prepričani smo, da J« Bdaj marsikaj jasno in odkrito in vsak »e lahko po tem ravna Obširno poročilo je podal poslanec g. Hajdlnjaik, ki Je bil toplo pozdravljen. prn- Nova krajevna organizacija JRKD V dolnjelendavskem srezu se je ustanovila nova krajevna organizacija JRKD v Mr-tvarjevcih ob meji šteje 64 članov. Predsednik Je agllni etru g ar g. Dora Franc. Tako ima stramka v sresn že 39 krajevnih organizacij. pan— Pohujšanje tudi pri nas. Ljubljančani se pohujšujejo nad »Veselim vinogradom« kar zbuja tudi med nami deSelanl zanimanje. Ml smo pa bolj zaostali za LJubljano ln se pohujšujemo danes že nad Cankarjevim »Kraljem na Betajnovi« m nad veseloigro »Trije vaški svetniki«. Tudi naše pohujšanje ne izhaja z moralnega stališča, ampak iz nžaljenosti gotovih oseb Osebe, ki so kaj rade poudarjale svoje napredno prepričanje, se danes pohujšujejo nad delovanjem Sokola samo za to, ker ne gre vse življenje v Dolnji Lendavi im Prrt-mnrjjn po njihovi komandi. Iz Novega mesta Miklavževa darila nt naše malčke, velike in odrasle nudi po najnižjih cenah v veliki izbiri tvrdka JOSIP KOBE. Pri likerjih, konjaku, desertnih vinih, bonbonijerah, čokoladi in drugih deli-katesah — znaten popust! 13263 Iz življenja na dežel! BLED. Samo Se danes v nedelio bo predvajal kino »Bled« nemški Hary Pdelov film »Sence podzemlja«. DRAVOGRAD. Na pobudo župana so tudi pri nas ustanovili pomožni odbor za pomoč brezposeln im. Za predsednika je bil izvoljen župan g. Kaiser Gvidon, za tajnika fotograf g. Jevšemak, za blagajnika poštar g. Kert, odbornika pa sta Šolski upravitelj g. Kuraš in učiteljica gdc. Ha-derlapova. Prepričani smo, da bodo občani ■podpirali ta odbor. — V nedeljo je umrla ga. Koetevčeva, mati šolskega upravitelja v Čmečah g. Golje Antona. Rajnica je dolgo časa bolehala za mučno boleznijo. Blag ji opomin, žalujočim pa naše sožalje! KALOBJE. V ponedeljek 28. p. m nas je zapustil vrli šolski upravitelj g. Kodrič Vladimir. Na lastno prošnjo je bil premeščen na meščansko šolo t Brežice. Ka"_o je bil priljubljen med nami, »e je poka/zalo v nedeljo zvečer, dan pred njegovim odhodom. Pevski zbor se je poslovil od njega pri podoknici z več lepimi pesmimi. Tudi tamburaši so zgubili z njim neumornega voditelja. G. Kodrič pa ni bil samo dober učitelj otrokom v šoli, temveč se je tudV boj«, >Pelin roža< in »Sedem si rož porezala mi«. Pevce je občinstvo nagradilo z velikim aplavzom. Simbolična spevoigra »Smrt majke Jugovičev« je bila zelo dobro naštudirana. Prav vsi so rešili svoje vloge izvrstno. Nova dvorana bo služila za telovadbo ln vpri-iiarjamje Iger. RIlBNO PRI HL.EDU. V »Ju tm« je bila 27. novembra priobčena notica pod naslovom >Drz,na tatvina«. Dognalo se je, da se je tatvina v avtomobilu g. Ažmama izvršila na cesti pred hotelom >Zako« na Bledu, me pa, kakor je bilo pomotmo poročano, pred hotelom , Triglavom«. KOROŠKA BELA—JAVORNTK Po dolgi bolezni je preminila gospa Katarina gtravsova, soproga vozovnega nadzira tel ja Iržavnih železnic in občinskega odbornika ca KoroSki Bea g. Antona fitravaa z Javoru.ka. Pogreb prerano umrle se je vršil v četrtek popoldne na farno pokopališče na Koroški Beli. Na njena zadnji poti jo je spremilo nebroj ljudi, med njimi občinski odbor z Koroške Bele z župarun g. Er-lahom na čelu ter zastopniki krajevne organizacije JRKD. Pevsko društvo »Sava« je pokojnici pred hišo žalosti in ob odprtem grobu zapelo žalostinke. Bodi blagi pokojnici ohranjeni lep spomin, hudo prizadeti družini pa naše iskreno sožalje. VIŠNJA GORA. V torek je vozil neki kupec skozi Višnjo goro tovorni avto, poln prašičev, iz škocjana v Ljubljano. V Višnjo goro je dospel ob pol 24. Ker pa šasija tovornega avtomobila ni bila dovolj močna, so jo med dolgo potjo svinje razr le, tako da je sredi Višnje gore padlo na cesto deset živali. Pa se je začel lov na nesrečne begunce. Sedem svinj se je zakadilo na teraso Tujsko-prometnega in olepševalnega društva pred Nadrahovo gostilno, kjer so s svojimi rilci prerile vso zemljo vzdolž terase pol metra globoko in uničile vse tam posajene rože ovijalke. D« S. zjutraj so imeli višnjegorslci meščani neprijeten svinjski koncert, kajti šele ob tej uri so bile žšvali polovljene. — Pri občini je že na vpogled osnutek proračuna, ki izkazuje nad 40.000 Din izdatkov. Pri odborovi seji bodo imeli odborniki precej skrfji, preden bodo mogli spraviti v soglasje z najnujnejšimi izdatki dohodke. Kansum vina v naši občini, ki pomeni za vsako občino največji dohodek je dosegel v tekočem letu nekaj nad 100 hI pri vseh 8 višnjegorskih gostilničarjih. Ce računamo, da pride v Višnjo goro v teku leta dokaj tujcev in da imamo poleg tega še 11 sejmov, vidimo, da naši meščani v tem pogledu zelo malo koristijo svoji lastni občini širjenja živinske Prva obolenja v naši banovini — Uvozi svinj Iz vzhod-šalit banovin v Maribor ogražajo stalno našo živinorejo — Najnovejša iskisstva o kugi in njenem povzročitelj« Ljubljana, 3. decembra. Takoj, ko se je pojavila v Ljubljani slinavka in parkljevka ugotovljena pri nekateri b transportih prašičev iz vzhodnih banovin. so storila oblastva, kakor smo že nedavno poročali, vse, kar je bilo v njihovih močeh, da preprečijo širjenje te, že desetletja pri nas neznane bolezni v hleve naših živinorejcev. Navodila oblastev žal niso naletela pri živinorejcih in ostalem prebivalstvu na tisto pažnjo, kakor bi .jo pričakovali od resnično naprednega naroda. Res je, da je prav težko preprečiti širjenje siinovke in parkljevke, če se je pojavila tudi v enem samem primeru, na sosedne hleve, sosedne občine in sreze. Upoštevati je treba pri tem tudi težko gospodarsko stanje nekaterih vzhodnih banovin, kjer je živinoreja, posebno svinje-reja, glavni vir dohodkov dotičnih kmetovalcev. Zato tudi nemara veterinarska oblastva v tistih krajih ne izvajajo tako strogo zakona o zaščiti živine pred kužnimi boleznimi. Tako se je zgodilo, da se je v ljubljanskem s rezu v dveh dvorcih pojavila ta nova kužna bolezen, in sicer je bil en primer ▼ mestu samem, v Trnovem (1 krava), drugi pa v okoliškem srezu pri Sv. Jakobu ob Savi. občina Podgorica (4 goveda in 1 svinja). Danes je razposlalo načelstvo sreza Ljublja-rn - okolica rsa vse občine razglase s točnimi navodili, tako županstvom kakor tudi živinorejcem v ravnanje, ki odrejajo zaporo zn živino, mleko in gnoi iz tega kraja. Vsi ostali sedaj neokuženi kraji občin Pod gori ca, Črnuče. Dol, Dolsko, Moste, Dev. Mar- v Polju, občin Dragomelj in Ihan kamniškega sreza in občin v okolici zakužene-ea mesta Ljubljane, to so: Ježi ca. Zgornja £:ška. Vič, Dobrova, Brezovica, Tomišelj, Iška Loka. Studenec - Ig, Rudnik in Dobru-r,;e se smatrajo kot kužni okoliš, kjer se isto tako odredi stroga zapora hlevov in dvorcev za parkljarje ter perutnino in p9e. V vozove se smejo vprezati samo kopitarji, kjer pa teh ni. sme sresko načelstvo izjemoma dovoliti, da se ob varnostnih ukrepih uporabljajo za opravljanje najpotrebnejših in neodložljivih kmetijskih del tudi zdrava in nesumljiva goveda. Prav važno je. da se pobrigajo vsi, ki jim je na srcu blagor naše živinoreje, in poučijo živinorejce o veliki opasnosti, ki preti naši živinoreji baš sedaj v zimskih mesecih, ko se mora žival zadovoljiti » suho trdo reza-nico in je zdravljenje zato ie težje. Na drugi strani pa povzroča tudi deževno vreme naglo širjenje bolezni, ker se povzročitelji kuge veliko lažje prenašajo od kraja v kraj. Zato bo nemara bolje, ko bo nastopilo mrzlejše vreme b snegom, ki bo zaprlo živino v hleve in otežkočiio širjenje bolezni po obutvi vseh, ki imajo opravka po hlevih. Tako je verjetno, da se bo do pomladi posrečilo za-treti kugo v naših hlevih, da ne bo našo živinorejo zadela takšna nesreča, kakor je pred leti avstrijsko, kjer je poginilo v nekaj mesecih na desettisoSe živine na slinov-ki in parkljevki Ker ao celo med strokovnim osobjem takšni, ki še vedno trdijo, da še ni znan povzročitelj siinovke in parkljevke, navajamo nekaj podatkov iz predavanja, ki ga je imel na XL mednarodnem kongresu za veterino v Londonu znanstvenik Walmannn. Dočim se vse dosedaj nahajajo po strokovni literaturi navedbe, da se povzročitelj te kuge ne da umetno vzgojiti, navaja Waldmann, da ga je gojil v embrionalnem tkivu morskega prašička- Velikost povzročitelja se kreta med 2 in 8 mili mikroni, to je milijontihkami milimetra. Imamo več sorodnih vrst povzročiteljev siinovke in parkljevke, ki se med seboj razlikujejo po svojih bolezenskih svoj-stvih in tudi po imunizaciji. Virus (povzročitelj) ene vrste ima za posledico imuniteto samo za isto vrsto, ne pa tudi pro škodovan. Da te uničimo, moramo pač uporabiti močno desiniekcijo. Sedai priporočajo kot razkužilo najbolj l°/o natrijev lug za raz-kužbo živali, 2°/o pa za razkuženje orodja in tal. To sredstvo je prav ceneno, zato se lahko uporablja v prav velikih množinah, kakor je to pač potreba pri tej trdovratni bolezni. Ena slaba stran tega razkužila je brezbarvnost raztopnine, čemur pa moremo odpomoči z dodatkom apnenega nreka- Zdravi se bolezen poleg krajevnega zdravljenja s sokrvico (serumom) živali, ki so bolezen že prestale. Zaščita traja samo 10 dni. V okuženem področju je treba seveda pod vzeti najstrožje mere pri veterinarsko redarskih ukrepih, kakor tudi pri prometu z živino. Da 6e prepreči nadaljnje širjenje kuge, je treba takoj cepiti vse okrožje okrog okuženega središča. Cepljenje s serumom in ostre veterinarsko . redarske mere so glavno sredstvo proti širjenju živin =t-p VvRe9uiem«. — 15.30: Haydnovi godalni kvarteti. — 16.50: Popoldanski koncert. — 19.30: Alpske pesmi. — 20 30: Mešan program. — 22.15: »Slagerpc — BERLIN 20: Koncertni večer. — Plesna glasba. — KONIGSBERG 20.30: Prenos z Dunaja. — Plesna glasba iz Berlina. — MOHLACKER 19.30: Simfoničen koncert — 20.30: Mešan proč ram. — 22.45: Nočni koncert — BUDIMPEŠTA 16-35: Ciganska godba — 19-86: Operetni večer. — Lahka in ple®na glasba. — RIM 17.30: Vokalen in instrumentalen koncert - 20.30: Italijanska glasba Ponedeljek, 5. decembra LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti — 13: Ca*, ploščo, borza. — 1730: Salonski kvintet. — 18: Prihod rr Miklavža. — 1830: Esperantstoo predavanje. — 19: Srbohrvaščina — 1930: Zdravstveno predavanje. — 20: Preno» opere lz Beograda. — 2230: Napoved časa kn poročila. BEOGRAD 12.05: Radkx>rfcestor. — 16: Popoldanski koncert — 19: Miklavžev večer. — 20: Preno« opere iz gledališča — Lahka glasba. — ZAGREB 1230: Plošče — 17: Prenos zvočnega filma. — 20: Prenos r* iz Beograda. — PRAGA 20: Dr^rn-večer. — 22.15: Prenos koncerta iz Bratislave. — BRNO 19.35: Narodne pesmi. — 20: Prenos dramskega večera iz Prage. — 22.15: Prenos orkestralnega koncerta iz Bratislave. — VARŠAVA 17: Popoldanski koncert — 20: Prenos Donizettijeve opere »Don Pasquale«. — 22.25: Lahka glasba na ploščah. — DUNAJ 11.30: Koncert godalnega kvarteta. — 16.40: Miklavževa igra 1730: Koncert na ploščah. — 20.05: Orkestralen m pevski koncert — 22.05: Lahka glasba — BERLIN 20: Koncert orkestra in solistov. — 2150: Koncert Bachove glasbe. — Prenos koncerta z Dunaja. — KOE-NIGSBERG 19.05: Petje kanarčkov. — 20.45: Literaren program. — 21.15: Koncert godalnega kvarteta. — MUELAGKER 19.30 Pevski koncert — 20: Koncert filharmonij-sikega orkestra. — 23.05: Prenos nočnega koncerta iz Monakovega — BUDIMPEŠTA 18.45: Koncert ciganske kapele. — 20.30: Prenos zvočnega filma. — Orkestralen koncert. — 23.15: Ciganska godba. Torek, 6. decembra. LJUBLJANA 11.15: Šolska ura: Pravljico (Manica Komanova). — 12.15: Ra-dio-kvartoL — 1245: Dnevne vesti. — 13: Cas, radio kvartet, borza. — 17.30: Salonski kvintet — 1830: Nemščina — 19: Gospodarska socialna vzgoja — 19.30: Pokrajinske sliko: Selca na Gorenjskem. — 20: Prenos norveškega večera iz Osla — 21.30: Prenos iz kavarne »Zvezde«. — 22.15: Cas, poročila, plošče (plesna glasba). BEOGRAD 11: Radio-orkester. — 16: Koncert lahke glasbo. — 1930: Pevski koncert — 20: Prenos evropskega večera iz Osla. — Lahka glaska. — ZAGREB 12.30: Plošč«. — 17: Popoldanski koncert orka- je najpopolnejša pasta za zobe. Napravi zobe snežno bele in osvežuje usta. — Cena 2>in §.— za tubo. 351 stra — 20: Prenos evropskega programa iz OsLa — 22 10: Godba za ples. — PRAGA 19.05: Lovske pesmi. — 19 40: Koncert kvinteta pihal — 20: Prenos evropskega koncerta iz Osla — 21.40: Koncert sekste-ta mandolin — 22.15: Voja?ka godba. — BRNO 19: Prenos koncerta iz Prage, -r; 19.40: Prenos iz Prage. — 20: Prenos igre iz Moravske 0:?trave. — 21: Biblični večer. 22: Koncert vojaške godbe iz Prage. — VARŠAVA 17: Skladbe Joh. Straussa — 18: Lahka glasba — 20: Prenos evropskega koncerta iz Osla. — 21.40: Mandoline. — 22.15: Godba za ples. — DUNAJ 11.30: Koncert godalnega kvarteta. — 15.20: Koncert solistov. — 1635: Koncertna ura. — 20: Prenos norveškega koncerta iz Osla. — 20.50: Koncert \Vagnerjeve glasbe. —■ 22.05 Lahka godba na ploščah. — BERLIN 20: Prenos evropskega koncerta t iz Os>la. — 21.10- Slu ho igra." — Nočni* koncert — KOENIGSBERG 19.30: Mešan progrpjn.— 21.15: Koncert vojaške godbe. — MlEH-LACKER 19: Lahka godba orkestra. — 20: Koncert pevskega zbora. — 20:05-, Mešan program. — 21.30: Violinske sonate. — 22 45: Vesele pesmi in »šlagerji«. — BUDIMPEŠTA 17.30: Koncert operetne glasbe. — 19.30: Prenos opere iz gledališča. — Plesna glasba na ploščah. — RIM 17.30: Vokalen in instrumentalen koncert. — 20.45: Koncert Lualdijeve glasbe. Penzion Restavrant Čeme Krasifska gora Popolnoma nov, 14 sob, topla in mrzla voda, solnčna brezprašua lega, kopalnice, centralna kurjava. Vedno sveži mlečni proizvodi iz domače mlekarne. Prvovrstna kuhinja. Izbrana vina. Cena pensiona dinarjev 60.—. izven sezone 15% popusta. Križanka ».Parke!!" Besede pomenijo: Vodoravno: 1. dva ista soglasnika. 3. bog ljubezni. 4. osebni zaimek. 6. norveški pisatelj. 7. predplačilo. 9. glasbeni instrument 11. veznik. 12. predlog. 13. ploskovna mera 14. Goetbejeva tragedija. — 19. domača žival. 20. reka v Rusiji. 22. predplačilo. 23. domača živaL 24. roka v Nemčiji. Navpično: 1. predlog. 2. kraj na Goriškem. 5. žensko ime. 8. znak za prvino. 10. del pohištva. 14. prva žena. 15. beri nazaj: orog. 16. nasprotno od star. 17. del telesa. 18. kdo (hrv.). 21. igralna karta. Rešitev križanke „Sadfeu Vodoravno: 3. So. 4 bL 5. fL 10. ris. 12. Mara 14. mak. 15. on. 16. anatomija 17. duh. 18. čokolada. 20. cena. 21. Bata. 23. rr. 24. Ita. 25. sir. 26. malina. 28. aj. 29. Noe. 30. breza. 31. nom. 32. veter. 33. nn. 34. te. 35. ako 37. klima. 40. ne. 41. kip. 43. on. 44. as. 45. paprika. 47. kava. 48. la. 49. No-da 50. m. 52. er. 55. osa. Navpično: 1. Komunizem. 2. rak. 3. sofi-to. 4. Brač. 5. fi. 6. Maja. 7. Sahara 8. in. 9. Martin Krpan. 11. Sokrat 12 mil 13. r»-dion. 15. or. 17. desetina. 19. Atena 21. Ban. 22. an. 27. av. 36. in. 38. lok. 39. ata, 41. kino. 42. pade 46. ali. 51. ar. 53. Erika. 54. Re. 56. aloa. 57. ep. Mirko Brodnik: Ko smo bili še otroci Tako čudno so otroški spomini. Tako daljni, medlii. Kadar misli človek nanje, se mu zdi. kakor bi stal pred velikim zastorom. ki skriva za seboj nekaj neznanega. vendar neskončno lepega. Dosti je zgodbic iz tistih let. Nekaj so jih povedali starši, stara mati, nekaj te te. Nekaterih se še sami spominjamo. Te so najlepše, ker v nas žive. Vse druge so skoraj mrtve, tuje. Ne morejo pognati korenin v srcu, prepozno so bile vsajene Le malo spominov mi je ostalo živih. NajboH dva. Stanovali smo v šoli pod hribom. Blizu cerkve. Malo hiš je bilo tam okoli otrok nič Otroci so bili doli na vasi. Tja me ie vleklo. Tam na začetku vasi pa so imeli pošast. ki sem se ie bal. Starega gosaka. »Ostani doma.« mi ie rekla teta. ko je šla zjutraj na pošto. Pošta ie bila na drugem koncu vasi. »Ostani doma.« mi je rekla, »če boš ušel na vas. te bo gosak.« Oh. ta teta! Vedela je. kako rad grem na vas, pa me ni hotela vzeti s seboj, in še z gosakom mi je grozila. In šla je. Žalostno sem gledal za njo, kako je izginjala po klancu. Takrat mi je bilo štiri leta. Poreden — so rekli — sem bil za osem. Stara mati je klicala: »Branko!« Branko se ni oglasil. Stal je na klancu in premišljeval kako bi prišel na vas. »Branko!« Ta klic sem komaj še čul. Ze sem tekel mimo mežmarjeve hiše, proti mo- .stU. Tekel sem. pravim, pa samo do mostu. Blizu mostu se mi je kar ustavil korak. Nekakšna trudnost mi je sedla v noge. Dve hiši dalje, tam je gosak. Oprezno sem se je! plaziti ob zidiu. /idel sem ga ob hiši, kjer se je ponosno zibal, kakor fr stražil. Kako naj pridem mimo njega? Cez cesto bo treba. Zlezem skozi živo mejo in za njo mimo hiše. Le kakih deset korakov od gosaka sem bil Zdaj pa pride najhujši del ooti! Žive meje je bilo konec. Kaj bi vam še naprej pravi!? Tudi moje poti na vas je bilo konec. Gosak me ie opazil, zagagal in se zagnal proPa bodi!« Je legel vzgledn! državljan Ferdinand Ferlinc na belo mizo in so ga kmalu — ker ni bil pijanec — uspavali. Res želodec je imel bolan, je pokazal nož, ki je tudi odrezal bolezen, kakor bj odsekal ipsu rep. Mesec dni je ležal bolnik v postelji nato pa so mm rekli, da je zdrav. Ne bilo bi mu treba tega še posebe« reči, saj je občutil že pri sami misli na jed ne-znansko lakoto. Skrbni zdravniki so mu še naročili in predpisali, kaj naj vžlva in česa se naj ogiblje. Kakor otrok od krsta se je preroJ«?n vrnil Ferdinand Ferlinc spet r življenje, dvakrat srečnejši po bridkih izkušnjah v dolgi bolezni. Važno Je odklenil skrivni predal miznice in potegnil z nje svoj zaklad — hranilno knjižico, še ženo je poklical k sebi in oba otroka ln jim pripovedoval: »Pod pošteno streho sem se rodil, že v nežni mladosti so ml vcepili zlate življenjske nauke, po katerih sem hodil varno, ka-Kor pod angelskim varstvom. Posebno se mi je globoko v srce vtisnil očetov opomin, ko sva oepila vitke divjake s sočnimi cepiči: ^Nandek, eno pomni za vse živ- ljenje. že mene je učil naš prvi sadjar Prajprotnik: Jablane, hrn&ke m druge eep« cepi v mladosti za stare zobe! *fe le v vrtu, tudi v življenju serm se ravnal po tem modrem reku in dobro sem vozli ter mi je Bog blagoslovil moj trud. Oče je bil že zdavnaj pod grudo. Odrasel sem, se oženil in vaju ljuba otroka, rogo-jil v koristna državljana. Nisem pil nesrečnega alkohola ln nisem zasmrajal čistega zraka s tobakovim dimom. Zato sem kljub slabim časom kakor mravlja pridno nosil dosotaik za desetakom v denarni zavod. Po dolgih letih takega vzgLednega življenja se je Izpolnil na meni modri pregovor: Zrno do zrna pogača. Glerjte, ljuba druži-nica, je odprl Ferdinand Ferlinc knjižico, i v kateri je bilo zapisanih šestdeset jurjev. >Danes, ko se vračam spet prerojen v življenje, bodo obresti mojega dela moj pomočnik in zdravnik. Zaihtela je žena ganjena v dobrem srcu, zaemerila sta se otroka, še celo Ferdinandu Ferlincu so se ovlažile njegove dobro vzgojene cčL »Sedaj že odprejo,« je pogledal Ferdinand Ferlinc na uro, vtaknil knjižico v notranji žep suknjiča ln važno in počasi stopal proti denarnemu zavodu, v duhu čl-taječ jedilnik gostilne »Pri pečenem zajcu«. Nikogar ni bilo pred blagajno, kjer je gledal uradnik v zrak ter vrtel svoja palca na trebuhu. Kakor da ga ne vidi, se ni zmenil zanj. Vzgleden državljan jie bil Ferdinand Ferlinc zato je čakal vdano pet, deset minut, nato pa se je ojunačll in pomolil knjižico skozi okenoe. »Kaj pa hočete s tem papirjem?« ga Je vprašal blagajnik in naprej vrtel palca na trebuhu. »Obresti bi rad za pol leta«. Je začudeu odgovoril gospod Ferlinc. Zmajal je z glavo blagajnik, segel po s+o-tak in mu ga dal: Dogovor denarnih zavodov j« takšen, da boste dobili po 190 dinarjev vsak teden.« Hudo se je začud.i Ferdinand Ferlinc: »Kako pa naj shajam komaj ozdravljen z družino s tem denarjem?« »O tem pa ne govori nič dogovor denarnih zavodov,« je mirno olgovor". blagajnik i,n se spet zazrl v muho, k« je počasi vozila po šipi pred njim. »Kaj pa moj denar?« je vzkliknil kakor v smrtnem boju Ferdinand Ferliac. »Denar je varno naložen« ga je važno potolažil blagajnik. »Deset m.lijonov v;og in pet milijonov rezervna,'t, zaklada. Ste lahko povsem pomirjeni.« Na ulici sem ga srečal, ko Je držal v eni roki stotak v drugi pa knjižico. Kalno me je pogledal, ko sem ga vprašal, kako je z zdravjem. »Kosmatega vraga bi požrl — toda s čim naj strežem svojemu ozdravelemu želodcu« me je vprašal za svet. »Veš kaj prijatelj, Ferdinand Ferlinc. poišči novega zdravnika, ki ti bo staro bolezen spet nazaj voperilail. Saj danes že živalim oči presajajo, jutri bodo že ljudem možgane. Kar pod nož prijatelj«. vPa moj denar«?« je vzdihnil nesrečni ozdravljenec. ,Ves čas bo varno naložen. Ko prebre-deš spet vso trnjevo pot o"d konjederk preko padarjev jn zdravnikov do specljall-sta bo pa že konec krize.« »In mojega življenja!« je potočll solzo prijatelj. »Otrokoma pa ostane denar ln tvoj svetal vzgled najboljšega državljana« sem ga potrdil v njegovem čednostnem življenju. Zravnal se je Ferdinand Ferlinc, mi segel hvaležno v roko ter odšel ponosnih korakov v življenje.... Janko Kač. m H im. m Urejsaje dr. Mtfan Vitar V avgustu sem slovensKirn šatustom obljubil za Božič knjigo, ki naj jim kaže pot do dobre igre. Bil sem previden s svojo obljubo. Upam, da se s svojo prev.dncstjo nisem pregrešil, ze sv. Miklavž je knjigo v resnici naložil v svoj koš. Večina naročnikov bo že imela prvo slovensko knjigo o šahu v rokah ko bo par-keij razsajal po hiši Ce bo z njo tako zadovoljna kakor so bili pivi prejemu.ki, bom zadovoljen in srečen tudi sam. Pa bo tako tudi meni nekaj naklonil sv. Mikiavž. Nobena reč na tem božjem svetu ni popolna. moja knjiga prav gotovo tudi ni. Potrebna bo kritike kakor vsaka knjiga. Številni čitatelji bodo našli vsak svojo točko, ki jim ne bo všeč. Sporočile mi vse! Kritizirajte vsi! Hvaležen vam bom za vsako opozorilo, za vsako oceno. Saj ni izključeno, da bom še lahko izkoristil pripombe in opozor Ia. Pa vedei bi seveda tudi rad, kako je naš šahovski svet s knjigo zadovoljen Upam, da bo tudi Božič pobral toliko izvodov kolikor jih ie ponašal sv. Miklavž. Zakaj bi veliki prazniki ne naš!5 Slovencev pri šahovnici? Nobeno drugo razvedrilo ni tako čisto in plemenito, šah mera Slovencem postati potreben, čim bolj po postajal prava naša ljudska igra, tem bolje ss nam bo godilo. Obilo dopisov pričakujem tedaj po izidu moje knjige. Vse pa na naslov, ki ga Iz previdnosti ge enkrat navajam: dr. Milan Vidmar, Ljubljana, Aškerčeva ulica št 11. ■s- Poročal sem že, da je svetovni prvak v Pasadeni prvikrat v svojem življenja porazil mladega Kashdana, ameriškega prvaka. Partijo danes prinašam: Beli: dr. A. Aljehin. črni: L Kashdan. SgS—f3 a7—do Sb3—<17 navadno Flch- e«Xd5 c7—c6 LfS—e7 0—0 1. d2—d4 2. c2—c4 3. Sbl—c3 Povratek v stari tir. 4. Lcl—g5 5. c4 Xd5 Tako zgodaj jemij® na do. 5 .--- 6. e2—e3 7. Lfl—d3 S. Ddl—c2 9. Sgl—e2 --- Takole je otvoril Spielmann svojo partijo proti Thomasu v Karlovih Varii leta 1929. 9.------TfS—e8 10. 0—0—0 Sf6—e4 Thomas je tudi skočil s skakačem na e4. Pa je 10.---h?—h5 vendarle boljše. 11. Ld3Xe4 dSXet 12. h2—fc4! f7—(5 13. Dc2—b.3-f Kg«—h8 14. Se2—f4 Sd7—f6 Kashdan se očividno n! ničesar nauči! te partije Spielmann-Thomas. Tudi Thornas takrat že ni bil na višku. Pred njim sta Njemcovič in Spielmann v Kissringer.u ugotovila, da je 14.---Sd7—f8 boljše. 15. h 4—h 5 --- To vse je Spielmannovo delo. 15 .------h7—h« 16. Db3—f7 --- Tudi ta poteza je še Spdelmaimova. 16 .------Sf6—g8 Potrebno. Na 16.---h6XgS sledi 17. h5—hS. Beli -pa grozi: 17. Lg5Xk6, g7Xh6 18. Sf4—g6-i-. 17. Sf4—g6! Kh8—h7 18. Sg6Xe7! TeSXe7 Črni mora dati kvaliteto. Na 18.---— Sg8 X e7 bi sledilo 19. Lg5—f5 TeS—g8 20 Lf6Xe7. Na 18.---h6Xg5 pa 19 h5—h6, DdSXe7; 20. h6Xg7-f. 19. Lg5X'e7 Dd3Xe7 20. Df7Xe7 SgSXe7 Prvi del partije jc končan. LcS—d7 Ld7Xc 6 Ta8—c8 Se7—g-S Te8—c7 S?8—f6 SfSXh5 Sh 5_f5 Xh7—s& Tc7—f7 Kpr5—h 7 KhT—gv5 a7—&6 21. d4—d5! 22. d5Xc6 23. Tdl—d6 24. Thl—dl 25. Td6—dS 26. TdS—fS 27. Tdl—d8 24. TfS Xf5 29. Kcl—d2 30. Tf5—co Grozi Sc3—ib5. 30 .--- 31. TdS—dS 32. Tc-5—f5 33. Tf5—25 34. Sc3—d5 --- Beli je izsilil zamenjavo. 34 .----' TjC6Xd5 35. Ta5Xd5 Kg$—h7 36. Tč5—ff>! Kh?— 37. Tf5—co Kg6—h7 38. Kd2—e2 g7—go 39. b2—b4 --- Beli ima naslednji načrt: na damirtem krilu bo zamenjal kmeta, ostalega črnega kmeta bo pa netem napadel z obema trdnjavama. 39 .------Kh7—g7 40. a2—s4 SfS—sr4 41. f2—f3 e4Xf3-f 42. g2 Xf3 Sg4——h2 43. f3—f4! g5Xf4 44. e3Xf4 Sh2—g4 Slabo bi bilo 44.--— Tf4Xf4, ker bi črni takoj izsilil zamenjavo trdnjave (45. Tco—c7). Po zamenjavi pa je črni hitro izgubljen. Skakač bi bil preslaboten v borbi z ostalo belo trdnjavo. V končnicah je običajno kval tera odločilna premoč, če slabotnejša stranka nima več trdnjave. 45. Ke2—f3 Fg4—f6 46 b4—b5 ' Si'6—d7 47. Tc5—d5 Sd7—f6 48 TdS—£5! 49. TfS—c5 Zanimivo je, kako spretno manevrira Aljenin ves čas po poljih c5 in f5 s trdnjavo. 49 .------_6Xb5 50. Tc5Xb5 Tf7—c7 51. Tb5—b6 Tc7—f7 52. a4—a5 Kg6—g7 53. TbS—bS Tf7—c7 54. Td6—b<3 Tc7—c3- 55. Kf3—e2 Tc3—c4 56. Tb6Xb7+ Kg7—g6 57. f4—f5 + Kg"6—g5 58 a5—a6 Tc4—a4 59 a6—a7 Sfo—e4 60. Ke2—e3 --- Tu se je Kashdan vdal. Na 60.--- Se4—d6 bi sledilo: 61 Tb7—g74- K~6— f6. 62. Tg7—g6+ Kf6—e7; 63 To5—e5-f Ke7—d7; 64. TeS—d5 Ta4—a6; 65. Td5.< d6+. žilava in zanimiva borba. Kg7—g6 Pofgsanje bolniških prispevkov in spre- Osrednfega urada za m, V novembra je imelo ravnateljstvo Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu dve važni seji, na katerih se je razpravljalo o temeljnih vprašanjih organizacije delavskega zavarovanja v naši državi. Iz komunikeja. ki je bil ob tej priliki izdan, posnemamo naslednje podrobnosti: Povišanje bolniškega prispevka. Na seji, ki se je vršila 9- in 10. novembra, je ravnateljstvo sklepalo o stopnji prispevka za bolniško zavarovanje pri okrožnih uradih in privatnodruštvenih bolniških blagajnah. Dosedanji prispevek, ki ga je minister za socialno politiko ogobril 1. 1931. za časa komisariiata v Osrednjem uradu, preneha veljati 31. decembra t L Po sklepu ravnateljstva se stopnja prispevka dol ori na 42•/• enodnevne zavarovane mezde kot tedenski prispevek za vse krajevne organe Osrednjega urada, izvzemši bolniško blagajno Trgovskega bolniškega in podpornega društva v Ljubljani in Beograjske trgovačke »mladine, za katere velja nadalje prispevek v višini 36 8/o. Nova tarifa prispevka za bolniško zavarovanje je zaenkrat določena za vse krajevne organe, rasten za Okrožne urade v Beogradu, Dubrovniku, Novem Sadu in Ljubljani, glede katerih se bo še po podrobnem proučevanju njihovega finančnega položaja sklepalo na seji ravnateljstva v decembru. (Po dosedanji tarifi. ki je stopila v veljavo 1. decembra 1930 ln ki velja do konca t 1., znaša priispe-vel: pri Trg. bolniškem in podpornem dru-5tvu v Ljubljani in pri beograjski »Omladi-m« '/o, pri Okrožnih uradih v Beogradu, Dubrovniku, Ljubljani, Nišu, Novem Sadu, Sarajevu, Skopi ju. Tuzli, Zagrebu in pri bolniški blagajni zagrebškega »Merkurja« 39 Vo, p«rf ostalih Okrožnih uradih pa 42c/o). Poslovanj© v L polletju 1932 Na isti seji je ravnateljstvo razpravljalo totr o rezultatu }K>slovanja bolniške panoge v prvem letošnjem polletju. Lz poizkus-nih bilanc okrožnih uradov za prvo letošnje polletje je razvidno, da je bil uspeh poslovanja leto3 mnogo povolnejši nego lani, vendar je zaradi težkih gospodarskih razmer računati, da bo znašal do konca leta deficit okrog 10 milijonov Din. Spremembe statuta Na drugi seji. ki se je vršila 28. in 29. novembra t 1. je ravnateljstvo razpravljalo o spremembi statuta Osrednjega urada za zavarovanje delavcev, ki je bil izdan 1. 1923. Namen spremembe je, da se izpopolni sedanja administracija in po možnosti Škodljivci stašsga narodsiega gospodarstva Pred dnevi je beograjski »Trgovinski glasnik« objavil daljši članek, v katerem se peča z vprašanjem kotiranja naših dolarskih državnih papirjev (Blairovih posojil in Ss-ligmanovega posojila) v zvezi z odlokom li-nanč-ega ministra, ki prepoveduje nadaljnje trgovanje na naših borzah z onimi dolarskimi obveznicami, katerih prvomajski kupon ni bil vnovčen v naši državi preko oddelka za državne dolgove pri finančnem ministrstvu, kar ima za posledico, da se izplačujejo odslej le kuponi onih dolarskih obveznic, ki so bili že ob zadnjem terminu predloženi pri ns na vnovčenje. »Trgovinski glasnik« najprej ugotavlja, da je šlo zadnja leta iz naše države za nakup teh dolarskih obveznic za približno eno milijardo dinarjev deviz. 2e v prejšnjih letih ni bilo prav, da je naša država spričo pasivnosti naše plačilne bilance dopuščala uvoz teh obveznic; še bolj pa je to postalo nesmiselno, ko se je zaostril naš gospodarski položaj in je v Evropi nastopila znana kreditna in valutna kriza. Mnogi, ki so se iz nezaupanja do naše nacionalne valute zatekli k nakupu dolarskih obveznic, so škodovali sebi, ker se je medtem vrednost teh obveznic precej zmanjša!:!, škodovali pa so tudi naši državni skupnosti, ker je na ta način odteklo iz države brez potrebe mnogo deviz. List nadalje ugotavlja. da so se dolarske obveznice tudi potem še nadalje uvažale, odnosno vtihotap-Ijale v našo državo, ko je bila že izdana stroga prepoved vsakega uvoza teh papirjev. Ti posli so se zlasti vršili v bližnjem območni e.ne naših domačih borz (tu je mišljen Zagreb), kjer je bilo trgovanje z dolarskimi obveznicami zaradi tega prav živahno. Kakor ima vsak posameznik pravico, da se brani, tako ima država dolžnost, da onemogoča vse pos-le posameznikov, ki gredo na škodo eplošnosti. Zato pozdravlja »Trgovinski glasnik« odlok finančnega ministra gler de prepovedi trgovanja na borzah za vse one dolarske obveznice, katerih prvomajski kupon ni bil pri nas vnovčen. Čeprav bo odlok finančnega ministra gle-dr dolarskih obveznic po krivici zadel one, ki teh obveznic niso sami proti predpisom uvozili in tudi ni«o zakrivili, da zadnji kupon ni bil vnovčen pri nas, ker so jih šele zadnje mesece v skladu s predpisi kupili na naših borzah in so slučajno dobili take komade, ki so bili po 1. aprilu uvoženi, vendar se v načelu docela strinjamo s stališčem »Trgovinskega glasnika«, ki pravi, da morajo oni, ki so izigravali pozitivne devizne predpise in tako vplivali na slabljenje naše nacionalna valule, izkusili zasluženo kazen. Mi bi v tem pogledu šli še dalje in bi postavili zahtevo, da ta kazen ne sme zadeti samo onih, ki so proti predpisom iznašali iz države devize za nakup in uvoz naših dolarskih obveznic, ker po se ti grešniki med vsemi, ki eo kršili devizne predpise in interese našega narodnega gospodarstva, še najmanj zagrešili, saj so z nakupom našega državnega papirja vsaj pokazali, da zaupajo v našo državo, ki ie izdala ta papir. Morda se niso niti zavedali, da s tem svojim delovanjem tako hudo kršijo interese našega deviznega gospodarstva in naše valute, če pa te grešnike obsojamo in jih kaznujemo, toliko" bolj bi morali obsojati in kaznovati one, ki niso pokazali nezaupanja samo v našo valuto, temveč tudi v našo državo in njen kredit ter so svoj kapital iznesli v inozemstvo, ga tam naložili in ga se danes tam držijo. Proti takim elementom bi morali v pni vrsti nastopiti: po vzgledu drugih držav bi jih morali še strožje kaznovati. Čas bi bil, da država te škodljivce našega narodnega gospodarstva vsaj pokliče na odgovornost in da od njih zahteva, naj v najkrajšem roku ta iztihotapljpni kapital zopet vnesejo v našo državo, in to pod grožnjo najstrožjih kazni na način, kakor je postopala Češkoslovaška, ki je pred nekai meseci izdala tak poziv in istočasno določila, da se vsak, ki ne bi izneeeoib vrednot zopet prinesel v drža- poenostavi ter zboljša. Da bi se zavarovanje vršilo uspešnejše in s čim manjšimi upravnimi stroški, je bila postavljena tza-hteva, da se ustvarijo čim večji krajevni organi (okrožni uradi) in da se povečanim krajevnim organom da čim večja avtonomija, čim večji delokrog in čim večja samostojnost pri vršenju zavarovalnih poslov. Pred leti (1928) je Osrednji urad že sestavil predlog za spremembo statutov, ki pa ni bil v ministrstvu za socialno politiko odobren. Novo ravnateljstvo Osrednjega urada je zavzelo stališče, da je treba zaradi sanacije finančnega stanja čim prej izdelati načrt novih statutov, na podlagi katerih naj se izgradi čim širša avtonomija okrožnih uradov in privatno - društvenih bolniških blaganj. Poseben odbor, ki ga je izvolilo ravnateljstvo, je po temeljitem proučevanju predložil načrt novih statutov, ki vsebuje v glavnem spremembe, kakršne so bile že svojeeasno predlagane, pri čemer so upoštevana mišljenja ravnateljstev krajevnih organov. Osnovno načelo predloženega in revidiranega statuta je, da se rajonirajo okrožni uradi glede na gospodarske razmere in prometne zveze, tako da bi dobili okrožne urada, ki so večji in sposobnejši za življenji; manjši in pasivni okrožni uradi pa naj se ukinejo. Nadalje naj se tem večjim okrožnim uradom za jamči čim večja samostojnost in odgovornost v poslovanju, kolikor to dovoljujejo predpisi sedanjega zakona 0 zavarovanju delavcev. Olajša naj se vodilni postopek pri volitvah delegatov za (glavno skupščino, da bi se zmanjšali stroški za volitve, ki so po sedanjih predpisih za volitve prav veliki. S posebnimi odredbami je v načrtu statutov reguliran tudi položaj privatno - društvenih blaganj in njunih članov. Po dvodnevni obsedi razoravi je ravnateljstvo v navzočnosti delegata ministrstva za socialno politiko dr. Marka Tujkoviča soglasno osvojilo predloženi načrt statuta s spremembami, ki so bile predlagane v teku razprave. Glede teritorialne razmejitve delokroga privatno • društvenih blaganj »Merkurja« (Zagreb), »Omladine« (Beograd) in Trg. boln. in podp. društva (Ljubljana) je ravnateljstvo sklenilo, da se ta razmejitev izvrši najkasneje do konca l. 1933., pri čemer se morajo upoštevati potrebe članov teh blagajn in splošni interesi zavarovanja. Načrt statutov bo te dni predložen ministrstvu za socialno politiko. vo, kaznuje 9 štirikratno vrednostjo dotične- ga predmeta. Pred meseci ie tudi v naši državi sicer izšel poziv, da morajo vsi oni. ki imajo kakršnekoli terjatve v inozemstvu v obliki denarja ali vrednot, prijaviti te terjatve Narodni banki. Uspeh tega poziva ei bil nikakor zadovoljiv, morda zaradi tega, ker določa nas zakon o kazenskih sankcijah zoper devizne predoiee le maksimalno kazen v višini SCO.000 Din. tako da riskira oni, ki je 1 znesel v inozemstvo milijonske vrednote, le razmeroma majhno kazen. Kakor rečeno, bi bilo treba storjeno pogreško popraviti in postopati 7X>per te največje škodljivce našega gospodarstva na način, kakor eo to storile druge države. Gospodarske vesti = Razgrnjen razpor seboj, če jih ne prijavi. Organi obmejnih carinarnic morajo takim potnikom, ki nosijo s seboj valuto, izstaviti potrdilo na posebnih formula,rjih, ki so vezani v blokih, tako da original ostane v bloku, dupli-kat pa dobi potnik, k,i se mora na prijavi podpisati. Carinski organ mora seveda kontrolirati prijavljene količine valute. Na podlagi tega potrdila potem lahko tranzitni potnik v roku enega meseca iznese prijavljeno valuto zopet v inozemstvo. — Trgo\'inska pogajmia s Francijo. Kakor poročajo iz Beograda, se je načelnik trgovinskega ministrstva g. Milivoj Piilja vrnil iz Pariza, kjer se je mudil zaradi pogajanj s francosko vlado o zamenjavi preference za pšen:oo in za druge olajšave našemu izvozu v Francijo. Kaikor znano smo letos s Francijo sklenili sporazum, po katerem nam Francija prizna preferenčno carino na uvoz naše pšenice, in sicer v okvira kontingenta, ki se ima vsako leto določiti v višini ene desetine francoske uvozne potrebe. Slično ugodnost je Francija priznala tudi Rumuniji in Madžarski. Ker pa je imel.?, letos Francija izredno obilno pše-nično letino, ki presega celo potrebo domačega konsuma, mi pa pšenice nimamo za izvoz, je ta ugodnost praktično vsaj za leto 1932-33 brezpredmetna — Carinjenje poštnih pošiljk. Oddelek za carine pri finančnem ministrstvu je poslal te dni razpis vsem carinarnicam, ki pravi, da moraio biti poštne pošiljke,, ki s« uvažajo, opremljene s fakturo, ki ima potrdilo lastnika blaga, da je faktura praviilna. Dogaja »e pogosto, da se faktura pošlje s spremnim pismom brez potrdila lastnika. V takem primeru bodo carinska oblastva po-stonala, kakor da fakture ni. — Po zakonu o flkuonem davku na poslovni promet mora biti vsaka faktura za uvoženo blago opremljena z uradnim pečatom carinarnice in 9 podpisom carinskega organa. Tako overovljena faktura služi kot dokaz o načinu carinjenja pošiljke, to je kot dokaz o tem, ali ^ \ Črno lakiran Din 100-Poniklan Din 245.-Ostri avtomatično vsa rezila DoMni« «e t ■»*<•+) no!an»h, parfora*. h|jah to oeti'ih p.vlobisih r,:gvvioah. je skupni, odnosno luksuzni prometni davek plačan na podlagi predložene fakture, adi pa da je postooala carinarnica, kakor da faktura ni bila predložena. = Mlinarsko zborovanje v Mariboru. Glede na težkoče, s katerimi se imajo boriti slovenski mlinarji, ki so mr.ogo na slabšem, kakor hrvatski, ee vedno bolj občuti potreba po organizirani pomoči. Ta potreba je postala tem isumt jša po uveljavljen.u novega obrtnega -utkona, ki posveča vrč>o pažn.iO mlinarski obiti ter jo uvršča me 1 rokodelske obrti Potrebno je. da se m kaj nokrc ij^, da piiC»ejt do uspešnejšega delovanja sedanje tnaloporr embne mlinarske zadruge, ki štejen povprečno po 50 do G0 več.uma siromašnih čia:tov in v sedanji obliki mso sposobne za ncb°ro večjo akcijo v zaščito stroke. Mura bi bilo potrebno da st* po v<-č takih Manšil. zadrug združi * večje in močnejše organizacije in da se k delu pritegne Zveza slovenskih mlinov v Ljubljani, ki naj bi se pretvorila v Zvezo mlinarskih strokovnih združenj v dravski banovini. Vprašanj. s katerimi naj bi se bavila taka organizacija. je dovolj. Naj omenimo le davčna in taksne predpise, prevozne olajšave, zamenjava žita za moko, navodi'a za enotne cene itd. Ta razmotrivania so dala obrtno-zadruž-nernu nadzomištvu povod., da je sklicalo za dane9 v Mariboru konferenco delegatov vseh strokovnih mlinarskih organizacij iz bivše mariborske oblasti in da je povabilo tudi zastopnike te stroke iz onih srezov. kjer mlinarji niso strokovno organizirani. To bo prvi mlinarski strokovni sestanek za bivšo Spodnjo Štajersko in priv poizkus, vzpostaviti vez med malimi strokovnimi edinicami. Razpravljalo se bo tudi o obmejnem žitnem prometu. Poročilo o stanju mlinarske stroke v naši banovini bo imel znani strokovnjak in prijatelj male obrti g. Zadravec iz Središča ob Dravi. = Velikopotezna elektrifikacija dnnavake banovine. Glede na izkoriščanje konsumen-tov od strani privatnih elektrarn v dunavski banovini, ki so večinoma v rokah ameriškega in švedskega kapitala, namerava sedaj banska uprava dunavske banovine sama izvesti velikopotezno akcijo za preskrbo banovine s cenenim električnim tokom. Tehnični oddelek banske uprave je po konsirK taciji strokovnjakov izdelal projekt, po katerem bi se, 6lično kakor v dravski banovini (Velenje), postavila velika elektrarna poleg državnega rudnika lignita v Vrdniku, in sicer s kapaciteto 22000 kilovatov. Investicijski stroški bodo znašali okrog 220 milijonov Din. Potrebo talce elektrarne utemeljuje s tem, da je cena električnemu toku v dunavski banovini pretirano vidoka, kar ovira elektrifikacijo. Električni tok za razsvetliavo stane v dunavski banovini v mestih 6.50 do 10 Din (v Vel. Kikindi) za kilovatno uro, v vaseh pa celo 9—15 Din. Kot primer navajajo, da prodajajo banovinske elektrarne v dravski banovini tok za razsvetljavo po 3.50 Din. za javno razsvetljavo po 1.65 Din in za mo-torie po 0.60 — 2 Din- Občina v Senti pa plača celo za tok, ki se rabi za javno razsvetljavo, po 8 Din za kilovatno uro in tudi za pogon motorjev zahtevajo elektrarne v dunavski banovini do 8 Din za kilovatno uro. Ameriški in švedski kapital je zadnja leta pokupil vse važnejše električne centrale v dunav«ki banovini (Novi Sad, Vel-Bečkerek, Subotica, Senta, Novi Bečej, Ze-liiim, Pančevo1* in slruša čim bolj izkoristiti svoj monopolni položaj. Zato je banska uprava prisiljena poseči vmes, zlasti ker lahko prihranek prebivalstva pri nižjih cv nah toku v nekaj letih doseže vrednost potrebnih investicij. Postavitev elektrarne in daljnovodov bi trajala nekai let. Elektrarna v Vrdniku nai bi se zgradila v etapah vzporedno 8 postavitvijo daljnovodov, ki so pred-videnii v vseh smereh (do Sombora. Starega Bečeja, Subotice. Vel. Bečkereka, Velike Ki-kinde in Horgoša). — Za reformo trošarinskega zakona. — Savez hrvatskih vinogradnikov in sadjarjev v Zagrebu je naslovil na finančnega ministra spomenico glede reforme trošari« ne na vino, v kateri zahteva o priliki pe-sitave novega proračuna revizijo zakona o državni trošarini glede vina. Ugodnosti novega zakona od 20. aprila L 1., ki so važne za producente odnosno vinogradnika, je treba obdržati, zlasti način pobiranja pri prodajalcu na drobno. Nekateri predpisi tega zakona pa so škodljivi n neizvedljivi za točilca, ker ti predpisi ne upoštevajo dejanske potrošnje in ker so deloma pretvorili trošarino v neko vrsto kazen za to Sike. Trošarinski nadomestek je splošno previsok, tako da hudo obremenjuje točilca. Pri tem je trošarinska dajatev "zgubila značaj trošarine, ker je pogosto tako visoka, da ne ustreza potrošnji. Glavna r-?for« ma trošarinskega zakona naj bi bila v tem, da se pavšalna trošarnska taksa prilagodi potrošnji, kar bi se dalo doseči na ta način, da 6e postavke znižajo in da se — z"!ar v normalnih gospodarskih razmerah. Skupna trošarina ne bi smela znašati več kakor 1 Din pri litru za državo, banovino in občino. = Banataki vinski trg. I* VrSea, ki je središče banatskega vinskega trsra, poročajo, da jo promet v vinski kupčiji nadalje prilično živahen. Večji nakupi so sicer redikl, zato pa se tem boflj razvija mala kupčija. Dnevno «e na kolodvoru v Vršou naložijo do 3 vagoni vina. Predvsem se prodajajo oblčatlna nova vina, ki se jam oena fcradno drži na višini 1.20 do 1.60 Din liter. Za nova sortna vina plačujejo 1.75 do 4 Dta za liter. Zaloge vina sen aš a jo v VrScu sedaj 800 do 900 vagonov, od tega j« 100 do 150 vagonov starega vina — Zahteve vinogradnikov ormoškodju-tomerskih goric. Na sestanku vinogradnikov iz ormoSko-ldiutomerskih goric, ki se je vršil 27. novemibra v hotelu Rajh v Ormožu v zvezi z na.povedan!m izletom gostilničarjev v ormoško-ljutomerske gorice, je biiLa sprejeta naslednja resolucija: Gleda na zanimanje iotereeemtov iz Avstrije ra oaSa ljotoroerefct vina m Mprah fcr»- Ijenraka vlada, da pri trgovinskih pogaja* njih z Avstrijo deluje na odpravo aJa vsaj ra znižanje uvozne carine za naša vina, ker je pri sedanji previsoki uvozni carini izvoa docela nemogoč. Občinska trošarina po mestih in trgih se naj izenači in zniža na višino državne trošarine. Zniža naj se tovor-nina pri prevozu vina po železnici za vina, ki so kupljena neposredno rz kleti vinogradnika. Zaščiti naj se proizvodnja vina, ki se pridela v Pjutomer^rih goricah in zubrani prodaja in točenje vina, ki ni zrastlo v ljutomerskih goricah pod nnenom »Ijutomcrčan«. Vinogradniki ormoško»!ju-tomerskih gene vzamejo z oblžalovanjem ra znanje obvestilo Zveze gostilničarekih rad mg, da se je izlet gostilničarjev preloži! na poznejši čas. dasi je bilo dovolj lepo Število gostov prijavljenih, celo iz 60-sedne Avstrije. Navedene tehtr.e razloge smatrajo vinogradniki za dvomljive in v škodo vinogradnika, ki na kuipce že težko čakajo. Zima je pred durmi in v hiši Jaka davčni eksekutor'na denar, katerega pa vinogradnik nima. Vinogradniki ormoako-ljuitcmenskih goric ponovno vabijo vinske trgovce in gostilničarje v svoje gorice, kjer najdejo fcar potrebujejo: pošteno, pristno in žlahtno vinsko kapljico po nepretirani ceni. Resolucija je bila izročena nar. posl. g. I.ovru Petovarju s prošnjo za irterven-cijo. = Seja predsedstva Zve*® trgovskih ■draženj dravske banovine. V petek, 9. L m, se bo ob 10- dopoldne vršila v mali dvorani Narodnega doma v Celju seja predsedstva Zveze trgovskih združenj dravske banovine z naslednjim dnevnim redom: Poročilo predsednika; poročilo tajnika; proračun za leto 1933-: težnje trgovstva v pogledu monopol-skega zakona; razprava o zaščiti domače industrije in o smeri naše gospodarske politike ter slučajnosti. = Novo^adskn zbornica za TOI doH pe4 avtonomnih odsekov. Te dvn s«e je vršila izredina plenarna seja novosadiske zbornice ra TOI, na kateri se j«razpravljalo oreor-ganizaciji zbornice. Sprejet jo bil nov statut ki določa pet avtonomnih zborničnih odisekov, in sicer za trgovino, industrijo, obrt, gostilničarstvo in denarništvo. = Naš letošnji izvoi sadja. Po uradnih podatkih ]e bilo v letošnji sezoni do 20. novembra iz naše države izvoženih 610 vagonov grozdja (največ v Avstrijo 338 vagonov in v Češkoslovaško 156 vagonov), nadalje 4155 vagonov 6vežih fegpelj (največ v Avstrijo 1853, v Češkoslovaško 1047 in v Nemčijo 951), 3155 vagonov jabolk in hrušk (največ v Nemci io 2052, Češkoslovaško 664. Avstrijo 342), 237 vaconov orehov (največ v Nemčijo 17666. v Avstrijo 36) in 1216 vagonov 8Uhih fešpelj (največ v Nemčijo 410, v Češkoslovaško 300. v Avstrijo 240, v Italijo 80 in v Poljsko 70). = Lesni trg. V pozni jesenski sezoni ee je lesni izvoz nekoliko poživel, ker je promet z Italijo, kakor se zdi, sedaj bolje urejen. Zaradi na minimum reducirane produkcije pa so se zaloge pri nos tako skrčile, da se naročila, zlasti v suhem les«, zelo težko izvršijo. Posebno v hrastovini, bukovini in drugih vrstah trdega lesa se suho blago zelo težko dobi ali pa ga sploh ni. Opažati je tudi, da so pričeli izvažati filerije, za katere že dolgo ni bilo nobenega povpraševanja. V mehkem lesu se išče gorenjska smreka in blago tretie vrste. Izvoz drv je zadnji čas nekoliko oživel, dočim je izvoz oglja v Italijo zaradi povišane carine šs vedno onemogočen. = Poravnalno postopanje j© uvedeno o imovini Ivana Ratajca, gostilničarja ▼ Farni vasi, p. Preval je (poravnalni upravnik dr. Dušan Sen čar, notar v Prevaljah; poravnalni narok 22. decembra ob 10., prijavni rok do 18. decembra, kvota 40 */«). = Potrjena je prisilila poravnava, ki jo je sklenil Josip Ogrizek, trgovee v Novem mestu, s svojimi upniki za 50V« kvoto, plačljivo v 18 mesečnih obrokih, kakor tudi prisilna poravnava, ki jo je v konkurznem postopanju sklenil Alojzij Pungerčič, trgovec v Sko-cijanu z 10"/o kvoto. Banke pod zaš3to § 5. MtatetreSd svet je odobril, da s« prizma zaščita po § 5 zakona o zaščiti kmetovalca Valjevski okrožni banki d. d iz Valjeva in za Mestni hranilnici v Oeijeku. = Zaščita po paragrafu 5. Ministrski svet je odobril po paragrafu 5 zakona o zaščiti kmetovalcev še naslednjim denarnim zavodom: Mestni hranilnici v Splitu, Aran-djelovačka trgovska banka iz Arandielov-ca in Dragačevska zadruga d. d. iz Guče. = Spremembe pri dunajskem Kreditan» frtaltu. Kakor poročajo z Dunaja, bo glede na dosežen sporazum z inozemskimi upniki in na sklenjeno reorganizacijo tega zavoda prišlo v kratkem do sprememb v upravnem svetu Kreditenstafta. Kakor znano bo imel Kreditaustalt po doseženem sporazumu dva glavna lastnika, in sicer avstrijsko državo, ki dobi 51 odst. delnic im inozemske upnike, ki dobijo 49 odst delnic. Glede na to spremenjeno lastništvo se bodo izvršile spremembe tako v prod-sedništvu kakor tudi v sestavi upravnega sveta. = V trgovinski register so te vprsaJe nastopne tvrdke: Avtobusno podjetje Rod« in drug, družba z o. z. v Kamniku (obratovanje avtobusnega podjetja na progi Liub-ljana — Kamnik; osn. glavnica 16.000 Din; posl. Al. Rode, avtopodjetnik iz Kamnika); Slovenska založba, dražba z o. z. v Ljubljani (osn. glav. 10.000 Din; poslovodje Slavko Krajnc, ipipof. v Zg. Šiški m Anton Krošl, prof. v Ljubijani); Prva jugoskrvenaka tvornica za dlaslad. sJad in kvas Rudolf Zaloker, Ljubljana - Vič; Favorit, FoafJ & Kunst, izdelovanje potrebščin za tekstilno industrijo v Mariboru. = Dobava. Direkcija državnega rudnika Kakan® sipreiema do 9. decembra ponudbe giede dobave 300 plošč pfločevkie, vodto-kaarvih aparatov in stekel za iste, 2S0 omotov krovne lepenke, 20 komadov gwiw'ia-stih cevi ter glede dobave 160 iqg železne žice in 450 kg vijakov z maticami. Komanda pomorskega arzenala Tivat sprejema do 19. decembra ponudbe glede dobave železa, cevi ter raznega lesa; do 20. deoembra glede dobave kabfljev, do 21. decembra glede dobave 680 kg mila in 480 iqg sod«, do 22. decerribra glede dobave zakovic. vinakov, žeWjev itd., do 23. decembra pa gflede dobave vrvi. usnja, stekfa, šarnota. Samotne opeke, steklarskega kita, mizarskega k!eia, smole, boraksa »M. _ Dobave. III. oddelek vojno-tehničnoga zavoda v Zagrebu sprejema do 6. decembra ponudbe glede ddbave 40 kub. metrov te!o«vih desk. Direkcija državnega rodni-ka Kakanj spremna do 9. decembra ponudbe glede dofcave 5000 k* tra/SnJh 2eb-Ijev, 17 zavitkov spllntov, 260 kg nava>d_ nih žebloev, 125 komadov podkev ca ko- afo 2$ komadov ra6p«fl za kopita ter »le-de dobave raznih vodovodnih potrebščin (cevi, ventili za vodo, zidne plošče, he lendein)!). Borze Na ljubljanski borzi je znaSal pretekli teden devizni promet 1.88 milijona Din nasproti 1.12, 217, 0.96 in 0-62 milijona Dia v zadnjih štirih tednih. Premija v italijanskem kliringu je ostala ves teden nespremenjena na višini 26.5 premija v nemškem kliringu pa na višini 28-5 '/•, dočim znaša premija za vse ostale devize kakor prej 20 Ve. Devize. Curih. Pariz 20.3325. London 16.56. New-7ork 520, Bruselj 72.0125, Milan 26-32, Madrid 42.45, Amsterdam 209.025. Berlin 123.60, Stockholm 91, Oslo 8512, Kobenbavn 86-25, Sofija 3.76, Praga 15.40, Varšava 58.30, Bukarešta 3 085. Blagovna tržišča ŽITO. + Chicago. 3. decembra. Začetni tečaji: Pšenica: za deeembrer 43.25. za marc 47.50, za maj 48: koruza: za december 22.75, za marc 27.625, za maj 29.375; ri: za marc 32-50, za maj 33125. -f Winnipeg, 3. decembra. Začeim tečaji: Pšenica: za december 44.50, za maj 49.25. + Novosadska blagovna borza (3. t. m.) Tendenca nespremenjena. Promet 71 vag-Pšenica (76 kg): baška okolica Novi Sad, Sombor 148 _ 150: gornjebaška 150 — 152; baška potiska 151 _ 153. ladja Tisa 153 do 155; gornjebanatska 145 — 147; južno-banatska 143 — 145. Jefmen: baSki in sremski. 65/6 kg 90 — 97 50. Oves: baški. sremski 95 — 97.50. Bi: baška 125 - 127 50. Koruza: baška 51 _ 53; za december-jan-52 — 54, za marc - maj 68 — 70; banatska 48 — 50; sremska 52 — 54; baška »ušena 60 — 62; ban. sušena 58 — 60; sremska sušena 61 — 63. Bfoka: baška in banatska >0g« in >0gg< 247.50 _ 262.50; >2« 227.50 »5< 210—220: »6« 170—180:»7< 125—135: »8< 85 — 90. Otrobi: baški in sremski 61—63: banatski 60 — 62. — Krompir: slovenski beli 117.50 — 122 50- — Fižol: baSki in sremski beli 115 - 120. Sokol Sokol Vransko priredi svečano akademijo v proslavo uedinjenja danes zvečer. Obljublja se zelo bogat in pester spored, ker bosta sodelovala tudi »Vila« in salonski orkester. Sokolsk« drnštv® Ljubljana IV. priredi 5. t. m- ob 17.30 v telovadnici na Prolah mladinsko akademijo pred prihodom Miklavža. — Darila naj se oddajo v pisarni na voj. strelišču v ponedeljek od 14. ure dalja. Vabimo starše in prijatelje mladine, da po-setijo to prireditev. Vstop prost — Miklav-ier večer za odrasle se vrši 7. t m. »b 20. pri br. Jelačina na Dolenjski cesti. Sokol v Ste pari ji vasi priredi Miklavžev večer v ponedeljek 5. L m. ob 18. v droštv« ni telovadnici. Darila se bodo sprejemala od 16. ure dalje v telovadnici. Sokol na Skaručni proslavi ue<8njenje danes ob 15. z otvoritvijo prenovljene so-kolske dvorane in z igro »Zaklad«. V ponedeljek ob 18. pride Miklavž in v nedeljo 18. t. m. ob 15. vprizori Sokol Igro >M1-klovo Zalo«. Iz življenja na D. M. V POLJU. Proslava uedinjenja bo danes ob pol 16. v Sokolskem domu. Udeležba za članstvo Sokola je obvezna! K prosvali vabimo tudi vse ostale občane! — Zvečer ob 19. bo miklavževanje za članstvo 1 RUSE. Miklavžev večer bo r ponedeljek 6. t. m. ob 18. za deco in odrasle. Mfkiavž bo zbiral darila v ponedeljek ves dan v garderobi Sokolskega doma Zavitkom je priložiti tudi listek b vprašanji. SREDIŠČE. Po precejšnjem odmoru je pričel sokolski oder delovati pod vodstvom agtilnega br. Pajka. V nedeljo 27. novembra je bila uprizorjena igTa »Divji lov^c«. Vloge so bile dobro razdeljene. Igra se bo na željo ponovila danes v nedeljo. Za Štefanovo se pripravlja igra »Knjižničar«. Zelo umestno bi bilo, če bi se vloge razdelile tako, da šoloobvezni otroci ne bi dobili večji vlog. KRLŽEVCI PRT LJUTOMERU. Sokol priredi 5. t. m. ob 19. pri g. Haniekoviču v Križevcih Miklavžev večer s pestrim sporedom. Članstvo ln prijatelji Sokolstva so vabljeni! BELA KRAJINA. V Črnomlja Je bil 1. december proslavljen dopoldne s svečanim »Tebe Boga hvalimo«;, zvečer pa s svečano zabavo v Sokolskem domu. Po pe-Btrem programu se Je razvila animirana zabava. — Metlika je enako proslavila praznik svobode najsvečanejše. Zjutraj je bila svečana služba božja Po maši so bile v sreskem načelstvu jizrečene čestitke. Na trgu je koncertrirala metliška meščanska godba Nadvse lepa ie bila tudi proslava v narodni šoli. Ob 11. dopoldne se Je vršila svečana seja SOkola pod predsedstvom narodnega poslanca brata Daka Makarja, ki je zaprisegel novo članstvo, prosvetar društva pa je imel lep nagovor. Zvečer Je Sokol priredil Mežkovo dramo »Pri Hrastovih«, pred katero je sokolski oktet zapel tri pesmi, deca pa je nastopila ■ deklamacijami. Vse mesto Je bilo okra-Ssno z zastavami. Repertoarji DRAMA Začetek ob 20. Nedelja 4. ob 15.: Srce igračk. Izven. Miklavžev nastop. — Ob 20: Carjevič Alo-ksej. Izven. Znižane cene. Ponedeljek, 5.: Zaprto. OPERA Začetek ob 20. Nedelja, 4. ob 15.: Seviljski brivec. Izven. Znižane cene. — Ob 20: Mala Floramye. Gostuje gosp. Kovačič iz Splita. Izven. Znižane cene. Ponedeljek, 5-: Zaprto. MABIBORSKO GLEDALIŠČE Začetek ob 20. Nedelja, 4. ob 15.: Gospa mmi»tawks. Znižane eene. Zadnjič- - Ob 20.: Zemlja smehljaja- Premiera. Ponedeljek, 5-: Zaprto. Torek, 6.: Boccaccio. A. CELJSKO GLEDALIŠČE četrtek, & ob 16: Jurček. Uprizoritev Dra-msti&iega društva v Celja. Si?e© Ogromni napori In delo srčne mišice pri človeka Ravnatelj Herckhoffovega zavoda v Manheimu Groedel primerja srce z eksplozijskim motorjem in prihaja do zaključka da si sličita v mnogih ozirih. Tako pri vsakem srčnem utripu kakor pri vsakem delovnem taktu motorja je sproščeni energijski kvant enak. Iz tega sledi različen koristni efekt, ki je za prilagoditev srca različnim nalogam zelo važen. Ce se srce n. pr. malo napolni s krvjo, tedaj gre večina energije v izgubo kot toplota, kakor pri avtomobilu, ki se premika na ravni cesti. Srce, ki oddaja veliko količino krvi, pa je podobno vozilu, ki vozi z nespremenjen'm številom tur navkreber in porabi isto količino bencina, a deluje bolj ekonomično, ker gre manj toplote v izgubo. Sličnosti so pa še druge. Dražljaj, ki vo- di do stiska srca, »vžig«, se izvrši v srcu samem na ozko omejenem mestu ob vhodu v srce. Število utripov urejajo posebni živci in prilagodevajo »število tur« natančno vsakokratni potrebi. »Kurivo« si dovaja srce samo skozi posebne vode. Tehnično najčudovitejša posebnost srca pa je ta, da se zvišanim zahtevam prilagodi z razširitvijo svojih duplin in z oja-čenjem svojega mišičevja. Pri srcu se torej samodelno izvršuje to, kar dosežemo pri motorju, ki ne zmore določenega dela, z ogradit v: jo večjih in debelejših cilindrov. Celotna zmogljivost srca v teku življenja je na ta nač'n ogromna in znaša pri 70-letnem človeku okrog 200 milijonov kilo-grammetrov, pri čemer je v tem času spravilo v telo in vase nad milijon hektolitrov krvi. Zabave iresovitifi Američanov Neki podjetni Američani so izkoristili senzacionalno potovanje ameriškega raziskovalca Beebeja na dno morja za novo atrakcijo. Pri elegantnem kalifornijskem kopališču Long Beachu so organizirali obiske v podmorsko krajino s pomočjo velike valjaste potapljalne kabine iz jekla, ki je opremljena z dvojico zelo možn:h žarometov za razsvetljevanje morskih tal in z debelimi steklenimi ploščaki, skozi katere obiskovalci lahko opazujejo podmorska čuda. Kabino spuščajo v morje s parnika, ki je zasidran 15 km od obale. V nji je prostora za pet oseb, ki so zvezane z ladjo po telefonu in ki jim aparat s kisikom skrbi za sveži zrak. Kabina stoji na dnu, v globini 75 m, na treh krepkih nogah. Prvi ob skovalci so se seveda bali vstopiti v aparat, a potem so ljudje, ker ni bilo nobene nesreče, dobili korajžo in do danes si je ogledalo že tisoče ljudi življenje in rast podmorskega sveta na licu mesta. To gre tem lažje, ker privabljata žarometa ogromne množine bitij, od najmanjš h rib do somov velikanov Nova metoda za zdravljenje duš in značajev Berlinski zdravnik dr. Ernst Rothe si je izmislil nov način za zdravljenje duš in značajev. Po njegovem se da s smotreno vežbo odpraviti vsako takšno pogreško, sistem za to se imenuje »psihogimnastika«. Ta telovadta se prične že pri knjigah, ki jih je Rothe zbral že v celo psihogim-nastično knjižnico. Značajem brez samozavesti daje čitati n. pr. Harrisovo avto-biografijo, tistem, ki jih je strah strahov, daje Edgarja Poeja (preganja tako rekoč hudiča z belcebubom). Za vsak duševni nedostatek ima primeren roman ali drugo knjigo, ki človeka spravi za korak naprej. »Knjižna dieta« pa je seveda le delec duševne gimnastike. Igra, oziroma različne vrste iger učinkujejo različno na različne duševnosti in utegnejo imeti torej v določenih primerih določen uspeh. Šport, ples, družabnost, kopeli, prava telovadba, tudi prava dieta utegnejo v tej in tej obliki odpraviti to ali ono napako. Rothe je postavil med drugim pravilo: »Delaj, česar te je strah ali česar ne zmo-reš, v tako ublaženi obliki, da baš še zmo-reš in zveži to dejanje s kakšnim užitkom.« N. pr.: Nekega otroka je nekoč ugriznil pes in zdaj se ne boji samo psov, temveč tudi koz, preprog, brad itd. Treniraj otroka počasi, tako da se ne bo več bal psov, pokaži mu ga n. pr. spočetka od daleč, pozneje bližje in mu daj slajčico ob vsaki takšni priliki. Poleg takšnega treninga eksistira še sanjski trening, s katerim si pripravljamo poljubne sanje, trening za spanec, za spomin itd. Rothejev sistem je sploh združitev psihonalitične metode z Adlerjevo individualno psihologijo, hipnozo in sugestijo. Usoda ameriških mustangov španski osvojevalci so v 16. stoletju privedli s seboj prve konje v Ameriko in potomci teh konj, ki so se razmnožili sčasoma v milijone, obljudil je jo danes za-padne prerije Zedinjenih držav od Rio Granda do Kanade. Farmarji jih smatrajo za sovražnika, kd ga je treba iztrebiti in prirejajo nanje prave pogone. Črede divj;h konj, ki potujejo pod vodstvom posebno ognjevitega žrebca sem in tja, obkolijo cowboyi in lo.vci ter jih pobijejo malodane do zadnjega. Nekoliko trupel ostavijo kot plen kojotom in gorskim levom, meso ostalih prekuhajo in ga v konservah .pošiljajo v Evropo, kjer ga ljudje cenijo kot — goveje meso. Kosti tisočev in tisočev pobitih konj predelujejo v klej, gnojila in krmo za kokoši. Vsak ubit konj vrže 2 do 3 dolarje, kar ni malo. Nekoliko »mustangov« si ob-drže cvwboyi, da si j:h zdresirajo za svoje divje jahalne produkcije. Kakor znano, se takšne produkcije vršijo vsakega novembra v New-Yorku in velikanske množice prisostvujejo tem prireditvam cow-boyev z vseh koncev »Divjega zapada«. Malokdo pa ve, da so konji, na katerih se drzni jezdeci tu proizvajajo, samo majhen odstotek tistih, ki so jih poklali in uničili med letom. Ovadusivo v Rusiji V Uralskem distriktu se je odigrala ne« navadna tragedija. V vasi Naznamovi pri Tavdi sta ovadila dva fantiča v starosti 9 in 13 let svojega očeta oblasti, češ da ni prijel kulakov v svojem okrožju dovolj trdo in neusmiljeno. Zaradi nezadostne energije izvrševalca viadnih naredb so ljudje po;krili mnogo žita namestu da bi ga oddali državi. Ta ovadba je siho odjeknila med vaškimi prebivalci, ki so bili skrajno ogorčeni 80 letna bebica dečakov je zato sklenila zaroto in maščevanje. Fantiča so kmetje izvabili v gozd ter ju umorili. Ko je oblast izvedela za zločin, je prije'a zločince, ki bodo obsojeni po zakonu o pr drevoluoijski1*. činih. Junaki Arktide Raziskovalec severnega tečaja Georgi-jevski, bi je podvzel znanstveno ekspedici-jo v Deželo carja Nikolaja, je naletel na sledove svoječasne Amundsenove odprave z 'adjo »Maud«. V bližini rta Čeljuskiua je našel ostanke primitivne koče, ki sta jo zgradila člana odprave. Norvežana Tef-fen in Knottoven. V koči je bil kompas, dnevnik in majhen čoln. Dnevnik popisuje strahotne dneve ekspedicije 1. 1918. Odprava je tedaj poskušala prodreti do luke Dixon. RaiziskovaJci, ki so v tej borbi z elementi narave podlegli, slikajo svoje doživljaje tako dramatično, da bo pomenila objava dnevnika senzacijo za ves svet Ostanke trupel raziskovalcev so našli nekaj sto metrov od najdišča s kočo. Citajte tedensko revijo „£ivljenfe in svet" »Stari, dobri easi" Stoletja in tisočletja sanja že človeštvo o »zlati dobi«, v kateri je živelo nekoč in ki si jo želi nazaj z vso silo svojega ko-prnenja. Ta »zlata doba« je utvara in če je na zemlji sploh mogoča, tedaj jo bomo učakali morda nekoč v bodočnosti. Preteklost pa je bila v vseh čas h vse kaj drugega nego takšna zlata doba in celo vse slabša nego sedanji klavrni čas. Poglejmo si jo pobliže. n. pr. v gospodarskem in zdravstvenem pogledu. Pokojni veliki fiziolog Riibner je pokazal okostja predzgodovinskih ljudi, na katerih je mogoče še danes opaz:ti znake revmatizma, jetike. angleške bolezni in spolnih bo'ezni. Na mumijah je videti vse fizične posledice pljučnice, kuge, močvirne mrzlice, arterioskleroze itd. Lakota in bolezen sta bili šiba božja vsem nekdanjim ljudstvom. Ljudje so se hran;li večinoma z žitnimi proizvodi, če so suša. poplava, kobilice ali rženi rožiček uničili setev, tedaj je zapadla vsa dežela lakoti. Med letom 795. in 1187. je Nemčija doživela n. pr. 11 velikih lakot in tista v 1. 1125. je umorila polovico vseh prebivalcev. Kakor neskončna veriga so se vlekle lakote in draginje skozi stoletja do naših dni. če je prenehala lakota, so udarile kuge. Črna kuga je n. pr. okoli leta 300. pred Kr. divjala po Lidiji, Siriji, Egiptu. V letih 251.—266. po Kr. je zadela iste dežele, kot posledica velike lakote je razsajala zopet v 6. stoletju in je trajala pol stoletja! Takrat je od Egipta do Rena usmrtila ne-številno ljudi. V 14. stoletju je pridivjala iz Kitajske, naletela je na vojno in lakoto in ta strašna trojica ubijalk je v enem desetletju pomorila pol evropskega prebivalstva. 200.000 mest in va«d je padlo v razvaline! Popolnoma končala se je ta kuga šele v 16. stoletju. Ob koncu 30-letine vojne se je razširil pegasti legar, v 10. stoletju so prišle črne koze iz Kitajske. 42 odstotkov obolelih oseb je umrlo, 6 odstotkov jih je oslepelo, 9 odstotkov, oglušelo. še v 18. stoletju je obolelo okrog 5 šestin vseh Ev-ropcev na kozah in 400.000 jih je letno umrlo. Tudi gobavost nam je naklonila Azija. V 13. stoletju je bila tako razširjena, da so morali zaradi nje osnovati 19.000 lepro-zorijev ali domov za gobavce. O drugih boleznih morilkah niti ne govorimo. Ni čudno, da je človeštvo toliko pretrpelo zaradi njih. Predstaviti si moramo samo higienske razmere v tedanjih človeških bivališčih in seliš&h, grozovito umazanost in bedo, ki se je kopičila vsepovsod. Prvo stoletje, ki je bilo še kolikor toliko brez kug in lakot, je bilo preteklo stoletje, a tu se spomnimo samo na neskončno verigo njegovih vonj in drugih nadlog. Res, »zlata doba«, ki jo postavljamo v pretekli čas, še davno ni ugledala belega dne! Nezgode pri zimskem športu Za nezgode pri zimskem športa Je položaj toliko bolj kompliciran nego pri običajnih nezgodah, ker je ranjenec izpostavljen tudi mrazu in Je čestokrat potreben še naporen transport, ki lahko bolniku še bolj škoduje, če se ne izvrši hitro in stro-kovnjaško. Po drugi strani pa gre večinoma spet za osebe, ki so močnejše telesne konstituc'je in dajejo več jamstva za dobro ozdravljenje. Poškodbe pri zimskem športu so Izredno mnogovrstne in obsegajo preproste otl-se mišičevja do težkih kostolomov. Pri posameznih športnih panogah so poškodbe včasi tipične in zahtevajo posebn:h ukrepov, v splošnem pa veljajo zanje običajni kirurški posežki. Smučanje je pogostoma zvezano z izvinitvami gornjih okončin, s poškodbami na rokah. ramen'h in ključnici. Mnogo resnejša so pretrganja kit aH prekimi v stegnu. Pri padcu na zadnjo plat se lahko rani hrbtenica, če zavozi smučar ali sankač v kakšen trd predmet je posledica mnogokdaj razbita lobanja poleg hud^ poškodb v okončinah. Kirurgija je za vse te poškodbe izdelala celo vrsto preizkušenih metod. V novejšem času je dr. B^ii! er z dunajske nezgodne bolnišnice izdelal ooseben način za uravnavanje kostolomov, ki se je zelo dobro obnesel. Bohler je združil dve znani metodi v eno, in sicer mavčno obvezo ln funkciona.ini postopek. Mavec naj skrbi za počitek ranjenega uda, funkcionalni postopek pa naj prepreči zatrditev okončine Bohlerjeva metoda pasi na nai m ar. j še malenkosti in predpisuje vsak gib, vsako obvezo, vsak vozel in tračnico. Za vsako vrsto zloma obstoji posebna tip:zirana in standardizirana obveza, ki se izdela z vso skrbjo. Za obvezo velja načelo, da ne sme pacient čutiti nobene bolečine pri rabi poškodovanega uda in da ga more v njej gibati že drugi ali tretji dan. Takojšnjo ma. lažo in pasivne gibalne vaje dr. Bohler zavrača, ker vodijo lahko do oteklin in bolečin. Potem pacient uda seveda ne more uporabljati. Pač pa zahteva Bohler aktivne gibalne vežbe. Papenov naslednik General Schleichev sestavlja novo nemško vlado Poln želodec, neredna vrenja v debelem črevesu, odebelelost jeter, zastaja-nje žolča, bodljaje, tesnobo v prsih, močno srčno utripanje, odpravi naravna »Franz Josefova« grenčica in zmanjša tudi naval krvi na možgane, oči, pljuča in srce. Zdravniška mnenja navajajo uprav presenetljive rezultate, ki so jih dosegli pri ljudeh, ki morajo mnogo sedeti, z »Franz Josefovo« vodo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Elektrika namestu noža V Franciji so začen prakticirati nov način usmrčanja prašičev, živali, ki ji je namenjena smrt, položijo ob ušesa na tilnik nekakšne električne vilice. Potem vključijo tok, ki kroži vedno jačje, dokler ne omami živali, da se nezavestna zgrudi na tla. Ko je prašič tako omrtvi-čen, pristopi klavec, ki pušča živali kri in najmučnejši mesarski postopek, je opravljen Javna dobrodelnost v Ameriki smmm Na newyorškem magistratu delijo brezposelnim premog za zimo Od plesalke do kraljice Sijajna kariera ameriške zamork^ Mlada zamorka Roberta Dodd iz zamorske newyorške četrti Harlema v New Torku je bila prvotno plesalka in je nastopala po predmestnih odrih. Imela je srečo in je dobila bogatega moža iz Chicaga. Od tega se je dala kmalu ločiti in se ji je v drugič nasmehnila sreča, ko se je vanjo v Parizu zagledal dahomejski prestolonaslednik princ Kojo Ftivalon. To je silno bogat človek, ki taia svoje avtomobile in svoje letalo ter neprestano potuje po svetu. Doma ga čaka baje harem 6000 žen, ki jih ni videl že pet let, in po številu žen sodijo v Dahomeju bogastvo kakšnega človeka. Potemtakem bi bil Kojo Fuvalon najbogatejši Afričan. Doma ga čaka celo prestol — a kako bo s tem, bomo še videli. Njegovega očeta, kralja Benazina, so Francozi namreč po vojni, ko so dobili to deželo, odstavili in do danes mu še niso postavili namestnika. Princu Fuvalorru so sicer že dolgo Obljubljali, da mu -vrnejo prestol, a ostalo je pri besedah, šele sedaj, ko se je mož z velikimi slavnostmi poročil v Parizu z lepo Roberto in je lepa Roberta v želji, da bi postala čim prej kraljica, oblezla vse odločilne glave, je videti, da se bo stvar zasukala. Rekli so ji namreč, naj le mirno odpotuje s svojim možem v Dahomej, tam se bo zadeva kmalu uredila. In tako odpotujeta novoporočenca v kratkem v deželo, ki ji upa biti Roberta kraljica. V Dahomeju po petih let'h z radovednostjo pričakujejo povratka princa Fuvalona. Samo njegovih 6000 žen si ne pričakuje nflS dobrega. Roberta je namreč izjavila, da ne bo prav nič trpela, da bi imel nje mož po. leg nje opravka še z drugimi ženskami. In princ Fuvalon ji je z»=fidaj obljubil zvo stobo. Zveneči živci Kako je mogoče slišati „travo rasti" Pred desetimi leti so se še učenjaki in laiki smejali ljudem, ki »slčšijo travo rasti« — danes pa je ta rek postal resnica. Elektrika in zvočnik spreminjata g be, ki jih počenja rastlina pri svoji rasti, v zvok in tako je mogoče rast dejansko poslušati. A danes smo že dalje nego do tu. Z istimi pripravami nam je mogoče reg stri-rati akustično celo živčne reakcije na dražljaje zunanjega sveta, če se dotaknemo z roko n. pr. bruna začutimo, da je oglato, hrapavo in vlažno. Vsak izmed teh treh občutkov se v zvočniku javi z drugačnim zvokom. Na zunaj je videti vsa ta stvar sila preprosta, v resnici pa je bilo treba dolgoletnega, napornega študija, da je bilo mogoče spoznati bistvo živcev, živčnih Impulzov in reakcij. Eksperiment z »zvenečimi Smučarska dfe&G iz najboljšega švedskega lodna, kompletne, s čepico, iz blaga samo za drese, najcenejše pri DRAGO SCHWAB, LJUBLJANA Goreči hudič V Državnem gledališču t Berlinu so imeli te dni poskušnjo za predstavo Goe-thejevega »Fausta«. Med vajo 6o se začuli iz garderobe obupni klici na pomoč ia ko so ljudije prihiteli k vratom ter jih odprli, so videli, da gori statist v hudičevem kostumu. Statist je gorel na več krajih in strašno vpil od bolečin. Brž so nametali nanj ponjave in ga tako rešili smrti v plamenih, vendar pa ie zadobil po vsem živo« tu nevarne opekline. živci« potem samo še stvarno dokazuje pravilnost teoretičoih in drugih eksperimentalnih izsledkov ter razširja pridobljeno znanje v podrobnostih. Dva moža sta se tu predvsem odlikovala z novimi spoznanji o našem živčnem sistemu in njegovem delovanju. To sta bila sir Charles Shemngton, profesor fiziologije na oxfordskem vseučilišču, to profesor Douglas Adrian s cambridgeškega vseučilišča. Kakor znano, sta oba učenjaka letos prejela Nobelovo nagrado za medicino, ki so jo zadnjič podelili že pred tremi leti. Sherrington se ^ osredotočil predvsem na proučevanje hrbteniškega živčevja lin je tu odkril važne možnosti za kirurške po-sežke v hrbtenici. Odkril je tudi skoraj nepogrešno metodo za ugotavljanje oteklin v hrbteničnem mozgu in je kirurgom otvoril nove poti z raziskovanjem možganske skorje. Prof. Adrian se bavi s sličnimi, samo drugam usmerjenimi raziskovanji. Pri proučevanju znakov, ki jih oddajajo živci posameznih mišic, je uporabljal vsakovrstne električne instrumente lastne konstrukcije in tako je tudi živčne impulze kot prvi spreminjal v zvoke s pomočjo močnih ojačevalcev. Oba moža sta tako Skromna, da ja je nagrada v priznanje njiju dela naravnost presenetila. Nista videla nič posebnega ▼ tem, da sta vsako minuto svojega življenja posvetila znanstvenemu delu. Po tem oficialnem priznanju svojih uspehov pa bosta svoje sile izkoristila še bolj v prid znanosti in človeštva. Bernhardinslfo gostišče v Tibetu V zadevi ustanovitve berhardinskega gosrtisča v Tibetu je bila storjena te dni končna odločitev. Menihi iz Švice bodo v najkrajšem času odpotovali v Azijo, kjer bodo po;skali v Tibetu primeren prelaz v višini 4000 m in tam osnovali novo zavetišče. Iz starega francoskega koledarja »Ne razumem,« rje dejal »b£ Nloortem«, Vkafko »e more čisto nova ladja rn»MiM cfb čisto star,; čeri.« __ * »Denar* J® de^al neki pe> 'v^ jI : \I i* it Globoko užaloščeni naznanjamo, da je preminula po trimesečnem bolehanju naša mati, stara mati, gospa MRVA D0L5EK OKR/UN/l MDIOl V LITIJI Rajnko, ki je včeraj preminila v 80. letu, bomo spremili na njeni zadnji poti jutri, v nedeljo 4. decembra, ob 15. uri izpred hiše žalosti na Grbinu pri Litiji. V Litiji, dne 3. decembra 1932. ŽALUJOČI OSTALL 13305 - A ■ •( '• e. V I Najkoristnejša in najcene]Sa Miklavževa darila L Dolgouhi Jernejček 2. Princesa v pomaranči 3. Koko in druge živalske zgodbe 4. Mihec in princ Lenohar 5. Čarobni studenec 6. Božične pripovedke 7. Vilinske gosli 8. O srečnem krojača 9. Bili so trije velikani Vseh 9 knjižic stane: broft. 70.—, ves. Din 100.-. Posamezna knjiga stane: broS. Din 12.—, vez. Din 16.—, 1. Levstik Vladimir: Deček brez Imena 2. Milčinski: Tolovaj Mataj 3. Sorli Ivo: Bob in Tedi 4. Filip Dom: Kako so se vmgl ženin 5. Milčinski: Zgodbe kraljeviča Marka 6. Zmaj Jo van: Kalamandarija 7. Waschtetova: Pravljice 8. Zmaj Jovan: Pisani oblaki 9. šorli: V deželi čirimurcev Vseh 9 knjig stane vezano Din 106.—. Dobe se v knjigarni I Tisk. zadruge v Ljubljani Selenhurcova ulica 3. Nič Vas ne stane, ie cahterate naj T«dtki KATALOG V. le riasbentki, teanrel tnrofi.la flf. ased. Funke hi dr. med. H. Majer. Dr. meJino< )e 9r«pr?meroo sredstro u jahanje ionskih prs.« Garnitura Dic 70—. Preparat* SCHROIiER-SCHF.VKE raspo«lja proti pdačifci ▼ (po*tnin» 6 Din) ali po povretjn (poŠtama 12 Dtn depo ia jTiprw)a-ri>.: »Omnia« odd. l/J, Zagreb, Draškovičeva 27. — Zahtevajte breopjafcno »trOTaa eenak. H60S Zahvala Ob priliki smrti naSega nepozabnega, dobrega soproga, sina, brata, strica, svaka in zeta, gospoda Kolača Antona brivskega mojstra se zahvaljujemo vsem, ki so ga, obžalujoči njegovo prerano smrt, spremljali na zadnji poti k večnemu počitku. Posebno naj bo izražena topla zahvala Zadrugi brivsko-frizerske in lasničarske obrti ter gg. kolegom za poklonjeni venec. Zatorej se vsem prisostvujočim, ki so z nami sočustvovali ter darovali vence in cvetje na grob rajnega, iskreno zahvaljujemo. Alma Kovač, soproga, in ostalo sorodstvo. najfinejšega pohištva (soba, salon, spalnica, kuhinja), gospodinjskega in jedilnega orodja se bo vršila 5. in 6. decembra (ponedeljek in torek) od 9. do 12. in od 2. do 5. ure v skladišču pri Ranzingerju v Ljubljani. 14922 Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da nas je po dolgi in mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, za vedno zapustil naš iskreno ljubljeni, predobri in nepozabni soprog, oče, stari oče, stric itd., gospod JANEZ KLOPČIČ posestnik in lesni trgovec v Krašnjf Pogreb predragega pokojnika se bo vršil v ponedeljek dne 5. decembra 1932 ob 10. uri dopoldne iz hiši. žalosti na farno pokopališče v KrašnjL Krašnja, dne S. decembra 1932. 13291 Žalujoča soproga, otroci in ostalo sorodstvo. Cene malim oglašam Zenttve bi dopisovanja. oeseda Dtn i*— ter enkratna pet- tfojbtne ta Ufro ali hm dajanje naslov Din 5-—. Oglasi trgovskega m reklamnega mačaja: vsaka beseda Din i.—. Po Din L— ta besedo ta uračunajo nadalje vsi oglasi, ki tpadafo pod rubrike »Kam pa ka/TM, »A ti t o-moto*.. »Kapital*, »V najem*. »Posest*. »Lokali* »Sta oovanja odda*. »Stroji* »Vrednote* »Informacije*, »Živali*, »Obrt* to »Les* ter pod rubrikama »Trgovski potniki* tn »Zaslo-tek*, ie *e t oglasom nudi easluiek. oziroma, če te išče potnika Kdor ti tra pod tema rubrikama « po Dm L— te besedo, te taračuna enkratna pristojbina Din 5.— ta Ufro c£f ta dajanje naslove V ti ostali oglasi točilnega enačila te računa je po 50 par ta vsako besedo Enkratna pnstnjbms ta Ufro ali sa dajanje naslova pri oglasih, ki te taračuna jo po 50 par za vsako besedo tnaia Din 3.—~ Nafmanfli tnetek pri oglasih po 50 par ta besedo, fv Din \ trl oglasih po I Dirt ta besedo pa Dm 15.— Vse pristojbine te male oglasa fe plačati prt prednji naročila. roma hh le vposlah v pismu obenem t naročilom. V Posluži se dobrot, ki ti jih redno nudijo ,Jutrovi" mali oglasi Mesar, pomočnika samskega, zmožnega voditi mesarijo. iščem. Naslov t o,r'WKn oddelku »Jut.ra«. 402-09-1 Čevljar, pomočnika (Seln»6tfrSw&er) takoj sprejme Peter Gregorc, Maribor 49533-1 Služkinjo mlado, začetnico za vsa hišna dela sprejmem na gostilno, tudi za postrežbo gostov. Gostilna Kamnar. Zaloška ce. sta 3, nasproti bolnice. 49533-1 Starejšo služkinjo pridno, pošteno, dobrosrčno Iščem k uradniški rodbini na deležo. Mala plača, dobro ravnanje. Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod »Skromna«. 49573-1 t; JlUZDO uO I Vsaka besed« 50 part j I ta da:»nje naslova ali E | u šifro pa 3 Din. (1) 1 Dve gojenki i dobrim glasom, iščem 7» boljšo tanvburaško kapelo. Ponudbe s fotografijo na naslov: Ijjnjat Knršinovič, ka.[ana »Sremao«. Novi Sad 49272-1 Služkinjo priArto m pošteno. t večletnim spričevalom sprejmem takoj. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 493^0-1 Mesar, pomočnika prida« in poštenega »prejme takoj Leopold Je-"m°s«r, Medvode. 492:9-1 Mlade gospodične , dobrim jiaiann, ki se lete natraitr! petji in svira-nja, sprejme solidna dara-Bka kapela. Pogoji: stanovanje :n hrana, ter plača pr. 5podobnosti. Ponudbe f sliko poslati kapelniku Miha, jlo vi en. hotel »Jugoslavija«. Pančevo, Banat. 49137-1 Vzgojiteljico dece »"ajSo, ki govori perfekt-nemčSko, iščem k dvema otrokom« — punčka 7 let in fantek 4 leta. Oferte f o' ko n a naslov; A>bert. H^rzl. Beograd, Štrahiniča Bana 38. 49174-1 Čevijar. pomočnika s kavcijo, sprejmem tokoj ia podružnico. — Ambrož, Grosuplje. 49418-1 Praktikantinjo »laišo. sprejme dobro ido-č<> podjetje. Ponudbe s fotografijo na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Razumna«. 49441-! Pek. pomočnika mladega in vojaščine prostega, '.možnega vsega dela, ki bi raznašal budi kruh. sprejmem proti pla-fi po dogovoril. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 40033-1 Pekov, nomočnifra 7,3. skupno delo, tre-znega. zanesljivega, dobrega delavca išče v stalno službo pekarna Vidi«, Jesenice, Gorenjsko. 49335-1 Interesenti ključavničarji! Dobrega ključavničarja, zmožnega voditi samostojno delavnico, z nekoliko kavcije, sprejmem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 49332-1 Natakarica čedne zunanjosti, ki položi kavcijo 5CflO Din. dobi službo. Naslov v og'asnem oddelku »Jutra«. 40931-1 Knjigovodski strokovni izvedenec se sprejme za en mesec k likvidaciji akcijske družbe v Eanatu. Ponudbo z vsemi podatki na pod.r. »Jutra« Maribor pod Šifro »1MB«. 49293-1 Gospodično ki bi samostojno vodila zajtrkovalnico m delikate-so z nekaj kapitala iščem. Ponudbe pod »Vestna« na oglasni oddelek »Juitra«. 493S2-1 Plačilna natakarica finega nastopa, zmožna nemščine in 2000 Din kavcije dobi mesto v boljši restavraciji na Gorenjskem. Isto tam se sprejme tudi dekla pridna ln poštena uporabna za vsa hišna dela. Ponudbe pod šifro »Letovišče na Gorenjskem« na ogl. odd.. »Jutra«. 49427-1 Uradnika popolnoma izvežbanega v vseh knjigovodskih poslih, iščemo za takojšen nastop ali najpozneje s 1. januarjem " 1933. Znanje srbohrvaščine pogoj. — Reflek-tiramo samo na zanesljivo marljivo in vztrajno moč. Služba stalna. — Ponudbe z navedbo študij, prakse, referenc ter s prepisi spričeval na oglasni oddelek »J-uitra« raod značko »To-varaa SS8«. 49366-1 Tehn. uradnika iščemo za nastop najpozneje dne 1. januarja 1933. V poštev pridejo samo absolventi srednje tehnične šole - strojnega oddelka. Ponudbe s prepisi spriče-val na oglasni oddelek »,Tntira« pod značko »Tovarna 888«. 49367-1 Šiviljo prvovrstno, sam o stojmo, za fino žensko, fcTikot i,n Bi-bana-periio in kopalne kostume, išče tovarna trikotaže v Zagrebu. Znati mora samostojno risati kroje, zamišljati modele ter samostojno voditi celokupno konfekcijo. Trajno nam.e-ščenje. Samo prvovrstne moči, ki so že delovale v sličaem podjetju, pridejo v poštev] Ponudbe s točnim življenjepisom in sliko ter prepisi spričeval poslati na Jugomosse, Zagreb. Jelačičev trg 5, pod »315«. 40349-1 Mesarski pomočnik samostojen, vajen pri čoke i,n prekajevalec, pošten in trezen, varjen, naj se tale pismeno oglasi pod šifro »Božični nastop 1033« na oglasni oddelek »Jutra« 49354-d Knjigovodinja dobi takoj službo. Z znanjem korespondence ima prednost. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Izvežbana«. 49506-1 tAlgar ftice Burronsjhs: drugi del Zakonski par dobi brezplačno stanovanje na periferiji Ljub. liane, ako žena zna !n ima veselje obdelovat! vrt. Naslov v oglasnem odd. »Jutra«. 49531-1 Gospodično sprejmem k dvema fantkoma. ki bi obenem pomnsa-la pri drugih hišnih delih. Ponudbe na oglas, oddelek »Jut.ra« pod »o im 10 let«. 49535-1 Vodja trgovine sranrostoien. s pohištvom im 1,5.000 Din k a. v c i j e. se sprejme. V poštev pridejo saiTrto renni reflektan+i. — Ponudbe nc oddelek »Jutra« pod »Za sta'no«. 49588-1 Pek. vajenca z vso oskrbo v hiši sprejme Jakob Praprotnik, pekovski mojster, Jelovec 13 pri Mariboru. 49142-44 Fant * S me§č. lolama W rad vstopil v kako večjo usnjarno ali pa tudi v trgovino z usnjem kot, uče-ec. Ponudbe pod »J. A. D. 932« na oglasni oddelek »Jutra«. 49357-44 135. Oklevanja črnih vojščakov je bilo mahoma konec. Obrnili so se in zbežali po praznih vežah. Tarzan iz džungle je ostal sam in s srditim nasmehom čakal, kdaj ga naskočijo nevidni sovražniki Toda spet je nastala tišina. Tarzan se je obrni! in krenil naravnost v globino svetišča. Ko je prišel do sirovih, zaprtih vrat, se je vnovič oglasil strašni krik, to pot skoraj tik zraven njega. 136. Morda se je tajila za temi vrati skrivnost pravljičnih zakladov? Ko je uprl ramena vanje, se je krik ponovil in kar ni hotel več utihniti. Vrata so zaškripala in se počasi odprla. Tarzan je polipal s sulico predse in stopil v nepredirno temo. A tisti mah so se vrata za njim zaprla in z vseh strani so ga zgrrabile nevidne roke . . . Brivskega vajenca s hrano in stanovanjem v hiši spreime Ajvgust Rebič, Višnja gora. 49:9*2-44 Pek. vajenca i vso oskrbo v hiši in mesečno plačo 50 D™ sprejmem Naslor pove oglasni oddelek »Jutra«. 47625-« Vajenko mlado, zdravo in poSterao sprejme takoj trgovina I. Engeleberger, Tržič. 4M39-44 Vajenca za tipkanje pogrebnih potrebščin spreime takoj Eterna, Zaloška cesta št. 6 49466-44 Šiviljsko vajenko ■»prejmem. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 49605-44 Fotograf, učenca sprejm.em. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 4960744 Frizersko vajenko siprejme takoj Rožič. Sišk« 49550-44 Vsaka beseda 50 par; za dajenje naslova ali u žifro pa 3 Din. (Z) Absolvent meščanske šole star 18 let, 9 kavcijo do 10.000 Din. išče primemo službo. Naslov v »glas oddelku »Jutra«. 40120-i Mesto knjigovodje pisarniškega uradnika, ko-respondenta, blagajnika 6 kavcijo, ali ekepedi terja. : š 5 e za takoj reduciran višji nradnik industrije. — Ponudbe na og'as. oddelek >Jutra« pod »Najboljše re ference«. 49040-2 Trgov, pomočnik mlad, vojaščine prost, z upanjem nemškega jez'ka, dzttčen trgovine a mešanim blagom., 6 ieka abitn-rl enti.Tva. Obvlada aloven-ski, sribokm-aški, nemSki jezik. Ponudbe pod »Ljr,-b;terji^a otrok« na _ podružnico »Ju t rev« Ma,riboT. 4S573-2 Prodajalka dobira moč, prijamia ® strankami, išče mesdo v trgovini a3i sličn«. Vajena je tudi voditi samostojno gospod in.j?tivo ter bi ervem-tuelno šla za gospodinjo kamorkoli. Cenj. ponudbe poslati n* oglasni oddelek »Jutra« pod »Poštena prodajalka«. 49SG0-2 Kuharica želi rfuSbo pri dobri druži™ e 1. januarjem. Naslon v oglasnem oddelku »Jutra«. 49301-2 Trgov, pomočnik ravnokar vojaščine prost, verziran v vseh panogah trgovin«, lBučen T veletr-»o-vini na deželi, ieli na-meščenja v bližini Ljubljane. pr .V7fimeni tadi mesto skladiščijka ali temu slič-no. Ponnlbe na oglasni odre.ft »Jntra« pod šifro »Zmožen kavcije«. 49383-2 Za 20 letno gdčno iščemo mesto pri boljši ali samostojni da.mi za lahikio hišno delo, kjer se ji nradi izobrazba za dobro gospod in jsitvo. Plačamo mesečno prispevke. Ponudbe na "Burk, Zagreb, ModruSka 5. 4S370-2 Služkinja (sobarica) pridna, poštena, stara K let, želi preminiti službo, gre najraje h kaki mali družini v mestu ali na deželi. Vajena je kuhinje, gospodinjstva in tudi gostilne. Ponudbe pod »1. januar« na oglasna oddelek »Jutra«. 49362-2 Kmečko dekle vajeno kuhe im vseh dragih del, želi »luSbe pri boli® družini. Cenj. po-■judb* na oglasna oddelek »Jutra« pod Kfno »Boljše m os v) 20«. 49364-2 Natakarlica z večletno prakso, zmofca kavcije, želi premeniti službo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Natakarica št. 2391«. 49038-2 Absolventka (začetnica) z dovršenim ia-pitom meščanske šole in licejakega trg. tečaja, iSČe nameščenj« v pisa>rni. Gre 1 mesec tudi brezplačno. — Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Točna in marl jirva «. 49063-2 Akademik-tehnik vešč slovenščine, srbohrva ščine. italijanščine, deloma nemšč:ne. strojepisja, do ber račimiar in risar, sprejme vsled rodbinskih razmer pisarniško službo pri večjem podjetju, vede posestvu. upravi ali uradu. Službo sprejme proti primerni odškodnini za hrano in stanovanje v katerem koli kraju Jugoslavije. Ponudibe na oglasni oddelek »Jittra« pod »Vol on ter«. 49031-2 Obrtni list za trgovino na debelo z vinom in žganjem oddam v najem tistemu, ki mi preskrbi kakšno službo. — Poriudibe na oglas, oddelek .Jutra« pod značko »Vino in žganje«. 49172-2 Katera gospodična ali vdova bi posodila veleposestniku 300—400.000 Din proti vkmJižiM na I. mesto in -»lisokim ob-e-stiin po dogovoru. — Na željo pustim takoj prepisati polorioo posestva_ — vrednega nad 2 milijona Din. Zakon ni iz!k'jiučen. Ponudibe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Skupno gospodarstvo in srečna bodo&nostc. 40205-2 Prodajalka iaufcpna v trgovini z mešanim blagom, vajena gostiln« in gospodinjstva, želi stalno mesto. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Izrarjena«. 49074-3 Boljša vdova dobra kuharica, išče mesto "ospodinje. Naslov: Kuko-vec, krojač, Ptuj. 49175-2 Šof er-kl juča vnsč ar vešč tradi popravil, išče službo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dober vozač«. 481S3-3 Spretna kuharica ln dobra gospodinja išče dobrega mesta. Po. nudbe na podr. »Jutra« v Novem mestu pod SSfro »Gospodinja«. 49543-2 Gospodična stn-a 20 let, izučena v mešani trgovini, ki ima poleg očne dobe tudi eruv letno prakso, z dežele, pridna, marljiva in poštena, želi sluSbo — najraje na deželi. Ponudbe r.a ogl. oddelek »Jutra« pod 5:fro »]>>bra inoč 20«. 43C&7-2 Prodajalka me?ane stroke, želi iiaffn za takoj. Gre tudi kot sobarica — najraje v hotel, kjer M se lahko naučila tudi kuhati. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 40388-2 Knjigovodinja- bilancistka v vseh trgov, poslih samostojna. Prevzame trudi pavšalno ureditev trg. knjig. Ceni. ponud. pod »Zanesljiva moč 132« na ogl. odd. »Jutra«. 49461-2 Reducirana učiteljica priinemeir« lasliržka, Ponnidbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod »Skromna«. 49479-2 2000 D?n nagrade dam osebi, ki ml preskrbi stalno službo. — Imam trgovsko Sol o. veW slovenske In Itall-lanske korespondence, knjlgovodstm, stroje-plsla. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod ^Dobre reference — 26 leten«. 49512-2 Samostojen mizar z dobrimi spričevali išče namerne namestitve v kakem hotelu ali trgovini kot hižnl mizar ali Inkasant, lahko trudi s svollm orodlem. Po notreM tudi nekal kavči le. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 49496-2 Službo sluge čuvala, vratarja ali tem podobno, Išče bivši pri pravnik fin. kontr. Govori slovensko ln nem ško. Ponudbe na oglas, odd. »Jutra« pod »Zasebnik«. 49421-2 Mlad trg. pomočnik vojaščine prost z znanjem nemščine ln slovenščine želi nastopiti službo v špecerljl ali meš. stroki. Naslov v ogla«, oddel. »Jutra« 49430 Trgovski pomočnik vojaščine prost, popolnoma Izurjen v mešani stroki, fober računar. Derfekten v nemščini, želi službe kjerkoli, kot garancijo nudi knjlžbo. (rre tudi kot skladiščnik Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod značko »Vestni pomočnik". 49530-2 Boljše dekle s spričevalom gospod šole Išče mesto cospodl-nje nr! enem ali dvema gospodoma. Ponudbe ra O"!, odd. »Jut.ra« pod »GosDodlnJska šol»». 49400.2 Slaščičar, oomoetifik perfekten, Išče službe. Nastop! lahko takoj. — Ponudbe na og.. odd. »Jutra« pod »P<"-f?k-ten 202«. 49490.2 Z lastnim luksuznim avtomobilom IBSem kakršnokoli zaposlitev čez zimo. preti zelo majlhni plači. Naslov pove podružnica »Jutra« v Celju 49576-2 ŠMlJa-začefnica ran.rjeoa v šivanju oblek in perila, x lastnim šivalnim Btrojean. fm kjerkoli službo Naslov pove oglas, oddelek »Jutra« v Ljubijaoi. 49577-2 Mlad kroj. pomočnik išče službo. Informirati «e je ▼ Ulici na grad št. 7. 49521-2 Krojačica-začetnica Išče mesta. 1 mesec brezplačno. — Ponudbo pod šifro »Marljiva 22« na ogl. odd. »Jutra«. 49597.2 Gospodična s trgovsko šolo, srednjih let, vajena vseb pisarniških del, šivanja, gospodinjstva ter Ima veselje do otrok. Išče primerne stalne zaposlitve. Ponudbe na podružnico »Jutra« Marl. bor pod »Poštena«. 4S584-2 Kdor ISče zaslužka, plača za vsako besedo 50 par; za naslvv ali šifro 3 Din. — Kdor nudi zaslužek, pa za vsako besedo 1 Din. za daianje naslova ali za šifro pa 5 Din. (3) Ročna dela po zelo znižanih cenah sprejmem na dom. — Ponudibe na oglas™ oddelek »Jutra« pod »Zmmtna 300« 4SH4S-3 Čevljarski mojster Izdelujem najfinejše čevlje. Pridem po popravila, mero in do. stavi jam na dom. Ponudbe na poStni predal 139, Ljubljana. 49493-3 S 25 Din si morete ustvariti eksistenco. Pišite takoj na »Ova«, LJubljana, poštni predal 245. Priložiti za odgovor 3 Din. 49569-3 lieseda 1 Din; za dajanje naslova ali za šifro 5 Din. Dijaki, ki iščejo instrukcije, plačajo vsako besedo 50 par; za šifro ali z« dajanje naslova 3 Din. (4) Francoščino koare.rzacij« in gramatiko poučujem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 49051-4 Mlada prodajalka z Emanjem nemšviive, išče kjerkoli službo. Dopise na podružnico »Jutra« v Mariboru pod ina«k» »Vestna in zaupljiva«!. 49578-2 Šoferska šola E. Čeh Tj^šev* (Dunajska) cesta št. 36 Zabavajte prospekt Profesor potrč,tt'« v»e »rednjrfolsk« r»3>lne predmete in moderne jezike. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« p.'i 4936-1 4 Odličen dijak Instruira matematiko, fiziko ln opisno geometrijo višjih razredov. Ponudbe pod »Inštruktor« na ogl. odd. »Ju-struktor«. 49389-4 Mesto vzgojiteljice Išče gospa, M Je prišla lz Pariza, k otrokom za nekaj ur dnevno (deml-place). Daje tudi po nizki ceni ure lz fran-crččlne. Vrstovškova 9, Mlrje pri prof. Osanl. 49391-4 Akademik Instruira z odličnim uspehom latinščino, francoščino ln srbščino. Grlgorovlč, Gledališka 7,X 49512-4 Akademik veSC lnstrulranja. bi poučeval vse srednješolske predmete proti nizkemu honorarju. — CenJ. ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Napredek«. 49507-4 Francozinja pouft^je otroke. 50 Dio mesečno. Dvofaikova 10/IH. 49567-4 Angleščino in francoščino pouftrrje profesor. Dvorako-v« lftUL 49668-4 TU* K tk« išče meeto pot nika. plača n vsako besedo 50 patr; » da janje naslov« ali » šifro 3 Dim. — Kdor sprejema potnike, pla ia besedo p« 1 Din; i« dajanje naslova ali ta šifro pa 5 Din. (5) Entlanje 1 m 1 Din montiranje blazin od lo Din dalje, monogrami od 1.50 Din dalje. Palača Kreditne banke la/IV. 49477-3 Šivilja gre šivat na dom. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 49400 3 Trgovski potniki! Nudi se prilika stalnega sopotovanja z avtomobilom po dravski banovini. Dnevni obračun od kllometraže & Din 1.50. Doulse 7. navedbo Vaše stroke na ogl. odd. »Jutra« pod »Zaprt voz«. 49398-3 »Pico« avtomat z bucikami. Svetovni šlager brez konkurence. - Praktičen predmet za darilo ln uporabo. Eleeanten, poceni, nepogrešljiv za gospodinjo. modlstlnjo. cvetličarne, za vsak poklic. Glavne zastopnike proti visokemu rabatu za vsako pokrajino sprel-mrno. Poskusni vzorci 10 Din. »Plco«, LJublJa. na, Dunajska c. 36. 49454-3 Šivilja za obleke in perilo. ISče d'elo. Snre-me tudi sta-o v popravilo. Naslov v ocrlas. oddelka »Jutra«. 49404-3 Zastopnik telo doJ/ro vpeljan, pozna valeč prilik po Bosni ta !Irva";em išče iasto)>srv* »-a prvorazredno tovarno — proti r.roviziji ali fiks:m i Reference in bančne ga 'ancije prav dobre. — Ponudbe na naslov: Drag Samar—id. Ljub ja na. poštni predal 308. 49064-5 Krajev, zastopnika po enega za Hrvatsko in Slavonijo, Hrvatsko Primorje " in Dalmacijo ter Srbijo sprejme z januarjem tovarna čev'jev r Sloveniji. — Ponudite na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Agllen 20«. 49336-5 Gdčne (potnice) za poset privatnikov eprej mom>o. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 49295-5 Oglasi trg. značaj« po 1 Din besed«; za da janje naslov« ali za šifro 8 Din. — Oglasa socialnega mačaja vsa-ka beseda 50 par; ta dajanje naslov« ali za šifro p« 3 Din. (6) Fige in slive za žganjekuho po nizkih oenah oddaja I vati Jelač-in. Ljwbljan«. I".3>.»ska ceet* štev. i. 372-6 Premog fn drva prodaj« Jezeršak, Vodmat £00 Prodam RoJJrfflei *h za 2000 Din in »/u z« 1700 Din. Ni »lov pove oglasni oddelek »Jutra«. 49226-6 Hijacinte In tulpe (gomolje) po nizki ceni nudi Sever 4 Komp., Ljubljana Gosposvetek« oesta št. 5. 49314-6 Premog, drva, koks prodaj« Vinko Podobnik, Tržaška a 16, tel. 33-18 Kompletne smuči skoraj nove, poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jut.r»t. 49c?37-6 Klobuke vm* virst od 45 D%n naprej; pop-avil« tioftM. — StuoMv iia^ke. Ljubi ja.na, ?/.dov«ka ni. 3. 45^15-6 Božična drevesa prodam v ve-ijth immožii-nah. Naslov v oglasn-m «dd(*ju »Jtit-ra«. 49290-6 Zastopnike t sreaih aprejmeioe. Dopis« na oglasni oddelek »Ju'uT«« pod šifro »Prazniki«. 49203-5 Vsakdo more pri na« kupiti prostor ali btšo na neznatne mesečne obroke (počenši od 90 Din in pa višje) ta teno brez konkurence ln v najlepših delih Beograda Mi iščemo inteligentne. poštene ta ipoeobne gospode ter «pe v vseh krajih Jiigo »lavije kot reprezentante našega podjetja, ki bi v 'mislu navodil nabirali kupce za stavbiSfa 'ta hiše Mi nudimo vsakemu svojemu reprezen •antu možnost trajnega In ve'ikega laslužka — Go spodje io go»pe. ki »o ta- Sobano Sg Din. [>uib 140 Din kilogram, ts-r volno in žimo ta madrace iiredno poesc! Drodaja Sega. Wolfova 12. IvorSče. 876-6 Kotno železo (vvrnkeleisen) večjo množino prMajo Osrednje mlekarne, Ma.strova ulica 10. 4SJ30 6 Lep luster in več drugih stvari (primerno za Miklavževo darilo) naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek Jutra. 4&40M Violino sirtem »Stradivarins« — io par smuči ugo«lm> prodam. Opie-dati med 1. in 2. oto. Naslov pove oglasni oddel-ok »Jutra«. 4945S-6 Positelja z žimnico ugodno na.nrodaj v Kolodvorski ulici 11, lev«, i»ri-(Jičje. 49-KS-6 Kompletne smučl:e (180) s palicami 180 Din naprodaj v fi.iški, Hotimi-ro4« lfl. 494i9~6 Kompletna predtiskarija za žensko ročno delo popolnoma nova se poceni proda. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« ped »Prilika«. 49415-6 Miza it in kol a rji! Univerzalna cirkul&rka z vrtalnim aparatom (Bohrmaschine), kroglična ležišča ln Ab-rlchtmašlna 500 min širine, vse skoraj novo se proda za ceno 5600 Din. 6kut>no ali posamič. Fr. Kovač, Tržič. 494C6-6 Amerik 2 n ko z*. strušnik, neko-11» rafc-Ijemo. kupi®. Naslov r oglasn-eon odde:ku »Jr*.r«« 4SC«0-T Saiike lahke, ita vpregiA, Itof^si, 3e>afcina. Stari ug - Rakek 4&3i&-7 Fotoaparat sve^Se optike, matf.. kupi Lovirju R«. domlje. 49C33-7 Kredenco aH sM-i>ni«aMd — d-4>ro ohra/njerse k-ojAi Ponudbe na og'a«. odd«i«fc »Jutra« pod »Krodemca«. 438S-T Moško kofo Ttn&rto in v dobrem BUaJ« l;c-v.n l^-nudb« na oeia«. oddelek »Jutra« pod šifro »Trpežno kolo«. 49478-7 Panexol svetT-too rai-lje&o. event. ^ollvr aS sličffe kup:m. Pt-nudbe i ceno na ogla.«™ oddeiofc »Jr,t-a« pod znamko »Obsevanje«. ' <^>I8-T Ogl*® trg značaj« 1 Din beseda; i* 'anje «Ji m. šifro 5 Din. — Ogi«»! socialnega tna/aja' « vaška beseda 50 p*r: t* dajanj« naslov« »jj za šifr« m fl D:n. Nov divan ta 500 Din proda Marek, Rimska cest« 7. 49475-6 Skoro nov pult 8 m dolg, nap-odaj r Flift-rijanski ulici 22. 493117-6 Gugalni konj dobre obre/aj-pn, prava koža, agodno naprodaj. Oe-sta v Rožrao dolioo K. 44. 49116 6 Wertheim blagajno veliko, lepo ln veliko ročno centrifugo, t najboljšem stanju, ssa domačo pralnico ali za hotel takoj prodam. — Vprašati pri Maksu Ne-dog, pralnica. Kongresni trg X 49464-6 Danes odprto Bajna Miklavževa darila: likerni servisi, kavni servisi, doze za Bladior, karaflndli, kavne žličke, polovične cene. Novi gramofon! 250 Dln_ Ds-mastnl namizni prti 30 dinarjev. »Omnlac, Dunajska C. 36. 49458-6 Gašperček dobro ohranjen, moško kolo, usnjata suknja, gojzerce št. 42 ln pol ln lepo vezane knjige »življenje ln svet« ugodno naprodaj. Ru-tarjeva ulica 4, pc-d-pritllčje. «509-6 Več knjig leposlovnih ln rirugth piodam ali sarnenjam za karkoli Ponudbe ti» ogL odd. »Jutra« p .d »Knjige«. 49435-3 J^jt afe-1 iT i g a&Si' --si "tri-ijgR^ Vsaka beseda 1 Din; Ei da-janje ^jsrova ali t šifre ?» 5 Din (9) i FiHps-Radlo SSiricevii:, iivan t «s. bor, d« priki j uuiteT 55» njalae strujt, t posebEtn zvočraiikcm, oov, prodaj«. Ponudbe aa oglas* oddelek »Juira« pod žjfro *41čJS cov«. C9S25-1' Radio aparat S oervai, po,t»>ittwrka ir-4-pletan, s najfinejši« imi-aitoju, prodain ali njaan ss 3 vrstno Bea»J-» iseniioniibo. t >gt. oddeiiu .-Jutra«. 4SG45-S Radi> troeieteoJis.ki. » ixr»» baterijo. akumtriaforjusa ia ivočn&«"D5 radi preraes-i- !rt ia 700 Din tiap™d«.j rt« Glimcai 43371-9 Radio^aparat 5 cevni ca elektnint tok novega tipa ugc*i-no prodam. Naeiov T o^Jas. odd siku »Jutra«. 42446-9 Kakteje naprodaj v Ljubi jajjS, Hra-de-okega vst smjv. 5 — pri dol«njškem mostu. 4&3?X> 6 Otroški voziček poniklja.n, za 2V) Dlc naprodaj. Naslov pove oglas, oddati »Jutra«. 49"i>4 6 Werrhehn blagajno e pisalnim pultom, di'b"0 oh-anjerko za 3500 Din proda Florjančitč, Studenci — Ob izvirkih 1 — llcibor. 49579-6 Špecerijske stelaže kompletne, pulti ln drugo zaradi opustitve trgovine naprodaj po zelo ugodni ceni. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Redka prilika«. 49523-C Železen štedilnik skoraj nov, naprodaj v Bolgarski ulici štev. 32. 49592-6 Prodam 18 novih zvezkov Klavirskih not »Slrius-Mappe«, posamič ali skupno. Vsebina: moderni plesi. Komad 15 Din. Na ogled vsak dan od 9.—13. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 49403-6 Moško žaket obleko dobro ohranjeno, nov neseser. mikroskop, visokofrekvenčni aparat, manlker garnituro ln črni damski salon, čev-111 št. 40, prodam vse to po prav nizki ceni. Pod Trančo St. 2, I. n«/lstr. 49420-6 Zaboto r velikosti 110 krat 75 krat 80 cm. enkrat rab. Henl. ugodno prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 49546.6 Namizni štedilnik dobro ohranjon naprodaj. Poizve s« pri hišniku v Slomškovi ulici štev. 7. 49528-6 Za Miklavža Za Miklavža Fotoaparat Ze od 100 Din naprej dobite dober aparat pri Foto-materija! Janko Pogačnik. Ljubljana, Dunajska e. 20. Oglejte si nizke cene v izložbi. 49529-6 Gugalni konjiček naprodaj. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 49.553-6 Ogla« trg. tnačaja po 1 Dio beseda; z» dajanje nasJov« ali ta šifro 5 Din. — Oglasi socialneja značaja vsi ka beseda 50 par; za dajanje naslova ali ta šifro pa 3 Din. (T) Staro 'železo, cink, baker in druge kovine po najvišjilh eenah kupuje Fr. Stopica, železnina, Ljubljana, Gospoevetska c. štev. L Istotam naprodaj dobro ohranjen pisalni stroj. 49047-7 Poljske železnice tir vsako dolžino do 2 km, od 7 kg meter teže. kakor tudi vozičke kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jntra« pod šifro »Poijeka železnica«. Večiooski avto tovarni, raol jea, 4ot»r« iiuiafe«, klafii na og:!^ oddetefc > J litrske pod »T^ tone«. Motorno kolo » prikolico, 5če««ed» 1 Dm. m dajanj« naslova aJ-i za šifro pa 5 Din. f27) Konja ■dra-rega, dobrega rn nr-votača. lo—-16 pesti ▼iw>k«ga ter 4—6 let <>ta-rfvga topi Ivan Kuralt. valjana mlin, Domžale. 40171-Z7 Zajce Reke.. S.Fi.bokrvne. rasne starosti, proda A. Kost«, Maribor, Tezno. 43330-27 Kanarčke-Harcarje večje število poceni proda Ažman. Bohinjska Re'a. 49'i%-27 Ptičarja Bil poenterja, bele barve. z rjavimi lisami, lepega z ali brez rodovnika. kupim takoj. — Ponudbe z natančnim opisom na ogl. odd. »Jutra« pod »Ptičar«. 49231-27 Vsaka be*eda 50 par: sa daianj« na?lova aH 5» Šifro f« 3 Din. d8) Usnjena čepica s«? je IzguDUa v četrtek pred šmidovo trgovino Pred škofi i o. Na:-~iitel;a s«? prosi, da jo odda v ogl. odd. »Jutra«. 49590.28 f? »w»d» 1 Din. za dajani« naVora ali ia. iifro rw " Din. (291 Šivalni stroj •Simgc-r« sko-ro aov, pro dam. Ponudbe na podiuž-E.i^o »Jutra < v povrni me-»lu pod »Nizka cenar. 491G9-29 Elektromotor *a trofaznl izmenlčn, tok 220-330 l1 i—2 KW kupim. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod značko »Elektromotor« 49450—29 Pisalni stroj dobro ohranjen, kupim. — 1'onudbe z navedbo znamke ii cene pod »Prenosen« ds ogabni oddelek »Ju.tra«. 49108-29 Šivalni stroj »Sitiiger«. zelo dobro oranjem. naj>r<«iaj za 5S<1 Din. KaelflT v oglasnem oddelku »Ju.tra«. ' 49561-Ž9 Elektromotor rabljen. 4 do 6 ks. 220 volt, vrtilni tok in črpalko (Kolbenpumpe) na pogon kupim. Maks Eršte, Tržaška 51, Vič. 49591-29 Vsaka Desni« 1 Din: sa daianj« naslov« ali z» šifro pa 5 Dio. (261 Kratek klavir brezhiben, trn, poceni p-odam. Dobrajc, Maribor, Tatten.bach.ova 21. 49294-26 Kratek klavir »odern, skoraj nov, Pan-zerploš^a. krasen g as. prodam. Dopise na Holoba.r. Maribor, Taborska 7. 49342-26 Kratek klavir dobro ohranjen, z oklop-riim ronotanč.nim dnom počena na,prodaj. Tudi proti knjižici. Miilleret. Ptuj. Ljutomerska cesta 6. 49347-26 Harmoniko kiv«matii! 4^868-30 Žične posteljne vloge od 65 Di« naprej, poste.je z žično vlogo, lesene po 150 Din ter železne zlož Ijive postelje nudi izdelovalec istih po konkurenč nih cenah. Strgulec Pavel. Gosposvetska cesta št. 13 'Kolizej). Ljubljana. 47531-30 Maribor, Mlinska 8 Britje 2.—, striženje 4.—. Brusimo britve, škarje. 49351-30 Graviranje Sitar & Svetok, Ljubljana, Sv. Fotra cesta 18. 340-30 Špal! Isnia in druga sadna drevs-sca. galv. pocinieno žico. kline, vijake in rro-rebitne načrte naba,,.i nalcenele A. Smo^deli. Rutarjeva 4. 4939^-30 Modni za jrospode 0. Slapar, šmartinska c. S se priporoča za izde'avf> oblek in zimskih suken.'. Cene niz.ke. 49-K)S-30 Pred odločitvijo oddale odnosno ustav? rn.izarskf?';a dela stavbenega aH r-a. cb-nite sp ral*ol m mizarsko pod^etie \Ib"rt '^orne, Ljubljana VIT (Nova remiza). Cblekce za punčke, ^a velikost 50 krat 30 cm (Puppen-kleider) zelo srčkane. ugodno naprodaj :n se izgotove po naročilu, posebno lepo darilce otrokom za Miklavža in božič. Naslov pove ogl. odd. »Jutra«. 49610-30 oe.st-ila 1 dim >,a lajanje naslova ali 'a si f rn na 5 D'.n ,'34 L Vsaka t*weda 1 Dtiij za dajanj« naslova alt ra šifro na 5 Din. f31) Prekticujem G. F. vse besede, ki sem 29. nov iz-ekel pri bla gcj™ proti G. M.. promeV Piku. G. je iivrSa svoio iilžr.os' 49353-31 Razna jabolka po 2—3.50 Din brut-o za neto povze-tno: Postržin. Krško. 48948-34 ">e.S"1a 1 Din. £3 dajanje naslova al; '.a 5:fro r>a 5 Din. '35 Srebrne krone staro zlato in srehro !<■.(.Uje K«Hnrr.Ja Iragh kovin. L;uh jan«. tlirsk* odica št.ct 36 — vhod z V;dovd.a.nske eftste. pr; stSn- Mna.______W 363 Vsake vTste ZLATO m SREBRO kupni j« F. Čuden, Prešernova ul- 1. Vsakovrstno ?.lato itnpuje po najvišjih ""ena 0 CERNE - juvelir i.iuM'^na Wo"ova ulica 3 tt«"" i,. :■ >•.'. •- : t ffi-«1 M®midMmm blago ^futmlir^ . Hi I« S L»_, kupite najugodnejše pri OBLAČILNICI Ljubljana, Mestni trg 17, L nadstropje, ■lika izbira- Znižane cene. \ 13233 . i" -i K a 0t-se,1a 1 Dm. za lajanj« naslova al" 'a Šifro oa 5 Din '32 Prostovoljna dražba Dne o. decembra 1932 'h 2. uri popoid.n« se vrš: dražba v garaži d-užbe »Triuaniph-Auto«, Celovška cesta 38 tovornega avtomobila znamke Au.stro- Fiat tip 2 DR 4cil.inderski. 1 ionsko tona ž o. [>•« v dohro olranjon. KiiT-»-d se vab o in se je gk-de p"-ari': a obrniti na nasl ov Rini o * Kokalj. Ljubljana, Riovsia cesta 0, telefon 20-78. 49:31-32 Prostovoljna dražba Dne 5. dec. ob 2. url t>op. vrši se dražba v garaži druž. »Triumph-Auto«, Celovška c. 38 tov. avtomobila znamke Austro-Flat tip 2 DR 4-cilinderr.kl, 1 tonsko t.ona";o. prav dobro ohrani en. Kupci se vabijo in se je glede po-ia.=nil obrniti na naslov Rud. Krkalj. Ljubljana, R'mska ce=ta 6. telef. 20-73. 49134-33 r@i©i91 T •? ,---5 5 l % ms 53 P* C If & W » I "i i i 1|J izvršujejo reparaiure in v Sortirani rezervni deli po tovarniških cenah na skladi- | šču. — Prvovrstni strokovnjaki. 13301 | Brez posebnega obvestila. Umrl nam je naš preljubljeni soprog oziroma dobri oče, brat, svak, tast in stric, gospod i., 2 1.--1 €ii3 atSi C davčni upravitelj v pokoju v soboto, dne 3. decembra 1932 po daljši in mučni bolezni, previden s tolažili svete vere, v 62. letu svoje dobe. Pogreb blagopokojnika se bo vršil v ponedeljek, dne 5. decembra 1932 ob 14.45 iz mrtvašnice mestnega pokopališča na Pobrežju pri Mariboru. Sveti maši zadušnici se bosta darovali v Mariboru dne 7. decembra ob 7. uri v župni cerkvi sv. Magdalene in v Ptuju dne 6. decembra ob 8. uri. Maribor, Ptuj, Ljubljana, dne 3. decembra 1932. Marija roj. Hočevar, soproga — Beno, ravnatelj Ju-gotehne, Joško, art. poručnik, Mija, sedmošolka, otroci; Ivka roj. Kclland, snaha g9 V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naša nad vse dobra mama, stara mama, gospa posestnica in gostilničarka v Framu dne 2. decembra, v 75. letu starosti, po težkem trpljenju, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb se bo vršil v nedeljo, dne 4. decembra ob 15. uri popoldne na pokopališče v Framu. Fram, dne 3. decembra 1932. PAVEL TURNER, sin — JOSIPINA roj. SAGA-DIN, snaha — MIHEC in MARIJA, vnuka 14920 .-j ! Vsaka tmseda 1 Dui; ca dajanje na.->lnva aH za šifro pa 5 Din. ;'3.'J1 t___ ______ Novo kislo ze!ie prvovrstne re;.ano in ce-ie glave za satmo 7 sodčkih v vsaki množini d ii-avija po naročilu in po najnižji ceni Gustav Erk'avec. Kodelje-vo št. 10 Ljubljana. -Telefon 25-91. 299-33 Med zajam?e>no prirodan T-ma bosiljkovac bagremovar 5 kg SO Din. frank« uz po vuku nudi pč'' aretvo A MndiMch Novi Sud Ved bikova 3. 49177-33 Polsladkega gorskega sena .i 15ant-sa 1 vagon franko Kak^k p-od.am po 60 Din za 100 kg. Naslov v ogi. .-.ddeikn »Jutia«. 49344-33 Gozdnega temnega medu 500 kg krepim po najvišji cen'. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 43346-33 Zdravo vino izvrstno, novlna in starina. večja zaloga. po najnižji ceni naprodaj. Naslov v ogla-snerr odd »Jutra«. 49481-53 Tf Vsaka beseda 50 par: 'a lajanje naslovi ali *fro pa 8 Din. (39 Več tisoč znamk prodam ali zamenjan. ^a Karkoli po dogovoru. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod Znamke«. 49436-3S Vsaka Oe.seda i Dm. | 'a dajanj« naslova a!: i '.a šifro pa 5 Din .'40 Moški in ženske zajamčeno ozdravite ku,-pavec. Novi za Din 104. stari za Din 184. Zdravilo pošilja potom pošt. povzetja Dr. Julius Ber-ger, Zagreb, Medve-gradska 48. 49422-40 m IU S9H L23 1 S V s! )ka beseda 1 Din: za .lajanj« naslova ali za šifro pa 5 Din. (37 M. PAP, Zagreb Jelačičev trg 6'1 Nega lepote po oaj novel šem sistemu. Poooino od stranjevanj+ solninili 1® ;«tra.ih peg Eleki-rična m> -aža »braza in rok P« rafineki o-mori Odstranjn jejo iojedc«. prišč it) nad iein« dlačice Za nego >>b raza io ;as samo iine^lji v- POMPADUR preparati. Flujša-nje po oajnovejš' me 'odi. Sprejmemo dame » st.rokovno oa obraz bo 363-37 Za mal denar kupiš barve, fimež i. t. d. pri tvrdki DRAGO FRANZ Stari trg štev. 11. Baker, mesing, cink kupuje najugodneje MIROSLAV RRAS Zagreb, Sajmišna ulica. Tel. 66—49. 280 Smuči in sank zastonj nikjer ne dobite, najceneje pa pri FajjSar M. kolarstvo LJUBLJANA Trnovska ulica 25 Telefon 3410. 13304 dobi dane« v r«h te4kiih čaaib še najlažje vtak. 6e « do.ma opremi 1'nnačo pletilnio4i>o okrepi ter 16(i Din. Nešteto ia hvalmib pwm Di 'kretno protj po^ tetjn pošilja Kemični laboratort) Institut V Havelks Praga, VrSovIce -Roška 452. ooitnl predal 12. 870 Pozor, gostilničar!!, restavraterfi! Serroet vino Črnino lz Fruške gore nudi B. Marinko v, Sremski Karlov«, Fruška gora, v sodih od 50 litrov naprej. To najboljše zdravilno vino je edinstveno na svetu. Odlikovano s prvimi nagradami. Brez Bermei vina Vaša gostilna ne oo napredovala. — Zahtevajte ponudbe od B. Marinkova, Sremski Karlovci. Fruška gora. 302 Pravi smučarski ČEVLJI vedno na zalogi in izdeluje po meri staro priznana tvrdka MESTNI TRG 19. Popravila se sprejemajo. 13293 se išče pri špeceristih na štajerskem, dobro uvedeni gospod. Prednost imajo tisti s sedežem v Mariboru. Najbolje uvedena znamka. Artikel največjega dnevnega konzuma, kolekcija zelo majhna. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Specerist«. 14917 !deča megla je izredno napet fantastičen roman. Citaj-te ga. ne bo Vam žal. — Naročite ga pn upravi >Jutra« za Din 20.—, vezan Din 30—. Vremenski pregled Prešli smo due 1. 'iocembra v prv. zimski mesec Ali naše vreme še n^ ve n česar o pričet k u zime. še v^iino aosposen ln kan-ir pri nas je rudi domaia po vsej ostali Evropi Nekaj več hladu je samo ? ju ž :io vzhod nem dPlu Rusije, kjer se sle; ko prej držj jedro anti-ciklonskega področja; a!: tudi tu. kjer je še pričetkem tedna znašala temperatura do 20 stopin; pod ničlo, se je segrelo ,n je mraza komaj za 10 stopinj Tudi snega so dobi-ij ta reden na novo v tem področju. Vsa ostala Evropa pa je pod gospod-stvom atlantskih depres j, ki se druga za drugo spuščajo z oceana proti sev rovzho-du tja nad Belo morje in še dalje ob sibirski obali. In kot člen v ogromnem vetrovnem depresijskem sistemu gredo čez Evropo v glavnem vetrovi od jugozapad-a ter jo preplavljajo s toplim južu.m zrakom. Ogromna večina našega kontinenta je deležna namorskega podnebja in če bi ostar la taka barometrska situacija, bi vso zimo ne imeli prave .zime«. Seveda se nam tega ni treba bati; bairometrssi položaj se včasiih na vso moč hitro spremeni in kar na lepem lahko p'anemo v naipristnejšo zimo Za sedaj sicer še ni podoba, da bi se pripravljal tak preobrat Ta teden se je nad južnim nasom Evrope drža! celo razmeroma visok zračni tlak. vezoč rusko anticiklono z azorsko, in nas varoval pred neposreda;m vplivom atlanskih depresij, to se pravi, da je pač visoko v ozračju gospodoval topli južnozaparlni zračni tlak, toda do tal. do zemeljske površine pa ni mogel prodreti, zato je bilo tu sicer toplo in vlažno, a zelo megleno, ponekod celo prava gosta megla, šele ob koncu tedna je vpliv depresije segel v poln.j meri do nas, njen vetrovni sistem se je uveljavil tudi v našem zatišju prav do tal, odplavil meslo in nam končno vsaj za kratke presledke pokazal malo jasnine. čeprav skopo. Čez vso dolgo progo Evrope žene topil jug vlažne oblake, od Sredozemskega morja pa tja do Belega morja na SKrajnein severu. —-- Najhladnejše novembrsko vreme Najhiad lejše jesensko vreme so imeli letos v Mehiki kjer ni bilo tako hladno kakor letos že celih 501et. Proti koncu meseca je znašala povprečoa temperatura 9 stopinj C pod ničlo. Obenem pa so imeli v Bueno-s Airesu več nego pomlad — namreč 34 stopinj C nad ničlo. Celnioidne ščitnike za vrata dobavlja v vseh barvah in fazonah Franfo Zrnec, steklarstvo LJUBLJANA, Cankarjevo nabrežje 5 sBMnannn s išče B kapitalom. z lastnim podjetjem, agi-len, podjeten in sposoben za realizacijo: pokromanja Din 150.000 hladil, indstr. Dm 300.000 Pismene ponudbe z navedbo pogojev na administracijo pod »Zanesljiv«. 13316 HfV-\ e zavrzi te darila Dne 1. decembra smo razpečali sledeče 100-dinarske bankovce: serija 0: 915 št. 874, 1065 št. 074, 0017 št. 635; serija 2: 1031 št. 083, 0015 št. 872. Poglejte v denarnice, ker za vsak predloženi označeni bankovec dobite do 17. decembra t. 1. kompletne smuči za 100 Din, kompletne otrofck© smuči zastonj. Nov lastni model. Sanke, najnovejši model, brez konkurence v Jugoslaviji, zastonj ed nole pri AVTOBUS FRANC ROJINA, Zg. Šiška, Ljubljana VIL Telefon št 27—78. Imena nagrajenih bodo objavljena. Velika zaloga od smučarskih strokovnjakov prvovrstno ocenjenih smučk in sank. Hykori in patentirani kovinski robovi na zalogi! ZAHVALA. Zahvaljujemo se najtopleje za izkazano sočutje in obilno pri pogrebu naše nepozabne matere, stare matere, gospe PRANJE PERUZZI Prisrčna hvala vsem onim, ki so jo na zadnji poti spremili ali ki so se njene smrti v mislih, molitvi ali pismeno spomnili. Nadalje izrekamo iskreno zahvalo Gasilnemu društvu v Tomišlju za izkazano ji zadnjo čast, kakor tudi vsem vaščanom in vaščankam iz Tomišlja in Barja za udeležbo in poklonitev lepih vencev ob priliki zadnjega spremstva naše nepozabne ljubljene matere! Upe _ Ljubljana, dne 3. decembra 1932. 13575 ŽALUJOČI OSTALL Zalivala. Za mnogobrojno Izraženo sožalje ob Izgubi naše ljube mamice Ivane Vošniakov za podarjeno cetje, sa Izkazano Čast pri pogrebu izrekamo tem potom našo najsrčnejšo zahvalo. Osobito smatramo za svojo posebno dolžnost, da se zahvalimo g. pri-marlju dr. Jesenku za njegovo požrtvovalnost, s katero je pokojnici lajšai bolečine, okolico pa s svojo človekoljubnostjo tolažil v teh bridkih urah, dalje tudi mil. g. opatu Juraku z duhvoščino za preroštvo na zadnji poti in p. n. Celjskemu pevskemu društvu za v srce segajoči žalostinkL Celje, dne 3. dccembra 1932. I40!8 Rodbine: Vošnjak, Kovačič, Dr. Vičar in živkovič Pohištvo } Hranilno knjižico M^t jedataica, spalnice, ' m-e^t-tte hvar,i"! Mario«cilna »Fran dijR«, Kolodvorska ulica. 48680,14 V dosmrtno oskrbo rif?vzamem osebo, ki mi rr-oči 30.000- SS.000 Din. Nnsiov ▼ ogl a s m. .n oddelku »Joirf««. ©359-6 Več dara in gospodov •TVo^aaB n« dobro domačo tra .o. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 494C1-14 Vaaia beseda 1 Din; za lajanje naslova ali ia iitro pa 5 Din. (16) Odpadke od žage dobro osušene, kratko ža ;ie, v vsaki množini pro u.ila Ivan Šiška, Mete;kova «li ca 4. 48900-15 Ia lipov les 1—3 vagona, iščem. L?« moti biti rtooolmoma čist ln suh, bre?. grč, zdrav, v p!oi h debeline 30—»100 mm. ponudbe pod šifro »kritna, lipov les« na ogl. oddelek »Jut,rs«. 49329-15 Suhih drv množino bukov® ta krastovih — kakor tudi tesanega lesa k-rrrim. Ponudbe na ogla«, oddelek »Juitra« pod iifro »L?s«. 49451-15 Suh, rezan les kupim. I. ln II. razi-to, 310 do 350 staftov, 10-10 cm brez srca, 250 do 300 smrekovih desk, 5 '2m debelih, od 23 do 3C cm široke, 350 smrekovih desk, 2.6 ?nm de-b?ilh, od 25 do 28 cm široke, 80 do 100 borovih desk, 5 cm debele, Stroke od 18 cm rlalje. Cenj. ponudbe S navedi« cen na ogl. odd. »Jutra« pod »I. 1 II. raz.«. 49513-15 Finančnika iščem s kapitalom od KOO.OOO D:n za novo. remtab''no p d-jetje. Cenj. p ntidbc pod »Sngnrrvo** zajamčenn« n3 oglasni oddelek »Juitra«. 49442-16 Mlk!svž&v večer priredi jR ista vračil a pod Skalco« v ponedeljek. Prlčetek ob 21. url. Darila so sprejema jo do večera. Bestavra-terka. 49593-18 Vsaka beseda l Dtaj za dajanje naslova aLi w iifro pa 5 Din. (19) 30—60.090 Din posojila iščem na hipoteko hiše. Odplačevanje mesečno Din 2000. Prevzamem tudi vlogo mestne hranilnice v LJubljani. Ponudbe na orrlas. c^del. »Jutra« pod »2000«. 49434-16 Nesrečna gospa prosi 4000 Din posojila. 3!a b! k dotičnl osebi v službo. da posojilo odsluži. Ponudb° ie poslati na ogl. odd. »Jutra« pod »Varčna gospodi, nja«. 49390-16 Posojilo nudim 100—150.000 Din po dogovoru. Točne ponudbe Je poslati na ogl. odd. »Jutra« pod 1933«. 49459-16 Kdo posodi pridnemu obrtniku proti primernim obrestim ln sigurnim Jamstvom 2500 Din. Prijazno ponudbe poslati na ogl. cdd. f-Jutra« pod »Jamstvo 2300«. 4C438-16 Lep iokal tel« »vete. io prostoren, v prvem nadstropju t »tano van im. v eentru mest« oddam i 1. decembrom. — Nisiov v oglasnem »ddelku »Jutra«. 4S154-1S Kompanjona Iščem za dobro ldočo otrt v LJubljani 8 primernim kapitalom. — Cenjene ponudbe poslati na ogl. odd. .»Jutra« pod »Dobro ldoča obrt« 46139-10 Krojača-družabmlia poštenega ln zmožnega darnskem krojaštvu. ki Ima dosti poznanstva Iščem. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Krojač«. 49501,16 Cesife 100 odst., varne tn. osebnim jamstvom prodam proti visoki odškodnini ln obrestim. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Cesl-Je«. 49510.16 Spe 2erijo-m lekarno dobro ido&o takoj prodam sred« me^ta. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 49335-19 Gostilno s"aro la dobro vpeljano, ob iriavnt cesti tredi trga zraven sodSJča, nrodair -a 15S-fK)0 Dio. Zraven pripada "«loga pfvovarne, ledenica, gospodarsko poslopje. gostilniški inventar, 2 njivi ln vrt ta lelenjavo. Vse v najboljšem stanju. Leta« 5»ti dobodek 30.r>00 Din. Ponudbe n« oglasni oddHek »Jntra« pod šifro »Radi »dhoda«. 49168-19 Lokal na io!« prmaeitst B.aj?f> to pooend tatooj ali po7jnej« odda-m. Pred--41 a« 'Marifbor j»od ^«Pro-tB rtn* eeeita«. 49389-19 MašBpia trgovina e a prodaj na najpromerf-nni?am prostioiro t mest-u radi d™žii»akiih razmer Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Sfooraj n.vo«. 49331-10 Tvorniški objekt v Slavonski Požej^i primeren za vcikio ntiL.oj i .duatrij«, z vpeljano elektriko za razsv.wjivo in pogon, kanalizacijo, vodovodom ja sial.iim vrelcem iivfstne vode, rad; preseiVtve zelo ugodno prodaiiio. V mflst.u je električna itruja z* pogon iz-p.id 2 Din zr KIw. Lahko se pr9v®are hipotekarnih drve tretjine vredoe.«t.i proti 8 •/» z areort.izaf.fjo. za gotov denar. Pojasnila daie Brača Nedela. Slav. Požega. 49'ftl-8'» Opekarna večjega trga. bret konkurence, proti plačilu ali demarni kinjitici napro daj. Naslov v oglasnem oddetka »Ju^ra«. 49029 2'• 5000 Din posojila Iščem za pletilno podjetje. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Nujno 200«. 49613-16 Vsaka besed* | Din; zm lajanje naslova al; m lilr« pa 5 Dm. (16) Brezobrestna posojila za odkup dolga nakup In zidavo podeljuje: »Kreditna zadruga«. Ljubljana, poštni predal 307. Sprejme zastopnike! 293-16 10.000 Din posojila potrebujem takoj, io plačam 1000 Dii obresti do 3. maja 10:33. ponudbe na o?1jm. odidefek »Jutra« pod Sfro »Najboljšo jamstvo«. 49039-16 Vložne kn^žice kurit« ali prodaste najbolje pri Komanditmi dnitbi M. Javkate, Ljubljana, Selen-burspova ulica 6/II. Telefon 49306-16 Vložno knjižico ■ braniinice ljub jan- ske, za 50MX) Dio kup;m. Pi^irtie n« oglas, oddelek »Jutra« pod »Navedba zahtev«. 49301-16 Vsaka beseda 1 Din; ia dajanj« naslova aK z« šifro pa 5 Din. (17) Restavracijo srairen kolodvor« takoj oddam v najem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 49356-17 Delavnico v najem oddam v velifcoeiti 86 m', eiofctriičeai pogon, na Jesenicah. Naitamčino se itvo: Laimipe-to va ul. 4, Jesenice - Fužine. 49338-17 Trgovino meš. blaga dobro idoSo, oddam v na-j«m proti prevzemni blaga, v prometnem kraja n« Stajenskem. Ponudbe nu oglasni oddelek »Jnir.t« pod »Dobro naložen denar«. 49326-17 Kovač nI co bre« orodja dam v najem. 5u!er Ivan, Mornhof Dravograd. 49348-17 Družabnika # konce«jo za lekarno ali d rogeri jo iščem. Ponudbe -i« oglasni oddelek »Jutra« pod »Bod'očnost 200«. 49317-16 30—40.900 Din posojila iSčmb, prevzamem tudi kujliioo Mestne hrani'ni-M Ijnbljaivske proti tigur-nomu jamstva. Pooudbe na ogia«r*i oddelek »Jutra« pod šifro »Obresti po dogovora«. 49:302-16 Družabnika z Dto 100—800.000 v gotovini aH knvjiiiei sprejme veGje mlinsko podjetje. Dobi čfk anos.no i-n po-poVooma sigurno — dele>i se laMoo vknjiii. Sodelovanja ie!'°u»o. — Ponudbe ped »Sigurnost 20« na česani oddelek »Jntra«. 49328-16 Poa->ifk> 19.999 Din r goW*vir»i proti vknjižbi ji« poeesdvo iSčem. Obre-eti m plačajo po dogovo ru. Posojilo iščem za 1 lete. Ponudbe ra oglasni oe restavracija Zehal. Rudnik. Ljubljana. Dolenjska cesta 46927-13 Miklavžev večer s plesom do 2. zjutraj priredi v nedeljo gostilna Reininffhaus. Brez vstop nine. Darila sprejemamo. Došla so nova vina. 49537-1* Naznanjam ceaj. občinstvu, da bom otvoril na novo gostilno. ir» domače pri Zrinrf';u. z godbo, Zg. Šiška Koseze. v nedeljo, dne 4. t. m. Se priporoča za obilen obisk Demšar. 49239-1? Božič v Bohinj!! Krasen sportmi teTeo m bojičitri odmor. Hotel Triglav. Penzijon: 35—50 D n. 49380 Koncert s »večamo sokolsko akademijo v veliki dvorani z dobi" postrežbo, prvovrstnimi vini. prvovrstno kuhinjo. Za obilno udeležbo se priporoča 4. dec. restavracija C« rman fo Sokol Zg. SiSka. 40.386-13 Trgovino mešane stroke dofcro vpeljano, obstoječo 35 let, tjik dnetvuega trž n >gs prostora, z dobro c ko lic o v večjem meftni na Štajerskem, radi dru-ž:nslcih raamor takoj z za leglo io inventarjem prodam. Ponudbe na og'asni o Ideleik »Jntra« pod »Do-b:a trgovina«. 4935J8-19 Gostilno D* prometnem krajo, kjer bi Ml tudi prostor za trgovski iokal, vsamern najem. Cenj. ponudbe na pgiasini oddelek »Jutra [vod rnafikio »Dobra go-silraa«. 49333-19 DelSka^es. trgovino urejeno, prodam radi nenadnega odpotovainja iz Maribora. Naslov v oglas, oddelkra »Jutra«. 49341-19 Stara trgovina fteikla in porcelana, dobro vpeljoma. naprodaj v ve6-:eim i-nduetrijskem mestu Slovemije. — Ponudibe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Šiguirn« in dobra eksi-sdcnica«. 49191-19 Trgovino z B>e!kw?im b'«gom, v zelo pponnetoeim krajo oddam v najem z zalogo, ali pa tndi sam lokal. Ponudbe na oglas, oddeleik »Jutra« pod mačko »J>0'bra eksistenca«. 49107-19 3 pisarn, prostore v cen Dvo^tartovanj. W§o i !<1pim vrSoim, 5 minut od Kairnraiika, poceni na-it»rodh.j. Nasilov T logflas. oddelku »Jurtra«. 498G1-20 Lepo posestvo v bližino Ljubljane na prometnem Ikra ju, prvovištiii zemlja, takoj naprodaj. Naslov v oglasnem od.de! ku »Jutra«. «330-20 Enodružinska hiša še oeometana, naprodaj v blliltJ Sv. Križa. Nori n v v oglasnem oddelkn »Jntra«. 49306-20 Realiteto 25 minut, lz LJubljane, obstoječe lz velike eno-uadstropne vile e dvema dvoriščnima poslopjema, katerih eno Je enonadstropno, prikladno za manjšo tovarno ill za veletrgovino ta-koJ prodam. Oferte na ogl. odd. v Jutra« pod »EchSne Realltflt«. •19463^0 Posestvo z crostilno in nisii!,'*, aii trgo-.-Vo, v okol:ni Celja, ;i.t'iam ali oddam v najem Povjdbe na po<1™;. .Tut-a v ( eijn pod značko »Dober prumet«. 49575-20 Novozgrajeno hišo s trgovino prodam. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Ugodna prilika 56«. 49556-20 Hiša gespodarsko poslopje ln ledenica ugodno naprodaj pod Golovcem, pripravno za vsako obrt. t aibolje za gostiln j in mesarijo. Potrebna Je s9mo četrtina gotovine, drueo ostane dolg v hranilnici. Informacije pri Sakslda ln drug. PO"anska 91, telefon 3330. 49540-20 Visokopritllčno hišo vr''i£o. i gospodarskim po «'.'pjem in 6 orali zemljišč;'., ali brez njega, v 1t»-dnsrtriffakeoi krajni h!!m Ma-ri' ora prodam. Dopis« na p Iružniico »Jotra« v Ma-rii.oru ped »Lepa lega«. 49582-20 Trisob. stanovanje nasproti banske uprave po n:zki cfni oddam. — Po-nu-ibe on ni »sni odl^iei »Jutra« pod »1. febru r«. 4? 176-31 Stanovanje lopo, d vxv ali trisob im takoj pooeoi odda Drobci. Rotaa dolina, cesta IX/43. 49474-31 Dvosob. stpno^anje takoj oddnrn v G-abiovi-ti-ri allef 18. 41«92-31 Enostanovanj. hišo raovo, dve sio^bi, koMnja, Meit, prodam. Pobrežje, 9olsfea ul. 5, Maribor. 49-92-30 Posestvo z umetnim mlinom in žago, več hs8 in 10 oralov ®em!je v bližini večjega mesita poceni naprodaj. Sprejmem tudi knjižice denarnih zavodov. Ponudbe pod »Dober promet« na podruž. »Jntra« Maribor. 49290-20 Hišk) z nokaj sveta v najbližji •oflooilicii ugodimo prodora. Na Kod-el je>v eim ugodno prodam tudi parcele 4 ca 100 m!. Nasl.: Ljubljana. Ors$novaoj«*». oajeamvJkor, Vegova nI. 8. 873-31 Petsob. stanovanje krasno, oddam ceneje boljši mtvnjSi si-anki na Mi-k-^Jičevi cc»ti itov. 14. 49641-91 Enosob. stanovanje oddam. Poitve s« v peka riji Jerko, Dunajska c. 97. 49536-21 Enosob. stanovanje s kuhinjo in vrtom oddam. Zelena Jama, Ljubljanski, ulita 55. 49502-21 Dve pisarniški sobi iepl !o rvebli, v I. n-d.=tr. odda drogerija Herme« n« Vf^.ošičevi cesti štev. 90 49813-28 Sobo z razgledom na alifio, «d dam v Rotnd nlioi štev. S 49210-23 V -a ia beseda 50 par; j 7» dajanje naslova al' " i« šifro 3 Din. (?l-a) Solnčno sobo lepo opremljeno, s sepa-r i-onim vhodom io elek triko, oddam v neposred m bližini berrske uprave, Na željo tradii sour-oraba kopali-^e. Na*lov v oglas oddelku »Jetra«. 4 a>1o-23 Trisob. stanovanje z ▼ a e ra i prH%11mam< io uporabo vrta tokoi oddam na Mirju. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 49572-21 Stanovanje dveb maji-it ul! ene ve lil" soi>e. kuirnje io pri t'k;:n. solnčno io čisto, v ce ktru mesta išče apokoj« na satr^^a nčiteHica za februar ali pozneje. Po ne Ibe z navedb" cene n» op as. oddelek »Jutra« pod »Prijazen dom«. 489">8--21/a 1 risob. stanovanje s kopa'nic/0 ln ] :-jMklinam-' i^čem v mestu. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod ►Nove hiše izključene«. 49274-21/1 Dvosob. stanovanje z v^ tn komfortiom, z Dunajski cesti tik gisivne j | r»-i4te oddam takoj bolj® ' ! sialni osebi ali zakonce-nia brez otrok. Naslov oglasnem oddelku »Jutro 49°oi.>-33 Dve velik! aobi parke tii raii, v izmeri po 35 m!, parke tirani, v eni je Štedilnik, oddam odraslem oseliam v bližini nove cerkve v S;>. 5'šk Podjnmsi-a nI. 31. VseM sa Jabko taJtoj. 49>2T7-23 Stanovanje dveh malih ali ene Tenke sobe, kuhinje ln priti klin, solnčno tn čisto v centru mesta Dvosob. stanovanje s kabinetom to shrambo j Išče takoj oddam v VerovScovi j utx>koJena samska uči niici 68. 49603-31 teljlca /a tebruar sil ----- { poznele. - 1'onndbe z Solnčno stanovanje I n^edh? ^^ 0?1 Kahfinet Mdara v erediini mosta. — Na«l»)r v ig i»nein (»idej ku »Jutra«. 49397-28 OoremHerro sobo poseben vhod. (flektrika, cddain ftifen' solidni osebi. Znoa-nriič, F. jlri'vorski VjTL 4D3S:-28 lepo. 2 sobi, kuhinja tn oritiiklin«, taa.rketirano, s kuhinjo, jedilno shrambo in vsemi pri-t'klinami oddom s 1. ja-n.tarjem družini z odraslima rod V nekimi člani. — Zelena jama, Prešernova ulica 16. 19206-31 Lepo vilo pri Ljubljani prodam. Ponudbe na oglasni oddelelr »Jutra« pod »V redu«. 49394-20 Novo hišo ob tramvajski progi prodam. Informacije pri »Slepem Janezu« v DrnvTjaA. 49413-20 Mlin na staVii vodi. vz^meim v najem. Naislov v oglasnem oddelku »Jutra«. 49170-20 Več stavbnih parcel v lepi legi iiTodno proda Wester. Bradeokega cesta 8 49365-20 Hišo v Ljubljani kttfpim. Ponudbe z omačbo ulice na oglama odde|e\-Jutra« pod šifro »NavedibS8-21 Enosob. stanovanje oddam odraslim osebam z 8. decembrom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra« 49396-31 odd. »Jutra* pod šifro »Prijazen dom«. 48958-21a Stanovanje dveh Eob, poselsko sobo, po možnosti kopal, n.co za 1. februar lf.če-ta mlada zakonca. Pod šifro »Inženjer« na ogl cdd. »Jutra«. 49491-21a Stanovanje v Šiški dveh 60b. kuhinje Iščem za 1. Januar. Ponudbe s ceno pod »Zd'avo ln suho «na ogl. oddelek s Jutra«. 49601-21a Stanovanje 2 do 3 sobno, absolutno čisto. Iščem s 1. Januar Jr n. Takojšnje ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pol »Center«. 49614-21 a fj I Vsaka beseda .50 par, aa dajanje naslov« ali ia šifr« 3 Din. (22) Lepo stanovanje sobe ta kuhinje taikoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 49425-J21 Enosob. stanovanje oddam 2 osebama v Zeleni jami, Valentin Vodnikova št. 19. 49449-23 Trisob. stanovanje moderno, zasebna drvarnica, pralnica ln velik vrt oddam takoj za me. sečno 600 Din. Moste, Prešernova ul. 19. 49405-21 Proti instrukciji išče osmošole« stanovanje. Ceoj. ponudbe prosim na og'a?ni oddelek »Jutra« pod »Vzgoja 20«. 49319- Fina družina išče simi-odJičinjaku tova-tiša nižješo ca. nepokvar jenega, dobre hSe, v vestno zdravo oskrbo ta vzgojo takoj ali pozneje. Klavir, vrt. pomoč pri učenju 1'onodbe pod »Drugi dom« •ia oglasni oddelek »Jutra« 493S5-2C Trisob. stanovanje j kopalnico, v krasni solnčnl legi oddam s 1. dec. v Franketovi ulici št. 4 (Bežigrad). Informacije daje Francot, vi-notoč, Frankopanska 49417-21 Dijaka :>o niiki ceni sprejmem k telo pridnemu prvošolcu reoln« gimraazije. — Strogo nadffvorsivo in pomoč pri jče hrano aii hn-z. Naslov v oglasnem oddrka »jut.»«. 493H1-2E Dva gospoda sprejmem na stanovanje. Naslov v og a«aem oddeiko »Ju ura«. 49S00-23 Opremljeno sobo s posebnim vbodom oddam Naslov v oglasnem oddeiko »Jutra«. 49201-33 Gdč. aH gospoda sprejmem po nairiia ceni na stanovanje, eveot. ■ hrano. Naslov v oglasnem odde'ko »Jutra«. 4911333 Boljšo gospodično sprejmem na stanovanje ta dobro domačo hrano. Naslov pove og'asni oddelek »Jutra*. 49411-23 Prazno sobo s štedilnikom ov v ogiasntm oddelku »Jutra«. 49527-23 Opremljeno sobo v sredini mes.ta -oddam. _ Nnsizda« Prosi bioodr - -k 2. XI-kdaj m"-goč _19217-34 Z dobrosrčno :;dčno po motooeli SivJja aii giafbeino n^obrzžec-o. ka-teri bi m! pr'no»n,ogia do kalcršnc^oii eluib«, ie^tai iskrecio prija t»'js.fi«. Dopise pod »Irateligestem mlademč« tia oodr. »J^j-trs« Maribor. San'e... M« na Te. V Int.« »vidrmje. 49S6.Vi4 Sostanovalca sp~*ta>em. Naslov v os^as. oddelku »Jntra«. 49508-23 Sobo oddam S go^pedo«!!« na Sv. Petra nasipu St. 7lT. 49604-23 Državna uradnica čedne *n-mojosti, mma.:--a-49506-23 lična, z znanjem več jezikov io lastri itn doa>o«n — želi resnega znanja s SO do 40 let starim aksdeniič-no na obražemim gospe-i'ti Dopise na oglasni odd.i * »■Tu.tra« pod šifro »Prijeta« dom«. 49401-34 Lepo ln svetlo sobo takoj oddam z rso oskrbo ta hrano. Vila Spreitser na Taboru. 49606-33 Kletno sobo v slik« ta rrefiO oddam na Kralja Petra trgu št. 8. «612-28 Dve prazni sobi veliki, v I. nadstropju želenburgovl ulici, prlpAvnl za odvetnika ali pisarne, takoj oddam. Naslov pove oglasni odd. »Jutra«. 49565-23 Pepi Skufca PožEjite nasiov. — »Jutro«. Grafolog T^cjaoBl tivljenj« ta rr-sfaij Dopis« na og1*«™ oddeiei »Juitra« pod »ifrafolog«. 494« -M Trije nwniari?!ri podčastniki lel« diopi^.Tstj s 3 stinipa-tičiraimii Slovfrksmi. na oglasni oddei'k »Jl^c pod »Rtdi, Pe Jutra«. 49349-23 Preprostega gospoda ali gospodično sprelmem takoj na stanovanje ln hrano po nizki ceni. Sokllč, šivilja, Cegnarjeva 4-H, blizu bolnice. 49469-23 Sobo « posebnim vbodom, ▼ sredini mesta o d d a a a 15. decembrom solidnemu uradniku sli nradnici. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 49499-23 Prazno sobo ne niaki ceni oddam »o- !1dnd in mirni osebi na Miirju, Ver?toviškova nI. 3. 49)69-23 Sobo s hrano oa zmerni eem oddam. — Naslov v og:a3nem oddeiko »Jutra«. 49556-23 Sobo takoj a!« s 15. doembror, odilain na Dunaj&ki cesti «t. S8. 49563-23 Prazno sobo veliko, ulično, pripravno za pisarno, atelje ali stanovanje takoj odda Uran v LJubljani. Mestni trg št. 11. 49615-23 Do&tarja stara fatna Iščeta ra prihodnji teden družbo 5 dam in 3 gcepodov — da začnemo večerni plesni pouk t Jenkovi šoli. Neanonlmne prijave na ogl. »Jutra« pod »Medveda«. 49538-24 Mladenka akademsko naobrai»na, s hišo, želi resnega znanja z dobro sltulranltn gospodom. — Prednost imajo oficir J L Neanonlmne ponudbe na ogL odd. »Jutra« pod šifro »BroJ 212«. 49544-24 Vsaka beseda 50 par: m dajanje naslova aii za šifro S Din. (33-«) Šivilja B8e e*»o ali dve svertfl ee- paratmd sobi v sredini mesta. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Prijazna »oba«. 49358-23 Vfsg žel. uradnik išče separirano prazno sobo Ponudbe z navedbo ©ene na oglasni oddelek »-T-j.tr«« pod značko »Prazna soba«. 49204-38/a Opremljeno sobo s posebnim vbodom — na Mestnem trgu ali v Šentjakobskem okraju išče a>o-si«od s 15. decembrom. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »15. december« 49467-33/« Vsaka beseda 2 Din; za a^janje naslov« aii šifre pa 5 Din. (85) Gostilničar in posestnik 90 let star. v i«pe«n taa^u na Go-renjsikcan, žeti v jt--h>o žerotve spoznati 30— -let »*».ro gospodfčoo. T';di vdove brez otrek trta« i»-ključefle. Samo reeoe ponudbe t siiko na oglas.ii oddelek »Jutra« pod Šifro »Lep« H«1^. 4S934-25 Inženjer ▼ dobri poriciji, ie« ap»-cnati v svrbo ženitv« gospodično aii v»iovo s premoženjem, vsestransko izobraženo. staro do S-3 let. Samo neamenimne ponudbe na og'a.sni oddeJek »Juitra« t>od »Dcbra bovarišioa«. 49181-2S Vdova i lastim krojaško nSoo. 6e'i poroč-'ti krojača. Vdovci niso iiki jučeni. -Ponudbe na oglas. odde"-k »Jutra« pod Štto »Bled«. 4S941-£5 Profesor tš5e gospodično 20—94 let, z nekaj premoženja, rjdi ženitve. Ponudb« na ogits. oddelek »Jutra« pod *ifr> »Diskretno«. 4W22-25 Radiam-OTO domače zdravljenje z zdravilno vodo v hiši* ZDRAVJE JE NAJVEČJE BOGASTVO. Radiom-aparat ca zdravljenje s pijačo tn kouipresnmL Zoper telesno ln duSevno utrujenost, občutje staranja, živčne bolezni, ishias, revmo, protin, arterijosklerozo, shujšanje, sladkorno bolezen, želodčne, jetrne, žolčne, črevesne in ženske bolezni, golšo, razširjenje žil in dr. Kupite pri vodilni tovarni NJEMACKO RADIUM A. D. — BERLIN Generalno zastopstvo za Jugoslavijo: i. KONRAD — ZEMUN, pošt. pret. 11. Prospekte dajemo brezplačno. Iščemo zastopnike. Odobreno od Min. soc. Pol. in Nar. Zdravja S. Br. 20011 od 18. 11. 1932. 13292 m^ SgftSf KI J 210 PardaiNanov sin Zgodovinski roman. »Tat!... Tati... Ta*!...« Ln ko je po naključju vzdignil glavo in posedal kvSfcu, Je ofea-mesnel in izbuljil oči: nad luknjo v stropu se je sklanjala človeška glava, kj je očitajoče in žalostno zrla nanj — tako žalostno, da je Jehan mahoma začutil v grlu obupni pritisk solza. »Gospod de Pardaillan!« je zastokal v misli... Ne, .to ni mogel biti več privid. Bila je mučna, strašna resničnost. Pardaillan ga je gledal. Pardaillan je videl, da je tat! Ta misel mu je vrnila hladnokrvnost. Planil je iz grofandce ln se •vsspel kvišku v veliko klet. A klet je bila prazna. Nikjer žive duše! Toda pravkaršnji privid je bil tako prepričevalen, da je mladi človek pograbil plamenico in stekel še tja v votlino. Tudi tu ni našel nikogar. »Čudno!« je zamrmral in si potegnil z roko po mokrem čelu. »Prisegel ui bil, da je res ...« Planil je k tajnim vratom, jih odprl in pogledal venkad. KakoT daleč je segalo oko, ni bilo ničesar videti »Naj bo še tako gibčen,« je dejal sam pni sebi, »pobegniti ni OTtegnil. Bledlo se mi je!« Vrnil se je v votlino, zaprl vrata in zavlekel prednje skrinjo, v kateri je bilo orožje, češ: »Ako se vendarle nisem zmotil, tedaj se utegne vrni. V tem primeru bo moral odstraniti zapreko. To ne pojde brez zamude in hrupa, ki bi me opozoril.« Vrnil se je k stopnicam. Nikjer iti bilo opaziti kakih sledov. A privid ga je bil tako presunil, da je sam pri sebi glasno vzkliknil: »Od sramu bi me bilo konec, če bi me zalotil pri tem opravilu .. fa kaj bi šele bilo, če bi ona zvedela!« Nato ga je spet pograbila jeza. »Kaj mi neki je?« je kriknil. »Vraga, kdo pravi, da sem tait? Videti hočem, nič drugega ne!« Kladnokrvoo se Je sprrsffl nazaj t grcfantoo te se totfl krste. Če bd bM v tem trenutku spet vzdignil glavo, bi bil ob odprtini fenova zagledal Pardaillanov obraz. In to pot se ne bi bil mogel tolažiti, da se mu blede. Zakaj tisti, ki ga je opazoval, je bil resnično Pardaillan, živ in navzoče«. Sklanjal se je in pikro gledal niz dol, misleč si: »Praviš, da nisi tat! Naj bo... Saj bomo temah: videti« Še nekaj udarcev s kopačo, m pokrov je odleted. A ▼ hrastovi krsti je stala svinčena. Odpiraje le-^e je trajalo nekoliko delj. Svinčena krsta je bila polna žaganja. Jehan, ki se je bfl zidaj pomiril dn se bal samo še tega, da ne bd našel ničesar, Je premišljeno segel vanj in jel iskati. »Skrinja!« Glas, s katerim Je to vzklikrn?!. Je bil malone vesel Ko je odfkopal žaganje, se je pokazala železna skrinja dokajšnje-ga obsega. Hotel jo je vzdigniti, a njena teža je bila tolikšna, da je m niti premaknil. »Ni lahka,« je zamrmral. »Da bi Jo tenga!« Skrinja je imela dve močni, krepko zaklenjeni ključavnici. Brez obotavljanja in pomišljanja ju je stri. Nato je z drhtečo roko privzdignil pokrov. Odrevenel je, kakor da bi se trm bilo zableščalo v očS. Skrinja je bila znotraj razdeljena na tri predele neenake velikosti. Prvi, največji, je bil poln zlatnikov: pištol, dubk>nov, cekinov in drugih, samega kovanega zlata. V drugem predelu je ležal nakdt neprecenljive vrednosti: prstani, verižice, zapestmšce, ogrlice, uhani, zaponke vseh velikosti ;n oblik, za pasove, za čevlje, za čepice... Jehanu se je zdelo, da jim ni števila, tem umetno kovanim dragotinam, okrašenim s plemenitimi kamni. V tretjem, ki je bil najmanjši, so se kopičiti dragu?}!: demarrtl. biseri, safirji, rubini, smaragdi, topazii — lesketanje in bleščamfie, da se je mlademu gledalcu kar v glavi zvrtilo! S suhim grlom, mokrimi senci, izbuljenimi očmi in zbeganem e, : Vidine..od Vin rlrcajje Zrpomafične harmoniH &iicr>3...." - l€8r " I ipube. saksofoni ii.d. Mandoline —iC&r « i ^miJrFnpJsPučm Inapmonike »«» CZšiTfllG. za izdelovanje cementnih cevi kupim. Morebitne ponudbe na LIKOZAR EOK. izdelava tel j cementne strešne opeke in cevi Stražišče pri Kranju. 13282 X E T E »4 ^ ^tJjSANj^ sestavljene lz sdravilnfh mineralnih soli In neškodljivih, toda zelo učinkovitih praškov ln eks-traktov zdravilnega rastlinstva. Vse te Izbrane sestavine delujejo jako poživljajoče na človeški organizem, ne vsebujejo nikakih škodljivih snovi in so tako za nemoteno delovanje srca, ledvic in ostalih organov popolnoma neškodljive. Slatinske tablete za hujSanfe odstranjujejo na najprimernejši ln edino priporočljiv način vse, posebno pa neprijetne ln nelepe zunanje znake čezmerne debelosti, razkrajajo in raztope preobilno mast na telesu, podbradku, vratu, trebuhu, stegnih, bokih, trebušni mreni, čre-vah, ledvicah itd. Abnormalna težlna telesa prične postopoma padati, telo postane prožno, res organizem pridobi na svežosti, elastičnosti ln mladostnem občutku. 11657 Teflim Va£eg» teto— m maujh tekma 1 Ma za 8 do 14 kg. Slatinske tablete za ha|San)e dobite v vseh lekarnah, in sicer doza ■ 100 tabletami za Din 46.—, z 200 tabletami za Din 74.—, kjer jih pa ne M dobili, se obrnite direktno na proizvajalca; LEKARNA MR. L. BAHOVEC Ljubljana, Kongresni trg Kjer vsa drnga sredstva odpovedo, dosefeejo tLaske tablete za hnjšanje presenetljiv uspeh. ZA MIKLAVŽA zelc prikladna darila nudi tvrdka A. & E. SKABERNČ LJUBLJANA sS&lbsst odMrarrite z uporabo než.koddJvvega tni-»tva ia >krepitev »La Erus«. Deduj« T v^siki človeški dobi s presenetljivim uspehom. Vzdržuje seksualno moč do glniboke »taroeti. Na tisoče priz.na.nj. Cena 60 Din, močnejša 100 Din. — U&peli zajamžen, v nasprotnem sluča-jn vrnemo ienar. Havelkova ordinačnl laboratof PoŠt. sehranka i. 17, CSH., Praha-Nusle, Božetecbova ul. 10/A. J. 5445. 379 RASTAVA POLJEDELSKIH STROJEV I Je razstava svetovnega pomena ln se bo vršila v Parizu os! 24* do 29. januarja 1933 Vstopnice ln katalog t več Jezikih pošljemo brezplačno in franko na željo vsakomur. Salon de Ia machine agrieole, 38. Rue de Chateaudun. PARIŠ. 13391 Slari livarski prošek vino za praznike (okrepilo za rek on val e-scente), izbrano, več let staro vino, priporočamo vsaki hiši. Zaradi krize znižane cene: Din 16.— liter franko, pošta Grab-lje ali železniška postaja Split-Metkovič. Po pošti pošljemo sodček od 15 litrov. Z železnico 50 litrov ln več. Vse po povzetju. Sodček vzamemo nazaj. Poskusite ta izbo rni prošek, pa se boste prepričali! LOVRO TUDOR vzorni vinogradnik Malo G rablje, Hvar, Dalmacija m > -o* / X * f/ \ ' v / ® \f/ šs&Sk m ^mSr Oglašajte v »Jutru ccl Gojzerji, smučarji, štrapac - čevlji, Škornji L t. d. lz garantirano nepremočljivega krom-usnja — ročni izdelek čevljarne IVAN ZAJC, UrL Bamoprodaja pri tvrdki ČADEŽ & KOMP. ▼ LJubljani, Miklošičeva cesta (palača »GRAFIKA«) 13308 Zajčevl čevlji so glede prvovrstne kvalitete ln nizkih cen brez konkurence! SPOLNO BOLNI! Zahtevajte take] pojasnjujofo Hteratore o sifilisa, boleznih sečne cevi ia moški slabosti • temelji tem in trajnem oadravJ.jeoj« brez iiveg* srebra io salvarzana. bres n«v«rmh nakn&dn-ih bolezni in brea wvt r poklic«, Bovega sija-jmo prei®ku«enef« in »trupa pro«te«i zdravljenja. Mnog« nivduženih prl-anaaj » korenitih ■ » p e h L h, kjer »o druge vrst« sdraTijeoja p« dolgih letih odpovedal«. BrošuTa • •odbani in prisnanji Ucv. sdrav. »v>t»ritert 116 M rani. Oen» 10 Ka. Sam« preti ▼ BJtprej posJanenro denarja Proemo, da piiete v nemškem jeonka. EtabL Lutegia S. a. r. 1« Strassburg, 232 (Francija) 3817 + Oliffina Ljrtbi jama ■aatarf pppebtd V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem tn znancem, da Je naša Iskreno ljubljena mati, stara mati, sestra ln teta, gospa Frančiška Ločniškar ro|. Jereb posestnica dne 3. t m. po dolgem, mukepolnem trpljenju, prevldena s svetotajstvt, v 68. letu starosti, mirno preminula. Pogreb nepozabne bo v ponedeljek, dne 6. decembra 1932 ob 4. url popoldne izpred hiše žalosti, Smartlnska cesta 18, na pokopališče k Sv. Križu. 13295 LJubljana, Vltmarj«, Detroit, Cleveland USA, S. dec. 1932. Žalujoči ostati pite čevljev, kot ¥ N^ KRANJU NA GLAVNE 1 fEG0V1NI V TBGU štev. lig ter dalje v trgovinah na Jesenicah, Javornflra, v Radcrr-l^ci, Kamniku, škof ji Loki, Celju, Mariboru, Slov. Bistrici, Vižmarjih, v Ljubljani in Zagrebu, kjer se povsod 13267 prodajajo nenadkriljivi čevlji znamke DRHH Vrsta 7042 Tople copate iz volnene kiobučevine z močnim podplatom in toplimi vložki obvarujejo Vaše otroke pred prehla-jenjem. Vrsta 2851-05 Čeveljčki iz laka ln rjavega boksa za naše najmlajše odjemalce. Vel. 19— 26 Din 35.—, vel. 27—34 Din 49.—, vel. 35—38 Din 69.—. JVrsta 3562-00 Nepremočljivi čevlji iz mastnega usnja z nepremočljivim gumijastim podplatom. Vel. 27—34 Din 39.—, veL 35—83 Din 59.—. Vrsta 9891-60 Nepremočljivi otroški škornji iz lakiranega gumija, v katerih more otrok hoditi tudi po največjem dežju in blatu. Vel. 19—26 Din 59.—, 27—34 Din 79.—, 35—38 Din 99.—. Moški za štrapac Din 129.—, lakasti Din 149.—. OTROŠKE NOGAVICE: Sine iz sukanca vel. 2—4 Din 8.—, vel. s—8 Din tO,—s vel. 9Din 12.— Vrsta 242 Lahki čevlji za telovadbo, lz močnega črnega boksa, ženski Din 35.—, moški Din 39.—. .Vrsta 366L00 Otročičkom za jesen, visoki čeveljčki iz rjavega boksa,- s podplatom iz krupona. Vel. 19-26. Vrsta 5662-00 Otroški čevlji iz finega boksa, s podplatom iz krupona. Vel. 27-34 Din 69.—, vel. 35-38 Din 89.—. Vrsta 7045 Zjutraj, ko vstanete, zvečer, ko se vrnete z dela. Vam bodo dobro služile naše tople in udobne copate iz volnene tkanine. ,sra tu ' Vi ■ Vrsta 1845:03 Udobni čevlji iz baržura za urad in delo. Isti iz satena za isto ceno. čeveljčki iz satena, prikladni za snežke. Vrsta 4644-05 Okusni dekliški čevlji iz črnega in rjavega boksa. Isti iz najfinejšega Inka za isto ceno. Vrsta 2605-51 Elegantni čeveljčki iz rjavega telečjega boksa, z usnjeno peto. Pripravni za športni kostum. Vrsta 3545-03 Udoben čevelj iz črnega boksa, z gumi-mijastim podplatom. Vzdržljiv za vsak štrapac. Za dnevno uporabo nenadomestljiv. Vrsta 3925-03 i rabijo posebno močne Za gospodinje, ki čevlje: iz boksa, z nepremočljivim platorru pod- Vrsta 18<55-01 Praktične gumijaste snežke obvarujejo Vam noge pred vlago in dom pred nesnago. V njih nosite čevlje iz satena za Din 59.—. Vrsta 1845-52 Zelo elegantni ln lahki čeveljčki iz najfinejšega baržuna, kombinirani z lakom. Nadomestili Vam bodo čevlje iz jelenje kože in zadovoljili bodo tudi najfinejši okus. Vrsta 2945-11 Okusni čevlji lz rjavega in črnega boksa. Neobhodno potrebni vsaki gospodinji za nedeljo in praznik. Isti iz najboljšega laka za Din 99.—. ŽENSKE NOGAVICE: Močne za štrapac Din 9." Fine Hov Iz čiste svile Din 19.— Din 29.— 39.- Vrsta 7047 Po dnevnem naporu se počutite najbolje v teh udobnih copatah iz volnene tkanine. 49.- ^ Vrsta 9317J51 Ta lahka galoša iz najboljšega gumija obvaruje Vam čevelj, drži nogo suho in toplo tudi v največjem nalivu, ženske ga-loše po isti ceni. Vrsta 3967-22 Udobni čevlji lz črnega boksa, z neraztrg-Ijivim gumijastim, podplatom. Zelo prikladni za tiste, ki so v svojem delu prisiljeni, da veliko hodijo. Vrsta 0167-00' Cižme iz mastnega usnja, z močnim vulkan iziranim gumijastim podplatom. Primerni za delo na polju, stavbah, cestah in za vsak drug štrapac. Iste z usnjatim podplatom za Din 99.—. MOŠKE NOGAVICE: Močne za štrapac Din §.— Debele bombažne Din 7.— Fine flor Din 10.— Nafšinefši &or Din 15.— L NAGLAS, Turjaški trg š priporoča svojo veliko zalogo vsako-vratnega pohištva po najnižjih cenah. »TRIBUNA« F. B. L^ tovarna dvokolee in otroških vozičkov. Ljubljana. Karlovška c. 4. Izdelujejo se na} novejši modeli otroških ;n igTač-nih vozičkov, tri-siklji, razna na (novejša dvokolesa, šivalni stroji m motorji. Velika izbira. Najnižje cene Oeniki franko, Trgovina glasbil J. Stfeptsšin v ZAGREBU Frankopanska br. 16, priporoča na.. tx»l j&e ramt>u rice in vsa »ti:a ga.sbii« najboljše strune, prit«*:, note. io^e m o^iravij« vseh giai-Mi po najugtMl n ejšib cena h. 3fi>" Meč osebnega vpliva Korespondenčni tečaj za pouk v hipnotiziranju, sugestijah itd. — Uspeh garantiran! Cena znižana! — Zahtevajte prospekte pri „Veda in Znanost", Celje, Razlairova 3 a. 12698 v vsakovrstnih dimenzijah nudim industrijalcem, trgovcem in vinogradnikom vsake množine po konkurenčnih cenah. Zahtevajte oferte od GARTNER FRANC splošno kolarstvo, LJUBLJANA, Bohoričeva ulica št. 9. 13264 1» 'J. K MUllftUjM Fudi kleparska delavnica, Gosposvetska cesta ti »PRI LEVU« izvršuje vsa kleparska in lesnocementna dela pri novih zgrad bab kakor tudi pri starih naisolidneje in po zmernih cenah. 13404 OROŽARNA J. PASTUOV1Č Zagreb, Zrinjevac 15 Telefon 8849 Preko 200 vrst orožja in municlje, 80 vrst pušk, kvalitetne Jelen- in Triglav-patro-ne. — Zahtevajte novi brezplačni cenik od novembra 1932. 13230 kokošje, pur je, gosje ln račje, naravno, .h fr s strojem eiščeno ln 6eha.no, dobavlja v vsaki množini in Jžr? "v ' v po naj nižjih cenah Čakouec Telefon 59, 60, 3, 4. 'Miti vta$ ne %a§iiga < i' ■ . f 9 ■ - . *■ -. \ v . - : S'- izide v kratkem. Po svoji lepi opremi in krasnih slikah bo v okras vsakemu domu! 52 umetniških fotografij v bakrotisku bo krasilo novi koledar, ki bo izšel le v eni nakladi, glej, da ga ne naročiš prekasno! Oglej si vzorec v »Jutrovi« izložbi v Šelenburgovi ulici. Koledar v formatu 18X24 cm na kartonu prevlečen s finim temnim platnom bo veljal le 38 Din! Naročila na naslov: Alpinski koledar »Iz naših krajev« (v roke g. Cveto Švigelja). Poštni predal št. 190. Pošt ček. račun 16.325. NA ŽELJO PROSPEKT! NA ŽELJO PROSPEKT! urejuje Davorin Kavlpn. izdaja za konzorcij »Jutra« Actoil Kj Dninar. Za Narodno uskarno d. d. Kol uakaruarja fcrauc Jezeršett. Za inserauu del je odgovoren Alojz Novak. Vsi v LjuDtjani