Leto LXmM št. 183 V Ljubljani, sreda 13« avgusta I930 Cena Din Izhaja vsak dan popoldne, lzviemSl nedelje In praznike. _ Inseratl đo 80 petit a Din 2—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3—, rečji tnserati petit rrsta Din 4— Popust po dogovoru. Inseratni dauek posebej. _ >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12—, sa inozemstvo Din 25. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo In npravništvo Ljubljana, Knaflova uL 5 Telefon št 3122, 3123, 3124, 3125 m 3126. PODRUŽNICE: MARIBOR, Grajski trg št. 8.-- CELJE, Kocenova ul. 2. NOVO MESTO, Ljubljanska c, tel. št 26. Jesenice, Ob kolodvoru Račun pri pošt ček. zavodu v Ljubljani št 10.351. — TeL 190. 101.-- Papež na smrtni postelji? Stanje bolnika se je včeraj tako poslabšalo, da vsak hip pričakujejo katastrofe - Vznemirjenje v vatikanskih krogih Dunaj, 13. avgusta. »Neues Wiener Journal« poroča Iz Rima, da se je stanje papeža, ki je že delj časa bolan, včeraj nenadoma poslabšalo, tako da se zdravniki boje katastrofe. Dočim je bil papež še pred par dnevi dokaj krepak, so njegove telesne moči zadnja dva dni naglo pešale, tako da lahko vsak trenutek nastopi preokret, ki bi mogel izzvati katastrofo. V Vatikanskih krogih so zaradi tega zelo vznemirjeni. Ko so papežu pred par dnevi predložili načrt za obnovo nekega vatikanskega poslopja, je bolnik resignirano izjavil, da prepušča odločitev svojemu nasledniku, na katerega ne bo treba dolgo čakati. Že pred 14 dnevi je opustil papež vsako misel na to, da bi odšel na odmor in zapustil Vatikan, kakor je bilo prvotno nameravano. Sicer je še vse do včeraj dajal avdijence, vendar pa je bilo to zanj zelo mučno m naporno ter je trpel pri tem hude bolečine. Zdravniki so mu priporočali operacijo, a papež je to odklonil, ker bi bila operacija zelo nevarna. Papež namreč boluje tudi na sladkorni bolezni. V vatikanskih krogih so vse do zadnjega prikrivali pravo stanje bolezni papeža, včeraj pa so sedaj vse v pošte v prihajajoče cerkvene kroge informirali o tem, da lahko pride na Petrovem prestolu kmalu do izpre-memb. Turške čete na perzijskem ozemlju Vojaška akcija Turčije proti Kurdom — KIjub perzijskemu ugovoru so turške čete prekoračile mejo in zasedle strategične postojanke Rusija nudi posredovanje Suša, toča in viharji Angora* 13. avgusta. Zaradi neprestanih vpadov Kurdov s perzijskega na turško ozemlje je Turčija ponovno intervenirala pri perzijski vladi zahtevajoč, da ji dovoli prekoračenje perzijske meje, ali pa da pristane na tako revizijo turško-perzijske meje, ki bo zastgurala Turčiji posest strategič-no važnih postojank, da bi mogla preprečiti nadaljne vpade Kurdov. Perzija, ki je pred leti sklenila s kurdskimi gorskimi plemeni posebno pogodbo, se temu ni odzvala. Glede na to je Turčija v posebnem ultimatu sporočila perzijski vladi, da bo s svojimi četami ne glede na stališče perzijske vlade prekoračila mejo in izvršila vojne operacije. Včeraj je turška vlada svojo napoved izvršila. Turške čete so prekoračile mejo in zasedle strategične postojanke na vzhodnem pobočju gorovja Ara rat. Perzijske obmejne straže se niso upirale, marveč so se omejile le na formalni protest zaradi kršenja suverenosti perzijske države. Turške čete so se utaborile v trikotu Erivar-Deulfa-Urmia. Glavna postojanka je na oporišču Aybey Dagh. Operacije je izvršila pešadija z orožništvom ob podpori letalcev, ki so z bombardiranjem kurdskih taborišč pospeševali prodiranje turških čet. V političnih krogih sodijo, da ta vojna operacija ni naperjena proti Perziji. Ni pa še znano, kako bo Perzija reagirala na ta korak Turčije. Prevladuje pa prepričanje, da ne bo orišlo med Turčijo in Perzijo do konflikta. Angora, 13. avgusta. A A. V tukajšnjih političnih krogih ugotavljajo, da ultimat, ki je bil stavljen Perziji, še ni potekel. Navzlic temu pa sodijo, da perzijska vlada ne bo mogla tolmačiti turške akcije kot sovražne. Turčiji gre za to, da Perzija razveljavi obveze, ki jih je prevzela pred leti napram kurdskim gorskim plemenom siede vpadov na turško ozemlje. Moskva, 13. avgusta. A A. Turško-perzijski spor je izzval živahne komentarje v sovjetskem tisku. Listi sodijo, da bi utegnil upor Kurdov ogražati predvsem avtonomno kurdsko državo v Rusiji. S tem v zvezi obžalujejo listi, da je turška vlada poslala Teheranu ultimat. Turčija in Perzija nimata kaj pridobiti z vojno. Najboljše bi bilo, da se zainteresirani stranki sporazumeta s kurdskimi plemeni direktno. Edini, ki bo pridobil v primeru spopada, bo Anglija. Listi opozarjajo naposled i Turčijo i Perzijo na njihove skupne interese in naglašajo, da bi bila sovjetska Rusija pripravljena posredovati v tem sporu. Sprememba zakona o notranji upravi Važne izpremembe o kvalifikaciji in polaganju politično - upravnega strokovnega izpita Beograd, 13. avgusta, p. »Službene Novine« objavljajo spremembe in dopolnitve zakona o notranji upravi. Spremembe se nanašajo v glavnem na člen ?00, ki govori o sprejemanju in kvalifikaciji uradnikov notranjega resora. Člen se v novi stilizaciji glasi: Do 31. marca 1934 se oproščajo polit ično-u-pravnega strokovnega izpita oni uradniki, ki so položili sodniški ali odvetniški izpit, nadalje uradniki, ki so bili prevedeni iz drugih resorov in imajo že položen sodniški ali odvetni- ški izpit. Taki uradniki se lahko postavijo na položaj in skupino po službenih letih, ki se jim računajo v napredovanje neglede na to, v kateri skupini so bili v prejšnjem resoru. V splošnem se lahko postavljajo na zvanje in položaj, za katere se zahteva po zakonu predpisana kvalifikacija, osebe s fakultetno izobrazbo ter končno osebe s srednješolsko izobrazbo, ki so sedaj že v službi, če so napravile politično-uprav-ni strokovni izpit. Ratifikacija italijansko-sovjetske pogodbe Ustanovitev mešane komisije za izvajanje trgovinske pogodbe — Mussolini zavlačuje ratifikacijo Rim, 13. avgusta d. Takoj prve dni po podpisu razširjene italijansko-sov-jetske ruske trgovinske pogodbe se je pokazala potreba ustanovitve posebne institucije, ki bi urejala in nadzorovala izvajanje te pogodbe. Ta institucija bi imela nalogo izdelati tudi še poseben pravilnik za trgovsko poslovanje med obema državama. V dogovoru in soglasju s kremelj-sko vlado je bila sklenjena ustanovitev te institucije v obliki desetčlanske mešane komisije, v kateri bo načeloval ruski delegaciji šef vseh sovjetskih trgovinskih zastopstev v Evropi, Lju-bimov; italijanski pa sam ministrski predsednik Mussolini. Komisija se bo sestala takoj, čim se vrne iz Berlina Ljubimo v, ki je odpotoval tja zaradi obnovitve trgovinskega dogovora z Nemčijo, ki je bil sklenjen leta 1925. Italijanska delegacija je že izdelala celo vrsto predlogov, ki jih bo predložila komisiji v sprejem. Sovjetska trgovinska delegacija v Italiji je preložila svoj sedež v Geno- vo, kjer bo nadzorovala gradnjo sovjetskih trgovinskih ladij, ki jih bodo gradile italijanske ladjedelnice. V zvezi s tem poroča italijanski tisk, da bo najela sovjetska vlada večje število italijanskih ladij, ki bodo prevažale sovjetsko blago na svetovna tržišča. Ker je podpis italijansko-sovjetske trgovinske pogodbe zelo neprijetno odmeval v Angliji, je sklenil Mussolini zavleči ratifikacijo te pogodbe ter bo predložena šele koncem oktobra zbornici. Ob tej priliki bo imel Mussolini daljši govor o odnošajih s sovjeti ter se najbrž dotaknil tudi politične strani sklenjenih dogovorov. Ljubimov je sicer protestiral proti temu zavlačevanju, a se je moral končno vdati, ker je Mussolini dejal, da ni mogoče misliti prej na ratifikacijo zaradi ureditve vprašanja italijanskih državnih garancij za sovjetska naročila. Filmske zvezde se zatekajo h gledališču Newyork, 13. avgusta. Mary Pickford in še druge znane filmske zvezde, kakor Ooleen Moore, Lya de Putti, Vilma Bankv in Rod la Roque nastopijo v jeseni v new-vorškem gledališču. Mary Pickford namerava igrati prva, čim bo znani režiser Archie Selvyan našel za njo primemo igro Grofa Bethlena so našli Budimpešta, 13. avgusta. >Ujsag< poroča, da se mudi ministrski predsednik grof Be-thlen v Avstriji in da se udeležuje lova, ki £a je priredil na svojih štajerskih posestvih princ Hohenlohe. Njegovo skrivnostno potovanje v inozemstvo je s tem pojasnjeno. Misli pa se, da je lov v resnici le sestanek monarh istov, na katerem razpravljajo o možnosti povratka Habsburžanov. Vedno obupnejši položaj Ponekod vlada lakota — Newyork, 13. avgusta. Katastrofa, ki jo je povzročila suša. kaže vedno hujše posledice. V nekaterih pokrajinah, kjer je snša uničila vso žetev, vlada zlasti med siromašnejšim prebivalstvom lakota. Primanjkuje pa ne samo živil, marveč vlada tudi zelo občutno pomanjkanje pitne vode. Predsednik Hoower je osebno prevzel vodstvo pomožne akcije za težko prizadeto poljedelstvo. Za prvo pomoč je vlada določila 100.000 dolarjev za nabavo najpotrebnejših živil za siromašne sloje. Na newyorški borzi so cene žitu zadnja dva dneva ponovno poskočile, dočim so drugi vrednostni papirji nazadovali za do 15 %. To smatrajo za zelo slab znak in v finančnih krogih izražajo bojazen, da bo katastrofa poljedelstva še bolj poostrila gospodar- ameriškega poljedelstva — Odmev na newyorški borzi sko krizo, ki je že sedaj ustvarila skoro brezupen položaj. Od suše je posebno hudo prizadeta država Kentuckv, ker je uničena vsa žetev. Po katastrofalni suši so nastala v nekaterih pokrajinah še neurja s točo in viharjem, tako da je uničeno še to. kar je ostalo po suši. V Salz-laacke je divjal včeraj tudi strašen orkan, ki je porušil 150 hiš. Captnwu, 13. avgusta. AA. Na ozemlju južnoafriške unije so divjali zadnje dni strahoviti viharji, škoda je ogromna. V zapadnih pokrajinah je zapadel visok sneg. Posebno so bile prizadete ribiške floti le. 35 oseb je utonilo, med temi 2 Kvropca. V Nama-rjualandii je po petil letih prvič zopet deževalo. Treviranus snuje „Hinđenburgov blok" Sporazum o skupnem nastopu državne in nemške ljudske stranke na Badenskem in Virtenberškem — Vrenje v klerikalnem centrumu Berlin, 13. avgusta d. Kljub odporu vodstva nemške ljudske stranke se je posrečilo doseči volilni sporazum med novo državno stranko in nemško ljudsko stranko na Badenskem in Virtenberškem, kjer bosta nastopili obe stranki s skupno kandidatno listo. Prvo in drugo mesto na listi bosta imela bivši demokrat dr. Dietrich in nemški zunanji minister dr. Curtius, ki ne odobrava politike voditelja nemške ljudske stranke, Scholza. Zaenkrat je bilo sklenjeno, da obranita obe stranki še popolno neodvisnost. Ta skleo pa je bolj taktične narave, ker nista hoteli stranki desavuirati vodstva nemške liudske stranke. S poskusi osnovanja vsaj interesnega vo-lilneua bloka meščanskih strank, ki bi podpirale vlado dr. RriininHindenburi;oveiza bloka m*»>-ščanskih strank , ki so za sodelovanje pri izgradnji demokratske Nemčije. V centrumu pa je opažati poslednje dni močno eribanje levičarskih krogov, ki so zelo nezadovoljni zaradi prevelikega poudarjanja potrebe desničarske politike in k^r napovedujejo ljudski konservativci, da bo tu« 1 i v novem parlamentu dr. Briinincrova vlada upravljala državo brez socialistov. Ti krotzi opozarjajo na to, da ni mosore vladati v bodoče brez socialistov, ker bodo pristaši ekstremne nacionalistične in komunistična opozicije poskušali gotovo z vsemi sredstvi preprečiti vsako uspešno delo nove zbornice. Zanimivo je, da priporoča list nemške ljudske stranke >Kolnische Zoitung- sporazum s socialisti, ki jih že sedaj naravnost vabi k sodelovanju v novi vladi. Titulescu o Briandovi spomenici Po njegovem mnenju je dosegel Briand popoln uspeh s svojim predlogom — Evropa se mora odločiti za federacijo, ker ji preti sicer propad Bukarešta, 13. avgusta, g. Londonski poslanik Titulescu je izjavil uredniku »Adeverula« o svoji zadnji konferenci s kraljem Karolom, da se je v Sinaji razpravljalo tudi o Briandovem memorandumu. Po njegovem mnenju stoji Evropa pred dilemo: federacija ali popolno razsulo. Odgovori posa-mezTvli držav na B-riandovo spomenico so bili mnogo ugodnejši nego se je to v prvem trenotku mislilo. Ni nobene države, ki bi stavila varstvo svojih interesov v nasprotje z idejami Društva narodov. Pridržki posameznih vlad se tičejo samo praktičnih vprašanj. Ako bi bila spomenica Brianda od držav sprejeta brez pridržka, ne bi to dovedlo do nobenega resnega uspeha, ker se mora ta načrt resno in temeljito proučiti. Upor ASridov Pešavar, 13. avgusta. Uporna afridska plemena se umikajo od Pešavarja proti Parachinarju, kjer vlada velika razburjenost, tako da so morali žene in otroke evakuirati s pomočjo aeroplanov. Pešavar, 13. avgusta. Afridi so napadli dolg vlak, ki je vozil redno vojaštvo in milico za pojačanje oblegane posadke v Pe-šavarju. Vojsko so lahko postavili v bojno črto samo s pomočjo oklopnega vlaka. Oddelki Afridov so se pojavili v bližini velikega mostu čez Indus pri Attocku. ki je ena najvažnejših strateških postojank na severnozapadni meji. Mednarodni kongres za tuberkulozo Oslo, 13. avgusta. A A. Kraljevska dvo* jica s prestolonaslednikom in člani kaibi* neta ter drugimi odličnimi prestavniki so se udeležili otvoritve mednarodnega kem* gresa za tuberkulozo, na katerem se je zbralo 650 vodilnih specialistov iz vseh delov sveta. (Iz Jugoslavije se udeležuje kongresa docent dr. Matko iz Maribora). Kazen za verouk v Rusiji London, 13. avgusta. V Beli knjigi, ki je bila izdana zaradi protestov proti ver* skemu preganjanju sovjetov, se nahaja do* kaz za sovjetsko protiversko vojno. V sov* jetskem kazenskem zakonu se nahaja sle* deča paragraf: Vsakdo, kdor daje verski pouk otrokom in osebam, ki še niso polno* letni, v javnih aH privatnih šolah, se kaz* nuje s prisilnim delom nad eno leto. Nesreča na morju Edinbourgh. 13. avgusta. Strela je udarila v bližini Kinghorna v čoln v katerem so bili trije otroci. Dva sta utonila, tretji, ki ga je strela samo oplazila, se je krčevito držal prevrnjenega čolna, dokler, ga niso rešili. Zopet potres v Italiji Napulj, 13, avgusta. V vasi Pocuoli je bil zabeležen smoci zopet nov potres, ki pa je bil lokalnega značaja in ni povzročil večje škode. Prebivalstvo je v paničnem strahu zbežalo na prosto. Sredi vasi se je pojavil po potresu žvepleni vrelec, ki bruha z veliko silo. Povratk »R100« St. Hubert (Montreal), 13. avgusta. »R 100« odplove jutri zopet v Anglijo, ako bodo vremenske razmere nad Atlantikom povoljne, Hindenburg v Monakovem Monako vo. 13. avgusta. A A. Predsednik nemške republike Hindenburg je prispel v Monakovo, kjer ga je prebivalstvo z bavarsko vlado na čelu sprejelo navdušeno. Iz Monakovega se bo Hindenburg napotil v Dietenzell na počitnice. Francoski manevri Pariz, 13. avgusta. AA. Pri alpskih ma* nevrih konec avgusta nastopi 17 na poseben način kostruiranih tankov. Z njimi bodo skušali premagati prelaz Delieran, ki je visok 2.700 metrov. Sorzna poročsis. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 22.71. Berlin 13.445—13.475 (13.46), Bruselj 7.8806, Budimpešta 9.884, Curih 1094.4—1097.4 (109.'.9) Dunaj 796.39. London 274.42, Newyork 56.23, Pariz 221.65, Praga 167.07. Trst 295.08. INOZEMSKE BORZE Curih: Beograd 9.1275. Pariz 20.22375, London 25.14, Newyork 514.05. Bruselj 7L91, Milan 26.925, Newyork 56.40, Berlin 122.80, Dunaj 72.67, Sofija 3.73, Pruga 15.245, Varšava 57.65, Budimpešta 90.19, Bukarešta 3.0695. Stran 2 »SLOVENSKI NA ROD«, dne 13. avgusta 19,30 Stev. 1*3 Stavbno gibanje v Ljubljani »Nebotičnik«, palača zavarovalnice »Dunav« in Gostilničarski dom Gradbena delavnost v polnem razmahu Ljubljana 12 avgusta. Do jeseni je še toliko časa. da se tudi enonadstropna hiša sezida, spravi pod stre* ho in stanovanja urcde. Velike večnad* stropne stavbe se bodo pa vsaj v grobem zgradile in pokrile ter bodo v takšnem stanju počakale pomladi da se izvršijo ostala dela. Taki veliki stavbi sta ljub* ljanski »nebotičnik« na vogalu Dunajske ceste in CJajcve uliee ter palača zavaros valnice »Dunav« na Aleksandrovi cesti. Za »nebotičnik« je preskava terena v g!av= nem končana. Delavci kopljejo svet za temelj, vozniki pa pridno odvažajo nako* pano zemljo. Za zavarovalnico je pa že napravljen opaž in je v delu močno beton* sko zidovje globoko v tleh Na privozu so začeli 6. t. m. kopati svet Ta temelj dvonadstropnega Gostilničar« skega doma. Zgradi si ga Zadruga gostilni-carjev. V tem poslopju bo poleg drugih lokalov tudi šola za gostilni carske vajence. Ker so tla mehka, ilovnata, je treba zgra* diti močan železobetonski temelj. Sicer bo to delo jako zamudno, vendar je upati, da bo poslopje pri količkaj ugodnem vremenu pred zimo povečem zgrajeno in pokrito. Ostala dela bodo gotova prihodnjo pomlad. Zidarska dela vodi mestni stavbenik Mi* roslav Zupan. Na Glincah v bližini južne železnice jc Trrasla iz mehkih tal visoko>pritlična Bla* zeva domačija. Prihodnje dni prično orne* tavati zidov je. V njegovi hiši bo stano* vanje v visokem pritličju in pod streho. Poslopje m obsežno in zato bodo sobe po--rabne že proti koncu prihodnjega meseca Ker stoji hiša toliko stran od Tržaške ceste, ji ne bo v nadlego prah, ki ga dvigajo avtobusi in avtomobili. Zidanje ima v rokah zidarski mojster V. Battelino Blizu Blažcve hiše na drugi strani on* dotne ulice je v delu betonsko temeljno zidovje za visokopritlično zSirovnikcvo po* si op je, v katerem bosta dve stanOA^anji in sicer v visokem pritličju in pa pod streho. Ko se betonsko zidovje dogradi, pojde zi* danje z zidno opeko urno izpod rok in ho stavba vsaj za oktober gotova in porabna. Gradnjo ima v rokah zidarski mojster V. Battelino. Produktivna zadruga ljubljanskih mi* zarjev na Glincah Cesta III^3 je znatno 1 povečala svoje obrtne prostore. Nova, modema delavnica bo kmalu gotova, tik nje pa stoji enonadstropno stanovanjsko poslopje. Stanovanja bodo suha. svetla in brez nadležnega cestnega prahu, kar bo veliko vredno. Zidarska dela dovršuje stavbenik Ivan Slokan. V Kožni dolini na Cesti IX si gradi zidarski mojster Ivan Kozamernik visoko; pritlično, enonadstropno poslopje. Stano* vanja bodo v visokem pritličju, v prvem nadstropju m pa pod streho. Ker je svet ilovnat, ni delala suterenskih prostorov, am vak jc napravil tik hiše pritlično po-, slopje, v katerem bodo drvarnice in prah niča. Zidarji so povečem dovršili svoja dela. tesarji in krovci pa tudi. Vzidavajo se še okenski okviri ter ometavajo stene od znotraj. Z ostalim delom se bo toliko pospešilo, da bo do ieseni vse gotovo. Vzhodno od Tržaške ceste na Glincah med Gradaščico in pfhdaljšano Gcrbičevo ulico je v zadnjih letih priklilo iz travni* kov novo naselje. Zdaj si tam zida svoj dom policijski agent Ignacij Tomic Stanovanja bo imel na razpolago v visokem pritličju in pod streho Gospodarjevo ho moderno s kopalnico. Hiša bo imela zdravo pitno vodo iz ljubljanskega vodovoda in električno razsvetliavo ter odprt razgled na vse strani. V sobah bo dovolj so'nca in svetlobe. Zidanje izvršuje stavbenik Franc Marinčič. Stanovanji bosta porabni konec septembra. Bliže Gerb;čevi ulici bo imel svojo streho železniški čuvaj Vcrhcc Njegov dom je sezidan in pokrit V teh dneh bodo začeli ometavati stene. Stanovanje bo za zdai v visokem pritličiu. nodstrešno stano vanje s kuhinjo in shrambo si na napravi pozneje. Konec meseca septembra se gos spod ar vseli. Zidarska dela izvršuje stav benik Franc Marinčič. Na Tržaški cesti nasproti viške šole bo imel brivski mojster Viktor Pavlic novo enonadstropno hišo. V pritličiu bodo obrtni lokali, lepe svetle, suhe sobe pa \ prvem nastropju Pavlic se vseli pod svojo streho še to jesen Zidarska dela je prev« zel stavbenik Franc Marinčič Želeti je. da bo ob prometni Tržaški cesti kaj kmalu zraslo več enonadstropnih modernih hiš in vil. kjer stoje zdaj stare nizke kmetiške hišice Slovenski arhitekti na mednarodni razstavi Naši arhitekti se udeleže s svojimi deli mednarodne razstave v Budimpešti — Vseh del pojde na razstavo 30 Ljubi jjrui, i 3. avgusta. Na razstavo ob priliki XII. internacijo* nalnega kongresa arhitektov, ki bo od O. do 13- septembra v Budimpešti pod protektoratom madžarskega državnega upra* -vitelja Horthvja. je Pila od ^0 %'ržav pt« vabljena oficijelno prvič tudi kraljevina Jugoslavija. Udruženje jugoslovanskih in= ženjerjev in arhitektov ie določilo vse 3 sekcije: beograjsko, zagrebško in ljubljansko, da zberejo v svojem obsegu raz* stavna dela. ki bodo potem iz Zagreba po definitivni izbiri poslana v Budimpešto, kjer so člani zagrebške sekcije tudi pre> vzeli ves aranžma jugoslovanskih del. V kratkem času enega tedna je klub arhitektov v ljubljanski sekciji Udruže* nja zbral potrebna dela in jih včeraj zvečer v društvenih lokalih v Kazini razstavil na ogled svojim članom in zastopnikom dnevnikov. V teh intimnih društvo nih prostorih naših inženjerjev in arhitektov razstavljena dela so bila kot mala izložba modernih arhitektonskih osnutkov, pripravljena za ožji krog ljubiteljev te vrste umetnosti. V par dneh klubu pač ni bilo mogoče zbrati posebnih, prav za to razstavo izgotovljenih del; razstavljalci so dali na razpolago stvari, ki so se z nji* mi deloma pripravljali za veliko medna= rodno razstavo, ki bo prihodnje leto v Berlinu, deloma so poslali skice in osnut* ke konkurenčnih ali naročenih projektov, o katerih so nekateri tudi že realizirani. Za jugoslovanska dela je bilo na raz* stavišču prvotno določenih le 44 kvadrat* nih metrov razstavne ploskve. Ker pa na taki površini ni mogoče razstaviti del, ki bi zadostno in dostojno predstavljala na* šo sodobno arhitekturo, je Udruženje na ponovne intervencije dobilo toliko pro* štora, da bo skupna razstavna površina znašala okoli 100 kv. metrov in bo na slo* venski del odpadlo približno 30 kv. me* trov. Pa še za to ploskev ni bilo mogoče porabiti originalnih del. ki večinoma že posamezna zavzemajo precejšen obseg. Naši arhitekti so se zato odločili, da raz* stavijo fotografske reprodukcije origina* lov, ki jih je klub arhitektov vse enako opremil: pod steklom. črno okvirjeni na temni podlagi. Tako izgledajo vsa kot dela homogene skupine arhitektov, kar jim bo v korist. Brez dvoma bodo arhitekti dru* gih narodov poslali originalne stvari ve* likih obsegov, kar bi sicer manjše sloven* ske pogoltnilo. Tako pa bodo vse enako opremlj:ene, kljub svojemu miniaturnemu obsegu vzbujale pozornost gledalcev. Oi nadih arhitektov bodo razstavili: Omahen - Se rajnik 7 interieurjev in perspektiv vile v Trbovljah (8 del); R o h r-m a n konkurenčna projekta regmlaoije Te-raaij in novosadskega gledališča, edini stvari v originalih, ker je bilo tehnično nemogoče napraviti dobre fotografske reprodukcije (2 del), M uši C. stanovanjski blok ljubljanske občine na poljanski cesti (2 deli), Fatur • Kos, perspektivi jese- niške cerkve, konkurenčnega projekta palače Pokojninskega zavoda, načrt regulacije cerkvenega okraja na Jesenicah in perspektivi uradnega poslopja na Jesenicah ter Čopove kavarne s spomenikom mesta (6 del); Fatur - Kos - Platner perspektivno studijo za stanovanjski blok državnih nameščencev na vogalu Cigaletove in Janez Trdinove ceste, perspektivo kavarne atoaft na Jesenicah, poslovno in stanovanj sko palačo Hranilnega in posojilnega konzorcija v Gajevi ulici in perspektivo poslovne in stanovanjske hiše Kmetske posojilnice na Dunajski c. (5 del); Platner portal Hočevarjeve vile na Vrhniki in studijo novo projektiranega velesejmskega razstavišča (3 dela), Spinčič - Stupi-c a, konkurenčni projekt hiše Kmetske posojilnice, tloris, perspektiva in model (3 dela); Spinčič konkurenčni načrt za ljubljanski Zoo. Vseh del je skupaj 30. Poleg tega bodo razstavljene še Lučine, mapa, obsegajoča 167 listov v svetlotisku reproduciranih del mojstra Jože Plečnika in njegovih učencev: Tomažič. Navinšek, Dev, Strenar, Glanz, Tavčar. Mušič, Oblak, Va-lentinčič, Oražen, Crnigoj, Kobe, Lenarčič, Ogrin. Mapa. ki je luksuzno delo grafične umetnosti, je bila tiskana v tiskarni Češke grafične unije v Pragi in bo gotovo vzbujala občo pozornost. Listi, ki predstavljajo večinoma izbrana seminarna dela učencev in znana dela mojstra Plečnika, kot in-terieure palače zbornice TOI, Dom duhovnih vaj. cerkvi v Šiški in Bogojini itd., bodo razvrščeni na pultih pod steklom. Kljub temu, da so dela naših arhitektov vsa v okviru sodobnih sta\*barskih stremljenj, ne smemo pričakovati, da bodo na razstavi kot novo razodetje arhitektonske razdelitve ploskve in prostora. Večina njih so deli konkurenčnih načrtov, namenjeni realizaciji. Nekateri tudi že ali vsaj deloma izvršeni. Prilagođeni našim lokalnim, precej tesnim razmeram in zahtevam. Da te niso podprte z nobeno mecenatsko gesto, niti drugače ne nudijo možnosti, da bi fantazija in ustvariteljski duh naših umetnikov arhitektov prišla do vseh predsodkov sproščenega izraza, vemo vsi. Manjša dela malega naroda, a nič manj ljubezni in znanja v njih, zato bodo lahko vzdržala vsako, tudi rigorozno internacijonalno kritiko. V naši banovini je približno 30 arhitektov, ki so gotovo sposobni svoja dela razstaviti na mednarodnih izložbah. Prav gotovo je pa večina njih prezaposlena z defom, tako da jim ni bilo mogoče, se v tem kratkem času pripraviti za razstavo. Razstava sama pa bi bila primerna za javno izložbo, saj je med nami veliko interesentov lajikov, ki bi radi spoznali razvoj sodobne arhitekture, posebno slovenske. Po večjih mestih imajo stalne arhitektonske razstave, s primerno požrtvovalnostjo bi jih lahko uvedli tudi pri nas. S tem bi se vzgajal 6ut in smisel za lepo, moderno arhitektonsko obliko in bi izostali nešteti stavbni nestvori, ki kaze naše mesto vse- povsod. Ta cilj naj si zastavijo naši arhitekti in njihovo delo bo najlepše poplačano. O razstavljenih delih je omeniti, da se večina ne more sprostiti oklepa mogočnega \npliva mojstra Plečnika, kar se bo še dolgo poznalo v našem stavbarstvu. Vsi zasledujejo priproetost forme, poudarek pristnosti materijala in umetniški vtis zunanjosti. Na račun tega gre tudi marsikatera zunanja nepotrebna, kaprie.ijozna oblika. Drugi se poslužujejo popolnoma arhaičnih form. stremeč z njimi po enostavnosti in učinkoviti monumentalnosti. Našim arhitektom želimo, da bi na mednarodni razstavi popolnoma uapeh. Vsa razstavna dela so bila kljub kratkemu roku skrbno izbrana, tako da bodo ne- dvomno vzbujala pozornost v Budimpešta. Z vsemi razstavnimi deli odpotuje jutri arh. Stanko Rohrman v Zagreb, kjer jib predloži taihošnji centralni žiriji. Klub je na snočnji seji. ki se je vršila po rajsstavl, sklenil, da se ne udeleži razstave, če bi centralna žirija ovrgla to ali ono delo. Za ta slep je bilo odločilno zlasti nedavno čudno postopanje s slovenskimi slikarji, ki so se udeležili londonske razstave meseca maja t. 1. Da se klub na lastne oči prepriča o aranžmaju razstavnih del na razstavi v Budimpešti, pošlje k otvoritvi razstave arhitekta S p i dč j č a in Kos a. Razsravijalcem čestitamo in želimo obi lo uspeha I Nemški skavti na zasneženem Triglavu 18 dečkov iz Mannheima v starosti od 9—13 let se je povzpelo te dni pod vodstvom profesorja dr. Stieblerja kljub snegu in mrazu na Tri slav Popusti posvetno rabo — Milanček, in gre na Triglav. Milanček je moj prijatelj, posvetna raba pa prijetna, starodavna gostilna tam doli na zamišljenih Poljanah. In kar čez noč je prišlo to nepremagljivo hrepenenje! Pa si je takoi nabavil nove. imenitne hribovske čevije, cepin in ogromno jestvia. Ni minil dan, pa smo to rezali proti Aljaževemu domu. Toda letos, v dobi potresov, poplav in drugih nerodnosti, tudi planincem usoda ni bogve kakor naklonjena. Fn tako je tud' nas močilo kar od Mojstrane pa notri do koče. Premočeni do kože, smo v trdi noči komaj, komaj potolažili iMilana z ene birani s čajem in z izredno dobrim cvičkom, z drutfe pa z hueaHnj rarmoniki g. lor-karja. In v tem tfni^ki >mo na suhem preživeli prvo mokro wč v planinskem zraku. Naslednjega jutra je bilo tako oblačno, nebo ni kazalo nobenih dobrih znameni, ss mani pa Tnlav, ki *e 'e. s čudovit? trmo, in za !e "ase nevenerno vztrajnostjo zavijal \ ; a&Uz, mokre »negle in nam jemal vsako vejetfe (lo plezanja nanj. Tako smo posedali pod kočo, ugibali to in ono, stikali za vogali k:>če :n čakali. Čakanje v hribih je čudna zadeva m je vst drugačng, kakor pa čakanje, recimo pred pošto v Ljubljani. In tako srno pričakali tudi ;udo planinsko — nemške skavte. Skavti so sami po sebi koristna zadeva, če so zeleno oblečeni, toda ti so bili — modri. In tako nekam preveč lepo oblečeni, da smo bih spočetka z Milanom na čelu trdnega mnenja, da morejo to biti le starejši gospodje, ki so n"išli samo na kratek oddih v Vrata. Šele, ko so obkolili z oprezuiočim, nekako izvidniškim korakom parkrat kočo. ko so potem v našo domačo zemljo zabili ostre količke in si postavili šotore — šele tedaj smo z Milanom na čelu spoznali, kaj so nenavadni modrojopci. In tako je legla črna noč na samotni Aljažev dom. Vso noč smo prespali mirno in zagonetni mladeniči nam niso storili nič zalega. Zato smo jo naslednjega jutra tem veselejši mahnili na Triglav. In na tej poti sem imel med drugim priliko poznati, kako ničevo je vsako čevljarsko delo pravzaprav! Strumni mojster mu jih je v hipnem zagonu napravil za precejšnje spoznanje prekratke — niti g. Foškar, niti Milan jim nista mogla do živega — toda kaj so bili prekratki čevlji Milanu v morju navdušenja, ki je kipelo iz njegovega gamzovsko zdravega srca! Milan je garal kot črna živina, neumorno se je vzpenjal čez strme skale, klini so mu kar bežali izpod rok, in kot bi pihnil, ie bil čez zloglasni Prag. Meni je pohajala sapa, črno in rdeče se mi je delalo pred očmi, in tako smo v dobrih 7 urah premerili dolgo pot iz Aljaževega doma preko Praga do Sta-ničeve koče. Da ne bi kdo mislil, do Kredarice! Toda mili naš Milan ni imel sreče! Tik pred kočo ga je obsulo nebo z debelo točo, kmalu nato pa je začelo snežiti v tako debelih kosmih, kakor to gotovo ni navada v hribih, kar tik pod Triglavom. Popoldne pa so zmotili naše pobožno razpoloženje v koči trije od — modrojop-cev! Zasopljeni so planili v kočo s prošnjo, če imamo vrv! Da so na poti čez Piag. da pa ne morejo čez. Toliko, da so dobili močno vrv, in že jih ni bilo. Kakor je bil ves dogodek sam po sebi malenkosten — dobro voljo ali hormon v glavi, kakor pravi učeni Milan — nam ie pa le vzelo. Računali smo, v kolikem času bodo prehodili pomja in zopet do koče, kaj se je fantom moglo pripetiti in če to ni prelahko-miselno, jemati tako mlade fante na vsaj zanje razmeroma nevarne ture. Cas ie potekal in takole okrog devete zvečer so vendarle prišli. Premočeni, utrujeni do smrti. Med 18 tanti s profesorjem na čelu, tudi fantički od 9 do 13 let! Tiho in brez posebnega veselja so se preoblekli ter posedli za mize. Šele. ko jim je gospa oskrbnica skuhala vročega čaja, šele tedaj so se ogreli in pričeli so govoriti. »Ich iall schier um«, te besede sem slišal največkrat v vseh možnih nijansah. Bil sem radoveden, kaj se jim je zgodilo, da so morali tako daleč po vrv, in ogovori! sem najmlajšega, ki ie sedel poleg mene. Bil je to kodrolas fantek ženskega lica z velikimi modrimi očmi. Slaboten in šibek, da bi mu ne prisodil naporne poti. In v težko razumljivem narečju mi je pripovedoval, da so prišli do Praga čisto dobro, da pa čez Prag niso mogli oni, ki so nosili težjo prtljago, večje nahrbtnike, in da čez Prag nista mogla niti on sam, niti njegov trinajstletni mladostni kolega. Klini da so bili predaleč drug od drugega — in da je bilo grozno. Gledal sem fantka v oči. V njih se je kosalo dvoje vzgoj: Dom, mamica in udobnost, in pa skvatska discipliniranost volja in moč. In čudovito zanimivo je bilo, kako jasno se Je izražalo vse to tudi v pripovedovanju malega fantička. Nadaljeval je, da so čakali pod Pragom poldrugo uro na vrv,, da so potem njega kakor prtljago navezali na vrv in ga potegnili čez Prag. Vprašal sem ga, če ga je bilo kaj strah. In že sem videl, kako rad bi odkrito pritrdil, pa so se v istem hipu vjele njegove oči s profesorjevim pogledom — in mali mož se je moško odrezal: »Ah voo, vofor zol iš miš ferštn?« S to izjavo sem bil odpravljen, toda verjeti nebogljenemu fantičku nisem mogel. Kmalu po deseti uri so fantički polegli. Zunaj pa je snežilo bolj in bolj, veter je vstajal in se zaganja! v kočo, kakor da to mora še tisto noč odnesti v stene belogla-vega Triglava. Na kako nadaljevanje poti n: bilo misliti in z vseh strani se je v koči nabralo vse polno turistov. Le skavti so biii polni zaupanja. Spočiti in prespani so hoteli kar takoj na Triglav in le razumnemu prigovarjanju starejših se je posrečilo, da so ostali. .laz sem se lotil zopet prijateljčka iz prejšnjega večera. Razložil mi jc da potujejo iz Mannheima po Jugoslaviji, da gredo na Triglav, potem v Ljubljano, potem v Sarajevo m tako po vsej naši državi. Vsa tura da bo trajala šest tednov in da jih vodi profesor dr. Stiebler. In da stane vsa pot z vso oskrbo samo SO mark. Mislil sem. da se fantek moti, pa so mi njegovi tovariši povedali isto. Pripovedoval mi je mnogo o naših krajih, da so čudovito lepi, da se veseli na Laibach, samo na tako hudo pot in na tako visoke gore da ni bil pripravljen. Da piše vsak dan karto svoji mamici v Mannheim, ki ga je pustila nerada, a vendar hoče, da postane iz otroka samostojen mož . . . Potem je tudi moj prijatelj segel po be-ležnici, in je. kakor vsi ostali modrojopčki, zapisoval svoje vtise zadnjega dne. Bilo ie, kakor da sedim v pisarni. Vse je pisalo. Daljni romarji o naših gorah! Potem so se odpravili. Nič jih ni zadrževalo tulenje vetra, nič do kosti segajoči mraz, nič v debelih kosmih padajoči sneg — odšli so v strnjeni vrsti po zgornji, čisto zasneženi poti na Kredarico in od tam na Triglav, na vrh. Še dolgo smo zrli iz koče skozi zasnežena okna za vrsto 18 fantov, ki so kakor črna gosenica lezli po strmem potu proti vrhu, odločni in zagrizeni, bolj volja kakor sposobnost, bolj Nemci kakor turisti. Mi v koči pa smo čakali z Milanom na čelu na boljše vreme. Pave! Debevec. Naši gozdovi Naši gozdovi so naše največje zaklad* niče, kjer so shranjeni ogromni zakladi, samo najti in dvigniti jih moramo. Koli* ko ljudi živi pri nas od gozdarstva. De* nar prejemajo posestniki gozdov, delavci ki sekajo les, vozniki, industrijalci, nada* lje delavci na žagah, lesni trgovci in obrtniki. Dolga zlata veriga, ki se prične v gozdu se vije preko samujočih žag, ob šu* mečih srebrnih potočkih, skozi vasice, tja do mesta. Baš na naši letošnji šumarski in lovski razstavi na ljubljanskem velesejmu, ki se vrši od 31. avgusta do 15. septembra bo» mo imeli priliko videti vsa bogastva gozda, kakor tudi način kako se te zakla« de dvigne, da ostanejo plodonosni Še v na* prej. šumarji bodo prikazali pravilno go» jenje gozda. Vsak posetnik bo imel pri* liko videti suho seme, seme kako vzkali, rast mladega in starega drevja, 'es in zo» pet cvet in sad. Poleg kakih 130 vrst lesa bodo prikazane zanimive igre prirode, ki se pojavijo večkrat na drevju prav tako, kakor na drugih bitjih in imajo pri člo* veku žal nepregledne zle posledice. Pri= kazano bo, kako se les spravlja in vsi naj« modernejši pripomočki. ki bodo ce bo šlo tako daijc, kmalu izpodrinili itaro o1 odje. Iz rok šumsrjcv prevzemajo !es mdu> strijalci. Tudi pri teh bo po molnostl pri* kazan \es potek obrata. Ni ri/stavi b do razstavljen; tudi nair.i/:liCiu\?ši p I O« dukti. o katerih le redkokdi ve da i* iesa, da so bili ai-iiovtai v «_«<»7du Smj* večja tozadevna atrak:i'i bmlo gotovo nogavice iz svile, pridobljene iz leta. Pri ljudeh, ki s<» potrti, preutrujeni, za delo nezmožni, povzroči naravna »Fran/ Josefova* grenčica hitro kroženje krvi in poveča duševno m delovno sposobnost. Vodeči kliniki izpričujejo, da ie »Fraaz Jo-sefova« voda odlične vrednosti tudi za duševne de'avve. živč. oslabele m ženske kot dobro odvajalno sredstvo. »Franz .loseio-va« arenčica se doni v vseh lekarnah, dro-serh^h in špecerijskih trgovinah. k »ded ar. Pano-. Sreda. 13. avgusta U>30. katoličani: Kasijan; pravoslavni: 31. julija, Ev-ilokiin. Današnje prireditve. Kino Malira: Opasni flirt. Kino Ideal: Pekel ljubavi, Po/urno lokamo. Daaes: Ficcoli, Dunajska cesta; Bakar-Čič, Sv. Jakoba trii. Javna telovadba litijskega Sokola Kakor je že Jutro- poročalo, se bo vršila iavna telovadba sokol, društva Litija-£martno v petek 1~>. tm. na obširnem športnem igrišču v parku £varceve hoste. li splošnih priprav je razvidno, da bo prirodi lev lo pot vsestransko uspela. Sprejem gostov se bo vršil pri opoldanskih vlakih, na kar se bo razvila povorka po. trgu na telovadišče. Priče tek javne telovadbe točno ob 15. uri, pri kateri nastopi^? vsi oddelki i obveznimi prostimi vajami. Poleg obveznih vaj pa nastopi društvo še z lastnimi vajami članov, članio in naraščala. Ženski naraščaj nastopi v posebnih mornarskih krojih s j>osebnimi vajami z vesli, katera točka obeta biti najlepša, Baj se vodijo pod vodstvom požrtvovalne sestre Siinomi-čeve, kateri se že vnaprej priznava absoluten uspeh. Pri društvenih prostih vajah nastopijo tudi starejši člani, ravno tako tudi pri članicah. Pa bo izvedba vaj dosegla zadovoljiv uspeh, se vsi oddelki marljivo pripravljajo. Velika narodna veslica se bo vršila poleg lelovadišča v idiličnem prostornem parku znane Švarceve hoste. Velike priprave, ki jih vrši prireditveni odsek pod vodstvom br. Jagodica, so zamišljene v duhu najrazličnejših udobnosti popotnikov. Tako bo n. pr. na obsežnem veseličnem prostoru poleg običajnih paviljonov postavlion tudi paviljon za poštni urad. polom katerega se bodo oddajale vsakovrstne pošiljke z ameriško hitrostjo. Za red in disciplino pa bo skrbel policijski urad s številnimi stražniki. Ogromno plešiče in dve godbi pa bodo plesa željni mladini v naivecjo zabavo. \ es prostor bo eloktrirno razsvetljen s številnimi žarnicami tako, da bo iluminacija >Švar-ceve hoste- oslala vsem udeležencem v neizbrisnem spominu. Vse priprave jamčiio. da bo prireditev dosegla za vsakega posameznika kakor za splošnost vsestranski uspeh. Za sosedna društva, kakor tudi za vse posetnike javno telovadbe, je dovoljena polovična vožnja na železnici. Zveza vlakov zelo ugodna, Tri dni v Zagrebu Po inicijativi »Zagrebškega zbora« in »Putnika« je v toku akcija, ki bo brez dvoma povoljno vplivala na tujski promet v Zagrebu. Stvar je zamišljena takole: »Putnik« bo organiziral v vseh večjih mestih naše države, pa tudi v mnogih inozemsikh mestih pri potniških pisarnah prodajo blokov, s katerimi bo potnikom zajamčeno, da bodo lahko za ceno 410 Din v kategoriji B, oziroma za 525 Din v kategoriji A, ali za 6-40 Din v luksuzni kategoriji L tri dni v Zagrebu stanovali v prvorazrednih hotelih ob uporabi kopelji in bo s tem zneskom plačan obilen zajut-rek, obed in večerja ter se bodo lahko tri dni po volji brezplačno posluževali zagrebške električne železnice. Tem blokom bodo priloženi tudi boni za 50% popust v velikem in malem gledališču in v kinematografih. Akcija »Tri dni v Zagrebu* stopi v veljavo že povodom XIV. zagrebškega zbora, ki se bo vršil od 13. do 22. septembra. + Tužnim srcem naznanjamo vsem prijateljem in znancem, da je včeraj popoldne, previđena s svetimi zakramenti, umrla naša ljubljenka Greti Blažič privatna uradnica Pogreb blage pokojnice bo jutri, v četrtek ob H 4. popoldne iz mrtvašnice Deželne bolnice. V Ljubljani, 13. avgpjsta 1930. FRANC, oče; MARIJA, mati; CVETKA, hčerka; VIKTOR, brat; VIDA, JOŽICA, sestri in ostalo sorodstvo. Stev. 183 »SLOVENSKI N A R O D*, dne 1.3. avgusta 1930 Stran 3 Dnevne vesti — Naša vojna šola poseti Ceškeele raško. Prihodnji leden posetijo absolventi višje šole vojne akademije v Beogradu Češkoslovaško, da se seznanijo z ustrojem češkoslovaške armade in da vrnejo poset. L. 1926 so namreč posetili absolventi praške vojne šo le Jugoslavijo, kjer so se ogledali poti vodstvom generala Maksimo vi ća bojišča balkanske in svetovne vojne. Zdaj posetijo bodoči oficirji našega generalnega slaba Češkoslovaško. Vodil jih bo divizijski general E. Be-gič. katereoa bosta spremljala brigadna ge nerala Brešič in Bodv. Ekskurzije se udeleži IS kapitanov-absolvpntov omenjene šole. jNhši častniki poselijo Češke Budjejovice, rizen. Beroun. Karlov Tyii. Prauo. Kraljevi Gradec, Brno. Slavkov. Bratislavo in Topolj-cane. Tu jih sprejme prezident Masarvk v avdijenri. Totem se vrnejo v Bratislavo ter posetijo še rimarij e. dr. G ost i ša je odšel na več-tedenski dopust, ter «:a nadotnestuje zaseb ni zdravnik g. dr Marijan P o I e n § e k. Pri isti bolnici je razpisano tudi mesto sekun darija z mesečno plačo 1500 Din. prostih, stanovanjem in hrano Izvrševanje privatna prakse je nedopustno. pogoj šestmesečna ginekološka praksa. Prošnje je vladati d » 31 avgusta t. L pri Zdravstvenem zastopu \ Novem mestu. — Nastavi se eventuelno tudi ženska moč — OUZD v juliju. OUZD je zbral sta-, tistične podatke za mesec julij, iz katerih je razvidno, da je bilo zavarovanih članov 102.275, in sicer 70 447 moških in JU.828 žensk. Bolnikov ie bilo v juliju 2.7028 (2.67%) in sicer moških 1565 (2.22 % ) žensk pa 1.16" (3.65%) Povprečna dnevna zavarovalna mezda je znašala pri moških 2°.72, pri ženskah 20 44. skupaj 50.84 Din. celokupna dnevna zavarovalna mezda pa pn moških 2,093.968, pn ženskah 050.050, skm pa j 2.674.624 Din — Dražba lovov. Lov občine videmske ee bo oddajal v zakup za dobo od L oktobra 1930 do 31. marca 1935 na javni dražbi v ponedeljek 1. septembra ob 13. uri v občin ski pisarni v Vel. Laščah. Uražbeni pogoji so na vpogled pri okrajnem glavarstvu v Kočevju. Lov občine sodraške se bo oddajal v zakup za dobo od 1. septembra 1030 do 31 marca 1935 na javni dražbi v četrtek 28. tm ob 11. uri dopodne pri okrajnem glavarstvu v Kočevju, kjer so na vpogled dražbeni po goji. — Oddaja plemenskih rjavih štajerskih kokoši. Perutnmarski odsek Kmetijske druž be bo od četrtka 14. t m. nadalje brezplačni delil svojim članom plemenske kokoši in peteline rjave štajerske pasme. Člani, ki želijo gojiti to pleme, naj pridejo po nje od četrtka 14. do petka 22. t. m. v Ljubljano k gospej Černetovi. Linhartova ulica 9. Kokoši so v starosti od 14 tednov do štirih me mesec. Dobi jih lahko vsak član do 30 ko madov, če se pravočasno oglasi in prinese s seboj primeren zaboj za živali. Za prehran< in prevoz plača za vsak komad po 10 Din Kdor bo prejel te plemenske kokoši, se bo moral zavezati, da jih bo držal za pleme najmanj 1 leto ter do konca decembra t. t poročal perutninarskemu odseku o njih raz-voju in do konca aprila I. 1931. pa o njih nesnosti. — Kmetijski odsek Kmetijske družbe. — Podpore za obisk, šole za pre«*ixno mehaniko na Dunaju. Zavod za pospeševanje obrta Zbornice za TO I v Ljubljani hoč> omogočiti dvema mladeničema primerno podporo za obisk strokovne šole za precizno mehaniko v Modlingu pri Dunaju, šola traja tri leta. Potioj za sprejem je dovršeno 14. leto starosti in uspešna dovršitev ljudske šole. Potrebno je seveda znanje nemškega jezika. Sola nadomesti učno in dve leti po močniške dobe. Interesenti, ki bi se zanimali za to šolo in ki bi mosli vsaj del Študijskih stroškov pokriti sami. naj se nemudoma zulase pismeno ali osebno tned uradnimi urami pri Zavodu Zbornice za TO I v Ljubljani Beethovnova ulica 10 II. — Konkurzi in prisilne poravnave. Dru-sivo industrijcev in veletrjzovcev v Ljubljani objavlja za čas od 1—10 tm. sledečo statistiko (številke v oklepaju se nanašajo na isto dobo pretočenega lota): Otvorjeni konkurzi: v dravski banovini — (2). v savski banovini 1 (1), v primorski banovini 1 ( —), v drinski banovini 2 (12). v zetski banovini — (1). v dunavski banovini 2 (9). v moravski banovini 1 (19). v vardarski banovini_ 1 (12), v Beogradu, Zemunu in Pančevu 2 (5) Otvorjene prisilne poravnave izven konkur-za: v savski banovini 4. v dunavski banovini 1. Odpravljeni konkurzi: v dravski banovini 3 (—), v savski banovini 1 (—). v primorski banovini — (2), v drinski banovin. — (6), v dunavski banovini 2 (2). Odpravljene prisilne poravnave izven konkurza: v savski banovini 1. _ Slab ribolov na Jadranu. Letošnji rezultati ribolova čez poletje so dokaj slabi V Veli Luki so nasolili 2000 sodčkov sar-del. v Komiži računajo dosedanji lov sardel na 20 vagonov, nasolili so okrog 100O sodčkov, v Milni je bil lov srednji, nasolili so samo 300 sodčkov, v Grahotah, Postirah in Bolu je bil pa lov slab V vseh treh krajih so nasolili samo 30 sodčkov sardel. V sibeniškem področju ie bil lov tudi zelo slab in nasolili so samo 200 sodčkov sardel. Lan skih nasoljenih rib je v Primorju 3 do 4 vagone. Sardele se utegnejo torej podražiti. — Zahvala! Zastopnikom oblasti, dični godbi Sloga, vsem možem, ki so se udeležili zbora ZSV, na Brezjah hvala iskrena. Prav posebno pa čutimo dolžnost, našim vrlim novinarjem, brez razlike, ki so deslej vedno, radi m povsod nas podpirali in tako tudi ra if našega tabora na Brezjah izreči eloho-ko mm hvaležnost in prav prisrčno zahvalo. — Glavni odbor ZSV v Ljubljani. — ZeilEvropa< 71 ur nepretrgoma in s tem dosegel nov sve tovni rekord. _ Zločin lepega dekleta. V vasi Knez polje blizu Mostarja je bila te dni aretirana Iva Svrza. ki je veljala za najlepše iekle v vasi Iva je imela ljubavno razmerje z nekim fantom iz iste vasi. ki ni ostalo brez posledic. Nedavno je pa rodila in vrgla novorojenčka v koruzo, kjer Je umrl. Orožniki so jo izročili sodišču _ Fotoaparate kupite najboljše pri FR P ZAJEC, optik. Ljubljana. Stari trg 9. 4" a/% ■£ Nafbo$še9 oaftrajne&e. Iz Ljubljane —lj Razna regulacijska dela v Ljubljani. Regulacija prostora med semeniščem in stolnico bodo kmalu končana Odstranjena je bila ograja za Pogačarjevim trgom. pro= stor sam je pa bil tlakovan in lično urejen Za tlakovanje so rabili porfirne kocke ter mešanico cementa in kamenja. Po sredi ulice v smeri proti Vodnikovem tro 5—6 Din merico, lisičke, mavrohe in krempelice pa po 2—3 Din liter Malin ie še vedno dosti, za robide se ie sezona pričela, za borovnice ie pa že skoro končana Davi so prodajah mal;ne po 6 Din kg. robide po 2. borovnice pa po 3 Din liter Domača jabolka so bila po 4—6. domače hruške tudi no 4—6 Din Ranatčani so imeli davi na *rgu predvsem sočivje. od sadia pa samo slive, ki so iih nrodajali po 4 Din kg. Rizelisko grozdje so prodajali po 10. črno dalmatinsko pa po 7 Dm kg. Domačih breskev še ni. inozem: ske so nrodajali od 16—28 Din ka po kako* vosti Precej se ie pocenilo sočivje. Rana^ ški fižol v stročiu so prodajali po 2 Din kg. domačega pa r»o 3—4. kifcljčaria 4—5. krompir po 1.25 Din kg. paradižnike po 4 Din kg paprika 3—4 komade za 1 Din itd Na trgu so se tuH. vend-ir je opažati tendenco naraščanja cen Domač sir so proda iali na trgu no 24—28 Din kjj Kupčija ie bila zelo živahna —lj Kolo Jniro-lovcnskih «;rster v šlepa nji vasi priredi v nedeljo dne 17. ,tm. veliko vrtno veselico s sodelovanjem godbe Zar jar na serirnatem vrtu szostilne pri ►Ozbinč k'f* (Anžičl na Poljanski cesti — Prijatelji društva in narodno ženstvo vljudno vabljeni Odbor. — lj Za svojega se odda fi mesečni deček Natančnejša pojasnila v zavodu za zdravstve no zakrito mater in dere. Lipireva ulica. v not«'m I KliLLEVt M vi in MJMJM1 HOV JAXX Iz Celja —c »Kocbekov dom« na Korošici bo na svečan način otvorjen v nedeljo 17. t. m. ob 10 uri dopoldne Oni celjski udeleženci, ki ne morejo zapustiti Celja pred soboto 16. t. m zvečer, naj se priglase do sobote pn g. Vrtovcu v drogeriji »Central« na Kralja Petra cesti, da bo mogoče pravo* časno preskrbeti za te udeležence posebni avtobus, ki bo odpeljal v soboto zvečer ob 18.15 izpred trgovine Kramar & Misle j na Kralja Petra cesti, v Luče ali pa do Kneza, kjer bodo izletniki prenočili. Vrnili se bodo udeleženci slavnostne otvoritve v Celje v nedeijo zvečer z odhodom od Kneza in Luč ob 19. uri zvečer. —c Dva koncerta celjskih pevskih dru= Štev v naših kopališčih. Pevski odsek delav^ skega kulturnega društva »Svoboda« iz Celja priredi v nedeljo 17. t. m dopoldne ob 10.30 v dvorani Zdraviliškega doma v Rogaški Slatini veh'k koncert z izbranim sporedom — V četrtek 14 t m ob 20 uri pa bo koncertriralo v zdraviliški dvoran: v Laškem pevsko društvo »Oljka« iz Celja Na programu so razne umetne in narodne pesmi. —c Uradne ure na mestnem fizikatu Novi mestni fizik in upravnik Zdravstven nega doma v Celju g. dr Jakob Rebermk •»prejema stranke na mestnem magistratu dnevno od pol 11. do pol 12 ure dopoldne v sobi štev. 14. —c Izgubljeno in najdeno. Kdita \Veim bergerjeva je prišla pretekli teden v noči od četrtka na petek na nenavaden način ob svoj lahki športni čolnič, ki ga ie imela pri; klenjenega z veri-go ob betonsko steno v mestnem ženskem kopališču Ker je Savms ja zaradi večdnevnega močnega deževja precej narasla tn znatno presegla normalo. je divji vodni tok enostavno odtrgal čoln in ga odplavil s seboj. — Na cesti med Cretom m Tehariem je bila najdena knj-U ga »Tarzan« Lastnik naj se zglasi na-celjski mestni policiji. —c Plesna šola trgovskih nameščencev bo letos priredila plesne vaje za svoje čla* ne. kakor tudi za druge prijatelje plesa Vaie bodo organizatorično in tehnično dobro pripravljene Podrobnejše bo objav = I jeno pravočasno v listih. Red mora biti _ 2eno sem takoj naučil vestnosti in točnosti. Čini odbije ura 12. mora biti juha na mizi. — Kaj pa če se sam zakasniš? — Pa ne dobim kosila. Kašelj — Gospod doktor, dejali ste. da mi preide kašelj, čim vzamem vaše tablete, pa še vedno kašljam. — Ni mogoče! To mora biti že drugi kašelj. SPRAVLJIVOST. »Seda! pa vas moram še opozoriti, da naša družina je za večerjo samo sočivje.« — »O. nič za to, gospa,« odvrne nova služkinja, »bom pa jaz meso pojedla.« Ko v Ljubljani dežuje... Ob deževnem vremenu je vse drugače, kakor ponavadi — Celo Trnovčani dežjd nimajo radi Ljubljana, 13. avgusta. O tem se že da pisati.. Ko v Ljubljani dežuje. je vse precej drugače, toliko izprememb je. da človek ne ve. kam bi pogledal in kaj bi občudoval. Ko dežuje, je naprej opaziti, da Ljub* tjančanke nosijo odprte dežnike. Ni dovolj, da povem samo. da nosijo dežni' ke. ker nosijo jih tudi tedaj, ko sije solm ce na vse pretege (":e povem, da se je neka Ljubljančanka strašno jezila. ker ni *koro cel mesec deževalo, ona pa je imela nov dežnik, tedaj se razumemo... A iz* prememb je še mnogo, mnogo — _ _ Ko dežuje se pri nas napolnijo pred« vsem kavarne. trgovine z dežniki, kinematografi (gostilne so pa itak vedno pob ne), vse temne obcestne veže (kjer >e ne vedri, temveč — oblači .). še celo v cerkvah jc več vernikov kot ponavadi Tn so velike izpremembe Se večja pa ie da je natlačeno poln naš imenitni tramvaj v katerem se imajo »potniki« vsepovprek vzgledno radi Prav lahko ie tmli opaziti, da so dame na cesti nekoliko boli vliud = ne in postrežljive kot sicer Rade se uini = kajo in privzdigujejo dežnike, a ne zaradi tega. da bi vzbujale pozornost Kai šc' To delajo iz čiste nesebičnosti Kdor ie ob deževnem vremenu količkaj fant. a je brez dežnika na cesti, se aa kmalu katera usmili Uljudnost pa seveda zahteva — žrtve, zato sc mora usmiljenje povraćati z usmiljenjem Velika izprememba ie tudi ob dežju na naših cestah Vse so unvtc in. kar jc glav* no. zravnane, luknie so izpolnjene z hož* jim blagoslovom tako. da se ne more nik = do pritoževati če si ceste samo ogleda — ^eveda s tem 'uknie niso zamašene za vse večne čase Pa frani pa ji »nlnadcio do» brote savskega nabrežja in »rante« (po ljubljansko), tla o ostalih prekonstn h stvareh sploh ne govorim — Da, res ie ženske imajo vedno naj\cč bolečin Kai mi moški! Dalje ko pri nas dežuje, se mi Ljub' Ijančani po ljubljansko srečujemo — /a* ganjamo se na desno m levo kot miš \-pasti drug pred drugim ali k• >t bi se sati* liali. pa ni hujšega kot da od ča^a di» ca* sa polomimo nekaj dežnikov. In še - ko pn nas dežuje — avtomobili vozijo s polno bencinsko paro. nap brž jih mokrota pomaga riniti — mi uba* ^i reveži pa ošvrkani žalostno skačemo s ctst k hišam ter godrnjamo, »da 5c človek po cesti ne sme iti. sai ni varno«, seveda, po trotoar]ih se sabljamo z dežnik.. Res. ko pri nas dežuje je vsi- prečnd« no. četudi ne opazimo. v>c ie tako narm be kot Ljubljanica ki ob de/iu teče na zaj — od G ra daščice proti Gruberjevemu kanalu. še celo v Zvezdi pred barome« trom ni nenzijonistov. kar je njihova do* mena. marveč otroci ki t«»žiio o slabih časih, češ »»da ni niti za en u0 Din polletno. — Ilirija ie dobila še en pokal. Kakor smo poročali, sta si Ilirija in Primorje v državnem prvenstvu priborila lepa in dragocena darila. Primorje ie dobilo stntreto (Vilfan) ter lepo vazo (Prekuhovt) Mit . dve statueti (Z;herl in Dovčeva). Te dir ie nreiela Ilirija še eno darilo. Veletrsovec q Čuden ji je v priznanje njenih zasluc zn razvoj ptavalneea sporta v Sloveniji poklonil krasen srebrn pokal v trajno last. _ Krasen višinski skok ljubljanske atletke. Pri lahkoatletskem treningu na igrišču Ilirije je skočila znana ihrijanska atletka Iva K. 1.51 m visoko, kar jc nov jugoslovenski rekord In tudi ne zaostaja dosti za svetovnim rekordom, ki znaša 1.39 metrov. Upamo, da nas bo mlada llirijan-ka pri ženskih igrah v Praj;: častno zastopala. — Motokolesarski klub Ilirija. Noeoj ob IV) obvezni sestanek kolesarjev dirkačev zaradi >Zvezdne dirke; v Celje, ki se vrši v nedeljo 17. avgusta t. 1. Vabijo ?e tudi tlani motociklisti. ki bi prevzeli kontrolno siužbo. Sestanek se vr^i v klubskih prostorih »Novi Svet:. — Predsednik. Stran «? »SITO VENSKI NAROD«, (h*e T3. avgnsta 1930 Stev. 183 JKTgustus Muh-: 72 Krog zločinov Roman Ltetek, na katerem je bilo nekaj napisano, mu je povedal, da je odšla Mofly s prijatelji. S kakšnimi prijatelji? Dolgo je sedel v naslanjaču in razmišljal. Kmalu po polnoči so se začuli za njim koraki, ki so ga prislil, da je planil pokonci. Bil je stari Kemp. — Kako si pa prišel sem? — je vzkliknil Sternhold presenečeno. — Skozi zadnja vrata, — bila so odprta, gospod. — Odprta so bila? Dobro. Pozabil sem jih zakleniti. Kaj bi rad? — Mlada dama je odšla, gospod Sternhold. Grbe c se je obrnil k njemu, bil je bled, oči je imel izbuljene. — Odšla — da. Odšla je s svojimi prijatelji. Toda od kod veš to? Govori, pasja duša! Od kod veš? — Odšla je s prijatelji? — je vprašal stari Kemp s slabotnim glasom in na obrazu se mu je poznalo, da si ie globoko oddahnil. — Torej so bili njeni prijatelji?___ — Kako pa veš, da je odšla? — je zakričal Sternhold in planil k starcu. — Govori! Kje si bil! Mokro blato na čevljih starega Kempsa so bistre Sternholdove oči ta-kaj opazile. — Videl — videl sem jo odhajati. Bil sem zunaj, gospod Sternhold. Saj sem vam dejal, da so nocoj ljudje v gozdu; pa ste se mi smejali. Mislil sem, da je vse v redu ... — Podla, lažnjiva duša! — je zakričal Sternhold. zgrabil starca za vrat m ga tiščal k tlom. — Povej mi vse po pravici! — Zaklel je v tujem jeziku. — Prišel si k meni z namenom lagati mi. Kaj misliš da sem tako neumen, da bom verjel tvojim lažem? Stari Kemp si je zaman prizadeval odtrgati koščene Sternholdove prste od svojega vratu. Lovil je že sapo, toda Sternhold ga je še vedno mikastil tako neusmlijeno. da so mu oči izstopile :n se zalile s krvjo. — Ti imaš ključ. Spustil si tega lopova v hišo. Delaš, kakor da nisi pri zdravi pameti, blaznost simuliraš, to je tvoja sleparija. Priznaj, lopov! Malo je popustil v stiskanju Kempo-vega grla in pogledal je starcu naravnost v spačeni obraz. — Nikogar nisem pustil v hišo, gospod Sternhold. prisegam ... — Laži, laži! — Grbec je pritisnil sivo brado s tako silo k tlom. da se je za hip zdelo, da se bo starčev vrat zlomil. — Hišo upravljaš, toda kako naj vem. da nisi sovražnik? Kakšno jamstvo imam. da nisi vohun? Govori, pasja duša. sicer ti zlomim vrat! Odskočil je in popustil v stiskanju, toda njegove velike roke so bile kakor kremplji, pripravljeni zasaditi se v golo meso. — To ni res. ni res — ne razumem tega. Stari Kemp je zastokal in poskusil vstati, toda silen udarec grbčeve pesti ga je znova zbil z nog. — Kako naj vem. da nisi tu zato, da paziš na naša raziskovanja in ukradeš naše odkritje ... Njegove srepe oči so kar prodirale prestrašenega starca. Kemp je izte^iil drhteče roke, da bi prestregel nov udarec. — Kam je odšla ta deklina? Povej mi, kaj si videl! — Sternhold je dihal naglo in pesti so se mu kar same stiskale. — Odšla je v temo — tam je stal avtomobil — to je vse, kar sem videl. Sternhold je zgrabil starca in mu pomagal na noge. — Pojdi, da te zaprem do jutra v podstrešje! Odvlekel je starega Kempa v podstrešje k sovam in zaklenil za njim vrata. Na sledu Ko se je Maddox vrnil z dolge poti na pošto, mu je Sternhold naročil prinesti črno kavo, sam pa je sedel v naslanjaču do jutra. Telefon iz Lauriston Square je zapel in Sternhold je zvedel, da se procesor ne vrne naravnost domov, temveč da se ustavi na High Lodge na povratku iz Birminghama, kjer je prejšnji večer predaval v Roval Chemical Institutiou. Rad bi osebno preizkusil rezultate eksperimentov s sublimacijo premoga, katere je delal sternhold prejšnji dan. Pol ure po tem pogovoru se je ustavil avtomobil profesorja Caspiana pred hišo in izstopil je profesor, zavit v kožuh. Nekaj časa sta se tiho pomenkovala. Caspian je odložil kožuh in hitel na vso moč v podstrešje. Kemp! — je zaklical prijazno. — Ste tu? — Brž odklenite vrata. — Le urno za menoj, da se pomeniva. Stari Kemp mu je s težavo sledil po stopnicah in profesor Caspian ga je potegnil v sobo, kjer je stanovala Moiry Langtonova. — Vi ste videli gospodično Langto-novo snoči odhajati, Kemp? — Položil je starcu roko na ramo in se mu prij.-z-no nasmehnil. — Sternhold mi je dejal, da ste bili zunaj, ko so gospodično odpeljali. — Da. Odšla je s prijatelji. — Stari Kemp se je obotavljal. — Bolje je, da je pri prijateljih, nego da bi bila v tej hiši s tem... s tem... Ozrl se je čez ramo, kakor bi se bal, da bi teh besed kdo ne slišal. Caspianove oči so se široko odprle, potem pa hitro zožile. — Kaj ji niste sami pomagali iz te hiše? Ali niste nikogar pustili v hišo? Stari Kemp je zmajal z glavo. Drhteče ustnice so se mu nervozno premikale. — Saj je vse v redu. Zdaj je na varnem — na varnem — pri prijateljih . . — Motite se. Kemp. To ni res. Njeni prijatelji — če jih je sploh imela — niso vedeli, da je tu. Bojim se pa, da so vedeli njeni sovražniki. — Sovražniki? — Z drhtečo roko se je prijel stari Kemp za glavo. — Mlada dama je imela torej sovražnike? — Zato je bila tu. Poslal sem io, da bi bila na varnem. Starcu Kempu se je zmračil obraz. — Gospodu Sternholdu sem snoči pravil, da so v gozdu ljudje, — je za-jecljal. Moji zvesti prijatelji so bili nemirni, čutil sem nevarnost v zraku. Mlada dama se je odpeljala z avtomobilom v gozd. Videl sem jo, ko ie odhajala. — Kakšen je bil avtomobil? Starec je zmajal z glavo. Doba Marije Terezije na razstavi V Schonbmnnu so priredili v proslavo 150 letnice smrti Marije Terezije razstavo zgodovinskih znamenitosti iz njene dobe Na Dunaju so priredili veliko razstavo dobe Marije Terezrje. Ce se hočemo ozreti v zgodovino te vladarice, moramo najprej omeniti, da jo je spravil njen oče Karel VI. s pomočjo pragmatične sankcije kot najstarejšo hčerko na prestol, ker ni bilo moških potomcev. Kakor nam priča zgodovina, je Marija Terezija bogato podkrepila rod, ki je že izumiral. Cesarskemu očetu je bilo lažje spraviti hčerko na prestol, kakor pod copato. Iti tako je prevzela prva ženska v avstrijskih analih žezlo, katerega je znala krepko držati ne samo pred svojim ljudstvom, temveč tudi pred svojim možem. To drugo je bila vedno lahka naloga avstrijskih cesaric. Za prestol je bila določena, kakor stoji zapisano, po svoji cesarski postavi, cvetoči lepoti in drugih vrlinah. Vladanje Marije Terezije pripada zgodovini. Naloga zgodovinarjev je proučevati 7 letno vojno ali učinek pragmatične sankcije. Nedvomno je pa, da je dala s 16 otroci habsburškemu rodu solidnejšo podlago, nego bi jo bil dal njen oče. Mnogi primerjajo Marijo Terezijo angleški kraljici Elizabeti in ruski carici Katarini. In težko je reči, katera teh slavnih vladaric je bila ^jiajboljša. Lahko je pa reči, da je bila Marija Terezija med nitmi najbolj strastna in žejna ljubezni. O tem krož-ijo cele legende in tudi razstava na Dunaju kaže, da je prestol Marije Terezije ohranjen mnogo bolje, kakor njena postelja. Razstavo so priredili v proslavo loO letnice smrti Marije Terezije, ki je umrla 1. 1780. Prvo, kar zagleda posetnik, predno stopi na stopnice Schonb rutina, je zlati voz Marije Terezije, nekakšna bogato okrašena in pozlačena zibelka na štirih kolesih. Voz je krasno izdelan in bi mu mirno lahko odkazali mesto ob najele-gantnejšem avtomobilu. V prvi dvorani so večinoma slike. Vseh dvoran, katere je zavzela razstava, je 44. V eni največjih dvoran opaziš postavno damo, ki je bila portretirana kot 14 letna deklica, pa napravi vtis 20 letnega dekleta. V njenih časih so ji prisojali kraljevsko postavo in cvetočo lepoto, toda časi so se izpremenili tako, da bi zdaj ne mogla postati niti miss Avstrija. Poleg njene slike sta tudi roditelja, cesar Karel VI. in njegova soproga Elizabeta Kristina. Mnogo prostora so dali seveda tudi princu Evgenu Savojskerrru, katerega gizdalinska zunanjost daje slutiti, da je stal na trdih nogah in da je napravil res sijajno vojaško karijero. Kot 30 letni mož je bil že maršal, 3 leta pozneje pa vrhovni poveljnik armade. Slede slike posvetnih in cerkvenih dostojanstvenikov, katerih dolga vrsta se nadaljuje v veliki galeriji, sredi katere je prestol z baldahinom, ob njem pa stoji paznik v pozi vrhovnega komornika. To je torej prestol — nestvor naslanjač — zelo solidnega obsega. Za šiling pokažejo tujcem vso usodo habsburškega prestola. V vitrinah vidimo pisma Marije Terezije, ki pričajo, da je držala cesarica v roki lažje žezlo, kakor pero. To je bilo v vseh primerih avstrijskih vladarjev in to je pomenilo zaostalost kulture v njihovi državi. Sledi dvorana, v kateri so pogrnjene mize, polne zlata in dragocenega porcelana. Siromaka nasiti že pogled na to bogastvo in razkošje. V sledeči dvorani so stare dekoracije, kostimi, besedila gledaliških iger in seveda »Minna von Barnhelm«, zadnja predstava, katero je Marija Terezija posetila. Pozdraviš se z Lessingom, ki pa tu ni označen kot umetnik, temveč kot dvorni svetnik Lessing. Dvornim svetnikom je bilo dovoljeno posegati v umetnost, toda noben umetnik ni smel biti dvorni svetnik. Nehote ti uhaja pogled na zlato, kitajski porcelan, kristal, gobeline, alabaster itd. Vsaka soba je drugače opremljena. Na vrsto pride Napoleonova soba v rjavi in zlati barvi. Čudno je. da najdemo tu samo sliko cesarja Franca Jožefa in 4 letnega dečka. Napoleonovega sina, Orlika. Napoleon je tu dvakrat stanoval in sicer 1. 1S05 in 1S09 in naključje je hotelo, da je tu umrl tudi njegov sin. Dete, kateremu je padel že ob rojstvu kos sveta v naročje, je končalo kakor mnogi Habsburžani v Schonbrunnu. Človek se nehote vpraša, kakšen zmi-sel življenja je to. Napoleonov sin med Habsburžani, med tistimi, ki so hoteli narod njegovega očeta zatreti. Sosedna soba se imenuje Vieux Laquezimmer in tu zro iz mogočnih okvirov trije monarhi na dovršitev dela habsburškega rodu, na podpisovanje abdikacije zadnjega avstrijskega cesarja Karla L. ki je 10. novembra 191S podpisal listino, s katero se odreka prestolu. To je bila med Habsburžani ena najmizernejših figur. Sledi razstava vojne. Tu ni mnogo, na kar bi mogla biti doba Marije Terezije ponosna. Toda 7 letna vojna ne more biti brez slik Dauna, Laudona in Lacyja. V rožnem salonu so spomini na Havdna, prednika tvorca avstr. himne, ter Mozarta in Glucka. Dalje pozdravimo nekam začudeno tudi marki-zo Pompa do ur. Sledi soba. posvečena spominu kraljice Marije Antoniette. Ta najmlajša hči Marije Terezije je končala pod giljotino. O burnih dogodkih tistih časov piše mnogo Dumas v »Treh mušketirjih«. Kot 15 letna deklica je bila zaobljubljena dauphinu, kot 19 letno dekle je postala francoska kraljica, a ko ji je bilo 38 let, je dozorela njena lepota v ljubezni Ludvika XVI., vojvode RicheMeua in vojvode Bučk in ghamskega. Končno pridemo do skupne spalnice cesarja Franca Jožefa I. in Elizabete, ki je pa zelo dobro ohranjena, če pomislimo, da so nastopili po smrti obeh poučeni ljudje s trditvijo, da cesar in cesarica nista imela tako vzornega zakonskega življenja, kakor smo čitali v šolskih čitankah in prepevali v himni. Po krvi je bila Elizabeta sicer sprijaznjena s Francem Jožefom, ni pa bila po duhu. Iz te sobe pridemo v drugo, kjer je spalnica Franca Jožefa I. V kot potisnjena postelja, v kateri je stari vladar 26. novembra 1916 umrl. Kraj spalnice je cesarjev kabinet, črna pisalna miza, pokrita z rdečim platnom. Na tej mizi se je dolga leta odločala usoda avstrijskih narodov. Sledi avdi-jenčna soba, potem je pa razstave konec. Doba Marije Terezije in Franca Jožefa spada itak za vitrine. Prvi in zadnji Newyorška telefonska družba je končno omejila nevarno tekmovanje za prvo in zadnje mesto v telefonskem seznamu. V Ne\vvorku je zelo težko najti Bro\vna ali Y\ ilsona. čeprav sta to dva običajna priimka. Da bi mogli odjemalci lažje najti njegovo telefonsko štc\;l-ko. si je trgovec Lc\vis Brovme prilastil ime Le\vis Brown Z/yd in tako je prišel v telefonskem seznamu na zadnje mesto. Te ideje so se pa brž oprijeli tudi drugi in predlanskim si je neki Nicolaus Putnam prisvojil ime Z/yn tako, da je bil on na zadnjem mestu v telefonskem seznamu. Toda v sledeči izdaji telefonskega seznama je bila zopet izprememba. Na zadnjem mestu je bil Lewis Bro\vne Zzvz. Toda borziianeo Cantarrane je bil še bolj prebrisan in je prišel lani na zadnje mesto v telefonskem seznamu pod imenom Cantar-rana Zzzvz. In vendar njegova slava ni trajala dolgo, kajti izpodrinil ga je Mar-got Zzzzvn. Se hujši boj se je pa bil za prvo mesto v telefonskem seznamu. Dolgo je bil na prvem mestu hotel pod imenom AAA Hotel Park Plaza. Voda tri črke A niso dolgo zadostovale, kajti pojavil se je trgovec s kolonijalnim blagom, ki je zlezel na prvo mesto v telefonskem seznamu s svojim imenom AAAA B C, Telefonski družbi je začelo to tekmovanje presedati in izdala je odredbo, da morajo tvrdke in zasebniki z dokumenti dokazati svoje pravice do vidnega mesta v telefonskem seznamu. Z izmišljenimi imeni ne smejo več operirati. 33 letna žena zrasla O čudnem primeru zakasnele rasti človeka poroča v angleški zdravniški reviji dr. D' Connolly. Gre za 33 letno ženo, ki je zrasla v 20 dneh za celih 5 cm. Te dni je žena, katere mož zavzema odlično mesto v Manchestru, nenadoma zbolela in poslala je po domačega zdravnika. Zdravnik je ugotovil znake zlatenice. Predpisal ji je lekar-stva in dijeto. Cez 5 dni se je počutila žena že tako dobro, da je lahko vstala. Ko je šla po stopnicah, je mož opa/.ii. da se ji ie krilo tako skrčilo, da ji sega komaj do kolen. To je bilo tembolj čudno, ker je visela obleka v omari ves čas. ko je bila žena bolna. Mož je ženo zmeril in ugotovil, da je zrasla v 5 dneh svoje bolezni za 4 cm. V naslednjih 14 dneh je zrasla še za 1 cm tako, da meri zdaj 167 in pol cm. Dr. D' Connolly označuje ta primer za veliko biološko redkost in pravi, da je žena iz rodu velikih ljudi. Njen oče in mati sta visoka nad 170 cm, njeni sorodniki pa še večji. Najbrž gre tu za vpliv dednosti. Angleški zdravniki se zelo zanimajo za ta pojav. Velika izprememba — Kako se je izpremenil moj mož, odkar smo se preselili s kmetov v mesto! Prej je sedel od jutra do večera v krčmi. — A zdaj? — Zdaj sedi od večera do jutra. Danes ob 4., pol 8. in 9 U nemško govoreči film „©PASXI FliIRT*' Po motivih znanega šlager ja: »ŽENA, KI TE NIKDAR NE POZABI« V glavni vlogi naš rojak Svetislav Petrovič in lepa Lil Dagover Predprodaja vstopnic od 11. do pol 1. ure. Znižane letne cene! Telefon 2124. Elitni kino Matica vseh vrst enobarvne in večbarvne izdeluje klisarna 4* 4* 3 m* S\9. (P*€#»a ftdatp Telefon 2496 >*Ađa1* e£f plača mm lahko tađL — Na mpraianjm brmm - Najmanja m&am IM« Za stavbe vsakovrsten suh tesan tn žagan les, ladijska tla oeno oddaja Pran Šuštar, Dolenjska cesta, telefon 2424. 60/T Uradnik večleten pisarnovodja v odv. pisarni in trg. podjetju, per-fekten slov„ nemški in srbo-hrv. korespondent, knjigovodja, stenograf, strojepisec išče službe. Ponudbe pod >Perfek-ten« na upravo >Slov. Naro-da<. 2211 Zdravniška knjiga >Die Aerztin in Hause« z ilustracijo I. in II. del še popolnoma nove, v nemškem jeziku naprodaj za ceno Din 450.—. —-Vprašati: Domobranska cesta št. 7, I. nadstr., desno. 2198 Športni čoln za eno osebo, nov, belo barvan, ime »Edith«, je bil najden v Savinji v Rimskih Toplicah v petek, dne 8. avgusta. Lastnik naj se zglasi na naslov: Baltazar JDobovičnik, Rimske Toplice, 2213 Malinovec z najfinejšim sladkorjem vku-han, brez vsake kemične primesi, garantirano naraven, se dobi ▼ lekarni Dr. G. Piccoli, Ljubljana. — 1 kg 20.— Din, pri večjem odjemu ceneje. Razpošilja se po pošti m železnici. 58/T Pralnica likalnica in reparatura vsakovrstnega perila se priporoča. G. Vojska nasledn. S. Hafner, Wolfova 12, dvorišče. 2215 Več spretnih šivilj in učenk za perilo sprejmem. Naslov v upravi »Slov. Naroda c. 2214 Gosposko posestvo 10—20 in več oralov veliko, z gosposko hišo ali gradom kupim v bližini Celja, Maribora ali Ljubljane ob glavni cesti ali v neposredni bližini iste. Ponudbe z oznako cene in opisom na naslov: R. Slobodan, Bled, Pod Stražo 32. 2212 Klavirji! Svarim pred nakupom navideznega Masa, čenčo ktevirjev! Kupujte na obroke od Din 400.— prve svetovne fabrikat«: Bosea-dorier, Stenvav, Fdrster Hotrl, Stktfj original, ki so nesporno najboljši I (lahka, precinza mehanika). Prodaja jih Izkjučno le sod. izvedenec in brv. očit. Glasbene Matice Alfonz Breznik Mestni trs 3 Najcenejša nosoierafnica, Vezenje nevestinih oprem, zaves, pregrinjal najcenejše tn najfinejše MATEK & MIKEš, Ljubljana tpoteg hotela štrukelj) i je, predtiskanj« Otl dnevne svetlobe bleščeče napise (sistem Verrphos) izvršuje tvrdka Brata Eberl nasl. •Mariftfc, Cente 45> Cc, d* s e« s« s Ceme 49> Cc, d* i črk osli karstvo Ljubljana, Vosniakova ulica S. Največji reklamni učinek. DVOKOLESA — TEŽA OD 7 KG NAPREJ najlažjega bi najmodernejšega tipa najboljših svetovnih tovarn Otro* šMri vozički od oajpr-iprositejsesa do najfinejšega modela. Izdelujejo se čudi po oirusu naročnika. Šrvalnd stroji* motorji, pneuroatika, posamezni deE. VeJflca a.bera, najnižje cene. Prodaja na obroke. franko. •TRIBUNA« F. B. L, tovarna dvokoles h otroških Tozlckov, Ljubljana, Karlov ška cesta it. 4. IftlafiuCaturni paph i/teda$a uptavu ,SCoven*(iega fUaeda, Ceofld Đneanđa Josio gno—Q8 t Za »Narodno tiskarno*- Fran m Za upravo In iaaeratni del Oton Ghriatot _ .Vai v Ljubljani.