HO. številka. Trst, v torek 14. maja 1901. Tečaj XXVI „Edinost z .Ai* enkrat na «an. razuu n«d«Mj it raznikov. on 4. uri zvečer V trojni n» rn:t«n : za cjU> leto ........ 24 kron u pol let* ......... 12 za. Četrt let*........ <> za eo nie«ec........ - kroni Vs/odamo ;e plačevati »prej. >» rm-»■ . t-e "rer Drftntere naročnin« «» upravu •c our* ____ i o tobakarnab t Tn*iu »e prodajajo pc>-»fctrezDe 'tevilke po ft utotink i3 nvč >; *ven Trata pa po 8 Btotink (4 r»T<*. rri^r** ki T. mu. Grlasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. v edlaoit) je moti Oglasi se računajo po vrstah v petitu. večkratno naročilo s primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zahvale domači oelasi itd. se računajo po pogo«ibe Vei dopisi naj se pošiljajo urednlfitvu Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema upravniStTo. Naročnino in oglase j® plačevali loeo Trat. Uredništvo tu tiskarna »t: uahajata * alici Carintia štv. 12. UpratnlStio, In • prejemanje inserutov v ulici Molil piccolo Siv. [i. nml-tr. Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k Židje pa avstrijska zunanja politika. Dobro »te jo bili pogodili v »Edinosti«, da »te bili priol>čili prevod odgovora, ki ga je francoski pisatelj in publicist Cheradame v »La Peneče Slave« dal oficijoznemu organu »\Viener Abendpostc. Poslednji list, ki bi moral soditi »tvari z objektivnega in avstrijskega stališča, je hotel dati francoskim listom, brez razlike, v skupnosti, lekcijo, češ, Slovanstvu v prid. Kako perfidnu pa zna postopati židovska publicistika, razvideti je bilo ravno iz neumestne graje, ki jo je »\Viener Abendpost« hotela »lati francoskim listom; misliti si moramo namreč, da taka lekcija se je priobčila le v sleci židovskega vpliva. Židje in panger-manisti so namreč bili že toliko zagrešili proti Avstriji in njeni dinastiji, da se jim je zdelo ie nevarno, nadaljevati take p e r -fi J n o s t i po avstro- in prusko - nemških organih. Ko so menili, da naše min iste rstvo za vnanje stvari ne b > moglo dalje molčati nasproti taki ostudni pisavi po nemških, proti Avstriji pišočih listih, zasuknili so jo tako, kakor vselej ob takih momentih. I>a bi se izvili, za<"-eli hi v naglici iste perfidno&ti pri občevati fx> francoskih, «m1 Židov urejevanih listih. Iz teh listov so prinašali nazaj, zlasti v židovske avstrijske liste, posnetke in prevode Lastnik konsorcij lista „Edinost'* i stisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu. ce Ivh'Jankov dotične vrste. Židovski avstrij-"ŽU^ velikonemški listi so tem posnetkom iz francoskih listov dodajali se s v o j e komentarje, češ, da slovanski politiki in publicisti podajajo francoskim listom take reči, in govorili so naravnost, kakor da bi »parala v isti« pokloniki Francozov, neugodnosti o Avstriji priobčevali v francoskih listih ! Torej, k ir je pangermanizem več let s svojimi židovskimi pomagači sam zakrivil, hotel je nakrat z istimi pomagači navaliti na francosko novinstvo v obče in s tem zajedno na slovanske politike kakor namišljene prov-zročitelje neprimerne pisave. »\Viener Abendpost« je šla tem perfidnim spletkam na limanice, in Chčradarne je svojega podrejenega uradnika, kršr enega Žida, barona Doczija. Ali avstrijska diplomacija nima sposobnih uradnikov ariškega plemena, kateri bi pošteno, v soglasju z dejstvi, pisali za novine ali vplivali nanje? Ali smo v Avstriji že tako ubogi na talentih, da bi tudi naša zunanja politika bila prisiljena, iskati si pomoči pri Židih ? ! Gospod Chčradame je z francozkega stališča govoril in odgovoril listu »Wiener Abendpost« in v tem tudi grofu Golucho\v-skemu in njegovemu pomočniku Docziju. Slovanski politiki so pa dolžni posvetiti taki pisavi s svojega stališča, katero je eminentno avstrijsko, kakor najlepše dokazuje še posebe se sporazumljenje na gospodarskem polju posploši. In pripoveduje takoj, kako se misli to: ne le gospodarsko sodelovanje brez narodnega sporazumljenja, ampak tudi narodno sporazumljenje po gospodarskem sodelovanju. Tako navdušena je »Neue Freie Presse« za sporazumljenje s Cehi, da pravi, da tudi za slučaj, da se stvar za sedaj ne posreči, ne bo zgubljen trud, ki ga je gosp. Kcirber porabil v to. Ali kako nam je ? Kje pa je prisega na binkoštni program Nemcev ? Kje prisega na nemški državni jezik? Ali je »Neue Freie Presse« že pozabila na svoje lastne besede, ki jiii je napisala še le pred par dnevi na adreso posl. Kramara in s katerimi je podala tako tolmačenje o nravi naše zveze z Nemčijo, da je jednostavno nevsprejemljivo v svoji najnovejši knjigi tu večkrat omenjeni mojsterski znal razkriti te spletke, zajedno pa publicist Cchćradame. V resnici, avstrijski «lati tudi avstrijski diplomaciji po nosu, ki se Slovani nočejo drugega, nego krepko Avstrijo, za nas Slovane, za Cehe pa še najbolj ? ! je ž<= večkrat neokretno in krivično posluže- a ne na podstavi privilegijev nekaterih na- Vse to so stvari, preko katerih ne pripomore do vala časopisja svojega in tistega, ki jej je na rodov, zlasti madjarskih in pangermauskih sporazumljenja nobeno sporazumljenje gospo- razpolaganje za dobro plačo. Cheradomov hegemonistov, temveč na podstavi zagotov- darske nravi, in katere treba le — odstraniti, članek so izvestno čitali tudi tisti, katerim je Ijene narodne jednakopravnosti ! V tem po- Proč z megalomanijo binkoštnega programa, bil namenjen na prvem mestu. gledu imajo Slovani danes tudi že pošteni del proč z zahtevo po nemškem državnem jeziku, Ce pa premišljujemo, kako jo more vod- franeozke publicistike na svoji strani, ker in proč z domnevanjem, da radi zveze z Nera- stvo naše zunanje politike zabresti tolikokrat Francija spoznava, da obstanek Avstrije je v čijo mora biti tudi notranja politika Avstrije tudi po oficijoznih in plačanih organih, se interesu Francije in celo Evrope, a ta ob - nemška, to je, politika zatiranja Slovanov! takoj spominjamo očitanj, zlasti nemških kr- stanekje možen le na podstavi na- To so ovire, te treba odpraviti, potem še le ščanskih socijalcev, da je grof G o l u - c i j o n a 1 n e p r a v i č n o s t i. bo odprta pot do sporazumljenja. Dokler se c h o \v s k i popolnoma v oblasti po- Vsled tega, da v Franciji prodira tako Nemci ne odločijo za brezpogojno odpravo baron j enega Zida, sekcijskefa šefa v pravično spoznavanje nasproti avstro-ogerskim teh ovir, dotlej ne more nikdo verjeti, da so ministerstvu za vnanje stvari, gospoda L) o - Slovanom, rasejo simpatije med Slovani in res pripravljeni za spravo, marveč moramo c z i -j a. Obče menenje je, da ta piše sam in Francozi, in kdor hoče Avstriji dobro, mora misliti, da hočejo le s to fatamorgano zavesti direktno v več listov, še več listov pa in- se le veseliti razvoja teh simpatij. Ako hoče Ćehe v strujo, ki nima bregov in bi jim ne spiruje. to se pravi, on je v dotiki z Židov- torej »Wiener Abendpost« izogniti se odgo- preostajalo druzega, nego: ali plavati v vodi skimi publicisti in organi, katerim pripove- vorom, kakoršen je dobila od avstrijskega nemške odvisnosti, ali pa utoniti v parla- duje, kar se mu zdi primerno. Razumeva se prijatelja, od Francoza Chčradama, naj pazi, mentarnem valovju. No, mi se nadejamo, da samo po sebi, da Zid ne bo dajal pisati proti da jo kak Doczi zopet ne izpelje na led, A bo dober genij varoval Cehe, da se ne bodo židovskim interesom, in med te interese spada tudi grof Goluchowski ima priliko, zopet slepo podajali v take nevarnosti, tudi podkupljeno židovsko novinstvo. Pošteno premišljevati o tem, ali mu je potreba, da se Državni zbor. V včerajšnji popolu- misleči Arijec mnogokrat ne more niti zašle- daje voditi po Židu, če tudi je sekcijaki šef. ,]anskj seji je zbornica poslancev razpravljala dići, kaj zahteva židovski skupni in specijalni interes, in Slovan si more pomagati le z občo sodbo, katera tiči v misli, da Žid ni nikdar Slovanu pravičen, tudi ko bi se mu delal prijaznega. S stališča poštene politike je avstrijski in Ipsilon. 0 predlogih za podpore bedo trpečim deželam. Po prečitanju poročevalčevega poročila govoril je poslanec C o n c i o t u ž n e m stanju vinogradstva je priporočal naj se odsekovi predlogi sprejmejo. Govorili P O n L I S T E IV Na razpotju življenja. Ya-ka slika: tV-ki naortal J. L. Hrdina: posl Podravski. Na večer je prinesel mizar posteljo in Marijeta je razdelila pernice, hi jih je imela v omotu, na dva dela. Naslednjega dne — v nedeljo — je bila mala Kiarica prvokrat v kameniški cerkvi in vaška dekleta so se takoj spopnjaznila žnjo, vedoča, da je častiti gospod, ki opravlja sveto daritev, nje stric. Tretjega dne — v ponedeljek — je prišla Kiarica prvokrat v kameniško šolo in učenke hi takoj sklenile žnjo prijateljstvo, saj je ve-lečastiti gosj>od, ki jim razklada krščanski nauk, nje stric. Po vsej Kamenici se ni govorilo nič druzega nego o Klarici. In kadar je opoludne, ali proti večeru hodila iz šole, jo je vsikdar tolpa otrok spremljala do župnišča. Po zimi se sicer niso smeli dolgo (»omeukovati pred ž u pn iščem, toda v pomladi, ko so bili dnevi daljši in toplejši — je bilo tu do večera živahno in veselo. I>ekleta in dečki so našli novo to rišče za svoje igre. Bilo je to župniško dvo- Politični pregled. V TRSTU, dne 14. maja 1901. 0 položaju. In vedar se dogajajo ču- S)) še posl. Biankini, Kaiser in Žičkar, bratić vsaki Slovan dolžan obžalovati, da avstrijska deži na politiškem nebu ! »Neue Freie Pressec interese dotičnih dežel, na kar ho zaključili zunanja politika ima v svojem najbližem se kar topi veselja na sporazumljenju, dose- debato. ' obližju židovske pomočnike, kateri že vsled ženem baje med Čehi in Nemci glede inve- Glavni govornik posl. D as z y ns k i je židovskih publicističnih tradicij ne morejo sticijskega programa železnic, kanalov, urav- govoril o veliki bedi v Galiciji, ki je navstala nikdar pravično pisati o Slovanih!! Vsaki nav vodovja in lokalnih železnic. Na jedni vsled pomanjkanja dela in vsled velikih tatvin in pošten, lojalen Avstrijec, mora obžalovati, da strani vidi že Cehe, ka.vo se vesele žnjo, na sleparstev, katere je govornik očital poljskim se naša vlada za vnanje stvari daja zavajati drugi pa vidi kisle obraze klerikalcev, če- plemičem in bogatašem, ki da so si bili v za krivične, neumestne izjave po inspiraciji ških velikašev, Poljakov. Že vidi možnost, da Galiciji vedno zvesti zavezniki. Omenjal je --------------- 1-- --- --------------- -----■ . — —— potem razne plemenitaše, katerim je očital rišče. S prijaznim očesom je zrl gospod žup- gospodu župniku roko ter zdirjal po polju v tatvine in goljufije, mej njimi tudi poslanca nik skozi okno na to bujno mladino. Ne v sosedno vas. \\ jelo%vjejskega. Omenjal je tudi, da nekatere zaprašeni sobi, marveč v čistem ozračju pri- Bil je zapuščen sirotek, ta Ciril. Niko- grajščine v Galiciji plačujejo svoje delavce, rode, jKid milim nebom, se pomlaja človek gar ni imel, razun deda, ki se je živil s tem, mesto z denarjem, z nekimi nakaznicami, ka-j med otroci. Marijeta je Klarico pogosto m a da je raznašal pisma. Dokaj otrok je hodilo tere sprejemajo in plačujejo le v gotovih žga-okregala, ker je vodila s seboj toliko razpo- iz te vasi v Kamenico v šolo, toda Ciril njarijah in samo ob nedeljah, tako, da ubogi sajenih otrok. nik lar ni šel žnjimi. Žara no je čas je, da greste k večerji. Jutri po šoli pa le zopet pridite. Kmalu bo temno. Zlasti ti Ciril ! Dobre pol ure daleč imaš domov, pa se niti ne spomniš, da je solnce že zašlo za gore in da moraš iti čez |>olje sam. Potem pa hitiš in se utrudiš; tako bi utegnil zl>oleti.« Ciril, črnolas dečak z zdravim licem, je del malho s knjigami preko rame, poljubil vaške tovariše ter hodil zvečer sam domov, potrebno v odpravo takih .zločinov. Nemara se je radi tega, ker je bila ona isto- j Ministerski predsednik' je pojasnjeval taka sirota, kakor on, toliko navezal na njo. j vzroke žalostnih odnošajev galiških delavcev O tekanju je bil neprestano na njeni sirani ;j in je izjavil, da se prej ko mogoče započne t na igri jej je d tj al najlepše uganke, najlepša j z javnimi deli, da bo delavcem preskrbljen imena in nemara bi se niti ne bil spomnil na dom, ako bi ne bil gospod župnik na večer otrok silil domov. A kaj še le, ko so že nasia le cvetice in jagode! Vsako iutro zarano je dospel Ciril k župnišču s kitico rudečih binkoštnic ter s cajnico ja^od, da se je Marijeta kar čudila, da tako zale rastejo v tukajšnjih gozdih. Ciril je imel Klarico rad kakor sestro in ako bi bil imel sestro, ne bi je mogel imeti rajše. (Pride še.) zaslužek. Po nekarih stvarnih popravkih so sprejeli odsekove predloge. Ob 7. uri in pol zvečer je nadaljevala podrobna razprava o zakonskem načrtu glede doklade na davek na žganje. Govorili so posl. Thurnherr, Pfeifer in Plass in sekcijski načelnik Jorkaseh-Koch, na kar so sejo zaključili. Danes je zopet seja. Sestanek v Opatiji. V Opatiji bivata v teh trenotkih dva vladarja : kralja grški in romunski. Že dlje časa sem ugibljejo listi, da-ii ima la sestanek jtol. pomen. Najpodjetneji v usihanjih no v Italiji, kjer sodijo, da se med Kum u ni jo in Grško snuje nekako protiLežje proti slovanskim stremljenjem po hegemoniji na balkanskem |w>lotuoku«. Zlasti da išče Gr.-ka zaslombo v obrambo svojih namišljenih interesov v Makedoniji. Nekateri italijanski listi vidijo v tem sestanku odgovor na naznanjeno potovanje kralja Aleksandra srbskega v Petrograd. — Sicer ni prav lahko umevno, da hi grški d ver, ki je s tolikimi vezmi spojen s pwr«»grajskim, demonstriral A vskliknil je: Svaka sila tlo vremena, samo Bog do vieka ! Gosp. ravnatelj učiteljišča, prof. Karlo Matica, ni slutil, da jih bodo tako prisrčno vsprejemali, povsodi, kamor so prišli. Nad vse pa je bil presenečen, ko so sinoči prispeli v Barkovlje. Presrečen je bil, ko je videl, kako na teh tleh ljubijo Slovenci narod svoj. In danes zopet ti prisrčni pozdravi Spomini, ki jih ponesejo seboj iz Tr»c*, bodo najsladkeji. Dr. O t o k a r K v hir je tudi govoril proti Rusiji. No. možno je pa vendar-le, da 1 o naših razmerah, menć, da naše mesto kaže tudi tu snuje kaj — berolinska roka. Rim- gostom tuje lice. Tu jih ni pozdravil noben ska »Tribuna povdarja tudi, da Italijani zastop, nikak učiteljski zastopnik, kakor bi morejo le s simpatijo gledati na grško-ro spodobilo v civilizirani deželi. Zato pa j:li G. Miloš Kamuščič je označil ža- j iostne odnošaje slovenskega šolstva v Trstu. Ne dajo nam šol in to je posledica demoralizacijo. Tržaškim Slovencem ni preostajaio torej dru-zega, nego da so mislili na samopomoč v znamenju svetih slovanskih apostolov, bratov Cirila in Metoda. Zavodi, ki nosijo ime sv. bratov, so naša trdnjava. Tu rešujemo svojo mladino. Ker so že razmere take, da ni bilo nikogar, ki bi v imenu učiteljstva pozdravil bodoče tovariše naroda lirv ttskega, napija jim on iz srca. Na to je Bolgar K r i s t a g a n e v v lepem bolgarskem govoru izvajal misel : Ako ste Slovenci pod pritiskom Nemcev in Italijanov, ako so Hrvatje pod pritiskom Madja- Nekje čitamo : »Slava dr. Suster-š i č u ! . . . Bog živi katoliško Avstrijo in našo dično dinastijo«. Mi res neverno, kaj imate »katoliška Avstrija« in »dična dinastija« skupnega s Susteršičevo afsro v državnem zboru, katera afera je dala povod zgornjim vsklikom. Res, že — pre-neslano! Obeni zbor zavoda sv. Nikolaja v Trstu. (Dalje.) Račun sta pregledali gg. Metika Pegan in Slava Godina ter našli vse v popolnem red ji. Ako reasumiramo vse doslej navedene podatke, najdemo, da je «Zavod sv. Nikolaja* v kratki dobi svojega obstanka pokazal nenavadno življensko eneržijo ter dokazal, da munski dogovor. S:m<» na to pozabljajo malce, tem prisrčneje pozdravljamo mi zastopniki — I rov, je pa istotako jeden del bolgarskega temelji na pravi podlagi. Velezanimiva je o da je v kompleks slovanskih stremljenj na inferijornega plemena. Z iskrenimi čutili po- naroda še vedno pod turškim jarmom. Na to tem posebno izjava ge. blagajničarice, da se Balkanu nekoliko zapleten tudi junaški go- zdravlja goste v imenu tržaških Slovencev, j je govoril o nalogi, ki jo ima učitelj vršiti j bo zavod v nekoliko letih, ako se bo razvi- spod tast italijanskega kral ja in da vreme na Potem je govornik oživljal zgodovinske re- | med narodom za napredek naroda. Slednjič | jal tako kakor doslej, lahko vzdržaval se samo < etiuju je vsikdar v zvezi z vremenom v miniscence in je dokazal, da smo mi, katere je napil napredku vseh slovanskih plemen. redno udnino in posredoval ni no. Zavod ima Petrogradu. In kralj italijanski se menda nazivljajo z barbari, tisti, ki smo s potoki j Zadnji je govoril gosp. Fran S a i 11 a, namreč že sedaj več elenic, ki plačujejo po vendar tudi odpravlja v Petrograd! Zato so- krvi branili civilizacijo pred turškim bar- ! govoril iz skušnje vsakdanje; predmet mu je 40 st. na mesec in ki so same služkinje, dimo, da simpatije italijanske ne bodo ško- barstvom in le nam se imajo zahvaliti drugi , bil prozaičen, ali govoril je tako mirno, j V'sako dekle se mora namreč o sprejemu v dile eventuvalnernu grško romunskemu do- narodi, da so se mogli razvijati v kulturi. , trpko, a vendar prepričevalno, da je dosegel zavod vpisati za redno udinjo ter plačati me- govoru, koristile pa — tudi ne! Prav kakor Ali časi se spreminjajo, sedaj se tudi mi i naj več i efekt. Prosil je svoje hrvatske rojake, i sečnino po 40 st. Stem je pa dekle porav- Blažev žegen. razvijamo na kulturnem polju. Ker pa je na "aj povedo doma svojim trgovcem, koliko n*do edino svojo obveznost napram zavodu ter Vprašanje inkompatibilitete na tem polju ravno Iičiteljstvu poverjena naj- imajo greha na svoji duši, ker v svoji trgo- sj pridobilo pravico do brezplačnega stano- Ogerskem. Včeraj so v oloženja, službe itd. izven parlamenta niso navadni jej navdušeni in vzuešeni besedi po- na najizdatneji način dokumentirali svetu: narina «upa», dokler ne vdobe primerne službe. Zanimivo in značilno je bilo poročilo ge. združljive /. lastnostjo poslanca. Tako je n. zdravila goste. Ne moremo vam nuditi bo- evo Slovani smo tu! pr. že samo na sebi umevno, da kdor je vo- gatstva, ali iz ljubečih src — je vsklikoila Še enkrat: mladi mož je govoril tako jak. ne more biti poslane«*. Ali v življenju je — vam pril.aja ta pozdrav. Včeraj so videli poučno, z dokazoval 110 silo, da so mu kar Skrinjarjeve o notranji upravi. Poročala je še raznih druzih takih položajev, ki niso g°»tje v Barkovljah, kako so jih vsi sloji 0d kraja častitali, ko je zaključil. Tudi mi sledeče: «Slavni občni zbor ! Dolžnost me veže, tla danes, po minolih treh letih, stopim pred vas kakor voditeljica združljivi z lastnostjo jMJslanca, zastopnika našega naroda pozdravljali naj prisrčneje. Mej ,nu izrekamo svojo zahvalo, saj je pokazal naroda. Na Ogrskem imajo sicer že zakon od njirmi je bilo tudi naše zavedno ženstvo. Bo- na odprto rano, na katero kažemo vedno tudi leta lsTo, ki določa slučaje inkompatibilitete. 'i'te — je zaklicala mladim gostom - trdni mj. Da bi le kaj izdalo! Tako so izključeni iz parlamenta n. pr. poli- kakor skala in neizprosni kakor usoda, ko tični in sodni uradniki — izvzeinši le vodilne boste vršili najčastneji poklic, ki ste si ga oseln? v ministerstvih —, potem ljudje, ki so izvolili. Kakor smo mi v odporu proti Nem- ajl0Strof0 <10 gostov: Sinoči ste nas videli notranjo upravo, takrat že sem vedela, kako z državo v kupčijski zvezi in torej nekako v <'6™ i» Italijanom, tako ostanite tudi vi proti zi,raiie jz v8ej, sl0jev : žareča lica vseh so težko breme si naložim. Videla sem v duhu materijalni odvisnosti ravila. kako srca nas vseh prešinja v*e britkosti, žrtve in težave, ki so spojene z Bila je že polunoc, ko se je občinstvo notranje uprave ter vam položim račun o svo-začelo razhajati. To poročilo zaključujemo z Jem delovanju. Ko sem leta 1898. prevzela deti: precej oster zakon, ki pa ima 11a sebi roda! Ponesite našim dragim sestram Hrva- ista m;3ei ista ideja; uveriti ste se mogli, notranjo upravo. Videla sem vso odgovornost tisto hibo, ki jo imajo mnogi zakoni, hibo, da ticani naše najiskreueje pozdrave in povejte kako zvesto gojimo mi misel našaga narod-1 »n samozataje vanje, ki bo v zvezi s tem brese ga niso drž di. Po imenitnih izgledih. jim, kako nas prešinja vseh goreča želja, da nega jedinstva in v imenu te ideje vam že- menom. Ali prevzela sem z veseljem, ker sem Saj imamo n. pr. v Avstriji cel«', zakonov, ki bi videle srečno našo hrvatsko-sloveusko do- Bre6en povratek v ,lepo domovino« s 80 v temelj vs*-i urediti države, a se vendar movino. vedela, tla dekleta potrebujejo zaščitnika, in prošnjo: ohranite nam dobrohoten spomin ! Z se,» ,loteljb da jim bodi »Zavod sv. Nine izvajajo. Ali je treba pokaza ti glasoviti Akademik M. je pozdravil goste v imenu Bogom, mili gostje! kolaja». Daje pa zavod vršil svojo nalogo, XIX. r! lako je bil«, tudi na Ogerskem z hrvatskih in slovenskih akademikov, bivajočih Siidmarekovci v Trstll Pod tom na- ° I>r,r?a število vsprejetih deklet. Od 1. zakonom o in ko m pati bili teti. Vzlic temu za- v Trstu. . • * , * - > oktobra 1898. pa do leta K>00. je vsprejel 1 slovom nam pišejo: Ze nekoliko dnij je, od- 1 J . . konu s,) vlade s svojim aparatom najraje de- Učiteljiščnik Krajačič je izvajal, kar ^ tržagkih oglih prilepili neke nem- /avod I>0<1 8V°je okr,1je 1084 1,1 H,cer lovale za izvolitev takih ljudij, ki so bili od- kako se v Hrvatih in Slovencih preliva ista -ke plakate? ' naznaajajoče, da za binkoštne leta 1898 ' 7G' leta ~ ,401 [n. ,ctn visni od nje. Ali pa so jim po izvolitvi nu- kri. Stopivši v praktično življenje hočejo iti praznike pri(le v -j>st kranjsko-štajerska fi- 1 domače — mandat postal molzna krava in Na to seje gospod ravnatelj Matica žeijno pričakujemo. Tudi v Trstu so se za- napredoval. I)a je napredoval tudi gmotno, to so j h »slane i služili naj;-rej vladi in — sebi! zahvalil na napitniei gospe Ponikvarjeve, na ge|i šopiriti. ju ze davno. V Ljubljani hlepč kažeJ° račt,ni društvene blagajne. < isto naravno je, da je opozicija, proti ka- način, tako mil, tako ljubk in tako prisrčen. [}U 9Vojih prejšujih pozicijah; saj jih podpirajo ^l>ri da-si jim je spodletelo v GoričanahJ Barkovljah, so pozvani nujno, da pridejo v Žarnica v s prejela za podlago podrobni de- ste sinove. Včeraj seje na bazarju kai di vil gevetja uporabljajo Nemci jako premeteno sre<1° ob uri in P°l zvečer na glavno vajo bati. je res veliko ost reji, nego je bil dosada- tej slovenski ženi, tej krasni slogi med kra-nji. Seveda o-taja šc svoje r-impatije, v kolikor je tojČeno besedo je žigosal postopanje nasprotnika sploh možno ob danih razmerah. Zabava je s tem izmučenim narodom, ki je mnogokrat bila a mogel cer- ila uprav prisrčna in so jo poveličevali mal zapuščen tudi od strani, od katere bi r vrl zbor hrvitskih učiteljiščnikov, močan najprej pričakovati sveta, tolažbe, od — zlx>r Slovanskega pevskega društva« pod kvene strani. Ali pokazal je tudi na svetlejo, vodstvom vrlega mu pevovodje, gosp. Srečka na tolažljivo stran življenja v Istri: na krasno Bartelja, in mladi tamburaši. Vmes pa so padale žive, ognjene, rodoljubne bosede, da so vsplamtevala srca. Prvi je {»ozdravil mile goste gospod profesor M a t k o M a n d i c, opravičuj^ tržaške Slovence, da niso priredili takega vspre-jema, kakor bi ga radi. Zgovorno besedo je slrjgo med boritelji naroda! In ne le samo med istimi Hrvati, ampak tudi meti Hrvati in Slovenci. Prosil pa je mile goste, naj spo-roČe narodu o tem trpljenju jednega dela njegovih sinov, zakličejo naj rojakom : Ni dosti, da se v lepih člankih divijo naši junaški l»orbi, ampak pomagajo naj v d e- predočil gostom razmere, v katerih živimo, janjih! tsches Heim«, a ne le v nemških družinah, ampak tudi v italijanskih in slovenskih, posebno v uradniških, češ, da bo to nekak Beamtencasino. Dosedaj so Nemci delali v Trstu le sub rosa, sedaj pa se čutijo bolj krepke, in začenjajo že nastopati tudi v javnosti. Saj simpatizujejo ž njimi višji krogi ! Ob teh simpatijah grade na tržaških nemških šolah most od Belta do Adrije. Kar je bilo slovenskih in italijanskih učnih močij, so že odpravili blizu vse in kmalu pride na vrsto še neki italijanski profesor. A na njih mesta nastavljajo profesorje, ki so v čeških obmejnih mestih mestih pevali »Die \Vacht am Rheinc. Seveda dovoljujejo potem svojim učencem, da sodelujejo na javnih nastopih nemškega telovadnega društva, da-si je nekje tiskano, da učenci ne smejo nastopati javno. No, vederemo, kaj bo za binkošti. kob, Perušek Vinko, Prelc Štefan, Kep Anten, R ustja Anton, Hlad Josip, Gerbec Avgust, Gregorovič Mate, Volčič Vekoslav, Bajt Luka, Goduik Fran, Andrejčič Pran, Gorju p Ivan, Biček Ivan, Pavli novic Simon, Trošt Janko, Babuder Fran, Kolar Anton, Jaklič Ivan mL, Lestan Fran, Lotrič Gregor in Rustja Andrej. Namestniki : Jež Filip, Pre-Iog Andrej, Gulič Karol, Renko Jakob, Kom-para Vekoslav in Pertot Andrej. Pregledo-valci : Besednjak Ivan, Mavrin Miha in Presen Miha. Razsodišče: Žitko Fran in Hro-vatin Miha. Našim vinogradnikom. V četrtek dne 16. maja ob 2. in pol popoludne (ako bi bilo slabo vreme, pa v petek ob 9. uri zjutraj) predaval bo g. Anton Štrekelj, učitelj za vinarstvo n 1 c. kr. namestništvu, v državni trtnici pri sv. Mariji Magdaleni spodnji (ob cesti v Žalje) o vinogradništvu. Govoril bo o j Izredni občni zbor > Del&lskega pod-v z goji cepljenih t rti j, o pokonča v a nju trtnih porneira društva«. Za spremembo društve-^kodljiveev, o oskrbovanju vinogradov poleti, nik pravil po vladnem nasvetu bo imelo o cepljenju na zeleno in še o mnogem dru- »Delalsko podporno društvo« v nedeljo dne gem. ki utegne zanimati naše kmetovalce. 26. U m. ob 3. in pol uri popoludne v dru-Vsakemu, ki ne zna še cepiti v zeleno, ka- j štvenih prostorih izreden občni zbor. Na zalo se bo to delo tako dolgo, da se mu pri- rednem občnem zl>oru niso moglo razprav-uči. Ker so posestniki v naši okolici le malo j ljati o nasvetovani spremembi, ker treba, da vešči oskrl»ovanjti vinogradov poleti, udeležijo je za vsako sprememl>o pravil navzočih dve naj se shoda v polnem številu in ne bo jim tretjini členov. Za v drugič sklicano zboro-žal. Kaiši, nego oosedati v gostilnah, pridite vanje odpade ta potreba in zadošča za sklepč-in učite se svoje otroke! Vabi vas nost vsako število členov. < »DBOR Odbor ^Tržaškega Sokola*, izvoljen kmetijske družbe. na občnem zboru dne 4. maja t. L, konsti-Tajnosten napad. ifTletni težak Iler- tuiral se je v seji dne 4. maja kakor sledi : man Brajda stanuje v ulici Dooota. Sinoči, Starosta: dr. Otokar Rvbar, podstarosta : dr. De koli ko jh» 10. uri je prišel z nekim nepo- Eduvard Slavik, tijnik : Dragotin Pod rek a, znancem v S. Vojnovićevo gostilno »A ndemo blagajnik: Ivan Knavs, nadzornik telovad-le Banjaluka«, ki je v ulici Punta del forno, nice : Humbert Mavrin, odborniki: dr. Sčito- žnjih vasi, da sežejo po tem blagu, dokler traja zaloga. Blago je kemično preiskano, zanesljivo torej, edino priporočljivo za porabo v določeni namen. Vesti iz Kranjske- * Glavo je odtrgal vlak bratu dobravškega cerkovnika, ko je šel 12. maja po noči iz Radovljice po železni cesti domov na Dobravo. * Ženo umoril. Posestnik Janez Še-' ti na v Gabrijah, občina Toplice, je v jezi, da mu žena ni takoj odprla hišnih duri, v pijanosti zabodel velik nož ženi v trebuh. Žena je umrla, Setino pa so izročili sodišču. * Brata z vilami ubil je Janez Cuzner v Ratečah. * Občni zbor društva poštar- v starem me-tu. Oba sta sela za neko mizo mir Dolenc, Josip Kranjc, dr. Ferdo Černe j e v in poštnih ekspeditorjev s Kranjskega, na vrtu in Brajda je poklical dve čaši piva. j,, Ivan Brabenee. Namestniki »o bili izvo- Primorskega in iz Dalmacije bo dne 15. t. Ko sta čez kake pol ure odhajala iz gostilne, ljeni: Stepančič Nice, Jaka Ž toka in Muha m. ob 10. uri dopoludne v salonu »Hotel zadal je nepoznane«- Brajdi sunek v trebuh in Anton ; pregledovalca računov sta t Stepančič j Elefant« v Ljubljani, {»otem zbežal na ulico. Brajda je na to sel Gracijan in Henrik Kobal. na bližnjo stolico, in ko ga je neki mladenič Telovadno društvo «Tržaski Sokol* vprašal, da-li ira je njegov spremljevalec ra- priredi prihodnjo nedeljo dne 1'.*. maja t. 1. nil, je zanikal, vstal in odšel iz gostilne. Malo prvo svojo veselico v tej poletni sezoni, v pred je d naj »to uro pa so ~li jm» uli<*i Punta prostorih »Narodnega doma* v Barkovljah. del Forno tri«' delavei. Nedaleč od zgoraj Jz prijaznosti bo sodelovalo tudi cSlovansko .ineujene gostilne, na oglu zagate in ulice pevsko društvo*. Imena obeh društev, kakor Punta del forno, so našli na tleh človeka, tudi vspored, katerega priobčimo v eni pri- Vesti iz Koroške. * Občni zbor k a t. p o 1. društva za SI <» vence na Koroškem. Po »Slov. Narodu« posnemamo, da je imelo to društvo dne 3. t. m. svoj dvanajsti letni občni zbor v Celovcu. Udeležba je bila pičla. Mej dru- D . . rv - m , . ... ... . , , , ^im so razpravljali tudi o predlogu župnika ležečega v krvi; bd je Brajda. Dvignili so h<>ostajo, kjer veselice. J mm ie dal z.,ravnik najnujnejšo pomoč in ,a Proti tem" P*" *> govorih dr. ukazal prenesti v bolnišnico. Revež ima glo- Uoctj jZ OStalG PrimOrSke KraUt ^ duh°Vnika m. i -i.u.lMnm»ifU-v riimuiORO. , predBednik kanonik Einspieler je tudi izrekel boko rano immI jetrami in je njegovo zi\ljenje . . 1 . J X Šolska mizerija. Iz Dekani nam menenje, da naj bi se koroški Slovenci ne pišejo dne 10. t. ra. : Dne S. t. m. popoludne utikali v Kranjski prepir, ter naj se občni je bila tu seja kraj nega šolskega sveta. Pre- z|)or ne izreče niti za, niti proti dru. Šuster- gledali so zapuščino pok. župnika P. Fabrisa gjču. Tajnik Rozman je predlagal naj se ter našli, da vsa ustanova znaša sedaj 26.700 preko te točke preide na dnevni red, kateri v veliki nevarnosti. V Indnišnici je Brajda ftovedal policijskemu oficijalu svoje ime, ni pa znal, kdo ga je ranil. Nenadna ^nirt. Sinoči so 75-letno Jo-si|»o Jan kič iz ulice Malcanton št. popadle hude Injlečine. Na njeno vpitje je prihitela v njen > stanovanje, kjer biva čisto sama, so seda Dominika Penso. Ta je takoj jmslala |»o K v državnih obligacijah, 1400 K v poštni predlog je bil tudi vsprejet. hranilnici, v eni zadolžnici za 100 K, ter ima prejeti od 3 zasebnikov (900 K, r takoj odšel, obljubivši, da se utro povrne. O njegovem povratku pa je bila starka že mrtva. Samomor. Trije delavci so včeraj zju- j traj na sprehajališču pri sv. Andreju blizu kolodvora državne železnice slišali močeu I strel. Pohiteli so tja, od koder je bilo čuti strel in zagledali na neki klopi gosj>oskooblečenega moža. kateri je držal v desnici samokres. iz senc pa mu je tekel curek krvi. Ta dogodek so naznanili takoj redarju, ki je bil v službi na državnem kolodvoru. Ta je takoj telefoni č no |*;zval zdravnika z zdravniške p« -taje in stekel |»o inš|>ektorja. Došli zdravnik je konstatira! nastopi vso samomorilčevo -mrt. Ins|>ektor mu je preiskal že|»e in uašel pri njem nekaj malenkosti, a nobenega doku- j 31.500 K = 15.750 gld. ...... , . . tJ. „ . . ,- t i> i Bivši državni poslanec — dninar. Bivši Ključarjem je bil izvoljen ir. .J. Boru«m , , . ....... ,. , . . , J J ■> Ivovski socijahsticni vodja in državni posla- iz Podpeča. Seja je postala burna, ko so začeli razpravljati o zidanju šolskega poslopja v Preti lok i (na »fari«). Župan hoče in želi, da se zida {»opol no šolsko poslopje, t. j. šolo in stanovanji za 2 učitelja. Ljudstvo (iz Podpeča in Kožarja) in nekateri udje krajnega šolskega sveta pa se protivijo temu, ter za- nec Kozakiewiez se je, kakor poročajo poljski listi, s svojo družino izselil v Ameriko, kjer dela sedaj v neki sod a rs k i delavnici v Buenes- Avres za dnino HO nč. Pomiloščenja v Srbiji. Iz Belegagrada poročajo, da hoče kralj povodom poroda kraljice Drage pomilostiti več oseb. Mej pomi- in slobodne države Oranje, ampak bi morala nastopiti tudi proti sovražni Irski. Dogodki na Spanjskein. MADRID 14. (B) Ministerski predsednik je sklenil, da v Barceloni zopet uvede ustavne garancije. Obsedno stanje so zopet odpravili. Velik požar. BREST LITAVSKI 14. (B.) (Gubernija varšavska). Včeraj tu nastali požar je poga-šen. Pogorelo je kakih 500 hiš, mej istimi postni urad in vojaški zapori. Zasnovan je pomožen odbor. Vabilo k občnemu zboru Mena vinarskega društva v Tomaju. 27. maja 1901. ob 4. ure popoludne v prostorih Žiipiiišf-u v Tomaju. Vspored: 1. Obisk in pregled vinograda društvenega ; 2. Pozdrav predsednika; o. Poročilo tajnika 111 blagajnika; 4. Prememba §§ 34 in 42 drnstv. pravil; 5. Nasveti glede obdelovanja vinograda ; 6. Slučajni predlogi. V Tomaju, dne 12. maja 1!-01. Odbor. i Aleksander Levi I\n\& i 5 Prva in največja tovarna pohištva vseli vrst —•J T R S T — Ig TOVARNA: Via Tesa, vogal Via Limitanea ZALOGE: IPiazza Rosario št. 2 (Šolsko poslopje) in Via Riborgo št. 21 -MOM Velik izbor tapecarij, zrcal iti slik. Iz- htevajo, da se na »fari« sezida le stanovanje . .„ . , . , J ' . ...... loseenci da bosta tudi na smrt obsojena na odnehati, ni hotel predsedovati ter se je oddaljil iz sobe, na kar sta dva uda izjavila, da izstopita iz krajnega šolskega sveta. Xa to se je predsednik vrnil ter so vendar mogli eanstva. Brzojavna poročila. Državni zbor. Dl'NAJ 14. (H.) — Zbornica poslancev, već let, ako više šolske oblasti ne ustrežejo — Zbornica je nadaljevala podrobno raz- »pravičenim zahtevam ljudstva v Čroikalu, pravo o predlogi za davek na žganje in je Boza r-Riža ni in Pod peču. Šolsko okrožje vsprejela elen drugi z miuoritetnim predlo- vendar ne more obsezati vse župnije, katere gom Turnherja ter je začela posveto- sKrajne vasi so 31/« ure oddaljene ena od vanje o členu tretjem, druge. (N. pr. liozar-Zazid !) Nujno potrebno Seja traja dalje, je, da se to šolsko okrožje razdeli na tri Ustaja na Kitajskem, nova šolska okrožja: za Podpeč, »Karo« in LONDON 14. (B.) Listi javljajo iz Pe- Ornikal-Hozar! kinga: Kitajski pooblaščenci sestavljajo spo- Po seji so darovali za »djačko pripo- menico na dvor, o kateri svetujejo, naj se močno društvo v Pazinu«: gg. Karol ŠiškoviČ zahtevana svota odškodnine plača v 30 letnih j 4 K, Ivan Mali nič, krčmar iz Dekani 1 K, obrokih po 15 miljonov taelov. Za te letne menta. iz katerega bi bdo razvidno, kdo da . . ... . . 1» • • ■ nadaljevati in zaključiti sejo. — rJati -»e je, je samomorilec. Truplo so na to prepeljali v 1 u ,, . , , , . „ J ' ... da se Predloška solska zadeva zavleče za mrtvašnici* k >v. Juetu. Pozneje se je izvedelo, «la je samomorilec 40-letni trgovec z žitom Anton Mazzucato iz ulice Fontanone ^t. ki je imel svojo trgovino v hiši št. 8 ulice Solitario. Ko ie njegova sestra videla, da ga o polti d ne ni k obedu, poslala je v zalogo neko o^lto, katera pa jej je, povrnivša se, povedala, da je zaloga že vse jutro zaprta. Vznemirjena radi tega je šla sestra v njegovo sobo, kjer ]e dobila ključe zaloge in jedno na njo naslovljeno pismo, v katerem jej brat naznanja, dti je -It življenja in da se umori. — Iv pavijt- jHJsesti.ik iz Crnikala 1 K, Bordon obroke naj bi se porabili dohodki na davkih h. prinesli tjakaj truplo nekega samomorilca. igto s vrb* seje nabralo dne «♦. t. m. o pri- miljona taelov iz davščin «likin». V pokritje Kmalu na to seje povrnil mladenič z žn- \ ljki zbc>rovanja učiteljskega društva za ko- ; odpadka v dohodkih države nasvetujej^ po-l^tno novico, da truplo pokojnega Mazzuc }>erski ok^j f>r; Orehu 13 K 50 st. Srčna višanje carinskega tarifa, ki bi znašalo letnih »•ata l«*ži res v mrtvašnici. Mazzuecato je pred zahvata vsem darovalcem! Denar je sprejel!? miljonov taelov. ilirim! leti odprl svojo trgovino z žiti, katera ia v p^;,, odposlal g. I. K. iz D. Angleži se opravičujejo. ....... ^^ vršuje naročbe tndi po posebnih uačrtfh. ^ Cene brez konkurence. ^ IL OSTRO V AN J CENIK ZASTONJ IN FRANKO zffi Predmeti postavio se na parobrod ali železnico franko. ^ * Pr?a slo?, zatea plištva x X iz odlikovanih in svetovnoznanih to-g varn v Solkanu in Gorici g n Antona Černigoj-a X se uahaja ^^ X JČ TT v Trstu, Via Piazza vecchia g y (Rosario) št. 1. ^ (na desni strani cerkve sv. Petra). ^^ Konkurenca nemogoča, ker Je blago ^ S iz prve roke. ^ X*nHHX*XMXXXnKHH pa mu ie proti koncu jM>eela iti zelo ^laln*, »var ga je pognalo v smrt. Dražbe premičnin. V sredo, «iue 15. naja ob 10. »in pre*l|K>Unliie se ho»lo vsled naree tuk. e. kr. okraj n etra »o; , oprema v zalogi ; Ske-•lenj l."»S, krčmarska oprema, hišna oprava, konj, kočija, s»»flin«t a vento, hišna oprava: Prosek, prešič in vino. Vremenski rcMnlk. Vreeraj: toplomer ob 7. uri zjutraj 18.6, ob uri popoludne C*. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 764.3. — Danea plima ob 7.13 pred p. in ob 7.30 p<-p.; oseka ob 1.1"» predpoludne in ob 1.0"> popoludne. x Grški kralj v Opatiji- Včeraj LONDON 14. Haloga pri i v jebanu v tj u b l) a n i • skusite da ta naša izborna sladna kava najde pot v vsako slovensko hišo. S koščekom sladkorja zavžijte po potrebi 20—40 kapljic A. Thierryjevega balzama -č zeleno varstveno znamko »nuna« in na kovinskem zamašku vtisnjeno tvrdko : ali pa a drgni te in namočite zunanja boleča ine^ta, da poni i rite takoj bolečine. Edino pristno. Posamezne steklenice se vdobivajo skoro v vseh lekarnah po 30 in <>() st. Po pošti dvanajst malih ali šest velikih steklenic 4 krone. Steklenico na poskušnjo z navodilom uporabe in izkazom zalog celega sveta pošilja po predplačilu 1 krone £0 stotink. — Pošiljatve je naslavljati na lekarnarja A. Thierry-ja tovarna v Pregradi pri Rogatcu (Ro-hltseh-Saucrbrunn). Vdobiva se v lekarnah. Pred ponarejanjem naj se varuje in naj se pazi vedno na zeleno varstveno znamko »nuna«, registrovana v vseh naprednih državah. Neštevilno priznalnih pisem je na razpolag«* in dohajajo vsaki dan izdelovalen. ] Jakob Kosmerlj s T R S T ulica ss. Martiri štv. 16 nasproti Komando Marine. s«- T R (i 0 V I X A jestvln in kolonija!nega blaga, delikates in konserv. Izbor raznih vin in likerjev. Imam tudi filijalko v ulici Bastione štv. 2, nasproti ženskemu liceju. Priporočam se p. n. občinstvu in sem najudanejši J a kol) Kosmerlj. Sprejemajo se tudi naročbe za razpošiljanje. Ivan Seroulič TRST - ul. Belvedere št. 33. - TRST priporoča slavnemu občinstvu v Trstu in kakor th
  • cijfoolja prevlaka za podove je Fernolendtov btiščeči lak •?/• -t* -t. za p©s!©ve _ v četero nijansali za mehak les, ki pokrije vsake i prej^no prevlako, se ne prilepi, se ga lahko opere ir AirnllV'1* e trpežen. Za 10 Q rn. zadostuje 1 kg. po kroni UKU,lU1 v plehasti Skatlji. trgovee z jedilnim hladom Via Giulia št. 7. — Podružnica: Via Torrente4. Prifioroča svojo zalogo je^tvin kohmijalij, vsakovrstnega olja, navadnega in najtinejega. — Najfinije testenine. p<> jako nizkih cenah, ter moke. žita. ovsa otrobi. — Razpošilja naročeno blago tudi na deželi na debelo in drobno. —Cenike razpošilja franko. Pri;wtro<"'a se pri naisolidnejšem delu in z zmernimi cenami. Tnrovina z IzirottMrljenimi oblekami. Colorini Ponte deli a Kabbra -t. 2, vogal j Oulal I III. ul. Tor rente. Podružnica 1'iazza Pozzo deli Mare -t. 1. Zalogi izgofcovljenfti oblek' za nio-ke in dećke in -i«-*-r priporoča /.a binkoAtne praznike in birmo: obleke za moške od gld »i.oO do 24. za dečke r>d gl. 4.f»o do 12, suknene jope v 1 vt-likeiu izboru od gld. i> do H. suknene hlače od gld. | ljJO do 4. volnene goldinarjev 4..">0 do 9. Veliki i/bor |H)vr-nih sukenj v modernih barvah od gld. j do 1*». Volnene ohleke za dečke od iJ do 12 let od i gld. 2-">o do H. od platna ali satena v raznih harvah od gld l do 5. Haveloki za moškr in dečke po najnižjih eenah. HIa«'-e od mole*kina lalodjeva koža) za delavce, izjrotovljene v lastni predilnici na roko v Kormiuu od gld- 1JO do 2. I^i-tna posebnost: črtane močne sraj.e za delavce gld. 1.2'». Velika zaloga ^novij za moške na meter ali tudi za naročbe na obleke, ki *e izgotovijo z največjo točnostjo v slučaju potrel*- v urah. Podpisan; si časti naznanjati slavnemu občinstvu tU je otvori 1 v Via Scussa 1, pstilno „All: antica citta flalmata s prodajo dalmarinskega vina iz samega grozdja jh» ž>»» nvč. za družine po nvč. liter. Naj me slavno ol>činstvo blagovoli obiskati a.i pa ]H>slati |»o katerimikoli množino iu prepričalo se l»oodpisani t, j. tla je njegovo vino pristno. Kdor pije to vino, se mu ni treba bati gla vol Kila iu tudi ne bolezni v želodcu marveč se mu zdravje utrdi, zadobi moč in tudi slast do jedi. Sjk »štovanjem Mate Kovaeević. XJ5. Na veči množine |>o posebnih cenah, Najboljše stiskalnice za rozđje i 11 OLJK K so nase stiskalnice O . . » najnovejšega in najboljšega sestava z dvojno : > \j r in nepretrgano pritiskalno močjo : zajamčeno naj- ^ , boljše delovanje, ki prekaša vse druge stiskalnice. Najboljše itiltoiiiatičiie paten-tovane trtne brizgal 11 i ce proti peronosperi „S Y P H O N I A" ki delujejo same od sebe, ne da jih bilo treba goniti. Automatična briz-galnica. W Stroji za grozdje, sadje in oljke, mlin za mastiti in obirati grozdje, stroji za su-tiskalnica za grozdje. šenje gadja jQ (lrn^ih vegetalnih, življenskili in mineralnih pridelkov. Stiskalnice za seno, slamo itd. na roko. Mlatiinice za žita, čistilnice, rešetalnice. Slamoreznica, ročni mlini za žito v raznih velikostih in vsi COOQCXXXXX Osmica pri sv. vlanu (na Vrdeli) Posestnica udova F r a n r i s k a Z \ l> naznanjasosehno svojim mnogim znancem v mestu, da v nedeljo odpre (»srnico«, da [»otoči ves domači svoj. kakor znano izborni vinski pridelek. Da izpodrinem eeneno bazarsko ali semenjsko blago, mi je ena bajverjih švicarskih tovaren za ure naložila prodajanje teh-le ur iti biserje v, skoro zastonj v svrho reklame, da popularizirani njene izdelke, dokler ne zmanjka zaloge. 3 = x fJld. 210 stane Gld. 4*20 stane Pozor „Secession". kuhinjska posoda od sivega emaj-limnega železa, prekaša vse