opajo t ti 227. številka. Trst, v torek 16. avgusta 1904. Tečaj XX X; W Izhaja tsmM dan i tU ob nedeljah in pr&zmzih) ob 5. ari, ob ponedeljkih ob 9. ari zjntrsj. v i* Berne 4tev:m« prodajajo po 3 movfi. (6 stotmk) iBscgih tobatamah v Trsta is okolici, Ljubljani, Gorici, • Ijt, Kranja Mariboru. Celovcu, Idriji, £t. Petru, Sežani, Nabrežini. Novemmestu itd. iz aaročbe sprejema uprava lista ..Edinost", u a Itotta p.usoto štv. 7. — Uradne are od 2 pop. do 8 zvečer, oglasom 16 stotnik na vrsto petit; poelanice, osmrtnice, javne zibvale in domači oglasi po pogodbi. TELEFON Itv. 870. Edinost Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moći Naročnina znaša za vse leto 24 kron, pol leta 12 tcron, 3 mesece 6 kron, Na naročbe brez doposlane naročnine se apiava ne ozirmt Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. NetrankaVaBS pisma se ne sprejemajo In rokopisi se ne vračalo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na opravo list« UREDNIŠTVO: Ulica Torre bi&noa itv. 13. Isdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. L.astnlk konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcihi lista .»Edinost" v Trstu, ulica Torre bianca štv. 1 s Poštno-hrauilnični račan št. 841.652. (Brzojavne vesti.) Obči napad na Port Artur? ClFU 15. Brzojavka, dospela Btmkaj iz verodostojnega vira poroča, da je danes ob 4. uri zjutraj pr obči napad na Port Artur. Japonske zgube v zadnji pomorski bitki. TOKIO 15. (Reuterjev biro). Japonci ■»o meli v pohorski bitki od 10. t. m. 12 ustnikov ;n 52 mož mrtvih, 12 čas:nikov in •21 mož ranjenih. Raska uničevalka torpedov ob severno korejski obali TOKIO 15. (Reuterjev biro). Dae 11. . m. popoludne e videl japonski parnik Genhaimaru« pri otokih Ig»ei, ležečih ob i vero-korejski obali, neko rusko uničevalko >rpedov, ki je plula v zapadni smeri. Ta iničevalka torpedov se je uajorž dny 10. t. n. ločila od ruske eskadre ter je skusila vriti sa zopet v Port Artur. Japonska in Kitajska. PEKING 15. Predsednik zunanjega 'ada je ime; z japoaskim odposlancem razgovor. Dve japonski diviziji odšli pred Port Artur. — Proglas japonskega cesarja. PETROGRAD 15. Kakor so iz Lao-janga brzojavili »Birš. Vjedomostim«, je oda a J. in «i divizija japanske južne armade z rezervami v Port Ar.ur, kjer je Bedaj — ne-vstovdi obe ravno imenovani diviziji— 80 000 Japoncev z 400 topovi in 5 trp.6 . Japonski cesar je izdal povelje, nsj vzamejo njegove čete d) 23. t. m. Port Artur. btanje japonskih divizij je vsled b dežni, ki razdajajo med četairi, padlo od 12.000 na t 000 mož. V Mandžuriji je ostalo Bfdaj le 170 000 mož. Obleganja I j 'aojanga je težko pričakovati pred padcem Port Arturja. Taponska izjava glede torpedovke »Rešitelnijc. TOKIO 15. (Rtuterjev bir< ) Daljša izjava japonskega pomorskega cddelua c dogodku v lubi C.fu povdtra, da niso našli 'aponei t'rpedovae »Rešitelnj« ža razorožene. eki japonski Častnik je pozval kapitana ruske ladije, naj zapusti luko c z roma naj se uda. Ruski kapitan je odrekel oboje ter izdal povelje pognati ladijo v zrak. Istod >bno je i ap tan b svojim možtvcm napadel Japonce, riL.j se na ladij. Ruske vojne ladije v Tsingtavu. ĆJFU 15. (R?uterjev birj). Glasom neke z^javke iz Tsingtava, so baje Japonci pohvali ruako oklopnjaČo »C^sareviČ«, naj pride iz iube ter se bije ; a ladija je na to cd- plula dalje v pristanišča. SoJi da bodo rusko lad jo razorožili. YT Tsingtavu so tri ru»ke uničevalce torpedov ; od teh eti dve lahke poškodovaoi, dofiim je tretja cela. Japonci odpošiljajo čete pred Port Artur. LIAOJANG 15 Japonci umikajo svoje vojne s le. da jib cdptšijejo pred Port Artur. V zidnjih dneh ni bilo okolo L aojang* nobenega boja. Boji pred Port Arturjem Štiridnevno obstreljevanje trdnjave. PETROGRAD 15. (Uradno). Po pet-najsturnem boju med topništvom so vzeli Ja ponci pred Port Arturjem ležeči gori Taku-ean :n Liaotušan. V nasielnji noči b> Japonci ponovili napad, a bili S3 odbit . Trdnjavo 83 štiri dni obstreJjavali. Križarka »Novik« seje potopila? ČIFCJ 15. Širi se govorica, da se je baje ruska križarka »Novik« 40 milj o l T;iogtava putopila. Ukaz za razoroženje ruskih vojnih ladij v luki Tsingtav. BEROLIN 15. »Norddeut. Zeitungc poreći : Ker je nemogoče, da bi ee v Tsing-tavu us drane ruske ladije v določenem toku meglo popravit', da bi odplule iz luke, je doiel ukaz, da fs razorežjo. Boj med .japonsko in vladivostoško eskadro blizo Gensana. TOKIO 15. (R?uterjev biro). Včeraj zjutraj je japonska *?skadra pod admiralom Kamemuro zadela 20 milj od Geneana ob korejski obaii s vladivostoško eskadro. Ruska ladija »Rurik« so je potopila. 450 mož posadke so Japonci rešili. »Ross'ja« in >Gro-mobej- sta bila zaatao poškodovana. Ne japonski strsni sta bila 2 mrtva, 7 pa ranjen h. Spor med Turčijo in Severno Ameriko poravnan. BEROLIN 15. >Wolff;v biro« poroča iz Carigrada od 14. t. m. : Ker je včeraj zvečer Turčija privolila v vse severoameriške zahteve, je prejela danes ameriška eskadia pošlje, uai znpusti Smirno. Ladija se je potopila. KEEN3TOONE 15. J .drenica »Lord Carron« je dospela riacei zslo poškodovana semkai. Kapitin je poročal, da je jadreniea zadela na ladijo »Inverkip«, ki se je potopila. Le dva moži pcaadke sta bila rešena, 2u jih je pa utonilo. Priprave za prihod cesarjev. PRAGA 15. Mesti Marijine in Karlove vari se pripravljati na slovesen vsprejem cesarja. Obe mest bodete kar najlepše okrašeni. Na uliosh, koder se bo vozil cesar, prirejajo slavoloke1. Minister (ioluehoivski v Ištu. IŠL 15. Golucho\v>ki je bil danes pred-poludoe sprejet od cesarja v avdijenci, ki je trajala nad eno uro. Popoludne je bil minister pri ceeerju na obedu. PODLISTEK. 55 Azijske povesti. Iz zapiskov oriobčuje Anatol. XIII. ^ as je stala nekoliko na v sin', ki smo j zaeedli mi. Moralo je biti že okrog polurne in solnce je neusmiljeno vreče pripekalo. £ reže, ki so jih poslali naprej, so prišle na-1 j ter naznanile, da je al šati od zahoda sem it čno streljanje. »Gotovo bje Iljanov OunSuzj! Na po-1ECČ !« Zajahali emo zopet konje ter jo udrii ' ti ravnini, ki se je razstez&la pred nami. * z Mi smo v bejni vreti, kakor emo bili prej razpostavljeni. Konji so drvili naprej, griva jim je vihrala v zreku in jezdecem so bile berdanke ** > plečih. I> jna strast je razvnela, oči so te J'm blisknlejih roke so držale vajeti na rahlo in * o^tiogami so vspodbujali svoje koDje. Brzo leteli iskre živali, a jezdecem ni tilo ša dovolj hitrj. Brzojavne vesti. Rojstvo ruskega prestolonaslednika. PETROGRAD 15. Včeraj izdani bule-tin o stanju car ce javlja: Temperatura in vtrip sta v normalnih mejah. Novorojeni veliki knez &e počuti dohro. PETROGRAD 15. Glasom dnevnega povelja carjevega je bil veliki knez pies olo-naslednik imenovan hetmanom vseh kozaških polkov. Imenovanja visokih dostojanstvenikov v Rusiji. PETROGRAD 15. Upravitelj minister stva za uarjdoo prosveto general Glasov je imenovan ministrom ; generalni guverner fioski knez Obelenski pa, ibhžavš: svoje m« sto, generalnim adjutantom. PoveljniK prvega armadnega zbora general baron M venlortf je odpotoval včeraj s svojim štabom na bojišče v vztočno Azijo. Za smo Čuli streljanje natančne,šr; Tanke in Oitre glasove pušk je dušil grom topov. Slišalo se je vpitje bojujočih. Še ena visina :n ntšim očem sa je nudil zanimiv pogled. Kakor v nekakem velikanskem kotlu so se bojevaii Cunčuz . Širna planjava je bila to ali vendar je to kotel. Na desni vali Šilfca svoje sumeče valove, na levi je Argun, ki brani beg, ravno v sredi med obema, stoje praptri kožaški- ter branijo kakor trden zid nrehod. Hrbet hd imeli Ounčuzi ša svobedea, ali eedaj tudi ne več. Že Bmo bili mi tu in zaprli past. Trompete eo vabile na napad, ali povelja ni več treba. Kakor bi dob li konji krila, tako so hiteli naprej. Kozaki eo jim pustili vajet, desna je držala krčevit* samopil, lera pa je imela pripravljeno tabljr. Iz o5i so jim švigali bli-tki, iz ust je zsonl divji krik : že soao bili meJ sovražniki. Tudi mene se je polotila neka živalska beiccsr. Zaduhtš kri in kakor da bi ne bil V obrambo resniee7glede naših cerkvenih odnošajev. »Kaki ljudje smo mi?« Po l tem naslovom je prinesla zadnja »Neša Sloga« članek, ki je posebne pomembnosti tudi za nešo „Edinost". Bodi izrečena prisrčna hvala puljski tovariš ci na tej odkriti možki besedi v obrambo resnice. Članek v „Naši Slogi" odbija b krepko basedo na tista zvita očitanja iu neoBnovate insinuvacije, ki b^ letele na nsš list radi tega, ker smo b li priobčili po voloskem „Narodnem liatn" članek „Vera je eno, a p»p;ž: in škof e drugo*. Vsakdo, ki pozua naša razmere — pravi .,Nasa Slogt" — iu ni udarjen slepoto, ve, kaj je napotilo |_isca onega članka, da je pisal tako. Vsi Bmo danes ogo.čeni, videči, kaj ee z nam: dela ; pa mislimo, da ga ni razsodnega človeka, ki je prečital oni članek, ne da bi bil dal prav njemu, ki tako piše. Dalje omenja puljski list nt ko izjavo »svečenstva TrUa in okolice«, v kateri se obsoja pisanje „Edinosti" — da-si je uredništvo izrecno povdarilo, kje je po3nelo rečeni članek — ter se roli narod, naj ne čita „Edinost.", ker to da je protiverszi list. Na to beleži .,Naša Sloga" žalostno dejstvo, da se od izvestne strani udane sedanjemu proti-slovacsiemu ziatemu na tržašketi ordinarijatu, napadata tudi „Narodni list" in „Naša Sloga", in da se — kar je najžalostne^e — zloglasni Krstić označa kakor uzor po božnosti. »Po vseai tem ee moramo —pravi član-kar dalje in dobesedno — vprašati v za?u-je&ju, kaj delajo ti ljudje ? Nikakor ne mo morem umeti, kaki ljudje smo mi? A i smo tako malenkostni, ali tako podli, ali tako bedni, ali tako propali ? Ali ioajo ti ljudje tako malo vere v gebi, ali ne opažajo, kaj vse se dogaja pri nas? Ž dovsko liberalni „Piccolo" je tolikokrati pisal proti pokojnemu Šterku. I-»totako piše danes proti biskupu Mahniču. Dan na dan napada Bvečenike — seveda oae, ki ne trobijo v njegov rog. „Piccolouprav išče t*ke prilike, da u-larja po veri in verskih ustanovah. Pa recite mir je li še kedaj nastopil kateri svečenik, da bi pupravil ono pisanje?! Se-li je ša kedaj našel kateri svečenik — mislim italijanski, ki bi bil vzel svojega škofa v obrambo, da obrani svoj stan, da obrani vero? Soli ital janski. svečeniki se kedaj dali v svet kako izjavo s katero bi bili obsodili tako pisavo, s katero bi bili pozvali narod, naj ne čiti teh listov, ker so protiverski, ker so pogubni za trrod ?! Ne, nikdar se ni čnlo kaj taeea:a nikdar ni italijanski svečenik branil narodu čitati te liste. Še oni sami čitajo take novine, j i h podpirajo in širijo med narod. Oni celo odobravajo tako pisavo, ker jim je v koriat, ker baje brani njihovo narod lost in njena prava«. »Poreče se — nadaljuje „Naša Sloga" —, da Ee mora nastopiti proti takemu pisanju nas.h novin, ker da se tem ubija v narodu vera, da se narod zavaja v nepokor/iost nasproti cerkvenim poglavarjem itd. Ali gospoda, stavite si roko na srce, in ne ozirajte se tja .,goriu, pa recite po duši : j e - l i vse ono resnica, kar pišejo naši listi? I m a j o - 1 i prav, da tako pišejo? Ali ni strasno, kur sa pri nas dogaja na cerkvenem polju? Ooi, ki branijo tako čitanje in tako po3topaaje z našim narodom in zatiranje njego/ih pravic, oni sd, ki zatirajo in ubijajo vero v narodu. Kar dela škof Flapp, je grozno, etrašno, uskrdčan-skr, kajti krščanski je : ljubiti svojega bližnjega ! Kar ee dogaja v tržaški ekcfiji z Ricmanjei je unicum na vsem svetu. A mi, videči vee to, naj bi ostajali hladni in naj v na* ne vskioi kri in naj ne zakličemo v sveti jezi: Quomm japonskega poročila pogreznena križarki »Ru-rik«. Ta vest pa še ni potrjeca cd ruske etiani. Vprašajmo se sedaj, v koliko je opravičen japonofihki krik ? Pred vsem treba uvaževati glede bitke pod Port Arturjem : kdaj ee je vrš la n v ktteri namen so se Rusi spustli v to bitko ? Vršila ee je potem, ko je rusko brodovje zapustilo portar tursko pristan ;š5e, a namen je bil, da pro-dera japonsko blokado, o čemer se je bilo izogibati plavajočim minam, ki so jih metale japonske ladre. Tudi ne vojak mera takoj umeti, kako s.lno težavno je bilo to pedjetje in s kolikimi nevarnostmi je bi'o spojeno. In Rusom se je posrečilo to težavno in nevarno podjetje : ruske ladij a so prodrle blokado! Da ja to ni šlo in ni moglo iti brez iz latnih izgub, to je vendar naravno. Zato pa ni glavno to, tli so imeli Rusi veČih ali manjih izgub, ampak glavno ostaja fakt, da so Rasi dosegli svoj namen in s tem definitivno onemogočili nakano, ki je bila v japonskem programu kakor jedna glavnih točk, nakano namreč, da ob kombiniranem napadu popolnoma uničijo rusko portartursko brodovje. To je glavno in to je hud udarec 2a Japoncp, pa naj bodo že ruske laiije skušaie skupno ali v oddelkih združiti se z vladivostoškim brodovjem. Kar ee dostaje spopada z vladivGstoškim brodovjem, se nam dozdeva, da to se Ruei navla^č zapleli vanj ravno v tem, da so portartur&kemu brodovju olajšali dosego stavljenega si cilje. Da so imeli izgub v težavnem b ju proti premoči, je zapet naravno. Toda vedet ti trebalo tudi, koliko izgub so imeli Japonci v obeh spopadih. To pa je ravno, da se t2ga nikoli ne izve. Giede oklopnjače »Cesareviča« pripominja sotrudnik »Agramer Tagblasa« : »Će se ruakemu portarturskemu biodovju posreči — pa bilo tudi z velikimi žrtvami — dobiti kurz proti Vladivostoku, se japonske nade v tej vojni skrčijo š? bolj. Ruske moči na kopnem je niržuo zaČtsao premagati, ali unič t jih ni mežao. Rusko brodovje pa ee je izv lo iz nevarnega objema. Kaj m^re Japonska še doseči ? Port Artur ia tamošnja posadka moreta paet;, ali to sta preneznatna operaejska cilja, ki b. ju mogli Japonci držat le prehodno. Po padu Port Arturja bi mogli Japorei b okirati Vladivostok, a po zimi š3 to ne. A Č m dospe baltiška eekadra v Japonsko morje, bedo imeli vsi dosedanji vspehi Japoncev le vrednost bolestnih razočaranj in prijetn h spominov, za katere je morala Japonska doprinesti prevelikih žrtev. Na kostanjih, ki jih je pobirala iz ognja za Angleže in Amerikaoe, si Japonska gotovo silno opeče ltstne prste«. Dalje pravi sotrudnik v »Agramer Tagblattu«, da je neumno govorit', da je rusko brodovje »zbežalo« ; ampak ono je skušalo v momentu, ki se mu je zJel prime ren, prodreti japonsko blokado, kar se mu je tudi posrečilo. To pa je — ponavljamo — glavno. Naj le kriče jsponcfi'i, da je rusko brode)vje sedaj razpršeno, razdeljeno in da se ne bo moglo več ganiti. Saj so že tolikokrati vse rusko b.-odovje proglašali mrtvim, stavljenim izven boja, a še vs kdar so j h pozneji dogodki uprav neusmiljeno po stavljali na laž. Tako bo tudi v bodoče. In mi smo uverjeni, da v japonofiUkem taboru ravGO zato tiko kriče, da skrivajo svojo nevoljo na tem, da se je rusko portartursko brodovje tako nenadejano lotilo toli težavne naloge in jo dovršilo. Počakajmo le, pa bomo videli, da je temu tako. Pohodi vladivostoske eskadre. Ruska brzojavna agentura je prejela iz Harl iaa v soboto sledečo ve3t: Neka oseba, ki ee je povrnila semkaj iz Vladivostoka, je pripovedovala, d^ je zadoje tri dni pohod treh ruskih krizark ob vztočni obali Japonske provzroč.l med primorskem preoivalstvom veliko paniko : laozemske ladije so vstavile vožnjo ter so zbežale v japonska pristanišča. Drobile politične Testi. f Ako bodo vsi činitelji — posvetne in D, , , « i «, cerkvene oblastnije, šola, carkev in občina eželnoznorske volitve na J ' » a, - , -p. n . „„ „„ (županstvo) — delale »viribu3 unitis« v tem StBjarskem. Dae 11. f. m. so se zanp- v r ' .. • • j -i i_ - n. . n . _ • zmislu, bo imel lepša ča3e narod naš. Iz *o- niki jz sodnih okrajev Ptuj, Rogatec, Ormož, ' c Ljutomer, Kozje, Sevnica itd. posvetovali v Jimo ei * ne bo spoaobna le za Pol čanah zaradi kandidata za deželni zbor v illaPce' dekle in rokodelce, kak™- pi*e dr. četrti kuriji. Vsi prisotni so se izrekli za Dltte9' *mPak ta ^^dina bo imela podlago kandidaturo državnega pcslanea gosp. d r a. ;za Vse Pokl ce današnjega življenja. Ako pa spadaš, dragi čitatelj, med one ljudi, ki mislijo, da se v boju proti uživanju opojn;h pijač ne nič opraviti, ker je to roko na r i V a- P 1 o j a. Avstrijski poslanik tikanu v Išlu. Iz Par z* javljajo, da so ' ^ " 7 " 1...... ....... ' . j. j . z o za preveč ukoreninjeno, položi ondotni politični krogi iznenađen: rani dej- . . . ' r , , ° , . . .. . svoje srce ;n vskhkni z nemškim EtvaJ da je bil avstro ogrski poslanik pri .T ..... - J n c .i- r-i i_ V iljtlmom II. bssede, ki jih je — Vatikanu, grof bzeezen, poklican v lsl k 7 _ . ' p t * r\ prilično, ko so mu poročali o brezuspesnosti cesarju : za njim je b i pa pozvan grol Lro- , . . ..... 3 . J J r r o vseh naredb, t'.cosih se uživanja opojn h pijač luchcwiki. Francija in Vatikan cesarjem on izustil vanja opojn n pij? !v del avskih krogih. In te besede so : »Ob Iz Rima oier Uadank fur uosere B?stre- porečajo, da je kardinal Langenieux( ki je bimgen frnteili wr r;ftlf,n darin nioht er- dcspel včeraj v Rim, pred odhodom iz Fran lt)hmeD JedetiMls geben uns die=e Bestre- cje bnojavil državnemu tajniku Merrv del buu(,ea fiir alleBf %vaa wir tup> eia ruhige8 Valu, da je odpotoval v Rm z izr. caim odo- Gtwi38en«. bravaajem ministru Delcastfe-ja, kar se smatra Ž9 dobivamo hvalo ali nehvaležno^ zelo važnim dejstvom. zi gVoja prizadevanja, mi vendar ue smemo Beda med Buri. Glasom ve*ti iz odnehati. Vsakako nam ta prizadevanja r a Pretorije, je beda med burskiin prebivalstvom vse, kar delamo, dajajo mirao ve=it.) v Transvalu velika. In s tem zaključujem vsklikajć z S. V okraju Pretorija živi 500 burakih Gregoiččem: T.Xa delo tedaj, Ker resni ao dnevi; In delo pa naj Nam Bog bla-ro-ilovi!" Inozemoi eo odloČili, da bodo v bodoča od- _ * i i- u i r u i j • nalc ie prejel iz Petrjgrada vest, da je pre- poš:l ali blago v Japonsko le pod pogojem, I j f j » J ' , . , A . , . w . . . I iskovalni eodnik konečao dokazal identiteto da bodo stroski za voza o plačani anteci . . 0 , u - j i,, I provzrečitelja izvrše^fga atentata na minstru patne. Prebivalstvo se boji, da ee vtled tega ! J^* ^ j i . & t _ n x : živila podražč. Aleksejev na pota v Vladivostok. druž n v največi bedi in položaj Burov v Johancesburgu m okolici ni nič boljši. An-gležka vlada je pjstavila potebno komisijo, ki ima proučavati vzroke ter prsdlagati nasvete glede zboljšanja gmotnega položaju Burov. Identiteta morilca ministra Umirovljenje. Dr. Anton T u š a r, P le veja. Iz Pariza javljajo : List »Jour- predtedn k okrožnega sodišča v Rovinju je Domače vesti. Pleveju. Mcriltc pripada baje neki odi čoi bil na lastno prešajo upokojen. O tej priliki mu je bil podeljen kemturski križ Fran J^.-sipovega reda. Pomilošeenje. Povodom rojstnega dne Ruska brzojavna agentura poroča ! dobljenih vsled eksplozije bombe. dalje iz Harbina, da ee je v soboto po noči I __ namestnik Aleksejev podal preko Harbina v ' ruski plemski obitelji ter se baje imenuje ca8arjevegtt je bilo pomiloščenih 5 kaznjencev Sazunov. Isti se je že oporavil od ran za- kaznilnice v Gradiški, dva pa one v Kopru. Vladivostok. Hrvatska zastava na Reki raili —, dogodkov v Trstu. i I« Zagreba so poslali »Information« to-le vsakako nevo pojasnilo o razlogu, ki je odlo čil, da je guverner na Reki na čast Amerikancem razobesil tudi hrvat3ko zastavo. To ee je zgodilo po nasvetu grcf; ti objavljen v deželoih jezikih; tjr^i oziroma na to, da je služba v f-lovenske-n delu dtžale, le v slovenskem jeziku. Pa ta razpis sam na se* i še ni n^jveče A). A n^ namreč tudi na naši strani — in to ravno zato, kersmo v kotu — vidi, gleda P^ernih odstavkov. marš.kaj. Zapostavljene! si mL-lijo to in ono, 4 IV. Učitelj naj bo sam izgled treznost' delajo svoje zaključke in — si spreminjajo! zmernosti in naj povtod, kjer ee nudi pri-Kior je razsodeo. nas je umtl ! hka, narod VBpodbuja in p-učuje glede škod- ravnost neumna je v razpisu zahteva: pro- __ljivoati opojnih pijač. silci morajo znati nemški jezik razun sloven- gleda na to, da šolske skega. Neumna je, eeaa rekel ; kajti od cestarja v izkijuČDO slovenskem okraju pač nihče ne V. Učitelj naj Med Italijo ill Avstrijo. oblastnije nabavijo za šolarske knjižnice takih Od avtorizjvane strani javlja dunajska knjig, ki govoič o škodljivosti opojnih pijač. »Information«, da je italr. vlada storila zaup- — Pisatelje takih spisov naj nagrtd . bo zshleval znanja druzega nego onega je- n m potom pri Vatikanu korake v ta namen, VI. Čitalnične knjižnice naj bi imele v zika, ki ga ljudstvo govori v okraju. V tem da ee protektorat nad krš5ani na balkanske u svojih arhivih take knjige. Učitelj naj dela tiči neumnost, katero priveščam onim ki poluotoku, v Mah Aziji ia Severni Afriki na to, da čitalnice take knjige nabavijo. objavljajo take razpite. Ali stvtr zadobiva ne poveri Avstro-Ogrski. V Rimu VII. Naj bi naša vlad* posnemala druge drugo lice, če pomislimo, s kakim namenon da eo ntmreč tega mnenja, da bi bil avstro- evropejske vlade in naj bi izda'a take na- ee stavlja zahteva znsnja nemškega jezi •• ogrski protektorat na balkanskem poluotoku redbo, ki ostro prepovedujejo krčmarjem, I Nemščina je na Goriškem tuj jezik. V Av- škodljiv italijanskim interesom. žganjarjem in drugim točiti čezmerno opojnih striji nimamo niti državnfga niti splošnega Bog sam razumi to italijansko diploma- pijač. Vlada naj bi med narode širila take uradnega jezika, aoopak deželni jeziki, eo a! cijo ! S svojim vedenjem ob imkojapoafcki pr učljive spise, ki govoić o škodljivosti opoj- bi morali biti ob jednem uradni jeziki. Zak^ j vojni provf-cirajo Rusijo. I« gornje veeti je mh pijač. se torej od ctsterja na Gor škem zahteva cem- razvidno, da bo Italija giede d godkov na VIII. Vlada nrj pešilja take prepovedi ščina? Edino le zaradi tega da se narodu Balkanu čuti v navskrižju z Avstr M )grsko. posvetnim in cerkvenim oblastnijam v uva-! sugerira, da njegov materini jezik ne ve ja Torej provocira tudi to poslednjo. Ista Ital ja ževanje. Duhovščina uaj v cerkvi večkrat nič, da mora vtak človek, torej tudi oni, ti torć'j. ki tudi nekaj išče in bi hotela dobiti propiveduje v tem zmislu; saj snuje društva pcmeta konjrke odpadke po avstrij-k h c« na Kalkanu, provocira ravno cba isti državi, »zmermsti«. ' stah, znati nemško. S tem ee pa v narodu ki sti prvi poklicani za uravnavo balkansktg» IX. Županstva naj dajajo krčmarjem ; dusi ljubezen dj domovine, ljubezen do la- vprašanja ! Italijansko nasprotovanje naspruti stroge ukaze glede pitja opojnih pijač, stnega rodu. Rusiji ozirom na dogodke na skraj oem Vztok u — Naj ee uvažuje policijski red in I V preprostem narodu se s tak mi zah- smo pred par dnevi o?načdi kakor nvjveČo krčme zapira cb do'očenem času. Prestop tevami dueć najbigž-a čutila čiovtšia. Ni brezzmiselncst. N«, kar se tiče odnošajev med niki — pivci in krčmarji — Eaj Ee strogo čuda potem, da imamo toliko odpadnikov, Italijo in Avstro-Ogrsko m- ramo pa reči, da kaznujejo. ko brez nemščine ne dobivaš niti najnižje sta na italijanski strani zavratnost in nelojal- X. Županstva naj odklanjajo prošnje za javne službe ! Dali je pi to za narod — no?t na avstrijski pa slepota in brezzoaiaelaos^. take veselice, ki so največ prirejene v to, je jedn&kopraven z drugimi — častno, o tem Koliko moralnih pljurk ia žaljenj bo morala da bs čez mero popiva in ponočuje, kajti naj sodi inteligenca (cestarji in kandidat]« ee dobiti avstrijska diplomacija, da bo v dela, vsled tega nastaja mnogo z'a, ki ima često- tecih sbižeb seveda niso zrel', niso vzg jem kar vidijo drugi na itabjaaski strani ?e krat najhujše pc s^dice. (Naše ječe glasno za tiko eodbo) :. naj sedijo rnši državni p1 dtvao ?! govoie o tem.) slanci ter naj store svojo dolžnosti Ali se morda ne zavedajo, da je tako postopanje eramotas ? Radoveden sem, bo li v prihodnjem zasedenja državnega zbora kak poslanec smatral vrednim, da popraša ministra pred-sedoika dr. Koerberja : na podlagi katerega zakona morajo ccslarji na Tolminskem znati nemsk ? ! Tu se ni treba izgovarjati, da je služba tako malenkostna, da ni vredno govoriti o tej reči. O ne ! Bedi služba visoka ali nizka, princ:p je za vse ist:. Z isto pravico bodo zahtevali jutri lahko zaanje madjarsčine, franeošč ne itd. Zs militarizem nam silno ovira razvitek narodne zive3ti ; zdaj pa naj ee civilna uprava v dtžčlah, kjer ni sledu o nemščini (v avtohtonnem naseljenju), stavlja nemšč no kakor pogoj za najnižje službe. Ls tako naprej, gespoda poslanci, in Slovenci bodo kmalu histerično ljudstvo...! Slovenec. Doatavek uredništva. V ietem »OsEervatore Tiieatino« Emo Čiiali ta dni drug podoben razpis. Tržaško namestništvo razpisuje v št. 183. »Oas. Tr.« fclužbo gozdnega pom ičnika, torej alužbo približno z istimi dohodki in pravicami kakor je služba cestarja. L3 strokovno ae zahteva pri zadnji elužbi nekoliko več ; prosilec mora namreč biti zučen gozdar, t. j., moral je napraviti gozdar-ki izpit, ki se polaga menda na gozdarskih urćd h v Gorici, Ljubljani, Celovcu itd. Zadaja služba je t i rej kvalitativno vis,a, nego ona cestarja, a vendar zahtava razpis le znanje dežcln h jezikov. Ta imamo torej primer rsz'ične mere gleda zahtevanja jezikovne kvalifikacije dr ±avn:h uslužbencev na Primorskem. Podrejeno c. kr. okrajno glavarstvo v Tolminu zahteva od prihodnjega cestarja znanje jed-nega cežeinega jezika — kar je edino upra-vičeto — ter zaanje tuje nems&ine; c. kr. namestništvo v Trstu pa zahteva od bodočega gozdarskega pomočnika le znanje deželnih jezikov. Menda ni treba dokazovati, katero oblast vo postopa zakonito. Pričakujemo pa, da c. kr. namestništvo pouči podrejena c. kr. okrajna glavarstva o jezikovnih razmerah na Ptimorakem ter da oe^ane v tem dosledno tudi — ono samo ! Iz potovanja ! Da ne bo kedo pričakoval kaj posebnega, povem takoj, da je takrat moje potovanje trajalo le 75 minut in to iz Trata v Stžano ! Voz, v katerem sem se vozil je bil precej komoden — žal, da južna železnica smatra naš Kras za l&škc, nemško in medjersko ozemlje, ker ima v «v< j h vozovih vse nadpiae v jez kih, omenjen b treh narodnost'. V Nabrežini sem se prepr.čal, da je tam še vedno vse po starem — neizjemš: nadpis na kolodvoru : »Nabre-sina« ! Pivo ponujajo v nemščini — no denar vendar milostno sprejmejo tudi cd Slovencev ! Med potoma nisem gledal nadpi-»ov. Saj vem da so ti v ltško nemškem jeziku ! »Seaeana« je še vedno iita, namreč, jat menim nadpia ra kolodvoru. Uprava južne žtlezaica rada prejema slovenske t fo-čake, ne z .i pa ae ji potrebno, da bi odgovorila na opetovane proteate aežan&ke občine, v zadevi pokvarjenega nadpiaa ra kolodvoru. Sržaoi sami pa ^ so čaat. Vsi javni lokali uiajo, večinoma ^amoslovenske nadpise, ali pa je soventčina na častnem mestu. Izjemo delajo »Pri treh kronah c, kamor pa nez:h'jajo Slovenci. C. k. uradi merajo (?), kakor po vsem Slovenskem imeti nemščino na prvem mestu n tafeo je tudi v Sežani ! V tem obziru imajo priv.legije le naši tržaški Lahoni ! Namen mi je bil, prisostvovati veselici pevskega društva »Zorislava«, kar aem vsaj deloma tudi storil. Vrt, kjer je bila veselica, je last gospoda Matorčiča, bivšega župana. (Oočinski svet je namreč veled neredov raz-pušJen n je okrajni šolski nadzornik goep. Kante imenovan upraviteljem, dokler Be izvrše nove vol tve) Sam vrt je tabo krasen, da si ga je vredno ogledati. Za to priliko je bil postavljen lep in prostoren oder v velikem gaju. Vdeležba bi bila lfehko mnogo ogromnejša, da ni strankarstve zadržalo tega in onega. Na vrtu smo videli g. okrajnega glavarja z vsem podrejen m uradništvom, g. Mah crčiča, dr. Gregoriča, dr. O^tertaga in mnogo druge domače inteligence. Bilo pa je tudi gospode iz Trsta, Nabrežice, D.vače, Tomejs, Koprive itd. -J: z nisem poklican, da bi kritikoval pevski :n glasbeni del veselice. Dovoljeno pa naj mi bo, da na tem irestu čaatitam gospodu pevovedji in pevskim močem na krasnem proizvajanju veega vsporeds, a osobito pa Bendlovih »Križaci na moru«, ki so pre- cej težki zbor in katerega so Zorislavaši morali ponavljati, na občo željo vdeležencev. Tudi postojnske godbe ne smem prezreti. Ta godba je obstojala iz desetorice (ako Be ne motim) godcev, a je igrala tako izborno, da aem le redko kedaj slišal takih izvrstnih godcev. Žal da sem imel premalo časa na razpolago in sem moral prezgodaj zapustiti lepo zabavo, ki jo je priredilo mlado a vrlo pevsko društvo »Zorislava«. V družbi dveh prijateljev sem šel k g. Joklnu na pivo. Potem pa v gostilno gosp. Gerbca, kjer smo našli precej številen oddelek kolašic in kolašev. Pri izvrstnem teranu, smo zapeli par lepih narodnih in tudi par umetnih zborov. Pozdravili amo se gospoda na »vagi« in zadovoljni smo odšli na »naš« vlak, ki nas je pripeljal srečno nazaj v tržaško peč. Pozabiti nesmem tudi, da me je gosp. »Francia« predstavil svojim vrlim starim in mladim, in da aem bil ob tej priliki bratski pogcšiien. Hvala lepa ! K. »Rokovnjači« y Dornbergn. V ne-j deljo popoludne so uprizorili v Dornbergu krasno našo igro »Rokovnjači«. Ulogo Blaža Mczola je igral g. Verovšek iz Ljubljane in se je občiES'iVO kar divilo njegovi igri. Za danes naj zabeležimo le par vna-njest'. Udeležbi je bila naravnost cgromna. Najbolje si se mogel prepričati o tem po predstavi. Po ulicah ;n krčmah je bilo vse natlačsno občinstva, ki je došlo od vseh krajev vipavske doline, s Krasa in iz Gorice. To nam je nov dokaz, kako ima tudi naše širše ljudstvo zmisla in ljubezni za dramatično umetnost. Na predstavi in k poznejemu plesu je svirala vojaška godba iz Gorica prav pohvalno. Na veseličnem prostoru, lepo ediče-nem in razsvetljenem, se je po razstavi vršil ples, katerega se je udeleževalo — na stotine parov. No da sije bila množica to-li velika, je vladal ves čas, na veselici, najlepši red, kar moramo posebne povdariti na čast vsem udeležencem, a vrlim Dornbernžanom ee posebej. Na večih hišah prijasne vasi so plapolale tro-b.ijnice. Io zopet moramo povdariti Dornber-žanom v posebno pohvalo, ker so poskrbeli, da ni pTapolala nobena — druga zastava, ka-koran e nekateri Slovenci kar ne morejo pogrešat1. Saj se razumemo ? ! Na narodne prireditve sodi le narodna zastava. Z zadovoljstvom smo opazili, da prijazni Dcrnberg pestaja vedno prijazneji. Odkar teče vipavska železnica Be vidno povzdiga, ker je postal ciljem za mnoge izletnike. A sedaj pride 83 druga železniška zveza. Dorn-berg ima lepo bodočnost, ki mu jo mi pri-voščamo iz srca. Končno naj še omenimo, da vinska letina ksže okolo D^rnberga prav lepo. Letos ni b lo tamkaj n kake el»m3ntarne nergode. Le suša je nekoliko s;isnila. Xu po zadnjem dežju ee je grozdje lepo popravilo. Iz Vidma nam pišejo : Teh dni se proizvajate v tukajšnjem gledišču »Minerva« z velikanskim vapebom cpsri : »La Cabra x« od fraccozkega skladatelja Duponta, ki je bila nagradjena s 50.000 franki in »Manuel Menender« od italijanskega skladatelja Fdia-Bija, negradjena z 10.000 franki. Ljubiteljem izborne glasbe Be ponuja najlepša prilika. Operi se bodete še peli dne 18. 20. in 21. t. m. Začetek točno ob 8. in pol uri zvečer. Nov hrvatski list. Dae 5. t. m. je izšla v Zagrebu 1. štev. novega lista: »Pjevački viestnik«. Izdaje ga »Zveza hrvatskih pevskih društ9v.« Liet izhaja 5. vsakega meseca ter velja na leto 4 krone. Naročnina je pošiljati edino le predsedništvu : »Saveza hrv. pjev. društava« v Zagrebu. Temperatura. V nedeljo zjutraj ob 7. uri je kazal toplomer 23.2 ob 2 uri popoludne pa 31 stopenj Celzija. V Gorici imajo sedaj jako živahno vrvenje, ker je povodom velikih vaj tamkaj vse polno vojaštva. V soboto je dosel 27. i pišprlk iz Ljubljane. Strajk čevljarjev v Vodnjanu je končal. Zal, da z istim nevspehnm za delavce kakor velika večina strej&ov v zadnjem čaBU v naših krajih. Vei delavci so šli zopet na delo pod starimi pogoji. Saj ne more b ti drugače, ako se štrajki začenjajo brez zadostnih priprav in brez potrebn h erždstev. 25 000 vreč kave. V nedeljo je dospel semkaj iz Santosa'oziroma Rio da Janeiro parnik »Szeged« reškega društva »Adria« 25.000 vrečami tave. Nagle smrti je umrl Mirnski župan Ivan K. Faganel kakor sme že poročali. Še le 42-Ietni mož je bil minoli četrtek v Gorici. Okolo 10. ure predpoludne ae je vračal s trga za živino v mesto. Ko je šel po Gosposki ulici in je dospel do zastavljalnice, mu je prišlo hkratu slabo, da Be je zgrudil na tla. In ni bilo nikake pcmoči : ostal je mrtev na mestu. Pokojnik je bil ugleden mož, obče poznan in spoštovan. Zapustil je udevo s 6 otročiči. Padla 17 metrov globoko. Včeraj je padla b hriba pod Skednjem, (kjer kopljejo materijal za zasipanje morja) 17 metrov globoko neka Filomena OreliB ter ostala mrtva na licu mesta. Zdravnik s zdravniške pestaje je konstatiral smrt, nakar so mrtvo truplo prepeljali v mrtvašnico k sv. Justu. Razne vesti. Marljivi Bolgari. V prvi polovici tekočega leta se je izvozilo iz Bolgarske 6,857.354 kilogramov jajec v vradaoati 4,628.155 levov (frankov) nasproti 4.868.431 kilegr. v vrednosti 3.217.736 levov za isto dobo v minolem letu. Samo meseca junija ae je izvozilo 893.503 kgr. jajec v vrednoBti 556.860 levov. Potres. Iz Aten poročajo, da je bil na otoko Samca potres, ki jo provzročil v nekaterih vaseh znatno škodo. Več hiš se je zrušilo. V 112 letih trije vladarji. V deželah, ki tvorijo sedanjo avstro ogrsko monarhijo, so vladali v 112 letih t. j. od 1792 do danes samo trije vladarji, namreč Franc I. od leta 1792 do 1835, Ferdinand I. od leta 1835 do 1848 (-}- 1875) in od leta 1848 naprej sedanji cesar Fran Joaip I. Slana bolezen. Na Angležkem se je počela v zadnjem času razvijati strast za vpo-rabljenje Čim večje količine sol'. Ta strast je razširjena zlasti med ženskami. Čezmerno vži-vaoje soli provzročuje razne bolezni. V početku začne človek solili jedi malo več kakor navadno. S časom pride do tega, da nosi seboj škatljico aoli ter jo neprestano jč. Valed te odfišne rabe soli, prične obraz rumeneti, pojavljajo se na njemu mozolci, nato začno odpadati lasje, obrvi in trapalnice. Qdkod je naša domača zelenjava. Naše najnavadnejše vrste zelenjave so iz tujih dežil ter eo rabile mnogo časa, da s:> 89 v nsš h krajih vdomaSile. Cdlo navadno zelje je iz inozemstva in sicer iz Egipta. S^ari Rimljani bo ga prinesli od tam. Špargiljni so doma v Aziji, okusni artičoki pa v Andaluziji. Spi-nača je prišla iz srednje Azije. B:>b je bila Grkom priljubi eja jed, do-čim je fižol i* Indije. L2Č0 se je ili siromaš-neji ljudje v Egiptu in znano je, kako so Židje pogrešali v puščavi čebulo in češenj. Grah so tudi že poznali stari narodi, toda jed i so ga le, ko je dobro djzorel. Krompir je pr šal k nam iz Virginije v Severn; Ama-riki ter je najmlajša in taii naj popularne)a zelenjava in na mizi s r^maka in b gatiua enako priljubljena jed. V Indiji je neka vrst metuljev, čije eamci imajo levo perutn c > rumene, deano pa ru-deče barve. Pri samicah je pa barva perutnic ravno narobe. Prvi mlin za izdelovanje papirja v Evropi je bil zgrajen leta 1150 v Fabrianu v Italiji. Skrivnost izdelovanja papirja so prinesli seboj v Evropo Arabci, ki so se tega v svoji domovini naučili od vjetih kitajskih vojnih vjetnikov. Riž je baje nfjglavneja hrana Bkoraj polovice človeštva. Vsak prebivalec Francozke plača na leto približno 33 uutiak davka — za vži galice. London, glavno sngležko meato ima 1600 cerkev in kspd, od teh je 50 katjliskih. — Kje si raztrgal hlače Janezek? — Ko sam skušal braniti malega dečka, ki so ga hoteli drugi dečki tepsti. — To je bilo bpo od tebe! Kdo je bil pa oni mali deček? — Jar. Dvestoletnica Kronstadta. Letos je 200 let, odkar je bila zgraJjena kronstadika luia in trdojava. Najmrzleji kraj v Evropi je Vrhojansk v Sibiriji v pokrajin, Ickut*«. Ta vas leži blizo reke Jane. Srednja zimska temper.tura znaš 1 — 50 stopinj Celzija. V d cembru, januvar^u in februvarju in mnogokra; tudi v maicu je do — 60 stopinj C mraza. Leta 1886 je bilo zime celo do — 66 5 C. Ta vas ima 100 prtbivalcev. Deset zapovedi za one, ki se kopajo 1. Ako si truden, ne kopaj se. 2. Ako se ti vrti v glavi sli ako čutiš, da nisi zdrav, ne kopaj ae. 3. Ako si noč prebdel in si truden, ne kopaj ee, ako nisi prej par ur preapal. 4. Ne kopaj se, ako si mnogo jedel ter pil močne pijače. 5. Do kopališča hedi počasi. 6. Ko si prišel do kopališča, poizved', kako je voda globoka in mrzla. 7. Sleči ae počaai, a potem pojdi precej v vodo. 8. Ne hwdi počasi v vodo, ampak kar precej se vrzi vanjo. 9. Ne ostani dolgo v vod*, izlasti ako niai močan. 10. Po kopanju si telo dobro oteri, da se tako poapeši pretakanje krvi, hitro se obleči in pojdi polagoma domov. Veliki požari v Trenčinski županiji na Ogrskem. Iz Trenfinske županije je zadnje dni prišlo poročilo o velikih požarih. V Meszten-skem je pogorelo 45 hiš in 100 drugih poslopij ; v Rtvucu je pogorelo 68 hiš in 130 postranskih poslopij ; v Also Tuszmi 62 hiš in 100 drugih poslopij. V Trenčin Maku so v nastalem požaru zgorele tudi 3 osebe. Tovariša pohištva Aleksander Levi Minzi = ulica Tesa št. 52, A. (v lastni hiši.) ZALOGA: Piazzs Rosarlo (šolsko poslopje}. Cene, da se ni bati nikake konkerens* Sprejemajo se vsakovrstna dele t ? i po posebnih načrtih. Eaztrov&n oenlk bresol&fino La TOVARNA POHIŠTVA Rafael Italia Velikansko skladišče i a razstava pohištva in tapetarij -== TRST ==- ulica Malcanton štv. i. po zelo nizkih cenah. naravna alkalična kislina Kavarna ROSSI ulica S. giovanni št. 16. Telofon št. 1632. Odprta celo noč. Bogat izbor tu- in inozenskih in slovenskih časnikov. M. GAL Trst Corso 4 LASTNA SPECIJALNA DELAVNICA za zdravilne pasove, trebušue prevezo, elastične nogovice in modrci, ortopedičui aparati, aparati za vzravnavauje života, pasovi za popek, -nospeiizorji. — Naročbe se izvrše po meri. ---- PREDMETI ZA BOLNIKE. Naj veča solidnost. oooooooooooooooo Svoji k svojim OBUVALA. — Dobro jutro ! Kam pa kam ? — Grem kupit par čevljev! — Svetujem Vam, dq greste v ulico Riborgo št. 25. po domače k JPierotu. Tam vdobite vsake vrste obuvala za možke, ženske 111 otroke. Isti popravlja male stvari brezplačno ter sprejema naročbe vskovrstno obuvalo na debelo in drobno. Lastnik: Peter Rehar. I o -»* i <*tn» eavaro^-anje člove5kecra £iv- t » i po najraznovrstnejSih tombinaci- ' 'ah pod tako ugodnimi pogoji, bo nr»- Sena drusra zavarovalnica. Zlasti ie »godno zavarovanje na doživetje in smrt e zmanj$ujočimi se vplačili. Vsak Član ima po preteku petib let pravico do dividende. NAVIJA" vzajemna zavarovalna banka v Pragi. Rezervni fond 29,217.694.4-6 K Izplačane odškodnine: 78,324.623 1 7 K Po velikosti druea vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovaasko-narod no upravo. VSA POJASNILA DAJE : Generalni zastop v Ljubljani, čegar pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12. Zavaruje poslopja in premičnine nočarnini >kodam po najnižjih cenah r^kode ceniuje takoj in najku'.antneje Uživa najboljši slove?, koder posluje Dovoljuje iz Čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoristne namene. M Pri sveten^ Antonu Padovanskem. prva zaloga cerkvenih oblek in nabožnih stvari. Trst, Via Muda vecchia št. 2. (za mestno hišo). Trajna razstava in izključna zaloga za Primorko vsakovrstnih kipov povsem umetniškega dela b^di od zmesi, romanskega kartona, opeke ali lesa razpel v vseh velikosti u. Lastna delalnica pian;t, daimatik, . pluvial, rokecov, kvadratov, kola-jev. masnih srajc itd. icvrčUjejo se itd vsakovrstne vezni ie, zatiui« itd. Zaloga sveč in čistega čebelnega voska katur tudi mešane sveče 1 m II. vr^te, podob. vencev, križcev m HVetiGj vsakovrstnih. Lastna izdelovalnica palm iT umetnih cvetlic in vsikovrstnih drugih dei spa-iaj« Ji k bogo'.-astju, izvršijo ^e vezanja (ncami) najfinejša za zastave, pregrinjala itlr. Zaloga misa lov, ritualov, diuriiov ter Lrtzštevilno drug h maš-uli knjiži«?, svečnikov, svetilo, kelhov in ciborjev se sreLrjim p^&iovom. Popravlja se vsakovrstne stvari. j\aj se poskuša prepričati se o ugoDnih cenah. DRAGO TI N VEKJET (O. Vecchiet). TRST. — Corso štv. 47. — TRST. Priporoča svojo prodajalnico zlatanine, srebrnine in žepnih ur. — Sprejema naročbc, poprave srebrnih in zlatih predmetov ter poprave žepnih ur. Kupuje staro zlato in srebro, Cene zmerne. m Zaloga obuvala in čevljarski mojster Josip Stantžč zalaratelj e. kr. redarstvene straže, e. kr. erlavnesra carin-fckefm urada in *k!adi>č. e. kr. pri v. llovd. orož, e. kr. liuaneue straže t Trstu. Kopru in Pnlju. TRST. - Ulica Rosario štv. 2. - TRST priporoča, svojo bogato za-1**Ž<» raznovrstnega obuvala gospode, gospe in otroke. Prodaja najboljše voščilo = frefiin Cene nizke Postrežba točna * X w * L Svoji k svojim ! M. S t op p ar v Trstu uliea S. Giaconio 7 f Corso) priporoča svojo novo preurejeno pekarno in sladčičarno Vsakovrstno sladčice ter 3 krat na dan svež kruh raznih vrst. Tu- in inozemska vina v buteljkah. Vse naročbe franko na dom. Pijače v ledu. Prvo primorsko podjetje za prevažanje pohištva in speditijsko podjetje RUDOLF EXNER - TRST Telefono *t. 847. - Via della Stazione Št. 17. - Telefono št. 847. Filijalke v PULI, GORICI, REKi in GRADEŽU. Prevažanje pohištva na vse kraje tu- ln inozemstva v zaprtih patentnih vozovih za pohištvo, dolgih 6 do 8 metrov. Pošiljanje predmetov. i\ ss jemljejo na noto vanje in prevažanje blaga na vse pruge. ) Sprejema se ludi pohištvo in druge pedmete v shrambo v lastna za to pripravljen-* ««*•<» skladišča. Edini tržaški zavod za _ VACUM-CLEANER". (1SIE.NJE i u SHRANJEVANJE PKEPROti — Tovna postrežba in nizke cene. jtajlepša večsrtta žilava je prisostvovati koncertu v ljudskem vrtu Assicurazioni generali V TRSTU. (Društvo ustanovljeno leta 1831.) To društvo je raztegnolo svoje delovanje na vse veje zavarovanja, posebno pa: na zavarovanje proti požaru. zavarovanje po morju in po kopnem odposlanega blaga in zavarovanje na življenie. Društvena glavnica in reserva dne 31. decembra 1902.....kron 208,632.918.73 Premije za poterjati v naslednjih letih......... „ 82,371.684*24 Glavnica za zavarovanje živenja do 31. decembra 1902. . . . „ 611,558.220-13 Plaćana po vračila: a) v letu 1902.......„ 5,2473.446-68 b) od začetka društva do 31. decembra 1902....... 742,014.072-65 Letni računi, izhaz dosedaj plačanih odškodovanj tarife in pogoje za zavarovanja in sploh vsa natančna pojasnila se dobe v Trstu v uradu društva Via della Stazione št. 88,81 v lastnej hiši. Zaročenci! Kupajte vaše pohištvo v d>broziani UM, Mflifaftnr in taptarij tvrdke BBBB Združeno avstrijsko parobrodno delničarsko društvo trst. (Avstro-Amerikanska proga). trst. Nova redna, hitra in direktna služba za blago in potnike mej Trstom in Novim Jorkom. Hitri in elegantai najnovej-i parni k GERT Y 6500 ton odpluje dne 12. avgustu v A'ovi Vork. Poštnina znaša III. razred K 180.---I. razred K 300.—. Potre/i'a in hrana vsak dan svež kruh in meso) dobro vino, zdravniške službe. 1'arniki so električno razsvetljeni in veDtilirani. Potniki ni. razreda imajo popolno svobodo na krovu. 3vanka Dorcghini ulica Madonnina štev. 8 Jamči se za solidoost in trpežnost bla^a. Absolutno konkurenčne cene. Tovarna kisa JSruschina S JCrovath Trst — Ri^a (rrumula <> — Trst. Zaloga vinskega kisa in različnih specijalnih kisov. - Konkur« nčae cene. - Pekarna in sladčičarna FRAN M1LLANICH Trst. — ulica Coiutnerciaie 7 — Trst. Trikrst na ročb« rm hladčice iti. Razprodaja! Po nečuveno nizki ceni se dobi za samo 2 g-1. 95 nč. krasna garnitura obstoječa iz 14 krasnih dragocenih predmeto in sicer : 1 ura od niklja, Anker remont, (na željo tud ' posrt br.) z lepo razr<-zljanim pokrovom locoo urejena s letnim jamstvom in škatliicr« 1 krasna goldin ali nikljasta cktopna verižica s prive-otn. Parižki hif-tem. 1 goldin igla. za kravate z imitir. hriljant'. 1 par gumbov za manšete, znamka »Garantie«. 1 garnitura (5 komadov) gumbov za srajce in ovratnike. 1 par uhanov iz pristnega srebra, uradno punci r. 1 goldin prstan s krasnim kamenon. 1 žepno ogledalo v etviju. Vseh 14 krasnih in vrednostnih predmetov z uro Anker-Remont. vred pošilja le za 2 gld. 95 nč. s povzetjem ali po naprej od porcelana in biserov vezanih z pri 1 i k i oo?o C in krsto.'. Najugodnejše cene. Hermangild Trocca Barriera vecchia št. 8 ima veliko zalogo o mrtvaških, predmetom za otroke in odrasčene. Venci Za pojasnila, se je obrniti na društvo v Trstu, ulica Molin piccolo št. 2 poslanem denarju, tvrdka BRUDER HURVIZ j K rak ovo - St radom 17. - Krakovo Neodgovarjajoče sprejmem v S dneh nazaj in ! povrnem denar, vsled česar nima kupec nikakega rizika. Bogato ilustrovani cenik raznovrstnih dragocenosti brezplačno in franko. Razprodajaici in agenti se sprejemajo. Vsak kupec vdobi v dar brezplačno krasen žepni album s 15 razglednicami mesta Krakov; deno žico, s me-tra- od umetnih cvetlic kovi in napisi. Slite na porcelaiiastili uloščafc za spomenike. Najnižje konkurenčne cene. IVAN JANČAR tehnični koncesijonirani zobozdravnik v Trstu, lil. Tor rente 3*2 II. n. ! Delavnica za umetno zobovje. Izvršuje popolno zobovje i ž kaučuka ati zlata po francozkem sestava. Poprave v '2 ur;ib. Cene zmerne. Sprejema od 8 - G. pop. „LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v LJUBLJANI Podružnica v Celovca. Kupuje in prodaja fta vrste rent, sastavnih pisem, prijoritet, Jtomui**inih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. fromui Is daj a k vsakemu žrebanju. Polno vplačani akcijski kapital £L 1,000.000 Zamenjava ln eakomptuje izžrebane vrednostne papirje ia vnovćuje zapale - kupone. - Daje predujme na vred. papirje. Zavaruje srečke proti kurzn! —" izgubi--- VinKuluje in dlvinkuiujo voiadko ženitninsKe kavc!Jo. HmMoBtpt im isimam mmmio. n&ST tu murodilm Podružnica v Spjjetu Denarne vloge vsprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim 1 obrestmi. Vloženi donar obrestuje od dne vlo>;e do \ ----dne vzdiga. —= i Promet % deki in nakaznicam?.