poštnina plačana v gotovini LetO LVV. V Ljubljani, V sredo, dne 4. julija 1928. St. 149. Posamezna številka 2 Din Naročnina Dneva« Izdaja za državo SHS mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din za inozemsfvo mesečno 35 Din nedel|»ka Izdala celoletno vjugo-slavin 120 Din, zo Inozemstvo 140 D S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov 1 stolp. petU-VTSfa mali oglasi po 1-30 tn 2 D,večji oglasi nad 43 mm višine po Din 2-30, veliki po 3 In 4 Din, v urednlSkcm delu vrstica po 10 Din O Pri vetjem □ naroč ilu popust Izide ob 4 zjutral razen pondeljko ln dneva po proznIKu Uredništvo /e v Kopitarjevi ulici št. 6/I1I Rokopisi se ne vrata/o. netranhlrana pisma se ne apre/ema/o Uredništva telefon it. 2050, upravnl&tva št. 2J2S Političen sza slovenski narodi • Čekovni itev. lO.esO Jn 10.349 »a Inserdte, Šaralevnšt.7563, Zagreb »t. 39.OI1, Praga In Dnna/ št. 24.797 Uprava /e vKopltarlevl ul.št.b . račun: f:/ubl/ana štt Za parlamentarno delovanje in za koncentracijo z Radičean Formalna ostavka vlade, da se izvede konzultacija in poskusi sporazum s Hrvati r Belgrad, 3. julija. (Tel. »Slov.«) Oba največja kluba vladne koalicije, demokratski in radikalni klub, sta danes dopoldne dokončala razpravo o političnem položaju in sklenila resolucije, ki jih prinašamo na drugem mestu. Kakor je iz teh resolucij razvidno, vlada med strankama vladne koalicije popolno soglasje in so pogledi na današnji položaj in na njega razplet povsem identični. Vsi klubi soglašajo v tem, da je: 1. potrebno parlamentarno d e 1 o v a n j e, 2. da se še enkrat poskusi sestaviti koncentracijo, da bi se na ta način prožila možnost hrvatskim zastopnikom, da sodelujejo v parlamentarnem delovanju pri rešenju važnih vprašanj, ki so na dnevnem redu. Jasno je, da bo z ozirom na ta sklep, prišlo tudi do formalne ostavke, da bi se mogla izvesti konzultacija zastopnikov parlamentarnih skupin. S strani vladnih strank ni prav nobene ovire in obstoja najboljša volja, da bi prišlo do sodelovanja s hrvatskimi zastopniki. Na Radiču je torej, da pokaže, ali je še mogoče z njim delati ter dokaže, ali mu je še mogoče rešiti se železnega Pribičevičevega objema. Kriza se bo reševala najprej v tem smislu, da se razširi sedanja vladna koalicija s hrvatskimi zastopniki. Če to ne bo mogoče, je seveda jasno, da se bodo morale iskati druge parlamentarne kombinacije, ki bodo dale dovolj jamstev za mirno in uspešno delovanje parlamenta. m var « w ice®ic o poiozaiu Bratom Največja zunanja pomanjkljivost sedanje vlade je v tem, da nima niti v Belgradu niti v Zagrebu na svoji strani vsaj primerno močnega dela časopisja. V Zagrebu obvladajo časnikarstvo bančni židovski koncerni, ki se love zgolj za ljudskim instinktom, ker jim je edini namen imeti v listu dobro donosno trgovsko podjetje. Čisto v smislu poslovne konjunkture vsi ti listi obračajo svojo smer od Radiča k vsakokratni vladi do Pribičeviča, od desnice do komunistov, kakor se jim zdi, da trenotne-mu ugodju ulice bolje služijo iu tako več zaslužijo. Če bi po tem časopisju človek sodil Zagreb in Hrvate, bi ob teh dneh dobil vtis, da so vsi od prvega do zadnjega izgubili glavo in jih prevladuje golo sovraštvo do vsega kar nima v Zagrebu domovinske pravice. Dasi so Srbi usodni dan in potem vsak dan znova plakali nad žrtvami in jih obžalovali, z ogorčenjem in studom obsojali zločin, prosili in rotili, naj zločin ne pomeni sovraštva med bratskima narodoma, vendar je judovski koncem opravičil samo tiste Srbe, ki hodijo s Pri-bičevičem in le radi Pribičeviča, ker si je prevzel vlogo hrvatskega mučenika. Sedaj smo na vrsti Slovenci. Niso se sicer upali dotakniti nas v neposredni zvezi z zločinom samim - toliko več poštenosti kot nasi žerjavovci vendarle še imajo - ali prišli smo pod nož v kasnejših izvajanjih o posledicah, ki naj jih ima na naš notranji razvoj zadnja bel-grajska vihra. Hrvatje trdijo, da je sedaj najlepša prilika za revizijo ustave. Dobro! Vse politične stranke v našem parlamentu so ze izjavile, da je ustava naša v mnogih ozirih iz-prememb potrebna. Poznamo tozadeven program SLS, vemo, da je radikalna stranka ope-tovano že naglasila, da je treba razširiti, poglobiti moč oblastnih samouprav in dati vec koncesij zgodovini, vemo, da je radikalna stranka za zedinjeno Slovenijo in smo razdeljeni samo vsled posebne in trdovratne zahteve naših žerjavovcev, poznamo dr. Marinkovi-čev načrt o širokih samoupravah in končno je znan Radičev ustavni načrt, dasi se več ne ve, koliko še drži. Toda v sedanjih zahtevah ii zagrebški listi niso postavili zahteve v nobenem navedenem smislu ampak čisto nov po-stulat so dali politični borbi hrvatskega naroda. Zahtevajo — dualistično, federativno ureditev države. Zahtevajo združitev vseh hrvatskih in slovenskih pokrajin v eni državni celoti z eno — hrvatsko vlado in upravo v Zagrebu na prvi in vseh srbskih krajev pod vodstvom Belgrada na drugi strani. Belgrad in Zagreb naj bosta dvoje središč, med seboj rahlo zvezanih v državno celoto. Slovencev ti politiki in časnikarji v svojih ustavnih načrtih in zahtevah ne poznajo. KDK, v kateri sede tudi naši liberalci, Slovencem ne priznava ne narodnih, ne političnih svoboščin, nasprotno — revizija ustave naj bi služila tem ljudem zato, da spravijo končno Slovence pod Pribičc-vičevo oblast v Zagrebu, kamor bosta tudi Žerjav in Pucelj mogla pristaviti svoje lončke. Za uaše žerjavovce je to razumljivo, saj delajo isto, kar so delali svoj čas v Belgradu. Manj moremo razumeti hrvatske liste same, ki tako gin-ljivo znajo zapeti o svojem državnem pravu in narodni samobitnosti, da s tako lahkoto pre-zro te dragocenosti svojega soseda — bratskega slovenskega naroda. Moramo pa žal reči, da nas od teh zagrebških politikov udarec niti presenetil ni. Kajti ni prvič, da so sedanji zagrebški voditelji izdali slovenske interese, prelomili obljube ali vsaj pustili, da so drugi šli zanje v žerjavico po kostanj. Spominjamo na velike dni prevrata. Ko so Slovenci z dalmatinskimi Hrvati, Čehi in drugimi slovanskimi narodi bili usodno borbo za samoodločbo avstrijskih narodov, so se premnogi sedanji zagrebški voditelji KDK greli v »milosti« in čakali, kako bo izpadel boj. In tedaj, ko smo, Slovenci v Markovem protokolu navezali svojo politično borbo na tedanje večinsko zastopstvo Hrvatov — kako gladko so tedaj Radičevci snedli besedo in pustili, da se je rodil PP režim, ki je strgal poslednje meso s telesa Slovenije. In ko je prišel ustavni boj do vrhunca — ko smo bili Slovenci v Belgradu najbolj osovraženi — je padla Radičeva deklaracija iz zagrebške ječe belgrajski javnosti. S tem nočemo rekriminirati, še manj se opravičevati, ampak pribijemo. Prvič: o reviziji ustave v dualističnem smislu kakor ga predlaga in vztrajno priporoča zagrebško časopisje, nočemo ničesar slišati; o tem ne pustimo razprave. To pisanje smatramo za napad na Slovenijo in naš narod, napad kakršnega je r Belgrad, 2. jul- (Tel. »Slov.«) Radikalni klub je na svoji popoldanski seji razpravljal o političnem položaju. Prvi je govoril ministrski predsednik Velja Vukičevič, ki je izvajal: »Na včerajšnji seji našega kluba smo ob-scdili postopanje bivšega našega tovariša Pu-niše Račiča in njegov zločin v narodni skupščini, ki nas je vse bolestno zadel in ki je imel težak in žalosten odmev v celi državi. Račičev zločin je zločin človeka. So nekateri ljudje, ki so ga hoteli izrabiti v svoje strankarske svrhe. Ne zamerimo, da je opozicija hotela izrabiti ta čin v ta nameri, da obtoži vlado in da tukaj išče, kako bi razbila vladno koalicijo. Tudi prej so bile opozicije, ali nikdar ni opozicija delala tako, kakor sedaj. Naglašam, da se ta zločin ne sme spravljati v zvezo z Belgradom in radikalno stranko ali s Srbi. To moram najodločneje zavrniti. Tako očitanje bi se moglo edino vzporediti z Račičevim zločinom v narodni skupščini. Naša sveta dolžnost je, da posebno sedaj gledamo na interese države in ljudstva ter delamo. Zato nas je namreč ljudstvo poslalo v skupščino. Narodna skupščina mora delati. Pred nami so velike naloge in radikalni klub mora omogočiti delo v tej narodni skupščini v interesu države in ljudstva. To govorim s stališča državnih interesov, brez ozira na to, kdo je na vladi. Narodna skupščina mora dokončati velike naloge, ki so na dnevnem redu. Mi smo do-sedaj delali v kombinaciji s SLS, DS in JMO-Ta kombinacija je močna dovolj. Šteje 210 poslancev, to je dve tretjini vseh poslancev. Čeprav je dovolj močna, vendar smo mi radikali že večkrat izrazili željo in dali pristanek na koncentracijo. Ta naša želja se ni nikdar sprejela tako, kakor smo jo razumeli mi. Dovolj smo popuščali. NRS je storila s svoje strani vse, da bi prišio do koncentracije. NRS tudi v tem trenutku ne odstopa od te želje. Mi podpiramo vse, ki hočejo delati za narod in za državo. Samo z medsebojnim popuščanjem in skupnimi pogledi na državno politiko lahko pridemo do m ■^euMimiiiMjmva»ai«i.-»i«lwuu .n ■ j.....»i—n zmožen samo naš narodni sovražnik. Drugič: Vselej smo Slovenci v vsaki vlogi delali tudi za bratsko Hrvatsko. Danes naša bol ni manjša kot vaša iu vse kar smo storili, smo storili v globokem prepričanju, da delamo dobro tudi za Hrvate. Vedno znova pozivamo v vladi in izven nje hrvatsko zastopstvo k sodelovanju. Svarimo pa Hrvate pred Pribičevičem, ki za njihovo usodo po našem trdnem prepričanju pomeni sedanjo največjo politično usodo. Pri-bičevičeva politika je bila že leta in leta bič in škorpijon za hrvatskega in slovenskega človeka in danes grozi, da postane pela, ki bo strla hrvatsko bodočnost za liedogledno dobo. Mi hočemo Hrvate obvarovati tega zla, z njimi samimi pa delati kjerkoli in kadarkoli bo mogoče. Ponavljamo, da nočemo rekriminirati. Gornje spomiue iz zgodovine smo naredili le, ker se isti zagrebški listi, ki zahtevajo smrt slovensek samostojnosti v dualizmu, drznejo tudi očitati nam, da smo zapustili in izdali Hrvate, ker se nismo vpregli v Pribičevičev voz. Zato moramo še to pribiti: Kjer ima. Pribičevič le senco vpliva na hrvatsko politiko, tam koncentracije. Če gremo s tega stališča, potem lahko našo kombinacijo razširimo tudi na druge stranke, ki hočejo delati za državo in ljudstvo. Položaj je težaven ne samo od 20. junija, marveč od takrat, ko se je v narodni skupščini pričela borba med Srbi in Hrvati. Z naše strani se je vedno izražala šelja, da pride do pomiritve, vendar smo na drugi strani naleteli na nerazumevanje. Dal Bog, da bi po vsem, kar pe je zgodilo, prišlo do razumevanja tudi pri nekaterih, ki morajo miriti strasti in da bi vsi gledali s stališča edinstva. Vsem nam mora biti sveta dolžnost, da se položaj razvija v smeri državne politike, ne pa v smeri osebnih interesov. Iz tega lahko vidite, do česa bo prišlo.« Nato je govoril llija Mihajlovič, ki se je zahvalil predsedniku ter izjavil, da se vsi poslanci zavedajo težavnega položaja- Zato predlaga, da se ne razpravlja, marveč da se takoj izvoli šestčlanski odbor, ki naj sestavi resolucijo. Predlog je bil soglasno sprejet. Nato je predlagal predsednik Stevo Jankovič sledeče člane: llija Mihajlovič, Laza Markovič, dr. Niko Subotič, Milan Kostič, Momčilo Ninčič in Krsta Miletič. Ta predlog je bil soglasno sprejet. Tako sestavljeni odbor je čez kratko časa predlagal klubu resolucijo, ki jo je klub soglasno sprejel. Resolucija se glasi: Res©iuci?a radikalnega kluba »Poslanski klub NRS je na svoji seji 5. junija sprejel na znanje poročilo min. predsednika Vukičeviča in sklenil: da državne in narodne potrebe, ki so zahtevale zakonodajno delo skupščine radi rešitve neodložljivih političnih in finančnih, gospodarskih in upravnih vprašanj, tudi še nadalje obstojajo in da se morajo vsa vprašanja reševati in rešiti. Čeprav je današnja kombinacija koalicije NRS, DS, SLS in JMO parlamentarno zadostna za delo, izraža radikalni klub željo in pripravljenost, da se sestavi najširša koncentracij-J ska vlada s sodelovanjem vseh parlamentarnih skupin.« nas ni in nas ne bo. Nismo mi vstvarili političnih razmer, ki nas trenotno v postopku ločijo od Hrvatov in trudimo se, da se čim prej snidemo. Zato danes z ogorčenjem zavračamo očitek, da smo zamudili trenotek, da nismo šli v prečansko fronto, da vztrajamo v vladi in vzdržujemo sedanjo kombinacijo. »Novosti« nam napovedujejo kazni za to. Mi pa vemo, da ne moremo nikdar doživeti večjo kajni kakor smo jo bili deležni vselej takrat, kadar so o nas odločevali ali sodlofevali ljudje, ki danes vodijo KDK. Mi Slovenci smo najmanjši med jugoslovanskimi narodi in se na številčno moč ne moremo zanašati. Zato dajemo na javno tehtnico svojo iskreno pošteno voljo neutrudno in požrtvovalno z vsemi svojimi zmožnostmi graditi materijalno in duhovno blagostanje države in vseh jugoslovanskih narodov. Nikdar nismo, nočemo in ne bomo delali proti nobenemu članu jugoslovanske narodno, družine, naslanjali se bomo vselej tja, kjer bomo našli več iskrenosti in volje la skupnost ter več skrbi in smisla za Slovence, Seja demokratskega kluba r Belgrad, 3. julija. (Tel. »Slov.«) Demokratski klub je imel danes dopoldne iu popoldne sejo. Dopoldne je prvi govoril Kosta Timotijevič o potrebi koncentracije. Nato je Sečerov izvajal, da moramo pri presojanju sedanjega položaja gledati na to, da so državni in ljudski interesi nad interesi režima in oseb. Dogodek 20. junija ima velik pomen za razvoj naših notranjepolitičnih razmer. Vendar je mnenja, da uboj dveh poslancev ne more uničiti našega parlamentarizma. Vse mora iti v smeri državnih potreb, kakor na primer nettunske konvencije, ki jih moramo že enkrat ratificirati. Nikakor namreč ne moremo opravičiti postopanja, da podpišemo konvencije, potem pa jih tri, štiri leta ne ratificiramo. Pravi, da je imela sedanja vlada premalo iniciativnosti, posebno kar se tiče min. predsednika, in da večina ni imela dovolj možatosti, da bi branila svoje stališče. Stanje financ ni sijajno. Govoril je proti finančnemu ministru. Pravi, da je treba storiti vse, da pridemo iz sedanjega težavnega položaja. (Kar se tiče Sečerovih izvajanj o pomanjkanju iniciative in da je večini manjkalo poguma, opozarjamo na dejstvo, da se je med zastopniki vladnih skupin ponovno razpravljalo o obrambi parlamentarnih interesov proti obstrukciji opozicije in se je v ta namen na sestankih zastopnikov vladnih skupin predlagalo, da se spremeni poslovnik, vendar pa so se ti predlogi odklanjali od strani demokratskih zastopnikov.) Nato je govoril dr. Grga Angjelinovič o težavnem položaju v prečanskih krajih in o reviziji ustave. Po njegovem mneju je potrebno, da vlada da ostavko. Isto stališče je zastopal poslanec Mika Gjorgjcvič, ki se ozira na zahtevo, naj se hrvatski zastopniki vzamejo v vlado. Pravi, da se je neki poslanec tekom devetih mesecev, odkar je ta skupščina, od hrvatskih zastopnikov naučil samo psovanja in slabih izrazov. Davidovič kratko odgovarja govornikom. Nato so govorili Čubrovič, Mišič in Vasa Ognja-novič. Proti večeru je demokratski klub sprejel sledečo resolucijo: Demokratska resoluciia »Demokratski poslanski klub je po vsestranski debati sprejel soglasno sledečo resolucijo: Odobrava se sklep vodstva in izjava demokratskih zastopnikov v vladi, da je potrebno, da vlada ustvari možnost za temeljito preiskovanje parlamentarnega položaja. Klub ponavlja staro željo DS, da se odločno ostaja na parlamentarnih tleh in da se pri tej priliki ponovno poskuša sestaviti koncentracijska vlada. Pričakuje, da bodo vse skupine z ozirom na težavne razmere v ta namen doprinesle vse strankarske in osebne žrtve, ki ne bi bile v nasprotju z višjimi interesi državne celote in ustavnim in parlamentarnim režimom.« Z ozirom na tak sklep demokratskega kluba je pričakovati, da se tekom jutrišnjega dneva sestane ministrski svet, ki bo sklepal o razvoju krize. Pričakuje se tudi, da bo po takem sklepu min. predsednik podal ostavko, da bi se na ta način dala možnost ponovnega kon-zultirauja v svrho sestave koncentracijske vlade. Pribičeviča spoznavajo č Zagreb, 3. julija. (Tel »Slov.«) Poslednje izjave Svetozara Pribičeviča jasno kažejo, da se on prizadeva ublažiti odnosno popraviti svoje prvotne izjave po atentatu o reviziji ustave. Ta poskus Pribičeviča, da vprašanje revizije ustave odgodi za dalj časa, se sklada z informacijami Vašega dopisnika, katere je prejel od uglednih pristašev HSS, ki so mu izjavili, da Pribičevič skuša svoje izjave ublažiti radi tega, da bi mogel čimprej stopiti v vlado, na drugi strani pa bi se s tem vprašanje revizije ustave odgodilo za dalj časa; to vprašanje bi pozneje postalo neaktualno, tako da bi Pribičevič pravzaprav speljal Hrvate, kakor jih je leta 1018. Radi posled-dnjih izjav Pribičeviča se javlja v HSS še večji pokret proti Pribičeviču ter se energično zahteva, da se taki odnošaji s Pribičevičem prekinejo. Najmlajši Karadžordževec. r Belgrad, 3. julija. (Tel. »Siov-«) V petek je v bližini Londona na znanem posestvu vojvode Jorškega princezinja Olga, soproga princa Pavla, rodila zdravo moško dete, ki je najmlajši potomec slavne Karagjorgjeve dinastije. Francoski ________ k Keliogovenni načrti v London, 3. jul. (Tel. »Slov.«) Diplomatski poročevalec »Daily Telegraphac poroča, da skuša francoska vlada diplomatičnim potom priti v stik z raznimi lokarnskimi državami, posebno z Anglijo ,da ugotovi, ali so pripravljene, sestaviti s Francijo poseben protokol, ki bi se kot poseben dodatek pridal Keflogovemu protivojnemu paktu. Čuje se, da so dotične demarše že bile odposlane ali da bodo v kratkem odposlane. Očividno je, da Francija noče razžaliti Združenih držav s tem, da bi odklonila novo besedilo Kellogovega pakta, katerega pa tudi noče podpisati, ne da bi še enkrat naglasila svoje interpretacije o posebnih pravicah in obveznostih pred Društvom narodov in v nevtralnih pogodbah, ki jih je sideuila. Zdi se, da francosko in belgijsko javno mnenje ni zadovoljno s razlago členov 43_44 verzajske mirovne pogodbe, ki se omenja v uvodu Kellogovega pakta. Na tem intere-sirane države Francija, Belgija, Češkoslovaška in Poljska bi imele rajše, da bi v tem oziru sodelovale z Anglijo in Italijo in če mogoče, tudi z Japonsko in Nemčijo. Tudi Chamberlain je v angleški poslanski zbornici in v svojem prvem odgovoru Kellogu opetovano izjavil, da je želeti pojasnjevalnega dokumenta, vendar pa morajo vse lokarnske države soglasno interpretirati te člene pakta Dr. narodov, kar je težko, ker je Francija sprejela obveznosti, katerih se Anglija ni udeležila. Zato se smatra za praktično možno, da se to stori v posebnem dokumentu in da se ostalim državam pripusti slična pot Deklaraciša nemške oiade v Berlin, 3. jul. (Tel. Slov.) Socijalnode-mokratski državni kancler Herman Muller je danes pred državnim zborom prečital izjavo vlade. V zunanjepolitičnem pogledu izjava potrjuje zunanjo politiko, ki jo vodi Nemčija že več let. Kar se pa tiče notranjepolitičnega programa, našteva izjava številne nove zakonske predloge, ki bi zadostovali, da bi se parlament pečal z njimi več let. Herman Muller je tudi povdarjal, da se ta obsežni program samo tedaj more uresničiti, če se era vladnih kriz konča in politični položaj tako zagotovi, da bi mogla vlada vso svojo moč osredotočiti na uresničenje teh zakonodajnih del. Nemška zunanja politika je usmerjena na miren spo-raeum teh zakonodajnih del. Nemška zunanja politika je usmerjena na miren sporazum ter se odreka misli revanže. Tudi program te vlade, ki jo vodi socialna demokracija, navaja na prvem mestu osvoboditev zasedenih pokrajin. V poldrugem letu bi se morala po pogodbi izprazniti tudi druga cona Porenja, ker bi se sicer moralo vprašanje izpraznitve prepustiti enostavno pogodbenemu poteku, s čimer bi se zamudila pomembna prilika, oživotvoriti politiko sporazuma. Očitno proti Poljski je bilo naperjeno ono mesto izjave, da se Nemčija boji, da se ne bi -»sled poskusov z druge strani, zmešati potrebo izpraznitve z neupifevičenim vme- šavanjem drugih problemov, stvar obrezuspe-šila. Glede vprašanja protivojnega pakta in razorožitve je izjavil Herman MiiUer, da je nemogoče, da bi velika država, kakor je Nemčija, enostransko ostala neoborožena sredi drugih do zob oboroženih držav. Naloga prihodnjega zborovanja Društva narodov meseca septembra bo ta, da osvetli pot, po kateri bo moralo Društvo narodov v tej stvari rti. Glede končne ureditve nemških reparacijskih obveznosti je Muller izjavil, da je želeti in da je mogoča drugačna rešitev. Tega se je treba lotiti z daleVo-vidnostjo in po metodah pametne gospodar 1 politike. Končal je svoj govor o zunanji po' tiki s par besedami o obnovi svetovnega gospodarstva, ki boleha na protekcijonizmu. Nemška vlada bo podpirala vsako stremljenje po zboljšanju gospodarstva in s svoje strani skrbela za to, da se povsod po vojni zvišane carinske tarife znižajo z mednarodnimi dogovori. Nadaljnja važna naloga vlade je tudi, da se razširjajo trgovinska pogajanja, posebno z južnovzhodnoevropskimi državami. Industrijske pozicije nemške carinske tarife, ki v trgovinskih pogodbah niso porabne, se imajo zmanjšati. Ko je Hermann Miiller končal svoj govor, katerega v splošnem niso motili, je bila seja odgodena do jutri. Dsn^siracifa francoskega colnega brodooia v Pariz, 3. jul. (Tel. »Slov.«) Posebni vlak 8 francoskim predsednikom Doumergueom, vojnim ministrom in ministrom za javna dela je dospel v Le Havre takoj po 11. uri dopoldne. Najprej se je vršil pozdrav po tamošnjih oblastih, nakar so nepregledne množice ljudstva prirejale predsedniku navdušene ovacije. Potem je bil na krovu nove križarke »Duquesne« svečan banket, na katerem je bilo več govorov, v katerih so govorniki poudarjali smisel velike francoske mornariške demonstracije. Pri tem gre za to, da se proslavi obnova francoskega brodovja, ki se je v zadnjih letih skoraj podvojilo. Današnje revije se je udeležilo 80 ladijskih enot raznih tipov, ki vsebujejo 500.000 ton- Večina ladij je bila' stavljena v službo šele v zadnjih letih, med njimi nove hitre križarke po 8.000 do 10.000 ton, ki so najhitrejše na svetu. Dalje novi torpedni rušilci po 2.400 ton, nove velike podmornice po 1400 ton in male podmornice po 600 ton. Vse te ladijske enote so bile zgrajene v serijah, kar se pri starem brodovju ni zgodilo. Poleg teh novih enot se gradi še nadaljnjih 120 enot, skupno s 300.000 tonami, ki bodo gotove do 1. 1932. Prvič se je pri tej reviji pojavilo tudi francosko pomorsko letalstvo s 120 aparati in ladjo matico »Benru«. Današnja francoska flota šteje sicer samo 4 velike oklopne ladje, izraža se pa mnenje, da se Francija ne more odreči nadaljni graditvi dreadnoughtov, že z ozirom na francosko politiko v Sredozemskem morju. vendarle težavnejši in bolj posut s trnjem, kakor gospodarski. v Rim, 3. julija. (Tel. »Slov.c) Ponehanje napetosti v odnošajih med Dunajem in Rimom po povratku italijanskega poslanika Au-rittija na Dunaj proslavljajo rimski listi kot triumf italijanske zunanje politike. V splošnem se izjava zveznega kanclerja dr. Seipla in romarska pot 500 južnotirolskih vojnih invalidov v Rim spravlja v medsebojno zvezo ter označuje kot važen podatek za nadaljnji razr voj odnošajev med obema državama. Kakor se čuje, se Italija sedaj ne bo več upirala avstrijskim finančnim zahtevam. Češka posoja denar v Praga, 3. jul. (Tel. »Slov.«) Bančni konzorcij za državne kreditne operacije je sklenil na današnji seji, da se bo Češkoslovaška udeležila pri romunskem stabilizacijskem posojilu, ki znaša 18,000.000 dolarjev, z zneskom 1000.000 dolarjev. Prihodnje dni se bo razpravljalo o eventuelni udeležbi pri bolgarskem stabilizacijskem posojilu. Drobne v Praga, 3. juL (Tel. »Slov.c)' V8eraf je bil slovesno otvorjen jugoslovanski potovalni biro v prisotnosti zastopnikov jugoslovanskega poslaništva in številnih korporacij. v Newyork, 3. julija. (TeL »Stov.«) Angleška križarka »Dauntless« je v ponedeljek popoldne vsled goste megle trčila na skalo pri lialifaxu in pošiljala SOS-klice na pomoč-Pet vlačilcev je hotelo ladjo oprostiti, kar pa se ni posrečilo. Križarko so morali izprazniti in se zdi, da je ladja izgubljena. v Berlin, 3. .; ■'. (Tel. »Slov.«) Danes do* a sc j,- si odi Berlina blizu Aleksandro-ir ja odpel polno zaseden voz cestne železnice in se prevrnil tako, da je večina potnikov obležala pod razvalinami voza. Šele ognjegasci in rešilna postaja so mogli rešiti ponesrečene potnike, od katerih je bilo radi težke poškodbe 9 odpeljanih v bolnico, dočim je bilo 12 lahko ranjenih. Voz se je odpel pri vožnji po klancu in je skočil s tira v glavnem tudi zato, ker so bile tračnice stare in nepo-rabne. Preiskava v madjarskem ponarejevalnem škandalu, ki traja od 15- novembra 1927, je sedaj končana. Obtoženih je 27 oseb, med njimi zaprti glavni obdolženci Blumenstein, Towbini, brata Le Valois in konzul Lacache. Obtoženi niso radi ponarejanja, ker so ma-djarski koleki bili odstranjeni že v inozemstvu, temveč zaradi kolekovanja v Franciji, pri čemer se je posest listin napovedovala napačno. V tibetanski provinci Po je izbruhnila vstaja, v kateri so baje vstaši pobili 500 mož in 1 generala. Visoka sosta v Mariboru Ventedos sestavlja vlado v Atene, 3. jul. (Tel. »Slov.« Splošno se ematra, da se bo Venizelosu, kateremu je pred. sednik republike poveril sestavo nove vlade, posrečilo, sestaviti kabinet. Spremenil bo vo-livni zakon, eventualno potom ljudskega glasovanja. Predsednik republike je pristal na to, da sme razpustiti parlament, če bi se izkazalo, da delo s tem parlamentom ni mogoče. Veni-zelos je bil danes dopoldne v avdijenci pri državnem predsedniku in je potem izjavil, da je prosil Mihalokopulosa, naj obdrži zunanje ministrstvo. Mihalokopulos pa je odvrnil, da ostane solidaren z ostalimi člani stare vlade in da zato ne sprejme nobenega portfelja v Venizelosovem kabinetu. Uspehi reševanja na severu v Kodanj, 3. jul. (Tel. Slov.) List »Stid-sendska Tagbladet« v Malmoju je davi prejela vest, da je ruski rušilen ledu »Krasin« dosegel Lundborgovo skupino. Švedski pomožni komite smatra, da morda ne gre za Lundl>orgovo skupino, temveč za skupino Malgrona. v Milan, 3. jul. (Tel. Slov.) Od »Citta di Milano« se poroča, da švedska vodna letala, ko so iskala Lundborgovo skupino, radi megle zopet niso mogla dalje. Parnik »Braganza« je stisnjen v ledu pri Danskem otoku. Letalca Larsen in Holm sta se vrnila v Kingsbay in hočeta z ladjo »llobby« prodirati proti južne-m, rtiču, da bi od tam dalje iskala Amund-sena. v Milan. 3. jul. (Tel. »Slov.«) Italijanski aeroklub je podelil rešitelju Nobila Lundbor-gu zlato medaljo za letalske zasluge. Za prosto mednarodno trgovino v Ženeva, 3. jul. (Tel. »Slov.«) Danes dopoldne je bila pod predsedstvom bivšega ho-landskega trgovinskega ministra Colijna otvor-jena druga vladna konferenca o odpravi omejitev izvoza in uvoza. Konference se je udeležilo 28 držav, med njimi 6 izvenevropskih držav z Združenimi državami. Šlo je, kakor je poudaril predsednik Colijn, za to, da se izpopolnijo konvencije in pridržki, ki so bili sprejeti na lanski konferenci za odpravo prepovedi in omejitve izvoza in uvoza, za prepovedi splošne narave v čl. 4. konvencije, kakor n. pr. za vzroke javne varnosti, zdravstva, varstva starin, valutarnih vprašanj, državnih monopolov itd. in za pridržke po čl. 6, ki za posamezne države niso mogoči, ne da bi bila oškodovana mednarodna trgovina. Težave avstrijskega problema v Dunaj, 3. jul. (Tel. Slov.) Z ozirom na komunike, ki ga je izdala agencija Štefani glede vzpostavitve diplomatskih odnošajev med Italijo in Avstrijo, piše »Neue Freie Presse«: Avstrija ne more voditi politike močne samozavesti, ker na njena vrata pritiska stiska. Samo dve možnosti sta, ki omogočata odgovoriti na diploinatično ofenzivo Italije: Z neposrednim protisunkom v smeri priključitve k Nemčiji, ali s krepko naslonitvijo na nasled-stvene države. Obe poli pa sta trenutno Avstriji zaprti. Na politiko. Iti bi se močno opirala na nasledštvene države, nj misliti ze radi avstrijske mentalitete po priključitvi. Dr. Seipel bi moral nasproti mali antanti popolnoma jasno definirati avstrijsko stališče, ker so imele izjave po bukareški konferenci tako čuden značaj. Mednarodni položaj Avstrije je žali bog Včeraj popoldne je prispel v Maribor na svojem povratku v domovino šef češkoslovaškega generalnega štaba general Sirovy, ki se je na Vidov dan udeležil slavnostnega odkritja spomenika padlim junakom v bitki na Ceru. Na kolodvoru kot obmejni postaji so se poslovili od njega vel. župan dr. Schau-bach, mestni poveljnik general Dimitrije S p a s i č, podžupan dr. Lipold, zastopniki Ceškoslovaške-jugoslovanske lige ter mnogoštevilni zastopniki častniškega zbora. General Sirovy se je zelo pohvalno izrazil o vsem, kar je videl v naši domovini, posebno o naši vojski. Vabilu, da bi nekaj časa še ostal v Mariboru, se general Sirovy ni mogel odzvati in se je z dunajskim brzovlakom odpeljal naprej. w Skoro istočasno je prispel v Maribor iz Berlina pruski general von T a uy s en, pisec znamenite knjige »Der sudslavisehe Problem« ter znamenit prijatelj naše države. Na kolodvoru ga je sprejel vel. župan dr. Schau-bach. General Tauysen je prišel v našo državo, da se pouči o tukajšnjih razmerah. Predvsem se bo mudil v Sloveniji. V jeseni namerava v Macedonijo. V Mariboru ostane nekaj dni, nato pa se odpelje v Celje oziroma v Ljubljano. Pribičevič In Hrvati Novi hrvatski vojvoda-samozvanec je Sve> tozar Pribičevič, ali vsaj želi se postaviti samega sebe za hrvatskega vojvodo. In to: najprvo poleg Radiča, pozneje pa mesto Radiča. Zato je tako gostobeseden in radodaren v radikalno zvenečih izjavah, ki jih daje v imenu hrvatske politike, ne da bi poprej pravemu voditelju Hrva-tov Stjepanu Radiču dal prilike, da on pove svoje. To nervozno vsiljevanje Pribičevičeve osebe v ospredje hrvatske politike odbija danes že lik del Hrvatov, ki svojemu bivšemu valpetu ne morejo zaupati. Srbi pa o tej najnovejši Svetozarjevi avanturi sodijo tudi tako kakor zasluži. Torkova ra-rikalna »Samouprava« v uvodnem članku razpravlja o težki politični situaciji ter o prizadevanju vseh krogov, da bi prišlo do pomiritve. Nato pa preide na Pribičevičevo sedanje početje ter značilno pravi: »Neutrudljiv v svojem divjaškem boju pio« ti sporazumu Srbov in Hrvatov, on, ki je radikale nazival narodne in dinastične izdajalce, ker so sklenili sporazum s Stjep. Radičem, on ki je zlonamerno citiral Radičeve besede proti kralju in državi, g. Svetozar Pribičevič z isto srditostjo hoče danes govoriti v imenu Hrvatov in kot zastopnik Hrvatov, govoriti baš o tistem vprašanju, ki se tiče le Hrvatov. G. Pribičevič nima niti toliko skromnosti, da bi počakal, da bi pravi voditelj Hrvatov g. St. Radič povedal svoje. To g. Pribičevič dela namenoma, da bi ustvaril gotova dejstva, preko katerih bi niti g. Stjepan Radič ne mogel. O. Pribičevič ne želi, da bi se g. Radič in Hrvatje sporazumeli 8 srbskimi strankami, ker bi tak sporazum po sili razmer vzel g. Pribičeviču njegovo tako srdito čuvano pravo, da se imenuje ekspert za Hrvatska, Radi tega imamo v sedanji situaciji ta čuden prizor, da tisti mož, od katerega je položaj najmanj odvisen, neprestano vsak dan govori, da vsak dan barikadira predsobo Radičeve bolniške sobe in tako na neki način skuša vsiliti je mišljenje in svoje ambicije. Bili so časi, ko je g. S. Pribičevič imel moO, da svoje mišljenje in ideje izvede. To je bilo tedaj, ko ga Srbi niso poznali in ko o njem niso verjeli tisto, kar so o njem govorili Hrvatje iz vseh hrvatskih krajev in iz vseh strank. Danes ves narod vidi, kdo in kakšen je g. Svetozar Pribičevič. Danes moremo mi Hrvatom povedati isto o Pribičeviču, kar so Hrvatje nam govorili o njem, ko je g. Pribičevič, postavlja-joč se med Srbe in Hrvate, diktiral, v kakem pravcu naj se razvijajo srbsko-hrvatski odnosi. Tedaj je g. Pribičevič bil na srbski strani Mi smo ga poslušali do 1. 1925. Toda 1. 19* ga nismo hoteli več poslušati: Na vse njegove trditve 1- 1925 smo odgovorili s čvrsto in neomajno odločitvijo, da je treba s Hrvati sklenili sporazum. G. Pribičevič je polni 2 leti hujskal proti temu sporazumu v srbskih vrstah, a ni uspeL Nato je prešel na stran Hrvatov v upanju, da bo tu imel več sreče in da bo s te strani ložje onemogočil srbsko-hrvatsko zbližanje. Sedaj je na Hrvatih, da ocenijo iskrenost namenov in mišljenja g. Pribičeviča. Ne dajemo jim nikakih nasvetov, ker poznajo sami g. Pribičeviča mnogo bolje ko mi. Če Hrvatom kon-venira, da jim bo g. Pribičevič voditelj, naj jim bo! Toda naša dolžnost je, povedati jim, da ne bo mogoče najti izhoda iz položaja na tistem potu, ki ga hoče diktirati g. Svetozar Pri-bičevič. To ni pot pomirjenja, pot dogovora, sloge in edinosti. To ni državniški pot, to ni znak in dokaz prave narodne in državne politike. To je odsev možgansko zamorjene in od početka bolne občutljivosti neobvladajočega se profesionalnega politika, ki mu je njegov jaz več od vsega.« C j živi Kapla. Na Petrovo se je vršil pri nas shod SLS in občni zbor domače krajevne organizacije SLS. Govorila sta nar. poslanec g. Pušenjak in obl. poslanec g. Ovčar. Udeležba je bila jako lepa. Bog Janos Bokay: Svojega sina tem udaril! Dve leti je star, pa sem ga udaril. Ne razumem, kako sem mogel to storiti. Neumnost je bila to, neumna groza, igra živcev. Udariti dveletnega otroka, malega človeka, ki se komaj zaveda, nebogljenega črvička, in povrhu tega še svojega lastnega sina. Ako bi se ga kdo drugi le s prstom dotaknil, bi ga jaz ubil. In vendar sem ga udaril. In sicer samo radi tega, ker ni hotel piti svoje kave. Delal sem v svoji sobi, moja žena pa je v sosedni sobi dajala Janezku jesti. Slišal sem njen glas, nežni, vzpodbujajoči, potrpežljivi glas svoje žene in vedno znova ponavljajoči se, trmasti, kratki odgovor: »Ne!« Le z enim ušesom sem prisluškoval, se sprva celo smejal otrokovi trmi, nato pa sem nenadoma odložil pero in postal izredno nervozen. Sedaj me je zanimal le še dvogovor. Napeto sem prisluškoval. »Glej, Janezek, pij svojo kavo ... radi mene...« »Ne!« »Na dnu skodelice je slad-korček, hiti, sicer se bo raztopil.« — »Ne!« »Poslušaj me, povedala ti bom čudovito lepo povestico :nekoč je živel star kralj z dolgo brado...« _ »Nočem! Ne bom pil!« — »Čakaj, dajala ti bom z žličko v usta ...« — »Ne! Ne! Ne!« — »Nekaj imam v žepu; ako izpiješ kavo, ti bom pokazala.« — »Nočem!« — »Ako izpiješ, bova razpostavila vojake in prinesla ti bom krasen, barvast balonček?« — »Ne!« — »Moraš izpiti, sicer bom povedala očku in te bo ozmerjal!« — »Ne!« Pol ure je to trajalo; vedno znova se je čul odločni in trmasti: »Ne!« Krčevito sem se oprijel stola; vsi moji živci so trepetali. Moja natura! Moja trdovratna, trmasta natura! To mu bom pa izbil! Pozneje bi bil vsak trud zaman... Vstal sem, splazil se do vrat, položil svoje prste na kljuko.. prisluškoval nekai minut: Ne. ne. in ne! Z odločno kretnjo sem vstopil. Moja žena je zagledala moj obraz ter napravila varovalno, zavračuječo kretnjo; celo smehljala se je, da bi me potolažila. >Oh, pusti ga! Saj bo spil... Vsakokrat ga je treba malo opogumiti, nato pa hitro spije ... Kajne, Janezek, da boš iepo spil svojo kavo!« — »Nek — »Pokaži hitro očku, da znaš piti kavo.« — Obrnila seje k meni in rekla: »Le poglej, kako pridnega, malega sina imam ...« In dvignila je skodelico do otrokovih ust. Toda Janezek jo je z roko porinil stran, tako, da je nekaj kapljic brizgnilo ven. Kri mi je planila v glavo: »Na ta način ne boš ničesar dosegla! Z lepimi besedami ne boš dosegla cilja. Otrok ti je že zrastel preko glave! Pokazal ti bom, kako se mora napraviti. Človek mora biti odločen! Daj mi skodelico.« — »Toda, pusti vendar... saj je še tako majhen... Ne razburjaj se. Pojdi v svojo sobo. Bom že sama opravila z njim ...« — V njenih očeh so se svetile solze. »Daj sem skodelico ... Pridi sem, Janezek! Ena — dve, spij takoj svojo kavo, sicer se bo nekaj zgodilo!< — »Ne!« je rekel z odločnim, trmastim glasom. — »Ne!« — si rekel? Bomo videli! Prijel sem z eno roko njegovo ramo, z drugo pa žličko in mu ukazal: »Odpri usta. Pa takoj!« — In s silo sem poskuša! poriniti mu žlico v usta; toda ustnice je krčevito stisnil in kava mu je stekla po bradi. »Moj Bog!« — je zastokala moja žena in solze so ji tekle po licu. S tresočo roko je božala Janezkovo glavo. — : Ne stori mu nič zalega, prosim tele — Nič več nisem bil dostopen besedam. Jeza in sramota me je tlačila, sramoval sem se svojega neuspeha. - Seveda, ako vidi, da se poteguješ zanj in imaš sočutje z njim, potem tudi jaz ne morem ničesar opraviti! Vzel ga boni v svojo sobo. Ti ostani tu... Videl hnm. nli!... Pojdi, ti paglavec ...« Zgrabil sem ga za roko in vlekel s seboj. Janezek ni jokal, pač pa se je uprl z nogami ob tla, da sem ga moral vleči s silo s seboj. »Ne muči vendar ubogega otročička!« je zaklicala moja žena z bojevitim glasom matere, ki brani svojega otroka. — Pusti ga, ti mu boš kaj žalega naredil!« To me je še bolj zdražilo in zaprl sem pred njo vrata. Sedaj sva bila sama. Najini volji sta se križali — dveletni otrok in jaz. Moral sem zmagati, nisem smel zgubiti bitke, zakaj tu ni šlo le za kavo... Stala sva si iz oči v oči. Njegov pogled je bil grozen, vendar odločen, trd in sovražen. Nekaj časa sem ga molče gledal. Dasi sem bil že pripravljen za boj, sem vendar poskusil stvar mirnim potoni izravnati. Z mehkim glasom sem mu rekel: »Glej, Janezek... ne jezi svojega očeta. Saj veš, kako te imam rad ... Kavo moraš izpiti ... Izpij jo prostovoljno, saj bo to tudi zate boljše, kaj ne, saj jo boš izpil..Niti odgovoril ni. Le gledal me je, s stisnjenimi ustnicami, mrzlo in grozno. Ti, Janezek, jaz ne razumem šale. Ako ne boš ubogal, boš tepen. Vzemi sedaj lepo skodelico in pij!« Nobene besede ni izpregovoril, ni se premaknil. Le gledal me je, tuje, s širokoodpr-timi očmi. Tako čudno me je gledal, da mi je začelo postajati neprijetno. Komaj sem še brzdal svoje živce. »Dobro!« — sem zavpil. »Stri bom tvoj upor! &tel bom do tri in ako ne boš začel piti...« Ni se premaknil. Ni premaknil od mene svojih prestrašenih, čudnih oči »Govori! Ali si onemel? Ali boš izpil. ali ne?« Trdovratno je molčal. »Pazi. začel bom šteti! Ena, dve...« Naredil sem dolg odmor in natihem upal, da se bo otrok iz-pameloval, sicer ne vem, kaj naj bi storil?... Podleči vendar ne morem ... Vzgoja ... Avtoriteta ... za vse življenje! »Tr-rrr-ri!« Izgovorjeno. Otrok se ni premaknil! Sedaj sem moral z dejanjem na dan, — moral sem streti otrokov upor! Zgrabil sem Janezka, branil se ie z obema rokama, dvignil sem ga, brcal je in tolkel okoli sebe, in ko sem pritisnil skodelico na njegove ustnice, je okrenil glavo in mi zbil skodelico iz roke. Bil je močnejši. Doživel sem poraz! »Pojdi! — Pojdi! Nočem te več videti.« In ko sem ga postavil na tla ter obrnil proti vratom, sem ga udaril po zadnji strani. Otrok se je opotekal, izgubil ravnotežje in padel naprej z glavo proti vratom. V tem trenutku se je izpremenila moja jeza v grozo. Pričakoval sem, da bo zajokal, toda Janezek je ležal nepremično, z obrazom na tleli... mogoče mrtev. Stekel sem k njemu ,v tem pa je planila v sobo tudi moja žena. Ihte se je vrgla na otroka in ga skušala spraviti k zavesti. Nato se je obrnila z divjim pogledom k meni: »Ti norec!... Kaj si storil mojemu sinu!...« Obup in samoobtožba sta me morila, brezglasen moški jok je divjal v mojih prsih. Hotel sem k njima, toda žena mi je neizprosno zaklicala: »Pojdi proč!« In z neizmerno mehkim, materinskim glasom je zaklicala: Moj mali sinček . .. ljub-ček ... govori vendar... odpri vendar oči!« Sedaj se je premaknil, odprl oči: še vedno je ležal v njih oni grozni izraz. Moja žena je jokala in se smejala, poljubovala iii božala jr otroka, vzela ga je v naročje in nesla v posteljico. »Ali te boli, golobček? — Si bil tepen?... Povej... kaj te boli?« Zame nista imela pogleda, kot bi me ne bilo poleg. Nisem si upal stopiti v njuno bližino — čutil sem se tujca. Hodil sem okoli kot skesan grešnik... Slišal sem. kako je Janezek govoril, šepetala sta med seboj kot dva zaljubljenca. Trpel sem, rad bi šel k njima, pokleknil bi pred svojega sina, da bi mi rekel besedico, se mi nasmehnil, da bi vedel, da mi je odpustil. Nisem več vzdržal. Zbral sem vse moči in stopil k postelji. Ko me je otrok zagledal, Je zakričal, stegnil oho ročici proti meni, kot iii se hotel braniti: Ne, ne!... Zauodi ga, mamica! Pomatrai mi...« S&OtjJe novega Zahva!a Predsedstvo Slovenske orlovske zveze se najtopleje zahvaljuje svojemu članstvu, članstvu Slovenske orliške zveze in vsem prijateljem, ki so s svojim sodelovanjem pripomogli k lepemu uspehu Orlovskega tabora na Stadionu. Istotako izreka zahval.- vsem oblastem za naklonjenost in vsej javnost j, ki je s svojo navzočnostjo počastila prireditve Bog žiui KOLEDAR. Sreda, 4. julija. Urh, Berta, Lavrijan. ZGODOVINSKI DNEVI. 4. julija: 1853 se je rodil kemik E. O. Beckmann. — 1785 se je rodil slovenski pesnik iu pisatelj dr. Jakob Zupan. — 1846 se je rodil Fran Leveč. — 1731 se je rodil portugalski pesnik Diniz da Cruz e Silva. — 1807 se je rodil italijanski narodni junak Gari-baldi. — 1374 je postala Ljubljana glavno mesto Kranjske. - 1776 se je Severna Amerika proglasila za neodvisno. — 1789 se je rodil slikar Overbeek. 1844 se je rodil liistorik in raziskovalec zgodovine umetnosti K. Woer-mann. — 1848 je umrl franc. pisatelj de Cha-teaubriand. * ★ Slovenski orlovski tabor. V včeraj-gnjen. poročilu so pomotoma izostala imena sledečih gospodov, ki so se tudi udeležili sta-dicnske prireditve: Dr. Vladimir Golja, pod-pi^dsednik viš. dež. sod. v Ljubljani, dr. Rup-nik. fin. delegat, polkovnik Čedomir K Jova-novič. komandant 16 art. polka, dr. M. Zarnik, magistratni ravnatelj v Ljubljani. ★ Birmovanje v Slov. krajini. Gosp. skof dr Karlin je dne 30. junija prispel v Mursko Soboto, da bo prihodnje dni v tej dekaniji delil zakrament sv. birme. Na kolodvoru ga je pričakovala nešteta množica, kjer so ga pozdravili zastopniki uradov: gosp. glavar G. Lipovšek, podžupan Murske Sobote g. Ceh in šolski ravnatelj g. Gabrielčič. Pri prvem slavoloku, ki je imel pomenljiv napis > Prihod ljubljenega očeta je veselje za slovenskega kmeta« in »Slovenska krajina pozdravlja vla-diko dr. Karlina« ga je pozdravil v vznesenih besedah dijak Milan Skitek. V prostrani cerkvi se je nato vršilo izpraševanje šolske mladine. Zvečer je dijaški pevski zbor zapel pri podoknici par pesmi, nakar je sledila baklja-da po mestu. V nedeljo dopoldne je Presvetli delil zakrament sv. birme, popoldne je pa blagoslovu vogelni kamen dijaškega zavoda »Martinišče«. ★ Promocija, V soboto, dne 30. junija t. I. je promoviral na univerzi v Zagrebu za doktorja prava g. Ivo Lasič iz Vrtojbe pri Gorici. . ★ 25-letnico mašništva bodo obhajali duhovniki, ki so zapustili ljubljansko semenišče 1 1903 v zavodu sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano: 9. julija ob pol 8 zvečer sestanek in večerja. Prenočišče v zavodu. 10. julija zjutraj zahvalna služba božja in requiem za pokojne sošolce ter privatne maše, zajutrek in potem razhod. Da se vidimo vsi! Dohod vlakov v Št. Vid: iz Ljubljane ob 3, pol 6 in 7, z Gorenjskega ob po 15 in ob 7 uri. Zobni atelje Filipa Ogrifa dentista v Novem mestu je do konca iulija zaprt Obrnil sem se proč in si zakril obraz z ro-Kama. Otrok se me boji! Moj sin, moj edini otrok, se ine boji in me sovraži. Jaz, nesrečnež sem v lil v to občutljivo, malo otrokovo dušo strup. Nikdar ne bo pozabil... bal se me bo ... tuja si bova ... Izgubil sem svojega otroka! Mogoče se mu je zgodila tudi kaka nesreča? Omedlel je... ali se je mogoče v njegovi nežni glavici kaj pokvarilo ... Jaz sem tega kriv! Ko bi vedel, kako ga ljubim! Vsi upi in načrti mojega življenja pripadajo njemu! Kako sem sanjaril o njemu: njegov oče bom, njegov prijatelj, njegov zaupnik ... In ena sama neumna minuta ... Postala sva sovražnika! In moja žena, kako mrzlo, kako očitajoče me je pogledala!... Zaspal je! Sedaj bi ga lahko poljubil. Toda žena me je zadržala. »Ne moti ga! Še zbudil ga boš. Bodi vesel, da je zaspal.« Vesel naj bom?!... Tudi midva sva šla ležat, brez večerje. V temi sem prisluškoval: ali diha? B«š sedaj je zaklical v spanju: »Ne stori mi ničesar!... Boli!... ne ... mama ... mama! Mislil je name, boji se me, na pomoč kliče! Celo v sanjah. Več ur sem prečul, končno sem zaspal. Zbudil sem se, ko mi je nekdo potegnil blazino izpod glave. Začuden sem pogledal: ob moji postelji je stal Janezek, s porednim, smekljiajočim obrazom, z blazino v roki, ki mi jo je potegnil izpod glave. Nato me je objel s svojimi mehkimi, malimi ročicami in me skoraj zadušil s poljubi. Glas mi je trepetal, ko sem vprašal: »Ali me ljubiš?« — Nov du-Ser poljub. — »Zelo?« — Sladki, mehki .. : . r.____.• i-—- „„:k„i; o..p. poijun. — j>rovcj, MIR« najooij ijui.io ...e fuV <— »Mojega očka... in mamico!« — Nato ee je nagnil k mojemu ušesu ter z zvitim obrazkom rekel, d« ne bi mati »lišala: »Tebe Da fe mak) bolilk + Gasilsko slavje na Duplici pri Kamniku, za katerega smo včeraj pomotoma napovedali, da se vrši dne 8. avgusta t. 1., se vrši v resnici v nedeljo, dne 8. julija. Torej prihodnjo nedeljo že, prijatelji gasilcev na Duplico! * Smrtna kosa. V Spodnjih Gameljnih je umrl, kakor smo že včeraj poročali, diplomirani pravnik Martin Žagar, star komaj 30 let. Študiral je v škofovih zavodih in bil vedno odličnjak in vedno v katoliških vrstah. Vojna ga je zanesla na italijansko fronto, doletelo ga je pa tudi ujetništvo. Tam je dobil prve kali bolezni in po povratku je kmalu začel hirati. Vendar ga pa bolezen ni ovirala, da ne bi študiral. Bil je nekaj časa uslužben pri delegaciji ministrstva financ v Ljubljani, moral je pa kmalu na Golnik, koder je živel v družbi s pokojnim Turšičem. V bolezni je pokojnik napravil vse tri državne izpite na ju-ridični fakulteti ljubljanske univerze, in sicer z odliko. Ko bi moral začeti živeti in stopiti pred oltar s svojo izvoljenko, ga je zavratna bolezen vrgla na mrtvaški oder. Pogreb pokojnika je bil 2. julija popoldne ob pol 5. uri pri udeležbi sorodnikov in njegovih šolskih tovarišev in rojakov. Na grobu je govoril dr. Tomšič. Slovo od pokojnika je bilo ganljivo zlasti, ko je zadonela na šmartenskem pokopališču turobna pesem »Oj Doberdob« in ko so zapeli novi šmarnogorski zvonovi. ir Velika reprezentativna razstava čipkarskih izdelkov Drž. osrednjega zavoda za ženski domači obrt iz Ljubljane je odprta od J. do 15. julija 1928 vselej od 9. do 12. ure dopoldne in od 2. do 7. ure popoldne v osnovni šoli na Bledu. •k Prodaja soli na drobno. Uprava drž. monopolov je odredila, da smejo pooblaščeni maloprodajalci soli prodajati od dne 1. julija 1928 dalje vse vrste soli za človeško prehrano po ceni Din 2.50 za en kilogram, a zmleto kameno in morsko sol pa jkj Din 2.75 za en kilogram . ir Za nove šinarnogorske zvonove je izročil naši upravi znesek Din 100.— gosp. prof. dr. Fr. Perne. Din 40.— pa gospa Mehle, oba iz Ljubljane. Naj bi našla še mnogo posnemovalcev! Aljaževa kapela na čast sv. Cirilu in Metodu v Vratih je že toliko dodelana, da se bo lahko 29. t. m. posvetila. Računi so veliki in še neporavnani, blagajna pa prazna. Aljažev klub je razposlal prijateljem planin položnice s prošnjo, da bi jih s primernimi številkami opremljene vrnili. Nekateri so to storili. Čast in hvala jim! Velika večina je pa položnice obdržala, morda za spomin na Aljaža. Mislimo pa, da bi lepše počastili Aljažev spomin, če bi vrnili položnico, četudi ozalj-šano s samo enim dinarjem, da bi se na ta način pokril vsaj strošek za poslano tiskovino. — Mašni plašč je že narejen. Ena dobra duša je darovala zlate porte, druga ga je naredila za »božji Ion«, sedaj pa čakamo še nekaj dobrih duš, ki bi nam hotele poravnati račun za blago v znesku 900 Din. Upamo, da se bodo našle... -k Na naslov ravnateljstva drž. železnic. Na Vidov dan, 28. pret. meseca kot na državni praznik ni vozil drugi jutranji vlak iz Kamnika; in to se je zgodilo brez vsakega predhodnega naznanila po časopisih, še celo železniško osobje je vlak pričakovalo. Učenci raznih ljubljanskih učnih zavodov so morali ta dan po spričevala in biti prisotni pri Vidov-danski proslavi. Da vlak ne vozi, so spoznali prepozno v svoje velikansko presenečenje. Kako priti v mesto? Uporabljali so skoro vsa prometna sredstva: Kolo — vsedla sta se dva na eno —, avto, celo kmečki vozovi so služili dijakom, da so dospeli z večjo ali manjšo zamudo v Ljubljano. Srečen, kdor je prišel, mnogo jih je ostalo doma. In če so ti imeli kako vlogo pri proslavi Vidovega due, potem je bila tudi proslava nepopolna. Upamo, da se ta slučaj ne ponovi in se vlak ne ukine, ker je potreben ravno paradi državnega praznika. •k Na Drž. dvorazredni trgovski šoli v Ljubljani se je vršil končni izpit pod predsedstvom g. direktorja Josipa Gogale od 8. do 27. junija. Kandidatov je bilo 14, kandida-tinj pa 50. Končni izpit so napravili (le): Črnl-lec Josip, Grohar Franc, Jamar Vladimir, Jur-kas Viktor, Kalan Avgust, Komatar Srečko, Korbar Marjan, Kos Stanko, Kosmina Mirko, Kune Stanko, Pavčič Bogomir, Rozman Ivan, Rozman Ivan; — Burdich Ivana, Cesar Ana, Čoš Vera, Debeljak Leopoldina, Doberlet Marija, Dolenc Frančiška, Fortič Marija, Dovič Mihaeia, Jeglič Marija, Jenko Jelka, Jerneje Katarina, Kobol Ivana, Koželj Marija, Sta.v-janik Gizela, Stegu Milena, Šetina Vida. Šiftar Marija, Štrekelj Frančiška, Trdina Marija, Zivič Draga, Babnik Krista, Čaiež Mija, D v eni k Koza, Furlan Doroteja, Hnbad Vna, Knčič Lidija, Kranjc Justina, Ladi" Valerija, I.eskovšek Ana, Merljak Marija, Mildč Ana, P ram c Štefanija, Hobida Ana, Seibitz Dora, Starte Marija, Stare Marija, St"cin Josipina, šebat Marija, Švigeli Antonija, Trobec Draga, Unihik Angela, Zadel Zofija Z: tove, posestnice in trgovke v Velikih Laščah (prvi zbor upnikov pri okrožnem sodišču v Novem mestu 18. julija, oglasitveni rok do 4. avgusta, ugotovitveni narok 18. avgusta). Statistika konkurzov v juniju 1928. Po podatkih Jugoslov. društva za zaščito upnikov je bilo v juniju letos razglašenih 45 konkurzov napram 77 v juniju 1927, t. j. za 41.5 % manj. Skupno je bilo v prvih 6 mesecih razglašenih 486 konkurzov napram 605 v prvi polovici lani. V prvi polovici letos je bilo v Sloveniji in Dalmaciji 37 (lani 61) konkurzov, v Srbiji 338 (392). v Hrvatski 48 (81), v Vojvodini 32 (57), v Bosni 5 (14), skupno 486 (605) konkurzov. Veliko število konkurzov v Srbiji je pripisovati dejstvu, da se tam otvarjajo konkurzi tudi o imovini privatnikov in intelektualcev. BILANCE IN POSLOVNA POROČILA Vpisi v trgovinski register. . Jub, tovarna j barv, d. z. o z., Dol pri Ljubljani; Kranjske tekstilne tovarne, d. z. o z., Kranj; Boh & Ko., jug. [ amer. tovarna za brezalkoholno izdelavo kvasa v v Ljubljani; Bule & Ko., toavarna za izdelovanje ' krede — »Jugokreda«, v Ljubljani; Salus, d. d., ! Ljubljana, podružnica Maribor. Izpreinenibe v zadružnem registru. Vpisi: Kmetska hranilnica in posojilnica v Brezovcih pri Murski Soboti, r. z. z n. z.; Kmetijska strojna zadruga v Horjulu, r. z. z o. z.; »Učiteljski donu v Ljubljani, r. z. z o. z.; Kmetska hranilnica in posojilnica v Martjancih, r. z z n. z.; Gradbena zadruga »Dom in vrt«, r. z. z o. z. v Trbovljah; izbrisi (radi končane likvidacije): Kitarsko društvo v Domžalah, r. z. z o. z.; »Samopomoč«, gospodarska zadruga .železniških uslužbencev v Mariboru, r. z. z o. z. v likvidaciji. Karteliranje v lesni industriji. Kakor poroča sJugoslovensky Lloyd« do kartela glavnih podjetij romunske in jugoslovanske lesne industrije še ni prišlo in je bilo prvo poročilo netočno. Pač pa se vodijo v tej smeri še pogajanja, ki pa jih zaeenkrat moramo smatrati kot neuspela. Bosanski lesni in-dustrijci so sklenili, da ne stopijo skupaj z Romuni v kartel. Tudi uprava firme všipad« (Šumsko-lou. prouifZroe Dobrljin-Drvar d. a.), ki je največje podjetje v Bosni, je izjavila, da nima interesa stopiti v kartel. Pač pa so posehno mali in srednji bosanski industrijci mnenja, da je treba iz-▼««ti prodajno organizacijo za male in srednje |g- ge. Šele potem bi bilo mogoče govoriti n priključitvi na romunski kartel. Štrajk v Zedinjcnih tvornicah stekla. Kakor poroča zagrebški »Morgenblatt«, je izbruhnil v steklarnah: Hrastnik, Zagorje, Sveti Križ pri Rogaški Slatini in v Paračinu, ki so vse last »Zedinjenih tvornic stekla prej V. Abela dediči«, štrajk. Podjetje je koncentriralo vso steklarsko industrijo v naši državi in zaposluje ca 1300 delavcev. Delavstvo zahteva izboljšanje plač, kar pa podjetje odklanja. Ker ni izgledov za skorajšen sporazum, bodo vse peči ugašene in ves obrat ustavljen. Dobave. Prometno-komerc oddelek ravn. državnih žel. v Ljubljani sprejema do 19. t. m. ponudbe glede oddaje perila v pranje. — Državni ludnik v Kaknju sprejema do 18- t. m ponudbe glede dobave 1500 m jeklenih vrvi. — Vršile se bodo naslednje ofert. licitacije- Dne 17., 16., 2(1., 24. in 26 t. m. pri glavnem sanitet. skladišču v Zemunu glede dobave lekarniškega materiala. — Dne 17. t. m. pri gradbenem oddelku ravn. drž. železnic v Sarajevu glede dobave jelovih desk, dne 18. t. m. glede dobave borovih desk in jelovih gred, dne 19. t. m. glede dobave gumijevih cevi za čiščenje kotlov in glede dobave hrastovih pod-nic. — 18. t. m. pri prometno-komerc. oddelku ravn. drž. žel. v Sarajevu glede dobave železnih sodov in lesenih kadi za vodo. — 19. t. m. pri občem oddelku ravn. drž. žel. v Sarajevu glede oddaje kavarne v Kreki v zakup. — Predmetni oglasi v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled. ttorsza Dne 4. julija 1928. DENAR. Zagreb. Berlin 1356.75—1359.75, Italija 297.548 —299.548, London 276.80—277.60, Ne\vvork 56.745 —56.945, Pariz 222.25—224.25, Praga 168.10— 108.90, Dunaj 799.30—802.30, Curih 1094.10— 1097.10, Amsterdam 22.89—22.95. Devizni tečaji na ljubljanski borzi 3. julija 1928. povpraš. pon. srednji sr. 2. VII. Amsterdam __ 2292.— _ Berlin — 1358.25 1358.75 Budimpešta — 991.65 I — Curib 1094.10 1097.11 I095.ee 1095.60 Dunaj 799.30 802.30 800.80 «00.80 London 276.80 277.6(1 277.20 — Newyork 56.745 56.94. 56.845 56.S45 Pari* — 223.26 — — Praga 168.10 168.90 168.50 168.50 Trst — 299.- — 298.75 Curih. Zagreb 9.13, Budimpešta C0.40, Berlin 123.86, Italija 27.24 bi., London 2^ -9. Ne\vyork 518.80, Pariz 20.35 bi.. Pruga 15.3725, Dunaj 73.07. Bukarešt 317, Sofija 374, Varšava 58.12. Belgrad. Berlin 1350.75—1359.75, Budimpešta 990.1—993.1, Curih I094.10--I097.t0. Dunaj 799.3 —801.3, London 276.80—277.60, Nev,vork 56.745-56.945, Pariz 222.62—224.68, Pragu 168.10—168.90. Trst 297.75—299.75. Trst. Belgrad 33.46-33.48. Curih 366.76— 367.75, Dunaj 265—271, London 02.75.....92.77, New- york 18.97-18.98, Pariz 74.75—74.85. Dunaj. Devize: Belgrad 12.48625, Kodanj 190, London 34.5875, Milan 37.285, Ne\vyork 709.60, Pariz 27.85, Varšava 79.58. Valute: dolarji 708.50, francoski frank 28.05, lira 37.48, dinar i2.49, češkoslovaška krona 21.03. Praga. Devize: Lira 178, Belgrad 59.50. Pariz 132.75, London 164.70. Newyork 83 75. Dinar: Newyork 176. Berlin 7.35. London 277.25. VREDNOSTNI PAPIRJI. Ljubljana. Celjska 158 den , Ljublj. kreditna 128 den., Kred. zavod 170—175, Vevče'105, Ruše 265—285, Stavbna 56, Šešir 105 Zaareb. 7% invest. posoj. 90.50, vojna odšod-nina 4S7, dec. 459.50—461, agrari 57, Hipo 59.50, Jugo 88.50, Praštediona 950, Ljublj. kred. 126—180, Šečerana 475 bi.. Slavonija 11.50—12, Trbovlje 476 —477, Vevče 105, Drava 380-385. Belgrad. Vojna odškodnina 484.50, 1% inv posoj. 89.50, agrari 69—60. Dunaj. Podmi.-savska-jadran. 81.76. Živno 110.90, Hipo 7.40, Alpine 11.25, Greinitz 3.10, Ley-kam 9.50, Trbovlje 59.05, RuSe 3&60. Mundos 174.50, Slave* 12-75. BLAGO. Ljuhljans. Les: Tendenca čvrsta. Zaključeni so bili 3 vag. bukovine L, II.. III., monte, po 460. Dež. pridelki (vse samo ponudbe slov. |>ost., plač. 30 dni. dob. proinpt-: pšenica baska 78-79 kg 2% 395-307.50. nova za julij 820—822.60, avgust 817.50—820. moka 0 g, vag. bi., fko LJubljana. plač. po prejemu 525—680, koruza nova. popolnoma suha 320 822.50. Tendenca mlačna. iivKemh vrvenkf^s Gospodarski svet Socialna vprašanja so aktualna v vseh deželah. Rešitve tega vprašanja pa ni brez ureditve gospodarskega vprašanja. To čutijo vse države. Francija se je odločila, da prouči vsa ta vprašanja prav temeljito in da napravi potem tudi potrebne zaključke. Merodajni faktorji so ustanovili takozvani »Nacionalni gospodarski svet«. Ta svet sestavljajo zastopniki vseh delov gospodarstva: Zastopniki produ-centov, finančnikov in konsttraentov. Naloga sveta je, da poseže v prav vsa gospodarska vprašanja. Zaenkrat je svet še posvetovalen organ v gospodarskih vprašanjih, v kratkem bo pa uvrščen v konstitucionelni aparat države. Tozadevni zakonski osnutek je že izvršen, so pa še zapreke od strani delodajalcev, pa tudi od strani delavskih organizacij, ki zahtevajo, da imej gospodarski svet pravico, da poseže v vsa gospodarska in socialna vprašanja, ki so v zvezi z domačimi in mednarodnimi zadevami. Brez dvoma bo omenjeni osnutek uzakonjen v najkrajšem času. Sedanji delokrog narodnega gospodarskega sveta. Naloga Sveta je, da prouči narodni gospodarski položaj vobče, nato pa položaj posamez-oih gospodarskih panog. Glavno vprašanje pa tvori reorganizacija industrije. Svet mora najti pogoje, pod katerimi naj bi se v interesu podjetnikov, delavcev, konsumentov in države posamezni obrati bolje organizirali in združevali. V ta namen bo skušal dognati za vse važnejše industrijske panoge sledeče: 1. Produkcijsko možnost sedanje industrije, možnost bodočega razvoja industrije in bodoči razvoj domačega in zunanjega trga. 2. Preiskati splošne produkcijske pogoje: sirovine, napol produkti, tehnična oprema, delovni trg, kreditni pogoji, že podvzeta sredstva za zboljšanje splošnih produkcijskih pogojev, ustaljenje, strokovna izobrazba, boljša porazdelitev dela, smotrena organizacija dela, primerjava s konkurenčnimi industrijami zunanjih držav, itd. 3. Ugotoviti razmerje med podjetniki in delavci posebno z ozirom na okolščine, ki pospešujejo odnosno ovirajo izgraditev sistema kolektivnih pogodb. 4. Preiskava prodajnih pogojev in vseh vprašanj, ki so s tem v zvezi: način prodaje na domačem trgu in pri eksportu, transportne razmere. 5. Pomožne faktorje, ki vplivajo na gospodarstvo. Sirovine doma in v kolonijah, gonilne sile (premog, elektrika) itd. 6. Delavstvo: njegova vloga, njegova storitev, delovni pogoji, socialne dajatve, razmerje med podjetniki in delavskimi organizacijami. 6. Davki in druga fiskalna bremena, ki vplivajo na prožnost gospodarstva: denar, kredit, konsum in prilagoditev novim nujnim okol-ščinam. Del teh vprašanj je že rešen. Kakšen bo končni rezultat delovanja narodnega gospodarskega sveta, je težko prerokovati. Upati pa je na ugoden uspeh, ker sodelujejo vse najboljše strokovne moči, ki imajo resno in odkrito voljo priti problemu do dna. V narodni gospodarski svet so poslale tudi delavske organizacije svoje najboljše člane. Nov Landru V Marseille-ju so pred kratkim prišli na sled nekemu Reyu, ki je umoril celo vrsto žensk in njihova trupla, kakor kažejo znaki, pokrmil prešičem. Rey je lovil v svoje mreže starejše ženske — 40-, 501etne, ki so imele zadostno premoženje. V ta namen je objavljal po listih ženitne ponudbe. Denar je izvabljal iz svojih žrtev na ta način, da jih je nagovarjal, naj se udeleže pri nakupu namišljene hiše. Ako je bila prosilka tako previdna, da je zahtevala notarsko pogodbo, je Rey izginil. Doslej so odkrili pet Reyevih umorov, a se boje, da jih ima na vesti še več. Kajti v vili, v kateri je stanoval in katere lastnico je istotako umoril, so našli pisma od več nego 500 žensk ter ogromno množino ženskih oblek; dalje so ugotovili 12 Reyevih »nevest«. V Reyevem stanovaniu vedeno, da more po sedanjem stanju preskrb-ljevati 50 Ljubljan z električno energijo. Te svoje jakosti pa tudi ne daje zastonj, ker vsakih šest minut zgori pod parnimi kotli za ta stroj en vagon premoga. — Ta turbina je druga največja na svetu. Največjo turbino, ki ima 160.000 kilovatov, montira pravkar tvrdka Brown Bo-veri v New-Yorku. Ladja zavozila v kita Brzoparnik »Homeric« družbe Whitc-Star-Line je na svoji zadnji vožnji v Nemyork naletel na čudno oviro. Vozili so v bližini Cap Race, ko so potniki in moštvo nenadoma odreveneli vsled močnega sunka. Prvi hip so vsi mislili, da so zadeli na ledeno goro in nastala je silna panika. A kmalu so dognali, da niso zadeli v ledeno goro, marveč v spečega kita. Ostri rivec ladje se je kitu globoko za-jedel v telo. Štiri ure je trajalo, predno so ladjo rešili ovire, in sicer se jim je to posrečilo šele na ta način, da je šla ladja nazaj, mornarji v čolnih so pa s harpunami držali kita. Kri je brizgala na vse strani in pordečila morje daleč naokrog. Kakor so dognali, je bila žival 18 m dolgo tele, ki se je najbrže zgubilo od matere in zašlo. Žival je na mestu poginila. Daljnozer za vsakogar. Strokovnjaku v elektrotehniki — Donesu v Michaly (levo) in njegovemu sotrudniku Nikolaju Lan-gerju v Berlinu se je posrečilo sestaviti tako enostaven in cenen daljnozor, da bo kmalu vsak mogel prisostvovati gledališkim predstavam po evropskih in ameriških mestih, kakor se sedaj naslaja ob inozemskih koncertih. Na levi strani je oddajni aparat s fotoolico, na desni sprejemni aparat s su- perfrekvenčno svetilko. so našli krvavo tnalo in krvavo sekiro. Ker se je morilcc velikokrat peljal z avtomobilom v bližnje pitališče za svinje, domnevajo, da je svoje žrtve sesekal in pokrmil prešičem. Reya so aretirali v Alžiru; zdi se, da je izvršil več umorov tudi v Tunisu, kjer je živel par let. Največja parna turbina na svetu Kot doznavamo je za berlinsko kalorično | elektrarno v Zschornewitzu pri tvrdki Brown Boveri naročena parna turbina z generatorjem za 85.000 kilovatov, ki bo največja v Evropi. Cel stroj sestoji iz parne turbine, generatorja, ventilatorja in dveh vzbujevalnih strojev, vse na eni osi ter meri v dolžino 30 metrov. Za približno orisanje jakosti tega stroja bodi na- Gospod Modrijan - izboren metalec lasa ® lObTBlOHT fi I B 60»« COPlNHlhiN Ž < Kako dolgo žive misijonarji? Milanska katoliška univerza je izdala statistiko, iz katere je razvidno, da umrjo misijonarji od dneva svojega nastopa v red ali kongregacijo približno 14 let preje nego duhovniki, ki ostanejo v domovini. To se pravi, da je pri 100 misijonarjih približno 1400 let izgubljenih za delo v verski službi. Seveda so med misijonarji tudi številne izjeme ter do-žive nekateri misijonarji visoko starost, vendar pa zahteva misijonstvo težke žrtve. Tako ie na zapadnih afriških obalah, katerih pod-nfbje je za Evropejce nezdravo, umrlo 200 duhovnikov predno so dosegli 28. leto starosti. V zadnjem času so uvedli za misijonarje posebne zdravstvene iu higijenske tečaje, ki so za razvoj misijonstva velikega pomena, ker bedo pripomogli k podaljšanju dragocenega življenja misijonarjev. Sumljiv promet z mrliči V Varšavo in Graudeuz so že več mesecev prihajale redno vsak teden krste z mrliči. To so bile osebe, ki so pred vojno živele v teh mestih, se začasa vojne izselile iu v inozemstvu umrle, v oporoki pa odredile, da jih pokopljejo v rojstnem kraju. Tudi miuoli teden sta zopet dospeli dve krsti v Varšavo in dve v Graudenz. Krsti v Graudenzu je sprejel neki Saša Pawlowski, da bi priredil pogreb. Prišla sta dva pogrebna vozova, na katere so naložili krste- G. pawlowski je vodil žalostni sprevod. Kriminalna policija, ki ji je bil ta redni promet z mrliči vendarle sumljiv, je sprevodu skrivoma sledila. Namesto na pokopališče sta vozova drdrala iz mesta v neko gostilno, kjer so ju postavili v lopo. Sedaj so začeli is mesta prihajati odlični trgovci z modnim blagom in se zbirati v lopi. Ko je prišla za njimi tudi radovedua policija, je imela kaj videti: krsti sta bili odprti, a namesto mrličev se je vsipalo iz njih svileno blago, ki so si ga delili. Vsa neprijetno presenečena družba je morala v zapor in tihotapstvo jo bo drago stalo. — Graudenška policija je nato takoj brzojavila v Varšavo, kamor sta tudi zopet dospeli dve krsti. Seveda so našli tudi v teh dveh krstah svileno blago. Tako so končno odkrili celo tihotapsko družbo, ki jo je vodil rentir Paw]owski in ki je ogoljufala državo na carini za približno en in pol milijona zlotov. Koliko zaslužijo berači? Občinska uprava angleškega morskega kopališča Rnili je sklenila, da bo tekom ko- | Štefan George 60 letnik. Nemški pisatelj Štefan George dopolni dne 12. jo« lija 60. leto starosti. V devetdesetih letih je s svo-jimi sotrudniki ustanovil časopis »Biatter fiir di« Kunst« in uvedel novoidealistično strujo proti naturalizmu v umetnosti. Znana so njegova dele »Romanje«, «Algabak, »Dnevi in dejanja« i. dr. pališčne dobe plačevala domačim beračem podporo pod pogojem, da nihče izmed njih ne nadleguje gostov z beračenjem. Ko so be rači zvedeli za ta sklep, so sklicali protestni zborovanje, tu so izjavili, da so pripravljeni izginiti z javnih prostorov pod pogojem, da jim magistrat v naprej izplača polovico do-hodkov, ki jim jih prinaša beračenje. Te dohodke je označil neki slepec z 8 funti šterlin gov na teden. Za netopirjevo čast Voditelj prirodoslovnega oddelka v greenwiškem muzeju (Connecticut) P. Gris-vvold Hoves, je v newyorškem »Scientific Američanu« napisal članek v obrambo netopirja in njegove časti. O netopirju gre glas, piše Howes, da se mrgoli mrčesa in da se zaplete človeku v lase. To neokusno obrekovanje so si izmislili ljudje, ko še niso znali stvarno presojati raznih dejstev in pojavov. Netopirje je treba proučevati v toplih deželah, kjer letajo v nepreglednih jatah in kjer ni zime, ki bi jih silila k zimskemu spanju. Pisec sam je v ta namen prebil več mesecev na otoku Doroi-nica v Zapadni Indiji. Netopirji so zelo družna bitja in žive v velikih jatah. Svoje gole, rožnate mlade rode in doje kakor drugi sesavci. Majhna kolonija netopirjev, ki je gostovala v piščevem taboru, je imela tako lepe, mehke kožuščke, kakor tjulni. Tudi repe so imeli kakor miši. Preiskal sem mnogo netopirjev, a niti pri enem nisem našel nobenega mrčesa. Naše lastavice so umazane v primeri z netopirji. Enega zajedavca pa ima tudi netopir, to je neke vrste drobcena muha. Ta žuželka je čisto ploščnata, ker bi jo pač drugače pri letu veter odnesel z netopirja. Skoro vsakega netopirja se drže po dve ali tri take mušice in ga spremljajo na njegovem divjem potovanju po ozračju. Večina manjših netopirjev se prehrani z žuželkami ter so zato človeku zelo koristni. Razen tega dajejo v vročih deželah najboljši gnoj. Vsak dan lahko vidiš cele vrste oslov, kako prihajajo iz netopirskih duplin, obloženi z dragocenim guanom. Netopirji so razred zase. Niso leteče miši, kakor se pogosto domneva. So pa edini leteči sesalci. Nekateri netopirji se hranijo s sadjem, a teh ni veliko. Nekatere vrste sc zelo velike. Leteča lisica meri z razprostr-stimi peruti do dva čevlja. Ta ogromna rde-čedlaka bitja prihajajo na Dominiki ob določenih dobah iz svojih oddaljenih gorskib duplin in se goste na pravkar dozorelem sadju. Domačini imajo pred njimi velik strah, a dejansko so pravtako nenevarni kakor njihovi manjši sorodniki. V Južni Ameriki žive pravi vampirji, ki živalim in včasih tudi ljudem izpijajo kri. Ti so seveda neprijetni. Vse druge vrste netopirjev v severnih in vročih deželah pa so človekove dq{)rotnice, ker uničujejo neštete milijone škodljivega mrčesa. Spomenik iznajditeljem dopisnice Na meidlinškem pokopališču na Dunaju so te dni odkrili spomenik iznajditelju dopisnice prof. dr. Emanuelu Hermannu. — Dr. Hermann je prvič sprožil misel, da naj bi se uvedle odprte poštne karte proti neznatni pristojbini, 1. 1869. v nekem dunajskem listu. Poštna oblast je misel prijazno sprejela in 1. oktobra 1869. so v avstrijskem poštnem prometu uvedli dopisnico. Ta novost je bila ogromnega gospodarskega pomena, saj je omogočila velike prihranke na času, papirju in pristojbinah, poštni promet pa tako pospešila, da zaradi nje tudi pošta ni imela izgube. Pomen dopisnice postane jasen, če si predočimo, da celo današnja majhna Avstrija porabi v notranjem prometu več nego sto milijonov dopisnic letno. — Iz Avstrije je dopisnica našla pot takoj tudi v druge dežele in danes je povsodi vdomačena. Prof. dr. Hermann je bil doma iz Celovca. msvee wmmmmm 3ean 3acques Rousseau Ob 180 letnici njegove smrti. Dne 2. julija 1778. je Rousseau zaključil v Ermenonvilleu svojo življensko pot, ki je bila toliko čudna, da marsikdo na njej ni našel niti drobne idealne poteze. In res, Rousseau-jevo življenje, — ki ga je sam opisal v svojih slavnih »Confes-erione«, — je bilo čuda razrvano od začetka pa do konca. Iz tega življenja postane razumljiva tudi marsikatera stran njegovega dela, Rousseau ni bil vzgojen v srečnem ozračju družine. Njegov oče, — urar v Ženevi, in prav tako njegov stric, h kateremu je prišel z 10. letom, se nista dosti brigala zanj. Tako se je s svojimi izvrstnimi darovi povečini Mm moral izobraziti. Pravega poklica in s tem trdnega položaja v tedanji kulturni družbi si ni pridobil. Bil je vsemogoče: tiskar, lakaj, sekretar, učitelj glasbe, komponist, prepisovalec not, pisatelj. — In konSno: Rousseau ni imel zdravega družinskega življenja Že v mladih letih je srečal dosti starejšo gosgo Warensovo, kasneje si je uredil življenje z čisto neizobraženo mlado Terezo Levasseur. Pet otrok iz tega čudnega zakona je nesel v najde-nišnico. Že tu se izraža njegov nebrzdani i n d i -vidualizem, njegova težnja, biti prost vseh spon poklica, vseh vezi resničnega zakona in vseh obveznosti napram lastnim otrokom. Kolikor mu niso še vnanje razmere prizadele, je šlo še na račun njegovega nesrečnega značaja. Ne samo, da so njegove spise javno sežgali, da so ga zasledovali in mu zagrenili življenje do konca dni. Rousseau je bil na svojem ilnu razrvan karakter, sam s sabo ni mogel priti na jasno, bolestno je iskal utehe v samoizpovedi, kakor pozneje po duhu mu popolnoma sličen Strindberg; zavest o lastni manjvrednosti in nemoči mu ni dala miru. Odkar je bil sluga, je nosil s sabo zavest lakaja in vedno je bil na preži, če niso morda ravnali z njim kot s slugo. A vsi ti podatki iz osebnega življenja ne pomenijo nič v primeri z njegovim duhom. Vse te tamotne strani njegovega življenja ne morejo za-temniti energičnega in enthuziastičnega poleta njegovih idej po vsem svetu. Vpliv Rousseaujevih res revolucionarnih spisov je bil ogromen. Že v svojih prvih dveh spisih iz 1. 1749. in 1758. je stopil na plan s svojim socialnim pri rod n i.n evangelijem. 1762. je objavil temeljni svoji deli: »Con-tract social« in »Emile on de 1' čducation«. Od tedaj naprej je postal Rousseau oboževan idol, vir, ob katerem se je opajal ves takratni rod, svetilnik, h kateremu so se s pomlajenim hrepenenjem vračali največji duhovi od francoske revolucije do današnjega dne. Rousseaujev vpliv sega v pedagogiko, politiko, literaturo. 0 Rousseauju — pedagogu govoriti je odveč. Kjerkoli se danes oglašajo težnje, da treba naše vzgojstvo do dna reformirati, da treba nepotreben balast vreči čez krov, da treba prisluhniti, kako priroda sama raste po svojih zakonih — to se pravi, kako otrok sam iz sebe, iz bogastva svojih notranjih sil, iz popolne svobode raste v neskončno lepoto dobrega človeka, — tam žive še danes v neomajani in vedno novt obliki stari Rousseaujevi motivi. Danes Rou-sseauja lahko kritiziramo; njegov zahtevek, da naj otrok raste le iz svoje lastne prirodne sile v popolni svobodi kot pravi otrok božji, je celo prin-cipijelno napačna, ker ne računa z dejstvom, da otrok nujno rabi vodstva; otrok se mora iz svojih sil vzpeti in napeti, da doseže svoj cilj; brez vodstva otrok odpove pred oviro, umakne se zapreki, preko katere mora stopiti, če naj se povzpne do zrelosti. A ta ugovor ne zmanjša Rousseaujeve pro-povedi: prvič v zgodovini je v polnem obsegu odkril duševni svet otroka in ga prikazal v njegovi očarljivi svetlobi. Z vedno znova se porajajočim se hrepenenjem bodo pravi vzgojitelji se vedno znova vračali h Rousseaujevemu prirodne-mu evangeliju. Nič manjši kot v pedagoškem krogu ni bil Rousseaujev vpliv na politično življenje. Njegove ideje so postale ideologija francoske revolucije. Avtoriteta »božanskega Jeana Jacquesa« je postala brezmejna. Mirabeau je navdušeno zagovarjal njegove revolucijonarne misli. Robespierre in Saint Just sta proglašala Rousseaujev genij za vsemogočen in čednosten. Toda tudi literaturo je Rousseau prepojil s svojim duhom. Veliki oznanjevalec i n d i -vidualizma je s svojim močnim čustvom moral razgibati svet, ki je zatonil v pretiranem kultu racionalizma in prosvetljenosti, izgubil zvezo htM»IMMM»»M>»»»»M«m»M>»M«»M«M» I Priporočamo Vam edino ie | najboljše jholo Grlfzner samo pri Jos. Petelincu« Lfubljana (Blizu Prešernovega spomenika ob vodi.) Nlzhe cene. Tudi na obročno plačila. Razpis Stavbeni odbor za zidavo nove Sole na Logu pri Brezovici razpisuje oddajo težaških, zidarskih, tesarskih in krovskih del pri zidavi nove šole na Logu pri Brezovici. Načrti so na vpogled pri krajnem šolskem odboru. Istotam se dobi popis in splošni pogoji. Pismene ponudbe je oddati v zapečateni kuverti najkasneje do 14. fuiifa t. I. pri Stavbenem odboru na Logu pri Brezovici. Stavbeni gospodar si pridržuje pravico oddati delo brez ozira na višino ponudbe. Stavbeni odbor na Logu. s prirodnoetjo ter izgubil čut za metafizično substanco življenja. Iracionalni va Ičustvenosti je zagrnil celo generacijo. Vsa francoska romantika, s Staelko in s Chateaubriandom na prvem mestu, je črpala iz lega vira, George Sandova je s svojim odporom proti vsaki konvenciji združevala prav Itousseaujanske ideje, a tudi Balzac in kasneje še Maupassant sta se oddolžila vplivu ženevskega filozofa. Pozabiti ne smemo nemškega »Sturma in Dranga«, Jean Paul, E. Th. Hoffniann, Teich, Gutz-kow. Ob koncu stoletja pa je z veliko vehemenco prijadral Tolstoj na pot, ki jo je davno pred njim z dosti večjo iskrenostjo in intenzivnostjo očrtal Rousseau. Tri točke so, ki bi jih bilo dobro poklicati v spomin ob obletnici Rousseaujeve smrti. Prva je ta, da vemo, da je Rousseau bil in da tudi še danes je: propovednik človeške naturnosti. Rousseau nas vodi tja v svet, kjer je človek človek, samo človek, predvsem človek. Vodi nas v svet, kjer se naša duša v idealnem poletu dviga v moč, kjer je po svoji notranji dobroti sama v sebi srečna in prosta vseh spon, ki jo vežejo na materialistični svet. V tem svetu, v katerega se Rousseau ozira z neugasljivim hrepenenjem, — često celo s hrepenenjem polnokrvnega romantika, ki ve, da ne bo nikdar prišel do konca, — v tem svetu ni neenakosti in nesvobode; tam je človek lahko cel človek, poln čustva in volje, prost ovojev razuma in konvencije, nepokvarjen in svoboden otrok božji. Druga misel, ki se nani vsiljuje, je misel na Rousseujevo pojmovanje človeške družbe. Rousseau je bil po svojem duhu socialni revolucionar, — žal njegove ideje, — razen enthuziazma, nimajo reelne podlage. Bil je preveč fantast, preenostavno si je skonstruiral stavbo človeške družbe: na eni strani je Človeška kultura — zlo, na drugi privatna nepokvarjena priroda — ideal. Če prvo za-vržemo in se povrnemo nazaj k pravicam nature, bo dobro. Toda žal je bil Rousseau v tem pogledu prevelik optimist. Njegova vera, da je vse, kar pride iz rok Stvarnika, dobro, je neupravičena. — Njegov Contrat social je preveč racionalističen, da bi s svojim »naturnini pravom« mogel zadovoljiti. A čist in zdrav je pri Rousseauju drug vir: globoko etično čustvo, ki izžareva iz vsega njegovega dela, nam more biti še danes v pobudo, da bomo uravnali svoje dejanje v duhovno smer. — Preko neurejene in razvlečene čustvenosti nas Rousseau tira do točke, kjer se naša osebnost mora iz lastne odločitve odločiti za dejanje. Rousseau zahteva, da se duh samoniklo udejstvi v življenju, da iz čistosti svoje notranje sile ustvari kulturo z neko doslednostjo, da bo vse imelo trajno vrednost. Rousseaujevev etični radikalizem ne pozna mej: celo od umetnosti zahteva, da ne sme omehkužiti naših čustev, da temveč more prijeti življenje umetniško le tedaj, če je globoka in iskrena. Dr. F. C. Novo objavljena Flaubert-ova pismu. Sedaj je prišlo v javnost 150 Flaubert-ovih pisem, ki jih je med leti 1857—1873 pisal Emestu Feydeau. Dosedaj so se ta pisma v veliki izdaji Flaubert-ove korespondence — ki je bila eden najbolj značilnih literarnih dokumentov 19. stoletja — zelo pogrešala. Iz njih izvemo veliko novega o psihologiji tvorca realističnega romana, o Flaubert-ovi estetiki in etiki. Za literarnega zgodovinarja so ta pisma važen pripomoček pri proučavanju literarne umetnosti v drugi polovici 19. stoletja. Prireditve in društvene vesli Maribor. O Krščanska ženska zveza. Glede romanja k sv. Jožefu: veljajo izkaznice za polovično vožnjo do Celja. Pri hudi vročini Vam nudi izborno, hladečo pijačo znani Piccoli-jev malinovec vkuhan z najfinejšim sladkorjem; je naraven, brez umetne barve in ne vsebuje nikakih kemičnih pridatkov za konzerviranje. Oddaja na drobno in veliko. Cena nizka. Lekarna dr. G. Piccoli. Ljubljana, Dunajska cesta. Tuiskf promet Prišlo je na nas vprašanje kratke vsebine: »Lansko leto ste nas odvrnili, ko smo bili na potu v Italijo in ste nas zaustavili v Jugoslaviji. Sporočite nam, če nam spričo trajne nervoz-nosti poslednjih mesecev jamčite, da Bodo počitnice pri vas doli nudile mir, da dobimo, po kar prihajamo.« Tako neka nemška družina. Imeli smo priliko razgovarjati sc s skupino, ki je, če naj ta izraz bo dovoljen, v zagrebških dneh doslovno pobegnila iz Dalmacije, »Čimpreje — dokler so še železniške zveze. Po poročilih listov nihče ne ve, kaj bo jutri.« Tako smo v mnogih slučajih otvorili letošnjo turistovsko in tujsko prometno sezono. Najprej ponovimo dejstvo: Odkar se stalno razburja javno mnenje v Italiji, odkar je prenehala gracijoznost držabn. življenja, ki ljubi v zavetiščih navadne dogodke, tičoče se posameznih oseb ali kvečjemu zaokrožene družbe, odkar visi nad italijansko rivijero svinčena megla nesigurnosti, ki je dosegla občutek slehernega Evropejca, od tedaj je počel usihati denarni dotok, ki je imel pod naslovom tujskega prometa pomembno postavko v Italijanskem zasebnem, občinskem in državnem proračunu. Od tedaj je tudi Italija, da se opere, pokazala s prstom na nas, češ: Tam je tako in ne pri nas! Sledila je ostudna kampanja zoper naš tujski promet in le s težavo, vsled malih in skromnih sredstev, ki so nam na razpolago, smo ji bili kos. Drugo je pa to: Ponovno je bilo že govora o tem, da nam objektivna sodba prisoja v tujsko-prometnem in turističnem oziru rožnato bodočnost izmed vseh nasledstvenih držav, pa tudi v srednji in jugovzhodni Evropi sploh. Temu optimizmu ne moremo oporekati. Že dosedanje številke so značilne. Samo v Sloveniji znašajo letni dohodki te gospodarske panoge 80 milijonov dinarjev, katere je z modernizacijo tehnike in uspešno propagando mogoče celo podvojiti. Dalmatinske postavke gredo v visoke sto-milijone. Bilo je skoro že notorično, da je obisk tujega sveta v stalnem naraščanju in to dejstvo je moral priznati tudi izven tega udejstvovanja stoječi človek, če je le prebiral dnevni tisk. — Torej tudi to drži! — Pa tretje, s čemer smo začeli, bo tudi držalo. Tudi k nam se je začela useljevati svinčena megla, ki hoče zakriti vabljivo in svetlo jugoslovansko solnce. In to že nekaj mesecev sem. Po shodih se je oznanjalo, da smo brezpravna država, v kateri ni niti varnost življenja zajamčena, da smo država cincarjev, ciganov, goljufov, policije in žandarmerije: da smo država razdvojenosti, kjer se narodi med seboj skoro ne poznajo; da je nered izpodrinil red, eksekutor poštenega plačnika. Lestvica aervoznosti je stalno rastla. Grozilo se je z medsebojnimi obračuni, ki da ne bodo lahke narave; proslavljala se je Budimpešta, naj si bo pod Belo Kunom ali grofom Bethlenom in celo primere iz Afrike so gospodje uporabljali. Šlo je kot za stavo. Kar je pozabil omeniti govornik na shodu in podrobni agitator na deželi je dodal in palil tisk; česar ni zmogla fantazija v redakcijah, je zmogla parlamentarna frakcija: Razbijanje po pultih, grožnje, smešenje, upor zakoniti oblasti, odnašanje poslancev z orož-niško asistenco, ker se je poslanec s ponosom trkal na prsa; češ »ne priznam vlade, ne poslovnika, ne reda — ne predsednika«. Končno — streli Črnogorca, izzvanega in osebno žaljenega, hajduka iz dežele, ki se ne sme prikazati v domačo družino, če se ne osveti, ki psovk ne prenaša, da bi pustil istočasno orožje mirno v žepu. Belgradu sledi Zagreb; belgrajska okrvavljena tla so dobila odsev v okrvavljenih zagrebških ulicah. In zopet — kakor da ni bilo še vsega tega dosti. Znašli so se ljudje, ki so bičali ljudsko raz-paljenost do skrajnosti, organizirali protestna Tridesetletna izkušnja Tljn fil/ dokazuje, da so čaše lflf nI «1% 'm aparati znamke ■■ za vkuhavanje najzanesljivejši in radi tega najcenejši. , Tovarniška F C K Pri zaloga vf * tvrdkj „FRUCTUS", Ljubljana, Krekov trg 1011. Celje: /os/p Jagod i č. — Maribor: Kari Lotz. Prvovrstnega p o lir j a samostojnega stavbevodjo sprejme takoj podjetje Ing. JOSIP DEDEK, Ljubljana, Žibertova 7. Dnevnik blcvenec najbol)e informirani list! perfekten, z gimn. maturo ter večletno bančno in hranilnično prakso v tu- in inozemstvu, z najboljšimi spričevali in referencami, verziran v vseh pisarniških poslih, zmožen slovenščine, srbohrvaščine, nemščine in angleščine, strojepisja in stenografije, išče primernega nameščenja, gre tudi na deželo. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod značko: »SAMOSTOJEN KNJIGOVODJA«. j zborovanja in s tem javnost vobče. Da bi I«: | ne prišlo do miru od nobene stranill — K tem ugotovitvam še to: Prve vesti v | inozemstvu so znale poročati o tem, da "je j dejanje izvršil Italijan, da je torej krva« | spopad med Italijani in Jugoslovani že tukaj, j Vest se tujcu, ki mu je italijansko-jugoslovant J sko nasprotje znano kot rusko-angleško, ni | zdela tako neverjetna. Saj so ravno v zadnjem času stopile tako v ospredje italijansko-jugo-slovanske diplomatske stvari, da je na nje odgovarjal sam gospod Mussolini. Pribežališče tujskega prometa pa je obratno ravno v območju neprestanih diplomatskih kontroverz, ravno na izpostavljeni meji. Nositi morda glavo v sršenovo gnezdo ali se splača? se je mnogo izmed reflektantov spraševalo!! Spričo vsega tega bo menda dovolj jasne, da je hujskanje škodljivo, da je skrajni čas, da pridemo do mirnega dela, da je ni panoge našega državnega življenja, ki bi ne bila udarjena, če se javnost spravi iz rednih tirov. Pri tem država ne more delati razlik. Za popolno pomirjenje! to mora biti parola nas vseh I ! PROGRAMI: Sreda, 4. julija. Zagreb: 20.35 Vesela kvartetna glasba. — Bre-slau: 20.30 Rodoljubne nemške narodne pesmi; 21.15 koncert nem. narodnih pesmi. — Leipzig: 21.15 Poljuden koncert; 22.45 zabavna prireditev. — Stutt-gart: 20 Nagovor nemškim športnikom, aato angleške, irske in škotske narodne pesmi. — Bern: 20 Koncert za orglice; 21 Orkestralna glasba. — Kato-vice: 20.10 Svečan koncert o priliki proslave narodnega praznika Združenih držav ameriških. — Frankfurt: 20 Operni odlomki. Wagner: Loheagrin — Verdi: Rigoletto — Verdi: Moč usode; 21 »Stari mestni kapitan«, komedija (Malss). — Rim: 21 Vokalni in instrumentalni koncert. — Langenberg: 20.15 »Po svetu«, kaj vidijo in doživijo izseljenci, potovalci in mornarji; 21.55 Zabavna prireditev. — Berlin: 21 Pesmi; 21.30 klavirski koncert; 22.30 Poletna štimunga v glasbi. — Daventry: 20 Lahka orkestralna glasba. — Dunaj: 20.05 Koncert dunajskega ženskega simf. orkestra. Gorelli-Malipiero: Koncert za godalni orkester z orglami — Graener: Symphonietta (godalni orkester in harfa) — Sam-martini-Gui: Arija (iz sonate za 3 instrum.) — Pick-Mangiagalli: Tri miniature za klavir in godalni orkester. — Dvorak: Noturno — Bloch: Veliki koncert za godalni orkester in klavir. — Miinchen: 19 Narodne pesmi; 20 koncert. H. Pfitzner: Vijotin-ska sonata — Pet pesmi za sopran in orkester — Godalni kvartet — Milan: 20.45 Lahka glasba. — Budapest: 21 Vojaški koncert; 22.30 Koncert ciganske glasbe (daje tudi Miinchen). Četrtek, 5. julija. Zagreb: 20.05 Prenos iz Dunaja: ^Cvrček na ognjišču«, opera v 3 delih (Goldmark). — Rreslan: 20.30 Predavanje: »Stari in novi Dunaj«. — Praga: 21 Prenos koncerta iz brnske razstave. — Leipzig: 20. 15 Vesela in pestra glasba; 22 Zabavna prireditev. — Stuttgart: 20.15 »Poljub na poekufajo«, opereta (Millocker). — Bom: 20.30 in 22 Orkestralna glasba. — Katoviee: 20.30 Koncert. — Frankfurt: 20.15 »Poljub na poskušnjo«, opereta (Mil-lficker); nato iz Kassela: Koncert. — Rim: Prenos operete iz gledališča. — IduiRenherg: 20.10 Koncert rokoko-glasbe. Lully: Suita iz »Rolanda« — Rameau: Baletne suite iz »Acanthe in Cephissec, »Zoroastre« in »Platee«; 21 >Ninon iz Lenclosa«, drama (Hardt); nato baletna glasbo. Gluck: Baletna suita — Cherubini: Baletna glasba iz »Ana-kreona« — Beethoven: Baletna glasba iz »Prome-teja«. — Berlin: 19.40 Predavanje: Kako se obvarujemo plinskih zastrupitev; 20.10 »Sladka deklica«, opereta v 3 delih (Reinhardt). — Davenfcry: 20.45 Koncert. — Dnnaj: 20.06 »Cvrček na ognjišču«, opera v 3 dej. (Goldmark). — Miinchen: 19 Koncert pesmi. Tri pesmi od Courvoisierja — Pet pesmi od K. Marxa — Tri pesmi od R. Straufla; 20.15 Vojaški koncert. — Milan: 20.45 »La Favorita«, opera (Donizetti). — Budapest: 20 Koncert ogrskega opernega orkestra. Flotow: Uvertura k »Marti« — Massenet: Fantazija iz »Herodias« — Grieg: Suita iz Peer-Gynta — Waldteufel: Sirenski valček — Adam: Uvertura k »Če bi bil jaz kralj« — Thotnas: Fantazija iz »Mignon« — StrauB: Rože iz juga, valček — Dvofak: Slovanski plesi. Nabavo barve in firneža Direkcija drž. rudnika Velenje nabavi dne 19. julija t. 1. ob 11. uri direktnim pogodbenim potom razne barve in firneža. — Ponudbe se taksirajo z Din 5.—. — Pogoji se dobe pri podpisani. Iz pisarne Dir. drž. rudnika Velenje, br. 4966/11 a. Nabava raznega električ. materiala Direkcija drž. rudnika Velenje, nabavi potom direktne pogodbe dne 17. julija t. 1. ob 11. uri razni e&zfttir&c. maferteB Bliži podatki, specifikacija materijala, kakor dobavni pogoji so na upogled v pisarni gornje direkcije. Kolkovane pouude z Din 5.— se sprejemajo do gornje navedenega roka. Pisarna dri. rudnika Velenje, br. 1(551. aNbavha električ. instalac. materijala Direkcija drž. rudnika Velenje nabavi dne 21. julija t. 1. ob 11. uri pit*menom diroktuom pogod-bom razni električgj instalacijski materija]. — Kolkovane ponude z Din 5.— se sprejemajo do gornje navedenega roka. — Pogoji in specifikacija se dobe pri podpisani. Pisarna dri. rudnika Velenje, br 4946. TouorniflutiT rabljen pa v brezhibnem stanju, ki no« 8.5 do o ton in naglo vozi, (Schneliaufer) se takoj kupi. Ponudbe na »KARLOVACc, poštni predal št. 19. MALI OGLASI Vsaka drobna vrstica I SO Din ali vsaka beseda «0 pol. Najmanjši ogla« 3 aH 5 IMn. Oglasi nad devet »rstie m računajo više. Za odgovor znamko! — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo. 1 Službe iščejo Privatni uradnik s prvovrstno trgovsko izobrazbo, gimnazijo in trgovsko akademijo, z znanjem več jezikov in vseh trgovsko-kontornih poslov, s prakso v zadružnem denarnem zavodu, danes, vsled gospodarske krize v državni službi, a nezadovoljen, želi mesta pri solidnem podjetju, ki bi •mu za vestno delo nudilo sigurno eksistenco. Cenjene ponudbe pod »Pravi poklic je zado-voljnost« štev. 6020 na upravo lista. Služba organista in cerkvenika se razpisuje pri podruž-ni cerkvi v Radomlju. Prosto stanovanje, užitek zemljišča, prosta drva in in bira. Podrobneje po dogovoru. Prosilci naj se obračajo pismenp ali še bolje ustmeno na županstvo Radomlje. Nastop službe takoj! Mesarski pomočnik mlad, sedaj prost, išče mojstra v Ljubljani, pri katerem bi se še nadalie izvežbal. Plača postranska stvar, drugo po dogovoru. Naslov v upravi lista pod št. 6069. Mizarski pomočnik mlad, išče službe, najraje na deželi, kjer bi se obenem učil orglanja. Sprci me tudi službo obč. slu gc ali pisarja. - Ponudbe ie poslati upravi »Slov.« pod: Nekadilec št. 6065. gb Gospodična s perfektno nemščino in dolgolet. prakso, se išče za takoj za triletno punčko. Nastop takoj. Oferti s fotografijo in vali na Albert HERZL, Beograd, Kralja Petra 60. Pisarn, žensko moč „ trgov, prakso, se sprejme takoj. Samo pismene ponudbe brez pril. znamk upravi »Slov.« št. 6068. stanovanja Vnajem Lokal se išče v Dol. Logatca, obstoječ iz ene ali dveh sob in majhnega skladišča. - Ponudbe pod »Lokal« na upravo »Slov.« Gostilno Dobroidočo, v mestu ali na deželi, vzamem takoj v najem. - Ponudbe na upravo »Slov.« pod šifro »Dobroidoča gostilna«. II Ženitbe Prodamo Najboljši malinovec vsako množino, tudi na drobno, nudi »Brezalkoholna produkcija«, Ljubljana, Poljanski nasip št. 10/A. Pekarna s stanovanjem in celim inventarjem naprodaj v sredini trga Trbovlje. Po- izve se pri lastniku Ivan Orešnik, posestnik pekarne, Trbovlje II. Skupna obrt pekarna in slaščičarna ima prednost. Malinovec pristni, razpošilja po 17 Din kilogram Andrej Ču-fer, Jesenice, Gorenjsko. Trgovska oprava nova, se poceni proda. Naslov pove uprava pod i št 6100. Posredovalnica za služkinje V Marijinem domu, Kot-nikova ulica 8, je otvo-rila »Poselska zveza« s 1. junijem posredovalnico za služkinje. Cenjene gospe se vljudno opozarjajo, da bodo dobile tam najlažje služkinje, ker je tam obenem tudi zavetišče za služkinje. Posredovalnina za gospe 10 Din. Volna in bombaž za strojno pletenje In ročna dela, dobite po najnižjih cenah pri PRELOGU, LJUBLJANA Stari trii 12 - Židovska 4 Podnart - Brezje avtozveza zopet upostav-ljena. Avto čaka vsak dan pri običajnem jutranjem ljubljanskem vlaku. Avto-podjetje Bolč & Cvenkelj. Soba se takoj odda. - Mestni trg 13, I. nadstr., Ljublj. Kot sostanovalec se sprejme gospod v sredini mesta, prost vhod in elektrika. - Naslov pove uprava lista pod št, 6096. ZaslUžek Zastopnike za prodajo drž srečk na obroke, iščemo. Sijajni, brezkonkurenčni zaslužek. Razen izdatne provizije še »posebno fiksno nagrado« za gotovo količino srečk. - Bančna poslovalnica Bezjak, Maribor, Gosposka ulica 25. Poročiti se želi gospodična,, hčerka večjega posestnika, pridna, poštena, čedna, neoma-dežev. preteklosti, vse-stransko naobražena, z ni doto 50.000 Din in opravo, se želi takoj poročiti z dobro situtranim posestnikom-trgovcem ali uradnikom. Samo resne ponudbe s pravim naslovom poslati na upravo »Slovenca« pod značko »Tajnost« 6070. Služkinjo 18—21 let. veščo nemščine, sprejmem takoj za gostilno in kuhinjo. Naslov pri upravi " št. 6059. Učenec g primarno šol. naobraz-bo. se sprejme pri A. Sušnik, železnina. Ljub ljana, Zaloška cesta. Izbijače češnjevih koščic dobite pri »Brezalkohol-produkciji« v Ljubljani. Ročni voziček močan, ceno prodam. — Verovškova ul. 21, Spod. Šiška. Kuhano maslo prvovrstno, oddam večjo množino po ugodni ceni. - Naslov v upravi Slov.« pod štev. 6066. » Tvrdka A. VOLK uBliana. Resneva cesto i-i nudi najceneje vse vrste nSenlčno moko In druftc mlavske izdelke. Zahteva le cenik ) V solidnem podjetju bi se udeležil pošten trgovec z večjim kapitalom. Ozira se samo na resne in točne ponudbe z navedbo višine potrebnega kapitala. - Tajnost podatkov pod častno besedo zajamčena. Ponudbe pod »Sigurna eksistenca« na upravo lista. Hiša z gospodarskim poslopjem, se poceni proda v Kozarjah 3, v bliž. Viča. Enodružinsko hišo s štirimi sobami, prodam. Naslov v upravi št. 6071. Gozd 20 let starimi drevesi, . obsegu 514 oralov, dobra zemlja, prodam. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 6078. Hiša zidana, s pol orala zele-njadnega vrta, za 15.COO Din naprodaj v bliž. Sevnice. _ Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6095. Prodam po nizki ceni pult, ste-lažo, vago, 2 stolici, izložbeni okni, štedilnik in otomano. Florijanska ul. št. 11, Ljubljana. irnTHS Divane modroce in vse ostale tapetniške izdelke izvršujem po naročilu «aj-cene|e. - Franc ISKRA, lapetnik, Vič 16. Umrl nam je v ponedeljek 2. julija po dolgotrajni bolezni, v 18. letu starosti najmlajši sin, brat, svak in stric Vrvarske izdelke najboljše kvalitete kupite najceneje v največji vrvarni v Jugoslaviji: To varna motvoza in vrvarna d. d. Grosuplje pri Ljub Ijani. Komisijska zalogai Franc Palme. Ljubljana Gosposvetska c. 7: Celje, Cankarjeva 7 in Maribor, Koroška 8. | S vež", lajfiuojše ina stalno v zalogi ter raz- !>o'eb, Sudnička 3/10 dobavlja kolesa, dele koles, pneumatike šivalne stroje, gramofone, aramofonske plošče. ter nogometne žoge po najnižjih cenah. Zahtevajte veliki ilustr. brezplačni katalog. Alojzij Kalan previden večkrat s sv. zakramenti za umirajoče. — Pogreb bo v sredo 4. julija ob 15. uri iz \idov-danske ceste 2 na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 3. julija 1928. Žalujoči družini KALAN - NOGRAČEK. Gostilniški stoU Podpisani uljudno naznanjam, da sem pričel izdelovati gostiln, stole. Tem potom se najvljudneje priporoča slavnemu občinstvu in gostilničarjem za cenjena naročila in vsa v to stroko spadajoča popravila, kakor tudi za pletenje stolov. Z odličnim spoštovanjem Franc Nekovar, stolar, Breg št. 14, Ljubljana. Prekupci imajo popust. bukove in hrastove odpadke od parketov. dostavlja po nizki ceni na dom parna žaga V. SCAGNETTI v Ljubljani, za gorenjskim kolodvorom. foseriraite v „ Slovencu!" Dovršitev skladišča v polkrogu in zgradba poslopja za skladiščno osobje na tovorni postaji Novi Sad. Direkcija državnih železnic v Subotici razpisuje na te-melju odobrenja g. prometnega ministra z dne 5. junija 1924 v aktu Generalne direkcije državnih železnic G. D. št. 15.849/24 in v smislu členov 86.—98. zakona o državnem računovodstvu za dan 24, julija 1928 prvo olertalno licitacijo za izvršitev zidarskih, kamnoseških, tesarskih, mizarskih in ključavničarskih del pri dovršitvi skladišča v polkrogu in za izvršitev talnih, zidarskih, tesarskih, krovskih, kleparskih, kamnoseških, mizarskih, ključavničarskih, pleskarskih, inštalacijskih, slikarskih in tapetnih del pri zgradbi poslopja za skladiščno osobje na tovorni postaji Novi Sad. Kavcijo v znesku 5% ponudene vsote za naše državljane, oziroma 10% za inozemce, je treba vložiti pri blagajni Direkcije državnih železnic v Subotici ali pri blagajni Generalne direkcije državnih železnic ali pa pri blagajnah ostalih Oblastnih direkcij državnih železnic v gotovini, predvideni po členu 88. zakona o državnem računovodstvu najkasneje do 10, ure dopoldne na dan licitacije; licitantje pa morajo na dan licitacije predložiti reverz o vloženi kavciji določeni komisiji za vodstvo licitacije. . . , v... , Ponudbe, kolkovane kot predpisano, je vložiti najkasneje do 11, ure Gradbenemu oddelku direkcije (Trg vojvode Puf-nika št. 9 II. nadstr., vrata št. 9) v zapečatenem ovitku z označbo na zunanji strani: »Ponudba za izvršitev del pri dovršitvi skladišča v polkrogu in zgradbi poslopja za skladisčno osobje na tovorni postaji Novi Sad ponudnika N. N.« Pravico do licitacije imajo le osebe in tehnična podjetja, ki se izkažejo komisiji z dokazi o svojih podjetniških sposobnostih in izkazom, da so svoj obrat podvrgli obdavčenju m plačali ves davek s pripadajočimi dokladami za vsa zapadla zakonita dela, kakor tudi za vse po posebnih odobrenjih določene obroke. ... Zastopniki ponudnikov se pripuste k licitaciji e, ako se izkažejo s pismom o polnomočju, da morejo ponudnike na Iicir taciji zastopati. , . . _ Načrte, ponudne obrazce, proračune stroskov in splosne ter tehnične pogoje si je mogoče ogledati ali nabaviti za 100 Din vsak dan med uradnimi urami v Gradbenem oddelku direkcije. Naknadnih in brzojavno vloženih ponudb ne sprejemamo. Iz direkcije državnih železnic v Subotici, štev. 26.167/1928. Zahvala Vsem, ki so v znak spoštovanja in priljubljenosti spremili našo predobro, zlato mamico, oziroma soprogo, taščo in staro mamico, gospo Marico Žitnik ro!. Deršin na njeni zadnji poti, se tem potom najtopleje zahvaljujemo, Posebno hvalo smo dolžni preč. duhovščini, gg. zdravnikoma dr. Drobniču in dr, Zajcu ml. za njuno požrtvovalnost, glasb, društvu »Ljubljana« za krasne žalostinke ter darovalcem cvetja in vencev. Iskrena hvala končno vsem, ki so na kakršenkoli način pokazali, da sočustvujejo z nami. Ljubljana, dne 3. julija 1928. Žalujoče rodbine Žitnik-Lončar-Jurjovec. 43 Henrik Sienkiewicz: Na polju slave Povest iz časa kralja Jana Sobieskega. Veva, a bi rada še enkrat slišal a k No, pa poslušajta: Lovci — pešci in na konju, vrag naj vzame vašo gonjo, pod mejo... Tako je! To bi jaz napisal na Jackovem mestu vsem 'v Belčončki. Ce pa tega ne stori, naj mi prvi janičar razpara trebuh, če jaz sam ne pošljem Pon-eovskemu tega pozdrava v mojem in vašem imenu.« O, to pa je sijajna misel, bogmek je zaklical navdušeno Jan. >Duhovito je, a tudi primerno!« »Naj Jacek le tako odpiše!« >Ne,« je rekel gospod župnik, ki mu je govoričenje teh treh bratov že presedalo, »ne odpise Jacek, temveč jaz, a ne bom si jemal na posodo vase modrosti « Nato se je obrnil k Ciprianovičema in Jacku: »Ni bilo lahko napisati to-le pismo. Hudobiji moramo odbiti rogove, pri tem pa ne smemo pozabiti na spodobnost, a pokazati moramo tudi, da vemo, v katerem grmu tiči zajec. Zato poslušajte, prosim, in ce ima kdo izmed vas kaj pametnega pripomniti, naj to stori.« Potem je pričel citati: . , . »Velecenjeni gospod, dragi pan in brat...« Tu je z dlanjo odvil gorenji del pisma m dejal: . Ai; eosoodie, da mu ne pišem »vasa mi- /mi —i------- " ' ~ • o lost« temveč samo »dragi«/« »To ga pogreje,« je rekel pan Serafin, kitajte dalje, prečastiti.« Torej poslušajte: »Slehernemu človeku v naši republiki je dobro znano, da umejo ob vsaki priliki conservare et appli-care (ohraniti in pokazati) spodoben nastop le tisti, ki so od mladih nog vajeni spodobne družbe, ali pa so sami dobrega rodu in jim je omenjena spodobnost že prirojena. Videti je, da pri vas, velecenjeni gospod, ne velja niti eno, niti drugo. Prav zato vam hoče gospod Jacek Tačevski, — ki je ex contrano (v nasprotju z vami), velecenjeni gospod, po svojih slavnih prednikih podedoval plemenito kri in srce, odpustiti vaše proštaške besede in vam obenem vrača vaše proštaške darove. Ker pa hočete liki campones (krčmarji), ki imajo gostilne v mestih ali krčme ob cestah, predložiti nekak račun za gostoljubnost, katere je bil pan Tačevski deležen v vaši hiši, je pan Tačevski seveda pripravljen povrniti vsa vaša expensa (izdatke) s pripadajočimi, njegovemu dednemu ugledu primernimi obrestmi vred ...« >0, za pet ran božjih,« ga je prekinil Klari Cipriancvič, -»Pongovskega zadene kap!« »Ha! ošabnest je bilo treba kaznovati! Ce pa sežigamo pri tem tudi mostove, to je vendar sam Jacek hotel.« ,, »Da, da!« je razburjeno zaklical Tačevski. Zdaj pa poslušajte, kaj mu dodam še orl svoje strani: V tem smislu sem se domenil z gospodom ta-čevskim, kajti prepričana sva, da ste sprožili sicer svoj lasten lok, a strupena puščica, s katero bi radi zadeli odličnega mladeniča, utegne izvirati iz drugega, ne iz vašega tula. Razum in telesna moč pešata tem bolj, čim bolj se človek stara. Betežna starost laliko nasede tujim zakotnim vplivom in zasluži zaradi tega večjo prizanesljivost. V tem smislu sklepam svoje pismo in dodajam kot duhovnik in božji služabnik samo še pripombo, da se človeku tem manj spodobi gojiti napuh in sovraštvo, cim starejši je in bliže grobu. Namesto vsega tega bi morali misliti samo na dušni blagor in zveličanje, ki ga sebi in vam, velecenjeni gospod, iskreno želim. Amen. Izvolite sprejeti izraze itd. od vašega uda- nega itd.« , . , »Vse je accurate (točno) povedano,« je rekel pan Serafin, »ničesar ni treba dodajati in ničesar ne črtati.« ... »No!« je rekel župnik. »Ali se vam ne zdi, gospod, da je vse to zaslužil?« . >0, kar vroče mi je postajalo tu m tam.« »Meni tudi,« je dodal Luka Bukojemski. »Človek postane, če posluša takele reči, tako žejen, kakor če bi mu bilo vroče.« »Postreži gospodi, Jacek, jaz pa medtem zapečatim in oddam pismo.« Po teh besedah je snel gospod prost s pista pečatnik in odšel v spalnico. Vendar pa so mu morale pri pečatenju priti druge misli v glavo, kajti ko se fe vrnil, je dejal: »Gotovo. Da sem le dovršil. Toda ali ne bo to morda prehudo? Kaj, če bi stan to poplačal z lastno krvjo? Vulnera (rane), ki jih prizadene pero, so zdravju prav tako nevarne in nic manj skeleče kakor one od meča in kroglje.« »Res, res je!« se je oglasil Tačevski m stilnil zobe A bas ta bolestni Jackov glas je končal obotavljanje. Stari Ciprianovič je rekel: . -Prečastiti gospod, to so ze plemeniti pomisleki, kakršnih Pongovski ni imel. Njegovo pismo zadeva naravnost v srce, vaše pa biča samo osabnost in srd. r7a»0 fjdsliiTi, da se to pismo mora odposlati!« 'U "pismo so res "odposlali, a Tačevski je po vsem tem še bolj pospešil priprave za svoj odhod. _ ffSPfE E = co £ ® žf ? P h r s — w ® w n- *) 3 i, | E j 2. pq 5 > ? S.Š 3 o ? » N E" S" ST v 2 , « B- 5« N 6 S ti S < ~ ca i o«»i 2. S' ^ « ~ ~'• CL D » * ro _ e-, era Oi 2 m e ►o | fD - o 5 a ?? I . « ® I 2 DT I« g« B -s i sg* c 5 Si ' K- S * £ £ S f" * W K O crq < cr w 1 » B Mf as s p 5.' " a ^ £'. f* — _ r* S 8C < 8 » « sM »I 4 P trn Jugoslovansko tiskarno » Ljubljani: Karel Ceft. Izdajatelj' dt, Fr, tUlovec. Urednik; Franc Tmeglavt