33. številka. Ljubljana, v petek 10. februvarja. XV. leto, 1882. SLOMŠKI Mi Izhaja vsak dan ivečer, izimfii nedelje in praznike, terveljapo pošti prejeman za avstrij sko-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za VBe leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. tO kr. Za pošiljanje na dom niču na se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tisk.i Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniStvo je. v Ljubljani v Frana Kolmana hiši „ Gledališka stolba". Dpravnistvu naj se blagovolijo poSiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Ijen, kakor hitro se je stavil v nasprotje z Rot-schildom. Padec njegov je bil gotov, le čas nij bil določen. A še drug uzrok sodeloval je pri tem, ta namreč, da Bontoux nij bil Žid. Odkar so židje na Dunaji pred več leti uničili stare firme I. G. Schüller, Stametz, Maier itd., nikdar več ne puste ne-Žida kvišku, vsacega poderö. Imajo v tem izvrstno organizacijo, in najpotrebnejša sredstva časnike in denar — in množe se Židi in njih vpliv na škodo druzih državljanov. Namen borznih baronov bil je, izpodnesti tudi ,.Länderbank", pa to obvarovala je nekaj previdnost vlade, nekaj pa skoro nerazumljiva sreča. Sicer pa nevarnost nij še pri kraji za tako važni in koristni zavod, ker mu manjka financijelne zaslombe, ku-keršno mu je poprej davrda Union generale in ker bodo židovski krogi napenjali vse žile, priti v prejšnji, njim tako ugodni stan. Jedno židovskih glavnih glasil uže sedaj daje vladi cinični svet: naj se zopet vrne k na j m ogo č n e j Sej finančnoj koteriji vsega sveta, potem da bode dobro. Pa če se čita v „Deutsche Zeitung": „Die dynastie Rothschild wählt mit Vorliebe Staaten zu ihrem aufenthalte, welche grosse schulden hatten und deren finanzen gründlich zerrüttet waren. Die Rothschilds sind mit keinem Staate verwachsen; sie betrachten ihn stets als object für ihre grossartigen Operationen. Kein gel d Verleiher von profession kann mit einem mannein geordneten Verhältnissen ein gutes geschäft machen," nam je hitro očita židovska neobrezana nesramnost, potem je hitro razvidno, po čem teži fakcijezna opozicija, ne le po gospodarstvu nego tudi po našem denarji. Zaradi tega smo z velikim veseljem čitali vest, da bode vlada i na dalje krepko se bojevala proti židovskej zaroti, da dode protivila se vsacemu monopolu jedne svojati, in tako koristila vsem državljanom. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 10. februvarja. Kateri so uzroki vstaje na Juifu t Na to vprašanje odgovarja stvarno in jedrnato „Parlani en tiiru. Ta list pravi: ^Avstrija opira se v okupiranih provincijah na mohamedanski element in t tem leži ključ dn vstaje. Srbski kristijanski element boril se je skozi stoletja, da bi otresel mohame-dansko vladarstvo in Avstrija pride in utrdi še bolj mohamedanski element v njega vladarstvu. Kaj naj pričakuje od kristijanov ? Uzroki vstaje so jasni in vplivali bodo dalje, dokler nam neki dan ne pro- uzrocijo krize, katerej bodemo komaj kos.--- Z upornimi ortodoksnimi kristijani, katere je hotela Evro »a reš ti turškega vladarstva, simpatizira vse ortodoksno prebivr.lstvo od Adrije do Črnega morja, in od tu do obal Severnega morja — — —" ln „Parlamentar" dokazuje, da ti vstaši nijso „roparji", marveč da so to narodni junaci, katerim v Brci tli domovinska ljubezen, kateri nn hote gledati zatirane domovine svoje. Na dalje raztnotnva ta list, kako neizrečeno je slaba uprava avstrijska v okupiranih provincijah, da se čisto nič nij storilo v blagor ljudstva. „ObČinska avtonomija," pravi dalje ta list, „katero je uživalo ljudstvo pod turškim vladarstvora, se nij dala še nazaj, nasprotno pa pripravlja administracija upeljavo zem'jiščnega, upeljavo užitnin-skega davka in vltida je izdala razglas, naj se »tretjina", to je tretji del vseh pridelkov, nutanko oddaje turškim posestnikom Ali smo res tako najivni, da mislimo ljudstvo pridobiti s tem, da mu ne damo nič druzega kot davke. — — — Rusi so na kas-piškem morji takoj zidali železnico, ko hitro so okupirali tujo deželo. Avstrija sedi tri in pol lota v Bosni in Hercegovini in nij še zidala nobene železnice k glavnim mestom teh dežel . . . Čim večji so naši interesi do Avstrije, tem žalostneje zdi se nam ta prikazen in toliko bolj opravičena je naša želja, da bi se odpravil dozdanji upravni zistem . . ,M Tem uzrokom vstaje imeli bi mi dodati še marsikaj, kar se tiče pomngjarjevanja in ponemčevanja in kar se tiče postopanja avstrijskih uradnikov v okupira- la Ljubljani 10. februvarja. Svitla in nenavadna prikazen Bontouxa in njegovih dejanj šla je v zaton, Kmalu se povrne na borze prejšnji mir in zadnji „polomu v Parizu pozabil se bode v obče kakor „krach" 1873. leta na Dunaji, le nekatere, ki so bili preveč zadeti, bode še trgalo po udih. Če uže vsaka še tako vsakdanja nesreča vzbuja naše sočutje ter sili k premišljevanju, kaj jej je bilo uzrok, je to BOčutje in premišljevanje pri Bontouxu še veliko bolj umestno, kajti ta izredni mož pridobil sijev kratkem času naše simpatije, in to po vsej pravici. Takoj, ko je nastopil v Avstriji, občutili smo dobrodejni vpliv francoskega kapitala; denarja za nizke obresti nij namreč nikdar preveč v deželi in če smo uže v prežalostnem položaji, da nas nekdo mora dreti, nam bode gotovo tisti bolj po godu, kateri to operacijo izvrši z manjšimi mukami in bolečinami. Komaj je poldrugo leto preteklo, odkar nam je jel dotakati francoski denar in uže se je oživel promet in kupčija, nasproti pa se znižale obresti, da sedaj dobivamo pri denarnih zavodih posojila po 4% ali 5%, za katere smo plačevali poprej 6 do 7 in tudi več odstotkov. In državna ma šina sama počela se je gibati prosteje, ker se je znebila tesnih spon, v katere so jo uklenili Rot-schild in njegovi pristaši, kar je tem važneje, ker bo ti denarni velmoži v opoziciji proti vladi in bi radi tudi na denarnem polji stavili vladi zapreke. Lehko se tedaj preračuni, kako grenak je bil tem pijavkam nastop novega tekmeca na denarnem bojišči, kako jih je pekla ustanovitev neodvisne „Länderbank", kajti dobiček nij zahajal več samo v njih žepe, pa tudi nij več tako masten, kakor prejšnja leta, monopol denarja, samovlada Rotschildaje bila uničena. Da so tedaj napeli vse moči, ugonobiti nasprotnika, da so upotrebljevali vsa sredstva, je le naravna posledica, in Bontoux je bil izgub- LISTEK. 2SP O IT. (Spisal I. Turgenjev, preložil M. Malovrh.) Prva Kii j "li-i. XI. (Dalje.) Ko se je z Neždanovom k domu vračal, gibal se je od utrujenosti kakor kakšen pijanec. „Kaj vam je?" vprašal je Neždanov. „Truden sem ko pes!" odgovoril je jezno. „Kakor jasno tem ljudč:n kaj razložite, nihče vas ne umeje! Nihče zdaj slušati neče! Niti ruski ti ljudje več ne razumejo. Beseda „učastok", del sveta ali zemlje, jim je znana; ako pak kdo govori o udeležbi, „učastje", to tega nihče ne razume. Kakor da to ruska beseda nij. Ljudje mislijo, kadar o njihovej udeležbi govorim, da jim hočem del svojega s v < * t a dati! Markelov razložil je kmetom principe asocija-cije, ki jo je pri sebi v vesti kanil, ali oni so se mu protivili. »Prej je bila jama pri nas globoka .. . zdaj se je pak niti do dna ne vidi!" — dejal je jeden ter s tem Markelova grozno razjezil. Prišedši k hiši, ukazal je seljakom oditi, a svojemu slugi velel je, konje upreči in zajutrek prinesti. — Služabnikov nij imel preveč; necega malega dečka, kuharico, kočijaža in necega starca, katerega uho je bilo zarasteno in ki je v dolzem kaftanu iz pavole okolo stopal; bil je to bivši sluga Markelovljevega starega očeta. Ta starec gledal je vedno z veliko žalostjo v svojega gospoda — dela pak nij nobenega imel, ker za nobeno več bil nij; ali v sveto dolžnost si je smatral vedno v hiši biti. Na omari v predvežji čepel je obično. Za zajutrek dobil je Neždanov trdo kuhana jajca in mrzlo juho iz kvasa s kosci mesa. Neždanov sedel ie na isti, tarantaB, s katerim se je bil prejšnji dan pripeljal; toda namestu treh upregli bo samo dva konja, ker je bil jeden vsled podkovanja malo šepast postal. Pri obedu govoril je Markelov le malo, jedel pa skors nič ter le težko sopihal. Izpregovoril je nekoliko besedij o svojem gospodarstvu ter zopet z roko mahal, kakor da je hotel tudi reči: „Saj je vse jedno, kasneje trebalo bode itak vse izpremeniti!" Mažurina prosila je Neždanova, da jo s seboj do mesta vzirae; hotela je ondu nekaj kupiti; nazaj pa pojde pes ali pa se bode h kakšnemu kmetu na telege vsedla. Markelov spremil je oba do stopnic ter Neždanovu rekel, da bode menda kmalu zopet ponj poslal, potem pak . . . . potem — on Be je ves stresel, ali se koj zopet zvladal — potem moralo se bode kaj stalnega ukreniti; tedaj bode tudi Solomin prišel; on sam le čaka, da pridejo poročila Vazilija Nikolaj »ča, ker potem se bode reklo: „na delo!'', kajti narod neče delj čakati. — (Oni isti narod, ki niti besede „udeležba" nij umel!) „Kaj pa je s pismom, ki ste mi ga hoteli pokazati . . . čegav je uže ... da od Kisljakova ?" vprašal je Neždanov. „Pri drugej priliki," . . . odgovoril je Markelov. Tarantas je oddrdral. „Bodite pripravljeni!" zavpil je še Markelov, ki se je bil na mostu ustavil. Za njim stala je vedno žalostno gledajoča osoba polomljenega starca, ta dedščina po praočetu, ki je krivi svoj hrbet skušala kolikor toliko ravno držati. Skoro čisto do mesta molčala je Mažurina neprestano ter svojo cigareto pušila. Ko sta se za- nih provincijah, — a težko leži na nas roka državnega pravdnika . . . V ii, m) <- di7i»>c. Rusom sovrafni listi raznasnjo vesti, da se oborožuj^, da dela povsod propagando, ščuje proti Avstriji in jo podkopava; oficijelni glasovi avstrijski in ruski pa zatrjujejo mejsebojno priiateljstvo. V Srbiji so razmere mej strankami jako napete. Opozicija ne zamudi v sku .ščini nobene prilike, da bi vladi energično ne nasprotovala; opo-zicjonelni listi objavljajo dolge brzojave iz Pariza o izgubi Srbije pri „Un on generale1* ; iz tiskarn opo-zicijonelnih novin pošiijaio se po mestu in pri-lepljajo po voglih mrtvaški listi na „Un on generale". — »Pol- Corresp." pa poroča iz Pariza, da izguba Srbije pri „Union generala" znaša 17 milijonov frankov, a 50 odstotkov te svote da se dobi nazaj, drugo polovico pa da morda prevzame kako drugo društvo. In „Pol. Coir.u pravi naposled, da Srbija ne bode imela dosta izgube, ker se francoski finančni minister gorko poteza za Srbijo in se i ogaja z Banque de Paris in da je ta slednja voljna prevztti grajenje srbskih Železni-3 za 9 milijonov ceneje nego „Uuion generale", če se to slednje uresniči, ne bode Srbija imela izgube; ta pa se odloči v mtilo dneh. Iz Moli j«* se razglasa po listih n a j n o v ej i i program liberalcev. Ta opomina vse somišljenike, naj vporabijo vse svoje moči v to, da se ustava restitujira. Da pa se to doseže, sestavi naj se iz vseh strank rnimsterstvo, katero naj kolikor hitro mogoče skliče sebranije. Pravico zakonodaj-Btva naj bi imelo le sebranije ; varnost osobe, svo boda novin, varčnost pri admin straciji, reforme davka so neobhodno potrebne stvari; vrhu tega naj se gleda na to, da bode cerkev državi podložna. Liberalci tudi odločno zahtevajo, da se ohrani najboljše prijateljstvo z Rusijo. Predvčeranjim je pru*lti deželni zbor o cerkvenej predlogi nadaljeval debato. Virchov je odločno govoril proti temu, da bi se upeijalo poslanstvo v Vatikanu, a dejal je, naj se ostrost maj-niških zakonov nekoliko odstrani. Rich ter zahteval je svobodno cerkev v svobodnej državi. Windhorst je bil mnenja, da se morajo majniški zakoni revidirati. Predloga izročila se je komisiji obstoječej iz 21 članov. Italijani demonstrirajo proti papežu in zahtevajo na shodih, naj se pridobijo nnereŠene pro-vincije" za Italijo. Kakor poroča „Cipita.le", zbralo se je mnogo večerov aad 70 udov najbolj odličnih Članov antiklerikalnih društev na sv. Petra trgu v Rimu v nekej gostiln'. Riccioti Ganbaldi jim je predsedoval. Roseo napil je pri tem shodu na uničenje papeštva in Ruviola na pridobitev iredeo-tovskih proviucij. Po^shodu podali so se udeleženci na trg in kričali : „Živel Garibaldi!" „Živela Italija!" „Pogine naj papestvo!" — In ravno isti list „Capitale" poroča, da je bilo navzočne mnogo policije, a gledala je mirno to početje. Mi pa vzkliknemo: Blažena Italija, a se bolj blažena Avstrija, katera na visocih in vplivnih mestih trpi nastavljene take uradnike, ki so v zvezi s to laško svojatjo, ki z njo delajo propagando za Italijo, ki hote Avstriji iztrgati najboljše dele in jih vreči Italiji v žrelo! Kakor poročajo najnovejši telegrami, namerava knez Bismark predlagati velesilam, naj bi se iz Egipta naredila nezavisna država pod evropsko garancijo, kakor n. pr. Belgija. Dopisi. pornici približala, vzdihnila je najedenkrat glasno. — „Kako se mi ubogi Sergej M.hajlovič smili," vzkliknila je tožnim obrazom. „Meni se vidi, da ga je naša stvar čisto zmešala," dejal je Neždanov, ,,tudi njegovo posestvo nij ravno najbolj urejeno." „Ah, meni se ne smili zategadelj." .... „Nego?" rZato, ker je jako nesrečen . . . uprav rojen za nesrečo! — Kakor da bi koga boljšega najti mogli ... a vender ga nečejo ! On jim ne dopada!" Neždanov pogledal je ves začuden v svojo sosedinjo. „Ali vam je kaj pobližje znano ?" „Znano mi nič nij . . . to vsak le čuti — sam po sebi! Z Bogom, Aleksej Dimitrič." Mažurina stopila je iz taiantasa in jedno uro kesneje pridrdral je Neždanov na dvorišče Sipjagi-nove hiše. Lep obraz pogledal je pri oknu ter se mu ljubeznivo nasmijal . . . gospa Sipjaginova pozdra vila je njegov prihod. „Kako krasni sta njeni očesi!" mislil si je Neždanov. (Daljo prih.) Iz LJubljane. [Ii8: Dorf Obershiskka, Bez. Umgb. Laibach. Vas Sgornašiška, Kanton Ljubljanske okolice. Tožoega srca zapazi potnikov pogled na mitniškej hiši pri Černovskem mostu tudi takšen klasičen napis, katerega bi bil sam bosopeti otec Marko vesel in ki slove: Dorf Jeschza, Bezirk Umgebung Laibach. — Was Jeshea^ Kanton Ljubljanske okolice. — Božji grob v Stepaojej vasi vabi osobito v postu Ljubljančane k sebi in množice zahajajo potem tudi rade ogledat si romantičnega gradiča umrlega našega rojaka Ter-pinca na Fužinah. Tudi tamkaj razveseli Slovenca „pravilni" napis: Dorf Kaltenbrunn, Gerichts-Bezirk Laibach. — Vas Feshine, c. k. sodni-štvo ljubljansko. — Takih napisov čislo je po našej dragej zemlji brez konca in kraja, zato se res ne smemo čuditi nečemu Nemcu, ki je potujoč po našej deželi in beroč takšne nemške napise, dejal „Sind denn hier in Krain überall deutsche An siedelungen, dass jedes Dorf eine deutsche Bezeich nung tragt?" Zunanja podoba teh napisnih tablic, uže na pol oprhlih, da se jedva razločujejo črke, katerih nij narisala mojsterska roka, kaže, da bo ostanki še iz one dobe, ko so slovenski župani še takovi bili, kakeršnega nam je narisal nepozabljivi Miroslav Vilhar v svojej šaloigri „Zupan", in katere original je iskal svoje sreče v pokvarjenej korporalskej nem ščini. Dasi skoro časa zob razgloje omenjene sra moti In e svedočbe minole topoglavosti v deželi naših očetov, vender je upati, da naši sedanji župani, katerim žije v prsih moško narodno čuvstvo, odpravijo te žalostne spomine in omislijo na njih mesto takšnih, kakersni pristojajo slovenskej deželi. V to ime Bog pomozi! —t— Z Jezico 8. febr. [Izv. dop] Naši domoljubi napravijo dne 12. februvarja v gostilnici pri „ Ruskem caru" naroduo veselico s petjem in plesom. Začetek bode ob 6. uri zvečer. Gotovo bi bilo v korist in splošno omiko pri-prostega ljudstva, ako bi se tudi sem ter tja pridružil kakšen meščanski rodoljub kratkočasnim veselicam po kmetih. Posebno bi se to lehko zgodilo v obližini ljubljanske okolice. — Kakor posnema kmetsko ljudstvo rado gosposko nošo, tako bi se učilo rado tudi od izobraženih meščanov omike in obnašanja, ako bi le ž njimi v dotiko časih zahajalo. In to bi bilo lehko pri raznih zabavah mogoče, katere se tu in tam vrste. — Za razširjanje omike priprostega ljudstva ima tedaj vsak izobra žen Slovenec sveto dolžnost. In, ako bi vsak po svojej moči v tem smislu deloval, bil bi si lehko svest, da je domovini koristil. Za domovje se dvi-gnimo! Iz Trebnjega 7. februvarja. (Dolenjska železnica.) Bilo je brati v zadnjem broji koro škega lista „Mirau o dolenjskej železnici, da se neki uže snuje, ker jo je knez Auersperg uže meriti dal čez Kočevje. Res, nij se čuditi, ako je časih uže kdo pisal na zavitek : Ljubljana na Koroškem, vsled geografične nevednosti. Ravno tako je tudi napačna vera, ako kdo misli, da če knez Auersperg meri in želi za svojo osobo in korist železnico čez Kočevje, da je potem uže gotova. Kdor pozna Kočevje, ne bo mislil, da so to pravi Dolenjci, ampak le stari nemški naseljenci, ki se pa ločijo od Dolenjcev po kraji, zemlji, po jeziku, običajih in tudi po zgodovini, to je vse drug narod od Dolenjcev. Vsekako je pa ta meritev sama prekanjenost za Dunajčane in za one gospode, ki Dolenjskega nič ne poznajo, in tisti, ki so v državnem zboru, pa s knezom vsled političnih razmer v jeden rog trobijo, pa pojasnil nečejo navesti, je-li to res prava pot čez Dolenjsko ali ne. Saj izdajalec naroda je tudi tajilec narodovih Želja in pravic. Jedino prava in uže dvakrat merjena proga za železno cesto je: od Ljubljane do Višnje gore, čez Hudo, Št. Vid, Temeoiško dolino, čez Št. Lorenec, Vel. Loko, Trebnje, Karteljevo, Mirno peč in Novo mesto. Ta proga je najkrajša, ima najlepšo ležo, obilo vode in mnogovrstnega blaga in živeža. In Če se res napravi železnica po tej poti čez Trebnje, bi bilo res Dolenjcem veliko pomagano v vseh ozirih, kar jih železnica dati zamore in tudi Rudolfova železnica bi si pridobila stalno podporo (v finaneijelnem pomenu), ker po tej progi bi se izvažalo mnogo pridelkov, žita, živalij, lesa in mnogo ljudstva vsak dan. Tudi premoga je pri Mirni obilo. Ako se pomisli, da je samo od vasi Temenice do pod sv. Ane 32 mlinov in osem žag in da so povsod velike vasi, primerne ceste in pota za vsnk promet ter da se tukaj lehko ukvartira na tisoče vojakov, bi bilo res naj mod reje, da bi se po tej dolini speljala železnica. Kar Kočevje zadeva, pač nij vredno o poljedelstvu, obrtu ali čem jednakem govoriti, tudi se Kočevje na kako višjo stopinjo povzdigniti ne da, ker pusti kraj in kameniti brez vode in prave leže se ne da povzdigniti do kaj vzgleduega. Če bi pa kdo trdil, da ima knez Auersperg mnogo gozdov, naj mu bo povedano, da je Italijan uže zdavno vse pobral in še zdaj seka in žaga, kolikor le more; in kakor se sodi, je knez uže vse boljše lesovje poprodal laškim lesnim kupcem. Fužina pa na leto komaj toliko izdela, da vlak jeden pot vse lehko potegne. Vožnja ljudstva bila bi pa samo za Kočevarje v jeseni in spomladi. Voda bi se komaj na tretjej postaji dobivala, o suši pa še tam ne. Glejte tedaj, naši poslanci, in čujte, da železnica ne bo samo za kneza Auersperga, ampak za Dolenjce sploh, ne za jedno samo osobo, kar se pri tacih rečeh prerado zgodi. Če se napravi železnica čez Kočevje, nij Dolenjcem prav nič pomagano, za prebivalce v Temeniškej dolini in okolici bi bila oddaljenost tolika, kakor zdaj v Litijo. Upamo, da nas bodo naši poslanci, zlasti pa naš dolenjski državni poslanec knez Windischgratz, odločno in dobro zastopali in skrbeli za našo korist. Iz Krope 6. februvarja. [Izv. dop.] Zopet nam je naša čitalnica 2. t. m. z Vodnikovo svečanostjo napravila prijeteu večer. Igro „Berite Novice" so naši igralci kaj dobro igrali, da je bila splošna pohvala; posebno Kratki se je znal prav dobro braniti Blovenščine, kar je vzbudilo občno veselje. Izvrstno petje „Ilirija oživljena" in „Slovan povsod brate ima", je močno dopalo, šaljivo petje „Trije nosovi" se je predstavljalo tako izvrstno, da je bilo dosti pohvale in smeha. Veselica bila je dobro obiskana, počastili so nas ta večer tudi narodnjaki iz Radovljice in Kranja, kar nas je močno veselilo, da nas tudi iz oddaljenih krajev obiščejo; ravno tako naši sosedje Kamnogoričanje. Naposled je bil živahen ples. Zato naj bo izrečena hvala našim igralcem in igralkam, kakor tudi izvrstnim pevcem, posebno pa g. pevovodji čitalnice za velik trud. Pri tej priliki naj bo še povedano, da je čitalnični predsednik dobil na slovensko ulogo od si. c. kr. o k r. glavarstva slovenski odlok. Slava ! Z Dunaja 8. febr. [Izv. dop.] (O mini-sterskej krizi.) V ustavovernih listih je od zadnjega ponedeljka zopet ministerska kriza na dnevnem redu. Po mnenji židovskih časnikarjev bode pariška borzna katastrofa zahtevala svojo žrtev tudi iz avstrijskega ministerstva. Ta žrtev mora biti finančni minister Dunajevski. Ker pa je minister-st v o proglasilo se za solidarno, pasti mora z Duna-jevskim celo ministerstvo. To je jeden uzrok, zakaj da ima zdaaje ministerstvo dati svojo ostavko. Drug uzrok razširjal se je včeraj po dunajskih listih. V državnem zboru je na dnevnem redu davek od petroleja. Vsak nov davek je obtežilo za davkoplačevalce. To uvideva se tudi v avtonomisti-ikej stranki. A kaj pomaga? Prejšnja ustavoverna ministerstva gospodarila so dvajset let z največjo frivolnostjo, kar se tiče finančnih zadev. Povsod morala je biti državna pomoč, in menda se še vsak spomina, da je cela levica terjala 80 milijonov, ki so se potem porabili za podporo polomljenih židovsko nemških bank. Državen dolg dosegel je neizrekljivo svoto. Zdanje ministerstvo prevzelo je silno zadolženo zapuščino prejšnjih židovsko nemških zistemov Naravno, da mora tudi zdanje ministerstvo bolehal vsled grehov prejšnjih ministerstev. Zahteva novil davkov, ki so zato, ker so novi, se ve da nepriljubljeni. To uvideli so razni klubi desnice. A p-dolgotrajnih obravnavah, po globokem razmišljam sklenili so poljski, češki klub in klub Hohenvvartov da se ima glasovati za nuv davek. Samo klub Lich tensteinov se je proti vil. Nekateri trde, da iz op<» zicije proti finančnemu ministru. Mnogo glasov trd da je Lienbacher-Lichtensteinovemu klubu Dum« jevski trn v peti, posebno po poslednjej borznej krLi Grof Taaffe pa je baje izjavil, da, ako desnica n glasuje solidarno za nov davek, odstopil bode Du najevski, a ž njim vso ministerstvo, ker so vsi z jednega in jeden za vse — t. j. solidarni. Levic bode jednoglasno glasovala proti novemu davku Denes se bode odločilo, in kolikor sem denes mog 1 poizvedeti, bode desnica solidarna, o ministerske krizi torej jutri menda ne bode glasu več. Židovstv na čelu njim Kot h srh i ld bode menda še dolgo la jalo na Dunajevskega, ker slednji na vsak nači* hoče, da se podkoplje vpliv židovskih borzijancev v Avstriji, ki so dolga leta Avstrijo neusmiljen moteli, ■z Gorice 3. febr. [Izv. dop.] Da je so tabak itd. dražji v blaženej Italiji, je nam Primoi jem in našim žalibog uže skoro izgubljenim braton beneškim Slovencem uže davno znana stvar. Zat pa se muogo „kontrebandira" in lačni italijansk financar za par avstrijskih dvajsetic zatisne jedno ai tudi obe očesi, ter se malo zmeni, kaj se okolo al mimo njega godi; pač pa ne manjka prekanjenih skozi in skozi zvitih sleparjev kateri tem „kontre bandirjem", krvavo zaslužene novce iz žepa izpulil znajo. 20. januvarja po noči šla je tropa tihotapce" obložena s sladkorjem, tabakom in soljo čez mej« proti Vidmu, kar nenadoma zgrabijo jih trije italijanski financarji. Tihotapci popuste sladkor, tabak in sol, ter odneso pete. Pa kakor se je pozneje pokazalo, to nijso bili „fiuancarji", ampak trije prekanjeni sleparji, kateri so se preoblekli v uniformo stražnikov ter na ta način z gotovo roko kradli Kakor mi je prijatelj iz Kormina pravil, imajo užt ptičke pod ključem v korminskem zaporu. Dne 31. januvarja je pogorel hlev, seno in jedna krava gospodarju Čibicu v Oslavlii v bližnjih Brdih, mož je zavarovan pri banki „Slaviji". Brici so čudni ljudje in banka je imela mnogo brezpo-trebnih sitnostij ž njimi, morda se bodo sedaj spametovali, videč poštenost narodnega zavarovalnega zavoda. B. movi in stavbeni urad mestni zaukazal je, da so se j Valerije. Takisto moramo tudi poudarjati vs<* hvala Domače stvari. — (Vse srednje šole ljubljanske) sklenejo svoj prvi tečaj tega šolskega leta jutri v soboto 11. februvarja s slovesno mašo ob 8. uri zjutraj, po katerej se bodo razdelila spričala. Se-mestralne počitnice trajajo 3 dni. Prihodnjo sredo se spet začne šola. — (Čitalniški pevski zbor ljubljanski) priredi na debeli Četrtek 16. t. m. sijajno besedo s petjem, godbo, komičnimi predavanji, lote rijo in plesom. Natančneje jutri. — (Škrlatica) zelo grasira mej ljubljanskimi otroci. Šolske oblasti so ukrenile, da se je več učilnic začasno zaprlo. — (V hiši imenovanej „zlati luknja*) v Čevljarskih ulicah v Ljubljani, kjer omikani in tudi priprosti svet poskuša lažnjivo srečo male loterije, stanovalci premestili iz nevarnih prostorov. Tedaj imamo tudi v Ljubljani kakor na Dunaji, hiAe, katere govore\ — (Mesečni živinski semenj) predvče-ranjim bil je od kmetskega ljudstva prav dobro obiskan in bilo je, akoravno so cene znatno poskočile, vender mnogo kupčije. Da so cene tolikanj vrčje, je uzrok, da kmetovalci imajo v prvej vrsti uže malo rejene živine, v drugej vrsti pa se skli r.ujejo zaradi višje cene na v>tajo v Dalmaciji, Hercegovini in Bosni, kamor, kakor oni trde, se bode .ivina lahko prodala po visokej ceni. Goveje živine oilo je mej 400 prignanimi glavami malo lepe; kar ie bilo za mesarje rabljivo, pokupili so ljubljanski mesarji in tuji živinotržci iz Gorice, Trsta iti Pulja, a katere kraje se je odgnalo kakih 150 komadov. Konj je bilo kakih 200, lepih ne posebno obilo. vVnder se je tržilo dokaj živo in so Lahi nakupili dizu 80 konj. Prašičev je bilo malo, kajti kmetovalci z Dolenjskega so večinoma dobro prodali svoje »lago bavarskim živinskim trgovcem, ljubljanski m«-''rji in gostilničarji pa, kateri koljejo, da pripravijo uho svinjnko meso, so večinoma uže oskrbljeni in so •■hali kupovati. — (Razpisana) je služba c. kr. notarja v vostanjevici. Prošnje naj se predlagajo do 10. marca 1882. leta. — (Vrhniška čitalnica) napravi v ne-eljo 12. t. m. točno ob 7. uri zvečer domačo vodico, pri katerej Be bode predstavilo 46 meglenih odob s primernim berilom. Pri nekaterih podobah >etje in končno tombola z domačo zabavo. Vstop •rez razločka 20 kr. za osobo. V nedeljo 19. t. m. oaškerada. Spored prijavil se bode o svojem času. C obilncj udeležbi vabi odbor. — (Poddružnica slovenske čitalnice Gorici) napravi v soboto dne 11. februvarja eselico v dvorani restavracije „All\Europa" na Trav-iiku. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Pregram: t. „N.ipreju, stopaj, godba. 2. „Bože živi", poje zbor. 3. „Ouverture", po slov. narodnih napevih, godbi. 1. nGradič Bjeli", poje zbor. 5. „Narodna četvorku", odba. 6. „Žežulinka", poje zbor. 7. Srečkanje dveh dobitkov. 1. podoba cesarjeve družine v pozlačenem okvirji. 2. doprsna podoba dr. Blefvveisa iz gipsa. Vsaka številka stane 20 kr. 8. „Ljubicnu, brzo polka, .jodba, „Ples*. Pri veselici in plesu svira vojaški orkester. Pri petji bodo peli pevci domači in iz okolice. — (Akademično društvo nSlovenija" na Dunaji) napravi v soboto 11. t. m. svojo redno sejo 8 sledečim dnevnim redom: 1. Prečita se zapisnik. 2. Poročilo predsednikovo. 3. Dr. K. Slad-kovsky, čita g. J. Rahne. 4. Premena pravil. 5. Volitev jednega revizorja in odbornika. 6. Slučajnosti. — Locale: Zipfer Bierhalle I. Wollze'le 38 Souter-rain. Začetek ob Va 8- uri zvečer. — (Akademično društvo „Triglavu) ima svoje redno zborovanje v soboto 11. februvarja v gostilni Schvvechater-Bierhalle (Sackstrasse 27). Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega zborovanja. 2. Nadaljevanje in konec prednašanja gospoda Bezjaka. 3. Kritika. 4. Slučajnosti. V zabavnem delu ima g. Košan šaljivo predavanje. Gostje dobro došli. Začetek ob 8. uri zvečer. — („VrtecB,) časopis s podobami za slovensko mladino, prinesel je za mesec februvar zopet lepo število poučnih sestavkov za naSo učečo se šolsko mladino. Vseb;na drugemu broju letošnjega „ Vrtca" je naslednja: Domovina (pesen), zložil J. Bohinec; — Plemeuitodelo uboge sužnje (povest), spisal J. Tomšič; — Strah je v sredi votel, a okolo kraja ga pa nič nij (povest), Gradačan; — Izkušnja (povest), — Nadvoj vodinja Marija Valerij a (s podobo); — Nauki zaživljenje; — Bla z ni k v cerkvi; — Cerkev Jezusovega Srca v Ljubljani (s podobo); — — Zgodovinsko-mestopisni obrazci: I. Kameni k; — Lov na gazele (s podobo); — Razne stvari Drobtine, kratkočasnice, uganke itd. — Ta nVrtČeva" številka, ki je imamo pred seboj, odli- vredno misel, da bo ^Vrtec" »e/namal n»$o ml ilino a kranjskimi in drugimi m »sti po Slovenskem. Zatorej je naša dolžnost, da ga živo priporočamo v naročevanje, ker gotovo bi bila velika škoda, ako bi moral , Vrtec" vsled premajhene materijalne podpore poginiti. Z „Vrtcem" bi potem tudi prenehalo za dlje časa poučno berilo, katerega je nišej učečej se mladini neobhodno potreba. „Vrtec" izhaja uže dvanajsto leto in velja za vse leto 2 gl. »»o kr.; za pol leta 1 gld. 30 kr. — (Sirarstvo v Bohinji) dobro napreduje. Do sedaj ustanovljenih je deset sirarskih podružnic, katere skupno sir delajo in tudi skupno prodajajo. Leta 1880. izdelala je podružnica: No-men 2485 kilogramov sira, Bitnje 3382 kil. sira, Ravne 2871 kil. sira, Nemški rovt 3028 kil. sira, B strica 4142 kil. sira, Savica 5531 kil. sira, Polje 4082 kil. sira, Stare Fužine 12074 kil. sira, Če-šnjice 8000 kil. sira, Belo polje 11000 kil. sira. Skupaj 59735 kilogramov sira. Ako bi kilogram sira povprečno po 50 krajcarjev prodali, iznaša to uže 29.817 gld. Največja hvala gre neumorno delavnemu in za kmetijstvo posebno vnetemu župniku g. Mesarju. Bohinjci zidajo sedaj tudi vzgledno sira-rijo; upajmo, da jim bode vlada v ta namen kako podporo podelila. Bohinjski gospodarj\ zaslužijo gotovo tudi zanaprej državne podpore, kajti oni so pridni in za napredek kmetijstva jako vneti. Prepričani smo, da bode pri njih vsak novčič, uporab-Ijea v povzdigo kmetijstva, rodil stoteren sad. »Novice." Razne vesti. udri se je zadnji ponedeljek proti večeru v prvem nadstropji strop. Podprli so dotični del hiše s tr kuje se posebno s prelepo sliko nadvojvodinje Marije * (Zanimljiva obravnava) Kakor dunajski listi poročajo, so vsled žalostne katastrofe v gledališči na Ringu po §. 335 k. z. kot zatožeuci spoznani: Gl"dulišni vodja Jauner, inšpektor Nitsche, dva gledališčna delavca, eksfcupan dr. Newald, policijski svetovalec Lan Isteiner, mestni Inženir Wilhelm, in gasilni mojster. Razen teh osem zatofcencev bode pri obravnavi, ki se bode baje meseca aprila vršila, zaslišanih blizu 300 prič. * (Nemška b r ez o z i r n o s t.) Ko so te dni v Bernu tamošnji Nemci slavili svečanost ustanovitve „ nemškega društva", napadal je v ostrem govoru dr. Kollisch tiskovno svobodo denašnje vlade na tak surov način, da, ko se je izrazil: „kakor hitro kaka nova ideja hoče prodreti, se „voli" tresejo," je bil vladni zastopn k pritnoran mu bnsedo odtegniti ter je žugal z razpuščenjem druUva, vender kljubu tej svaritvi napivali so razburjeni nemški duhovi „nemškemu mestu (?) Moravskemu" in ko je župan dal poročati, da se zaradi bolehuosti ne more svečanosti udeležiti, jeli so na glas sikati ter klicati: „Hm, hm, slavjanskega plesa se je pa udeležil!" * (Garibaldi.) Garibaldi leži smrtno bolan v postelji. Italijanska vlada je hotela pred njega hišo postaviti častno stražo, da bi skrbeli za mir, a Garibaldi nij hotel prejeti te ponudbe, češ, da bode ufce sam skrbel za mir. Drugi dan ukazal je prilepiti na vrata svoje hiše listek Z napisom: »Prijatelji, jaz sera bolan in potrebujem miru." Te sesede imele so večji učinek, bolj so skrbele za mir in red na ulici nego kompmija b srsalijerjev. * (Borzijanec in general.) Francoski list „Clairon" priobčuje naslednjo dogodbico, za katero mu prepuščamo vso odgovornost: Pred kacimi 18 meseci prideta na lovu vkup borzijanec in general. Razgovarjata se, kako nalagati denar. Koliko imate premoženja V praša kar naravnost borzijanec generala. — Petdeset tisoč frankov. — Je-li zaupate meni, potrudil se bodem, da dobč mladičev. Prav rad. — Leto dnij pozneje imel je general 1.800.000 frankov. Zopet preteče šest mesecev in pripeti se grozni „ polom" v Parizu. Borzijanec je ob vse. Ko stopi pred nekoliko dnevi v svojo sobo, da bi nekaj računil, izroči mu sluga pismo, katero odpre, a v njem najde po generalu podpisano nakaznico za 1.750.000 frank. Da ustrežemo radovednosti čitateljev, bodi povedano, borzijanec bil je Bontoux, general pa de M i r e b i 1 * (Psi kot tihotapci.) V Chiasso, mejno postajo Švice proti Italiji, pripeljalo s i je vsako jutro z vlakom 10 do 20 psov. Ker je to pasje vozarenje prouzročilo občno pozornost, dobili so tamošnji finančni stražniki povelje, natančno te pse opazovati ter jih zasledovati, in res n*Sli so, da so dotični psi tako izvrstno izučeni bili, da so po skrivnih potih po noči, noseči okolo vratu in hrbta pri-vezaue razne stvari, čez švicarsko mejo v Italijo utihotapili, ter tako na omenjeni zviti način kori- stili svojim gospodarjem, koji so druzega doe iste zopet po železnici v Chiasso poslali. Telegram »Slovenskemu Narodu*. Dunaj. Goipodska ztiornica !«• po nasvetu odiekove manjšino sprejela postavo o praškej univerzi z večino 25 glasov. Poslano. Razun poprej Snih naznanil odposlal sim danes sledeči telegram do perovodja „kluba desnega središča" v državnem zboru : „Žalibog mi nevarneji stan zdravja mojega otroka in vsleu enake izgube otroka pouzročen bolestni strah moje soproge, katera je še le pred malo dnevi posteljo zapustila, ne dopuščata priti k današni seji, kakor so me enake, nepričakovane razmere zadržavale od seje pretekle srede. — Kakor hitro se zdravje mojih na bolje obrne, bom na svojim mestu. — Prosim prijazno našim so mišljencem uzrok mojega zadržka objaviti, da se tudi razjasne poročilo, kakor je bilo v telegramu včeraftnega „Naroda". V Ljubljani 11. februvarja 1882. Dr. Poklukar. Darila za ,.Narodni dom". Gospod Josip Lavrič v Gradci..... 1 gld. 20 kr. Pri okroglej mizi v Ijubljanskej čitalnici nabranih ............. 1 „ 50 „ Gospod Fran Rozman v Ljubljani .... 1 n — , Gospod Makso Armič. ... t .... . 1 „ — w Gospod Praprotnik Andrej....... 2 „ — „ Gospod Tomšič Ivan ....'..». 1 „ — n Gospica Antonija Knezova v Šiški . . . . f> „ — „ Gospod Fran Papler v Borovnici..... 1 „ — „ Gospod Blaž Kuhar, učitelj pri Mariji Devici v Polji............. 1 „ — „ Gospod Alojzij Kunst v Ljubljani .... 1 B — „ Gospica Marija Hafnerjeva....... 1 n — „ Skupaj . . .16 gld. 70 kr. Meteorologijo poročilo. A. V LJubljani: Dan Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Tem-peratura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. 6. februvarja Ob 7. uri ijvtnj •k 2. iri popolndn« *b J. ari miar 743-44 mm. 742-70 mm. 74:>-39mm. — 1I-6°C -f 2-8° C — 4-2°C slabotna burja slaboten juL'Owlmd slaboten jugouhod jasno jasa« jasno 000 mm. bruvarja •b 1. ari ljLir.j •b 2. uri popoladn« 747-37 mm. 745-08 mm. — 98° C -f- 3-2° C slabotna burja slaboten tzhod jasno jasno 000 mm. 7. fel ob 9. uri miir 746-37 mm. — 40° C ilaboleo uhod jasno 8. februvarja ob 7. ari ljatraj «b 2. uri popoladn« ob 9. ari «liar 745-14 mm. 743- 46 mm. 744- 96 mm. — 8-4° C + 2-8° C — 3-6° C brei-fftrij« brez-retrij« slaboltn uhod jasno jasno jasno 0-OOmm. 9. februvarja ob 7. ari ljutraj ob '2. uri popoladn« ob 7. nri mčtr 747- 66 mm. 748- 51 mm. 74943 mm. — 7-2° C -f 2-8° C + 0-7°C brez-letrije bres-Ttlrijt slaboten jutjoiihix oblačno oblačno oblaino 000 mm. 7. februvarja. Janez Pire, zidarjev sin. 2 let. — Anton SttrmtT. gottasft, 6"> let, /a vodenico. — Anton Graho-var, klobučar, 34 let. Bogoljub Volk, sodar, 29 let, za jetiko. 8. febrii\arja. Janez Hočevar, gostač, 71 let, za slabostjo. Tujci: 9. februvarja. Pri Slonu: Bacačir. iz Trsta. — Wenzel z Dunaja. — Zanki iz Gradca. — Hribar iz Gorice. — pl. Kriegs iz Kranjskega. Pri Mali«! > Beck iz Budapešte. — Rogy iz Schlett-atadra. — Koppstein iz Slofoks. nZ>ULX^.a,jsl^£i borza dne 10. februvarja. (Izvirno telcgrafično poročilo.) Enotni državi do!g v bankovcih . Enotni državni dolg v srebru . Zlata renta......... . Srebro Napol.. . Ç. kr. cekini 73 gld. 45 75 , 25 92 „ 25 129 „ 25 811 , — 291 , 75 120 , — 9 9 „ 54 V, 5 , 66 58 , 50 Poslano. (54-3) najčistije lužne poznate kas najbolje okrepljujuče piče, I kas izkušen liek proti trajnom kailju pluoevine I želudca bolesti grkljana I proti mehurnlm katarn, pSSff1" (PASTI LLEN) naiaiiiekod Hinke Mattonija (Karlovi variu Cetkoj). Hiša v Dolenjem Logatci, sredi vaai, blizu železnične postaje, imajoča 9 sob, 2 kuhinji, 3 kleti, mesnico, veliki zidan hlev, šupo, pripravno za gostilno, mesarijo, za trgovce z lesom itd., daje se o sv. Jurji za jeden ali več let po nizkej ceni v najem. — Natančneje pove gospod •1. Brus (46—3) v Dolenjem Logatci. AbsDlvirau z dobrimi spričevali se sprejme v lekarni podpisanega kot praktikant. Fr. VVacha, (69—3) lekar v Metliki na Dolenjskem. Vozni listki v Ameriko. Kreiranje ag/entur, ki skrbijo za preseljevanje, ima nalog, da skrbi /a varnost potujočega občinstva pred sleparijami inozemskih agentov. Dokaz temu je, da vsak mnogo-potujoči, kakor u. pr. Angleži in Amerikanci s posebnim veseljem kupujejo svoje vozne listke pri avstrijskih agentih, ker sc dobivajo vedno po originalnem tarifu. Svetuje in natančnejša poročila daje (70—5) C. kr. koncesijonirana glavna agentura Arnolda Rcifa, špediterja za svetovni promet, Dunaj, I. Bez., Kolovvratring, Pestalozzigasse Nr. 1. Cone ure! šil jam in dam «leñar povoljna. Vsako naro-netiskirano. B. V Avstriji sploh: Zračni pritisk nij več tako jednakomorno razdeljen, kot je bil prejšnje dni; moj tem namreč, ko je barometer na vzhodu pal, se je v zahodu in jugu še vzdignil. Največji razloček vsled tega tudi nij več tako neznaten, ampak znaša uže 15 mm. Tudi vetrovi so postali zaradi tega nekoliko močnejši, čeravno nijso še močni imenovati-, tudi zadnje dni bo prevladovali Beverni in vzhodni vetrovi nad južnimi in zahodnimi. Nebo jo bilo po večjih krajih deloma oblačno, v vzhodnej Galiciji in v severnej Ogrskej je palo še celo ne koliko snega. Temperatura se je sicer nekoliko vzdignila, vender ie še zfnirom skoraj povsod podnormalna; razloček mej maksimom in minimom znaša 15" C. Morje v jugu popolnem mirno, pri Trstu pa precej močna burja. Umrli so v IJiihlJani: 6. februvarja. Marija Pleban, medarjeva hči 3l/t leta 8T. Petra cesta št. 63, za skrlatico. 7. februvarja. Helena Francoz gostija 70 let, Kurja vas št. 14 za plačnico. — Elizabeta Lilok, gojenka 16 let, Kongresni trg št. 16, za srčno napako. 8. februvarja. Wilhelm Pac, poštnega kondukterja sin, 4 '/i b*t, na Bregu št. 14. — Ivana Stancar, delavčeva hči, 18U let> Poljanska cesta št. 53 za jetiko. V bolnici. 3. februvarja. Jakob Mugušar, gostač 80 let. 5. februvarja, Marija Arnimi, delavka 20 let. — Ja nez Brodnik, 60 let. 6. februvarja. .Jakob Korbič, gostač 77 let. Zahvala. Vsem čestitim gospem, gospieam in gospodom, kateri so se udeležili plesnega venčka dnč 5. svečana 1882, slavnemu odboru čitalnice kranjske, in vsem, kateri so za dobrodelni namen prispeli s preplačili in dobitki, zahvaljuje se lepo odbor Kranjske prostovoljne požarne brambe. V Kranj i, dnč 7. februvarja 1882. (86) Zahvala. Za mnogobrojne dokaze snčutja in za obilo udeležbo pri pogrebu naše v Ljubljani v nunskem samostanu prerano umrle hčere, oziroma sestre, Lize Lilekove, izrekamo svojo najtoplejšo zalivalo. (88) V Črno ml j i, dné 10. februvarja 1882. Gostiln, ei. s hon.j^U i m hlevom v sv. Florijtanu ulici se takoj odda. — Natančni pogoji se zvedo pri peku Jakobu Matjanu, sv. Florjana uliea št. 29. (9<'—1) Svarilo! Ker najni brat Lovrenka nij v nikakeršnej kupčijskej zvezi z nema, zato svariva vsakega, naj mu nič ne posojuje denarja, ker ne bova za njim plačevala Fran in Janko Cirman, (89—1) mesarja v Šeut Vidu nad Ljubljano. L zobni zdravnik, v Gosposkih ulicah št. I, ordinira v vseh zobnih boleznih in postavlja zdaj umetalnc zobe in zobovje dobro in brez bolečin. (77—2) Po poštnem povzetji ponašaj, če poslatev nij čilo je torej 1 oyllndor-uro od srebrnega nikla z verižico ; prej gld. 12 — zdaj glá. 5.25. 1 anere-uro od srebrnega nikla z verižico; prej gld. 15 — ždai glá. 7.25. 1 srebrno anore-nro z verižico; prej gld. 25 — zdaj glá. 11.25. 1 srebrno romontoir-uro-Washington z verižico ; prej gld. 30 — zdaj glá. 15. Zlate ure za gospe ; prej gld. 40 — zdaj glá. 20. Zlate remontoirs ; prej gld. 100 — zdaj glá. 40. Jamči me za 5 let. ra. ir i * o jvx Ivi, Uhrenfabrikant, Rothenthurmstrasse gegenüber der Wollzeil«, Wien. (65 -2) Marijinceljske kapljice za želodec, nepresežno izvrstno zdravilo zopei vse bo lezni v želodci, in nepresežno zoper neslast do jedi, slabi želodec, smrdečo sapo, naplhne-nje, kislo podiranje, ščipanje, katar v želodci, zgago, da se ne nareja ■ pesek in pieno in slez, zoper zlatenioo, gnjus in bljuvanje, da glava ne boli (če izvira bolečina iz želodca), zoper krč v želodci, preobloženje že-lodoa z jedjo ali pijačo, črve, zoper bolezni na vranici, Jetrah in zoper zlato žilo. Glavna znlo^u : Lekar C. Braalj. Kremsier, Moravsko. Jedna sklenica z navodilom, kako se rabi, stane Prave ima samo.©: V Ljubljani: lekarna Gabriel Piccoli, na dunajskej cesti; lekarna Josip Svoboda, na Preširnovem trgu. V Novem mestu: lekarna Dom. Rizzoli; lekarna Josip Bergman n. V Post o j ni: Anton Leban. V Gorici: lekarna A. deGironcoli. V Ajdovščini: lekarna Michael Guglielmo. V Oelji: lekar J. Kupferschmied. VKranj: lekar Drag. Savni k. V K v m n i k u: lekar Josip Močnik. WW Svaritev! Ker se v zadnjem času naš Izdelek posnemlje in ponareja, zato prosimo, naj se kupuje samo v zgoraj navedenih zalogah in pazi naj se osobito na ta znamenja: Prave Marijinceljske kapljice za želodec morajo imeti v sklenico vtisnene besede: Eehte Mariazeller Magentropfen — Brady & Dostal — Apotheker, sklenica mora biti zapečatena z našim originalnim pečatom, na navodilu za rabo in na zavitku, na katerem je podoba Marijinceljske matere božje, mora biti poleg te podobe utisneno sod-niJBko spravljeno varmtveno anamenje in zavoj mora biti zapečaten z našim varstvenim znamenjem. Izdelki podobnega ali istega imena, ki nema i o teh znakov istinitosti, naj se zavržejo kot ponarejeni in prosimo, naj se nam taki slučaji takoj naznanijo, da bodo sodnijski kaznovani izdelovalci in prodajalci. (487—23) Izdatelj in odgovorni urednik Makso Armič. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne". 042