YOJNETondei TE? 1\7 A CZ O |Uf A % / IV tT^j HIP VOJNETONDEI I rroSl Najstarejši i . I / \ f \ J I 1 % / % W % % if J || The Oldest BUT slovenski dnevnik J&* ^ A- Jlfc. JžL Jft. M* ^Jk, Jfc. V ^ W ^ Slovene Daily Jfr BUY j 2!"»*" v Ohio in Ohio tUb J && — EQUALITY ! — nSw Oglasi v tem listu Best Advertising [ »o uspešni NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI j_Medium j j^g^XXVII.—LETO XXVII. . CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), JANUARY 12, 1944 . ŠTEVILKA (NUMBER) 9 Koosevelt predlaga vojni in povojni program SILNA ZRAČNA \ BORBA DIVJA j NAD NEMČIJO £ --; lit: Amerikanci razbijajo ! SP "acijske industrijske ^ tar6e !ce Itn N LONDON, 12. januarja. — jsp' Nemčijo se bije ena naj- j ecJih zračnih bitk v zgodovini. !V ^ ekotn zadnjih 24 ur so ameri-; ®® težki bombniki, spremljani velikih jat bojnih letal, vpri- ve °nl1 »stre napade na industrij- po ske nai,., . za "Oprave sirom severne in <7.Padne Nemčije, in zadajali na- S0 ,1Jsltl vojni industriji navzlic o- obrambi, težke udarce. j. Koi"unikej, ki je bil objav- . 3 "a glavnem stanu Adolfa Ja Hitlerii, , ■ ve Ja' pravi, da so Nemci zbili i oo se .. . A«>J ameriških letal, po ve- . m težkih bombnikov. V istem m ^unikeju je podana fanta- ™ dlcna trditev, da je bilo samo .?v°je nemških letal definitivno "J ■gubijenih, medtem ko se jih , Sede* Pogreša. £ j ^meriške bombnike so na po- m spremljala bojna letala kl Mustang P 51", katerih po- za ^ 1 obseg je največji od vseh oc 2rakuh 1CtaI' kai" J'h ^ danes V 22 ^račajoči ameriški aviiatiki POroeai« j • ■• da ] e opozicija od aii nemške obrambe proti . ^Padom brez primere z vsem, ^^ sy Se je poskusilo v preteklo- . rat jasno znamenje despe-xjtn°sti, v kateri se nahaja , . _ l]i Dj v tt 4l(«eca vojska je podrla preko reke si bl'«u Sarnyja l I --S' ^ONDON, 12. januarja. — k radijska poročila iz Mo- a sl(ae javljajo, da je Rdeča voj- z ]{r '..Podprta od gerilcev v po- j( Rovno, včeraj presekala s; linije 35 milj globoko v ž ]{0 1 ^oljski in prekoračila re- Sluch v bližini mesta Sar- ^^točasno poroča Moskva, c ^ Je bilo v zadnjem tednu v j ko°S°čni ruski ofenzivi, ki se je 11 rovCala z zavzetjem mesta Ki- j Cev°^rad, ubitih 15 tisoč Nem- t R • 1 0(j Usi so zdrobili ves nemški i Pr t' V °kolici mesta Sarny. Po < ^ oračenju reke so zavzeli ^."to Strijelsk, ki leži sedem i Severno od Sarnyja. V dru- i Me. navalu so tudi okupirali i postajo v Nevoviči, ] milj južno od Sarnyja. V i Va okrožju je bilo tekom dne- i h Ubitih osem sto« Nemcev, in 1 te? So na tem sektorju raz- ■ gni1' svojo fronto na 14 milj. M na operaciji Mary Qepek, 6205 St. v p Ave., se je včeraj podala 'enville bolnišnico, kjer se So ^vrgla operaciji. Obiski ni-tije v^ljeni. Želimo ji skorajš- °krevanje! j. dar za sans . Wri" Frank RuPnik> White 'Si Gates Mills, O. je v na-^AMUradu izr°čil vsoto $5.00 za . ter se mu v imenu odbo-l8lcreno zahvaljujemo! [ Vojaški dogodki v Jugoslaviji Napisal Viktor Bienstock ] KAIRO, 5. januarja (O.N.A.)'poi — Vojaški dogodki zadnjih na | treh tednov v Jugoslaviji so i- tič: 'meli precej odmeva tudi na po- mis I litičnem polju, ter so nekoliko čaj | sjjremenili sliko položaja, kate- ro : rega so mnogi opazovalci že za-1 je | čenjali sprejemati kot defini-; ta i tivnega zaradi partizanskih u-1 jaš ! spehov. j in V mnogih ozirih se je položaj da j v Jugoslaviji povrnil tja, kjer la I se je nahajal ob koncu meseca cu 'novembra, ko so Nemci začeli veliko ofenzivo z namenom, da popolnoma uničijo ves parti- j ] zanski pokret. Zaveznikom pa sje so ti dogodki resno svarilo. j Položaj pred 3 tedni jo Pred tremi tedni so se naha-jale sile Maršala Tita na njiho- no vem višku. Dve tretjini države mi se je nahajalo v njihovih rokah je in njihova zmagovita poročila zunanjemu svetu so jih kazala sr)] kot nepremagljivo silo v notra- jf0 nji politiki Jugoslavije. Prvič od leta 1941 sem, so se čutili toli-1 jn ko močne, da so tvegali odtuji- njj tev vseh kralju prijaznih ele- pa mentov, ko so javno zavrgli kralja, ter spravili zaveznike v zadrego s tem, da so zahtevali ve 1 od njih, da odrečejo priznanje Mi zamejni vladi. ril Od tega časa sem, pa je mo- no . ral Tito prenesti mogočne na- Iji . pade nemških armad. Njegove P° izgube terena so bile velike, a ta ' tudi — in to je še bclj važno — izgube moštva in materijala so ^ bile precejšnje, akoravno zdaj ca še ni mogoče povedati, kako ve- so like so bile njegove izgube na ne tem polju. Mnogo partizanskih v edinic se je moralo razpršiti in ce se zateči zopet k taktiki geril- Pr skega vojskovanja. Zopetna reorganizacija teh edinic v brigade'pa bo morda zahtevala me- ' sece. Bilo je celo nekaj trenot- - kov, ko je bilo nemogoče reči, - ali bo Tito izdržal ali ne, toda S€ - zdaj je že postalo očividno, da m - je uspel rešiti velik del svojih gj a sil, tako da je še vedno ostal g; v žarišče odpora. 0( Nemci še vedno močni ^ Dogodki teh viharnih treh te-i, dnov pa so seveda pokazali, daj J v je še vedno vojna in da imajo je Nemci še vedno dovolj sil, da i- poskusijo operacije čiščenja v i- Jugoslaviji — stabilnost in trajnost vladnih organizacij, usta- ii novljenih na terenu, bo torej j 'o odvisna od vojne sreče. tli Zaradi nasprotujočih si poro-m čil, ki so se pojavila, je umestil- no povedati, da Tito ni dosegel ili nobenega dodatnega priznanja; :i, preko tega, kar mu je bilo do-V deljeno od Britanije, Amerike e- in Rusije. Vse te tri velesile in tudi še nadalje priznavajo vla-z- do kralja Petra v Kairu kot lj. legalno vlado Jugoslavije, ter vzdržujejo z njo redne diploma-tične stike, kar tudi dokazuje 5t. Stalinov telegram Puriču, kate-ila rega besedilo je bilo objavljeno se tukaj v Kairu pretekli torek. I ni- Sovjetsko časopisje rezervirano i jš- Sovjetsko časopisje, ki cesto ^! napada Mihajloviča, nikdar ne' ponavlja partizanskih napadov na kralja. Nekateri dobro ob-ite veščeni krogi trde ceic, da je ia- Rusija, ki je partizanski pokret za inspirirala, zdaj napram Jugo-30- slaviji celo nekoliko bolj rezervirana nego Anglija. Britanski uradni krogi vedno I poudarjajo, da je Titu pridelje- m na misija vojaškega in ne poli- [ tičnega značaja. Tudi ameriška J misija je strogo vojaškega zna- i čaja. Glede one misije pa, kate-1 ro nameravajo Rusi glasom svo- j c je izjave poslati v Jugoslavijo, ! 2 ta misija bo tudi popolnoma vo-; 2 jaška — uradni jugoslovanski; in tudi sovjetski krogi pravijo,! da ni izključeno, da bo obiska-P la tudi Mihajloviča, da se na li-1 r cu mesta prepriča, kaj dela. Kaj storijo zavezniki? ; I ri Pričakuje se, da bo ena po- j * sledic zadnjih vojaških dogod-i kov v Jugoslaviji ta, da bodo| zavezniki zopet spremenili svo-|_ jo politiko napram Mihajlovi- v ču. Zavezniki so ga bili popol-1 jj noma izbrisali iz svojih knjig in ! p mu nehali pošiljati podporo, ker rj je bil baje preveč pasiven. Pri- j r tožbe so trdile o njem, da se r sploh ne bori proti Nemcem, a-j koravno je jugoslovanska vlada j v trdila, da se je pomalem borili in da je v zadnjem času v obup-!z nih bojih zadrževal nemške na- jc pade. i1 Verjetno je zdaj, da bodo za-r vezniki še enkrat poskusili Mihajlovičem, da bi ga pregovo-p rili, da postavi svoje sile aktiv- i no v boj proti Nemcem. Dvom- t ljivo pa je, dali se bodo ti novi \ poskusi posrečili. Nič se ni;-takega pripetilo, da bi prepri- j i čalo Mihajlovila, da se bo akcija izplačala tudi ako ni isto-; časna z zavezniško invazijo. U-! sodo Titovih sil in onega civil- 1 nega prebivalstva, ki se nahaja ] v okrajih zasedenih od Nem- j. cev, pa bo mogel navesti kot o- j i pravičbo svojega držanja. _ j; GLAVNI ODBOR PROGRESIVNIH SLOVENK V nedeljo ob 3. tiri popoldne se v Slovenskem delavskem do-' mu na Waterloo Rd., vrši seja glavnega odbora Progresivnih j Slovenk. Vabljene so vse glavne odbornice in uradnice krožkov, da se seje udeležijo. ^ Pogodba, ki ustavi nemški "Drang nach Osten" D ___ j Zahteva odpravo stavk in vojnih profitov , ter ekonomsko sigurnost za ljudstvo, kadar se zopet povrne mir na zemljo Pt-eHsfiflnilc Ronsevelt ie včerai naslovil na kongres Doslanico. v kateri ie razvil obširen program zak< Predsednik Roosevelt je včeraj naslovil na kongres poslanico, v kateri je razvil obširen program zakonodajne akcije, ki predvideva popolno mobilizacijo vsega naroda za vojni napor, v svrho izvojevanja čim hitrejše zmage obenem pa vsebuje načrt rekonstrukcije za povojno dobo, ki bi prinesel ekonomsko sigurnost in socialno I zaščito vsemu ljudstvu. Temelj vojnega programa, ki ga je priporočil kongresu, je sprejem zakona narodne služb^, ki bi dal vladi moč mobilizirati slehernega sposobnega moškega in ženske v deželi za tako delo, ki bo največ koristilo vojnemu naporu in onemogočilo stavke v vojnih in drugih bistveno važnih industrijah. BALKANSKI SATELITI SE TRUDIJO ZA VAREN UMIK IZ OSIŠCA 1-1 ; '-- :- i —- o j BERN, 9. januarja (O.N.A.) j— Vedno več je znamenj, da si j E i-1 vsi nemški sateliti na Balkanu i 1 l-' prizadevajo, da odnesejo svoje | i n! pete ven iz nemške koalicije, e r• Tudi ljudski odp d r napram i i- j Nemcem in njihovim hlapcem \ e,narašča. 1 l.J Na Hrvaškem so Nemci na- 1 jj šli,- da je potrebno vtisniti žig i za identifikacijo vsem vojaškim ! obvezancev. V teku drugega i dela meseca decembra so vžga- ^ :li vsem hrvaškim četam poseb- i- ne znake v kožo ha laket. O- z j gromno ogorčenje ) adi te ne- . v j verjetne ..odredbe, ji^ silno pove- j- čalo sabotažo. Minister za no- 1- tranje zadeve je dal aretirati 1 ^i vse osebe, ki nosijo ime Brož ni;— rodbinsko ime maršala Bro- i-jža. i- ' Madžarska je nervozna o-' j- i Madžarska postaja čedalje il- bolj nervozna, čim se približuje ja Rdeča armada madžarskim meti-! jam. Budimpešta je začela v i-0- nozemskih prestolnicah netiti propagando, ki naj bi pokazala i Madžarsko bolj kot nekakšno i žrtev Nemčije, ne pa kot enega - 1 izmed so-krivcev nacizma. Madžarska propaganda si tie I prizadeva spraviti v svetovno .0-! časopisje naslednje argumente: ja! "Prvič, Madžarska je bila ,ih i pahnjena v vojno od prejšnjene , ga zunanjega ministra Bardos->v, |syja. Drugič, Madžarska zdaj j takoj ne more iz vojne ven, ker __11 bi jo sicer Nemci popolnoma za-! j sedli, kar bi spravilo v največjo J n . nevarnost četrt milijona Židov j : ! in na tisoče poljskih in franco- i n-3kih beguncev. Tretjič, Madžarska hoče na vsak način ohrani-1 ti svojo industrijo in svoje poljedelstvo, ker bo oboje potreb- k l no za rekonstrukcijo po vojni." I Položaj v Romuniji Prav posebno v strahu pa je ^ Romunija. Govorice se pojav- ^ ijajo o uporu vojakov na vzhod- Z, ni fronti in velikanske množice j< beguncev, ki se vale iz vzhoda, iz zasedenih dežel, povečujejo nemir. Romunskih Židov ne pre- O ganjajo več tako hudo kot prej. g Njihove deleže živil so povečali in za dekret, ki določa, da morajo nositi posebne znake, se g nikdo ne briga več. Vojni minister je celo dovolil Židom, ki služijo v delavskih oddelkih in F so bili častnici, da nosijo svoje r častniške uniforme. Na Bolgarskem je bilo objav- j ljeno, da bodo bedni Židje do-1 bivali brezplačno nego v držav-i 1 nih bolnišnicah. ; s ___ I : POPRAVEK ' i V seznamu zastopnikov dru- jc > štev za letno konferenco Slo-' : venskega narodnega doma na!^ 1 St." Clair Ave., se je pomotoma j - poročalo, da zastopa Krist Sto- - kel društvo Lunder-Adamič št. j 28 SNPJ, katero društvo bo za-v stopal John Pollock. ( Toda predsednik je izrecno poudaril, da je za "draf-tanje" delovne sile le pod pogojem, da kongres obenem osvoji zakonodajni program, sestoječ iz petih točk. Ta program je sledeči: 1. Realističen davčni zakon, ki bo preprečil kopičenje vojnih dobičkov tako od strani korporacij kot od strani posameznikov. 2. Nadaljevanje obstoječega zakona, ki daje vladi pravico predelati vojne kontrakte, kjer so dobički previsoki, in da se zajamči poštene cene za vlado. 3. Zakon za določitev živilskih cen, ki bo dal vladi moč, jamčiti minimalne cene za farmerje in vzdržavati kontrolo nad cenami živeža za protekcijo konzumentov. Obenem je predsednik zahteval nadaljevanje subvencij za farmerske pridelke, kar bi stalo vlado milijardo dolarjev 11a leto. 4. Podaljšanje stabilizacijskega zakona, sprejetega v oktobru 1942, za kontrolo mezd, plač in cen, ki bo drugače zgubil svojo veljavnost v juniju tekočega leta. To je program, ki ga je predsednik predložil kongresu v svrho izvojevanja čim hitrejše zmage. Načrt ekonomske in socialne sigurnosti, ki ga je predsednik označil kot "Nov carter svobodščin," namenjen za povojno dobo rekonstrukcije, pa je sledeči: 1. Pravica do koiistnega in pošteno plačanega dela v industrijah, delavnicah* na farmi ali v rudnikih dežele. 2. Pravica do tolikšnega zaslužka, da omogoči preskrbo zadostnega živeža, oblačila in razvedrila. 3. Pravica vsakega farmer j a, da producira in proda-; ja svoje produkte po ceni, ki omogoči njemu in njegovi j družini dostojno življenje. 4. Pravica vsakega trgovca in industrijalca, velike-! ga ali malega, voditi svoj posel pod razmerami, v katerih bo varen pred nepošteno konkurenco in bo prost kontrole od strani monopolov doma ali v inozemstvu. 5. Pravica vsake družine do dostojnega doma. 6. Pravica do zadostne zdravniške oskrbe in prilike do dosege in ohranitve dobrega zdravja. 7. Pravica do zadostne protekcije pred ekonomskimi i bojaznimi, ki izhajajo iz starosti, bolezni, nezgode in j brezposelnosti. 8. Pravica do dobrfe izobrazbe. V poslanici, ki je bila -prečitana pred drugim zase-| danjem 78. kongresa, kakor tudi v radijskem govoru, ki iga je imel zvečer, je predsednik svaril pred sebičnimi interesi, ki skušajo vojno izrabiti za oseben dobiček, in ape-! liral na ves narod, da se posveti delu za zmago nad so-Ivražnikom, brez ozira na politične in druge, diference. Pred kratkim je bila v Mo-," skvi podpisana 20-letna pogod-j t ba med Rusijo in češkoslova-!I ško, s katero sta se omenjeni g državi zavezali, da podvzameta 1 skupno akcijo in da si nudita c medsebojno pomoč, ako bi Nem- 5 čija zopet kdaj poskusila z eks- > panzijo proti vzhodu, sledeč 1 svojemu prastaremu nagonu ; ,"Drang nach Osten." Ta prija- če teljska pogodba med Čehi- in le ■! Rusi tudi predvideva gospodar- n: i sko sodelovanje po vojni ter od- s 1 pira vrata sosednim narodom, č< i da se jima pridružijo v namenu ji - za ustavijenje nemške agresije ^ p - v bodočnosti. Vmešavanje v no- si : tranje zadeve pogodbenih držav :zi j je v ■ pogodbi specifično izklju-1 ----ZE čeno. 'Na sliki se nahajajo od b< leve proti desni: Mihajl Kali-1 g nin, predsednik Unije sovjet-jk s k i h socialističnih republik; j d: češkoslovaški poslanik v Rusi-j g ji, Z. Fierlinger; češkoslovaški n predsednik Edvard Beneš, i n d sovjetski pomožni komisar za n zunanje zadeve A. Kornejčuk. r, ' \ d |Lausche pozvan, da ' kandidira za j i guvernerja Demokratje v okraju Coshoc-ten 00 v ponedeljek poslali a-pel na župana Lauscheta, da postane demokratski kandidat za governerja pri volitvah, ki se >d bodo vršile v jeseni, ker v dru-1 li- ] gih demokratskih kandidatih. | !t-jki očividno nameravajo kandi-k; dirati, ne vidijo nobenega iz-si-j gleda za zmago. Obljubili so ki mu svojo podporo ter' sporočili,1 1 n da se bodo demokratje šestih za nadaljnih okrajev v državi iz-k. rekli zanj, ako 3e odloči kandidirati. Ti okraji, ki skupno tvo- liicne iri ui ug& uueience. --A--- rijo 17. kongresni distrikt, so Ashland, Delaware, Knox, Licking in Richland. Župan Lausche je zadnji čas prejel več povabil od demokratov iz raznih delov države, da govori na njih priredbah, kar dokazuje rastoče zanimanje za njegovo kandidaturo, ampak on se do sedaj še ni izrazil, kakšne politične načrte ima za bodočnost. V BOLNIŠNICI V Emergency bolnišnici se i nahaja radi poškodb, ki ■jih je dobil v tovarni pri delu, ! Mr. Frank Mišič, 19301 Musko-ka Ave. Prijatelji ga lahko obiščejo od četrtka naprej. Želimo, ;da bi čim preje okreval! UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI" "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published bj i™ AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO «231 8T. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-IS iMued Every Day Except Sundays and Holiday« SUBSCRIPTION RATES C CENE NAROČNINI) By Carrier In Cleveland and by Mall Out ol Town: hotapljanja in nedovoljen vhod h v Združene države. 1 Zadnjega marca je vojno mi-a Inistrstvo preneslo na ta urad i- ! dolžnost varstva ljudi — 9,000; ), tujih državljanov, ki so tu in-j j ternirani. a 1 Naturaliziralo se je 318,933 n ; novih državljanov, od katerih n | je 37.474 vojakov in 52,274 prejšnjih državljanov sovraž-jnih zemelj. o 1 Pregled kaže, da je tu nad 50! i"1 tisoč orač iz Kanade, Mehike in "i ii; Karibskih krajev, ki so pri-j šli sem, da tu pomagajo v raz- i nih krajih dežele. i- Komishr Harrison je rekel, da je naturaliziranje navadno j jj 'delo tega urada, toda tudi te-j ^ | ga obseg se je med tem časom ^ I povečal. r I Rekel je, da se je sprevidelo j ^ kako velike koristi prinaša državljanstvo onim, ki niso tu ro-e jeni, ter so se zalo potrudili in 11 pospešili sami proces naturalizacije, posebno v slučajih vo- : jakov. Velika želja tujcev in pritisk j vojnih oblasti za čim prejšnjo i li naturalizacijo so privedli do te- j i- ga, da je ta ifrad izdal 281,594' spričeval naturelizacije civilis-' tem in 37,474 vojakom sedaj tu in izven dežele. To število na -1 ji turalteacije je največje od "leta1 : 19C7. In tudi je uspelj v tem, j da se je zelo skrajšalo opravilo j tega dela, ki se je prej vleklo iz '' leta v leto. Iz poročila se tudi vidi, da je J 0 Isilo naturalizirano 52,274 so- v ! ll vrazniKovih državljanov, od ka-, i- | terih je bilo samo 93 zavrnje-1 a nih. Zraven tega je še 147,914 i I prošenj za državljanstvo, ki pri kraju leta niso bile še rešene. e Toda dokler je delo z natura-a ! lizacijo tako obilno, število emi-k > grantov je bilo najmanjše v i- ! zadnjih 80 letih. Tujih držav-1 ljanov, ki so se preselili sem za! stalno, je bilo samo 23,725. In 1 od teh je\bilo le 9,045 sprejetih ■ z !po kvoti, dasiravno le ta zna-! 1 j ša 153,774. Ne-emigrantskih do--Jvoljenj je bilo izdanih 81,117.1 e j ;■ rji ven tega velikega poveča-1 a ; nja dela, in vkljub vsemu, se je 1 ! v tem času način delovanja re-j organiziral—posebno adminis- - tracija. Vse delo se je sedaj razdelilo štirim uradnikom, kateri j j so , naravnost odgovorni komi-! sarju. S tem se je pospešil po-1 tek, ter na tai način je rešenih > j mnogo prošenj, ki so čakale dol-i j ge mesece. Ravno tako so po-l j pravili razne uredbe, ki se nanašajo na njihovo delovanje, . ter so tudi začeli izdajati mesečne publikacije z informacijami za uradnike in druge zainteresirane urade. Slovenski ameriški ) narodni svet i — i ! POUOČILO O FINANČNEM STANJU 31. DECEMBRA 1943 ■0 Bilanca v banki ($17,743.90) in na roki ($41.70) 30. nov. ie 1943 .......................... S17.785.C0 Dohodki v decembru: ir p°druž-ste v. - je 2 SANS, Chicago, 111..... S 300.00 j- 6 Ely, Minn....................21.75 3. ' 8 " » West Newton, Pa. 13.40 9 " , Wilock, Pa..............6.55 -1" 10 " , Canton, 0..............24.00 12 " , W. Aliquippa, Pa. 48.25 15 " , Springfield, III..........8.36 U, 22 " . Midway, Pa. 11.00 o 24 " Virden, 111................6.73 :C> 26 " , Salem, 0................4.30 J" 27 " , Arcadia, Kdns. 10.75 10 32 " , Cleveland, 0..............6.00 33 " , Bridgeport, O. 11.00 35 " , Gary, Ind..............................10.00 H- 38 " , Acmetonia, Pa. 50.00 40 " , Kemmerer, Wyo. 9.50 45 " , Sheboygan, Wis. 30.50 3t 47 " , Pueblo, Colo. 5.00 48 " , Cleveland, O. 125.00 53 " , Johnstown, Pa..........4.00 iz 55 " ,„Strabane, Pa. 200.00 56 " , okrožje Milwaukee, Wis. ............300.00 di 61 " , Indianapolis, Ind. 17.65 . 63' " , Brooklyn, N. Y. 9.00 Je 65 " , Worcester, N. Y. .. 15.00 ),- 67 " , Los Angeles, Calif. 60.00 -[. 73 " , Herminie, Pa. 20.00 ',81 ", , Sheljoygan, Wis. 8.00 )a 83 " , •Walsenburg, Colo. 10.00 86 " , Elizabeth, N. J.. 4.50 90 " , Kirkland Lake, li- Ont., Can. 25.00 91 " , Chisholm, Minn. 5.00 ,,„ | 94 " , Hostetter, Pa. . 6.00 JU : 96 " • , Auburn, 111............2.00 11- Podružnice SANS, Pueblo, Colo. ................100.00 Dr. štev. 710 SNPJ, Buffalo, 33 N. Y................................................................5.00 Člani dr. štev. 266 SNPJ, Mus- 111 kegon H'ts, Mich. . 10.00 74 Poslano Vincentu Cainkarju, Chicago, 111............................659.12 I Posamezniki ..................................55.00 Skupni dohodki .............. 2,217.36 in $20,002.96 ri-| - Izdatki v decembru: lZ~ j Stanarina za urad ...........$ 50.00 Poštne znamke 35.50 (Telegrami ........................................................1.92 el,;Telefon ........................................7.15 j Uradnikova plača 153.80 [Pisarniške potrebščine ....................3.87 -e' j Tiskovine ..........................................................33.00 •m Luč v uradu ..................................................1.05 i Voznina in dnevnica za sejo v Cleveland 14. nov................44.00 j Voznina in dnevnica za sejo v Chicago 4. dec. ... 68.00 r" Angleške revije in listi 1.50 O- Podpora Združenemu odboru 1,500.00 ln i Skupni izdatki . 1,890.79 h- Ročna blagajna 47.86 Bančna bilanca 18,055.31 . - $20,002.96 3k _ j0 Pregled vseli dohodkov in iz- j dixtkov te organizacije:: e" ; Skupni dohodki od 5. dec. 1942 94 ; do -31. dec. 1943 ..............$29,000.62 is- j Skupni izdatki od 5. dec. 1942 i do 31. dec. 1943 ................ 10.897.45 tU • _ a- Bilanca ....,.................$18,103.17 ta | - n, I Joseph Zalar, blagajnik; jQ Mirko G. Kuhel, pomožni tajnik. iz BESARABIJA IN BUKOVI- je | . NA 0-: Bcsarabija je svojevrstna de-a- žela, kjer najdeš vse značilnosti e-1 zemeljske površine od gričev do L4 1 stepe. Površina ozemlja je v ri glavnem valovito razčlenjena, e. Pied vojno je bilo tukaj 60 odstotkov površine zasejane, in a"; sicer je rodila zemlja pšenico,' ; koruzo, ječmen in rž. V južnem v i delu ,Besarabije pa prevladuje | živinoreja. Imajo tudi vinogra-'a j de, toda vino, ki ga daje ta tr-n i ta, ni kaj prida okusno. Bukovina (njeno ime prihaja l' od bukve) je agrarna dežela, j njeni prebivalci se bavijo v ' ■ | glavnem s poljedelstvom in go-zdarstvom. Zemlja rodi koruzo in pšenico, krompir, tobak in | 2" konoplje. Razvita je tudi živino- j s" reja. Les izvažajo po rekah. Ta dežela ima tudi rude, zlasti žve-ri p.'eno in mangansko rudo . ter 1- sol. i y uu _ ^ ■ ■ -TErnmnJanarir ^ 15.00 iKHHrwwiti , rffiim&wKMl^ r--- 60.00 z nastopom zime, ki od dne do dne postaja hujša, i 8;00 so Rusi*pričeii z novimi napadi, da uničijo nacijske tol- j io oolpe. S polno silo so čete rdeče armade pričele pri (1) čer-! 4.50 .... _ 1 x \ / k a siji s prodiranjem proti Romunski. Pri Kievu (2) so ! Nemci vprizorili proti-napad, ki pa se jim je izjalovil, in 6.oo njih izgube so bile velikanske. Zgornja mapa kaže naj-200 daljšo točko, do katere so Nemci 12. julija preteklega le-loo.oo ta prodrli, in kako daleč seže današnja fronta. 00 Na dnu morja je polls no dragocenih rud .00 .36 Med drugimi znanstveniki si — ie pridobil sloves s svojimi raz- 1.96 . , .. . , ,. _ lskovanji po morskem dnu tudi ameriški učenjak Charles Snow-100 den Piggot. Posrečilo se mu ie 1 50 g2 dokazati, da so v velikih mor- .15 skih globinah velike množine ! fi0 radiia. ! 1.87 J :0° Za SA'oja znanstvena razisko- j 0 vanja si je izbral severni del' .oo Atlantskega morja med Novo! Fundlandijo in Irsko. Morje je globoko tu do 5000 m in mor-i.oo sko dno je na debelo pokrito z — usedlino gline. Neštete morske 1 79 , 86 živalce, ki so seveda že davno, ,.3i okamenele, najraznovrstn e j š e — kamenje, kremenov pesek in tu-_ d i okamenele rastline pod glino razodevajo, da je ta usedlina na tem kraju že milijone let in mi- j 62 lijone let. Piggot trdi, da je v tej morski usedlini mnogo ra 45 dija, in misli, da bi se dalo iz 17 morskega dna na mnogo cenej ■ — i ši način pridobivati dragoceni1 radij, kakor pa so to doslej de-1 ,ik. lali iz kamenin na zemeljskem površju. Z novim načinom pri-l_ dobivanja pa bi tudi cena radia lahko precej padla. Učenjak lc je dognal tudi to, da je radija mnogo, več na tistih mestih, ki| d so bolj oddaljena od slihe zem-l v 'J'6" ta. Poleg te dragocene rudnine d- pa je v m6rskem blatu še V33 in polno drugih rudnin, med kate- :o,' rimi zavzemajo prvo mesto ko- m J vine in sicer celo najdragoce- ! je nejše, kakor zlato, srebro, ba- a- ker, železo in cink. > i ;r- :-- ja Vsi ljudje na svetu v zardevajo, kadar jih je sram in | ---jI o- Cut sramu se kaže pri vseh 1 ?a človeških plemenih z rdečico na { e- obrazu. Celo pri črncih in dru- < er gih temnopoltih ljudeh, pri ka-'l j terih to skoro ne moreš zazna-' i — ti, udari kri v glavo, prav tako J1 = kakor dobro vzgojena Evropka 5 tudi v temi zardi, čeprav je v t obeh omenjenih primerih izda- 1 jalska rdečica prav za prav' 1 brez smisla. Pri črncih, ^-ki imajo od ran f brazgotine na obrazu, katere o-ji st.anejo dolgo časa svetle, lah-i] j ko opaziš, kako jim barva u-' C « I dari v obraz, ker se brazgotina t zalije s krvjo. r Svetlopolti ljudje rajši in hi- i treje zarde. Pri temnopoltih je t . izdajalska rdečica manj vidna £ ' in zato taki ljudje laže skrivajo 1 ' svoje razburjenje. I ' » Drugače pa je čut sramu se- r veda odvisen tudi od stopnje f ; prirojenega, odnosno privzgoje-" j nega ostročuta. j 5 j Medtem ko nekaterim ljudem ; kri komaj rožnato rdeče navda- ^ . ;hne lica, bo druge v istih oko- ^ 1 liščinah zalila temna rdečica do )|ušes. Nekateri ljudje zarde do . >: vrata ali do prs, drugi pa v J . doslovnem pomenu besede od . : nog do glave. J Zdravniki vedo celo povedati '' > J o ljudeh, ki so v tern pogledu »Itako občutljivi, da jim rdečica i . zalije vsak del telesa, ki ga r , morajo v svrho preiskave raz- 1 galiti. 11 Kako se Sibirci 't . . it i varujejo mraza U __|c c-i.- • ;— bibirci se znajo tako kakor jc j sploh prebivalci Rusije bolje varovati mraza kakor pri nas.iv Oblačijo se v kožuhe, po večini !t I v cenene ovčje kožuhe, v rus-ix I kih mestih pa v debelo vatirane |c plašče. Glave si pokrivajo sjr i čepicami, ki so obložene s ko- i F žuhovino in ki se dado poteg- niti čez ušesa in brado. !v ' j Rusi si obuvajo visoke klo-!r bučevinaste škornje, ki so zelo1 topli. Klobučevinasta tla teh škornjev, dokler leži trd sneg, |11 ne postanejo vlažna in noge so!z vedno suhe. Seveda nosijo tu-in di visoke usnjene škornje. j n Tudi stanovanja so v Rusiji bolje zavarovana pred mrazom " kakor pri nas. Med okna, ki so V vedno dvojna, polagajo vato ali F | stare cunje ali papir, da zadr- H ; žujejo prepih. Na to mašilo po- v jlagajo pogosto še majhne kose P | lesenega oglja, ki vsrkavajo via- S go. Sobe se zračijo z majhnimi ; odprtinami visoko na oknih, z Peči so zelo velike in imajo pri- z prave, ki zapirajo prepihu pot, s> J ko kurivo dogori in nastane p žerjavica. Pogosto so te peči sj ; tako nizke in široke, da na njih n | lahko udobno spiš, kar ruski j v kmetje tudi radi delajo. r: j Ozeblin in drugih takšnih ne-fči prijetnih posledic mraza na te- h ilesu se lahko obvarujemo, če lc j poskrbimo pravočasno za to. g Ozebline nastanejo ya rokah poln i *■»- v v v VV V VV v vv v v v v V v v ♦ • ISKRAT i Pozabljivec A: "Zakaj pa ste že tako daj na postaji? Vaš vlak se1 odpeljal šele čez dve uri." B: "Vem. Toda jaz se ^ rom šele na postaji spomni kaj sem pozabil doma. grem toliko prej na postajo,® se lahko vrnem po pozablja reči." Kako naj se oblači debela ženska > i i _ Pri obleki naj pazi, da ni ' j na obleka preveč kričeča, & > ma kolikor mogoče malo nal$ i in da je bolj preprosto natf) . na. Debela ženska naj ne . počez črtanih oblek, ker taka' bleka jo naredi še debelejšo' Zato naj bo previdna pn 1 i ber i blaga. Četudi je črtasto * rožnato blago moderno, naj; - rajši izbere blago malo e temne barve in po dolgem a sto, ker tako blago daje ^ 3 ko večjo in vitkejšo posta' Debela ženska ne bi smela W - nikdar pasu na obleki, ker P e preveč poudarja bujne J Ženska, ki ima močno opft kolke in vrat, naj se ne ob1;i v obleke s kakimi žepki na f sih ali okroglim izrezom privf tu, širokim pasom in podobo}1 ^ Debela ženska naj ima ^ ' izrez okoli vratu v koničast'I bliki in obleko narejeno v o^1 jopico, ker to podaljša pas .. je videti.tedaj život bolj vi{£ i Tudi prekratko krilo ^ S žensko debelo, ker kratko ^ a nekako zmanjšuje postavo, r ko da ie videti ženska boljc j bela, kakor je. •Širokim, debelim ženS^ I tudi ne pristojajo majhni ^ i buki, ker klobuk brez kra.f [ali z majhnimi krajci naprej; ! obličje še debelejše iri širše. rjdi prenizka štula klobuka ^ e! žensko majhno in debelo, a ! visoka štula spet poudari 1 i' belost obraza. Zato si izbe^ J vedno bolj širokokrajen kKf"! 3 j da zožite obliko obraza. ^ s j nogavic ali čevljev ne nosite .: preveč živih barvah. Svetla . .va nogavic ali čevljev pod^r( i va debelost noge, med ten*' je v temnih nogavicah vi<1' " j noga vitkejša. i Ženska, ki ima močne ^ naj nosi ali dolge rokave P1'.' 5 j zapestja ali pa kratke do ^ . • molca, ker rokavi, .segajoči ^ I maj do zapestja, dajajo roK'" 'bel in okoren videz, i; __ _ i iS } večini tedaj, če so nam { pretesne, tako da ni med ^ in roko zračnega prostora. ' _ velja za obuvalo. Noga na"1, , preveč stisnjena v usnje, & ; ^ staja in ne more več greti- i Da mora vse hude prime1* . zeblin in zmrzlosti obravnav( - zdravnik, se razume san$J , sebi. Preden zdravnik ne . i pa zmrzlega človeka ne s^ i spraviti v toplo sobo.v V ^ . i nem prostoru ga moramo P J i! vidno sleči, ker se otrpli radi. prelomijo. Telo je ' • četrt ure drgniti s snego^l hladnimi, vlažnimi curljali le tedaj, ko postanejo udje ^ gibčni, lahko pričnemo z ^ •nim dihanjem. CIGANKA I POVEST IZ DOMAČIH = — HRIBOV Predstavnik: Albin Hrovatin (Nadaljevanje) 'Haha, plemenit človek; kje Pa si to besedo ujela? Poslušaj, J^j ti pravim! S svojimi šestimi .riži sem dosti ljudi spoznala m sem prišla daleč okoli; toda zares dobrega moškega še norega nisem videla. Ni jih, ti rečem. Vsi, kar jih je, so se-Samo jemalf bi, dajali nič. Od žensk terjajo najtežje reči in najhujše žrtve; hočejo, da jih ženske na rokah nosUo in jim strežejo ko an-felci Bogu; da bi sami kdaj fenam kaj žrtvovali, jim hva-| ,ežn°st z dejanji pokazali, to j j"m še na misel ne pride, čim b°lj\se žene žrtvujejo, tem boli So moški lahkomiselni, nezve-1 ®ti, nehvaležni-— oženjeni prav >.k0 kakor samski, ali pa celo Se bolj kakor samski." Ali, botra, kako črno gleda-; e! Ali vkm je kak moški kdaj k?-J zalega prizadel?" ne; to bi mu bila že po-j svetila! Za menoj so letali, ded-l C1 slinavi, da bi me bili dobili, Pa še mezinca nisem kateremu Pestila in ne le enemu sem jo okoli ušes zasolila. Z vsemi sem a ko pes z mačkami; saj dru-j ga((-e ne zaslužijo." , Botra, vsi pa vendar niso ta-lu> kakor pravite." "Eden je kakor drugi. Podani jih. Kakor petelin na stre-tako so nestanovitni, pa žej-111 ko žolne so in po tobaku •s 1Tudijo. Napihujejo se kakor Jermani, včasih pa spet slini jo k0 tisti lesni polži. Pavla, pa-^tna bodi, dobro ti hočem, no- I benemu moškemu ne verjemi g i nobene besede; naj reče, kar 1 hoče, verjemi, vsak le nase mi- i sli! če sc v katerega zagledaš,; | si izgubljena. Nič drugega si | ne učakaš kakor bridkosti in ; £ trpljenje in razočaranje." | Sočutno je gledala Jerca na f dekle, ki je žalostno pobesilo | glavo; potem je zopet začela: | "Pavla, ne zanašaj se na Rav-njaka in njegovo hvaležnost! L Ravnjak se bo oženil in . . ." "Za božjo voljo, botra," ji je n dekle seglo v besedo, "ko so mu -mati umrli, se vendar ne more ženiti." '! "V dveh,, treh tednih seveda še ne; toda čez pol'leta ali čez | eno leto se bo gotovo. Poten* jo amen in konec vse hvaležnosti. | če bi ti še ostal prijazen, bo že-'i na postala ljubosumna in od b>-' še i boš morala." "O Bog!" je kriknila Pavla in se je le po sili ubranila solz. -i Kmalu se je zopet zbrala in! -j rekla vsk iz sebe: , 1 "Na prav'nič se ne zanašam.! i Ampak tu ne ostanem več. Tu ) v bolnišnici se mi zdi, kakor da! • i • i sem zaprta — in vendar nisem -j storila nič hudega. Botra, pu- | stite me domov! Vzemite me s -seboj!" "Če na vsak način hočeš, pa i - pojdi!" je odvrnila Jerca. "Ne-( - dolžnega človeka res ne smejo j - zapirati. Malo še počakaj! Z;, i j zdravnikom bi še rada govorila j rj dve, tri besede." 3 j Zdravnik ni Pavli nič poseb-j -j lio branil, da bi ne smela do-l -|mov. Na novo.-jo je obvezal, ji j Moštvo pri letalskem oddelku dobiva treningo v Colorado Uv..'.. ................... .... ■ .■••■ ■• .. .. : ....... vi- ■........ - ............•..•..■.....•.■.-.•.■.■•■■.. .....................................,£( ; ^^ CJ. S. armada je visoko na coloradskih hribih ustanovila novo bazo za treningo j« moštva pri letalskem oddelku. Na levi strani slike vidite kako se vojaki vadijo v ho-r1 ji s takozvanimi "snow shoes." Na desni stiani se jih pa uči postavljanja zavetišč, p ker je na Visokih hribih sapa premočna, da bi se postavilo navadne šotore. |n, PLAN LARGE SCALE R. A. F. BOMBER OPERATIONS ! rada bila doma, preden uli.je." j čez nekoliko časa je pridrve- t la Kristina in zavpila pri durih: j "Ježeš Marija, nikjer je ni. V 1 kamri je ni in nikjer v hiši je ni. Povsod sem jo iskala." "V tem dežju in ponoči ven- | dar ni kam odšla," je menil Ravnjak v skrbeh. (Dalje prihodnjič) --; i Zračenje stanovanj ; pozimi ; .—•— ^ Pravilno zračenje stanova- , nja je tudi umetnost. Predvsem c moraš vedeti, da gre segreti j 'srak vedno pod strop in da se j toplota drži pod stropom, od ] tal pa zmerom pritiska hladen ; zrak. Če le za kratko časa od- ] premo okno, se soba ne more j dobro prezračiti. Zato moramo vedno napraviti v sobi prepih, i če hočemo res dobro prezrači- - I | Če pa v sobi ne mores na-, praviti prepiha, tedaj imej ok-! no odprto vsaj 10 minut, da se i bo dobro prezračilo. Napapno je i i mnenje, da se soba preveč shla-1 di in da je vsa kurjava zastonj, : 1 če prezračiš sobo med tem, ko čjocKaov a- j (^E^^PKEHy | ' je že zakurjeno. Sveži zrak je - takoj spet topel, ker se hitre-: je segreje kakor pa slab zato-' hel zrak. i • 'j Zračiti pa moramo sobe vsaj trikrat na dan, in to zjutraj, po I kosilu in preden gremo spat. Kako neugodno je človeku, če stopi v sobo, pa puhne vanj vlažen, težak zrak. Spet pa je napačno imeti pozimi sobe ves dan odprte in puščati noter vso meglo, da se vleze v pohištvo, v stene in ohladi tudi zidove. Seveda take sobe potem ne moreš " slepa segreti in misliš, da je 1 soba ali pa peč temu kriva. Zra-1 či pametno in pravilno in pa J potrebi. Sveži zrak se šestkrat J hitreje segreje kakor zatohel 1 zrak. Zato prezrači sobe vse-" le j, preden še zakuriš, in tedaj ; temeljito. | I ikiMI tj i; _ . : s „, —----------------- i uo | ampak šele, ko je bilo že čisto;*30 temno. Pršel je rahel dež. Po-|mr j gledal je skozi razsvetljeno o-kno v hišo, kjer .je bila družina1 če zbrana pri večerji. Pavle ni; ugledal nikjer. Naglo je šel no-; : ter in se ozrl okoli ter vprašal: "Ali nikogar ni bilo?" ! "Pavla je prišla," je odgo-j— voril ujec Miha; "tako je ude-' lavljala, da si nismo vedeli več pomagati." "Zakaj pa, za božjo voljo?" "Strašno žaluje po materi,'' je napol v joku povedala Kristina. "Prva pot ji je bila v mate-' lino sobo," je rekla Tončka, • svinjarica. "Ko je zagledala . materino obleko in druge njihove reši, se je sesedla na te in — j jela ihteti in vzdihovati kakor j ki-i uboga verna duša." 0^! "Kje je zdaj?" pil; "Zgoraj — počiva, ker we ko- H br-i maj. drži na nogah, tako je tru- I deti dna in potrta," .je dejala Kri-jI ^al: stiha. "Ali je kaj jedla?" ico, "še ene žlice ni zanesla." c si "Pojdi gor, povej ji, da sem I kje prišel in da more nekaj jesti !"jl ink. Ko je Kristina odšla, je vpra- H ,S 5ai. ral bai• ,ra-: "Ali ni prišla tudi Jerca?" j ni' "Prišla, prišla. Saj Jerca je; H so|Pavlo pripeljala. Pa .je kar hi- g po- tro spet odšla. Rekla je, da bi||§ " - -mmmr i nno s ^matmnZr''**-, -■ ... , ENGLAND—Air Chief Marshal, Sir Arthur Harris, (center) is shown ' !,vlnJa] with his staff studying' maps and reconnaissance photos as they plan . materi a huge scale It. A. F. bombing raid over enemy territory. Berlin has yp vp« been steadily bombed and other industrial centers are being hit hard. . . Dekle zmagalo v tekmi i t . ■ feJli. , 17-letna Naomi R i or d an, i| j učenka Pasadena Junior kols-Ji oUa, Californija, je bila v let-| ni tekmi Tournament of Roses, $ izbrana "kraljica vrtnic" za le-| to 1944. Ij svetoval še to in ono ter se prijazno poslovil. Jerca je najela voz in uro po-: tem sta se s Pavlo že vozili h j mesta, najprej še na Glinje ' kjer je imela poAovka opravke || in potem naravnUt proti Bistri- | Istega dne je bil tudi Rav lišče Pavlo. Prav tedaj, ko st£ uustriai centers are Deing hit hard. ---jeli I njak na potu v mesto, da obi- u|j, bili ženski zunaj na Glinjah, ,se .je pripeljal na mestni trg. 0-; bredel je neka.j trgovin, kupili | j svileno ruto in verižico s srebr-i ma I j nim križcem, da bi napravil de- dni ! ; kletu veselje, in se nato podaiistii S v bolnišnico. Tu so ga iznenadili z novico, I da je Jerca odpeljala dekle s I seboj domov; biti morata že kje Pr I pri Sv. Ožboltu. Tega Ravnjak I ni verjel; saj bi ju bil moral i vendar, srečati. Torej je popra-1 ševal po mestu za njima, pa ni | izvedel nič zanesljivega. Eni so^11 't mu pripovedovali, da je bila po- tre tovka z nekim dekletom, ki.je ^ nosilo roko zavezano, v lekarni v ! in da je odšla na zgornjo stran, ♦ j drugi so vedeli, da sta šli proti X gj Kamilici, nazadrrje mu je krč- ▲ ,t_\ mar "Pri Lipi" povedal, da sta ^ ig I si pri njem najeli voz in od- ♦ e'\peljali k Ožboltu. Zdaj ni bilo | nobenega dvoma, in ker je bilo ; T _; že popoldne, si je naročil voz ^ "i-i in jo udaril za onima dvema. ^ Pri Ožboltu je mislil, da ju bo; ♦ o-j dohitel; pa so mu v gostilni. ♦ iz; rekli, da je že dobri dve uri, ^ e,'kar sta odšli proti Bistrici. ;e,: Ker se je jelo že mračiti, se ^ ri- je naglo odpravil in odmahal z ♦ dolgimi koraki po gozdu gor. ♦ v- Toda čeprav je na moč hitel, ni. ^ ta prišel več pri dnevu na Ravne,' j ) V blag spomin ob prvi obletnici kar je umrl moj ljubljeni brat Joseph fodliorlek Zatisnil je svoje blage oči dne 12. januarja 1843.- Eno leto je poteklo, odkar je zamrl Tvoj glas, ter je prenehalo biti Tvoje zlato srce. Eno leto je odkar.smo Te položili v hladni grob, kjer spiš. ' večno, nezdramno spanje. Moje srce pa je žalostno, vsaj si bil tako dober in blag, ter si moral umreti v najlepši moški dobi. Naj Ti bo ohranjen blag spomin! ŽALUJOČI BRAT FRANK Cleveland, Ohio, 12. januarja 1944. » Ako iščete delo v kaki tovarni, ki izdeluje vojne potrebščine ne pozabite na j pre j pogledati v kolono naših malih oglasov! SKORO VSAK DAN IŠČE KAKA VOJNA INDUSTRIJA TE ALI ONE VRSTE DELAVCEV VOJNI INDUSTRIJE, III OGLAŠAJO V mi DNEVNIKU ISCEJ©... POMOČ! Kadar vprašate za delo, ne pozabite omeniti, da ste videli tozadevni oglas v JEnakopravnosti NAZNANILO IN ZAHVALA Z žalostnim srcem naznanjamo prijateljem in znance^ žalostno vest, da je umrl v bolniš- jj niči za pljučnico soprog in oče Pokojnik je preminil dne 21. decembra le- j| ta 1943. Star je bil 57 let in je bil doma iz Lokve pri Divači na Primorskem. Najlepša hvala vsem, ki ste položili tako krasne vence in sveže cvetlice h krsti mojega i soproga in očeta. Enako hvala vsem, ki ste da- 1 rovali v denarju. "skrena hvala vsem, ki ste prišli pokojnika | pokropit in pogrebcem, ki ste nosili krsto ter | vsem, ki ste se udeležili njegovega sprevoda. 1 Hvala vsem, ki ste dali avtomobile na raz- 1 •Polago brezplačno pri pogrebu. Hvala pegrebniku Joseph Žele in Sinovi za vso naklonjenost in vsestransko pomoč ter za izvrstno urejen pogreb. Še enkrat vsem skupaj hvala! Tr, dragi soprog in oče, počivaj v miru in l^hka naj Ti bo ameriška zemlja! Žalujoči ostali: Antonia, soprogo.; Aloysius, Anton, Ludwig, Jack, sinovi; •Stephanie, Rose, Hermine, Lillian, Elizabeth, Margaret, hčere Fanny Vogal, sestra dve vnukinji in trije vnuki. Cleveland, O., dne 12. januarja, 1944. --■ ' "M-,— ■ ■ • __—»■ ■ ■! i ■■ M Tlflll nrni.T'T— ...... — r' ^ rr't GOSPA VERA FRANCE BEVK (Nadaljevanje) se M In kolikokrat je zazvenelo v ^ oknu in je Zagledala bledi o- sc braz, ki je hrepenel samo po e-ni besedi in naredil vso dolgo , K" pot, se plazil skozi vas in se • skrival v senci, da ga fantje ni- . so izsledili? 36 Koliko tisoč besedi je bilo za-pisanih na pismih, ki so bilal vsa z zlatom obrobljena in so . govorila samo ljubezen in hre-penenje, večje od dne do dne. Pisma so bila sugestivna, ro- 1 že, skrbno izbrane in stisnjene med liste, so govorile srcu, govorili so darovi, govorile so iz- ■ mučene poti v polnočnih urah. 89' Polagoma, vei>dar prej nego se je zavedla, je vzrasel v nje-nem srcu ogromen plamen in je izpolnjeval slednjo njeno misel, da je pretrgala vse stike s g svojo okolico in je posvetila vsako svojo misel njemu. Prej je bilo spoštovanje do njegovih žrtev, ki jih je delal iz ^ ljubezni do nje, zdaj je govorila ljubezen sama. j Neke noči se je nagnila k j ^ njegovemu izmučenemu obrazu i v in pričela plakati. Vpraševal jo je nežno, kaj ji 11 je in mu ni znala odgovoriti. Še-le ko jo je vprašal: "Ali me ljubiš?", mu je prikimala. Takrat je zapečatila svojo ^ besedo in jo je držala. In Bog v ve, kaj Vse se je tedaj godilo in ■ ^ sklepalo v njeni notranjosti; ga se danes ni mogla več spo-; .... G min jati. ! n 11. is. r Is Tisto-noč, ko jo je moževa j*: roka zavrnila, je zopet začel o- ^ brat v ženi. Bila je prepričana, j ' da jo je mož varal z drugo žen- j„ sko, dasi tudi je bil pod noč le ,s borih deset minut odsoten. Njeno nevoljo in trudnost je pripisovala drugim vzrokom, J kot so v resnici bili. Tisto, kar 1 i se je zgodilo, je občutila kot j razžaljen je, ki ga ne moreta iz- j brisati ne beseda in ne poljub, j J Zjutraj ni govorila z možem, jr Opoldne mu je postavila slabo jed na mizo. Po večerji je šla v j2 spalnico. Svoje sklepe je menjala vsak hip. Jedva je bila v spalnici, že 1 ______ c S^ © i se je vrnila zopet v kuhinjo. Mož je sedel na verandi. Na kolenih mu je ležS.1 časopis, roke, so ležale prekrižane na njem. Gledal je v nasprotno steno, i kj.er se je vrstila vrsta kuhinj1 ena nad drugo. Njegov obraz se j je držal na smeh, nagnil je gla-, vo in zdelo se je, kot da je nekomu prikimal. Vera ga je opazovala. Stopila je bliže in se vzpela na prste. V drugem nadstropju stoji ob o-knu kuhinje mlada belopolta gospa in pomiva posodo. Ta ženska je poročena že dve leti; njen mož nosi njenega zdravega "otroka v naročju in mu prepeva pesmi, njegova žena pa pogleduje na tujega moža in se razkazuje brez sramu. Vera je videla v njenih pogledih poželjenje, prešuštvo z okna na okno, od stene do stene. Kaj sta si dopovedovala s temi pogledi in skrivnimi znamenji? Morda je bil to porog. j Morda ni preteklo pol ure, ko sta jo skozi polzaprte oknice z one strani opazovala v to stran, j kaj dela? Pretehtala je vše možnosti. V njenem srcu se je zgostil težek, za pest debel kamen, ki jo je težil ko ogenj. Mož je ni videl, ko je stala za polodprtimi vrati. Zdelo se je, da gleda v časopis, a se izpod čela ozira na ono stran in z namen ji črkuje besede, ki jih i hoče povedati. Čemu tedaj se je j ona vlačuga ozrla trikrat po ; njem ? Ali nima svojega moža ? i Ko je nesla pomito posodo proč, j se je vrnila še enkrat, da je j pomila okno. Nato je še enkrat, 'da je pogledala na dvorišče. ;Brez vzroka, samo da se je o-zrla z dolgim pogledom od hi-! še do hiše. Zdaj tudi Krševan ni skrival pogleda. Gospa na drugi strani je zaprla okno in se ozrla še enkrat; Krševan je gledal v zaprto o-ikno. Vera se je sesedla na stol. Ko je mož stopil v kuhinjo, | jo je našel bledo, vso spreme-jnjeno. Ponudil ji je vode; ni je I sprejela. Borila se je z jokom, i a ni mogla jokati, j "Kaj ti je?" i Odklonila je vprašanje z roko in ni mogla odgovoriti. Kakor da bi jo neznana teža pritiskala k tlom se je sklonjena \ dve gubi vlekla v spalnico. | 16. Krševan ni ljubil burnih vpri-zorov. Vendar ga ni nobena j stvar spravila iz ravnotežja, ; slednjo je hotel dognati do dna. j Prazne strahove je sovražil iz ' dna duše. ! Svoje žene ni mogel doumeti, j Njeno vedenje ga je plašilo in j vznemirjalo, da še v sanjah ni i našel pokoja. Vedel je, da jo je J obvladalo bolestno ljubosumje, j Premislil je sebe do dna in je ' spoznal zatrdno, da žena nima j vzroka za to. ! Toda saj ni treba, da ima lju-j bosumje vzrok. Ono je zgrajeno na laži, na bujni domišljiji Official U. A'. Navy photograph SOMEWHERE IN THE SOUTH PACIFIC—Working with assembly-line precision, ground men load bombs into a TBF at a secret coral / island air field—one of the jumping off places for the current South Pacific Allied offensive. Fourteen days before this bomber field (s"ho\vn in photo above) was completed there was nothing on this spot but cocoanut palms and jungle. Cord-wood fashion, bundles of steel landing mat are unloaded from' ship to beach to air field and many sections have planes rolling on them by nightfall of the same day. This sudden transition is made possible by the use of steel mats, many of which are made by United States Gypsum company, which has converted for the duration from the production of metal lath for gypsum plaster walls and ceilings of buildings to landing mat, expanded metal and steel gratings used widely in ships, airplanes and other vital war equipment. Na posvetovanju radi preteče stavke __:.......... - ; i biti. "Priča, da nisem varal, so i j j vsi ljudje." [ — Šel je v spalnico. Žena je se- sa dela pred zrcalom in podpirala nj glavo z levico, desnica je ležala j na kolenu. Ni bila solzna; ču-jden blesk je ležal v njenih ze- n; j nicah. | Ni ga pogledala. Čez lice jo j je nekaj spreletelo, kot da jeija globoko zaničevanje zagorelo v sc duši. Krševan se je uprl s hrbtom je proti končnici zakonskih postelj ži in se je gledal v zrcalu. Zdel se je sam sebi smešen. Z rokami v žepu se je meril, bled, nekoliko v: zastarel. Spomnil se je na večer njune . poroke. Oba sta stala pred tem k zrcalom, naslonjena drug na drugega. Vsa srečna sta se gle- d dala in smejala. "Glej," je de- si jala tedaj ona, "kako sva drug za drugega ustvarjena." — J "Res", je dejal ori in jo je po-" plačal za globoko spoznanje s " poljubi. f Smešno! Zdaj sta bila pred i- n " stim steklom, ki ima lastnost, ti " do vsrka podobe ljudi in se jim k ' roga. Oba sta temna in Bog ve, E kaj snujeta duši tajnega in ne- n mogočega. "Kako nisva drug za ' drugega ustvarjena?" mu je u- ^ šla misel in zdrznil se je ob nji. Spomin na davno sliko v zrcalu mu je obudil nežnost v sr- g cu. Bilo mu je nččesa žal; česa, .................. " 1 1 111 .......... J. J. Aronson, zastopnik New <<] York Central železnice (na de- pj sni strani slike), in ./. J. Pel- p( ley, predsednik Association of American Railways, sla dospe- la v Washington na posveiova- cj( nje v Beli hiši, v prizadevanju, rc da bi se preprečilo pretečo že- lezniško stavko. Delavci želez- m nic so zahtevali $3 mezdnega , poviška na dan. ^ in raste in se veča samo iz se- be- . . c; ( Ko je odšla žena- ta večer _ brez besede v spalnico, je ob- 4 stal Krševan v kuhinji, pomi- J | slil nekaj trenutkov in sedel na ^ stol. Mračno je zrl pred se in 4 podprl glavo. 4 "Kaj sem ji naredil?" se je 1 vprašal. 4 "Nič", si je odgovoril. A L "Ljubosumn ost, ljubosum- J ) nost!" je tožil bridko v svoji 1 . duši. 4 i "Bolna je!" je govoril pomi- 4 lovalen glas iz njega. Nato je prisluhnil, ali ne jo- 3 ! če. V sobi je bilo vse tiho. V a i uri je nekaj stokalo, dekla iz ^ ; petega nadstropja je pela pe- i sem "o ljubezni, ki ne mine." 1 3 "Kaj naj storim?" je vpra- > 1 šalo obupno iz njega in že je j imel odgovor: i i "Vse sem poskusil." V resnici se je zavedel, da ni ^ i poskusil še ničesar. Molčal jfe, I ~ - le enkrat je govoril odkrito; ni X 1 dokazoval, ni prepričeval. j X l Kaj naj dokazuje? Kaj naj | t prepričuje? Dejanje je mogoče $ dokazati, dobro ali slabo; tega, X česar nisi nikoli storil, ni mo- !«! goče dokazati. To strašno logi-" ko, ki je v enaki meri komična £ - kot tragična, je Krševan živo Ij! 1 občutil. Neznosno stanje je po- § stalo s tem hipom brezupno. In | vendar ie želel dokazati, doka- 3 zati! Hotel bi, da je v eni ose-' bi toženec, tožitelj in sodnik »js obenem. ' i 4 ♦j "Obtoženi ste, da ste varali « •i svojo ženo . " Dolga pesem j brez naglasa in oddiha. "Ni res, gospod sodnik! O- j brekovan sem; prosim, da me J branite pred obrekovalci . . . " 5 "Pripeljite priče!" I| In prič ni, ker jih ne more . J DEKLETA IN ŽENE. — Če ste namenjene kupiti kožuh (Fur Coat) za drugo ali še za to zimo, vas opozarjam, da kupite istega kakor hitro vam je mogoče, radi gotovega vzroka, katerega ne morem tukaj omeniti. Ne recite po-% zneje, da vas nisem opozoril. Sedaj je tudi najboljši čas, da si naročite fino spomladansko STERLING suknjo ali Suit direktno iz tovarne, če želite iste dobiti za VELIKONOČ. Ne pozabite, da so to vojni časi. — Vam se priporočam BENNO B. LEUSTIG 1034 Addison Rd. — ENdicott 3426 ali ENdicott 2920 JOS. ŽELE IN SINOVI t POGREBNI ZAVOD 6502 ST. CLAIR AVE. ENdicott 0583 Avtomobili In bolniški voz redno ln ob vsaki url na razpolago. Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo. COIJLINWOODSKI URAD: 452 East 152nd Street Tel.: KEnmore 3118 NAZNANILO - Delničarjem in < društvom-delničarjem J "Slovenskega delavskega doma" < 15335 Waterloo Rd., Cleveland, Ohio ; Redna letna delničarska seja Slov. del. doma se < vrši v » i I petek, dne 28. januarja, 1944 : Pričetek ob 8. uri zvečer. < Direktorij Slov. del. doma. * REDNA LETNA DELNIŠKA KONFERENCA SLOVENSKEGA NAR. DOMA NA ST. CLAIR AVE. Tem potonr se obvešča vsa naša slovenska društva, ki so delničar SND, in posamezne delničarje Slov. nar. doma na St. Clair Ave., da se bo vršila REDNA LETNA DELNIŠKA KONFERENCA v četrtek dne 13. jan. 1944 v avditoriju SND. — Pričetek ob 8. uri zvečer. Vabljeni so vsi od društev izvoljeni zastopniki in pa posamezni delničarji, da se te konference udeležijo. To obvestilo se na i smatra za uradno vabilo Za direktorij SND: JOHN TAVČAR, taj. Official U. S. Navy Photo The skipper of the mighty French battleship Richelieu, (name not supplied) chats with the British and American Liaison officers aboard his reconditioned vessel during a recent test run at sea. The ship, damaged in battle at Dakar, now is back in place at the head of the Free French Fleet fighting with the Allies. She was repaired at a U. S. port and her tire power is bigger than before. sam ni vedel; nečesa, česar on ni storil. "Verica!" je poklical. Ni se ozrla, ne zganila ust-! nic. "Verica!" i Tudi zdaj se ni ozrla. Le de-'jala je: "Kaj hočeš?" Njena beseda je bila mrzla. "Kaj ti je? Razodeni, kaj ti je? Zgovoriva se, saj ni mogoče živeti tako!" "Ne, ni mogoče; imaš prav!" Zajela je sapo, nosnice so ji vztrepetale. "No, vidiš. Tedaj ..." "Sebi govori to. Ali sem jaz kriva?" "Ali misliš še vedno; ali trdiš-še vedno?" Krševanu je zastajala beseda na jeziku. "Jaz tebi nisem bila nezve-sta." Merila ga je s težkimi očmi. "•Kako naj ti dokažem? Ka naj ti rečem? Katere priče na; ti pripeljem? — Povej, kako kdaj, ob kateri uri in priliki' Dokazal bom, da ni res. Ti sa njaš, ti si domišljaš!" "Ti lažeš! Ti lažeš! Ti va raš!" "Ne varam. Povej, kar veš govori!" (Dalje prihodnjič) ! Za delavce OSKRBNICE w Polni čas: 5.10 zv. do 1.40 zj. šest večerov na teden DOWNTOWN: 750 Huron Rd. ali 700 Prospect Ave. PLAČA $31.20 NA TEDEN j Delni čas: j £ 1588 Wayne Rd., Rocky River Tri ure dnevno, 6 dni na teden , PLAČA $9.90 NA TEDEN Če ste sedaj zaposleni pri o-brambnem delu, se ne priglasite EMPLOYMENT OFFICE ODPRT 8 zj. do 5. zv. dnevno razen ob nedeljah Izkazilo državljanstvi se zahteva — THE OHIO BELL TELEPHON E CO.i 7?>0 Prospect Ave. Soba 901 —i- , Mali oglasi _i IŠČE SE stanovanje s 4 ali 5 sobami in _ kopalnico; na ali v bližini St. Clair Ave. Želi se stanovanje za takojšnjo vselitev. Kdor ima za oddati, naj pokliče HE. 1254. B. J. RADIO SERVICE 1363 E. 45 St. HE. §028 \ Prvovrstna popravila na vseh vrst radio aparatih CE POTREBUJETE novo streho ali pa če je treba vašo streho popraviti, sc obrnite do nas. Izvršimo velika in majhna dela na trgovskih poslopij in domovih. Brezplač-. tli proračun. Universal Roofing Service 1106 St. Clair Ave. CH. 837G—8371 Ob večerih: ME. 47G7 g --- g Farmers Poultry Market Vogal SUPERIOR in E. 43rd St KOKOSI, RACE, GOSKE, I PURMANI IN JAJCA 1 Prodajamo na debelo za ohcete ! in priredbe. -i ■ j Sobo se odda v najem enemu ali dve- j ma poštenima slovenskima ali i -hrvatskima dekletoma. Ledenica in vse udobnosti. Vpraša se na 674 E. 97 St., od 5. ure popoldne naprej. ; Oblak Mover Se priporoča, da ga pokliče-[ te vsak čas, podnevi ali po- j ► noči. Delo garantirano in hi- ► tra postrežLa. Obrnite se z \ vstm zaupanjem na vašega | t* starega znanca | John Oblaka 'i 1146 E. 61 St. | 6122 St. Clair Ave. S HE 2730 | Zakrajsek Funeral Home, Inc., | 6016 ST. CLAIR AVENUE * Tel: ENdicott 3113 ! Za delavce 1 DELAVCI Za deio znotraj in I zunaj Dobra plača od ure The White Motor Co. 858 E. 79 St. j ______i NEDRŽAVLJANI HOTEL STATLER ima službo za BUS BOY—Terrace Room OPERATORJA ZA STROJ| ZA POMIVANJE POSODE i PORTERS j • Zglasite se na i TIME OFFICE, E. 12 St. soba.št. 335-9-5 pop. MOŠKE IN ŽENSKE! se potrebuje za splošna tovarniška j | > dela 6 dni v tednu i 48 ur dela na teden I Plača za ZAČETEK Moški 77 V2C na uro Ženske 62V2C na uro Morate imeti izkazilo drža*' ljanstva. Nobene starostne omejitve, ^ ' ste fizično sposobni za delo, ^ ga imamo za vas. Zglasite se na j EMPLOYMENT OFFICE 1256 W. 74 St. National Carbon - Co., Inc. :i___- l : DIP TANK BARVARJ1 i TRUCKERS STROJNI RIVETTERS RIVETTERS POMAGA^1 STROJNI OPERATOR^ in POMOČNIKI SHEAR OPERATORJI Drugi in treiji šift Plača od ure Tie Cleveland Tractor Co. 19300 Euclid Ave. Hali oglasi ___4 l NAPRODAJ je hiša za dve družini; 11 s° ] dve garaže. Nahaja se v slo\'el1 ski naselbini blizu Holmes Av Cena samo $6,100. MATT PETROVICH Real Estate & Insurance 253 EAST 151 ST. „ KE. 2641 ah GL. Pridite in oglejte si našo zalogo novih spomladanski® zastorov in "draperies." PARKWOOD - HOME FURNISHINGS t 7110 St. Clair Ave. Odprto ob večerih