Leto IX, it. 130 LJubljana, torek 8. junija 1928 Cena 2 Din — o> 4. KjtraJ. — Stane mesečno Oin «5*—; sa imm» miulfo Din #tr— ncobrcsno. Oglasi po tarifo. Uredništvo i Ljubljana, Knafknra obča iler. 5/I. Telefon it. «07« in >804, ponoči tndi fe. »34. Rakoplsl •• n« naiaja. fe. 54. — Telefon h. aosfc --Jd*Mt Ljubljana,---- nova obča fe. 4. — Telefon fe. «49« Podružnici: Maribor, Alektsa it t] — Celje, Aleksandrova Dnevnik"za gospodarstvo, prosveto in politiko t . . 1 ^ek. zavodu t Lfab« lana fe. 11.84« - Praha tisto 78. ita* Wicn,Nr. io;m. 1 LJubljana, i Junija. Danes otvorjeno zasedanje sveta Društva narodov stoji v znamenju jubileja, ker se po komaj osmih letih obstoja ženevske meddržavne organizacije sestaja svet že v petdesetič. Vzrok tej visoki številki so pogosta izredna zasedanja zlasti v prvi perijodi delovanja. Dnevni red sedanjega zborovanja je Jako obširen, saj obsega celih 40 točk. Razpravljalo se bo, kakor skoro vsakokrat, o poljsko-nemških odnošajih, o manjšinskih zahtevah Poljakov v nemški Šleziji tn o pritožbah »nemške ljudske zveze» v poljski Gornji Šleziji. Govora bo o poljsko-litvinskih pogajanjih, ki so se po decembrskem zasedanju vodila v Kraljevcu. Zato se udeleži zasedanja sam litevski diktator Voldemaras, ki je vodil zadnje dni v Londonu razgovore z različnimi brit-ekimi državniki. Dalje stoje na dnevnem redu litavsko-poljske in grško-al-banske manjšinske zadeve. Svet bo sklepal o poročilih delovanja finančnih, gospodarskih, tehničnih in humanitarnih organov Društva narodov tekom zadnjega tromesečja. med drugim o uspehih zasedanja gospodarskega posvetovalnega odbora. Večje važnosti pa so samo tri točke dnevnega reda, in sicer: monoštrska afera, madžarsko-rornunski optantski spori in vprašanje kompetence poslevo-dečega predsednika sveta Društva narodov. Z zadevo madžarskih optantov v Romuniji se je svet moral že večkrat pečati. Debate so bile navadno prav dol •gotrajne in cesto neobičajno burne. Ro munija se upravičeno upira slični kapitulaciji pred Madžarsko, kot je naša kapitulacija pred Italijo, izražena v nettunskih konvencijah. Bukareška vlada stoji na stališču, da je agrarna reforma v Romuniji interna romunska zadeva in da ne more veljati nobena izjema za madžarske veleposestnike pred romunskimi agrarnimi zakoni. Madžarsk prijatelji vrše v optantski zadevi velik pritisk na romunsko vlado. Dočim je bila na septembrskem zasedanju spre Jeta na Chamberlainovo priporočilo resolucija, ki upošteva romunsko stališče, je je spričo energičnega odpora Ma džarske spremenila v marcu situacija v prilog poslednje. Svet je sklenil priporočati obema vladama, naj se mešano rnadžarsko-romunsko razsodišče poja-Ča z dvema nevtralnima sodnikoma in Je pozval Romunijo, naj zopet pošlje v razsodišče svojega člana, ki ga je, kot znano, odpoklicala. Tako sestavljeno razsodišče naj bi sklepalo o pritožbah madžarskih državljanov, katerih pose stva, ležeča v Romuniji, so zapadla določbam romunske agrarne reforme. Madžarski zastopnik grof Apponyi je z navdušenjem pozdravil ta očitni pre-okret v prid Madžarske. Romunski zunanji minister Titulescu pa je pridržal odločitev svoji vladi. Romunsko javno mnenje — tako v vladnih kot opozici-jonalnih strankah — je močno razburjeno. Ako Romunija ne privoli v sklep sveta, je verjetno, da se bo zadeva spričo odsotnosti Brianda in Strese-manna zopet odgodila. Vse tri države Male antante v enaki meri interesira monoštrska afera. Na marčnem zasedanju je bila izvoljena tnočlanska komisija, sestoječa iz finskega zastopnika Procopa, čilskega delegata Villegasa in Nizozemca Beelaer-tsa van Bloklanda — ki je imela nalog, da preišče zadevo in o njej poroča svetu Društva narodov. Komisija se je odpeljala v Monošter in je nato maja meseca izdelala poročilo na svoji seji v Haagu. Besedilo tega poročila še do danes ni bilo objavljeno. Informirano francosko časopisje piše, da je dokument sestavljen popolnoma nejasno in da se v poročilu trdi, da se niti to ne da ugotoviti, odkod je prišla pošiljatev orožja in komu je bila namenjena. Jasna pri vsem je samo tendenca komisije, da izvleče Madžarsko iz zagate in reši fašistovsko Italijo kompromitacije. Hotela bi menda celo afero kratkomalo potlačiti. Briand sam je baje izjavil v soboto, da se to nikakor ne sme dovolili in da krivci ne smejo ostati nekaznovani. Zato je pričakovati, da bo Bri-andov namestnik Paul-Boncour to stališče energično zastopal na sedanjem zasedanju sveta. Nekaj energije bi lahko pokazal tudi naš zastopnik. Ob isti priliki se bo razpravljalo tudi o pravicah vsakokratnega predsednika sveta Društva narodov med dvema zasedanjema. Kokor znano, je v februarju pozval poslevodeči predsednik Kitajec Cenlo telegrafski madžarskega ministrskega predsednika, da opusti nameravano prodajo strojnic, da bi se mogel ugotoviti dejanski stan. Madžarska ni ubogala, razprodaja se je izvršila. Vendar je blago baje ostalo v vagonih. Ali pa je to bilo prvotno orožje, je več kot dvomljivo. Budimpeštanska vlada se je celo pritožila proti postopanju predsednika sveta kot nedopustnemu vmešavanju v domače zadeve neodvisne drŽave. Kako bo svet rešil spor, je veli- Binkoštno premirje pred hudimi viharji Bodrerov odhod je edini Marinkovičev uspeh. - Vukiče-vič-Koroščevo vlado čakajo na vseh straneh same ne-prilike. - Neugodne vesti o novem posojilu Beogjrad, 4. maja, I. Zaradi pravoslavnih binkoštnih praznikov je vlada ustavila vsako delo. Dočim je preko drugih praznikov imela mnogoštevilne seje ministrskega sveta, je to pot izostala vsaka seja in skoro vsi ministri so odpotovali iz prestolnice. Tudi ministrski predsednik se tekom obeh dni ni pokazal v predsedništvu vlade. Pozornost je vzbudilo, da je tudi zunanji minister dr. Marinkovič kljub nervoznosti v našem zunanjepolitičnemu položaju odpotoval iz Beograda. Splošno se smatra, da se je hotel umakniti neprijetnim komentarjem, ki jih je vzbudil njegov odgovor Italiji. V poučenih krogih se zatrjuje, da je dr. Marinkovič že od meseca februarja dalje vodil tajna pogajanja z Italijo, da pa tekom teh pogajanj ni mogel ničesar drugega doseči, kakor to. da se je mora! obvezati za predložitev nettunskih konvencij Narodni skupščini, za kar je dobil od Italije edino osebno koncesijo z odhodom poslanika Bodrera iz Beograda. Politični krogi zamerjajo dr. Marinkoviču, da ni mogel tekom svojih pogajanj z Italijo doseči vsaj to, da bi se najbolj kričeče krivice v nettunskih konvencijah primerno ublažile. Razburjenje, ki je zavladalo po vsej državi in ki je veliko tudi v prestolnici zaradi krvavega nastopa orožništva in policije proti patriotičnim manifest m-tom, je še vedno jako močno. Vsa javnost pričakuje, da bo morala vlada pristati na to, da Narodna skupščina izvoli anketo, ki bo preiskala vse te dogodke ter zahtevala kaznovanje krivcev. Narodna skupščina se sestane , v pe- tek. Za enkrat je na dnevnem redu obtožba proti bivšemu ministru pravde dr. Dušanu Subotiču in njegov odgovor na obtožbo, vsekakor pa bodo še pred tem prišli na razpravo krvavi dogodki pri demonstracijah ter izvolitev ankete. KDK bo imela v četrtek popoldne plenarno sejo, na kateri bo sklepala o nadaljnjih svojih ukrepih, zlasti o taktiki, ki jo ima zavzeti tako v Narodni skupščini kakor tudi izven nje proti vladi, da pristane na anketo in reparacijo zadnjih krvavih dogodkov. Zanimivi dogodki se obljubljajo tudi ob sestanku radikalnega poslanskega kluba, ki bo razpravljal o spomenici glavnega odbora. Na to sejo so bili pozvani tudi člani glavnega odbora, slasti Aca Stanojevič. Politični krogi pričakujejo z velikim zanimanjem njegov nastop. Razen tega se vlada nahaja v težkem položaju tudi zaradi neuspeha pogajanj za posojilo v Parizu in Londonu. V finančnih in gospodarskih krogih so v zadnjih dneh krožile precej alarmantne vesti in se je že govorilo, da posojila naša država sedaj ne bo dobila ifl da ga bo treba odložiti do jeseni. Zanimivo je, da tudi finančni minister doktor Boža Markovič ne javlja iz Pariza nobenih vesti, ki bi te govorice de.nan-tirale ali vsaj pojasnile javnosti in političnim krogom, v kakem stanju se nahajajo pogajanja za posojilo. Baje so angleški upniki zahtevali tudi sodelovanje francoskega kapitala pri našem posojilu, francoski kapitalisti pa sodelovanje odklanjajo, dokler naša država definitivno ne uredi vprašanje svojih predvojnih dolgov Franciji. Odpor Dalmacije je vedno večji Neftunske konvencije se ne smejo ratificirati brez revizije. — Apel Dalmatini* na evroosko ženstvo. — Oster protest davi-dovičevcev. — Tudi Črnogorci proti ratifikaciji Split, 4. Junija č. Razburjenje zaradi nameravane ratifikacije nettunskih konvencij se še vedno ni poleglo. Vsa nacijonalna društva sklicujejo sestanke, na katerih protestirajo proti nameri vlade, da uveljavi te usodne konvencije. Tako Je včeTaj tukajšnji oblastni odboT Orjune imel sestanek in sklenil oster protest, podružnica Lige žen za mir pa se je obrnila v posebni spomenici na centralo v Ženevi, ki jo prosi, naj se zavzame pri Društvu narodov za to, da bo enkrat konec italijanskega izzivanja in fašistične imperialistične politike, ki ne vznemirja samo Balkana, marveč ogroža mir v vsej Evropi. Spomenica opozarja tudii nečloveško postopanje z narodnimi manjšinami v Italiji in izraža nado, da bo skupna akcija vsega ženstva pripomogla k temu, da merodajni krogi zapadnih velesil končno uvidijo škodljivost takega početja in s primernimi ukrepi prisilijo Italijo k spoštovanju osnovnih človeških pravic. Hvar, 4. junija č. Tukajšnja organizacija Davidovičeve demokratske stranke je na svojem včerajšnjem sestanku sprejela re- Prepoved shoda KDK v Osijeku ukinjena Osjek, 4. junija č. Kakor znano, je notranji minister dT. Korošec prepovedal za dne 10. t. m. sklicano manifestacijskn zborovanje KDK v Osjeku. Vodstvo KDK je proti temu protizakonitemu ukrepu notranjega ministra protestiralo, g. Pribičevič pa je v posebnem pismu opozoril na to piotiustavno zatiranje zborovalne svobode tudi g. Davidoviča, šefa demokratske stranke, naglašajoč, da nosi zato tudi njegova stranka polno odgovornost. Danes le notranji minister preklical izdano prepoved in obvestil vodstvo KDK, da se shod lahko vrši. Sokolska slavnost v Dubrovniku Dubrovnik, 4. junija t. Na pravoslavne binkoštne praznike 2. in 3. t. m. se je vršil v Dubrovniku zlet mostarske sokolske župe, obenem pa je bila otvorjena sokolska razstava, ki ostane odprta do 10. t. m. V soboto se je vršil javni telovadni nastop, pri katerem je sodelovalo nad 1000 telovadcev in telovadk. Včeraj so se vršile razne slavnostne prireditve. Kriza v splitskem gledališču Split, 4. Junija č ZaTadi sporov med gledališko upravo in osobjem je podala danes celokupna gledališka uprava z intendantom na čelu ostavko. Gledališče je do nadalj-nega ustavilo predstave. kega pomena za prestiž ženevske organizacije. Vsi prijatelji miru z napetostjo čakajo, ali bosta Madžarska in njena protektorica res brez sleherne graje in kazni smeli teptati mirovne pogodbe in pripravljati novo. tfojno. solucijo, v kateri os&ro protestira proti nettunskim konvencijam in zahteva od vodstva stranke, naj vsaj v tej usodepolni odločitvi upošteva interese prečanskih krajev ter stori vse, da se konvencija ne bodo ratificirale brez temeljite revizije. Tudi Črnogorci protestirajo Cetinje, 4. junija č. Včeraj se je vršila izredna seja širšega odbora Narodne Odbrane za Črno goro. Sprejeta je bila resO' lucija, ki naglaša, da je vsa Črna gora odločno proti temu, da bi se nettumske konvencije ratificirale brez predhodne revizije in temeljite spremembe. Resolucija pov-dsrja, da bi nettunske konvencije v sedanji obliki ne škodovale samo interesom Dalmacije, marveč da zadevajo tudi živ-Ijt-nske interese Črne gore. Resolucija ie bila odposlana glavnemu odboru Narodne Odbrane v Beograd, da jo izroči na pristojna mesta, obenem pa je črnogorska Narodna Odbrana pozvala vse druge oblastne odbore NO, naj se priključijo njenemu protestu. Ponesrečen hidroavijon Ranjena sta dva Slovenca Split, 4. junija, n. Včeraj se je ponesrečil vojaški hidroavijon «Dod J09». Letalo je bilo določeno, da se udeleži letalskega mitinga, ki bi se imel včeraj vršiti na Sušaku, a je bil v zadnjem hipu po zapovedi notranjega ministrstva prepovedan, češ da bi lahko prišlo do protiitalijanskih demonstracij. Na potu z Boke Kotorske je avijon zaradi defekta v motorju v bližini Hvara padel z višine 100 m v vodo. V letalu so bili poročnik vojnega bro-da Dušan Gjurič, narednik-pilot Pire, fregatni poročnik Kozjak in dva mehanika. V zadnjem hipu se jim je posrečilo, da so si odvezali pasove, s katerimi so bili privezani ter so se s skokom v morje rešili gotove smrti. Narednik-pilot Pire pa je med skokom prišel pod letalo, pri čemer si je zlomil desno roko in dobil tudi druge poškodbe. Poročnik Gjurič je dobil večjo rano na vratu in težje poškodbe na hrbtu, ostali pa so bili lažje ranjeni. Nesrečo je opazilo letalo, ki je sledilo prvemu ter se je takoj spustilo na morje, vzelo ponesrečence na krov in jih odpeljalo v bolnico. ..... Letado se je deloma potopilo in moli samo še levo krilo iz vode. Danes so vojaške oblasti odposlale motorne čolne, da letalo zasigurajo pred potopom, jutri pa bo dvignjeno iz vode in odprem-ljeno nazaj v Kotor. Iz brezalkoholne Amerike Chicago, 4. junija. 0o.) Policija je areti« rala 100 oseb, ki so Žgali žganje. Nadalje J* zaprla 119 tajnih žganj ekuh, 1 Jubilejno zasedanje v Ženevi Včeraj se je pričelo 50. zasedanje sveta Društva narodov. — Briand in dr. Stresemann odsotna zaradi bolezni. — Mednarodna konferenca tlela ženeva, 4. juntia (s-že) Dopoldne ob 11. I se konstituirale takole: Komisija za dolo-•uri je bilo pod predsedstvom kubanskega čla čevanje minimalnih mezd Dredsednik: vlad- na sveta Društva narodov in poslanika v Berlinu Aqueroy-Bethancourta, ki bo po turnusu vodil naslednje 3 mesece predsedstvo sveta, o tvor j eno 50. zasedanje sveta Društva narodov. Nemčija in Francija, ki sta ju. odkar je bila Nemčija v septembru 1926 spredeta v Društvo narodov, na vsakem zasedanju zastopala zunanja ministra dr. Stresemann in Briand, sta to pot odposlali državnega tajnika Schuberta oziroma Paula-Boncourta. drugega delegata Francije v svetu Društva narodov. Za Anglijo se zopet udeležuje posvetovanj zunanji minister Austen Cham-berlain. Tudi večina ostalih držav, članic sveta Društva narodov je odposlala iste zastopnike. katerim je že na zadnjih zasedanjih poverila zastopstvo. Zasedanje Je bilo, kakor običajno, otvor-ieno z neoficijelno sejo zaradi odobritve dnevnega reda in ureditve nekaterih upravnih vprašanj. Svet Društva narodov je sklenil v tajni seji na predlog Scialoje. da odpošlje rednima zastopnikoma Nemčije in Francije dr. Stresemannu in Briandu brzojavke. v katerih obžaluje odsotnost obeh državnikov in izraža obenem zadoščenje, da sta po daljših boleznih zopet okrevala. Komisije mednarodne konference dela so čevanje minimalnih mezd predsednik: vladni španski delegat Marin, podpredsednik: nizozemski delegat podjetnikov Regoui in delavski irski delegat Ruiiy. Komisija za preprečenje nesreč pri delu predsednik: angleški vladni delegat Malcolm Lelevingue, podpredsednika: angleški delegat podjetnikov Forbes Wathom in nemški delavski delegat Sachs. Komisija za varstvo delavcev pri razkladanju in nakladanju ladij predsednik: italijanski vladni delegat general Marfna, podpredsednika: nizozemski delegat podjetnikov Vaistar in angleški delavski delegat Bevin. Komisija za preprečenje nesreč pri priklepljanju železniških voz predsednik: braziljski vladni delegat De Arao, podpredsednika madžarski delegat podjetnikov Deto!nay in angleški delavski delegat Thomas. Komisija člena 408 predsednik: francoski vladni delegat Gautier. podpredsednika: luksemburški delegat podietnikov Nickels in gospa Boudfield. delavska dele-gatinja Anglije. Komisija pravilnika, predsednik: belgijski vladni delegat Mahaim. podpredsednika: danski delegat podjetnikov Oersted in nemški delav. delegat Mul-ler. Komisije so pričele danes svoja dela in jih bodo nadaljevala do petka Tega dne bo na plenarni seji podal letno poročilo rav« natelj mednarodnega biroja dela Albert Thomas. Senzacijcnalen umor v Milanu „Na tem svetu ni več pravice!" S temi besedami je ustrelil odpuščeni orofesor milanskega državnega pravdnika Milan, 4. junija, d. Te dni se je odigTala v tukajšnji pravosodni palači krvava trage« dija, katere žrtev je postal vodja milanske* ga državnega pravdništva Cavallero Guidi. Strašen čin je izvršil bivši profesor mate® matike na gimnaziji v Brescii Avrelij Bella. Profesor je moral že dolgo prenašati razne šikane nadrejenih oblasti, ker je bil prej znan kot prostozidar in velik nasprotnik fašizma. Končno so ga odpustili iz državne službe. Prišel je v Milan in ustanovil z ne* kim Ventillijem, ki je obenem član načel, stva fašistične trgovske zveze, tvrdko, kjer je investiral vse svoje prihranke. Kmalu je moral Bella opaziti, da je nasedel preme* tenemu sleparju in da so njegovi prihranki izgubljeni. Tvrdka je prišla v konkurz in Bella je ovadil svojega nepoštenega dru* žabnika državnemu pravdnlštvu. Dasi je izročil obenem tudi vse gradivo, oblasti ni« so ničesar ukrenile proti Ventilliju. Profe* sorju se je vse zdelo, da je slepar vsled svojih političnih zvez ušel roki pravice. Ko je obiskal vodilnega državnega pravd, nika Guidija, ki mu je izjavil, da državno pravdništvo nima vzroka za postopanje proti njegovemu družabniku, se je straho« vito razburil, potegnil revolver ter s kli» cem: «Na tem svetu ni več pravice!« od« dal pet strelov na državnega pravdnika. Guidi se je zgrudil mrtev na tla. Atenta* torja so brez odpora prijeli; po činu se jo delal popolnoma apatičnega. Atentat na vi. sokega pravosodnega uradnika je izzval po vsej Italiji veliko pozornost ter mu tudi časopisje posveča živahne komentarje. Roparski napad v Prestranku pred tržaško poroto Vsi trije prisotni obtoženci zanikajo svojo krivdo. — Pristno fašistično natolcevanje Trst, 4. junija, o. Pred tukajšnjim porot, nim sodiščem se je danes dopoldne pričela razprava zaradi drznega napada, ki je bil izvršen 3. aprila 1926 na blagovni urad že« lezniške postaje v Prestranku, ko so trije maskirani neznanci oropali urad za okoli 270.000 lir Dogodek je dovolj znan. Ob Pivki je prišlo med napadalci in zasledoval« ci do spopada. V boju so padli fašistični tajnik iz Prestranka Ugo Del Fiume in fi« nančri stTažnik Tempesta, med napadalci pa Ladislav Molk in Alojz Vilhar. V kletki so obtoženci Peter Žele iz Kle* nika pri Št. Petru na Krasu ter Silvester Smerdu in Ivan Kogej iz Postojne. Prva dva brani odvetnik Robba, tretjega pa od« vetnik Zennaro. Razprava proti Jakobu Gerželju in Hermanu Šolarju iz Ljubljane ter proti Rajmundu Samsi iz Bistrice, ki je zaprt v Jugoslaviji, se bo vršila posebej; ti trije obtoženci bodo sojeni in contuma« ciam. Obtoženi Žele izjavlja pri zaslišanju, da ni kriv. Vedel je, da sta Vilhar in Šolar člana «Orjune» in kaj nameravata, molčal pa je o vsem tem, ker se je bal za lastno življenje. Smerdu, ki je bil zaslišan pri po* poldanski razpravi, izjavlja, da ni vedel ni« česar o dogodku. Oba dokazujeta svoj ali« bi. Slično je s trgovcem Kogejem. Zastopnik civilne stranke je tržaški faši* stični tajnik Coboli, ki pravi, da je ropar« ski napad «pristno jugoslovensko politično podjetje« zločinske barve, da je v zvezi z aOrjuno® ter zahteva za obtožence sttogo kazen.* Danes popoldne so bile zaslišane 4 obtežilne priče, trije finančni stražniki in en miličnik, ki so zasledovali napadalce, a niso izpovedali nič posebnega. Tragičen umik generala Čangtsolina Bombni atentat na Čangtsolina, ki je le lahko raajen. — Bombe najbrže izdelane v sovjetski Rusiji. — Krvavi spopadi med Čangtsolinovim vojaštvom in japonskimi četami Berlin, 4. junija s. >Deutsche Algemeine Zeitung« poroča iz Londona: Po vesteh iz Mukdena in Tokia so neznani storilci razstrelili most v trenutki^ ko je vozil preko njega posebni vlak s Cangtsolinom. Štirje vagoni so razbiti. Število mrtvih je baje zelo veliko Čangtsolin je le neznatno ra-tfjen. Tokio, 4. junija s. Po oficijelni izjavi zunanjega ministra so Kitajci v civilni obleki vrgli več bomb na vlak, v katerem se je vozil Čangtsolin, in sicer ravno v trenutkiu, ko je peljal mimo kolodvora železn. zveze med Pekingom in Mukdenom ter južnoman-džursko železnico. Čangtsolin in guverner Haitungkianga Vušungšeang sta bila lahko ranjena. Ves oseb v njihovem spremstvu je bilo usmrčenih ln ranjenih. Čamgtsoli-nova osebna straža je pričela na atentatorje streljati. Pekine, 4 junija s. V zvez* z bombnim atentatom, ki je bil izvršen na Čangtsolina. je bilo veliko število sumljivih oseb aretiranih in takoj ustreljenih. Peking. 4. junija (be.) O atentatu na maršala Čangtsolina poročajo naslednje podrobnosti Čangtsolin je zapustil zgodaj zjutraj s tremi posebnimi vlaki Peking. Ko je vlak voeil preko železniškega most Laotao-kao, je eksplodirala bomba, ki le vrgla iz tira 4 vozove. Več oseb spremstva maršala Čangtsolina je bilo ubitih in ranjenih. Maršalova telesna straža ie pričela streljati na vse strani s strojnicami, nakar je prišlo do krvavega spopada z japonskimi železniškimi četami. Tokio, 4. junija (lo.) Kakor poročajo lz Tientsina. je general severne kitajske armade Sunšuaniang odstopil in izjavil, da se umakne proti severu. Njegove čete. Id so 20 milj od mesta, se umikajo proti Tientsinu v popolnem neredu. Inozemska garničija v Tientsinu ie odredila vse potrebno v obrambo inozemskih koncesij. Do sedad niso izbruhnili nemiri, le Japonci so morali razorožiti nekaj kitajskih vojakov, ki so skušali vdreti v japonsko koncesijo. Iz športnega sveta Pariz, 4. junija. ». V finalu za mednarod« no teniško prvenstvo za dame je zmagala Helena Wills nad Angležinjo Bennett 6 : 1, 6 : 2, za gospode pa Cochet : Laoosta 5 : 7, 6 : 3, 6 : 1, 6 : 3. Amsterdam, 4. junij«, s. V olimpijskem nogometnem turnirju je zmagala Italija nad Španijo 7 : 1 (4 : 0), Egipt pa nad Por« tugalsko 2 : 1 (1 : 1). Gibraltar, 4. junija, g. Dunajčanka Pav« la Franfzl je danes ob 9.40 startala na rtu Tariffa, da preplava gibraltarsko ožino. Vreme je bilo razmeroma slabo, morje pre« cej visoko. Prvi del pota je obetal mnogo uspeha. Okoli poldneva se je morje še bolj razburkalo in plavačica je vidno popuščala. Kljub prigovarjanju ni hotela odnehati, do« kler je ob 13. niso onesveščene potegnili iz vode. Frantzlova namerava i enem tednu poekua ponovit^ Jtalia" kliče na pomoč? Iz Moskve prihaja poročilo o življenskih znakih Nobilove ekspedicije. — Vest še nepotrjena. — Negativni uspehi dosedanjega iskanja Moskva, 4. junija. s. Neki radioamater je fljel na valovih 33 do 35, ki odgovarjajo aparatu spustila nekje na Franc Jožefovi zemlji. Moskva, 4. junija, (lo.) Vlada je poslala v polarno ozemlje zrakoplov in dva lomilca ledu, ki bodo iskali ponesrečeno Nobilovo ekspedicijo. Milan, 4. junija, s. Posebna izdaja cCorrle-re della Sera» objavlja naslednjo vest iz Kingsbaya: Ruski ljudski komisar za vojno profesor Unšliht, predsednik ruskega pomožnega odbora za , da je neka ruska brezžična postaja na skrajnem severu v nedeljo zvečer ob 8. ujela nastopno poročilo: — SOS — Franc Jožefova dežela! Navedba postaje, ki je to vest prejela, ni popolnoma točna. Najbrže gre za postajo, ki leži na rtu Svjatoi severnovzhodno od Ar-hangelska. cCorriere della Sera> dostavlja, da te vesti dosedaj v ministrstvu ie niso potrdili. Vsekakor bo mornariško ministrstvo poizvedovalo, ali je na Franc Jožefovi deže- li kaka radio • postaja in ali je brezžično brzojavko s Franc Jožefove dežele ujel amater ali kaka državna postaja. Kingsbaj, 4. junija, s. Kakor poročajo s krova ladje , je ladja davi dosegla Moffelbay in do tjakaj preiskala vso severno obalo Spitzbergov do Verlegenhoeka na vrhu Nove Frislandije, ne da bi bila našla kako sled o . Tudi lovci, ki so ob obali na lovu in so že od 25. maja v raznih smereh napredovali do Hinlopenove ceste, niso našli nikakih znakov o «Italiji>. Druga pomožna norveška ladja je v bližini Adventbaya v ledenem fjordu vzela na krov pasjo vprego, ki jo je dal na razpolago ravnatelj tamošnjih premogovnikov. Berlin, 4. junija, g. Znani raziskovalec Azije Sven Hedin, ki je *edaj v Berlinu, izpopolnjuje priprave za novo ekspedicija Bil je v pogajanih tudi s nemško cLufthanso* glede poleta v notranjost Azije, vendar pa ni prišlo do pozitivega sklepa. V hotelu Kaiserhof, kjer bivata trenutno tudd polarna letalca Wilkins in Eyelson, kakor tudi letalec Amundsen Ditrichsohn, se je vršila danes v vestibulu velika konferenca znamenitih raziskovalcev. Redukcija obratovanja v rudnikih TPD. Zaradi spora z železniško upravo je morala Trboveljska družba še bolj omejiti obratovanje. — Silno razburjenje med rudarji Pred izvolitvijo francoskega parlamentarnega predsedstva Trbovlje, 4. junija. Kakor vsako poletje tako je tudi letos TPD zelo zgodaj uvedla praznovanja. Navajeni nanje se rudarji niso pritoževali, čeprav pri tem eksistenčno zelo trpe, ker prejemajo za ves mesec mezde komaj za okoli 20 ših-tov. Sedaj pa trajajo praznovanja v Hrastniku. v Zagorju in v Kočevu že pet dni in bodo trajala, kakor se govori, zaradi spora med rudniki in železnico (o katerem je žft poročalo) še dalje, tako da bodo prejeli rudarji 15. t. m. izplačana komaj dva šihta. Razumljivo je, da vlada v vseh revirjih silno razburjenje. Položaj je zelo napet tudi v Trbovljah, kjer je moralo ustaviti Dukičevo ■podjetje na dnevnem kopu vsa dela, tako da je na ta način pognanih v bedo nad 2500 rudarjev, z družinami vred okoli 7000 ljudi. Zaradi nenavadno kritičnega položaja je sklicala krajevna organizacija SDS v Hrastniku v soboto zvečer pri Dolinšku širši sestanek, na katerem se je razmotrivalo o obupnih eksistenčnih razmerah rudarjev in o krutem udarcu, ki jih je tako nenadoma zadel. Odposlale so se takoj peticije na poslanski klub SDS in še posebej na dr. Žerjava zaradi takojšnje pomoči. Istega dne je odpotovala v Ljubljano deputacija, ki se je sgla6ila pri centrali TPD, na rudarskem glavarstvu in v Delavski zbornici Povsod je skušala doseči, da bi se spor, ki Je nastal med rudarskimi podjetji in generalno direkcijo državnih železnic, rešil povoljno za rudarje. Tudi druge rudarske skupine so imele slična zborovanja, na katerih so tudi sklenile, poslati v Ljubljano deputacije, da preprečijo grozečo katastrofo. Deputacije so danes posetile Delavsko zbornico, odkoder so hile takoj odposlane braojake na prometno ministrstvo, na ministrstvo za šume in rude in na poedine narodne poslance. Pri centrali TPD je deputacija, ki jo je vodil g. Tokan, izvedela, da TPD nikakor n® more znižati cen premogu, ker bi bila sicer prisiljena, da prevali znižanje na delavstvo. V vseh premogovnikih, kjer delo počiva, da bi TPD prav rada obratovala, če bi mogla k|e deponirati premog. V Hrastniku sploh ni nobenega prostora, kjer bi se dal premog odlagati. Istotako ne v Zagorju, kjer je deponiranih že več tisoč vagonov premoga in prav tako tudi ne v Kočevju. Tu opravlja delavstvo zasilna dela, da se mu nudi vsaj nekaj zaslužka. Le v Trbovljah je še nekaj prostora za deponiranje, zato tu delavstvo za enkrat še dela. Hrvatski demokrati proti Davidovicevi politiki Konferenca davidovicevih delegatov iz Hrvatske in Dalmacije. - Zahteva po reviziji ustave in spremembi režima. - Odmev v Beogradu Zagreb, 4. junija čr. Kakor smo že poro-£ali, je zavladalo v zadnjem času med pre-čč.nskim pristaši Davidovičeve demokratske stranke veliko nezadovoljstva s politiko stranke. Po sporazumu med gg. Vukičevičem in Davidovičem se je splošno pričakovalo, da se bodo razmere izboljšale, toda sledilo je razočaranje, ki je prišlo v zadnjem času do izraza v čimdal]e ostrejši kritiki strankine politike. Da pomiri razburjene duhove, je vodstvo demokratske stranke sklicalo za nedeljo, dne 3. t. m. v Zagreb konferenco delegatov demokratskih organizacij iz Hrvatske, Slavonije in Dalmacije. Za konferenco, ki se }e Je udeležilo 238 delegatov, je vladalo v vseh političnih krogih veliko zanimanje, zlasti še, ker se je napovedovalo, da bo prišlo na njej do popolnega preloma med srb iijanskimi in pre-čanskimi demokrati. To se sicer ni zgodilo, vendar Pa je tudi ta konferenca pokazala, da v demokratski stranki nevarno poka. Na konferenci sta nastopili dve struii, ki obstojata že delj časa zlasti med hrvatskimi in dalmatinskimi demokrati. Ena struja je mnenja, da Hrvati ne morejo več nadalje sodelovati v stranki, ki se je izkazala za izrazito srbijansko-hegemonistično in zahteva zaradi tega korporativni izstop iz stranke. Druga struja je prav tako nezadovoljna s politko strankinega vodstva, vendar pa iz oportunizma ne želi popolnega preloma, zlasti ne v času, ko je stranka na vladi in ko je pričakovati vsaj malenkostnih koncesij. Ta struja je bila na včerajšnji konferenci navidezno v večini. V imenu vodstva stranke sta se udeležila konference poslanca dT. Angjelinovič in dr. Ribar. Oba sta v svojih govorih priznala, da politika demokratske stranke ni v skladu z interesi prečanskih krajev, vendar pa sta apelirala na delegate, naj še počakajo in očuvajo enotnost stranke že z ozirom na notranjepolitični položaj. Po predlogu posl. dr. Angjellnoviča, je bila sprejsta obširna resolucija, ki nagiaša veliko nezadovoljstvo prečanskih demokratov g politiko stranke in navaja številne zahteve s pristavkom, da stranka v nasprotnem slučaju ne more pričakovati v prečanskih kraiih niikakih političnih uspehov. V glavnem nagiaša resolucija potrebo revizije ustave v svrho razširjenja oblasti in dekoncentracije državne uprave, potrebo zastopnika Hrvatov v vladi in garancije, da bo stranka na vladi zastopala tudi zahteve in interese prečanskih krajev. Končno je bil izvoljen enotni akcijski odbor za Hrvatsko in Dalmacijo z dr. Angjelinovičem kot predsednikom. (Obširnejše poročilo je objavil »Ponedeljek« Op. ur.) Beograd, 4. maja r. V političnih krogih so danes živahno komentirali sklepe včerajšnje demokratske konference v Zagrebu. V vodstvu demokratske stranke naglašajo. da so s potekom konference zadovoljni. Glede zahtev, ki jih vsebuje resolucija, priznavajo, da so upravičene, vendar pa prevladuje mnenje, da zaenkrat tem zahtevam ni mogoče v polnem obsegu ugoditi. Precej ner-voznosti pa vzbuja ustanovitev enotnega akcijskega odbora za Hrvatsko, Slavonijo in Dalmacijo, ker se nekateri boje, da bi ta odbor nastal nekaka stranka v stranki. Tudi v krogih opozicije vzbujajo sklepi prečanskih demokratov živahne komentarje. Predvsem se podčrtava, da je tudi ta konferenca dokazala, da se prečanski demokrati vedno bolj nagibajo k politiki KDK. Zahtev, ki jih vsebuje dr. Angjelinovičeva resolucija, opozicijonalni krogi ne smatrajo za resne in domnevajo, da služIjo v prvi vrsti za to, da vodstvo stranke nekako opraviči pred hrvatsko javnostjo nadaljnje sodelovanje v vladi. G. Pribičevič je novinarjem glede te resolucije izjavil, da hoče vodstvo Davidovičeve stranke s tem samo opravičiti in olepšati svojo žalostno vlogo v Vukičevičevi vladi. Take zahteve bi pristajale stranki, ki je v opoziciji, nikakor pa ne vladmi stranki, ki ima pač dovoli možnosti, da v delu pokaže, kako pojmuje svoje naloge in kako zastopa svoje volilce. Fašistične ceremonije na slovenskem Krasu Trst, 4. junija. Znani fašistični tajnik Gra-zloli je zbral v Sežani podeštate. vodite-lej sindikalnih organizacij in nekatere domače fašiste iz 27 vasi sežanskega okratfa ter jim razlagal, kako lažnive so vesti jugo-slovenskih listov o »postopanju Italije z njenima državljani kraške cone«. Poročnik Gra-zioli je predložil resolucijo, ki so jo seveda zborovale! soglasno odobrili, v kateri pravi med drugim: Prebivalstvo vse sežanske kraške cone izraža svoj ponos, da pripada veliki italijanski nacijl ter obnavlja čustva udanosti do duceja in fašizma zaradi lojalnega in pravičnega postopanja s tujerodnim prebivalstvom. Mussolini pripravlja ekspoze Rim, 4. Junija o. Zasedanje senata bo zaključeno tekom tedna. Jutri bo senat razpravljal o proračunu zunanjega ministrstva. Pri tej priliki bo Mussolini podal napovedani ekspoze o zunanji politiki. Kakor je razumljivo, vlada v političnih in diplomatskih krogih za ta govor veliko zanimanje, i Verjetno je, da bo Mussolini obširneje raz- I pravijal tudi o vprašanju odnošajev med : Italijo in Jugoslavijo. Poljsko-ruski odnošaji Varšava, 4. junija, g. Poslanik v Moskvi Patek je izročil sovjetski vladi noto polj« ske vlade, v kateri vlada še enkrat obžalu* je atentat na Ličareva in ponovno sporoča, da je storila vse, da v bodoče prepreči ta« ; ke dogodka, j Občinske volitve v Šoštanju Šoštanj, 3. Junija. Kakor Je «Jutro» že poročalo, je bil pri lanskih volitvah izvoljeni občinski odbor razpuščen, ker je bil rezultat volitev tak, da se ni mogla sestaviti zanesljiva delovna večina. Razpisane so bile nato nove volitve, ki so se vršile danes. Za te volitve so bile vložene štiri kandidatne liste: slovenska napredna, (Slov. gospodarska obrtna lista), nemška (Lista reda in dela) klerikalna in socijalistična. Današnjih volitev se Je udeležilo 354 volivcev, Dobili so: naprednjaki 115 glasov in 6 mandatov; Nemci 130 glasov in 6 mandatov, klerikalci 76 glasov in 4 mandate, socijalisti pa 33 glasov in 1 mandat. Socijalisti so na glasovih Izgubili, naprednjaki pa so ohranili število zadnjih volitev. To dejstvo zna pravilno ceniti le oni, kdor pozna gospodarsko moč šoštanjskih Nemcev in nemškutarjev, ki so z vso močjo pritiskali za svojo listo. Kljub temu so današnje volitve pokaza-zale, da je in da ostane naše lepo mesto slovensko. Veliko zanimanje za letošnji velesejem Prve tri dni je posetilo velesejem 26.000 ljudi. Kakor je bilo pričakovati }e letošnji velesejem privabil v Ljubljano na tisoče tujcev, ki so nenadoma oživeli naše sicer precej tihe ulice. Jutranji vlaki, ki vozijo v Ljubljano, so bili te dni nabito polni posetnikov iz vseh krajev Slovenije. Da obisk letos prekaša lanskoletni obisk, je deloma pripisati lepemu vremenu, deloma pa dejstvu, da letošnji velesejem, kakor je bilo napovedano, dejansko nadkriljuje vse dosedanje, bodisi po organizaciji, obsegu in raznovrstnosti razstavljenih predmetov. Ni Čuda, da je takoj prve dni posetilo velesejem nič manj kakor 26.000 ljudi. V nedeljo je bila v paviljonih prava gneča. Naval na blagajne je bil tako velik, da je bila velesejmska uprava primorana pri g'av-nem vhodu postaviti še tretjo blagajno. Nedeljski obisk se ceni na 15.000 ljudi. Velesejem je v nedeljo posetil tudi minister za socijalno politiko z. Čeda Radovič, ki ga je spremljal načelnik gospod Hofmanovič. Z ministrom je iz Beograda prispel tudi sanitetni genera! dr. Milosavljevič. Odlični gostje, ki so si v spremstvu ravnatelja g. Dularja ogledali razstavo, niso mogli prehvaliti organizacije in obsežnosti našega veie-sejma. Poleg številnih gostov Iz Slovenije je prišlo tudi že mnogo posetnikov iz ostalih pokrajin naše države. Zanima pa se tudi inozemstvo. Tako je včeraj prispelo več trgovcev iz Albanije in Avstrije, posetila pa sta naš velesejem tudi dva novinarja iz Nemčije. Zaradi velikega navala občinstva se kupčija v nedeljo ni mog'a prav razviti, čeprav je bilo za razstavljeno blago precei zanimanja. Zlasti mnogo je interesentov za pohištvo, ki zavzema, kakor znano, na razstavišču znaten obseg. Je na tudi razstavljeno pohištvo zelo solidno in okusno. Vidijo se posamezni komadi, ki so umetnina zase. drugi pa zopet, ki so navzlic solidni izdelavi izredno ceneni. Prodanih je bilo tudi že večje število motornih koles, strojev za obdelovanje lesa in pletilnih stroj Naši kmetovalci se seveda v prvi vrsti zanimajo za kmetijske stroje, ki so prav številno zastopani. Zanimanje je tudi za tekstilno stroko. Žal nekatere ve;ike slovenske tekstilne tvorniee zaradi preobremenjenosti z naročili letos niso razstavile, vendar smo mnenja, da vežejo take tvrdke tudi reprezentativne dolžnosti. * Splošno se sodi, da je letošnji veie-sejem drugačen kakor prejšnja leta. Je bolj obsežen (razstavilo je 682 tvrdk) in bolj pester ter more vsakemu obiskovalcu nuditi kaj posebnega. Želeti bi bilo, da bi tudi naše šole v Sloveniji tekom tedna priredile skupne obiske našega velesejma, ki nudi zlasti mladini mnogo poučnega. Ob priliki otvoritve so med drugim poslali čestitke velesejmu zagreoški župan Heinzl, Centrala industrijskih korporacij, Hauptverband der Gewerbever-bande Oesterreichs, številne občine, trgovske zbornice ter domače in inozemske trgovske organizacije. Prepričani smo, da bo letošnji velesejem privabil še mnogo posetnikov in interesentov in da se bo med tednom razvila prav živahna kupčija. Jutri popoldne ob 5. uri bodo prispeli v Ljubljano oficijelni zastopniki gostilničarskih organizacij iz Gradca, katerim prireja Zveza gostilničarskih zadrug prav prisrčen sprejem. Zveza jugoslovenskih mest Zagreb, 4. maja r. Za ustanovno glavno skupščino zveze mest kraljevine SHS, ki se bo w-SiVa v sredo 6. t. m., se je priglasilo doslej okoli 35 mest. Deficit inomoskega gledališča Innsbruck, 4. junija, (du.) Mestno gledali« šče je zaključilo sezono 1927*28 z deficitom od 50.000 šilingov. Smrt kitajskega državnika Tientsin, 4. junija, (lo.) Včeraj je umrl bivši predsednik kitajske republike Lijuang* hung. Pomlajevanje in strah božji London, 4. junija. 0°-) V westminstrski opatiji je duhovnik Dean Inge ostro napa* del dr. Voronova in njegovo pomladitveno teorijo. Pridigar je izjavil, da je velik škan* dal za Anglijo, da poslušajo take stvari ljudje, ki se boje Boga. i Veselje klerikalcev nad razočaranjem rudarjev Trbovlje, dn® 4. junija. Nedeljski «5k>venec» se v dopisu iz Trbovelj pritajeno veseli dejstva, da rudarjem 1. junija ni bila izplačana razlika na pokojnini, katera jim je bila zadržana in katera bi se jim morala izplačati na podlagi razsodbe rudarskega sodišča z dne 24. maja, o čemer je »Jutro« že poročalo. <-5iovencu» je sedaj všeč, da se je glavna bratovska sklad-nica pritožila na Državni svet, samo da v svoji politični brezsrčnosti napram pravicam in potrebam rudarjev more udariti po «,utru» in demokratih. »Slovencu« je ljubše, da more ugotoviti, da rudarjem pokojnina ni bila izplačana, kakor da bi ugotovil, da jim je bila, ker bi v tem slučaju moral priznati zaslugo demokratov. Ljubše mu je, da lahko napiše, da so rudarji nad svojo zmago, o kateri je « Jutro* pisalo, »razočarani*. Toda dejstvo je. da so rudarji ie po prizadevanju delavnih demokratov, ne pa po zaslugi kiepetavih klerikalcev pred sodiščem zmagali in da se sodba sodi- Po IL vseslovanski skupščini zdravnikov v Pragi Praga, 1. junija V dnevih od 25. do 28. maja se je vršila r okviru 6. skupa češkoslovaških prirodo-slovcev, zdravnikov in inženjerjev II. skupščina vseslovanske zdravniške zveze. Ta zveza se je ustanovila na pobudo Jugoslovanskega lekarskega društva na skupu v Dubrovniku v jeseni 1925. Prva skupščina vseslovanske zdravniške zveze se je vršila koncem maja 1927. v Varšavi, o čemer je tudi »Jutro« svoječasno poročalo. Imela je velik moralen pa tudi znanstveni uspeh. Poleg tega mu je bik) upravičeno pripisovaU tudi važen političen pomen. II. skupščina vseslovanske zdravniške zveze je imela velikanski, skoro lahko rečemo preobširen znanstveni program, ki se je obravnaval v 14 sekcijah in je obsegal vse stroke medicine. Zraven pa je imel še kot stanovsko vprašanje v obravnavi gospodarski položaj zdravnišrva v slovanskih državah. Ker se je kongres vršil v okviru 6. skupa češkoslovaških prirodoslovcev. zdravnikov in inženjerjev. ki je bil prirejen v proslavo lOletnice obnove samostojnosti češkoslovaškega naroda in je bil protektor sam prezident češkoslovaške republike, je jasno, da skupu pripisujemo tudi odličen pomen v prizadevanju, zbližati slovanske na- šča glasi v tem smislu, da so bratovske i rode .strniti slovansko vedo, dati ji samo- pViontii^A /1/vI>im/\ MnirA«ftAirn.!AMAAM. /v^l :_____-n i « . skladnice dolžne novoupokojencem od 1. junija t. i. dalje izplačati polno prej-šnjk) pokojnino in tudi vso razliko od februarja dalje. To je dejstvo in to dejstvo je zasluga demokratov! Ne moremo pa mi zato, ako se glavna bratovska skladnica v nepojmovanju pravnih načel in v svoji brezobzirnosti do rudarjev še naprej pritožuje in v tem svojem početju dobiva moralno oporo v veselju «Slovenca». Glavno bratov-sko skladnico bo za njeno norčevanje iz primitivnih pravnih načel morda še zelo glava bolela in bo tudi odločujoče gospode pri bratovski skladnici minulo veselje pritoževati se brez pravne podlage. Pri socijalni instituciji, kakor pa je glavna bratovska skladnica, bi moralo biti vsaj malo več pravnega pojmovanja, ako že ne smisla za socijal-nejše interpretiranje raznih pravnih norm v območju socijalnega zavarovanja. Mi ne moremo za to, ako so bratovske skladnice v finančni krizi; tudi v takem slučaju morajo priti do veljave striktna zakonita določila, sociialno razumevanje in uporaba normalnih zakonitih sredstev. Predvsem ugotavliamo, da Je razsodba rudarskega sodišča po čl. 27 pravilnika definrtivna in da proti rešitvi ni : pritožbe. Z razsodbo rudarskega sod?- ' šča je redna instančna pot izčrpana in ! sodba ie izvršna. To besedilo Je tako jasno, da ne pripušča prav nobenega dvoma. In res je treba prav izumetničenega interpretiranja zakona o državnem svetu, da se dobi navidezno oporo za možnost pritožbe na državni svet. Reševanje sporov iz rudarskega zavarovanja ureja izključno le pravilnik o bratovskih skladnicah, ki ima značaj specijalnega zakona. Tu predpisi o kom-petenci državnega sveta ne pridejo v poštev. Državni svet Je upravno sodišče in kot tako pristojno le za spore iz ukrepov in razsodb unravnih oblastev, odnosno upravnih sodišč. Sodišče rudarskega zavarovanja pa ni ne upravna oblast, niti ne upravno sodišče. To je iasno kakor beli dan in le čuditi se je drznosti glavne bratovske skladnice, da . hoče umetno v tem sporu skonstruirati pristojnost Državnega sveta. Ali se hoče morda glavna bratovska skladnica okoristiti splošne pravne nesigurnosti, ki vlada pri nas in morda špekulira na ne-poučenost sodnikov v Državnem svetu in na deistvo, da Državni svet razsoja brez zaslišanja strank. Očividno bi bilo bratovski skladnici najljubše, da bi rudarji ne bili zaslišani, močno pa. da bi se slišala beseda TPD. Tako bi sociia!-na institucija ne smela postopati. Pri zaščiti socijalnih pravic rudarjev, sank-cijoniranih po razsodišču, bi morala bratovska skladnica uveljaxriti najlibe-ralneiša socrjalna načela in ne nasprotno. Člen 27. pravilnika o bratovskih skladnicah pravi, da je izjemoma dopustna izredna pritožba na ministra za šume in rude, ako so na razpolago osnovani dokazi. Ker je sodba rudarskega sodišča naperjena proti ministrovi odredbi, minister o tej stvari pač ne more razsojati, ker bi razsojal o svoji lastni stvari. Prišli bi do prave pravne konfuznosti in to v škodo socijalno šibkih. Ni prav, da tako konfuznost skuša provocirati baš delavska socijalna institucija. Pritožba na Državni svet ali tudi na ministra za šume in rude ni torej pritožba v rednem instančnem potu, zato je razsodba pravomočna in izvršna. Pritožba ne more imeti odložilne moči, ker more ista imeti kvečjemu le značaj nadzorstvene pritožbe. Brez dvoma bodo vsi prizadeti rudarji, katerih razsodba je postala pravomočna, vložili proti bratovskim sklad-nicam predlog na izvršbo, ostali pa naknadno vložili tožbo na priznanje polnih pokojnin, odnosno na skrajšaje službenih let od 40 na 30, ali na znižanje prispevkov od 7 na 5 odst. Člani upravnega odbora glavne bratovske skladnice naj razmislijo, kdo je odgovoren za velike procesne stroške, ki bodo nastali. Tudi vprašanje odgovornosti za stroške bomo razčislili. «Slovenec» bi storil mnogo bolj prav m bi pokazal več smisla za potrebe in pravice rudarjev, ako bi se nad početjem glavne bratovske skladnice in njene večine razjokal in ako bi s stvarnimi Članki podprl borbo rudarjev in ne da ta pravni škandal s tihim veseljem odobrava, samo da se more veseliti dei-stva, da je trud demokratov za;nk-at ostal še izjalovljen. »—a—. stojnost in novih impulzov, da stopi enakovredna v kolo velikih, svetovnih znanstvenih enot. Kako veljavo je treba dajati sestanku slovanskih znanstvenikov. Je lepo označil češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš, ki je imel na slavnostna otvoritvi vseslovanskega zdravniškega kongresa v veliki avli Karlove univerze v Pragi dne 25. maja značilen pozdravni nagovor. Poudarjal je, da so slovanske države po svoji osvoboditvi postale enote, iz katerih mora kakor od drugod izhajati impulz in inicijad-va za splošni napredek človeštva. Tudi mi moramo misliti na to, da bomo enkrat prišli do vodstva. In to bomo dosegli le z neumornim, vsestranskim strokovnim delom. Svobodni slovanski narodi niso več objekt, ampak subjekt v mednarodni politiki. Predsednik kongresa prof. Sylaba in praški primator dr. Baxa sta posebej naglaša-la. da je II. kongres prirejen ob priliki lOletnice obnovitve samostojnosti češkoslovaškega naroda in da se vrši v srcu svobodne češkoslovaške republike, v zlati Pragi, ki je bila vedno slovanska po duši in mišljenju. V edinstvu in skupnem delu moremo ustvariti veliko slovansko bodočnost Medtem, ko je bil vseslovanski zdravniški kongres otvorjen 25. maja, se je slavnostna otvoritev 6. kongresa češkoslovaških prirodoslovcev, inženjerjev in zdravnikov vršila v Narodnem divadlu ob navzočnosti prezidenta Masaryka. Tamkaj je zlasti navdušeno govoril čsl. minister prosvete dr. Hodža, ki je pozdravil shod v imenu vlade. Za Jugoslovene so govorili: dr. Ivkovič za Srbe, prof. Špišič za Hrvate in predsednik Zdravniške zbornice za Slovenijo dr. Rus za Slovence. Razločno in jedrnato govorjeni pozdrav zastopnika Slovencev so Čehi izrecno hvalili in sprejeli s posebnim navdušenjem. Primator mesta Prage Je priredil na čast slovanskim gostom v Smetanovi dvorani reprezentančnega doma glavnega mesta dne 26. maja rout. Dne 27. maja je dal prireditveni odbor na čast vsem udeležencem v Narodnem domu na KraL Vinohradih banket. Znanstveno delo se je začelo 26. maja dopoldne in se je vršilo v 24. sekcijah ter je bilo zaključeno 29. maja. 30. maja je povabil prezident Masaryk udeležence kongresa na Hradčane na godbeni večer slavnega češkega kvarteta, ki je izvajal samo komorno in simfonično glasbo Dvoraka. Čajkov-skega in drugih. Nato se je vršila recepcija pri prezidentu. V Narodnem divadlu so igrali gostom ma čast dne 29. maja večno lepo Smetanovo »Hubičko«. Ves čas je damski odbor, na čelu mu np-trmorna in ljubezniva gospa prof. Ostrčilova. vršil svojo nalogo vzorno in precizno, ter rizakaizoval damam znamenitosti Prage, Jih gostil in zabaval tako, da pač ne bo nobene, ki bi mogla pozabiti prelepe dni, prekrasna zlato Prago in nreliubeznivi damski komite. Jugoslovenskim udeležencem je priredbo naše poslaništvo dne 28. maja recepcijo, kjer je sprejemala goste domačica. ljubezniva gospa posla.nikova. V strokovnem in znanstvenem kakor v moralnem pogledu moramo biti zadovoljni z velikim uspehom zdravniškega in priro-doslovnega kongresa. Za nas Jugoslovene ostane neizbrisen velikanski napredek Prage po osvobojen ju. Povsod ponos in samozavest, delavnost, pnvsod nove. velikanske javne zgradbe, povsod klic: Sedaj moramo nadomestiti zamuieno. sedaj moramo pokazala, kaj znamo Čehi. sedaj moramo delati vsi neumorno za svobodno, veliko svoijo samostojno državo! J Tudi »Narodni va!« zaolenjen Zagreb, 4. jnmiju t. Policija Je zaplenil« današnjo številko ftfavnegtt glasite HSS »N-acod-ni val«, ki je objavil pod nastovom »StemltaJ s po- delievaTiiem odlikovan.}* uvodnik, v karterem kritizira postopanje pri odlikovanju nekarterih hrvatskih ga-sifcev. Zrnata KDK ori občinskih volitvah v Koprivnici Koprivnica, 4. junija t. Včeraj so se vršile tukaj občinske volitve, iz katerih Je izšla KDK kot najmočnejša skupina. HSS in SDS st« sicer nastopili z ločenima listami, vendar p« je bil 2e prej sklenjen dogovor o skupnem nastopu v novem občinskem svetu. Rezultat volitev J« bledeči: HSS 7, SDS 5, skupaj 12 mandatov, federa-listi 1, meščansko-«aljački blok (lista bivšega župana) 9 mandatov, dočim so ostali disidenti HSS brez količnika rn mandata. Zupan bo izan-Ijen iz vrst HSS, podžupan pa 1>- rv-istaš SDS. T Najboljše, najtrajnejše, zato 13 najcenejše! z 2ie.cn Naši Kraji in ljudje Zaključek impozantnega kongresa inženjer-jev in arhitektov v Ljubljani Ljubljana, 4. junija Po včerajšnjem intenzivnem delu posameznih odborov (obširnejše poročilo je prinesel »Ponedeljek«) se je kongres UJIA nadaljeval danes ob 9. Med udeleženci je vladalo ves čas popolno soglasje ter se je zborovale zaključilo v najlepša stanovski skladnosti. Predsednik Udruženja inž. Ranislav Av-ramovič je predvsem zaključil svoje vele-zanimivo predavanje o temi »Komercijali-zacija državnih železnic«, nakar so prešli zborovalci na dnevni red. Sprejeto je bilo poročik) o spremembi statutov Udruženja in proračun za prihodnje leto. Inž. Peter Se-njanovič je izčrpno poroča] o dosedanjih pri pravah za projekt novega, enotnega gradbenega zakona. Naglasil je v prvi vrsti osnovna načela, na katerih naj bi bil zgrajen novi zakon. Vseboval naj bi le splošne, načelne norme, dočim bi oblastni gradbeni zakoni vsebovali detajlirana določila, odgovarjajoča pokrajinskim razmeram in potrebam posameznih oblasti. Nikakor naj zakon ne vsebuje policijskih določil, marveč naj sloni na modernih gospodarskih in socijalnih kriterijih. Zakon naj prepreči špekulacije s stavbinskimi parcelami. Inž. J. Obradovič je podal kratko poročilo o splošnem cestnem zakonu. Posamezne sekcije naj zbirajo potrebni materijal. da bo mogoče končno revidirati načrt tega zakona. Ker je postalo vprašanje splošnega cestnega zakona aktualno, naj sekcije ves materijal in predloge spopolnijo do konca tega meseca. Za redakcijo načrta novega cestnega zakona se bo v okviru Udruženja ustanovil poseben cestni odsek. Proti nettunskim konvencijam In inozemcem. Inž. Dominko je poročal o zaposlitvi inozemskih delavcev v naših podjetjih. Že na včerajšnji seji odbora, ki je razpravljal o tem vprašanju, se je razvila daljša debata o ratifikaciji nettunskih konvencij in njenih gospodarskih posledicah za naše kraje. V tem pogledu je skupščina danes soglasno sprejela daljšo resolucijo, ki naglaša. da v novi uredbi o zaposlitvi inozemskih delavcev niso dovolj zaščiteni interesi domačih delavcev in tudi ne intelektualcev, inže-njerjev in arhitektov. Praksa je pokazala, da že do sedaj ni bila zaščita delovnih sil dovolj no zajamčena. Po projektu nove uredbe ni povečana zaščita domačega delavstva, marveč še celo poslabšana. To je tem bolj opasno, ker se bliža ratifikacija raznih mednarodnih konvencij, s katerimi se odpirajo vrata penetraciji t»jje intelektualne in fizične delavne sile s privilegiranim položajem v naši državi. Udruženje jugoslovenskih Inženjerjev ln arhitektov apelira zato na kraljevsko vlado ln na vse merodajne faktorje, da v splošnem in državnem interesu ukrenejo vse potrebno ter izvrše spremembe odnosno dopolnitve tako v novi uredbi o zaposlitvi tujih delavcev, kakor tudi v mednarodnih konvencijah, da se zaščitijo domače delavne sile ln domače gospodarstvo v vsei državi, zlasti pa v obmejnih krajih, kjer je prebivalstvo že sedaj v veliki meri primorano k izseljevanju iti iskanju kruha v tnozefhstvu. Za smotreno uporabo investicijskega posojila. Ini. Saj je na podlagi izčrpne debate v odiboru podal zanimivo poročilo o porabi nameravanega novega inozemskega posojila. V odboru se je posebno naglašalo načelo, da se mora to posoj;lo porabiti predvsem za investicije, ki bodo rentabilne in bodo omogočile vrnitev odnosno amortizacijo mi-lijardnega posojila. Upoštevati bo treba tudi razne važne potrebe obmejnih krajev, kakor tudi zahteve državne obrambe. Od skupščine sprejeta resolucija zahteva, naj vsa strokovna ministrstva sestavijo točen investicijski program glede izvršitve važnih državnih del. ki naj se izvedejo v času 20. let. Pred defiriitivno rešitvijo tega programa naj se skliče posebna anketa strokovnjakov, na katero se naj povabijo člani vseh sekcij Udruženja. Poraba posojila se mora določiti s posebnim zakonom, ki bo določeval garancije in sankcije, da se bo to posojilo porabilo strogo po določenem investicijskem programu. Za Izboljšanje položaja drž. Inženjerjev. Ljubljanska sekcija je predložila skupščini utemeljeno resolucijo glede posebnih dodatkov za inženjerje v državni službi. Resolucija utemeljuje zahtevo s tem. da ie opažati velik beg inženjerjev iz državne službe. Tako je samo v področju gradbene direkcije v Ljubljani od 34 inženjerjev zapustilo v zadnjem času državno službo 9 inženjerjev. t. j. nad eno četrtino. Resolucija zahteva, da resorna ministrstva ukrenejo vse potrebno, da se inženjerjem ln arhitektom v državni službi ooles obstoječih pavšalnih terenskih dodatkov odobrijo še posebni inženjerski dodatki, katerih višina naj bi znašala mesečno 300 do 400 Din. Na podlagi poročila odbora za resolucije je glavna skupščina tudi sklenila popolno zaščito naslova »inženjer«. dalje, da naj vlada materijalno in moralno podpira delovanje Udruženja v svrho zvez z mednarodnimi inženjerskimi federacijami in da naj se končno izvede elektrifikacijo državnih železnic v smislu sklepov glavnih skupščin od leta 1925. dalje. Elektrifikacija je potrebna s stališča narodne obrambe in narodnega gospodarstva. Glavni odbor Udruženja je dobil v tem pogledu natančnejše instrukciie. Na glavni skupščini je vladala ves čas med zastopniki posameznih sekcij največja harmonija in so bili vsi sklepi sprejeti soglasno. Na predlog predsednika sarajevske sekcije inž. Stojiča se bo vršila prihodnja glavna skupščina v Sarajevu. V imenu ministra javnih del je načelnik inž. Vladimir Novakovič z zadoščenjem ugotovil, da je letošnji kongres popolnoma uspel in dosegel prav povoljne rezultate. Zahvalil se je ljubljanski sekciji za organizacijo kongresa. Predsednik inž. Avramovič je nato zaključil kongres ter posebno povdarjal idealni pomen kongresa glede na splošnost Zahvalil se je tudi zastopnikom tiska za podporo ter je kongres odobraval njegov predlog, da naj se prihodnje skupščine vrše tako. da bo omogočeno informiranje celokupne naše javnosti istočasno. Opoldne je bil kongres formalno zaključen, nakar so si popoldne jugoslovenski in-ženjerji ogledali razne tehnične naprave in tovarne, tako pivovarno »Union«, papirnico Vevče, tovarno pločevinastih izdelkov »Sa-turnus« v Mostah, naprave brezžične oddajne postaje v Domžalah in tovarno »Štora« v Št. Vidu nad Ljubljano. Jutri, v torek napravi okoli 20 inženjerjev izlet na Golioo, velika večina pa Izlet v Kranj. Jesenice, Vintgar in Bled; večja skupina je odšla že danes v Celje. Maribor in Falo. okoli 20 inženjerjev pa poseti rudniške naprave TPD v Trbovljah. Med udeleženci glavne skupščine le bila gotovo najmarkantnejša osebnost — inž. Kosta Glavinič, profesor beograjske tehnične fakultete in minister za časa aneksijske krize v letu 1908. v kraljevini Srbiji. Gospod Kosta Glavinič ie 70-letnik. toda vztrajen in odločen narodni borec in še vedno čilega duha. Kot deček je doživel še trenutek. ko so zadnji Turki zapuščali Beograd: pozneje se je vedno zanimal za Slovenijo in je kot zastopnik Beograda prisostvoval veliki narodni svečanosti povodom odkritja Prešernovega spomenika 1. 1905. Udeleženci kongresa so mu izkazovali največje simpatije. Društveno in kulturno delovanje naših v Parizu Jugoslovenski večer pod predsedstvom Slovenca Rudolfa Kavška. — Krasno uspela predavanja Matije Murka na pariški univerzi Pariz, koncem maja. Jugoslovenske prireditve letošnjega leta kažejo, da se tukajšnja omladina živo zaveda svoje naloge: obrniti pozornost sveta na našo domovino, vzbuditi zanimanje, pridobivati prijatelje. V vsem se očituje ena in ista odločna poteza; v prisrčnosti svetosavske proslave, v trdni veri razstave tu živečih jugoslovanskih umetnikov, v lepem večeru, prirejenem v spomin Zrinskega in Franko-pana, da govorim le o najvažnejših. Pa so poleg tega še predavanja, res da manj šum-na, pa zato nič manj pomembna. Njihova korist je dvojna: prva in glavna seveda, da Francozi dobijo vpogled v naše duhovno življenje; druga pa pride k temu sama po sebi: na njih se srečamo vsi, kar nas je raztresenih po vesoljnem Parizu. Medsebojno spoznavanje prepreči marsikako nespora-zumljenje, ki preti vsem pretesno zaprtim vase. Kdor danes lista po knjigah in revijah prvih povojnih let, ki so govorila o nas in iz katerih se odraža vsepovsod mladostna delavnost Aleksandra Arnavtovida, se temu ne more prebuditi. Toda ves ta plemeniti napor kmalu splahne. Poslanstvo menda še nikoli ni bilo močno zgovorno in je sedaj le svojo tradicijo nadaljevalo. Sodim, da po vsem tem letošnje leto pomenja nov vzpon, kar bi bilo prav in potrebno. Kakor ob po-četku veje tudi zdaj med nami pravi jugoslovenski duh, ki ne pozna privilegijev, historičnih predsodkov, strankarstva in jalovega oportunizma. Nič zato, da je to zaenkrat opažati le pri omladini; jutri bo ta na svojem mestu in takrat bo res naš dan, dan nas vseh. Menda sem predaleč zašel, kajti zabeležil bi edino rad vznešeno predavanje g. Arnavtovida, ki je zaslužilo vso verno pozornost številnih poslušalcev. Pozornost radi predavanja samega, ki je bilo polno pesniških lepot, a tudi radi prerano umrlega pesnika Miloša Peroviča (t 1928), s katerim je srbska literatura utrpela močno izgubo. Poet in vojak, a predvsem poet, ki ga je usoda gnala daleč iz domačije in ga položila k počitku v Parizu, v bučečem velemestu. Ni zapustil obsežnega dela, toda njegovi stihi so tako polni plemenitega občutja in opojne melodije, da bo v njih spominu še dolgo živel od roda do roda. Govornik je z mojstrskimi potezami očrtal njegovo delo in njegovo življenje. Znal je oživiti plemenito postavo neumornega borca, priklicati iz njegovih stihov ves čar, ki je dolgo ostal v srcih vseh navzočih. Predavanju je predsedoval naš rojak Rudolf Kavšek, najstarejši član jugoslovenske kolonije v Parizu. Nekaj dni pozneje je našla naša beseda svoje mesto tudi na Sorboni. Dr. Matija Murko, profesor na praški univerzi, učenjak svetovne slave, ves iz rodu največjih slovenskih slavistov, je imel na pariški univerzi troje predavanj o sedanjem stanju jugoslovenske narodne pesmi. Prvi dan je bila prostorna sorbonska dvorana polna do zadnjega kota; privabila jih je močna osebnost predavatelja. Uvedel ga je pred pariško občinstvo profesor A. Meillet, predsednik Slovanskega instituta. Pravim, uvedel ga je, ker nič ni bilo bolj nepotrebno kakor predstavljati ga in govoriti o njegovem delu. Po tem uvodu je med živahnim ploskanjem vstal on, prava slovenska korenina, in začel govoriti o srbsko-hrvatski narodni pesmi, kateri je tudi sicer posvetil vse tri večere. Predavanje je bilo preprosto in sočno. In kakor tudi je Francoz dovzeten in občutljiv za izgovorjavo, je tu vendar pozabil na vse take nedostatke. tako sta vse nadkrilila in prepojila smisel in klena vse-binskost. Prav nič tako kakor običajni propagandni govorniki, ki povdarjajo le kar je v hvalo, je Murko odkrito govoril o vseh solnčnih in senčnih straneh, postavil guslar-ja na zemljo in povedal marsikako resnico, čeprav je trdo zvenela. Prepričan sem, da jih še ni mnogo izpovedalo kakor on, da so narodni pevci, ki so tu med vojno prirejali koncerte, slabo služili srbski pesmi, ker je po svoji melodiji monotona in dolgočasna; da se je že ob tem marsikako navdušenje ohladilo in je bil marsikdo že močno razočaran. Preveč je navezana na zemljo in narod, iz katerega je izšla, le tam v resnici živi; presadi jo v dvorano, pa ti ob bleščavosti splahne. Lahko bi navedel še druge podrobnosti, pa bi bila izbira težka, ker je bilo predavanje zanimivo od enega konca do drugega. Svojo že itak otipljivo besedo, s katero je klesal žive podobe, je podprl s fonografom in skioptičnimi slikami. Znanstven kakor je, je znal ostati ves čas življenski; in čeprav je snov sama navajala, ni nikdar zašel v papirno učenost. Vse je prepletel z lastnimi doživljaji in tako napravil predavanje prav tako prijetno kakor je bilo poučno. Taka predavanja so nam v silno korist; tako se vežejo na^trajnejše vezi med narodi. M. P. Povratek naših avtomobilistov iz Monakova Solnograd, 4. junija Ne dajo se v kratko poročilo strniti vse številne krasne impresije, ki jih jugoslovenski avtomobiiisti odnašajo iz Nemčije. Bilo je lepo, prelepo, nezmanjšani vtisi o krasoti teh krajev in gostoljubnosti ljudi se nam neprestano vsajajo v dušo tudi zdaj na po-vratku. Zamudniki, ki so spotoma v Nemčijo imeli defekte, so vsi prispeli za nami v Mona-kovo in tako se je včeraj zjutraj naša kompletna kolona ob najlepšem vremenu poslovila od bavarske prestolice. Na trgu Maksa Jožefa, ki je bil ves v nemških in jugoslovenskih zastavah, smo se ob zvokih godbe po prisrčnem slovesu od številnih predstavnikov in meščanov odpravili k povratku v domovino. Posebno tople besede nam je. iz-pregovoril v slovo predsednik ADACa g. Fritz. Dolga kolona nemških avtomobilistov nam je tvorila častno spremstvo. Z zastavami okrašen parnik nas je preko »Bavarskega morja« Ciemsee prepeljal na otočič Herreninsel. kjer stoji nedograjeni gradič »Schloss Herrenchiemsee«. Gradil ga je slaboumni kralj Ludovik II. po vzoru ver-sailleskega grada Po ogledu te lepe nedo-vršene stavbe smo krenili dalje in popoldne po 16. dospeli v slovito kopališče Reichen-hall, odkoder smo krenili naprej v mestece Berchtesgaden in se končno ustavili pri K5ndgssee, kjer smo priredili kratko vožnjo s čolni po tem znamenitem jezeru. Pri Schellenbergu smo se poslovili od Nemčije in ob carinski postaji »Zum hangen-den Stein« zopet stopili na avstrijska tla. kjer so nas pričakovali te prisrčno sprejeti zastopniki soinograškega Avtokluba. Bili so nam v častno spremstvo od meae do Sol-nograda. kamor smo navdušeno sprejeti dospeli ob 9. zvečer. Danes si ogledujemo mesto, jutri pa nadaljujemo pot v Ischl. Čuvajmo zgodovinske najdbe v naši domovini! Zadnje čase so razkrili v Gotni vasi pri Novem mestu prazgodovinske gomile, pa tudi na Vačah pri Litiji so prekopali pred dnevi zanimivo keltsko grobišče, o čemer je »Jutro« poročalo v nedeljski številki. Naš poročevalec, ki je prisostvoval zanimivemu izkopavanju ene izmed prazgodovinskih gomil na številnih grobiščih na Lestini pri Mačkovcu nad Vačami, je opozoril koncem članka, naj bi se pobrigal za doslej še ne popolnoma preiskane gomile naš narodni muzej in naše zgodovinsko društvo. Le pod vodstvom strokovnjakov bo mogoče vse najdene izkopine rešiti v korist naši domači kulturi, najdbe pa bodo našle potem tudi edino primerno mesto — v našem Narodnem muzeju. Na našo javnost se obrača tem potom ravnateljstvo ljubljanskega muzeja z naslednjo prošnjo, da bi vsakdo, ki naleti na kako zgodovinsko najdbo, obvestil o tem Narodni muzej v Ljubljani: — Zadnji čas se je že v par primerih dogodilo, da so ljudje začeli prekopavati pre-historična grobišča, ne da bi poprej o tem obvestili Narodni muzej v Ljubljani. Ker so izkopine pri pomanjkanju drugačnih zgodovinskih virov velike važnosti pri določevanju gostote, narodnosti, časa kulturne stopnje in medsebojnih zvez nekdanjih prana-seljencev slovenskih pokrajin, zato bi bilo želeti, da se po možnosti vse tovrstne starine združijo v našem osredtijem domovinskem muzeju. Taki svedoki pradavne kulture naših dežel nikakor ne smejo biti in postati predmet prekupčevalske licitacije, zgrešenega ljubiteljskega zanimanja nepoklicanih laži -arheologov ali kvarne zbirateljske strasti, marveč bi predvsem tudi lokalni faktorji morali gledati, da pridejo taki objekti v varne javne zbirke, kjer bodo ne le znanstveniku. temveč tudi lokalnemu raziskova-telju dobrodošel in neizpodbiten dokument nekdanjega kulturnega žitja. Ne smemo pozabiti, da nas in naše kraje ocenjuje kulturni tujec v prvi vrsti rudi po stanju naših muzejskih zbirk. Naši predniki so pred desetletji tekmovali, kako bi z darovi pomnožili zbirke našega muzeja. Naj bi tudi sedanji rod kljub materijalno sebič-nostni signaturi časa ne pozabil nanj. Sicer pa je muzej, kar se tiče važnejših predmetov. vedno pripravljen jih od lastnika ev. tudi po materijalni vrednosti odkupiti za svoje zbirke. Ker so po zasebnikih Izkopani predmeti za znanstvo po večini neporabni in podatki nezadostni .zato naj še pripomnimo, da ie po smislu odredbe deželne vlade z dne 31. V. 1911. št. 10.831 odn. z dne 24. XII. 1913.. št. 5214/pr. privatnikom prepovedano namenoma kopati za starinami, na kar se s tem opozarjajo tudi orožniška in policijska ob-lastva. — Ravnateljstvo Narodnega muzeja. . , Strela ubila moža vpričo žene in otrok Tržič, 3. junija Brezje je mala vasica pod cerkvijo sv. Neže nad Tržičem. Tu je gospodaril posestnik Janez Dežman, vulgo Slamnik. Deževno vreme je zadržalo tudi njegovo poljsko delo. zato je v zadnjem tednu podvojil svoje sile, da dohiti, kar je zamudil. Njegovo polje leži na Hujšici, kjer je delal od ranega jutra do poznega večera sleherni dan. Tako tudi v četrtek, zadnjega maja. Bog mu je dal sedmero otrok, od katerih hodijo kar štirje v osnovno šolo v Kovoriu. Da bi šlo delo hitreje izpod rok, je prosil šolsko upravo, naj dovoli obema hčerama, ki obiskujeta že višje razrede, da odideta že ob 12. iz šole, ker prineso mati kosilo na njivo, da skupno pojedo in takoj nadaljujejo z delom. Mati in deklici so plele pšenico, gospodar pa je na posejani njivi z vilami tolkel kepe. Kmalu po drugi uri so se zbrali nad Hujš-co črni oblaki, ki so grozili z nevihto in gromom. Pridnih delavcev to ni ustrašilo, temveč so delali dalje, ker je bila sila velika. Nekajkrat je od daleč votlo zagrmeio, todž. nihče ni niti slutil, da prinese prihodnji trenutek družinici na polju tako hud udarec. Naenkrat je strašen blisk ožaril nebo, sledil je grozovit tresk in roke so napravile kar same križ, iz ust pa se je izvil vzdih: »Marija pomagaj! . . . Ko so se plevice zavedle, je mati pogledala po možu, ki je prej okoli 50 korakov od njih stran razbijal kepe. Iz zelene pšenice ga ni mogla videti, ko je plela. le slutila je, kje je približno. Vstala je torej, da bi pogledala po možu. toda srce ji je v prsih zastalo, ko ga ni zagledala tam. kjer bi moral biti. Spustila se je v dir. da vidi, kaj se je z njim zgodilo, pa je skoro od strahu omedlela. Moža je našla ležečega na hrbtu. Rokav od srajce ie gorel in truplo je bilo Kulturni pregled Ljubljanska drama Začetek ob 8. Torek, 5. Zaprto. Sreda, 6. Stilmondski župan. D. Četrtek, 7. Herman Celjski. Ljudska predstava po zniž. cenah. Izven. Ljublianska opera Začetek ob pol 8. Torek, 5.: Dekle zlatega zapada. C. Sreda, 6. Cardaška kneginja, operete. Ljud. predstava po zniž. cenah. Izven. Četrtek, 7. ob 15. Faust Ljudska predstava po zniž. cenah. Izven. Mariborsko gledališče Začetek ob 8. Torek, 5.: cOthello*. D. Kuponi. Sreda, 6.: . D. Znižane cene. Zadnjič. Kuponi. Is ljubljanske gledališke pisarne. Danes, v torek zvečer se poje v ljubljanski open . Igralci pridejo iz Kranja. Vstopnina bo zelo nizka in karte se že sedaj dobe pri operni blagajni. Premijera cPuščavnikovega zvončka* se vrši v Mariboru v sredo, 6. junija. Malo je starejših oper, ki bi se trajno držale na svetovnem repertoarju; med nje spada gotovo j vlogi priljubljeni IGO SYM Poleg njega dražestna NINA VANNA Slika morale in življenja današnje velemestne mladine! Predstave ob 4., pol 8. in 9. uri. ZNIŽANE CENE! Elitni kino Matica. Telef. 2124. brez vsakega znaka življenja Medtem sta prihiteli še hčerki in začele so oživljati očeta, pa vse zaman. Ko so ga položile na trebuh, se je pokazalo, da je tudi hrbet ves ožgan, da je šla strela skozi tilnik v telo in pustila za seboj ožgane sledove. Posestnik Dežman je mora! biti v trenutku mrtev in ie bila torei vsaka pomoč izključena. Ena izmed deklic je tekla v kovorsko šolo, da izpuste oba sinčka. Vsa zmedena in v silovitem joku ni mogla niti povedati, kaj se je zgodilo, le to je trdila venomer, da so ata padli. šolski upravitelj v Kovoriu g. Bertonceli. ki je šel ravno ob času strahovitega treska po vasi. je takoj dejal: »Sedaj ie pa treščilo nekje blizu.« Najbolj čudno pri vsem je. da ni med treskom in gromom do tedaj padla niti kaplia dežja in aa se ie šele čez kake pol ure nato vlil prav pohleven de-žek. Žalostni dogodek, ki ie ugrabil številni družini redmka kar v hipti. ie vzbudi povsod mnogo sočutja. Za sedem nepreskrbljenih otrok bo morala sedaj skrbeti težko prizadeta vdova sama. Trboveljska cbletnfca Trbovlje. 4. junija Po Trbovljah se ie govorilo, da pripravljajo komunisti demonstracije ob priliki obletnice Fakina. t. j. 1. iunija. zaradi česar so po trgu, posebno v bližini pokopališča, pa-truljirali orožniki. Do demonstracij ni prišlo. Na pokopališče so prihajali posamezniki. kj pa so ravno, tako mirno zopet odhajali. Govorilo se ie. da pride do demonstracij v nedeljo, ko pridejo v Trbovlje tudi komunisti iz drugih krajev. Zbralo se pa je res kakih 500 iz Trbovelj, Hrastnika. Zagorja in Ljubljane. Med njimi ie bilo precej nemški govorečih. Prinesli so s seboj mnogo vencev in cvetlic, katere so položili na grob pokojnega Fakina. Hoteli so na grobu peti in držati govore, kar je orožništvo za-branilo. Splošno ie nastopalo orožništvo zelo taktno. Zato tudi ni prišlo do nikakih incidentov. Spomenik padlim Orjunašem je bil okrašen z venci in cveticami. Vse to okrasje pa so ponoči odstranili neznani ljudie. Stvar pietete je, slaviti spomin mrtvih, ni pa spodobno, onečastiti spomin umrlih nasprotnikov. Smrt izravna vsa nasprotstva. Ustanovitev mariborske župe JPZ V be.M sobi kolodvorske restavracije v Mariboru se je zbralo na pobudo narod. žel. glasb, društva »Drava« v soboto ob treh popoldne razveseljivo število zastopnikov mariborskih in okoliških pevskih društev z namenom, da se čim prej ustanovi druga slovenska župa JPZ za pevska društva mariborske oblasti. Sestanka so se udeležili poleg zastopnikov mariborske Glasbene Matice, »Drave« in »Zarie« iz Maribora tudi zastopniki Celjskega pevskega iruštva in »Oljke« ter pevskega društva »Orač« z Račja pri Fra-mu, ki so imeJi pooblastila tudi še od drugih društev, ki žete pristopiti kot člani v mariborsko župo. Ljubljanska župa je bila zastopana na sestanku po svojem pevovodji g- Z. Prelovcu in tajniku g. J. Gerčarju. Izvoljen je bil pripravljalni odbor, ki si ie takoi izbral za predsednika g. dr. Janka Bezjaka in tajnika g. F. Faganefcja. Odiboru je bila stavljena nefoga, da povabi vsa društva mariborske oblasti k pristopu v župo, nakar bo sklican ustanovni občni zbor. Na sestanku je bil navzoč tudi predsednik Zveze knlitmnih društev mariborske oblasti g. Skala, ki je toplo pozdravil namero ustanovitve žmpe, k,j jo bo ZKD vedno bratsko podpirala. Izražena je bila tudi že-fcja, da ostaneta obe slovenski žiipi v kar najbolj tesnih medsebojnih stikih, da si pomagata in izpopolnjujeta, kar bo rodilo goitovo najlepše uspehe v prid slovenski glasbeni kulturi. Naši onstran grame p— Italijanski frančiškan zahteva kri Slo* vencev. Dne 25. maja, ko je italjanski Sovi. nizem slavil trinajsto obletnico, odkar je Italija začela vojno so bivši bojevniki na» pravili izlet na Sv. Goro. P. Inama, samo« stanski gvardijan in zagrizen šovinist je po« vabil bojevnike v samostan na pijačo. V bleščečih napitnicah 90 slavili Italijo pred« vsem pa sebe. Najbesnejši govor je imel frančiškanski gvardijan s Kostanjevice pri Gorici. Trdil je, da ne bo miru ob meji slavne Italije, dokler ne bodo odstranili škofa in slovenskih duhovnikov ter ubili znane slovenske izobražence. Navedel jih je nekaj tudi imenoma. Pijana druhal je ta» koj skočila po koncu in se naglo odpeljala v Gorico, Kjer so nesramno nadlegovali nadškofa dr. Sedeja in iskali slovenske iz» obražence, da bi jih ubili. K sreči niso no^ benega našli. Čudimo se, da naši Slovenci še vedno romajo na Kostanjevico in Sv. Goro, ki sta v varstvu takih slovenožrskih zagrizencev. Igralce v pretecenem kolu opozarjamo, da je žrebanje končano ter da prejmejo neizžreba-ne srečke dobitke po Din 200.—, to je četrtinka Din 50.—, polovična Din 100.— ter cela srečka Din 200.—. Dobitke bomo izplačevsili oziroma zamenjavali za nove srečke do 19. septembra 1.1. Zadružna hranilnica r. z. z o. z. Ljubljana. Domače vesti Čitajte! 22. JtevUka naše ljudske revlde »2ivljenje la svet« je priobčila znamenito povest Voltaira »Beli in črni« ter članek o tem skrvečem Francozu. Skrivnosti lekarne razkriva članek »Kako je v lekarni«. o dresiranih živalih v Indiji poroča češka potovalka, sedemstoietnice lavantinske Škofije se spominja kratka zgodovinska razprava. Na svetovno razstavo tiska v Kolnu popelje čitatelje zanimiv ilustriran članek. O Topoli, o grobu Črnega Jurija in kralja Petra pripoveduje živahno pisan potopis. Kaj je hipnoza in kako io uporabljamo, o tem piše hrvatski strokovnjak Bruno Hertzi. Vrhu tega le v tej Številki članek o sli-karici Kobilici, kot priloga pa je motiv »Na paši«. Vse to samo za 2 Din, 2e nisi že naročnik! • Slovenska kultura. Glede tega, kako visoko smemo stremeti Slovenci s svojim kulturnim napredkom, nam ne smejo dajati nauke ali pa staviti pogoje oni, ki nas za naš dosedanji napredek zavidajo. Tega kajpada mi ne moremo dopustiti. Vsak narod pozna samega sebe najbolje sam. Čim erelejši je, tem bolj je v kulturnih ozirih od drugih neodvisen. Sedaj, ko živimo s tvojimi brati v skupni svobodni dTŽavi, Jrramo tudi pravico misliti na čim sijaj-nejši narodnokulturni razvoj. Zato ljubimo svojo državo in se zavedamo svojih dolžnosti do nje, a nič manj tudi svojih pravic. Nikakor ne sme država zlorabiti individualni napredek posameznikov ali večjih skupin, ker ne gre. da bi oni, ki iz lastnega nagiba streme po napredku, z ozirom na druge, ki tega ne store, trpeli škodo. V tem smislu ie ustanovljeno in deluje društvo za nabiranje Narodnega univerzitetnega zaklada. Dosedaj je Slovenija dolžna hvalo in zahvalo sledečim občinam, ki se moTejo ponašati s kulturno zavednimi župani in občinskimi svetovalci: Cerklje ob Krki, Šmartno pri Litiji, Vojnik, BTeznica na Gorenjskem, Okolica Slatina, Mežica, Jszer-sko, Loka pri Zidanem mostu. Imena občil, ki so si upale poslati naša vabila nazaj, za enkrat zamolčimo, ker bi sicer njih ugled trpel; upamo, da se bodo med tem drugače premislile. Dalje gre narodna zahvala sledečim zavodom: Južnoštajerska hranilnica v Celju, Mestna hranilnica r Ormožu, Hranilnica in posojilnica za dobrunj-sko občino v Sostrem, Hranilnica in posojilnica v Robu, Hranilnica in posojilnica v Št. Vidu nad Ljubljano. Vsem iskrena hvala — Društvo za nabiranje Narodnega univerzitetnega zaklada v Ljubljani. Univerza. * Mehiški konzulat v Beogradu. Predsednik Zedinjenih držav Mehike je odredil, da se ustanovi mehiški konzulat za vso Jugoslavijo v Beogradu. Za konzula je imenovan dr. Rudolf Vogeli, ki moi je kralj Aleksander že izdal eksekvaturo. Konzulat je vedno na razpolago industrijskim in trgovskim krogom, kakor tudi izseljencem, ki rabijo informacije o razmerah v Mehiki. Vsi oni, ki se hočejo izseliti iz naše države v Mehiko, naj se obrnejo neposredno na konzulat v Beogradu, Knej Mihajlov Venac br. 7 tel. 419 ali 14-35. Tvrdke ki izvažajo blago v Mehiko, morajo svoje pošiljatve opremiti s konzularno fakturo, ki jo potrdi konzul v Beogradu. * Osebne vesti s pošte. H. Bagar je postavljena za pogodbeno poštarico v Petrov-cih. — Premeščeni so uradniki (ce) t P. Nikolič z ravnateljstva v Prijepolje, J. Vidmar iz Cerkelj ob Krki v Brežice; v Ljubljano: O. Moser z Bleda tn A. Juh iz Most pri Ljubljani; i z Ljubljane pa: V. Trefelt v Kranj in R. Peitler v. Moste pri Ljubljani; R. Gselman iz Rogaške Slatine v Maribor. — A. Križnik v Jurkloštru in D. Dorčič v Donjem Kraljevcu sta podala ostavko na poštno službo. — P. ur. J. Modrijan se je poročil s pb. ur. Zofijo Poljanec v Ljubljani, kondukter A. Tušek v Podčrtrku z učiteljico M. Jurifiovo. * Železniškim invalidom. Zopet ste prejeli dopis od središnjega urada iz Zagreba, ki vas obvešča, da vam ne bo več nakazoval rent in draginiskih doklad Društvo le tozadevno takoj interveniralo na vseh merodajnih mestih. Obveščamo pa tudi tem potom gospode narodne poslance brez Taz-like strank in prosimo tozadevno pomoči. Vedite, da železniški Invalidi v Sloveniji Že Itak s pičlimi in še neurejenimi rentami žive v največji bedi in prrmpnikatnju hi so ostali kar naenkrat brez vseh sredstev. Nujno Je potrebno, da se tudi železniškim invalidom v Sloveniji urede njihove nezgodne rente času primerno fn tako, da bodo možje, ki so v železniški službi Izgubili svoie zdravje, primerno preskrbljeni. Ko dobi društvo lz Beograda tozadevni odgovor, vas bo tem potom obvestilo. — Dru-?tvn železniških «inokolenrev. * Kresovi sv. Cirila in Metoda. 2e v predvojnih časih Je nacijonalno zavest v po-nemčenih krajih ob Jezikovni meji močno utrlevai In pospeševal običaj, da »o se na predvečer godu (4. Julija) slovanskih bratov stl1nlčarjl! Danes ob 17. dospejo kolegi gostilničarji Iz Gradca in drugih avstrijskih krajev, katerim se pridružijo tudi tovariši iz Štajerske, da vrnejo obisk Slovencev na lanski go-stilničarski razstavi v Gradcu. Vabimo vse naše ljubljanske tovariše hi člane zadruge, da se ob navedeni uri polnoštevilno sesta-nemo na kolodvoru na peronu, kjer se bodo vršili pozdravni nagovori oblastnih zastopnikov, obrtne zbornice, zastopstva velesejma, zveze gostilničarskih zadrug itd., da dostojno izkažemo medsebojno kolegijal-nost gostilničarskega stanu. — Zadruga gostilničarjev in kavarnarjev v LJubljani. MstocIklisfIčRa dirka 10. funMa Stanovanje 3 a:l'i 4 sob išče za s+alno mirna stranka (3 odrasle osebe) za avgust eventualno pazneie. Naslov v upravi lista. L*ttbltellem pristnih 6,52 piratskih preprog (čilimov) se nudi samo še nekaj časa, dokler traja zaloga, prilika za ugoden nakup po zelo znižanih cenah. J KOSTFVC Sv. Petra cesta 4. u— Pomladansko slavje »Atene« se je preložilo zaradi nepovoijnega vremena na sredo 6. t. m. ob 16 30 uri. Vstopnice se pro dajajo še nadalje v cvetličarni Korsika, Aleksandrova cesta. 1077 u— Kako si predstavljamo Pomladansko slavlje Atene? Ob zvokih priljubljene godbe dravske divizije se bo zbralo občinstvo na lepo urejenem hazenskem igrišča Atene v Tivoliju, kjer bo pripravljena naravna tribuna s sedeži ter krog stolov in stojišča. V tako obdani notranji zeleni trad se bo vršil pester nastop mladine. Otvoril ga bo cvetlični korzo najmlajših, kolesarji, vozički s punčkami, sekirice itd., prisrčna, neprisiljena otroška sporedna točka. Kulturno - zdravstveno nego otroka bo na lahno skiciral obhod negovalk, katerega je omogočil šef - zdravnik zavoda za soc. hig. zaščito dece, dr. Dragaš s svojim ljubeznivim sodelovanjem. Nato bo sledila pestra pomladanska rajabia slika škratov, cvetk in metuljčkov, katero režira z izredno požrtvovalnostjo In razumevanjem ga. profesor Wirglerjeva. Izraz naravnega, ritmičnega občutja mladine ob prebujanju narave. Avtorica »Dečve« gdč. Šarčeva bo priključila slavju slikovito skupino, ki bo zanimala marsikatero Slovenko, ki ravnokar premišlla, kakšne barve dečvo naj si nabav« Zabavna točka, h kateri se priglasi lahko vsakdo, bo »Tek v vrečah« in »Tek z zaprekami«. »Jurjev dar« In »Ribolov« bosta trosila pomladansko cvetje. Pristopajte pridno k stoinicam. Vstopnice izdaja cvetličarna Korsika, Aleksandrova cesta. 1076 u— Otroško Igrišče Atene v Tivoliju se otvori v prihodnjih dneh pod nadzorstvom ge. SvetličevA Odprto bo vsak de- lavnik od 9. do 12. In od 15. do 18. in pol ure. Vpisnina Din 5, mesečnina Din 20 od otroka. Igrišče Je prečiščeno in na novo urejeno. Otroci se lahko prosto gibljejo v primerni družbi 'm igri, v senci in solnc-u, vodi in pesku, na tekališču in travniku. Čudimo se, da mnoge matere raje posedajo i otroci po parkih po klopeh, kjer brskajo in kopljejo po nehigijeničnem pesku in morajo venomer paziti, da ne stopijo na vabljivo travico, da živahni malčki ne stečejo za pisanim metuljčkom. Atena je pripravila za maie v.rtnarje ljubke gredice, kjer bodo lahko vrtnariji po mili volji. Otrok se najbolje razvija v svobodi. Njegova fantazija se razvija v peščenih stavbah mivke tn v ilovnatih lončkih rožnatih sladic. Vabimo k vpisovanje istotam. 1077 u— Starši, veselimo se enkrat naravno, prisrčno z našo mladino. Pomladansko slavje Atene naj bo pravi rodbinski praznik ki poživlja in vedri. Zato pridite med nas jutri v sredo ob 16.30 popoldne. — Vstopnice se dobe v cvetličarni Korsika, Aleksandrova cesta. J076 u— Drobna policijska kronika. Od nedelje na ponedeljek so bili policiji prijavljeni naslednji dogodki: 2 tatvini, 2 prestopka kaljenja nočnega miru, 1 prestopek obrtnega reda, 1 telesna poškodba, 1 neprevidna vožnja in 6 prestopkov cestno-policijskeza reda. V zapor so morale 4 osebe in sicer 2 vlačugarici ter 2 moška. u— Agnosclranl truplL Kakor je poročal »Ponedeljek«, so našli domačini v nedeljo v Ljubljanici na Fužinah žensko truplo, ki je ležalo vsekakor že dalje časa v v-^di. Identiteta se je včeraj dognala. Nesrečno dekle je 20 letna uradnica v pisarni g. cr. Ažmana gdč. Marija Matičičeva, doma v Bezuljaku na Notranjskem. Izginila je iz mesta že 10. maja in so domači zaman poizvedovali za njo. Sedaj še le je znano, da je uboga mladenka š!a v vodo zaradi neozdravljive bolezni na pljučih. Tudi identiteta drugega trupla, o katerega najdbi je poročal »Ponedeljek«, da so ga našli ljudje v Tacnu, je dognana. Bil je to 14 letni I. Smole, doma iz Medvod, ki je skočil v Savo iz obupa, ker se je čutil kot nezakonski otrok skrajno nesrečnega in ker je pogrešal vsakršne nege staršev. Iz Maribora n— Zaradi kanalizacijskih del v Melju je morala mestna občina odrediti nekatere spremembe v cestnem prometu. Za tovorni promet bodo zaprli naslednje ulice: Ein-spielerjeva od Meljske do Erjavčeve ceste in Kiavniška cesta med Meljsko cesto in Raci'ranarievo ulico. K carinskemu skladišču bodo lahko dovažali po Erjavčevi ulici z dohodom z Meljske ceste. Istotako ie dovoz po Erjavčevi ulici za hiše in podjetja ob Einspielerjevi ulici. Vozniki se opozarjajo na počasno vožnjo in veliko previdnost ob križiščih navedenih ulic, da se ne bodo pripetile nezgode. a— Dela za novo dravsko kopališče so se po sklepu zadnje občinske seje že začela z vso naglico, tako da bo provizorično kopališče na Felberjevem otoku v letošnji kopališki sezoni za silo urejeno. a— Samomor sodnega uradnika. V nedeljo popoldne se je obesil na svojem domu na Tržaški cesti 52 letni sodni uradnik Viktor Bonča, ki je dolgo let vodil pisarno civilnega oddelka na okrarnem sodišču ter bij znan kot dober in zelo vesten uradnik. Bil je hudo živčno bolan in je najbrž iz obupa ali pa še bolj gotovo v trenutni duševni zmedenosti izvršil strašni čin. Svoji soprogi, ki je okrog 16. ure odšla na pokopališče, je pred odhodom še naročil, naj stanovanje zaklene in vzame ključ s seboj, češ da hoče iti takoj spat. Ko se ie soproga okrog 19. ure vrnila, je našla svojega nesrečnega moža obešenega v spalni sobi. Iz Celja e— Zadnja pot dveh odličnih Celjanov. V nedeljo ob 16. so položili na celjskem mestnem pokopališču z vojaškimi častmi k večnemu počitku generalnega majorja v p. H pl. Geilineka. četa naše hrabre vojske mu je sprožila salvo v zadnje slovo. Ob pol 18. mu je sledil na isto pokopališče umrli višji deželno-sodni svetnik dr. Valentin Flerin. Poleg mnogoštevilnega sorodstva, ztesti iz rojstnega kraja, je spremljalo priljubljenega pokojnika na zadnji poti celjsko meščanstvo vseh krogov in stanov. Častno so bili zastopani zlasti stanovski tovariši iz Celja in raznih sodišč Slovenije. Pred krsto je zapelo v bolnici in na pokopališču pevsko društvo »Oljka« ganljive žalostinke pred odprtim grobom se je z globoko občutenimi besedami poslovil od njega v imenu stanovskih tovarišev predsednik okrožnega sodišča dvorni svetnik dr. Kotnik v imenu celjskih lovcev pa g. Rafko Salmič. Lovske puške so zagrmele še zadnjikrat v slovo pieden je zemlja zagrnila, kar je bilo na dr. Flerinu minljivega. Naj bo ohranjen njegovemu dobremu srcu trajen spomin! e— Smrtna kosa. V nedeljo 3. t. m. sta umrli v Celju gospa Karolina Stipčičeva, roj. Leeb, vdova po stotniku, v starosti 84 let in Marija Vrečkova, 4 mesece star otrok i. ViadimiTja Vrečka iz Celja. N. v m. p.! e— Poročil se Je v Celju g. Drago černe, zasebni uradnik v Zagrebu, sin kapetana v P. g. čemeta v Celju, z gdč. Cilko Novša-kevo, hčerko posestnice v Sevnici. Bilo srečno! e— Strokovno druStvo tehničnih uslužbencev pošte In brzojava, sekcija za Slovenijo, je imelo v nedeljo ob 9. dopoldne v Celjskem domu svoj redni letni občni zbor, ki ga Je vodil v odsotnosti predsednika inž. Kolariča g. Janko Bračko, šef sekcije v Mariboru. Občnega zbora se j a udeležilo nad 50 delegatov iz vseh štirih sekcij v Sloveniji. Po poročilih funkcijo-rvarjev Je bil izvoljen 9 članski odboT pod predsedstvom g. Miroslava KSchlerra, tehn. uradnika v Ljubljani. Centralno dTuštvo se nthaja v Beogradu. Pobudo za ustanovitev diuštva za vso državo je dalo bivše društvo za Slovenijo, čigar prvi občni zbor se h vršil pred petimi leti. Iz Litije 1— Materinski dan je priredila litijska osnovna šola. O materi, ljubezni in spošto* vanju do nje je prav primerno razmotriva* la učiteljica gdč. Kalinova, deklamacijske in pevske točke pa so izvedli otroci Ob tej priliki je predaval tudi sreski sanitetni re» ferent dr. Fajdiga o snagi in zdravju. i— Izlet k Celjski koči. Litijsko SPD opo zarja svoje članstvo, da se bo otvorila na praznik 7. junija romantična, na novo po* pravljena pot skozi Hudičev graben, ki vo» di v Celje od Savinje do Celjske koče. Od» hod turistov s prvim jutranj. vlakom ob 6. v Celje. Sestanek vseh planincev po priho« du vlakov na kapucinskem mostu, nato skupen odhod h koči, kjer se bo vršilo pla« nmsko rajanje. i— Tudi rekord. Krasni nedeljski dan j« Izvabil vso litijsko okolico v naravo. Ve« ■ela družba pa je sklenila zanimivo stavo, da se popelje 10 odraslih ljudi v Jerino« vem avtotaksiju po zanimivih in ostrih bo« gonšperskih serpentinah v temensko doli« no do Pustega Javorja, Avto je sijajno re« šil svojo nalogo in je z bliskovito naglico in precej izdatno težo prevozil hudi klanec brez vsakega najmanjšega defekta, i— Za Bolgare. V nedeljo je priredil li» tijski «Rdeči križ» cvetlični dan za nesreč* ce bolgarske brate. Občinstvo se je rade volje odzvalo plemenitemu namenu in so raše pridne gospodične nabrale precej sto* takov. Hvala vsem! i— Volilna koruza. Oblastni odbor ljub* Ijanski je razdelil raznim podeželskim ob« č.nam po več vagonov koruze. Litijski obl. poslanec g. Lebinger je prejel tudi 4 vago« ne take koruze, da se razdeli v našem sre* zu. Koruzo so začeli deliti te dni Razdelje« vanje koruze bo ljudstvo pazno zasledova* lo, da se ne bo tudi pri nas dogodilo tako, kakor se je primerilo v šentjanškem okraju, i— Skupni obisk ljubljanskega veiesejma. V našem okraju je prav živo zanimanje za ljubljanski velesejem. V nedeljo se ga je udeležilo prav veliko število tukajšnjih obrtnikov in trgovcev. Jutri pa obiščejo li* tijski šolarji v spremstvu svojega učitelj* Btva to našo najvažnejšo gospodarsko pri* reditev. Za otroke je dovoljena četrtinska vožnja, vstopnina na velesejem pa znaša samo 3 Din. Iz Trbovelj t— Sestanek Obrtnega društva se je vr* šil v četrtek. Ena najvažnejših točk je bila obrtno*nadaljevalna šola. Razpravljalo se je o tem, kako bi se dosegli na tej šoli še lepši uspehi in da bi se ustvarila možnost, da bi jo obiskovale že v bodočem šolskem letu tudi vajenke. Vajeniške razstave v Ce* lju se je udeležilo tudi obrtno društvo po svojih zastopnikih in so razstavili svoje iz* delke tudi vajenci iz Trbovelj z zelo le* pim uspehom. Odlikovani so bili s krasni* mi diplomami, vajenec ključavničarskega mojstra g. Gučka, pa poleg diplome za od* lični usipch tudi še z denarno nagrado. Obrt no društvo je sklenilo, da posveti obrtnim vajencem še več pažnje. Pod vodstvom uči* teljev in mojstrov se bodo prirejala za va* jence razna predavanja. Tako se bo po* vzdignil obrtniški naraščaj v strokovnem in moralnem pogledu. t— Rezervnim oficirjem trboveljske sekt cije. V sredo 6. t. m. ob 20. v rudniški re* »tavraciji sestanek. t— Občinska hiša, ki jo je občina kupila od g. Leskovarja in jo preuredila, je dogra* jena in je bila izvršena že tudi kolavdacija. V hiši sta dve dvosobni in tri enosobna stanovanja s kuhinjami in pritiklinami. Stanovanja so bila oddana občinskim usluž* bencem in se stranke že vseljujejo. Obči« ra namerava graditi 6 štiristanovanjskih hi* £c na svojem zemljišču na stari opekarni. Dela so že razpisana. Javna telovadba Sokola I« Ob najlepšem vremenu je proslavil v nedeljo poipokline Sokol I. na Tabora svoj vsakoletni društveni praznik s krasno uspelo javno telovadbo, ki jo je kljub mnogim prireditvam v mestu in okolici posettto častno število sokolskega članstva vseh ljubljanskih in okoliških društev — 'mnogoštevilno je bil zastopan ribniški Sokol v krojih — /t»r drugega Sokolu I. naklonjenega občinstva. Med odlični-ki, ki so posetili prireditev, smo opaziti zastopnika velikega župana vladnega svetnika g. Mencingerja, zastopnika komandanta dravske divizije brigadnega generala g. Vukotiča, komandanta 40. pp. polkovnika g. Koraisa, komandanta 16. art. polka polkovnika g. Jovanovlča, župana br. dr. Puca s soprogo in rvekaitenšmi občinskimi svetniki, direktorja drž. železnice g. inž. Kneževiča, zastopnika JSS br. Juvanca, župnega starosto br. Marolta in mnoge druge odlične sokolske delavce. Začetek javne telovadbe, ki je obsegala 12 izbranih telovadnih točk vseh oddelkov, j« bil fc>ČTK> ob pol 16. Godba je zaigrala koračnico in fc vhoda glavne dvorane je prikorakala na te!o-vadiišče ženska deca (38), ki je zadovoljivo izvedla tri župne proste vaje; enako tu dri mošk deca, katere je nastopilo lepo število 60. Proste vaje dece sicer niso bile povsem dobro tevede-r.e, kar Je gotovo pripisovati morda prepičlem« času za pripravo. Dasaravno ne merimo otroške telovadbe s prestrogim merilom, kakor pri članstvu in naraščaju, vendar bi drugič želeli malo več pazljivosti pri kritju, izvedbi in skladnosti. Vsekakor lepo in z eleganco pa so bile izvedene proste va/je ženskega naraščaja (36) s kiiji. Ne prelahke vaje, ki zahtevajo mnogo pazljivosti in skladnosti, so bile sko/ro brezhibno izvedene. Moški naTSiščaj (45) je prav skladno in dovršeno izvedel 3 župne proste vaje. Živahno vrvenje je zavladalo na telovadišču pri nastopu 10 vrst moškega in ženskega članstva ter moškega rn ženskega naraščaja v skokih čez vsa mogoča telovadna orodja, kjer sta se posebno odlikovali vrsta izbranih telovadcev na krojih v gugu in vrsta članic s preskoki tez niz/ko bradljo. Občinstvo je burno ploskalo posameznim res vzorno izvedenim vajam. Da so »srre moške dec« vzbudile mnogo smeha in zabave je umevno. Lepo izvedena je bila naslednja točka, vale članic (28) s kratkimi kolebnicanti s spremljevanjem klavirja, k,; pa so bolj spadaile na akademijo v zaprti dvorani. Članice so jih izvedle zelo dovršeno in skladno. Pri orodni telovadbi Je nastopila vzorna vrsta članov (S), med njima nekaj kandidatov za olimpijado v Amsterdamu, z eno vajo na drogu, bradlji m krogih. Telovadci so s svojimi vrhunskimi vratolomnimi vajami zadivild vse gledalce. Zal, da ni mogel radi bolezni nastopiti prvak JSS br. Primožič. Zelo zabavna je bila tekma moškega naraščaja, ki Je vzbujala salve smeha pri občinstvu. Po orodni telovadbi Je nastopil ženski naraščaj (12) v krasnih modrih oblekcah z vajami na 2 gredeh. Tudi o teh vajah, kri s-o bile precizno izvedene, velja isto kakor o čla-ničitih s kratkimi kolebnicami. Zelo prijetno je »znenadil graciiiozni in dovršeni nastop članic (32) • «fcopUamkkrri prostimi vajami sa fetofaJt ri- dovdanski zkrt. Vaje, v katere so vpletena naša narodna kola in pa krasna godba br. Vidmarja, so napravile najboljši vtis, kar je dokazovalo burno odobravanje občinstva pri odhodu članic s telovadišča. Presenetili so tudi Sokoli (60) z vajama za skopljanski zlet. Lepo število nastopajočih, med njima precej starejših bratov, vzorno kritje in lepa izvedba zaslužijo vse priznanje. Občinstvo je burno ploskalo odhajajočim bratom. Pni celotni prireditvi je sodelovala društvena godba pod vodstvom neumornega kapelnika br. Švajgarja, ki je svojo nelahko nalogo častno rešila. Po telovadbi se it vršila na teftovadišču io v Sokolskem domu prijetna domača zabava s plesom, ki je posebno proti večeru privabila še mnogo prijateljev na sokolski Tabor. Vsa prireditev Je potekla v vzornem redu ter je uspela gotovo tudi v gmotnem ozira zelo po volj no. Sokolu I., posebno pa marljivemu moškemu in ženskemu prednjačkemu zboru, iskreno čestiramo k lepo uspeli prireditvi z željo, da se čim prej zopet snidemo na sokolskem Taboru! I Spori Olimpijski dan t Celju Da se čim bolj podpre olimpijski fond za IX. olimpijado, ki se vrši v Amsterda« mu, so se letos zedinile vse športne orga* nizacije Celja, da s skupnim delom in na* stopom prirede dne 7. junija olimpijski dan, in sicer s sledečim sporedom: Na predvečer dne 6. junija ob 20. uri se vrši nočni stafetni tek po celjskih ulicah a startom in ciljem pred kolodvorom in bakljada z godbo. Dne 7. junija ob 11. uri manifestacij ski obhod z godbo po mestnih ulicah, katerega se udeleže Motoklub, Aeroklub, lovci skav« ti, smučarji, Ojstrica, SPD Atletik SK, SK Celje in Klub slovenskih kolesarjev Celje. Istega dne popoldne ob 15. uri priredita SK Celje in Atletik SK nogometno tekmo, KSK «Celje» damske in moške kolesarske dirke, Motoklub gymkana igre; lahkoat* leti omenjenih klubov nastopijo v tekih in metalnih disciplinah, lovci z nagradnim streljanjem. Na predvečer m na dan prireditve se bodo po mestu prodajali olimpijski znaki. Ker je čisti izkupiček prireditve name* njen izključno olimpijskemu fondu, da za* more Slovenija poslati na olimpijado čim večje število zastopnikov, kateri so čast* nega uspeha sigurni, se športu naklonjeni Celjani športno vljudno naprošajo, da pri* reditev po svojih najboljših možnosti po* setijo in k uspehu gmotno pripomorejo. Slavno občinstvo se še posebno naproša. da tako pri prireditvi na predvečer, kakor tu* di pri prireditvi dne 7. junija pojde pri* rediteljem v vsakem oziru na roko in se rediteljem in funkciionarjem tudi sicer brezpogojno pokori, da se prireditvi omo* goči nemoten potek. Službena objava LNP. Sklicujem skup* no sejo upravnega in poslovnega odbora LNP in ljubljanske sekcije ZNSa, ki se vr* ši danes, v torek 5. t m. ob 22. uri v dam« skem salonu kavarne «Emona». Tajnik L SK Ilirija (lahkoatletska sekcija). Da* nes 5. t. m. ob 18. važen in obvezen sesta* nek vseh lahkoatletov v klubskem lokalu v Evropi. Obenem razdelitev legitimacij. Na sestanek se vabijo tudi gg. prof. Cop, Baltezar, Pevalek, Valašek, Rotar. — Na* čelnik. SK Jadran. Nocoj ob 20. uri seja uprav* nega odbora v Narodni kavarni. — Tajnik. SK Ilirija (nogometna sekcija). Raz* vrstitev treninga v tekočem tednu: v torek in četrtek rezervna skupina, v sredo in pe« tek juniorska skupina. Pričetek treninga vedno ob 17.30. — Trening I. moštva ta teden odpade. — Načelnik. SK Ilirija sprejme nove juniorje. No« gometna sekcija Ilirije sprejme večje šte* vilo naraščajnikov do starosti približno 16 let. Vpisovanje bo prihodnjo nedeljo, 10. tega meseca na športnem prostoru ob 10.30 dopoldne. Službeno iz LNP Redna seja poslovnega odbora se vrši danes v torek ob 20. uri v posebni sobi kavarne Evrope. — Tajnik II. ASK Primorje (Hazena). Danes trening ob 18. uri. Zaradi važnega razgovora prosim udeležbe vseh družin. — Načelnik. Dopisi VUZENICA. Sokolstvo pokaže uspeh svojega sistematičnega dela na javnih nastopih. Nedvomno javna telovadba oživlja delo v telovadnici ter da resnim telovadcem impulz za dovršenost v izvedbi in za strumno nastopanje, kar ima nedvomno velik vzgojni pomen. Živahno vrvenje '.avlada pri pripravah na telovadišču. ki pritegne tudi netelo-vadeče članstvo k delu. zakaj pri javnih nastopih je treba tudi sodelovanja ostalega članstva, ki ima s pripravami dovolj dela. Javni nastopi so torej nekak društveni praznik, ponos vsakega sokolskega društva, ki resno pojmuje svoj sokolski smoter. Tudi koroško sokolsko okrožje priredi dne 10. junija v Vuzenici na sokolskem telovadišču svoj zlet. na katerega vabi k obilni udeležbi odbor sokolskega društva Muta-Vuze-nica. Na dnevnem redu bo: dopoldne: skupne vaje vseh oddelkov, popoldne ob 13. zbirališče na telovadišču. ob po! 14. povor-ka in nato pozdrav, ob 15. javna telovadba in nato prosta zabava. Sodeluje sokol^ka godba iz Maribora. 1070 POLJČANE. Vprizoritve »Sveika« v Narodnem gledališču v Mariboru so pclkazale. da je to izvrstno naštudirana. vesela in z zdravim humorjem prirejena komična igra. Dasi zahteva veliko število igralcev in velike spremembe na odru. se je te igre lo-tiilo tudi naše Narodno glasbeno društvo »Zvon« in jo namerava vprizoriti v sredo. 6. t. m. ob 8. zvečer in v četrtek na Telovo ob pol 4. popoldne v društveni dvorani v Poljčanah. Zahvala Gospodarstvo Komercijalizacija železnic Podpisano društvo se iskreno zahvaljuje .nariborskemu oblastnemu odboru, zlasti gg. predsedniku dr. Leskovarju, ravnatelju dr. Gračnerju in upravitelju Jankoviču za gostoljubni sprejem v kopališču Dobrna. Zdravniki smo se ob tej priliki sami pre* pričali, kako blagodejno vpliva mirna in krasna okolica Dobrne, kako zdravilno učinkujejo topli vrelci Dobrne, ki nudi Slo* vencem iste udobnosti in zdravilne uspehe kakor tuja kopališča. Ljubiiana, 4. junija 192R. 1079 SLOV. ZDRAVNIŠKO DRUŠTVO (Iz predavanja predsednika Udruženja aienjer-jev in arhitektov inž. Ranislava Avramoviča.) Povodom 9. redne glavne skupščine Udruženja jugoslovenskh inženjerjev tn arhitektov je imel predsednik udruženja g. inž. Avramovič dvoje izredno zanimivih predavanj o komercijalizaciji železnic. G. predavatelj Je v svojem prvem predavanju navajal predvsem one važne momente, ki govorijo za to, da naj država iz gospodarskih narodnih in občih državnih interesov sama uprav-la železnice. Železnice so razmeroma mlada pridobitev. Tekom 100 let obstoja so povzročile pravo revolucijo predvsem v gospodarskem pogledu. Vprašanje ali naj država ali privatnik eksplodira železnice je teko staro kakor železnice same. Privatne železnice obstojajo prav za prav samo v Ameriki in v Angliji. Da so se v Ameriki razmeroma lepo razvile je pripisati v prvi vrsti dejstvu, da driava dopušča najbolj svobodno konkurenco med posameznimi družbami. V nobeni ostalih držav ne obstoja pri žedeznicah privatni režim. Tako so n. pr. železnice v Franciji le navidezno privatne, kajti one so last države, eksploarajljena fraza. V drugih državah se je komercijalizacija izvajala iz povsem drugih razlogov kakor pri nas. Večinoma je šlo predvsem za industriia 1 izacijo; pri nas speoijelno pa moramo pod komerciializa-oijo misliti edino za reorganizacijo. Prometno ministrstvo je kakor znano izdelalo projekt uredbe o komercijalizaciji železnic. O tem projektu se Je razpravljalo na dveh konferencah. vendar uredba nikogar ni zadovoljila. Priznati se mora, da je bila namera prometnega ministrstva dobra in da obstoja dejansko resna potreba po reorganizaciji. Glavni nedostatek projekta pa Je ta, da uredba oe predstavlja celote. Taiko manjka projektu prave vodilne misli, kako ustvartii v naši državi enotno železniško omrežje, zlasti glede na ozkotirno železniško omrežje. Predavatelj je mnenja, da bi se ozkotirne železnice smele graditi le tam, kjer drugačnih ni mogoče zgraditi. Načrt bi moral biti tjudi v najožja sveži s projektom dobrega cestnega omrežja tn z načrtom za ureditev avtomobilskega prometa. Iz projekta se ne vidi, kaj ie njegova sv-rha. Napačen pa Je tudi način, kako se Je Izdelal ta načrt uredbe. Najprej bi bik) potrebno dobro in točno proučiti ves bolni organizem, da se vidi kaj je treba ozdraviti in kako. Ta naloga bi se morala poveriti posebni komisiji strokovnjakov. Omenjeno uredbo je v naglici tzdekila generalna direkcija železnic; predložena je bila dvem konferencam ter je bi! izvoljen ožji odbor, ki naj bi na podlagi izraženih mišljenj in po ministrovih direktivah izdeial nov projekt. Uredba dalje pušča odprtih mnogo detajlnih vprašanj, tako n. pr. vprašanje dolgov naših železnic, vprašanje preskrbe železnic s premogom, vprašanje lokomotiv, ki bi bile uporabne za naš premog itd. Ne-proučeno je ostalo vprašanje, koliko bi stale potrebne investicije. Projekt Je bil izdelan, čeprav železniški upravi ni znano, koliko stane železnico obrat in kolik Je režijski stav. Vse to in še mnoga druga vprašanja bi bilo treba proučiti preden je mogoče ugotoviti, ali Je projekt dober ali ne. Nihče ni imel v mislih naloge železnic, da ustvarjajo uslugž narodu in gospodarstvu. (Konec sledi.) Hmeljska stenica Koncem preteklega meseca je Hmeljarsko društvo poročalo, da je hmelj&ka rastlina zdrava in brez škodljivcev. Par dni pozneje pa »o se že javili hmeljarji raznih krajev našega okoliša ter naznanili, da opazujejo poleg bolliača tudi hmeljsko stenico v prav obilni množini. Hmeljska stenica, katere je več vrst, spada med najnevarnejše škodljivce našega hmelja. Ona ne živi izključno na hmelj,u, nego tudi na nizkem grmovju in na raznih travniških rastlinah. Nazirajje, da se je hmeljska stenica pri nas udomačila potom hojevih drogov, ki se jih tuintam poslužujejo hmeljarji, je napačno. Hmeljske stenice povzročajo tako zvano hmelja, zaradi katere postanejo kobule le slabe, nerazvite, kakor bi bile ocvrte ali jih pa sploh ni. Stenice zabodejo svoje rilčke v liste, poganjke in najraje v poganjkine konice, sesajo rastlinsko hrano ter tako povzročajo zastoj v rasti in zgoraj navedeno . Stenice so na zgornjem delu telesa rjavo-pisane, na spodn.iem pa zelenkaste barve, do 8 mm dolge, jako gibčne živalice, ki se hitro skrijejo za liste ali droge, ali se pa spuste na zemljo, ako sumijo nevarnost. Svoja jajčeca polagajo na liste, trte in poganjke, pod skorjo hmeljskih drogov in v njene razpokline. Iz jajčec pridejo drobne ličinke, ki se večkrat levijo in se tako spreminjajo v popolno stenico. Metamorfoza te žuželke torej ni popolna, ker se stante bube preskoči in je ličinka, dasi zelo mala, že stenici podobna, samo da ima začetkoma namesto kril le dva okrška. Hmeljske stenice imajo po dva para kril, sprednji sta usnjati, spodnji pa kožnati. Stenice se hitro plode. Pozno v jeseni položena jajčeca tudi prezi-mujejo, prav tr.ko kakor tudi stenice same, ki potem spomladi začenjajo svoje pomno-ževalno in uničujoče delovanje. V zatiranje stenic in tudi drugih živalskih škodljivcev na hmelju se priporočajo slede-sredstva: 1.) nadomeščanje hmeljskih drogov z žico: 2.) zažiganje vseh listov, panog in trt. vsega plevela in raznih odpadkov, ko je po obiranju trta dozorela; 3.) stanoviten boj vsemu plevelu; 4.) pravilno in zadostno — ne pretirano — gnoienje hmeljskih nasadov in ponovno in pravočasno rahljanje zemlje z motiko in s kultivatorjem; 5.) uničevanje stenične zalege in zalege drugih škodljivcev v razpokliuah in pod skorjo hmeljskih drogov potom ognja ali potom vode; 6.) škropljenje napadenih rastlin s pol do 1 % (proti rdečemu pajku do 2 %) raztopino tobačnega ekstrakta, pomešanega z 1 in en pol kg mazavega mila; 7.) škropljenje z 1 % tekočino prekuhanih kvasijevih trsk (zoper rdečega pajka do 6 in pol %) in 1 in pol kg mazavega mila; 8.) škropljenje s petrolejevo emulzijo; na 1000 litrov vode pride pol litra petrolea in 1 in pol kg ma-zavesra mila; 9. škropljenje s ihimni 4 junija 1928. Vi8rn* hnrrmictra 8 rr Kraj čas i 3C h £ E v f— 9 tU Z* z » Smer »etfn hi brzina » »netrih ■iJ Padavine Vr«T« * os 4c t «r» opazovanja l-iubliana 657 1-3-0 87 mirno 0 Manbot . . . -47 15 82 SW 1 0 ZagTet , , i , 65-8 13 71 WSW 2 0 Beograd • • • 8. 7-6 4 14 58 W 3 0 Sarajevo . . . 65 9 12 61 mirno 0 Skoplie . . . • 66 16 65 mirno 0 Dubrovnik . . 64-3 H 3*4 N 1 0 Split . . . • . 7. 00'0 17 58 SE 2 0 Solnce vzhaja ob 4.15, zahaja ob 19.41, luna vzhaja ob 21.10, zahaja ob 4.27. Danes je bila v Liuhliani temperatura 22.3 C, najvišja, 7.0 C najnižja. Dunajska vremenska napoved m torek: Sprva še jasno, v Alpah vetrovno; morda še bolj toplo. Lepo vreme ogroženo. Tržaška vremenska napoved za torek; Lahki vetrovi z raznih strani. Nebo spremenljivo, a večinoma jasno. Temperatura od 14 d 22 stopinj. Morje skoraj popolnoma mirno. jn registriranih ▼ Srbiji in Črni gori 48 (65), v Vojvodini 8 (8), v Sloveniji in Dalmaciji 7 (17), v Hrvatski in Slavoniji 5 (12) in v Bosni in Hercegovini 2 (—). — V prvih petih mesecih tekočega leta je bilo v vsej državi registriranih 441 konkurzov napram 528 v istem razdobju preteklega leta. število konkurzov j« torej letos nazadovalo sa 87 ali 16.5 %. Po pravnih področjih je bilo v tem razdobju razglašenih v Srbiji in Crnl gori 314 (lani 317) konkurzov, v Sloveniji in Dalmaciji 45 (53), v Hrvatski in Slavoniji 45 (67), v Vojvodini 32 (52) ter v Bosni in Hercegovini 5 (9). = Dobave. Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 8. t. m. ponudbe glede dobave 10.000 kg portlandskega cementa; do 12 t ra. glede dobave mehkega rezanega lesa, 40.000 kg portlandskega cementa in 8 komadov kameni na stih cevi. (Pogoji so na vpogled pri omenjenem oddelku.) Direkcija diiavnega rudnika v Brezi sprejema do 8. t m. ponudbe glede dobave 30.000 komadov opeke; do 11. t. m. glede dobave 250 m» jamskega lesa in 2500 kg žebljev za tračnice; do 14. t. m. glede dobave 6000 kg železa, 1000 kg cilin-derskega olja in železne pločevine. Direkcija državnega rudnika v Kakanju sprejema do 20. t m. ponudbe glede dobave jeklene žice in jekla. — Direkcija državnih železnic v Subotici sprejema do 16. t. m. ponudbe glede dobave električnega materijala. Dne 20. t. m. se bo vršila pri glavnem sanitetnem skladišču v Zemunu ofertalna licitacija glede dobave 5000 parov usnjenih copat za bolnike. Predmetni oglasi so na vpogled v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Borze 4 junija. Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet zelo velik, zlasti v devizah na Prago, Curih, Dunaj in London. Manjšo potrebo v devizah na Newyork in Trst je krila privatna ponudba, vso ostalo potrebo pa Narodna banka. Tečaji deviz so ostali v glavnem nespremenjeni. Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda danes za malenkost okrepila. Pri srednjem prometu se je promptna trgovala po 448 — 449, za julij po 454.5 in za december po 469 — 471. Med bančnimi vrednotami se je Praštediona ponovno nekoliko okrepila na 890 — 895 (zaključki). Srpska se je dvignila na 140 (zaklj.) V ostalem so se trgovale Poljodelska po 21, Hipotekama po 58.5 in Jugobanka po 87.5. Jugobanka za december notira 91.5 — 93. Zivahneje je bilo tudi zanimanje za industrijske vrednote. Trboveljska se je trgovala po 505—510, Danica po 151 — 152, Slavonija po 12, Drava po 385 in Union Osijek po 240. Več zaključkov je bilo tudi v Isisu po 30—33. Devize in valute. Ljubljana. Amsterdam 22.9175 _ 22.9775 (22.9475), Berlin 13.5875 — 13.6175 (13.6025) Bruselj 0 — 7.94, Budimpešta 0 — 9.926, Curih 1093.5 — 1096.5 (1095), Dunaj 7.9825 do 8.0125 (7.9975). London 277 09 — 277.80 (277.49), Pariz 222.75 — 224.75 (223.75), Praga 168.1 _ 168.9 (168.5), Trst 298.35-300.35 (299.35). Zagreb. Amsterdam 0—22.95, Dunaj 7.9825—8.0125, Budimpešta 0-9.925, Milan 298.44—300.44. London 277 09—277.89, New* york 56.75—56.95, Pariz 222.75—224.75, Pra* ga 168.1—168.9, Curih 1093.5—1096.5, dolar 56.2—56.4. Dunaj. Beograd 12.49 — 12.53, Berlin 169.8350 — 170.3350, London 34.65875 do 34.75875, Newyork 709.40 — 711.90, Milan 37.40.5 — 37.505, Pariz 27.9075 — 28.0075, Praga 21.02 — 21.10, Curih 136.77 — 137.27. Curih. Beograd 9.1325, Berlin 124.1875, Newyork 518.70, London 25.33375, Pariz 20.40, Milan 27.335, Praga 15.375, Budimpešta 90.615, Bukarešta 3.205, Sofija 3.745, Varšava 58.175, Dunaj 73. Trst. Beograd 33.30 — 33.00, Dunaj 263.20 do 270.20, Praga 56.10 — 56.40, Pariz 74.45 do 74.75, London 92.585 — 92.785, Newyork 18.9175 — 18.9775. Curih 364.75 — 366.75; dinarji 33.25 — 33.7o. Deviza Beograd na ostalih borzah: v Pragi 59.165, v Berlinu 7.353. Efekti. Ljnbljana. Celjska 158 — 0, Ljubljanska kreditna 128 — 0, Praštediona 890 — 0, Kranjska industrijska 310 — 0, Ruše 280 do 300, Stavbna 56 — 0, Sešir 105 — 0. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 448.5—450, kasa 448.5—449.5, za junij 451 —454, za julij 454.5—456, za december 471 —472, investicijsko 91.75—9125, agrarno 56.25—57.25; bančne vrednote: Hipo 58.5 —59, Pol jo 20—20.5, Kreditna 85—0. Ljub* ljanska kreditna 126—130, Narodna 7100— 0. Jugo 87.5—88, Srpska 140—141, Zemalj« ska, Sarajevo 140—145, Praštediona 894— 895; industrijske vrednote: Gutmann 210— 220, Slaveks 108—120, Slavoniji 115—12, Narodna šumska 30—40, Danica 152—155, Drava 380—385, Isis 32.5—35, Vevče 106— 108, Dubrovačka 475—485, Trbovlje 507— 510, Tvornica vagonov 101—105, Šečerana Osijek 506—510, Union 240—260, Narodna mlinska 19—0. Blagovna tržišča Položaj na hmeljskih tržiščih. Na žate-škem hmeljskem tržišču je bila tudi pretekli teden tendenca mirna, promet pa slab. Ponudba v žateakem hmelju se je povečala, vendar zahtevajo producenti popolne dosedanje cene. Promet je znašal 150 starih stotov žaleškega in 100 stotov tranzitnega hmelja. Koncem tedna je notiral žateški prvovrstni hmelj 1700 — 1750 Kč po 50 kg, srednji 1600 — 1650 Kč in tranzitni 250—700 Kč (8.40 — 23.60 Din za kg). V žateškem okolišu je stanje hmeljske rastline napram prejšnjim letom zelo zaostalo. — Tudi na nurn-berškem tržišču je bilo razpoloženje mirno. Povpraševanje je predvsem za srednjevrst-no blago. Cene so dalje tlačene. Hallertau-ski prvovrstni hmelj notira 230 — 260 mark za 50 kg, srednjevrstni 110 — 200 mark in tranzitni 40 — 100 mark (10.90 — 27.20 Din za kg). Ljubljanska blagovna borza (4. t. m.) Les: Tendenca nespremenjena. Zaključeni so bili 4 vagoni, in sicer 2 vagona moralov, po vag. nakl. post po 470 in 2 vagona desk, smreka»jelka, HI., fco vag. nakl. post. po 430. Deželni pridelki: Tendenca mlačna. Zaključkov ni bilo. Cena turščici in moki je nekoliko popustila. Nudi se pšenica (78/79 kg, 20 odst., slov. post., mlevska ta« rifa, plac. 30 Dir.): baška promptna po 407.5—410; slavonska promptna po 395— 397.5; turščica (slov. post., navadna tarifa, plač. 30 dni): baška promptna po 337.5— 340, činkvantin promptni po 350—355: oves: baški, zdrav, rešetan po 310—315; moka: «0g», fco Ljubljana plač. po prejemu po 540—545. •JUTRO® St. 130 6 . Torek, 5. EI. 1928 čang-tso-lin je položil orožje Že v nedeljski številki «Jutra» smo poročali o zmagi južnih Kitajcev nad severnimi četami, ki so se na povelje maršala Čangtsolina umaknile iz Pe* kinga proti Mukdenu, kamor se je od* stranil tudi njihov poveljnik. Maršalov sklep, da opusti Peking, je posledica poraza njegovih vojska, ki so bile po* jih držav v Pekingu, predstavnik Nizo* zemske se je maršalu zahvalil za skrb, katero je posvečal zaščiti tujih držav* Ijanov do svojega odhoda. Nato je Čangtsolin izročil oblast nad mestom interimni vladi, ki bo upravljala Pe* king, dokler se ne uredijo razmere. Pa« dec Pekinga tolmačijo kot zaključek ce. Ko si tako pomirjen, zaspiš. Tako poročajo iz Nemčije in pravijo, da bo* do novi izum kmalu začeli prodajati. Še prej ga bodo seveda patentirali, da se bo boljše prodajal. Slika Je prva, ki le dospela h Tslnanfuja, kjer »o se rojaki nacionalistične armade spopadli s japonskim garnlzijsklm vojaštvom ln ga poklali do zadnjega moža. lolčene na zapadni fronti. Celih 24 ur le je njegova vojska borila z nasprot* nikom in je držala svojo črto kljub težkim izgubam in nadmočnemu so* vražniku. Bitka je bila izredno vroča, ker je Čangtsolin videl, da zavisi od njenega izida vsa njegova usoda in bo* dočnost. Videvši, da je omagala tudi njegova častna četa, ki se je vojskova* la z nadčloveško hrabrostjo, je sklenil položiti orožje in odredil umik. Medtem so južne čete prodrle fron* to severne armade. Čangtsolinove čete so bile s tem demoralizirane in so začele bežati v velikem neredu. Boj za Peking je bil odločen in Čangtsolin je dal ruz* širiti po celi Kitajski okrožnico v obli* ki brzojavke, kjer izjavlja, da so nje* gove sile izčrpane in da izpraznuje Peking. Obenem javlja, da je dosegel svoj smoter kot vojskovodja in domo* ljub, t. j., da je uničil boljševiško ne* varnost, ki je pretila Kitajcem in ki se ne bo vrnila nikoli več. O svoji vesti zatrjuje, da je čista pred svetom in pred bodočimi rodovi. Pred odhodom iz Pekinga je Čang* tsolin dal poklicati predse vse zastop* nike tujih držav in jim je izjavil, da je ukrenil vse, kar je bilo v njegovi moči za varnost inozemskih državlja* nov. Doyen pooblaščenih ministrov tu* ISaBB^HBBKHBli! sedanje faze Kitajske gverilje, ki je de* želi prizadejala izredno težke udarce. Poraz Čangtsolina, ki je bil guverner Mandžurije, pomenja zmago nacijonali* stov na Kitajskem. Čangtsolin ima za seboj zelo pusto* lovsko življenje. Pravijo, da se je po* vzpel do generalske časti od navadne* ga razbojnika. Njegove divje čete so sestojale prvotno iz Rusov in Japon* cev, česar so se posebno veselili v To* kiju, kj er so vedeli, da bo imela od te* ga Japonska velike koristi. Saj je jas« no, da ima Japonska v Mandžuriji svo* je posebne interese, katere bo v enot* ni Kitajski težje realizirati, kakor v do« bi meščanske vojne, ko je bila dežela razcepljena v več taborov. Blazina, na kateri moraš zaspati Kakor poročajo iz Nemčije, so iz* umili tam blazino, ki te uspava najdlje v četrt ure. Na zunaj je ta blazina kakor vsaka druga blazina, samo da ima na strani okence iz tula. To okence odpreš, preden se hočeš poslužiti bla* zine in kaneš v notranji del 8 do 10 kapelj neke kemične tekočine, ki «e* stoji iz raznih rastlinskih sokov, ki povzročajo svež duh in pomirjajo_živ* 1BIIIIIIIIIIIII Raketni avtomobil in njegov izumitelj Pravi izumitelj raketnega avtomobi* la je inženjer Maks Valier, ki je te dni govoril v Draždanih o nameravanem poletu v svetovni prostor. Valier je povdarjal, da zaenkrat še nima name* na leteti na mesec, ampak bi le rad dosegel stratosfero ali vsaj skrajno mejo zraka. V filmu je pokazal prvo raketo, katere rezervoarji so do 95 % opremljeni s tanki, ki povzročajo ne* prestane eksplozije. Valier pa je po* skrbel tudi za rešitev človeka — v obliki rešilne krogle, ki se lahko spusti iz rakete ter dospe s človekom kot pa* dalo na zemljo. _ Izumitelj je priznal, da ima konstruk* cija letala za polet v vsemirje zaen* krat samo teoretičen pomen. Raketa bo morala vsekakor leteti z idealno brzino 11.000 m na sekundo, če bo ho* tela priti na mesec v 50 urah. Vozni red že imamo, je dejal izumitelj, stroj nam pa še manjka. Vendar bo v 14 dneh gotov že drugi raketni avtomobil, ki bo napravil 400 do 500 km na uro in bo potolkel vse dosedanje svetovne rekorde. Z raketnim letalom upa Va* lier doseči višino 50 do 70.000 m nad zemljo. Samo na ta način bo po bese* dah izumitelja mogoče s sigurnostjo potovati čez Ocean in vožnja iz Evro* pe v Ameriko ne bo trajala pod temi pogoji več kot poldrugo uro. govarjajo zopet — in ne brez neke utemeljenosti — na materijalne prilike povojne dobe. Proti takšnim razlogom sami paragrafi ne pomagajo dosti. A vendar je videti iz posameznih sluča* jev, da postaja to vprašanje aktualno za vse belo pleme in da to pleme ne misli še izumreti karana lepem. Francoski listi navajajo te dni slu* čaj nekega bogatega normandijskega kmeta in živinorejca, ki je imel štiri lepe hčeri. Mnogo je bilo prosilcev, ki so se potegovali za njih roke, a stari kmet je odgovarjal vsakemu snubcu, da mu da hčer, če se zadovolji s tem, da mu bo odštel doto šele tedaj, ko se mu porodi četrti otrok. Mnogo se jih je premislilo, štirje so se pa našli, ki so sprejeli starčeve pogoje. In sta* rec se je teh pogojev tudi držal. Danes ima šestnajstorico vnukov in vnučic. Neki pariški trgovec, ki je imel omo* žene hčere in nič vnučadi, si je izmis* On: »Kaj se pa držiš tako reservi-rano?« .................v, JC , . ,0naj *V zadnjem »Skovirju« je začel lil podoben trik. Izjavil je in podpisal roman »Borba za ugrabljeno da iim odšt^iP mmn frv«, nevesto«, a ti mi še vedno nisi naročil Radio telegrafska postaja Nauen k ena največjih brezžičnih postaj na svetu. Leži severozapadno od Berlina ln Jo Je zgradila In opremila nemška družba »Telefunken«, ki praznuje te dni 25Ietnico obstoja. Postaja, ki je segla leta 1906. le 1100 km daleč, oddaja danes brezžične brzojavke na daljavo 20.000 km, doseže torej vsako mesto v naši zemlji. Največ služi brezžičnemu prometu med Evropo ter Južno ln Severno Ameriko. Eden, ki je propadel Pri zadnjih nemških državnozborskib volitvah Je nastopal kot kandidat zelo originalen In — blazen možakar, Gustav Nagel, vodja »Ljudske stranke nemške cerkve«. Hodil Je od kraja do kraja, bo-sopet, v preroškem oblačilu, ves tako opremljen, kakršnega vidite na sliki, in pridigoval svoj program, k! je obsežen v enem samem stavku: »Rodite mnogo otrok, da bo Imela Nemčija pri prihodnji vojni dosti vojakov.« Nemci pa so — otrok ali vojne siti ln niso oddali prerokov! stranki niti enega glasu. „Dota šele po četrtem otroku!" Skoraj po vseh evropskih državah tožijo, da številov porodov v povoj* nem času zelo pada v primeri s števi* lom smrti. Znano je, kakšne skrbi pri* reja to dejstvo francoskim vladam in koliko ukrepov si izmišljujejo, da bi ga spremenili. Toda oficijelni napori ne zaležejo dosti ne na Francoskem ne drugod, celo v Italiji ne, kjer jih pod« krepljajo fašistični pendreki in drugi terorizmi. Ženske postajajo moderne in ne vidijo več v otroku tistega sre* dišča, okoli katerega bi se moralo iz* življati njihovo življenje; moški se iz* Patil Morgan: Glosa o modi Vodstvo modne razstave je našlo v meni »arbitra elegant-rairum«, zato me je naprosilo, naj napišem literaren prispevek za njegov almanah. Gloso o ženski modi naj bi napisal, sentenco o siku. Dasi svetskost ni moja doimena, sem potisnil proteta v sebi na stran, se vrgel v distingvirano nonšalantni pozi v mehak, z gobelinom prevlečen naslanjač, vzel med skrbno marakirane prste zlato nalivno pero ter napisal na japonski oapir tele safijanaste besede: '»Ce žena ne zna plesati, pravi, da rrnt-zikanti ne znajo igrati. Če nima zmisla za gracfjo in šanm, pa pravi, da ji je moda indiferentna stvar. Ko je ustvaril Stvarnik te vrste žene, se je zmotil: Moral bi bil napraviti iz njih gosi !« V krasno vezanem almanahu je izšel "ta dragoceni izrek, obdan s sličnimi zo-fizrri najbolj izbranih estetov. Čuj, po gue~liimi dehteča čitateljica, pa tudi ti, čitatetj, kak učinek so imele moje besede: Gospod P. M., Berlin. Z veseljem sem čitala Vaš lepi izrek o ženski modi; zato si Vas dovoljujem nadlegovati z majhno prošnjo. Sem žena majhnega uradnika ter moram skrbeti za tri otročiče. Saj ve- ste, kako težko je to. Mala plača mojega moža — moj Bog, kako naj se oblačim po modi? In vendar, kako hrepenim po tem, da bi se lahko. Saj vendar moža nič tako ne priklene, kakor elegantno nastopanje od spodaj gori, začenši s perilom. Čeprav tega noče priznati — to pa samo zato, ker se sramuje, da mi ne more dajati onega, s čimer drugi svoje žene tako rekoč obsipajo. Zato se pa obrnem do Vas, velece-injeni gospod, s prisrčno prošnjo. Saj vendar vse izprevidite, kakor site pač sami zelo pravilno napisali. Ali mi ne bi mogli pokloniti kake malenkosti — največ 200 do 300 mark? S tem bi lahko še veliko dosegla in prosim, da mi pošljete čim prej. Kmalu bom praznovala šestletnico svoje poroke. Na ta dan bi iznenadenje mojega moža prav posebno razveselilo. Zanašaje se, da moji prošnji prav kmalu ustrežete sem z odličnim spoštovanjem Gospa M. W., Magdeburg, pošt. ležeče. P. S. Če mi pošljete denar, prosim, da ga pošljete diskretno in pod drugim imenom; neprijetno bi mi bilo, če bi prišel moj mož po naključju temu na sled in Če bi imeli Vi neprijetnosti. D. O.« Seveda sem poslal vrli gospe takoj pod psevdonimom » Gabri ele d' An-flimzio« 2500 mark f— diskretno v po- štnih znamkah, da sem se ognil vsake neprilike. Prejel sem še več drugih razveseljivih pisem. Nekdo mi je pisal na odprti dopisnici: »Vi šeme! Kako se drznete delati naše žene še bolj neumne, kot so že itak! Če se še enkrat predrznete in daste od sebe take gluposti o grdi razvadi, ki se imenuje »moda«, Vam polomimo vse kosti! Dostojen zakonski mož za več drugih!« Nisem hotel, sem dejal, kakor rajni Franc Jožef I. Da pa tudi meni ni bilo nič prizanešenega, naj dokaže tretji primer iz prijaznih krogov anonimnih dopisnikov: Gospod P. M. Beriin. Z začudenjem sem čitala mnenje, ki se Vam ga je zdelo potrebno objaviti v almanahu modne razstave. Vi ste torej tudi izmed tistih puhloglavcev, ki vidijo v ženi zgolj »samico«, čije življenje naj bi obstojalo samo v lepoti-čenju in ničemurnosti. Če se Vam pa zdi umestno, da zmerjate druge, ki se za te vnanjosti ne menijo, z gosmi, Vam samo želim, da bi s temi gosmi več občevali. To bi bilo za poglobljenje Vaše omike in Vašega duha zelo koristno. Ena iz mnogih, ki se nad Vami ogorčene zgražajo.* da jim odšteje 10.000 frankov za vsakega otroka. In otroci so začeli pri* hajati na svet drug za drugim. To so uspehi privatne inicijative. Manever s strupenimi plini v Rusiji Koncem prošlega tedna so imeli v Ljeningradu zanimiv poskus, kako se ubraniti napada s strupenimi plini. Pri tem so te upoštevale posebno nevar* nosti ki so se pokazale o priliki zadnje tega zanimivega humorističnega časopisa.« (Uprava v Rožni dolini pri Lrnb-ri.) 7476a telja pa se niso več spominjali. Tudi podpisa na oddajnem listu ni bilo men goče razbrati. Zadeva je torej zagrnje* na v popolno temo in daje londonski javnosti snov za vsa mogoča ugibanja. Kaj je zvestoba? _____ V zadnji številki revije «Neue Rund- plinske katastrofe v Hamburgu, ko je schau» premišljuje Thomas Mann o tem ušel fosgen iz velikega tanka. predmetu in pravi sledeče: V bojno črto se je postavilo 20.000 »Zvestoba je ljubezen, ne da bi vide- članov delavskega obrambnega zbora, la; zmaga nad zoprnim pozabljenjem. ki je bil do zadnjega moža v bojni Srečamo obraz, ki nam postane ljub, opremi jn oborožen z maskami proti in potem ko smo ga nekaj časa gledali, plinu. Na bojišč-i se je pojavilo tudi pri čemer se naše čustvovanje napram nekaj tisoč deklet, ki so fingirale vlo* njemu utrudi, nas spet loči od niega. go bolničark. Tudi one so nosile maske Pozabljenje je gotovo — vsaka boleči- proti plinu. Ljudje, ki so jih bolničarke srečavale, so morali po ukazu v bolniš* nico, kjer so jih začeli lečiti kakor za* strupljene. Prebivalstvo pa se je spri* čo napada s plini umaknilo v kleti pod zemljo. Napad je trajal dva dneva in je rodil na ob slovesu je samo bolečina nad gotovim pozabljenjem. Naša čutna domišljavost (Einbildungskraft), naša zmožnost do spominjanja je slabotnej-ša, nego si mislimo. Ne bomo več gledali in prenehali ljubiti. Kar nam ostane, je samo gotovost, da bo vsako novo jresenetljivo dobre rezultate. Ženske, srečanje naše čudi s to življensko po-ci so morale iz stanovanja zaradi na* javo z gotovostjo obnovilo naše čustvo, kupa živil, so bile takisto opremljene oziroma da nam jo bo dalo še vedno z maskami proti plinu, napadalci pa ljubiti. To spoznanie zakona naše našo se poslužih nekega žveplenega pli* rave in ravnanje po njem ie zvestoba. ixS1iCer m struPen< vendar pa je Ona je ljubezen, ki je morala pozabiti, zadoščal za opozorilo, da je ozračje zastrupljeno. Nove žrtve rumene mrzlice Rumena mrzlica je ena izmed tistih bolezni, ki ne prizanašajo ne laiku ne učenjaku. Ni še davno temu, ko se je pisalo o smrti nekega odličnega zdrav* nika, ki je proučeval to nevarno bole* zen ter iskal proti nji uspešnega Ieka. Kmalu za njim je rumena mrzlica po* brala znanega japonskega zdravnika in bakteriologa Nogukija, ki je bil za* poslen na zapadnem afriškem nabrežju ter je proučeval strašno bolezen. Sedaj prihaja vest o tretji žrtvi te zavratne morilke človeštva. Rumeni mrzlici je zapadel angleški bakteriolog, voditelj zavoda za znanstveno raziskovanje trop* skih bolezni, Yong. Mudil se je v Afri* ki, kamor ga je poslala britanska vla* da in kjer je hotel pomagati človeštvu, pa je moral pri tem sam pustiti svoje življenje. Skrivnostne brzojavke Dr. Garick, mlad zdravnik v Oxfor* du, je zelo ljubil svoje stariše, ki so stanovali v majhni vili londonskega predmestja. Posečal jih je vsak mesec. Pred mesecem dni je dobil brzojavko, naj pride nemudoma tja, ker je mati zelo bolna. Odpravil se je, a je prišel prepozno. Mati je bila že mrtva. Oče mu je povedal, da jo je na smrtni po* stelji najbolj mučila želja, da bi videla še enkrat sinu. Ko so jo pokopali, je odšel s težkim srcem na svoje službe* no mesto, a oče je ostal v Londonu. Kakšna dva tedna pozneje pa je dobil dr. Garick brzojavko s sledečo vsebi* no: «Oče je nocoj umrl. Pridite takoj na pogreb.» Razumljivo, da se je takoj odpeljal na dom. A kako se je začu* dil, ko mu je odprl tam oče sam, živ in zdrav, kakor vednol Izmislil si je pretvezo zaradi svojega prihoda in mu ni niti z besedico omenil brzojavke, da bi ga ne razburjal. Ves dan sta bila skupaj in sta se pogovorjala še pozno v noč. Zjutraj, ko ga je obiskal v nje* govi sobi, pa ga je našel mrtvega. Srč* na kap mu je ustavila življenje. Dru* gega dne je dr. Garick očeta pokopal, a skrivnostna brzojavka mu ni dala miru. Zaman pa je skušal, da bi od* kril, kdo jo je bil odposlal. Na pošt* nem uradu, kjer je bila oddana, so ugotovili, da so jo prejeli v redu ka* kor vsako drugo brzojavko, pošilja* zakaj ljubi. Ona je verovana ljubezen, ki govori, kakor da bi bila še v življenju, ker je prepričana, da se bo znova in takoj in s silo zakonitosti obudila v življenje, čim bo spet gledala.» Rešitelj: »DtbaJte mirno In globoko!« Motorno clrkularno žag© sposobno tudi za mlatilnico, prodaja Geršak, Šimuničeva 25, Karlovac. 7468 ............................»»m Nabava: 15 kom, strelovod-nili konic, 15 bakrenih stre-lovodnih plošč in 300 m bakrene strelovodne vrvi. Direkcija drž. rudnika Velenje nabavi dne 23. Junija 1928. pismenim pogodbenim potom v naslovu označeni materijah Ponudbo Je ko [kovat; s 5 Din. Kavcija ia potrebna. Direkcija drž. rudnika Velenje št. 43S5. 7464 ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■i Nabava smrekovih in borovih olohov. Direkcija drž. rudnika Velenje nabavi dne 14. Junija 1928. ob 11. ori dopoldne pismenim pogodbenim potom 80 m8 smrekovih ia borovih plohov. Ponudbe je kol-kovati s 5 Din. Kavcija ni potrebna. Posebni pogoji se dobe pri podpisana. Pisarna državnega rudnika Velenje štev. 4173/28. 7461 ■ ■ ■ -C) ■ CD ■ C3 ■ O ■ O ■ C=> IO ■ CD ■ CD ■ C=> Pogovor v uradu »Ne bom več zajtrkoval kave.« »Zakaj ne?« >Potem aa aiorei v»č zaspati.« 0 si 0 ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ime Direkcija državnega rudnika Velenje nabavi dne 21. junija 1928. ob 11. uri pismenim pogodbenim potom razni elekitaični instalacijski materija! Ponudbe Je kolkovati s 5 Din. Kavcija ni potrebna. Pogoji in specifikacija se dobe pri podpisana. Pisarna drž. rudnika Velenje št. 4175/28. 7463 0 Bi 0 ■ o BI o BI 0 ■ o Bi o ■ o OIOIOIOIOIOIOIOIOIC NarvaJLo, uv ar* dopis*. Uco&trj* atolih, oglasov, /t, pusiatu na, OgLasriuotL dsUk Jutra', hub^asvo,. Vji. prisaybisL» jt upaslcu tu aovLosn. a aarocubm,, so-c*r 1% oglasi? «« prxobcuo-čekovnt* račun, pasti*, ksnr mi/tu* CfutyaAa.rst nSsx Asm, oglasu. l&sLu tujo u parr^Lo^aln* ul roajol huul*M.t uv. oglcuro irgc^Iu^cu ali n+ ns3swu+ občuustoa,. uroka. t*s*da <50 pas* -Naj rrJdasrUiga. tsuačcua,: vsaka butdas Duv rw. - ffai-msisySL zsissak IMju ?rtsk>jUrux za, lifro Dut J- nanjA uisstJt Vuu ro- VrislojUsu* za ftfro JhjL J* Oglase za nedeljske številke „Jutra" sprejemamo ods lej dalje samo do sobote do Telefon št 2492 ln 3492 2. Ure popoldne. Telefon št 2492 fn 3492 Potnice l* dobro i d o č predmet išče Franjo Ahlin, Ljubljana VH. 19954 Sijajen zaslužek nudimo vsem potnikom, kd obiskujejo privatne stranke po deželi Dober predmet, majhna kavcija Osebno predstaviti: Spe«ialim-port, edina veletrgovina z »djnatlmi slikami. Ljublja-*ia, Vošnjakova ulica St 4 19662 - Družabnika lrl M tudi potoval, sprejme lipiritnozna tvrdka. Ponudbe na- Poštni predal 279 Ljubljana. »212 Provizijo M t.—7 obro*a pri ntcpe-levanju državnih papirjev (8 letošnje žrebanje) zdru-lenih i zavarovanjem, dobijo zastopniki cele države C"i Generalne organizacije. Iieograd, Dračka br. 9 18771 Ljubljančan ki stalno livl T Novem Sadu, z dobrimi trgovskimi lvezami v Srbiji, Vojvodini fu Banatu, želi sprejeti par aastopstev, dobro vpeljanih frrrdk. Ponudb« pod Šifro «A. K.» na oglasni odde-fck »Jutra«. 20120 Izurjeno pletiljo J Novo sedlo sprejmem. Poizve M M. Babiek, Rožna dolina D, 18. £0198 šivilje ta pletene jopica sprejmem. Naslov t oglas. odd. »Jutra«. »210 Hlapca h konjem starejšega, s dobrimi »pričevali, iiče hotel »Štrukelj. 20206 Učenko z« »trojno pletenje takoj sprejmem. Naslov v oglasnem odd. »Jutra*. 20193 Zastopnike (rsrejmem proti provlriji bi dnevnicami 50 Din. Ponudbe i prilogo 8 Din je poslati oglasnemu oddelku »Jutra« pod »Visoka provi, sija«. 20178 •66 Trg. učenca tma ie« veselje de tr-ecvine i mešanim blagom ln je z dobrim uspehom do-' -Sil ž razreda mehanske sprejme tvrdka Karel Eoinik, Slovemjgradec. »006 Kontorlstlnjo i?bro raiunarico ln samo-itojno korespondentinjo takoj sprejmem. Ponudbe na Elektrarno ▼ Bužah. 19997 Stroj, ključavničarja In strugari? ki Ima tudi Šofersko skušnjo, sprejmem v stalno »lužbo. Ponudbe na železarno A. Pogačnik, Ruše. 19996 Brivskega pomočnika mlajšega, dobrega delavca »prejme takoj z oskrbo v hiši Martin Gjurin, brivec, Kamnik. 19981 Mesarski pomočnik ▼fHS8 prekaievale«, dober in samostojen — dobi »talno »lužbo Plača po dogovoru, nastop takoj Naalov pove Oglasni oddelek »Jutra» 19840 Kmečko dekle fo?teno, ki bi »e ti Silo gostilniške obrti, v kuhinji in postrežbi, sprejmem Poštenje predpogoj, ker bi ji zaupal ključ od kleti. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra*. 20031 Natakarico ki položi 8000 Din kavcije, rnrejmem takoj na račun. Naslov v oglasnem oddelku • Jutra*. 20030 <--- Kuharico dobro, čisto in pošteno, ki bi opravljala tudi vsa ostala domača dela, sprejme Slovenec. Ponudbe z navedbo plače ln referenc na: Ingenieur, poštanaki pret. 19 Kragujevac. 20135 Kovaškega vajenca močnega, sprejmem takoj. Frana in stanovanje pri mojstru. »126 Gdč. k otroku Inteligentno Nemko »prejme k triletni deklici trg družina t Zagrebu. — Francosko ali angleško govoreče imajo prednoet — Naslov ali ponudbe na ogl oddelek «Jutra» pod šifro «St. 24». 19964 Žagar irlad, neoženjen, dobi službo na žagi. Vešč mora biti pri hrastovinL Ponudbe pod »Podnh 3«. »160 Snažilca pribora (Besteckputzer), mladega, pridnega fanta iSče hotel ►Štrukelj«. 20205 Praktikantlnjo rmožno slovenske in nemške stenografije, dobro strojepisko. sprejme industrijsko pndjetje v Ljubljani v 3me-sečno brezplačno pralt o. — Ponudbe pod »iiaiijiva« na OgL oddelek »Jutrac. 20214 Francoščino In nemščino poučujem. — Ponudbe pod »Točno« na oglasni odd. »Jutra«. »151 Učiteljiščnik tretjega letnika išče Se« počitnice mesto inštruktorja ali vzgojitelja. Pismene ponudb©: Ljubljana, poštni predal 240. »197 Strojnik In ključavničar dobro razred o van, a prakso išče službo Naslov: Emil Herber, Slov. Bistrica. 19960 Trg. pomočnik galanterij ta modne stroke išče službo Gre tudi kot potnik. Ponudbe na oglas oddelek «Jutra» pod lifro • Pomočnik*. 19797 Kuharica vešISa tudi drugih de! in nemščine, išče stalne službe; samo v Ljubljani. Naslov v ogla«, odd. »Jntis«. »142 Postrežnb.i išče mesta pri boljši obite-i ali v kaki pisarni za dopoldanske ure. Naslov v ogl. od. »Jutri«. »138 Mlad fant delaven, pošten, išče dola, najraje pri mesarju. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. »141 Mesar, pomočnik soliden, išče službo. Prevzame tudi mesnic« na račun. Položi kavcijo. Ponudbe na oglasni odd. »Ju tra« pod značko »Mesarski pomočnik«. »155 Dekle z dežele brez staršev, H!8e mesta kot učenka zs šiviljo ali šteparico proti plačilu 500 Din. Naslov v oglas. odd. »Jutra«. 20157 Mlad gospod išče kakršnokoli službo z garancijo 10.000 Din. Nastopi lahko takoj. Dopise na ogi. odd. »Jutra« pod značko »Vsestransko uporabljiv«. »130 Stavbni pollr išče mesta. Ponudbe poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Iz-učen«. »137 Mesto gospodinje želi gospa srednjih let h kakemu samostojnemu gospodu ali vdovcu. Plača postranska stvar. Ponudbe na ofrlaf.nl odd. »Jutra« pod »Gospodinja«. »185 Kovaški pomočnik išče službe. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. »176 Maserka v Pragi izučen* in diplomirana kozmetična, leli mesta. Sprejme tudi mesto v kopališču. Govori več jezikov. Ponudbe pod »Maserka« na ogl. odd. »Jutra«. »187 Krojaški pomočnik vesten, išče dela v mestu ali na deželi. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 20204 Vrvarske Izdelke najboljše kvalitet* kup«* najceneje f natveijl rrrar-Df v Jugoslaviji Tovarn* motvoza in vrvarna d d.. •J roeup!je pri Ljnbliani — Komisijska zaloga Prane Palme Ljubljana Gospo-ukove in Hrastove, odpad R« od parketov dostavlja jo nizki ceni na dom parna Saga V Scagnetti v Ljub ijani — za gorenjskim kolodvorom. 86 Bukove hlode smrekove in jelove, kupim proti gotovini Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Nujno 82«. »132 Hišo, vilo ali stavbišče v Ljubljani ali na periferiji takoj kupim. Dopisi Ljubljana, poštni predal 283 »154 Vilo v Ljubljani novogradnjo 180.000 Din. Trinadstropno hišo moderno, dobičkano«no, v Mariboru, Din 800 000, — proda Realifetna pisarna Ljubljana, Kolodvorska ulica 29. £0153 Pozor, pečarji! Ugodna prilika! V najem oddam hišo • p»čjo za žga oje tlovice. »amo 15 mi irat oddaljeno, v zelo prometnem krajn Vse v dobrem stanju — Pojasnila daje Ivan MaieT, Ljubno pošta Podnart, Gorenjsko 19943 Sobo s kletjo za primerno obrt, oddam v najem Naslov pove ogl. odd. »Jutra« »127 Trgovski lokal na najprometnejši točki v trgu na Dolenjskem oddam v najem event. s stanova njem Promet 40.000 meseč no. Naslov pove ogl oddelek »Jutra«. 20128 Pekovski pomočnik samski, prvovrsten delavec vzame dobro idočo pekarno v najem ali na račun. Gre tudi v boljšo pekarno kot poslovodja ali predpečnik. Ponudbe na upravo «Jutra» v Mariboru pod «St. 2750, samski.. 139U9 Skladiščni lokal poceni oddam v sredini mesta. Naslov pove ogia-ni odd. »Jutra.«. »161 Majhen lokal z opravo, pripraven za pisarno takoj oddam v sredini mesta. Naslov pove -oglasni odd. »Jutra«. »182 Stanovanje sobe in kuhinje, 10 minut od postaje D. M. v Polju, oddam Igor, Zadobrova št. »139 Stanovanje 2 sob, kuhinje in pritiklin, parketirano in z električno razsveUjavo. išče ta julij ili avgust mirna stranka. Pismene ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod »Mirna stranka 1928«. »207 Stanovanje obstoječe iz 2 sob in kuhinje, se odda v novi vili na »pekarski cesti št. 18, in -icer stranki brez otrok. — Odda se event. takoj ali pa 15. junija. Poizve se v -tavb. pisarni, Rimska cesta 2. »150 300 Din nagrade dam, kdor mi pTeekrbi stanovanje 2 sob, kabineta, kuhinje in pritiklin za takoj v stari hiši. Plačam 500 Din mesečno. Dopise na osrls. odd. »Jutra« pod — »Zakonski par«. 20161 Stanovanje velike Bobe in kuhinje r podstrešju nove hiše oddam za 1. ali 15. julij mirni in snažni stranki brez otrok za mesečnih 400 Din tisto-mu, ki plača vEaj za" pol leta naprej. Pri plačilu za 10 mesecev se najemnina zniža na Din 370 mesečno. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«. »163 Stanovanje 2 sobi, kuhinja in pritikli-ne, v novi hiši. takoj oddam mirni in 6nažni stranki brez otrok za mesečnih 950 Din, plačljivo četrt leta nsprej. Pri plačilu 10 mesecev se najemnina zniža na 930 Din mesečno. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 20164 Stanovanje sobe in kuhinje takoj oddam za 500 Din mesečno. Naelov v oglasnem oddelku »Jutra«. »167 Lepo stanovanje 2 sob b kuhinjo, verando, kopalnico, vrtom oddam takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. . 20»2 Lepo stanovanje 1—2 sob, > kuhinjo in pri. tiklinami (elektrika), v sredini mesta, išče mlad zakonski par. Ponudbe pod značko »Brez otrok« na ogL odd. »Jutra«. »158 Gospodično sprejmem na stanovanj« — event s hrano. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra» 19962 Prazno sobo v nizkem priUičju, v Gle-dališki ulici 8 odda takoj Pokojninski zavod v Ljub-ljanL »101 Na stanovanje sprejmem preprostega moškega. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. »148 Sobo za pisarno oddam takoj — Poizve »e Praiakova ulica št 8, pritličje, desno. »146 Dijake boljše rodbine sprejmem t prihodnjem šolskem letu. Naslov v oglasnem oddelku »l«3 Mesečno sobo lepo meblovano, »nažno in solnčno, s posebnim vhodom in električno razsvetljavo, oddam ooljši osebi. Naslov v oglasnem odeiku »Jutra«. »145 Sobo z dvema posteljama oddam. Naslov v oglas. odd. »Jutra«. Ž-V88 Opremljeno sobbo s posebnim vhodom, elektriko, takoj oddam. Naslov pove ogl. odd. »Jutra«. — »140 Preprosto sobico separirano, i prehrano, oddam. Naelo v oglas, oddelku »Jutra«. »124 Sobo lepo opremljeno, oddam boljšemu gospodu. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. »136 1 aH 2 sobi prazni ali opremljeni, t bližini glavne pošte, oddam. Vbod iz stopnišča. Naslov v ogL odd. »JutTa«. »179 Prazno sobo s separatnim vhodom, lopo lepo solnčno, v I. nadstropju, takoj eddam v vili V. Fortiča v Holzapflovi ulici štev. 17. »175 Lepo sobo nasproti sodišču, udobno opremljeno, solnčno, svetlo in zračno ter skrajno čisto, oddam le boljšemu gospodu. Naslov ▼ oglasnem odd. »Jutra«. 20209 Delavca sprejmem na hrano ln stanovanje Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« »171 €oi3T)®fe orni J)®lkoe@ Izvirna pravljica s slikami za deco. Spisala tetka Metka. 8. Dan po tistem dogodku je prisopihal Krastač ves upehan domov. »Uh, uh, kaj sem videl!« je vpil že od daleč. »Mreža, ki sva jo nastavila Modroglavu, je vsa razrezana in raztrgana; in palčki imajo velik črn lonec, v katerega mečejo prst, pa se jim skuha najboljša jed kar na povelje!« — Kri-vogleda js od jeze telo pogledala in vsa pozelenela. Nato sta se s Krastačem dolgo posvetovala, kaj bi storila Prazno sobo pod«tre<: Novi Vc ino, oddam takoj. — ovi Vodmat 62. »169 Opremljeno sobo ▼ bliiini Zvezde oddam » 15. junijem. Naslov v ogl oddelku »Jutra«. 20172 Prazno sobo zračno, oddam takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. »190 Na hrano in stanovanje sprejmem gospodično ali gospoda. Naslov ▼ oglasnem oddelka »Jutra«. »194 Dva dijaka iščeta stanovanje za drugo leto. Ponudbe pod »Mirno« na ogL od. »Jutra«. »191 Kočevje brez Teb« — —-kmalu! Mnogo p. — Vedno T. »149 Dolgčas Pridi ki Šmarnica Oddano ▼ oglasnem oddelku »Jutra«. Ima za naslov S Vam znane črke. »188 Na boljšo hrano sprejmem v najlepSom delu mesta par gospodov ali dam. Naslov v oglaanem oddelku »Jutra«. »174 Na hrano (merao) sprejmem gospoda 100 Din na teden. Poizve te ▼ oglas. odd. »Jutra«. »196 •'t Obrtnik proci 12 000 Oin poeojfla za eno leto. — Dopise pod šifro »Garancija — dobre obresti* na oglasni oddelek »Jutra*. 10824 r«/ Znanja želim s prodajalko^ šiviljo aH slično. Takojšnje ponudbe navesti stan, starost, sliko, poštni predal 280. »186 Gospodična želi reeaega znanja i gospodom od 21—24 let. Ponudbe s sliko na oglasni oddelek »Jutra« pod značk« Vedno zvesta«. »»1 Preklic Podpisani Franc Ko«, dri. uslužbeneo v pokoju io posestnik v Novem mesta (Kandija it. SI), tem potom dajem na znanje vsem onim. pri katerih bode moj sin Stanko Kos, ki je (a-movoljno šel, brez mojega znanja neznan« kam, napravil kake dolgove, ne bodem pri po znal ter iste ne bom od 4. junija Izplačeval oziroma od dneva, ko bo preklic v listu objavljen. Franc Ko«. »134 Državni uradnik I. kategorije, doktor, star 38 let, simpatičen, veselega temperamenta, z nekaj gotovine, ieli poznanstva v svrho skorajšnje ženitve z inteligentno gospodično s premoženjem, ki bi imela veselje u ureditev samostojnega lepega, tihega doma. Prosim dopis« s sliko na oglasni oddelek »Ju*ra« pod »Strogo tajno«. »125 Mlada vdova » 25 leti, brez otrok, izurjena šivilja, leli poročiti poštenega gospoda ali tudi vdovca od 80 do 40 let. Cenjene ponudbe t sliko na oglasni odd, »Jutra« pod značko »Mlada vdova«. — »130 Klaverlsta za sobote bi nedelje sprejmem. Naslov v ogl. oddel-* Jutra«. »)44 Mandolino popolnoma novo tn dobro ohranjen eokoleki kroj po ugodni ceni podam Na slov pove oglasni oddelek < Ju tra*. »111 Gosli poučujem po metodi »Praškega konservatorija«. — Grem tudi na dom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. »181 Klavir oddam za dnevne vaje. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. »211 Dežnike popravlja in izdeluje nore Ivan Pavlin, Trnovo, Ras. potna nlioa «. »019 Osebno pravico oddam. Vprašanja na «jntra> i oddelek »Pravica*. pod Ulro 19796 Pozor, orožniki! Sukno, kam gara in nt potrebščine ima ▼ zalogi Simon Klimanek, Ljubljana, Selenburgova ulica it 6 18732 Hladilne omare izolirane » plutovino, in krogi« »Lignum sanetum« ima na zalogi »Veha«, Ljubljana, Gospoevetaka costa 8. Na velesejma paviljon 385 —336. 2021S *n Pletllne stroje malo rabljene, prodam. — Eolzapfljeva ulica 15. »15t> Vodje za ustanavljajoče m podružnice prodajalne dnevnih potrebščin iš6emo v raznih mestih Slovenije. Založili1 jih bomo z blagom. Potrebna je garancija in lokaL Sposobni pošteni trgovski naobraženci, ki bi mogli položiti kxk'> garancijo, n*j iejo tvoj« ponudbe pod »Obutev« na <«U-sni oddei -k »Jutra«, Ljubljana. 2021& GOSPODINJE poskusite id«atM Mdstre aa «odB> gmnje drv ta premoga. taMrrajt* PUan ori Va« m Selitve * mosta ID aa detel« »trakovno in oajoenej&e potom S I o « e n I • Transport Ljubljana, dlktotiAov* eesta 86 •lefor it 2718 9 69 Zima za modroce nalboiJJa to oalceoelSa pri AL M A S T C R L tovarna flme HtraflSče pri Kraaja Veliko kaščo iz 5 eol debelih hrastovih plohov, ki bi »e dala pre-zidati t hišo in koteselj prodam. Naslov ▼ oglas, oddelka »Jutra*. »045 Prijetno bivanje Vam nudi lepo slikano in pleskano stanovanje, kate ro naj Vam pr**krbi tvrdka Josip Mara, Dunajska cesta it 9. pleskarska in »likar »ka delavnica. 129 Razpošiljalnico raznovrstnega blaga (kakor Stennecki i. Suttner, dobro dO, Ju- iljano po vsej goslaviji, c nad 60.000 do- brimi odjemalci, radi pre-obložitve d>-l» prodam. Pismen« ponudbe pod »Trajna renta Din 80.000« na oglasni oddelek »Jutra« »166 Male oglase bomo sprejemali v sredo pred praznikom, kakor ob sobotah, to je do 2. ure popoldne Oglasni oddelek «Jutra» v Prešernovi ulici 4. Tetef. št. 2492 in 3492. 1 uuliuliuljjuuuliijuliui ii j ii ii ii luunmna Prvovrstne šivilje za moško perilo se sprejmejo takoj. Prednost imajo moči, katere so bite zaposlene že v tovarnah perila. Nasfov pove ogl. odd. »Jutra«. 7475 To jamstvo Vam zasigura trajno zadovoljstvo pri nakupu General Motors-ovih vozov Da bi Mo Vaše zadovoljstvo pri nabavi General Motors-ovih avtomobilov čim popolnejše, Vam poda General Motors drnržba Jamstvo za vsak mogoč nedostatek glede sestave aM materijaila za dobo enega teta (dveh let za Ca*dillac in La Saite). To jamstvo je enako vredno za General Motors, kakor za Vas. S tem se zavaruje General Motors družba proti temu, da bi Vaš voz pogrešal princip dovršenosti, katerega si je stavila ta družba. Za Vas pa je to jamstvo za trajno zadovoljstvo in očiten dokaz, kako zaupanje ima General Motors v svoje vozove. Glavtna točka. Jamstva se glasi: »V slučaju, da se pojav! v roku enega leta od nižje navedenega datuma dale kak nedo-statek v sestavi ali pni materialu, Vam zamenja naš zastopnik brezplačno pogrešni del z morviim.t CADILLAC LA SALLB BUICK VAlttHALL OAKLAND OLDSMOBILE PONTIAC CHEVROLET rJUTRO* u, 13d Torek, 5. J7I. 1928 Stanley Weyman: 35 Rdeča kokarda Roman. To rekši se je odmaknili ln mi pokazal debelo zaveso, ki ie zakrivala koničasto okno stopnišča. Zavesa se je zganila; Dertiza je stopila izza nje. Otroško fičeoe ji je bilo bledejše od zidu, a vendaT čudno mirno. Na sebi je imela svetlo haljo, ki ji je ohlapno legala po telesu, in norazčesani lasje so ji svobodno padali na ramena. V bledi svetlobi sveč in obči zmešnjavi, ki jo obdajala, me izprva niti ni opazila. »Ali se je Gatgouf vrnil?« je vprašala. »Ne, gospodična, toda...« Shiga jo je baš hotel opozoriti name, ko ga je prekinil njen iezni vzkKk. »Naj ta budala utihnejo,« je rekla. »Oh, spravite jih proč! Niti same sebe ne slišim! In naj gre kdo po Gargoufa. Ali res ni med vami nobenega, ki bi bil za rabo?« Eden izmed starih služabnikov se fe ustrežljivo odpravil ter pustil šibko devojko samo sredi njenih prestrašenih ljudi. Videl sem, kako se je z vsemi močmi upirala grozi Pred temno zaveso ae bila lepota njenega obraza in njenih oblik še bolj vidna, toda občudovanje rrfi zdaj ni bik) na umu. »Gospodična,« sem dejal, »treba je, da pobegnete skozi vrtna vrata.« Zdrznila se je in oči so se ji razširile. »Gospod de Saux,« je zararnmrala. »Vi tukaj? Ne... ne razumem vas. Mislila sem...« »Vsa vas se je vzdignila zoper grad,« sem nadaljeval. »Še tre-miutek in morajo biti tu.« »Tukaj so že,« je odgovorila s šibk&m glasom. Hotela je samo reči, da jih vadi skozi okno, kako prihajajo; toda zamolkli hrup, ki se je dvigal zunaj in vsak trenutek bolj grozeče prodiral zridove, je dal njenim besedam drugačen pomen. Ženske so prebledele in spet zagnale svoj javk. Ena izmed njih je v krčevitem zdrzljaju groze prevrnila enega izmed svečnikov. Starec, ki mi je bil odprl, je zajokal. »Tako mi smrti božje!« sem klikni! osorno. »AH ti gavraml ne mislijo utihniti?« Zakaj hrup mi ni dal m is® ti — ln baš premisleka je bito v tem trenutku najbolj potreba. »Molčite, buidala,« sem nadaljeval, »služinčadi ne bo stori!! nihče ničesar zalega. In vi, gospodična, blagovolite iti z menoj. Niti trenutka ne smemo izgubiti...« Toda ona me je tako čudno pogledala, da sem nehote umolkni!. »Ali je neizogibno potreba, da grem?« je vprašala. »MaT ni več druge pomoči?« Trušč pred gradom je postal tako glasen, da sva komaj slišala drug drugega. »Koliko ljudi imate?« sem vprašal. »Evo Gargoufa,« je odgovorila. »On vam pove.« Okrenil sem se in zagledal oskrbnika, ki je prihajal po stopnicah, trd in strog kakor zmerom. V eni roki de držal svečnik, v drugi pištolo; v njegovih očeh sem takoj opazil izTaz besnega gneva. Ko so ga ženske uzrle, so zaveikale na ves glas. Jaz edini'sem se ga razveselil, videč, da vsaj on ne kaže znamenja slabosti Vprašal sem ga, koliko mož ima. »Vsi, kar jih je, stoje pred vami,« je suho odvrnil, ne da bi se začudi! moji prisotnosti. »In to je vse?« »Še tri sean imel,« je dejal. »Toda. pravkar sem našel vrata od-pahnjena in o ptičih nii ne duha ne slu-ha. Tole imam pripravljeno za enega izmed njih,« je dodal ta mrko pogledal na svojo pištolo. »Gospodično je treba spraviti odtod.« Z brezčuftnostjo, ki me je kar utogotila, je dvignil ramena. »Kako neki?« je dejal. »Skozi vrtna vrata.« »Tam so že. Grad je obkoljen.« Vzkrikni! sem v svojem obupu; in kakor v potrdilo njegovim besedam je prav tisti mah zabobnel srdit udarec ob glavna vrata in se ra-zlegel po vsem poslopju, naznanjaje, da je usodna ura prišla. Prvemu udarcu je sledil drugi — in nato so se usuli kakor toča Medtem, ko so se služkinje blejaje obešale druga na drugo, sva se z Denizo spogledala. »Skriti se boste morali,« sem za/mrmral »Ne, ne,« se je branila. »Nekje gotovo najdemo varen kraj,« sem dejal in tesnobno pogledal okoli sebe, ne meneč se za njeno oporekanje. Treskanje udarcev je bilo že kar glušeče. »Na primer v...« »Ne bom se skrila, gospod,« je dejala. Njen obraz je bil smrtnobled in oči so ji plapolale, kakor bi ugašale. In vendar: Deniza, kakor je stala v tem trenutku pred metnoj, ni bila več dekletce, ki mi je še pred nekaj dnevi z nemo zadrego strmelo v obraz; bila je gospodična de Saint-Alais, ponovna ouva-rica časti svojega doma. »Naši podaniki so. Govoriti hočem z njimi,« je povzela in hrabro stopila naprej, čeprav so ji ustnice drgetale od razburjenja. »In če se drznejo...« »Ob pamet so,« sem odvrnil. »Saj slišite, da besnijo kakor obsedeni! Toda eno upanje še imam, edino, ki ostane. Če jih ogovorim, preden vdero v grad, bom imel nemara uspeh. Samo trenutek, gospodična; prosim vas, skrijte to luč.« Hlastno sem se obrnil in prijel za zaveso. Toda Gargouf me je prehitel. Zadržal mi je roko in me ustavil. Špaga Grosuplje: 6. >05 a domač slovenski Izdelek Tovarna motvoza in vrvarna d. d. Moji k svojim Grosupje pri Ljubljani Razstavljamo na Ljubljanskem velesejmu od 2. do II. junija Paviljon I. 554 — 558. Zahvala vsem, ki so počastili zadnjikrat na$e®a predragega brata, 6trica m svaka, „ Henrika Podkrajška profesorja srednje tehnične šole v p. s overjeni, spremstvom in z iskreno mislijo. Zatovalijujenuo se srčno pre častit emu g. P. dr. Amgeiikiu Tonrimou za toJažitae obiske, prečastiti sestri prednici »voda Vincentimimi za tolažil no molitev ob smrtni uri. Naša najiskrenejSa zahvala pa bodi izrečena ravnatelju g. dr. Reisnerju, profesorskemu zboru in šolski mLa-dini za korporaftmio spremstvo, gg. pevcem sa v srce segajoče žaiJostiimtoe ter g. profesorju VolavSku, ki je v vznesenih besedah proslavljali njegovo gorečnost za izvrševanje ojegoviih dolžnosti in tako pretresljivo jemal slovo od svojega tovariša. Zahvaljujemo se tudi železničarskii godbi »Sk>ga« za pozdrav in končno številnim prijateljem m znancem, ki so nepozabnega nam pokojnika spremili na njegovi zadnji poti. V LJubljani, dne 4. junija 1928. Globoko žalujoče rodbine Podkrajšek, Aleksandrovi d. Smoli č. t Naznanjamo žalostno vest, da je naS ljubi sin io brait IVAN PORENTA godbenik Kraljeve garde dne 1. junija ob 10. ori dopoldne r 26. btn starosti po kratki mučni bolezni, previden s tolažili »v. vere, odpotoval k zboru večne Harmonije. Pogreto se je vršil dne 2. junfja ob 4. ari pop. v Beogradu. Hkrati se prav iskreno zahvaljujemo gospodu šefu zdravniku ia dobrim usmiljenkam vojne bolnice za njihovo nesebično pomoč, osebnima prijatelj Lina Ivanovima gospodu Gartoerju in gospoda Perkotu za vso izkazano ljubezen, dalje višji vojaški komandi, gg. častnikom in podčastnikom, kaikor tudi vsem godbenikom Kraljeve garde za vso dobrotno sfcrb in za častno spremstvo na pokojnikovi zadnji poti. Vsem, ki ste Ivana fijubi-Ii: Ohranite mu blag in trajen spomin. V Ljubljani, 5. junija 192$. Ivan in Marija Porenta, starši. — Marija, Milka, sestri. Frančišek, Viko, brata. — Hela Marčun, zaročenka. Mestni pogreba! uvod TuMm srcem naznanjava, da »raju Je nenadoma za vedno zapustil naš iskreno ljubljeni soprog, oče, brat, stric in svak, gospod Albin Bergant višji polic, stražnik t p. Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši v torek, dne 5. junija 1928 ob 5. uri popoldne iz javne splošne botoice na pokopališče na Viču. Ljubljana - Vič, dne 5. Junija 1928. Ivanka Bergant roj. Ogris, soproga; Janka, hčerk«, in ostali sorodniki. C45e! Je v večnost in nas zapustil v neizmerni tugl naš pre-bfcgi soprog, oče, brat, stric, gospod Leopold Vertovšek nadsprevodnlk drž. žei. ▼ pok. ki Je v soboto dne 2. Junija ob 9. turi zvečer mirno v Gospodu zaspal. Pogreb se vrši v torek dne 5. junKa 1928 ob 8. ori pop. te mrtvaške veže drž. bolnice oa pokopališče k Sv. Križu. Sv. maše zadiušnice se bodo darovale v cerkvi sv. Petra. LJubljana, dne 3. Junija 1928. Greti Vertovšek, žena; Ana, hči; Leopold, sta; Florjan, Anton, Alojz, Kari Vertovšek, bratje; Rezi Feldstela, sestra. StroKovn;aki so si edini v tem, da so f ,WECK" čaše in aparati sa vkuha» van e najzanesljivejši. Tovarniška zaloga ,Weck' pri tvrdk „FRUCTUS", Ljubljana, Krekov trg 10/1. Na veleselmu paviljon ,H 458* □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□a Zahvala. Vsem, ki so spremili na zadnji poti, kakor tudi onim, ki so nam pismeno izrazili svoje sožalie ob izgubi našega nepozabnega očeta oz. soproga izrekamo prisrčno zahvalo na izkazanem nam sočutju. Suha pri Škofji Loki, 2. 6. 1928. MARIJA KALAN, vdova, soproga IVAN, JOSIP, REZKA, JAKOB, FRANJA, ALOJZ, LEOPOLD, APOLONIJA, otroci. 7473 MAKULATURNEGA PAPIRJA Za trgovce, za obrtnike, za peke, za mesarje, za industrijo kj? 4 Din v* Tovarna pohištva Franjo Vehovar CELJE. 6497 a večja množina na razpolago po ugodni ceni Naslov pove uprava »Jutra«. Nagrado dobi oni, ki nam sporoči zaupno adreso in bivališče G. PAJOVICA bivšega zakupnika tt. Bat podjetja za železniško reklamo v Beogradu. Podatki naj se pošljejo na Jugosla-vensko Rudolf Mosse d. d. Zagreb, Zri-njevac 20. 7466 Si'"'*-''"- i. K -1' t Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjam tužno vest, da je danes moja ljubljena soproga, predobra mamica Alojzija Samec n Speti po daljšem trpljenju mirno zatisnila trudne oči v večno spanje. Na pokojnično željo bo truplo prepeljano iz tuk. bolnice v njen rojstni kraj na Polije in bo v sredo 6. t. m. ob 10. uri pri cerkvici ina Muljavi poJoženo k večnemu počitku. Blagi duši — blag spomin! Ljubljana - Polje, dne 4. junija 1928. Fran Samec, šol. upr. Zahvala. Za mnogoštevilne dokaze Iskrenega sočutja povodom prerane izgube naše nepozabne, drage soproge oz. mame, tašče in stare mame, gospe Hermine del Cott in za obilo poklonjeno krasno cvetje in vence, se vsem najtopteje zahvaljujemo. V Ljubljani, dne 4. junija 1928. 7465 Žalujoči ostali. Izdeluje vsakovrstno pohištvo od navadnega do najfinejšega luksuznega pohištva, kakor tudi za pisarne, banke, hotele i. t. d. Velika zaloga, Celje — Glavni trg štev. 12. 7429a Esslingske rolade so samo s patent .BENCZE' mehunastim klinčldem neporušljive Stari sistem Patent »Bencze* Edina tvornica ANTON BENCE I SIN, tvornica lesenih rolo'ev Vel. Bečkerek. Zahtevajte ponudbe. Agenti se sprejemajo. iiaiHBniuuiiB«aiMBaaBBBBBa DIREKCIJA DRŽ. ŽELEZNIC V SARAJEVU. Dir. št. 14.475/28. Gradbeno oddeljenje direkcije državnih železnic v Sarajevu razpisuje ta natečaj za popolnjenje izpraz* njenega mesta nadzornika mostov s sedežem v Sara* jevu s prejemki po zakonu o državnem prometnem osobju. Splošni pogoji za nameščenje so: 1.) Da je prosilec državljan kraljevine Srbov, Hr» vatov in Slovencev. 2.) Da ni mlajši od 25 In starejši od 35 let 3.) Da je dovršil osnovno šolo in obrtniško z 1 z* učeno kovaško ali ključavničarsko obrtjo ali pa 4 sred« nje šole ali enega od navedenih obrti. 4.) Da ima najmanj 3 leta uspešnega dela v kateri* koli tovarni železniških mostov in to kot mojster«mon« ter in da je bil delovodja pri montaži najmanj dveh železnih konstrukcij. 5.) Da je opravil vojno obveznost. 6.) Da je telesno in moralno sposoben za vršitev eksekutivne železniške službe in da ni podvržen vrto* glavosti, za kar mora doprinesti zdravniško spriče« valo. Lastnoročno pisane prošnje z vsemi potrebnimi do< kumenti naj prosilci pošljejo Direkciji drž. železnic Sarajevo, gradbeni oddelek najkasneje do 30. junija 1928 do 12. ure. 7381 Sarajevo, dne 25. maja 1928. IVAN ZAK0TNIK S™ MESTNI TESARSKI MOJSTER Telefon st 379 Vsakovrstna tesarska drla, moderne lesene stavbe, ostrešja ta palače, hiše. rile, tovarne, cerkve io ivooike; atropl, razna tla, stopnice, ledenice, pavi-(Joni, verande, lesene ograje Ltd. Oiadba Jesenih mostov. Jezov is mlinov. Parna faga. «2-« Tovarna furnirja. Urejuje Davorin Ravtjea. izdaj* ra konzorcij «Jutra> A doli Kabnit-at, Za Narodno cinkarno d.