.»«rs:iff^l^rt&^rfrfSr. CHictfo, UI., torek, 28. oktobra (Oct 28) 1919. ^"ftfo,*" STEV.—NUMBEI gTaa) A« el OMeUr ¿TSr. .. p., oh,, of cm«,.. mm. ny of r,..«..,, a s h.......... r..,,»..... ......... fy** >,";'lno ^'^mS^BSSSSm vztrajali, če Je doln» kruh, grah in fižol za nasičenje svojih ma-lenčkov. Ua otroci stavkarjev ne bodo stradali, je treba, da jih podpira vse ameri&ko delavstvo. Zborovalci so na vda že no ploskali vsem govornikom. Izvolili so takoj pripravljalni odbor, ki ima nalogo, da pokliče ua «kupno sejo zastopnike vselr jugoelovan tfkih političnih, podpornih in kul turnih organizaoji Ohk agu, da se izvoli stalni odbor, ki bo vodi pomožno akcijo, da ne opeiajc staVkarji v boju za pravičnp stvar, da se ne posreči jeklarskim podjetnikom sestradati stavkar jev in jih tako prisiliti, da hc vr uejo pod starimi pogoji na tlako Strokovne organizacije so priče le že pomožno akcijo, a ker j<» treba nasititi ua tisoče*otrok stav karjev, je treba, da pomagajo do zmage s priepevki vsi, ki so pre pričani, da je ritvar stavkarjev pravična. V pripravljalni odboi za organiziranje pomožne akclj< so bili izvoljeni sledeči: 'Pred Založnik za Slovence, A. Suža zr Hrvate, Peter Kokotovič za Srfy< in VTacla'v Probaaka za Čehe. Na shodu so nabrali za stavkar-je devet in petdeset dolarjev Ir tri in dvajseit centov, • • • (^M ŠPANSKI KAPITALISTI IZPRLI VSE DELAVCE. Delodajalci ao napovedali boj «ocialnim zakonom in delav akemu gibanju. —- W'. V. BELA O ARDA V BÀEOXLOMI REVOLUCIJA ZA OE- -r NIKINOVIM HRBTOM. ljudstvo v Kavkaaiji aa jo dvig T nilo proti nionarhistídnUÉ hordam. Tovarna sa lati jeklarskih trua tovoav. xanizavijo U, sUvkoka»«, če se CUig|g|| Hisjratavkajočr mvkmwfm t,íXp^sednik organ? ga odbora jefclaiiikili delavcev ir predsednik Delavske federacije Chrcagu, je podal izjavo, ki poka suje» da je jeklarski trust organia ral poseben informacijski vojnem času. f."* -V-1' v'' Ta ibiro ima med svojimi član agente provokaterje, ki so pla&i ni, da gredo med ljudatvo in gi podžigajo «k revoluciji proti Zdru ženini državam v distriktih, v ka terlh stavkajo jcklartfki delavci da lahko prostituirani velebizni ški časniki prinašajo pravljice, di je stavka jeklarskih delavcev u darec po vladi Združenih drž*v S takimi bajkami skuisjo odvze ti stavkar jen» simpatije pri ameri ikem ljudstvu. Htzpatrick pravi "V vojnem času so bili ame riftki armadni departmeat za tej no sluibo, tsjna služba justičnegi departmenta? AmerUrka protek tivna liga, detektivski departmen ti vseh držav, mest in vaai, ni straži, da ujamejo v*akegs so Vražnika ZdrulUnlh držav v svo jih mejah, mu dsjo žtevllko, g( zaznam vajo In zapižejo. "Zapisali so vsakega radikal ea, in vsarkcRo napol radikalca prcbrsksli so njegovo ime ir kakAne informacije in protiln» m acije lahko dobe proti njermi Danes lahko polože svoje roke m vaakega radikatea ali revolueio narja v Združenih državah. Na enkrat pa pravijo, da je izbruh! iiila revolucija pri»tl vladi v (la rjrju. o kateri nlao vedeli ulča Hmešno." ' ^A-WSS ear Kako drže jeklaraki jo obljube naprt» aUvkokaaem f/ Chioago. ID. ~ Jeklaraki mag natje imajo svoje agente, ki nabirajo stevfcoksae križem Združe nih drže v, obljubujejo jim vieo-kc mezde. pmuičOče in hrano po najnižji ceni "Ne*r Majority" je priobčila f«»tojrrafično reprodukcijo čeka. ki g« je prejel atavko-kaz ša prt d ne v no dela. katerem« ao obljub« petdeset dolarjev na dsn. «tavh sem dolarjev aa premog, 'Tki hi Imel at s t i le dva dolarja. Tako so bile prizadete stotina drugih. * "Rudar lahko le takrat dala. kadar mu podjetnik dovoli. Podjetnik mu ne da toliko dala. da se lahko preživi, Tu povsroča adaj uepokoj ~~ ps na niake maade. "Podjetniki so s svojimi stiki v Washing! on u povaročlll, da jc predsednik podal svojo lajavo. ki irudba, ki smo jo stavili, je ponov dokazuje, ds afera nI poauaua.l nI odklonjena. Odgovornost, če sel "On govori,o korakih, ki bodo ustavi delo v distriktlh mehkeiie pdhrsnje ni, To je stvar, ki sr tiče življenja in smrti len in otrok v rudar ekBi družinah, rsvnotaho. kot je sa javnost. Dabe»jde v pondeljek v rudnik. Premog je tam, toda podjetniki gasadržujejo, " 1'icniogoviilški podjetniki so pobrati ljudstvu več denarja, kol katera druga sktapina profil sr-jev v rifodovini, ker •»«• raz|K»la-^ gall z rudarji in produkcijo," ; ■ ■ t'f7»^? ^ m iiu ooveenee afelkea ea eu DAEÜ. p Charlaaton, W Va. — John J. t'orawell, governer West Vlrgitd-Je, je Spellrsl ns predsednika demnsjstega distrlkta, naj stori, kar Je v njegovi moči, da rudsrjl ae zastsvkajo dne L novembre. STAVKOVNI RAZOLAS SA EU-DAUB OSTANE V VELJAVI Indiaaapolis, lad William (Ireeu, tajnil< rudarske organiaa-cije I' M. W of A . Je dajal, da ekaekntlva otganlzaeija odgovor! ua pre«laerlnikovo Izjavo imjbri us m*J J r sredo, ki Je že sklicana. I hrt le j aeve«ls ne bo preklieaii raz glaa aa atavio. NEMIRI V NEW YOEKtf. New York, N T, — V ponde-Ijek ao v tukajšnjem priatetilšču red i med star-koUarl in »i« v k u jočUni priata« niMniitti didavcL Kaa aaah« ia olislreljans in več drugih je idle za leste nih a iiužasa. Petdeaet pu nakar mu je jilee je v je naakfdilo delavec la ta- Lear is odgovorili "Kal cilj je. dejotreljenih je Mla do elo strelov; aa «krajša delovni čas, da aa delo Deeet ostb je bilo aretiranih. * «ÜIÉ - i r« •T PROSVETA DOPISI. C«— ofimtor po ¿f0*"™ !* nr 'imii SJK^M druv. (imiii-?; rJts «2 oo u pol leu in 11.00 m tri ; ^hk^ro »6.50 m leto. $«.7» » p« Uta, $1.40 m tri me^r*. in «• i*Qfm*t*» 17.00 ^ , ,,- , N..I** - »N, kar io« »tik . IUt.«: "PROSVETA" "THE ENLIGHTENMENT' OMn tk. SU*»efc H»*-«| láwm fes*»* SŽTTtka sl»U krt^J iUJk ISSg --.-7TT AdvartWn* ratrs on sgraement. 1K=3*. --- X---------- ___wc«»t Chi«M0) Chiemro M.|o. «mi foreign coontri« |700 por jrmr, ~ — Uril .—irrrr«— ZADNJA BILKA PODJETNIKOV JE SODNIJSKA WÊm 'iï EPOVED. gV;" Sgv.. -"'¿H liolno, Wis — Titkojanje dri* it v o Slovenec št. (iS SNPJ mi> bilo naložilo, da pripravim resolucijo. ki naj javno obaodi vedno prepiranje utod alovenakiiai liati Utvar je xakmauela radi t «g«, kar Iia» bil odaoiaa ii tega mesu. Pa loval aem po Miebigaatt, lllinoisu in Wiaeouainu s namenom, da kje stalno naaelim in na U način (»ostanem lieodviaen od delavskih zkoriftčevaleev. Srečk mi ni bila nila in vrnil aem m v Kaeine. Kor aem večkrdt Čital v čaappi tih o alovenaki far mar» k i našel bi ti WUlard v Wisconsin*, naj o-uenim nekoliko Umošnje r«zme •e, ker «ein ar slučajno mudil tamkaj. ■Mje r Willenhl je le precej rodovitna, lega je lepa in podneb-je je prikupno; v poletne» čmtu 0 vroči dnevi, noči pa primemo Stladne, tako da je potrebna ode ia pri počitku. Vodo je dohrs, 4a- 1 ui tekoma. Farmarji ai izvrtajo gknjo do vode. ki jo potem vlečejo ali sesajo na dat; mnogi i-u a jo vodjuske "na veter", ki deče vodo. Kadar je moAaii ve-er, je dovolj vode, druge*« jo «ora kmet a rokami vleči iz glo-Keilte 30 do 100 čevljev.^ Ker aem ae mislil naseliti v Wi-srdu, sem «i dobro ogledal ta tmetije, na katerih «o naseljeni ilovenel. Kar tukaj pišem, je renk«. Kojoki noj dobro pretniaB jo, pr«dno a« naaele no lomno vdor je eukrat naaeljen, je pre-xizno vae premttijevauje; ¿lo-/ek n« more Üveti niti odo«k«ti 'e ni dobro pripravljen za kine ovanje Kajti le odneha, j« v«a ijegov trud in denar zastonj, ki je dal za zemljo. Svet' vamn a «ob i nI < drag, al: H V fpafataih pokrajinah Kloride 90 se organizirali de 1. ei, ki »o aaposleni v fosfatni industriji. Ti delavci so bil: brca vseh pravic in varava. Delo je selo needravo in ma* sikateri delavec je legel v prerani grob radi nezadostni) zdravstvenih in sanitarnih naprav. Delavci so se večkral pritožili pri svojih podjetnikih, da naj store nekaj za var noHt njihovega zdravja in zboljšanja delovnih razmer. Ta ko moledovanje jim seveda ni prineslo najmanjšega uspe ha in delavci io končno spoznali, da se morajo organizi rati, če hočejo zboljiati svoj položaj. Organizirali so "Mednarodni uniji rudniških, mlinskih in žgalniških de lavcev (I. U. of M. M. S. W.) Ko so bili organizirani, sc izdelali svoje zahteva in jih predložili podjetnikom, kate-rim fosfatni rudniki nosijcf ogromen dobiček. Podjetnik so zahteve odklonili in dne 26. aprila, t. L, je bila progia lana stavka Podjetniki so ostali po proglašeni stavki tako trdovratni, kot so bili pred njenim izbruhom. Odnehati nisc hoteli za nobeno ceno. Da zaatra&ijo delavce, so se obr niii na governerja, da jim naj pride s milico na ponot Govemer Catts je pa tem gtmtlemanom, ki se menda n< zavedajo, da je delavec tudi človek, odgovoril takole: "Nekaj Vam lahko sugestkam kar bo končalo sta&o preden preteče štirf in dvajset ur. Odstranite od dela Petei O. Knighta, ki nasprotuje uniji, kompanijaki ravnatelji naj se pa zedinijo, da predlože stvar v razsodbo razsodišču, pa bo končana." Strašne ao morale biti razmere, v katerih ao delali delavci v fosfatnih rudnikih, pa tudi njih stvar mora biti pravična, da se je sam governer kot najvišji državnik uradnik potegnil zanje. Besede governerja bi morale odpreti fo* fatnim podjetnikom oči, da morajo kreniti na drugo pot, čt hožejo v očeh civiliziranega svata veljati za moderne podjetnike, ki gredo z duhom časa naprej. Fosfatni podjetniki, zaljubljeni v svojo podjetniško oblast, niso poslušali governerja Cattsa, ampak najeli so advokate, da sc zanje izposlovali sodnijsko prepoved na sodišču sodnika KJK. Calla v Ja cksonvilhl. fjggM | V teku stavke so podjetniki izvršili več dejanj, da za* strašijo stavkarji. Poskušali so jih s silo iztirati iz nase-, , . I*, toda uspeh so imeli tak, kot pri apelu na governerja™ ^tZ^LiZ za odreditev milice v stavkovni okraj. In ko so spoznali,)delo med bog«t«ftkimi i» revnimi da nikjer nič ne opravijo in da ne morejo zlomiti solidarnosti stavkarjev, soae poslužili zadnjega sredstva — sod- ■■Tako so trmoglavi podjetniki drže načela, ..Jfc So u podjetju edini gospodarji in da se morajo delavci zado-|m in kultura! Ne bi i ^^^^^^^^^^^^^^^^^^ ^^ meno val "odeta". •m nam zahteva. da ga tako naziva jo. On noto biti goapod ali po ameriško miater, temvel ' sam* "fader". Imel nem priliko poalu ■ v cerkvi — io Kadar dajejo imena voditeljem atrokovno organiziranega delavstva. Kadar skrajni levičarski tisti pišejoLTnjegov^vTr......... o Kitzpatricku, tedaj pravijo, da je nazadnjak najhujše Umi»m ao •• mi uIm»iH eioveufci vrste, naobratno je pa "FinancUl World" izjavil, da Je\km«* v župnik jih je Pitzpatrick priznan socialist in uf ^ ji 1 . ... Dal jim |0 vedeti, da je on nji- iuko m* 91K11 >turnemu, ki ima irano prepričanje, da hov "o^e" in kar on tciiLpko dela za zboljšanje delavskega položaja. pralen i ae morajo prej, da li ho-iu «ovreči vne prineipe, ako »o ua prodnega mialjenja, ako ne. Mo reveii. Kajti kjer'vladajo avtokratje Novaki, tam je alogn in kooperativno delo nemogoee v amkda ameriike uatave ki dajt vsakemu prebivaleu pravieo, da «matra vero aa privatno atvar po ,am./uika Dejatvo, da ao ljudje naprednega mialjenja in delavski liati morili vee dobrega za narod v enem letu, kot pa "očetje" Nfrimki odkar avat atoji. je v takih naaelbinah mrtva irka | Hluiaj je imueael, do bi ae bil u mm ukoraj privezal na Wi ard. Malo jc manjkalo da niaeiu kupil farme a liiio, v kateri «t« nuje "fader" Novak, lu «tanova ti bi bil moral z njim vee meae cev! Farovž ¿e id dogotovljen iu ♦4o^e" nima drugega atanovauja. Ta bi bila lep«! Seveda aem ne biro premialil in odklonil kupčijo /atlnji teden aem fttal klaver-ui dopih ia Wil«rda v Froaveti popianik bi r«d uekej povedal pa ae ne upa a atvarjo v javnoot Marijino družbo «o tam uatano-vili. Kajpak! To je zelo koriatna reč za "o*eta". 55gane ho nam taktae drulbe in pokvarjene de vire, ki ne zbirajo v njih. SI iia 1 »em tudi, da "o*eM doat vpliva qe druitvo H. N. P. J. Wiiardtt, da ne more naptedova* ti. kakor bi treba. Ne ve», te je to rranica, ampak verjetno je Kodim po oetalih razmerah. Kdaj ae bodo ljudje otreall tekih ža lofeltnih razmer t Narodi ao obra-čuiutli h carji in kajzerji, obraiu noli bode tudi a kapital», toda kdaj bodo obrnili brbet duhovnic Ikhii iokorUMSevalgem in pijav kan»?p' s* m ( ■ Grcdof iz Wilarda »em >»e uatn vil v Milwaukeoja i« «Iebfl0 •4 Slovenije*' NEKOLIKO RESNICE 0 POLOŽAJU Y RUSUl. i P) š i I takega, kor oni lelijo. Noj omenite tudi, kako iive na-♦e Slovenke na farmah. Lahko trdim. da «o prve aelgvke na aiper [ riftkem kontinentu. Zelo morajo trpeti in doleti v«oko delo a hvo-| jimi soprogi, pa naj bo ie tako naporno bi neienako. Ker ao le ne po naravi alabejie, lo hitro is-{¿rpane in valed tega tudi ost urile. Ko nem jih videl tako obloie 11« » težkim delom in oigone od »milica, ao ite ml «milile. Tukaj je proletarakimi alo ji. Kakftnega političnega in kulturnega gibanja , nI. Wi!urd»ki Slovenci Imajo cerkev in svojega otota" in to j« dvoje xa nje — nvei NamnuMM,, ... „ «.. uredn»ka "Slovenije v iredno * polj« za obd«lovai,K ^ pn>ti ne 4«ne ato dol«rj«v u« aker iu fte ■,Yrnu' F . r§4, Vae lo po pi nift» «ko im« aredrtva in rdno voljo poatoti kmetovalec Kdor se enkrat prerine «kozi Seat lo oaem let telkego dela in le je v tem času srečen, da ui bilo bo* 'ezni v drulini, potem ai le miali, Ia je na dobrem. Opaaii pa sem ia ni tako. Človek pontone em čaau suh in iedclan; podoben je bolj atraftilu kot človeku. Kje>. *ovo telo «• hitro po«t«r« in 110-ge salnp zgodoj peSaii. Mnogi n«-U faraurji bi radi *pr<>menili poklic in «e izaelili. le bi dobili kaj anm Odkritje zarot, ), ,vzf ... veliko razburjenje me ui Združene države, če bi ostale nevtralne v vojni, da bi ne prodajale municije ali posodile denarja Angliji itd. Mtoil je. da bi bila U akcija boljša kot razprave o mirovni pogodbi. Ce bi navaden državljan napravil tako iajavo, tedaj bi velebizniško čanopigje takoj nanj nahujiikalo državnega pravdnika. mora lihi in amen na var ve&ie Aear. (Mrtiei. ki atonnjejo po ici milje daleč od eerkviee, ne intoje prihajali k «povedi ob nediljak, pač pa olí !*obotah. On je eJfnl pravi prernk. val drugi, ki govotv drugače, ao "krivi preroki". Kdor namreč čita alovenaki čaao-pia. katerega on «o priporoči (lo jo deber delavakl laao^isi. jt "krivi prerok**, ki a« ga je treba ogibati kot atrupsoega «oda; m že aem kil odprl uma. da ae oglo^ ahn sa be««do, pa aem ae hitra fMMonil. do niaem v dvorani, tem več v cerkvi. Kakor wm iivedol. j« rea bile nekaj rojakov k! a« postali irtve fenol limosa 'očeta*. Neil farmarji ae namreč teke ne vesoni drag ne drugega, do ao kakor eno velika draMne. Drug drogeam p»m«g«je na |mlj« lo kjer j» treba. In zgodil« ae je. do - n»..-,i, ' j raU"gN*ldh«", ki smH drugače kakor "oče No To morajo vpoitevoti v preatanim napadom na vansko Bepubliéanako Združenje oziroma m odbornik« Združenja. Povedal mu «em svoje mnenje in fant je btt t«koj pop«rjen. Sami mu je zastalo in aem mislil: Aha. ta bi Wl dober za deputaeijo v je priée! k sebi, jo rekel, do ae strinja z mano in da j« le delov« n« trn de ki prUH do k«kine«a komprorala« s Chieago^lzgevar-, jal se je, da « #mHd, do jo ekkeljao in .1« mu j« — 20-lctni Jame« Oliver in Ed M«rtin. olm doalužena voj«k«, st« se vlegl« na l>r«žo na Dixijcvi ee«li in oropal« v«ak«ga, kl j« priftol wMjjBBP H I I čno so izvedele oblasti za početje loža j sdaj dominirn vse ; vs* eivfl , Huskl narod kriči bolesti, ali ni-hče ga ne sifti. Oni, ki relnjejo ru-«ki problem z blrkado In orožjem, so poi>olnoma pohabili na rw»ki na rod. Francija hoče imeti ;/ svoj funt mesu — denar, ki ga jo po sodila carju, pri tem pit krvavi ru sko ljudstvo, da je groza. V Pe trogradu ni živil iu v Moskvi ni premog«. Po konservativnem ra cunu mora vzeti lonec pol Hiiljp: na oseb vsled lakote iu mrazai jo je stralno! Ni ga neprlstranakega opazovalca, ki danea pride iz sovjetske Kusij«, d« ne bi aokioa »t«lem svet: "H čim se se pregrešile ruske žene in otroci, d« jih eivilbdrani svet teko »tratne kaznuje." Sovjetska vlada jo od pomladi spremenila diktaturo proletarijaU v vojaško diktaturo. Vojolki po- mladih banditov in na liée mesta ne funkcije aovjetev prehajajo v roke revohicionaruih obrambnih svetov. Blokirana od zaveanHtov, je sovjetska vlad» primorona odložiti socialno rekonstrukcijo in pe«v«til« je rac svoje sile vojni, ki se vodi z mojstrsko orgsnisaeijo Ia vednostjo. Med komuttklfi samimi je močna opazieija proti vo-jeSkt diktaturi, «li fol|io|i* «lokler Angleži ia Franeeai v«dr iuj«jo Judeniča. Denikin« io Kol č«k« n« bojnik front«h. bodo v Kusiji vladali ekotremi«U in eka-traordinarni komkm(£ V času mojega lenttedenskega blvonj« v Rusiji j« bil trenotek. ko no /menil boljfteviki izvajeva H veliko tmago V Moskvi je bH« odkrita veHka protlrevOlncienar-na organizacij«, ki je M!« v tajni treai t IVnikinoai in CŠtUSk Prejemala je d«nar od znnaj kt pripravljala «e je, da evrfte so vjetake vlado O podrv^noaHll te sftroie porokam pozneje. No t», seče ooeb je bil» are«lrenMl hi več kot m» glavnik soronakov je Ml» umnrfooih; med temi je Ml tudi ge««rei Dimitrijev. "toč iu rdečim' t, ,„rjei„ ^ časno so anarhisti vrgli buuilM, dvorane med «borovaajem t ra litega ¡*vrftev«h»ege »dbora ' Trije Mani odbora Vse to jc imelo namen j/n,t: splošul maaokar borž^uij, .•entralni odbor komuniat .,••„, dronke je hitro vzel akcijo iu a * gitooija mi masni terorke,« ^ ()i. ia preprečena. Leuin |e /.0JH.t zmagal. j rim prideš v sovjetsko republi-takoj, du je na krmilu nizi rana vlada, ki strogo vzdržuje red. Kdor niiali. du vla Ja v sovjetski g^iji anorl.iju. „, J BHMKMi^WSmee ao raviui 1 nasprotne temu, kar sc suiutra u Anarhijo. Ves č«s mojaga bivanj« v Moskvi ui bilo nobenih nemirov. flfcc so o polnoči ravn0 tuko verne kakor © poldne. Nal»v sem hodil ponoči po ulicah, <|a m* | prepričam o variiUti oaeb, tod« j uki Z« potni list me ni „il vproial. Oledaliftča so natlaiei,« ! vsak večer in čajnice so napoluje-tie vzlic visokim cenam , Gospodarski položaj sc je po-sjabftal od spomladi, ko «em hil 1 zadnjič v sovjetski Rusiji. V uw-ja jc bil v Moskvi funt kruh« 22 rublje v, v septembru 55 in v „k. tobru jc ceua poskočila na 75 ruWjcv. T« pa ni vladna eena, temveč ceno ua odprtem t rgu: K»-r i ima vlada poifte roke s prehrani, j t vi jo rde*e armade, ne more /a. dostno zalagati civilnega prelii- J valatva v mestih, ki je vsled tega | prepuščeno živežnim ftpckuhui-tom. Kljub temu je danes vee kruha v Moskvi, kot ga jc bilo pred ! fttiriml meseci. Delavske plače so j se v tem času podvojile, cene za privatna živila pa potrojile. Kmetje, ki žive v bližini velikih mest, so silno obogateli. <3kn dalj gre človek od Moekvc. tem nižje so cene. Na primer: V Gomolja j stane funt kruha 35 rublje v, v Dvinsku 2«. v Brijansku 22, r i Tuli 20, v lTi. Samari. Saratovu, Kaeunu pa po pet do sedem ruh-ljcv. V manjših meigih je dovolj ži veža In ljudstvo ga dobi po nizkih j vladnih cengh. Denarja je povsod dovolj: ' jp. Kljub slabemu gospodarskemu položaju in zadnjih porazili na j južni fronti ni mialiti na padec aovjeteke vlade. Vaa znamenja ob mojem odhodu iz Moskve so ks zala du ao neiinpchi na Denikino vi fronti le začasni in prišli so m-radi lega. ker je vrhovno poveljstvo aovjetake «rm«de naredil« Veliko napako s tem. da jjfe, v«1 vojaftkc sile vrglo na sibirsko 1 fronto z namenom, da popolnoma uniči Kolčaka. Medtem je D« ni kili hi je dobil veliko pomoč «hI Anglije lu Francije, izrabil pola-žaj v južni Rusiji. Ako hi hil« mogoče' Hitro.premestiti nleče ar matic iz Sibirije na ruski jug. ne bi Denikin prifiel daleč, kajti sovjetske čete, ki so pognale Kolika tisoč vrst (660 milj) nazaj, u-jčle čez 300.000 mož, uničile v» južno Kolčakovo armado in odprle ilroko pot v Turkestsn, so pre-iinjcnc z neomajnih duhom zmage. Videl sem tisoče vdjskov rde če armade v Tuli, ki so pravkar priftll is Sibirije in so bili ua po'i ua Dcn¡kinov» fronto. Videl seiu nepregledne vrste konjenice, p«' bete. topništva, oddelke s strojnicami in oklopnimi avtomobili s vijaflke — sploh vse vse euotr uiodcnu- armade. In ko «cm gl^ dal velikansko vrvenje teh čet i« poslušal njih petje, ne morem df] kaj, da ne bi le zdaj rekel, d» £ Denikin isguhljen. Sovjetsks J-moda ni bilg fte nikdar tako inof-na, kot je danea. Tistega dn»*. ko «cm zopn^tlf Moskvo, je rdečs ar m«d« pričel« generalno ofenziv® no Deniklnovi fronti. M» Kot le rečeno, nsiljevi.nje Ik-kikin«. Judenič«. Kolčaka ki »<«• j oarhijc ruskemu imrodit ne Im r» žilo rtmkoga problem« Kdina ; sa odpravo boljševizma v js, da ae «k*ram blokada, akte" mir a sovjetske vlado iu * i-Rasi j» ekonomska zvesa K«*** ] ndmv» ko votem imelo prilik« j urediti notranje razmer In zaeie njati komaoim« s dem»kr.tii»H» Kksiremni koni00>»i I ■ I « blokado in rfvil»w» v»jno. kajti ravne to j»k v»lr*« je n« ■^Mgllfamii^llm^ __ sssvmap« je dane» ja»no, da hloka da Ia podpiranje KeUoka. 1*"» ktaa In Jndenič« prelivanje krv» " J ZAPISNIK ni. ZBOEA J K Z. v OLBVELANDU, O. (Nadaljevanje.) ™ > ------------— Delavska naselišfa moralo torej biti lo&ua od tovarniškega pod i,., i« in čiinvečja j« ratdalja med uaselištem in tovarno, toliko boli le krblicao Ztt »drevje delavcev. Hiša v takem delavnkem naselMu '„ nikdar ve* savsema kol eno četrtiako stavbi^a. tri fetrtinke naj dober delavsko sianovauj«, ao je ue|ai:g"i,e ima Človek ilv« l)t.klu tedaj *ivi rai*e v nJem pij«*, kot trcseu." Dandanes muogt »ore in piaejo o plJiMii^vaniiu d*šayc»v, kakor da ie pijančevanje , uosebna lastnost delavcev, ali jaz pravim, sgradite ia delavce č , a »lotijo za vrl tako da ima zrak od vseh strani dostop do hit. Vsaka hiš* naj ima F« veliko^aobo, veliko kuhiajo, po tri spalnice, mu-,gr0tt m sanitarno k* ran K t* s potrebno kopelo. C. privatniki ne more iu ali nočejo *gr*diti takih delavskih naselifc, Jr dolžnost obilne, da v sporszoiiiu i državo agradi »*ke hiše in jib odda delavcem v najem, I, ,,„ ,,roda *n lahko odpiačevalne obroke. Ulice med hišami naj bodo Uroke In nasakae * dre^em, kajti delavčev dom mora biti tak, da »e delavec bolj** počuti doma, kot pa v gostilni. Uptou Sinclair, znani ameriški pisatelj Je zapisal zlate in resnične besede, na katere opoiarjam .osebne tiste ljudi i» višjih krofov ki si domišljajo, da je vsak brlo« ;i()ber za delavsko stanovanje, ko ie delal: "Ce ima človek živeti v itiuoao ««» kak-čedna „, čioveika stanovanja in opaslli bodete kmalu, da delavci raje ost;i „ejo doma, kot da gredo v gostilno. Ce delavci danes Še zahajajo v jugualuviji v goetllae ob večerih, mesto da Jih »rešive doma pri »vaji družini, sli da gredo v knjižnico, svoj klub itd., je temu varok,. Če se m «zim po ljubljanskem Napreju. ker so stanovanju pravi brlogi in ,„¡so ustanovili lavnih knjiiošc, da bi delavci vanje pohajali ob pro-stem «'asu. Zavedam se, da bodo nekateri Jugoslovanski buršoaini političarji rekli, da le nemogoče isveati take reforme v Jugoslaviji, ker Je mlada država siromašna in se ae more lotiU »ocijalnth reform, ki so celo tet-ko izvedljive se bogatejšo drtavo. Tak ugovor ie zelo nesmiseln in do-ksxuje. da so taki pollUčarjl malo ali pa nič študirali gospodarska in socijslns vprašanja. V Angliji se nahaja lično mestece Bournvilte, ki ieii severovfhodno od Worcestershire, štiri inll}e Jugosapadno od Birgilngbama, v katerega fc bilo inkorporirano šele let« 19U. V tem mestecu prebivalo delavci, ki delajo v podjetju BournvUJe Works, lastniki legs podjetja »o prišli do spoznanja, še hočejo pomnožiti produkcijo v tovarni, da morajo skrbeti za iaobraabo in adravje delavcev. Podjetniki niso ostali le pri »poznanja, ampak so to tudi izvedli praktično, kar ilm je narekovala njih pamet, da Je absolutna potreba ta poinnožitev produk rije. Uvedli so Šole za splošno in strokovno iaobraabo, večerne šole ;.a mladeniče in mladenke do eden ia dvajsetega leta. Zgradili so veli ko kopel z basinoiu za plavanje, v kateri se delavci In delavke kopljejo na podjetnikov čas. Uvedli so obllgatno telovadbo znižali delavni čas. ustanovili knjižnico, organizirali športne klube in v enem letu so se poka zali tako veliki uspehi, da ap $e podjetniki odločili, da uvedejo še več socialnih reform za deiaratvo. Ce Je bilo mogoče privatnemu podjetniku izvesti take reforme, Jih Še toliko iatje izvede država, kutere 110-loga ie, da skrbi za udobnost ljudstva, ki Živi v nji. $ Jf Tovarnarjev zgled v Bournvillu nas uči, če ne pričnemo iavajati socialnih raform, da bo Jugoslavija Še dolgo časa ostala dežela siromakov in da se bodo ti simmlU Isseljevali irnje, kot so se iz nekdanje črnožolte monarhije, v kateri so državniki mislili, da Je prva naloga drŽave, NAZNANILO IN ZAHVALA. Naslanjam vaçm mojim prijateljem, znancem in sorodnikom, du je iuoju preljuba aoprmie LUCIJA tXLEZlflK J J umrla po tri tedenski mučili bulea-ni plučnici, dne 12. oktobra Ittll». Najiakrenejša hvala vsem članom društva "Slovenski* KoŠmarin" štev. m, S. N. P. J. v Star City, W Va., ki so se vkijub 'atebegn vremena vdeležili ludnašlcviliin pogreba, nadalje sc zahvalim V. M. W. of Amer k-a unijo lokal št. 4043 iz Asaege, W, Va., ki so m. dan pogreba delo vstavili opoldne in se vdeležili pogreba moje nepo zabite ooproge. Najlepša Hvala vsem, ki so mi stali ob strani v času njene bolezni iu mi pomagati. Torej še enkrat lopa hvula vaem, skupaj. Žalujoči ostali : Jožef Že-lcznik, oče, William Železiiik. sin in Anna Železiiik, hčerka. Star City, W. Va., Box 15j. Želite potovati domov?— Ce še imate parebrodnl Uetek ali na. pišite ali pa pridlu v svojo laatno korist k bančni tvrdki EMIL KISS, SWV Delavce polrebujcmo. ---- ', rab n israoiL kje se nahaja John Metelko. Pred d vem i leti bil je pri meni na hra» ni in potem je odšel .nekam v državo Colorado. Poročati mu imam zelo važne rttvari, kar sva govorila še ot> času ko je bil ie pri meni. Cenjene rojake ulj ud no prosim če kdo ve za njegovo bi-val išče, da mi ga naznani, ako bode pa sam čital ta oglas naj ae mi mi prijavi na moj naslov: Stcfe Gorene, P. O. Box 186, Ueruiinie, |Pa. (Pet. 28-29.) BAD XIIZVEDIL za naalov John Gorenea, doma je nekje od Mirne Peči na Dolenjskem. Predi 4 meseci živel je* v Adamaburga, Pa., od koden se je metd ne znano kam preselil. Ker' mi je pomagal in stregol v bolezni bi zelo rad izvedel za njegov naslov. Če bodo slučajno sapi čital ta oglas, ga prosim, da si* mi prijavi na moj naslov: Joaeph Ye^ko, 418 Vernon Ave., Kaat Chicago, lad. ■ ¿.¿j iftoi si tjnukvmx da skrbi za monsrhovo družino in prlvileglrsne sloje, ljudstvo pa lshko gre k vragu. Država iz katere se ljudstvo izseljuje i trumah, se pa ne more nikdar povspeti do blagostanja in moči, ker njene najboljše moči odhajajo za kruhom v tuji svet. Ali s t epi. kar sem dosdaj navedel, še ni vse storjeno za varstvo delavcev in malih kmetov, ki tvorijo veČino v državi in so tako rekoč jedro države. Predvsem ihora biti v drŽavi garantirana popolua združevalna In fzborovalna svoboda industrijskim, poljskim delavcem in mulim kmetom. ('ustavodajna zbornica ne sme sprejeti nobene postave, ki ouirju-I jc snovanje društev in sklicevanje shodov. Delavci, poljski in Industrijski, in mali kmetje morajo imeti pravico. da snujejo organiaacije, ki Jih sami smatrajo potrebne za blago-stanje vsega ljudstva v državi. Na ahodih jim mora biti garantirana pravica, da ae iarasijo. tsko kot mislijo o vsein, kar je po uHh pameti nujno potrebno ga blagostanje ljudstva v Jugoslaviji. Ce ae delav stvg ta mmm kmetom po njih sodbf zsslužijo du bodo res služile ljudstvu. Ne moremo pa pričakovati zboljšanja in |ke ftroko ter Imatl inanje 0 gro napredka, če bo JJudatvu kritika prepovedana. o«rlJi. V tej zadružni prodajalni Določiti je treba tudi maksimalni delavnik, ki se ne aine pod nobe- M nrociAi. mmmo uniiako hlaeo in min pogojem prekoračiti, če niso okolščine take da bi nastala velika 7. TFT. ™ škoda, baO ali «'cz niaksimalo, če niso nastale razmere kot sem jlk preje omenil. Pri «ft^o M gp^j označeni na-_ določanju delavnega časa naj se pokličejo k posvetovanju tudi pod- 'V^i owlwwu " ......I UMI ■ II obeh strank-mar' po zaslišanju argumentov ittogoče IHIIHKiI■ gosta nje ljudstva v Jugoslaviji. Le se tlela v- 77 ™ ZZ "T.. T ■ letniki, sli ps njih zastopniki, tako da se slišijo argumenti obeh strsnk, «la ie delavskim zastopnikom po zaslišanju argumentov mogoče iavr Pravičen I Plača pa dogovora. Joža Ambrošič, Visoka plača, stalno jUI?, ta. glasite ae pri: Suporintendentu, Pittsburgh Forgo Iron Co., North Suie, PilUourgh, Pa. šiiiimiiitiitiiiiiiiiuiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii POTREBUJEMO 100 DELAYCEY za delo pri gradbl (ceaatrue tion work) v PitUburgk, Pa. Ni nobenih delavskih neredov, •talno delo, dobra plača. Damo tudi stanovanja. Dobra hrana po |7.00 na teden. Oglaaite se takoj ns 004 Besse»er Build!»«, eer. Stalh It., D«i«mm War, Pittsburgh, Pa. Praddelavec (gang forman) se vabi, da pride pogledati delo. Mi tudi preskrbimo kuhinje, ako •I tele sami kuhati. Val ki namorete priti oaebno, plštte v vašem Jeslku na JOHN SMITH, gornji naslov, sa' na-daljšs pojaanlla. v a 111«1111 * • 1111 m a 11 • 111 •«i»1111 a i ■ tt i • 11111 a 11 a« I......... ......,.,,.'■ ' .«luni .i iii lii »m.iliji Domača HOFS Zelo okuano N«Uie ••stavljeno in pripravljene pe lauienlli asešak le »e prlpereša aa domaco pija^B- Infi» ^vil) ^ »ravl Develj aa g («Ion plja4e »e van» peilie «a prejem «vete #1.00. develj aa SO galea pa an »vete 92.80 vsa navodila kako pripravit se peilieje a blagem. nabSilte In »o prenrišnjte. Oe«M-'bet NE BABITE KVASA, TO JB PROTI ZAKONITO. Knjige a ras-ličnimi navodili aa iašelevenje pijal vem polijemo ae $1.00......... INTERSTATE DISTRIBUTORS' 27 Kaat Grand Rlvar Avasua, DETROIT, MICH. jm3 V interesu delavskega zdravja je nujna potreba, da se odpravi po-. "<"><> delo, izjema naj velja le za taka podjetja, v katerih je obrat po noči in po dnevu neizogibna potreba. Prepovedano po Ostane po-nočno delo v vaeh obratih za ženske in mlsdenlče pod ?den in dvsj- M-tini letom. Otroci pod osemnajstim letom ne smejo delati, od osemnsjsiegs do t_«lm in dvajsetega leta, ko se uče rokodelstva in ročnegs dela, nsj se ' ".je izdajo posebni zakoni, ki Jih varujejo pred izkoriščanjem, obe-»«•'II pa določajo, kako se vrši nadaljevali») izobrazba. ¿enake nsj bodo Izključene is v4h podjetij bi tovarn, ki ao «Hjive njih organizmu. Mezds zs odrasle delavce in delavke, to je od eden in dvajsetega hta naprej naj bo enaka. Sploh se mora povsod averti uaČek», da ae za eno delo ne glede na spol plsčitfe ensks mezda. Te določbe se marjo uvesti v industriji, transportni industriji, i okodclstvu, trgovini, domaČi Industriji, poljedel.tvu in gozdarstva. V* «•mi se morajo sploh povaod, kjer se delo mlškodi z mezdo. »s se izvedejo te določbe iyors država nsstsviti industrijske nsd-zornike, ki Jih volijo delavci po nsčinu poslancev v poslavodalne zašlo-■ l»e. /.A podjetnike, ki kršijo le postave n«»raJo bili določene ostre ka-in sicer se takoii podjetnika, ali njegovega sastopnika obsodi h «por in ne na denar ao globo. Pod nobenim pogojem se ne »me as-j'«»ma kazen spremeniti v densmo globo, ker Je «sporna kazen nsj-•»"liM. Karam'tja, da podjetniki ae bodo kršili postav, ki Jih je »prejel po- •'.......• i • i m liliMBjiti''' * u splošno ljudsko blagoplanje Je potrebe, ds ae Izvede »svsrovs-nje delavcev ss stagosbHUBlaost, »roti boleznim in nesrečam. l nhi(»s« držafi» je. ila jPvgame aliA aa vdove in »irotr in to o»kr-'»k« uredi snriaidvaml. tlafel ponižujoča aa vdove in «irote. smpsk de i« prizadeti ob^itijo Bot aa*aj, m lesar so oprsvičeril L /fo so reforme. M so atialtHBl potreb ae v demokratični državi, če hoče,uo ustvariti trdni oodtKba Miro lahko gradimo gospodarstvo ■ V'b*«vi. ds ga taavIMim MMmmM^ tomt. PoHiične stranka Box 801 ; Canoniburg, Pa. BOLOAB8KJ ČAJ. bolgarskega šoja tablete ao najboljše proti aaprtuici, slabi prebavi, kiali želodec, amrdljivi duh, bolni lelodae, obistne bolezni, bo* ločine na jetrih, ne rednost v čre-vib, prehlajenje, gripa in glavo, bol. Tablete narejeno is Bolgarskega čaja vam dajo ponovno živ. ljenje, vas olive kot mladeniča. Vzroki, da mnogo ljudi rabi te zdravilne tablete so, ker iavrie dobro delo. Naročite si ša danes de-set zaVojav, posebna eena $5.24 aH pa en zavoj za 75c vštevli vojni davek. Prodaja se pri Marval Me dicines Co. 163, Marvel Bldg.. P. 0. Box 063, Pittsburgh. Pa. ^' - «-i' i pnuj SAM DOMA I Iz našega iKvrstnega Malta in hmelja napravi lahko vaak sam dobro pivo, katero vaa ouveži In okrepča kot v starih časih. 10 galon pijača «a 12.35. Pišite še danes, dokler še la-hko pošljemo pb poŠti vaa potreb* na navodila. Kakovost je jamčena in pri večjih naročil damo popust. Prank Oglar, 6401 Superior Ave.; Cleveland, Ohio. Za Colllnwood sprejema naroČila Matt Petrovtoh Oandy Stara, 10617 Waterloo Ud.. Colllnwood, Ohio. .......—, ■nnm •NMiinmiiimiHiHHiHHiiiHtiiiiiaiNN - Potrobujoroo takoj nreoiogarje ss NOV rudnik v LAUREL RUN COAL COM-PANY, v Clearfield, Pe. To je nov, rudnik katerem Smo rav-nokar na novo ¡tidprll. Je tri čevlj« Ipek In »edaj dela vaak dan. Tu je selo ugodna prilika za premogarje, ki so navajeni delati pri niskem premogu, Še pesebao ke is le sov rudnik ae lahko dobe dobri prostori. Rabijo sS odprte svetilke: utrod na stanovanja. . j Oni ki šele dobiti delo pri ti drutbl naj gredo naravnan tJa v Clearfield, Pa., aN naj pišejo sa pojasnila na: MK. A. VABADV, 407 MOUSE BLDii , PITTSBUBOM, PA. ms- <■■ (Tukaj ni stavko). I ffltalllallfvfVVVaf••!9fVVIVIIfVlfVlvVvlvVVIIVVVvv m ..... ■ I I os »■» "»I »I..........Sdii Sltymki Ntrodiu v Ustanovi Jona I. aprUo ivoš. Ukora t V. jnnija ttOt v drftnvi Illinois glavni stan. sasr-aa so. lawndale ave , chicago, Illinois GLAVNI ODBOR ZA DOBO 1919-1922. Izvrševalni odbor. uraAvNi onsaa. assr^e a« a«,, cause», iu. ___—__s aoa I w, CMMNkoii Pa. TAJam. John viaDEsaxa. area ao. Unsa a^ TAJNIK SoiMŠKEOA OOOBUCA. P.ul Ssra«, SLAGAJNUI. Aaton i. TSvSovo«, I« I. Ck«rs, IIL uobavitoj OLASILA ri% tosu.. m* JBBDSkpmk« V talcu Colaksr, AvSh CtUsaco, aa sat. J v Jjba UaisnssA 4es Hsy S%s Sertaall.U. IU. Matu. Žd^lliT, Bm ITS. Bs.Ss.1«., Okla. Jas. moM, In 4SS, amUSsn. Fa. r«bah tank, aaee Pvosmt a^o., cie^Una OOLNIŠKI OOSZK. MMOMJK oanotiR, rsui a^aar, prsMUk. aa vgMooNo oaaoftit. RmM n.u.*-., aM «as, sna^vuu. r«. ..... ^ - «aa »a. Wish Hsvsa. Pa. iapaono oaaotJKi a.»«, šuur. i« 104, um», a—, U» Kekar, a«s ase, OSksrt. MkHu, aa Nadsoml odborr Malt PotrovU, pnlufcl, ISS1T Wstsrlos S4. Jebak awk.an. 41* Pi^w ai., kvsms. mi«. Jea. Kalaa. taer, g. T4tk a», Clsvoten* Okle. mUnm H a uvnš^« av.. cmoéà m. ii ^ m Tiakovni odbor, IQ|a Amhiinàll In y.ti taiv^oiš ^wv^^v MB HR^a flWvmi ^ ZDRUŽITVENI I I Prank AM. «IM ao. CrmwM Ay... CMm«^ Ht JtSka Oese, aa toe*»«*. Osuot«. Mlsk. y ¿w. Skok. 1ISI g. as. S»H CUv.laaS, Okie. Mary USswU, IM4 Bk Sottais A vs., Cklsaao. IS. KOHAVtilK. Or. P. j. Kam, asss at. Clair Ai INI UaaONIK rSOSVETa '. J*. Zsvartna. — via «Saaras paiSjalva la stvori, kl sa a« setsb. net ee esMjaJe ne naalavt Jaka Ve ■B Vas «aSava kslalAks «Meje aL V*r4svkar, asST-aa Sa. LavaSala Ave* Slovenci, Hrvatje in Srbi 7 Sle U pri volji aribrealti denar i la i '•> * ' »'B'.l m. ;r||ïi>' la e tole« lasu eeelall hitre pe* Mi deleino nejeenejo, nojaeaovejle In najhitreje. šoje deaar Sees vsssega odbitke. Ena peabninja ves preprMa io nikar vam no koda šal she non» pi* ista sa na dalj ie peieealla, katere vom aaaio sregevelje. fi Nemcih Stale Bank IM7 Sccm4 AW„ MT. IM M., NEW YORS CITY —» i •inem xboru ne pokalefo defensko. da ao amtje, Je proliljud P'ntal to lastil "••'«» lshko trdim, ker sem to občuUI na svoji koši. kar bem po- ¿¡¡¡L*\» soliB^ M au« «¿sie e aaiamok ratične, ne po krivici. glede na njeme radikalno ime. kl si sa najbolj ........................... Ukoriš* f'ni Uudte v oekdanji avatrtvograkl dršavl. §MslWlee tegs ixkori-, anis «o bile, da so se Jug»»slovanski delavci ia mali kmetje laseljevall ^umoma v tuj *vel. Odhajali so v Nemčijo, kjer Je bila posebno «a prva etapa. 4a ao zaakišili potrebni denar za aadel|no pot. Sli • T, tflpt. SUVoko ^VuSeJrDrlTe. Banado. Mehiko. Brssllilo Ar. »!-""n,io in druge Julnoamerlške republike Odhsjsli so v AvsiraMK N...../Haodijo in nsletel sem nsnje celo as Jspoeskem. I« butne .ko- S * ds ksmor sem prišel ns tvoJU» širnih potovsn|ih v prej. « m naletel ns Jugoalovene - Slovence, Hrvata ali Srba. šs s« ,„i jr tdHo> dB lijlt| pregovor o šldlh. ae velja a.nje. ampak '» h'so%lovaae. In ie sem (prešel pe v«roklh. bili m, «d«ovor, vH bik, kruha, ali pa. kde aij IKI v pollri|»kl drlevl. v kateri ? ^ »H* bliit s. peteml ls med temi is^Jeael. ki bi o.iell dem. pSP^feSSriiaf »li sem dejel, d. pride 9o% U *e bo v«e lo kruto maščevalo sad peli. -ogrsha drflae». « r • . - (Dslj<> • Pozor SUrninikarica pridružit€ se organizaciji UNITED HATTERS OF NORTH AMERICA, Mav.22. Posebna Beja te podružnice se bode obdrža-vala ns / 19 W«st Adama St., Ckkmfo, lil., v četrtek večer dne 90. oktobra t L Pridite vse, na ti seji ae bodemo pogovorili o novi lestvici za izdelovanje slamnikov Pridite vse one, ki ste članice in one ki te niste ¿Utnice, vsaka je dobro dotia, pridružite se nafti organizaciji. Vabijo. Goidie C vam, preda, in Clara Marqaad, tajnica. rr ■ Preštela" piše za blsgosfsoje ¡Ijudatva. Ako se strinjaš z njeni mi Idejami, podpiraj trgovce, ki ogisšsjo ~ t taiogi pa «wiernI eenl. AVTOV ZOtm, Mev avie ■wri^^ewaf t Bostels, Pa, L Za oglase ao odgovora! la agta-ševalal sami Ml ae aprejaiaaM do njih nobene odgevonwÜ. Vaak imam v# zs vsakdsnjo potrdiSčl kdor kaj kapi Is oglasov la éa ara nI vis« aa j mhb aa pnptše Vaake odgovornost In posledice aaj nosi vsak saaL Upravaištvo Usta. W ti f MORAL«! pr MATKKlJALNA POMOČ 8E ORGANIZIRA SA iTAVRAKJE. Našaljevaaja s t «Uaal, dvajeet centor. Več razočaranih stevkokaaev, 4ci eo verjeli v «mj ko, de jim bodo jeklaraki podjet niki plačevali po petdeaet dolarjev na dan. je zapustilo jcklarue. Materijalna podpora sa stevkarje v pittsburškem okraju. PltUbnrgh, Pa — Tukaj ao or-ganttirali pomožno ekeijo za vea diatrikt. Htevkarji. ki so podpo rs potrebni, bodo pričeli prejema ti podporo že ta teden. Uatanovili eo pomožna poverje« ništva v lokalnih stavkovnih glav uih etaidh. Potrebne ata v barake d nižine hodu prejele . uekaauice za iivile, a katerimi bodo hodile ne pomožna poverjenižtva po ži mIIHU^HMI Lainjive pripovedk»! prod »enatnlm odsekom. Washington, P. 0. - Pred se natnim odsekom je bil /.aelišau tudi W. A. Ratenbury, atavker iz Garyja, ki js izjavil, de so vesti o aktivnosti rdečksrjev v stavki navadna izmišljotine, s ketero hočejo ikodoveti stsvkaijem. Pov daril je, de stevko vodi Ameriške delavska federacije, da jeklarski delavci izvojujejo oaeimiroi de-delavnik in kolektivno pogijanje Jekla no izdelujejo. T Ohieego, 01. John Fitzpe triek je izjevil pred Delavsko fe deracijo v Chicagu, da je etavka jeklarskih delavcev akoraj dobljena. Zdaj jevaevede samo vpre šsnjs česa. kedej jeklenki pod jetniki prfcpoznejo evoj poraz, k šs veduo upajo, da seetradsjo atavkarje Po njegovi izjavi je starka ekorsj kompletna. V (le-fjrju ne produeirejo jekli ln rev no tek je poloAaj tudi drogje kot na pr. v Clevelendu, Youngstow nu in Johuetswnu. Is dimnikov-e ssr prihsja dim, ki ga uetvarjajo preddelevci in etsVkokesi z raznimi pripravami, toda produkcije ni. V dolhii llijingalicU, ki je srce Jekla rak c industrije, je pre« stevko ponoči švigal pismen prot nebu, kakor da prihaja iz ognje sike. Zdaj je ponoči tema, nikjer ni videti švigajočoga plamena preti nabfc* f\- } M Inozemstvo« Gibanj« flote pred to se ! Reks, 23. okt. Živahno me navrlranje sevezniških bojnih la dij v jadranskih pristaniščih js teku. Ameriška torpedovka Foo te, ki je bila pred Reko. je od ¿lule včeraj v Split. Kneko ee gl bljejo francoske in angleške boj ne lsdjs. Ne ve as ps, da U js gibanje brodovjs v zvezi a položajem na Reki eli ue. IVAnnunelo Je odr*dll, de vrl* volitve na Reki v nedeljo Narodni evet, ki obstoji mi 30, ok tobra mi«, je isdsl oklic, v kote rem «»revi, de prenehe ekalatireit čim bo izvoljen občinski evet oklicu je tudi rezglešena oblika vlade ue Reki. ki l>o obatela skupščine, kabineta ln predaednl ka; skupščina lavoll predsednik« Volilna kampanja ss vrši is ne» k 'mM las "Vsmska uradno NOVICE IZ JU-f GOSLAVIJE. Obhodb« celjske porote, kurol Kovač, rudar iz Veleuja je bil redi hudodelatva uboja ((zahode) e R. Ločičnika z nožem v prsa) oUojeu na strog lOmesečni zapor Franc Kajič. »teklamki dela-vec v Trbovljah-Hrastuiku je bil obsojen, ker je sunil TO-letin-na eterčke z bajonetom v hrbet, teto da je te ne mestu uiurl, ns tri lete težke ječe. Jene/ Alt je ukradel med drugimi enega vola Dremljeh iu je obaojeu ua tri ete težke ječe. — Anton Verk iz Plete je kradel telice, kreve in kokoši. Zato bo morel sedeti pet et. — Prane Degen in njegov to variš Ai«ton Kovačič iz Zgornje Hušice ste nepadla posestnika Antona iu njegovo hčer Antonijo Kovačič in ju oropale. Namazale sta se po obrazu s Črno mest jo in uapedla KovečiČe, ki je Ml že v postelji, ge vrgla v rjuho zavite-gs us tla Iu mu s silo odvzels list ulco s 4000 K gotovine. Ker eta imele na vesti tudi tatvino v ško do Antona 6kubecg, sta bila oba/ jena zaradi hudodelstva ropa Krene Degen na 8 let, Anton Kovačič pa na 4 leta težke ječe. — Jekob Oreinek, doma is Sčavnice pri Radgoni, je dobil zaredl hudodelatva tatvine 2 in pol leta težke ječe ker je kradel pri Ivanu Mar-ku v Zagradu, pri Idi Wokaun, v vili Amalije, v Vili Rafka »elpi-ča, v vili goepe dr. Kukovčeve in v žagi Vinka Kukovca. - MIha Perklič iz Lačne gore je v noč na 27. julija zabodel v hrbet orožnika Tomeže Kobela, ki je čez par minut nsto umrl, — Hodni'dvor mu je prisodil 5-letno težko ječo —Prsne Mlakar iz Podarede-je umoril svojo Ženo Url* Miaker. Franc Miaker je bil nsd 20 let o-ženjen k Urša Mlekar, ki j« bila pridna ln dobra gospodinja. Bodi la je 2 otipkV 1 pa spl.ovila. Zakon je bil do lani arsčen. Pretečeno jene 11 pa je poetajalo obtoženčevo jlubavno razmerje a sosedo Tere-zo Vuk vedno bolj očito, čessr pe Urša Miaker ni megle mirno pre* našati. Prosila je moža iu soModo naj gresta vsal avojo pot, s ze men. Mesece marea je Miaker podtaknil svoji leni saetrupljeao repo in ji starosti, ds jo bo neee ns sodnijo. Žena js pe repo sama pojedla, drugi dan ss ps komaj rešila. Na Veliki petek ji je naR v epenju na jesik neko tekočino, teko de je imele vea ožgan* usta bski volilni zakon za'celo državo, čemur danes meščanske stranke e razpravljajo po nekaterih li stih.—Mi smo že ponovno |H>ve temna noc. Samo semtertje so gorele rdeče baWje ali migljale svetilnicc. osvetljujoč z medlo svit lobo tolpo vojakov, jezdecec in pešcev, različno oi»oroŽenib Ceatá jc bila polna vojakov. Pripravljali so ne na pohod, kajti povsod je bilo opaziti živahno kre-tanjefTu in tam so1)ila vi-gromnim vozom z lestvami, v peterem so Wl> vpreženi štirje konji. f1Í, "Sedite, gospodje!" reče. ' r ' "Nekdo že sedi tukaj," reče plezaje kvišku Zaglobe. "A kje je peša prtljaga!" "Na vozu pod slamo," odvrne Kovalski. "Sedite urno!" ".A kdo sedi tuTM nadaljuje Zsgloba, gledaje tempo osebe, sedeče na vozu. "Mirski, StankoviČ iu Oskerko." se oglase' glasovi. "Volodijevski, oba Skretuska iu Zagloba!* odvrnejo neli jetniki. \ "Klanjamo se vam, gospodje!" "Klanjamo se vam! Vrlo družbo bomo imeli. Veste li, gospodje, kam nas peljejo!" "Popeljete ne V Bi rž o, gospodje," reče Ko-valskl. /..v- " .m . '' ^ Pp teh besedah da povelje k odhodu. Petdeset dregoncev obstopi vos, uakar odriuejo. ki jamejo potiboma govoriti. s edom nas oddajo," reče Mirski. "Nadejal sem se, da bo tako." k v ¿la. A meni bi bolj ugajalo dobiti| ob «a»u U nesrečne vojne," y.aklitíe VoKdijtraki 11 mi u j ne, Mihael," odvrne Engloba "¿ voze ne lahko izmuzneš, če pride priložuoet, r kro. tflo v glavi i»ei |e beg nemogoč. Prav sem imel, k« 9w|Bal, da si kaj takega izdajalec ne bo u oprostil komu najmanjšo krivdo." ' "A vendnjee «e je sball" opicni Zasloba. "Kdo ve,4.1če se nimate uprav meni zahvalili u ' i. nje?" "A to na kgk način?" Radi tega, ker me ima krimski kan zelo rad J^mMIB seči ijegovem živijenSuJt^olog tega me tudi, naa kralj, milosti ji vi Jan Kazimir, zelo njioHtuje/, Z dvema takšnima veljakoma pa se Kadzivil ni »]|7, nil apreti, ker bi ga dosegla tud^i na Litvi." | 4' Kakšno budalost pravite, gt>spod! I sovraži kralja, kakor vrag blagoslovljen«. Ko bi on vedel, da Rte vi kraljev ljnbček, paTffi? brea daljših okoliščin spravil nn drugi -govori 1 "Jaz pa mislim vse drugaeo," oglasi ae Ok-kerko. "Hetmán se oČividno ni hotel sam oamde. že vati z našo krvjo, da si ne nakoplje maščevanja. Pripravljen pa sem priseči, da nas ta Častnik jh?-Jje k Švedom v ta namen, da nas tam usmrti" "Oj, oj!" reče Zaglobe. Vrsi umolknejo za nekaj čuna. Medtem pa j«J karavana doepela na kejdanski glavni tiy M«nto| je bilo zatopljeno-v spanje, v oknih ni bilo videti luči j, Hamo psi so grozno lajali na mimogredoče ljudi. "Vseeno!" oglasi sé Zagloba. "Vsekakor pa smo »i pridobili cana, in Če nam bo sreča mjrta mi že še pride kaka zvijača v glavo . . . Vi, goapo-dje, me Še slabo oznate," nadaljuje, obn»ivši ne k starim polkovnikom," tpda vprašajte moje tovariše in ti vam povedo, kako mi je že -časiH'predlo .. . Toda povejte mi, gospodje, kdo je ta čaxt-nik, ki nas spremlja? Ali bi ne bilo mogoče pregovoriti ga, naj zapusti izdajalca ter prestopi na našo stran?" HTd je Rok Kovalski," odvrne Onkerko. 'Jaz ga pozna in. Toda ne splača se ga prepričevati! J -Raje sedim med sovražniki, kakor pa racdi:r UporiMi je kakor kozel, semo tega ue vem. kalni odvrne' Strtnkovlč. od ji ju je bolj bedast.1 f-v .1 ■ •'».¿T?1 mm «v - - TT: m goljufije. Komisija, kateri je bila poverjena likvidacija guapoderat ve pri bivšem krenjakem deželnem odboru j« končala ave> delo in prišla na aleti velikim iiercduontihi in go ljufijam, ki ao jih vgapjali klerikalci pri tem svojem koritu Kako je v Omlgori Italijani širijo vesti o nemirih iu splošni nezadovoljnosti v Črni gori. JV voljni k naše drževe v Črni gori pa konatatire, da ao vae te veatl zlobno izmišljene. Kovanja naje tih in plačanih agitatorjev v Črno gorci ne marajo ponlušatu ker se prebivalstvo čuti ae Srbijo eno-Tudi uradniki ao «korej nami domačini. _ r RAD II IEVBD1L. kje ee nahaja moja sestre Frančiška Ocepek, sedaj omuiena Uri-ber. Svoječaeno je bivale nekje v Coloredi. Oglam naj ee svojemu bratu, ki M md porOčel več važnih tnerl. Mo« naalqv je: Jernej Oreprk, 4tk Street. U SaUe. lit. t^AMEL su naj bolj« ** Vaš ukus, one tu 1V neito novoga i vi ¿ete biti zadovoljni u 18 CCnU a \ svakom pogledu. Kamel ni »u Ogarete kao do padanje koje ste pulili i zaoto je izabran naj boljt Turški i Domači Duvan koji daje zadovoljstvo svakom puia¿u i ovo vohla*1 u 1 k0ÍC drUg€ cigarete ito Va» je za do puliti Kamele nego i koje druge cigarete. r Kamel ie najvraniji duvan i ukus ktrjtgn Vam daje^ da se uvek secate samo Kamele. On ima jedan naj vrsniji ulcus i ne moiete se nikada oetaviti jar u njima ima zadovoljstvo. Kamel Cigarete su koje treba pusitj, One su tako prijatne i kusne, kadi pulite samo jedan put Vi čete primeti-ti da su to naj bolje i naj kusnije. I sa ^IJ stim čete Vi biti jedan koji čete puliti samo Kamel Cigarete. Vi možate puliti koliko volité Kamel Cigarete i nikada vam se neče doaaditi to zaači dobra soba. , Da sami sebe zadovoljite prestavite Kamel Cigarete sa ma kojim drugom cigaretonf i cenom na svetu. K. J. REYNOLDS T9SACC9 CO. WHOTON.SAUM.N.C. 1 Henry J. Schnitzer State Bank ENA NAJSTAREJŠIM RANK. KI STOJI POD STALNO DRŽAVNO KONTROLO RAZPOŠILJA DENAR NA VSE KRAJE S POLNO GARANCIJO. FtOOAJA VOZNE LISTKE ZA VSE ČRTE PO ORIGINALNI CENI. IZVRŠUJE VM ZADEVE V STAREM KRAJU KI osla pea~»«l v sla»« ŠMfisa, M Ma r 4mmm» seeRm rajaka— fe peak* S ktr " V SESTRAM^ NAVODILA IN POJASNILA 4»M mM, ukaj HENRY J. SCHNITZER STATE RANK 141 WaakleeUe Sltaa« JÜ Iba fbsk, M, T. ŽELITE POTOVATI DtM8V?- ča ta t mata parohrodni liaUk ali ne. piiita ah pa pridite v «vajo laatno koriat k bančni tvrdki EMIL KISS, ¡5 Sí í" POZOR DKKLVTAI Slovener, eter 30 let želi ar sr simnitev avrho ženitve e Slovenk«» od 90 do 30 let staro. Vdova t enim otrokom tudi ni iskljočen« Katero veseli in resno miak nej nn piše, priloži naj avojo eHke keir ro na «ahtSvo rad vrnem. Tajo • jemčena, pkmti je ne te neelo» A. R. R. P D. No 1, Bos 10, Oek dele. Pn, , 4