Knjiga S ŽIVLJENJE IJÏ SVET Štev. 12. Ljubljana, dne 22. marca 1929. Leto Ш. Dr. FrantiSek Behounek Malmgren, Marjano, Zappi Avtoriziran prevod edino in izključno га »Življenj* in svet« iz knjige »Trosečnici na kre ledové*. Pre> ha, »Mars« 1928. Prof. dr. Behounek, edini preostali ne« italijanski udeleženec Nobilove polarne eks» pedicije, je napisal knjigo, v kateri skuša podati kar najbolj možno objektivno poro« Čilo o poteku ekspedi» cije. Po izčrpnih po» glav jih, ki obsegajo priprave za ekspedi« fijo, start »Italie«, njen težaven polet iz Milana do Spitzber« gov, polet čez sever« ai tečaj in Se vedno nepojasnjeno kata» strofo zrakoplova, opisuje dr. Behounek Življenje »brodolom« cev« na ledeni plošči, fcjer se je odigrala tragedija Malmgreno; vega življenja. V noči, ko je. Malmgren ustrelil se« vernega medveda, ki ee je približal »rde» čemu šotoru«, je sli« šal prof. Behounek cehote tajen pogo» vor med korvetnim kapetanom Maria« nom in korvetnim kapetanom Zappi« jem, ki sta sklenila, da morajo njuni oklepi ostati tajni. Dr. Behounek je bil zaradi tega zelo vznemirjen, ker ni vedel, za kaj gre. To ie zvedel šele drugi IkČur' ^o J'e Malmgren po prigovarjanju i t, italijanskih oficirjev sporočil genera« tu Nobilu, da nameravajo vsi trije zapustiti »rdeči šotor« in se napotiti čez led do oba« le. Pn tej priliki se je izkazalo., da so ho« leli tudi drugi pobegniti. Nabile se ie sprva Dr. Finn Malmgren energično protivil vsaki cepitvi rešenih čla» nov ekspedicije, končno pa je menda verjel Malmgrenu, ki je obljubil sigu-rno pomoč, kakor hitro dospe s svojima tovarišema na varno celino. Bili so zares tragični tre» nutki, ko so ostali pisali kratka pošlo» vilna pisma svojim sorodnikom. Nato je prišel trenutek po» slovitve. »Vsi smo poljubili odpotujoče tovariše«, piše prof. Behounek, »in Cec» cioni je neprestano ponavljal: »Arrive» derci domani sera« (na svidenje jutri zvečer). Upal je, da se bo trojica uverila, da je vsaka pot ne» mogoča in da se bo vrnila že prihodnji večer. Toda žal tega niso storili. Pot je moral plačati Malm» gren z življenjem, Mariano z nogo, Zap» pi pa skoraj s pa» metjo.« Nato opisuje dr. František Behounek odhod treh tovarišev na ledeni plošči v velezanimivem po» glavju pod naslovom »Malmgrenova smrt« ki ga v naslednjem priobčujemo: V motni svetlobi meglenega dne so stali trije naši tovariši pred šotorom. Na hrbtu so imeli del svojega brašna; da se ne bi prezgodaj utrudili, je .Viglieri držal škatlo, ki jo je imel Ma» riano pritrjeno z motvozom na hrbet; takisto je pomagal Trojani Zappiju. Malmgren se je vsedel in oprl svoj na» hrbtnik ob majhno ledeno steno. Biag« gi je prinesel še ostanek reči, ki so jih imeli naši tovariši vzeti na pot; brž nato je jel Mariano nalagati na Malm« grenov nahrbtnik rezervne kose oble« ke. Teža je bila taka, da je Malmgren klonil s protestom: »It is impossible to cary it, that's more then twenty ki» los«1. Mariano je vzel nato nekaj prt» ljage nase in Malmgren je vstal s ta» kim pogledom, da sem še danes sigu« ren: že v tistem trenutku je moral spoznati, da je precenjeval svoje moči. Na nesrečo je bil ena izmed tistih na» tur, ki ne popuščajo; ko sem ga bil vprašal, ali misli, da bo lahko hodil tako oprten in še z ranjeno nogo, je odvrnil: »Ja, ich glaube, es wird ge» hen«2. Zappi je bil najbolj vznemirjen; vrnil se je k meni in me poljubil, na« kar sem mu dejal, da imam zaupanje v njihov uspeh Naposled sem stisnil roko Malmgrenu; za razgovor ni bilo več časa, kajti Mariano je že klical k odhodu. »Kdo pojde prvi?« je vpra» šal Malmgrena. »Vi, ker imate kom« pas,« je odvrnil moj prijatelj; bile so poslednje besede, ki sem jih slišal od njega. Naši tovariši so se kmalu oddaljili v smeri proti otokom. Pot je bila ne« navadno težavna; zdaj so nam izginili iznred oči /a globinami med ledenimi stenami, zdaj se pojavili na vrhu kak» Sne 'edcne plošče. Komaj so bili kakih dvajset metrov daleč, kar Ma« riano nokKč" Biaggija — na Malmgre» novem nahrbtniku se je nekaj razve» zalo. Biaggi je pohitel k njima iti po» pravil napako, nato pa se je vrnil na preišnje mesto Viglieri je stal tik me» ne in si utiral oči. Bilo je prvikrat in zadnjikrat, da sem videl v njegovih o^h sol*e: ali mu je bilo žal, da ni bil krenil z ostalimi na Dot, da se je prostovoljno odpovedal edini možno» sti rešitve? Tega ne vem — sigurno je. da v teku našeoa nadaljnjega b'va» nia na ledeni plošči ni niti 2 besedico obžaloval, da se ie tako odločil in ostal to Var i" bil vsekdar — hraber pomor» ščak. vedno pokoren povelju svoiega vo^Helia. Vse do nolnoči je Viglieri z dalinog'edom sledil pot naših tova» rišev in še zvečer naslednjega dne, 1 »Ni mosoče, da bi to nosil, saj ima več ko dvajset kilogramov.« * »Da, mislim, da pojde.« 31. maja se mu je zdelo, da vidi na obzoiju enega izmed njih, kako se tru» doma pomika dalje; drugih dveh ni več mogel ugledati... Kaj se je zgodilo na tem pohodu, to» likanj izčrpavajočem telo in duha, ki je naposled privedel naše tovariše pred brezno blaznosti? Pripovedovanje obeh rešenih častnikov vsebuje kaj malo podrobnosti; to pa, kar izvemo, je naj« bolj tragično poglavje vse dosedanje polarne zgodovine. Bridko razočaranje sta prinesla že prva dva dneva; vzlic nadčloveškemu naporu niso mogli pre« hoditi na dan več ko dve morski milji, torej malo več ko tri in pol kilometra. A zaloga živil se je krčila mnogo hi» treje nego v šotoru na ledeni plošči. 300 gramov, ki zadostuje ljudem, ka» teri ne opravljajo težkega dela, je da» leko prepičlo ljudem na težkem, živ» ljenske sile izčrpavajočem pohodu; tu je treba več jesti, zato so porabili pol do tri četrt kilograma na osebo in dan. Uživali so večinoma zoprni pemeni» can in sicer mrzlega; zaloga dveh li» trov benzina se je kmalu izčrpala v negospodarni, primitivni pripravi za kuhanje, ki so si jo bili napravili i z pločevinastih ostankov zrakon'ova. Na ledenih ploščah se obuvalo hitro trga — saj se ie tudi naše. obuvalo ljudi, ki So ga skušali kolikor le moči štediti, raztrgalo dobrih teden dni pozneie. V raztrgano obuvalo je silila voda in mrazila vse telo, ko so spali pod mo» kro odejo. Tako so začele Mnlmgrenu ozebati noge; kasneje tudi Marianiju. Moj ubogi prijatelj ni mogel s svojo ohromelo roko tako skrbeti zase kot njegova* tovariša: niegovo slabo srce, o čigar bolezni ni nikdar govoril z na« mi, mu je jemalo še tisto malo moči, ki so mu ostale spričo te ohromele ro» ke. oviraioče ga pri hoji in pri vsa» kršnem delu'. Čez 14 dni ni mogel več • Ugledni švedski prirodoslovec de Geer mi je sporočil v nekem pismu, da je Malm» gren trpel za srčno h'r, Vladimir Bartol Psihoanaliza in vzgoja Doslej smo videli, da so histerija In nevroze kot: nevroza prisiljenosti (Zwangsneurose) strah pred prostorom, pred zasledovanjem in podobno s i m-p t o m i v podzavesti nakopičenih, ker iz zavesti izrinjenih teženj in želja. Analiza sanj nam je pokazala, da ko-reninijo podobna bolestna stanja po ogromni večini daleč nazaj v mladosti. Otrok doživlja tedaj tiste usodne vtiske, ki so biti odločilni za vse njegovo poznejše življenje. Kateri' činitelji najbolj vpKvaijo na otroka? Nedvomno je. da sta v prvi vrsta dom in šola. Sta-riši, bratje in sestre ter učitelji določajo često smer otrokovega poznejšega udej-sttvovanja; prav pogostoma vplivajo usodno na njegov potek. Primer iz knjige švicarskega učitelja in psihoanalitika Z u 11 i g e r j a : »Psychanaly tisehe Er-lahrtmgen aus der Volksschulpraxis« naj pokaže, kako posegata omenjena čini-telja v otrokovo življenje. Pod naslovom »Nervozna pisava« priobčuje naslednjo dogodbico iz lastne izkušnje: »2e ko je Hans Egger izročil svojo p ekspresijonist. ★ »Kaj se ti je sanjalo zadnjo noč?« »Otto Schenker (tovariš) je napraviJ ogenj. Tedaj je zgorela naša hiša. lo cela vas. Samo jaz sem ostal in jokal.« »Česa se domisliš ob ognju?« »■Požarne brambe.« »Dalje!« »Ognjegasca, ki brizga.« »Kateri ognjegasec?« »Oče.« »Dalje ! « »Nič!« »Kaj ti ob ognju še pride na misel?« »Otto Schenker vedno deta ogenj. Tedaj imam strah, da bi se kaj ne vnelo. — Jaz ne smem nikdar delati ognja; oče mi je strogo prepovedal!« »Lahko bi se kaj vneto — kaj ne?« »Morda naša hiša!« »In potem---čenui jokaš?« »16. novembra je naša Eridica umrla. — Imela je vnetje pljuč, grozansko vročino.« (Asocijacija: naša lriša gori — smo na tem, da zgorimo — vroče, rdeče — Frida.) »Nimaš-li še driige sestrice?« »Rozo. A ta tli tako zlata. Večkrat me tepe.« ■ (Roza je namreč starejša.) »Ali je bila Fridica starejša od tebe?« »Leto mlajša. Vsi smo jo imeli tako radi.« »Dalje, kaj ti pride ob tem na misel?« »Kako smo vsi jokali — (ob krsti), mati in tudi oče!« (Zakaj poudarjanjem a t i i n oče?) »In ti?« »Tudi jaz sem jokal, rajši bi bil umrl!« »Zakaj?« »Ona je zdaj angelček!« (misli si: »Jaz bi bil...«) »In —?« »Leta okoli po nebesih. In lahko počne ter ima. kar hoče.« »in ti tega ne smeš?« »Ne!« »Na primer — kaj ne smeš storiti?« »Ognja.« »In bi rad?« »Ugaja mi, če se tako navzgor vaje — in drugi dečki smejo delati ogenj!« »Če pa bi se vnela vaša hiša?« (Joka) »Na to sem misli« »Kdaj?« »Ko me je oče tepe!.« »Kaj si si mislil?« »če bi se le bila vnela.« »Čemu si bil tepen?« »Nažgal sem si bil luknjo v bluzo.« ★ Narišem črto na tablo. »Kaj ti pride pri tem na misel?« »Tla« (Sprva nisem razumel doml-sleka.) »Katko to?« »Tam .spodaj je zemlja, zgoraj nebo.« (Sedaj .ie vse jasno!) »Povej mi nekaj o zemlji!« »Tu je Fridica pokopana!« (Joka.) »In tu?« (Pokažem nad črto.) »Tam je ona angel« »Napiši mi črko na mojo črto!« »Katero?« »Katerokoli, kot hočeš!« Najpiše veliki F. »Kaj ti pride pri F. na misel?« (Se smehlja.) »Oče!« »Na kak način?« »Imenuje se Friderik.« »Veš-Ii sedaj, čemu pišeš pod in nad črto in samo nanjo ne?» »Ne!« »Jaz pa vem in ti bom povedal: ti pišeš zato, ker bi hote! biti kot Fridica pod zemljo in gori v nebesih, da bi bil svoboden in bi lahko imel in delal, kar bi si želel. Nočeš biti. kjer je oče, na zemlji, ker ga moraš ubogati.« (Smehlja se.) »Toda v nebesih je tudi oče. mar ne?« »Nebeški oče.« »In angelci ga ubogajo. Vsi moramo ubogati. Nihče ne more vsega imeti, nihče ne more početi vsega, kar bi rad. — Razmisli to!« (Namen te morale: Oslaibljenije ideala »nebesa« kot enakovredno biti svoboden po smrti, omiljenje pomena brutalne očetovske oblasta, pod katero deček silno trpi, s tem, da priznava ubogljivost napram očetu.) * Naš avtor končuje: »Sedaj piše deček normalno. Kar je bilo bolestnega na pisavi, sem lahko iz-premenil. Da bi mogel spremeniti tudi proiosovsko vzgojo v hiši njegovih staršev!« ★ Iz navedenega primera je razvidno, da ima prevelika očetova strogost baš obratni učinek nego ga oče pričakuje. Ni dečku morda toliko do ognja samega, do veselja, ki ga ima pri tem; mnogo več mu je do tega, da mu je zabranjeno, delati ga. početi nekaj, »kar je vsem drugim dečkom dovoljeno.« Iz tega se rod; v dečku dvoje vrst želja: prvič naravna reakcija, to je želja po maščevanju nad očetom kot zatiralcem in kratil-cem svobode — ko ga oče tepe, se spomni želje, da bi se bila vnela njihova hiša — in: drugič — želja, da bi bil svoboden in bi lahko delal, kar bi hotel, kot njegova mrtva sestrica, ki leži pod zemljo in leta v nebesih kot angel. Simptom, v katerem pride slednja težnja do izraza, ie dečkova nervozna pisava, ki pada sedaj pod črto — leži v zemlji kot njegova sestrica — sedaj se zopet vzpenja preko nje — leta po nebu kot angel —, samo na črti, na trdi zemlji, kjer je njegov oče gospodar, noče obstati. In še -nekaj lahko spoznamo u navedenega Zulligerjevega primera: da je psihoanaliza metoda, ki lahko zve-1 i k i m u s p e h o m p o s e g a v v z g o-jo otroka. Dejstvo je, da so zares dobri vzgojitelj že zdavnaj spoznali, da se z metodo uporabljanja palice in drugih skrajnih sredstev nikdar ne dajo odpraviti vzroki ml a- dostnikovih napak. Doseže se siceT lahko naglo viden uspeh, ki pa je le vrtanji, zaikaj otrok se ume potuhniti, a za strogost se navadno maščuje nad drugimi objekti: razbija šipe, ruši ograje, uničuje tujo lastnino, muči živali, pretepa svoje mlajše brate in sestre ter slabejše tovariše. . Skoro vselej je trpinčenje ž i- v a J i, ki je baš med dečki tako razširjeno, le »p r e n e š e n o« maščevanje nad prestrogim očetom ali vzgojiteljem. In pa izraz želje, da bi bil sam že tako velik in močan, kot je oče ali učitelj, da latoko pretepa in kaznuje. ★ Druga reakcija, kj je često posledica nesmiselno stroge vzgoje, ni nič manj škodljiva, kot omenjeno »prenese-n o« maščevanje. V tem primeru postane otrok plašljiv in nesamostojen, izgubi vso samozavest in je prepričan, da mu ne bo niič uspelo. Zuîliger pripoveduje primer, kaiko je prišla nekoč k njemu v razred nova učenka. Ko je vstopil, jo je opazil, da se joka v kotu. Na vprašanje. čemu joka, je odvrnila po daljšem Obotavljanju, da so ji povedali, da je novi učitelj zelo strog. Prejšnji učitelj je bil namreč strog in se ga je zelo bala. Jokala je zato, da bi vzbudila v njem sočutje, ker se težko uči. Toda ZuMiger jj je pomagal preko teh težav in dekletce se je začelo z veseljem učiti in je doseglo v šoli povoljne uspehe. Iz navedenega bi se dalo sklepati, da je psihoanaliza poklicana, da spremeni celotni današnji sistem vzgojstva. to je vzgoje doma in v šoli. V psihoanalizi bolj ali manj podučeni vzgojitelj naj bi vzgajali otroke uporabljajoč novo metodo kot sredstvo za od reagiranje nakopičenega psihičnega gradiva, ki se manifestira v slabostih, napakah in zablodah, katerih ne pogreša noben mladostnik. To bi bil ideal, če bi vzgoja pač ne bila — posledica razmerja med vzgojiteljem in gojencem in torej prav talko odvisna tud' od prvega čini tel ja — vzgojitelja —, ki pa je tudi samo — človek, podvržen v isti meri vtisom, kot vsak d ru d. tore: nič manj. kot gojenec sam Vsaikonrr ki je pazno sledil dosedanjim našim izvajanjem. bi moralli »«.staviti to-le vprašanje: Ali izvira strogost vselej in vsikdar iz pedagoških nagibov ali pa ima morda svoj izvor kje drugje? ZaKaj otrok muči živali? Cemu iz-кааице svojo oblast nad svojimi miaj-š.mi brati? Cemu preupa slaoe^e tovariše? Ker se ne more maščevati nad tistim, ki ga tiramzira in kaieivga mora ubogati. Nima-li morda včas. s t r o-gos t s strani vzgojiteljev podobnih izvorov? Bivša učiteljica pripoveduj j iz dobe, ko je še bha uč-na.a na učiteljišču, da so ona in njene tovariaice vselej vedele, kdaj se je neiu nj hov profesor spri s svo.o zeno, ki ga je ti-raniziuala; takrat je bil namreč izjemno strog v klasificiranju. Drug vodrtuj, ki dolgo ni mogel napredovati .n se je čutil zapostavljenega za nadLič.teljem, ki je bil po službenih letih m.ajši od njega, je postajal od leta do leta hujši stran svojim učencem. Pretepal jih je — seveda v veri, da vrši s.ojo sveto vzgojiteljsko dolžnost —; v resnici pa se je hotel samo maščovati za lastno zapostavljanje. Poduradnik, ki mora pred svojimi nadrejenimi klečeplaziti in ga je njim nasproti sama Ljubeznivost in smehljaj, se izkaže proti ženi in otrokom kot neizprosen tiran, pred katerim neprestano trepečejo in se mu morajo vselej ukloniti. To vse pa zavoro »vzgoje in spoštovanja,« ki so ga dolžni rodbinskemu »poglavarju.« Znait je primer starejšega profesorja, čigar alfa in ornega vsega poduka je bla beseda »disciplina.« Ko je bil imenovan za ravnatelja neke gimnazi e, se je mahoma 'zkazal za dobrega in popustljivega človeka. Smer rodbinske vzgoje določujejo često popolnoma interni razilog, k: so daleč od vsakih »pedagoških principov.« čeprav se skrivajo ponavadi pod to krinko. Ko čuti mož, da nima več vse ljubezni svoje žene, temveč da se ta pogostoma celo v pretesni meri obrača do otrok, začenja uporabljati »strožje vzgone mere« proti njemu in palica poje tedaj mnogo pogosteje, nego bi sicer. Mislim, da na podlael navedenega lahko postavim naslednje pravilo: Tiranska v z g o î a rodi tiranske ljudi ali — slabiče: pogostokrat oboje v eni in isti osebi. Kaj naj se nadejamo od psihoanalize glede na vzgojstvo? Lahko mnogo do- brega, lahko pa postane v nepravih ro-kan uovai na in ceio skodiiva. V z goji-teij. Ki je пекје površno citai o ps fto-anana in nima čuta, bo viaei v vsaKi napakici simptom neviozč, začetek težke uu^evne obolelosti, začu bo l.stati po »rodb.nskih kompieks.h« učenčevih, ne bo pa pomislil — ker se bo smatral za nezmotljivega —, da je aiiko On uas on vzrok dotične pogrtške s svojim napačnim razmerjem do oaroka. Psiho-ana'iiziral bo na levo in desno, v^e se mu bo zdelo sumljivo, povsod bo iskal napak in skr.vnih grehov; otroci ne bodo več videli v njem učitelja, kmveč le še — detektivskega psa. S svojim finim instinktom se bodo prilagodili novi okošč.ni, speljali, psihoana Izira-.ioéega vzgojitelja na napačno sled in bodo trpeli prej ko slej na istih napakah. Zakaj iz slabe ga vzgojitelja ne more tudi poznavanje psihoanalize napraviti dobrega pedagoga. Nasprotno je lahko psihoanaliza po naravi dobremu vzgojitelju velika opora. V nji bo našel uspešno sredstvo za spoznavanje svojih učencev. Mogoče mu bo. da jim pomaga iz mladostnih težav s pojasnjevanjem in nasveti; tako si bo še bolj odprl njihova srca in si pridobil njiho- vo zaupanje, kar je prvi pogoj vsake uspešne vz&oje. Lno pravdo pa veljaj za vsakogar, ki se hoče kaKorkoli v zivlenju posluževati psihoanalit.čne metode: on sam mora biti prvi, ki se podvrže strogi psihoanalizi. Najboljše je. če se prepusti v analizo izkušenemu psinoanaii.tiku. Seveoa se doigo ni rečeno, da je sedaj kot psihoanalitik že dober vzgojitelj m da sme novo metodo uporabljati na komurkoli. Zakaj za to je treba temeljitega študija m mnogo izkušnje. Pač pa mu bo služila v oporo pri njegovem vzgojnem delovanju, omogočala mu bo boljše razumevanje otroške duševnosti .n s tem nudila sredstva za pravilno učinkovanje na gojenca. Ni dovolj svariti pred slepim in površnim analiziranjem ; »psihoanalitična m a n i j a« je namreč pogosto bolezen ljudi, ki so kdaj pogledali v kako psihoanalitično knjigo. Vendar pa sem prepričanja, da bi s mot r en uvod v praktične izsledke in tudi v uporabljanje psihoanalitične metode na splošno našim vzgojnim močem nudil lahko upoštevanja vrednih koristi. Netek (Odgovor na javno vprašanje) G. dr. Fr. Zbašnik vprašuje v svojem članku »Netek« (»Življ. in svet«, V., št 10., etr. 296/7): I. ali sta beseda »netek« in njen pomen te kje drugje znana razen v Ribniški doli* tli in v Vel Laščah; II. ali je v vsem tem, kar on poroča iz svojega rojstnega kraja, kako гто resnice ali pa je »netek« zgolj plod ljudske domi» šljije. — V naslednjih vrsticah hočem na 1. in 2. vprašanje odgovoriti, kakor vem in znam, morebiti bodo znali drugi pove« dati več in bolje. Ad t. Izraz »netek« je v različnih pome« nih znan v raznih krajih Slovenije: V leksikalnem delu rokopisne zapuščine Levstikove najdeš: neteka) pojav, da jed človeku ne tekne, nič ne zaleže, ga ne na» siti; b) človek, ki mu nobena reč ne tekne (oboje v Laščah); v tem pomenu poznajo besedo tudi na Pohorju. Okoli Celja je ne» tek = nems-t-než. požrešnež (v tem pome» nu io rab: Slomšek) Obširno piše o ne» teku Jožef Dr ob nič v »Novicah«, 10. II. 1847.. str. 24. Pravi, da ima »netek« téle pomene: a) prvotni pomen (= pojav, da nam jed ne tekne) — po vsem Slovenskem; b) vsaka nasprotnoet; tudi = hudič (mileje, manj surovo izraženo) — v dolenjih krajih celjskega »kroga« (okrožja) za Savo, more» biti tudi onkraj Save na Kranjskem; c) = jedun, požeruh — više proti Celju. Pri» dejal je pripovedko o mifskem bitju Ne» teku, ki v hiši, kier prosi zaman hrane, vse požre in iz jeze naredi, da takim nerado» darnim ljudem drevesa, njive i. dr tri leta nič ne rodijo. Netek se tudi zove v vzhod» nem delu mariborske oblasti neko zelišče, ki se daje prašičem med pičo, da bi jim bolj teknila. Ad II. Popisani abnormalni -pojav imenu« jejo medicinci akorijo ali a p! es ti jo. Pri hudih možganskih boleznih, histeriji in raz» nih boleznih uma se opaža, da se pacijent po nobeni jedi ne čuti sitega; tako se pri njem razvija požrešnost Akorija se pojavi tudi, če se komu prereže deseti par mo» žgan-kih živcev Netek torej v tem pome» nu ni plod ljudske domišljije. G. dr. Zbašnik tudi pravi, da so onim nesrečnežem, ki jih je mučda tako abnor» malna lakote, »plesale venomer vse mogo« če jedi pred očmi« in da se je »zdaj. zdaj kdo sklonil in posegel po grudi zemlje, me» neč, da ;ma kos kruha pred seboj.« To utegne biti tista panfapija ali alotriofagija, ki ie simptom nekaterih živčnih in umskih bolezni. Ivan Kostiél. čebele in letošnja zima Po letošnji sibirski zimd bo gotovo zanimalo tudi one, ki niso čebelarji, kako so mogle čebele — te šibke žuželke — prenesti toliko mraza. Sicer žive čebele v vseh Mi matični h predelih zemlje, povsod tam, kjer živi človek in kjer nudijo travniki in gozdovi četudi le za par mesecev v letu s svojim bujnim cvetem čebelam za življenje potrebni nektar, ko.iega spreminjajo v med in cvetlični prah, W rabilo za Tiramo mladičem. V naših krajih se pa nista zanesla ne čebela, ne čebelar, da bo pritisnil tako hud mraz. Posledica je. da je v slovenskih deželah zaspalo za vedno več tisoč če-belnih družin. Divje čebele, ki se pa v nobenem pogledu ne razločujejo od domačih, prebivajo navadno v gorkih duiplih vsahlih smrek ali bukev, najdejo se pa tudi v malih votlinah strmega skalovja. Domače -Čebele goje čebelarji v lesenih, ali iz slame pletenih panjih. V vsa ta prebivališča ima le količkaj občuten mraz dostop, posebno, ker morajo imeti odprtino za zrak. Druge žuželke se zarijejo globoko v zemljo, ali se na druge načine zavarujejo pred mrazom. Čudno je, kako more čebela prenesti hud mraz, da ne otrpne. Saj je tako občutljiva, da umre vsled mraza, atko'ostane le par ur v temperaturi med 6° in 8° C nad 0. Čebela je namreč med žuželkami dosegla v boju za obstanek potom prilagoditve poleg mravelj jako visoko stopnjo v razvoju, tako nekako, kakor človek med sesalci. Slično kakor človek si čebela v mrajf enostavno kuri v svojem bivališču seveda brez ognja, ampak z medom, kojega preko zime polagoma za-uživa in pretvarja v gorkoto. Opozarjam na dejstvo, ki je lajiku po večini neznano, da ni smatrati poedina čebele, trota ali matice, kot bitje, sposobno za življenje. Tako bitje tvori šele čebelna družina, ki obstoji iz ene matice, več trotov in 10 do 20.000 čebel delavk ter satovja. Matica .ie v času, ko začnemo opazovati čebelno družino v tej razpravi, t. j. v jeseni, že prenehala z zaleganjem jajčec. Trot.ie so pomrli že v juliju ali avgustu, ker se pojavijo v tem kompliciranem bitju samo v pozni pomladi in v začetku poletja, kadar nastopi potreba, da oplode kot samci enkrat za celo življenje mlade matice, k) se izločijo s potrebnim številom čebel iz stare družine kot novo bitje — kot roj. Poleg teh treh živih različnih/članov družine tvori sestaven del iste tud;i sa-tovje. Sat zgrade čebele iz voska, k-i ga izločujejo kot nekako mast iz svoje krvi. Sat obstoji iz več tisoč cele, ene poleg druge, na obeh straneh tenke voščene stene, ki služi kot skupno dno cci-licam na obeh straneh. Satov je več. Oblika satov je. ako ni čebela ovirana pri .grajenju po neprimernem prostoru, taka. da je v sredini največji sat v oblV' ki približno okrogle plošče in na obeh straneh istega visi od stropa v razdalji 5 mm več satov tako, da je vsak nadaljnji od srede proti kratu vedno manjši. Skoro bi se dala v lažje razumevanje primerjati tako sestavljena čebelna družina s človekom. Matica s troti tvori spolne organe, čebelice krvne žile, mišice in druge ude. a satovje okostje itt kožo. Upam, da je na ta način pojasnjeno. kako je čebelna družina sestavljena kot živo bâtie, kar je bilo potrebno pojasniti, da se razumejo nadaljnja opazovanja. V sa to v ju so čebele od pomladi čez poletje gojile zarod v celicah. Ako so nabrale več medu, kakor so ga potrebovale za hrano, so odlagale med na najvišji rob satov. Ko je proti jeseni matica polagoma prenehala z zaleganjem celic, je bila potreba vedno manjša in zaloga medu se je od stropa proti sredi vedno bolj širila. Tudi skrajno stranski sati so se medtem polnili z medom, ker sredi in tako nastane zimski kîopec. v kojem preživi družina zimo. Na ta način je doseženo, da izpostavlja čebeina dru-žina obdajajočemu jo mrzlemu ozračju najmanjšo ploskev ter oddaja tako na ozračje najmanj od svoje gorkote. Toda kljub temu bi gorkota čebedne družine kmalu pošla, ako bi se ne nadomeščala, saj cirkulira v prostoru, kjer visi satov, je, skozi odprtino vedno svež zrak. To gorkoto proizvajajo čebele s tem, da jedo od zaloge medu. Med je kemična sestavina ogljikovega vodika ter Od le\'c na desno: Kako ogreneš roj; odgajalnica za matice na jtusl med smrekami hala zalegati. Na ta način .ie nastal na zgornji strani satov irn stranskih satih nekaki kučmi podoben pokrov medu, segajoč preko polovice približne krogle, kojo tvorijo sati. V spodnji polovici so prazne celice. Ko pričnejo hladni jesenski dnevi, prenehajo čebele iz,leta va ti ter se od dne do dne bolj stiskajo v krogli podobno obliko. Pri tem zasedajo na gosto 5 mm široke ulice med sati na obeh straneh srednjega sata, na kojem sedi v sredini te krogle matica. Ko pritisne hujši mraz, zapuste čebele še skrajne stranske ulice, se stisnejo proti pride v dot i ko pri dihanju s kisikom, stično kot mast ali sladkor, ter služi tako za kurjavo. Ker ne leže pozimi matic« jajčec in ker čebele ne rastejo ter se pri njih tudi staiHčevje ne obnavlja v taki meri kakor pri sesalcih, ne potrebuje čeibelna družina v najhujši zimski sezoni drugega za življenje kakor nadomestilo za zgubljeno gorkoto, kojo nadomešča z uživanjem medu. Ker sede čebele na satovju v obliki krogle tako, da jih ob-daje od zgoraj in deloma od strani po krov medu. se jim ni treba mnogo premikati. da pridejo med zimo do medu. Najprej použijeio med, ki ga ob robu deJoma zasedajo in potem se pomika cela krogla, zaključena, vedno navzgor taiko, da ostanejo čebele vedno v stiku z medeno zalogo. Ako bi zgubile čebele zvezo z medom, bi morale v hudi zimi umreti od glada oziroma mraza, kar se je posebno letos zgodilo v premnogih primerih. V letošnji zimi je obdajal če-belno družino, naj je bila ista v panju ali v kakem duplu. tako mrzel zrak. da se je spremenila para, ki jo izločujejo čebele pri dihanju, v led v daljavi nekaj centimetrov od čebeine krogle, bodisi na dnu. ali ob stenah bivališča. Jasno je, da bi vsaka posamezna čebela, ki bi se odtrgala od gruče in zašla v ozračje hladnejše od 6° C na 0, otrpnila in umrla. Le aiko so čebele strnjene v že opisano krogio. morejo vzdrževati za obstoj posamezne čebele potrebno gorkoto in isto po potrebi regulirati. Naj bo pri tem omenjeno, da tudi poleti ob visoki temperaturi ne more vzdržati posamezna čebela več dni sama zase, naj se jo še tako hrani, ampak umrje, kar je še en dokaz več o pravilnosti gori navedene teorije o čebelni družini kot živem bitju. Čebele, ki sede na robu medene zaloge, zauživajo polagoma med ter ga z medsebojnim pitanjem oddajajo sosedam, tako da kroži to kurivo po vseh malih želodcih posameznih čebelic, ki povzročajo z dihanjem, da med kot ogljikov vodik zgori in jim da potrebno gorkoto. Ker oddaja čebelni klopec na ozračje jako malo gorkote in ker morajo čebele imeti "posebno razvit čut za regulacijo toplote v tej krogli, porabijo neverjetno male množine medu. Močnejša družina porabi po točnih opazovanjih v najmrzlejšem zimskem mesecu kvečjemu 1 kg medu. kar je vsekakor majhna množina, ako primerjamo porabo hrane n. pr. pri sesalcih za vzdrževanje življenja in telesne toplote. Ta poraba se koncem januarja ali pa v februarju prične večati, toda tedai je že pričela matica zalegati v sredini gnezda ' jajčka ter morajo čebele vsaj okrog teh jajčec vzdrževati trajno topoto okrog 30" C. Tako smo torej videli, kako si čebelice pomagajo v zima. da se* ubranijo prof mrazu. Toda ka/k razlog je bil. da tožijo letos posebno oni čebelarji, ki goje čebele v malih panjih tako zvanih »kranjičih«. da so jim čebele po večin1 pomrle. Opazovali smo zgoraj čebelno družino. ki je imela na razpolago za razvoj svojega telesa idealno ugoden prostor in dovolj medene zaloge, ki je bila vedno čebeini krogli pri rokah, tako. da se je ta krogla polagoma pomikala v celoti za medom. Panj — kranjič — je pa štirioglat. nizek, podolgovat zaboj. V tem zaboju so čebele prisiljene zgraditi satovje kakor jim pač dopušča oblika zaboja. V istem grade čebele a-tovje ali po dolžini zaboja, ali pa pi, i гг tako, da ga pritrdijo na strop. Zakai niso dosledne v enem ali drugem načinu postavljanja satovja. ni pojasnjeno. Po-dolžna lega satovja se imenuje mrzla stavba, češ, da prihaja zrak iz žrela naravnost med ulice, a lega počez topla stavba. V onih panjih, ki so imeli mrzlo stavbo in ki so imeli dovolj zalog • medu v satovju. se je v letošnji hudi zimi pomikal klopec čebel prav lahko stismen med ulice proti zadnjemu koncu vedno za medom, ker nanašajo čebele v kranjičih zaradi tega, ker so sati nizki in dolgi, zalogo na zadmjo stran sata. V pa« njh. ki so imeli toplo stavbo, so sedle čebele v jeseni in se strnile v zimski klopec na nekaj satih od spredaj ter so živele od male za'oge ki je bila na zgor njih robovih teh nizkih satov. Ko zima le ni ponehala, ie ta zaloga po&ia. Sedaj je pa morala nastopiti katastrofa kljub temu. da je blo v panju na zadmih satih mogoče še več kilogramov medu. Ako bi se čebelna krogla hotela pomakniti na te sate. bi se morala razkleniti in 1>5 morale čebele potovati preko robov satovja od spodaj na medeno satje v zadnjem delu pansja. Pri tem bi čebele zašle nestrnjene v ozračje Wadno gotovo pod 0 in bi vse otrpnile. Tega pa niso nit»' poskušale in prav gotovo jih je našel čebeCar vse mrtve še vedno stisn'ene v gosto kroglo. Druge zime se pri nas to ni pripetilo v tako veliki meri, ker je bilo med zmo nekaj ''užnih dni ki so jih ^čebele vedno porabile, da so popravile 'čebelarjevo napako, ki jim je dal tako slabo biva'išče in se preselile iz praznih satov na polne. Naj se čebelarji s kranjič-i potolažijo, saj prorokuiejo proroki še toplo in lepo pomlad, k' jim bo dala iz preostalih če-belnih druž;,n mrnogo novih rojev, saj je naša kranjska čebela znana kot ena naj-rodovitnejših pasem na svetu. Žigort Lesorezi v dimšnjt Številk' so delo slikarja grafika E. Justina. Pierre Magard Neprilike afriškega raziskovalca Teden dni je šlo potovanje mirno in brez neprilik.*) ioda ko smo prispeli do gozda pn Mayumbu, je izbruhnil med mojim, ljudmi upor. Bili smo baš v pokrajini M' Tola, kjer je bil pragozd izredno gosto zarasel, in če bi bili hoteli kreniti nekoviko bolj proti zapadu do bregov reke Ogoué, b, bili morali napraviti velik ovinek, ali pa tvegati prodiranje skozi neprehoden gozd in vzeti v račun prekoračenje nekaterih velikih rek. ki smo zanje .rtieli na raz-po ago samo splave. Mo,i ljudje so mi zatrjevali, da bi bilo bolje gozd obiti, to pa zlasti zato, ker je oiio v njihovem interesu, da se potovanje čim bolj zavleče. Skušal sem jih pregovor.ri, da jim bom povišal plačo, če pristanejo na to, da gremo skozi gozd. A zaman! Videč, da z besedami ne dosežem ničesar, sem dal kratkoma-lo ukaz za pohod. Nekateri so zagodr-njali. toda ko sem se obrnil, da vidim nezadovoljneže. so spet vsi utihnili in nadaljevali smo pot skozi goščavo lijan, ki so bile tako gosto prepotene med seboj kakor telesa golazni v Dantejevih jamah. Dva dni je bilo vse mirno. Toda tretji dan je začel neki veliki Jakoma, ki je bil po vsem videzu vodja upornikov, pretiti. Sklenil sem, da ga ne izpustim iz oči. Nadaljnja dva dneva sta potekla brez pripetljaja in meneč, da so se duhovi pomirili, sem ukazal ko smo ckœpeli do bregov Ogouéja, u taboriti se. Hotel sem tam ostati nekaj dni. da dam ljudem priliko, da se odpočijejo. pa tudi sam sem potreboval nege in pokoja, zakaj moje zdravstveno stanje je bilo vse prej ko ugodno. K temu me je pripravilo tudi to, ker mi je bil vodnik pokazal sveže sledove črede kakih dvajset slonov ter mi nasvetoval. da za nekaj časa presta-nemo z raziskavanjem pragozda. Toda k pestrih barvah pre> stolnico mariborske oblasti Maribor. Nadaljnje priloge te vrste sledijo Vsa» ka teh dragocenih p.-ilos odtehta po stroških in vrednostih dosedanje reprodukcije, zato naj naročniki oproste. če bodo prejeli to ali ono številko brez. običajne priloge z naslednjo večbarvno sliko bodo imeli tem večje veselje. V. Šv. železniški trajekti Tekom pretekle zime se je večkrat ponavljala v dnevnem časopisju vest, da je med Numčijo in DansKo onemogočen žeieznioki trajektni promet. Marsikateremu čitatelju na prvi mah ni bilo ja^no, Kaj naj prav za prav znači to. Ako si torej nekoliko bliže ogledamo to besedo in jo najprej primerjamo z besedo traktor, bomo takoj videli, da to m eno in isto. Traktor v železniškem zmislu je prav za prav vsaka naprava, ki pomaga prevažati železniška vozila po železniškem tiru. Med traktorje spadajo torej vse vrste lokomotiv, bile parne, električne, bencinske ali katerekoli druge vrste. Kakor imamo pocestne traktorje, tako imamo tudi železniške. Železniški trajekt pa pomeni nekaj povsem drugega. Ako se nekoliko ozremo na zemljepisno karto danske države, opazimo, da obsega zelo veliko število raznih gosto obljudenih večjih in manjših otokov in le malo celinskega ozemlja. Ker pa je železnica prvo in najhitrejše prometno sredstvo, ne more ostati tudi omenjena država brez njenega ustroja. Vendar pa bi nastali zelo veliki stroški, ako bi hoteli spojiti vse otoke medsebojno z ogromnimi mostovi, četudi znaša razdalja med posameznimi otoki le nekaj kilometrov in je morje med njimi le malo globoko. Poleg gradbenih stroškov pa bi se pridružili še vsakoletni izdatki za vzdrževanje predmetnih mostov, ki bi predstavljali tudi tako ogromne vsote, da jih ne bi bilo.mogoče dobiti skupaj iz obratnega dobička železniškega omrežja. Zato so posegle nekatere države, kakor n. pr. Danska, k drugemu, cenejšemu sredstvu, ki ipak omogoča redne in pravilne železniške zveze med posameznimi otoki in celino. In to so ravno železniški trajekti in njihove naprave. Mesto da bi zgradili med posameznimi otoki velike mostove, se posluži železnica posebnih parnikov, ki so tako prirejeni in opremljeni na krovu z železniškim tirom, da se lahko zapelje nanje s primernim številom železniških vozov, ne da bi nastala potreba po prekrcavanju blaga ali prestopanju potnikov. Tak parnik odrine po izvršenem vkrcanju celega vlaka od obale in prepelje celo vlakovno sestavo k obali drugega otoka, kjer je zopet napravljena posebna izkrce-valna priprava za železniška vozila, nk na rob obale pripelje lokomotiva in povleče počasi in previdno celokupni vlak s parnika zopet na kopno ter nadaljuje po vestnem pregledu vseh vozil vožnjo po tiru. Ako nastane potreba po zvezi nekoliko otokov medsebojno, je seveda potrebno več trajektov. Železniški trajektni parniki služijo po večini za prevoz potnikov in tovornih vozov. V primeru, da gre za prevoz potniškega vlaka, nikakor ni treba potnikom po dovršenem ukrcanju celega vlaka ostati v vagonih, temveč so zanje pripravljene posebne kabine I. in II. razreda, kakor tudi posebni prostori na krovu, kjer se lahko zadržujejo med trajèktiranjem, ako traja dalj časa. V Baltiškem morju imamo tudi nekaj daljših trajektnih zvez, ki služijo direktnemu prometu potniških vlakov iz Nemčije preko otokov na Dansko in_ dalje na Švedsko. Trajekti omogočajo torej tudi udobnejšo vožnjo brez prestopanja. Zanimivo je nadalje, kako so izvršene pristaniške naprave, koder se ukrcavajo vlaki na trajektne parnike. Gotovo je samo ob sebi razumljivo, da je najnevarnejši oni trenutek, ko se delo izvršuje. Parnik mora biti pritrjen tesno na obalo in sicer ne bočno, temveč čelno navpično in podolžno, da predstavlja v tem času tir na kopnem in po parniški palubi eno samo nepretrgano enoto, ker bi drugače ne mogli zapeljati vozil brez nevarnosti na trajekt. Zato ima pristaniška naprava iz-dolbljeno obliko, kakor približno ona polovica trajektnega parnika. ki polagoma zapelje k bregu in ga tamkaj nato krepko pritrdijo, da se preveč ne guga in ne oddaliuje od obale niti ga najmanšo mero. Ako je morje mirno, se to doseže razmeroma lahko. Mnogo težji pa je položaj, ako je morje razburkano. Toda tudi za to služijo oja-čilne naprave, ki kljufo temu omogočajo relativno mirno lego parnika med vkrcavanjem oziroma izkrcavanjem. Na krovu so položeni trije ali pa samo dva tira. Tudi je velikost trajektnega parnika odvisna običajno od ja- kosti prometa na dotični progi. Novejši trajekti so zgrajeni običajno s tremi tiri in imajo prostora za 15 do 24 dvo-osmih tovornih, 10 do 15 dvoosnih osebnih in 5 do 8 štinosnih velikih vozov. Vozovi so tudi med vožnjo trdo spojeni medsebojno, poleg tega pa pritrjeni še s posebnimi verigami in sponkami na ladjo, da se niti za ped ne premaknejo med prevozom in da ne nastane zaradi guganja in drugih ladijskih gibov kako nepotrebno in nevarno suvanje med vkrcanimi vozili. V Evropi so slične trajektne naprave v prvi vrsti med Nemčijo in Dansko, med Dansko in Švedsko ter Norveško. Toda tudi v Ameriki je nekaj sličnih železniških prog, ki se poslužujejo trajektnega načina. Poleg teh »čistih« trajektnih zvez pa so seveda tudi take, kjer se vozila ne zapeljejo na parnik, temveč prestopijo samo. potniki in s6 vkrca vsa roba ter prepelje vse. skupaj preko vode, kjer že čaka pripravljen drugi vlak, ki ga zasedejo potniki in se naloži vanj prepeljana roba. To seveda niso prave trajektne naprave, temveč navadne povodne zveze med dvema progama. Trajekti pa služijo prevozu železniških vozil s potniki in blagom vred. E. W. Poison Newman Z avtom v Teheran Avtomobilska vožnja skozi puščavo v Bagdad in od tam čez perzijsko visoko planoto v Teheran se sme nedvomno štpti med najlepša potovanja na svetu. V pogledu raznolikosti in prirodnih ter zgodovinskih zanimivosti je ta vožnja gotovo edinstvena. Pot vodi skozi: prastara orijentalna mesta, voziš se po deželi. ki je več tisoč let dajala grandi-jozmo scenerijo zgodovini starega veka! Kdor -se pelje v . veliki limuzini Nairn Eastern Transport Company, doživi obilico najti^vsakdanjajših vtisov, ki se pestro vrste dritg za drugim. Vedra ja- snim tropskih. solnčnih. dat in••• mistika sanjavih noči te često tako prevzameta^ da se ti zdi, kakor bi živel v pravljični deželi. Občutek imaš. kakor da' si na velikem odru. kjer hiti mimo tebe dejanje za dejanjem kakor v.snu.. Ko je za nami Bejrut in Sredozemsko morje, se jame voz počasi vzpenjati tip Libanonsko gorovje. Ves čas- vožnje do vrha hite mimo tebe majhne-vasice. Zrak je hladen in vsepovsod vlada gio-boka tišina, ki jo le zdaj pa zdaj prekine klic pastirja. v : •. r t Kraljevska palača v Bagdadu Potem gre vožnja nizdol v ravnino Bekaa z rodovitnimi, z rekami prepre-ženimi polji in dalje čez Antilibanon proti Damasku. Ni lahko dati temeljit in popoln popis Damaska. To blesteče mesto je biser med dragocenimi deman-ti in nalikuje bohotnemu vrtu sredi pustinje. V poletni vročini so damaščanski vodnjaki že od pamtiveka dajali milijonom ljudi osvežila in okrepčila. Vrtovi rode čudovite sadove. To mogočno središče juûrovske kulture je videlo dvig bi propast silnih držav. Neumorno pri-liajajo in odhajajo karavane, kakor so nekoč prihajali in odhajali kralji in kalifi, in vedno dalje gre življenje svoio pot. Neštetokrat je sovrag oblegaj, na- kakih sunkov, lagotno se ziblješ na avtomobilskih vzmetih. Zrak. krasni, čisti pustinjski zrak te navda z neukrotljivo žela o po življenju. Zdaj pa zdaj se pri-kaže kaka kamela, tu pa tam se pojavi patrulja pustinjske policije. V formacijah vozijo avtomobili, zveza med njimi nikdar ne prestane. Kadar se avtu primeri nezgoda, je takoj pri rokah drugi voz. Toda to se redko zgodi, zakaj pred nastopom potovanja skrbno preiščejo vse dele, da po možnosti izločijo sileherno zamudo, vsakršno nepriliko. Po nekaterih urah vožnje skozi puščavo. zagledaš na obzorju stolpe mesta Palinyra To prastara puščavsko mesta je vzor arhitektonske umetnosti. .Mesto Zenofcaje, slavne »kraljice pustinje«, so najprej osvojili Perzijci, potlej Grki in Rimljani. Pod vlado Zenobije je bila Paltmyra središče visoke umetnosti, o kateri še danes svedočijo ruševine. Nič manj ko dvanajst-'svetišč je svoječasno štela Palmyra in sloveči solmčni tempelj .ie imel dvorišče, čigar vnanji obseg je meril več ko miljo. Stebri na tem dvorišču, skoro 400 jih je še ohranjenih, so pravcati umotvori kiparske umetnosti. Noč smo prebili v mestu, drugo jutro pa smo rano odrinili. Pretežni del poti padel in oplenil Damask. A vselej se je mesto spet popelo do- prejšnjega sijaja. Damask s svojimi, bazari, mošejami in minareti je vedno z uspehom kljuboval poginu in uničenju'. Ko ostaviš Damask, te. vodi cesta skozi mnoge vasi, ki jim vsem nedosta-ia vode. Sveže zelenje rodovitne oaze je izginilo, dokler se slika iznenada ne ižpremend. Nič več ne drči voz po neravnih cestah, pokritih, s finim prahom, ampak po ravnem peščenem ozemlju. Začenja se puščava! Zdaj lahko"daš poln plin; -šestdeset milj, sedemdeset, ki ni- tie kaže uikakih sledov človeškega življenja, zato pa je puščava sama nepopisno očarljiva. Ob čedaLe bolj prjpeka-joči vročini zagiedaš iznenada v dalji gore. drevesa, jezera, ki se jim nikdar ne približaš. Fata morgana! Dalje in dalje gre vožnja, po stari karavanski cesti, dokler ne prideš pod mrak do oaze Quebeisse, kjer udobno prebiješ noč v modernem hotelu. Komaj zasijejo prvi jubrainji žarki, gre pot že dalje. Proti Bagdadu. Slika se je izpremenila: na blatnih smo tleh Mezopotamije. V Ramadiju kratek posta' . — pregled potnih listov. Potem gre vožnja naprej in že ti zdaj pa zdaj zasijejo v solncu lesketajoče se Evfratove vode. Cesta gre ob bregu tja do Felu-ge, potlej pa čez pontonski most v pokrajino, ki se vleče brez kraja kakor izumrla. To je pokrajina med Evîratom in Tigridom. Samimi je tu nekaj vsakdanjega, veter je vroč, kakor bi prihajal iz plavža, pesek prodira sikozi vse in včasi se dan stemni v noč. Na srečo le za malo časa. zakaj kmalu smo na bag-dadskih cestah. 2e stoletja in stoletja se tu v bazarih in palmovih vrtih ob reki shajajo pripadniki raznih rodov. V Bagdadu čutiš že nekaj indijskega, ki se tu pa tam javlja v gradbenem slogu. Zrak ie v mestu vroč in suh, tako vroč. da belo obleko lahko opereš im posušiš v pol uire. Noč moraš potem prebiti v vlaku, ki te pripelje na obmejno postajo Khani-quin, odkoder se potem odpravimo na pot v Perzijo. Spet novo prizorišče! Cez gorska sedla in ožine vodi cesta v zelene doline, kjer se na bregovih čistih gorskih rek leno pasejo črede. Na cestah srečuješ velike vozove: nič več ne videvaš kamel, nadomestili so jih konji. Na vsaki milji te ustavijo, pred vsako pregrado moraš plačati carino, ki jo pobirajo Perzijci. Kako se tudi utegine vse videti primitivno — ob cesti teče telefonska žica. Ob koncu prvega dne smo v karavanskem gostincu v Kermanšahu, ki leži ob vznožju razklanih gora. Drugo jutro smo že sipet na potu. Neumorno dreve vozovi naprej, naprej čez prelaze, skozi idilične vasi in sveže, bohotno zeleneče doline, mimo karavan, dokler naposled ne dospemo do Hama-dana, kjer se ustavimo pired Hotelom de France. Kako pokojna slika! Veličasten vrt z drevjem, mesto sredi gorâ, in ko vzide mesec, raziprostre njegov soj čare iz tisoč in ene noči nad stvarmi in ljudmi. A še preden obledi njegova svetloba, zdirči avto že dalje, po cesti proti Teheranu, skozi vasi in mimo karavan. ki so iapregle ob cesii. Cim bolj se dviga solnce. tem več je karavan, tem ž.vahmeije je na cestah, čeprav smo skoro 500 milj od prve železniške postaje (Khaniquin). A ker v Perziji ni železnic, mora pač vsak potovati po cestah. Proti večeru smo pred vrati Teherana. Sredi te gorate pokrajine leži mesto z modernimi stavbami, poslaniškimi palačami, cestnimi železnicami, prostranimi parki in blagodejno hladečimi vodometi. Avtomobili, kočije in gig: vse povsodi. Oficirji pohajajo po pločnikih, kjer se zvečer zbirajo Orijentalci na pomenek. Teheran je mesto iskrečih demantov. Biseri, rubini, turkizi. smaragdi v bazarjih so posebnosti, ki Jih treba videti. Tam imaio tudi perzijske preproge, na tisoče jih je nagrmadenih druga vrh druge. Teheranski bazari slove po redkih in izbranih dragocenostih — kakor je mesto sâmo dragulj na veliki cesti, ki vodi na Iztok. (Angilio American N. S., Copyright) ZA NAJVEČJO BRZINO Ta je 1. 1927 znašala 203 milje (3266 km) _ Segrave — in še v istein letu jo je Mal-com Campbell povečal na 332 km, a Ray Keech lani na 334 km. Vsi trije bodo poskusili podaljšati te razdalje. Najprej major Segrave, ki se bo vkrcal proti Floridi, kjer bo nadaljeval svoje pokuse in epopolnjeval svoj voz. Ta je zasnovan na poseben način. Opremljen je z motorjem 1000 konjskih sil, hladi se pa z ledom, ne z vodo. Po tehničnih računih bo mogel ta bolid doseči hitrost 280 milj, torej okrog 430 km. Ali na vso silo ga ne bo gnal. Radi varnosti bo nad ogrodjem preko pilotovega sedeža nekaka kletka, kjer bo mogel sedeti brez skrbi. Ne bo se poškodoval, tudi če bi se prekucnil. Ta možnost se zdi pa kaj neznatna, ker je težišče do skrajnosti znižano. Vozilo je sestavil inženjer Irving, strokovnjak za dirkalne vozove, in bo stalo blizu štiri in pol milijona dinarjev. - 379 - Letalo v službi raziskovalcev Arktike Fritjof Nansen m dr. Eckener, prvi slovit raziskovalec severnega tečaja, drugi pa znamenit zrakopiovec. nameravata prihodnje leto leteti na severni tečaj. Njun polet zasleduje strogo znanstvene smotre. Oba pijonirja moderne znanosti pojdeta na pot z zrakoplovom in upata, da jima ta polet prinese bogato žetev učenih dognanj. Vendar to ne bo prvič, ko se znanost v tak namen poslužuje zrakoplova. Prvi, ki mu je prišlo na um, da bi se polarni kraji lahko raziskovali iz zraka, je bil Šved Andreé. Za njegovega življenja še ni bilo vodilnega zrakoplova. ki ga je mnogo let po njegovi smrti iznašel grof Zeppelin. Poslužil se je zatorej navadnega balona. Zanesel se je nanj in se nadejal da ga bodo ugodni vetrovi sami prinesli na severni tečaj. V spremstvu dveh tovarišev se ie v ju! ju 1897 dvigniil v zrak v Dane Is-landu. v bližini severozanadnega oz m-Ija Spitzbergov. Za pošiljanje poročil! je vzel s seboj golobe Na mesto je prišla ena sam vest. Bila je prvo in zadnje sporočilo nesrečnega uč njaka, o katerem ni svet zvedel n.koli, kakšne smrti le umrl. Wellmanov balon L. 1907. je podvzel Wailter Wellman v vodilnem zrakoplovu poskus novega poleta Močne sape pa so ga gnale s tako silovitostjo naprej, da se je njegovo letalo malone razbilo ob pečinah v gorah. Videč, da mu preti poguba, je Wellman pristal in se izkrcal. Čez dve leti je ponovil poizkus. Skonstruiral je pri svojem letalu privesek, k je nosil živila in druee potrebščine. V začetku je bila poc'oba. da se bo vožnja obnesla. Kmalu pa so se potrgale vrvi in privesek je telebnil v globino. Le'alo. ki le na ta način postalo znatno lažje, se je dvign io visoko pod oblake. Wellman je skušal, da bi dosegel južno smer, pršel pa je nad morje in je sednjič padel v vodo. Rešili so ga kakih 120 milj severno od SpitzbeTgov. Leto dni po tem dogodku je hotel grof Zeppel n leteti na severni tečaj s svojim zrakoplovom. Preskrbe! se je bil že s pritrdilnim balonom, iz katerega naj bi poseben opazovalec motril ledeno pokrajino. Vendar se ta polet nikoli ni uresniči Uporaba aeroplanov Prvi polet v severne pokrajine z aeroplanom je napravil Amundsen z Ellsworthom v maju l. 1925. Letela sta s štirimi tovariši proti Spitzbergom. Njuna aeroplana sta bila opremljena s smučmi. Po šest ur trajajočem poletu sta morali letali pristati na ledu, kakih 150 milj pred ciljem. Eden izmed aeroplanov se je pri tem pokvaril in ni bil več za rabo. Po štiritedenskem uijet-ništvu v kraljestvu ledu se ie Amundse-nu posrečilo popraviti boljši aparat. Raziskovalec se je s tovarjši srečno vrnil med ljudi. L. '1926. stâ skušala leteti od rta Bar-rowa do severnega tečaja Wiilkins in Eyelson. Dne 31. marca sta dospela 140 milj daleč v severni smeri. Zadela sta na nepremagljive ovire in sta se morala vrniti. V zadoščenje pa jima je bilo vsaj to, da sta prišla 70 milj dalje nego prejšnje ekspedieije na tem terenu. Byrd in Bennett na severnem tečaju Dne 9. maja 1926. sta preletela Byrd in Banett v monoplanu severni tečaj. Za izhodišče sta si izbrala Spitzberge. Vrnila sta se še isti dan. ko sta odletela. Dva dneva pozneje je zapustila oporišče na Spitzbergih zračna ladja »Norge« z Amundsenom, Ellsworthom in Nobilom. Ta zrakoplov je bil napol tog in je imel značaj vodljivega letala. Ekspedicija je preletela severni tečaj, dosegla je Tel-ler v Aljaski in je bila nepretrgoma skozi 71 ur v zraku- Meseca marca 1927. sta skušala Wil-kins in Eyelson v drugič doseči severni tečaj z Aljaske. Letela sta 550 milj daleč v severnem pravcu. Nato je nastal defekt v stroju in sta se vrnila. Sedemdeset milj pred Pointom Barrowom sta imela 9mo1o da jima je zmamkalo goriva. Spustila sta se na ledeno ploščo, pustila sta aparat na ledu in sta se napotila peš proti obali AlgqsVe, katero sta dosegla v dvanajstih dneh. Arktični poleti v l. 1928. Dogodki lanskega leta za osvojitev severnega tečaja so še vsem v svežem spominu. Dne 15. in 16. aprila se je Wilkinsu in Eyelsonu posrečil polet od Pointa Barrowa čez širjave Polarnega morja. Na tej vožnji sta dosegla otok v bližini Spitzbergov in sta se izkrcala. Dne 6. maja pa je prišel na Spitz-berge italijanski general N-obik: z vodljivim zrakoplovom »Italia«. Pripravljal se je na serijo polarnih poletov. Dne 11. maja se je dvignil prvič v zračne višave. Debela megla ga je prisilila k povratku. Dne 15. in 16. maja je »Italia« letela nad Franc Jožefovo deželo in do Ljeninove zemlje. Pravi polet na severni tečaj se je vršil šele 23. maja. Zrakoplov je dospel do severnega tečaja v prvih jutranjih urah naslednjega dne. Pihala je močna sapa, ki je zrakoplov odnesla drugam. »Italia« je ponesrečila. Odtrgala se je gondola, del posadke je treščil na led, druga polovica pa je izginila z obodom vodljivega zrakoplova. Po domnevah sodač, se ie obod vnel in zgorel, posadka pa je našla smrt v plamenih. Byrdov monoplan za južni tečaj Lani proti koncu leta se je Byrd odpravil na južni tečaj. Vozil se je z ladjo »City oi New York«, druga ladja, ki je naknadno pripeljala njegove tovore, pa je »Eleanor Bolling«. Tudi Byrd se pri svojih najnovejših raziskavanjih poslužuje letala — monoplana »Fairchild«-Letalo meri z razpetimi krili 16 m v širino, ženejo ga stroji, razvijajoči 400 konjskih sil, njegov akcijski radius pa znaša 4000 km. Byrdov monoplan je zgrajen s posebnim ozirom na polete na južnem tečaju, kjer hrume mogočni viharji. V monoplanu je prostora za tri osebe. Obloži se lahko z 2580 kg teže. Byrdov monoplan je opremljen z naj-raznovrstnejšimi potrebščinami. Ima se--vcda radio, veliko mapo in preizkušene magnetnico. Poveljnik Byrd si je dal na monoplanu napraviti posebno kabino. v kateri so vedno ročne sani, dva šotora, tri vreče iz kožuhovine, smuči in snežni čevlji, obleka iz pletenine, sekire za led. radio-aparat za uporabo na prostem, pečica za segrevanje itn gorivo poleg živil za tri mesece. Byrd se je" hotel previdno preskrbeti za vse primere. Posebno je računal na možnost, da bi se morda moral med kakim poletom spustiti na veliko ledeno barijero, odkoder bi ga potem rešile sani s pasjo vprego ali kako drugo letalo v ekspe-diciji. V zadnjem času, ko je dospela v bližino Kitovega zaliva pomožna Byrdo-va ladja »Eleanor Bolling«. so izkrcali še drugo veliko letalo s tremi motorji. Sedaj se bo šele začela prava Byrdo-va akcija za raziskavanje južnega tečaja in če bodo uspehi ugodni, pojde v. prvi vrsti hvala letalskim aparatom io njih pripomočkom. Nekaj zanin Po statistiki, ki jo je izdalo Društvo narodov, moramo precej popraviti poj* me, ki smo jih dobili v šolah o veli« kosti posameznih velikih držav, števil« ke so iz 1. 1926., vendar so bile šele zdaj obdelane in objavljene. Deset največjih držav v Evropi Po številu prebivalstva ima Evropa deset večjih držav: Rusija (cela Zveza social, sovjetskih republik z azijskim ozemljem) šteje skoro 147 milijonov prebivalcev. Prva za njo je Nemčija s 63 milijoni, potem »e vrsti Velika Britanija s 45.5 milijoni. Francija skoraj 41, Italija 40.4 To so evropske velesile. Za njimi je prva Poljska z 29.5, Španija 22.3, Rumunija 17.2, Češkoslovaška 14.3. Jugoslavija 12.8 in iMadžarska 8 milijonov. Tega števila ne doseza nobena izmed evrop« skih držav, ki jih nismo imenovali. To« da nekatere majhne države imajo veli« fih številk ke kolonije. Nizozemska vlada v Aziji 51 milijonom ljudi, Belgija v Afriki 15, Portugalska v Afriki 7.7. Mogočna je britska država, ki ima (da omenimo zgolj glavne dominije): v Indiji 326, v Egiptu in Sudanu 20.6, v Južnoafriški uniji 7.5, v Avstraliji in Novi Zelandiji 7.5, v Kanadi 9.4 pripadnikov. Vendar je Egipt že tako samostojen, da ga ne kaže šteti med države, ki tvorijo Veli' ko Britanijo. Impozantna je tudi fran» coska posest: v Afriki 36, v Aziji 24 milijonov. V primeri z njo je italijan» ska posest v Afriki kaj neznatna. Prebivalstvo ostalih kontinentov. Ogromen je razmah Zedinjenih dr» žav ameriških. Na kontinentu štejejo 118 milijonov ljudi, na Filipinih imajo pod sabo 11.7 milijonov; njihove pose» sti so tudi v Oceaniji; dejanski, čeprav ne pravni protektorat imajo nad neka» terimi republikami v Srednji Ameriki, ki so na papirju samostojne. Izmed ostaiih ameriških republik imajo naj» več prebivalstva Brazilija (33 milijo» nov), Mehika (14.5), Argentina (103), Kolumbija (8 milijonov). Med azijskimi državami ima prven« Stvo Kitajska, ki je po površini večja od Evrope; če se navaja, da šteje 450 milijonov prebivalcev, tedaj ne poza» bimo, da je resnično število brez dvo» ma znatno višje, ker kitajska statisti» ka ne da veliko na znanstveno natanč» post in torej tudi ne na strogost štetja. Silno je zrasla moč Japonske, ki ima 60 milijonov ljudi v materinski deželi, 26 milijonov pa. še v Koreji, na Saha* linu in drugod. Turčiji je ostal v Evro* pi en milijon, v Aziji 12.6 milijonov prebivalstva, Afganistan šteje 12, sa« mostojne arabske države pa morda ka» kih 10 milijonov. Politična razvrstitev sveta, kakor jo navaja statistika Društva narodov, pa še ni dokončana; ozemlja, kjer države izvršujejo mandat Društva narodov, so se enostavno prištela velesilam, kar ni pravilno; tudi znatna kolonijalna po» sest Nemčije je razdeljena le začasno. Koliko ljudi živi na svefu Sodi se, da znaša število prebivalstva vsega našega planeta čez 1,900 milijo» nov; več kot polovica človeštva živi v Aziji. Vrsta in pomen evropskih držav se utegne v nekaj desetletjih -predru» gačiti tudi brez vojne že zaradi tega, ker nimajo enakega prirastka prebival» stva. Homer Dye Ekonomija duševnega dela Skoro vsak človek razpolaga z duševnimi silami, ki jih le redko kdaj uporablja. Duševno živlijeme skoro vsakega človeka je na neki višini, ki je mnogo nižja, kakor bi odgovarjalo njegovim duševnim sposobnostim. Seveda se je moči sklicevati na celo vrsto okoliščin in razmer, ki marsikoga ovirajo v svobodnem razmahu in mu otežkoča;o živinski boj. AH vzlic temu si nikar ne prikrivajmo. da vsi ljudje, brez izjeme narede mnogo manj, kakor bi lahko naredili po svojih sposobnostih. Charles Darwin je po dolgotrajnih študijah dognal, da se čCiovek od človeka ne razlikuje toliko po svojih sposobnostih, po talentih, kolikor po svoji odločnosti in sposobnosti, da zna porodno nadarjenost pravilno izkoristiti. . Edison, kralj moderne tehnike, je dejal, da ceni svoje življenje na 135 let, ako sešteje vse delovne ure svojega življenja in jih primerja z onimi povprečnega človeka. Tarnanje, kako kratko je človeško življenje, je silno zastarelo in neumestno, dasi se je že kralj David bridko pritoževal nad tem. Kljub vsem velikim modernim iznajdbam, ki so povzročile, da «e nam naša ogromna zemeljska obla vidi čedalje man;ša in da nam je moči opraviti v enem dnevu delo. za katero so. naši stari očetje potrebovali ves teden, se posameznikom še vedno zdi, da ri urejevanju ekonomije duševnega dela. Kadar podzavestno opravljamo duševno delo, uporabljamo neko določeno množino energije, ki je pa manjša, kakor če bi delali v zavestnem stanju. Višine in brzine, ki jih Brzine A. Letalo na raketni pogon, ki ga je da« nes že moči zgraditi, bo po računih doseglo v visokih zračnih plasteh brzino čez 600 km na uro. — B. Oficijelno priznani sve« tovni rekord brzine z letalom je 512 km. — C. Raketni voz sistema Valier bo vo« zil na tračnicah z brzino 400 km na uro. — D. Dirkalni avto, s katerim je Ray Keech dosegel rekordno brzino 334 km na uro. Ta rekord pa je danes že prekoračen. — E. Opelov raketni avto, ki je voziJ na ber« linskem dirkališču z brzino 260 km. — F. Električna lokomotiva s katero so 1, 1903 dosegli na poskusnih vožnjah brzino 210 km. _ G. Najhitrejša parna lokomotiva je dosegla brz'no 154 5 km na uro. — H. Sve« tovni rekord brzine za motorne čolne zna« Opazovali so že, da človek dorašča, ne da bi se zavedal onih čustvenih momentov, ki sami ne more.o človeka privesti na cilj. ki si ga je zastavila volja. En sam tak občutek pa že zadošča, da avtomatično izpodrine vse druge. Ta občutek ostane v bodoče vodini in odločilni činitelj. Tako n. pr. motri strelec samo središče — črno piko v tarči — in pevec misli samo na blagozvočnost svojega glasu. Ce se človek z dolgotrajnim vežba-njem navadi podrejati svoja dejanja nezmotljivemu vodstvu avtomatičnega mehanizma, da mu je n. pr. čitanje, pisanje, govorenje čisto mehanično opravilo, tedaj višje razvite možganske Staniče lahko ali počivajo, ali pa se udej-stvujejo v kakem drugem vzporedno tekočem duševnem delu. Kakor hitro pa taka mehanična dela človek opravlja zavestno, tedaj pomeni to trošenje energije. Duševno delo se smatra za normalno in ekonomično tedaj, kadar ga vodijo tudi čuvstva. Kolikokrat lahko opazujemo, da človek, ki ga afekt ljubezni ali sovraštva podžiga k nekemu delu, ki ustvarja zato. da uteši svojo častihlepnost: naredi mnogo, mnogo več, kakor drug enako nadarjen človek, ki pa dela zgolj avtomatično, brez vsake čuvstvenosti. Ljudje, z bogatim čuvstvenim življenjem. ki so poleg tega v svoji notra. njosti popolnoma uravnovešeni, so oni, ki z največjo lahkoto opravljajo maksimum duševnega dela. more doseči človek ša 166.45 km in si ga je priboril F. Liirsen na motornem čolnu »Namenlos«. — I. Jez» dec lahko predirja največ 60 km na uro. — J. Najboljši tekač zmaga v eni ur» kvečjemu 30 km dolgo pot. Višine 1. Eifflov stolp v Parizu je visok 300 m in je obenem najvišja zgradba v Evropi. I. Oblaki »stratus« se drže 500 do 1000 m visoko. — 2. Najvišja gora naše države je visoka nekaj manj ko 3000 m. — II. Oblaki »cumulus« plavajo 3 do 6 km visoko. — 3. Najvišje ležeča človeška naselbina je v Himalajskem pogorju 4900 m visoko. — 4. Mont Everest (8840 m) je najvišja gora na svetu, in se nanjo doslej še nihče ni po> vzpel. — III. Oblaki »čiri« jadrajo, v vi« \ êinah ca 9 km. — 5. Višinski rekord za le» tala je 11.827 m in ga je dosegel Italijan Renado Donatti nad letališčem v Turinu decembra 1927 — 6. V balonu se je leta« lec Gray dvignil 12.945 m visoko. Ko je drugič poskušaj potolči lasten rekord, je padel z višine 13 000 m in se ubil. — 7. Рте» kooceamsko letalo mž. Rumplerja, ki ga že grade, bo vozilo v višini 15 km med Evro« po im Ameriko. — 8. Za primero: L. 1883. je eksplodiral ognjenik Krakatau med Javo In Sumatro, pri čemer se ie dvigal dim in pepel 30 km visoko. — 9. Registrirni baloni meteoroloških postaj se dvignejo z instru» menti do višine 37 km nad zemljo. — 10. Za primero: Granate iz topa, s katerim so Nemci iz oddaljenosti 120 km streljali na Pariz, so prodrle 42 km visoko. Te granate so bila prva zemeljska telesa, ki so se vob» če kedaj poipela v take višave. — 11. Ra» ketna letala, s katerimi se že ukvarjajo znanstveniki in inženjerji, bodo letela še višje. — 12. Za primero: Ako bi daleko« strelni top, s katerim so streljali na Pariz, streljal navpik, tedaj bi morale granate te» oretično doseči višino 77 km. 13. VsemïTska raketa je končni smoter človeškega priza» devanja po obvladanju viàin. Gluhonema plesalka Mubt Urbanova nastopa te dni v Praffl In zadi vila s svojimi Izvajan]! vse ljubitelje plesa« umet nostl. VSEBINA ŠTEV. 12: Dr. Fr. Behounek:. Malmgren, Mariano, Zappi. — Fr. Bevk: Gospod Pokoren na Onem svetu. — Dr. Vladimir Bartol: Psi» hoanaliza in vzgoja. — Čebele in letošnja zima. — Pierre Magard; Neprilike afriške» ga raziskovalca. — J. Luka Caragiale: Ve» likonočna sveča. — \V. Raleigh: Nova praktična veda. — V. Sv.: Železniški tra< jekti. — E. Neuman; Z avtom v Teheran. — Letalo v službi raziskovalcev Arktike. —> Nekaj zanimivih številk. — H. Dye: Eko* nomija duševnega dela. — Višine in brzi« ne, ki jih more doseči človek. «ŽIVLJENJE IN SVET» stane celoletno 80 Din, polletno 40 Din, četrtletno 20 Din, mesečno 8 Din. — Posamezne številke stanejo v podrobni prodaji samo 2 Din. — Naroča se pri upravi. Ljubljana. Knafljeva ul. 5. » Naročnina za inozemstvo: IT ALI J A četrtletno 8 lir, polletno 16 lir, celoletno 30 lir. FRANCIJA mesečno 4 franke. ČEŠKOSLOVAŠKA mesečno 6 kron. AVSTRIJA mesečno 1 šiling. AMERIKA in ostalo inozemstvo 1 in pol dolarja. na leto. Urejuje Božidar Borko. — Izdaja za konzorcij Adoll Ribnikar. — Za »Narodno tiskamo d. d.« kot tiskarnarja Fran Jezeršek. — Vsi v Ljubljani.