135. Številka. * umilnu, v Četrtek IS. Junija 19ZL Leto LU. Izhaja vsak dan popoldne, Izvzemal sedetle ta praznike. litseratl t do 9 petlt vrat A 1 D. od 10—15 petit vrat i 1 D 50 p, večji loserati petit vrsta 2 D; notice, poslano, Izjave, reklame, preklici petlt vrsta 3 D; poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; ženita; ponudbe besedi 75 o. Popust le pri naroČilih od U objav naprej. — Inseratnl davek posebej. Vprašanjem glede tnseratov na] se priloži znamka za odgovor. UpravnUtvo „Slov. Naroda' ta „Narodni tlakama*4 Saaflova ulica it 5, pritlično. — Telefon it. 304. Urecnliive „Hov. Varata" Baafiova alloa it S, L nadstropja Telefon ste*. M. Doplaa SBasjsaaaj '• pad^tamna ta zadostno trankovane. s*gT Rokopisov ao km vraža. "fM ur Posamezne Številke: V v Jugoslaviji navadne dal 75 t»ar, nedalie t O v inozemstvu navadne d*l 1 O, nedelje 1*25 O Poitnina plaiana v gotovini« ..Sloveaaki Narod*1 valim v Linbfcanl in o :> tošU V Jngoslavtli: celoletno naprej plačan . D 120*— polletno........ 60*— 3 mesečno......, 30*— 1....... 10 — Pri morebitnem povišanju se ima daljši naročnina doplatiti. Novi naročniki naj pošljejo v prvič naročnino vedno *kratski parlamentarni klub je el včeraj potrcldne daljšo seio. V vri vrsti je bila debata o vladni r/o ki, dalje o načrtu volilnega za-ia, kakor £a je izdelala vlada. N -cateri demokratski poslanci so izahtevali, da nai vlada zasleduje intenzivnejše parlamentarno delo. nekateri pa so kritizirali sedanjo vladno notranjo politiko. Nanašali so. da se demokratski klub. zvezan z radi-kalci. oddaljuje od svojih ptograma-tičnih načel. Demokratski ministri so odgovarjali na posamna vprašanja. Jauno pismo g. dr. Vek osla vu Kukovcu, ministru n. r.. narodnemu poslancu i. t. d. v Celju. Gospod minister! V »Jutru« me poživljate na javno diskusijo. Ne vem. je li ta Vaša poteza — stvari na ljubo — posebno spretna. Zakaj težko je ustaviti kair.en. ki ga sprožiš na poševni ravnini. Zdi se mi. da Vas je nekam zapustila Vaša politična kontenanca. Seveda, na Vaš apel ne morem molčati. Tudi ne smem molčati, ker bi se moj molk lahko različno tolmačil. Saj nekšen odgovor na svoj članek v »Jutru« ste menda nameravali doseči. Dovolite mi pa. da Vas opozorim, da je ta moj odgovor jako zmeren in vzdržen — naši stranki na Uubo. Kaj hočete pravzaprav reči s svojim člankom, oprostite mi. ni prav jasno. Ampak nepoučen človek bi sodil, da hočete očitati, da smo jaz. dr. Triller in drugi — dra. Ivana Tavčarja milostno izpuščate — v zaroti zasnovali zadnjo »afero«, da bi zamenjali one tri jasne zvezde, ki se svetijo na jugoslovanskem nebu. Ta očitek je tembolj neokusen, ker ste bili dobili priliko, da ste se prav na viru poučili, kako je prišlo do spočetja »afere«. Tudi v seji načel-stva sem Vam pojasnil, da je bilo poročilo ga. ravnatelja K amen ar ovi ća, ki ga do danes nimam časti osebno poznati, obelodanjeno v »Slovenskem Narodu«, za me — fait accom-pli. Sicer pa. mislite si. sr. minister, da bi bila stvar mari strašna, ako bi poročilo uelcdalo k*Č sveta nairrvo v drugih črs~pisih in potem še le v »Slov. Narodu«? Ali bi ne bila celo fror?a. ako bi 7z »SI. Narod« ne objavil ter ga zamolčal? Oospod minister, uvažujte dobrohotno besedo, naj Vam zadošča to pojasnilo. Vi veste, ća sem bil požrtvovalen in nesebičen strankar. Res je. da nisem ueanjal toliko »pozitivne« politike, kakor druei. ki so si dali v to štiriindvajset ur časa na dan. Nisem mo?el. ker nisem v takih razmerah. Ne sramujem se teea novedati. Toda sledil sem vsakemu n-vHvu stranke. Hodil sem na sh^de in sestanke, deloval publicistično v korist našim lepim idejam, zamudil nisem menda niti ene seje strankinega načelstva. kot prvi podpredsednik stranke interveniral pri oblnstvih. kadarkoli me ie v to pozvalo načelstvo ali pa naprosil pristaš stranke. Vse to delo sem oorav-lial vzlic temu. da ie ves moj prosti in malone neprosti čas posvečen javno1 ti. Sodim, da iih n! mno?:o. ki bi toliko žrtvovali. In to na polju, ki je mnogo rodovitnejše. nes:o naše politično strnišče. ki ustvarja, v resnici ustvarja, dejanske dobrine našemu narodu in njegovi državi, na polju kulturnem. In kdo bi talil, da te dobrine na kencu koncev niso visokega političnega pomena? Dal sem stranki na razpolago svojo firmo in to tudi v najkritičnej-ših časih. Vzdržal sem na svojem mestu kot prvi podpredsednik stranke vzlic temu, da sem dobro čutil in vedel, da sem le senca tega pod- predsednika — vse stvari in stranki na ljubo. Kril sem s svojo osebo marsikako »nerodnost« ter šel v svoji lojalnosti do skrajnih meja potrpežljivosti. Zadnjega v javnosti iz-nešenega dokaza o neiskrenosti in nelojalnost: z »nasprotne« strani — sit venia verba. ker sem trenotno za pravi izraz v zadregi — pa nisem mogel in smel nrezreti. To je bil glavni moj nagih, da sem odložil častno mesto strankinega prvega podpredsednika in mesto v načel-stvu stranke. Vse to in še več sem Vam bil razložil na seji načelstva stranke. S takratnim mojim odgovorom se gospod minister očitno niste zadovo-liili in pozvali ste me na odgovor v časopisju. Evo ga! Moja krivda ni. da je prišel v javnost. Izvolite, g. minister, vzprejeti izraz_e mojega csobitega spoštovanja Dr. Vladimir Ravtrfhar. ProSnia. Podpisani se obračajo tem potom na vso slovensko javnost na denarne zavode in občine vse Slovenije s prošnjo, da pr'skočijo na pomoč medicinski fakulteti v Ljubljani in ji omogočijo dograditi anatomično-fizt-otoški institut le pred dvema letoma je pričeta fakulteta z zgradbo, ki naj bi napravila konec razmeram, s katerimi se ima boriti fakulteta že tri leta v ozkih prostorih deželne prosekture, ki je dala v prvi sili zavetje trem medicinskim institutom. V pojasnilo teh obupnih razmer navajamo samo dejstvo, da razpolaga fakulteta samo z enim prostorom za dijake, ki služi obenem kot predavalnica in kot se-cjska dvorana. V tem razmeroma majhnem prostoru se predava vsako dopoldne od pol 8. naprej, popoldne pa secira v istem prostoru 30 do 40 medicincev. Tu se vrše rigorozni izpiti in predavanja iz sodne medicine za juriste in iz somatologje za filozofe. Fakulteta nima prostora za številne prevarate, za knjižnico in za druga učila, dragi aparati leže nad leto dni v zabojih, mikroskopične vaje se vrše na ozkem hodniku, vse po- si op je je do skrajnosti prenapolnjeno; — v neposredni bližini pa stoli nova zgradba v vrednosti več milijonov, ki je že zdavna pod streho, ki pa se vsled pomanjkanja denarnih sredstev ne more izročiti svojemu namenu, le od konca meseca marca t l. počiva vse notranje delo v novem poslopju in bo glede na skrajno skrčene postavke univerzitetnega proračuna skoraj gotovo počivalo tudi v bodoče, če ne priskoči slovenska javnost fakulteti, ki vrši tudi v teh težkih razmerah v polnem obse-gu svojo dolžnost, na pomoč. Vsi poizkusi fakultete dobiti potrebne državne kredite, so ostaU do sedaj brezuspešni. Blagohotni prispevki naj se blagovolijo poslati Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani. V Ljubljani, dne 10. junija 1922. Zvonimir Bernot, Anton Brandtner, Ivan Dcržič. Andrej Kalan, dr. Ve-koslav Kukovec, dr. Danilo Majaron, dr. Ljudevit Prrič, dr. Anton Korošec, dr. Ivan Tavčar st., dr. Karel Triller, dr. Karel Verstovšek. IZ fe!D5l3Mil2. 11. junija. Trenotki sreče in radosti, v katerih je bratski narod (ugoslovenski in romunski z vriskom pozdravljal svoje kraljevske porocence, so cxl-rnevali mogočno tudi pri nas. Na dan poroke kralja Aleksandra je priredila češkoslovaška - jugoslovcn-ska Liga skupno s češko - romunskim društvom svečano manifestacijo, ki ni služila samo za časti tanj©, marveč je bila tudi znaten poiitični čin. vsebujoč soporoievo vseh tr«h držav* Centralnega sporazuma. Ob štovilni udeležbi vladnih zastopnikov, prijateljskih držav in političnih krogov je otvori! slavnost predsednik Lige. starosta glavnega mesta Prage. dr. Baxa, ki je naglasa! politični pomen poroke kralja Aleksandra za Centralni sporazum in izrekel srčne častitke k poroki. Za Češko-romunsko društvo je storil to profa-for dr. Jarnik in senator opat Zavora!, za čsl.vlado minister N. O. Udr-žal. Sledile so Izjavo romunskega poslanika Hiota Ln poslanika kraljestva SMS dr. VoŠnjaka, ki se je zahvalil vladi in češkoslovaškemu narodu za. izražene simpatije, spominjal se zaslug prezidenta Masarvka m irrekei nado. da bosta tudi nadalje oba na3a naroda skupno z romunskim cnodnš-no sodelovala. Imenom delegatov Lige narodov in sicer romunskih, ju* goslovenskih. češkoslovaških, potiskih, grških in ruskih, katere so podpirali tudi delegatje Francije, je Ča-stital prof. dr. Mareš. Pri slavnosti je sodeloval praški pevski zbor »Smetana«, ki ie prednaša! narodne himne in slavnostne zbere. V notranji politični situaciji stoie v ospredju zanjmania Izvršilne na-recfbe k jezikovnemu zakotni, kateri je bil izdan že pred dvema letoma. Z izdajo jezikovnih naredb M je odlašalo radi nepotrebnega oztranja na Nemce, čepTav se dobro čuti. da so skrajno potrebni. Zakon sam. temeljito sestavljen, respektira manjšine popolnoma nrav in jim daic 5e vt;, nego jim jamčiio mirovne pogodbe, je predmet stalnih napadov s struni Nemcev, ki zahtevajo, da bf uživali tudi tam. kjer Imajo samo nemrKTie. Iz neobjavljenih pisem. (V spomin desetletnice A. Aškerčevega pogreba. Naj pride nad mene kar hoče — vztrajal bora na trnjevem potu, dokler mi bodo dopuščale moči dušne in telesne. Ne vem, kaj me še vse čaka. Samo to vem, da trpim veliko __ veliko več, nego marsikateri rojak moj. Neugodnejših razmer, nego 3o razmere, v katere me je sunila usoda, ne moreš si lahko misliti. Pa zaradi tega ne obupavam, nego nosim glavo kolikor se da pokonci, in humor mi, hvala Bogu, tudi še ni čisto usahnil . . . Kar mi pišeš O moji knjižici, je laskavo zame. Mogoče je, da so drugi s Teboj vred bolj zadovoljni z mojimi poezijami, nego jaz sam, ki čutim dobro, česa jim še vsega manjka. Socializem je samo naravni posle-dek nenaravnih socijalnih t j. gospodarskih razmer. Tako, kakor je sedaj, ne more vse ostati. In če bi socijalizem ne imel drugih zaslug, ima brez dvoma to zaslugo, da brezobzirno razkriva krivice, ki so gode nižjim slojem, da razkriva gnitebo v današnji krščanski družbi ter si upa najbolj naravnost govoriti. In socijalistični poslanci bodo prave ščuke, ki bodo ćrvunili i« letargije druge, tiii-3trske poslance. Veseli me, da simpatizuješ z novo} stru jo j v naši literaturi. Prikazujejo so nekateri sijajni talenti v prozi in verzih. Na poti sem jim, in reklo se mi je, da med menoj in katol. esrkvijo je >f>re-P«3d, ki se premostiti ne cla.c Utegne biti nekaj resnice na tem. Totfa jaz nisem kriv. Če mi taki ljudje, ki so tako trdno verjeli v Taxil*>ve*Ta frav^aurer-skesra hudiča Bitru, ki so pošiljali izmišljeni miss Vaughanovi blagoslove iz Rima. ne imronujejo posebno. Jezus iz Nazareta pa bi rrotovo imel potrpljenje z mt učni jezik, ker se mi sami brez ostalih Ju2*o*!ovenov ne moremo ubraniti germanske povodnji. (1. marca 1698!) Jezen sfem na vsem svetu samo na enega človeka, namreč na — samega sebe, ker sem bil cb sedaj tako presneto malo praktičen. Duh in telo sta jedno. Fiziologija in psihologija sta neločljivi. Monizem je edino pametna in racionalna filozofija. • Narod, ki mu ni mar sa duševnb svobodo, si tudi nikdar ne pridobi narodne ln politične svobode, ker je sptoh vreden ni. Ubogo ljudstvt>, ki verjame najbolj tistim, ki ga izkoriščajo za svoje ultramontanske namene! Sod nmndua v u 11 decipi! Redka evetliea je med nami prijateljstvo. Mesto nje se bohotno razširja strupeni pleveli, kakor n« orimer ia- tripantstvo, hinavščina, brezznačajnost, osebno sovraštvo, zavist itd. Tako je v vsem na sera javnem življenju: v politiki in literaturi. Da, Srbi! Prepričan sem, da bodo odslej *oni vodili usodo Jugoslovenov. (16. junija 1909.) Slovenska sodba je kakor vreme! Danes te hvalijo __ jutri te bodo že z gnofniro ometavali. V^e malenkostno in of^'-rA). Klikovstvo dominira in demoralizira vse javno življenje, zlasti na literarnem in umetniškem polju. Tako malo je odkritosrčnosti na svetu! Toliko švindla, hohžtaplerstva, intrigantstva ter kramarske zavisti __ tudi na čisto duševnih poljih! Čudni časi! Z&prna doba! Pfui Teufel! Glavna reč je vendarle osebno poštenje. Vse drugo je pflanz! — Finale je pesimizem. In najbolj žalostno je, kadar obupaš o svojem narodu. Malo nas je in še to betov nam t odo brezv-estneži v kratkem ugonobili. (16. februarja 1911.) Tisti slavospevi mladosti se mi zdijo hudo pretirani. Mlad človek je neveden kakor tele na paši. Dela neumnosti, ki *§e jim v zrelejših letih sam smeje! Ne zna dobro izkoristiti časa in misli, če ie dovršil take in take šole, da ie ve dosti ali celo vse! Ne, najvišja šola je življenje ln najlepši sad zrelih lot je modrost, ki uči človeka, kako zanimiv je svet pa obenem tako ničev! (2t februarja 1911.) F*. O. Lonisi de la Ramee (Onida): 23 Kneolnia Vjera. Koman. Preoblekel se je, kakor hitro je mogel in je hitel v svoj voz. Bila je šele polnoč ln imel je pred seboj še vse zabave Pariza. Toda ni se mu hotelo zabavati ee. Se en tak glas iz njegoveaja grla in Pariz __ oni Pariz, ki mu je danes še viharno p'«*»ska!, ga jutri iz-žvižga. Odneljal se je v svoje stanovanje v Martignv in jo odslovil kočijaža. >Kakšna pošast!« je sikal skozi zobe. Mislil je na Žurova. Sešel so je na stol in je razmišljal. >In če pomislim, da me je pogled nanjo tako razburil, da sem napačno intouiral, jaz Correze, napačno intonirali XIV. V portalu velikega Zurovega hotela je držal Švicar v škrlatasto rdeči livreji dolgo palico z zlatim jabolkom v roki. To je bil vnanji znak, da je gospoda v mestu. Hotel Zurovih je bil že od nekdaj priljubljeno zbirališče pariške High-life, nekaka nevtralna družbena tla, kjer je bila politika izobčena, kjer sta Občevala neprisiljeno bonapartizem. poleg legitinrizma in so se orleanistični princi zabavali z generali republika Hotel Zurovih je bil od nekdaj sijajna hiša, četudi ne strogo ekskluzivna. Pariz pa je kmalu spoznal, da pod gospodstvom nove mlade kneginje pri Surovih ni več tako veselo kot je bilo včasih. Markiza Sb-nnaz jt* dojal* flcr^iju Zurovn: >Mislim, da str* se porodili 3 satnico, knez! Ali se 7,n* vala £.^**pa sploh smehljati, stari prijatelj f Ali n-mim« Salo? Nič več se n^ počutimo pri v:is tako dobro kakor proj. Njene hladno vedenje nas ženira.. A Izrazila je samo m*n*nj« >sveta..« Vjera ie bila lepa. naobriž^na in «<>> ja znala zabavati, četudi j« govorila malo. Toda bila je tako dostnjvinatvona! Stari veseli hifcni ffosrjo ao e*> počutili poleg nje, kakor da so v cerkvi. Hodi temu kakorkoli, okoli njo so jo sukala-vsa govorica. Vladojoe>o kra-"*>tioo so bile odstavljene, Pariz, ki je dolga \M& govoril o hlevih in o crrfihotah knezovih, je govoril sedaj le o njegovi ženi. Ona je bila najvažjicjil dogodek tega leta. Zurov je žel trtumfe kakor nekaj samo ob sebi razumljivega. >To bo trajalo eno £*?zono; potem bodo spoznali, da je trnv*«ta ln dolgočasna in ti poiščejo drug idool . . .< Njemu se je že davno idsla dolgočasna in vrhu tega nennuna. Nekaj e«s* ga je obvladala kaprica, da j«** poielm-šal ponolniti njeno vzgojo. N* rini.n način jo je vpeljal v razno stvari, ki jih dami ni treba vod?ti: razlagal ji je vse do pičiee natančno in je uživaj v njenem straha in 3trmenjiL Ker *<* ni mogel dvigniti navzgor do nje, jo je hotel potegniti navzdol k sebi Pomislil ni, da človek zanjo to, k.ir seje, in da bi imel njegov poduk lahko za lastno njegovo čast prav zle po-dedice. 6 Časom pa ga je utrujalo tudi to. In medtem ko je ravnal nekaj časa h svojo ženo kakor 3 svojo metreso, $$ j0 napo* stran 2. »S L O VENSKI NAROD« dne 15. junija m22. štev. 135 Odlomke, popolno leziKovno ravnopravnost. Naredbe se pričakujejo z napetostjo in pojavlja se bojazen, da bi morda ne odgovarjale načelom in duhu zakona, da bi se morda zakon ž njimi nekako izpremenit. IzvrSilnc jezikovne naredbe se nahajajo po izjavi ministrskega predsednika dr. Beneša v definitivni redakciji, izzovejo pa gotovo veliko politično kampanjo. Rekonstrukcija vlade se uresniči, kakor se sedai kaže. na jesen po povratku prezidenta Masarvka s Capriia, kamor odpotuje prav te dni na počitnice. Dr. Beneš si obdrži samo zunanji portfelj, zraven tega se razmotri vajo osebne izpremembe v posameznih resortih. Spomladansko zasedanje parlamenta ima rešiti še obrambni zakon fti množino predlog, v glavnem gospodarskih, kar se dovrši do 24. t. m. Češka umetniška Oružina le izgubila lednega svoiih najženijalnej-ših in najstarejših članov, kt je vzgojil cejo vrsto Kiparskih generacij. Od ličen češki kipar J. V. Myslbek je umrl 2. t. m., zapustivšj mnogo znamenitih svoiih del. katerih slava je pronikla tudi za mejo. Bistveno je prisojal k izgradbi Narodnega Dl-vadla. izmed poznejših njegovih del je najznamenitejši kip Sv. Vaclava na Vaclavskem namestju. Riegrov kip v Riegrovem parku. Machov na Petrini i. dr. Njegov pogreb je bil prava narodna žalna svečanost, Hvaležni narod ga ie spremljal na poslednji poti na višehradsko pokopališče, kjer so bili niegovi telesni ostanki položeni v Pantheon. Pismo iz Prusl je. Rastoča draginja v Avstriji, visoki kurz češke krone sta tako podražila življenje v Avstriji in Češki, da je marsikateremu akademiku postal študij v teh dveh državah predrag. Zato so mnogi koncem zimskega semestra pobrali svoja šila in kopita, da si poiščejo za študij državo z ugodnejšimi življenskimi pogoji. Tako se je velik del bolgarske kolonije preselil iz Avstrije v Nemčijo, mnogo Jueoslovenov iz Češke in Avstrije na Poljsko, posamni pa so se porazgubili po Nemčiji. Tako so nastale slovanske kolonije v Berlinu, Lipskem, Monakovem, Halle a, d. Saale Itd. Življenje v Nemčiji je frenotno Vsled nizko stoječe marke ceneje kot v Jugoslaviji, Češki in Avstriji. Tako n. pr. stane moška obleka 1500 do 3000 M. čevlji 400 do 700 M. funt govedine 50 M, belo pecivo 1 M, do 1*20M. jnjce 4—5 M. Cene v najdražjih mestih kot Berlin. Hamburg, itd. so seveda višje. Cene pa se sicer nahajajo v počasni, a konstantni rasli, tako da se polagoma bližajo svetovnim cenam. ozir. jih že prekašajo, kar velja Dredvsem za pšenico. Industrijska podjetja delajo 35 mrzlično hitrostjo in gigantsko pridnostjo. Nad vso Prustjo se vali en sam črn dim, kot plove nad vso Nemčijo ena sama skrb — reparacij, vprašanje in en sam instinkt — sovraštvo do Francije. Vprašanje reparacij In friozem-•skega posojila napolnjuje dan za 'dnem dolge kolone nejrnške_ga časopisja. Da se v interesu reparacijske fcjomisUe doseže kolikor mogoče ugoden budget je nem, država napravila načrt za zakon o prisilnem .posojilu, ki naj bi bilo nekaka medstop-nja med posojilom in davkom. Za davč. značaj tega posojila se navdušuje država, ker bi na ta način tem manje obremenila budget, medtem ko zahteva privatno pridobitno gospodarstvo značaj posojila, ker se mu tako obeta več koristi. Na številnih pTfidavanJitf se poučuje ljudstvo, kdo da je kriv sedanjemu bednemu položaju Nemčije. Nemški kapitalizem? Nemški socija-lizem? Ne. Kriva Je versailleska po- godba. Na takih predavanjih se čuje vse mogoče in nemogoče dokaze, da Nemčija ni povzročiteljica svetovne vojne, čuje se pa tudi vedno znova beseda, delo. delo in delo, ker le od dela pričakujejo spas. Sedanjo bedo občuti zlasti nemško visokošolsko dijaštvo. Pojavil se je nov tip takozvani »\Verkstudent«. Tak dijak-obrtnik dela med letom na kliniki ali pa posluša juridična in filozofska predavanja, v počitnicah pa lomi premog, ozir, streže strojem v enem izmed velikih nemških podjetii. Dnevno čitamo na vseučilišču, ta ali ona tovarna sprejme gotovo število akademikov v počitniško delo. Tako zaslužijo dijaki Dar pfenigov in se polagoma prerijejo per aspera ad astra skozi oglje in dim k doktoratu. Drugače je nemško dijaštvo še vedno organizirano v staroslavnih buršenšaftih s strogo nernškonacijo nalnim programom, samo da se radi predragega niva precej manj pije. Slovansko diiaštvo v Halle ni organizirano v nikakem oficijelnem društvu, pač pa se zbira enkrat tedensko na takozvanih slovanskih večerih, kjer složno sedi Bolgar poleg Jugoslovena, kjer se čita Majcher, svira kitara, pojefo pesmi tako da pruska Saala začudeno ostavlja svoj tok ob zvokih jugoslovenskih pesmi. _________KokaU Božena, cand. med. llaša kraljeolna. — k Dota kraljice Marije. Iz Bukarešte javljajo: Občina romunske pre-stolice Bukarešte je poklonila kraljici Mariji osebni luksuzni avto, ki je bil včeraj odposlan iz Bukarešte v Beograd. Mesto Jassv je kraljici Mariji podarilo sobno opravo v starem romunskem slogu. Romunska vlada pa Je na posebni seji sklenila, da so kraljici Mariji od Romunije izplača dota v znesku 25 miljonov frankov. — k Reuterjeva zahvala Presbi-roju. Iz Beograda javljajo: Sef Pres-biroja je včeraj prejel od Reuterjevega urada pismo, v katerem se Reuter iskreno in toplo zahvaljuje za brzo poročanje. Pismo veli: Dovolite, da Vam izrazimo pJbpolno zahvalo na odličnih uslugah, ki ste jih nam izkazali ob pri. liki poroke Nj. Vel. kralja Aleksandra in ob priliki obiska vojvode Jorškega. Vse Vase brzojavke smo dobili hitro in t redu. PolltICne oesff. zm Kralj Aleksandar poljskemu poslaaik«. Pred odhodom iz Beograda je predal kralj Aleksander poljskemu poslanika g. Okenskemu tvojo eliko a lastnoročnim podpisom. =s Ia beogradske ga Časopisja. Načelnik oddelka za izvedbo mednarodnih pogodb g. Pera Taletov je pustil državno službo ter se angažiral kot ravnatelj »Tribune«, ki je razpisala subskrip-cifo akcij družbe »Tribuna«. Med osno-vatelji družbe je večje število državnih uradnikov. zm Zborovanje hrvatskih republikancev. Vodstvo hrvatskih republikancev sklicuje na dan 30. t. m. zjutraj ob čestih osemnajsto sejo »hrvatske republikanske večine«. Dan preje, na praznik Petra in Pavla, pa se vrši hrvatski kmetski zadružni dan, katerega se morajo udeležiti vsi kmetski narodni zastopniki. =■ Klerikalci povsod enaki. Vsleu klerikalne opozicija, ki je našla podporo pri socijalisti!*, je belerijska zbornica zavrnila zakonski načrt o vojaški predizobrazbi mladine. Zakonski načrt ministra za narodno obrambo je bil n<> kak protiutež vedno večji in obširnejši utilitaristični prnnacrandi v Nem«T-iii. ss Shod v Kozjem. Na§a strankarski politika slovi sicer po hrupnih in Cesto tudi surovih izbruhih, toda rekord v tem oziru so dosegli klerikalci s svojim nastopom na shodu, ki ga Je priredila v nedeljo dne 11. t m. SKS v Kozjem. Te eno uro pred prl-četkom shoda Je prilomasti! v sobo. kjer sta bila glavna govornika, minister PucelJ In poslanec Mrmolja, kardan KruSič, snrem-lian od 47 pHanih in tulečih »somišljenikov«. V najbolj surovih izrazih so zahtevali, da se shod takoj prične, kajti sicer, da bodo udarili. Toda brez uspeha. Ko ?e Je ob določeni uri pričel shod. Je kaolin Kraste", neprestano kričale »p . . . . madn-ne« itd. motil shod, da ga Je hotel dati vladni zastopnik aretirati. Aretacijo Je preprečit minister PucelJ. Ljudstvo, tudi klerikalno, se Je slino ^jrražalo nad pobesne-lostjo kaplana in dni? ca dru*Tm Je odpadal od nlega. Ker kaolan kliub temu ni miroval. Je bil pozvan, da stoo! na jrovornl-s*ki oder In da govori. Toda kaplan se le zhal In nf hotel govoriti. Začel pa Je groziti t revolverjem. Vladni zastoonik ga Je dal vsled tega z f>ro?n?Vi odstrani, kar Je vse Tludstvo glasno odobravalo. Kit! eden oć zborevalcev n! sledil kaplanu. 5hod Je nato mirno končal in blvSl klerikalci so frumoma zanu^čall SLS, M trpi toli pobesnele duhovnike v svofl sredi. Paznesla se le posnele vest da prfrtravtja kaplan Kro-515 na navzoče rovomlke nanad. Tr neznanih vzrokov Je nanad izostal. Kaplan Krn-slč le svarilen vzrleđ. kam prloelle strankarska sfrast fn obenem naileps** dokaz za notrebo brda proti klerfVMc^nr Ves narod ba podivjal, če zmatra kicHkalizem. Zato naprednlaVf. v bo! s klerflralc1! s= Francija za Avstrijo. >Havas« priobčuje poročilo o položaju v Avstriji ter pravi med drugim: Nova vlada je prevzela skrajno težko u&logo. Ako se ji posreči v tako resnem trenutku napraviti red na finančnem polju, bo storila za evropski red več nepo vse konference. Ime Seipel je poroštvo, da bo avstrijska država storila vse, kar Je treba ia njeno rešitev. =r Praktična politika. Kakor poročajo iz Pariza, je špairska vlada sklenila, da Odpravi a 15. junijem vizum za potnike na Špansko. — Grška in Albanija. Grška vlada je poslala Zvezi narodov protestno noto proti preganjanju grških državljanov v Albaniji. = Medparlamentarna unlla ima s vol o prihodnjo konferenco na Dunaju. Cas konference Se nI določen. sled popolnoma povrnil k svojim starim prijateljicam... Skozi gozdiček se je Čestokrat vozila mlada Ženska na belem vozičku, v katerega sta bili vpreženi s Špansko opremo dve muli. Za njo je sedel majhen, živordeče oblečen zamorski služabnik. Bila je mlada, lepa Mulatka z debelimi ustnicami in mandljasto oblikovanimi očmi. Imenovali so jo Casae-une-Croute. Začela je bila skromno z nekim bankirjem, a se je hitro povzpela višje in je sedaj med pariškimi kapitalisti vzbujala pozornost. Kneza Zurova sta opozorili nanjo njeni dvo beli muli. Druga, igralka, ki so jo klicali z Imenom Noigette. bujna, lepa, na Ru-bensove ženske figure spominjajoča ženska, je vodila vsak dan svojo angleško polnokrvno vprego skozi gozdiček. Na odru je igrala samo malenkostne uloge, drugače pa je razumela svoj (posel, in v svoii vili je pila le težkega burgnndca. Zurov jo je nekega dne prevzel svojemu najboljšemu prijatelju, ne zato, ker je bila lepa, nego zato, ker je bila v modi. Precej časa je zapravljala njegove rublje, a on se ni upal pretrgati ž njo razmerja, samb zato, ker se je bal, da bi kdo mislil, da se ga je ona naveličala in ne on nje. Kneginja Žurova je s Časom »vedela __ ženske zvedo to, da same no vedo, kako in kdaj — da sta Noiss^tte in Casse - nne - Croute moževi kreaturi Čestokrat v tednu so se križali njeni vranci z belimi mulami in lahkim foetonom igralke; vsakokrat Je pogledala v drugo stran In si je mislila bridko ponižana: »Nič boljša nis*m od nji- 1U Dami pa sta seveda tudi delali svoje opazke. *V la la petitelc si je mislila ena. >Le počakaj!« se je mejala druga, >tvoje demante tudi Be zabijem e Časom.«, ~* ***?* »Prekomično je, da 6te si vzeli za ženo svetnico«, je zopet nekega dne dražila markiza Sonnaz Sergija Zuro-va v svojem z japonskimi drobnjarija-mi in bibeloti natlačenem salonu. Markiza, kakih triintrideset let stara dama, potomka odlične rodbine Marilha-eove, se je bila poročila z glavarjem prav tako odlične hiše Sonnaz. Spadala Je torej v najvišje kroge. Bila je mlada, za politične spletke ni imela smisla in se je hotela le zabavati in plesati. Moža si je ovil a okoli prsta in delala je ž njim, kar je hotela. >Da, svetnica, je vaša žena«, je ponovila gotovo že dvajsetič. >Ampak veste 11, da jo imam tudi rada. Ali ni to komično?« >Jako me veseli«, fc odgovoril Zurov suho. Pogledal jo je od strani. Zdelo se mu je, da se pretvarja. >Toda vi in takale svetnica! To vendar ni vaS okus.« >Toda redkokdaj Jo vidim. Med one ženske spada, ki dajejo svetu dobre matere.« >0 jej, taka sodba o mladi devetnajsti etni ženi!« ^ Odgovoril je čemerno: >2enimt> se pač s poštenimi ženami; zabavne niso, to je znano, toda ne zamotajo ee«. >Oho«, se je smejala madame Jean. ne ironično. >Kako to rečete! A me drage, me smo zabavne? Hvala za val poklon! V ostalem pa govorite popolnoma prav. Samo nekaj komičnega je na vsem tem, da ste prav Ti naleteli na takega angela, in moj ubogi pošteni, neumni Pavel name« . - . 2urov niti ts uljudnosti ni ugovarjal. Predobro in predolgo sta m potna* la. Markiza ni bila nikaka lepotica, da, celo grda je bila, toda pikantna, haut-gout Gospodje so trdili, da ima vraga v tebi. Markiza Je ostentativno nastopala kot zagovornica mlade kneginje, kar Ji bito Jako čudno. Prav. ona ia bila aamreč silno razjarjena nad Zurovim, ko se je bila raznesla vest o Vjerini zaroki. Tako je bila besna, da bi bila najrajse sla k svojemu možu in mu rekla: »Pojdi tja, izmisli si kak prepir in poženi nezv^stežu kroglo v glavo!« Ampak premislila se je Osveta Je jed, ki jo treba uživati mrzlo, ei je rekla. In sedaj je bila navdušena Vjerl-na prijateljica, kar je knezovi komod-nosti najbolj prijalo. >Povem vam nekaj,« je nadaljevala neženirano svoj pogovor s knezom. »Povom vam, zakaj ss vam vaša žena ne zdi zabavna: enostavno zato, ker je vaša in ne žena koga drugega.« Zurov je grizel svojo cigareto in se je obrnil v stran. Do grla je bil že sit vsega tega In večno razmotrivanjo o njegovem zakonu mu tudi ni moglo povečati zanimanja za njegovo ženo. Oženil se Je bil, prvič, ker Je vedel, da se enkrat mora odločiti za ta korak, drugič« ker je Vjera s svojim odporom podžgala njegovo stra-st. Njegova poroka s mlado Angležinjo, katere odlične lastnosti je znal ceniti, ni izvirala torej is gole kaprice. Toda nikoli bi ne bil mislil, da mu postane tako nadležna in neprijetna. ___ XV. Nekega jutra je dospel mlad! vojvoda Mullski in Catirski v Pariz, kjer je bil redek gost. Imel jo srečo, da jo ▼ hotelu Zurov naletel na sestrično samo. Bil je mlad, čeden človek poltenega obraza, k! se ni nikdar lik oblačil, a Je bil venđar kavalir od nog do glave. Posebnih talentov nt imel, tudi ne posebnih napak. Bil je preprost, lojalen človek. Vjeri zelo rdan. 8voj čas g« je zadela vest o njeni zaroki prav neprijetno-, ali njena mirnost in hladnost sta ga premotili: mislil je, da je zadovoljna, ker je utešila tvoje častihlepje. • prihodnjič) = Švica In Rusija U Berna poročajo, da bo Švica n* h?\^iki konferenci zavzela stališč« zapadnih držav, ki zahtevajo, da mora priznati Rušila predvsem mednarodne dolgove in da mora po možnosti vrniti imetje tujim državljanom, časopisne vesti. da bo Švica zahtevale eno milijardo frankov odškodnine, so neresnične. — Vprašanja «1 ulit ve Avstrije i Nemčijo. Podpredsednik lige za človeške pravice piof. Aulard je nedavno izjavil v >Informationc, da se ne sme dovolili zdi užitve Avstrije z Nemčijo, ker bi premagana Nemčija potom združitve z Avstrii.* vstila kot prava zmagovalka, v«*jja In moćnojša nego je bila leki l'»14. Na ia članek odgovarja »Humani-tć< ki pravi, lia je Avstrija neodvisna in Svafeotsja, da je ne zatira noben narod, da p-\ se ji no more dovoliti združitve a kako drufro državt). ^ Za slučaj Ljeninov© smrti. Reichspošta< potom svojega informatorja. Kakor nam poročajo informira o jugoslovanskih zadevah >Reichsposto> neki hrvatski, na Dunaju živeči jurist, ki je zato zelo bogato plačan. Baje pa jo ta jurist obenem stalni dopisnik nekega zagrebškega Usta. Op. ured.) GRČIJA BOMBARDIRA MALOAZIJSKE TRDNJAVE. — London, 13. Junija (Izv.) »Dailv MalU javlja iz Aten: Grška vlada le ukazala vojnemu brodovju, da začne bombardirati vse maloazijske« z municijo založene in utrjene trdnjave. Grško brodovje v Smirni Je že cdplulo in se pripravlja na bombardiranje gotovih maloazijskih trdnjav. — Pariz, 13. junija. (Izv.) »Havas« javlja fz Carigrada: Povodom bombardiranja trdnjave Samsurna od strani grške križar-ke »Averov« je bilo 5 civilnih oseb mrtvih in 14 oseb težko ranjenih. Julijska krajina. — Mons. Trinko v nevarnosti. Pri Bovcu je zadel težak kamijon, last nekega Idrijskega trgovca, v turistični avto, v katerem ee so nahajali Mario Pettaelo in Vincenzo Graffi, nadzornik in ravnatelj banke za Julijsko Benečijo, ter deželni poslanec bene&ke pr» vincije nvons. Trinko, znani slovenski pesnik, in Jo^ip Gorencak, fcupnik iz Sv. Lenarta med boneskimi Slovenci. Poškodovana sta Graffi in Gorencak, mons. Trinko in Petaelo pa sta ostala brez vsake znatne poškodbe. Ranjenca so takoj odpeljali v Videm. — Pevsko društvo »Postojna« J© priredilo koncert, ki se je izvršil povsem povoljno. Narodne pesmi, kakor tudi umetne skladbo so zelo ugajale. Zbor, istotako tudi salonski orkester napreduje. Zaleti je, da bi bil pri prihodnjih r>rireditvah obrsk številnejši. __Slovencev je v Trstu in v okolici, po poročilu trža^ke^a statističnega u-rada namreč, samo 19.387. TrfcaSkt mestni statistični urad je pač urad za prikrivanje slovanskega Si vi j a na trfcafeklh tl^h. Ta urad navaja, da je v mestu od 154.899 prebivalcev samo 1921 Slovencev. V predmestju od 66.640 prebivalcev 11.767 Slovencev, v okolici pa od 0.352 prebivalcev 5.767 Slovencev. Statistični podatki o Slovencih so sleparski. Kako na i bo v Trsta samo 19.000 Slovencev, kaiti 19.000 prebivalcev ne more dati 6.266 Soli podvrženih Otrok. Število slovenskih Šolskih otrok v Trstu odgovarja po statistično dognanom razmerju celokupnemu prebivalstvu najmanj 40.000 duš. V Rojanu pošilja 1506 Slovencev po mastni Statistiki t solo nift manj nego 749 btrok, torej 5 manj kot polovico vseh tamkaj. Slovencev. Pri Sv. Jakobu pa je po statistiki samo 829 Slovencev in ti pošiljajo v solo 721 otrok. Statistični urad bi se moral svojih podatkov naravnost sramovati, toda italijanska narava je taka, da se jih veseli in Italijani slepijo sami sebe, da je v Trstu mnogo manj Slovencev ne-g*> jih je v resnici. Uradna statistika pa Slovencev no bo uničila, marveč ie vzpodbujala jih bo, da s« bodo množili In uveljavljali redno bolj. drže« ee predvsem temeljne slovenske narodne »spovedi: v slovenski družini slovenski jeziki __Požar na faftl. Na žagi v Bovcu to požar unepelil barako, v kateri je stanovalo 11 družin s 44 osebami. 63 letna Marija fcasrar je hotela resiti li ognja nekaj obleke In 5.000 lir, ogenj pa jo je objel in reva je zgorela sredi ruševin. Gospodarstvo. K. t puSkarska šola y KRANJU. Prav malfj \q pognana pu.^karski šola, vem, da bo mnrsik*lo, kitajoč ta članek, začuđenu vprašal: »Ali sploh eksistira ta vr=to feola v Jugoslaviji ?c Da, eksistira, in ko sem se pred kratkim mudil v ponosni metropoli Gorenjske, sem si šolo ogledal« Bil som naravnost presenečen lepih uspehov, in želim, da vzMidira s terni vrsticami zanimanje za to .:^>li> med nn.Mrn ljudstvom. Za časa ranjke Avstrije so je šola nahajala v Borovljah na Koroškem. kjpr je posebno cvetela puškar*ka obrt. Po prevratu je bila do plebiscita v slovanskih rokah; ko e^ je pa preselila pu-tkarska zadruga iz Borov^lj v Krnnj, po pričeli misliti tudi ni puslcarsko £o lo, in tako se je v tekočem solsko-m letu ustanovila ista v Kranju. £o1a jo nastanjena v gimnaziji, de-lavnbi so pa nahajate v poslopju ljudske šole. Začetek je skromon. a upam. da bo ob pa prak + ?<>»n pot?k v delavnleab* Praktični pouk Ima ?, oddotke-. graverski, rniMrrrfM in kopitarski. Soj* ima 4 letnike, letos seveda samo prvega« Sprejemni p^croji so: dopolnjeno 14 Wo in končana ljudska Šola. TV^ncr «^ r.otem n-o ibioTiuhII In veselju pri^«*-li enemu izmed tr**b oddelkov praktlč-r»*»2-n n-onka, ki etHf po«l vodstvom v*-Stih učiteljev strokovni a kov. Posebno me le zanimal praver«ki rxM°yek in zdi se mi. d^ bo rvrav vsak« de. ki si ca ogleda, delil moje navdušenje. Na majhne kovinske rdoSče rravl. ralo Okenci, in bil «em naravnost y>t<^ s^nooen, ko sem videl lepe uspehe, ki *o bili doseženi tekom dobrega pol leta. Ravnatoli pn*ka.r<;k« §ole. ki mi 1« litfbernivD razkazal solo, mi je pravil, kako neokretni so bili prvi polzk A dan«*« «^ bo moral čuditi precizt teh izdelkov. Pekazali so ml servijetnl o imenska plošW>. monorrrtime In f r nimi praviranimi slikami okračen' lezne in me-rlene plošče* ponajveč ž i ski in cvetlični motivi. Tehnika ni te?ka. erlavna prva. r ~ tam delu je risanje. Orodja tudi n; trebno veliko; par grraverskih do ^ilo, to je vse. Delo praversko delavnice Je k. in mirno, ko sem pa stopil v puSk oddelek, me je sprejelo plašno ; Jja~ nje in pilenje. Vsak učenec Ima prostor pri močni delavni mizi, In n*"»-broj pil. Tu se učijo izdelovati deb nusk in lesena puškina kopita.. Tr rud! tu je zaznamovati prav lepe uspel Seveda, začetJek je težak! In ri*:iA-telj mi je tožil, kako težko je -lobiti stroje in orodje. Seveda, stroje bi j* š> dobite, a kredita nit In vsika mnle* vsaka pila, vsak kos železa, star. nes ogromno denarja. Dopadlo mi je, s kakim važni v-* seljem pilijo in pravirajo učenci. sem se spomnil na dečke, ki jih Filijo in silijo v gimnAzito, kjer se ubijajo z jeziki in ne pridejo dalje. Koliko bolje M bilo, da jih stnrM dajo v strokovne šole, ker imajo nava-dno ravnn ti dečki posebno veselje za praktični pouk. In kaj po dovršeni pu^karski soli Z idečkom? Po dovršenih Štirih letnikih začne absolvent puSkarskega in kopi-tarskesra oddelka lahko sam svojo obrt. Istotako seveda tudi absolvent pravor-*kec:a oddelka. Tn zdi se ml, da ne bo indiskretro, če povem, da dobivaio de. lavci puSkarske »adrtisre do 1°00 K tedensko! Pač rep zaslužek! Želeti bi bilo, da se naši ljudje pobrigajo za to strokovne) 5o!o! Saj nam tako primanjkuje strokovno izobraženih puškarjev, da je morala kranjska pu^k. za/lrujT.i poklicati puskarje celo iz ThOringa v Nem čiji. Tudi graverji đr»bijo zaslužek v puškami, a se bolj ve ceniti dobrega graver ja zlatar. Ravnatelj mi je rekel, da misli prirediti koncem Šol?ke:rft leta razstavo Takrat se bo lahko viak sam prepričal o uspehih! In menim, da se bo marsikateri oče, ki premišljuje, kam s sinom, odločil za pulkarsko Šfclo. Soli in njenemu vestnemu uči tel j-stvu pa ielim še nadalje tako tepih u-spehov. —r Pred itftlijan«kV> - an*l*Skint gospodarskim dogovorom. V Osnovi je Llovd Gcrjrcre poslal italijanskemu zunanjemu ministru Schanzeriu ni^mo, v katerem je naglalal, da ra.*lnii Ttolija posebne obzire. Med drujHm i© napovedal, da se bo smatrata Italija za s*>u-deležnico konvencije iz San Rema plede petroleja. Prav ta konvencija je Italijo potisnila v stran, sedaj pa $o Llovd Georfcevo pismo postavlja na ednako staliSČe z Anglijo in Francijo. V nadalj. nib popovorlb ni bil spisan nikak protokol, ali obstoji menda spomenica na obe straneb, ki ima služiti za n^d^lina popajanja, iz ksterib nai se dobi oblika *a končni gospoda raki doerovor. Ko podajanja dozore tako d^leč, da nsstaneio tla sa zeklhične wzeovore sleuma, od-pOtuie zunanji minister f^chanzer v IiOndon, da se sklene 1 talilan«ko . angleška gospodarska in politična pogodba. Politična stran poeoaoe bo obsegala dogovore, nanašajoče te n« orl- S ^v 135. »SLOVENSKI NAROD, dne 15 junija 1922. stran 3. jentalske narode, zlasti pa na Turčijo In Grčijo in v dru^i vrsti na kolonije v Afriki. Med važnejšimi gospodarskimi vprašanji je zlasti tfogovor glede tržaškega pristanišča, katero se ima smatrali za italijansko - angleški trgovski em-oonj z Onjentom. Anglija bi imela rudi nnancno pomagati k zboljšanju plov-stva in k razširjenju pristanišfca, kar bi bilo Trstu le v veliko korist. Italijani naglaša£\ da pri tem >Trzaškega Lloy-da« ne zadene nikaka izguba, marveč *e bo njegov promet le pospeševal. Z angleška strani se ni bati konkurenco. Dogovor glede petroleja bi se dotikal male Azije, Anglija pa, kakor Itnlija, 1.GC0 tudi v Albaniji izkoriščanja petrolejskih vrelcev. Anglija jamči za t>oba-▼3 15 % splošne petrolejske potrebščine. Dogovor glede premoga določa u-goduosti za nabavo za brodove, železnice in privatno industrijo s transportnimi olajšavami. Glede industrije bi angleški kapital podpiral nekatera italijanska industrijska podjetja, bodisi de-nnrno, bodisi s sutf&vinami. Trgovski dogovor bo obsegal posebne klavzule in dispozicije. Izločijo se vse oblike konkurence. Posebni sporazum i retruli-rajo valuto, izmenjav^> itd., tako da je pričakovati naiusrodnejših trgovskih todnošajev med Italijani in Angleži. Tako se čita v italijanskih poročilih o bližnji italijansko - angleški trgovski pogodbi. Italijani si že predstavljajo svoj gospodarski procvit po Sredozemskem morju in po Orijentu. AH Angleži so se Italijanom že večkrat bližali, zasledujoč svoje koristi, in Italijani so pozneje tožili, da so bili zopet in zopet izkoriščani. Ali bo morda odslej kaj bolje? Schanzer je te dni v parlamentu bridko potožil, kako so odšli Italijani praznih rok od mize, bogato Obložene s kolonijalnim plenom . . . — g Dobava drv. Komanda dravske divizijske oblasti v Ljubljani naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da sprejema Intendantura komande Dravske divizijske oblasti vsak dan pismene in ustmene ponudbe za dobavo trdih gorivih drv franko intendantsko slagalište Ljubljana, Maribor, Celje In Ptuj, ali pa franko nakladna 'železniška postaja. Ponudbe se prevzamejo na majhne in velike količine. PonudjaČi morajo biti uradno prijavljeni trgovci, ali morajo imeti obrtni list in položiti pri sklepanju pogodbe 5 odstotkov kavcije. Pismene ponudbe se morajo kolkovati z 2 dinarjema. __ g K izenačenju davkov. Vidov- danska ustava jamči za enakost davčnega bremena v vsej državi. Od nikogar se n» sme zahtevati več davka, kakor od kateregakoli drugega sodržavljana, pa naj šibo v popolnoma drugem delu državnega teritorija, ako sta gospodarsko enaka. Davčne enakosti zaenkrat pri nas ni, ker še veljajo stari predpisi, ki so za različne pokrajine različni. Izenačene davkov je torej nujna in upravičena zahteva; pa ne samo radi neenakomerne razdelitve davčnega bremena, marveč zlasti tudi radi tega, kfcr je neenakost v driavi Jako hvaležna opOra za notranie državne sovražnike; lahkovernemu in nepoučenemu se kaj lahko dopove, da le on plačuje visok davek in da so v državi ljudje, ki ga ne plačujejo, dasi so bogatejši. To razdirajoče orožje se bo moralo čimpre-je izbiri iz rok sovražnikov, ako naj napredujemo v konsolidaciji državnega organizma. Kako pa se naj vrši izenačenje, je važno vprašanje, Kakor je važno izenačenje samo. Vzgledno postopa pri svojih reformah sodna uprava; vrač se ankete, debate in posvetovanja, razpravlja se po dnevnih in znanstvenih listih vseh struj in strank. Ni pa opažati te vneme pri finančni upravi in je do danes skorajda tajno, kake bodo spremembe v davčnem sistemu. Zdi se, kakor bi za to nujno vprašanj« ne bilo niti osnutkov. Finančna uprava naj smatra za umesten tale prelOg, ki prihaja iz občinstva v najblažjem namenu: t.) Javnosti se naj da prilika za sodelovanje pri davčnih reformah n. pr. z anketami; 2.) Z vsakim načrtom reforme naj vodstvo finančno uprave v svojem internem delokrogu seznani vse tiste urade, ki bodo kdaj izvrševali nove predpise. Seznani pa naj vse do naj-spodnjega: podajanje mnenja in predlogov k novim predpisom naj ne bo privilegij te višjih instanc; so tam sicer strokovno najverziranejše osebe, toda ni*o v^dno v stanu, da bi pregledale efekt ala.vega predpisa do najmanjše podrobnosti. Za podrobnosti zlasti v prnktinnem oziru lahko dado važne mi^liaje nižji uradi, ki neposredno iz-VTŠuJejo zakone in hitro vidijo, kaj je praktično izvedljivo in kaj ne. kaj je uohro ali slabo. Mnenja teh nižjih in-ptanc, dasi mnoerokrat kratka in navidezno malenkostna, bodo za zakonodajalca eminentne važnosti pri iznolnje-vnm'u zakonskih načrtov in za uvazevanje teritorijalnih In raznih druffih momentov. Končno bi se na ta način r renrefilo naknadno pooravijanje že objavljenih zakonov in pridobila bi na Mvtoriteri zrkonodaia in država. —K Ve'lkl semeni v BudipcJtl. V pl- *a-nl trgovske In obrtniške zbornice le do 17. iuniia interesentom na razpolago nckal hrkazn'c, na podlagi katerih je dovoljena 7-a 5B% znižana voznina na ogrskih felez-nfcah početnikom velikega semnja v Buda-ne*ti. H se vrSl od 17. do 26. |uni|a. —g rrancosko - nemška trgovina. Iz "r-Hn?h statističnih podatkov Je razvidno, da h Franc'J a v prvih Stlrlh mesecih letoS-H^*a leta izvozila iz NemčHe za 315.810.000 franVov blaga. V prvih treh mesecih pa Jt izvozila v Nemčijo ca 504338.000 frankov blaga Šolstvo. 12 VIŠJEGA ŠOLSKEGA SVETA. (Seh dne 1$. in 14. t. m.) Predsednik g dr. Bevk poroča o stvareh, ki so se rešile od zadnje seje. Fran Še-gula se Imenuje za II. skupino na deški meščanski Soli v Ptuju. Mesto za učiteljico Ženskih ročnih del in gospodinjstvo na dekliški meščanski šoli v Ptuju se iznova razpiše. Stavijo se tn predlogi: 1. za zgodovino in zemljepis na realni gimnaziji v Ptuju; 2. za prirodopis na gimnaziji v Mariboru; 3. za srbohrvaščino na državni realni gimnaziji v Ljubljani; 4. za slovenščino na drž realki v Mariboru; 5. za klasično filologijo, oz. francoščino na državni realni gimnaziji s slovenskim in nemškim učnim jezikom v Ljubljani; 6. na istem zavodu za zgodovino in zemljepis; 7. za verouk na drž .realki v Ljubljani; S. za srbohrvaščino na drž. realki v Ljubljani; 0. za francoščino na državni realki v Ljubljani; 10. za matematiko In fiziko ter geom. risanie na drž. realki v Ljubljani; 11. za telovadbo na drž. realki v Ljubljani; 12. za slovenščino In za telovadbo na drž. moškem učiteljišču v Ljubljani; 13. za srancoščino na drž. realni gTmnaziJi v Novem mestu. Stalna oddala služb: pri Sv. Križu pri Ljutomeru se služba iznova razpiše: na deški osnovni Šoli v Ljutomeru Matej VVundrl; pri Mali Nedelji Janko Prelog. nadučitelia v St. Janžu na Dravskem polju se Iznova razpiše; nad-učitelja na deški osnovni šoli v Ptuiu Gorup Josip; na deški osnovni šoli v Ptuju Pe-ček Avgust, Praprotnfk Pduard, Majcen Mirko. Basa Andrej; na dekliški osnovni šoli v Ptuju Gorup Fllomena, Šalamun Marija, Bezjak Ana. Segula-Job Janja; na Bregu pri Ptuju Boštjančfč Trma; učiteljice ženskih ročnih del v Potjčanah in Studencih Vrtovšek Marija; na deški osnovni šoli • SI. Bistrici se iznova razpiše; v Velenju Stnpar Vinko; na Hajdini Marija Dular; v Podsredi Hermano Josip; v Ločah Franc Colar; v Konjicah Pleško Marija; na Ra-kovcu Canjko Avgust; v Vitanju Roškar Elizabeta; v Podovi Lešnik Josfp; v Globokem Avgust Tominc; v Žrečah MravlJaJc Karel; v Spodnji Sveti Kungoti Fram Ve-koslav; pri Sv. Petru pri Mariboru Kramar Franc: pri Sv. Mariji v Puščavi MauČnlk Alojzija; v Smartnem ob Dreti Grebene Ana; v Pišecah Kocbek Ljudmila In Čopič VeČeslav: na okoliški šoli v Celju: KovaC-Ažman Antonija (začasno). Velike počitnice na bivšem Štajerskem se prelože z ozirom na krajevne razmere na mesec Jull In avgust In na avgust m september za letos. NaduČftelj v Tepanju postane Geslman Božidar. V Bevke Je Imenovan naduSitelJem Josip Terpin. Na Brezovico nride kot nad učitelj Mikuž Valentin. K Devici MartJ* v Poljn prideta Troflt Fran In Brolfhova Marija: na Dobrovo PodobniVar Pavel: v Oo-snolie Premkova Alobijar v Preserie Zupančič Ivan (nađučltefj): v Šmarje fnađ-učiteTj) Sterk Martin; v Šmartno nod Šmarno jforo Križeva Cirila: v St. Jurij pri Ciro-strpljem Niko fn Mak^fmiliHna Flnfpflerfe-va: rin V?£»t oče Hntrelbert Klarine: na Barje Belin Fran: katehetfe v LJuMbnl: Tvan Pintnr TV. m. dr*Va s>fa: Janez žerjav f. rlekl. Šola. Valentin Tome f. m. d"*fra sV>la; Karel Trosi stalni strelent v LJuMlan* T m. de*ko osn. Ml v IJublJan*: Mira Fng-I-manova. nadu^ite^Hea na FTT. deW. osn. Soli v LJuMI?>ni: Franla 7emH«nova kot u?!te'JI-ca v Llubllann: Anr^a Ppfrlčeva na B*rje: SVfhe Vrn^eslav v ^NvMče; Torin Vrbine v Torbice; Pafn:Tiger Ferdo v Llvoldn: v Dol. Lendavo pridalo Frj»n|o Golob, Gabrijela Ažmanova in OT"a Pepeleva: v Cinkovo Karel KrVar in Marija Simonova, v Mutavo Soboto Mat;1da Prelogova; v Beltince ZorVo Fduard: v Birčno vas Fran Onidnik In Ana Grudn'knva; v Tinino Andrel Tel-Veš in Antavec Fvsren: v Čre?nievce Štefan Lutar; na Studenec-Ig Minatl-Habetova Marila. Se'a vlflega foHVega jrvet«. fNadaHe-vanle.) Reši se pet dlscinPnarrtfh slučajev. Službo Šolskega sluge na rMavnl realkf v Ljubljani Je dobil Tvan Ni'č'e". Ustanovi se samostojna enorazredn^ca v Go?rfn v kamniškem oVralu. Razširilo se naslednic š*^e: enorazred^ica v Motn'Vn v dvora prednico, dvoratzrednica v Tomišllu v ^^rirn^r^dnlco, dvnrarrednlca v Razvanlu v štirnirredn'co, rrtrazrdnfca v Boe">l?nI v PreVmurin v sestra zrrdnir-o. — V ^afcu se uMne 1. razred me?^a««Ve ?ole. — Prešnlsjo se Vrbnfa Iz Motril v P^dovTiico; neVat^re hl^e Iz St. J?,merta v ^^I^^I«; Kr^vla W Dohr©»%r>ll nn Krko. — V St. VMii nad T I»hM*no se ri-te-mi7T'le »tal^o ^atehet^ko me-^o. f^o^^m^ni cf *iT.**,*»ni olroi'š dvh nCfefUc •**n«kih rr»?rtfh đel 7a "p-^k^Iitev sp pr^la^io: Franc S^j»"a It V**I"nla. **a*yMa Vr»*ji Vr>n:*ar jT «f»^„^ Ana 1**'--*t«*l*| »t VH. T jHJC, Marila Mlakar fr Vrrin'Vp ?'vVn Arr'«t iz Wlvnfce. f^nd^c Anton *r T.imb"l». 1>^vna-t-»I| Jelene zahteva da «e »»vllavt svo-I»^a*nf sVt*»t>. kf meri na to #«• •* e/»*»r/rv* nreme*?*!^ V nrvl vrsti nridelo v n<*štev ^^. T-»n»-r> Mirovni k. A»»tf>n O'tnelf ?n Jv*« 5 m a 1 d a k: narnanla. da bo sfavfT rVd" t+h tr^fi tovarišev na prihodnji soff tozadevne predloge. __ V*5* Hol© na meji. T« Varen- rnerera nam pifcofa: Po vsH Dravski dolini ooaznterrto t zadnjle^m ^!arat da bfar-P\ odpiii^enJ nemškutarskl nWre1Jl napadajo po aorlJade)mo1rratakfb tu n«n-#klh ffaaoplnih ^lovenako *o1o ter fl ?knS«jo s sramotilnimi članki 1« napadi na eloven^fao aSiteltatvo vzeti uirlM tar ndnSIti tako vtis ler>ih nap%bov. ki jih donesrajo »edanfo slovenska iole t nasprotju s nekdanjimi nonemceralnf-eanl. Taklen članek Je isiel tndi v 128. številki >NapmJa< Is , Marsnberga. BITU vdan »miki ntdaftfttat 1U ki srsta >začasno< v socijaldemokratski rog, se jezi nad eolskimi prireditvami in konferencami slovenske šole in boce natve. žiti nekdanie neuspehe bivše nemške šole sedanji slovenski. Poznamo delo bivšega mutsfcega nadučitelja N. do (io-brega in vemo, da ga najbolj jezi, ker mora od Nemcev samih slišati, da bivša žjula do daleka ni dosegla uspehov današnje slovenske šole. Vemo tudi, da so mu trn v peti šolske prireditve slovenske šole, ki vzbujajo narodno zavest in pripravljajo mladino, da bo stala enkrat kot trdna skala na braniku nnMh meja. — Obžalujem le, da se da eocijalnodernokrat^ko časopisje izrabljati po ljudeh, ki jim io internacijom)ližem le sredstvo za razširjanje svojih nemžkonacijoiifilmli i Joj. — Upamo, da bosta gg. vičji £r>lski nadzornik Gabr-šck in okr. šol. nrulzornik Cirmovšek, ki sta v zadnjem čn?u nadzorovala ma-milbSTflBb šolo ter se prenrirnln o lepih uspehih te šole in izrekla miteljstvu priznanje za njihovo trudapolno in u*pesno delo, znvila braniti ćn*t in ui?led slov. učiteli>t\a gb dr/A\-ni meii pred insulti odpušfenih nemških učiteljev. __ Sprejem v ljtihljan*ke srednje S*»Ie. Nn I. državni eimnaziji, državni realki, državni realni gimnaziji (Poljanska ee^ta) in na državni realni gimnaziji (Beethovnova uliea) bo vpisova ni o učencev v I. razred v nedelin, dne 25. junija 1922 od 8. do pol 12. ure. Otroci naj se priglasijo v spremstvu staršev ali njih nameetnikov ter nn\ prineso s seboj krstni list In obiskoval-no izpričevate sadnjepa razmda ljudske šol^. Zunanji učenci se lahko zglase tudi pismeno. Sprejemna izkušnja prične v torek 27. junija toeno ob 8. uri zjutraj. — Državna realna gimnazija v Celju. Na drž. realni gimnaziji v Celiu se vrže sprejemni izpiti za L ra*red dne 30. junija t. L bb 9. uri dopoldne. Učenci naj se priglasijo v sprajnstvu stari-šev ali njih namestnikov istega dne med 8. in 9. uro donoldne na zavodu in prinesejo s seboj rojstni Hst in obisko-valno izpričevalo, ki mora imeti opombo, da je izdano v svrho vstopa v srednjo šolo. — Ustmena matura se vrsi na zavtKhi nod predsedstvom g. ravnatelja dr. Tominska dne 16., 17. in 19. Junija. K maturi je pripuštenih 22 dijakov In 1 dijaki m* a. — Na trgovski šoli v Novem mesta s pravico Javnosti se bo vršilo vpisovanje učencev m uCenk v T. In fl. letnik v nedeljo, dne 2S. JtmMa 1*22 od 9. do 12. V f. letnik se snrefmejo brez v*ake preizkušnje tisti učenci in učenke, Id so dovrSttl rv. razred trednfe Sole ali meščansko Solo aH pripravljalni racred dvorazredne trgovske Sole In so stari vsaj 14 let Razven te?a se sprel-mejo v T. letnik tudi učeno! in učenke, ki so dovrSTli ITT. **azred srednje iole ali VTTI. razred ljudske Sole ali predzadnji razred mehčan *ke Sole. ako so stari v?aJ 14 let in napravilo Izpit iz slovenščine, srbohrvaščine, nernSčfne, računstva, sreometrtje, zern!ie-pi^la, pr*rr5menfm potom. Vsa nadaljna pojasnita d^'*- ra\,nate1|stvo Sole. — Državna dvorazredna trjpovska Sala v Mariboru. Vpisovanje za SoJsko leto 1022 "n it vrSi od 29. Junija do 4. Julila t L vsakokrat od 8. do 10. nre na Zrinjskesa treu l/L Brez sprejemnega Izpita le možen vstop v I. letnik on*m učencem In učenkam, ki so dovrSill TV. razred srednje Sole ali IV. (nastavni) oziroma ITI. razred meščanske Sole ali IV. razrede liceja ali pripravljalni razred dvorazredne trgovske Sole. Nanovo vstopajo?! učenci In učenke moralo razen zadnjega Šolskega Izpričevala oddati ravnateljstvo šole tudi krstni (rojstni) list Vnanll učenci (učenke) naj poSTjejo omenjeni listini po poŠti do dne 4. Julija. Morebitni sprejemni Izpiti se bodo vrflli z ostalimi Izpiti vred dne 11. septembra od osmih dalje. Vsled pomanjkanja učnih prostorov Je pripravljalni razred začasno ukinjen. " Vriffluiđn porota. TRAGEDIJA V KOZARJAH. VCerat, dne 13. t .nu popoldne ob 1«. se |e nadaljevala razprava proti Andreju Divjaku. ZasIlSane so bile Se ostale priče, kf pa so za obtoženca precej obremenilno Iznovedale. SodISče Je stavilo porotnikom 9 vprašani. Dve glavni: 1. glede uboja, 2. glede težke telesne PoSkodbe. Porotniki «o prvi dve vnraSanJl soglasno potrdili, zanikali pa Jim stavljena vpraSanla glede popolne pijanosti In samoobrambe. Na podlag! krlvdo-reka porotnikov Je b?1 Divjak obsojen na 3 leta težke teče. SodISče Jo postopalo izredno milo, upoštevajoč Številne olajšujoče okolnosti, ker Je bil obtoženec irredno razburjen In pilan ier se le svojega delanja pozneje kesal. Avditorij Je bil ves dan poln radovednega občtnstva, kf Je prt Interesantni razpravi vztraja Jo do poznega večera. Ob-dolženec Jo svojo kazen sprejel. 5 tem le bilo poletno zasedanje porote končano. LiiiaDikj Sokol. ▼ BsdeHo. 18. t m. Jama telovadba ■a Isticm telovadittu i Tivoli. Kultura. St Ćirkorić, Beograd: VELIKO DELO »GLASBENE MATICE.« Prihod »Glasbene Mnticec v Beograd pomoni veliko kuitanio.narki ljubezni O'^a konoei*ta >Gln*bene llalice< v Beoprjitiu In ostali koncerti v Novem Sarot]u z na-imi dosedanjimi skorai izkljueno politicno-strnn-karskiini Bwwlfailwijniiiii odnodajj ia^ro pokazila celokupnemu Bašema narodu, kako je treba gojiti uino-tno^t TSđli trefa delov na^ejza n.iroij.i in kako jo tr^!,a iti s pesmijo in ra*l<>-tjo v bolj&o lw>-doenost in sreenej^^ ilTljenje ujedinjenih Dlnmaoitlll. Hrvatov in Srlrov. V Beogradoi Mil skupni preFtnljei, eo bili 12., 13. in 14. maj pravi ?lov<>n-pki dnevi. Vse 30 izk izovalo Sloveniji, Slovencem in SlovAnkam neizmerno ljubezen, p-risr^nost in toplo iskrenost. Po koncertih »Glasbene Matir*e< smn vsi Srbi uvideli in se prepričali o resnično--sti dr. navniharjevih bonad: da je slovenski narod del jućro^lovenskeca nn_ roda, ali da |e s sv-ojo pe«mi;o ■naTnJnn del tepa naroda. Vsi «imo neizmerno- oK-^udovali sloven°ko pe-=^m, njeno lepoto in umetnost, njene motive in muzikali-Čno popolno^ izvajanja na*** pe^mi "S strani pevskega zbora >01asb**no Mati-ee.< Vsi, od na^eff-a kralja Alek«^.ndra do zadnfeera poslušale«^ smr> v p^mi ta_ Vorekoč Intfrrmo «?poznali življenje. p\»o-jih slovenskih bratov: njihove Rrerie občutke, linbavno hrepenanje, njihovo molitev >Zdrava Marija,c humoTi-tiono in veselo folkloristiko, veliko HuV^en do narave, njihovo pesem o kralju Matjažu in Alenei^i. In kontno rarodno pe^em iz tožne ITmoUrn. veli rastno melodično tožno r»esemt >Gor č>z jerero, por čez grmainleo, kier ^e dra;sri dom 'z mojo zibelko.« Ta pesem, polna narodni l>oli, n?»m je povMnla ve-^ nenv> vse drnsro o naših bratih, ki Vzdihujejo pod tuiim jarmom. Obenem pa tlas je sramni la na svobodo v nn£i skupni državi ter nas opomnila, da ne smemo zavedni Slovenci. Hrvati in Srbf v vsakdanjih strankarskih prepirih pohabiti svoje splošne narodne naloere in da moramo biti v tem oziru vsi edini. Ako je res, da nas pesem zdrnžnle, potem naj bo čast in hvala pe/vskenm zboru >Glasbene Matice.« REPERTOAR NAROD VEH A GLEDALIŠČA V LJUBLJANI. DRAMA. Petek. 16. Itmfia: Madame San s Oene s Putlato v ulosrf Neooleona. Zadnjikrat v sezoni. Izven. OPERA. Sreda. 14 lun.: Trirtvchori. Ped C. Petek. t6. Junija: Madame RutterfJv. Gostovanje kapelnika g. Lovra MataČića iz Novegra Sada. Ir\'en. Sohota. dne 17. iuniia: Carmen. Ovsfo-vanle kaoclnika (?. Lovra MataČfća iz Nevera Sada. Začetek ob pol osmih. Izv. NASA OPERA. Šest naših skladateljev se Kavi baie s komponiranjem ^pernfh tekstovi nekateri so svole delo ž? slo>raJ dovršili, nekateri $ele prijeti, tako, đa se nam za prihodnji© sezone obetajo prave senzacije na glasbenem polju. Gotovo imv% naS *>der dolžnost, da v prvi vrsti upošteva dela slovenskih skladateljev. če so dobra. Dobra po plasbi In tekstu. Pandane* Je zve-rana uprizoritev vsak** novo rjpore i velikanskimi troSki. Nova slovepsk* operna dela. bodo z večine nosila domač kolorit, saj jednr» prinece ustoličenje slovenskih knezov na Gosoosvet-sem polju, kar dvoje je pt>vreto dejanje Presernovesra. >Krsta pri Savieic in jedno proslavlja >dom in svete, torej bodo tudi v tem orim v^rasla ix domaćih tal. Tolik* indiskretno«ti si smem dovoliti, da opozorim na iivahno delovanje našMh rlasbenikov, več nam za danes ni dovoljene*. Pao pa Imamo praviro In dolžnost, da opozarjamo vodstvo našega srledali-Sča na te. naj poda priliko naSim d!r>-ma?im umetnikom do uprizoritve, pn-bliki do epoTmavanja slovenskih umotvorov. TV>slej se to žaJibbe zelo zanemarja. Naša opera, ki ja popreje uprizarjala v prvi vrsti slovanska dela, jo postala filiialka italiiarrsko in frvuioo-ske opere. > Borisa Godu nova« smo menda tudi sarro eato culi, ker pa jo >3ea-la< v Milanu prevzela v svoj repertoar. >.T e n u f a«, to Interesantno cešJco delo, ki je na Dunaju doseglo velik u-speh, se nam je obetala. __ a uprizorila se ni. »Prodana nevesta« in >Dall-hor«. ki sta stalna ne le na ee&kih in drugih slovanskih, temveč tudi na vneh nemških odrih, sta se pač parkrat uprl-zorfle, prevzete iz lanske sezone — v ostalem pa se je slovanska (da ne govorim slovenska) opera tako prebirala, kakor bi m to ne moglo na nobenem tujem, neslovanskem Odru. Bil sem letos parkrat v operi, ko je bila hiša na pol prazna. In tedaj sem si vedno mislil: Glej, pri tujih operah jih to nič ne ženira — radi te*ra vedno ostanejo na repertoarju__, a slovenskih, dobre uspelih vL ep a T i d a< In Z 1a-tnrog« — pa letos niso boteli vnovič uprizoriti, ker ne vleftejo in hiše ne na-ifclnijo (tate m al J« IvanU 6ilen gospod, ko sam ga ^o^rašal __ šakaj toh dvoh del ne i'uji mo >•.."). __ Lelos je biia. uprizorjon ; - \ * u-\m L.viotu, jodaia eiv"jac]an»Ua otw 1. ivtv ]«.« lal halei slovon.-ki, opora ievejj ni imoja biti, da vesoljo ae ti bil > r , 1 oo. i.ar hko bi se uprizorila i'AriiioAJi »Kseni, ja< (ki |e veiiiio ibteo uspevala), a ne, — moram s^> |e aCavalleria rusticana4 (in to v preoi i nesadestnj obliki), da jo lo nck:*j, kar ni doaaaoal i.i \»iidar ^o je neki glasbenik izrazil, da coni I-amiov intermezzo mnogo vi-.' j od Wa-acngnii#mga, — (Tjt.i >• ava lerfcK cenim in eam le proti ;- tnoi iarj&n|n doma- ioga). __ >Li oraajtki ■ l t v i e k c se vedno leži v arhivu. l>t isuja jk^e«, k<> bo slavil za alevenako ci tsbo presa^ služJii Anton Ffe)drster >A>j> >5 letniea, \>i dala oa|l#pso priliko, da .<»> aptiaoti Naaa dolinoal jo, da proslavimo \^x*> moža, ki |e več nogo vsakd • dru^ri c'^- ril za Blovensko glasbo 1^-t u .t «Vj in skladatelj. To ni osebni kult, ko j« lo i*-raa hvaležnosti in ar£>stova ii 1. In ake je res. k.ir se trdi (skoro no nn»reni v T-j( ti), da rreka klika bojkotira i'^a (flaa. benika v koncerti)t i:i oa odra, pi I n ima občinstvo praviox>, da aahteva, <^a ■se mu da priložnoel čuti njegova prois-vodo. — I^ru-^i Slovenec, \ ilftar, ja plavil lotoći svoj JubilH __ njeetjva >8miljana€, ki ** je p? đ loti uprlaaT« jaln, pi jo mirno počival« v arhivn —, študirati n M norale drajre tuje ■ re, domačin, rojak >r> li pozabljeni Tako je Lilo, a tako ne eme biti refi. Srvfrm. — Slovenska stcrf-^raflja. Priredil Pr. Novak. Druži del: Debatno pismo. J'rujU predelna izdaji. V LJnblj-ni 10??. 7.\\ »flt« Ju^o^!o\-cncka knJirrrTia. Karlsnlla \n frto-zrafirala fuc:r. leti irnil I«-kratr.i %Uvn. prof. Novak I. Izdalo kofeeMN dcnffneca rf^ma, le Mlo pri na> tiko malo zanimar?a 71 sfmocrafllo, da za knjigo nI mogel dobiti nt ti založnika. Kniiffa fe ir. Tudi pri đcbafrtrtm ri^u ^ prva Izdala — iz^la leta l*x>l v »mozalofW — precej let ni razprodala, đa*;i Je b'la In lrn^-ga prvo in ed:'no debatno pi^mo, M smo ga Imeli Slovenci. Po prevratu pa le nastalo po knjigi živahno povpraševanja, ki se fa Se posebno pm'ee^aJo, ko smo dobili v Ljubljani univerzo. Dru^a izdaja debatnega pisma pcmenja proti prvi znaten napredek. Knjiga npo^teva pred vsem ffste izraze^ ki se dandanes v našem Javnem Življenju posebno pogosto rabijo. Tudi v metodičnem oziru se le knjiga bofj prilagodila potrebam ftole« V sistemu samem nI nii bistvenih (z-prememb. Prijel bo seveda čas, da se bo naša stenogra/'fa približala kolikor mogoče srbohrvatsld, kar pa ni mogoče* <— doklar srbohrvatske stenograf Uđ sploR nimamo. Imamo posebno srbsko stenojrrafUo in tma^ mo po?ebno hrvaško stenografija ki se druga od druge v marsičem ločita. Srbi \z biv* Se monarhije stenografi raj o povečini »hrvatsko«, Srbijanci pa »srbsko«. Nobe-neca dvoma pa ni, da Jo baS stenografija tisto polje, kjer se bo enotnost najlalle dosegla: ne tangira ne cirilice ne latinice, ne Islama ne adventi s tov. Takrat se bo rudi slovenska stenografija — zlasti debatno pismo — približala srbohrvatski. Stenogram (rokopis prof. J. Osane) je zlasti v drugi polovici prav lično m vselo, dri* 14. Jnllja t. 1. ob 20. prvo javno produkHjo v drnm-k^m cjlodnlii1^^. TTpriror^ Swn Bemollii^v traerieni poem v treh drsanjih >T,iwl>o-zon troh kraJje>v< v provodu Aloizij.i Gradnika pod režijo £ro«rr>o P^nilovn, ki jo dramatiko »olo hidl vodila. — Opozarjamo občinstvo ni to proV hoj sa fffsro pravifo!« VWi-dinska i£rra v 5 dolih, (i.) Sv. vi«-«, 2.) Sv. Ciril In Motod. 3.) T'stoli^njo »lov. knezov, 4.) Kmočki np^r, 5.> Ilirija, o.) Po ujedini<*nlu__epilorV Spini Josdp Lnoatno. Prv)i?rVA^a io Fol^kn mladina v CVrkliab pri Franju IS. t. m. ob S. uri v prsvilavo kralj ovo ov. kmota — iiobro-Mil Glasbeni s^sfsi!^* — Konoert lhd>lj«n»kih stopoev m vr-U v CeUn dne 24 t «l, na kar s« o*UkJto občinstvo i« stgih. Pred telovadbo koncert vojaške godbe pod vodstvom kap. g. dr. Čerino. — Sokol L priredi svojo lavno telovadbo dne 2. julija. Podrobnejši spored se objavi pozneje. — Narašcafckl dan dne 23. Julija. Jugoslovanskemu sokolskemu naraščaju, Id se prvikrat pokaže v večjem Številu pri Javnem nastopu, je v prvi vrsti namenjen 23. julij. Naraščajevega nastopa se udeleži vsa sokolska mladina naše domovine, pribiti pa tudi med nje do 1000 naraščaja češkega So-kolstva. Ves mladi zbor naj pokaže združeno in ujedinjeno domovino, posejano z nežnim sokolskim cvetjem. Moški in ženski naraščal ter deca obojega spola se zbere ta dan na zletišiu, da se spozna, da vidi, da ni razlike med njimi — pa bodi njegov dom pod sivim Triglavom ali pod skalnatimi go-rami albanske meje. Sokolska meja bodi trdna vez med njimi in spoznanje, da so sinovi in hčere ene matere — Jugoslavije. Tako Je zamišljen naraščajev dan na vse-sokolskem zletu. Vsa društva so dobila že točnejša navodila glede nastopa naraščaja. Za prenočišča in za prehrano naraščaja v LJubljani bode preskrbel vse potrebno zletni odbor. Bratska društva in župe poživljamo, da se drže danih navodil In da primerno vežbajo mladino za prvi javni nastop. Skrbite že sedaj, da se nabavi za naraščal dovoljno število naraščale vin krojev. Dela In priprav Je torej v izobilju v vsakem društvu In za vsakega Člana. To nas pa ne sme prestrašiti, zakaj brez dela In brez truda nI uspeha. — L lugoslovensfcl vseeokolskl zlet — narodne noše. Do sedaj je došlo že precejšnje število prijav za narodne noše, a vendar je želeti, da prihajajo nadaljnje prijave živahne je. Treba je namreč vedeti natančno Število udeležencev v narodnih nošah radi skupnega nastopa. Vsi prijavljene! v narodnih nošah dobe posebne legitimacije za vožnjo in udeležbo na zletnih prireditvah, vsled tega je v interesu posameznikov, da se pravočasno javijo, — »Sokol« v Kamniku z odaekfcm v Komendi priredi v nedeljo 18. t m. pe&izlet v Komendo, kjer so vrši Javna telovadba na vrtu brata V odeta. Po telovadbi vrtna veeelica* Sodeluje kamniška mestna gtodba. Da pokažemo tudi Komenčanfcm, kako visoko se je >6o-kol< dvignil, vabimo vso prijatelje eo-kolstva, da pohite ta dan k nam. (Društva še vedno ne uvažujeje, da je tr^ba za objavo prireditev, združenih z veselicami, plačati poleg pristojbine tndi državni davek ? Ali naj za ta društva list plačuje davek? Prosimo, da se nam posije pristojbina! Uredn.) — Sokolsko društvo t Medvodah ima v nedeljo dne 18. junija javen nastop, združen z vrtno veselico in sodelovanjem godbe dravske divizijske oblasti. Za dobro kapljico in mrzel prigrizek preskrbljeno. UdeleŽ-niki iz Ljubljane imajo za povratek ngodne vlakovne zveze. Prireditev se vrši ob vsakem vremenu. — Sokolska razstava. Ponovno opozarjamo vsa bratska druStva in župe, da po5-Uejo pravočasno vse predmete, Id so namenjeni za sokolsko razstavo, ker se na pozneje došle pošiljatve ne more ozirati- Prosimo istotako vse brat« In sestre, ki imajo shranjene sokolske spomine, da jih oddajo proti potrdilo razstavnemu odseku, ki Jim jih po končani razstavi vrne nepokvarjene. — Zletni znak. Pozivamo vsa bratska društva, da čimpreje naroče ca vse udeležence zletni znak, ki stane 30 Din. Opozarjamo dalje, da je vse Članstvo, Id se udeleži deta, zavarovano proti event nezgodam na železnici, vsled česar mora vsak elan (-iea), ki kupi znak, doplačati le 2 K za zavarovalnina Denar ta znak In zavarovalnino je poslati naprej. Znaki se pošiljajo samo na društva, zato Jih na) posamezniki naročajo samo prt druitvUi In ne direktno pri Savezu. — Prodajalne, gostilne itd. na telovsr đlScu vsesokotskega zleta. Na telovadi šcu bode napravljenih veCJe Število prodajnih prostorov v velikosti 4 krat 5 ra. TJ prostori bodo odprti za občinstvo od Jutra do zaključka telovadbe, to Je do ca 8. are zvečer. Interesenti se opozarjajo, da vložilo oferte glede najema prostora najkasneje do 1. Julija L !. na naslov: I. Jugoslovenskt vse-sokolski zlet 1922, finančni odsek. Post: mezna tvrdVa oferira lahko tudi za več prostorov. Finančni odsek nI zavezan oddati prostore najvišjim ponudnikom. Eventualno potrebne mformaclie se dobe v pisarn] JSS v Ljubljani. Narodni dom. — Peri k-*»j Solco!«k«Hr Vljeenika *nrm r*«f*b*?k4 Primili srna neti broj ŠokolpkoT Vi Upnika *un« z*ermbn€kn, rm sa 7?TdovoH*tvt)Tn konstatujemo veliki nnoredak u uredovanju, ovo* lista, koji 5e danns doista jedini evoj© vrsti u sokolskoj literaturi. Ovaj b«H napo* odlikuj« m osobito biranim štivom, pa je osobito informativne naravi ne aamo u jugoslavenskom, već općenito u sveslavenskom Sokoistvu. Od osobito« su interesa članci strogo tehničke sadrži-n*. Mi ponovno sa svoje strane ovaj list preporučamo, a time pako više ž to mu je cijena minimalna od 15 dinara godišnje, a koja se šalje na upravu lista: Sokolski Vijećnik župe zagrebačke, Zagreb, Nova Ves br. 23. Tniistlfca In šport. — Savinaka podružnica S. P. IX naznanja svojim članom in vsem prijateljem Solčav. planin, da bo Frisck-auiov dom na Okreslju dne 18. t. m. *>tvorjen in od tega dne nadalje oskrbovan. Koča na Korosici pod Ojstrico bo o tvor jena 20. t. m. ter bo istotako oskrbovana. Zdolsek, t. č. tajnik. __ Prvenstvena tekma. V četrtek 15. t. m. se vrši ob 13, uri na igrišču Sparta - Primorje prvenstvena tekma Jadran __ Svoboda Izubijana. — C A. F. C. Pr**a : Ilirija. Današnja tekma med prvorazrednim praškim atletlc a. football clubom in Ilirijo se prične po 18. torej tako kasno, da jI more vkljub delavnemu dnevu vsakdo prisostvovati. VrM se ob vsakem vremenu. — O Češkem Ari a footb. ctnbu. Jrt nastopi danes proti Iliriji, poročalo zagrebški listi po tekmah s Concordijo in Gradjan-skim: Cafc je izvrstno vigrano, brzo moštvo z Jako dobrim startom. V poliu igra izborno, pred golom je mnogokrat neodlo: čen. Posebno se odlikuje v čal^u levo krilo Miiller. Centerhalf Karaš Je neumoren, tehnično dovršen igralec Prav dobra sta tudi branilca, osobito levi ter golman. — Cehi, učitelji slovenskega nogometa, so v LJubljani najbolj priljubljeni gostje. Nogometne telane 5 čeSkiml klubi so bili ra naJo publiko vedno športna atrakcija, ker v njihov! Izraziti kotnbinacijskl Igri Jih v resnici n! nađkrililo nobeno tuje moSrvo. UirlJa bo Imela z njimi kakor s Čehi vedno Jako težak posel, pričakovati Je. da Jo bodo v taktičnem oziru znatno nadkriljevall. Izenačiti more ta minus edino s hitrim startom, dobrim tempom ter največjo požrtvovalnostjo. — Marmor : TTWfa. V nedeljo. 1*. 1 m. igra v LMOan! SSK Maribor, vrv*k mariborskega okrofla slov. nogom, podsaveza. __ Športni me* ring na Bleda. O priliki bivanja kraljevske dvt>jiee na Bledu priredi Športna Zveza na Bledu velik športni meeting, ki bo obsegal: Koledarsko dirko Liubliana — Bled, 50 kilometrov; motocikli stično non stop kvaliteti^} vožnjo na isti progi; plaval-dam; tekmo v skokih in v/aterpoolo; tek okrog jezera na 6.5 km, zlet avto-no tekmto s tekmovanjem gospodov, icftbilistov na Bled in cvetlični korzo avtomobilistov, motocikli3tov in kolesarjev nosrocierno tekmo dveh prvored-nih moštev v Z a ki. Dan se določi pravočasno, podrobnejši razpis t^h tekem bo p'* v Sportu, ki izide v sredo. 21. t. m. Vse one pa, ki se namerava]o udeležiti teh teke«, opozarjamo že danes na meeting, ki bo imel nelogo, reprezentirati naš sport. Udeležba je mogoča vsem športnim klubom Jugoslavije. — Kolesarski podsavez ra Slovenijo priredi v nedeljo, dne 18. t m. veliko Zvezno dirko v Celje. Te dirke se ndelefe vsi kolesarski klubi, včlanjeni v podsavezu ter tudi bratski hrvatski kolesarski in motocikli-stični klubi. Skupni obed v hotelu »Balkan«, po obedu zborovanje delega+ov Podsavez-n!h klubov, popoldne športna veselica pri *Orcnadirju«. Pri veselici tekmovanje z dirkalnimi aparati. Ker je zanimanje za to dirko v sportskih lerogih jako veliko, pro simo tudi od strani kolesarjev Izfefn'kov najštevilnejše udeležbe. Start ljubljanskih kol. klubov ob 6. zjutraj pri km 1 na Dunajski cesti. Odhod izletnikov ravnotam ob 4. zjutraj. Sestanek dirkačev In zaključek prijav v petek ob 10. v klubovi kavami »Prešern«. Pod«aveznl odbor. — Jngoslovenski avtomobilni Wub rabi Rvoffc člane na redmi občni zbor, ki se vrši v sredo, dne 21. JunUa t 1. oh 16. uri popoldne v mestni dvorani ljubljanskega maoristrat* s sledečim dnevnim redr>m: 1. pozdrav" predsednika; 2. čitnnie zapisnik«.: 3. poslovno poročilh načelstva; 4. rtoročilo računskih preglednikov; 5. volitev 8 fin t«) v na-čelstva in 2 računskih preglednikov; 6. sklenanje o sodelovaniu kluba pri sportskih prireditvah n* Bledu; 7. predlogi športno tehniške** od«eka *> klu-bovih prireditvah v letu 1022: 8. poročite o bodoči orara-nizacm kluba; 9. rnz-povor o prekomernem nrometn z avtomobili na podlacri trintikov in Jb laiša-niu carinskega postor-ka pri prehodu; 10. državne in komunalne davščine na vctila: 11. samostalni predTr»ci in slučajnosti. — Občni zbor so vrši isti dam kot glavna skupščina zveza industrij-oehr. — Zagrebški »športni List« o tekmi med reprezentancami Jtfnosfavlie nt Woim^ nlte, Telema med reprezentanco »Iagn4a-vlje« fn »Romunije« za krallev zlati pokal Je končala. Jcakor znano, t rezultatom I : I za Romunijo. Zarreb&ld »Športni List« ntle o ličini med drugim: Vest da le Irrallev zlati pokal nreiel v las! Romunije, Je fa-lesimo odjeknila v aTcu vseh Jn^ealoveu-skth Sporta ^ev. Heset Igralcev 7atveha Je za^trnTaJo na'o drfavno renr^z^n*anco. ia4o Imamo rartoa ia nen^p^h na*e T9r>****nhm» ce nresndlM s nalvečto depresffo. MM drugimi omenimo na*t*B levega krila Solata. M Is netno^obes ta ntle rti*rejrem>nea Ce 7aeveK ne more deti levega Mt*. T.Mi. liana M nam ga aJgnrnn stavila CVl(H«fllerY. Tnd« ml amo tega nmenla, da «e url Izberi drfsvp© igjpajiaatajaaa ne trne nglrsV« sama na Tnzrtb. femveg nal se Irralee »Mra a* njihovem tehničnem manjn m anwaof>noel Is vse drfave. Poten be ffoiovo liaau la* «9«M bolral aaf! Narodna skupščina. ^ Beograd. 14. luniia. drvimo.) Včerajšnjo 57. redno sejo je otvoril predsednik dr. Ribar ob 17.10. Seja le bila mestoma zelo živahna in zanimiva. Obravnavala so se nekatera vprašanja, ki se tičejo Slovenije, osobito ustanovitev rudarske akademi-mije v Mariboru. Minister rude in šum Rafajlović je odgovarjal naiore-je na vprašanje poslanca Lazarevića Klede ustanovitve rudarske akademije v Mariboru. Minister je izjavil, da se ministrstvo za rude in šume še ni bavilo s tem vprašanjem in da se ustanovi po potrebi rudarska akademija, v prvi vrsti pa pride v poštev Bosna, ki Je za rudarstvo najbolj važna pokrajina. — Alinister notranjih del je pojasnjeval vprašanje o banjaluški aferi in izjavil, da se zadeva nahaja v stadiju prreiskave. O tej aferi ie govoril tudi pravosodni minister dr. I -aza Markovič. Od državnega pravdništva v Sarajevu pričakujejo podrobno poročilo o aferi. Dalje je minister pravde dr. Markovič odgovarjal na interpelacijo jugosloven-skefca kluba o postopanju okraine^a skega kluba o nostopaniu okr. plavar" stva v Logatcu zoper Kmet. zadrugo v Begunjah pri Cerknici. Minister je izjavil da ne more podati točnega poročila, ker ni dobil potrebnih informativnih poročil od oddelka ministrstva za trgovino in industrijo v Kuib-Uani. Sledile so še ostale interpelacije, na kar te bila seja zakiiučena ob 19. Danes zbornica nadaljuje razpravo o interpelacijah. BODOČE PARLAMENTARNO DELO. — Beograd. M. Jurtila. (Izv.) V parlamentarnih in političnih krosih obširno in živahno razpravliao o bo- dočem programu narodne skupščine. Narodna skupščina ima sedaj predvsem nalogo, rešiti budget za leto 1922., dalje zakon o zunankm državnem posojilu In oa novi volilni zakon. Nekateri parlamentarni krogi so za to. da se ti zakuii rešijo potom bržega postopanja, kakor to določa za kotove zakone ustava, posebno volilni zakon naj bi zakonodajni odbor razpravljal po tem postopanju. Dalje namerava predsedstvo narodne skupščine d( ločiti dneve plenarne seje za dopoldne od 9. do 12.. sobota in nedelja sta izvzeta. Parlamentarni klubi koalicije pozivajo svoie poslance, da se morajo udeleževati vseh bodočih sej, posebno ko prihodnje dni začne proračunska debata. Sedaj je (Javno vprašanje, v kakem vrstnem redu nai pridejo gorenji zakoni na dnevni red. Predsednik narodne; skupščine je na podlagi poslovnika ugotovil, da se volilni zakon lahko stavi kot rrva točka dnevnega reda in da se obenem lahko vodi razprava o bndge-tu. Tekom prihodnjih tednov ima zakonodajni cdbor dokončati razpravo o volilnem zakonu, ki bi nai potem takoj prešel na dnevni red plenarna. — Beograd, 14. junija. (Izv.) Generalna debala o proračunu prične prihodnji teden. Za preračun vlada živahno zanimanje. Povodom generalne debate pričakujejo, da poda zunanji minister dr. Ninčić daljši eks-poze o naSi zunanii politiki, posebno Pa točna pojasnila o staniu vprašanja rešitve sporazuma z Italijo, dalje pričakujejo, da bo tudi podan daljši ekspoze o notran?! politiki o4 strani ministrskega predsednika, kakor tudi o finančni in gospodarski politiki od strani finančnega ministra. FfnanCni položa) Husfrils. ZVTZNI KANCFLAR O POLOŽAJU. — Dunal 14. junija. (Tzv.) Katastrofa na valutnem in deviznem trgu je dala avstrijskemu parlamentu povod za daljšo debato. Zvezni kancelar prelat dr. Seipel le v daljšem ekspozeju opisal in očrtal finančno politiko vlade, ki stremi, da na vsak način vzpostavi trdne temelje avstrijski financ!. S posebnim povdar-kom ie naglašnl. da je avstrijska vlada trdno prepričana o skorajšnjem koncu vratolomnega valutnega sistema, d? se sistem valutnih tečajev v najkrajšem času zruši. Z radostjo je naznanil zbornici, da se finančni minister posraja z dunajskimi bankami, posebno z velebankami: Han-delskreditanstalt. BodenKredltanstalt. LSnderbank. Anglobank in Bank-verein. Namen teh pogajanj ie, da se uvede pomožna akcija za ustalitev tečaja avstrijske krone. — London. 13. junija. (Izv.) V spodnji zbornici Je prijavljena na vlado interpelacija o finančni reorganizaciji Avstrije. Zakladni minister Home le odgovoril, da je avstrijska vlada ukrenila vse potrebno za revizijo davčnega sistema in da skuša zmanjšati izdatke. Dalje je naglasak da je Velika Britanija Avstriji dovolila dva in eno četrt milijona funtov šterlingov. dalje so dovolile Avstrni češkoslovaška 50 milijonov ČK, Francija 55 milijonov frankov in Italija 70 milijonov lir. Ti krediti so namenjeni, da Avstrijo začasno iz-vlečeio iz finančne mizerije. Angle- ški kredit je bil že februarja likviden in je omogočil začasno Iran krone ustaliti. Zakladni minister pa je dalje naglašal. da francoski m Italijanski kredit še nista bila Izplačana. FRANTCOSKO POSOJILO AV-STRUL — Pariz, 14. junija. (Izv.) Senat je sprejel in odobril od Doslanske zbornice sprejeti zakon, da se Avstriji dovoli posojilo v znesku 55 milijonov frapkov. Senator Daudet ie povodom debate o posojilu izjavil, da mora Francija vaditi podonavsko politiko v tei smeri, da preorečl uie-dinienje AvstrUe z Nemčito. Poinca-re pa ie izjavil, da se mora posojilo čimpreie realizirati, ker AvstrLii grozi finančna katastrofa. USTANOVITEV NOVE AVSTRIJSKE EMISIJSKE BANKE. — Dunal 14. Junija. (Izv.) Tekom včerajšnlega dneva so bila zaključena načelna pogajanja med finančnim ministrom Segnrjem in zastopniki dunajskih velebank glede ustanovitve nove avstrii^ke emisijske banke. Dunaiske velebanke dalo n* razpolago 200 mfllionov švicarskih frankov. Pogaiania so v načelu premostila vse zadevne težkoče. Da našnji listi ustanovitev emisijske banke pozdravljajo z vesellem in velikim zadoščenjem. Naglašaio, da je usta-noivtev banke temeljni zaključek sanacijske akcije za avstrijske finance. KAKO DELAJO ITALIJANI ZA SPORAZUM. — Rim« 14. junija. (Izv.) Poslanec Dudan je predložil poslanski zbornici interpelacijo radi krutega oreganjanla Italijanov v Dalmaciji z jugostovenske strani. Pravi, da so na praznik statuta In naslednje dni Ju-goslovenl v Šibeniku, Trogiru In Splitu napadali Italijane. Jih zmerjali, ranili italilanske delavce, mornarje in poveljnike italijanskih trgovskih ladii ter noškodovali in razbili izložbe Italijanskih trgovcev. Vse to so vrSili v varstvu javnih stražnikov in carlnarjev. To se je asprodllo par dni potem, ko so zastopniki SHS podpisu preliminarile *a noro pogodbo orilateiistva med Jugoslavijo in Italijo. Zahteva, da se pošUelo v varstvo ItalUanov nemudoma volne ladje v šibeniško in snlltsko oristaniSČe. (Tako pravi Dudao! Seyeda operira z neresnico. Italijanom m v Dalmaciji ne godi ni-kaka krivica. PaC na ae čutijo Italijani nekake naddržavllane In se temu primemo obnaSajo precej izzivamo. Vsako maihno nevšečnost pa razkrlčJo hitro za veliko njim storjeno krivico. S temi dalmatinskimi Italijani ne bo nikdar miru. Ako bodo nfivali tik« tsvurtdnoctL kakot so jih namislili. bodo stali visoko nad juKoslovenskimi domačini In sporov bo vedno dovoli, pa tudi Interpelacij v rimskem parlamentu ne bo ne konca ne kraja. Doljra ie še pot do sporazuma med Italijo in Jugoslavijo. Na naši strani bo treba Še krepkih in odločnih korakov. ITALIJANSKA NATOLCEVANJA. — Beograd« 14. junija. (Izv.) Poloflcijozno glasilo italijanske vlade »H Mondo« je na srečo doseglo, da ie >New York Herald« priobčil tendenciozna poročila o položaju v naši državi. Italijanskemu listu se je posrečilo, da Je veliki newyorški dnevnik poročal o hrvatskem vprašanju tendencijozno. da je poročal tendencijozno o našem držav, posojilu, češ da so naše finančne in gospodarske razmere nekonsolidirane in da je država zamenjala krono v razmerju 4:1. Dalje je list omenjal. da Hrvati kot narodna manjšina trpe, da so zatirani in da niso enakopravni. Te vesti newyorškega lista beogradska vlada odločno zavrača z opombo, da so ugledni ameriški bančni zavodi dobro Informirani q finančnem položaju naše države, da Hrvatje uživajo Popolne državljanske pravice In da v naši državi vi*-daredin mk» Dopisi. — Ii Kosumicvlce: Kraljeva peri ka m katoliški shcJ. \ Kostanjevici na Dolenjskem se je vro to samo katoliška slovesnost Zato se le nabralo res kakih 7 do 8 tioč ljudi izmed njih 80 odstotkov radovednežev. Župnik Pod-bevšek in župan Colani sta vabila, organi-zovala, pripravljala in vod la okraševanle, postavljanje slavolokov CeHh 14 dni poprej. Zato je bil shod na zuna. res lepo aranžiran. Na znotraj pa se Je izprcvrgel v politično prireditev, kakor hitro sta nastopila govornika dr. Stanovnik in urednik Kr^rn-žar. Ker klerikalci kot pel.oki na tvoje shode ne dobe niti svojih privržencev, sklicujejo sh^de vcm;kov, da pripono vsaj nekaj poslušalcev skupaj. Nekateri duhovniki, ki jim še nI zamrl čut poStenia, so glasno dajali izraza svojemu nezadovoljstvu, da M katoliška misel tako zlorablja v političre svrhe, protidrjavno hrjskanjc in jemanje avtoritete državnih oblasti pri narodu. Ob tej priliki pa župan in župnik nista samo kazala tvojega veselja nad svojim uspehom pri Materi Božji dobrega svćta, rac" ra tud! svoje veliko ogorčenje nad Kostar.jevian! in šolo, ki ni o razobesili zastav. V m.sii je Lilo izmed 96 his samo 12 v zastavah. Temu ogorčenju primeren je bil tudi odmev v »Slovencu«, k: Je poleg pretiranega po-veličavania katoliškega ch^da priobčil tudi izbruh jeze na kostanjeviške meščane in ts£ft-toljstvo. Vse drugače pa je bil > deset dni pozneje, ko smo praznovali kraljivo poreko. Na predvečer *koro na vs^h hi*ah v mestu razsvetljena okna, transparcnt ra soli, kraljeve pod ibe v oknih. Grad le bil bajno razsveiljen n okrasen, sredi dvorišča pod .ba vladarja, koio sta stražila mala So-koLča. liakjada in sertnada po mestu in v grad. Povorko ie (tvoril Sokol, za njim ga-tilno društvo in mestna gasilska godba, potem pa nebroj občinstva in tokoUU naraščaj. Vse je vzklikalo: Živel kralj, iive a kraljica, živelo edinstvo, živela Jugoslavija, Na dan poroke ie bila ob osmih slovesna sv. masa. katere so se udeležile .korporacije in društva ter cel skupno uradnistvo in Šolska mlad na. Sokol in gasilno društvo sta bila v spremstvu mestne gasilske godbe zastopana v krojih. Po maši je imel upravitelj gozdarskega urada pred okrašeno vladarjevo podobo sredi trga nagovor na zbrano občinstvo, predstavljajoč narodu pomen tega dneva za narod in d'žavo. Nato so zastopane korporacije, društva in urad! odpo, slali udanosrno brzojavko ra pokrajinsko upravo. Mučen vtis Je napravilo, da Župan In župnik, ki sta za katoliški sh^d 14 dni gorela navdušenja, nista ničesar ukrenila za povzdigo slavnostl. V fupnišču sta se svetlikali dve skromni brHavkl. ko Je ostalo mesto plavalo v svetlobi. Tudi nI bilo na oknih ©Minske p'sarne nobenega znaka in zastavo na občinskem poslopju !e dal raz* obesiti najemnik prvega nadstropja in no župan, tv.pcn spl^h rti hit navzoč ne na predvečer in ne na dan slctvnostt in županstva tudi rti zastopal nobeden obč nskl svetovalec. Namesto da bi Žuran sklical svečano sejo občinskega odbora in odposlal vdanostno brzojavko, se je skril doma v Orehovcu, da ga ni bilo dobiti Iz zatišja. To ostentativno preziranje zunanje forme od strani župana In župnika ne more biti zamolčano. Osobito je bila županova sveta dolžnost, da ie on d3l Inicijativo za vse, kar je, Kostanjevica priredila kraljevi dvojici in da le on vsaj desetinko vneme, ki Jo le razvil na katoliškem shodu, posvetil svojemu vladarju. On stori in ukrene le ono, kar mu svetuje in zapove njegov d-iSevni vodja« župnik Podbevšek- — Iž Prevalj: Na binkoStni ponedeljek Je priredilo v svrho nabave neobhodno potrebnih gasilskih cevi podpisano društvo vrtni koncert, združen s tombolo. Prireditev Je uspela primeroma dobro. K temu pa so pripomogli v precejšnji meri zunanji gostje, posebno Guštanjci. Ouštanjski salon* ski orkester, ki je izborno in neum irno prednašal skoraj izključno slovenske skladbe, kakor tudi domači pevski zbor tzvmi za svoje sode'ovanje sprejeti našo iskreno zahvalo! — Istotako se zahvaljujemo vsem darovalcem, ki so prispevali za našo tombolo z dobitki. Razveseljivo ie pri tem. da so pokazali svoie zanimanje za fasilsko stvar tudi posestniki izven naše občine lh taki darovalci, ki so na našo pomoči ta slučaj nesreče Ie deloma zainteresirani, medtem pa moramo omeniti žalostno dejstvo, da nas le premogovnik po svojem upravitelju — katerega poslopja tvorijo skorajda polovieo PrevaU — zavrnr'J Vrz vsa* kegn dob:tka, dasi se Je g. upra*^Jelj sam udeležil prispevanja za tombrlo. Ako taka podjetja, kot Je premogovnik, ne kažejo najmanjšega Interesa do tako humane Institucije kot Je gasilno društvo, potem le rac" vsako delovanje gasilstva nemogoče. RHa bi vendar sramota ca Prevalle, ako bi bih brez lastne gasilske organizacije, v slučalu nesreče pa nad vse žalostne, nepregledne posledice. — Na prireditvi fe manjkalo ako-raj polovico naših hišnih posestnikov. ka» eopet dokazuje, kako malo J'm Je pri trcu obstoj gasilstva In kako malo da računalo i možnostjo nesreče, Id nikdar ne počiva. — Ali naj res vzdržujejo nepotestnikl gasilsko organizacijo sani, iko Jih vsi posestniki niti dejansko, niti gmotno ne podpirajo? To zahtevati bi bilo re« preveč! Zato apeliramo v prvf vrsti na vte posestnike, nal zana^rej kalelo več aanimanla sa naše društvo. đ* vem bo lahko v slučaln nesreče nrlhlHo na pomoC. — Prostovoljno tasilno društvo PrevatJe, — Dobitki tombole »Klone Primork«, ki •• bo vrl!lt dne 1&. Junija na Knnere*ne"i trti. »O izloženi v oknih urada ta »"snete-v«nft rrrnvrne fn obrti na Ptma'sH cesti »n tvrđHe Melač, Prešernova ulica. Ostala dva dobitka bosta Izložena v oknu »Kmetijskega j Isfc«, Koogrtvnl trg. štev. 135. »S L O V t N S K I NA KOD« dne 15. junija ii^ Stran 5. Dnevne vesti. V Ljubljani, dne 14. Junija 1922. — Bandltstvo. »AvtonomjsU, ki ga izdaja Albin Prepeluh in urejuje Joža Petrič. je priobčil v sobota tole notico: »Kralj Aleksander se je v četrtek oženil. To nI nič posebnega, ampak se vsakemu moškemu lahko pripeti, nekaterim nejpoboljšliivim celo po večkrat, in mi bi tesra dejstva niti ne zabeležili, ker je poroka privatna zadeva. Ampak nekaj drugega nam sili pero v roko. Prj poročnem obredu ie bil navzoč tudi g. minister Pucelj. kar je dalo svečanemu obredu še prav poseben sijaj.« Z ozirom na to nesramno notico, kakršne doslej še ni zagrešil noben slovenski list. piše celjska »Nova Doba«: »V letu 1922, ko Še niso posušene solze slovenskega trpljenja izza nemške sužnosti, smejo tako pisati listi v slovenskem jeziku in ni oblasti ne v Celju, ne v Ljubljani, ki bi to preprečila. Leta 1922. se smejo listi, ki se tako norčujejo iz predstavnika naše države, tiskati v tiskarnah, ki $e imenujejo slovenske, ki živijo od slovenskega dela. in Časopisi, ki tako pišejo.- imajo inserate od tvrdk, ki se imenujejo slovenske. Da je tako je prav ker drugega nismo vredni Slovenci, dokler smo taki in prav bi bilo. da bi tak narod, ki to gleda in vzdržuje, s svojimi brati vred onstran državnih mei hlapčevsko služil Nemcu in Lahu. Svobode nismo vredni Slovenci, dokler cvete ori nas taka neznačaj-nost. dokler pljuvamo na našo narodno čast.« Podpisujemo v polnem obsegu izvajanja »Nove Dobe«. Dostavljamo samo. da pišejo tako kreature, ki so se pod Avstrijo valjale v prahu in blatu pred nemškimi mogotci in vihtele v pasji ponižnosti kadilnice pred Franom Josipom fn Karlom, kreature, ki bi še sedal rade. da bi žvižgal preko hrbtov slovenskih robov nemški in habsburški bič. TI skovna svoboda, ki omogoča takšne ekscese, je lepa stvar, a dobra Je samo za državo kjer je novinarstvo že tako razvito, da zna in ume ceniti tiskovno svobodo. Pri nas ie žali-hog takšnih novinarjev malo, zato imajo spričo tiskovni svobodi časnikarski banditi široko polje za svoje ekscese. Ali bo poštena slovenska javnost trpela, da bo »Avtonomist« še nadalje spravljal ob dobro ime Slovence in Slovenijo? — Gospa Psšičeva v Ljubljani. Na potu na Bled je prispela včera} v Ljubljano ga. Pašičeva. soproga min. rredsednika Nikole Pašiča. Zvečer je z gdč. hčerko prisostvovala predstavi v opornem gledališču, kjer se je pela opera »Lakme«. — Napredni favnostl! V LJubljani se je ustanovilo »Centralno tajništvo jueoslovenske napredne omladine iz Slovenije«, ki druži napredne dijaške organizacije, akademske, kakor tudi srednješolske, tako da bo od sedaj naprej nastopala večina jugoslovanske napredne omladine Iz Slovenije enotno in skupno Central, tajništvo druži do sedaj osem društev. stoji izven vsakega političnega udel-stvovanja in stremi kot tako po izvedbi nove »Mlade generacije«. V njenem območju se le ustanovila tudi »Prosveta«, ki postani naslednica bivše »Prosvete«. Za vse to ogromno delo potrebuje Centralno društvo mnogo denarja in se obrača tem potom na vso napredno javnost brez razlike, da ji priskoči z denarnimi prispevki na pomoč in j! pomore do čim prejšnjega uspešnega dela, V kratkem se bodo razposlale na vse prijatelje napredne omladine tozadevne prošnje in Centralno tajništvo prosi in ie trdno uverjeno. da se bodo vsi radevolje odzvali. Vsi oni pa. ki bi pomotoma ne prejeli teh prošenj, na i nam oproste in na! blagovolijo nakazati prispevke direktno na Centralno tajništvo, Ljubljana, To-manova ulica 3. Prepričani bodite vsi, da bo znala napredna omladina povrniti vse s svoiim delom sedaj !n v bodočnosti. — Odbor. — KraJJ kupnje jagode. Tudi predvčerajšnjim popoldne se Je pripeljal naš kralj v Ljubljano ter jo dospel na Tržaško cesto. Tam jo opazil dečka, ki je prodajal v košarici rdeče jagode, •^trpil je z avtomobila in vpra&al malega dečka, mu li proda jagode. Deček U pritrdil. Kralj mu je izročil banko* vec za 100 dinarfev, vaal košarico In fi"° h&tel vrniti na avtomobil. Deček Je *tn! t, bankovcem v roki, debelo gledal z* kraliem ter začel na glae jokati. V f'*t-m hipu ie prišel mimo neki gospod, ki je vprašal dečka, čenra joka. Deček je p a odgovoril, da mn mora vendar m>-Bood koSarleo vrniti, ker mu Je prodal I* ia^ode. Če košarice ne prinesem do-mor, bom tepen! Gospod je dečku dopo-^rfrfl, da ie dobil vendar 100 dinarjev, M*pak deMc se ni dal potolažiti. Kralj ?* ie torej vrnil ter vprašal gospoda, ^kai dofko tako plaka. Ko nro je go-^r>od raztožil, se je kralj nasmejal, pM-skal na avtomobilu polo belega V*P}** ja, stresel jagode ▼ papir fcr T»U «•#• ku canjico. Ali je Ml dečko potem doma vendarle tepen, pa nam ni znano. Kraljica in lfubljanski redar. Ko se je pripeljala kraljica prvič v Ljubljano in seveda zopet dotirala sama, še ni poznala ljubljanskega drakoničnega voznega reda. Po lepi Goapoavetski ce* sti je torej pognala avtomobil z veliko meetao naglico ter kakor lastovka priletela na Celov&ko cesto. Kar opazi sredi ceste ljubljanskega redarja z dvignjeno roko in s pravilno uradno-resnim Obrazom. To je pomenite: »Stoj! Tako nagla vožnja jd prepovedana!« __Kraljica je seveda brzino vožnje zmanjšala, nas vrli redar pa je ugleda) kraljico ter jo strumno pozdravil. Kraljica je odzdravila ter smeje vozila nadalje, ampak v zmernejšem tempu. — Kraljica • avtomobilska. Zna. n*> je, da se naša mlada kraljica silno rada vozi z avtomobilom ter da najrajža sama šofira. Po gotovo sila napornih poročnih svečanostih v Beogradu ter po dolgotrajni vožnji iz Etoograda na Bled se je kraljica vendarle takoj prvi veeer peljala proti Lescam. Šofirala je sama vozil pa se je ž njo seveda tudi kralj. Ker pa ni poznala terena, je dala pred le£kim klancem avtomobilu premalo pogona ter je obtičala s svojim vozom. V tistem trenutku se je pripeljalo vrč drugih avtomobilov za njo ter so se šoferji začeli jeziti , da ne morejo nikakor dalje. Klicali so torej >Halo! Naprej !c Kraljica pa je spustila avtomobil nekoliko zdrčati navzdol ter dala vozu tolik pogon, da je bliskovito premagala cestni vzpon. Pri tem pa so zadaj tičoči avtoroobilisti že spoznali, koga imajo pred seboj ter so priredili visoki eoferki prisrčno ovacijo. Kraljica in kralj pa sta imela s to dogodivščino imenitno zabavo. — »Službene novine« In »Državni zakonik«. Pišejo nam: Odredba, ki jo bodo v Sloveniji prizadeti Čutili le kot nesmiselno šikano, je ukaz notranjega ministrstva, da mora prav vsaka občina imeti naročene »Službene novinec. Ravno ker smo lojalni državljani. Čutimo pravico, državno vlado opDMfjatl na stvari, ki morajo vzbujati upravičeno nevoljo. Naša pokrajinska uprava je napravila ministrstvu predstavko in mu skušala dopovedati, da našim občinam popolnoma zadošča naš »Uradni list«, kateri prinaša itak vse zakone in druge važne odredbe Iz »Službenih novin« v slovenščini. Pa je bilo zaman, minister je vztrajal na svoji zahtevi. Gotovo mu razporedba na^esra »Uradnega lista« ni zadostno znana. To, kar iz »Službenih novin« ni prevzeto v »Uradni list«, so sama imenovanja in drusre osebnosti, ki se ire tičejo Slovenije. Kaj pa naj počno naši kmetski župani s temi »Službenimi novinami«? Pisane so v srbohrvaščini. To bi še ne bilo prav nič hudega, nego le dobro. Naj se naši ljudje malo izv^žbajo v onem narečju n^ecr« jezika, ki ga ?ovori 1V12 prebivalstva naše države! Toda »Službene novine« so tiskane zvečine v cirilici. Kdo more zahtevati in pričakovati, da se bodo kmetski župani in občinski možje, ki znajo čitati pač slovensko latinico __ na stara leta privadili cirilici tako, dn bodo v njej čitali stvari, ki povrhu niso pisane v slovenščini, četudi v neposredna sorodnem ji narečju? In ko j d n?š neizogibno potrebni in izvrstno urojp-vani »Uradni list« v domačem pismu in narečju na razpolago! Ministrova zahteva ne pomenja nič dragega, n^go nekak davek; saj bral »Službenih novin« pri selskih občinah ne bo nihče. Tčga mu tudi ni treba, ker se neprimerno lažje informira \z »Uradnega lista«. Prav je, da morajo državni uradi in Štirje slovenski magistrati imeti »Službene novine« ; treba jih pa ni neavtonom-nim občinam. Teh je v Sloveniji 1035; »Službene novine« veljajo na leto 200 dinarjev. Torej pojde iz občinskih blagajn v Sloveniji brez vsake stvarne koristi na leto v »Službene novine« 217.000 dinarjev ali 860.000 kron. Naj se naši po*danci za zadevo zainteresirajo in skusijo še vseeno doseči preklic ukaza. Kaj drugega je v Srbiji, kjer menda nimajo ne okrugi, ne »rezi, svojih »Uradnih listov« in so jim »Službene novine« edini vir zakonodaje. Mi smo pa žre preje imeli provincijalni uradni list in nihče ni silil malih občin, da bi bile morale biti naročene na uradno »Wie-ner Zeitung«. Sploh pa bi bil zadnji čas za to, da bi si naša država omislila nekaj paralelnega, kakor je bil avstrijski »Državni zakonik«. »Službene novi. ne« ne morejo nadomeščati zbirke zatonov, ki se jo koncem leta more vezati v priročno knjigo e preglednim alfabetom. Tak zakonik bi pa morale imeti potem pac vse naie občine, v slovenskem izdanju seveda. Ali ni nikftgar, ki bi zamogel v Beogradu to dopovedati? Ce nam je celo sovražna Avstrija omogočala informacijo o tekoči in starejši zakonodaji potom slovenske izdaje »Državnega zakonika«, vendar narodna dr lava ne bt> % nami postopala manj pripravno? «—• rrofSMi ■aou u*mt nsaosfojns »en-so moda »Prerod« sklicuje za petek ob pol «. zvečer v veliko dvorano »Un'ona« Miod proti »nesramnostim« v ljubljanski ženski modi. Odbor pile: »Ljubljančani, hI Imate le kaj Čuta sramežljivosti m dostojnosti, brez razlike strank, molki in Ženske, pridite na shod In dvignite glas za čast naleta naroda, za čast poltenJe In dostojnost žen-stva, ca bolllo vzgojo na le mladine I« — Odličen Jugoslovenski dostojanstvenik se Je vrnil d Rima a evharlstfčnm slavnostt. VstoeJI J# na ljubljanski tramvaj in se ne-Uil v frančiškansko cerkev k maši. Tedaj ****** s np Mi šm gospođe* u »sta bili oblečeni kakor dve ciganki«. Velc-častitemu gospodu sta se zdeli skrajno nesramno oblečeni. »Šele 18—20 let stari, a sta izgubili vsak čut za lepoto, dober okus in dostojnost«, se Je jezil cerkveai dostojanstvenik. »Prošel sera velik del Italije, pa take nespodobne noše, kakor v Ljubljen:, nisem nikjer videl!« Kolikor mi vemo. predpisuje današnja moda zopet dolga krila. Če sta bili dotični iraiUci modni, sta imeli d Igo krilo; če sta nosili še kratko, sta bili nemod-ni. Par let smo gledali kratka krilca, a nihče se ni zgražal; zdaj ko ie moda uvedla zopet dolga krila, pa se razburja cerkven dostojanstvenik nad nlitni? Ce pa se razburja nad nemodnlmi kratkimi krilci, prihaja dve leti prepolno. Gotovo je, da zaradi dveh neokusnih dekletc nI smeti obsojati vsega ljubljanskega ženstva ter je protestni shod zaradi dveh neprev^diric rač odveč. Čudno je le, da ml ne vidimo nikjer takih »nesramnic«, kakršne ie vid--! brumni rimski romar. Videla pa jih nI niti policija, ki budno za^lednle javno pohujšanje Mj srni dosledno proti vsem neokusnoMim In preti-ranostim; proti m< dt pisati pa je brezupno delo. Diktirata jo Pariz in Dunaj ki tima mora parirati ves ženski svet, £e noče hitf smešen in če računa na Molki ^ katerimi se more in sme računati. Rimski romar nI tak mož, zato ga ne bo pohuMaln nikjer nobeno ženstvo. Mora'ne komisiie pa so se *.e prav povsod htamfrale. in hfnmtra mlnd'ne. Toda za tako delo ni^o protestni shodi. — Obmejni komlsar'tat na PaVnkii nam fe rosTal z orirom na »Pi«mn h Nem*i1e«, pr nbčeno v naSem listu, popravek. v katerem demenrlra poročevalčevo trdi*ev. čes" da so mu na obmejnem komrnri!at!j d^a!! nero'reSne sitnosti. Toaeđevno sm^ *e vse-Btraaafcnj Intom-fraH In ugotovil!, da ne zadene g. obmejnega komi«ar!a v tef zadevi nobena krivdi. Poročevalec rrrr^ biti celo kvafalea. dta Je mogel nndalievaH «vo|e potovanje sflrozl n?*o fllaVO, ker bf ga bil mora! obme'ni komf«ar?iat po -zarja, da se pravočasno priglasi. — Javno dražbo »tarife nmetnis^dh 9likf ki izvirajo večinoma iz umetniške zapuščine slikarja Lanerusa, priredi, kakor smo že večkrat poročali, lastnica prospa Golobova v Ro>.*nto, dn^ 17. t. m. dopoldne v svoji trgovini starin na Sv. Jnkoba nabrežju Št. 29. Zanimanje za te umetniške slike velike vrednosti je izredno veliko. (Glej tudi fcgla* v današnji Številki.) — Osnovna So!a v Mostah priredi v četrtek dne 15. junija 1922 od 8. do 18. razstavo ionskih ročnih del. risarskih in pismenih izdelkarrr ▼ Šolski telovadnici. — Vabljeni ste najvljudneje vsi! — Vozni red Jufne In državne železnice, veljaven od 1. Junija 1922 in koledar za leto 1922 je izšel in se dobi po vseh to* bakarnah In kolporterjih časopisov v LJubljani za ceno 3 Din. — Na državnem ženskem učitcljl-šeii se vrM vpietovante v I. letnik za Sol. 1. 1922—23 dno 30. junija od 9. d*> 12. ure. Učenke, ki so izpolnile 15. leto in dovršile meščansko šolo (nastavni razred) ali 4. razred kake srednje šole (liceja), naj prinesejo i seboj krstni list in zadnje folsko izpričevalo. — Popravek. V predelu »Zdravstvo« v vpisu >Bolniško zadeve« v štev. 129 je izostala vrsta, kar je premeni lo ves zmlael. čitaj: bi bilo edino pravil. no. da ae te dvignejo, izp&polnijo, iz-boliSajo, ne pa, da ae nase poalaMajo. roler tega pa naj ae poskusi varčevati Itd. Podcrtane iapuSosa* beaefo s* važne za nmevanje spisa. — Nesreče In nezgode. Juliju Vrhuncu, ključavničarskemu pomočniku Iz Vodmata Je pri delu nadel tram na levo roko m mu Jo precel poSkrdival. — Rafko Vld'ca Ig Vevč Je krava, ko M Je pokladal seno. tako močno ranila v trebuh, da se Je onesvestil. — Josipu RlsrlerJu Je pH nakladanj« hlodov radi mokrote hlod spodletel In ra ztdel s tako tllo t oferaa da an Je cbi ittn Andreju Duncu Iz Ostrožncga pri CeiJu Je pri cepljenju drv odletelo poleno v levu t>ko in mu ie težko poškodovalo. — Alojzij Mu-lej, posestnikov sin Iz Bodeič pri Bledu e je pri sekanju ditvU nevarno vsekal v desno koleno. — Težka nesreča. Jernej Kušar, tesarski pomočnik iz Pristave pri MengSu je ro-magal pri vožnji mlaja, ki so ga fantje hoteli postaviti za Telovo. Na nekem ovinku pa se je voz prevrnil in mlaj je padel Ku-sarju na de^no nogo in mu Jo popolnoma zmečkal. Težko poškodovanega so prepeljali v bolnico. — Nevarna poškodba. Anton Mihevc, ključavničarski pomočnik pri Avt^mobilni prometni družbi v Ljubljani Je popravljal avtomobil. F5encin se mu je nenadoma vnel in taki j je bil ves v plamenu. S težki ni opeklinami po obrazo, prsih in rokah fo ga prepeljali v bolnico. — Nesreča pri delu. Zidarju Jo^fru Pa:i je pri delu na stavbi palače Ljubljanske kreditne banke nenadoma postalo slabo in nezavesten se je zgrudil. Pri padcu Je d bil občutne poškodbe po životu. — Z nožem. Josip Korun le popival v družbi dveh prijateljev v Jo^kotovi čistilni v Slojcradu pri Tržiču. Med drugimi pivci se je vnel prepir in trojica Je mirno zapustila gostilno, hoteč se izogniti prepiru. Za njim pa je pritekel neki Pekov in zahteval od Kmina. di mu vrne kapo. Ko Je ta izjavil da jo nima. ie Pekov potegnil noi in mu pa zasadil v de«no no*o. Koruna so prenefjafi v bolnico. — Zopet Ža!o«tna posledica alkohola. — Vojaški koncert na L'nIonskem vrtn se vr*i danes. 14. t m. namesto v četrtek. Rom Franc, restavrater. — Koncert v hotela »Tivoli-. V četrtek, dne 15. junita t J. rd 1*. do 20. f*ra podba Dravske đivfzfje. Vstopnina prosta. Se priporoma Vek. DotaHSar. — Ve!?* v!>m v £marti». V trsroviro Frana Pastaka v Šmarju Je bPo ponoč' 2«. mala vlomlieno. Tatovi so ndne^M bn-nt plen. PrfvoSč^li so si vsakovrstno manufakturno Maco. 2en«ko Jn r«o?Vo kar *m le pač prišlo pod roko. Skcda znaSa 104.000 K. M. J.: Krnim in Kraljici mira. N^jtišja zbranost dveh osi žfvljenfa: — Jeklena volja Pa srce1 pre- nežno — ustvarja in ohranja svet: v brex- brezno ta sila grre fn nikdar se ne Jenja. A skoro vedno je le koprnenja odsev, ker malo jih je. ki bi znali vresničiti vse. kar jim ideali pravliičijo v čar prvega zelenja. Ea £lej: zdaj pravljica Je oživela kar bilo je le pesem — je vesela resnica, ki se zdi kot blagovest. Od tam. kier zemlja se nekoč kopala je v krvi. v solzah, žarno zasijala je luč ob združenju dveh Svitlih Zvezd. II. Ti Solnčni Kralj! Tvoj meč je ves v sijaju še. ko £a ie oblila volna slava, a že ie ugasnil žar, ki ga krvava so polja izdihavala in v maju zdaj novega življenja se dežela ogrinja v haljo nad in cvetov belih. Tvoj meč je v nožnici, a na veselih Ti Ucih druga zarja je vzbrstela. Ob Tvoji strani Solnčna Je. Kraljica blaginje in besed toplo čutečih! O, srečna — v času ur miru zo-rečih — Vladarska ljubljena nam Ti Dvojica! Ne mi samo. najdaljnejše države še Vama kličejo svoj srčni A ve! ODHOD IN PRIHOD VLAKOV. Dri. Železnica, Odhod ii Ljubljane proti Jeseni-eam: ob 5.. (nedeljski izletniški vlak), ob 7. 11.28, 15.10, 19.03. Proti Kamnika: ob 8.10. 13— (ob nedeljah), 14.30, 18.30. Na Dolenjsko ob 7.50, 12.27, 1S.07 23.22 (brzovlak). — Prihod v Ljubljano a Jaaenie: ob 7.40, 12.08, 16—, 2L55, 23. 05. Is Kam, sika: ob 7.13. 11.46, 17.35, 21.25 ob nedeljah in praznikih). Z Dolenjskega: ob 5.86 (brzovUk), $.21, 14.10, 19.52. JU2NA ŽELEZNICA. Odhod U Ljubljane proti Dunaja; Ob 0.32 (brzovlak), 12.09 (brztovl&k), 12.19 (tudi proti Zagreba), 23.52 (tudi proti Zagreba), 6.15 (proti Beogradu), 1G.10 (proU Beogradu, brzovlak), 6.40 (proti Zagreba In Maribora) 6.30 (proti Mariboru), 14.18 (proti Zidanemmostu). Proti Tmta: 5.81( brzorUk), 5.50, 14.35, 16.55 (brzovlak), 17.46, 23.58 (brzovlak) Proti Vrhniki: 7.45, 15.25, 18.20 ».20 (samo ob nedeljah). ! Prihod v Ljubljano s Dunaja: 5.20 • (brzovlak), 16.35 (brzovlak). Iz Maribora: 4.10. 20.11, 21.37. Is Beograda: 16.24 (orijent*xprae), 22.59 (brzovlak), 7.32 (Zidanmoet). Is Trsta odnosno Rakeka: 0.12 (brzovlak), 7.28 (brzovlak), i 10.54, 11.42, 14.21, 14.26 (brsovlak), i 2234. Z Vrhnike: 6\2l, 10.2L 17.SU 1 2X15 (t nedeljah tn j^anikih). najnovejša porotna. KRONANJE KRALJA IN KRALJICE, — Beograd. 14. junija. (Tzv.) Da-našnii beogradski »Novi List« javlja: Kronanie k'"t;-? Aleksandra si vrši dne 15. avffusta t. 1. v Beogradu. Po kronanju odide kralj v samostan Žico in potem v dalmatinski Biograd, da bo maziljen do starih srbskih in hrvatskih običajih kronanja. (Priobčitjemo to vest s pripombo, da dan kronanja še ne more biti ponr.lnoma definitivno določen, k n i t i krali ie izrazil željo, da se udeleži vsesokolske^a zleta v Ljubljani. — Opomba uredništva.) BODOČI ALBANSKI POSLANIK V BEOGRADU. — Beofcrad, H.'innlta. (Izv.^ Albanska devatacUa, ki ie nlla odposlana h kraljevim poročnim svečanostim, je še vedno v Beogradu. V zadnjem času so nastali med našo in albansko vlado orijatcliski odnošaii. Obe vladi skušate doseči pooolen sporazum !n naša vlada v vsakem oziru podpira tiransko vlado. Mnogo zaslujz za vzpostavitev prrjateliskih stikov si ie pridobil vodta albanske deputacije Ali Riza Kalonja. ki sedaj vodi razna podajanja, zadevajoča ekonomski položa! Albaniie. V političnih in diplomatičnih kročili suiat-rajo. da postane Ali Riza Kalonfa poslanik Albanije na našem dvoru. Naša in tiranska vlada želita, da nastane med nami In Albanijo trajen mir in prijateljsko razmerje. MALA ANTANTA IN GRCUA. — Atene. 14. junija. (Tzv.) Grški listi iavliajo. da so predstavniki male antante na zadnji beogradski konferenci prišli do prepričanja, da mala antanta z Grčijo toliko časa ne more razpravljati o zvezi, dokler Grčija ne likvidira maloaziiskecra vprašanja in dokler ni popolnoma končano grrŠko - turško vojno stanie. — Beocrad, 14. iunija. (Izv.) Po poročilih iz Aten Krški listi zadnje dneve obširno razpravljajo o vprašanju vstopa Grške v malo antanto In da ie to vprašanje na beocrradskt konferenci zastopnikov Grčije in male antante popolnoma dozorelo. Listi Venizelosa na eni strani jav-IjajOo da mala antanta Orčiie noče sprejeti v svojo zvezo, ker se baje Francija temu upira, nasprotno pa naglašajo vladni listi, da bo vstop Grčlfe v malo antanto v najkrajšem časa dovršeno dejstvo. KONČNI REZULTAT VOLITEV V MADŽARSKI PARLAMENT, — Budimpešta. 14. Junija. (Izv.) Včeraj so bili objavljeni končni rezultati volitev v madžarski parlament. Izvoljenih le 166 zastopnikov vladnih strank. 79 zastopnikov opozicije. 25 soc. demokratov. 35 demokratov ?n 19 lefrtthnistov. — Budimpešta, 14. junija (Tzr.) Ođ 245 mandatov eo vladne strankr do. bile pri volitvah 166, ostale opozicijo-it al no, med temi 25 socialni demokratir. Volitve je "smatrati za zaključne. Od opozfcijonalnih je preiela AndraPRv Friedrichova stranka 13 mandatov, 8 Raszavjeva, 2 Batbyanyjevaf 4 Vaszo-nvjeva skupina. Borzna poročila. __Zagreb, 14. iunija. (Izv.) Zaključek. Devize: Curih 13.40, 13.75, Fnriz. 6.50, —.—, London 823—, 320.—, Berlin 23.25t 24___, Dunaj 46.50, SO___, Praga 139.—, 140.__, Trst 3.62, 3.65, New- york 74.—. —___, Budimpešta 7.25, 7.50 Valute: dolar 69___, 71___ — Curih, 14. junija (Izv.) PmL torza. Zagreb 1.80, Berlin 1.6ri5, Dunaj 0.028, Praga 10.037, Budimpešta 0.52, Milan 26.125, London 2348, Parit 46.125, Newyork 5.251. — Curih. 13, Junila. (Direktna Oddano ob 17.30.) Zagreb 1799, Berlin 1.659, Milan 26.29, Praga 10.049, London 23.501, Parlr, 46.349, Newyork 52.401. — Dunaj, 14. junila. (Pređborra.) Za-freb 5«, (74). Berlin 57 (71), Praga 330 (445), Milan 820, Curih 3400, London 77500, Newyork 17200, Pariz 1570. #a današnji predborzi na Dunaju so vs§ tuje valute znatno padle. Kot tendenca se navaja vče-rajinft govor predsednika dr. Setdla v parlamentu. — Trsi, 13. (mila. (Oddano ob 16 90.) Beocrad 26.95. Berlin 6.35, Praza 38-—. London «9.55. Curin 387.—. Pariz 176.25. Ne*-york 199a — Mflam, 13. Juntjt. Ztgrtb 6 72. Berlin «.37, Praca 38.20. Pariz 176.25, Lond' n 89JO, Newyork I9.T5, Curffi 3^7.—. — Praga. 13. iunija. (Oddano ob ?«Ui.) Beograd 72.50. Berffn T6.50, MIlan 2*? 50. London 234.15. Curih 995.—, Pariz 460.—t Newyork 52.25. — Berlin, 13. »unija. (Oddano ob 1*20.) Beograd 442.5, Milan 1575.—, Pr**n 60*—, London 14H7.3, Curih 6000,—, Pariz 27.85 Navjrork 3U-^ * * ^T stran 6. „SLOVENSKI NAROD* dne 15. junij* I«* Štev. I.J5. ZdraiisfuD. — Sovražnosti do zdravnikov. Pišejo nam: Neverjetno je, kakšne sovražnosti do zdravnikov opažamo v našem zakonodajstvtu Jedno *oa teh 30 ožigosal že >SL N.< v svoji 129 štov. v spisu »Bolniške zadeve<. Res nečuveno je, kako lo Loče prikrajšati v dohodkih one primarije, ki imajo raz-sežnejšto privatno prakso. Saj opravljajo svojo bolnišnično službo isfotako vestno, in ako žrtvuje delu ves ostali čas, kar prihaja le v korist državljanom, mar zaslužijo zato kazen? A te druga v nebo vpijoča krivica so jim obeta. Vsak uradnik smo Ž9 s 25 službenimi leti iti v pokoj ter dobi plačo, doklade itd., poleg tega pa lahko -=topi v privatno službo (zlasti priljubljene so banke) ter prejema magari trojno in četvorno platio onih dohodkov — svobodno mu. Zdravnik (primarij) pa — in poleg njega je le so tehnik jednako obsovraž^n — ki istotako mora (po načrtu pragmatike) stopiti v pokoj s 65 letom, ne dobiva do 70 leta prav nobenih doklad __ razun če ni za vsako delo nezmožen. Ako pomislimo, da primarij postane z v?čine šele med ?>5—10 letom ter torej ne doseže polne penzije, — ak£ pomislimo, koliko je žrtvoval za svoj dra- gi studij, koliko je moral žrtvovati se nadalje, da je ostal na visku svoje stroke, kako naporno je deloval in kaka beraško je bil za to plaćan, potem je ta določba tem krutejša in tem krivičnejša. Ali res naši vodilni krogi rimajo nobenega razumevanja za važnost zdravniškega stanu? Mar naši poslanci ne čutijo sramotnih teh določb ter se ne brigajo, da jih odpravijo? Od zdravniškega stanu pa pričakuje**), da po geslu >vsi za enegac složno nastopijo proti krivicam, ki zadenejo nekatere njihovih kolegov. Slov. zdravnik. DruStoene oesfl. — Javen shod nižjih drž, uslužbencev za Slovenijo v Ljubljani bo dne 18. t. m. ob pol 10. na vrtu restavracije »Novi svet« na Oosposvetski cesti v Ljubljani. Dnevni red: Zvišanje dnevnic, redukcija drž. cestarjev, prevedba v dinarske plačo pomožnih uslužbencev. Na shod so vabljeni poslane! vseh tukajšnjih pel i ti Snih strank — Društvo »Vodnik« v Z*. SiSki priredi vrtno veselico v nedeljo, dne IS. t m. v gostilni pri Kamnito i mizi v Zgornji Sifcki. Začetek ob 4. popoldne z bogatim sporedom. Ples se vrsi na velikem odru primorskega sistema. I Vabite se k obilni udeležbi. (Za to dru- štvo velja ista pripomba, kakor za kamniški >SokoW. Uredništvo.) — O. Z. Javnih nameščencev m upokojencev ima nujno sejo širšega odbora v soboto, 17. t m. eb 20. v običajnem lokalu. Dnevni red: Čitanje zapisnikov zadnjih dveh sel in obč. zbora, poročilo tajni ko vo, volitev pravo varstvenega odseka in odceka za sestavo sejnega poslovnika, slučajnosti. Vsi! Predsedstvo. a— Obče slovensko obrtno društvo v Celju. Redni občni zbor se je vršil v nedeljo, dne 11. t. m. ob skromni udeležbi, a živahnem sodelovanju navzočih članov. Sklepalo se j© rm?d drugim o proslavi društvene 301etnice in razpravljalo o \t>litvah v oblastno skupščino. — Popoldne ist?sa dne je priredilo društvo doma-eo zabavo pri >Gr<»-nadirju<, ki ja potekla zelo animirani. — Za obrtno razstavo meseca avgusta so vse predpriprave v popolnem teku. fceH se samo, da bi obrtniki r«7.nih kategorij pravoonsrJn in še v večjem številu prijavili svojo soudeležbo pri razstavi. —1— ■ 1 ■ ■ .li — Zgubiti so Je ročna torbica z dam- sko uro 13. t m. od pol a. de tri četrt na 8. od Tribuča do tobačne tovarne. Pošten naj- ditelj se naproša, da jo odda v upravniStvu »Slov. Naroda«. — Večja vsota denarja se ie izgubila od Sevnika na Starem trgu do magistrata. Pošten najditelj naj ga odda v upravništvu »Slov. Naroda« proti nagradi 1000 JC — Na razstavi psov na sejmišču se le zgubila ali je bila odvedena p^ica volčje pasme. SliSi na ime »Centa«. Komu ie o tem kaj znano, naj blagovoli sporočiti g. Rusu, Grosuplje. Darila. Uprava Starega lista je pr^jola za »Jugosloven^ko Matico*: Olj priliki krsta v rodbini Tuieč 00 jo v kro^ii Idrij-čanov nftt-r.ilo 165 IKn. in 11 Lir. — Srčna hvala!_____________________^____ • Koliko je velja-o odkritje Amerike. Nem£k*»£» nisatHj-* FeLdhans.i }« dolgo zanimnlrj to vprašanje. Začel p.i je raziskovati in sre^njič spisal debelo knjigo 2 naslovom: Koliko je Spaniia izdala za odkritjo Amerika? V kompliciranih rakunih ie spremenil v&oto, ki jo jo stala ekspedicija Kri&tofa Kolumba, v dolarsko vrednost U'to'-nj^pa l^ta. Skupna vsota znaša 7250 dolarjev. Največji del te vsot** je dala BfMUrsks kra- ljioa Izabela, ki jo zastavila svoj« dra guljo, da jo jo moc?la isplaiti. Feld, bana, ki je v to svrho prei = knl v Geno vi zapisko Krištofa Kolumba, j^ zia-čunal na 320 dolarjev zne^rk, ki zi j« dobil pri tem veliki mož za svojo po tovanjr-. Kapetana t)l*>h drugih ladij sta prejoln po ISO dolarjev in vsak mor. nar po 29 dolarjev. — B. Antisept;čno, čisteče, osve/uio če, oživlunoče in krepkuioče delu je lekarnarja Fcllera prijetno di^oč »Elsafluid*, mn močnejši in bo! si kakor francosko /^anie za drene • nje rok, no£ hrbta in celega telesa kakor tudi kot kosmetikum za ne£r> vanjo kože. las in ust. skoz 23 le priljubljen. 3 dvo:natc steklenicah lšncciialno steklenico z sarnn tom in poštnino za 12 kron ooŠilia Eujjer. V. Feller. Stubica donia F! sntrg 238. Hrovaško. de ■■■I i ■ l ' ll M ■ i i l HI II n ll Glavni urednik: RASTO PUSTOSLEM$EbL Odgovorni urednik: IV AS PO DRŽAJ. P#%cs jama *\ Kjmeol^i fond. Med raznimi računi v Jadranski banki sem naletel na račun, i naslovljen: „Kmečki fond, v roke g. dr. Gregorja Žerjava, Ljubljana". V zvezi s tem računom obstoji še neurejena terjatev Jadranske banke proti neki firmi v Mariboru. Ker je račun bil voden pod realnim imenom in ne pod fiktivnim a la Marković - Lavrič, mislim, da utegne biti stvar v redu. Glavni podatki, ki sem jih o omenjenem računu mogel dobiti, se nahajajo v sledečem zapisniku, sestavljenem 25. januarja 1922 v Jadranski banki v Ljubljani z gospodom Miroslavom Pogorelcem, tedanjim centralnim ravnateljem .Balkana d. d." v Ljubljani. G. Pogorelec je pred pričami izjavil med drugim sledeče: „V drugi polovici L J919 sporočeno mi je bilo od bivšega ravnatelja Jadranske banke g. A. Praprotnika, da pride Iz Maribora od tvrdke Kokoschlnegg na »Balkan" - Ljubljana 1 vagon manufakture. Ta vagon naj začasno vskladiščimo in Čakamo nadaljnih dispozicij. Ko je vagon prispel, sporočeno nam je bilo od g. ravnatelja A. Praprotnika, da naj to manufakturno blago po najboljši ceni v komisiji prodamo, denar pa naj držimo na dispozicijo imenovanega. *) Za ta spis nredništvo ne odgovarja.______________^^ Vsled slabe kakovosti blaga se nam Je posrečilo isto prodati šele v prvi polovici I. 1920. Ko smo vposlali gosp. ravnatelja Praprotniku obračun, naročil nam je isti, da naj Izkupiček po odbitku naših stroškov ter komisijske provizije v Iznosu K 189.018*75 nakažemo Jadranski banki, tu, v dobro Kmečkega fonda. Kakor smo iz premišljevanja g. ravnatelja Praprotnika mogli spoznati, izbral je ime tega konta namenoma. Ker sem domneval, da mora imeti cela stvar politično ozadje, izjavil sem napram ravnatelju Praprotniku z ozirom na njemu nasprotno politično mišljenje nekaterih naših knjigovodstvenih uradnikov in z ozirom na to, da ne bi prišli na glas, češ da stojimo v službi kake politične stranke, da je najbolje, če se denar pri naši blagajni dvigne. Domnevam iz predležečega našega dopisa na Jadransko banko z dne 7. septembra 1920, da je g. ravnatelj A. Praprotnik dovolil neki politični stranki kredit v višini gornjega izkupička, še predno je bil znesek od nas nakazan Jadranski banki in da je torej ta znesek služil v kritje odprtega kredita. Jadranska banka je najbrže ob polletnem zaključku poslala izvleček tek. računa »Kmečki fond" nam z zahtevo, da naj ga krijemo. Ker je bila zadeva g. podravnatelju Štrucelju znana, je najbrže on dal knjigovodstvu nalog, da naj se krije dolg »Kmečkega fonda" iz našega dobroimetja pri Jadranski banki, kar se je tudi Izvršilo. Pozneje sem slišal od neke osebe, katere se več ne spominjam — morebiti je bil to gosp. Kokoschinegg sam —, da je bila zadeva z manufakturo sledeča: G. Kokoschfne^sju je Izposloval ravnatelj Praprotnik po dr. Žerjavu dovoljenje za izvoz 10 vagonov jajc in sicer na naše ime. V rekon-penzacijo za te izvoznice pa je dal g. Kokoschinegg omenjeni vagon manufakture na razpolago Jugosl. Dem. stranki. Baje je bil prvotno ta vagon namenjen za državno oblačil-nico v Srbiji. Zakaj pa se Je vagon zadržal tu, ne vem. Podrobnosti se ne vem več spominjati in tudi ne morem jamčiti za istinitost teh zadnjih izpovedb, mislim pa, da mi je ravnatelj Praprotn:k, ko je prišla manufaktura k nam, sam rekel, da bo ta vagon ekspediran v Beograd.* V svoji patološki zlobi sem zapazil, da predmetne izvoznice izvirajo iz one zlate izvozničarske dobe, ko je v Beogradu ad-ministroval g. dr. Kramer. Prosim interesirano gospodo, na prvem mestu g. dr. Žerjava, na katerega glasi račun, za podrobnejša pojasnila, da bom mogel s firmo urediti gornjo terjatev. Ljubljana, 14. junija 1922. Ćiro Kamenarovlć, ravnatelj Jadranske banke. Kupim vs&Ro množino borovfh In smrekovih brscjavvla drogov, dolžina od 8 m naprej, posekani ali stoječi z na-vedoo postaje. Pismene ponudbe pod ,Bor 4449* ra upravo Slov. Nar. 4449 inteligentna, simp*ti na, vajena vseh hipnih del, ieii sluiOO pri mali obitelji ali gospe. Ponudbe pod .Zanesljiva 1431" na upravo Slov. Naroda. 4431 lipiiiii(la) se sprejme v stalno dobro službo v mestu na Gorenjskem. Zahteva se brezpogojno hitro stenografi ran je in strojepisje, znanje slovenščine in nemščine, prednost ima znanje italijanščine. Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja in zahtev glede plače na uoravo Slov. Naroda pod »Izvoz 1001/4338*.___________________4338 eiziite in Kuverte priporoča ; Hh tiskarna I v Ljubljani. Inseiirajte v Slov. Narodni Šiuilja sprejme d slo na dom ali pride tudi v * hišo« Naslov pove uprava Slovenskega Naroda. 4438 Pisalni stro] „Mercedes-2* dobro ohranjen, se pro-'a Naslov pove uprav. Slov. Nareda. 4150 Uradnica išče za takoj aH s 1. julijem nemeblo-vano sobo proti dobremu plačilu. Ponudbe na uprav. Slov. Naroda r»od „Soba Štev. 1315/M5S". 4453 Prodajalec boljša moč (modne in galanterijske stroke ima prednost) se takoj sprejme na vodilno meso v večjo manufakturno in modno trgovino v mestu na Štajerskem. Ponudbe pod. „Prihodnjoet/4410" na uprav. Slov. Naroda. 4410 mmmmmtmmmmmmammmmm Steznike (moderce) po životni meri priporoča Alf A HUTTBB, Dueafska o. 6/II poleg lekarne Plccoli. 2130 Posestvo v bližnji okolici Ljubljane, če meino al l koncesijo za gostilne, se kapi. Gen« I okrog 000.000 kron. Frono BotelJ 1 Tacen it 54, p. Št Vid nad Ljuo jano. > Messčno sobo za ta**oj lft'ela zako ca brez ot ok, ob^ čez d^n zaposlena. Nagra a 200 D-n Ponuobe pod .Nada«, peš no leV(*e. Ljubi iar.a. 443/ Jlarotoa noša svilena :n bs žunas* telovnik se prod ». Naalov pove uprava SI. Naroda. 4436 tolarski pomočnik prvovrstaa moti išče riu2be. Ponudbe na; If/cacf! Mostar, Ilovica 16, Ljubljana 4t' X 1000 nagrade kdor mi preskrbi nerneblovann ali me-blovano sobe z dv< ma posteljama. Ponudbe pod ..MM/44.S1*. 4451 Na prodal lopo pooeotvo z gesti no in eno brez gosMlne na Dolenjskem. Krasna posest a, gostilne, trgovine, zatre, mlini hiše. Obrnite se i e ^arol Sromnlka Celje, Dcigopolje 1. «331 Sptii ilarii se pod ugodnimi rogoj< Kčejo za takojšnji ira-top v t^ano de'o. "Pismene p nudbe na Akj* o Jugoslavensko sotroltjsfco al d. Zagreo, Stiussmav-erova n3 Rožno perilo za daire, g 3^de in doc« priporoča ivrdka utaeaojasi jlfeblirano sobo i če bančna uradniea, ie mo^oife s hrano Ponudbe pod „Banka 4419' na npravo Slov. Naroda. 4419 Dober prodajalec se sprejme v veliko manufakturno trgovino. Ponudb' p štni r edal št. 59. Ljublia-aJ Otreski voziček zz 1e"?nje ?li sedenje, doHro ohranjen se pr*Hra na Ercsc ^t. 2. \U nad-s-ro.i.c. 4411 Majhno, de&ro Idočo es Bona na rač n ali v najem v mestu ali nrt'imcstia. P« nudbe rod .Dorro iJo'a 44 4" na upravo Slov. -aroJa. 445} Prodaš® se epa rcCoa dola ter damske obleSce BO nizki ecni. — B'ei vveisova cest3 21. Zenit na ponudba. Čevljar, 59 leten, se 2eli St znanci v svrho žen tve z m'adenko ali vćovo rd 20 — 30 tet staro, s hiš co ali nrka; premo?eu|a. tudi z 1 otrokom. Le resne Ponudbe na upravo Slov. Naroda ro4 '.Čevliar 44^" 4 39 (srot aa kon*e) K 12 50, mo\a svež* K 13*30, otrobi K 450 ima v zMogi In do5+*-.lja v L'ub'an' na dom I. & J Roje, Moite, telefo*. 250 4452 H mm, od gl poite, z elek. luf jo, s? o^d.i čez počitnice boljS; osebi Ponudbe nod „Sofca/4135'* na nprav. Slo/. Nvoda. Kemična \ Sovama z dob;o uvedenimi plod nosnimi izdelki Uitjnovi v SHS podružnico. To.arne s 1 0 do 500 m3 poslopja in parnim ko-lom (vodna sila bila bi povol ra, a ne po5ojna), ležeče v obl:2iu železne nro ^c — na prodaj ali v najem — codisi tudi deloma ali pa aa združ nje, naj poiljejo ponudbe na urravo Slov. Nar. I pod znamko F. Z, st. 4446, 444« dam tistemu, ki mi pre^Krbl meblovano obo, ev. nt. skuna; s kako gospodično ali dr.ržiro za tako-. Ponudbe na naslov Aalca VrstovieL, Reslje.a c 13, 11 Sražabnik za povečanje btezkonkurenčne ind'.i^tr!«e ja lafie. Ponudbe pod .Brezkonkurenč« nost 4455« na upravo Slov. Njir. 4455 Pozor prcd tibm kakreB2 M Ker se dogajajo pr' elektrarni Za^rad c številne tatvine bakrene žice, prosimo, nai se ta ne kupuje od sumljivih ljudi. :emveč nii se tak_* ljudi takoj prijavi policiji ali orofništvu. Kdor tatu znsledl. dobi nagrado K IOlOOOl Elektrarna Zagradec v Vieajl -vi ! z večletno prakso, veš" slovenskega in BaHSesiega jerlka ter isfojtpilja, s^ pod /e!o u^od.iind pogo'i torotmo Starost nad 27 let. Vstop čimpre;e a'i aajkas* neje 1. avgnsta. Heflek iro $e samo ni prvo moč. Ponudbe: 24 ari bor, po-t l rredal 34. 4i5o Dva mirc"7%tar2[s^a dobra prodajalca, z»n(?2na slovenskega n neniikcg« jc2ika ter aranfiran a 1'-lolb, s^ rod zelo u^odnmi pogoji » rejneets. Rtfl« Man se samo n? piva mrKi. Ponudbe: Maribor, postni rr<* uai 34. 445S Deklica pridna in poitena, v sivaniu precej Iz-Sf ena, želi 'zpi polnitve v krojei>ju ni iam^stojni kiojačici. Pogoji po dogc-voru. Tonudbe pod „KrojačicJL/4456" m uprav. S'ov, Naroda. 44M lioffifif o* mladi psi. Koiodvois.^a ul. 7. s*H SLOUENSKa BANKA centrala v Ljubljani v lastni palači Stritarjeva ulica 9. r—-—r—.—i Podratnice: I Rezervni fond t k so,ooo!ooo- I LJstoster, Deloja Lendava, Nsvi Sad, Ikapoiltara Vrhnika. I » s.soo.soo— Obrestuje 3g£S£&%££ ln l*^r*nje rAJr.S.%tf;.?:5. Štev. 135. »SLOVENSKI NAROD« dne Ifc junija 1922. Stran 7. Zahtevajte povsod!^ CHARTREUSE tvrdke N. Druškovič in drug druiba z o. z. Maribor, Koroška ce$. 39 Vreće za oglje velike In močne, v večji množini, ••prodajo po nizki ceni.. — Ponudbe pod .Vreče za oglje* poStno ležeče, Ljub-IJana. 4393 Hrastove deske jffMHgHl 30, 34, 40, 60 mm večjo množino se ^^■J W^m proda, suh les. V |)1/ B • Oglje f * ■ prima, večjo množino stalno dobavljivo, franko vagon. Trgovec io sMadiKnii kavcije zmožen, lahko rodbina z dvema večjima otrokoma, prosto stanovanje ta obratovanje večjega skladiSča na postaji, se išče. Cenj. ponudbe za vse na upr. Slov. Nar. pod Dolenjsko. 4399 Za mtate. kavamel Lep električen Planino na proda]. Naslov pove uprava Slov. Naroda. 4356" Trgovski lokal na prometnem kraju v Ljubljani, prazen z 1 dobro vpeijan za špecerijsko ali galanterijsko trgovino, tudi na deželi ni izključeno, se išče. Posredovalec dobi itfiada Ponudbe na uprav. Slov. Na-roaa pod „Dobro vpeljan/4418". 4418 Slike z naše rivijere. Spisal Ivan PodriaJ. Cena 3 Din. Dobiva se v „Narodni knjigarn!" In drugod. jsce se gostilna v osjem v prometnem kraju pod ugodnimi pogoji. Naslov pove uprava Siov Naroda. 4378 j^SbfflP »• f. Jarasel ahgs^lllT •ftelmist alastfbjti 1 • f WoUova 11. ifrlojen aglaievaaja ter popravila ffla-soflrjcv ia bamoBijev ipeci eloo strokof-bo, tečao ia cen« Ijopilov. lovama „m" Ljubljana, Karlovska cesta 4, Zvonarska ul. t priporoča otroška voaleka in dvo- kolesa raznih modelov. Spiejemajo se tudi popravila. aaa Prodajalna: Stari trg 88. aaj Irci za stropeš itdeluje m prodaja na debelo in drobno po najnižih cenah. Pri večjih m nož mah znaten popust — Anton Stelner. Ljubljana, Jcranova ulica 13, Trnovo. Kompanjon z 250 do 500.0.0 K se išče za ustanovitev nove manufakturne trgovine v sredini večjega mesta Slovenije. Jaz Imam lokal na prometnem mestu, del kapi'ala in polno strokovno :zobra. bo. Ponudbe na t se vpoiljejo pod .1000-4347" na upravo Slov. Naroda. 4347 Prozno sobo J5če iivilja, ki je čez dan malo doma. Sla bi eventuelno tudi kot sostanovalka. Ponudbe se prosi pod „Prazno" na uprav. Slov. Naroda. 4363 Mi ipd pozor! Posojilnica pri Sv. Barbari v Halozah proda 25. t m. najviSjnmu ponudniku svoje hrame in posestvo. Vse skupaj leži ob veliki cesti ter ima radi velike Kjeti s cementnimi ia Jesen mi sodi posebno Vtednost za vinske trgovce. 4462 I Miit Airne trgonti tole v Ljubljani, kateri prevzame pozneje . doma gospodarstvo, želi vito iti v piakso , v kako tovarno, v en^ros in detail trgo-j vino ali na večje posestvo, v mestu ali na deželi, da se piiufi gospodarstvu. {Ponudbe z navedbo pogojev pod . Gospoda i*Wo 4396" na upravo Slaven k. Naroda. 4395 ' Dnini I taperfranje tkM n- ' rtliUI! zitkov - atfomoDitav po najnižjih dnevnih cenah. Izdeiujt-m tudi vsakovrstne konjska opreme. 8 VINCE*, Gline« stav. SO pri j Ljubljani._____________________3*12 Najvećih Izbira ' razlifi pletena n It Kalit Ia rojsavic pri tvrdki i McliBSGnijeua jedilnica elegantni, nova, se vsled selitve pri m crno proda. Naslov pove uprava SI«'v i Naroda. 4C&2 Gusolne \ Je Hđn^ematien) wn**i.G mm otroška postelje nudi v veliki L bet i Ivan N. Adamiči Ljubljana, Sv. Petra cesta 5t. 31. — Telefon 441. 4075 Kupi se ali vzame v najem trgovine alt pri meren lokal za trgovino z mešanim bla fom v Ljubljani ali v okolici Ljubiiane-*udi na deželi ni izključeno s stanovanjem. Ponudbe pod „trgovina 41^0' na upravo Slov. Naroda. 4150 Lepa vila na Bledu, z razkošnim parkom in obsežnim gozdom ter jezerskimi pravicami na prodaj. Pojasnila daje dr. Mirko Trl.lar, odvetnik v Radovij ci. Hlode smrekove, borove, hrastove in druge, I nadalje trame, deske in drva kupuje v vsaki množini Lavrenćlć Jb Co. Ljubi ana, Dunajska ces a 47. 4403 ^a%nanilOa P. n. občinstvu vljudno naznanjam, da opustim z današnjim dnevom restavracijo hotela .Union* v Mariboru in prevzamem 15. t. ra. kolodvorsko restavracijo na držav, kolodvoru v Zagrebu. Zahvaljujem se tem potom vsem cenjenim gostom ter se pri eventualnem posetu Zagreba najtopleje priporočam. 4459 Laneni firnež In. holnndsM, terpetinouo olje frnncosno in severno, cinKouo belilo (Petersonlder KronenzinKoelss) Inke zn vso Industrijo in tršo vino I nudi ! Mosfer, toornfca laka d. d. Zagreb, ' Mesniika ul. 13. I Zagrebački zbor: Industrijski paviljon 198. Prometni zavod za premotil v Ljubljani prodaja Iz slovenskih premogovnikov velenjski, šentjanški in trboveljski premog vseh kakovosti v cen h vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo vporabo, kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava Ia fehoslovaški in angleški koks za livarne in domačo vporabo, kovaški premog in črni premog. Maslo* i FBOMITNI UVOD 14 PBBMOB d. i. SfaUlaaa, Miklošičev* e. 19 H. Vabilo na subskripcijo novih delnic „DRHVE" lesne delniške družbe, Maribor. Redni občni zbor naše družbe je sklenil dne 27. maja 11. povišati delniško glavnico od K 10,000.000.— na K 15,000.000.— i lidalo 10.000 novih delnic po K 500.— nom. pod sledečimi pogoji: 1.) Dosedanji delničarji imajo pravico prevzeti na podlagi štirih starih delnic eno novo a K 580— prištevši 5% obresti od nominale K 500 od 1. januarja 1922 do dneva vplačila. 2.) Novi delničarji dobe delnice po kurzu K 780«-, prištevši 59/« obresti od nominale K 500'— od 1. januarja 1922 do dneva vplačila. 3.) Delnice tretje emisije participirajo na čistem dobičku za leto 1922. 4.) Delnice se bodo izdajale po 25 komadov skupno in se bodo izročile podpi-sovateljem proti vrnitvi začasnega potrdila v približno 2 mesecih po končani subskripciji. 5.) Repaticijo delnic za nove delničarje si pridržuje upravni svet do 5. julija ly22. Po preteku tega roka se bo povrnila vplačana protivrednost za nedodeljene delnice. 6.) Podpisovanje delnic nove emisije se vrši od 10. VL dj 30o VL 1922 in sicer pri n) ljubljanski kreditni bankL v LJnblJanl, b) Ljabljanakl krodltal banki v Maribora, t) Trnova« feaalii d. al v LJubljani, V Maribora, dne 1. junija 1922. t) Trajovakl tanki, i- i- MuMJana, pa*. ▼ Kirlbtro« d) Centralni banki d. 4. Zagreb, podr. w Maribora, •) „Dravi11 lesni indnetrijskl delnUkl dratbl ▼ Maribora, aUekaan« dro¥a caata itev. 51. Naša družba se je v dveh letih svojega obstoja izredno razvila, tako da sicer visoka delniška glavnica nikakor ne more več zadoščati. Ker je popraševanje po izdelkih naše tovarne za upognjeno pohištvo z Zbelovem vedno večje, tako da komaj zadoščamo naročilom, moramo tovarno primerno razširiti. Delni znesek povišane glavnice se bo vporabil za nadaljno moderno ureditev našega podjetja v Mariboru, kjer smo vpeljali strojno in stavbeno mizarstvo. Prepričani smo, da bomo tudi 1. 1922 zaključili z lepim čistim dobičkom, ki bo tisti dobiček 1. 1921 v znesku K 1,738.270.83 še izdatno presegal. Sloves, ki ga uživajo naši izdelki in sploh naša dražba, d hočemo tudi v bodoče ohraniti. Upravni svet „DRAVE" lesne industrijske delniške družbe Maribor. stran 8. »SLOVENSKI N A R O P« dne 15. junija 1922. štev. KJ5. KOLESA avtomobili! deli bi oprema, pnevmatika najteiele ": 'TJ*.": J. GOREČ Ljubljana, Gospcsvetska o. 14. Garata« Delavnica. Xnjigovowkh\a izurjena, vešča samostojne slovenske in nemške korespondence, se sprejme. Oftrte poslati pod ,,St 17" na uprav-ništvo Slovenskega Naroda. 3507 Delavnica in slavite se ceno proda. Naslov pove uprava Slov. Naroda. 4331 Preda se: pet vagonov lepega, sladkega rdečega brlnia, pol vagona naftalina auro* Vega in 50 hI močan viuski lOd. Naslov pove F. CVEK, Kamnik. 4430 l. nji,,,, WawWe v JH- ■ ter gre tudi na Telita Petit jggg Agilne laslomike sprejme pod ugodnimi pogoji glavno zastopstvo L'Osuoa, Fiancoske zavarovalne družbe v Parizu. Začasna pisarna Ljubljana, Sv. Petra cesta 33. 4414 Stanovanje v novi zgradbi lideam. Ponudbe pod „Stanovanje F. D. 4387•* na upravo Slov. Naroda. 4367 Pletiljke dobro izurjene, pod ugodnimi pogoji I sprejmem takoj. Stanovanje v hiši. drugo po dogovoru! Pletenine Ctrl! I Vaft, strani. 4423 II Prostovoljni javna dražba starih umetniških slik, kakor del Feuerbacha, Defreggerja, Rubensove Šole, potujočih ita-ljanskih umetnikov prejšnjih stoletij, Langusa itd., se priredi slao 17. junija 1922. ob 10. uri dopoldne v trgovini starin, Ljubljana Sv. Jakoba narežje št. 29. 4447 Marila ©olefc. Naznanilo. Ivan Ogorelec, ustanovitelj tvrdke F. P. Vidie & Komp. leta 1889, naznanja, da je izstopil Iz te tvrdne. V družbi z gosp. J- Kalmaaom, tovarna glinastih peči in Štedilnikov, bodeva vodila pod tvrdko nmm & ogorelec trgovino a pečmi In glinastimi izdelki. Posebno opozarjava, da bodeva imela vedno v zalogi izborne patentovane LfittOfC peCi| šp ecijal. pekovske ploace, ploaciee aa obloiltev sten itd. Kalmna & Ogorelec. Pisama i Dunajska nitt it. 14. "V" trgovini O. Bernatović JVJe>»tni ti?« 45 m dobe le po Jako nizki cenii moške ebleke..... raglanl....... moške hlače..... damski plašči..... damski kostumi .... damske modne ebleke . . damska krila . . . p . ia bluze....... • od 160 Din aapre] • od 250 Dio naprej . od 80 Din oaprei . od 150 Din naprej . od 180 Din naprej . od 200 Din naprej • od 60 Din naprej . od 30 Din naprej »pomladno novosti vodno v zalogi. Pnrovrstno spenjalno angleško in čeSko sukno, modne in športne obleke« pelerine, površnike, raglane, dežne plašče, perilo itd,, priporoča tvrdka Dragi \M (preje Schwab & Bizjak) Ljubljana. Pad lanuo lanna Dimi trg 1 * " Zaloga klavirjev in pianinev najboljših tovaren Bftaendorfer, Czapka, Ehp*sar, HObrl, Schweighofort Original Siimjl itd. Tudi na obroke. Tudi ni obrok? Jeiita Babal igj. Mm. IWe hlerfoa is!. 5. F. Debeljak Si A. Mmn Liubliana, Sods* a ul. 5. I V Sloveniji največja zaloga gramofonov, orkestrionov na elektrike in utež, gramofonskih plošč, igel, peres, zvoČnk in vseh gnn tonskih delov. Interesentom pc igra v trgovini vsak čas brezplačno. Koračnice, valčki, polke, orkestralna glasba opere, operete. Sve- tovnoslavni solisti itd. itd. OB*- Cenik bresp'aćao. t*«5 Zaupljivim kupcem tudi na ebreko. 4461 Pozor! Pozor! Slavna gasilna dru'V'a, občine in interesenti! Na Zagrebačkom zboru od 17. VI. do 4. Vil. bodem imel na zboru v poslovnici in pri ,Expeditu" izložene Bencinmotorne brizgalnice Mirna in Ponikvt vozne 4 kolesna, dvokc.esr.e in rečne brizgalnice. cevi. pasove, sekirice, lestve in druge ga silske predmete. Pri tel priliki bode lavna poskuSnJa moderne automob.ine bencinmotcrne brizgalnice tvrdke Kcmad Rosenbauer za mesto Zagreb. Dan poskušnje brzojavno oznanim v tem časopisu. Ne pozabite ob priliki me poseliti I FRAN SAMSA, Zagreb Gunduličeva ulica 23. Stfileni klobuki čepice in slamniki najnovejših oblik v veliki Izberi pc znano nizki cen!, Modni sin SMi!y - Ukt Židovska ulica it. 3. Snrt'smaja u natavrstoa ^privila. — Zalni .Maki ralnc i nisgi Ljubljansku kreditni! banko v Ljubljani POZIV k subskrlpciji novih delnic XII. emisffa. S sklepom občnega zbora delničarjev od dne 24. aprila 1922 k temu pooblaščeni upravni svet Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani je sklenil provesti zvišanje delniške glavnice od K 50,000.000.— na K 80,000.000__ a Istalo 75.000 novih delnic po K 400.— nom. pod sledečimi pogoji: 1.) Dosedanjim delničarjem pripada pravica subskribirati aa peolsfjl S starih 2 novi delalol po tečaja K 650.— tel quel. Odlomki delnic se ne vpoStevajo. 2.) Novi delničarji morejo subskribirati delnice po letalo K 890.— tol onel. Repartidja teh deinic je pridržana upravnemu svetu. Za nedodcljene delnice se vplačila vrnejo do 31. julija t 1. 3.) Protivrednost subskribiranih delnic je vplačati takoj pri subskribciji. 4.) Subskribcija se vrli od IS« io M« |aai|a 1918. 5.) Kot subskribcijska mesta so določena; a) LJnbl{anska kreditu bantka v LJabijeal tal ajeae pedntialce v Breilcab, Celja, Ooricl Brao^o, Maribora, Metkoviću, Novem Sada, Ptaja, Sarajeva, IpUta ta Vrsta. h) Brv. Slav. »amaijska klpotekaraa haaka v Sagreba. e) Beogradska a|edial«aa haaka v Beograda, Betel Uoskva. č) Zlvoosteaska haaka, nialka Wlea aa Baaaja* d) Alvoosteaska haaka v PragL 6.) Nove delnice so deležne dobička za drugo polovico leta 1922, opremljene t potkuponom It 22 In se izroče subskribentom proti vrnitvi začasnih potrdil do konca 1. 1922. 7.) Azijski kurzni dobiček se dodeli po pokritju izdajnik strolkov in pristojbin pokojninskemu in stavbenemu rezervnemu fondu banke. 8.) Uspeh emisije je zajamčen po garaacnca sindikata. Uoravni svet V LJUBLJANI, dne 7. junija 1922,