Letnik 1910.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos LXXXVI. — Izdan in razposlan dne 15. novembra 1910.
Vsebina: (Št. 201—203.) 201. Ukaz o začasnem plovstvenem in porečnem policijskem redu za gornje- in nižje-avstrijske kose Donave. — 202. Razglas o ustanovitvi novega cenilnega okraja za priredbo osebne dohodnine za področje novoustanovljenega okrajnega glavarstva Oéwiçcim na Gališkem. — 203. Razglas, da se sodni (davčni) okraj Mautern izloča iz uradnega okoliša finančnega okrajnega ravnateljstva v St. Pöltnu in se odka-zuje uradnemu okolišu finančnega okrajnega ravnateljstva v Steinu ob Donavi.
201.
Ukaz trgovinskega ministrstva v porazumu z ministrstvi za notranje stvari, poljedelstvo in za javna dela z dne 4. novembra 1910.1.
o začasnem plovstvenem in porečnem policijskem redu za gornje- in nižjeavstrijske kose Donave.
Pogoji za izvrševanje plovstva in plavstva. § 1.
Tuzemska podjetja.
Pravica obrtniško izvrševati plovstvo po Donavi z avstrijskimi veslenieami in parniki je za veslenice odvisna od dosege koncesije po določilih obrtnega reda (zakon z dne 15. marca 1883. 1. [drž. zak. št. 39]), oziroma ukaza trgovinskega ministrstva z dne 29. januarja 1858.1. (drž. zak. št. 22), z ozirom na obrat s parniki pa od dosege koncesije po določilih ukazov trgovinskega ministrstva z dne 29. januarja in z dne 12. julija 1858. 1. (drž. zak. št. 22 in 108).
Samostojni obrat plavljenja je treba samo poprej zglasiti po ukazu trgovinskega ministrstva z dne 29. jantarja 1858. 1. (drž. zak. št. 22).
Obča določila o dosegi dovoljenja ustanavljati brodove in posebne zahteve za obratno varnost brodov ostanejo v moči, če v naslednjem ne nastopijo strožja določila.
§ 2.
Inozemska podjetja.
Pravico neavstrijskih ladij in plavov, da smejo plati po avstrijskem kosu Donave, je presojati po dotičnih predpisih njihove domovine.	*
Pač pa morajo neavstrijska plovstvena podjetja, ki se na avstrijskem ozemlju pečajo s plov-stvom in kojih ladje plovejo redno po avstrijskem kosu Donave, tukaj postaviti pooblaščenega zastopnika, da se olajša občevanje z oblastvi v stvareh izvrševanja tega ukaza, in njegovo ime in njegov sedež naznaniti pristojnemu deželnemu oblastvu.
§ 3.
Dolžnosti podjetij, ki vzdržujejo reden promet oseb in tovorov.
Plovstvena podjetja, ki vzdržujejo reden promet oseb in tovorov po avstrijskem kosu Donave, so dolžna razpoložiti obratni red, tarife za osebe in lovore, knjigo pritožnico, ki ima ošteviljene strani in pečat podjetja, in vozne načrte za osebni promet
(SlorenUch.)
130
na vseli vzprejemnili postajali in na vsaki ladji za osebe na obči vpogled, oziroma za občo rabo.
Knjige pritožnice je treba vsako leto po koncu plovstvene dobe predložiti na vpogled c. kr. nad-zorništvu za plovstvo po notranjem vodovju.
Vrsta gradnje, uredba, oprema in vzdrževanje plovil.
§ 4.
Naredbe v interesu obratne varnosti.
Vsako plovilo mora biti z ozirom na to, kako je zgrajeno, in na trdnost, notranjo uredbo in opremue predmete takšno, tako opremljeno in vzdrževano, da je zajamčena obratna varnost.
§ 5.
Naredbe v interesu zdravja ladijskega moštva in popotnikov.
Ustrezno kakovosti in namenu plovila se morajo ukreniti uredbe, oziroma pripraviti opremni predmeti, ki so potrebni v interesu zdravja ladijskega moštva in popotnikov ter, da se Varujejo nezgod.
Obremenitev in velikost plovil.
3 6.
Koliko se potopi plovila v vodo in koliko ga gleda iz nje; velrenice.
Preskušene ladje smejo biti obremenjene samo toliko, kolikor je navedeno v meroskusnih izkaznicah in narejeno razvidno na zunanjih stenah boka ladij.
Za nepteskušene ladje veljaj za pravilo, da mbra na mestu, kjer se najbolj pogreznejo v vodo, bok najmanj 24 centimetrov bili izven vode.
Nobena ladja pa ne sme biti bolj obremenjena, nego dopušča kakovost plovne vode in vsakočasna najmanjša globočina vode.
Odprte veslenice (brez krova) morajo razen tega na obeh straneh ladje imeti vetrenice, kojih gornji rob je povsod najmanj 40 centimetrov oddaljen od vodne gladine.
Plovstvenemu oblastvu pa je pridržano za posamezne posebne vrste ladij dovoliti izjemo gledé višine svobodnega boka, oziroma ukreniti izpre-membe gledé višine vet renie.
§ 7-
Največje pripustno število oseb.
Iz varnostnih ozirov se sme na plovili!), ki služijo prometu oseb, vzprejeti samo določeno najvišje število popotnikov. To število je treba narediti razvidno na mestu, ki je lahko dostopno popotnikom.
§ 8.
Velikost in pogrezanje plavov.
Plavi ne smejo biti več nego 65 metrov dolgi in 14 metrov široki in morajo biti na svoji gornji površini, če so naloženi z blagom, Še popolnoma brez vode.
§ 9-
Način nakladanja.
Kadar se nakladajo plovila, je treba paziti na to, da se sesalke, vrata v skladišča ter primerno široki in varno prehodni komunikacijski hodniki pustč prazni in da se ne zavira krmarjev razgled.
Naklad je treba tako zajeziti, da obratna varnost plovila ni v nevarnosti in da ne more niti z ladje pasti, niti ob srečanju poškodovati drugih plovil s tem, da moli čez ladjo.
Prevažanj« živih živali.
§ 10.
Žive živali se smejo prevažati z ladjami samo tedaj, ako so nameščene v zadostno velikih prostorih ali pregrajah, ako so, če treba, zavarovane pred mrazom in mokroto in ako ne nadlegujejo popotnikov.
Jemati seboj živali večje vrste v majhnih plovilih, določenih samo za prevažanje oseb (čolnih), je prepovedano.
V veterinarskopolicijskem oziru so živali, kadar se vzprejemajo za prevoz in na prevozu podvržene gledé tega obstoječim posebnim predpisom. Prav-tako se je gledé razkuževanja ladij, v katerih so se prevažale živali, ravnati po zadevnih predpisih.
Prevažanje raznosil in gledé ognja nevarnih tvarin.
§ H-
Za prevažanje raznesil in snovi, nevarnih gledé ognja, veljajo o tem izdani posebni predpisi.
Gledé znamenj in luči, s katerimi je ozname-niti plovila za prevažanje raznesil in gledé ognja nevarnih snovi, se vrhutega opozarja na določila § 35.
Ladjarski patent.
§ 12.
Vsaka ladja, ki plove po avstrijskem kosu Donave, mora imeti reden ladjarski patent.
Ladjarski patent .za avstrijske ladje se izdaja po ukazu trgovinskega ministrstva z dne 29. januarja 1858. 1. (drž. zak. št. 22).
Oproščene, da jim ni treba imeti ladjarskega patenta, so naslednje ladje, ako se ne gonijo s parnimi stroji :
a)	ladje take konstrukcije, da so pripravne in določene samo za enkratno vožnjo po reki navzdol ;
b)	ladje, ki imajo manj nego 20 bečev nosilnosti, ki služijo športnim namenom ali vozijo zgolj reči navadnega tržnega prometa ali ki služijo samo za promet med posameznimi obrežnimi točkami istega kraja ali njegove najbližnje okolice ;
c)	brodovi od enega brega do nasprotnega brega.
Plavajoče zgradbe.
§ 15.
Priprave in predpisi za vedenje v interesu plovstvenega prometa.
Vse ladijske mline, kopališča, pristajalne mostove in enake reči, mimo katerib vodi steza vlačil-nica, je z brega zgoraj in spodaj, potem nad njihovo naj višjo točko opremiti z rednimi oplaznimi drogovi ali vrvovodi za protivlake, da morejo iti kolikor moči neovirano mimo takih zgradb.
Tudi mora lastnik ali osebje ladijskih mlinov, kopališč i. e. r., ako treba, mimo vozeča plovila podpirati, kolikor more.
§ 16*
Odstranitev ob zimskem času.
Ob zimskem času, preden začne nevarno po reki plavati led, je vse ladijske mline, kopabšča
i.	e. r. ter vse pripadajoče predmete, ki so v'vodi, spraviti popolnoma na suho ali v pristan, ali pa jih po poprejšnjem naznanilu spraviti v takih zalivih in stranskih tokih reke, kjer niso niti izpostavljeni poškodbam, niti ne morejo biti nevarni nižje ležečim zgradbam in delom, ako se utrgajo.
Ozmimcnilo ladij, plavov in plavajočih zgradb.
§ 13.
Postavljanje in prelaganje.
Ladijski mlini, kopalnice in druge plavajoče zgradbe se smejo postavljati in prelagati samo z dovoljenjem namestništva in po njegovih posebnih naročilih. Pri tem veljaj načelo, da se plovstveni promet nikakor ne sme oteževati ali ovirati.
§ 14.
Pritrjevanje.
Da se pritrdé plavajoče zgradbe, se v plovni vodi reke ne smejo zabijati koli, ne vlagati pogrezne košare ali sidra; izven plovne vode ter na obrežnih zgradbah in na stezah vlačilnicah je zato treba dovoljenja plovstvenega oblastva.
Po naročilu tega oblastva pa je odstraniti tudi tista pritrdila, ki so se v teku časa, morda ker se je 'spremenil tok reke, izkazala, da so ovira za plovcem in plavstveni promet.
§ 17-
Parniki, ki plovejo po avstrijskem kosu Donave, morajo imeti vsaj svoje registrovano ime ali tako številko. Na vseh drugih plovilih in plavajočih zgradbah je narediti razvidno lastnikovo ime in priimek ali firmo ter opravilni sedež in, ako je več predmetov enake vrste enega lastnika, (registrovano) razlikovalno številko, in sicer vse to pisano z daleč čitnimi črkami in števili, na zunanjih stenah boka, oziroma na sprednji strani.
Plavi morajo imeti dotični napis na obeh straneh tablice, ki jo je v dolžinski smeri plava namestiti l-5 metra nad njegovo površino. Namesto tablice se lahko porabi tudi med dvema drogoma v obliki table močno napeto belo platno ali kako drugo trpežno belo blago.
Vsa dodana plovila (ladjice) izvzeinši taka plovila plavov je oznameniti prav tako kakor plavajoči predmet sam, h kateremu spadajo.
Toda plovstvenemu oblastvu je pridržano, dovoliti okrajšave zgoraj predpisanih oznamenil toliko, kolikor gre za obče znana imena in firme lastnikov.
Nadzorovanje plavajočih predmetov.
§ 18.
Zasidrane ali na suhem pritrjene ladje, plavi, trebilniki, ladijski mlini, kopališča i. e. r. morajo biti pod nadzorstvom plovstva veščega moža.
Ako pa so na ladji popotniki, se mora postaviti stalna straža.
Rešilni čolni.
§ 19.
Za ladje in plave.
•Vse patentirane ladje ter vsi plavi in veslenice, za kojih strežbo je treba več nego dveh oseb, morajo imeti seboj vsaj eden, primerno veliko odmerjen rešilni čoln. Toda plovstvenemu oblastvu je pridržano za določene kategorije plovil ali v posebnih razmerah opustiti to dolžnost.
§ 20.
Za trebilnike, šole plavalnice, pristajalne mostove, ladijske mline.
Izmed mornarskih učencev mora biti vsak najmanj 14 let star, izmed ostalega moštva ladje ali plava pa vsak najmanj 16 let.
§ 23.
Ladjarski in plavarski patent.
Vsak voditelj ladje ali plava mora imeti reden ladjarski, oziroma plavarski patent.
Za dosego avstrijskih ladjarskih ali plavarskih patentov veljajo določila ukaza trgovinskega ministrstva z dne 29. januarja 1858. L (drž. zak. št. 22).
Izvzeti od dolžnosti doseči ladjarski patent so:
1.	voditelji vlačenih plovil;
2.	voditelji v § 12 pod b) in c) imenovanih ladij, ako se ne gonijo s parno silo;
3.	voditelji tistih plovil, za katera dovoli trgovinsko ministrstvo izjemo.
Odgovornost lastnikov (zakupnikov) plovil in plavajočih zgradb, voditeljev ladij in plavov.
§ 24.
Lastnik plovila je odgovoren za njegovo primerno opremo, za vzdrževanje plovila v dobrem stanju, za to, da se nastavi po predpisu sposoben voditelj in da je sposobno moštvo, ki ga je najel eventualno on (lastnik).
Pri trebilnikih, šolah plavalnicah, pristajalnih mostovih za parnike in ladijskih mlinih mora biti vsakčas vsaj en rešilni čoln. Dva ali več čolnov je treba pripraviti tedaj, Če služi eden izmed njih rednemu prometu s kopnim.
§ 21.
Kakovost in oprema rešilnih čolnov.
Voditelj ladje, oziroma plava je v prvi vrsti odgovoren za to, da se natančno izpolnjujejo v tem policijskem redu obsežena določila. Njegovemu vodstvu izročenega plovila ne sme zapustiti med vožnjo, on je odgovoren za vzdrževanje plovila in njegove opreme v dobrem stanju, za njega varno in primerno vodstvo in pritrjevanje, za to, da se ne preseže meja obremenitve, ter za to, da ima potrebno moštvo in da je moštvo popolnoma sposobno.
Vsak rešilni čoln mora biti vedno v dobrem stanju in popolnoma opremljen, mora ostati ne-naložen in se more dati narediti takoj pripravljen za rabo.	f
Lastnik, oziroma zakupnik plavajoče zgradbe jamči za njeno primerno uredbo, opremo in vzdrževanje ter za to, da se nastavi potrebno in pripravno osebje.
Moštvo ladij in plavov.
§ 22.
Starost.
Ladijska pisma, izkazi, ki jih je pisati na ladji, in predpisi.
§ 25.
Voditelji avstrijskih plovil morajo biti polnoletni ali za polnoletne proglašeni.
Ob izvrševanju plovstva, oziroma plavstva morajo biti predpisana ladijska pisma (ladijski
patent, izkaznica za kotel, tovorni listi, oziroma manifest [zapisnik], ladjarski, oziroma plavarski patent, izpričevalo strežnika za stroj, eventualno kotel itd.) vsakčas na ladji in se morajo na zahtevanje pokazati organom, ki jim je poverjeno nadzorovanje predpisov porečne policije.
Ako se katero teh ladijskih pisem med potom izgubi, je treba to okolnost čim prej naznaniti naj-bližnjemu ob reki ležečemu plovstvenemu oblastvu prve stopnje ali temu oblastvu na Dunaju ali v Linču, ki sme po preiskavi stvarnega položaja izdati potrdilo o tem, da proti nadaljevanju potovanja ni nobenih pomislekov.
Vrhutega morajo voditelji ladij in plavov imeti seboj odtisk tega policijskega reda in na parnikih (izvzemši brodove) je pisati dnevnik, v katerem se morajo natančno zapisovati vsakočasno stanje osebja, časi odhoda in prihoda, kraji, kjer se ladja ustavlja, razmere vodne višine in vreme, najvažnejši dogodki, vrsta in množina prevažanega blaga in prevožena proga, nadalje število, oznamenilo in naklad morda vlačenih plovil i. e. r.
Obča določila o znamenjih.
§ 26.
Znamenilne zastave.
Zastave, ki se v zmislu tega policijskega reda rabijo za dajanje znamenj, morajo biti najmanj 1 meter dolge in 0-7 metra široke.
§ 27.
Znamenilne luči.
Bela, zelena, rdeča in modra luč v zmislu tega policijskega reda je taka luč, ki gori v svetilki z brezbarvnimi, oziroma z zelenimi, rdečimi ali modrimi stekli.
Znamenilne luči morajo biti, ako se ne ukrenejo posebna določila, ob jasnem vremenu razločno vidne na vse strani obzorja, in sicer bele, zelene in rdeče luči na 1 kilometer, modre luči pa na 0'5 kilometra.
§ 29.
Ladijski zvonci.
Na parnikih uporabljani zvonci se morajo dati slišati ob mirnem vremenu v okrožju najmanj 500 metrov.
§ 30.
Omejitev v oddajanju znamenj.
Na avstrijskem kosu Donave se smejo uporabljati samo v tem policijskem redu navedena znamenja in sicer le v primerih, omenjenih za to, in uporabljati jih smejo le osebe, ki so odgovorne za dajanje znamenj. Vendar se smejo kratki žvižgi in udarci zvona namesto besed poveljevanja v notranji ladijski službi uporabljati tedaj, ako je s tem izključeno kako nesporazumljenje sè strani drugih plovil.
Kakšne luči morajo imeti plavajoči predmeti po noči.
§ 31.
Parniki na vožnji.
Prosto plovoči parniki (vseeno ali po reki navzgor ali navzdol) morajo imeti na plečetu, jam-borju ali dimniku dve, parniki z dodatkom tri ob vedrem vremenu na daljavo najmanj 3 kilometrov posamez vidne bele luči, ki morajo biti tako odsen-čene, da so vidne čez lok obzorja med 120 in 180 stopnjami, in sicer 60 do 90 stopenj od spredaj na vsako stran.
Razen tega mora imeti vsak prosto ali s priklopljenimi ladjami vlačilkami ob podolgasti strani plovoči parnik na skrajni točki ozadnjega dela naprej zasenčeno modro luč (vodoravni krog luči 180 stopenj).
Ako so vlačena plovila obešena zadaj na parnik, se mora modra luč krme namestiti na najskrajnejši točki osmaka (Achterteil) zadnjega plovila.
§ 28.
Parne piščalke.
§ 32.
Parniki za brodovne namene v obratu.
Žvižg v zmislu tega policijskega reda je znamenje s parno piščalko, in sicer naj traja kratek žvižg prilično 1 do 2 sekundi, dolg žvižg pa 5 do 6 sekund in med posameznimi žvižgi mora biti vsaki-krat prilično 1 sekunda presledka.
Parniki, ki služijo zgolj za brodovne namene, torej samo za zvezo dveh nasprotnih mest obrežja, morajo imeti na plečetu samo eno nazaj zasenčeno belo luč, na krmi pa eno naprej zasenčeno modro luč (vodoraven krog luči v obeh primerih 180 stopenj).
§ 33.
Ladje brez motornega pogona ir> plavi na vožnji.
Vse prosto plovoče jadrenice in plavi 1er ladje premičnih mostov in brodov na škripcu morajo imeti na vse strani vidno belo luč.
§ 34.
Mirno ležeči plavajoči predmeti.
Izven zaprtih pristanov mirno ležeče ladje, plavi in plavajoče zgradbe morajo imeti na strani, ki je najbližja plovni vodi, po vodi navzgor, v kolikor moči visoki legi, zeleno luč.
Izmed plovil in drugih plavajočih predmetov, ki so zasidrana ali privezana v skupinah, mora imeti samo prvi in zadnji predmet, ki je plovni poti najbližji, predpisano zeleno luč. Ako ležč posamezna plovila ali plavajoče zgradbe docela ali le deloma ob vodni strani zvezne črte teh dveh luči, je tudi nje oznameniti z zeleno lučjo.
Izven plovne vode ležeče nenaložene veslenice in plavni podi so izvzeti od dolžnosti imeti luči.
§ 35
Z raznesili ali gledé ognja nevarnimi snovmi naložena plovila.
Z raznesili ali gledé ognja nevarnimi snovmi naložena plovila morajo ponoči imeti, oziroma kazati iste luči kakor druga plovila, ako posebni predpisi ne določajo kaj drugega.
Ako pa so imenovana plovila pritrjena ob bregu, naj ne imajo luči na ladji, pač pa je dotično mesto obrežja oznameniti z dvema zelenima lučima, ki sta nameščeni en meter druga nad drugo, kar se da visoko.
Na ladji uporabljene svetilnice je urediti, oziroma namestiti tako, da se zapreči nevarnost, da bi se vnel ladijski naklad.
Obira plovna pravila.
§ 36.
Vedenje ob odhodu.
Nobeno plovilo ne sme pluti v pot drugega plovočega plovila neposrednje pred ali za njim in ga motiti v njegovem teku.
Odrivanje od brega je urediti tako, da je plovilo, oziroma njegov privesek, ko doseže plovno vodo,
od vsake druge plovoče ladje ali plava oddaljeno najmanj 200 metrov.
§ 37.
Plovne poti se je treba držati.
Ladje in plavi, ki se gibljejo v različni plovni vodi in prehité ali srečajo drug drugega, ne smejo brez posebnega razloga zapustiti plovne poti, na kateri so.
§ 38.
Sestavljanje plovil.
Število, velikost in obremenitev plovil, ki jih vleče parnik hkratu, je vedno odmeriti tako, da se more vlaku v vseh okolnostih dati za varno Krmarenje potrebna plovna brzina.
Razvrstitev plovil, ki jih vleče parnik, se ravna po rečnih razmerah.
Prosto plovoče veslenice ne smejo imeti, če so skopčane, več nego 20 metrov širine. Plavi se ne smejo kopčati.
§ 39.
Vedenje vlakov.
Vlačena plovila naj ostanejo tako natančno, kakor je mogoče, v plovni vodi ladje vlačilke ; vla-čilka naj drži, kadar plove po ozkih ali težavnih mestih reke, svoj privesek, kar se da, skupaj in v plovni smeri. Ako je plovna voda posebno ozka, se morajo vlačena plovila eventualno tudi posamez spraviti skozi ožino reke.
§ 40.
Medsebojno vedenje različnih plovil.
Lahko obložena plovila morajo težko obloženim plovilom, oba pa poškodovanim plovilom na vožnji dajati vse mogoče ugodnosti.
Plovila na vesla, to so veslenice in plavi, se morajo, kadar se bližajo parniki, postaviti vedno v smeri toka, morajo ostati kolikor moči oddaljena od plovne poti parnikov in smejo pluti proti valovom parnikov šele tedaj, ko jim valovitev ne more več škodovati.
«k
g 41.
Dirkanje in plovenje drug poleg drugega.
Vobče je prepovedano, da bi plovila dirkala, potem da bi plula drugo poleg drugega. Športne
priredbe, ki zahtevajo izjemo od te prepovedi, potrebujejo dovoljenja namestništva.
§ 42.
Manjšanje strojne sile, oziroma ustavljanje ladijskega stroja v posebnih primerih.
Parniki morajo, če je potrebno, da se zabranijo nezgode ali poškodbe, zmanjšati tek svojega stroja, ako treba, ga tudi popolnoma ustaviti, ako se more to zgoditi brez nevarnosti za parnik sam ali njegov privesek.
To zmanjšanje strojne sile se mora zgoditi zlasti v naslednjih primerih:
1.	Kadar parniki prehité ali srečajo plovoče veslenice, plave in ladijske vlake;
2.	kadar plovejo mimo zasidranih ali pritrjenih ladij ali plavov. Večja previdnost je potrebna tedaj, ako je na pravkar imenovanih plovilih ali na obrežju, ki jih Zakriva, razobešena podnevu rdečebela zastava, ponoči pa zelena luč;
3.	kadar plovejo mimo plovil, ki so zadela ob dno;
4.	kadar dosežejo v isti smeri plovočo ladjo ali plav dotlej, da je dosti prostora, da jo prehité;
5.	kadar jih prehiti kak parnik;
6.	kadar plovejo mimo brodov in plavajočih zgradb ;
7.	kadar plovejo mimo porečnih stavb, ki se izvršujejo, če je dotično mesto obrežja, oziroma reke podnevu zaznamovano z rdečelielo zastavo, ponoči pa z zeleno lučjo;
8.	kadar plovejo skozi plitvine ali ožine reke in pri vožnji navzdol, na hudih ovinkih reke;
9.	kadar plovejo v megli, v sneženem metežu i. e., ako je vožnja sploh še dopustna (§ 58);
10.	ob povodnji, ako je potrebno, da se prizanaša poplavljenim zgradbam ali predmetom ter obdelanim zemljiščem ali obrežjem, ki se trgajo.
Prehitevanj« plovil.
§ 43.
Obče pravil o.
Ako se bliža ladja ali plav drugi v isti smeri plovoči ladji ali plavu, lahko zahteva, da jo pusti
naprej, ako so na dotičnem mestu reke potrebni pogoji za prehitenje.
#
§ 44.
Normalno prehitevanje.
Vobče se mora ob prehitevanju prehitevajoče plovilo izogniti na levo (ob levi strani ladje) pre-hiteno plovilo pa na desno (ob desni strani ladje). Samo ako parnik prehiti veslenico (izvzemši neobremenjene lovske čolne ali športna plovila) ali plav, se mora izogniti parnik sam, in sicer na levo (ob levi strani ladje).
a)	Plovilo n a veslo prehiti plovilo na veslo.
Ako plovilo na veslo dohiti drugo, mora plovilo, ki je zadaj, svojo namero, da hoče naprej, naznaniti s klicem, na katerega mora sprednje plovilo odgovoriti v znamenje, da ga je razumelo.
b)	Parnik prehiti parnik.
Ako hoče parnik prehiteti drug parnik, mora na dolgo zažvižgati. Na to znamenje mora sprednji parnik enako odgovoriti v znamenje, da ga je razumel.
c)	Parnik prehiti plovilo na veslo.
Ako hoče parnik prehiteti plovilo na veslo, mora na dolgo zažvižgati, na to mora plovilo na veslo odgovoriti s klicem v znamenje, da ga je razumel.
§ 45.
Prehitevanje narobe.
Ako bi normalno prehitenje iz katerih koli razlogov ne bilo ugodno, je ravnati tako, kakor je navedeno v nastopnem:
a)	Plovilo na veslo prehiti plovilo na veslo.
Plovilo na veslo, ki je spredaj in ki meni, da bi bilo prehitenje narobe umestno, naznani to bližajočemu se plovilu na veslo, najkasneje ko je dobilo znamenje prehitenja (klic), podnevu s tem, da razvesi rdečebelo zastavo, ponoči pa, da izvesi zeleno luč na desni strani. Drugo plovilo na veslo mora enako odgovoriti v znamenje, da je razumelo,
in plove na desni strani naprej, prehiteno plovilo na veslo pa se izogne na levo.
b)	Parnik prehiti parnik.
Spredaj nahajajoči se parnik naj, ko je dobil znamenje prehitenja (dolg žvižg), na desni strani ladje podnevu maha z modro zastavo, ponoči pa nastavi rdečo luč in hkratu plove na levo ; na to naj za njim vozeči parnik enako odgovori na znamenje in se potem pelje na desni naprej.
c)	Parnik prehiti plovilo na vesla.
Ako hoče parnik narobe prehiteti plovilo na vesla, mora to namero naznaniti z dolgim žvižgom, nadalje podnevu z mahanjem modre zastave, ponoči pa s lem, da obesi zeleno luč na desni strani.
Plovilo na vesla mora v znamenje, da je razumelo, podnevu obesiti rdečebelo zastavo, ponoči pa zeleno luč; na to naj parnik plove na desni strani naprej, plovilo na vesla pa obdrži svojo plovno pot (izvzemši neobremenjene lovske čolne in športna plovila, ki se morajo izogniti na levo).
§ 46.
Prehitenje v neugodnih razmerah.
Ako je plovilo dohitelo drugo plovilo na razdaljo prilično 200 metrov in ako ni dovolj prostora, da bi ga prehitelo, mora po možnosti ostati tako dolgo v tej razdalji, da sta obe plovili dosegli za prehitenje pripravno mesto reke.
a)	Plovilo na vesla se bliža plovilu na vesla.
Da prehitenje ni mogoče, mora naznaniti, kadar se bližata dve plovili na vesla, spredaj plovoče s primernim klicem, razen tega podnevu z mahanjem rdečebele zastave, ponoči pa z mahanjem bele luči ob plečetu ladje.
b)	Parnik se bliža parniku.
Ako se parnik bliža drugemu parniku, mora voditelj spredaj plovočega naznanili z dvema dolgima žvižgoma in z zvonenjem ladijskega zvonca, da prehitenje ni mogoče; na to mora zadaj plovoči parnik ostati zadaj tako dolgo, da sprednji parnik z dolgim žvižgom naznani, daje prehitenje mogoče.
c)	Parnik se bliža plovilu na vesla.
Ako parnik dohiti plovilo na vesla, je parni-kovemu voditelju prepuščeno presoditi, ah more plovilo prehiteti ah ne.
Ako plovilu na vesla ah parniku, ki sledi, nikakor ni mogoče svojo vozno brzino zmanjšati tako zadostno, da bi se moglo prehitenje opustiti, mora plovilo na vesla to naznaniti s ponovnimi khci in dolgotrajnim mahanjem rdečebele zastave podnevu, oziroma bele luči ob plečetu ponoči, parnik pa z več dolgimi žvižgi. Na to mora spredaj nahajajoče se plovilo tako daleč kakor more zapluti na stran ah, ako treba, če to dopuščajo krajevne razmere, tudi pristali.
Ako dobi proti vodi plovoči ladjevlak od parnika brez priveska, ki plove za njim, znamenje, da ga hoče prehiteti (dolg žvižg) neposrednje preden zaplove na mesto reke, kjer prehitenje ni mogoče, mora tako dolgo čakati pred ožino, da se je prosto plovoči parnik peljal mimo njega naprej.
§ 47.
Prehitevanje protivlakov.
Z brega vlačena plovila se izogibajo proti stezi vlačnici, prehitevajoče plovilo pa se obrne na nasprotno stran.
Srečanje plovil.
§ 48.
Obče pravilo.
Plovila, ki se gibljejo v nasprotni smeri, se smejo peljati drugo mimo drugega samo, če je plovna voda dosti široka; pri tem ima vedno tisto, ki plove z vodo, pravico obdržati boljšo plovno vodo.
§ 49.
Normalno izogibanje.
Vobče se morajo parniki medsebojno drug drugemu izogibati, in sicer oba na desno. Ako pa sreča parnik veslenico ah plav (izvzemši neobremenjene lovske čolne in športna plovila, ki se morajo izogibati na desno), se mora izogniti samo parnik in sicer tudi na desno.
§ 50.
Izogibanje narobe.
Ako se zdi voditelju proti vodi plovočega parnika. da ostane plovilu, ki plove z. vodo, odprta boljša in varnejša plovna pot, ("e se izogne na levo. je ravnati, kadar se bliža plovilo, ki plove z vodo, takole:
a) Parnik sreča parnik.
Proti vodi plovoče plovilo mora na desni strani ladje podnevu mahati modro zastavo, ponoči pa obesiti rdečo luč in pluti po levi strani ; na to mora z vodo plovoči parnik enako odgovoriti na znamenje in se izogniti na levo.
b) Parnik sreča plovilo na vesla.
Z vodo plovočeinu plovilu na vesla mora proti vodi plovoče plovilo naznaniti svojo namero, da se hoče izogniti na levo, tudi na desni strani ladje podnevu z mahanjem modre zastave, ponoči pa s tem, da obesi zeleno luč, in se mora izogniti na levo.
Plovilo na vesla mora v znamenje, da je razumelo, podnevu razobesiti rdečebelo zastavo, ponoči pa zeleno luč in pridrži svojo plovno pot (izvzemši neobremenjene lovske čolne in športna plovila, ki se morajo tudi izogibati ua levo).
<■) Proti vodi plovoči-parniki naj se, ako zapazijo z vodo plovoče plovilo, praviloma ustavijo že nižje težavnega mesta reke in počakajo, da gre to plovilo mimo njih.
d)	Ako pa je proti vodi plovoče plovilo že na težavnem mestu reke, naj, zapazivši z vodo plovoče plovilo, na dolgo zažvižga; na to mora z vodo plovoči parnik brezpogojno, proti vodi plovoče plovilo na vesla pa po možnosti počakati pred tem mestom reke, da gre proti vodi plovoče plovilo mimo njega.
e)	Ako bi bili že obe plovili pripluli tako daleč na tako težavno mesto reke, da ni več moči izogniti se, se mora dati proti vodi plovoče plovilo nesti nazaj in pustiti z vodo plovoče plovilo mimo sebe.
f)	Ako bi pa tudi to ne bilo več mogoče, kar mora proti vodi plovoče plovilo naznaniti z dvema dolgo zategnjenima žvižgoma in razen tega z zvonenjem ladijskega zvonca, morata srečajoči se plovili izognivši se na stran ali kako drugače, primerno pripomočkom, ki so na razpolaganje, delati na to, da se kolikor moči zabrani, da se ne poškodujeta medsebojno.
§ 52.
Vožnja mimo protivlakov.
Ako sreča z brega vlačeno plovilo prosto plovoče plovilo, se izogne prvo proti stezi vlačnici, drugo pa proti reki.
§ 51.
Izogibanje v neugodnih razmerah.
Na težavnih mestih reke, na rečnih ožinah in hudih ovinkih reke morajo vedno proti vodi plovoči, zlasti prosto plovoči parniki skrbeti, da je prehod za plovila, plovoča z vodo, kolikor moči neoviran.
Pri tem je gledati na naslednje :
a)	proti vodi plovoči parniki naj plovejo, ako mogoče, ob notranji ali manjši strani loka reke, z vodo plovoča plovila pa ob zunanji ali večji strani loka.
b)	Z vodo plovoči parniki morajo delovanje svojega stroja zmanjšati že nad težavnim mestom reke ali ovinkom in z dolgim žvižgom naznaniti, da se bližajo.
Za.sidrovauje ali pritrjevanje, nakladanje in razkladanje v plovni vodi.
§ 53.
Prepoved zasidranja ali pritrjevanja.
Nobena ladja, plav ali plavajoča zgradba ne sme biti zasidrana ali pritrjena — razen v primerili sile — v plovni vodi, na hudih ovinkih ali rečnih ožinah, na potu brodov, neposrednje pred ali za stebri plovnih odprtin mostov in v najbližnji bližini mostov za pristajanje ladij.
Ako pa nastopi omenjeni primer sile, naj se, ne kraté drugih za položaje v sili v tem policijskem redu omenjenih določil, zmislu primerno uporabljajo zaukazi paragrafov 7G —79; pri tem je v § 77 omenjena znamenja namestiti na tisti strani plovila ali plavajoče zgradbe, na kateri morajo plovoča plovila mimo pluti.
(Slovenlseh.)
131
§ 54.
Nakladanje in olajšanje.
Nobeno plovilo ne sme v plovni vodi prekladati na takih mestih, kjer ovira plovstveni promet.
Ako je treba plovilo olajšati, da se more spraviti čez kako plitvino, se mora to zgoditi na mestu, kjer je še dosti prostora za promet drugih plovil.
Ako je olajšanje potrebno, da se ladja, ki je zadela ob dno, zopet spravi, se ne sme na plitvini več razkladati, nego je potrebno, da ladja zopet zaplove.
Vedenje plovil ponoči, v megli, snežnem metežu in vetru ter ob povodnji in, kadar nosi reka led.
§ 55.
Pojem nočnega časa.
V	zmislu tega policijskega reda pomenja noč čas od pol ure po solnčnem zahodu do pol ure pred solnčnim vzhodom.
§ 56.
Vožnje ponoči.
V	ponočnem času se sme pluti samo tedaj, ako voditelj plovila razločno vidi še oba bregova, toda parniki brez priveska smejo tudi potem še voziti, ako je videti samo en breg.
§ 57.
Vožnje v megli, snežnem metežu' in vetru.
Ob nepredorni megli ali hudem snežnem metežu morajo vsa plovila brez razlike, veslenice in plavi pa tudi v močnem vetru vožnjo ustaviti in, ako je le količkaj mogoče, pristati, ob bregu pritrjena plovila pa ne smejo odriniti od njega.
§ 58.
Naredbe opreznosti in znamenja ob vožnjah ponoči, v megli ali ob snežnem metežu.
Na parnikih mora pri ponočnih vožnjah ali, ako se vožnja nadaljuje v prozorni megli ali ob snežnem metežu, eden mornar vedno razgledovati na sprednjem delu (kranclu). Vrhutega je treba v poslednjih primerih (vožnja ob prozorni megli ali
snežnem metežu) strojno silo zmanjšati (§ 42, št. 9) ter v presledkih 1 do 2 minut zvoniti z ladijskim zvoncem in razen tega od pet do pet minut na dolgo zažvižgati. Ako parnik ustavi vožnjo zaradi megle ali snežnega meteža, pa ne more več pristati, morajo žvižgi ponehati, znamenje z zvoncem pa naj traja naprej. Ako veslenice ali plave ujame megla, snežni metež, i. e., preden morejo pristati, morajo na nadaljnji vožnji obračati pozornost nase s klicanjem, z dajanjem znamenj z rogom ah z mahanjem gorečih bakelj.
§ 59.
Vožnje ob povodnji.
Ako doseže voda višino, in sicer: na linškem merilu 2-3 metra, na merilu v Steinu 2-8 metra in na merilu cesarjevič Rudolfovega mosta na Dunaju 2-5 metra nad ničlo, ne smejo veslenice in plavi več prosto pluti in parniki morajo, ako je potrebno, zmanjšati svojo strojno silo (§ 42, št. 10).
§ 60.
Vožnje, kadar nosi reka led.
Cim je začela reka nositi led, da preti nevarnost, mora nehati ves promet ladij in plavov, razen kolikor je neobhodno potreben za otevanje in reševanje.
Pasiranje trdnih mostor.
§ 61.
Plovna pravila.
Za pasiranje posameznih mostov so merodajna krajevna plovna pravila, ki so jih izdala politična deželna oblastva, toda vedno mora, če se sme rabiti samo ena odprtina mosta za vožnjo z vodo in proti vodi, od dveh ladij, ki ploveta v nasprotni smeri, proti vodi plovoča ladja pustiti poprej prehod skozi most ladji, ki plove z vodo.
§ 62.
Oznamenilo za prevoz pripravnih odprtin mosta.
Odprtine mosta, ki jih določi politično deželno oblastvo za glavne prevozne odprtine, je treba po tem, ali je prevoz dovoljen samo v eno smer ali v obe smeri, na zgornji ali dolnji strani, oziroma na obeh straneh zaznamovati, in sicer podnevu v srednji črti z diagonalno rdečebelo deljeno tablo, po-
noči pa na istem mestu z rdečo lučjo in vrhu tega na obeh stebrih z eno zeleno lučjo na vsakem^/
Obratovanje protivlakov.
8 63.
Vedenje, kadar gre plovilo mimo plavajočih predmetov in obrežnih zgradb.
Z brega vlačene ladje (protivlaki) imajo pravico, svojo vlačno vrv prosto potegniti čez ladje, plave in plavajoče zgradbe, postavljene ob bregu.
Voditeljem ali lastnikom imenovanih plavajočih predmetov je naloženo pomagati kakor koli mogoče, da je vlačna vrv prosta in se premika (§ 15).
Nikdo ne sme braniti, da se osebje proti vodi vlačenega plovila oprijemlje z rokami, oziroma z ladjarskimi kavlji privezanih plavajočih predmetov, toda imenovano osebje je dolžno pri tem prizanašati tem predmetom.
§ 64.
Prehod čez reko.
Ako se ob prehodu protivlaka z brega na breg prikaže z vodo plovoče težko plovilo ali parnik, se vlačna vrv ne sme potegniti nazaj na glavno ladjo.
Obratovanje brodov.
§ 65.
Plovna pot se pušča prosta.
Brod se mora tako obratovati (§ 1, odstavek 3), da se nobena ladja ali noben plav ne zadržuje ali moti na svoji vožnji.
Voditelj broda mora torej plovno pot kar najhitreje narediti prosto, čim zapazi z vodo plovočo ladjo ali plav ali čim se je približal proti vodi plo-voči parnik brodišču na prilično 400 metrov razdalje in je zahteval z dolgim žvižgom, da bodi plovna pot prosta.
Ponoči, ter ako je obratovanje broda dalje časa prekinjeno, je izbrati njegovo stojališče tako, da ostane plovna pot odprta.
§ 66.
Brodov pot se pušča prost.
Na plovni poti broda se plovila ne smejo ustavljati.
Ako hoče več vlakov proti vodi pluti neposred-nje drug za drugim mimo brodišča, se mora vsak drugi vlak ustaviti in pustiti brod na drugo stran, ako se na brodu podnevu vihti rdečebela zastava, ponoči pa bela luč.
§ 67.
Viseče vrvi in stebri brodov na škripec.
Viseče vrvi brodov na škripec morajo biti v navpičniku najmanj 14 metrov nad tisto krajevno višino vode, ki ustreza višini vode ob povodnji, navedeni v § 59. Stebri na bregu se morajo postavljati izven stez vlačnic.
§ 68.
Zasidrani čoln premičnih mostov.
Zasidrani čoln ali bojo premičnega mosta je postaviti tako, da v reki ne ovira plovstva. Pobarvati ga je belo in ponoči zaznamovati z zeleno lučjo. To razsvetljavo more deželno oblastvo oziraje se na krajevne razmere odpustiti ali za to predpisati drugo označho zasidranega čolna.
§ 69.
Uredba pristajališč.
Pristajališča brodov se morajo opremiti s stopnicami, ako je to potrebno zaradi kakovosti obrežja.
Stoječe ladje je zvezati z bregom z varnimi brvmi.
§ 70.
Obratni red. Vozne cene in vozni načrt.
Omejitev obrata.
Na vsakem vstopališču na brod je namestiti table, na katerih je nabiti oblastveno odobreni obratni red, vozne cene in, ako mogoče, čase odhoda.
Razen tega je na bregu zaznamovati tiste višine vode, ob katerih je voditi obrat s povečanim številom moštva in ob kateri je vožnjo docela ustaviti.
Vedenje ob nezgodah, znamenje v sili, pomoč.
§ 71.
Vožnja se ustavi ob nezgodah.
Ako se plovoča ladja ali plav nevarno poškoduje, naj kar najhitreje pristane in sme vožnjo nadaljevati šele, ko je popravljena.
g 72.
Zapuš vanje plovil, rešilna dela.
Ob nezgodah sme moštvo ladje, oziroma plava zapustiti plovilo šele, ko je očividna nevarnost za življenje.
Najprej se mora naporno truditi, da odstrani za plovilo ali za popotnike in naklad nastalo nevarnost, ako je še upanje na to, ob nujni nevarnosti pa mora pred vsem gledati na rešitev ogroženih človeških življenj in šele potem na otetbo naklada.
g 73.
Znamenje v sili.
Ako hoče plovilo dati znamenje, da je v sili, naj to stori podnevu zvihtenjem rdeče zastave, ponoči z vihtenjem zelene luči. Razen tega naj se dajejo s slišnimi znaki, ki so na razpolaganje (parna piščalka, ladijski zvonec, rog i. e. r.) ponovno dolgo trajajoča znamenja.
g 74.
Pomaganje.
V primerih nevarnosti, sile in ob elementarnih nezgodah morajö ladje in njih moštvo ter osebje plavov in plavajočih zgradb po svojih močeh pomagati zlasti tedaj, ako so dobili na željo tistega, ki išče pomoči, zadevno naročilo od organa poročnega nadzorstva.
g 75.
Pravice do odškodnine.
O pravicah do odškodnine tistega, ki je pomagal, za škode ali stroške, ki so mu morda nastali iz pomaganja, naj v spornem primeru razsojajo pristojna sodišča.
Plovila in plavajoči zgradbe, ki so se potopile ali zadele ob dno.
g 76.
Od stranitev.
Ako se je plovilo ali plavajoča zgradba razbila ali potopila, ter ako se izgubi katerikoli predmet ladijske opreme ali naklada, ki je v stanu biti ovira plovstvu, mora voditelj ali lastnik plavajočega pred-
meta, kolikor mu je mogoče, takoj na svoje stroške ukreniti, da se dvigne.
Ako se po položaju primera ne da takoj dvigniti, je treba vendar nemudoma uvesti otetbena dela in naznanivši prigodek (g 79) dokončali jih v roku, ki ga je določilo plovstveno oblastvo prve stopnje. Ako se to opusti, izvrši ta dela država na stroške lastnika predmeta, ne krate pravic do odškodnine, ki jih ima morda proti tretjim osebam.
g 77.
Oznamenilo.
Dotlej, cfa Se docela odstrani taka plovstvena ovira (g 76), jo je podnevu zaznamovati z rdečo zastavo, ponoči pa z zeleno lučjo.
Ako je predmet docela pod vodo, je dotično mesto zaznamovati z bojo ali čolnom, na katerem je namestiti zastavo ali luč.
8 78.
Obvestilna straža (straža z zastavo).
Ako se mesto reke, na katerem je predmet zadel ob dno ali se potopil, težavno pasira ali sploh ne da pasirati, je razen tega na prilično 2 kilometra višje ležečem pripravnem kraju obrežja, ako mogoče, pri bližnjem obratišču, in, ako se v taki razdalji steka plovna stranska reka, tudi ob njej v enaki razdalji postaviti obvestilno stražo (stražo z zastavo).
Ta straža mora potem bližajoča se plovila s klicem 1er podnevu z vihtenjem rdečebele zastave, ponoči pa z vihtenjem bele luči obvestiti o nezgodi.
Ako se tedaj, ko je predmet zadel ob dno ali se potopil, uničijo tudi vsa ali posamezna znamenila. jih je čim prej zopet nabaviti in med tem časom je s klicanjem samim skrbeti, da se kolikor mogoče varuje plovslvo.
Dolžnost naznanjati plovstveno ovire.
g 79.
Ako plovstvene ovire ne more takoj odstraniti tisti, ki je dolžen to storiti po g 76, ali ako je plovilo ali plavajoča zgradba povzročila škodo na napravah vodnih stavb ali na obrežnih napravah, mora voditelj ali lastnik (zakupnik) to naznaniti bližnjemu organu porečnega nadzorstva, ki mora to naznanilo poslati dalje (ako treba, brzojavno ali telefonsko) plovstvenemu oblastvu prve stopnje, da ukrene
nadaljnje navedbe (zapis učina, zaukaz varnostnih nared b, ki se ukrenejo v interesu plovstva, odstranitev plovstvene ovire, obvestilo nadzorništva za plovstvo po notranjem vodovju i. e.).
javnih pristajališč namestništvo nadvojvodine avstrijske pod, oziroma nad Anižo, ako nanese tako, v po-razumu s finančnim deželnim oblastveni, jo javno naznani in primerno oznameni na licu mesta.
Enako dolžnost imajo vsi ostali voditelji ladij in plavov, ako opazijo kako plovstveno oviro, ki še ni zaznamovana.
Raba obrežnih mest za zasebna pristajališča in postavljanje pristajalnih mostov potrebuje dovpljenja namestništva.
Plovna voda bodi snažna, plovna voda se zapre in zaznamuje.
g 80.
Plovna voda bodi snažna.
Metati v reko smeti, sipo, kamenje, žlindro, sploh snovi, ki se pogreznejo, razen na mestih, ki jih določijo oblastva, je prepovedano.
Palice, drevesa, sidra in enaki predmeti, ki so v strugi reke in ki so plovstvu škodljivi ali nevarni, se dvignejo in odstranijo na državne stroške, ako se nikdo ne more obdolžiti zaradi njih.
g 81.
Plovna voda se zapre.
Ako' je potrebno, da se plovna voda iz kakega povoda začasno zapre v posameznih kosih reke, naznani oblastvo to javno.
g 82.
Zaznamovanje.
Na tistih kosih reke, na katerih je potrebno zaznamovati plovno pot, naj se to zgodi takole:
Na desni v smeri reke je uporabljati takozvane „ Waberln“ (drogi z gori močno pritrjenim grmičjem) ali črno pobarvana plavala;
na levi je postaviti takozvane „Staudenhasen“ (droge, na kojih gornjem koncu je pritrjeno rahlo grmičje) ali pa obesiti rdeče pobarvana plavala.
Pristajališča, ladijske postaje in njih raba.
g 83.
Določitev lege in velikosti javnih prista. jališč; zasebna pristajališča.
Za avstrijski kos Donave določi natančno lego, dolgost in porazdelitev (parniki, veslenice in plavi)
g 84.
Ustanavljanje in vzdrževanje ladijskih po staj.
Ob ustanavljanju in vzdrževanju ladijskih postaj se je ozirati na to, da se promet vrši varno in brez pritožb, in na udobnost popotnikov.
§ 85.
Raba pristajališč.
Redna raba pristajališč se ne sme na nikak način ovirati ali motiti niti s prometom plovil niti po krajevnih ali obrežnih mejaših.
Ako se mora javno pristajališče začasno docela ali deloma zapreti, razglasi to pristojno namestništvo.
V ostalem se uravna raba javnih pristajališč z že obstoječimi deželnimi redi ali pa takimi, ki se še izdado.
g 80.
Postavljanje in razvrščanje plovil.
Vsa plovila je na pristajališčih postavljali tako, da so čim manj izpostavljena valovom, da ne bodo ovira za mimo plovoča plovila in da ne zadržujejo prihoda drugih plovil k pristajališčem.
Prostor za obračanje bodi kolikor moči prost.
Brez dovoljenja dotičnega nadzornega organa ne smeta na pristajališčih ležati nikoli več nego dve plovili drugo poleg drugega v širinski smeri reke.
Plave je na pristajališčih obešati tako, da sega plav drugemu k večjemu do polovice njegove dolžine.
g 87.
Pritrjevanje plovil.
Vsa plovila je na njihovih postajališčih zadosti varno pritrditi.	<
Privezovalni stebri in obroči, ki so na postajališčih, morajo biti vedno dostopni in se ne smejo niti založiti z ladijskim orodjem i. e. r., niti z nepravilno manipulacijo čez mero uporabljati in poškodovati.
Samovoljno zabijanje privezovalnih stebrov vsake vrste, ter vsako poškodovanje obrežnih stavb ob pritrjevanju plovil, ter njih privezovanje na predmetih, ki niso določeni zato, na pr. na ograjah, mostnih stebrih, pristajalnih mostovih i. e. je prepovedano.
Polagati sidra za kopno na pristajališčih je dovoljeno le s privoljenjem nadzornih organov, privezovati plovila na drevesa le v najskrajnejši sili in ^posestnik dotičnega plovila mora povrniti vso škodo, ki se je povzročila s tem.
§ 88.
Vrstitev pristajanja, dajanje znamenja za pristajanje in odhod.
Od dveh v isti smeri plovočih ladij ali plavov, ki hočeta pristati na pristajališču, ima tisto plovilo prednost, ki je bliže pristajališču ; ako ploveta v nasprotni smeri, pa listo, ki plove z vodo.
Tovorni parniki (vlačilci), ki hočejo pristati, morajo to naznaniti z 2 dolgima žvižgoma v primerni razdalji pred pristajališčem.
Za osebne parnike naj veljajo naslednja pravila, kadar pridejo na postaje:
5 minut poprej, preden pristanejo na prista-jalhem mostu, morajo na dolgo zažvižgati in nepo-srednje na to dati znamenje z ladijskim zvoncem.
Ako stoji parnik dalje nego četrt ure, ter v začetni in končni postaji, se mora 15 minut in 2 minuti pred odhodom dati znamenje z zvoncem.
Ob odhodu je treba neposrednje, preden se odvzamejo mostiči in se odvijejo vrvi, na dolgo zažvižgati.
Parniki, ki se porabljajo v brodniškem obratu, naj na dolgo zažvižgajo samo neposrednje, preden snamejo vrvi.
Stopiti na pristajalne mostove je občinstvu šele dovoljeno, ko je parnik z vrvmi pritrjen na mostu.
§ 89.
Skladanje lesa na vložiščih ali skladiščih.
Na prostorih za vlaganje ali skladanje lesa ter na mestih za vezanje plavov se morajo debla pri-
merno skladati, in sicer tako, da se s tem ne moti javna raba reke in steze vlačnice ali da se ji ne škoduje, in da se more, če nepričakovano nastopi povodenj, s tem da se vlovi, ali kako drugače pripravno zabraniti, da les ne odplava, in da se more ohraniti v redu.
§ 90.
Pristajanje na obrežnih mestih, ki niso določena za pristajanje.
Na drugih mestih nego na pristajališčih smejo plovila pristajati, da vkladajo in razkladajo, samo za namene gradenj na vodi ali na posebno dovoljenje namestništva; pri tem se je treba ravnati po predpisih (finančnega) oblastva. ki veljajo v tem oziru. Ako bi pa nujen dogodek silil plovca, da plovilo in naklad na drugem obrežnem mestu spravi v varnost, mora po členu XXV listine o plovstvu po Donavi o svoji stiski obvestiti najbližnje davčne uradnike ali najbližnje krajno oblastvo in nadalje je lastnik dotičnega plovila po § 9 državnega zakona z dne 30. maja 1869. 1. o vodnem pravu (drž. zak. št. 93) dolžen posestnika na obrežju primerno odškodovati za poškodbo, ki jo je morda naredil njegovemu zemljišču.
Steze ylacilnice.
§ 91.
Delitev in širina stez vlačilnic.
Širina stez vlačilnic, ki se ločijo v umetne, t. j. take, ki so ob obrežnih zgradbah ali delih za varovanje obrežja, in v naravne, t. j. take, ki so na nezavarovanih ali udirajočih se obrežjih, se določa, ne gledé na posebne izjemne primere, s 6 metri, raču-naje od roba obrežja.
§ 92.
Gradbeno vzdrževanje in snaženje.
Gradbeno vzdrževanje umetnih stez vlačilnic je naloženo državi.
Trebljenje stez vlačilnic od dreves, grmičja in rastlinja vsake vrste morajo oskrbeti, ako se doslej ni drugače godilo, dotični lastniki zemljišča, zato je otrebljena tvarina njihova. Ako se branijo, opravi to trebljenje država na stroške zamudnih lastnikov zemljišč.
§ 93.
Raba.
Vsaka poškodba ter onesnažba stez vlačilnic je prepovedana in voditelji ladij so odgovorni za vso škodo, ki so jo naredili moštvo ali uprežne živali njihovih plovil na stezah vlažilnicah ali v njihovi bližini (§ 24).
Voziti po posameznih kosih steze vlačilnice je dovoljeno le s posebnim dovoljenjem političnega deželnega oblastva do preklica, toda s tem se nikakor ne sme kratiti redna raba stez vlačilnic.
Gradnja nadtalnih stavb v bližini reke.
§ 94.
Pri nadtalnih stavbah v bližini reke se je ozirati na predpise stavbnih redov in zakonov o vodnem pravu in razen tega še na to, da se promet proti-vlakov, prekladanje blaga in manevriranje ladij ali p lavo v nikakor ne ovira ali otežuje.
Varovanje in vzdrževanje naprav vodnih stavb ali obrežnih naprav in plovstvenih pomockov.
§ 95.
Obče določilo.
Vsa dejanja, s katerimi se morejo poškodovati obstoječe naprave vodnih stavb ali obrežne naprave dli s katerimi se more onemogočiti ali kratiti vpliv napravljenih vodnih zgradb, so prepovedana.
§ 96.
Kopanje proda (gramoza), glena, prsti in peska, nabiranje kamnov, dobivanje ledu in rastlin.
Dobivanje rastlin, glena, prsti, peska, proda (gramoza), kamnov in ledu v Donavi je dovoljeno le z dovoljenjem namestništva.
8 97.
Vzdrževanje obrežja reke.
Lastniki zemljišč ali zemljiški mejaši na obrežjih reke morajo na ukrep organov porečnega nadzorstva odstranjati rastlinje obrežnega roba, odstranjati pa ga smejo, ne gledé na posebno dovoljenje političnega oblastva, samo do zemeljske površine, oziroma do površja zgrajenega obrežja.
Na udirajočih se bregovih so imenovani lastniki ali mejaši dolžni drevesa in kole, ki grozé se podreti v strugo reke, izkopati in odstraniti tako, da se s tem ne onesnaži reka.
§ 98.
Varovanje plovstvenih pomočkov.
Vsaka poškodba za namene plovstva služečih priprav in predmetov kakor: pristajalnih mostov, privezovalnih kolov, oplaznih drogov, vodomerov i. d. r.- ter vsako kratenje njihove redne rabe je prepovedano.
Znamenja plovne poti in svarilna znamenja, ki so položena ali obešena v reki, da se zaznamujejo plovna voda, plitvine ali druga nevarna mesta, se ne smejo niti poškodovati, niti premakniti, niti odstraniti. Ako se je to vendar zgodilo, mora vsak voditelj ladje ali plava, zlasti tisti, čigar plovilo je bilo povod temu, takoj podati naznanilo po najkrajši poti bližnjemu organu porečnega nadzorstva.
Motorna plovila.
§ 99.
Na plovila, ki se gonijo z motorji na petrolej, nafto, bencin, elektriko in sličnimi motorji, naj se, ako zanje ni drugačnih predpisov, zmislu primerno uporabljajo za parnike veljajoča določila tega ukaza tako, da se namesto parnih piščalk rabijo za navedena plovila značilna, daleč slišna znamenila (rogovi, piščalke).
Posebni predpisi za posamezne kose reke, stranske toke, pristane in pristajališča.
§ 100.
Posebne predpise, ki naj razen občih odredb, ukrenjenih v tem ukazu, veljajo še za posamezne kose reke, stranske toke, pristane in pristajališča za uredbo plovstvenega prometa o priliki vaj c. in kr. pijonirskega krdela in c. in kr. železniškega in telegrafskega polka, izda pristojno politično deželno oblastvo.
Izvrševanj»* in nadzorovanj»* predpisov poročne policije.
g 101.
Izvrševati in nadzorovati ta policijski red je poverjeno kakor plovstvenim oblastvom prve stopnje
političnim okrajnim oblastvom za plovsleni okraj, ki jim je odkazan. Pri tem naj se poslužujejo sodelovanja organov porečnega nadzorstva, orožništva, finančne straže in načelnikov obrežnih občin.
Odredbe in odločbe gredo, ako niso izrečno pridržane deželnemu oblastvu, na prvi stopnji političnim okrajnim oblastvom, na drugi stopnji namestništvu in na zadnji stopnji trgovinskemu ministrstvu, ki se po obliki stvarnega položaja dogovori z drugimi pri tem udeleženimi ministrstvi.
Ako pa gre za vodne naprave, so glede oblastvene pristojnosti za nadzorovanje takih naprav in za dotične potrebne odredbe merodajna za Nižje-avstrjjsko določila deželnih zakonov z dne 28. avgusta 1870. 1. (dež. zak. in uk. št. 5fi) in z dne 22. julija 1899. 1. (dež. zak. in uk. št. 3(1), za Gornjeavstrijsko pa določila deželnega zakona z dne 28. avgusta 1870. 1. (dež. zak. in uk. št. 32).
S 102.
Za sodelovanje poklicani organi morajo opažene prestopke tega plovstvenega reda in reda za purečno policijo nemudoma naznaniti dotičnemu političnemu oblastvu prve stopnje in izvršujč svojo službo takoj ukreniti po okolnostih potrebne naredbe.
§ 103.
Poleg imenovanih plovstvenih oblastev druge in prve stopnje ali- na njih povabilo nadzoruje tudi c. kr. nadzorništvo za plovstvo po notranjem vodovju ves plovstveni in plavstveni obrat po avstrijskem kosu Donave in na njem se nahajajoče plavajoče
zgradbe po službenem navodilu, ki ga je odobrilo c. kr. trgovinsko ministrstvo.
Organi nadzorništva za plovstvo po notranjem vodovju imajo pravico, ako se prej izkažejo, kolikor moči — izvzemši primere, v katerih je nevarno odlagati — brez motenja obrata ogledati vsako ladjo, plav ali plavajočo zgradbo in se voziti na vseh plovilih.
Lastnik (zakupnik) plavajočega predmeta in njegovi nameščenci so dolžni organe nadzorništva za plovstvo po notranjem vodovju ob izvrševanju njihove službe podpirati, kolikor zahtevajo, in dajali zahtevana pojasnila.
Kazenska določila.
§ 104.
Prestopki tega policijskega reda se kaznujejo, kolikor ne spadajo pod druga zakonita kazenska določila, po ministrstvenem ukazu z dne 30. septembra 1857. 1. (drž. zak. št. 198) z denarno kaznijo do 200 kron ali z zaporom, do 14 dni.
Sklepno določilo.
§ 105.
Ta ukaz dobi moč s 1. dnem januarja 1911. 1.
S tem časom se razveljavi ministrstveni ukaz z dne 31. avgusta 1874. 1. (drž. zak. št. 122) z njegovimi odtlej izdanimi izpremembami in dopolnili vred.
Haerdtl s. r.	Ititt s. r.
Weiskirehner s. r. Pop s. r.
K teinu za dodatek: Sestava znamenj.
Dodatek.
Sestava znamenj.
1. Popis in oznamenilo znamenj.
«
Öd'
3
S3
CL,
Popis
Oznamenilo
26
Velikost znamenilnih zastav
F •
Znamenilne luči morajo biti, če se ne ukrenejo posebna določila, na vse strani in ob jasnem vremenu na naslednje daljave razločno vidne.
Bela luč na 1 km, njeno oznamenilo:..............................
-ŽOŠr-
Zelena
1
Rdeča „	,	1
Modra „	, 0'5
W-
?&L

28
Znamenja s parno piščalko (žvižgi). Kratek žvižg traja prilično 1 do 2 sekundi.
Dolg „	,	,	5,6 sekund.
Presledek med dvema žvižgoma traja prilično 1 sekundo. Oznamenilo dolgih žvižgov................................
kratkih
29
Ladijski zvonci se morajo ob mirnem vremenu slišali v okrožju 500 m. Oznamenilo za zvonenje z ladijskimi zvonci . ............
Oznamenilo za razobesenje zastave ,	,	» luH
,	,	vihtenje zastave
, luči
. klic.................
. . .
— »•
znamenje z rogom vihtenje baklje .
. . . .
		
..0
*■ I *
\\'//
-0
AAT» AAAA IW\ AA/l
«V*
(SlovenlBch.)
132
2. Uporabljanje znamenj.
I
a
a.
, Uporabljanje znamenj
81iŽna
znamenja
Vidna znamenja
podnevu
ponoči
Pozor
Parniki plovoči po progah
•>
WS>
■"’V
^ÊÊÊÊ^'’0"'
To pločo, ki jo je postaviti navpično na dolžinsko os ladje, morajo imeti zadaj parniki,opremljeni z veslom zadaj in z veslom ob plečetu, kadar plovejo z vodo tedaj, ako plovejo z zadnjo stranjo naprej.
Luci na plečetu, jamborju ali dimniku:
ako plovejo prosto:
/ ! \\
— O'
120°-
180°
//
18U°
ako vlečejo:
120°-
!___________
180° —
-3 C
$ ”



Paragraf	Uporabljanje znamenj		Slišna znamenja	Vidna znamenja		
				podnevu		ponoči
32	Parniki za brodniške namene					X \	i	1	/ / •	j 1S0»<3k	£-180" j /n	□=□	(v\
33	Veslenice in plavi plovoči Plovoče ladje premičnih mostov in brodov na škripce					>i// ■ ;
34	Izven plovne vode zasidrana ali privezana plovila in plavajoče zgradite (izvzemši nenaložene veslenice in pode plavov)					Posamez: V1''/ V skupinah: \^/ \n!// -O 	 X'|\\	/> j'x obesiti jih je na tisti strani plovila, ki je proti vodi, najbližnja plovni vodi.
35	Z raznesili ali glede ognja nevarnimi tvarinami naložena plovila	plovoča			F	Glej S 35, odstavek 1.
		mirno stoječa				W ~	? /•T\ ' j m. v!// ;	; - /'p\ na obrežju.
42a	Vsa mirno stoječa plovila, ki zahtevajo večjo previdnost sè strani mimo plovočih parnikov			f r.	rzobesli treba m	\J// X/|N\	•	: plovilu samem ali na obrežju, d ga zakriva.
42.	Porečne stavbe, ki se izvajajo				P	
	1					
Vidna znamenja
Uporabljanje znamenj
Slišna znamenja
podnevu
Znamenja za izogibanje pri prehitevanju plovil.
Plovilo na vesla, ki plove zadaj, namerava pluti naprej
V\A /W\ AJ\A
Spredaj plovoße plovilo v znamenje, da je razumelo
Parnik, ki plove zadaj, namerava pluti naprej
Spredaj plovoßi parnik v znamenje, da je sporazumi j en
Zadaj plovoßi parnik namerava pluti naprej
Spredaj plovoße plovilo na vesla v znamenje, da je razumelo
Zadaj plovoße plovilo na vesla namerava pluti naprej
Spredaj plovoße plovilo na vesla v znamenje, da je bolje izogniti se na desno
desna stran ladj)
desna stran ladje
Zadaj plovoße plovilo na vesla v znamenje, da je razumelo
desna stran ladje
desna stran lalje
rt §> rt rt P-.	Uporabljanje znamenj				Slišna znamenja	Vidna zn podnevu	a menja ponoči
45	C -Ä 0 1 p rt -S S «	4 ii J f	L-J 1 Parnik in parnik	Zadaj plovoči parnik namerava pluti naprej			
				Spredaj plovoči parnik v znamenje, da je bolje izogniti se na desno		-VA/ desna stran ladje	/'p\' desna stran ladje
				Zadaj plovoči parnik v znamenje, da je razumel		desna stran ladje	desna stran ladje
		■4 7	3 1 i cu J	Zadaj plovoči parnik namerava na desni pluti naprej		* desna stran ladje	. \J// desna stran ladje
				Spredaj plovoče plovilo na vesla v znamenje, da je razumelo		P	A/ — '— /' p\
40	Prehitevanje v neugodnih razmerah	Plovilo na vesla in plovilo na vesla		Spredaj plovoče plovilo na vesla v znamenje, da je nemogoče pluti naprej	aaa AAA aaa r\j\X\ f\f\r\ aaa		• >o;	! //|M
		Parnik in parnik		Spredaj plovoči parnik v znamenje, daje nemogoče pluti naprej	1111		
		Parnik in plovilo na vesla		Ali je mogoče pluti naprej ali ne, odloči zadaj plovoči parnik	(se odda samo, ako je namera pluti naprej)		
		Zadaj ploveče plovilo na vesla		v znamenje, da je nemogoče ostati zadaj	AAA AAA AAA AAA. AAA AAA		■
		Zadaj plovoči parnik				 —		
							
Paragraf	Uporabljanje znamenj	Slišna znamenja	Vidna znamenja	
			podnevu	S	ponoči	
	Znamenja za izogibanje ob srečavanju plovil.			
49
G
«3
jfi
bi
o
m
’S
S
o
Ü5
Parnik
in
parnik
Parnik
in
plovilo na vesla
J> 'm-.


c
©
o
c3
S
#©
3
f
Proti vodi plovoči parnik v znamenje, da je bolje izogniti se na levo
Z vodo plovoči parnik v znamenje, da je razumel
\
if
ti
ji
t«
o,
.=
1
Proti vodi plovoči parnik namerava izogniti se na levo
Z vodo plovoče plovilo na vesla v znamenje, da je razumelo
desna stran ladje
desna stran ladje
/X
desna strun ladje
P
desna stran ladje
desna stran ladje

desna stran ladje
X//.
©
5
s
L.
5
=
rs
§>
Ï
s
(►
Q>
«
O
Z vodo plovoči parnik nad kakim težavnim mestom reke ali ovinkom
Proti vodi plovoči parnik na težavnem mestu reke, ako zapazi z vodo plovoče plovilo
Proti vodi plovoči parnik v znamenje, da mu je nemogoče izogniti se ali pustiti se nesti
Paragraf	i	Uporabljanje znamenj				išlišna znamenja	Vidna znamenja	
						podnevu	ponoči
53	V plovni vodi zasidrana plovila in plavajoče zgradbe					F na tisti strani, na kateri mi (Eventualno razen tega	. morajo plovoča plovila iti mo. traža z zastavo po § 78.
	1	'			1—2' 1—2’		
58	! 1 !	Parniki		plovoči	5'	5'		
				mirno stoječi ne da bi pristali	1—2' 1—2'		
	«J t s >	Veslenice in plavi plovoči, če jih iznenadi megla ali snežni metež			nj\r\ n/\n h/vn a/\a r-■		-V
62	Oznamenilo polj, kjer je moči pluti skozi most					«	\\t// \\l// /'p^vl// /'\W	//i \
65	Proti vodi plovoči parniki 400»« pred brodom				—		i
66	Brod zahteva od drugega proti vodi plovečega vlaka, da mu pusti prosto plovno pot						! /' : .\
68	Zasidrani žoln ali boja premičnih mostov					-K >-	4^4 /'p\
73	Znamenje v sili		Parniki			 — -	/F	
			Veslenice in plavi		\j\r\j \j\r\j wv v/w j	**—**>*>		
							
							
Paragraf	Uporabljanje znamenj			Vidna znamenja		
				podnevu		ponoči
77	Plovila, ki so zadela na dno in plavajoče zgradbe Plovstvene ovire. Boje ali čolni, ki zaznamujejo lego potopljenih plovil, plavajočih zgradb ali plovstvenih ovir				■	
						
78	Straža z zastavo (obvestilna straža)		f\ru\ nj\r\ rw\ r\r\r\			• /'/jk
		na desni v smeri reke		I JH i	¥	
82	Oznamenilo plovne vode					
		na levi v smeri reke		i	l*t ¥	
88	Znamenja tovornih parnikov (vlačnikov), preden pristanejo			 				
	Znamenja osebnih parnikov pri pristajalnih mostovih	Parnik 5 minut prej, preden pristane				
		Parnik, ako stoji dalje časa, 15 in 2 minuti pred od hodom				
		Parnik neposred-nje, preden se odvzame brv in se snamejo vrvi				
		Brodniški parnik neposrednje, preden 9e snamejo vrvi		'		
						
SOS.
Razglas finančnega ministrstva z dne 6. novembra 1910.1.
o ustanovitvi novega cenilnega okraja za priredbo osebne dohodnine za področje novoustanovljenega okrajnega glavarstva Oéwiçcim na Gališkem.
Za področje novoustanovljenega okrajnega glavarstva Oswiçcim na Gališkem (razglas ministrstva
za notranje stvari z dne 31. maja 1910. 1. [drž. zak. št. 110]) se na podstavi §§ 177 in 179 zakona z dne 25. oktobra 1896. 1. (drž. zak. št. 220) od 1. dne januarja 1911. 1. naprej za priredbo osebne dohodnine postavlja cenilna komisija s 6 udi.
Po tem je z razpisom finančnega ministrstva z dne 4. oktobra 1897. 1. (drž. zak. št. 233) razglašeni seznamek cenilnih okrajev za osebno dohodnino popolniti tako :
(Stran 1355 dne 9. oktobra 1897. 1. izdanega XC1I. kosa državnega zakonika.)
1	2	3	4	5	6
Okrajna številka	Cenilni okraj	Krajna	Okrajna	Sedež komisije	Število udov	j komisije
		komisija			
58«	Politični okraj Oéwiçcim		1 		 •	Okrajno glavarstvo Oâwiçeim	6
					
Bilinski s. r.
SOS.
Razglas finančnega ministrstva z dne 7. novembra 1910. I.,
da se sodni (davčni) okraj Mautern izloča iz uradnega okoliša finančnega okrajnega ravnateljstva v
St. Pöltnu in se odkazuje uradnemu okolišu finančnega okrajnega ravnateljstva v Steinu ob Donavi.
Sodni (davčni) okraj Mautern se od 1. dne januarja 1911. 1. počenši izloča iz uradnega okoliša finančnega okrajnega ravnateljstva v St. Pöltnu in se odkazuje uradnemu okolišu finančnega okrajnega ravnateljstva v Steinu ob Donavi.
Bilinski s. r.
(Slovenlsch.)
133


<