GLAS NARODA ★ List slovenskih delavcev v Ameriki. CITATEUE OPOZARJAM«! da pravočasno obnove naroči*~ iio. S tem nam boste mnogo prihranili pri opominih. — Ako it niste naročnik, pošljite en do lar za dvomesečno poskušnjo. TELEPHONE: CHelsea 3-1242 No. 82. — Stev. 82. Emtmrrd mm Ctmm Mttor September 11st, 19%Z mt tbe Port Offle« U New York, N. wider Act mt Craprw of Mmrrb 3rd. 187». NEW YORK, MONDAY, APRIL 10, 1939- PONEDELJEK, IOTAPRILA, 1939 ADDRESS; 216 W. 18th ST„ NEW YQBK Volume XLVII. — Letnik XLV11 ITALIJANI ZAVZELI GLAVNO MESTO ALBANIJE V premogovni industriji se obeta mir KRALJ JE POBEGNIL NA GRŠKO IN ODNESEL S SEBOJ VSO ALBANSKQ ZLATO REZERVO Kralj Zog je pobegnil na Grško. — Grof Ciano je prišel v Tirano. — Mogoče bo prišel tudi Mussolini. — Drhal je oplenila kraljevo palačo. — Albanci se hočejo boriti. TIRANA, Albanija, 9 aprila. — Italijanska armada je vkorakala v Tirano, glavno mesto Albanije ob 9.30 dopoldne in postavljena je bila italijanska vlada, medtem pa Italijani dalje prodirajo v deželo. Medtem ko so se Albanci spočetka hrabro postavili v bran proti Italijanom, se mehanizirani in dobro oboroženi italijanski armadi ne morejo ver upirati ter se umikajo v gore, kjer bodo vodili vstaško ali guerilla vojno. Kralj Zog je pobegnil na Grško, poldrugo uro po njegovem odhdu pa so prišli prvi italijanski vojaki v Tirano. Italijanski vnanji minster grof Galeaz-zo Ciano je z aeroplanom prišel v Tirano in se je nastanil v italijanskem poslaništvu. Fašistične čete so zasedle vse važne kraje I 70 milj dolgega obrežja. be predno so se Italijani izkrcali, so bojne ladje in aeroplani bombardirali Drač, San Giovanni di Med ua in Valono in vsa tri mesta so zelo poškodovana. Ko so se Albanci postavili proti vpadnikom, je bivši ministrski predsednik Medhi Frašeri po radio naznanil: "Proti enemu miljonu Albancev je 44 milijonov Italijanov, toda Albanci se bodo junaško branili in ko bodo naši možje vsi pobiti, tedaj se bodo morali Italijani bojevati z ženami/" Frašeri je Mussolinijp brzojavil: "Rajši smrt kot sramoto!'* V kratkem bo dospel v Tirano tudi ministrski predsednik Benito Mussolini. Komaj je kralj Zog pobegnil iz Tirane, so Albanci oplenili kraljevo palačo. Sele pozno ponoči se je orožnikom posrečilo v mestu zopet napraviti mir in red. Italijanski bombniki so zgodaj zjutraj prileteli nad Tirano, za njimi pa so prišli bersaglieri. Nato so pričeli po ulicah ropotati tanki in kmalu je prišel v mesto tudi general Masse, ki poveljuje armadi, ki se je izkrcala v Draču. Prebivalci, ki so ostali v Tirani, so z glasnimi klici pozdravljali Italijane. Navzlic temu, da nad Ti rano vihra italijanska zastava in je prebivalstvo mirno, se bodo boji nadaljevali in zlasti v gorah. Z grofom Cianom je prišel v Tirano tudi Zef Se-katerega je kralj Zog šele pred kratkim i-menoval za poslanika v Rimu in ki je bil vedno naklonjen Italiji. FLORINA, Grška, 9. aprila. — Albanski kralj Zog je dospel v Florino, kamor je en dan pred njim pribežala kraljica Geraldina s svojim dva dni starim sinom. Italijanski viri pravijo, da je kralj Zog odnesel s seboj vso zlato rezervo, ki je vredna okoli 160,000 dolarjev. Italija bo najbrže diplomatskim potom zahtevala od Grške, da zapleni Zogovo zlato in kralja internira. Iz Rima uradno poročilo naznanja, da je italijanska armada zavzela Elbasan, ki se nahaja 20 milj jugovzhodno od Tirane in kjer je prenočil kralj Zog s svojimi ministri, predno je pobegnil na Gr-tko. FRANCIJA V VELIKIH SKRBEH ZA BALKAN Iz Albanije bo Italija o-grožala Jugoslav i j o. Grško in Turčijo. — S severa pa bo Nemčija pritiskala na Romunsko. PARIZ, Francija, <). apr. — V l^uai d'Orsay .so francoski ministri razpravljali o |*>loža-jn na Balkanu, ker so vsled o-svojitve Albanije v 'ne»|Mi.s redni nevarnosti pred Italijo .Jugoslavija. Grška in Turčija. Grški delegat pri Ligi narodov Nikolaj Polit is je obiskal vnanjega ministra Bomieta in je rekel, dari ni od svoje vlade prejel glede tega 'nikakega ob vest i |a, da je Grška v neposredni nevarnosti pred Italija. Francoski vnanji urad 7»a pričakuje tozadevno obvestilo od ministrskega predsednika Metaxa. Iz jporočil, ki jih je prejel vnanji urad, je razvidno, da je l*»leg Grške v velikih skrbeli tudi Turčija, ker pred njenimi vrati Italija naglo utrjuje Do-dekaneške otoke Bonnet je tudi sprejel poljskega poslanika Julija Luka-sewieza, ki ga je po naročilu v na njega ministra Becka obvestil o angleško-poljskih pogajanjih. Poljski vnanji minister je rekel, da je Poljska v zelo težavnem položaju, da bi Komunsko privedla v protina-cijtfko zvi-zo, ker se boji, da bi se zaradi tega Madžarska pridružila osi Rim—Berlin. Bonnet je v hcdanjom zapletenem mednarodnem »položaju prav posebno presenečen zaradi obnašanja .Jugoslavije. ki niti najmanj ne pokaže, da bi bila pri volji postaviti se proti (prodiranju Nemčije in Italije. 1 Po svojem razgovoru z jugo-I (slovanskim poslanikom Boži-darom Puričoni se je prepričal, da se ne more zanašati 11a odpor Jugoslavije. Vse balkanske države so vsled 'najnovejših dogodkov skrajno razburjene in Bolgarska se bo pctdužila priložnosti in 1k> prišla na dan s svojimi zahtevami proti Jugoslaviji in Romunski. Razpravljajoč o dogodkih v Albaniji, pravi "Le Temps." "Vse kaže, da je Italija .s svojim vpadom v Albanijo pričela novo politiko za svoj razmah na Balkanu. Za Albanijo ležita Solum in Egejsko morje in Italija bo hotela stiskati Jugoslavijo, Nemčija pa bo od severa pritiskala na Romunsko in jo bo osamila. Dokler Beograd, Bukarešta, Atene in Angora določno ne pokažejo svojega stališča, ni mogoče presoditi posledic, ki jih bo prinesel italijanski vpad v A 'banijo.*' ADVERTISE IN •GUAS NARODA' ANGLIJA SNUBI MALE DRŽAVE Anglija želi tudi Romunsko dobiti v svoj krog. Chamberlain je prekinil svoje pocitnice. \A WIX >N. Anglija, !J. apr. — Anglija, vznemirjena vsled italijanskega vjpada v Albanijo, vabi Romunsko y evropsko obrambno zvezo ter upa, da bo tudi z drugimi balkanskimi državami sklenila tajno pogodbo. /Ministrski predsednik Neville Chamberlain je prekinil svoje počitnice na Škotskem in he je vrnil v LoikIoii ter takoj sklical kabinetno sejo. Fnited Pre-s pravi, da bo na seji -predlagal, da Anglija izjavi, da branila neodvisnost Grške in Turčije proti agresivnosti totalitarnih državna Balkanu. Ministri so se takoj po pri-četku albanske krize sestali in so bili h Cliamberlainom v telefonski zvezi. Vnanji urad je tudi stalno obveščen o .stališču .luiro-lavi-je v sedamji krizi. Po mnenju angleškega vnanjega urada j«' Jugoslavija, ki je vsled okupacije Albanije zaprta na Jadranu in ima na severu za svojo sose«lo Nemčijo, izpostavljena pritisku osi Rini—Berlin. Angleški uradni krogi eelo izražajo svoje mnonje, da bo Nemčija brez vedno ti Italije posegla po Jugoslaviji. Kot znano, bi Nemčija rada imela ozemlje, ki je po njenem mnenju pod njenim vplivom. . ITALIJANSKA KOLONIZACIJA AFRIKE Italijanski tisk poroča, da bo odpotovalo milijon Italijanov v Afriko. Najprej bodo' poslali v Italijansko Vzhodno Afriko koloniste, ki se rekru-! tirajo večinoma iz prebival-' >tva Južne Italiji. <*e se bo ta' jw»kus koloniziranja obnemel, J bodo začeli naseljevati koloniste tudi \ A'besiniji. in sicer nameravajo dodeliti ondotnim kolonistom velike komplekse zemlje. SMRTNA KOSA V soboto zjutraj ob 7. uri j«' po dolgi bolezni umrl v St. Mary's bolnišnici v Hobokcii, N. J., znani «newyorški rojak John Sme. Star je bil let. Doma je bil iz Domžal ter j«' dospel v Ameriko leta 1906. Poleg žalujoče soproge Ane zapušča hčere Lucijo, Ano in Mary ler sinove Valentina, Johna in Franka. Sin Jože je bil /poslan z ameriško ekspedi-eijsko armado v Francijo ter je padel v Argon i h. Truplo pokojnika leži v hiši r**27 Garden St., Ilobokeru NX Pokopali ga bodo jutri (v torek) s sv. mašo v St. Mary's cerkvi na pokopališču v Arlington, N. J. Pokojnik je bil član Slovenskega (SamnHto.ine-sra Podpornega Društva v New Yorku ter član društva "Orel" JSKJ. Družini izrekamo našo iskreno sožalje. JUGOSLAVIJI JE VARNOST ZAGOTOVLJENA Italijansko časopisje po-vdarja prijateljstvo Italije do Jugoslavije. — Jugoslovanske straže so bile ojačene. RIM. Italija, !). apr. — Vse fašistično časopisje obširno zatrjuje da Italija ne bo prodirala dalje na Balkan in prav po-H'bno zagotavlja prijateljstvo Italije do Jugoslavije. Mussolini je jugoslovanski vladi |M»-lal posebno sj»oroeilo, v katerem >e je zahvalil za njeno jmstopanj" v seuanji albanski krizi. Jugoslovanska vlada se je v tej krizi držala stroge nevtralnosti. Italijansko časopisje ne omenja Grške, toda Italija bo najbrže zasedla grški otok Korfu. od koder bi mogla obvladati Jadran. V sporu z Grško je Italija leta 1!>'J4 zasedla Korfu, toda na pritisk velesil je morala otok zopet prepustiti Grški. BEOGRAD, Jugoslavija. 9. a,|»r. — Jugoslovanska vlada je sinoči pomnožila svoje straže ob albanski meji in je vpoklicala nekaj rezervnih čar-tni-kov. Toda vlada pravi. «Ia je v sedanjih okolščinah vse to ŠE TA TEDEN BO £\ČEL0 DELATI NAD ŠTIRISTO TISOČ MAJNERJEV WASHINGTON, D. C., 9. aprila. — Včeraj je rekla delavska tajnica časnikarjem, da se bodo podajanja med zastopniki premogarjev in premogov ni K baronov ugodno zaključila in da bo že prihodnji teden pričelo delati nad 400,000 kopačev mehkega premoga. t. Pogajanja ugodno razvi-jajo — j»- rekla Miss Perkins — in ni nobene bojazni, da bi te razbila. malokdaj je bilo opaziti med zastopniki premogarjev in zastopniki operatorjev toliko sporazuma kot bas pri sedanjih pogajanjih. I'nitcd Mine Workers in lastniki premogovnikov v vzhodnih državah imajo premostiti le dvoje težkoč. Baroni skušajo sklenit« pogodbo za dve leti. s čimer pa premoga rji ob sedanji plači nikakor niso zadovoljni. Premoga rji zahtevajo višje mezde, toda zdi .se, da ne bodo s svojo zahtevo prodrli. Nekaj več bodo dobili. pa lie. Xa vprašanje, če se bosta Ameriška delavska federacija in Lewi sov kongres pobotala, je delavska tajnica odvrnila, da je za to dosti izgledov ter da se bodo tozadevna pogajanja v kratkem nadaljevala. HITLER POVABIL IMREDYJA BUDIMPEŠTA, Madžarska, 7. aprila. — Kancler Adolf Hitler je povabil bivšega madžarskega ministrskega predsednika Belo Imredvja, da ž njim obhaja njegov ">0. rojstn: dan 2*» aprila. 1 m red v je povabilo -prejel. Imredv, ki je uvedel drastično postavo proti Židom na Madžarskem, je 15. februarja odstopil kot ministrski pred: >ednik, ker je izvedel, da je v njegovih žilah nekoliko židovske krvi. lavedel je, da je bil stari oče njegovi* matere Zid. naravno. BK-»7 rklenila prijateljsko pogodbo in da vsled t«' pogodbe Italija nima nika-kili zahrbtnih namenov proti Jugoslaviji. Navzlic tej {.ono Ihi pa je Jugoslavija z osvojitvijo Alba- ZNAČILNA IZJAVA SEN. WHEELERJA Pod pretvezo, naj bo zaščitena demokracija, hočeta Anglija in Francija ščititi svoje lastne interese. washingtonT d7 9. apr. — Danes je govoril po radio zvezni senator Wheeler. (Jn je eden najodličnejših demokratov ter zastopa v zveznem senatu države Montano. Razpravljal je o položaju v Evropi ter trdil, da se je začela širiti po Združenih državah propaganda, čije namen je pripraviti ameriško vlado, da bi zopet skuhala zaščititi tako-zvane demokracije. 44 V Evropi vlada velika zmeda," je rekel Wheeler "toda vzrok te zmede niso politični nazori, pač pa gospodarski interesi posameznih držav. Ti irteresi so si med seboj v očitnem nasprotju. 44Iz Anglije in Francije j>ri-hajajo glasovi, da je treba rešiti demokracijo," je nadaljeval Wheeler. "Niti Angliji, niti Franciji ni za demokracijo. Rešiti hočeta le »svoja tržišča, ki so v zadnjem času zelo ogrožena . preti jugoslovanskim ladjam. bojnim rami. Vnanji minister Cincar-Markovič je kabinetu pojasnil .......... razvoj zadnjih dogodkov ter| Navzlic v-emu temu pa je rekel, da je albanski poslanik j hrvatsko vprašanje še vedno zaprosi! za pomoč, toda Jugo-Inajbolj važno. Odkar je bil .slavija z Albanijo nima nika-jStojadinovič prisiljen od>topi ke pogodbe. ki bi jo vezala za1 ti, je bilo vedno povdarjano, da kako pomoč. J je nujno |>ot rebno rešiti hrvat- Na drugi strani pa so tu li sko vprašanje, tiwla do sedaj razširjene govorice, da je Itali je bilo v tem ožini le še malo ja Jugoslaviji obljubila 4'znat- storjenega. Po splošnem mne-no plačilo" za nieno nevtral- nju ima rešitev v svojih rokah oost. knez Pavle. V tem vprašanju Iz italijanskih virov prihaja pa je razveseljiva izjava dr. zatrdilo, da sta bivši jugoslo-:Mačka, ki je rekel, da Hrvatje vanski vnanji minister dr. M i-(želijo, da je njihovim zahtevam lan Stojadinovie in itali jonski j vstreženo v okvirju sedanje vnanji minister G^aleazzo Ciano kraljevine. RUSKE LADJE V SREDOZEMLJU IšSTANBUL, Turčija, 9. apr. Večer so pluli štirje ruski rušil-ci iz ("'rnega morja skozi Bo>-[n»r na jtotu v &rc .ozem>ko morje. Iz tega je razvidno, da se Rudija zelo zanima za Sre lo-zemlje. I>a so balkaiv-'ke države zelo vznemirjene vsled agresivnosti ■ ►-i Rim—Berlin, dokazuje nagli obisk romunskega vnanjega ministra Grigorija Catena v Istanlmlu. Oafencu je prišel v s lur-škim |>osIauikom v Bukarešti v Istanbul, ter je takoj pričel imsvetovanja s turškim vnanji m ministrom Sttkm Saraco-kluom, kako stališče naj zavzamejo države Balkanske an-tante. Cafeneov obisk ima naslednji dvojni namen: 1. S turšk imi d rža vin iS razpravljati o novi varnostni politiki angleškega ministrskega predsednika Chamberlarna, in 2. Razpravljati o položaju na Balkanu, ko si je Mussolini osvojil Albanijo, w, mmww fc Monday, April 10, 1939 SLOVENE (YUGOSLAV? DAILY 99 "GLAS NARODA (VOICS or TIB PtOPLt) Ovitad and Published by MjOVKNIC PUUJUim COMPANY U Corpora ti««) » J. Laiiaba. M«, of tka oorporaOoa and addrmata or above officer*: NEW YORK, N. \\ 46th Year 1UCBD 1VBBI DAT 1XCKPT SUNDAYS AND HOLIDAYS t oo Agreement tm calo lata rdjn Mat aa Anm-lko la Kaoadc ..............9&0C pal lata .......... |S.'iO Sa Mrt lata Za New York u re J o leto . . $7 Oo , Za pol '.eta ................S3T4 Zrn Ido** mst t o m črto leto .. I7..IU I1-5C ' Ta pol leta ... »3.00 'OLAM NARODA" IZHAJA VSAKI DAN fZVZElffil NEDELJ IN PRAZNIKOV NARODA". SI« WEST ISifc STREET, NEW YORK. N. Y. flOJEPSONR: CBrtoa S—114} DOPim hm porfpiaa im oaebaoatl m ne prioMuJeto. Denar sa aarotelno mm) m blagovoli poHljatl po Money Order. Pri soranen*! kraja naroi-nlfcoe. proalako, da aa nan, tudi preJSuJe blrall£Ce uaxnnnl da hltrej« naide-mo aaaloroika. KAJ JE PROTEKTORAT? Z gledišča mednarodnega prava ((»omeni protektorat (iz latinske besede j »roteče re — ščititi) odiiosedveh držav, od katerih je ena zuščitnica, druga pa uživa zaščito. V {lodrohiiostili sf li odnosa j i urejeni različno, kakoršen je pač namen in nastanek protcktoi ata. vedno j«- bistvo takt- ureditve v t tin, da protek-torsska država pre*zame skrb za nedotakljivost meja države, 11 jo ima v >voji zaščiti ter s tem sevala tudi njeno mednarodno politiko. V čeiko»lovaskem primeru ima protektorat v nekih ozirih prav s vojski značaj. Dejstvo, d* živi na Češkem in Moiavskem m' znatno število Nemcev, je privedlo do tega, da sta v protek-toratu dve vrsti državljanstva. Nemci bodo državljani Nemčiji', < Vhi pa državljani protektorat a. S tem se je ustvarila tudi dvojna podsodnost. Nemčija Imi za svoje državljane \>aj v nekaterih krajih ustanovila svoja sodišča, Tebi pa bodo podrejeni l>od-odno»ti doiuačifh sodišč. Običajno imennje zaščitna država svojega zastopnika v protektorat u, ki ima <4feiraa pooblastila v (»odrejenem »m ozemlju. Manj običajno je, da ima tudi protektorat svoje«« zastopnika pri protektorski vladi. Ta primer je v odnosih ("e »ke iu Moravske ter ima zastopnik pri vladi rajha naslov poslanik. , SLOVANI V EVROPI Evropa m* deli v tri ^la\ne narodnostne skupine, in -i-,vr v kovane, Komane in (Jermane. V slovanski narodnostni skupini so všteti Rusi, Poljaki, Bolgari, Jugoslovani, tebi in Slovaki V roman-ko narodnostno skupino s všteti Francozi. Spanci, Portugalci, Italijani in Rumuni. V germansko narodnostno skupino so všteti: Nemci, Angleži, Norvežani, Švedi. Finci, I>anei in Nizozemci. Razmerje med temi tremi narodnostnimi kupinami j« bilo v zadnjih sto lotih takšno: Leto 1810 1910 1930 Slovani Go mil. 187 mil. 22ti mil. Romani t»3 mil. 108 mil. 120 mil. (Jermani ">y mil. 15:» mil. 14!» mil. Iz zgornje statistike je razvidno, da je predstavljali ? lova ti >ka ua rod nos t na skupina leta 1810. tretjino vsega e\ roškega prebivalstva. Danes predstavlja slovanska narod-110» t na skupina skoraj polovico vsega evropskega prebivalstva. Jiigo^lavija je imela pri svojem prvem ljudskem štetju 14 mi »ijonov prebivalcev. Po zadnjem štetju (leta 1938) ima Jugoslavija 15 in pol milijona prebivalcev. OGLAŠUJTE V "GLAS NARODA Pozor rojaki! KADAR nameravate potovati v stari kraj; KADAR hočete poslati denar v stari kraj; •e zaupno obrnite na nas, in postreže-ni boste točno in pošteno. Dolgoletna skušnja Vam to jamči. Miite po brezplačna navodila in pojasnila na SLOVENIC PUBLISHING CO. »POTNIŠKI ODDELEK "GLASA NARODA":: 116 W««t 1Mb Stroat New York, N> Y. SOVJETSKI PARNIK "RODINA' Denarna nakazila iz-vršujemo točno in zanesljivo po dnev-nem kurzu. V7 Jugoslavijo: Za * * 4 7.". $ 7«k. #! I.' «1 i »i u. luu I »in. z.*»JM htiL ,:MI I »««1. .~rfN) I MU. ltftNJ I »in. 'jiMia je 1 n i j n*I j;i I v Nf\v York izdelke. ki jih Im Sovjetska unija »;./.- tavila ua svetovni raz.st.ivi. Iz Jugoslavije Smola zagrebškega privatnega detektiva. \ Zagrebu živi zasebni amaterski detektiv O juro. čigar največje veselje je iskati po šii nem Zagrebu razne grešnike, ki nimajo pravice do zagrebškega sonca iu prahu, ker lebdi nad njimi prekletstvo policijskega izgona. Ti "iziro-naši", kakor je polslužben naziv /a\ te vr.ste ljudi, kajpada nimajo t«»ga preganjalca v čis-lih, saj jim haiim fx» večava nji -hove skrbi, da se v neki sobici na l^mogovem trgu skrivajo kar štirje lakšni možje, dva t4izognaša'* iti dva tatiča. (■juro je pohitel |h» dva stražnika in v njuni senci stopil v omenjeno sobo. Toda komaj je 10 dni policijske kazni zaradi prepovedanega ]M»vratka v Zagreb, tatiča sta izr<»čcua sodišču, \ si štirje pa -e bodo morali š,< go va rja t i v tem praven, da ho ngilni zasebni detektiv (»juro dobil zadoščenja za neslavno blamažo s ktiock-outom. im 1 ii TTrmr Aiiilli POZOR ROJAKI! V^ ZALOGI IMAMO NOVE PREGLEDNE ZEMLJEVIDE: Velik pregleden zemljevid JUGOSLAVIJE (Na njem so označene poleg mest tudi večje slovenske vasi) stane $ 1.— Manjši zemljevid JUGOSLAVIJE ytane 25c Zemljevid jugoslovanskih BANOVIN stane 25c Zemljevid — CELEQA SVETA Knjiga, obsegajoča 48 str., seznam večjih mest s številom prebivalcev. Stane 50r! SLOVENIC PUBLISHING CO, 216 West 18th Street New York Skrivnosten umor vdove. V vasi Aladinič pri Mo>tarju v Hercegovini je bila na .-kri v -j nostcii način umorjena Vida! (■ustiua. Zvečer je bila v 1*0-1 bi z nekim svojim ^orotluikom Xaenkrat je o I vrat odjeknil! strel, ki je zadel vdovo v hrbet. Xezuani zločinec streljal s puško skozi mali* odprtino na vratih. Vida je imela še toliko moči. da je šla na i'e-to i npočakala avtobu*. ki vozi v Stolae. avtobusu pa je po nekaj minutah umrla. Ker je imela vdova pri hiši velikega psa-čuvaja, ki bi vsakega tujca, ki bi se približal hiši. brez dvoma popudel. sumijo, da je zločin izvršila kakšna oseba, ki jo i»e- dobro pozna, torej gotovo kakšen ~«»roduik umorjene vdove. Orožniki aretirali šest .sorodnikov pokojne vdove. Najstarejša Spličanka, Kata Kamič je praznovala te dni svoj H»4. rojstni dan. Kami(Vvti je že Ht let prikovana na posteljo. .!«• {mivsciii slepa. Streže ji neka 70 letna starka. -Kamičeva s,, /do dobro siiouiinja mnogih dogodkov. ki so se odigrali v tekli njenega dolgega življenja. Vendar je lepše živeti- \ ^Sonthoiu so imefi zaui tniv |Mksku> Kamoniora. t • I i zini soiilhor.skega kolodvora j«! strojevodja zapazil, da ležita na tračnicah neki mladenič iu dekle. V zadnjem hipu mu je posrečilo ustaviti vlak. Mla denič je bil neki 17-letni trgovski pomočnik, dekle pa I.Vlctna šivilja-vajenka. Rada bi se po ročila. <]>a jima starši niso do-roliti. Zato sta sklenila umreti. Zgodaj zjutraj sta šla na železniško progo, da bi se vrgla pod vlak pa 11 i)-1 a imela prave ko-rajže. Dva vlaka sta pu.stilu mimo. Šele okrog 11. je nagovoril fant .svojo prijateljico, da sta skupaj legla tia tračnice. Ko je strojevodja, ki je pravočasno ustavil vlak. prišel k njima. sta se 11111 oba srčno zahvaljevala. ker jima je rešil življenje. Operni pevec napadel profesorico. Novembra meseca preteklega leta je v Subotici na ccnti napadel profe.sorico Aleksandro Jovanovič operni pevec iz Beegiada, Konstantin Ilič. Policija je Iliča spravila v Beograd, profesorica ga je pa tožila na sodišču. Te dni je bila razprava, na kateri je Ilič izjavil, da je bil s profesorico zaročen, pa se je morala zaroka raadreti, ker se ni mogel ločiti od svoje zakonite žene. Nato je zahteval od Jovanovičeve, da imi vime pisma. Odgovorila mu je, nai iih pride sam is- kat v Kubiitii-o. Ko je prišel v S11 hot i co. jo je našel v družbi nekega l astnika. To ga je tako razburilo, da jo je napadel. Ilič je 5»i 1 o I dojeli na I • H M» din denarne kazni. Cigani med seboj. V \a.-i Ivanjec \ bližini Za-grHba ži\j piece j ciganov. Kdon od njih, Kranko Nikolič. je. da>i 1 hirocen **p«»d vrbo", dvorii lepi 14 letni ciganki Mali. kar pa ni bil«> v-eč drugim ciganom. Dva od njih sta i»o-vahila Xikoliča v gostilno, kjer sta izzvala prepir ž njim. na kar sta ga premlatila tako. da mu je počila lobanja. V brezupnem stanju so ga prepeljali v bolnišnico. I Ved vrati -obe. kjer leži. vztrajno -(M|i njegova žena in pretresi ji vo joka. čeprav ji je bil mož nezvest. Gvozen samomor v Subotici. oO letna žena rezbarja Marija S;ila j .-i je na grozen način vzela življenje. Polila j4. (»l.leko s špiritom in jo nato za žgala. Ko je njen ^in prišel do-; niov. je našel napol zogljcnelo tniplo svoje matere. Nesrečna žena je bila že dolgo časa hudo živčno bolna. Že pred tednom ilrii si je ln»tela vzeti življenje pa '^i preprečili. V Italijo: Za f C. . MI t 1-'-* Ji*. $ r,7. $1 ii*.y» fl«7 — l.lr ltio l.ir *_ij«i i.Ui :>m» Ur IO11O Ur L1MMI Ur ;(UNI K Kil SK TKNK SKI»AJ HITRe MKNJAJO SO NAVKl'KNK < K Ni: I'oi»vk/.i;m: srn i :.m km is i »KI ALI I»(>1.1 Za itplafilo v d ji h imukoT kot ZRoraj navedeno, bodisi r dinarjih ali lirah, dovoljujraM i€ boljše poeoje. MJNA NAKAZILA IZVRŠI*. SJBIO »»O fABIJC LETTER ZA l'KISTOJIJI.NO $1^ SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (TRAVEL BUREAU) 316 W. 18th ST.. NEW VOKK Peter Pri Ih* 1* tninarju. tJ(»spa: — Dajte mi priiv mehkega piščanca, po možno -ti najmlajšega. Prodajalec: — f,- j«, tako, pa -torite bolje, če vzamete kai jiij' *' • Žena ima tu«s kiobuk, ki pa njenemu možu nikakor ni všeč. - Pa še povilo, ta cvet na pravi mož. Za Ti veš, da imam ze klotuiku. kaj neki Ona: — lo rada ro/.e. Uu: — Tudi jaz imam rad cigarete, pa jih zato še ne obe sam ua klobuk. Na klopici >e»li mladenič iu /.amisijeno gleda 11.: uro. \ ten-trenutku pribiti dekle, lou pokaže svojo ziipestno uro iu zmagoslavno vzklikne: — X11. kaj pravš na lo* — Kaj naj rečt 111 * Dovoli! Ob p«»1 osinili sva -e domenila — in ua minuto sem točna! — Seveda. Ampak pozabila -i. da je danes ponedeljek, za sestanek pa -va se dogovorila za v soboto. Že a dni po-c dam tu! Župan (občinskem 11 trtjiii ku ) : — Slišite! Danes je tre ba nekaj ukreniti za javno var nost. Dr. lks ima predavanje. Obvestite orožni iwe, našega stražnika in nočnega čuvaja, da pridejo pravočasno na predavanje. Občin-ki tajnik: — t'emu 1 pa * Pri takem predavanju se , vendar ne more nič zgoditi. .... . . 1111 Župan: — Vi s|t. lep občiti- a s0 bili vsi udarci smrtni. Roparski umor žene. V Sekiču v Bački -o našli mrtvo Marijo Ucier. bogato posest uico. Sodna komisija je ugotovila, da je bila lieierjeva petkrat udarjena jm» glavi Po umoru je morilec nesrečni žrtvi vzel ključ iz žejni in ž njim odprl vrata v hišo. V drugi -»:l>i je moiih-c vlomil v • maro, v kateri je imela pokoj na shranjen svoj denar. Sodi-j«» da je morilec našel okrog ."10 lisoi; din. .Morilcu so že na rh-du. \K(» \\\i 1 a \\ \ j r lhii^K \n s\ 1 rov \ M 1: \/>l \ M Ji; TV /I MI Ji \ 11» M olina J»\(.i |»(1 I KKKKN _ outwmasT svetovih RAZSTAVE V NEW YOltKlt BO SLEHER KECA PRESENETRA Izšel je Slovensko- Amerikanski KOLEDAR 1939 POVESTI ZGODOVINA HUMOR ZEMUEPIŠJE GOSPODINJSTVO H moških pritisne žensko k sebi, ko ji razkrijejo ljubezen; 24 moških jo |>oijubi, ne da bi čakali odgovora; 'J jo poljubita na roko; 4 jo poljubijo samo ua lase ali ua čelo; _ padeta pred njo ua kole ua; -H jih lie more izjecljati priznanja ljubezni: 10 jih sploh ne reče nobene besede: - stojita na eni no^i. ko raz krivata Ijidiezcu. Ženske se pa takole obnašajo, ko jim je razkrita ljubezen: (»t) žen-k navdušeno objame moškega, ko jim razkrijo ljubezen ; 1 pade v nezavest; 20 jih zardi in si pokrijejo obraz z rokami; 4 mirno poslušajo njeguvo govorjenje, (kajti to je njegova zadnja priložnost, da sploa sme tako dolgo govoriti); 14 jih gleda moškemu presenečeno v obraz; 1 pobegne, ker ne more več zadrževati smeha. ■r ' ■ -« — ■ — .j * r . '•Gils »A HDD A"-NeV Yoif Monday, ApriJ 10,1939 . ' SLOVENE (YUGOSLAV? TffJLT Kratka Dnevna Zgodba M ■1 v smcjrm JUDEŽ IŠ K ARI JOT 'An ilt*\cl -tu «»>«■!» malt- frankov. kt' Vioirc -o ua-tofui j v.-«'j*rrli |iri'iiiugu]i. liipli ra-i. /yW-i -<»n«*ni /.aiki Za.^krliljviiega obraza m* jej >o liili uničiti v«— pridelek, /.v ■ Ifcilmin vdal, vendar j<- zalili j lilija na |»«»lju je Kila \>a ni/ j val, da morajo v s i priseči |»ii pokaua, dan dail oau je ered ; liogn. ua za iiuIhsio eeiio ik1 1»«» ni k poročal, da jr poginila ka ka »»veil, in \ v a*, ki je .-lovila po svojih pa-ijoii-kilt igral', jo prihajalo manj in manj Iju di. 1'sahnil ji- |H»glavitni za--lužek vaščam»\, rezlja ni predmeti in pobarvani lončeni i/, delki. lieda in >ti*ka -ta diiM-li ljudi. Raltaiu, župan in igralci* Ju deža v pa>ijonu, je >ta| ves v -krlwh pii oknu >\ oje delavnice in je gledjtl na \ a-ko cesto, kjer mi ><• /. medlim smehljajem plazili mr*avi otroei mililo. " 1'ivinalo mleka imajo," je z onemoglim oliapom stisnil .-kozi zobe in -i pritisnil roke na -euee, "in mi> kruli je a j dov ill še primanjkuje g«' nam." Spet je, kakor /« tolikr.it ua ta dan, potegnil pisanje iz ka mi/.ole in se je zastimei v -tro-jepiMie strani. Nešteto pomnil) je hil že odkhinil, a tale tir.. Ni hotel prevzeti -am odgo varnosti na-e. Mimo tega s«* ponudba ni nanašala na njih igro, marveč le n;i izdelke, k' naj jili ua neki velikoiiiestni raz-tavi izg<»tav I jajo iu prodajajo. . do igrali ali koga nagovarjaj, • la naj igra. Kdoi bi to pri-e | go prelomil iu - tem oueča-tdj sveto izročilo, l»o«li ah zmeraj j izo v njih od jutra do večera rezljali in slikali, so bile zmen zrl p<» svojih tovari-ili. ki -o se že zbrali pri izhodu in -o men da čakali samo še nanj, ga j«' i go-pod prijel za roko reko«-: čez S vem, čer obči n* k vit m In še enkrat va je Rabian -vari nato "Pojdite. Saj boste Ž, 1 pol ure v -vojeiu hotelu. mode in |M>gla pa-ijon-ke igralee. ko l,<; j telil je odvedel Rni>aina na ee zvt' -to. kjer ju je čakal razkošen avto. Firestone, kakor se je g«» jim je prebiral ponudbo, "njim . |IO(J [predstavil, w molčal, k-ui za mi še izdelke, ampak -i , j,. avtu |)rjEt.| ,>0 cestah in tiH želijo naših iger!" Tem častitljivim možem pa ni bilo ničesar tako sveto ko njih igre, ki -o jih smeli p< lie-odali pru-tart-ga ustnega izročila njih ustanovitelj prirejati v -v«»ji roj-tni vasi le Vsako sedmo leto. Temu izročilu mi ostali zvesiif pa če jih je še tako trlo nboštvo in če so jim še toliko ponujali za i-granje. Z»laj pa je bila -ila na višku: njih otroei in žene sj bili v nevarnosti. Prav do ranega jutra so so posivetovali; to je bila pač najbolj hrupna seja, kar jih je kdaj videla šolska soba, in Lc-doipie, igralce Kristusa, j'1 slednjič odločil s pripombo, češ, d;i so pač zreli možje in jih ne more nihče k ničemur prisiliti. V takih pisanih baT-vuli je znal možem z l»csedaiiii naslikati, da l»o v enem mesecu zaslužil več ko tri sto tisoč {M> eah. in je kar z zadovoljstvom' užival, vide«", kako je prepro-l sli kmet vesel avtomij/bilske vožnje. "Koliko pa za-lužite ''' je vprašal Firestone, ko sta sedela v hotelu pri steklenici vina. "('e ves dan prav pridno de-lam, zaslužim časih svojih j»et-naj-t frankov na dan. Toda...' "Mislim, koliko zaslužite s svojimi nastopi v pasijonu!" "()..., prav nič. Ti dohodki so v prid vsej vasi.** Firestone je tiho zažvižgal -kozi zobe. "Tako, tako. Jaz seni vas v |»oslednjih pasijon-skili igrah mogel občudovati pri vas doma... Skoda, škoda, da svet tako malo zve o vaši veliki umetnosti. I*a pijte, pijte, gospod Rabaiu! N;: zdravje!" "Na zdravje!" "Vaše besede me bolj vnema jo ko najboljši vino," se je Kahain priklonil in po-tavii pra/.eii koza ni* nazaj na mizo. "Sveto ustno izročilo uum ve leva, da -memo nastopati v pa -i ion-kili igrah - ono na vsa . ui. + javau-kiii vhnlarjev, -ultan J Zato -ultaii nikoli ui zalit« vid. dii bi igi'iiio visoko. Z:« i lov ol jeva I -e je z zave-tjo. d« dobiva. To žrtev sidtaiiovi do liri volji -o igra«'*i vedno do priiic-li. Mnogo izgubili ila!: Pakoe Boevono. Vladar 1.7ti*» t i site Javatice/ in vorhoviii po veljnik HUMI mož broječe vojske je bil čudak. Njegov po sobni konjiček je bila igra in je bil trdno prop/ičan, da ni ini-o mogli, ker -e ni vi-oko i koli ne stile izgub*t , ki> bi -iei r'gralo. Samo enkiat v ieln j ti |H'la njegova biagorodim-i. f-ultan Pakoe B »evotio igi,- .... . , I pošteno, l o je bito lut redni Zato -i noben ioj kev m urni! ' . .. . .. ... . , I turnir jili WridUea. ki jih prehiteti tui konjskih dirka.i -ultauovih konj. Poshilica te ga je bila seveda, da nihče na konjskih dirkali 'ii -tavil i i torej tudi ne rzgunljal. Sult;i,» -e je Ziii.-igural, da tudi pri karta lini izgublja!. Kadar -e je igralo v njeggovi palači, je eden izmed njegovih sorodnikov ali dvorjanov hodil okrog mize. kjer je igral -ultan. in dajal sultanu znake, kakšne karte imajo njegovi nasproi- grali Pakoe l»oevom». Inilan-I -ki re/ideiit v S«, Tiikiirti. -o -oditi -ultan in njegov iiolatid -ki lezident. Ti -o bili po <:• -lojan.-tvu -nltairi enaki proti njim je r. i • *'i». tudi izgubi PLAVAJOČI KROŽNIKI. Kralj Av gu-t Poljski, ki j« bi! i-toča-no -ii-ki zboiiii •/.. je imel vzdevek "sijajni**, ker je nad v-e ljubil bučne slavuo--ti in • t rune prireditve. Med njeguyimi .elikim prire«litv;i-aii je bila tudi go.-tijii. ki jo je priredil v juniju 17'tO v tali. rišču t»ii Zeitheimu za .*!•» ti- -OČ gl»«ifO\ . Obed >-o pripravili za v-o ar-u:i*lo. pred v -a iiin polkom -«• vi-ele kože in lobanj** /akinih volov . l*o!a-tiea za to gostijo je bila I i kem.ileev dolga poga -a. ki .jo ie moial rezati neki it -ar - t»i k«»molet» dolgim !:« že "ii. \ -a k vojak j«* dobil n« v les« u kro/fiik z v žganimi k t a-i in uaj.i-i. T*h .tOJHKI kre/nikov -o umu:1 i vojaki in ." •i-tnil i p. " k*»nčani -tiji ua j.ovelje zai: ilti V l m l bo. \"ele- lok e bil - plavnjočiini k rož ril 'v i kar jm»-u» iu v,-a nn—ta. ki !«*žijo ob njem do m*uja. -«» na način /.vedela za g«^tij«». ki je ek-cent rični kralj priredil ■-vojim vojakom pri Zeitbeimu. IIIIINlh, ,illMHll.|li,ill»llll|,| .,»1111111,,' .Hllllllni|4.ltlIlltt||tr^*lil>Illl||t,«TlI>li:<>t,lt*|Ii*t*lllltl|;III«* .IISS«^*!,, .,»««11111,, ,,111011.,, .t|lMllli,T r^lllllt!,, ,.itIICI|tl| ,,ill« U t j 111111M i > r IU»!l 'iiiinitit' •ht;Mnt,..''tiinnli|i»'h.,<,!,,ti;.,i>in;;iii»i| >!»i:'»'''ii;, ;IM«>•»''»ii|„l,ui. 'lin,m,|i> 'li|.t> Romani... Spisi... Povesti Don Kihot Spisal Miguel Cervantes To je kla-icno delo slavnega španskega pisatelja. To je satira na viteštvo, ki je še vedno hotelo ohraniti svoj ponos in (veličino, pa se ni zavedalo, da že umira. "Don Kihot" spada mod mojstrovine svetovne literature. 158 strani. Cena 75c. 25« 75 MAKKO SENJAMN. SLOVENSKI ROBINSON ... 75t .MATERINA ŽRTEV. 24U strani. iVii* ..............- «0 Za u i miru povest iz da liiial luškega iivljrtij«. MLADI.M SRCEM (par krasnih *rtit pisatelja Meika) ...........-........................................... MILIJONAR BREZ DENARJA, »pisal t. Phillips Oppenheim. 9Z strani. Ceua ................ j »O skrajnosti napet ruu>nu Iz looderm-ga iirljeoja. Opj>eulieun je ziiaui angleški rw-auoplser |K)zaan i»o eeleoi %vetu. MLMO ŽIVLJENJA, i: «^ ivan Cankar. 230 str. Cena MED PADA RJI IN ZDRAVNIKI Spisal Jaako KaC. 119 strani. Ceua........ MOŽ.1E. spisal person Hugh. 208 strani. Ona 1.5« Zanimivo delu, ki U> ugajalo vsakemu čita-telju. Prevod prav ulč d* zaostaja ca originalom. MRTVI GOSTAČ ...............................-..................... \GITATOR. roman, spisal Janko Kersnik. strani. Ceiia $1.00 Kersnik ji* |»oleg JurfK-a »as r.ajbulj i»olju-dcu i>isat«'lj. Več del, ki jih Jurčič v»led bo-1 ozn i In smrti ni mogel zavrSiti. je Kersnik uspešno dovrwil. ' Agitntor" si«.-- aed va najboljša dela. ANDREJ HOFER ......................—------------------- BELE NOČI, MAH JLNAK. spisal F. M. Dostojevski. 152 strani. Cena...................-........... Kratke injvestl La življenjepis pisatelja. To »o prva književna dela slavnega ruskega, ro- m&uopi&a. BEAT1N DNEVNIK, spisala Luiza Tesjakova. — 164 strani. Cena ........................................ Poleg Pavline Pajkove je Luiza Pesjakova takorekoč edina ženska, ki se je koncem prejšnjega stoletja udejstvovala v slovenski književnosti. Njeni spisi razodevajo čutečo žensko dušo. •6f It M \oii v «vtu polet; angleškega kralja, ki jeiiedavno obiskal francosko prestolnico. S5e 20c 45e 30« 40e 41 BELliRAJSKI BISER BOJ IN ZMAGA ......... CVETINA BOROGRAJSKA CVETKE (pravljice za stare ln mlade) DEDEK JE PRAVIL (pravljite) DEKLE ELIZA, spisal Edroond de Conconrt. 112 , strani. Cena ................................................... Concourtova dela so polna fines In zanimivosti, zlasti v risanju značajev, čijlh nekateri so mojstrsko poduni in ima človek med branjem vtis. da posamezne osebe sedijo «raj njega in kramljajo C njim. DEVICA ORLEANSKA ..........................................M« O VE SLIKI, spisal K saver Meško. 103 itraal. Cena Dve čtrld enega naSlb najboljših pisateljev vsebuje ta knjiga. "Njiva" ln *'Starka". Obe sla mo|ster»ko ravrfienl. kot Jih more zavrniti edlnole na« nefno^jutečl Mr sko. ELIZABETA; HČI SIBIRSKEGA JETNIKA ........35t KRA DIAVOIX) ____________________________-...................Wr GOSPOD Fit I DOLIN ŽOLNA. Spisal Fran Mll- čfnskl, veselomodre humoreske, 72 strani KMEČKI PUNT, spisal Aiife. Senoa Zgodovina ntSesa kmeta Je zgonic iz vseh >t;;uov — _»92 strani.........50 NADEŽNA NIKOLAJA^ NA Spisal V. M. Gar^in. 112 strani. On* ------- M Junak* t« ^'a romsua bl»«lijo in t»v»in skuzl temo življenja. Vzi«znal duA*» luneta k<>t le mali>kdu. N.VDEŽNA NIKOLA JAVNA Spisal V. M. Garšin. 112 slr»r»L Cena ---- Junaki tega romana blodijo »" »»»ajo skuzl tem«, življenja. VzjHnjajo se kvis*u. a sredi IH>t n uma zuju. NA INDIJSKIH OTOKIH NA RAZLIČNIH POTIH NOVA EROTIKA, spisal Ivan KOZM/»N. Trdo vezana. 115 strani. Cena -------------------------------- Knjiga vsebuje "misli, ki §o »e rodile v Človeku V prvllJ letih svetovne vojne". PESMI V PROZI, spi Mi Cb»». Baudelaire. IU strani. Cena ..................................-................... Vem.« slika i«strega velikomestnega življenja In spominov nanj. PINGVINSKI OTOK. spisal Analole Fraoee. Wt strani. Cena .................................................... To Je satira na francoske pretekle ln sedanje razmere. V lej knjigi Jo »lavni francoski pisatelj najbolj dr»-n ln brezobziren v svoji z»t»avljl<-i. PLAT Z% UNA, spisal i .mi nI d Andrejev, 131 lir. Cena .4» P».|eg naslovne (»ovestl slavnega niskegn pl-■al« Ija vsebuje knjiga fte dve. nasreč "Misel v megli" in "llrezdno". PAKIKKI ZLATAR ............................................— POŽIGALFC ...........—...........-............................l5* POSLEDNJI MOHIKANEC —........................... PATRI A (povest Iz irake ifodovine) .................••• PO\rESTI IN SLIKE, opisal K saver Meftko. — 79 strani. Cena ________________________________________ Knjiga vsebuje tri povesti naftega priljubljenega pisatelja, mojstra v opisovanju. Njegov slog je Izrazit, njercve misli so globoke ln mehke. Posebno ženske bo vnete za njegova dela. i PRAVLJICE. Spisal U. M«Jar. Izbrani li prostega naroda. Ona ..................... KRALJEVIČ IN BERAČ --------—--------------Mc KRVNA OS VETA (povest iz ahmških gora) ..... Ste LA BO HEME. Splsai H. Murger. 402 str. (ena...H Knjiga opisuje življenje umetnikov v Parl-Knjiga 1» svetovno znano dei«.. LISTKI. (K* Me5ko», 144 stran! ............ TO MALT KLATEŽ Mnl Mark Twain) --------------7«e MALI LORD, spisala Frances Hodgeson Burnett. 193 strani. Cena________________ Globoko zasnovana povesi o otroka. Id gane odljudnega ffudaka. Deček je plod ameriške vzgoje, ki ne pozna rallk med bogatini ln reveži, pa? pa zna razlikovati le med dobrim Cen M fttlrl m nI rn Ivp črtic« nafiega priznanega pl-, satelja. MALENKOSTL spisal Uma Albreht. Mt strani. . KAKO SEM SE JAZ LIKAL, spisal Jakob Ale-fievoe. TRI knjige po 15«. 180 in 114 strani. Cena ...____ M vsak zvezek. Vsi trije________ Pisatelj nam v teb treh knjigah opisuje usodo in življenje kmetakega fanta, ki so ga stari-61 poslali v Sole, kjer se je vzdrževal z lastnimi sredstvi ter zdaj lažje, zdaj težje, lezel od Sale do Sole ter si slednjič priboril v življenju mesto, po katerem je stremel. Kuji«* «o pisane živahno. Ob ČItanJu se bo moral £!ta-telj večkrat od srca nasmejati. KAJ SI JE IZMISLIL DOKTOR OKS, spisal Jules Verne. 65 stranL Cena __________________ Menda ni bilo pisatelja na svetu, ki bi Imel tako živo domišljijo kot jo je Imel Francoz Jnles Verne. In kar Je glavno, skoro vse njo-g»ve napovedi so se vresntčlle. Pred dolgimi desetletji Je napovedal letalo, submarln, polet v stratosfero itd. 1.5« PRAPREČANOVE ZGODBE PRIGODBKČEBELICE MAJE. trd. ves.----- PRVIČ MED INDIJANCI. Povest lzsa časa odkritja Amerike. Cena ........-.......... REVOLUCIJA NA PORTUGALSKEM ------- RDEČA IN BELA VRTNICA —------------------- PTICE SELIVKE. Rabindranat Tagore. Trda vex. 84 strani. Cena _________________________________— Prgcovorl, eseji ln misli slavnega indijskega pisatelja. ŠT L'DENT NAJ BO. — NAS VSAKDANJI KRUH, spisal F. K. Finžgar. 89 stranL Cena Naš mojsterskl pripovednik nam nudi v teb dveh svojih dellb obUo duševnega užitka. PRAVLJICE. Kofeltnik. II. zvezek. Cena ...... PRAVLJICE, H. Mayer. Cena ................ TURKI PRED DUNAJEM ____________________ TATIČ. spisal France Bevk. Trda vez. 8« str. 80s M Ms .n j» Na« Izboren primorski pisatelj nam daje v tej knjigi dve povesti, ki Jib je posvet*' -roji materi. TISOČ IN ENA NOC, 8 slifaimi, velika izdaja. Broš. 3 knjige. Cena......3.25 Slovenic Publishing Company 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. _!_ BB0 Monday. April 10, 1939 SLOVANA t!U(JUBLH9 DIXLf nikdar ne ugasne u EOMAN IZ tnrLTEBJA "GLAS HAEODA" PRIREDIL L H. 44' Pismo g&am izroči selu, ki je čakal na odgovor. Stoji v vedi. V trenuPku, ko sel odide iz liiše, pride Štefka in steče proti Hansu. "Ali je bil to baronov sel, Hans?" vpraša vznemirjena. 44Da, Štefka, vprašal je za Flavijino roko. Pa v njej si se varala." Štefka se lahno zgane. 41 Ali ga je odklonila?" "Da." "Pa zakaj!" "Ker ga a pravi: 44Nisi legata? Toda si vendar gospodinja v tej hiši!" "J»a, po -zadnji želji Hansove matere naj bom v tej hiši gospodinja. Toda hiša je Hansova. V resnici sem revna, to nt i moreš verjeti in baron naj bo samo vesel, da se ni zaročil z revnim dekletom." Mtefka še vedno ne more razumeti. Flavijo pogleduje, kot da svojim ušesom ne bi mogla verjeti in šele čez daije časa pravi liri pa vo: No, če ga ne maraš, potem tega aii mogoče predrugačiti. In zato ti tudi nočem nič več prigovarjali." "To tudi ne bi prav nič pomagalo." "Sedaj ,pa te ne bom več motila." H temi besedami gre Štefka iz sobe. S kakšnimi občutki gre po stopnicah doli, si je laliko mogoče misliti. Naj-rajše bi Šla takoj k baronu, da ga tolaži. Seveda bi bil njegov obup nad Flavijino odpovedjo kmalu potolažon, ko bi izvedel, da Flavija nima ni kakega premoženja, toda — kaj bo sedaj ž njim? Štefka je natančno vedela, da so njegova eredstva na koncu in da mu nikdo ne bo več ničesar posodil Delati in služiti denar se ni nikdar učil. Kaj mn je tedaj atoriti f V svoji pokvarjenosti si je tako lepo domišljevala, da boftit živela ob bogastvu Rittbergove hiše in si bosta pri tem skrivaj tolažila samoto svojih src. Kako je mogla izhajati brez Hardvjevih poljubov, brez njegove veselosti in ljubeznivosti? Od dolgega časa v Ri-ttbergovi hiši ji je bilo umreti.. Precej potrta pride v Hanhovo sobo. "No, Štefka, zdiž se mi zelo potrta, ni« ničesar dosegla " Htefka zmaje z glavo itn je za se ji pokaže na obrazu. "Popolnoma nič, noče, pa noče. In tukaj ni mogoče ^"»praviti. Toda povej, Hans, ali ree Flavija nima nikakags premoženja? Pa ti nri rekel, da ji ni treba delati sa denar." Vohunka Daljnega vzhoda Najbrže pri Flaviji ' i-J^Sji i V neki veliki bolnišnici v Tiencinu je umrla te dni gospo-' dična Ka vaš ima, po rodu princesa Hisijo iz rodbine nekdaj vladajoče madžujske dinastije, ločena mongolska princesa, pobegla Jamagova, ločena Kanju-jeva, aestrična sedanjega maai-džurskega cesarja, lastnica velikega kitajskega restavranta, tajna agentka po poklicu in* nagnjenju, stalna obiskovalka velikih nočnih lokalov Daljnega vzhoda. Umrla je zavoljo •strelov, ki so jih nanjo pred ča-' som sprožili kitajski nacionalistični študenti. S tem se je končalo življenje prelepe žeciske, ki eo jo ime-' novali 4 4 Lawrence Daljnega' vzhoda," življenje polno do-' godkov, kakršnih bi se ne izmislil kakšen filmski avtor. Hodila se je leta 1900 v cesarski palači v Pekingu kot tretja hči princa Hsijaja. Ob izbruhu kitajske revolucije leta 1912 je zbežala s svojim očetom v japonski Port Artur. Princ je umrl, deklico je po-hčeril dotedanji jarpons-ki -sve-' tovalec madžujske vlade Ka-vašima in jo poslal na Japonsko v višjo dekliško šolo. Učila se je tudi jahati, ljubila je športe in kult golote, škandaii-zirala je ljudi s svojim ekscen-tričnim vedenjem. V 18. letu se je seznanila z mladim japonskim poročnikom Jamago, in se ž njim poročila, potem ko je sikletnila, da bo slekla žensko obleko, si odrezala lase in hodila po svetu kot moški. Te-daj jo je krušni oče ra zdedinil. Nekega dne je pobegnila Jamami v Darien, kjer je postala spet Kitajka in se seznanila s mongolskim princem Kanju-jcm. Poročila se je ž njim in odšla v divjo Mongolsko. Ta se je spet prelevila. Postala je mongolski vojak, prisilila svojega moža, da ji je dal vojaškega učitelja in majlino mongolsko četo, s katero je vsak dan eksercirala. Obenem se je natančno seznanjala z mongolskimi zadevami. To je bilo leta 1931. Takrat je živel v francoski koncesiji v Tiencinu kot preprost zasebnik gospod H<*iry Puji, zadnji zakoniti dedič kitajskega prestola, bratranec princese Kan ju. V istem letu se je v .Mandžuriji zgodilo, da so neenanci pognali pri starem edsars-kem mestu Mukdenu v zrak železniški vlak. Da bi 44napravili red" so Japonci vkorakali v Mandžurijo, pre-OTiali dotedanjega mogočnika (""ansolina, osvojili v nekoliko mesecih vso deželo, in v tem trenutku se je princesa Kanju ločila od svojega moža ter 7>o-hitela k svojemiu bratrancu v Tiencin. V noči in megli je ta pol japonskim spremstvom zapustil Tiencin ter se pojavil tienadno v Hsinkingu, kjer je kot mand-žumkt cesar zasedel prestol svojih očetov. Ob krmilu avtomolbila, v katerem je zapustil Tiencin. je sedela njegova sestrična. Leto dni pozneje je izbruhnila tprva šanghajska vojna. V kitajski etapi je zablestela tedaj 44 zvezda prvega reda" elegantna, lepa Kitajka, ki se je podnevi gibala večinoma v belem jahalnem dresu in jo je Stalno spremljal trup uniformiranih častilcev. Bila je nekdanja gospodična Ka vašima, ki je med tem tetopila v japonsko tajno slnidbo, in ji je skrbela za dragocene informacije. Prav tako hitro je po sklenitvi miru spet izginila. Pojavila pa se je v Rariemu, kjer je imela v vseh nočnih lokalih veliko vlogo. Denar je razmetavala s polnimi rdkami. Ko je spet izginila, je mestna uiprava baš te nočne lofeale silovito obdavčila. To se je zgodilo po zaslugi gospodične Kavašime, ki je takrat za spremembo uganjala malo gospodarske namesto vojaške špijonaže. Vidimo jo potem spet v Dže- holu, stari rezidenci kitajskih cesarjev, kjer je poveljevala konjeniškemu polku, vodila na svojo roko vojno proti vsem, a Japonce podpirala s svojimi informacijami in dejanji. Nekega dne se je baje v padalu spustila v glavni stan kitajskega generala Smpingvena in ga pregovorila, da je izpustil 300 japonskih u jetrn ikov. O njej pravijo tudi to, da je pravočasno odkrila in izdala neki nameravani napad z razstrelivom na japonsko zapovedniško bojno ladjo "Idzmno" ki je bila stacionizirana pred Šaingha-jem. Nešteta so tijdi druga dejanja, ki bi bila snov za najzanimivejši roman, kakršne more pisati le življenje. Ni čudno, da je končala prav tako, kakor je živela. V jeseni lanskega leta so člani neke kitajske tajne nacionalistične organizacije ustrelili Japoncem naklonjenega predstojnika kitajske trgovske ziborniee v Tiencinu, milijonarja Vangčulkia. Gospodična Kavnfcima je tedaj obiskala vdovo, da ji izreče svoje soža-lje. V itfti uri so vdrli v hišo /pomovno kitajski nacionalisti vdovo ustrelili in Kavašimo-vo tako težko ranili, da so jo morali .prepoljati v bolnišnico. Dolge tedne je potem visela med življenjem in smrtjo, dokler ni zmagala smrt. PEVSKIM ZBOROM POSEBNO PRIPOROČAMO NASLEDNJE MUZI KALUE, KI SMO JIH PREJELI iz LJUBLJANE Emil Adamič—16 JUGOSLOVANSKIH NARODNIH PESMI 1% moški zbor.........................M ŠEST NARODNIH PESMI za moški zbor ....................M ŠEST NARODNIH PESMI za mešani zbor ....................£4 ZOKKO TRELOVEC: Ko bo fautjc proti vasi Sli.....21I Le enkrat Se .................2fl Slava delu ..................29 HR. VOLA KIČ: Kobiv Bern pl-se.net?; Slovo; Je vpihulla luč .40 EMIL ADAMIČ: Modra devojka ( belokranjska___20 Vso noč pri potori ............2U Jurjeva .......................25 Hodi Mirka domo; Kaj drugega hočem; Zdraviea .........20 VASILIJ MIRK in A. GROBMING: Vetrič; P« jrradini ...........30 FERIK) JUVANEC: Zjutraj......................;jf) Slovanska .................... PETER JEREB: Pelin roža; VASILIJ M IRK : Podokniea.........2• IZ STARE ZALOGE pa ima mo še naslednje pesmi, katerim smo znižali cene: Ameriška slovenska lira. (Holmar) 51 Orlovske himne (Vod op i ver) ........ .50 Slovenski akordi, 22 mešanih in moških zborov (Kari Adamič) .75 Trije mešani zbori (Glasbena Matica) ....................................... .30 V pepelnični noči, kan tata za sole, zbor in orkester. (Sattner).... M Mladini, pesmi za mladino 8 klavirjem (E. Adamič) .................... .60 Dve pesmi. (Prelovec) za moški zbor in solo.................................20 Naši himni, dvoglasno .................... JS5 Gorski odmevi. (Laharnar), II. zvezek, moški zbori ................ ZA TAMBURICE: NA GORENJSKEM JE I FLETNO, podpouri slovenskih narodnih pesmi za tamburice, zložil Mar ko Bajuk...............75 Slovenske narodne pesmi za tambu- raški zbor (Bajuk) .................75 Bom šel na planince, (Bajuk), podpuri ..............——............... .50 ZA CITRE: Poduk za eitre. — 4 zvezki — (Koželjski) ............................. ZA KLAVIR: Buri pridejo. — Koračnica — ..... .20 Josip Pavčič: NAROD POJE (za mlade pianiste) 84 slovenskih narodnih [>esini za klavir In z besedilom........$1.35 Naročilo pošljite na : « Glas Naroda 216 WEST 18th STREET njega so izobčili i/ svoje sre-de." 1 'Rajši bi vsi pomrli, kakor da bi ga pustili igrati/' je pripomnil tretji. "Poznam jaz te kmete!" Napeto so sledili igro. Ko je stopil Judež s počasnimi koraki, ki so bili videti, ko da 99 NEW YORK. N. Y. jih napravi z neizmerno muko, k velikemu dni ovnu, da bi vrnil onili trideset srebrnikov, ki je zanje žiivoval pokoj svoje duše; ko je šel, da bi sodil sam sebe, tedaj je tudi najbolj zakrknjenemu kritiku za-gomazelo pod kožo in >o se mn na jezili lasje... VA2NO ZA NAROČNIKE Poleg naslova je razvidno do kdaj Imate plačano naročnino. Prva itevllka izmeni mesec, druga dan in tretja pa leto. Da nam prihranite nepotrebnega dela In stroškov. Vas prosimo, da skušate naročnino pravočasno poravnati. Pošljite naročnino naravnost nam ali Jo p« plačajte našemu zastopnika ▼ Vašem kraju ali pa kateremu itmed zastopnikov, kojlh Imena so tiskana s debelimi črkami, ker so upravičeni obiskati turn druge naselbine, kjer je kaj naših rojakov naseljenih. Zastopnik bo Vam Izročil potrdilo za plačano naročnino. CALIFORNIA: ban Francisco, Jacob Lauahln COLORADO: Pueblo, Peier Ca lig, A. Saftl« Walseuburg, M. J. Bay ok INDIANA: Indiana pol la, Fr. TnpsW ILLINOIS: Chicago, J. BevčU Cicero, J. FaMaa (Chicago, OJturv la miaola) Jollet, Jennie Bambicb La Salle. J. Speflcb Mascoutah, Frank Aogustln North Chicago In Waukegaa, Utotfe. Warftck tfARILAND: KltsmUler, Fr. Vodoplvo* MICHIGAN: Detroit, L. Ptaakar MINNESOTA: Chlaholm, Frank Goals, J. Lriaotai Bay. Jos. J. Peahel Erelerh, Lonla Gonia ..Gilbert, LoMs Venal Hlbblng, John Porfla Virginia. Frank Hrvatldi MONTANA: Roundup, M. M. Pantaa Washoe, L. Champa NEBRASKA : Omaha, P. Brodortek NEW TORS: Brooklyn, ftnthani Srei Gowanda, Karl uttk F«nor mm IVI OHIO: Barherton, Frank Troha Cleveland. Anton Bobek. linger, Jacob Resnlk, Jo1*« Siapnik Glrai-d, Anton Nagode Lorain, Louis Balant, John loungatown, Anton KikiiU OREGON: Oregon City, J. Kotolar PENNSYLVANIA: Bessemer, John Jevnlkar Brooghton, Anton Ipaveo Conemaugh, J, Brezovec Co verdale in okolica. Kopalk Export, LoaSs Farrell. Jerry Okorn Forest City, Math Fr. Blodnlkar Oreensburg, Frank Novak Homer City. Fr. Ferenchak Johnstown, Mut Poiaata Krayn, Ant. TaufelJ tiUrerne. Frank Ballodi Midway. Jo^i Žnat Pittsburgh In okoUca. PMIIp Pragai Steel ton, A. Htea-Turtle Creek, Ft. fliMflw West Newton, Joan* Jovaa..... WISCONSIN. Milwaukee, Wert Allla, Fr. Sheboygan, WYOMING: Rock Springs, Diamondvllle. Joe Rot fen KRETANJE PARNIKOV SHIPPING NEW/? ODPLUTJA — Meseca APRILA 11. aprila: Columbus v Bremen 12. aprila : St. Louis v Hamburg 14. aprila: Bremen v Bremen 15. aprila: Aquitania v Cherbourg Saturnla v Trst 17. aprila: New York ▼ Hamburg 18. aprila: I>e Crasse v Havre 10. aprila: Hansa v Hamburg 20. aprila: lie de France v Havre 21. aprila: Queen Mary v Chrbourg 22. aprila: Rex v Genoa 25. aprila: K u ropa v Bremen 20. aprila: Con te di Savo;a v Genoa Aquitania v Cherbourg Paris v Havre ODPLUTJA — Meseca Maja o. maja: Norma ud le v Havre Hamburg v Hamburg 5. maja: Bremen v Bremen V maja: Vulcania v Trst IU. maja: Queen Mary v Cherbourg New York v Hamburg 12. maja: Kuropa v Bremen 13. maja: lie de France v Havre Rex v Genoa 17. maja: Aquitauia v Cherbourg Hausa v Hamburg Noroiandie v Havrj iiO- maja: Saturnia v Trst Columbus v Bremen Si. maja: Xieuw Amsterdam v Boulogne 24. maja: Queen Mar.v v Chert»ourg Deutschland v Hamburg 25. maja: Cbamplain v Havre 26. maja : Bremen v bremen 27. maja: Conte di Kavoia t Genoa .'11. maja: Aquitania v Cherltourg Hamburg v Hamburg Normandie v Havre Zvezda večerniea se je pravkar zasvetila na obledelem nebu, ko se je avto ustavil pred gostilno. Tedaj je Criqui kar brez sape pritekol, se zagnal navzgor po stopnieah in pori nil gospoda, ki je pravkar stopil na prag, nazaj v sobo. "Tu imaš... na,. . vzemi nazaj svoj denar, Rabam," je zasopel in potegnil usnjeno mošnjo izza jopiča. "Zdaj sem /e videl, kako je treba vlogo i-graii. Vzemi, vzemi denar! Ali slišiš! Nobenega obstanka, nobenega miru ne najdem več!" Za bi]) ga je Rabain zamišljeno pogledal. Potem je odkimal. 4 * Ne, Criqui! Le kar obdrži Judežev denar! Le občuti, kaj se pravi, če človek izda tisto, kar mu je bilo sveto. Xi treba, da bi Judeža igral; doživljaj ga! Tako kot jaz." Nejevoljno je odrinil Criquija in odšel. "Kam?" ga je vprašal šo fer. "Kamt Res je — kam! — V Pariz — ali kamor že." Za gledal se je v praznino in medlo dodal. "Povsod sem doma. povsod... In nikjer... Kar po ženi!'* (H. Bclcker.) Ja PrejeL unm WI AUMNNT VSE PARNIKE in LINUE ki so važne za Slovence sastopa: SLOVENK PURL CO- YUGOSLAV TRAVEL DEPT | »• W. mfcSt*N«r M. N. I.