PoStnina pavšalirana MAMBI Političen list. e " ; Naročnina znaša: * aostavllanlem na dom ali po poStl K 10'— mesečno. ' četrtletno K 30'—. če pride naročnik sam v upravniStvo po list: Mesečno K 9'50. — lnserati po dogovoru. Ust izhaja vsak delavnik popoidne. Posamezna številka stane 60 vin. Uredništvo ln uprava; Mariborska tiskarna (Jurčičeva ulica št. 4.) Telefon uredništva it. 276, uprave št. 24. Leto III. Maribor,. sobota 24. julija 1920. Št. 162. Poljska prosš Rusijo za mir. Nova vlada se sestavi danes ali jutri. — Lloyd George za autonomijo irske pod angleško suvereniteto. Našs Koroška v nevarnosti! Odstraniti hočejo demarkacijsko črto med obema conama ter tako uničiti vse, kar smo tekom enega leta s trudom dogradili. Tega pa mi ne bomo dovolili — zato vsi danes zvečer ob 20. uri v Narodni dom na veliko protestno zborovanje, kjer bomo pokazali, da nas ni volja trpeti še nadalje, da bi se kdo z nami igral! tudi na indusirijelne produkte naših lastnih tvornic, tovaren in obrtnih obratov. Naša država se deli z ozirom na pride* lavo živil v dve vrsti ozemelj, v taka, ki pridelujejo več živil, nego jih sama za prehrano svojih prebivalcev potrebuje ter v taka, ki pridelajo manj živil nego jih potrebujejo za prehrano svojega prebivalstva, ali pa komaj toliko, da to svoje prebivalstvo prežive. K tem poslednjim spada tudi Slovenija. Naši trgovci s poljskimi pridelki so torej navezani na nakup svojih zalog v onih krajih, ki p\i-delajo več nego potrebujejo. Za naše trgovce prihaja v prvi vrsti v poštev Banat. Naša država pridela veliko več živil' nego jih potrebuje za prehrano svojega prebivalstva in naravno bi bilo, da bi bile cene tem živilom pri nas mnogo ceneje nego v drugih državah, ki so navezane na uvoz. Te cene bi morale biti mnogo nižje nego so sedanje. Kaj je temu vzrok? Po navadi se zvrača vsa krivda na trgovce, češ, da odirajo uboge konsumente ter si pri tem kopičijo ogromne dobičke. Mi trgovcev ne bomo zagovarjali, ker vemo, da zakrivijo tu in tam res mnogo in da bi razna živila bila res lahko malo cenejša nego so; toda ako hočemo biti pravični, potem moramo priznati, da glavna krivda ne zadeva trgovcev, vsaj naših, po- sebno pa detajlistov ne. Krivda leži drugod. Kakor znano, je navezana vsaka država na izvoz, ker je za državo izvoz isto, kar je za kmeta prodaja odvišnih poljskih pridelkov.1 Če bi kmet porabil vse kar pridela sam, bi ne imel denarja za nakup onih stvari, ki jih razen hrane še potrebuje, ki pa jih sam ne pridela. Tako bi tudi država brez izvoza ne mogla kupovati v inozemstvu onega, česar sama nima. Tako skrbi tudi naša država za izvoz. Sklenila je z raznimi tujimi državami kompenzacijske pogodbe. Pogodba pa je obveza, katero se mora izpolniti. Deloma je dolžna naša država tudi po ddločbgh antante preskrbeti tujim državam gotove količine živil. Tu pa tiči polovico vzroka visokih cen. Trgovci in zadruge, ki imajo v rokah izvedbo izpolnitve kompenzacijskih pogodb in ki imajo od trgovinskega ministrstva posebne privilegije, kupujejo živila v krajih nadprodukcije po visokih cenah, ker jih po visokih cenah potem tudi lahko prodajajo. Imeti morajo predpisane in dovoljene količine neglede na ceno. Ker pa ti producentom za živila vedno več ponujajo nego domači trgovci, imajo pri nakupih seveda prednost in naši trgovci, mesto da bi konkurirali navzdol, morajo konkurirati navzgor. Morajo, ako hočejo živila Vzroki draginje. Cene padajo — to je bil vesel klic, ki je odmeval zadnjih par mesecev tudi pri nas, odmeval pa je istotako skoro po vsem svetu. Svoječasno smo v razpravi o naraščanju naše valute mimogrede omenili tudi, da odločujeta pri padanju cen v naši državi dva momenta: izgled na dobro letino ter dviganje naše valute. Prvi moment upliva na živila, katera se pridelajo doma, drugi pa na živila in na vse druge predmete, ki se uvažajo ter indirektno V. J-o. Ciganske gosli. (Konec). Njiju boli sta se združili, oči so gledale proseče proti nebu Bleda luna je obsevala 7 dvoje rosnih lic. Srce je bilo zopet eno, duši eno in telo je bilo privito drugo k drugemu, «ot samo eno, tako kot sto in sto krasnih hranoOV- »Irma, beživa od tod, jaz te bom Nlsem oficir, nimam sablje, ubog štu-• . 2 golimi rokami te bom branil. Ti ..? . v®.e na širnem svetu, beživa, svet je veiiK, tudi za naju b0 na njem kotiček tihe sreče«. Irma se je zdrznila, iztrgala se mu je iz rok, pahnila ga je 0(j sebe in zbežala v temo. Karlo je obstal kot prikovan. Trepetal je po vsem telesu, v glavi mu je šumelo in zdelo se mu 'e, da ni več člo-ek, zdelo se mu je, da je zakrivil grozen zločin. Kolena so se mu zašibila, pred oči je legla megla, on pa je padel onemogel na h adna tla. Gosli so pele. »Oj ve gosli, ki razumete človeško dušo, zapojte ono staro nesem o nekdanjih večerih tihe sreče, o večerih ko sva sedela v utici s svojo ljubo in si gledala v oči, iz katerih je sijalo veselje in radost Pojte pesem o večeru, ko sva si prisegla večno ljubezen!« Gosli so razumele in pele. Njega je bolelo srce. »Ne, ne, saj to ni res, to ni bilo tako, ne sme biti tako! Zbežal je v vrt in pil kot ljut pijanec, v dvorani pa je plesal kot obnorel. Videl je Irmo z njenim oficirjem; nič ni bila več otožna; ko se je prisukala mimo njega ga je pogledala v oči, kot bi se sploh ničesar ne bilo pripetilo. »Irma, kako moreš biti taka? Imej u-smiljenje z menoj, sicer se pripeti nekaj groznega«. Svitalo se je že. V dvorani polkovnikove vile je še vse plesalo in norelo. Prišla je mama k Karlu in ga potrkala po ramenih. »Čas je da gremo«. Tisto noč Karlo ni mogel spati, preme taval se je po postelji in Dušil cigareto za cigareto. »Da me je mogla tako kmalu pozab.ti. Jaz sem se v tujini tako pridno učil, v mislih na njo, upajoč na bodoče srečne dni. Zakaj je sploh to tako orišlo? Bog, ali nisi imel nobene hujše kazni zame in s čim sem se pregrešil?« Karlo še ni spal, ko se je pomikal sprevod ovenčanih voz proti cerkvi. Gledal je nemo za njimi. »Tam peljejo ves moj up, vso mojo srečo, po kateri sem tako hrepenel, jaz pa ostanem.v prah poteptan črviček«. Zvečer so pele zopet ciganske gosli, toda čisto drugače kot prejšnji večer. Dan prej so spominjale, tožile in prosile, sedaj so obsojale in jokale. Karlo je prišel, da jih sliši še enkrat samo še zadnjikrat. »Karlo jih je razumel. Ni več plesal in ni popival, bil je miren, kot bi se sploh niče-ar ne bilo zgodilo. Ko je prišla Irma k mizi, ji je stisnil desnico in molče čestitai. »Samo da vidim, da si srečna ti, radevoljno ti grem s poti« si je mislil. Videl je, da ima rosne oči. Je-li sploh srečna? Mar se je zaljubila samo v svetlo sabl o in žvenketajoče ostroge? Stooil je k ciganu in mu izpulil gosli iz rok in sviral, sviral s solzami v očeh in z gnevom v srcu. Izlil je v strune vso svojo bol, ootožil je strunam vse svoje gorje in one so pele njegovo zadnjo ",esem, pesem brezkrajne ljubezni in obupa. Videl je pred sabo samo Irmo v beli obleki s poročnim prstanom na desnici. Tudi njej je sploh dobiti, plačevati zanje iste visoke cene kakor izvozniki, često pa še višje. Druga polovica vzroka draginje živil, pridelanih v naši državi pa leži v prometnih težkočah in v dragih transportnih stroških, ki so uprav neznosni. Blago, nakupljeno v Banatu je treba spraviti sem. To pa je mogoče le po železnici. Na vozove je treba navadno čakati silno dolgo, ker jih primanjkuje in že to samo na sebi povečuje draginjo, k temu pa je treba prišteti še silno drag transport, ki dosega včasih višino nakupne cene, tako da stane trgovca blago, ko ga dobi v svojo trgovino še enkrat toliko, kolikor je moral plačati zanj pri producentu. Ta drugi vzrok draginje igra pri blagu importiranemu iz inozemstva še veliko večjo vlogo, ker so prevozni stroški za ono blago §£ veliko višji, k temu pride nazadnje navadno pa še visoka carina, ki jo je treba včasih plačati dvakrat, prvič za izvoz iz tuje države, drugič pa še za uvoz v našo državo. Odpomoči tem razmeram, ki tišče na nas kakor mora, je silno težko, ker vsak ukrep proti temu zadene ob interese tega ali onega in ne koristi mnogo. Če bi se prepovedal izvoz živil iz države, dokler niso krite domače potrebe, bi to nekoliko res uplivalo na znižanje, toda v tem slučaju bi nastala nevarnost, da bi domači trgovci nakupili več blaga, nego bi ga v enem letu prodali in lahko bi se zgodilo, da bi potem država ne mogla izpolniti svojih obvez napram inozemstvu. To pa bi slabo uplivalo na državno gospodarstvo in na kurz naše valute. Ukinjenje carine pa''lbi znatno znižalo državne dohodke in država bi bila primorana dobiti primanjkljaj z novim povišanjem davkov. Vendar pa je še nekaj poti k znižanju cen, o tem pa bomo govorili drugič. Dnevne vesti. Orlovski sejem. Pri klerikalni vladi v Ljubljani obstoja poseben teroristični oddelek, kojega naloga tiči v tem, da nadleguje podrejene oblasti in občine z zahtevami in predpisi, kako naj vplivajo na ubogo ljudstvo z obljubami in grožnjami, da se udeleže v »veličastnem« številu te veleklerikalne prireditve. Vse, kar le za silo leze, dobi na bog ve če-gave stroške Sokolom ukradeni kroj in na Stotine kmečkih godb je alarmiranih in z oslovskimi čepicami pokritih, ki bodo radi pomanjkanja telovadcev občinstvu, kakor se na sejmu spodobi, lepo kratek čas delali. Istotako dobijo Marijine družbe rudeče čepice in transformacija v Orlice je zvršena. Kakor so na procesijah vajene, bodo v Mariboru korporativno korakale kot del bojevite cerkve. Studentje-koritarji, ki uživajo ob farov-ških mizah v potu župnikovega obraza pri- blestela solza v očeh. Vse je strmelo in ga občudovalo, od kdaj je Karlo umetnik ? Niso vedeli, da je ljubezen ona moč, ki dela čudeže. Ko je odložil gosli, je stopila k njemu Irma in mu stisnila desnico v znak čestitke. »Hvala ti, gospa!« Gospa, kako se to glasi. Izginil je z vrta, nikdo ni videl kdaj. ffc Proti jutru, ko se je pijana družba razhajala, so ga našli v verandi mrtvega. V roki je držal pismo — Irmi v slovo. Spogledali so se ljudje, nihče ni razumel. Prišla je tudi Irma, ki sprva ni hotela verjeti. »Res! — O, pojdite proč od njega, jaz vem zakaj je vse to«. Pustili so ju; njen, nadporočnik je zrl topo pred se; tudi on je sedaj razumel. Gosli so utihnile. Irma je vstala. »Odpotujvaj odtod, tu mi ni več obstanka«. Se isti dan je oddrdral voz z novoporočencčma v tujino, stran od kraja, kjer se je pregrešila nad prisego. delani kruh in pečenko in gledajo seveda še za celo leto naprej v bodočnost, bodo nastopili tudi korporativno, da pokažejo celemu svetu, da še klerikalcev ne bode danes ali jutri konec. In ti pajaci si domišljujejo, da naj mariborski naprednjaki njim na čast okrasijo svoja okna! Kdo se ne smeje? Še enkrat Orlovski „tabor“. Prijatelj lista nam poroča, da baje klerikalci širijo vest, da mora naše občinstvo razobesiti zastave in vzeti na stanovanje tujce, ki jih hočejo zbobnati v Maribor. V pojasnilo naši javnosti povemo, da nima nobena oblast pravice zahtevati kaj sličnega od nobenega zasebnika in od nobenega urada. Jasno je seveda, da noben naprednjak ne bo temu črnemu nazadnjaštvu na ljubo okrasil svojih oken in sprejel klerikalcev na stanovanje, še manj pa dal svoja okna radovednežem na razpolago. Disciplina se krha v Protičevem taboru. Značilno je, da pri zadnjem glasovanju o pasivni volilni pravici učiteliev Protič že ni mogel več obvladati svojega kluba. Osem radikalcev je glasovalo za predlog demo-1 kratov, devet na se jih je odstranilo, ker si še vendar niso upali glasovati za naš predlog, proti pa navzlic Protič-Koroščevemu terorizmu niso hoteli. Trije radikalci so celo javno v zbornici nastopili in govorili v prilog našemu predlogu. To so značilna in ob enem razveseljiva znamenja. Naši klerikalci klečijo pred kmetom. Ostuden je klerikalizem v verskem oziru. Pokopali so izvirno krščansko vero, ustanovil so svojo novo vero: svetohlinsko tercijajstvo. Pa končno vse to se še prenese. Ali še bolj ogaben in ostuden je klerikalizem posebno oni v mestih na političnem oolju. Odkar so drugi stanovi v svoji pameti že toliko napredovali, da so spoznali te na zunai pobeljene, na znotraj pa smrdeče grobove, in najdemo nad izobraženimi klerikalci samo še najbrezvestneiše koritarje, so se z vso vnemo vrgli nad kmete. Kmet je že od nekdaj videl v meščanu svojega nasorotnika. Dolžnost vsega razumništva, v prvi vrsti pa krščanskih organizacij bi bila, fo nasprotje ublaževati, kmetu razjasniti, da tudi on ravno tako ne more živeti brez meščana, kakor nasprotno tudi meščan brez kmeta ne. Kajti končno smo vendar vsi izšli od zibelke, ki je tekla na kmetih. Pa kaj je tem farizejem za krščanska načela, za medsebojno mirno življenje in sporazum. Njih cilj je naravna nasprotja med meščanom in kmetom umetno še poostriti. Hujskajo kmeta, češ, kar prodaš meščanu, le dobro mu zasoli ! Kmet te hinavce vboga, zahteva na trgu včasi neverjetne cene tudi za stvari, (na primer jagode), ki ga pravzaprav nič ne stanejo. Namesto, da bi ravno klerikalci kot voditelji kmetov, jim lepo pojasnili, da tako odiranje ni krščansko in niti ni več človeško, ne, ga še dalje hujskajo in mu vce-puiejo v dušo grožnjo, da puste meščane sestradati, če jih v mestu ne pustimo prodajati kakor se komu zljubi. Ti falotje nič ne pomislijo, da s takimi svetohlinskimi hujskarijami škodujejo tudi svojim lastnim v mestu živečim pristašem, da škodujejo kmetu samemu, ker se meščan skuša maščevati z enakim orožjem, če kmet od njega kaj rabi. Toda čakajte. Pride čas, ko boste morali izročiti kar ste oropali, zemljišča župnišč in kapiteljev in ko boste morali tudi sami na trgu od kmeta kupovati tedaj bi vas radi vedeli, ali boste še klečali pred kmetom, kot danes, ko kmet še ni spoznal vaše črne duše. Še »delovanje" komisarja dr. Leskovarja. Kadar obišče naš plačani komisar svoio domačo občino Oplotnico, zelo pridno »deluje* v višjo čast in slavo dr. Leskovarja-Na nedeljskem shodu JDS v Oplotnici je nek kmet tudi vprašal govornike, kai bo z vinskim davkom, katerega odpravo je baje Predlagal dr. Leskovar. Ljudstvu je bilo na to pojasnjeno, kolikor se ja ravno demokratska stranka trudila za odpravo krivičnega vinskega davka in je to tudi dosegla, ne da bi se klerikalni voditelji količkaj ganili najmanje pa seveda komisar s plačilom 6. razreda, advokat dr. Leskovar. Gospod komisar bo torej koristneje deloval, če se v bodoče briga izključno za mastne dohodke in dra-ginjske doklade za svojo ženo in otroke, kot pa da se šopiri med Pohorci s pavovim perjem, — saj vendar ve, da pride vse na dan. Kdo hoče 5 dni dopusta in sicer izrednega dopusta za Orlovski tabor naj se hitro zglasi pri deželni vladi .direktno ali pa pri pred-stojništvu uradov, kjer dobi za nameček še 300 dni odpustkov ter garancijski listek za prve sedeže v nebesih. V smislu tozadevnega vabila deželne vlade za prirejanje čukovskih plesov je pričakovati, da se teh izrednih dopustov in dobrot udeleže tudi vsi železničarji, poštno osobje, policija, orožništvo, sploh vsakdo, kdor na račun tega dirndaja noče 5 dni nič delati. „Čehoslovaška“ damska kapela. Se je kdo v Mariboru živečih Čehoslovakov že prepričal o pristnosti „čehos!ovaške" damske kapele v ,tNarodni kavarni ?“ Skrajni čas je, da se to na temeljit način zgodi. Pozor na 1 in 2 K bankovce. Po Mariboru kroži izredno mnogo 1-2 K bankovcev z žigom občinski urad Borovnica in Hoče. Našint javnim organom se je posrečilo zasačiti tihotapce, ki so preko Lučan z drugim blagom vred iz Nem. Avstrije poskusili vtihotapiti tudi 1-2 K bankovce s ponarejenim žigom obč. urad Hoče. Bi ne bil skrajen čas, da se ti bankovci že zamenjajo. Veriženje z jajci. Zanašajoč se na potuho v »Straži« in »Slov. Gosp.* prakticirajo kmetice iz obmejnih krajev tako: Nakupijo doma poceni jajca, jih prineso v Maribor trgovcu po 1*40 K, gredo na trg, pokupijo vse kar se dobi in nesejo zopet trgovcu ali pa — in to se godi v večji množini — domov ter odtod preko meje v Nem. Avstrijo. Naša čevljarska obrt pred katastrofo. Naše občinstvo, ki zabavlja nad čevljarji, da so cene židovsko pretirane, najbrže ne Sluti, 4% stoje zlasti oni čevljarji, ki imajo večje delavnice in izdeljujejo tudi čevlje iz kupljenega usnja, tik pred polomom. Uganka ni težka. Danes stanejo zunaj izgotovljeni čevlji manj, kakor pri nas samo usnje. Torej mora naš čevljar vse delo opraviti zastonj, če hoče čevlje oddati vsaj za pribdžno isto ceno kakor je zunaj. A živeti mora čevljar, družina in ŽJveti morajo delavci. Večje izdelovalnice odpuščajo delavce, ista usoda čaka tudi delavce pri manjših obrtnikih. Kje leži krivda ? V prvi vrsti gotovo pri velikih tovarnah usnja, ki so z blagom nesramno špekulirale že med vojno in ki so tud} v naši dobi počele kar so hotele s tiho toleranco oblasti. V veliki meri za novejše usnje pa so krivi mesarji, ki prodajajo meso po 24 K, a kože pa po 40—45 K, dočim so preje predajali meso n. pr. po 1 20 K kože pa po 60 vinarjev. In zakaj vse to? Zato ker oko postave vidi kvečjem male branjevke in kmetice, pred velikimi lopovi pa Se klanja „Na zdar" ... ali celo — KHabe die Ehre !\ Odmev dopisa iz Št. Lenarta. Vaš dopisnik iz St. Lenarta o prostih nedeljah in praznikih opravičeno kritikuje ondotne urade. Iz časov stare Avstrije imamo namreč nekaj starih birokratov, vajenih službe na videz, kajti tudi takrat se je ob nedeljah in praznikih šlo v pisarno dolgčas prodajat, delal ni nihče. Sedaj v Jugoslaviji pa hočejo nekateri s takim ravnanjem samo zakrivati svojo nezmožnost. Pri tukajšnji davkariji so Vidov dan trdo dejali, in le par gospodov je šlo v svojih starih cilindrih v cerkev. Pred praznikom sv. Petra in Pavla se jim je namignilo, češ, jutri pridemo dopoldne itak v pisarno in tedaj se pogovorimo radi regentovega sprejema. Pogovor je bil pa tak, da bi financa skoraj ne bila zastopana pri sprejemu. Na kraljev god pa se jim je kategorično zapovedalo biti v pisarni med uradnimi urami dopoldne in popoldne; le oni, ki gre k maši je med mašo prost, prej in poznej pa ne. — Nekaj ur po tem odloku je vendar prišel migljaj od zgoraj doli, ker je sicer mirno uradništvo nad tako brez primerno nesramnostjo glasno godrnjalo in s sramežljivim obrazom se je dovolijo iti dopoldne k maši, popoldne pa prosto. Ta slučaj nam jasno razsvetljuje intenci j e nekaterih za pokoj godnih razvalin, katerih imena danes zamolčimo, pri ponavljajočem slučaju pa jih brezobzirno razkrinkamo. Uradništvo naj dela določene uradne ure, nedilje in praznika pa ima prrrico p*čivati, kakor je povsod navada. Tudi vedno spreminjanje uradnih ur je nadlega za uradništvo in občinstvo; nekateri uradi v Ljubljani imajo soboto popoldne prosto, v Mariboru bi jim pa najraje niti nedelje popoldne ne privoščili, še manj celi dan. Zato je to naš zadnji resni opomin Mariboru in Ljubljani; kdor se protivi, ta naj gre, ali pa mu mi pomagamo da ide. Trgovski gremij nam sporoča, da so oči* tanja, ki jih vsebuje naša notica „Sladkor“ objavljena v četrtkovi številki našega lista popolnoma neupravičena in lažnjiva, ker ni na zborovanju trg. gremija bilo niti najmanjšega govora • odpotegnjenju sladkorja iz prometa. Ker tudi oseba, ki nam je to vest prinesla, ne more svoje trditve podkrepiti z zadostnimi dokazi, jo smatramo tudi mi za neresnično. Od ljudi pa, ki nam dopošiljajo različne vesti zahtevamo, da nam sporoče le take vesti, katere lahko tudi s konkretnimi dokazi podprejo. Pritožbe slovenskega hribolazca. Prejeli smo : Predvsem, zakaj je še tako malo samo-slovenskih napisov po našem prelepem Pohorju ? Zakaj mirno trpimo, da se mora slovenski hribolazec kloniti pri gorskih postojankah Št. Bol-fenk in „Marburger Hiitte" samonemškemu oskrbništvu? Nismo tako daleč šovinisti, da bi zahtevali od starih ljudi, ki se v 60. letih na slovenski zemlji še niso naučili vsaj za silo našega jezika. Toda, ali naj si oskrbe osobje, ki je vešče obeh jezikov, ali pa naj se iz našega slovenskega Pohorja umaknejo v penzijo *ed sVoje samonftmške brate in sestre. Dovolj bodi tega, dovolj, ker trpimo že dve leti, a tretje leto ne smemo več, ali pa nismo samosvoj narod, temveč mednarodne — mevže. Večji, ope-tovani slovenski naval na te zadnje ostanke našega suženjstva bo gospodarje teh zavetišč primoral do kapitulacije. Sploh se mi zdi, da se m* za razmere zlasti v „Marburger Htltte" premalo zanimamo. Kakor mnogo znamenj kaže, to niso več izletišča nemških hribolazcev, ampak shajališča nemških pijancev ip politikov* to uvi-devajo tudi trezni nemški obiskovalci teh gostišč, ki ravno zaradi preveč pijančevanja in politiziranja raje zahajajo v solidnejo slovensko Ruško kočo. A ravno ta nemški naval na slovensko kočo je privedel naše hribolazce v čudno luč. Dočim v nemški koči — tudi če razumejo slovenski, nočejo niti odzdraviti na slovenski pozdrav, je naš slovenski oskrbnik v slovenski koči še preljubeznjiv napram nemškim gostom. V naših spominskih knjigah se čitajo nemške surovosti, ki so težka obtožba nas samih, toda obtožba, da hočemo še vedno hlapčevati Nemcem, namesto se pokazati Nemcem nasproti kot go-8poaarji. Tudi gospodar naj bo vliudcn, ampak odločen. Oskrbniki naših slovenskih gorskih zavetišč tudi kot podjetniki ne* bodo trpeli prav nobene škode, če se ravnajo no teh načelih, in konečno za danes še to: Članom »Sloveti-skega planin, društva" ne dovoljujejo nemške koce nobenih ugodnosti. Zakaj nasprotno nudijo n. ..kože kanona razpuščenega, torej v Jugoslaviji ne več obstoječega „D. 6. A1d. Verein" iste ugodnosti kakor nam? (Glede slednje omenjene pritožbe dvomimo, da bi bila utemeljena, "rosimo navedbo konkretnih slučajev. Op. ur.) .. Pijava častnikov in vojaških urad-in S ?er obstojajo dvomi, kateri rezervni morain častnik' {er vojaški uradniki se komandi ,a*,tl mariborski pukovski okružni rezervni ’ in31 se seda> tudl te) ,avil°- 0ni uradnik fitett-Pob°ieni o{iciril ter v°ia5ki ~ ut'J t° "“i’1 s';reiem ~ dh f ■ ®ailde 0 tem obvestili čim w službenem vojnem Ifstu razglašen, V dvomljivih slučajih naj vsak povpraša ustmeno ali pismeno Dri pukovsk!: okružni komrndi, katera da vsak čas potrebna • Pojasnila. Uprava dvora Njegovega Visočanstva *r»,ia je po nalogu N j. Kr. Visočanstva prestolonaslednika poslala mestnemu magistratu jflariborskemu 4000 K, ki so se izplačale kot Pomoč od avtomobila regentovega spremstva °tarišem takrat povožeoega in v bolnico pre- peljanega dečka Franca Karnekar-ja iz Studencev. Ministrstvo narodnega zdravja je z odlokom z dne 14. julija 1920 št. 16.617 uvrstil občno javno bolnišnico v Mariboru med one zavode, na kojih se v smislu na-redbe z dne 16. septembra 1910 morejo iz-vežbati specijalisti. Velikodušen dar. Tukajšnja lesna industrijska družba »Drava« je darovala našemu slovenskemn mestnemu gledališču za pokritje deficita lanske sezone 10.000 kron Gledališko vodstvo izreka tem potem požrtvovalnemu podjetju najsrčnejšo zahvalo. Mi pa želimo, da bi našel ta zgled obilo posnemovalcev- Nocojšnji protestni shod v Narodnem domu se vrši ob 20. uri (8 uri zvečer) in ne kakor je bilo v »Straži« pomotoma javljeno ob 16. uri (4. uri popoldne). Rokoborba. Jugdsl. atlet Jožef Ivankovič se danes zvečer poizkusi tudi v rokoborbi. Sokolstvo. Za I. pokrajinski zlet jugosloven-skega Sokolstva v Mariboru se je določil v glavnem sledeči spored: V soboto 28- avgusta zvečer dohod in sprejem sokolskih žup iz Srbije, Banata, Srema, Bosne, Hercegovine in Dalmacije, v nedelie 29- avgusta zjutraj sprejemanje sokolskih društev iz Hrvatske in Slavonije. V nedeljo takoj po dohodu zjutraj skušnje za skupne vaje, po skušnji slavnostni pohod do mestu, v nedeijo popoldan s Pričetkom ob 3. uri iavna telovadba s sledečimi točkami: 1. Simbolične proste vežbe za leto 1920 (člani); 2. igre (deca); 3. vežbe s cvetnimi loki (ženski naraščaj); 4. orodna telovadba članstva; 5. ženske proste vežbe za zlet v Pragi 1.1920 (članice); 6 vežbe z dolgimi palicami v trojicah (moški naraščaj); 7. simbollčno-ritmične vaje za I. 1920 (člani, članice). Telovadba se vrši na travniku pri »Križevem dvoru«. Po telovadbi ie velika narodna veselica v liudskem vrtu v Mariboru. Za zlet se vrše pridno priprave v več posebnih odsekih združenih o zletnem odboru, keteremu načelule brat dr. Vladimir Sernec, kot tajnik brat S. Dimnik in blagajnik brat Viktor Perne. Z včerajšnjim dnem se je otvorila stalna pisarna v Narodnem domu pod vodstvom br. Novaka, ki bo v zletnih zadevah na razpolago načelnikom odsekov in sicer članstvu vsak popoldne od 14. do 15. ure. Pisarna se nahaja v oritllčju Narodnega doma ob vhodu restavracije s Kopališke, ulice Pisarna je odprta dopoldne in popoldne, telefon začasno št. 108 Na zietno pisarno je naslavljati vse dopise, ki zadevajo prvi pok. sokolski zlet v Mariboru-Stavbni odsek ima danes zvečer ob pol 9. u» i sejo v zletni pisarni, Zdravo! Zadnje vesti. Vlada se sestavi danes ali jutri. Beograd, 24. julija. Pogajanja za sestavo nove vlade potekajo ugodno. V splošnem se pričakuje, da se sestavi nova kabinetna lista danes ali jutri, v nedeljo. Poljska prosi za mir. DKU. Varšava, 22. julija. (Brezžično.) Poljska je odposlala danes v Moskvo siedečo brezžično brzojavko: Zunanjemu ministru Čičerinu! Poljska vlada jemlje! na znanje željo sovjetske vlade izraženo v odgovoru na britiško noto od 11. julija, da je pripravljena skleniti premirje in uvesti mirovna pogajanja s Poljsko, ako za to sama zaprosi. Z željo, da se napravi nadaljnjemu kri’olitju konec ter sklene mir. predlaga poljska vlada, da se sovražnosti obojestransko takoj ustavijo ter se uvedejo mirovna pogajanja. Ta pred- log bo stavilo tudi naše vrhovno armadno vodstvo vašemu vrhovnemu armadnemu vodstvu. Sapieha, zunanji minister poljske vlade. DKU Varšava, 22. julija. (Brezžično). Komandi sovjetske vlade v Moskvi! Z ozirom na danes, 22. t. m. po poljski vladi na sovjetsko vlado v Moskvi naslovljeno ponudbo za premirje in mir, pričakuje poljsko armadno vodstvo odgovor do 25. t. m. ter prosi, da bi se mu poslalo vojaške strokovnjake z nalogo in pooblastilom sklenitve premirja. Za sestanek smatra za najprimernejšo cesto Moskva—Varšava med Baranoviczi in Brestom Litovskim. Roszwadowski, šef generalnega štaba poljske armade. Rusi niso vdrli v Besarabijo. DKU Dunaj, 23. julija. Kraljevi romunski poslanik je bil pooblaščen razglasiti, da so vesti o ruskem vpadu v Besarabijo popolnoma brez podlage. Rusi in Nemci. DKU Dunaj, 23. julija. »Neues VViener Abendblatt« poroča Iz Berlina, da je zastopnik sovjetske vlade Kopp izjavil napram nekemu uredniku »Berliner Tageblatta«, da ruske čete v nobenem slučaju ne bodo prekoračile nemških mej. Rusija hoče stopiti z Nemčijo v čim tesnejše gospodarske odnošaje ter potrebuje zato z Nemčijo mirne in prijateljske odnošaje. Irska. DKU L on d o n, 23. julija. (Reiter.) Lloyd George je izjavil, da je pripravljen pustiti Irski kakršnokoli samovlado, samo da ostane Irska še integralen del Velike Britanije. Usoda Bele Kuna. DKU Berlin, 23. julija. »Deutsche AH-gemeine Zeitung" piše o vprašanju Kuna, da ga j Nemčija na željo madžarske vlade ne bi mogla ! uročiti kot političnega zločinca, kot navadnega pa tudi ne, ker je brez dvoma političen. Bela Kun bo kot nadležen inozemec iz Nemčije enostavno izgnan. Razdelitev donavskega brodovja. DKU Pariz, 23. julija. (Havas.) Ameriški razsodnik polkovnik Hyne skliče te dni na Dunaj zastopnike Jugoslavije, Čehoslovaške, Grške, Romunije, Nemčije, Avstrije, Madžarske ter Bolgarije, da se pogode radi razdelitve donavskega brodovja. Nova laška hujskarija v Splitu. LDU Split, 23. julija. Včeraj so aretirali postreščka Rogusnika, pri katerem so našli 60 letakov D’ Annunzia, v katerih poziva na vojno proti Jugoslaviji. Letaki so polni psovk proti Jugoslovenom, ki jih imenuje D’ Annun-zio svinjarje. Pri omenjenem Rogusniku so našli tudi nekaj drugih tiskovin. Na policiji je izjavil, da mu je letake izročil italijanski častnik Marchetti z italijanske ladje »Puglia« z naročilom, naj jih ponese italijanskemu društvu »Societa Operaia«. Stavka v Rajhenbergu končana. DKU. Rajhenberg, 23. julija. Med vladnimi zastopniki ter voditelji nemškega delavstva je prišlo do sporazuma, radi česar se je stavka ukinila ter so se delavci zopet povrnili na delo- Izdaja: Tiskovna zadruga Maribor. Odgovorni urednik: Fr. Voglar. Tiska >Mariborska tiskarna d. d.« Mala oznanila Zlet Sokolskega Sa-veza SHS v Mariboi dne 29. avgusta 1920! Zobozdravnik dr. Vik- I tor Kac do 15. avgusta ne ordinira. Telefonska knjiga za Maribor, Koroško, Štajersko in Prekmurje izide v kratkem času. Do-tične cenjene tvrdke, ki želijo oddati iriserate v to knjigo, naj blagovolijo vposlati naslov na AnonČni in informačni zavod »Vedež«, Maribor, Gregorčičeva ulica 6, telefon 132. 2—1 Lepo posestvo, 20 minut od Maribora, z gozdom in vinogradom se proda. Naslov v uprav. Proda se hiiat 5 oralov zemlje in vsa živina v trgu Sv. Lenart. Vprašanja: Senekovič, Ma-Vibor, Urbanova c. 28. Proda se oprava za trgovinski lokal. Vprašanja v upravništvu. Diplomirana babica Marija Lozej, Maribor, Kejžerjeva ulica št. 4, se priporoča. 2—2 Iščemo služkinjo, starejšo, ne čez 50, kot gospodinjo. — Prednost imajo Primorke. Povprašati: Pobrežna cesta 12-14, Stergar. 3—2 ter sveža in pristna pijača (vina od 16 kron naprej) kakor dobra kuhinja je cenj. občinstvu na razpolago v restavraciji »Maribor na Grajskem trgu št. 1. Godba začne svirat ob 18. url in sicer brez vstopnine, brez pobiranja in brez povišanih cen. — Priporoča se 3-3 V. Šober. P f Iczgtz) [fc=®zzi 1 | Restavracija na lužnem kolodvoru v Mariboru S se priporoča potujočemu občinstvu, ' ■=■ Priznano izborna kuhinja. Pristna vina in sveže pivo. [j Fr. StickSer. šaši ifEte fčE®Ej~H aS^TR Razglas razprodaje. Po neverjetno nizkih cenah razprodajem mojo zalogo čevljev domačega proizvoda in sicer: Moške črne in rjave, ženske nizke in visoke, iz boksa, ševra, laka, glase itd., luksuzna, galanterijska in navadna roba. Do 200 kron po paru ceneje od navadne robe. R. Mo-njac, Maribor, Tatten-bachova ul. 21. 3—2 | Zastopstvo tovarne klobukov | | Valentin Maček v Domžalah ♦ £ se nahaja 2—1 ♦ ♦ v Mariboru, Slovenska ulica št. 15. ♦ * Sprejema v popravilo, žlšJenje, bar- • <► vanje itd. vsakovrstne damske in Z l moške klobuke ter naročila na nove. t <> I + Cene brez konkurence! Postrežba točna! Zahvala. Ob priliki smrti našega nepozabnega Stanislava izrekava najiskrenejšo zahvalo vsem prijateljem in znancem, kateri so prihitel* z krasnimi cvetlicami in ga spremili k večnemu počitku. Posebna hvala pa gospema Filipič in Kralj za njihov trud in darila. Maribor, 24. julija 1920. Hinko in Antonija Kovačič žalujoči starši. r Pohištvo ‘l Spalne, jedi’ne in gosposke sobe, kuhinjska oprava, podložki, modroci, otomane, spalni in dekoracijski divani, postelje, omare, mize in stoli iz mehkega in trdega lesa, železne postelje in umivalniki ter vse vrste lesenega, železnega in tapeciranega pohištva v vsakem slogu od proste do najfin. izvršitve po jako nizkih cenah pri tvrdki za pohištvo KAREL IPHEBS, Maribor SlomSekov trg St. S Svoboden ogled! 2I7 Ceniki zastonj I Najboljša mineralna voda Tempel vrelec, namizna voda Styria vrelet, medltlnalna voda Donatski vrelec, medicinalna pmnmn 11 i ix-inrTTrTTTnnnnnaj3iDaamDD £3S35|M Ure vseh vrst voda najmočnejše vrste. □ □□□□□□□□OOOnDDlDOlDOPDOOODDDDDODDa Inserati v našem listu imajo naj večji uspeh t zlatnina in srebrnina po zniž. cenah! Popravila vsa v to stroko spadajoča sc izvršujejo točno in ceno pri urarju Lovrencu Stoječ, Maribor 3—2 Aleksandrova cesta št. 30. mn imntTi Ti-TiinanuiJLJLmmaamaDaaaa Zastopstvo v vseh vetjih mestih in krajih. Dobiva se v vseh prodajalnah in restavracijah. Pojasnila daje Svoji k svojim >®®S>$CD®CD2>®CD(XKI)(X> co • Najlepši nedeljski izlet z iz- | ! letniškim vlakom na Koroško 3 Raznašalci časopisov l Za izvrstno oskrbo skrbi g ® hotel „Klopinsko jezero". ® (Z) (X)(X)®®&(2)(XH2)(X>CD<2)l,X1®CD®GD