6 VELIKI INTERVJU TINA URANKAR, DIPL. MEDICINSKA SESTRA
8 TEMA MESECA UREJANJE STRUG IN BREžIN REK
27 PRILOGA LOKALNE VOLITVE 2014
SLAMNIK
GLASILO OBČINE DOMŽALE
26. september 2014 | letnik liv | številka 9 | izdaja kulturni dom franca bernika domžale | cena 1,09 eur
slamnik@kd-domzale.si
Festival mladih v Domžalah
Mladi potrebujejo tudi prostor za zabavo
Na letošnjem Festivalu mladih, ki se ga je udeležilo več kot 150 mladih, se je predstavilo 14 organizacij, ki so popestrile prvo septembrsko soboto v Češminovem parku. Kot pravijo organizatorji, Mladinski svet Domžale (MSD), je ciljev festivala več. »Na prvem mestu je priprava zabavnega in privlačnega dogodka, na katerem lahko mladi Domžalčani ob začetku šolskega leta spoznajo, kaj vse bi lahko počeli v prostem času, namesto da posedajo doma ob računalniku. Poleg tega s festivalom dosežemo, da se vsaj
PORTRET
Zlatka Levstek
življenje Zlatke Levstek je vseskozi obogateno s kulturnim udejstvova-njem na številnih področjih: piše pesmi, recitira, prepeva v zboru, slika in z veseljem obiskuje številne prireditve. Letos oktobra bo praznovala okrogli jubilej in ob tej priložnosti si je zastavila cilje, ki bodo na poseben način zaokrožili njeno dosedanje ljubiteljsko ukvarjanje na kulturnem področju: septembra bo izdala novo pesniško zbirko z naslovom Sedemdeset, predstavila pa se bo tudi na samostojni razstavi v Radomljah. > 13
enkrat na leto srečajo vsi, ki se aktivno ukvarjajo z mladinskim delom,« je povedal Timi Čižek, predsednik MSD. želijo si, da bi festival postal tradicionalen, ob tem pa je njihov cilj predvsem, da se ga udeležuje neorganizirana mladina. »Pozna se, da je šport v Domžalah ena izmed prednostnih nalog občine, kar se kaže v odličnih uspehih ekipnih športov, urejenosti sprehajalnih, tekaških in kolesarskih poti in aktivnem spodbujanju mladih k športnemu udejstvovanju vse od začetka osnovne šole. Dovolj je tudi dejavnosti, ki krepijo spretnosti in veščine. Ugota-
IZ VRTCEV IN SOL
Zveza prijateljev mladine Domžale
Čeprav je pomoč, ki jo Zveza prijateljev mladine Domžale, pod vodstvom Eme Škrjanc Ogorevc, socialno ogroženim otrokom in družinam zagotavlja vse leto, so dnevi pred Tednom otroka - prvi teden v oktobru, prava priložnost, da povemo nekaj več o delu te organizacije. žal pa zaradi krize, v kateri smo se znašli, ZPM vse bolj postaja humanitarna organizacija, zaradi česar jim pogosto zmanjkuje časa, predvsem pa finančnih sredstev za še kvalitetnejše opravljanje drugih nalog.	> 14
vljamo, da je priložnosti za kakovostno in koristno preživljanje prostega časa dovolj, če se jih le potrudimo poiskati. Vendar mladi razumljivo ne želijo preživljati časa le koristno in produktivno. Želijo si tudi sproščenega druženja in zabave, kar je povsem razumljivo. Tu pa so Domžale res nekoliko 'zaspane'. Ne ponujamo skoraj nobene alternative ljubljanskemu večernemu in družabnemu življenju. Tako so se mladi prisiljeni odpraviti v Ljubljano ali zaradi slabih javnih prometnih povezav ostati doma. Skoraj nujno bi potrebovali prostor, kjer bi bila na kupu
OKOLJE
Ločevanje biološko razgradljivih odpadkov
Uredba o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom zapoveduje obvezno ločeno zbiranje biološko razgradljivih odpadkov, kar pomeni, da je prepovedano mešanje kuhinjskih odpadkov iz gospodinjstva in zelenega vrtnega odpada z drugimi komunalnimi odpadki. Ločevanje tovrstnih odpadkov je urejeno v sistem zbiranja v rjavih zabojnikih, del uporabnikov pa ima ločevanje in odlaganje biološko razgradljivih odpadkov urejeno kot kompostiranje v hišnem kompostniku.	> 17
zbrana mladinska društva, ki bi čez dan izvajala aktivnosti in mlade spodbujala k ustvarjalnemu in kritičnemu razmišljanju, ki je ključno za prehod v odraslo življenje. Ob večerih pa bi tam prirejali koncerte lokalnih zasedb in zabave. Mladi se morajo in se bodo zabavali, zato je gotovo bolje, da se jim ponudi prostor in to počnejo v delno nadzorovanem okolju kot po ulicah in parkih. Domžale torej mladim že veliko ponujajo, a kar nekaj še manjka, da bodo res povsem mladim prijazno mesto,« še poudarjajo v MSD.
Mateja Kegel Kozlevčar
SPORT
Luka Elsner, trener NK Domžale
Nogometaši Domžal v letošnji sezoni blestijo, kar čutijo tako nasprotniki kot številni navijači. V tem trenutku se piše pomemben del zgodovine domžalskega kluba, postavljajo se novi mejniki, podirajo državni rekordi. A kar je najpomembneje, članska ekipa diha kot eno in predstavlja vzor številnim mladim 'žogobrcem'. O razlogih za uspešno premagovanje nasprotnikov, disciplini in nogometnih ambicijah smo se pogovarjali s trenutno najvidnejšim trenerjem v slovenski nogometni ligi.	> 39
Etno rock festivala je polnoleten
Energija ne pojenja, in tako je letošnji Etno rock festival postal polnoleten, hkrati pa ponudil enega najbolj kakovostnih programov doslej.
Poleg prvega festivalskega dogodka, ki je bil namenjen mlajši generaciji in so ga pod imenom Festival živi izpeljali na odru v Grobljah, je treba omeniti še JariERF, dogodek, na katerem imajo možnost nastopiti najmlajši (domžalski) glasbeniki. Prav ta del celotnega festivala ima še veliko možnosti, da se razvije v imenitno predstavitev tistih glasbenikov, ki bodo v prihodnosti na-
stopali na malih in velikih odrih. Skupine, ki so nastopale na odru pred že skoraj odpisano veleblagovnico, so ponudile pokrajinsko zelo raznoliko glasbo. Uživali smo lahko v zvokih Bele krajine, Škotske in Irske, Združenih držav Amerike, vse do prekmursko-madžar-sko obarvane glasbe, da o južnoameriških ritmih niti ne govorimo. Nekaj domačega pridiha je bilo ob koncu festivala, ko so se kazalci na uri že približevali polnoči. > 2
ROK ZA ODDAJO
Naslednja številka Slamnika izide v četrtek, 30. oktobra 2014. Rok
za oddajo prispevkov je sredo, 15. oktobra 2014, do 12. ure. Pri vsakem prispevku mora biti jasno razvidno, kdo je avtor prispevka, podpis fotografa ter komentar k fotografiji. Prispevke lahko v času uradnih ur oddate v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, zunaj uradnih ur v nabiralniku na stavbi ali na naš e-naslov.
V skladu z Odlokom o javnem glasilu Občine Domžale 'Slamnik' nenaročeni prispevki ne bodo honorirani, končno odločitev o objavi prispevkov in njihovi dolžini pa sprejema uredništvo. Za vsa vprašanja smo vam na voljo na e-naslovu:
urednistvo.slamnik@gmail.com
Z urednico Špelo Keber se lahko osebno pogovorite v sredo, 15. oktobra, med 16. in 17. uro, v prostorih Kulturnega doma Franca Bernika Domžale, Ljubljanska cesta 61, Domžale. Prosimo, da svoj prihod obvezno najavite do 14. oktobra ge. Tini Kušar na telefonsko številko 01 722 50 50.
AKTUALNO
slamnik@kd-domzale.si
Drage bralke, dragi bralci,
Pred nami so lokalne volitve, na katerih bomo izbirali, komu bomo zaupali vodenje naše občine v prihodnjih štirih letih. V prilogi Lokalne volitve 2014, ki se začne na strani 27, lahko najdete vse informacije o poteku volitev v Občini Domžale, tako kot tudi seznam potrjenih kandidatov za volitve župana Občine Domžale ter seznam potrjenih list kandidatov za volitve članov Občinskega sveta Občine Domžale.
Pred mesecem dni smo na uredništvo prejeli pismo zaskrbljenega občana, ki je opozoril na kupe nanošenega vejevja in debel na brežini Kamniške Bistrice med domžalskim stadionom in Študo. Zato smo tokratno Temo meseca posvetili odgovoru na vprašanje, čigava je odgovornost za urejanje strug in brežin rek in zakaj omenjeno stanje še ni sanirano.
V času, ko se vse bolj zavedamo, kako pomembno je nuditi prvo pomoč še pred prihodom reševalcev, v Domžalah potekajo brezplačni tečaji temeljnih postopkov oživljanja z uporabo zunanjega avtomatskega defib-rilatorja. Tečaji so organizirani v Zdravstvenem domu Domžale, vodi pa jih dipl. med. sestra Tina Urankar, s katero smo se v Velikem intervjuju pogovarjali o delu naših reševalcev, poteku tečaja ter o tem, zakaj največ škode naredimo takrat, ko ne naredimo ničesar.
Veliko zgodbo o uspehu pa beležijo tudi naši nogometaši pod vodstvom trenerja domžalskega nogometnega kluba, Luka Elsnerja, ki nam je v športnem intervju zaupal razloge za uspešno premagovanje nasprotnikov ter kako ob vsem uspehu ostati na realnih tleh.
Prvi teden v oktobru je posvečen otrokom. V okviru Tedna otroka se bo v Domžalah odvijalo kar nekaj prostočasnih in razvedrilnih programov, ki jih organizira Zveza prijateljev mladine, na katere ste skupaj z otroki toplo vabljeni. O kulturnih dogodkih v Občini Domžale pa boste od sedaj naprej seznanjeni tudi s prenovljenim koledarjem kulturnih prireditev, ki ga najdete v sredini časopisa, s katerim želimo izboljšati pregled nad ponudbo kulturnih dogodkov, da se boste laže, morda pogosteje in še pravočasno odločili za trenutke, ki nam popestrijo in obogatijo vsakdan.
Špela Keber, odgovorna urednica
Etno rock festival je polnoleten
Konec avgusta in v začetku septembra so se iztekli koncerti in drugi dogodki letošnjega Etno rock festivala, ki se je kar premalo pompozno prelevil v FER - festival rocka in etna.
Zelo prijetno je bilo na odru Etno rock festivala prisluhniti tamburicam in vsem drugim glasbilom, ki so v polnem zvoku Tamburaškega orkestra Vrhpolje odmevali na domžalskem odru. Čeprav povsem ljubiteljska zasedba tamburašev, je zvenela lepo in melodično, celo lirično in zaneseno.
V škotske, irske in keltske zvoke so nas popeljali člani zasedbe Beer Belly iz Kranja, ki so navdušili s svojo značilno razigranostjo, hkrati pa so nas popeljali v še povsem nov in neznani glasbeni svet. Beer Belly so mlada in dobro uigrana ekipa, ki se je sicer odločila za izvajanje glasbe ozkega območja, vendar zna razveseliti in razigrati še tako zahtevnega poslušalca.
Kot nekakšno nadaljevanje, le z drugega konca sveta, so bili člani zasedbe Hadik Mihaly bend iz Lendave. Njihov pretežni instrumentalni nastop bi sicer veliko bolj sodil v kakšno prijazno kavarniško okolje kot na oder med stanovanjskim kolosom SPB in vse bolj oslabljeno trgovsko ponudbo nekdanjega podjetja Vele. Tudi Hadik Mihaly bendu se pozna že kar dolga kilometrina, njihova glasba pa nas je v ritmih prestavila iz krute sedanjosti na začetke glasbene ustvarjalnosti prejšnjega stoletja.
Kontrabantarji nikakor nočejo biti zvezde 'lastnega' festivala in se kot glavni organizatorji pošteno umestijo nekje v sredino festivalskih nastopov, ko ugasnejo luči televizijskih poročil. že lanski nastop je nakazoval spremembe v zasedbi, letošnji pa je ponudil povsem prenovljeno postavo. Najbolj navdušeni ljubitelji prekmur-sko-madžarsko obarvane glasbe so seveda pogrešali staro in prekaljeno zasedbo, a čas gre naprej, z njim pa se spreminja tudi zvok skupine. Kontrabant v novi postavi je pomlajen, seveda z dvema dobro utrjenima stebroma (Bela Szomi Kralj, Dušan železnikar).
Del Kontrabanta (z leve): Dušan Železnikar, Tomaž Juvančič in Bela Szomi Kralj
Prav mladi člani (Pal Szomi, Tomaž Juvančič in Matisas Severhen) dajejo novemu Kontrabantu povsem novo energijo in dimenzijo, saj svoje glasbeno znanje spretno uvrščajo med želje svojega 'šefa'. Szomi Kralj kot avtor glasbe in pisec besedil (pesmi) ter instrumentalist še vedno izstopa na čelu zasedbe. Nikakor pa ob sodobnejših lirično naravnanih skladbah ne pozabljajo na nekdanji železni kontraban-tovski program. To je po svoje prav, saj si poslušalci na koncertih vedno želijo slišati tudi skladbe, ki jim preprosto rečemo - uspešnice. Teh pa je stara
zasedba Kontrabanta ustvarila kar veliko in s tem dosegla tudi svojo širšo prepoznavnost.
Predzadnji gostje 18. ERF, zasedba Las Cuerdas, nas je popeljala v zvoke Južne Amerike. A ko so mladi glasbe-
niki začeli nastop, bi jih v tistem trenutku veliko raje poslušali nekje ob morju, v soju lune, ob vonju morja in soli. Mednarodna zasedba, v kateri je tudi nekaj Slovencev, je ponudila poln zvok, ki je na trenutke spominjal na Santano in podobne zasedbe.
Letošnji festival je zaključila zasedba Terrafolk, ko so bila ušesa že polna najrazličnejših zvokov. Ko so veke že silile na oči, so nas popeljali na kar malo predolga glasbena popotovanja.
In kako naprej? Vizija, usmeritev, glasba in izbor nastopajočih naj po mojem mnenju ostajajo, kot so bile do zdaj, na skoraj vseh etno rock festivalih. Z izborom kakovostnih in raznolikih izvajalcev festival pridobiva ugled, organizatorji pa bodo morali začeti razmišljati o drugi lokaciji. V času, ki je povsem povozil nekdanjo ugledno (rumeno) veleblagovnico, bi veljalo poiskati drugo okolje, v katerem bi se tako izvajalci kot obiskovalci koncertov vsekakor bolje počutili. To sicer ne pomeni, da bi morali ERF na vsak način preseliti - na primer v Kulturni dom Franca Bernika -, a tam bi (lani) veliko raje poslušal harmoni-karskega virtuoza Marka Hatlaka kot na odru ERF, obdanega s številnimi reklamnimi napisi. Vem, brez tega ne gre, to prinaša denar za izvedbo festivala, ki vsekakor ni poceni. že leta ga podpira tudi domača Občina Domžale, za njihov prispevek jim gre vsekakor velika pohvala. Enako velja tudi za glavnega pobudnika in organizatorja Festivala etna in rocka. Upajmo le, da Bela Szomi Kralj ohrani toliko energije, kot jo je v vseh osemnajstih razdal glasbenikom, ki so imeli možnost, da nastopijo na domžalskem odru, in obiskovalcem, ki so se naposlušali vseh mogočih etno in rock glasbenih slogov z vseh koncev sveta.
PRIMOŽ HlENG
Lions klub Domžale pod pokroviteljstvom Občine Domžale prireja
VELIKI DOBRODELNI KONCERT
Ansambel Saša Avsenika in Tanja Žagar s skupino Avantura

Podarimo očem nasmeh!
25. oktober 2014 ob 20h v Hali Komunalnega centra Domžale cena vstopnice: 10 eur prodaja vstopnic: Petrol - Eventim

Krajevna skupnost Ihan
Komisija za spremljanje pohodniško-rekreativne akcije HORUK NA KRIžENTAVER
RAZPIS ZA TEK NA KRIŽENTAVER
Datum in čas: sobota, 4. oktobra 2014, ob 10. uri Kje:	zbirno mesto - gostišče Mngan
Prelog, Breznikova 2 Dolžina proge:pribl. 5 km - tek po gozdu Kategorije: moški - do 20 let moški - od 40 let moški - nad 40 let ženske - do 20 let ženske - od 40 let ženske - nad 40 let
Prijave zbiramo do vključno 3. oktobra 2014 na elektronski naslov: krajevnaskupnost.ihan@gmail.com
V prijavi navedite podatke: ime, priimek ter starost pred tekom od 9. do 9.45 ure na prireditvenem prostoru
Prijavnino 7 EUR poravnate pred tekmovanjem na zbirnem prostoru. V prijavnino sta všteti malica in pijača.
Zdravstveno varstvo: Vsakdo tekmuje na lastno odgovornost.
NAGRADE: najboljši čas - nagrada odojek
ostali udeleženci teka praktične nagrade - žrebanje
Razglasitev rezultatov 1 uro po končanem tekmovanju v gostišču Mngan.
Informacije na telefonski številki 041 16 77 69.
SLAMNIK JE GLASiLO OBČINE DOMŽALE, IZHAJA V NAKLADi 12 000 iZVODOV iN GA PREJEMAJO VSA GOSPODiNJSTVA BREZPLAČNO. Ustanoviteljica glasila je občina Domžale. Izdajatelj: Kulturni dom Franca Bernika Domžale, zanj direktorica Cveta Zalokar / Odgovorna urednica: Špela Keber / E-naslov: uredništvo. slamnik@gmail.com / Oblikovna zasnova: Mojca Bizjak, Klemen Gabrijelčič / Prelom in priprava za tisk: Zavod Zank / Lektorica: Mateja Blažič / Tajnica: Tina Kušar, tel.: (01) 722 50 50, faks.: (01) 722 50 55, slamnik@kd-domzale.si, Ljubljanska cesta 61, Domžale / Uradne ure: od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure, ob sredah tudi od 14. do 16. ure / Tisk: Delo d.d., Dunajska 5, 1509 Ljubljana/ Priprava prispevkov: prispevke v digitalni obliki je potrebno oddati v doc zapisih, digitalne fotografije pa ločeno v jpg formatu (brez stiskanja) najmanj 200 dpi. prispevki natisnjeni na papirju, morajo biti zaradi optičnega prepoznavanja besedil printani v arial ali times new roman pokončnih fontih velikosti 12 (do največ 16) pt. Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja prispevkov.
slamnik@kd-domzale.si
AKTUALNO
Natečaj Sprehod med slamnikarskimi tovarnami
IDEJA.si - zmagovalka natečaja za izdelavo logotipa in zasnove publikacije za projekt ureditve tematske poti Sprehod med slamnikarskimi tovarnami
Občina Domžale je konec junija razpisala javni, anonimni natečaj za likovno izdelavo znaka (logotipa), ki izhaja iz že obstoječega logotipa Slamnikarskega muzeja Domžale, in oblikovanje zasnov naslovnice ter notranjosti publikacije za projekt ureditve tematske poti 'Sprehod med slamnikarskimi tovarnami'. Projekt je zasnovan kot dopolnitev ponudbe slamnikarskega muzeja Domžale, ki bo hkrati tudi osnovna in informacijska točka sprehoda.
Na povabilo k oddaji ponudbe, ki so jo zainteresirani lahko posredovali do 26. avgusta, se je odzvalo 18 avtor-
Avtor: IDEJA.si
mivih rešitev, po svoje raznolikih, a s skupno idejo - motivom slamnika. Nekatere izmed njih si lahko ogledate spodaj.
Izmed 22 pravočasno prispelih rešitev je bila po mnenju strokovne žirije najboljša rešitev avtorja: IDEJA.si iz Ljubljane. Takole so se predstavili zmagovalci natečaja: »IDEJA.si smo skupina posameznikov, ki v procesu ustvarjanja novih identitet, razvijanja blagovnih znamk in grafičnega oblikovanja uresničujemo svojo kreativo. Oblikovalske rešitve tiskovin, spletnih strani in mobilnih aplikacij nastajajo s poznavanjem sodobnih tehnologij. So-
SPREHOD
slamnikarskimi tovarnami
Avtor ne želi objave avtorstva
jev, ki so skupaj oddali 23 zanimivih rešitev, po svoje raznolikih, a s skupno idejo - motivom slamnika. Nekatere izmed njih si lahko ogledate spodaj.
Izmed 22 pravočasno prispelih rešitev je bila po mnenju strokovne žirije najboljša rešitev avtorja: IDEJA.si iz Ljubljane. Takole so se predstavili: »IDEJA.si smo skupina posameznikov, ki v procesu ustvarjanja novih identitet, razvijanja blagovnih znamk in grafičnega oblikovanja uresničujemo svojo kreativnost. Oblikovalske rešitve tiskovin, spletnih strani in mobilnih aplikacij nastajajo s poznavanjem sodobnih tehnologij. Soustvarjamo s podjetji, ki
Avtor: IDEJA.si
Sprehod med
slamnikarskimi
tovarnami
Avtor: IDEJA.si
Marcel Hudovernik
razumejo, da so izvirna ideja, vizualna komunikacija in uporabniška izkušnja ključnega pomena za prepoznavno in kvalitetno končno podobo. Novi izzivi predstavljajo nove ideje.«
Izbrana rešitev - zasnova logotipa je enostavna, likovno čista, izvirna in ... sveža. Primerna je za vse pojavne oblike logotipa. Na simbolični ravni preplet linij (posameznih slamic) po besedah avtorja predstavlja preplet prehojenih poti med slamnikarskimi tovarnami, lahko pa tudi vzpon in zaton nekoč uspešne slamnikarske industrije in obrti .
Projekt ureditve sprehoda med nekdanjimi slamnikarskimi tovarnami s tem še zdaleč ni končan. že jeseni načrtujemo izdajo vodnika za samo-vodenje, ki bo oblikovan na podlagi izbrane natečajne rešitve in predstavitev na spletu, v prihodnje pa morda
Gregor Korelc
tudi oblikovanje središčne točke sprehoda z maketo središča Domžal nekoč in danes.
IDEJA.si - zmagovalka natečaja
Občina Domžale je konec junija razpisala javni, anonimni natečaj za likovno izdelavo znaka (logotipa), ki izhaja iz že obstoječega logotipa slamnikar-skega muzeja Domžale in oblikovanje zasnov naslovnice ter notranjosti publikacije za projekt ureditve tematske poti »Sprehod med slamnikarskimi tovarnami«. Projekt je zasnovan kot dopolnitev ponudbe slamnikarskega muzeja Domžale, ki bo hkrati tudi osnovna in informacijska točko sprehoda.
Na povabilo k oddaji ponudbe, ki so jo zainteresirani lahko posredovali do 26. avgusta, se je odzvalo 18 avtorjev, ki so skupaj oddali 23 zani-
Jelena Jančič Bobbera, Igor Bobbera
ustvarjamo s podjetji, ki razumejo, da so izvirna ideja, vizualna komunikacija in uporabniška izkušnja ključnega pomena za prepoznavno in kvalitetno končno podobo. Novi izzivi predstavljajo nove ideje«.
Izbrana rešitev - zasnova logotipa je enostavna, likovno čista, originalna in . sveža. Primerna je za vse pojavne oblike logotipa. Na simbolični ravni preplet linij (posameznih slamic) po besedah avtorja predstavlja preplet prehojenih poti med slamnikarskimi tovarnami, lahko pa tudi vzpon in zaton nekoč uspešne slamnikarske industrije in obrti .
Projekt ureditve sprehoda med nekdanjimi slamnikarskimi tovarnami s tem še zdaleč ni končan. že v jeseni načrtujemo izdajo vodnika za samovodenje, ki bo oblikovan na podlagi izbrane natečajne rešitve in predstavitev na spletu, v prihodnje pa morda tudi oblikovanje središčne točke sprehoda z maketo središča Domžal nekoč in danes.
VELIKO JAVNO SOOČENJE
KANDIDATOV IN KANDIDATK ZA ŽUPANA OBČINE DOMŽALE
Hala komunalnega centra Domžale
sreda, 1. oktober 2014, ob 18. uri
Vas zanima kdo kandidira za župana Občine Domžale? Kdo bodo predstavniki strank in list v Občinskem svetu? Kdo in kako bo kreiral kvaliteto našega življenja v naslednjih štirih letih?
Kakšni so njihovi argumenti in kdo si upa narediti več?
Pridite, vprašajte in sodelujte pri kreiranju usode Domžal v naslednjih štirih letih!
Vabljeni!
Organizator soočenja: Domžalsko-kamniške NOV!CE in Domzalec.si.
Spoštovani.
Vljudno vabljeni na predstavitev in soočenje vseh kandidatk in kandidatov za županjo in župana občine Domžale ter list za občinski svet, ki bo v torek, 30. 9. 2014 ob 18 uri v Kulturnem domu Franca Bernika.
Vabljeni.
Organizator soočenja: RTA Regijska tiskovna agencija in KUD Jožeta Karlovška
7P Zveza lTrin Prijateljev IVltjMladineDomžale
POVABLJENI NA DOGODKE OB TEDNU OTROKA
Sreda, 8. oktober 2014, od 15. ure dalje, park ob Občini Domžale:
•	osnovne šole predstavljajo interesne dejavnosti, otroške igre, poligon, harmonikar,
•	povabili smo tudi tabornike in planince, da nam pokažejo svoje veščine in otroke povabijo medse.
Petek, 10. oktober 2014, ob 17. uri, Kulturni dom Franca Bernika Domžale:
•	film Zeleno kolo za otroke nižje stopnje OŠ.
Sobota, 11. oktober 2014, ob 10. uri, Kulturni dom Franca Bernika Domžale
•	film Gasilec Jože in Pikec Ježek za predšolske otroke.
Dobrodošli, pustite računalnike in se nam pridružite pri zdravem načinu življenja. Poskrbimo skupaj za razigrano in ustvarjalno otroštvo!
ZVEZA PRIJATELJEV MLADINE
Domžale
iz URADA ZUPANA
slamnik@kd-domzale.si
Ne rabijo solz, podajmo jim roko!
Lucija in Hana
Vsaka mama najbolje ve, kakšno veselje ji pomeni novica o nosečnosti. To je za žensko prav gotovo nekaj najlepšega v življenju, novorojeni otrok pa mali čudež, ki se s svojo borbenostjo že v prvih urah, dneh in mesecih življenja zoperstavlja vsem novim oviram v življenju. A vse, kar se zdi zdravim lju-
Ceprav je takoj po rojstvu kazalo, da je vse v najlepšem redu, pa se je pri njenih dveh mesecih na podlagi magnetne resonance postavila diagnoza: septoptičnadispanzija oziroma poškodba vidnega živca.
Hana danes obiskuje že drugi razred OŠ Dragomelj. Ceprav operacija
Tudi Lucija z Vira pri Domžalah obiskuje drugi razred osnovne šole s prilagojenim programom, OŠ Roje. Lucija ima največ težav z govorom, zato tako njeni bližnji kot tudi v osnovni šoli največ pozornosti posvečajo govoru in komunikaciji z okolico. Da bi problem kar se da hi-
njihov razvoj od staršev, spremljevalcev, vzgojiteljev, terapevtov zahteva ogromno napora in truda, hkrati pa jim to predstavlja tudi veliko finančno obremenitev. Ravno iz tega razloga smo se odločili podpreti Dnevnikov humanitarni tek, ki se bo v soboto, 4. oktobra, odvijal v Marini Portorož. S
Lucija
Hana
dem samoumevno, se lahko razblini že takoj po otrokovem rojstvu. življenje v trenutku skrene na drugo pot, ki si je nikoli nismo začrtali, in prav na takšno pot so zavili tudi starši danes 7-letnih Domžalčank Hane in Lucije. Pričakovanje in vse, kar je bilo lepega, se je sprevrglo v žalost, nepopisno bolečino in strah pred prihodnostjo.
7-letna Hana iz Pšate že vse od rojstva ne vidi na levo oko, z desnim očesom pa na daljavo le 4 % oziroma 24 %, če si predmet približa na 30 cm.
očesa zaradi zdravih oči, a poškodovanih živcev ne pride v poštev, zelo rada bere knjige in je dojemljiva za novosti. Ker se s slepoto sooča že vse od rojstva, slabovidnost dojema kot nekaj normalnega, kljub vsemu pa bi ji še kako prav prišli različni pripomočki, namenjeni branju, gledanju televizije in uporabi računalnika. Pripomočki, primerni za slabovidne, so izredno dragi, Hana pa jih nujno potrebuje za lažje šolanje in samostojnejše življenje.
tro in enostavneje rešili, so strokovnjaki priporočali nakup tabličnega računalnika, ki bi skupaj s programom 'komunikator' Luciji omogočal komunikacijo z okolico prek sličic. S tem bi Lucija lahko pokazala tisto, česar ne razume, in hkrati tudi sporočila, kaj si želi. Program komunikator bi ji omogočil zelo pomembno komunikacijo z drugimi.
»Vsak, ki me pozna, dobro ve, da sem od nekdaj rad pomagal vsem otrokom s posebnimi potrebami, saj prav
skupnimi močmi bomo tako zbrali denar za 12 družin in 13 otrok s posebnimi potrebami, med njimi tudi za naši Hano in Lucijo. To sta dve punčki, ki bosta z leti prerasli v dekleti, in vsak korak bližje samostojnosti bo zanju pomenil izredno veliko. Pomagajmo tako, da skupaj z njima odtečemo 5 ali 10 kilometrov trase ob morju in tako pokažimo, da nam ni vseeno. Ne zanju ne za druge, ki se soočajo s podobnimi težavami,« je povedal Toni Dragar, župan Občine Domžale.
5.
DOBRODELNI GASILSKI KONCERT
Veseli smo, kadar lahko pomagamo tistim, ki so pomoči najbolj potrebni
Hala komunalnega centra Domžale četrtek, 2. oktober 2014 ob 19. uri
Tragična prometna nesreča na Viru
Spoštovane občanke in občani,
v soboto me je globoko pretresla novica o prometni nesreči na Viru, v kateri je ugasnilo življenje mladega fanta, ki se je nič hudega sluteč podal na svojo zadnjo vožnjo. Bolečina njegovih najbližnjih je nepopisna in ni hujšega v življenju, kot da v trenutku izgubiš otroka.
Ob tem tragičnem dogodku izrekam iskreno sožalje staršem in svojcem ter vsem, ki so fanta poznali.
Močno obsojam vsakršno objestno, hitro, drzno in nevarno vožnjo voznikov, ki s svojim dejanjem ogrožajo vse udeležence v cestnem prometu. Motivi za nerazumno vedenje v prometu so različni - iskanje tveganja, adrenalina, dokazovanja in postavljanja pred vrstniki, v odsotnosti kakršne koli odgovornosti do drugih in pomisleka, da se lahko pripeti tragična nesreča. Svoje divjanje gledajo kot igro in tekmovanje, njihovega ravnanja ni mogoče predvideti, saj se pojavljajo tako na lokalnih in regionalnih cestah kot tudi na avtocestah.
Ob tragičnem dogodku, ki se je zgodil v soboto, je izredno težko objektivno ocenjevati vzroke in posledice, ki so pripeljale do ravnanja voznikov in prometne nesreče.
žal zagotovljeni tehnični elementi cest in način prometne ureditve ne zadostujejo temu, da bi lahko vedno preprečili nepredvidljivo in ne nazadnje nepričakovano prehitro vožnjo
posameznikov. Cestni odsek, na katerem se je pripetila tragična nesreča, ima potrebne tehnične elemente, kot so: deljeno vozišče, horizontalna in vertikalna prometna signalizacija, označene in ločene površine za različne kategorije udeležencev v prometu (pešci, kolesarji, motorna vozila), označene prehode za pešce, preventivno - obvestilno signalizacijo in podobno.
Ne glede na navedeno smo v letu 2012 pričeli načrtovati sanacijo komunalne infrastrukture, ki je vgrajena v Bukovčevo cesto, in sicer se predvidevajo obnova kanalizacije, vodovoda, javne razsvetljave in nekaterih drugih tehničnih elementov, ki bodo v prihodnje vplivali na prometno ureditev na Bukovčevi cesti in izboljšali prometno varnost vseh udeležencev v prometu.
Statistike in analize kažejo, da je človek še vedno najšibkejši člen v prometnem sistemu ter odločilni dejavnik za vzrok nesreč. Zavedati pa bi se morali, da le vsi skupaj lahko prispevamo k strpnosti v prometu, odgovornejšemu vedenju v prometu in oblikovanju zavesti o pomenu prometne varnosti. S svojo vožnjo bodimo zgled vsem, otrokom, mladim in starejšim voznikom.
Srečno,
Toni Dragar, župan
Občina Domžale med najuspešnejšimi občinami
Drage občanke in občani, velikokrat ste lahko prebrali, da smo se v občini Domžale dobro odzvali na slabe gospodarske razmere, nadaljevali in končali smo mnoge projekte na različnih področjih, organizirali in podpirali kulturne, športne in druge prireditve ter se trudili, da bi se vsi občani prijetno počutili v domačem okolju. Največje priznanje za naše delo so vaše pohvale, dobri odzzivi, dobrodošle pa so tudi pripombe in kritike, na podlagi katerih lahko še izboljšamo delo v korist vseh občank in občanov. Da sodimo med najbolj razvite občine, dokazujejo ugotovitve Polone Malovrh in dopisnikov v časniku Delo, 5. septembra 2014, z naslovom 'Male občine: redke v zlatu, večina v blatu'. Avtorji so zapisali, da se male občine otepajo razvojnih težav, a med njimi so tudi biseri, ki poslujejo kot malo obetavno družinsko podjetje. Občina Domžale sodi, poleg Trzina in Komende, med najbolj razvite občine, na podlagi kazalnikov razvitosti, ki so: bruto dodana vrednost gospodarskih družb na zaposlenega, osnova za dohodnino na prebivalca občine in število delovnih mest na število delovno aktivnega prebivalstva. Poleg dobre gospodarske razvitosti pa se Občina Domžale poteguje še za energetsko najučinkovitejšo občino. Spletni portal Energetika.net je peto leto zapored povabil slovenske občine k prijavi na natečaj En.občina, s katerim spodbuja lokalne skupnosti k aktivnejšemu izvajanju projektov na področju energetske učinkovitosti. Pri oblikovanju meril za izbor in ocenjevanje bodo izhajali iz kriterijev za pripravo Lokalnega energetskega koncepta, ki so ga morale izdelati in sprejeti vse občine do konca leta 2011, potrditi pa ministrstvo za gospodarstvo. Področja ocenjevanja so: raba energije, projekti, s katerimi se zmanjša končna poraba energije (energetske sanacije javnih objektov - OŠ Preserje pri Radomljah, telovadnica pri OŠ Domžale, podružnična šola v Krtini, OŠ Domžale in OŠ Dob, rekonstrukcije kotlovnic, zamenjava zunanjega stavbnega pohištva ipd.), sanacija javne razsvetljave (zamenjava neustreznih svetilk z varčnimi), zmanjšanje toplogrednih plinov v prometu (gradnja garažne hiše), uporaba obnovljivih virov energije ipd.
Na področju energetske učinkovitosti smo izvedli mnogo projektov, zato verjamemo, da nam bo na natečaju uspelo in bomo dokazali, da sodimo v sam vrh energetsko najučinkovitejših občin.
Toni Dragar, župan
siamnik@kd-domzaie.si
iz URADA ŽUPANA
Občinske investicije
Energetska sanacija OŠ Dob in OŠ Domžale
Na OŠ Dob se nadaljuje energetska sanacija stavbe, telovadnice in menjava starega stavbnega pohištva z rekonstrukcijo kotlovnice. Dela, ki jih izvaja podjetje SGP Graditelj, bodo dokončana predvidoma do sredine oktobra. prav tako pa se nadaljuje tudi energetska sanacija stavbe OŠ Domžale (sanacija telovadnice je bila izvedena v letu 2013). Dela izvaja podjetje SGP Graditelj, d. d., in bodo končana predvidoma do sredine oktobra.
Gradnja Garažne hiše P+R v Domžalah
V Domžalah nadaljujemo gradnjo Garažne hiše P+R, katere višina bo 12,95 m. Objekt bo imel naslednje etaže: klet-medetaža, pritličje, pritličje-me-detaža, 1. nadstropje, 1. nadstropje-medetaža, 2. nadstropje, streha-me-detaža, streha.
V	pritličju bo urejen uvoz v parkirno hišo in izvoz iz nje. Poleg garaže bodo v pritličju še kolesarnica, tehnični prostor za kontrolo ob izvozu ter komunikacijsko jedro s stopniščem, sanitarijami, tehničnim prostorom in dvigalom. V 1. in 2. nadstropju ter na strehi bo garaža ter komunikacijsko jedro s stopniščem, dvigalom in rezervnim prostorom za sanitarije. Fasada bo izvedena z obešenimi fasadnimi elementi iz ekspandirane ALU pločevine, v dveh sivih odtenkih.
V	garažni hiši bo 228 parkirnih mest, od tega 12 prirejenih za invalide. Uvoz in izvoz iz parkirne hiše bo urejen na južnem delu območja z Ma-sljeve ulice. Parkirna hiša bo imela polnilnico za električna vozila in kolesarnico. Ob garažni hiši bo na vzhodni strani urejen park z igriščem.
Ureditev dveh parkov v Domžalah in Viru ob Kamniški Bistrici
Naša dela se nadaljujejo ob Kamniški Bistrici, kjer urejamo dva športno-igralna parka v Domžalah in na Viru ter 1500 m pešpoti. Parka bosta nudila široko paleto možnih aktivnosti za vse starostne skupine. Naš cilj je povezati vse mladinske dejavnosti na teh območjih in zagotoviti varno druženje družin v naravi. Izvajalec del je Lavaco, d. o. o.; dela bodo zaključena predvidoma do konca septembra 2014.
Zunanja ureditev mrliške vežice v Ihanu
Nadaljujejo se dela za zunanjo ureditev mrliške vežice v Ihanu, katere izvaja podjetje KPL, d. d. Ureditev, ki obsega asfaltiranje dela ploščadi, sanacijo in na delih novogradnjo obstoječega opornega zidu ter nadgraditev zidu z vencem iz okrasnega brušenega betona, bodo končana predvidoma v septembru 2014.
Mrliška vežica Rova
Gre za mrliško vežico v naselju Rova, ki bo zaradi terena v celoti vkopana, tako da bo dostopna samo z ene strani. Pred vhodom v objekt bo nadkrit poslovilni plato. Dimenzije objekta so 9,4 x 11.0 m, nosilna konstrukcija je iz armiranega betona, streho objekta predstavlja zatravljena zemljina. Fasada objekta bo imela velike steklene površine in ometane površine bele barve. Na novo se bo uredila tudi zunanja ureditev pred objektom, ki zajema parkirišča z interno potjo, tlakovano dvorišče in vhodni pokrit poslovilni plato. Vrednost del je pribl. 160.000 EUR neto, na razpisu izbrani izvajalec je podjetje Razvojni Zavod, d. d., iz Trzina. V letošnjem letu smo pridobili gradbeno dovoljenje, delo na objektu smo pričeli v septembru.
Kanalizacija Bišče
Predmet te investicije je gradnja nove fekalne kanalizacije v delu naselja Bišče, ki je sestavljena iz primarnega fekalnega kanala ter sekundarnih kanalov, namenjenih priklopu posameznih objektov v tem delu naselja. Kanalizacija je dolžine pribl. 750 m, hkrati bomo na delu trase obnovili tudi vodovodno omrežje. skupaj investicija v vodovod in kanalizacijo znaša pribl. 145.000 EUR neto, na razpisu izbrano podjetje, ki izvaja dela, je ELICOM, d. o. o., iz Domžal. V avgustu 2014 smo pridobili gradbeno
dovoljenje, dela na objektu pa že intenzivno potekajo. Po končani gradnji kanalizacije nameravamo v letu 2015 izvesti tudi rekonstrukcijo ceste ter na delu trase tudi izgradnjo hodnika za pešce.
Ureditev pešpoti ob Kamniški Bistrici Študa-Mala Loka
Ob Kamniški Bistrici od Štude do Male Loke urejamo pešpot. Izvajalec del je Strabag, d. o. o.; dela bodo zaključena predvidoma do konca septembra 2014.
Občina Domžale, Urad župana
Zunanja ureditev mrliške vežice v Ihanu
Kanalizacija Dragomelj
V sklopu te investicije bomo izvedli gradnjo nove fekalne kanalizacije v delu naselja Dragomelj ob cesti Šentjakob-Domžale. Pri mostu čez Pšato je obstoječi končni jašek javne fekalne kanalizacije, speljane v CČN Domžale, v katerega se bo priključil novi kanal. Višinsko je novi kanal nižji od globine priključka, zato je priključitev zasnovana prek črpališča odpadne vode. Dolžina novega kanala je pribl. 350 m, vrednost del znaša okoli 80.000 EUR neto. V juliju 2014 smo pridobili gradbeno dovoljenje, gradnjo objekta pa bomo pričeli v pričetku oktobra. Na razpisu izbrani izvajalec je podjetje Lavaco, d. o. o., iz Ljubljane.
Kanalizacija Nožice
Gre za gradnjo manjšega sistema dveh sekundarnih kanalov fekalne kanalizacije v naselju Nožice v skupni dolžini 250 m. Vrednost kanalizacije znaša pribl. 38.000 EUR neto, dela bo izvajalo projektivno podjetje Lavaco, d. o. o., iz Ljubljane. Dela bomo pričeli v oktobru.
Urejanje pešpoti ob Kamniški Bistrici Študa-Mala Loka
Občina Domžale podpira dobrodelnost
Ne rabijo so/z, podajmo jim roko!

DNEVNIKOV HUMANITARNI TEK
4. oktober 2014. Marina Portorož
... tudi za Domžalčanki Hano in Lucijo!
Dolžina 5 in 10 km
Merjenja časa ne bo. Tek ni tekmovalne narave, namenjen je druženju in dobrodelnosti.
PRIJAVNINA - DONACIJA
disciplina	predprijava
tek 5 ali 10 km	10 €
dijaki in študenti (5 ali 10 km)	5 €
otroci do 15 let	brezplačno
na dan tekmovanja
15 € 5 €
brezplačno
Vsa sredstva, zbrana s prijavninami, bomo enakomerno razdelili družinam z otroki s posebnimi potrebami, predstavljeni na spletni strani http://tek.dnevnik.si in v prilogi IN. Prijave in informacije: http://tek.dnevnik.si in tek@dnevnik.si
Če se teka ne boste udeležili, lahko sredstva prispevate na TRR Iskrice »Pomoč otrokom«, odprt pri Abanki d.d., IBAN SI56 0801 1104 164, model 00, sklic: 2909, namen: IN Iskrica.
Spoštovane bralke, dragi bralci, vabim Vas, da s svojo udeležbo na Dnevnikovem humanitarnem teku ali prispevkom na TRR pomagate Hani in Luciji do boljšega in lepšega jutri.	Toni Dragar, župan Občine Domžale
Župan Občine Domžale Toni Dragar je bil vedno velik podpornik dobrodelnih akcij za otroke s posebnimi potrebami.
VELIKI INTERVJU
slamnik@kd-domzale.si
V v
največ škode narediš, ko ne narediš ničesar
TiNA URANKAR, DiPL. MEDiCiNSKA SESTRA
O delu naših reševalcev, avtomatskem defibrilatorju, o rokovanju z njim in o tečajih smo se pogovarjali s Tino Urankar, diplomirano medicinsko sestro, ki je zaposlena v Zdravstvenem domu Domžale ter deluje v enoti Nujne medicinske pomoči.
Miha Ulčar Foto: iztok Dimc
Zagotovo poznate tisti značilni zvok sirene, ki ga včasih slišimo tudi večkrat na dan. Takrat so reševalci na nujni vožnji, saj so jih poklicali, da nekdo potrebuje pomoč ali je v življenjski nevarnosti. V teh trenutkih zavijanja sirene je dragocena vsaka minuta, saj se morajo reševalci čim prej prebiti na kraj, kamor so jih poklicali, da lahko tako začnejo vse postopke prve oskrbe.
Velikokrat se tudi zgodi, da se, ko se človek ponesreči, okoli njega zbere veliko število ljudi, in vse prepogosto je, da je edini njihov odziv opazovanje. A ravno ta čas, ko so na poti reševalci, je pogosto izredno pomemben, če bližnji pristopijo in začnejo izvajati temeljne postopke oživljanja. Marsikdo reče, da tega ne zna, čeprav je pred opravljanjem vozniškega izpita moral narediti tečaj prve pomoči. Prav tako smo po zakonu v takšnih primerih dolžni nuditi prvo pomoč.
V primerih oživljanja si reševalci pomagajo z avtomatskim defibrilator-jem. Kar nekaj jih je na voljo tudi na različnih lokacijah v domžalski občini, in sicer za vse tiste, ki se v določenem položaju znajdejo pred človekom, ki potrebuje oživljanje. V takšnih primerih lahko posameznik pomaga ponesrečencu z avtomatskim defibrila-torjem še pred prihodom reševalcev. V tem mesecu je Zdravstveni dom Domžale v sodelovanju z Občino Domžale pričel tečaje temeljnih postopkov oživljanja z uporabo zunanjega avtomatskega defibrilatorja. Namen tega tečaja je, da se izobrazi čim več ljudi, ki bodo lahko prvi pomagali ponesrečencem.
O delu naših reševalcev, avtomatskem defibrilatorju, rokovanjem z njim in o tečajih smo se pogovarjali s Tino Urankar, diplomirano medicinsko sestro, ki je v Zdravstvenem domu Domžale zaposlena od leta 2000. Tina živi v Ihanu pri Domžalah, je mati dveh otrok. Svojemu poklicu, za katerega lahko mirno rečemo, da je poslanstvo, je izredno predana. Je tudi članica Civilne zaščite Domžale, v okviru katere tudi enkrat mesečno izvaja usposabljanja za prostovoljne gasilce reševalce.
Kako pomemben in resen je prvi pristop k poškodovanemu, sem osebno doživel tri dni po najinem pogovoru. V Domžalah je osebno vozilo zbilo pešca, ki je nezavesten obležal na tleh. Takoj nas je nekaj pristopilo k poškodovanemu. Ker je močno deževalo, smo poškodovanca pokrili z odejo, nekateri pa so držali dežnike nad njim. Seveda se je okoli ponesrečenca zbralo veliko radovednežev in slišati je bilo komentarje: »Ne vem, kje hodijo reševalci, saj je čisto blizu zdravstveni dom.« Res je, da je zdravstveni dom v bližini nesreče, vendar so bili domžalski reševalci takrat na štajerski avtocesti, ker se je pred to nesrečo v tunelu pripetila prometna nesreča. Iz Regijskega centra za obveščanje so po klicu povedali, da so na poti kamniški reševalci. Kmalu so se pripeljali poklicni gasilci CPV Domžale in prevzeli oskrbo poškodovanca, nato pa so ga predali kamniškim reševalcem. Ljudje,
V otroških letih sem bila dalj časa hospitalizirana v bolnišnici in sem tam pozorno opazovala, kaj vse počnejo. Takrat sem si rekla, da ne bom zdravnica, da bom medicinska sestra.
ki se naključno znajdemo v takšnih položajih, smo prvi, ki lahko veliko pripomoremo k oskrbi poškodovanca ali obolelega. Več dobrega lahko naredimo, če pomagamo, kot če samo komentiramo in se pritožujemo. že po pogovoru s Tino sem se odločil, da se bom tudi sam udeležil tečaja temeljnega postopka oživljanja z uporabo zunanjega avtomatskega defibrilatorja. Istočasno bom obnovil tudi vse druge nujne postopke pri ravnanju s poškodovanci ali obolelimi. Predlagam, da to storite tudi vi. Nikoli se ne ve, kdaj pride trenutek, ko lahko pomagate.
Kako poteka delo v enoti Nujne medicinske pomoči Zdravstvenega doma Domžale?
Naša služba je organizirana tako, da zagotavlja nujno medicinsko pomoč
24 ur na dan, za vse občane občin Domžale, Lukovica, Moravče, Mengeš in Trzin. Čez dan je stalno prisotna ekipa, ki je sestavljena iz zdravnika, medicinske sestre in reševalca, hkrati imamo čez dan tudi eno nadomestno ekipo. V času dežurne službe, to je med tednom, med 19. in 7. uro zjutraj, je navzoča ena ekipa. Ob nedeljah in praznikih so navzoči dva zdravnika, dve medicinski sestri in reševalec.
Glede na to, da pokrivamo zelo velik teren, imamo na mesec povprečno 80 do 100 nujnih intervencij. Najprej izvozi ekipa z reanomobilom (prvi avto), nato pa imamo na voljo še dve reševalni vozili. V to številko pa seveda niso všteti prevozi, ki jih opravita zdravstvena tehnika brez zdravnika. Gre za prevoze oseb z manjšimi poškodbami, kot so zlomi, zvini ... Te
poškodbe lahko zdravstvena tehnika oskrbita sama in nato poškodovano osebo odpeljeta na zdravljenje. Če nujnim intervencijam prištejemo še te prevoze, je končna številka naših posredovanj bistveno višja. Ker se v zadnjih letih v občino Domžale prise-ljuje vedno več ljudi, pričakujemo, da bo v prihodnosti ta številka še višja.
V	zadnjih letih se pri oživljanju uporablja avtomatski defibrilator (AED). Prav tako je v domžalski občini kar nekaj lokacij, kjer jih najdemo. Kaj je to avtomatski defibrilator?
Gre za aparat za oživljanje, ki je narejen tako, da je učinkovit in varen, tudi če ga uporablja laik. S tem aparatom lahko prekinemo motnjo srčnega ritma, ki se pri srčnem zastoju najpogosteje pojavlja - ventrikularna fi-brilacija. To je edini učinkoviti ukrep za to motnjo srčnega ritma. Kaj AED počne? AED sproži elektriko, ki jo pošlje čez srce, in če smo dovolj hitri, ujamemo še pravi trenutek, da prekinemo fibrilacijo in povrnemo srce v normalni srčni sinusni ritem. Ven-trikularna fibrilacija je namreč motnja ritma, ki se kaže kot srčni zastoj, srce ob tej motnji ne deluje učinkovito in pri takšnem bolniku ne zatipa-mo pulzov.
V	sodelovanju z Občino Domžale ste ta mesec začeli tečaje temeljnih postopkov oživljanja z uporabo zunanjega avtomatskega defibrilatorja. Lahko kaj več poveste o tem tečaju, ki se izvaja dvakrat mesečno?
Za ta izobraževanja smo se odločili, ker bi radi, da bi čim več ljudi na prvi stopnji pristopilo h komurkoli, ki je poškodovan oziroma obolel. Še vedno ugotavljamo, da si ljudje ne upajo pomagati oziroma pristopiti do poškodovanega oziroma obolelega. Nečesa se je treba zavedati - nudenje prve pomoči smo po zakonu dolžni nuditi vsi, to ni samo naša moralna dolžnost. Laiki so tisti, ki lahko poškodovanemu v prvih trenutkih tudi najbolj pomagajo. Če bodo pravilno pristopili, bo tudi izid bistveno boljši, kot če ne bi pristopili. Za lažje razumevanje: če se nekdo zgrudi sredi Domžal in smo reševalci takrat na nujni intervenciji nekje drugje, lahko posameznik, ki ve, kje je defibrilator, poškodovanemu oz. obolelemu že pomaga. Te minute so lahko odločilne.
Postopek ravnanja z avtomatskim defibrilatorjem je enostaven. Na aparatu je navodilo, kako ga namestiti na poškodovanega oziroma obolelega, nato te aparat vodi, saj ti pove, kako postopati. Če oboleli potrebuje električno defibrilacijo, jo sprožite in rešite pacienta. Hkrati pa, ko pristopite in začnete izvajati temeljne postopke oživljenja (sprostitev dihalne poti, zunanjo masažo srca in uporabo AED), s tem podaljšujete možnost preživetja pacientu, preden pride reševalna ekipa. Kar pomeni najboljši možni izhod. Treba se je zavedati, da največ škode narediš, ko ne narediš nič, ko ne pristopiš, ko ne nudiš pomoči. Kdo včasih reče: »Saj sem poklical, ko sem se peljal mimo.« Bolje bi bilo, če bi se ustavil in pomagal. Včasih sploh
slamnik@kd-domzale.si
VELIKI INTERVJU
ni treba narediti veliko. Spomnim se nekega gospoda, ki se je zgrudil v trgovini. Bil je pri zavesti, edino govoriti ni mogel. Ko se je čez nekaj mesecev oglasil pri nas in se nam zahvalil, je povedal, da ni bilo hujšega kot gledati ljudi, kako hodijo mimo tebe in ne naredijo ničesar, hkrati pa slišiš, kako vsak komentira (ob 10. uri dopoldan, pa že vinjen ...). Ni namreč vsak, ki leži na tleh, vinjen! Po približno desetih minutah je do njega pristopila neka gospa in ga prijela ter ga vprašala, če je v redu. Povedal nam je, da ji ni mogel odgovoriti. Se je pa takrat počutil srečnega, saj je bila ona poleg njega. Rekel si je, umrl ne bom sam. Skratka, včasih je dovolj, da samo pristopite in pokličete 112.
Upamo in želimo si, da se bo na te tečaje vpisalo čim večje število ljudi in da jih bomo prepričali, da uporaba avtomatskega defibrilatorja in pristop k izvajanju temeljnih postopkov oživljanja ni nekaj, kar bi lahko poškodovanemu ali obolelemu naredilo škodo, temveč kvečjemu samo korist.
Kako dolgo traja ta tečaj?
Za zdaj je dogovorjeno, da bo tečaj potekal dvakrat mesečno. V septembru sta bila tako že razpisana dva dopoldanska termina, v oktobru pa bomo razpisali enega dopoldanskega in enega popoldanskega. Sam tečaj traja od dve do dve uri in pol in poteka tako, da tečajniki najprej poslušajo teoretični del, potem jim postopke oživljanja in uporabo avtomatskega defibrilatorja prikažemo na lutki. Nato pa lahko še vsak tečajnik poskusi sam. Hkrati pa na tečaju pokažemo tudi položaj za nezavestnega in zaporo dihalne poti. To so stvari, ki se ti lahko naredijo doma. Sem pa na tečaju ugotovila, da bi ljudje radi poslušali tudi še marsikaj drugega (druge postopke oživljanja, ustavljanje krvavitev, kaj storiti ob možganski kapi ...)■
V prvi skupini je bilo dvanajst tečajnikov in moram povedati, da so me zelo pozitivno presenetili. Dali so mi veliko idej, na katere sam ne pomisliš. Lahko rečem, da je bil užitek delati z njimi.
Z vodjo službe Nujne medicinske pomoči, mag. Renato Rajapakse, dr. med., spec. urgentne med., se trudimo, da bi uvedli prve posredovalce, kot jih že imajo v nekaterih predelih Slovenije. To so večinoma prostovoljni gasilci, ki bi bili v primeru klica, da je prišlo do nezavesti ali srčnega zastoja, aktivirani iz Regijskega centra za obveščanje. Za center Domžal bi marsikdo rekel, da to ni potrebno, saj so reševalci čisto blizu. Res je, da smo blizu, vendar se lahko zgodi, da smo ravno takrat na nujni vožnji. Prvi posredovalci bi imeli tudi mesečna izobraževanja. Je pa seveda vse skupaj pogojeno s financami. Mi upamo, da bomo prišli do tega, da bomo imeli prve posredovalce, in to ne samo v domžalski občini, temveč tudi v Moravčah in Lukovici. Če recimo posredujemo na Limbarski gori, do tja z nujno vožnjo potrebujemo petnajst minut. In če bi imeli posredovalce v Moravčah, bi bili pri poškodovanemu ali obolelemu veliko hitreje kot mi. Upamo, da bo ta ideja zaživela!
Kje so avtomatski defibrilatorji v Občini Domžale?
Trenutno je Občina Domžale skupaj s Civilno zaščito začela opravljati popis v Občini Domžale. Tisti, za katere vem jaz, so v Mercator centru Domžale, Sparu, Domu upokojencev Domžale, Občini Domžale, Kulturnem domu Franca Bernika, CPV Količevo in Heli-osu Količevo. Potem so še v Prostovoljnem gasilskem društvu Ihan, Žeje -Sv. Trojica in Rova. To je nepopoln seznam. Kar nas moti, je to, da so ti aparati v zaprtih prostorih, kar pomeni, da niso vsem ali vedno dostopni. Kaj ti pomaga, če imaš aparat v zaprtem prostoru, pa do tja ni dostopa. Še huje je, če je aparat v stavbi, pa ga ljudje ne znajo uporabljati. Mi upamo, da bomo v sodelovanju z Občino Domžale poskušali te aparate spraviti iz stavb
na prosto. To pa predstavlja kar velik strošek, saj mora biti aparat, če je v odprtem prostoru, v ogrevanih omaricah. Prav tako tudi sam nakup aparata ni zanemarljiv, saj se cena giblje vse tja do 3.000 EUR. Omarico je treba kupiti posebej, in seveda ni poceni, saj mora biti ogrevana in pod alarmom.
V	sistem občinske civilne zaščite so vključeni tudi prostovoljni gasilci reševalci. Lahko kaj več poveste o tem?
V	prostovoljnih gasilskih društvih Vir, Studenec in Dob imajo enote prve pomoči gasilcev, ki so hkrati vključeni tudi v občinsko civilno zaščito, katere članica sem tudi jaz. V civilni zaščiti imamo dogovor, da zanje enkrat mesečno poteka izobraževanje, na katerem se učijo vse, od uporabe avtomatskega defibrilatorja do ukrepanja v primeru drugih nujnih stanj. To je hkrati tudi dober način, da se na takšnih tečajih spoznamo med seboj in dobro vemo, kaj kdo dela in kako dela, kar je izredno pomembno ob nujnih intervencijah ob večjih naravnih nesrečah. Na srečo jih je na našem koncu zelo malo, zato se večinoma srečujemo na raznih vajah in izobraževanjih, ki enkrat mesečno potekajo v prostorih CPV Domžale. Treba se je tudi zavedati, da so to prostovoljci, ki si vzamejo svoj prosti čas in pridejo na izobraževanja ter vaje. Na izobraževanjih mi pomagata še dva kolega, Uroš Gerič, dipl. zdravstveni tehnik, in Erik Juhant, zdravstveni tehnik. Ob raznih tekmovanjih, ki potekajo pod okriljem Rdečega križa, pa se nam na izobraževanjih pridružijo tudi člani Območnega združenja Rdečega križa Domžale.
Kako se uporablja avtomatski defibrilator?
Avtomatski defibrilator je preprosto uporabljati. So sicer različni aparati, vsem je skupno, da imajo dva gumba. Eden je za vklop. Ko je aparat enkrat prižgan, vas glasovno vodi od začetka do konca. Ko prilepite elektrode - nalepke na poškodovanca oziroma obolelega, bo aparat opozoril, kako delati naprej, in ko bo analiziral srčni ritem, vam bo aparat povedal, ali je potrebna defibrilacija ali ne. Če bo potrebna, vas bo aparat vodil naprej v smeri, kako to narediti. V tem primeru pride na vrsto drugi gumb. Po navadi se obarva ali osvetli, in takrat aparat pove, da je treba pritisniti ta gumb, in s tem pošljete električni tok skozi srce. Nikoli pa ne moreš sprožiti aparata, če defibrilacija ni potrebna. Prav tako ga nikoli ne morete prepričati, da sproži električno energijo. Aparat jo bo sprožil samo takrat, ko bo prepoznal ritem, ki ga je treba prekiniti z električnim tokom. Če defibri-lacija ni potrebna, vas bo aparat vodil naprej z izvajanjem temeljnih postopkov oživljanja (TPO).
Kdo so ljudje, ki dan za dnem rešujejo življenja?
V	prvi vrsti smo taki, ki radi pomagamo in katerim je življenje dragoce-
Treba se je zavedati, da največ škode narediš, ko ne narediš ničesar, ko ne pristopiš, ko ne nudiš pomoči.
no. Jaz zase lahko povem, zakaj sem se odločila za ta poklic. V otroških letih sem bila dalj časa hospitalizirana v bolnišnici in sem tam pozorno opazovala, kaj vse počnejo. Takrat sem si rekla, da ne bom zdravnica in da bom medicinska sestra. Ko sem bila tam, so si zdravniki malokrat vzeli čas zame, medicinske sestre pa so bile vedno na voljo. V njihovi družbi sem se dobro počutila in vedno so mi znale pomagati. To je tisto, kar te žene naprej. Res je, da včasih pridejo tudi težki trenutki, ko si rečem, ali res ne bi raje počela česa drugega. Pridejo pa tudi trenutki, ki pustijo poseben pečat. Včasih kdo pride v zdravstveni dom in ti reče: »Veste, jaz sem pa tisti, ki ste ga zadnjič tam pobirali.« Ali pa kakšno rojstvo na terenu. Tudi to ti polepša dan.
Kako pa je, ko se trudiš oživljati človeka, pa vseeno ne uspe?
Da bi se tega občutka navadil, lahko rečem, da se ga ne moreš. Pa ne samo, ko nekdo umre pod rokami. Tisti trenutek, ko izveš, da se je zgodila huda stvar, in sedeš v rešilni avto, se pojavi pozitiven strah. Takrat začneš razmišljati, kaj te čaka tam, kaj boš vse potreboval, kako boš delal ...
Ko se soočiš s smrtjo, seveda ni dobro, da bi se s tem dolgo obremenjeval, saj potem v takšnem poklicu ne moreš dolgo delati. Ko sem začela opravljati to službo, po kakšni smrti ali neuspešni reanimaciji, nekaj dni nisem spala in sem se večkrat zalotila pri razmišljanju, kaj bi lahko drugače naredili, da bi preprečili najhujše. Potem na koncu vselej ugotoviš, da smo naredili vse tako, kot je bilo treba, a se vseh žal ne da rešiti. Z leti in izkušnjami to obdobje laže prebrodiš, razen kadar so udeleženi otroci. Takrat pride do najtežjih položajev, s katerimi se moraš soočiti.
Pomembno je, da se o težki izkušnji, ki jo nosiš v sebi, pogovoriš že s sodelavci v službi in je ne nosiš domov. Pri takšni službi je dobro, da veš, kako se sprostiti. Kadar grem teč na bližnji hrib, otroci doma pravijo, da nekaj ni v redu. Moraš imeti ventil. Nekaterim je ventil, da gredo dirkat na Grobnik, spet drugi se ukvarjajo s športom.
Pri vsem tem sta najpomembnejši družina in sodelavci. Dokler bom imela doma takšno podporo in v službi takšne sodelavce, kot jih imam, bom verjetno lahko še nekaj časa delala v tej službi. □
ZA življenje
VABILO
na tečaj temeljnih postopkov oživljanja z uporabo zunanjega avtomatskega defibrilatorja
Tečaj bo potekal v Zdravstvenem domu Domžale. Vodila ga bo dipl. med. sestra Tina Urankar in obsega uvodno predavanje, prikaz oživljanja na lutki, prikaz uporabe defibrilatorja, prikaz pravilne odstranitve tujka iz dihal in prikaz pravilnega bočnega položaja pri nezavestnem človeku. Poudarek je na praktičnih vajah, ki jih vsi tečajniki lastnoročno opravijo.
1.	termin - 7. oktober 2014, od 10.30 do 12.30
2.	termin - 20. oktober 2014, od 19. do 21. ure
Ker je za posamezni tečaj na voljo 15 prostih mest, pohitite s prijavo. Prijave zbiramo v dopoldanskem času, v Zdravstvenem domu Domžale, na tel. številki: 01/72-45-215 (ga. Cvetka Vesel). Ker nam ni vseeno za človeka v stiski!
Občina Domžale in Zdravstveni dom Domžale
MestniKino ^ Domžale	OKTOBER 2014	
		PRIPORO ČAMO
ČEBELICA MAJA	26.130.131. okt ^	
Maya the Bee Movie/animirana pustolovščina/režija:		
AlexsStadermann, Simon Pickard/2014, Avstralija, Nemčija/ distribucija: Karantanija Cinemas / 79' / sinhronizirano, 5+
Zgodba o radovedni čebelici Maji seje začela leta 1912, od tedaj pa je v različnih adaptacijah na malih zaslonih razveseljevala številne generacije. V svoji prvi kinematografski filmski avanturi se mora Maja braniti pred obtožbo, da je pomagala sršenom ukrasti matični mleček. Nihče jI ne verjame, daje le nedolžna žrtev in prav vsi ji obrnejo hrbet, razen njenega najboljšega prijatelja, dobrosrčnega In nerodno simpatičnega Vilija. Skupaj sprejmeta pogumno odločitev, da bosta rešila kraljico In našla izgubljeni matični mleček, zato se odpravita na drzno popotovanje do domovanja sršenov.
POT V RAJ
2.15.110.116.129. okt
romantično-komična drama / režija: Blaž Završnik / igrajo: Ajda Smrekar, Klemen Janežič, Igor Žužek, Stane Tomazin/2014, Slovenija / distribucija: Fivia/80'
Zak, študent fizike iz majhnega slovenskega kraja, se po smrti svojih staršev odpravi na očetovo jadrnico, da bi v miru poiskal smisel življenja. Po večdnevnem pešačenju mu pot prekriža Lučka, ki ga pregovori, da jo vzame s sabo na jadrnico do otoka Olib. Na jadranju po Jadranu se Izkaže, da sta drug drugemu najboljše zdravilo za usodi, kiju prestajata.
INFERNO
21.124.131. okt
Inferno / drama / režija: Vinko Moderndorfer / igrajo: Marko MandiC Medea Novak, Marko Bukvič, Lara VolavšeK Renato Jenček Jernej Šugmanjana Zupančič, Sebastian Cavazza, Silva Čušin, Marko Okorn, Silvo Božič, Jožica Avbelj, Marinka Štern, Valter Dragan, Mirjam Korbar, Peter Musevski, Robert Prebil, Helena Peršuh, Klemen Mauhler, Miha Rodman, Benjamin KrnetiCJan Bučar, Maša Derganc/2014, Slovenija / distribucija: Cinemania group /113'
V ospredju filma je mlada brezposelna delavska družina In njihov vsakdanji boj za preživetje. Kot vsaka običajna evropska družina hoče in zmore preživeti zgolj z delom svojih rok. Njihovo življenje se je zaradi globalne krize znašlo v slepi ulici. Vse kaže, da ni izhoda, da se posameznik ne more boriti proti krivici, proti nesreči, proti nevidni oblasti kapitala.
STOLETNIK, KIJE ZLEZEL SKOZI OKNO IN IZGINIL 12.117.121.130. okt
100 Year Old Man Who Climbed Out the Window And Disappeared / pustolovska komedija / režija: Felix Herngren / igrajo: Robert Gustajšson, Iwar Wiklander, David Wiberg Alan Ford, David Shackleton, Georg Nikoloff, Kerry Shale/2013, Švedska, Hrvaška/114 min
Film Stoletnik, ki je zlezel skozi okno in izginil, posnet po knjižni uspešnici, ki je osvojila tudi naše kraje, pripoveduje zgodbo Allana Karlssona, ki se na jesen svojega dolgega in razgibanega življenja znajde v domu za ostarele, prepričan, da je to njegova zadnja postaja pred smrtjo. Edina težava je, da je Allan še vedno dobrega zdravja in ga življenje v domu iz dneva v dan bolj dolgočasi. Ko se začne približevati njegov stoti rojstni dan, se odloči, da bo pred nezanimivim vsakdanom pobegnil. Allan spleza skozi okno in se po spletu naključij znajde sredi zabavne in popolnoma nepričakovane dogodivščine.
MESTNI KINO DOMŽALE
Ljubljanska 61, Domžale T 722 50 50 vwvw.kd-domzale.si
sledite nam tudi na Facebooku fecebook.com/mestnl klno.domzale
D
EUROPA CINEMAS
TEMA MESECA
KDO SKRBI ZA STRuGO IN BREŽINE KAMNIŠKE BISTRICE?
V uredništvo Slamnika smo prejeli pismo zaskrbljenega občana zaradi kupov nanošenega vejevja in debel na brežini reke Kamniške Bistrice med domžalskim stadionom in Študo.
Miha Ulčar Foto: Miha Ulčar
Letošnje poletje in jesen sta nam prinesla obilno deževje, kar je v mnogih krajih po Sloveniji povzročilo poplavljanje rek in potokov. Na srečo nam je Kamniška Bistrica prizanesla, je pa ob večjih nalivih močno narasla. Razlogov za poplavljanje rek je lahko veliko, ne samo zaradi večje količine dežja. Predvsem je pomembno, kako so urejene struge rek in njihove bre-žine.
Mnogo ljudi ne ve, kdo je odgovoren za urejanje strug in brežin rek. Vse prevečkrat se zgodi, da pogled na neurejene struge in brežine ljudem pusti grenak priokus. Tako je bilo tudi z občanom, ki se je obrnil na uredništvo Slamnika s prošnjo, da bi tudi v uredništvu pogledali stanje na določenem predelu reke Kamniške Bistrice.
Občan nas je seznanil s tem, da je med sprehodom po rekreacijski osi ob reki Kamniški Bistrici opazil kupe na-nošenega vejevja debel in ostalega, in sicer v smeri od domžalskega stadiona proti Študi. Ob tem je tudi izpostavil, da ob takem pogledu človek potrebuje
■
zelo malo domišljije, da si predstavlja, kaj to lahko pomeni ob visoki deroči vodi, sploh ob mostovih. Zanimalo ga je tudi, kako to, da je preostali del bre-žine Kamniške Bistrice lepo očiščen.
Vj
Na pisanje in prošnjo občana smo si stanje ogledali tudi sami in glede na videno lahko pritrdimo občanu, da del brežine reke Kamniške Bistrice ob našem ogledu ni bil dobro očiščen in da takšno stanje lahko ob večji deroči vodi povzroči nepotrebne posledice. Po videnem smo tudi sklepali, da so kupi vejevje in debel posledica žle-doloma, vendar ni bilo očiščeno in pospravljeno do konca. Z vprašanjem smo se obrnili na Občino Domžale in Agencijo RS za okolje (ARSO), kateri imata pristojnost nad vsemi vodotoki v Republiki Sloveniji. Odgovora z Agencije do zaključka redakcije nismo prejeli, so nam pa odgovor posredovali z Občine Domžale, kjer so nam sporočili, da niso naročili poseka ob reki Kamniški Bistrici. Prav tako so na občini ugotovili, da tega ni izvajal Hidrotehnik, ki prevzema naročila ARSO. So se pa z nadzorno rečno službo Hidrotehnik dogovorili, da si ogledajo zadevo in po možnosti izvajalcu poseka vejevja naročijo, naj le-tega pospravi. V nasprotnem primeru bodo skrb za nanošeno vejevje zagotovili pri koncesionarju, Hidrotehniku. Iz
Občine Domžale so nam še sporočili, da v okviru odstranjevanja komunalnih odpadkov inšpektor občasno, po potrebi, poskrbi za čiščenje naplavin pod mostovi.
Pred leti so bile reke in njene bre-žine pod pristojnostjo občin. Pozneje je pristojnost nad njimi prevzela država oziroma Agencija RS za okolje. In kot vemo, je v državni malhi vedno manj denarja, varčuje se na vseh področjih, tudi na tem. Posledica tega pa so slabo vzdrževani vodotoki.
Zaradi vse pogostejših poplav, ki smo jim priča v zadnjih letih v skoraj vseh predelih Slovenije, bi bilo treba narediti veliko več na tem področju, predvsem pa ne zategovati pasu. Škoda, ki jo povzročajo poplave, je s finančnega vidika veliko večja, kot če bi predhodno redno urejali vodotoke. Dejstvo je, da ima vsaka posledica vzrok, in če se vzroka ne odpravi, se posledica ponavlja.
Struga in brežina reke Kamniške Bistrice je na območju občine Domžale kar dobro urejena. Na posameznih predelih občasno sicer pride do kakšnih težav. Nazadnje je bilo
to predlani novembra za homškim hribom, ko je deroča voda podrla jez in odplavila del brežine. V letošnjem letu je Hidrotehnik saniral tisto območje in zgradil nov jez. Ob tem lahko rečemo, da se pristojne občinske službe, ko se na določenem območju struge ali brežine Kamniške Bistrice pokaže slabo oziroma težavno stanje, hitro odzovejo in pozovejo ARSO k sanaciji. Zaradi omejenih finančnih sredstev se sanacija včasih malo zavleče, se pa na koncu vedno uredi. K večji varnosti zagotovo lahko pripo-moremo tudi občani, predvsem tisti, ki stanujejo v bližini reke, ter tisti, ki uporabljajo sprehajalne poti in na poteh vidijo marsikaj.
Če je kakšna stvar kritična, je prav, da se takrat pozove pristojne občinske službe ali kako drugače opozori na problem, tako kot občan, ki se je obrnil na naše uredništvo s prošnjo, da tudi mi preverimo stanje, ki nam jo je opisal. Pristojne občinske službe so po našem pozivu ukrepale in poskrbele, da se bo očistilo brežine na tistem delu reke Kamniške Bistrice. □
B DENT, d.o.o.
KRAŠNJA 57a, 1225 LUKOVICA
•	popolna zobozdravstvena oskrba in svetovanje
•	nealergene in trdnejše proteze z boljšim prilagajanjem po sistemu Ivobase
•	Straumann implantati
•	brezkovinska keramika
TELEFONI:
ZOBOZDRAVSTVENA ORDINACIJA 01/7234-522 ZOBOTEHNIČNI LABORATORIJ: 01/7234-515 MOBILNA ŠTEVILKA: 031/684-212
WWW: b-dent.com	EMAIL: bdent.krasnja@gmail.com
slamnik@kd-domzale.si
društva
na kratko
Čebele prinašajo veselje, letošnje vreme pa težave
Park pod Močilnikom je v lanskem letu postal tudi dom učnega čebelnjaka, za katerega skrbi Čebelarsko društvo Krtina, Dob.
Vse najboljše ob 40. rojstnem dnevu
Balinanje: rekreacija, tekmovanje in prijetno druženje
društvo čebelarjev krtina,
dob »Učni čebelnjak je v veliko pomoč tudi čebelarskemu krožku, ki uspešno deluje na Osnovni šoli Dob,« mi je povedal njegov mentor Marjan Koder-man, tudi predsednik društva, ter se ob tej priložnosti še enkrat zahvalil za pomoč ravnateljici Barbki Drobnič in njenim sodelavcem.
ce uresničili tudi skrb za okolje, posebej tisto, v katerem njihove prijateljice čebele živijo in nabirajo med.
Če je bila delovna akcija dobro obiskana in je okolica čebelnjaka res lepo urejena, kar vse veseli čebelarje, pa žal med njimi ni posebnega veselja ob letošnjih katastrofalnih vremenski razmerah, ki so povzročile obilo težav. Po zelo
balinarski športni klub bu-dničar količevo Letos mineva pravzaprav že več kot štiri desetletja, odkar so se fantje in možje, pretežno s Količevega, spomnili, da bi bilo dobro tedanje delovne ljudi in občane tudi s prireditvami spomniti, da je prvi maj - praznik dela. Tako je nastala prva budnica, iz nje pa so budničarji, ki so poleg v vsej državi znanega prvomajskega kresovanja, ki vsako leto na Ko-ličevo privabi več tisoč obiskovalcev
voljnega dala, katerega rezultat so tudi urejeni klubski prostori, predvsem pa številni mladi balinarji, katerih uspehi zanesljivo pomenijo, da se bo na Koli-čevem še dolgo uspešno balinalo.
posebej so se na prireditvi ob 40. rojstnem dnevu, ki je bila na balinišču, spomnili najuspešnejših športnikov, o katerih je govoril tudi slavnostni govornik Stane žavbi, st. To sta Brane Magerl in Uroš Markič, ki sta prejela posebne čestitke, med najboljše mlade balinar-
Jesen je čas, ko se čebele počasi pripravljajo na zimo. Čebelarji ter njihovi mladi sodelavci so z delovno akcijo poskrbeli, da bo tudi čebelnjak z lepo urejeno okolico dočakal jesen in bližajočo se zimo. Vse generacije čebelarjev so s pomočjo Arboretuma Volčji Potok ter Cerarjevih, po domače Grošljevih z Račnega vrha, ki so poskrbeli za sekan-ce, vzorno uredile okolico čebelnjaka, ki je pravzaprav postala park v velikem parku pod Močilnikom. Zahvaljujejo se tudi gospe Nataši Rihtar iz Brezovice za skrb, svetovanje in pomoč.
Obiskovalci, ki jih v tem delu KS Dob ni malo, imajo sedaj še več priložnosti za ogled čudovito urejenega čebelnjaka in njegove okolice, kar vse kaže, da so čebelarji z ureditvijo okoli-
slabem začetku letošnje sezone so čebelarji upali na ugodnejše poletne mesece (junij, julij, avgust), ki pa žal niso prinesli želenega lepega vremena, ki bi nadomestil zelo pozno pomlad. Tako je količina letošnjega medu bistveno manjša, hkrati pa že vso sezono krmijo čebele s sladkorjem, saj sicer ne morejo pričakovati, da bi se čebelje družine okrepile in morda v prihodnji sezoni pridelale več medu.
Država je že prisluhnila težavam čebelarjev ter jim obljubila pomoč, čebelarji iz obeh društev pa pričakujejo tudi pomoč Občine Domžale, saj je v skupnem interesu, da se čebelarstvo na našem območju uspešno razvija tudi v prihodnje. Naj medi!
Vera Vojska
Tudi to je dejavnost Društva Lipa Domžale
Ob zaključku lanskega šolskega leta smo obiskali oskrbovance domov za starejše v Mengšu, Trzinu, Kamniku, Domžalah in v Gornjem Gradu.
od blizu in daleč, ustvarili Balinarski športni klub Budničar Količevo. Danes klub igra v prvi slovenski balinarski ligi, je znan kot odličen organizator mednarodnih turnirjev in ima v svoji sredini osvajalce medalj z mednarodnih, evropskih in svetovanih tekmovanj. Organizirajo posebne turnirje in prvenstva za obrtnike in invalide. Še posebej klub izstopa po tem, da je rad pomagal drugim klubom, zaslužen pa je tudi za pravo veteransko balinanje, v katerem sodelujejo vse sosednje občine. Še posebej so ponosni na svoje članstvo, v katerem je veliko mladih, pridružujejo pa se jim tudi dekleta.
Klub je rastel in rastel in ob 40. rojstnem dnevu so pripravili prijetno srečanje, na katerem so se najprej spomnili vseh tistih, ki so se od kluba za vedno poslovili. Namenili so jim minuto molka. Sledile so zahvale ustanovnim članom, ki so postavljali temelje današnjega odličnega kluba: to so Jakob Zanoškar, Miha Borec, Jakob Svetlin, Polde Oražem, Ivan Hočevar, Vinko Šimc, Martin Urbanija, Jože Topolovec in Stane žavbi st. Še vedno so fantje polni energije ter predvsem srečni, da so ustanovnemu sestanku sledila štiri desetletja trdega, predvsem prosto-
je pa sodi tudi Domen Grašič. Pozabili pa niso niti na nekaj 'budničarjev', ki so bili med najbolj pridnimi, med njimi so priznanja prejeli: Jože Vodlan, Drago Mrdjenovič in Roman Borec, Darko Svetlin in Stane žavbi ml., s simboličnimi darili pa so se zahvalili tudi številnim sponzorjem in donatorjem, med katerimi jim nekateri pomagajo že štiri desetletja. Izmed številnih omenimo le Občino Domžale in Zavod za šport in rekreacijo Domžale, v imenu katerih je navzoče pozdravil in jim čestital direktor mag. Janez Zupančič. Vedno jim je pomagala Krajevna skupnost Vir, v imenu katere jim je čestital predsednik Aleš Tekavc. Posebnega aplavza so bili deležni prav vsi donatorji in sponzorji, še posebej pa podjetje Elektro instalacije Skočaj, katere lastnik Milan Sko-čaj je tudi predsednik BŠK Budničar Količevo. Ob 40. rojstnem dnevu so ponosni na prehojeno pot, še posebej pa na tisoče ur prostovoljnega dela, s katerim so zgradili pokrito balinišče ter prijetne društvene prostore.
BŠK Budničar čestitke ter tudi v prihodnje veliko tekmovalnih in rekreativnih uspehov, predvsem pa prijateljstva ter prijetnega druženja.
Vera Vojska
DRUŠTVO PODEŽELSKIH ZENA DOMŽALE
Prijetno druženje
Dekletom in ženam, ki se združujejo v okviru društev podeželskih žena, nikoli ne zmanjka dela, pa naj gre za urejanje domačij, delo na vrtu, njivah, marsikatera pa si ob tem najde še druga dela - so redno zaposlitev, prodajo na tržnici, skrb za rejence, mnoge, že upokojene, pa pomagajo mlajšim na kmetijah.
Pa je vendar bližajoča se jesen tista, ko je na kmetijah največ dela-Treba je pospraviti pridelke, hkrati posejati nekatera žita in pripraviti njive za pomladansko setev.
A so se pred tem članice Društva podeželskih žena Domžale odzvale na vabilo članic Društva podeželskih žena Blagovica in Trojane, da izmenjajo izkušnje in spoznajo njihovo delo, ki je malce drugačno, saj jih veliko dela na višjih, tudi samotnih kmetijah. Po dobrodošlici so jih gostoteljice najprej povabile v blagovško cerkev, nato pa je sledilo prijetno srečanje. Največ je bilo govora o letošnjem slabem vremenu in slabši letini, pa tudi o drugih težavah, ki jih z domačimi rešujejo.
Prijetno sobotno dopoldne društev podeželskih žena iz bližnje in daljne okolice je predstavljalo dobro priložnost za izmenjavo izkušenj in pridobitev novih znanj, ki bodo še kako prav prišla pri nadaljnjem delu, zato Društvu podeželskih žena Blagovica, Trojane, iskrena hvala za gostoljubje.
Vera Vojska
Optika Škcfic že od 1975
Ljubljanska 87, Domžale T: 01 721 40 06
delovni čas: pon.-pet.: 8-12 in 16-18 sobota: 9-12
društvo lipa domžale Prijetno je srečanje z ljudmi, ki so bili nekdaj naši sodelavci, sosedje, prijatelji ali nepoznani občani iz drugih krajev. Veseli smo, kadar se ob izbranem kulturnem programu prižgejo lučke v očeh oskrbovancev, ko steče beseda in skupaj zapojemo lepe ljudske pesmi.
Nekaj posebnega je bil naš obisk v Centru za starejše v Gornjem Gradu. Dobro pripravljen prostor za nastop, predvsem pa prijazen sprejem je prispeval, da smo nastopajoči in poslušalci skupaj postali ubrana skupina. Z nekaj poznanimi Domžalčani smo poklepetali o časih, ki smo jih preživeli skupaj in so nam vsem minili. Prav posebno nas je presenetil gospod Ivan Kepic, in prav je, da nekaj njegovih misli objavimo v časopisu, za katerega je bil nekdaj redni dopisnik.
»Ob obisku domžalskih lipovk v Gornjem Gradu sem bil osebno zelo zadovoljen in tudi v Centru starejših je obisk pustil izredno lepe spomine, na kar sem bil enostavno ponosen, naravnost vzhi-čen in zadovoljen sem doživel košček Domžal. Recitacije Mire Smrkolj, tako
kakor tudi Janke Jerman in drugih, so poglavje zase v najboljšem pomenu besede, pa tudi glasbeni, pevski in plesni vložki. Metka Zupanek, imena ni treba predstavljati, pa se je odrezala še s posebnim darilom Rajku Radmeliču in meni osebno. Vsi Domžalčani v Centru smo imeli razlog za navdušenje. Osebno sem se jim zahvalil z nagovorom: 'Mali narodi, kakor je naš, slovenski, imajo zajamčeno prihodnost le, če so izjemno visoko kulturni, moralno na zadovoljivem nivoju in če je narodni prirastek zadosti velik. Našim domžalskim kulturnikom sem z vso slovesnostjo vzkliknil: Opravljajte sveto in zveličavno nalogo, ker s svojim kulturnim udejstvovanjem soustvarjate slovenski jezik in narod pri svojem obstoju.' Zares prisrčna hvala in bog vas blagoslovi!« Ivan Kepic
Besede pisatelja Jožeta Javoršek, ki jih je v svojem nagovoru uporabil gospod Ivan Kepic, so še kako resnične in mi, v društvu Lipa, se tega zavedamo, zato bogatimo in razvijamo našo kulturno ustvarjanje.
Metka Zupanek predsednica društva Lipa Domžale
Pred uporabo natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom.
društva
na kratko
POROČILO
Center požarne varnosti v avgustu
Poklicni gasilci Centra požarne varnosti smo v avgustu posredovali pet-indvajsetkrat. Aktivirani smo bili ob desetih prometnih nesrečah, pogasili pet požarov ter svojo pomoč nudili desetkrat.
11. 8. smo bili obveščeni o prometni nesreči na avtocesti pred izvozom Trojane v smeri Celja. Ob našem prihodu na mesto nesreče je bilo ugotovljeno, da je udeleženih več vozil. Zavarovali smo mesto nesreče in pregledali vse udeležence nesreče. Poškodovanih ni bilo. Iz prevrnjene-ga vozila je iztekala nafta. Avtomobil smo s pomočjo vitla postavili na kolesa in s tem preprečili nadaljnje iztekanje, razlito tekočino pa smo posuli z vpojnim sredstvom.
11.	8. smo prek 112 dobili sporočilo, da se je pred izvozom z avtoceste v Krtini zgodila prometna nesreča. Ob prihodu smo protinaletno in protipožarno zavarovali mesto nezgode. Pomagali smo pri oskrbi dveh ponesrečencev, ki sta bila odpeljana v Klinični center. Na vozilih smo odklopili akumulatorja, posuli razlite motorne tekočine ter sprali cestišče, saj je imelo eno izmed udeleženih vozil v zadnjem delu večjo količino zidnih barv, ki so se pri trku razlile po cestišču.
12.	8. smo dobili obvestilo, da se je v Zaborštu zgodila prometna nesreča. Ob prihodu smo nesrečo zavarovali, nato pa oskrbeli ponesrečenko, ki je bila ob našem prihodu nezavestna. Skupaj z reševalci NMP Domžale smo ponesrečenko, s pomočjo zajemalnih nosil, izvlekli iz vozila in jo prenesli v reševalno vozilo, s katerim je bila prepeljana v ljubljanski Klinični center. Na vozilu smo odklopili akumulator ter posuli cestišče z vpojnim sredstvom. Po končanem policijskem ogledu smo vozili odstranili s cestišča in sprostili promet.
17. 8. smo bili obveščeni o prometni nesreči v predoru Trojane. Ob prihodu na kraj smo skupaj s poklicnimi gasilci PGE Celje zavarovali kraj nesreče. V predoru je prišlo do trka dveh osebnih vozil. Voznik vozila, ki se je zaletel v vozilo, ki je vozilo pred njim, je utrpel poškodbe vratu in hrbtenice. Takoj smo mu nudili prvo pomoč ter pomagali reševalcem pri prenosu ponesrečenca do reševalnega vozila. Odklopili smo akumulator na vozilu ter posuli razlite motorne tekočine. Na koncu smo pomagali vlečni službi odstraniti vozilo s cestišča. Na kraju je bila prometna policija ter uslužbenci Darsa, ki so nam pomagali pri zavarovanju nesreče ter odstranjevanju posledic nesreče.
21. 8. so nas prek 112 zaprosili za pomoč pri odpravljanju posledic neurja, ki je podrlo drevo na stanovanjsko hišo v Selu pri Ihanu. Zaradi ogromnega podrtega drevesa smo aktivirali domače prostovoljne gasilce PGD Ihan, ki so nam priskočili na pomoč. Ugotovili smo, da je drevo poškodovalo del ostrešja in da je pod drevesom tudi osebno vozilo. Ko smo sanirali položaj, smo prek našega operaterja dobili informacije o večjih odkritih ostrešjih, podrtih drevesih, od katerih je eno ogrožalo električni daljnovod. Za pomoč smo aktivirali še prostovoljne gasilce PGD Študa in PGD Domžale - mesto. Na kraju dogodka je bil dežurni električar, ki je izklopil elektriko ob sanaciji električnega daljnovoda. S pomočjo avtolestve smo popravili par streh na stanovanjskih hišah. Na tej intervenciji smo opravili 12 različnih posredovanj.
AV
slamnik@kd-domzale.si
Poklon bazoviškim junakom
V nedeljo, 7. septembra, smo se člani KO Združenja borcev za vrednote NOB iz Domžal in iz Jarš - Rodice odpravili na spominsko slovesnost ob obletnici smrti bazoviških junakov, ki so kot prve žrtve fašizma v Evropi umrli pod fašističnimi streli 6. septembra 1930, na gmajni pri vasi Bazovica, v neposredni bližini današnje meje med Italijo in Slovenijo.
G. Franci Gerbec je položil venec v spomin umrlim v Rižami, foto Dalibor Cerar
Najprej nas je pot vodila v Sežano, kjer smo bili gostje tamkajšnjega Združenja borcev za vrednote NOB. Prijazni domačini so nas po prisrčnem klepetu peljali na Opčine. Ob spomeniku 72 žrtvam, ki so umrli kot talci v času druge svetovne vojne, nas je pozdravila podpredsednica Zveze partizanov Italije, sicer pa zamejska učiteljica. Spomnili smo se tudi drugih žrtev iz tega časa, saj so v tem sorazmerno majhnem kraju kar štirje spomeniki, ki pričajo o fašističnem terorju Italijanov in Nemcev nad slovenskimi prebivalci.
Po kratkem 'avtobusnem sprehodu' skozi center Trsta smo se ustavili v Rižarni, kraju trpljenja in smrti v letih nemške okupacije, od 1943 do 1945. Nekdanjo luščilnico in sušilnico riža so spremenili v zapor in taborišče. Danes je to muzej spomina, ki ga letno obišče več kot 100.000 ljudi. Okoli 20.000 zapornikov, predvsem Slovencev in Hrvatov, so zaprli v celice zaradi partizanstva ali sodelovanja z narodnoosvobodilnim bojem, med 3.500 in 5.000 zapornikov je umrlo oziroma končalo življenje v krematorijski peči. Predsednik KO Združenja borcev za vrednote NOB Vencelj Perko, gospod Franci Gerbec, je v spremstvu praporščaka položil venec na spominski prostor na dvorišču taborišča, navzoči pa smo z minuto molka počastili spomin umrlih. Naši gostitelji iz Sežane so poskrbeli za zelo izčrpno razlago o delovanju taborišča, posebno pa so nas
pretresla ohranjena pričevanja jetnikov, ki so oblikovana kot neminljive priče takratnega časa na razstavnem prostoru.
V popoldanskem času smo se popeljali v vas Dolina, ki je ostala med vsemi občinami v tržaški pokrajini najbolj slovenska. Posebej smo se razveselili pozdrava iz ust mladega podžupana, ki je zagotavljal, da je edina pot za preživetje slovenske manjšine prav spoštovanje vrednot NOB, saj te poudarjajo mir in predvsem spoštovanje slehernega prebivalca na njiho-
vem narodnostno mešanem ozemlju. V spomin na partizansko gibanje v teh krajih imajo v občinski dvorani ob sedanji slovenski zastavi še vedno partizansko zastavo z zvezdo.
Ob 15. uri smo odšli k spomeniku bazoviškim žrtvam. Veliko obiskovalcev, ki so se zbrali na prireditvenem prostoru, priča, da je spomin na bazoviške junake, Bidovca, Marušiča, Valenčiča in Miloša, še vedno živ. Bili so člani ilegalne organizacije Borba, ki je nastala leta 1927 v sklopu tajne organizacije TIGR (Trst, Istra, Gori-
ca, Reka). Uprli so se raznarodovalni politiki takratnega italijanskega fašističnega režima, ki je prepovedal slovenske šole in slovenske knjige, uporabo slovenskega jezika, slovenske organizacije in društva. Vsa imena slovenskih krajev ter priimke in imena prebivalcev je poitalijančil. Fašistično nasilje je rodilo nasilne akcije mladih upornikov. Napadu na dnevnik Il Popolo di Trieste, kjer so bile tri osebe ranjene, so sledile aretacije in te štiri mlade fante so na prvem tržaškem procesu leta 1930 obsodili na smrt.
Kulturni program na spominski slovesnosti je večinoma izzvenel v slovenskem in italijanskem jeziku. Obogatile so ga številne recitacije z vsebino boja za slovenstvo in Partizanski pevski zbor iz Trsta z vrhunsko izvedbo nekaterih partizanskih pesmi, katerim smo pritegnili tudi poslušalci. Na odru so se zvrstili govorniki iz vrst italijanskih in slovenskih politikov ter predstavnik slovenske narodnosti iz kulturniških vrst. Spodbudne besede župana občine Videm (Udine), ki je v besedah napovedoval nov čas sodelovanja med manjšino in večinskim narodom, smo poslušalci nagradili z dolgim ploskanjem. V upanju, da bi se kaj takega tudi v resnici kmalu zgodilo, smo zapustili prireditveni prostor s prepričanjem, da žrtve mladih bazoviških junakov le niso bile zaman.
Jožica Polanc
Vaški piknik
Turistično rekreativno društvo Turnše-Češenik je bilo ustanovljeno leta 1998. Na ustanovnem občnem zboru je bilo navzočih 32 ustanoviteljev društva, danes pa v njem deluje več kot300 članov vseh generacij.
Srečanje upokojencev v Pliberku
Z vseh koncev Slovenije so se pripeljali z avtobusi in osebnimi vozili v Pliberk, na srečanje in praznovanje 40-letnice ustanovitve društva 'Saveja uta', srečanje s koroškimi upokojenci.
turistično rekreativno društvo turnše-češenik Svoje društvo ter obe vasi imajo radi ter se tako vsak zase, pri svoji domačiji, pa tudi v okviru obeh vasi, trudijo, da bi se imeli prijetno. V društvu je precej članov tudi od drugod.
Tudi v letošnjem letu uresničevanje programa poteka po načrtu, lepo je uspelo taborjenje, pripravili so kar dve čistilni akciji, ki sta bili namenjeni ureditvi prireditvenega prostora, konec avgusta pa je minil v tradicionalnem vaškem pikniku, ki so se ga
Vsi si prizadevajo, da bi uresničili sprejeti bogat program dejavnosti ter si tudi na tak način polepšali življenja. Pomembno je tudi, da v društvo vključujejo mlade, ki se posebej sprostijo v tradicionalnem taborjenju ter smučanju s Hribarjevega hriba, za katero že več kot desetletje skrbi smučarska sekcija, njihov pevski zbor pa nastopa tako v okviru KS kot na prireditvah v občini.
Posebej so ponosni na urejen prostor za druženje, kjer so postavili star kozolec -toplar in brunarico, urejeno je igrišče za odbojko in nogomet, nikoli pa niso prazna igrala za otroke.
Danes smo se skupaj zbrali,
da malo bi poklepetali,
vse skrbi vrzimo vstran,
naj bo to vesel naš dan.
Zdaj kozarce s pivom, vsi nalijmo,
na zdravje nas, upokojencev, ga spijmo,
zdravi, da bi vsi bili
in se naslednje leto spet zdravi vrnili.«
Da si vsakdo tudi po upokojitvi želi obogatiti življenje z lepimi doživetji, ni potrebno nikogar prepričevati. Zato smo se upokojenci iz Moravč, Domžal in Lukovice radi udeležili srečanja upokojencev dveh prijateljskih društev v Pliberku konec avgusta. Po prijetni vožnji nas je na postaji v Pliberku pričakala delegacija koroških upokojencev, s predsednikom Jožkom Hudlom na čelu. Po dobrodošlici so nas popeljali po sejmu in v velik šotor. Letos je bila udeležba rekordna, saj se je srečanja v Pliberku udeležilo več kot dva tisoč
upokojencev iz vse Slovenije. Na prireditev vedno radi pridemo zaradi gostoljubnih Korošcev, pa tudi zaradi srečanj godb na pihala ter številnih nastopajočih v povorki po Pliberških ulicah.
Prisluhnili smo številnim pozdravom in nagovorom, tudi Jožku Hudlu, predsedniku Društva upokojencev Pli-berk, pozdravil pa nas je tudi pliberški župan Štefan Vizočnik. V bogatem kulturnem programu so sodelovali domači izvajalci in slovenski upokojenci s petjem in skeči. Zagotovili so tudi hrano in pijačo.
Med upokojenci so bili tudi člani Društva vojnih invalidov Domžale ter Društva izgnancev Domžale. Prijaznost gostiteljev, bogat kulturni in družabni program, obisk povorke in sejma, je vsem polepšalo dan in zanesljivo prihodnje leto spet obiščemo prijatelje onstran meje.
Jože Novak
udeležili vsi - od dojenčkov do članov, ki tudi v okviru društva prijetno preživljajo jesen življenja. Za dobitke na srečelovu so poskrbeli kar sami, med prijetnim druženjem je bilo dovolj časa za metanje podkev in podiranje kegljev, otroci pa so neizmerno uživali na igralih ter obeh igriščih. Prijetno popoldansko druženje ob dobri pijači in hrani, za oboje so poskrbeli sami, je bilo imenitna priložnost za pogovor o aktivnostih do konca letošnjega leta.
Vera Vojska
Kmetijska zadruga z.o.o. Domžale
velika izbira izdelkov konkurenčne cene strokovno svetovanje tradicija
Vljudno vabljeni!
NASE PRODAJALNE:
•	Zgornje Jarše
T 01/ 722 64 46
•	Lukovica
T 01/ 723 66 50
•	Ježica
T 01/ 561 48 00
•	Dol
T 01/ 563 93 50
•	Vrtičkar Domžale
T 01/ 721 31 62
slamnik@kd-domzale.si
V	I	v
društva | starejsi
Domžalski dom na Mali planini vabi tudi jeseni
Prešerno vzdušje, ljubezen do planin in nove pridobitve
planinsko društvo domžale
je že več kot šest desetletij dobro organizirana skupina planincev, ki radi odhajajo v gore - domače in tuje - ter z veliko ljubeznijo urejajo svoj Domžalski planinski dom na Mali planini. Ta jih z odprtimi vrati in veliko prijaznosti posebej rad sprejme zadnjo nedeljo v avgustu, ki je že več desetletij rezervirana za dan domžalskih planincev. S prijetnim srečanjem s kulturnim ter glasbenim programom zaznamujejo uspehe v posameznem letu, hkrati pa je srečanje priložnost za pogovore o planinskih vzponih, uspehih alpinističnega in drugih odsekov, dela z mladimi, predvsem pa za spomine na prehojeno pot ter pogovore o tem, kako bi obiskovalce planin in gora še bolj navdušili za obisk gorskega sveta ter varovanje okolja.
Tudi letos so se člani in članice Planinskega društva Domžale, ustanovljeno je bilo že leta 1948, zbrali ob svojem domu, ki so ga in ga še s posebno ljubeznijo, predvsem pa s prostovoljnim delom, obnavljajo in vzdržujejo ter tako poskrbijo, da je prijazno zavetje vseh, ki radi obiščejo Veliko planino ter njene znamenitosti in zanimivosti.
Prijetno poletno-jesensko vreme je tudi letos privabilo na Veliko planino številne obiskovalce, veliko je bilo družin z otroki, ki so radi postali pred Domžalskim domom. Prišli so iz različnih smeri, nekateri so vzpon na Veliko planino začeli v dolini, drugi, najbrž tudi z manj kondicije, pa so prišli iz drugih bližnjih smeri, veseli srečanj z znanci in prijatelji. Skupaj so ob 11. uri prisluhnili slovesnosti, ki se je po pozdravu Janka Vodlana, predsednika Planinskega
društva Domžale, začela s planinsko himno Oj, Triglav, moj dom, ki so ji pritegnili tudi obiskovalci. Sledila je predstavitev letošnjih aktivnosti, povezanih z domom, kjer je predsednik Janko Vodlan izpostavil konkretne aktivnosti, ki so bile v obdobju med obema srečanjema namenjene predvsem okolici. Če so namreč prejšnja leta posebno skrb in prostovoljno delo ter finančna sredstva namenjali obnavljanju doma ter njegovi nadgradnji, je letošnje leto prineslo novo otroško igrišče, ki je bilo ves dan oblegano ter iz dneva v dan potrjuje, da so ga otroci (pa tudi starši) resnično veseli. Poskrbeli so tudi za varnejše stopnice v sam dom. Tega z ekipo oskrbuje Lojze Ovijač. Predsednik jih je pohvalil, vrsto pohval za njihovo dobro delo pa smo slišali tudi iz ust stalnih obiskoval-
Medobčinski praznik invalidov
Želimo, da postanete občine prijazne invalidom
medobčinsko društvo invalidov domžale V pripravah na praznovanje 40. rojstnega dne v letu 2015 je Medobčinsko društvo invalidov Domžale, v katerem je združenih več kot 1.860 invalidov in podpornih članov iz občin Domžale, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin, tudi letos uspešno pripravilo srečanje v okviru Medobčinskega praznika invalidov. V halo Komunalnega
društva na socialnem, humanitarnem in prostovoljnem področju ter posebej pohvalila vse poverjenike in druge prostovoljce, saj brez njihove pomoči ne bi bili tako uspešni. Predstavila je nekatere pomembne aktivnosti, povezane zlasti s krepitvijo zdravja ter obiski in pogovori s člani, posebej je izpostavila nego skrb za socialno ogrožene in težke invalide ter opozorila na problematiko
centra Domžale je prišlo več sto invalidov ter njihovih domačih in prijateljev. Ob prihodu jih je prisrčno pozdravila Godba Mengeš, mnogi pa so se pred prihodom na prizorišče ustavili v Galeriji Domžale, kjer je društvo pripravilo priložnostno razstavo ročnih del.
Vsem invalidom tovrstna prireditev veliko pomeni, saj je priložnost za srečanja, pogovore, predvsem pa prijetno druženje, ki ga še kako potrebujejo. Prisrčni stiki rok, objemi in poljubi so se kar vrstili do začetka uradnega dela, ki ga je s himno najavila Godba Mengeš, polno dvorano pa razveselila še z dvema melodijama iz bogatega programa. Sledil je govor predsednice Medobčinskega društva invalidov Domžale, Vide Perne, ki je najprej izrazila veselje nad veliko udeležbo, hkrati pa spomnila, da letos mineva že 39 let od ustanovitve društva, pozdravila pa tudi enega od nekdanjih predsednikov Edija Za-vršnika. Na kratko je predstavila delo
sofinanciranja dejavnosti društva, ki se žal s strani občin zmanjšuje, pa se ne bi smelo, saj kriza vpliva tudi na poslabšanje pogojev in stanja invalidov, ki se že desetletja borijo za enakopraven položaj v družbi. Zahvalila se je donatorjem, udeležencem prazničnega srečanja pa zaželela, da bi tako na srečanju kot sicer znali prisluhniti drug drugemu, da bi bilo medobčinsko društvo invalidov tudi v prihodnje prostor, kjer bi zmogli skupaj reševati težave, organizirati preventivne dejavnosti ter bogatiti življenje z aktivnostmi, predvsem pa, da bi krepili medsebojne odnose z obiski, priložnostnimi darili ob jubilejih, pomočjo ob socialnih stiskah in težavah, predvsem pa, da bi tudi v prihodnje s stiski rok in prijazno besedo lepšali življenja drug drugemu. Njenim željam sta se pridružila podžupan Občine Mengeš, Bogo Ropotar, in predsednica Komisije za starejše pri Občini Domžale ter predsednica DeSUS
Zlatoporočenca Valentin in Jožica Sršen
Iskrene čestitke ter veliko sreče, zdravja in prijetnih trenutkov
Zakon je pomemben del življenja. S sklenitvijo zakonske zveze namreč dva človek povežeta svoja cilja, da bi z življenjskim sopotnikom skupno in v slogi preživela trenutke, ki jih prinaša življenje. Med srečneže, ki jim je usojeno, da skupaj prehodijo pet desetletij in postanejo zlatoporočenci, sta se 23. avgusta vpisala tudi zakonca Valentin in Jožica Sršen s Potočnikove ulice 29 v Domžalah. Z domačimi in prijatelji sta se ob jubileju spomnila življenjskih poti ter si znova obljubila, da bosta tudi v prihodnje stopala po skupni življenjski poti - poti predanosti, ljubezni, prijateljstva, spoštovanja in dobrote.
cev, ki se radi ustavljajo v Domžalskem domu. Ob koncu je predsednik Janko Vodlan vsem zaželel prijeten dan na Mali planini ter se še enkrat zahvalil prav vsem, ki s svojim delom, nekateri že več kot šest desetletij, pomagajo pri delu društva in vzdrževanju doma. V kulturnem programu so nastopili pevci Moškega pevskega zbora Janko Kersnik Lukovica, ki jih je tokrat, namesto stalnega zborovodja Igorja Velepiča, vodil Marko Juteršek. V pesmih so se spomnili tudi stoletnice prve svetovne vojne. V prijetnem družabnem srečanju je igral narodnozabavni ansambel Pr'jatli, ki je z igranjem in petjem privabil številne planince pred Domžalski planinski dom, ki vas tudi v jeseni vabi, da ga obiščete.
Vera Vojska
vendar ljubezni, spoštovanja in topline v njunem domu ni nikoli primanjkovalo.
že mlada sta postala babi in dedi, saj sta je najprej hči Tina, pozneje pa še sin Rok, razveselila s štirimi vnuki: Rokom, Janom, Nejcem in Niko. Zanje nikoli ni bilo in ni škoda ne časa ne denarja, veliko je stvari, katerih se vsi skupaj radi spominjajo.
14. aprila 2006 sta prejela najbolj žalostno novico v življenju, da je na Madžarskem tragično preminil sin Gregor. To je bila huda preizkušnja, katero sta z ljubeznijo in potrpežljivostjo drug do drugega počasi premagovala, čeprav ju bo bolečina spremljala
Domžale, Marija Pukl. Opozorila je na problem sofinanciranja dejavnosti društev, ki bi moralo temeljiti na vsebini programov, ter poudarila pomen dostojanstva in dobrega počutja. Dobre želje in čestitke so izrekli tudi predstavniki društev invalidov iz Maribora, Kranja in Laškega. S slednjim so se dogovorili o okrepitvi prijateljskih vezi, ki so bile spletene že leta 1985.
Nato smo prisluhnili mladim glasbenikom iz skupine Naša hiša, ki so nas prijetno presenetili z doživetim glasbenim nastopom. Udeleženci so pozdravili nastop znane pevke Špele Grošelj, prisluhnili pevcu Urošu Zagožnu in se po končanem kulturnem programu, ki ga je vodil Nejc Lisjak, prijetno družili ob priložnostnem ansamblu.
»Glavo pokonci ...« je zapela Špela Grošelj ter tako povabila vse, da tudi sami vplivajo na svoje življenje. Srečanje je za vse udeležence pomenilo veliko priložnost, da vsaj en dan pozabijo na težave, hkrati pa, da Medobčinsko društvo invalidov Domžale opozori na težave, ki jih je treba čim prej rešiti ter jim omogočiti, da bo jubilejno 40. leto in vsa nadaljnja omogočilo nadaljevanje dosedanjih uspehov, predvsem pa lažje vključevanje invalidov v družbo, saj bomo le tako lahko rekli, da smo občine prijazne invalidom.
Vera Vojska
Zlatoporočenec Valentin Sršen se je rodil 1. junija 1941 v Domžalah, mami Ani in očetu Valentinu. Ata je bil po poklicu električar, mama pa gospodinja. Odraščal je s tremi brati na veliki kmetiji v Stobu, kjer ni nikoli zmanjkalo dela. Po osnovni šoli se je pri mizarstvu Vrečar, na Kolodvorski ulici v Domžalah, izučil za mizarja, po vojski, med katero je preživel tudi potres v Skopju, je delal v Mlinostroju in ob delu končal Ekonomsko dopisno šolo v Litiji. Vedno je iskal nove izzive, zato je po nekaj zaposlitvah, leta 1990, skupaj s takratnim sodelavcem in današnjim partnerjem Jankom ustanovil svoje podjetje, Fist, d. o. o., v Dobu pri Domžalah, v katerem je bil poleg njiju zaposlen še sin Gregor. Leta 1994 so se preselili v prostore v IC Trzin, ki so jih leta 2005 še razširili, tako da je danes Fist uspešno podjetje z 10 zaposlenimi.
Zlatoporočenka Jožica se je rodila 16. julija 1945 v majhni vasici Lašče
v Suhi Krajini, mami Ivanki in očetu Jožetu. Bila je sedmi otrok po vrsti. Odraščala je v skromni družini, vendar polni ljubezni in topline. V tretjem letu starosti je izgubila očeta, mama je morala sama nahraniti veliko lačnih ust. Jožica je bila zelo bister otrok že od rane mladosti, vse življenje pa jo spremlja ljubezen do rož. Za boljši jutri je rosno mlada odšla s trebuhom za kruhom in tako jo je pot pripeljala v Domžale. Najprej je živela v Študi pri Bankotovih, nato gospodinjila in živela pri Bitenčevih v Domžalah, nato se je zaposlila v podjetju Univerzale. To je bila njena prva in edina služba. S pridnim in vestnim delom je dočakala upokojitev.
že med prvimi srečanji z mladim dekletom je bil zlatoporočenec odločen: ta bo moja. Zelo mlada sta si 22. avgusta 1964 obljubila večno zvestobo in zaživela v podstrešni sobici na domačiji Sršenovih. 21. novembra ju je z rojstvom razveselila prvorojenka Tina. Leta so tekla, poleg težkega dela na kmetiji sta z velikim odrekanjem in trdim delom začela graditi nov dom ter se vanj vselila leta 1969. Sreča je bila še večja, ker se je v njem rodil sin Gregor. živela sta skromno, pošteno,
do konca življenja. Malce sta jo omilila pravnuka Sara in žan, ki jima namenjata vso svojo ljubezen.
Prav posebno mesto v življenju zlatoporočencev, Tineta in Jožice, pripada prijateljem: Karlitu, Tonitu s Stanko, Marjanu z Joži, Felotu z Andrejo in Stanku, s katerimi že več kot 50 let delijo dobre in slabe stvari. Danes, v zrelih letih, so prijateljske vezi ostale enake, kot so bile. Prijatelji so se skupaj z njima veselili zlate poroke, ob jubileju jima je v njihovem imenu spregovoril Matjan Slatnar.
Naj bo življenje prijazno do vaju, spoštovana zlatoporočenca Sršen, in naj vama prinese zdravja, sreče in veliko prijetnih trenutkov med domačimi in prijatelji.
Vera Vojska Foto: Vido Repanšek
NOVICE
slamnik@kd-domzale.si
Kapljica za življenje - dan odprtih vrat na Centralni čistilni napravi Domžale-Kamnik
Na prvo septembrsko soboto so na Centralni čistilni napravi Domžale-Kamnik (CČN) priredili odmeven dan odprtih vrat, ki so ga poimenovali Kapljica za življenje.
Dogodek je obsegal predstavitev delovanja obstoječe čistilne naprave in načrte za prihodnost, ki vključuje predvsem nadgradnjo CČN za čiščenje dušikovih in fosforjevih snovi. Kljub deževnemu vremenu se je na CČN zbralo okoli 700 obiskovalcev, ki so si po zanimivem kulturnem programu ogledali postopke na CČN in izvedeli, kam vodi pot CČN, kolikšen je in bo v prihodnje strošek občanov za čiščenje odpadne vode, in dobili informacije o začetku nadgradnje. Dogodka se je udeležil tudi dr. Boštjan Peteline, v. d. direktorja direktorata za vode in investicije, MKO, župan Občine Mengeš Franc Jerič in podžupanja Občine Domžale Andreja Pogačnik - Jarc. V spremljevalnem programu, ki ga je vodil Boštjan Romih, so sodelovali: Godba Domžale, tolkalna skupina Cascara, Citrar Tomaž Plahutnik in sopranistka Meta Matzele ter Peter in Andraž Vode. Dogodek so spremljale razstave umetniških slik na temo vode s strani Kulturnega društva Senožeti
Radomlje in umetnikov Zveze društva paraplegikov, med njimi umetnikov, ki rišejo z usti. Poleg tega so lokacijo popestrile slike in risbe na temo vode učencev Osnovne šole Dragomelj in Stanje. Osnovna šola Marije Vere Kamnik je predstavila projekt Vode povezujejo - z vodo do čistega okolja. Ob vhodu so obiskovalce pospremile
Okna in balkoni v Radomljah cvetijo
Komisija Turističnega društva Radomlje je letos zopet ocenjevala cvetje na oknih in balkonih v KS Radomlje.
Namen ocenjevanja je vzbuditi v krajanih željo po lepem in urejenem kraju, da bodo ob pisanih, sijočih oknih in balkonih sami zadovoljni, predstavili pa jih bodo obiskovalcem in tudi mimoidočim v sončno cvetoči luči.
Veseli nas, člane TD Radomlje in še posebej komisije, da krajani kar precej pozornosti posvečajo videzu svojih hiš in domovanj, s tem pa seveda tudi kraja, v katerem živijo. Arboretum Volčji Potok vsako leto sredi aprila, v sodelovanju s Turističnim društvom Radomlje, pripravi ponudbo balkonskih sadik po ugodnejših cenah za naše krajane. Vedno več se jih tega tudi poslužuje.
Ne glede na vreme - letošnje poletje je bilo precej bolj mokro kot sonč-
no in prijazno - so komisijo z oken in balkonov pozdravljale cvetoče kombinacije zdravega cvetja. Celoten videz, zastopanost balkonskega cvetja, kombinacije, izbor rastlin in zdravstveno stanje so kriteriji, po katerih komisija ocenjuje. In bilo je kaj ocenjevati!
Lepo je gledati mavrično cvetje, ki ga v Radomljah ne manjka, vendar si želimo, da bi še bolj zacvetele hiše v centru
Šolske potrebščine za socialno ogrožene in rejniške otroke iz Domžal in okolice
Medijsko-založniška hiša Energetika.NET je v soboto, 23. avgusta, zaključila niz poletnih EKO-ART tržnic, ki jih je pod okriljem svojega programa Eko knjiga organizirala v BTC-ju, na zadnji tržnici pa je zbrala tudi lep kup šolskih potrebščin za socialno ogrožene šolarje in otroke v rejništvu s širšega območja Domžal.
umetniške fotografije Klemena Razin-gerja. Obiskovalci so izkazali veliko zanimanje za ogled postopkov, pohvalili prizadevno ekipo in zaželeli čistilni napravi nadaljevanje uspešno začrtane poslovne poti, ki vključuje predvsem kakovostno storitev čiščenja odpadne vode za sprejemljivo
kraja, tudi balkoni bloka nad trgovino in vsa okna hiš ob glavnih cestah skozi kraj. Mnogo se jih tega že zaveda in jih lahko pohvalimo za podobo, količino, izbor, pestrost in nego izbranega cvetja na njihovih domovanjih.
Rezultate ocenjevanja bomo objavili decambra v Radomeljskem ogledalu.
Zlatka Levstek Foto: Marjan Levstek
Tako je tik pred začetkom prvega šolskega dne Centru za socialno delo Domžale dostavila sto raznobarvnih nahrbtnikov, sto kosov barvic in vo-ščenk, več kot sto bidonov, kup ovra-tnih trakov za ključe, zvezke, risalne liste, flomastre in druge drobne pripomočke, ki bodo nadobudne šolarje pospremili v novo šolsko leto.
»V centru za socialno delo Domžale se v imenu obdarjenih otrok iskreno zahvaljujemo direktorici Alenki Žumbar Klopčič, njenemu podjetju Energetika. NET ter vsem dobrim ljudem, ki jih je gospa Alenka navdušila za to otrokom prijazno dobrodelno akcijo. Poskrbeli bomo, da bodo stvari prišle v prave roke in da bodo otrokom polepšale prve šolske dni,« je ob donaciji povedala svetovalka za rejniške družine na CSD Domžale Marta Tomec, ki se je ob tem prav posebej zahvalila medijsko-založniški hiši Energetika.NET. Ta je k dobrodelni akciji spodbudila ne le svoje zaposlene, ampak torej tudi razstavljavce in obiskovalce avgustovske EKO-ART tržnice.
Ti so na poletnih EKO-ART tržnicah sicer zbirali vse, od oblačil in igrač za materinski dom in varno hišo do hrane za mucke in kužke v zavetiščih, končali pa so torej z zbiranjem šolskih potrebščin.
»Ob vseh akcijah se je izkazalo, da tako posamezniki kot podjetja premorejo velik posluh za socialno problematiko in se nanjo aktivno odzivajo. Tudi v primeru zbiranja šolskih potrebščin, ko je agencija Zajček - ta je Energetiki.NET dobavila posebej naročene nahrbtnike, barvice in vo-ščenke - paketu dobrohotno priložila tudi bidone in ovratne trakove za domžalske šolarje,« je ob tem povedala direktorica Energetike.NET Alenka žumbar Klopčič.
Akciji se je pridružila tudi Tashka -torbica z zgodbo in dobrim namenom, ki je posebej za to priložnost izdelala damske toaletke, te je poimenovala Dobre toaletke, od katerih je polovica kupnine namenjene za plačilo potrebščin. Vsaka toaletka je unikatna in nosi čipko Zdenke Rezelj, na voljo pa so na
www.tashka.si ali na ART marketu vsako soboto, na Bregu ob Ljubljanici. Vsi nahrbtniki nosijo logotip Srečne hiše, ki bo otrokom - z edinstveno igralnico in prijaznim učnim prostorom ter učno pomočjo, pa tudi z lastno ART trgovinico za podpornike - odprla vrata novembra, v Lukovici pri Domžalah. Srečno hišo podpira tudi Energetika. NET s svojim programom Eko knjiga.
r
J
Pri nas je vedno zabavno in polno smeha, saj vsak prispeva kaj zanimivega. Veliko je igre in glasbe, kreativnosti, raziskovanja, pustolovščin in sladkanja.
Termin:
od 27. do 30. 10. 2014
od 10.00 do 15.00 ure
Program je namenjen otrokom od 1. razreda OŠ dalje.
Prispevek je 4€ na dan (prevozi, vstopnine, sadje in sladki pribojški, kreativni material). Malico otroci prinesejo s seboj.
Obvezne predhodne prijave zbiramo od 1. 10. 2014 na tel.: 01/722 66 00, 040/255 568 ali na info@czm-domzale.si

ŠTEVILO MEST JE OMEJENO! J^
Prijavnice dobite tudi na naši spletni strani www.czm-domzale.si
Izvajanje programa nam omogočajo Občina Ponižale, Urad RS za mladino in Zavod RS za zaposlovanje.
Prvič razstavljala na AGRI in prejela kar tri medalje za mlečne izdelke
Valerija Kos, nosilka dopolnilne dejavnosti na znani Bolčarjevi kmetiji v Krtini št. 39, postaja prava strokovnjakinja za izdelavo domačih jogurtov in skute. Letos so na 25. državni razstavi Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju, sodelovalo je več kot 600 kmetij, z zlatima priznanjema nagradili njen čvrsti jogurt in skuto, srebrni priznanji pa je prejela za sadni jogurt ter konopljin kruh.
Razstavi na Ptuju je sledilo prijetno presenečenje, saj je bila povabljena, da s svojimi mlečnimi izdelki, narejenimi iz domačega mleka, sodeluje na 12. Mednarodnem kmetijsko-živil-skem sejmu AGRA 2014 v Gornji Radgoni.
Kar z malo treme je oddala vzorce mednarodni komisiji, ki je ocenjevala mleko in mlečne izdelke iz Slovenije, Avstrije, Nemčije in Hrvaške. Razstavljali so tako veliki sistemi (npr. Vin-dija, Zelena dolina, Pomurske mlekarne ... ) kot posamezne kmetije, skupaj 29 razstavljavcev z več kot 140 vzorci. Na njeno veliko presenečenje je mednarodna žirija, ob upoštevanju vseh ocenjevalnih kriterijev, jagodnemu jogurtu ter skuti namenila zlati medalji za kvaliteto, čvrsti jogurt pa nagradila s srebrno medaljo. »Bila sem izjemno presenečena, saj nisem pričakovala, da bi lahko na prvem sodelovanju na tako veliki razstavi osvojila medalje,«
v pogovoru pove Valerija in hkrati ne pozabi poudariti, da tovrstne izdelke dela za dušo, zato ji priznanja pomenijo toliko več.
Posebej v veselje ji je tudi dona-torsko sodelovanje z Osnovno šolo Helene Puhar iz Kranja, kjer so še posebej veseli domače skute in jogurtov z Bolčarjeve kmetije. »Srečna sem ob vsaki priložnosti, ko navadno tedensko obiščem to šolo, v kateri so učenci, ki še posebej potrebujejo pomoč. Zakaj ne bi pomagala, če lahko,« pravi Valerija in pri tem pomisli tudi na sedem svojih otrok, ki ji radi pomagajo po najboljših močeh. Ena od njenih želja pa je, da bi sodelovala še s katerim od vrtcev ali šol.
Valerijo Kos lahko obiščete na tržnici v Lukovici (ob sobotah), pokličete pa jo lahko tudi na Bolčarjevo kmetijo.
Vera Vojska Foto: Rok Majhenič
slamnik@kd-domzale.si
PORTERT
brez umetnosti si ne morem predstavljati življenja
ZLATKA LEVSTEK
življenje Zlatke Levstek je pestro in vseskozi obogateno s kulturnim udejstvovanjem na številnih področjih: piše pesmi, recitira, prepeva v zboru, slika in z veseljem obiskuje številne prireditve.
Predstavitev pesniške zbirke Zlatke Levstek Sedemdeset bo v okviru Srečanj z ustvarjalci v ponedeljek, 13. oktobra, ob 19. uri, v Knjižnici Domžale. Otvoritev samostojne slikarske razstave Zlatke Levstek pa bo v petek, 24. oktobra, ob 19. uri, v Galeriji DOM v Kulturnem domu Radomlje.
cveta Zalokar Foto: iztok Dimc
Letos oktobra bo praznovala okrogli jubilej in ob tej priložnosti si je zastavila cilje, ki bodo na poseben način zaokrožili njeno dosedanje ljubiteljsko ukvarjanje na kulturnem področju: septembra bo izdala novo pesniško zbirko z naslovom Sedemdeset, predstavila pa se bo tudi na samostojni razstavi v Radomljah. Pod mentorskim vodstvom akad. slikarja Janeza Zalaznika se že vrsto let izpopolnjuje in ustvarja v Likovnem društvu Seno-žeti, posebej rada ima akrile in akvarele.
Iz Maribora prek Ljubljane do Radomelj
Zlatkina družina je pred drugo svetovno vojno živela v Mariboru. Oče je bil po poklicu zdravnik, otorinolaringo-log, mama pa je sprva obiskovala učiteljišče, a je namesto mature leta 1935 prišla na svet njena starejša sestra. Ko se spominja staršev, pravi, da je bila to velika in zgodnja ljubezen, zato je študij končal pod pritiski družine le oče, ki je študij medicine dokončal v Zagrebu. Rodila se je leta 1944, ko so Maribor pogosto bombardirali, in tako je luč sveta ugledala sredi vojne vihre. Prav v dneh njenega rojstva so bombardirali tudi porodnišnico: » Le slučaj je bil, da sva obe srečno preživeli.« Mama se je pozneje po vojni posvetila le svojim štirim deklicam, pozneje pa je prijokala na svet še ena, tako da je bila med sestrami kar dvajsetletna razlika. Leta 1948 so se kljub očetovi veliki nejevolji preselili v Ljubljano, kar je bilo za 'zagrizenega' Štajerca še vedno bolje kot selitev in delo v Skopju, kar je bila druga možnost. Potem je dolga leta delal v vojaški bolnici. Spominja se, da so živeli skromno, mama je hodila čakat v vrste za hrano na karte, otrokom sama kaj sešila in spletla in nekako so se le prebijali v težkih povojnih letih. Poročila se je leta 1966 in sprva sta z možem Marjanom živela za Bežigradom pri moževi mami. V Radomlje se je preselila leta 1983, ko sta tam z možem zgradila hišo. Zdaj se počuti tu kot prava domačinka, zdi se ji, da so ti kraji res prelepi. Hitro se je vključila v mnoge aktivnosti v kraju, še vedno dela v turističnem društvu, dve leti pa je pred desetletjem tudi vodila krajevno skupnost. A to delo ji ni ležalo, pri tem delu se ni našla in povrhu je takrat tudi zbolela: » V politiki se nisem dobro počutila, zato sem to delo hitro pustila.« Od vsega začetka je članica Likovnega društva Senožeti, kjer že 12 let z velikim užitkom slika.
Od drobnih pesmic do resnega ukvarjanja s poezijo
Družini je bila umetnost blizu, saj je že njena mama rada pisala pesmi in drame. Prav njej je že v zgodnjem otroštvu, pri šestih letih, napisala prvo pesem. V nižji gimnaziji je pisala pesmice, polne rim, za sošolce ob njihovih rojstnih dnevih in drugih posebnih priložnostih. Pravi, da je potem sledilo dolgo obdobje, ko za pesnjenje ni bilo časa. In tako je mislila, da je
Če se človek zaveda, kako minljivo je življenje in kako veliko naključij ga zaznamuje, zna ceniti vsak dan in vsak trenutek ter se veseli vsega lepega, kar mu je dano.
nanje že čisto pozabila. A slučaj je prinesel novo željo po ustvarjanju: med čakanjem ob hčerinih učnih urah v glasbeni šoli si je začela krajšati čas s pisanjem, saj dolgčasa nikoli ni preganjala z letanjem po trgovinah in nakupi. Eno od njih, z naslovom Mravljica in murenček, je malo za šalo napisala za radijsko oddajo Malo vi, malo mi, a so jo žal takoj za tem ukinili. Vendar je bila to zadostna spodbuda, da je nadaljevala. Potem se ni več ustavila in tako je doslej izdala že 14 pesniških zbirk. Prvi zbirki z otroškimi pesmicami (Čevelj nogo si obuje, 1992) so sledile še tri zbirke za mlade bralce. Leta 1997 pa je začela pisati tudi pesmi za odrasle. Prva zbirka, ki je očitno nastala nekako skrito in sramežljivo, nosi pomenljiv naslov Krhke pesmi (samozaložba, 1997). Prelomna za njeno nadaljnje pesniško ustvarjenje je bila udeležba na literarni delavnici, ki jo je vodil pisatelj Lojze Kovačič. Takrat je hodila še v službo, a je komaj čakala srede, ko so skupaj preživeli 4 ure in se seznanili s svetovno poezijo in tudi pesniško teorijo. Hkrati pa so morali
pod budnim in kritičnim očesom tudi sami nenehno pisati in medsebojno analizirati nastalo: »Lojze Kovačič je bil čudovit človek, meni je bil blizu s svojo energijo in načinom, kako nas je ocenjeval in spoznaval skozi naše ustvarjanje.« Pravi, da je takrat prvič odkrila, da rime v poeziji niso vedno nujne in neizbežne ter da ji je veliko bliže svobodni verz, ki odpira nova obzorja ukvarjanja z besedo in njenim pomenom. Tudi sicer sta ji v življenju pomembni svoboda in igrivost.
Haikuji so se porodili čisto spontano
Popolnoma slučajno je začela pisati kratke impresije in spoznala, da so to pravzaprav haikuji. »Prvo srečanje s haikuji se mi je zgodilo na festivalu Lent, ko sem sedela ob Dravi in ob drobni lučki in vešči, ki jo je obletavala, sem napisala prvo trivrstičnico. Takrat še brez zlogov pet, sedem, pet. Pa vendarle je v tistem vzdušju, ob vodi, nastalo še kakšnih sedem kratkih pesmi, in ko sem jih pokazala na delavnici, so kolegi v njih spoznali haikuje. Pri tem je zanimivo, da sem jih odkrila povsem spontano.« Ti so potem zaznamovali precejšnji del njenega zrelega pesniškega obdobja. Haikuji so jo popolnoma prevzeli, saj so zanje značilni kratki stavki, sama jih opiše z značilnostjo, da zanje ni potrebno gostobesedno opisovanje in dolgovezenje: »Nekaj te pritegne in to potem opišeš, čisto brez olepševanja, brez metafor, potem pa v tretji vrstici nakažeš, zakaj te je to spodbudilo, kakšna je povezava s tabo. Ko pa ga nekdo prebere, pride do povezave haiku-bralec - in ta potem v sebi
išče povezave z avtorjevim doživetjem.« Tako je v obdobju med letoma 1998 in 2001 izdala 3 pesniške zbirke haikujev, že njihovi naslovi pa so prav poetični: Nitke svetlobe (1998), Molčeči kamen ve (1999) in Pentljaste (2001). V njih se odraža njena neusahljiva iskateljska želja poigravanja z besedami, iskanja njihovih novih in drugačnih pomenov ter veselja, da so ji dane kot najljubše igrače njenem pesniškem peskovni-ku. V eni od njih pravi: Haiku je ena/ sama topla ljubezen/ narave, smo mi. Igračkarije, igranje z besedami, iskanje: »To je tisto, kar mi največ pomeni in me vedno znova pritegne.« Ko se danes ozira nazaj, ugotavlja, da je pri pisanju pesmi ni moglo nič ustaviti, da so kar vrele iz nje.
Družina je lahko najboljše na svetu, kar lahko ustvari tudi največji ustvarjalec
Po poklicu je diplomirana inženirka kemijske tehnologije, bodočega moža Marjana pa je spoznala, ko je bil v prvem letniku njen demonstrator, saj je študiral tri leta pred njo. že pred njegovim odhodom v vojsko sta se poročila. Sprva je delala v Iskri, po dveh letih pa se je odprla možnost, da dela v zlatarni: »Nekako je šlo to skupaj, jaz Zlatka in zlato. Tako sem delala v Auro-dentu, podružnici celjske Zlatarne. Tam sem se ukvarjala z rafiniranjem zlata in dragimi kovinami. Ampak zlata pa še
vedno ne znam narediti ... Žal. Zlato je treba poiskati in najti drugje.« Takšno dragocenost ji predstavlja družina, nanjo je zelo ponosna, na svoje tri otroke in na izjemno lep odnos, ki ga imata z možem Marjanom: »Njega pa ne bi zamenjala za nič na svetu. Vem, da to v življenju ni ravno samoumevno in ne pride samo od sebe. Treba je graditi odnose, se prilagajati, popuščati, biti odprt in usklajevati vse skupaj. Očitno sem to obvladala, čeprav se zavedam, da z nami, umetniki, ni preprosto živeti.« Ima tri otroke in zelo so povezani med seboj, vse bi naredili drug za drugega. »Kar daš, to potem tudi dobiš,« rada pove staro, a nikoli preveč obrabljeno modrost: »Radi se družimo, še posebej sem vesela vnukov, ki jih ima sin.«
Ustvarjalna tudi v zrelem obdobju
Zdaj že šestnajsto leto vodi med drugim tudi literarni krožek na Univerzi za tretje življenjsko obdobje Lipa Domžale. Tam so jo pritegnile mnoge aktivnosti, hodila je k umetnostni zgodovini, pet let je obiskovala tečaj učenja španščine, prepevala je v pevskem zboru. Vseskozi so bili zelo aktivni in delavni tudi na literarnem področju, saj so vsako leto izdali zbornik, v katerem so možnost objavljanja ponudili mnogim drugim iz vse Slovenije. Zadnja leta so poleg pisanja in prebiranja pesmi druženja nadgradili tudi z bralnim krožkom, ki ga vodi Janka Jerman in na katerem se pogovarjajo in analizirajo zanimive knjige, ter z izobraževalnim srečanjem, ki ga vodi Silva Mizerit, pri katerem pa spoznavajo tudi slovnico, pesniške oblike, ritem in rimo. Njeno
sporočilo je nedvoumno: »Brati, brati, brati, to je glavni pogoj, da človek lahko tudi sam piše. Ne moreš pisati, če nisi literarno razgledan.« Zadnja leta prepeva tudi v kamniškem ženskem zboru Solidarnost. Piše še vedno, a zdaj pesmi ne pridejo več kar same od sebe: »Zdaj delamo v literarni delavnici na poseben način. Vsakih štirinajst dni določim temo, besedo, vsebino in potem ves teden premišljujemo, iščemo, poskušamo poiskati navdih in izraziti na izbrano temo vsaka svojo pesem ali prozo. Oddamo in se čez dva tedna pogovarjamo o prebranih nastalih pesmih in zgodbah in se plemenitimo. Morda je vsega preveč, premalo je notranjega miru, da bi pesmi dobile možnost, da pridejo brez nekega zunanjega vzvoda.« Še vedno pa poskuša slediti in prebrati čim več poezije, najprej v knjižnici poišče nove pesniške zbirke. Med najljubšimi so ji Neža Maurer, Erika Vovk, Mila Kačič. Rada bere tudi slovenske avtorje proze, a ne mara, če ni zgodbe in je v delu preveč vulgarnosti.
Sedemdeset
V zadnji zbirki Sedemdeset se je na neki način sprehodila skozi svoje življenje in ob tem naredila svojstven notranji obračun z njim. življenje je razdelila na štiri obdobja, zamejila in razdelila jih je s števili 7, 17, 27 in 70. Nekatere objavljene pesmi je izbrskala iz posameznih obdobij, v katerih
so nastale, druge pa je napisala v zadnjem obdobju, prav za to priložnost. V knjigo ni dala le sebe, čeprav je v vsaki tudi košček nje, a hotela je dodati nekaj več, kar je značilno za slehernika. Čeprav je večina poezije povezana z žalostjo, nesrečnimi občutji in doživljanji, pa je pri Zlatki to prav nasprotno. Večina pesmi je polna sreče, veselja do življenja, upanja in svetlobe. Pravi, da zato, ker se je rodila na prav poseben dan: tistega dne so namreč bombardirali Maribor in močno so se morali potruditi, da so na varno spravili dojenčke, njen oče, ki je bil zdravnik, pa se je še posebej potrudil, da je rešil tudi njeno mamo. Mamo je peljal po stopnišču, ko je slišal, da leti bomba, zato jo je na silo porinil pod obokani podest in ji tako rešil življenje. To je bil dan, poln naključij, in le sreči se ima zahvaliti, da sta z mamo preživeli. Veliko življenjsko izkušnjo pa ji je dala tudi bolezen, ta je bila še posebno opozorilo: »Če se človek zaveda, kako minljivo je življenje in kako veliko naključij ga zaznamuje, zna ceniti vsak dan in vsak trenutek ter se veseli vsega lepega, kar mu je dano.« Tako poskuša v življenju najti in videti le svetle plati. Name vplivajo tudi nebesna znamenja, saj sem tehtnica, po kitajskem horoskopu pa opica. Pesniško zbirko bodo popestrile tudi slike, med njimi bo na začetku njen portret, ki ga je pri njenih štirih letih naredila z ogljem mama, in na koncu najnovejši portret že skoraj sedemdesetletne babice, ki ga je letos ustvaril Bogdan Potnik. Seveda pa bodo v njej tudi njene slike, akvareli in najnovejši akrili. □
iz NAŠIH VRTCEV iN ŠOL
slamnik@kd-domzale.si
otroke moramo slišati, se jim približati in skupaj odločati
EMA ŠKRJANc OGOREVc, pREDsEDNicA ZpM DOMžALE
čeprav Zveza prijateljev mladine Domžale pod vodstvom Eme Škrjanc Ogorevc socialno ogroženim otrokom in družinam zagotavlja pomoč vse leto, so dnevi pred Tednom otroka - prvi teden v oktobru - prava priložnost, da povemo nekaj več o delu te organizacije.
Vera Vojska
Foto: arhiv ZpM Domžale
Zal pa zaradi krize, v kateri smo se znašli, ZPM vse bolj postaja humanitarna organizacija. Saj ne da bi bilo kaj narobe, če pomaga socialno ogroženim otrokom in družinam, pač pa ob tem zmanjkuje časa, predvsem pa finančnih sredstev za še kvalitetnejše opravljanje drugih nalog, ki jih v delu te organizacije s tradicijo in prostovoljnim delom, ki jo najbolj odlikuje, včasih zmanjka.
Skoraj mesec je že, odkar so naši otroci zaključili počitnice in se vrnili v šolske klopi, pa vendar še ni prepozno, da nekaj več poveva o delu Zveze prijateljev mladine Domžale v času počitnic, ko je bila tudi letos posebna skrb namenjena počitnicam socialno ogroženih otrok. Da jih je počitnikovalo čim več, predvsem tistih, katerih družine stroškov za počitnice ne zmorejo, je poskrbela Zveza prijateljev mladine po vseh krajih in občinah naše države, katere osnovno poslanstvo je pomagati otrokom in jim omogočiti prijetno otroštvo. To poslanstvo uspešno opravlja tudi naša organizacija, ki pokriva območje nekdanje velike občine Domžale in sodeluje z vodstvi vseh novih občin. Največja akcija je bila organizacija in izvedba letovanja otrok iz vseh petih občin v Domžalskem domu na Krku, kjer je v štirih izmenah letovalo skupaj 147 otrok iz vseh občin, med njimi 85 z območja občine Domžale. To je skoraj 20 odstotkov več kot v letu 2013. Posebej smo bili pozorni na prijavljene otroke iz socialno šibkih družin, s pomočjo sponzorjev smo jim omogočili brezplačne počitnice, nekateri starši so plačali le pol ali manj stroškov, le 17 staršev pa je plačalo celoten znesek (330 evrov), pri čemer smo jim omogočili obročno plačilo. 10-dnevno bivanje v domžalskem domu je vsem prineslo aktivne počitnice z veliko plavanja in s številnimi delavnicami. Ob tem naj povem, da smo edini s tega območja, ki Domžalski dom na Krku koristimo za organizirano letovanje in zaradi tega tudi nismo deležni finančnih sredstev, ki jih sicer slovenska ZPM zbira v okviru projekta Pomežik soncu. Tako nam je, kot vsako leto, del sredstev zagotovila Območna organizacija Rdečega križa Domžale, kar nekaj donatorjev, ki nam tradicionalno pomagajo in ne želijo biti imenovani, del sredstev pa smo zagotovili sami.
Ste se pa potrudili, da so naši otroci letovali tudi v okviru drugih projektov?
Vselej se potrudimo, da v različne projekte Zveze prijateljev mladine Slovenije in drugih vključimo otroke z našega območja. Tako je v okviru projekta ZPM Slovenije, Vesele počitnice, v Zambratiji brezplačno letovalo 11 otrok - povsem brezplačno, manjše število otrok pa smo vključili tudi v druge projekte. Vesela sem, da so se otroci s počitnic vrnili z lepimi vtisi. Tako smo jim vsaj za kratek čas omogočili prijetne počitnice, ki jim jih, največkrat zaradi pomanjkanja finančnih sredstev, starši ne morejo omogočiti.
Ob spremljanju vsakodnevnih težav žal ugotavljamo, da smo zatajili kot družba. Nismo jih poslušali, ker otroci niso del glasne javnosti, ker niso socialni partnerji v pogajanjih, ker nimajo glasu. Morali bi jim prisluhniti, upoštevati njihove predloge in pobude. Naslednja priložnost bo že medobčinski parlament 2015, ko bomo na Osnovni šoli Roje govorili o izobraževanju in poklicni orientaciji.
Potrudili ste tudi za prijeten zaključek počitnic?
Res je, delavnice na Osnovni šoli Rodi-ca so zaživele ob koncu počitnic, bile so lepo obiskane in hvala Osnovni šoli Rodica za pomoč, pa tudi vsem vrtcem in šolam za sodelovanje. Ob tej priložnosti tudi iskrena hvala podjetju Ir mage iz Kamnika, ki bo prihodke od tradicionalnega pohoda na Sveti Primož namenil naši organizaciji - izključno za socialno ogrožene otroke.
Začetek šolskega leta nekaterim družinam predstavlja veliko stisko. Ste tudi tu pomagali?
Smo in bomo. Ob začetku šolskega leta so v naših prostorih (Domžalski dom) otroci dobili šolske potrebščine
- razen učbenikov, ki si jih lahko sposodijo iz šolskih skladov v osnovnih šolah, ter delovnih zvezkov. V poletnih mesecih je posebej za šolske potrebščine potekal projekt Poštar Pavli polni šolske torbe, iz tega sklada smo tudi mi dobili del šolskih potrebščin. Vem, da imajo nekateri starši težave tudi z oblačili in obutvijo, kar pa lahko dobijo pri drugih humanitarnih organizacijah.
Družinam in otrokom pomagate tudi s plačilom položnic?
Pomagamo, kolikor moremo, vendar le, ko družina resnično, tudi s pomočjo drugih humanitarnih organizacij, ne zmore plačati položnic za osnovne, najnujnejše stroške bivanja, včasih tudi šolskih malic in kosil. Tovrstne stroške najbolj ogroženim plačujemo na posamezno šolo, prav za plačilo malic pa smo koristili tudi sredstva, zbrana v projektu Siti besed. Pristojna komisija, tudi s pomočjo Centra za socialno delo Domžale, s katerim dobro sodelujemo, dobiva vedno več prošenj ter pri svojih odločitvah resnično poskrbi, da so naše pomoči deležni otroci in družine, ki kljub koriščenju drugih pomoči ne zmorejo pokriti osnovnih stroškov. Ob tem pa moram povedati, da v zadnjem času dobivamo tudi prošnje starejših, ki tudi ne zmorejo pokriti osnovnih življenjskih stroškov. Napotimo jih na druge humanitarne organizacije.
Ja botrstvo zaživelo tudi v naši občini?
Tudi v ZPM Domžale skrbno nadzorujemo projekt Botrstvo. Prav tu vidim še veliko priložnosti in vabim vse, ki bi želeli pomagati na tovrsten način -konkretnemu otroku, naj se pridružijo. Vsi 'botri' pravijo, da je zadovoljstvo ob spremljanju uspešnih otrok,
ki jim z mesečnim prispevkom omogočajo boljše pogoje, neizmerljivo.
Tudi v letu 2014 vaš program obsega šolske, medobčinske in državni otroški parlament, pripravili ste aktivne počitnice s plavanjem in rolanjem, za otroke poskrbite z delavnicami, organizirali ste srečanje zlatih bralcev, obiskali Pikin festival... Kaj vas čaka do konca leta? Najprej Teden otroka. To je projekt Zveze prijateljev mladine Slovenije v oktobru. Organizirajo se prostočasni in razvedrilni programi za otroke po vsej Sloveniji, v javnost pa se posredujejo sporočila otrok, ki jih ti navadno pripravijo v okviru otroških parlamentov že več kot dvajset let. Tudi letos so v prostorih državnega zbora, pa tudi na območnih parlamentih, kakšnega smo pripravili v OŠ Janko Kersnik Brdo, za kar se jim še enkrat zahvaljujem, zahtevali enake možnosti za vse otroke - ne glede na to, katerega socialnega stanu so njihovi starši. Ob spremljanju vsakodnevnih težav žal ugotavljamo, da smo zatajili kot družba. Nismo jih poslušali, ker otroci niso del glasne javnosti, ker niso socialni partnerji v pogajanjih, ker nimajo glasu. Morali bi jim prisluhniti, upoštevati njihove predloge in pobude. Naslednja priložnost bo že medobčinski parlament 2015, ko bomo na Osnovni šoli Roje govorili o izobraževanju in poklicni orientaciji. Nadaljujemo redne dejavnosti, čaka pa nas praznični december s predstavami, filmi in delavnicami za vse.
Kaj želi Zveza prijateljev mladine sporočiti s poslanico ob Tednu otroka?
želimo sporočiti, da smo vsi skupaj, predvsem pa država in njeni organi, soodgovorni za revščino in bedo premnogih otrok v naši državi. V posla-
nici smo postavili vrsto vprašanj o soodgovornosti za nastali položaj in tudi na tem področju ugotovili, da je krivdo treba iskati pri tistih, ki so oropali našo državo, v trgovcih z novci in z blaginjo dežele, saj so jo razprodali in se polastili skupno ustvarjenih dobrin. Z nespametno politiko so praznili in izpraznili državno blagajno in blagajne občin, v katerih je bilo mnogo sredstev, tudi za otroke. Zdaj pa žal marsikateri od otrok nima možnosti, da bi se do sitega najedel, da bi bil spodobno oblečen, imel topel dom, poslušal pravljice ter plesal in pel v vrtcu, dobil knjigo ali bil naročen na otroške in mladinske revije, se udeleževal dejavnosti, ki jih organizira 'brezplačna' šola, da bi šel na morje ali obiskoval zunajšolske, žal prevečkrat plačljive dejavnosti. In nekateri otroci nimajo dostopa do osnovnih zdravstvenih storitev zgolj zato, ker so njihovi starši ali skrbniki ostali brez (zaposlitvenega) statusa ali statusa občana, iz katerega izhaja tudi pravica do zdravstvenega zavarovanja njihovih otrok.
Vposlanici opozarjate tudi na problem šolanja in študija?
Šolanje in študij postajata za nekatere nedosegljiv privilegij. Doma ni dovolj denarja za šolanje v oddaljenem kraju, za stanovanje in hrano, za učbenike in študijske knjige. In to kljub zagotavljanju oblastnikov, da vsakršne reforme ne bodo vplivale na položaj otrok in mladostnikov.
Opozorila pa bi rada tudi, da ne storimo dovolj, da preprečimo spolne zlorabe, trpinčenja in pretepanja otrok. Država ne sprejme zakonodaje, s katero bi prepovedala telesno kaznovanje otrok, da ne govorim o tem, da ne upoštevamo že sprejete zakonodaje na tem področju.
S katerimi problemi svoje dejavnosti pa se najpogosteje srečujete?
Glede na položaj predvsem s pomočjo socialno najbolj ogroženim družinam, ob čemer bi opozorila, da nujno potrebujemo primeren prostor - tako za šolske potrebščine kot ves ostali material, saj dobivamo kar nekaj materialne pomoči tudi iz različnih akcij ZPM Slovenije. Pričakujemo tudi nekaj več finančne pomoči občin, da bomo laže uresničili svoj program.
Morda bi želeli opozoriti še na kaj?
Kljub pomoči različnih humanitarnih organizacij ugotavljamo, da se žal povečuje število družin, ki kljub vsem zakonskim pomočem ne morejo preživeti. Še posebej je to žalostno, ko imajo v tovrstnih družinah večje število otrok. želela pa bi pohvaliti naše prostovoljce, vse šole in vrtce, ki sodelujejo z nami. Hvala tudi vsem, ki pomagajo z donacijami in materialnimi sredstvi.
Vsi, ki mislijo, da jim lahko pomagamo, vabljeni, da se oglasijo na sedežu naše zveze - Domžalski dom, vsako sredo, med 16. in 18. uro.
Sicer pa vsem generacijam v novem šolskem letu želim, da ga preživijo uspešno, prijetno ter srečno. Vsem odraslim pa, da ne pozabijo: skrb za lepše otroštvo je vsakodnevna skrb, ne le ob tednu otroka, pa še: Otroštvo je vodnjak, iz katerega pijemo vse življenje. □
slamnik@kd-domzale.si
iz naših vrtcev in šol
Popestrimo poletne počitnice
V času poletnih počitnic, in sicer od 18. do 29. avgusta 2014, so bila za učence in učenke od 7.30 do 15. ure odprta vrata Osnovne šole Rodica.
Astronomski tabor Šalovci, avgust 2014
V petek, 8. avgusta, smo se zbrali zagrizeni astronomi iz Domžal in se odpravili v Šalovce na poletni astronomski tabor pod vodstvom učitelja fizike na OŠ Domžale, Bele Szomi Kralja, ki smo mu pomagali njegovi nekdanji učenci - sedaj pa mentorji Pal Szomi, Žiga Loboda, Vid Klopčič, Franci Hribar in Špela Hribar.
Letos se je na taboru zbralo okoli 40 udeležencev (približno 20 osnovnošolcev, 10 dijakov in študentov ter 10 odraslih), ki so preživeli zanimiv in razburljiv konec tedna. Za lokacijo tabora smo izbrali Prekmurje, natančneje Šalovski breg v bližini madžarske meje. Za to sta bila dva vzroka: pičla svetlobna onesnaženost v primerjavi z Domžalami in okolico ter lastništvo parcele - lastnik je bil namreč vodja tabora, Bêla.
Takoj ob prihodu smo razložili vso opremo; nekateri so začeli postavljati šotore, žiga, Vid in Franci pa so postavili kamero All Sky - izbočeno zrcalo, ki omogoča snemanje 360 nad njim pa je nameščen fotoaparat, ki vso noč snema nebo. S to kamero 'lovimo' utrinke.
Po tem smo pojedli prvi obrok, ki ga je pripravil kuhar Robi Vilar (moram povedati, da kuha odlično), ki je že četrto leto zapored naš kuhar na teh taborih. Za tem je četrtina udeležencev odšla z Bêlo na gobarjenje, drugi pa smo pričeli postavljati teleskope. Postavili smo dva teleskopa Meade LX200, Williams Optics Megrez na montaži LX200 in Williams Optics FLT10 na montaži HEQ6, poleg tega pa smo postavili še Newton s filtrom za Sonce in Coronad PST s H-alfa filtrom na montažah EQ5 ter z njima takoj začeli snemati Sonce. To delo smo opravili v približno dveh urah, hkrati pa so se vrnili tudi naši gobarji in prinesli tri polne košare užitnih gob (ki smo jih v omaki pojedli naslednji dan).
Počasi smo se pričeli učiti vodenja teleskopov. Najprej smo vse obiskovalce tabora naučili 'alignanja' teleskopa (ang. align - uskladiti, naravnati). To je postopek, s katerim poženemo vodene teleskope (ki imajo motorčke), da natančno sledijo opazovanim objektom. Vodeni teleskopi se imenujejo, ker montaže s sledenjem popravijo tisto, kar naredi Zemlja z vrtenjem okoli lastne osi. Mentorja dveh teleskopov sta postopek alignanja ponavljala vso noč, ostali pa so poiskali zanimive objekte in jih fotografirali s fotoaparatom ali s
posebnimi kamerami. Tako smo dobili odlične fotografije in posnetke raznih meglic in galaksij, Lune, Saturna, ujeli pa smo tudi komet Jacques. Letos nam je težave povzročala Luna, saj je bila tik pred polno Luno (94 %) in tako svetila, da smo jo zaradi varovanja oči morali opazovati skozi posebni filter. Zgodaj zjutraj, okoli pete, so se tudi najbolj zagrizeni odpravili v šotore na spanje. Mentorji smo bili vidno zadovoljni, saj so se vsi, od devetletnih otrok do starejših mladostnikov in staršev, naučili alignati teleskope, nekateri pa so se preizkusili tudi v zahtevnem fotografiranju.
Po zajtrku je vsaka skupina dobila svoje delo. Nekateri so urejali posnete materiale, drugi smo malo pospravili tabor, ponovno posneli sonce in zlepili posnetke v fotografije, otroci pod desetim letom pa so narisali dnevnike opazovanja; tretji so pomagali v kuhinji, preostali pa so pregledovali posnetke kamere All Sky in iskali utrinke. Popoldne je vodja tabora spet odpeljal eno skupino na gobarjenje in nabiranje zelišč; tudi ta dan smo nabrali tri košare gob in približno enako zdravilnih zelišč za čaj. Obiskala nas je tudi novinarka madžarskega radia in intervju-vala nekatere udeležence tabora. Proti osmi uri zvečer se je začela pripravljati nevihta, zato smo vse teleskope, vtičnice električnih podaljškov ter kamero All Sky zaščitili s plastičnimi vrečami. Komaj smo to delo dodobra opravili, že se je z neba utrgal oblak. Lilo je kot na sodni dan in povsod je drla voda. Večina se je skrivala v 'kontejnerju', kjer običajno hranimo opremo, nekateri pa so nekaj časa vztrajali v premočenih šotorih, a so obupali in se nam kmalu pridružili. V nekaterih šotorih je bilo
vode do kolen. Kot da ne bi bilo dovolj, da smo bili vsi stisnjeni v majhnem 'kontejnerju', je povrhu nekomu avto ostal v blatu in smo ga morali izvleči, en šotor je dobesedno odneslo, ob tem pa smo reševali še dva starša, ki sta zjutraj krenila na kolesarski izlet po Prekmurju, ki se je končal z 'naravno prho', zato smo šli ponju.
Okoli polnoči je ujma prenehala. Rahla zmeda je nastala, ko smo se hoteli odpravit spat. Veliko jih je ostalo brez suhega šotora, zmanjkalo je 'suhih' prostorov za spanje, a vodje tabora to ni zmedlo in na koncu je vsem priskrbel prostor. Nekateri so spali v avtu, drugi v suhih šotorih, tretji v kontejnerju. Manjša skupina je na kurišču pripravila ogenj, začela peči koruzo, pozneje pa prespala kar na klopeh ob tabornem ognju. Vid in žiga sta se malce poigrala še s polno Luno in ustvarila zanimive umetniške fotografije.
Teden dni pred začetkom tabora je Franc Hribar pripravil vse potrebno, da smo na taboru imeli tudi pravi WC in kuhinjo. pri gradnji le-tega so mu pomagali Boštjan Burger, Matijas Sever-hen, Zoltán Tóth in Béla Szomi Kralj. Janez Loboda (dežurni električar) in Robert Vilar (kuhar, šaman - odganja-lec dežja) pa tudi spadata med nepogrešljivo garaško osebje tabora.
Kljub ujmi je bil tabor izpeljan odlično; črno piko si zasluži le Občina Domžale, ki kljub oddani prošnji tabora finančno ni podprla.
A ker v Sloveniji še obstaja nekaj dobrih in za najvišjo obliko znanosti (astronomijo) dojemljivih ljudi, so tabor finančno - z donacijami— rešila naslednja podjetja: Flooring, Stigma, Akademija uspeha, RLS merilna tehnika, Sam, Tehmax, AS Trzin, Študentski servis Domžale, Kemisplus, Roto in Inoks.
Tabor je organiziralo Kulturno društvo Kralj Tomaž, ki je skupaj z Bélo Szomi Kraljem, ki je vodja astro-foto sekcije društva, dalo v uporabo skoraj vso potrebno opremo.
Špela Hribar in Béla Szomi Krali Foto: Vid Klopčič
Tam je namreč potekal počitniški program z geslom Popestrimo poletne počitnice. Program je otrokom omogočil aktivno preživljanje prostega časa, ki je temeljil na gibanju, druženju in ustvarjanju. Program sta organizirala Zveza prijateljev mladine Domžale in Osnovna šola Rodica.
Oba tedna smo bili zelo aktivni. Učenci so lahko izbirali med številnimi ustvarjalnimi dejavnostmi. Prvi teden smo tako iz odpadnega materiala izdelovali balone, ki smo jih tudi pobarvali, poigrali smo se z različnimi origami tehnikami, izdelovali zapestnice iz hama perlic, barvali s tempera barvicami in risali z ogljem. Drugi teden smo se pridno lotili izdelovanja domin iz kamenčkov, lutk iz odpadnega materiala, različnih živali iz tulcev in svečnikov iz mase das. Učencem je bilo najbolj všeč, ko smo izdelovali balone, lutke iz odpadnega materiala, ustvarjali živali iz tulcev in se preizkušali v različnih tehnikah zgibanja papirja (origami).
Dneve programa poletnih počitnic smo izkoristili tudi za igranje različnih družabnih iger, kot so monopoli, igra štiri v vrsto, igre s kartami, domine in
'Doma sem, kjer vse poznam / v mojem mestu uro na zvoniku, / njen bim bom kazalce zlate, / dimnike, table ulice, / brezdomca pred trgovino, / v pekarni štručko fino ... ' je zapisal nemški pesnik Arne Rautenberg v pesmi Kje sem doma prav in samo za berlinski mladinski literarni festival Viva literatura, ki je bil letos povezan z domžalskim festivalom Bralnice pod slamnikom 2014. Na vsebino te pesmi so letos spomladi v okviru mladinskega literarnega festivala Bralnice pod slamnikom 2014 risali tudi učenci OŠ Venclja Perka pod vodstvom ilustratorja Damijana Stepančiča
druge. Veliko smo se tudi gibali tako zunaj kot v šolski telovadnici. Učenci so vsak dan 'navijali', da se igramo v telovadnici, saj je šolska telovadnica dobro opremljena. Dekleta so v njej posegala po velikih žogah, hula hoop obročih in kolebnicah, dečki pa so raje igrali nogomet in košarko ter se igrali na blazinah. Vsak dan brez dežja smo izkoristili tudi za igro zunaj, na šolskem igrišču.
Otroci so pohvalili malice in kosila. Za nas so jih skrbno pripravljali v šolski kuhinji. Kuhinjsko osebje nas je razvajalo z raznoliko prehrano, otrokom pa so najbolj ostale v spominu palačinke z marmelado in rižota. Njami!
Sabina Osolin
sekretar za šolstvo, na njej pa so poleg domžalskih mladih ustvarjalcev razstavljali še učenci iz Brna, Berlina, Budimpešte, Varšave in Moskve. Seveda so bili izdelki domžalskih osnovnošolcev po besedah obiskovalcev in tudi ilustratorja Damijana Stepančiča daleč najboljši. Resnično. Avtorji ilustracij so bili živa Mehle Kostrevc, Tomislav Birk, Jurij Kenda, Jan Bašič in Nejc Gabrenja.
Ilustrator Damijan Stepančič, ki je hišni ilustrator domžalske Miš založbe, je kot gost festivala Viva literatura tudi z berlinskimi osnovnošolci izvedel štiri likovne delavnice. Festival, ki je sicer
Umetnine v Berlinu
Slike petih učencev OŠ Venclja Perka so bile v okviru festivala Viva literatura razstavljene v Berlinu na Upravi za šolstvo, mladino in znanost.
Deževen vstop v hram učenosti
September... Trije oddelki prvošolcev... Triinosemdeset vedoželjnih glav in preplašenih parov oči. Na obrazih pričakovanje, veselje, negotovost, strah...
OŠ Preserje pri Radomljah Kljub dežju in neprijaznim temperaturam je bila Osnovna šola Preserje pri Radomljah odeta v sončne barve. Šolske hodnike je preplavil znan hrup, mešanica smeha, razigranosti in obžalovanja, da se je poletje tako hitro končalo. Učilnice so se napolnile z učenci, ki so jih že nestrpno pričakovale. Veselje ob snidenju znanih obrazov je bilo nepopisno.
Ker je šolski prag prestopilo zajetno število najmlajših, so zaposleni poskrbeli, da bo spomin na prvi šolski dan za vedno zapisan v njihovo življenjsko knjigo. Ob vhodu v šolo so prvošolce, polne pričakovanja, pričakale deve-tošolke in jih pospremile v hišo učenosti, ki jo bodo obiskovali devet let. Vzgojiteljice, učiteljice prvih razredov in strokovne delavke svetovalne službe pa so jih presenetile z gledališko predstavo Zrcalce. Medved, zajec, veverica in šoja so učence navdušili, ob koncu pa so z mediacijo rešili spor zaradi zrcalca in skupaj našli rešitev, s katero so bili vsi zadovoljni. Ugotovili so, da je res lepo, če stvari delimo med seboj. Sporočilo predstave je jasno in glasno odmevalo: »Šola je stavba, v kateri si pridobivanje znanja, veselje, smeh in zabava podajajo roke.« Tople
in spodbudne besede ravnateljice Ane Nuše Kern ter skupaj zapeta pesem Gradim prijateljstvo so mlade nado-budneže pospremile v matične učilnice, kjer so slavnostni dan posladkali in ga zaključili z medsebojnim povezovanjem.
Presenečenjem pa še ni bilo konca. Vse učence šole je na novo pozdravilo preoblečeno šolsko igrišče, kjer sedaj nova in obnovljena igrala komaj čakajo igre željnih, da jih preizkusijo. Tako sta Občina Domžale in Šolski sklad OŠ Preserje pri Radomljah znova narisala
nasmehe na obraze učencem, zaposlenim in vodstvu šole, ki si prizadeva za najkakovostnejše preživljanje časa v šoli.
Učencem želimo, da v času šolanja spletejo veliko novih vezi in z veseljem gradijo ter negujejo prijateljstva. Prepričani smo, da vremensko kislo obarvan vstop v novo šolsko leto ne bo zmotil velikih načrtov in podvigov, ki jih učenci načrtujejo z učitelji in vodstvom. Zatorej: »Srečno vsem!«
Jasmina Pogačnik in Tania Kastelic
in učiteljice likovne vzgoje Vanje Repič. Pet najboljših ilustracij je bilo od 16. junija do 4. julija razstavljenih na nemški Upravi za šolstvo, mladino in znanost na robu berlinskega Alexanderplatza, skupaj z ilustracijo vrhunskega slovenskega ilustratorja Damijana Stepanči-ča, ki je prav tako upodobil isto pesem. Razstavo je v ponedeljek, 16. junija, odprl Mark Rackles, nemški državni
Vrtec Domžale
je pripravil popoldanske programe
trajal od 14. do 19. junija, je izzvenel na četrtkovem slovenskem popoldnevu, kjer se je veleposlanica Republike Slovenije v Berlinu zahvalila direktorju Miš založbe Janezu Mišu za prispevek pri izvedbi slovenskega sodelovanja na tem festivalu in podarjene knjige berlinski knjižnici Bibliothek am Luisenbad.
za otroke, ki niso vključeni v redne oddelke vrtca,
CICIBANOVE URICE Za otroke, stare 3 do 6 let, v enotah: Ostržek, Rodica; tel. 72 11 843; mobi: 031/250-695 (Saša), Savska, Domžale; tel. 01/72 48 300; mobi: 031/824-575 (Mateja).
BIBA SE IGRA Za otroke, stare 1 do 3 leta, skupaj s starši:
Palček,Vir; tel. 01/7242-870; mobi: 070/847-799 (Mojca).
Dejavnosti bodo potekale ob ponedeljkih, od oktobra do vključno maja.
_	. w ^-m-w.^. __ —.n—.w-w ^ «	slamnik@kd-domzale.si
POGLED NA DOMŽALSKO PRETEKLOST
v
Šolsko leto 1950/51
Na našem sprehodu, ko pogledujemo v preteklost domžalskega šolstva, smo doslej pregledali, kaj vse se je med domžalskimi šolniki in učenci dogajalo do obdobja, ko se je končala druga svetovna vojna. Prav to obdobje, torej po letu 1945, je razkrito v brošuri, ki je izšla leta 1955. Iz nje in lastnih arhivskih virov povzemam nekatere zanimivosti, ki so se dogajale v šolskem letu 1950/1951.
Matjaž Brojan
Po nepopolnih sedemdesetih letih, ko z varne razdalje zdaj finančno docela urejene šolske dejavnosti lahko opazujemo tiste čase, lahko ugotovimo, da se je moralo šolstvo takoj po vojni v nekaj tednih postaviti na noge, da je zmoglo urediti svoj gmotni kadrovski, prostorski in organizacijski ustroj ter da je že takoj lahko delovalo urejeno, dobro, povsem normalno.
Po (skoraj) dopolnjenih sedmih desetletjih od prvih povojnih let lahko presojamo, da je imelo v prvem obdobju nekatere za današnji čas nenavadne naloge ali zadolžitve. Nenavadno je, da so bile tudi tiste zadeve vključene v izgradnjo domovine, ki je vstajala iz povojnih ruševin.
S tega stališča so prav zanimivi zapisi, ki jih je v kroniki šole zapisal domžalski pedagog, sicer likovnik - slikar Milan Merhar. Iz njegovega zapisovanja povzemam nekatere zanimivosti šolskega leta 1950/1951. Takole je to leto ostalo zapisano v Mer-harjevi šolski kroniki:
Nov ravnatelj - prof. Milan Flerin!
Na začetku tega šolskega leta je bil 5. septembra 1950 razrešen dotedanji ravnatelj, prof. Milan Mehle, in bil postavljen na enako delovno mesto v Kamnik. Njegovo delo je istega dne prevzel prof. Milan Flerin in ga opravljal dolga desetletja. 5. septembra je odšel tudi Gotard Rott, in sicer na VII. Gimnazijo v Ljubljano.
Leto se je začelo ...
9. IX. otvoritvena konferenca ob 9. uri. Potem poslovilna zakuska s poslovilnimi govori tov. ravnatelja Mehleta in prof. Rotta. Nekaj besed spregovori v slovo in pozdrav novim tudi prof. Kralj. Vse navzoče nagovori novi ravnatelj prof. Flerin Milan, ki se toplo poslovi od odhajajočih in pozdravi tudi spremembo pri tov. prof. Zori, prej Prohinar, zdaj Bergant.
Takole so bile videti Domžale med 2 svetovno vojno.
1. septembra svečana otvoritev šol. leta: himna, tov. ravnatelj poda govor prosv. ministra, nakar pove prof. Bojc še nekaj misli za začetek, ki jih združi v prigoden akrostihični sonet. Ob začetku pouka govori še pionir Smole. Vmes glasbene točke. Vsa proslava po zvočniku.
Pobirali so krompir
13.	IX. delo na drž. posestvu Črnelo (tretješolci) kopanje krompirja (vodi prof. Bukovec).
14.	IX. se delo v Črnelu nadaljuje z drugošolci (vodi prof. Kralj).
Sončnice z njive v Stobu
18. IX. šol. ekskurzija tretješolcev -obiranje sončnih na njivi v Stobu, ki jo je obdelala mladina gimnazije pod vodstvom prof. Kralja.
21. IX. obiranje paprike na posestvu Jablje v Trzinu, tudi obiranje sončnic.
25. IX. pospravljanje sončnic (tre-tješolci pod vodstvom prof. Kralja) in pop. prostovoljno delo na posestvu Jablje (vodi tov. ravnatelj).
Teden nabiranja odpadnih surovin
Do 30. IX. teden nabiranja odpadkov železa, stekla, gume, papirja, krp, kosti. Dijaki so zbrali za odpad 3506 kg železa, 852 kg stekla, 171 kg krp, 39 kg gume, 367 kg papirja, 97 kg kosti, skupno 4932 kg in dobili 5847 din.
29. IX. delovna konferenca: razgovor o Mladinski in pionirski organizaciji; stenčasu, zavarovanju, malici
'l I
/
i
'Dolžni smo sami skrbeti za svoje zdravje ko to ni dovolj, vprašamo farmacevta"
Tjaša Di Bon Stopar, mag. farm., Lekarna Domžale
Dežurni lekarni od 1. 1. 2014 do 31. 12. 2014:
•	Lekarna Kamnik
ned in praz 09.00 - 12.00
•	Lekarna Domžale
sob, ned in praz 17.00 - 20.00
f
MESTNE LEKARNE
zaufia/ifm
iz Mlečne kuhinje (nadzira tov. prof. Senica in Bergant). Inventarizacija po razredih, ekskurzije.
1.	X. začne na zavodu izobraževalni tečaj za tovarno 'Toko' in uradnike (v vsakem tečaju je 40 do 50 ur) Tudi večerna gimnazija se letos še nadaljuje s tretjim, tj. zaključnim razredom. Razen tega je na zavodu še tečaj Pro-tiavionske zaščite in avtomoto tečaj. Hkrati prične šol. kuhinja z delom za 100 dijakov. Čitalnica z revijami za profesorje je urejena v sejni sobi. Tov. Prešeren in tov. Merhar nadom. ravnatelja.
Isti dan popoldne sindikalni sestanek: študij, izpopolnitev odbora, napredovanje, tajnik (prof. Bolharjeva), referat za preskrbo prof. Flerin, periodični tisk prevzame prof. Šekoranja.
6.	oktobra, ob 15. uri, roditeljski sestanek. Predavanje prof. Bojca, Poročilo o Menini.
7.	in 8. oktobra delna šolska ekskurzija dijakov v Zagreb na velesejem (vodita prof. Bukovec in Prešeren).
10. oktobra drugo šolsko uro spominska proslava 30-letnice koroškega plebiscita (po zvočniku: govor ravnatelja, glasbene točke, himna).
13. oktobra: ekskurzija v Črnelo s 36 tretješolci (pobiranje krompirja).
7. oktobra. Zavodov pionirski sestanek.
17. oktobra: oddaja sončnic, ki so jih pridelali na drž. njivi v Stobu dijaki gimnazije (neto 335 kg), dovoz opeke za gradnjo šolske kuhinje.
19. oktobra: ekskurzija v Črnelo (drugošolci: pobiranje krompirja), vodi prof. Robert Kump.
Na ceste so učenci zmetali sedem ton ugaskov
21. oktobra: ob Tednu cest zmetali dijaki tretješolci 7 vagonov leša.
15 do 22 oktobra: kongres pedag. delavcev na Bledu (zastopnik tov. Prešeren).
22 do 29. oktobra: seminar telovadnih učiteljev na Bledu (tov. Merhar).
27. oktobra: delovna konferenca.
3. novembra prostovoljno delo dijakov v Jabljah. Pospravljanje repe, a vreme slabo.
2.	novembra: pričetek večerne gimnazije za šolsko leto 1950/1951 (samo tretji razred).
15. novembra: ob 17. uri dijaška predstava Rokovnjačev SKUD Domžale.
17. novembra: roditeljski sestanek.
238. novembra: ob 11. uri šolska proslava po zvočniku (narodni praznik) z govorom dijakinje in ravnatelja ter številnimi deklamacijami in pevskimi ročkami: 'Tito' izv. Pevski zbor, Uvod h Krstu, Kronanje v Zagrebu, Samo milijon nas je, Kri v plamenih, Mi gremo, Pesem matere treh partiza-
nov, Materi padlega partizana, Naša ljubezen, Kje si, mati? K meni prihaja, Osvoboditeljem, Svoboda, Privid svobode, Zdravljica. Petje: Kjer so tiste stezice, Tam gori za našo vasjo, Himna (recitacije vodi prof. Bojc, petje prof. Bergant).
29.	novembra: zvečer nastopi gimnazija z istim sporedom na krajevni proslav v Godbenem domu.
6.	decembra: Prešernova proslava po zvočniku (ob 150-letnici rojstva. z govorom prof. Bojca, recitacijami -Uvod h Krstu, Memento mori, O, Vrba, Orglar, Kam, Pevcu, Apel in čevljar, Neiztrohnjeno srce, sonet, France Prešeren, Zdravljica in pevske točke).
8.	decembra: delovna konferenca.
9.	decembra: sindikalni sestanek podružnice drž. gimnazije v Domžalah (predava tov. Bolhar).
22.	decembra: 3. uro dop. Proslava dneva Jugoslovanske armade (govor ravnatelja, glasba).
Blago - flanela kot novoletno darilo
30.	decembra: razredne proslave Novoletne jelke (dijaki so dobili zvezke, knjige, slikanice, ravnila, trikotnike, blago - flanela). Razredi so bili okrašeni.
31.	decembra: proslava Novoletne jelke v Godbenem domu z igro Jurček in štirje razbojniki, tamburaši, nato obdarovanje, popoldne isti spored za predšolsko mladino.
V novem letu prenova šole
15. januarja do 1. februarja v polletnem odmoru so se izvršila potrebna dela na zavodu: napeljava vodovoda in odtoka v konferenčno sobo, položene in popravljene so bile nekatere peči, zbornica je bila prepleskana, premazani pod in prečiščena stranišča, nadaljevala so se zidarska dela v kleti za šol. kuhinjo, izvršena je bila električna in vodovodna napeljava z odtokom v požiralno jamo na dvorišču in napravljen je bil nov čistilni jašek.
8.	februarja: Prešernova proslava 102. let. smrti po zvočnikih: Povodni mož, Turjaška Rozamunda, Uvod h Krstu, govor tov. prof. Bojca, Pesem mladine, Orglar, Gazela, Glosa, Zdra-vljica.
23.	februarja: zdravniški pregled dijakov (delen), delovna konferenca in sindikalni sestanek študijske grupe. - Zdravniški pregled se nadaljuje 2. marca. V marcu veliko dijakov obolelo za gripo.
7.	marca: izlet gimnazije in obrtne šole v Planico. Gimnazijske spremljajo: tov. prof. Kralj, Prešeren, Kump, Šekoranja in Merhar.
9.	marca: tretji zdravniški pregled. Isti dan delovna konferenca popoldne.
7.	aprila: dijaki posade breze na dvorišču.
13.	aprila: zdravniški pregled prvo-šolcev.
14.	aprila: delal IIII.a olepševalna dela okrog poslopja nove radijske postaje pod vodstvom tov. Merharja.
23. aprila: Šolska akademija v proslavo desetletnice OF v Godbenem domu. Pevska ročka (vodi prof. Še-koranja). Slovenske uporniške pesmi (zbral in vodil prof. Bojc) izvajajo dijaki in dijakinje, plesna točka (vodi prof. Senica), dramatizacija (Prešeren).
27. IV.: narodni praznik, pouka prost dan.
1. in 2. maj: pouka prosto.
10. maja: izlet četrtošolcev za štiri dni v Split pod vodstvom profesorjev Bukovca in Prešerna.
Ob 25. maju slavnostna šolska prireditev
21 do 25. maja. Priprava dijakov na telovadno akademijo v spremstvu glasbe (Vavpetič Stane) in pevski nastop ob umetni razsvetljavi in ozvočenju. Spored: rajalni nastop, himna, govor ravnatelja, prosta sestava prvih in drugih in tretjih razredov v obliki tekmovanja, kratka in dolga kolebni-ca, preskoki čez tri koze, vlečenje vrvi med razredi. - Nastopili vsi dijaki, gledalcev okrog 500.
27. maja: sindikalni izlet z avtom: Cerkno-Nova Gorica-Ajdovščina-Po-stojna. Ogled bolnice Franja (udeležili so se tov. prof. Flerin, Bolhar, Kralj, Prešeren, Merhar, Kump).
30. maja do 2. junija: izlet v Iko in Lovran dijakov tretješolcev. Vodi prof. Šekoranja in Bergant. Istočasno vodi v Zadar drugošolce prof. Bojc, a v Kamniško Bistrico tov. Merhar.
Nova šolska kuhinja
8.	junija: zaključna ocenjevalna konferenca za I. in II. razrede.
9.	junija: ogled razstave OF v Ljubljani pod vodstvom prof. zbora.
10 do 12. junija: sindikalni izlet prof. zbora v Koper, Piran in Portorož: tov. prof. Flerin, Kralj, Bolhar, Kump, Bojc, Merhar, Prešeren, Senica.
14. do 24. junija: plavalni tečaj ljubljanskih učiteljiščnikov v Crikvenici, vodja - instruktor tov. Merhar.
26.	junija: zaključna konferenca ob 8. uri, ob 10. uri zbor dijakov na dvorišču z objavo rezultatov in razdelitev knjižnih nagrad.
27.	junija: vpisovanje dijakov in otvoritev nove šol. kuhinje v poslopju gimnazije, kjer so bili pogoščeni najboljši dijaki. K otvoritvi je bil povabljen celotni prof. zbor, zastopstvo prosvete v Kamniku, AFŽ, MLO in vsi obrtniki, ki so sodelovali. □
(Nadaljevanje prihodnjič)
slamnik@kd-domzale.si
okolje
Več zbranih biološko razgradljivih odpadkov pomeni manj odloženih
ostalih odpadkov
Ločevanje odpadkov na izvoru je dejavnik, ki v veliki meri vpliva na količino zbranih odpadkov.
anton komat
Skladno z zakonodajo je ločevanje odpadne embalaže, papirja, stekla, biološko razgradljivih odpadkov od ostalih odpadkov obvezno. Posebej pa se zbirajo tudi nevarni oziroma posebni in kosovni odpadki. Uredba o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom na območju celotne Slovenije zapoveduje obvezno ločeno zbiranje biološko razgradljivih odpadkov, kar pomeni, da je prepovedano mešanje kuhinjskih odpadkov iz
Struktura odpoadkov 2013
bio 21 %
nakomunalni, gredbeni 13 %
ostanek (MKO) 43 %
drugi komunalni 23 %
gospodinjstva in zelenega vrtnega odpada z drugimi komunalnimi odpadki. Ločevanje tovrstnih odpadkov je na območju Občin Domžale, Mengeš, Trzin, Lukovica in Moravče urejeno v sistem zbiranja v rjavih zabojnikih, del uporabnikov, predvsem tistih na bolj podeželskem območju, pa ima ločevanje in odlaganje biološko razgradljivih odpadkov urejeno kot kompostiranje v hišnem kompostniku.
Rezultati zbiranja biološko razgradljivih odpadkov
Začetek zbiranja biološko razgradljivih odpadkov sega v leto 2008. Iz grafa je razvidno, da se količina tovrstnih zbranih odpadkov iz leta v leto povečuje, kar je posledica učinkovitega ločevanja na izvoru in večje ozaveščenosti uporabnikov. Leta 2008 je bilo skupno zbranih 700 000 kg te vrste odpadkov. V letu 2013 je bilo zbranih nekaj manj kot 5000 ton biološko razgradljivih odpadkov, kar je primerljivo z letom prej, pa vendar je bilo leta 2012 zbranih malenkost več, kar pripisujemo povečanju kompostiranja doma v letu 2013. "
Struktura odpadkov, zbranih v letu 2013
Graf prikazuje uspešnost ločevanja biorazgra-dljivih odpadkov v preteklem letu. Uspešno izločanje biološko razgradljivih odpadkov, ki so težji od ostalih zbranih vrst, v končnem rezultatu pomeni, da se na ta način najhitreje zmanjšuje količina ostanka odpadkov, ki je odpeljana v predelavo in odlaganje. Med zbrane biološko razgradljive odpadke, prikazanimi v grafu, so vključeni tudi biološki odpadki (kot je vrtni od-rez), ki jih uporabniki kadar koli lahko pripeljete v Center za ravnanje z odpadki Dob.
Med skupino drugi odpadki sodijo naslednje vrste odpadkov: steklo, embalaža, železo in pločevina, lesni odpadki, gume, odpadna elektronska in električna oprema ter sveče, kar predstavlja 23 odstotkov skupne količine odpadkov.
V skupino nekomunalni odpadki sodijo gradbeni odpadki in salonitna kritina, ki skupaj predstavljajo 13-odstotni delež vseh odpadkov.
Sejalne analize, s katerimi se občasno preveri vsebina črnih posod za ostanek odpadkov, so pokazale, da je kljub uporabi rjavih posod in/ ali hišnih kompostnikov v teh posodah še vedno več kot 20 odstotkov biorazgradljivih odpadkov, zato možnosti za napredek pri izločanju bioloških odpadkov še obstajajo.
Zbrani biološki odpadki
6.000.000 kg 5.000.000
kolumna • kam greš, človek?
KMETIJA NI TOVARNA
Pridelave hrane, tega kritičnega pogoja za obstoj človeštva, v prihodnosti ne smemo vezati na neobnovljive vire, kot se je to zgodilo s sedanjim industrijskim kmetijstvom.
2008 2009 2010 2011 2012 2013
Minimalne zahteve za pravilno hišno kompostiranje
Na območjih, kjer ni predvidenih rjavih posod za zbiranje biološko razgradljivih odpadkov, je treba te zbirati v kompostniku. Enako velja tudi za uporabnike, ki se odločijo, da ne želijo imeti rjavega zabojnika. Kompostnik mora ustrezati vsem določbam Uredbe in Pravilnika o zbiranju in odvozu komunalnih odpadkov. Navadno ga postavimo v senci ali polsenci, in sicer na vrtu ali v njegovi neposredni bližini. Biti mora v stiku z zemljo, stranice, ki ga obdajajo, pa morajo dopuščati zraku, da kroži v notranjosti kompostnika. Če se na kompo-stnik odlagajo tudi biološko razgradljivi kuhinjski odpadki, mora imeti pokrov. V primeru možnosti rjavega zabojnika in kompostnika svetujemo, da odpadke, kot so meso, kosti in drugi prehrambni izdelki, odlagate v zabojnik in se s tem izognete nevšečnostim, kot so živalski obiskovalci kompostnega kupa ali neprijeten vonj.
Urniki zbiranja biološko razgradljivih odpadkov
Odvozi rjavih zabojnikov se v poletnem času izvajajo enkrat tedensko, v zimskem terminu pa na štirinajst dni. Glavni namen ločenega zbiranja biološko razgradljivih odpadkov je zagotoviti najprimernejše in najučinkovitejše nadaljnje ravnanje s tovrstnimi odpadki, zato so vsi ločeno zbrani biološko razgradljivi odpadki ustrezno predani družbam za ravnanje s tovrstnimi odpadki, nato pa predelani v kompostarni.
Urnike odvozov odpadkov v vašem kraju in druge informacije o pravilnem ravnanju z biološko razgradljivimi odpadki lahko najdete na naši spletni strani www.jkp-prodnik.si.
JKP Prodnik
Zavedati se moramo, da je vsak industrijski proces poguben, kadar gradi človekovo tehnosfero na račun uničevanja biosfere. Ti dve entiteti moramo razlikovati, sicer bomo še naprej sprejemali usodne odločitve. Namesto da bi priznali, da so naraščajoči problemi, s katerimi se sooča civilizacija, večinoma simptomi naše evolucijske sprevrženosti, si jih razlagamo kot znamenja, da še nismo dosegli zadostne stopnje materialnega napredka. Vse se dogaja pod geslom: »Le denar nam dajte, pa bomo rešili vsak problem!« Večina ekonomistov in vlad vidi rešitve le v nadaljnji rasti. Kakšna grozljiva pomota, kakšna nespamet! Z nadaljevanjem materialne rasti bomo še bolj zaostrili že tako hude probleme in še poglobili bedo človeštva. Podobno, kot če bi požar poskušali pogasiti z bencinom. Pomnimo, da zavest, ki je ustvarila probleme, teh ni sposobna rešiti. Potrebna je nova zavest našega bivanja, nova etika. Poglejmo dokaz! Naravna ljudstva, torej pripadniki lovskih in nabiralskih družb (npr. nekje ob Amazonki), ne poznajo problemov lakote in podhranjenosti. Čudno kajne, t. i. 'primitivna' ljudstva so prehranjena, narodi, ki so okusili industrijsko civilizacijo, pa tonejo v vse večjem pomanjkanju. Nekdaj cvetoča pokrajina, ki jih je prehranjevala stoletja, se vrtinči v prahu napredujoče agropuščave, ki je popila zadnjo kapljo vode iz izsušenih strug. In ljudje pre-padlih obrazov in mrtvih duš otopeli posedajo ob nekdaj zelenih bregovih rek. S TV-zaslonov nas gledajo oči lačnih, ki nemo obtožujejo, in vse več je tragedij in vse več bo lakote. Skrbeti nas mora, da svet lahko ustvarja računalnike in avtomobile hitreje kot narašča prebivalstvo, hkrati pa prebivalstvo, zasuto z materialnimi dobrinami, vse bolj ogroža lakota. Lačni ne bodo kupovali računalnikov in avtomobilov, kajti v obupu se bodo podali peš tja, kjer bo še kaj hrane. Množični lakoti in epidemijam bolezni vedno sledita vojna in smrt. Vsi štirje jezdeci Apokalipse so že v svojih sedlih in njihova imena so Lakota, Kuga, Vojna in Smrt. Ko poženejo konje, bo svet razdejan in v plamenih, takrat gorje vsem ljudem, tako bogatim kot revnim.
Dokler nas zavaja pogubni materialistični svetovni nazor, v katerem zamenjujemo propadanje biosfere za napredek tehnosfere, evolucijo za antievolucijo in sonaravni razvoj za zapravljeno prihodnost, dotlej si bomo sami zategovali zanko za vratom. Znano je, da mora človek najprej zadovoljiti svoje biološke potrebe (bivališče, kurjava, obleka, hrana, voda), preden lahko posveti čas in energijo proizvodnji blaga, ki zadovoljuje druge vrste potreb. Vendar je videti, da danes zanemarjamo in pogosto celo zanikamo prednost, ki jo mora proizvodnja hrane imeti pred proizvodnjo drugih potrošniških dobrin. Clovek je bil prej kmet, preden je postal kovač; prej je bil izdelovalec orodij kot potrošnik blaga.
Kmetijstvo kot dejavnost pravzaprav izkorišča v rastlinah ujeto sončno energijo. Rastline so torej temeljni dejavnik kmetijstva in zavezanost naravi je temeljna lastnost kmeta. Kmetijstvo zavezuje človeka k spoštovanju naravnih zakonov in ga uči potrpežljivosti. Tehnični napredek nam je omogočil, da tkemo platno tisočkrat hitreje kot naši predniki, da stokrat hitreje premostimo neko razdaljo in da desetkrat hitreje zgradimo hišo. Toda danes pšenica potrebuje enako število dni, da doseže rodnost, kot pred pet tisoč leti in brejost krave se ni spremenila niti za dan od dneva, ko je človek udomačil govedo. Vznik in rast rastline iz semena ne zmoremo pospešiti, kajti organizmi se razvijajo že milijone let po točno določenem evolucijskem programu. Narava nam sama narekuje čas posameznih opravil, torej človek ne more kmetovati po svojih trenutnih željah in potrebah. Kljub temu se kmetijska politika večine držav zapleta v čudna protislovja - po eni strani plačuje visoke subvencije za ohranitev kmeta in varovanje okolja, po drugi strani pa zahteva vključevanje kmetijstva v tržno gospodarstvo in še močnejšo industrializacijo kmetijskih tehnologij. Toda kmetija ni tovarna, kjer lahko v izoliranem okolju izločimo vse moteče dejavnike. Njiva je del naravnega okolja in kmetijska proizvodnja poteka v serijah in ne na tekočem traku, poteka v ciklusu letnih časov in ne
linearno. V tovarnah lahko s povečanjem števila zaposlenih, podaljšanjem delovnega časa ali z izboljšano tehnologijo premosorazmerno povečamo produkcijo. Tega si v kmetijstvu ni mogoče zamisliti. Hkrati pa je industrijsko kmetijstvo energetsko izjemno potratno. Čas, ko je vprežno živino nadomestil traktor, ko so namesto organskih gnojil pričeli uporabljati kemična gnojila in so pesticidi nadomestili samoniklo ekosistemsko regulacijo, nekateri imenujejo obdobje 'zelene revolucije'. Pojem 'zelena revolucija' je populi-stično naravnan in nima značaja revolucije, vsaj v energetskem smislu ne. Energetske analize so pokazale, da je industrijsko kmetijstvo bistveno manj učinkovito od tradicionalnega kmetovanja. Torej se produktivnost kmetijstva z vidika energetske analize ni povečala, ampak zmanjšala. 'Zelena revolucija' je le prehod iz 'sončnega kmetovanja' na 'kmetovanje z nafto', ki pa je izjemno razsipno. Razsipnost se kaže v tem, da se troši nesorazmerno velika količina energije za pridobitev neprimerno manjše količine energije v hrani. To razmerje je že leta 1969 doseglo za koruzo vrednost 12 : 1 in za krompir 17 : 1! Dolgoročno taka usmeritev deluje proti biološkemu interesu obstoja človeške vrste, ker je obnovljivi eksistenčni vir (hrana) usodno odvisen od neob-novljivih rudninskih virov (nafte). Človeštvo je samo padlo v past, saj z obstoječimi tehnologijami ni videti rešitve. Tudi v tem primeru velja, da moderna tehnologija nikakor ni osvobodila človeka od narave, nasprotno, dolgoročno ga je potisnila v še usodnejšo odvisnost od nje.
tt Skrbeti nas mora, da svet lahko izdeluje računalnike in avtomobile hitreje kot narašča prebivalstvo, hkrati pa prebivalstvo, zasuto z materialnimi dobrinami, vse bolj ogroža lakota.
Človeštvo se že zaveda prihajajoče energetske krize. Toda ta vstopa v človekovo tehnosfero, biosfera energetske krize ne pozna. Energijo moramo pričeti pridobivati iz sonca (rastlin) namesto iz neobnovljivih naravnih virov. To dejanje bo imelo značaj tretjega velikega energetskega preloma v zgodovini človeške civilizacije. Prva energetska prelomnica je neolitska (poljedelska), druga je industrijska revolucija, tretja pa bo nastopila v izrabi sončne energije kot poglavitnemu izvoru moči v prihodnosti. Zato je eden ključnih dejavnikov reševanja krize sedanje civilizacije temeljita preobrazba kmetijstva, torej pridelave hrane.
živa bitja so se sposobna preskrbovati z energijo, ki jo potrebujejo za vzdrževanje svojega obstoja: zelene rastline s pomočjo fotosinteze, rastlinojedci z uživanjem rastlin, mesojedci z uživanjem rastlinojedcev. Značilno je, da se mnogi ekonomisti in tehnologi, ki gledajo vse v luči povečanja proizvodnje, radi pritožujejo nad 'neučinkovitostjo' fotosinteze, ki črpa le majhen odstotek razpoložljive sončne energije. Ne vidijo, da uporabijo rastline pri fotosintezi natanko toliko energije, kolikor je nujno potrebujejo, in nič več; le toliko, kot to zahteva vzdrževanje njihovega življenja in razmnoževanja, torej njihovega preživetja znotraj ekosistema, katerega del so. Če bi bila fotosinteza 'bolj učinkovita', bi rastline vezale več energije in zato porabljale več snovi iz okolja, kot jih je na razpolago. To pa bi neizogibno povzročilo zrušenje natančno reguliranega ravnovesja in povzročilo uničenje celotnega ekosistema - množično izumiranje. Ravno to pa počne materialistično obseden človek. Iz biosfere planeta preusmerja v svojo tehnosfero vse večje tokove energije in snovi in s tem uničuje biosfero planeta. Toda prav biosfera je porodila in vzdrževala človeško vrsto, in tu je naš naravni dom. Če bi zadovoljevali zgolj svoje biotske potrebe preživetja (bivališče, kurjava, obleka, hrana, voda), bi bilo vsega dovolj za vse ljudi. Naš planet nudi dovolj dobrin za vse ljudi, za pohlepne in sebične pa bi potrebovali še tri planete. Toda povejte to ekonomistom in politikom. Resnica, ki bi nas rešila, je vedno resnica, ki je nočejo slišati. □
PORTERT
slamnik@kd-domzale.si
uživam v vonju bencinskih
hlapov!
pAVLE NARTNIK, avtomehanik
Poznan je kot eden najboljših in najzanesljivejših avtomehanikov. Starejša generacija pa se bo zagotovo spomnila tudi, da je Pavle nekaj let kot tekmovalec sodeloval tako na reli dirkah doma kot v tujini. Najprej kot voznik, nato pa še kot sovoznik.
Miha Ulčar
Foto: osebni arhiv pavla Nartnika
Delo avtomehanika je s predanostjo in natančnostjo opravljal od izučitve za avtomehanika pa vse do upokojitve. Zanj lahko brez težav zapišemo, da avto pozna bolje kot lastni žep, saj je zanj avtomobilizem že od nekdaj velika strast. Sam pa pravi, da uživa v vonju bencinskih hlapov. Na dirkah si je pridobil ogromno izkušenj. Od tega, kaj vse se dogaja z avtom med dirko, do tega, kakšna je razlika med asfaltom in makada-mom. Da ima Pavle na dirke, v katerih je sodeloval, zelo lepe spomine, sem odkril že na začetku najinega pogovora. Seveda se je veselil vsakega uspeha, vendar je treba povedati, da je zelo skromen človek, saj se med najinim pogovorom ni osredotočal na uspehe, temveč bolj na dogodivščine in zanj izredno prijetne čase, kar govori o tem, da je bil v tem športu s srcem in vsem svojim znanjem.
Avtomehanik z vsem srcem
Pavle je bil rojen leta 1949 v Študi. Njegovi starši prihajajo iz notranjosti Slovenije. V družini sta bila poleg Pavleta, ki je bil najmlajši otrok, še brat in sestra. Osnovno šolo je obiskoval v Domžalah. Izučil se je za poklic avtomehanika pri mojstru Šublju, na katerega ga vežejo zelo lepi spomini. Po letu 1970, ko je odslužil vojaški rok, je spoznal ženo Marjeto, ki je delala v Rači, kamor so hodili na malico. Leta 1975 se je preselil v Homec, kjer z družino stanuje še danes. V zakonu sta se jima rodila dva sinova, Urban in Miha. Imata pa že štiri vnuke.
Reli
Od leta 1967 pa vse do upokojitve, leta 2008, je Pavle opravljal delo avtomehanika. Od tega je v Kompas Hertzu v Ljubljani delal 31 let, kjer je bilo dovolj razumevanja za napredek in učenje novosti. »V tistih časih je bilo veliko izobraževalnih seminarjev, v podjetju pa so imeli posluh za avto-moto šport, kjer so imeli tudi reli društvo,« mi zaupa Pavle. V najboljših letih je Rally Kompas Hertz team štela kar dvanajst ekip. Reli je bil v nekdanji Jugoslaviji šport, ki je zelo visoko kotiral. Športniki, ki so se ukvarjali s tem športom, so bili zelo znani in uveljavljeni tudi v Evropi.
Veliko je športnikov, s katerimi je dolga leta sodeloval Pavle, in prav vse ima v zelo lepem spominu. To so bili: Romana Zrnec, Srečo Koželj, Jaka Valant, Vojko Potrbin, Slavko Komelj, Brane Kuzmič, Stojan Pirjevec, Drago Zonta ... Potem so tu še dirkači iz nekdanje Jugoslavije: Savic, Borko, Škoric, Pelikovic Ob tem še pove, da so bili tekmeci samo na dirkah, drugače so bili dobri prijatelji in so se tudi veliko družili.
Pavle je dirkal od leta 1983 do leta 1987. Najprej je bil nekaj časa voznik -dirkal je s stoenko. Njegova sovoznika sta bila Andrej Beden in Iztok Košir. Nato je bil vse do zaključka dirkaške kariere sovoznik pri Romani Zrnec, kar je izredno zahtevna funkcija, saj mora sovoznik natančno vedeti, kakšna je proga na posameznem delu, da opozori voznika, da v pravem trenutku rav-
V tistem trenutku naju je z vozilom dvignilo v zrak kake pol metra. Še danes vidim vrh hriba in zeleno drevje, ko sva bila v zraku, preden sva padla na tla.
na pravilno, sicer se lahko vožnja hitro zaključi. V športnem dirkaškem jeziku to pomeni, da sovoznik bere radar od steze. Lepe spomine ima na Sreča Koželja, s katerim sta nekaj časa vozila avtokros s hroščem. Ker je bil mehanik s srcem, je vedno zelo dobro poznal vsak avto, s katerim je dirkal, kar je bilo zelo pomembno, saj je znal pravilno svetovati ob pravem trenutku.
Ostal navdušen navijač
Pavle je tekmoval štiri leta, nato pa je prišla odločitev, da zaključi dirkanje. Kot mi pove, je ta odločitev v prvi vrsti prišla zaradi družine, saj je bil veliko zdoma. Si pa danes še vedno zelo rad ogleda reli dirke, vendar jih televizije prikazujejo zelo redko, pa še to običajno samo izseke. Poleg reli dirk si Pavle zelo rad ogleda tudi dirke formule 1 in moto dirke. Skratka, vse dirke, ki so povezane z bencinskimi hlapi. »Poklicna deformacija,« v šali pove Pavle in doda: »Res pa je, da je spremljanje dirk po televiziji ali zares kot dan pa noč.« Med dirkači pri formuli 1 mu je najbolj pri srcu Kimi Raikkonen. Pavle pove, da zaradi tega, ker je to človek načel. »Ko med dirko poslušaš pogovore z njim in inženirji, je on vedno nepo-
sreden, in če je kaj narobe, jim pove, da niso naredili tega, kar bi morali.«
Danes so med evropskim in svetovnim prvenstvom v reli dirkah velike razlike, tako pri avtomobilih kot pri financiranju. Zato pri nas ta šport umira. Prav tako je velika razlika med nekdanjim Jugoslovanskim prvenstvom in današnjimi prvenstvi v Sloveniji. Takrat zaradi velikega števila prijav dirkačev sploh niso izbrali vseh za tekmovanje. Včasih so tekmovanja potekala po dva, tri dni, danes samo en dan. Včasih so v treh dnevih prevozili tudi po 1.400 kilometrov. V takih primerih je bil start običajno zgodaj zjutraj, dirkaški dan pa so zaključili tudi ob dveh ponoči, nato odspali tri do štiri ure in dalje. Proti prejšnjim časom je velika razlika tudi v birokraciji. Danes je namreč zelo težko dobiti soglasja in dovoljenja lokalnih skupnosti in lastnikov zemljišč za traso dirke. Kar pomeni, da je danes takšno dirko zelo težko organizirati. Seveda je bilo tudi včasih poskrbljeno za varnost in ostale organizacijske stvari, saj so bile dirke na nivoju. Včasih so imele tekme tudi veliko gledalcev. Danes so pri dirkah pomembne stotinke, včasih so bile pa sekunde. »Danes narediš eno napako, in je konec dirke, včasih si lahko med dirko vse 'zrihtal'.«
Saturnus
Pogovor nanese tudi na dirko po Sloveniji, imenovano Saturnus, ki je takrat štela za evropsko prvenstvo, njen koeficient je bil 20, kar pomeni zelo visok koeficient. »Vsi so hodili na te dirke, tudi iz evropskih držav, da so se lahko uvrstili na dirke za svetovno prvenstvo,« poudari Pavle.
Za Romano Zrnec, s katero je sodeloval kot njen sovoznik, pove, da je bila izredno dobra voznica in je bila
kandidatka za najboljšo amatersko voznico Evrope. Vendar se jima je na dirki v Španiji polomil volan, svojega dela pa niso opravili ljudje iz tovarne Renault, saj so jima nazaj prinesli isti volan (polomljen), kar je Pavleta takrat izredno razjezilo. Na Saturnusu sta imela zmago že v žepu, pa se jima je pokvaril turbopolnilec. Pavle pove, da ekipa, ki ju je spremljala, takrat ni dobro opravila svojega dela, zato sta ostala brez zmage.
Seveda so se na teh številnih dirkah pripetile tudi različne dogodivščine, nekatere niso bile najbolj prijetne. Na srečo teh ni bilo veliko, pove Pavle. Na Jugoslovanski reli dirki jima je eden otrok v prednjo vetrobransko steklo vrgel kamen, zato sta se z Romano nekaj časa vozila brez vetrobranskega stekla. Takrat je vedel, da se kombinacije, ki sta jih hotela izvesti, da bi ulovila zamujeni čas, ne bodo izšle. »In res je bilo tako, saj sva se zavrtela, zato sem takrat rekel Romani long play.«
Adrenalin
Je bilo kaj strahu med dirkanjem? Pavle pove, da ni med dirko nikoli premišljeval o strahu, saj te ves čas dirke drži pokonci adrenalin. Se pa zaveš marsičesa, kar bi se lahko zgodilo, šele po dirki. Pri reli dirkah mora imeti voznik pri sebi osebo, ki je močna, da voznika strezni. Nikoli ga ni bilo
strah. Seveda pa je zadovoljen, da se je vedno vse dobro končalo.
Je prišlo kdaj tudi do kakšne nezgode? »Ko sem vozil stoenko, sva s so-voznikom najprej popisovala progo. Na nekem delu proge je bil poseben ovinek in sva naredila načrt, kako ga bova zvozila. Na treningu sva na tem ovinku prišla na pesek, česar ne bi smela, saj mi sovoznik ni prebral načrta, zato sva se obrnila. V tistem trenutku naju je z vozilom dvignilo v zrak kake pol metra. Še danes vidim vrh hriba in zeleno drevje, ko sva bila v zraku, preden sva padla na tla. Takrat sem sovozniku rekel, da sem mu že pri ogledovanju proge povedal, kaj se bo zgodilo, če ne bo prebral navodil, ki sva jih naredila,« pove Pavle in doda: »Sovoznik mi je takrat rekel, da ne bo več dirkal z mano.«
Seveda je beseda nanesla na Homec, kjer Pavle živi že skoraj štirideset let. »Pogrešam tiste čase izpred štiridesetih let. Takrat je bilo vse drugače. Danes vas kot vas v pravem pomenu umira. Prave kmečke domačije, ki bi imela na dvorišču domače živali, ni več. Takrat je bilo tudi več pristnih stikov,« pove Pavle.
V treh urah najinega pogovora sem tako izvedel izredno veliko o Pavleto-vih dirkaških dogodivščinah, o časih, ki so minili, in še marsikaj zanimivega. Pa seveda ni manjkal vonj po bencinskih hlapih. □
slamnik@kd-domzale.si
kultura
OKTOBER
2014
k MESEČNI k. KOLEDAR
Q
Kulturni dom Franca Bernika
Domžale
Jera Ivane: PREVARE
Mestno gledališče ljubljansko/režija: Jaka Ivane igrajo: Gašper Tič, Lena Hribar, Jure Kopušar, Uro_ Smolej, Ana Dolinar, Domen Valičjan Sever (klavir) renesančna komedija o tem, kako s prevarami do izbranega ljubimca
Jera Ivane (1975)je Prevare napisala po motivih ene od zgodnejših renesančnih komedij Ghngannati (Prevarani) in nastala je majhna, a glasbeno in kostumsko razkošna komedija, v kateri je ves čas v ospredju »kako«, torej način uprizarjanja. »Sekstet radoživih komedijantov In ubranih pevcev se pred občinstvom po zgledu commedie deN'arte virtuozno preoblači in hipoma značajsko preoblikuje kar v štirinajst komedijskih vlog.«
2Ch
2Ch
Andrej Rozman »Roza«: PIKEC JEŽEK IN GASILKO JEŽ
Sobotna otroška matineja / lutkovna predstava / Lutke Fru-Fru / režija: Fru-Fru / igrata: Irena Rajh in Marjan Kunaver/35 min, 4+
Gasilko Jež je neustrašni in prijazni gasilec, Pikec Ježek pa rad v gozdu tudi kakšno »ušpiči« in prav preko njega bomo spoznali kako ravnati v primeru naravnih in drugih nesreč: požarov, poplav, potresov, kako se nesreč obvarovati In koga poklicati na pomoč. Ogled predstave je brezplačen, na blagajni kulturnega doma si zagotovite brezplačne vstopnice / predstavo pripravljamo v sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine Domžale
iCh
Svetlana Makarovič: MRTVEC PRIDE PO LJUBICO
PG Kranj, MG Ptuj / režija: Jernej Lorenci / igrajo: Ana Urbane, Vesna Pernarčič, Miha Rodman, Aljoša Ternovšek, Darja Reichman, Borut Veselko, Vesna Jevnikar, Judita Polak, Ciril Roblek/igra o neizmerni ljubezni v maniri ljudskega pesništva
2Ch
2Ch
Micka je ljubila Anzelna in Anzel je ljubil Micko. Toda njuna ljubezen ni imela srečne prihodnosti. Šla je v grob skupaj z Anzelnom, Micki pa ostane življenje, ki ga noče, življenje, kakršno ji hočejo vsiliti drugi. Drama Mrtvec pride po ljubico ima korenine v istoimenski ljudski pesmi in tudi v Prešernovi predelavi Burgerjeve Lenore. Avtorica je temo obdelala pretresljivo in drugače, jo uzrla iz drugih zornih kotov. Tako skozi shizofrenijo uvede dve junakinji, dve Micki, ki se borita za prevlado oziroma preživetje.
"CEST LAVIE"
program: Faure, Saint Sains / nastopajo: Aco Biščevič, Jaka Stadler, Tilen Bajec, Marta Močnik, Klementina Žabjek, Peter Martinčič
Glasbo Gabriela Faureja opisujejo kot vezni člen med koncem romantike in začetki moderne dvajsetega stoletja. Rojen še ob zvokih Chopina, proti koncu njegovega življenja pa so v zraku odzvanjali zvoki jazza in druge dunajske šole. Za mnoge najbolj napreden skladatelj svoje generacije , ki je s svojim osebnim slogom, nekakšno sintezo modalnosti in tonalnosti, torej z decentno uporabo starih modov, z nerazve-zanimi disonancami in posebnimi kolorističnimi efekti, anticipiral impresionizem in nekako prebudil auro večno sveže umetnosti.
2Ch
VETER NOROSTI
Slovensko mladinsko gledališče / režija in koreografija: Mark Tompkins / igrajo: Primož Bezjak, Aleš Hadalin, Uroš Kaurin, Boris Kos, Maruša Oblak, Blaž Šef/ prelet čez muzikal, kabaret minstrel šou in opereto iz »zaodrja«
Karizmatični koreograf, režiser in plesalec Mark Tompkins vsvojih predstavah vedno pričara lucidno gledališko domišljijo in magijo. Pri svojem delu se veliko posveča raziskovanju različnih medijev in izraznih oblik, s čimer nas popelje v skrivnostni prostor, kjer še nismo bili. Zadnja leta se vrača k svojim ameriškim koreninam oziroma tradicionalnim ameriškim odrskim žanrom, kot so vaudeville, minstrel show, opereta, kabaret in music hall, ter se poigrava s subverzijo kiča. 20h 20h
Brata Grimm: RDEČA KAPICA
Sobotna lutkovna matineja / lutkovna predstava / LG Kranj / režija: Cveto Sever / igra: Boštjan Sever/40 min, 3+
Kdo ne pozna zgodbe o deklici, ki se odpravi v gozd s košarico dobrot na obisk k bolni babici. Na poti sreča lačnega volka, ki jo prijazno ogovori ... kaj se zgodi zatem poznamo vsi, čeprav bo tudi
Kakšna pa bo usoda volka, pa boste videli na koncu predstave... ioh
KULTURNI DOM FRANCA BERNIKA DOMŽALE
Ljubljanska 61, Domžale T 722 50 50 www.kd-domzale.si
ti
sledite nam tudi na Facebooku facebook.com/kd.francabernika
_	V	V
izBR@No v knjižnici Domžale Izbral in uredil: Janez Dolinšek
knjige za odrasle
Rohinton Mistry
A fine balance
Faber & Faber, 1996
■NJIM HM WL I
Zgodba te neverjetne sage se odvije v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, v času izrednih razmer, t. i. Emergency, ki jih je razglasila Indira Ghandi, da bi prikrila svojo goljufijo (za katero je bila tudi obtožena) in zaščitila svojo vladavino. Najprej podrobno spoznamo štiri glavne like (Oma, Ishvana, Dino in Manecka) in njihovo zgodovino ter pot, ki jih je pripeljala do točke, ko se njihova življenja povežejo, nato pa spremljamo njihov krčeviti in dramatični boj za obstanek, boj za boljši jutri. In čeprav so vsi štirje v prizadevanju za boljše življenje potrpežljivi, delovni, iskreni, pošteni, skromni, optimistični, prijazni, srčni ..., razen redkih svetlih trenutkov njihov trud nikoli ni zares poplačan in nagrajen. Zdi se (sploh v primeru Ishvana in Oma), da jih mentaliteta kastnega sistema in koruptivnost državnega aparata Indije vedno znova vrača tja, od koder so se želeli izviti. Občutljivo ravnovesje je temeljit ultrazvok Indije, ki razkriva maligne metastaze indijske družbe, ki pa jih tudi današnja Indija 40 let po času, v katerega je zgodba postavljena, le s težavo in počasi začenja diagnosticirat ter priznavati kot akuten problem ... Le upamo lahko (četudi rahlo naivno), da se vendarle začenja dolgotrajno zdravljenje Indije, ki bo vso duhovnost z ust in iz templjev končno prineslo tudi na ulico, med slehernika.
Sándor Márai
Esterina zapuščina
Modrijan, 2013
¡r
Madžarski pisatelj, pesnik in dramatik velja za enega pomembnejših literarnih ustvarjalcev 20. stoletja. V slovenščini smo njegova dela začeli spoznavati šele po letu 2002. Roman Esterina zapuščina iz leta 1939 je preveden v številne jezike, po njem je bil leta 2008 posnet tudi uspešen film.
Roman prikazuje odločilni trenutek v Esterinem življenju, ko se nenadoma povežeta sedanjost in preteklost. Po dvajsetih letih se v njeno življenje nepričakovano vrne Lajos, s katerim jo je nekdaj povezovala strastna ljubezen - vse dokler se ni poročil z njeno mlajšo in lepšo sestro. Esterina zapuščina je pripoved o neminljivi in hkrati neu-resničljivi ljubezni, o popolni predaji ženske razvpitemu lažnivcu in grabežljivcu.
Pisatelj se je z romanom vprašal, ali sploh obstajajo odločitve, ki so nedvoumno pravilne. Tankočutno in prefinjeno.
Petra Kolmančič
P(l)ast za p(l)astjo
Založba Pivec, 2014
Pesniška zbirka, za katero je Petra Kolmančič pred kratkim prejela Ve-ronikino nagrado za poezijo 2014, je preprosto osupljiva. Je trda droga za vse ljubitelje poezije in bi bila lahko nekakšna budnica za vse, ki poezijo še vedno sramežljivo (ali celo ignorantsko) zavračajo. Branje Petrinih izpovedi je kot ljubljenje z besedami in hkrati ljubljenje z življenjem v vseh njegovih oblikah. Tudi z žalostjo seveda. In ravno lepoboleča ubeseditev le-te v bralca nepovratno vdre, tako kot je opozorjen že v naslovu ... P(l)ast za p(l) astjo je raziskovanje globljih (oz. resničnih) pomenov življenja, neznosna težnja po izkušanju novega ter pogumno sprejemanje in izpričevanje neizprosnega diapa-zona nepredvidljivosti, ki nam ga življenje neizogibno prinaša ... Pesniška zbirka Petre Kolmančič je čudovito in nepričakovano darilo. Podarite si ga čimprej.
Knjiga predstavlja zbirko zanimivih in 'sočnih' zgodb o spolnosti naših prednikov. Poleg tega je knjiga polna etnološkega bogastva v obliki opisov odnosov v družini, rojevanja otrok, načina oblačenja, prehranjevanja. Lahko rečem, da je avtorica s to knjigo naredila pravo malo etnološko raziskavo, ki je temeljila na izjavah sogovornikov. Knjiga poleg zabavnega in humorističnega branja ponuja izviren prispevek k zgodovini slovenskega vsakdanjega življenja
v prvi polovici 20. stoletja. Namenjena je vsem, ki jim je mar za preteklost. Starejši bodo ob njej obujali spomine in dodajali svoje izkušnje, mlajši se bodo iz nje učili.
knjige za otroke in mladino
David Walliams
Babica barabica
Mladinska knjiga, 2014
Dvanajstletnega Bena starši vsak petek odpeljejo v varstvo k babici. Ampak Benu se zdi babica zelo dolgočasna, kar naprej si želi igrati črko na črko, televizija ji ne dela, povrhu pa še smrdi po zelju. Nekega dne, ko se spet dolgočasi v njenem varstvu, pa v kuhinji odkrije nekaj nenavadnega - pločevinasto škatlo za piškote, napolnjeno z diamanti, zapestnicami, ogrlicami ... Kakšno skrivnost skriva njegova babica? Bena in babico spremljamo skozi neverjetno pustolovščino, ki ju zelo zbliža. Poleg napete zgodbe knjiga vabi tudi k razmišljanju o medgeneracijski povezanosti, pomembnosti sanj vsakega posameznika in človeški minljivosti. Priljubljeni britanski komik in pisatelj David Walliams je s knjigo osvojil sam vrh mednarodnih knjižnih lestvic, prevedena pa je v več kot trideset jezikov.
Ana Koritnik
Velike težave male Pine
Alba 2000, 2013
lïUK
A*'
Sedem letna Pina je trmast in težaven otrok. Tako pravi njena mama, ki se ji venomer mudi in nima časa za hčerko. Prepira se z možem, zato je njen zakon postavljen na preizkušnjo. Pina rada hodi v šolo. Čeprav jo nekaj sošolk zbada in se nesramno vedejo do nje, ima tudi sošolke, s katerimi se rada druži. Njena prijazna učiteljica ne dovoli, da bi se med seboj žalili. Ve za Pinino naklonjenost do sošolca Filipa, za velike in male skrivnosti svojih učencev ... Pinine 'velike težave' se na srečo kmalu začenjajo razbinjati. Postaja bolj samozavestna, zato jo sošolke z nesramnostmi ne morejo več prizadeti. Starši se pobotajo ... Zgodba nam daje iztočnico za pogovore o družini, o prijateljstvu, medsebojnih odnosih .
Lucija Stepančič Anton!
Miš, 2014
Lucija in Damijan Stepančič sta ustvarjalni tandem, ki je ustvaril slikanico Anton!, ki pripoveduje zgodbo iz prve svetovne vojne. Anton je resnična zgodba ilustratorjevega dedka, ki je nerad govoril o vojni, pa vendar so na družinskih srečanjih pripovedovali to zgodbo. Ilustrator se je odločil, da jo upodobi, Lucija pa je napisala besedilo. Dedka Antona Pavliha je vojska stare Avstro-Ogrske kot 19-le-tnega fanta spravila na soško fronto. Doma so se vsak dan bali za njegovo življenje, a vest o smrti je dobil on, umrla mu je mama. Neke noči pa se je mama nenadoma pojavila pred njim, v rovu. Klicala ga je in sledil ji je. Takrat je granata zadela rov in spoznal je, da mu je rešila življenje. Slikanica nam lahko služi tudi kot izhodišče za pogovor o vojni, z željo, da se kaj takega ne bi nikoli več ponovilo.
medioteka
DVD
Med volkovi
(Entre lobos)
Demiurg, 2010
Film o življenju mladeniča v divjini med volkovi je posnet po resnični zgodbi. Opisuje prijateljstvo, zvestobo, borbo za preživetje in osebno rast. Komaj sedemletni Marcos je moral s trebuhom za kruhom. V Tihi dolini v gorovju Sierre Morene v Španiji ga je na srečo k sebi vzel modri starec, kozji pastir Atanasio. Naučil ga je kurjenja ognja, zeliščarstva, lova, nastavljanja vab za zajce in ptice, stika z volkovi ter spoštovanja do živali, vsega, kar je deček potreboval za preživetje. Marcos je bil s starcem srečen v njunem jamskem brlogu, a Atanasio je zbolel in umrl. Tako je deček ostal naslednjih 12 let sam v divjini. Družbo sta mu delala beli dihur in volk Volkec. Imel je veličasten občutek svobode ter tisto vrsto ljubezni in prijateljstva, ki ju v družbi ni mogoče najti. To spoznanje je postalo osnova za nastanek filma.
KULTURA
slamnik@kd-domzale.si
Globina glasbe v mladih očeh - Musica Creativa 2014
Devetletna Lori Cerar iz Ihana pri Domžalah se je z velikim uspehom predstavila na velikem odru Avditoria v Portorožu.
kolumna • filmski pogledi
»Fikcija razkriva resnico,
Pred kratkim se je v Benetkah končal 71. najstarejši filmski festival. V uvodu je direktor beneškega filmskega festivala Alberto Barbera poudaril, da festival ostaja eno redkih pribežališč, kjer denar ni v ospredju. Programiranje filmov mora iskati svojo težo v obrambi avtorskih filmov in njihove svobode pred neusmiljenim lovom za dobičkom. Zato je poudaril pomembnost zmage estetike nad ekonomijo.
Ob množici filmov ni mogoče spregledati vse pogostejšega pristopa režiserjev, ki poskušajo v dokumentarne filme vnesti takšen vizualen učinek, ki je značilen za igrane filme in obratno. Novi dokumentarni film Pogled tišine (The Look of Silence), ki ge je posnel Joshua Oppenheimer, je nov mojstrski izdelek režiserja, ki je pred tem navdušil s filmom Teater ubijanja (Act of Killing, 2012). V Pogledu tišine Oppenheimer ponovno raziskuje razsežnosti genocida v Indoneziji. Osredotoči se na družino preživelih, natančneje na najmlajšega sina, ki je v genocidu izgubil brata, in na njegovo soočenje z morilci, ki so še vedno na oblasti. Oppenheimerjev film je narativno ter čustveno tako močan in vizualno tako dovršen, da bi gledalec ob ogledu zlahka pomislil, da gre za igrani film. Simboli in dogodki v filmu niso plod dobro napisanega scenarija, temveč povsem realna naključja. Včasih je pač resnica lahko bolj neverjetna kot katerakoli laž. Film je povsem upravičeno prejel veliko nagrado žirije.
Podobno bi lahko trdili tudi za nov dokumentarni film avstrijskega režiserja Ulricha Seidla V kleti (Im Keller). Seidl se v filmu osredotoči na ljudi ter na njihove obsedenosti in hobije, ki jih 'negujejo' v domačih kleteh. V Avstriji je klet del zasebne sfere, kjer ljudje preživijo večino prostega časa, kar je bil zadosten razlog za Seidlovo brezkompromisno in eksploatacijsko raziskovanje najbolj zasebne sfere. Kadri v njegovem filmu so pretežno posneti v simetričnih in vertikalnih kompozicijah, kar daje vtis stilizirano-sti, s čimer se Seidl nekoliko oddaljuje od zvrsti dokumentarnega filma in se bliža formi filmskega eseja.
Povsem drugačen pristop lahko opazimo pri filmu La trattativa, v katerem režiserka in scenaristka Sabina Guzzanti raziskuje delovanje sicili-janske mafije. Film je mešanica arhivskih posnetkov in poročil z igranimi prizori, v katerih igralci na podlagi transkripcij sojenj in pričevanj rekonstruirajo ključne dogodke, kot npr. umor sodnika Falconeja in Borsellina, ter potek politične kampanje, s katero si je mafija želela pridobiti večjo politično zaščito. Guzzantijeva, ki v filmu tudi igra (njena imitacija Silvija Berlusconija je med projekcijo doživela velik aplavz), vnese v film veliko mero humorja in satire, s čimer pa La trattativa nikakor ne izgubi verodostojnosti.
Med italijanskimi filmi velja omeniti tudi eksperiment režiserja Ga-brieleja Salvatoresa, ki je nastal na pobudo Ridleyja Scotta. Film En dan v Italiji (Un giorno de Italiani) je montaža amaterskih posnetkov, ki so jih ljudje pošiljali režiserju. Salvatores je organiziral kampanjo, v kateri je prosil prebivalce Italije, naj pošljejo svoje videoposnetke, narejene s katerekoli napravo. Edini pogoj je bil, da morajo biti posneti 26. oktobra 2013. Salvato-res je prejel 44.197 posnetkov, iz katerih je nato rekonstruiral dan v Italiji. Film vsebuje želje, sanje in opazke
matjaž marinic
ki jo realnost zakriva.«
- Jessamyn West
ljudi, sam film pa nima klasične nara-cije, temveč je ta prepuščena ljudem v filmu.
Eno večjih razočaranj festivala je, zaradi visokih pričakovanj, biografski film o Pieru Paolu Pasoliniju. Film Pasolini ne razočara toliko zaradi zasedbe glavne vloge (Pasolinija igra Willem Dafoe) kot zaradi režije Abela Ferrare in scenarija Maurizia Braucci-ja. Gledalcem, ki ne poznajo oz. bi se radi spoznali s Pasolinijevim filmskim opusom, film ne bo v veliko pomoč.
<4 Direktor beneškega filmskega festivala Alberto Barbera je poudaril, da festival ostaja eno redkih pribežališč, kjer denar ni v ospredju. Programiranje filmov mora iskati težo v obrambi avtorskih filmov in njihove svobode pred neusmiljenim lovom za dobičkom. Zato je poudaril pomembnost zmage estetike nad ekonomijo.
Izmed vseh filmov na festivalu je, kar se tiče avtorske estetike in eni-gmatičnega naslova, zagotovo najbolj izstopal zmagovalni film švedskega režiserja Roya Anderssona Golob, ki je sedel na veji, razmišljujoč o lastni eksistenci (En duva satt pa en gren och funderade pa tillvaron). Anderssonova filmska estetika se giblje nekje med abstraktno grotesko in absurdno komedijo. Film je zadnji del režiserjeve trilogije o življenju, v katerem so nanizani dogodki, ki predstavljajo eksistenco življenja tako v komični kot tragični luči. Glavna protagonista filma sta trgovska popotnika, ki prodajata cenene pripomočke, od vam-pirskih zob do plastičnih mask, ki naj bi spravili ljudi v smeh. V njunih dialogih je moč občutiti daljše premore, počasnost, banalnost in zdolgočasenost, kar močno spominja na lika Vladimirja in Estrogena iz Beckettove drama Čakajoč na Godota. Med projekcijo na festivalu je film prejel tri spontane aplavze zaradi zares briljan-tnih domislic, je pa vprašanje, kako se bo na film, ki je že našel slovenskega distributerja, odzvalo nefestivalsko občinstvo. žirija, ki ji je predsedoval francoski skladatelj filmske glasbe Alexandre Desplat, je v filmu izpostavila predvsem ganljivo vprašanje o temi, kaj pomeni biti človek.
Nagrado za najboljšo režijo je prejel ruski režiser Andrej Končalovski. Njegov film Poštarjeve bele noči (Belye nochi pochtalona Alekseya Tryapit-syna) se osredotoči na prebivalce odročne ruske vasice. Ti še vedno živijo po vzoru prednikov, njihov edini stik z zunanjim svetom pa je mogoč po zaslugi vaškega poštarja. Scenarij filma je zasnovan na resničnih prebivalcih, Končalovski pa v filmu ni angažiral igralcev, temveč je vloge zaupal va-ščanom, ki tako igrajo sebe. S tem je želel doseči avtentičnost, hkrati pa je v filmu iskal nov pristop razumevanja življenjska toka. Film je kontemplaci-ja, v kateri se posameznik zaveda svoje povezave z okoljem in svetom.
Zadnji dan je bil ponovno prikazan tudi slovenski film Razredni sovražnik. Nadvse primerno za konec beneškega filmskega festivala in pričetek Festivala slovenskega filma. □
V tednu med 17. 8. in 24. 8. 2014 je v Kopru potekal 34. tabor mladih glasbenih talentov pod naslovom Musica Creativa. Tam so se na izobraževanju zbrali obetavni glasbeniki s svojimi že uveljavljenimi mentorji - uglednimi profesorji. Sodelovali pa so tudi že znani glasbeniki, ki so veliki mojstri na naših odrih in prek njih. Odlična glasbena izkušnja Musica Creativa pa je imela nadgradnjo v dveh lepih - kvalitetnih in glasbeno na visoki ravni - koncertih v Kopru in Portorožu. Za kar pa smo slišali na odrih, gre zahvala dirigentu Gašperju Sa-lobirju, še posebej pa je s svojo človeško osebnostjo, delom mentorja in mnogo truda izstopal naš vrhunski dirigent Boštjan Dimnik. S svojo virtuoznostjo na violini ob spremljavi orkestra pa je izstopala tudi Tonka pogačnik pir-nat in njen zvok violine, ki je segel do srca. Dirigent Boštjan Dimnik pa je tudi
galerija Domžale Iz Likovnega društva Senožeti Radomlje sta v okviru desetdnevne delavnice ustvarjali Danica Šraj in Veronika židanek, prav s pomočjo tega društva in Izpostave JSKD Domžale pa je bil projekt pod naslovom Pogled vase - avtoportret refleksija po-notranjega pogleda predstavljen konec avgusta tudi v Galeriji Domžale.
Namen delavnice, ki je že vseh 28 let nekaj posebnega v slovenskem prostoru, je raziskovanje in preizkušanje sodobnih likovnih praks, poudarek pa je na skupinskem delu na skupnem izhodišču. V tem okviru pa vsak udeleženec išče svoj individualni izraz. Tema delavnic je vsako leto drugačna. Tako je bilo letos izhodišče lastna podoba. Z risanjem, slikanjem, izdelavo objekta in prostorsko intervencijo so udeleženci raziskovali subjektiven odnos do sebe, življenja, prostora, družbe, zasebnosti, intimnosti. Vsak je nastavil ogledalo sebi in vzpostavil ustvarjalni dialog s seboj, skupaj pa so ustvarili enotno instalacijo, v okviru katere smo obiskovalci lahko iskali zunanjost in notranjost posameznega udeleženca.
Razstavo je odprla Andreja Perko Kobler, strokovna sodelavka za likovno dejavnost iz JSKD RS, ter opozorila na odmevnost in kvaliteto tovrstne likov-
Število veselic, kot se jih je odigralo v letošnjem poletju v Poletnem gledališču Studenec, bi zanesljivo prišlo v Guinnessovo knjigo rekordov, če bi šlo za tradicionalne veselice s prijetno glasbo, plesom in jedačo ter pijačo. Pa ni šlo za tovrstne veselice, temveč za Veselico v dolini tihi, ki jo je Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan v okviru 14. Poletnega kulturnega festivala Studenec 2014 predstavilo kar osem-najstkrat, saj je bilo objavljenih 16 predstav za ljubitelje domače gledališke predstave s petjem premalo.
Da je bila letošnja Veselica v dolini tihi pravi hit poletja, kaže obisk zadnje predstave, ko je bilo poletno gledališče na Studencu zasedeno do zadnjega stola, čeprav so njihovo število precej povečali.
ne delavnice, pa tudi na avtoportrete udeležencev, s katerimi nam poskušajo povedati, kdo so, kaj jih združuje, umetniška dela pa odsevajo tudi njihove življenjske izkušnje. Mentor Dušan Fišer je povedal, da je delavnica učni proces, na začetku katerega so vsi udeleženci dorekli izhodišče, cilj. Letošnji avtoportret ni bil klasičen, temveč nekaj več, saj vsebina posameznega umetniškega dela govori ne le o zunanjosti, temveč v njej najdemo zgodovinske dogodke in doživljanja ustvarjalcev, ki kot skupina vsi vlečejo voz, hkrati pa ob koncu ugotovijo, da so sposobni narediti več, kot so mislili. Umetniška dela, tako kakor tudi skupni projekt, odražajo zunanjost in notranjost ustvarjalcev, hkrati pa obiskovalcu ponujajo priložnost, da se ob njih zazre tudi vase.
Vera Vojska
Vsem po vrsti, posebej pa predsedniku in režiserju, pa še marsikaj več, Lojzetu Stražarju iskrene čestitke in iskrena hvala za res imenitno poletje v Poletnem gledališču Studenec, ki je bilo kljub številnim deževnim dnem za vse obiskovalce sončno.
Vera Vojska Foto: Uroš Zagožen
odkril in bil mentor presenečenju na obeh koncertih - to je komaj devetletni deklici Lori Cerar iz Ihana pri Domžalah, ki je s svojim razkošnim glasom in bogatim vokalom osupnila občinstvo. Naša mala - velika občanka Lori Ce-rar, ki obiskuje 4. razred Osnovne šole Ihan - se je torej z velikim uspehom predstavila na velikem odru Avditoria v Portorožu. Zapela je v skladbi Berta Appermonta - Celtic Child ob spremljavi Slovenskega mladinskega pihalnega orkestra, pod taktirko maestra dirigenta Boštjana Dimnika. Z njenim glasbenim darom in z žarom, s katerim nam je bila podana ta zvrst glasbe, smo odhajali bogatejši v noč - za katero sije bogato mlado glasbeno jutro.
»Se vidimo drugo leto,« naj velja beseda gospoda Toneta Urbasa iz Zveze slovenskih godb, hvala Kopru in vodji tabora Marku Repniku.	K. Š.
Arhitektura v živo
Obiskali smo dvorec Črnelo
V zgodovini območja, na katerem živimo, poznamo kar nekaj gradov, graščin, dvorcev in podobnih znamenitosti, med katerimi so v sedanjosti v občini Domžale najbolj znani grad Krum-perk, graščini Češenik in Črnelo. Za slednjo smo ugotovili, da je pravzaprav dvorec Črnelo, ki v zadnjih letih dobiva, posebej v notranjosti, novo podobo. Za to skrbita lastnika dvorca, Janez in dr. Olga Burica. Urejen bajer z raznovrstnimi pticami vse bolj postaja tudi prijeten kotiček za bližnje krajane.
Sredi septembra je bil v okviru projekta Arhitektura v živo Muzeja za arhitekturo in oblikovanje iz Ljubljane, na pobudo Taje J. Gubenšek iz Muzejskega društva Domžale in s povabilom lastnikov, pripravljen ogled dvorca Črnelo z namenom vzpostavitve nove pobude sodelovanja pri oblikovanju konkretnih zamisli za njegovo prenovo.
Dvorec Črnelo, prvotni je stal malce više od sedanjega in je delno predstavljal gradbeni material za novi grad, zgrajen v letih 1720 do 1760, je Občina Domžale leta 2006 razglasila za kulturni spomenik lokalnega pomena. Po gospodih Črnelskih, grofih Lamberških, po rodbini Abfaltrer, partizanskem požigu in nacionalizaciji, zdajšnja lastnika že več kot deset let za posest in nujna vzdrževalna dela skrbita z lastnimi sredstvi. Dvorec bi bil potreben temeljite obnove in umestitve nove namembnosti, pa tudi strokovne roke pri obnovi.
Strokovno sta ogled vodila umetnostna zgodovinarka dr. Nika Leben, konservatorka, ZVKDS OE Kranj, ki je predstavila izkušnje iz dosedanjih obnov različnih gradov, predvsem na Gorenjskem, opozorila na potrebo po celostnem raziskovanju tovrstnih stavb in, kot najpomembnejše, na zagotavljanje namembnosti - življenje po obnovi. Zgodovinar dr. Miha Preinfalk, docent, višji znanstveni sodelavec ZRC SAZU, namestnik predstojnice, je poskušal odgovoriti na vprašanji: kaj so gradovi in kakšna je njihova zgodovinska vloga, posebej pa je opozoril na težave pri obnovi, na povezanost lokalnega okolja ter vlogo, ki jo mora imeti pri tem stroka.
Vera Vojska
71. BENEŠKI FILMSKI FESTIVAL
Za zgodovino Kulturnega društva
Miran Jarc Škocjan
Pa še 17. in 18. Veselica v dolini tihi
Avtoportret - pogled vase
28. likovna delavnica Šmartno v organizaciji Javnega sklada kulturnih dejavnosti RS je bila namenjena likovni upodobitev ustvarjalca samega.
slamnik@kd-domzale.si
kultura
Ples, petje, rokovnjači in prijetni spomini
V Grobljah kot nekoč je ena najbolj prepoznavnih folklornih prireditev, ki vselej privabi številne ljubitelje plesa, pesmi, kulturne dediščine in prijetnih trenutkov. Letos že šestič...
kulturno društvo groblje Folklorna skupina Kulturnega društva Groblje za seboj sicer nima veliko let, deluje od leta 2007, ima pa številne nastope, s katerimi vselej navduši. Doma in na gostovanjih v tujini so se spletle trdne vezi, ki se še krepijo ob skupnih nastopih, kakršen je tudi pravi folklorni večer V Grobljah kot nekoč, letos sredi septembra v Kulturnem domu Groblje že šesti. V goste so povabili folklorne skupine ter posebej rokovnjače in njihovo tradicijo, s katero so nas ves večer seznanjali člani Dramske sekcije KD Groblje. Z informacijami o njih sta gostiteljem pomagala Matjaž Brojan in Marijana Lederer Flis ter napovedovalka prijetnega večera Draga Jeretina Anžin.
Koroški plesi - Prvi rej je bil naslov uvodnega nastopa Folklorne skupine
KD Groblje. Nastop je na oder postavila Nevenka Unk Hribovšek. Plesalci in plesalke so presenetili s številčnostjo, z dobro uigranostjo, pa tudi z veseljem, ki je med plesom kar žarelo z obrazov. Ni dvoma, da je folklorna skupina vse kvalitetnejša ter da njeni člani v plesu neizmerno uživajo, odlikuje pa jih tudi dobro petje ter glasbena spremljava. Veterani FS Emona iz Ljubljane so nam iz bogate kulturne zapuščine predstavili goriško Šagro, nekaj posebnega je bil njihov 'vodja', ki jih je popravljal kar na odru. Veterani kljub letom - le kje so jih pustili? - odlično plešejo. Sledil je nagajivi nastop ljudskih pevcev KUD Fran Maselj Podlimbarski Krašnja, ki so se z eno od pesmi vrnili v čas Adama in Eve. Folklorna skupina iz pobratene Koprivnice je presenetila z
mladostjo, čudovitim plesom ter petjem, številno glasbeno spremljavo, pa tudi srpi in cepci ter prikazom žetve. Prisrčen nastop otroške folklorne skupne KD Domžale On, don, tron a smo al nismo - na oder ga je postavila Boža Bauer - nas je na prisrčen način spomnil na rokovnjače, nato pa smo v obratnem vrstnem redu še enkrat zaploskali vsem trem folklornim skupinam in pevcem iz Krašnje. S pustnimi plesi FS Emona je na oder prikorakal pravi kuret in skupaj smo se preselili v pustni čas, plesalci iz Koprivnice pa so nam zaplesali plese iz Podravine.
Večer se je zaključil podobno kot pred sto in več leti. Le predi, dekle, predi je zapela in zaplesala domača folklorna skupina ter se ob pesmi Nocoj je pa en lep večer zahvalila
nastopajočim, režiserju KD Groblje Dragu Plevelu, zaploskali pa smo domačim plesalcem Darku Javorniku, Ivanu Trstenjaku ter Senji Trstenjak, ki jim je Pavle Pevec, Javni sklad RS za ljubiteljske dejavnosti Domžale, podelil Maroltove značke. Ob koncu pa je predsednik KD Groblje, Anton Košenina, spomnil, da sta med obiskovalci tudi slikar Miro Zupančič in Vinko Lipovec, rojaka iz Amerike, ter jima izročil šopka.
Po uradnem delu so gostitelji pripravili prijetno druženje ter zaplesali hrvaška kola ob zvokih Tambura-škega orkestra Koprivničanov, ni pa manjkalo tudi slovenskih plesov ob zvokih godcev Folklorne skupine Groblje.
V nedeljo je župnik, g. Boštjan Križnar, v grobeljski cerkvi daroval
doživeto folklorno mašo ter v pridigi poudaril pomembnost kulturne izmenjave med narodi ter negovanje prijateljstev.
Po maši so domača folklorna skupina ter gosti Folklorni ansambel Koprivnica iz pobratene Koprivnice obiskali Jamarski muzej in si ogledali železno jamo ter se po kosilu poslovili.
6. folklorni večer V Grobljah kot nekoč je prireditev, kot si jih samo želimo in potrebujemo, če želimo za zanamce ohraniti ta pomembni del kulturnega izročila. Folklorni skupini Kulturnega društva Groblje in organizacijskemu odboru pod vodstvom dr. Franca Hribovška čestitke, v imenu organizatorjev pa še zahvala vsem sponzorjem in donatorjem.
Vera Vojska
Recenzija: Inferno (slovenskega filma)
Inferno je tretji celovečerni film režiserja Vinka Moderndorferja, ki ga je slednji pripravljal kar 5 let. Na izdelku se sicer vidi, da je skrbno premišljen, vendar pa ponudi zelo malo oziroma v nekem smislu celo preveč. Poleg že močno prežvečene teme razrednega boja (kapitalisti proti delavcem in obratno), ki je tudi sicer domala nerazložljivo privlačna za številne slovenske filmske ustvarjalce, se zdi, da režiser v filmu ni zamenjal niti plošče, saj je črno-belo tematiko partizanov in domobrancev iz svojega prejšnjega filma Pokrajina št. 2 zgolj analogno prenesel na teren kapitalistov in delavcev.
Teme se je za nameček lotil očitno infantilno, nedostojno zrelega avtorja. Kot da kapitalisti, ki jih v filmu upodablja premočrtno enolični Jernej Šugman, ne bi bili ljudje iz mesa in krvi, ampak zgolj dobro namazan stroj, ki melje vse pred seboj. No, morda obstaja tudi kakšen tak, vendar prav gotovo ni dovolj zanimiv za filmsko upodobitev, to je gotovo. Vsak kredibilen pisec, ki se ukvarja s filmskimi značaji, namreč dobro ve, da mora za upodobitev zlobneža, ki naj bi ga poosebljal prav Šugman, poiskati nekaj, kar je v njem vendarle dobrega, da le-ta lahko zaživi v vsej svoji polnosti. Ko mu damo namreč človeškost, šele lahko pred nami zaživi tudi njegova domnevna demonič-nost, ki jo pri direktorju propadlega podjetja pač kronično pogrešamo. Lik Marka Mandiča, ki upodobi brezposelnega delavca Mareta, je po drugi strani njegovo diametralno nasprotje, torej žrtev, s katero Šugman kot rabelj lahko počne, karkoli želi, vsej njegovi inteligenci navkljub. Slednje nas zato oropa identifikacije z glavnim filmskim značajem, saj je ob dostojanstvo že zelo kmalu po začetku filma. Poleg tega obubožani Mare z ženo Sonjo, ki jo upodablja Medea Novak - še ena v
nizu slovenskih igralk, ki je podlegla sindromu izbuljenih oči - in otrokoma večerja zgolj kuhane makarone, ki jih za nameček ni dovolj, da bi se vsi vsaj najedli. Pa še to zgolj ob svetlobi sveč, ker jim je 'kapitalistična pošast' zaradi neplačanih položnic pač izklopila elektriko. Prizor spominja na ruske gulage iz prve svetovne vojne, neverjetno pa deluje med drugim tudi zaradi tega, ker povsem ignorira dejstvo, da na svetu obstaja tudi kakšen Rdeči križ, radodarni tujec - ki jih vendarle ni toliko malo, celo v današnjem 'razčlovečenem' času - ali vsaj Mario Galunič s kakšno svojo oddajo. Poleg tega mož in žena po večerji sek-sata kot zajca, kar obubožanim in lačnim zaradi občutnega zmanjšanega libida praviloma ne pade niti na kraj pameti, vendar je po drugi strani res, da je omenjena situacija lahko vsaj izgovor, da vidimo Mandičeve genitalije in zadnjo plat, kar sicer postaja že pregovorno. Ko se omenjena tendenca v zgodbi ponovi tudi pozneje v filmu, ko mu odstranijo ledvico, je tudi največjim naivnežem lahko jasno, da gre za čisto navaden ekshibicionizem. Prav neverjetno pa je, da se njegova žena proda za oralni seks nekemu ne-marnežu iz bližnjega lokala za borih 5 evrov in nekaj centov, česar ženske sicer ne počnejo niti v deželah tretjega sveta. Tudi v tem prizoru lahko jasno vidimo njegov one, kar je vsaj popolnoma nepotrebno, milo rečeno. Podobno nerazložljivo že skrajno obupani mož na kolenih prosi bivšega direktorja (ponovno Šugman), da ga vzame nazaj v službo, kot da bi bil edini delodajalec na svetu, le-ta pa mu sadistično tlači koščke hrane v usta, da 'nedostojanstveni' Mare skoraj bruha. Našteto bi lahko pomenilo, da danes izguba človeškega dostojanstva lahko mutira v nagnusne spolne prakse in razne sadomazohi-stične igrice, kar bi lahko sprejeli le
ob dejstvu, da sta glavna junaka nepopravljiva fetišista ali pač od vsega hudega že nekoliko umsko prizadeta, kar je vendarle malo verjetno. V tej do konca nebulozni 'futuristični' pripovedi brez repa in glave pa je podobnih nedoslednosti veliko preveč, da bi jih na tem mestu vse dosledno našteli. Naj omenimo le še smrt Markovega sodelavca, sindikalističnega borca za pravice delavcev (upodobi ga Renato Jenček), ki se pijan kot čep ustavi sredi ceste, salutira sodelavcem, tam nepremično stoji, s čimer nam režiser 'telefonira' prihajajočo tragično situacijo, saj ga takoj zatem v predvidljivi maniri 'na polno' zbije tovornjak, čeravno je lahko možakar viden celo z letala, kar ravno tako presega vsakršno zakonitost zdrave pameti. Logike pa je v tem filmu občutno premalo, če sploh kaj.
Treba je reči, da si film morda res zasluži nagradi za ton in masko, ki ju je na Festivalu slovenskega filma v Portorožu tudi dobil, vse ostalo pa so lahko le pobožne želje. Na tej točki naj pohvalim tudi letošnjo žirijo festivala, ki ni podlegla pritisku 'etabliranih avtorjev' in je zato nagradila predvsem energijo, navdušenje in zagon mlajših filmskih ustvarjalcev. Tisti, ki že dlje časa hodimo v Portorož obiskovat festival, sicer že nekaj časa vemo, da so tamkajšnja najbolj kakovostna filmska dela nekateri kratki - celo študentski - filmi in tudi kakšen dokumentarec bi se našel. Letos smo tako lahko videli kar tri čudovite dolgometražne dokumentarce: Ples z Marijo Ivana Gergoleta, Mama je ena sama Mihe Čelarja in Čas za improvizacijo Tine Lešničar, zato si lahko le želimo, da bi bil v prihodnosti vsaj kateri predvajan tudi v domžalskem Mestnem kinu, saj gre za izdelke, ki sežejo do src gledalcev, kar je od nekdaj bistvo slehernega filma.
Žiga Čamernik
:MUZEJU Oktober 14
Sreda, 1. oktober 2014, ob 19. uri | Odprtje Domžalski spomini na 1. svetovno vojno
Razstava | 1. - 27. oktober 2014
Sobota, 4. oktober 2014, ob 10. uri »Težko vojno slovo - od zvonov«
Javno vodenje po razstavi z ustvarjalno delavnico
t&M. . I4H
- Odprta v času razstav vsak delavi
e, ob sobotah od 10. - 11. ure.
SREčANjA^ POD SLAMNiKi
Sreda, 15. oktober 2014, ob 18. uri
Dr. Damijan Guštin
Direktor Inštituta za novejšo zgodovino o 1. svetovni vojni Pogovor bo vodila in pripravila Cveta Zalokar. Vstop prost.
slamnikarski SLAMNIKARSKI MUZEJ DOMŽALE
Kajuhova 5, 1230 Domžale (domuje v Godbenem domu Domžale) slamnikarski.muzej@kd-domzale.si
2DZEJ
Odprt vsak delavnik od 10. - 12. ure in od 17. - 19. ure, ob sobotah od 10. - 12. ure.
Če te lačni vpraša, kje je Bog, mu daj kruha, kruha ljubezni. In reci mu. Tu je.
(Mahatma Gandhi)
župnijska karitas Domžale
vabi na dobrodelni koncert
Skupaj na poti 2014
V petek, 10. oktobra 2014, ob 20. uri,
v halo Komunalnega centra Domžale.
Nastopali bodo: Adi Smolar, Kvartet Grm, Družina Kozjek, Vokalna skupina Krila, Moški pevski zbor Janko Kersnik, Mladi Gamsi, Danijel Popovič, Nina Kompare in Tomaž Plahutnik, Mladinski pevski zbor Amen, Ansambel Skrivnost.
Povezoval bo: Jure Sešek
Glavni pokrovitelj: Petrol
Častni pokrovitelj: Občina Domžale
Prodaja vstopnic: Cvetličarna Omers, Pekarna Kancilja in dve uri pred koncertom v preddverju hale Komunalnega centra Domžale
Zbrana sredstva bodo namenjena za pomoč ljudem v stiski.
KULTURA
slamnik@kd-domzale.si
Video spot Ansambla Zajc
Po tem, ko smo dobili nagrado za najboljši trio na festivalu Števerjan, smo se odločili, da novo polko, ki jo je v celoti napisal naš član in vnuk Nika Zajca - Anže Šuštar, predstavimo javnosti skupaj z videoposnetkom. Vrhunski producent - Perica Rai je med sodelovanjem in z izdelkom še utrdil svoj sloves mojstra produkcije. Za nas je bilo to prvo snemanje videospota, zato smo se tudi odločili, da dogodek proslavimo in videospot premierno predvajamo v Pa-noramma baru Domžale, skupaj z našimi glasbenimi prijatelji, sorodniki, podporniki in sponzorji, ki so nam tako ali drugače pomagali pri izvedbi projekta, za kar smo jim iz srca hvaležni. Premiere se je udeležil tudi glavni igralec zgodbe
Paolo Veronese rGALEp!JA in Verona	. ' J
Sobota, 4. oktober 2014

Paolo Veronese - Leda in labod, olje na platno, 1560 (detajl)
V okviru delovanja Galerije Domžale vas vabimo na strokovno ekskurzijo v Verono, ki slovi po bogati umetniški in kulturni zapuščini, v njej pa se dogajajo tudi tri Shakespearove drame.
Pod strokovnim vodstvom akademskega kiparja in strokovnega vodje Galerije Domžale Jurija Smoleta si bomo skupaj ogledali razstavo stotih del velikega renesančnega slikarja Paola Veroneseja (1528 - 1588). Po ogledu pa si bomo ogledali še izbrane kulturne in umetniške zanimivosti mesta. Sobota, 4. oktober 2014 - odhod avtobusa z dvorišča Kulturnega doma Franca Bernika Domžale ob 5.30 uri. Informacije osebno ali po telefonu 01/722 50 50 v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale. Prijave sprejemamo do vključno ponedeljka, 29. septembra 2014.
Cena strokovne ekskurzije je 50 EUR in vključuje prevoz, vstopnino, organizacijo in vodenje.
Prijazno vabljeni!
Organizacija:
Turistična agencija UNITOURS
9
Kulturni dom Franca Bernika
Domžale
MATJAŽ BROJAN
► Vabimo vas na odprtje razstave, ki bo v četrtek, 9. oktobra 2014 ob 19. uri v Galeriji Domžale.
Po otvoritvi se bo z avtorjem razstave g. Matjažem Brojanom pogovarjal Jurij Smole.
www.kd-domzale.si
ff
GD
Predstavitev zbornika in odprtje razstave ob 150-letnici šolstva na Domžalskem
V Knjižnici Domžale je bila v četrtek, 18. septembra 2014, predstavitev zbornika in odprtje razstave ob 150-letnici šolstva na Domžalskem.
videospota Matic Novak, Iris Mulej pa zaradi snemanja drugih projektov žal ni utegnila priti. Po premieri so sledili še druženje, petje in ples, pohvale in pozitivno naravnani komentarji pa še vedno dežujejo, kar nam res veliko pomeni, saj je to odličen pokazatelj, da smo na pravi poti k uspehu.
Letos se mesto Domžale spominja začetka delovanja prve šole pred 150 leti. Zbornik sestavljajo prispevki vseh šol, ki zdaj delujejo v občini, s poudarkom na tistih, ki so izšle iz najstarejše šole. Zbrano gradivo je na ogled na razstavi v Knjižnici Domžale.
Na predstavitvi zbornika ob 150-le-tnici šolstva na Domžalskem je pod-županja Občine Domžale, Andreja Pogačnik Jarc, povedala, da je 150 let šolstva v nekem okolju priložnost in hkrati dolžnost lokalne skupnosti, da častitljivo obletnico obeleži na kar najlepši način. Zato je župan Toni Dragar jeseni 2013 imenoval odbor, sestavljen iz ravnateljic in ravnateljev šol, direktorjev kulturnih zavodov ter nekaterih pomembnih delavcev na kulturno-prosvetnem področju, in ožji častni odbor, ki sta si že ob začetku delovanja zastavila cilj, da ob 150-letnici šolstva v Domžalah prikažeta celovito podobo izobraževanja v domžalski občini od začetkov do sedanjega časa.
Po besedah Pogačnik Jarčeve je pri jubilejnem zborniku sodelovalo 24 avtoric in avtorjev, največ učiteljic zgodovine oziroma tistih, ki dobro poznajo zgodovino svoje šole. V 16 strokovnih člankih na 270 straneh so osvetlili pomembne značilnosti razvoja izobraževalnih ustanov na območju sedanje občine Domžale od konca 18. stoletja do sedanjega časa.
Članki v zborniku so razdeljeni na tri vsebinske sklope. V uvodnih prispevkih so osvetljene splošne značilnosti, ki so vplivale na nastanek različnih šolskih zavodov: gospodarska rast in posledično demografske spremembe, razvoj industrije in stanovanjskih sosesk ter prizadevanja lokalne oblasti za uspešen razvoj vzgoje in izobraževanja.
Osrednji del zbornika o 150-letnem razvoju osnovnega šolstva in precej krajšem razvoju srednjega šolstva vsebuje 11 člankov o osnovnem, poklicnem in srednjem šolstvu, ki osvetljujejo pot do današnje vloge mesta kot pomembnega izobraževalnega središča. Zbornik sklenejo članki o treh devetletkah v drugih večjih krajih občine.
Ekipa avtorjev se je nekajkrat sestala in pod mentorstvom prof. dr. Miroslava Stiplovška dorekla okvirno vsebino prispevkov. Vsaka šola je predstavljena v obsegu, ki je sorazmeren z njenim obstojem.
Na koncu je Pogačnik Jarčeva še povedala, da so se odzvali vsi, ki so
jih povabili k sodelovanju pri pripravi zbornika. Vsi pisci zaslužijo vse priznanje za svoje delo pri oblikovanju vsebinsko bogatih dokumentiranih člankov.
Iskreno priznanje je izrekla častnemu občanu profesorju, dr. Miroslavu Stiplovšku, ki je oblikoval strokovno zasnovo zbornika, priskrbel kopije arhivskih virov za starejša obdobja in z nekaterimi avtorji sodeloval pri oblikovanju prispevkov. Prav tako je priznanje izrekla oblikovalcu Romanu Kosu, ki je zaradi pestre palete avtorjev z različnim znanjem infor-macijsko-komunikacijske tehnologije potreboval mnogo potrpljenja.
Zbornik o zgodovini šolstva je velik prispevek k osvetlitvi prosvetno-kulturne podobe občine Domžale in pomembnega deleža izobraževalnih zavodov za njen napredek. Po predstavitvi zbornika je župan Toni Dragar odprl, dr. Miroslav Stiplovšek pa je obiskovalcem predstavil razstavo.
Miha Ulčar
Pridne roke ustvarjajo čudovite izdelke
Razstava ročnih in likovnih del članov in članic Medobčinskega društva invalidov Domžale v Galeriji Domžale
galerija Domžale Galerija Domžale je že kar nekaj desetletij osrednji razstavni prostor, v katerem dobijo priložnost za razstavljanje svojega ustvarjanja zelo znani domači in tuji umetniki, le malokdaj pa se zgodi, da si v njej lahko ogledamo tudi izdelke ljubiteljskih ustvarjalcev, ki tudi pritegnejo številne obiskovalce.
Taka je bila v začetku septembra razstava ročnih in likovnih del članic in članov Medobčinskega društva invalidov Domžale, ki so jo v Galeriji Domžale postavili v okviru Medobčinskega praznika invalidov ter na njej predstavili imenitne izdelke. Pridne roke invalidov namreč ustvarjajo prave umetnine predvsem iz naravnih materialov. Nekateri že od mladosti, drugi so se v ročnih spretnostih in likovnem ustvarjanju našli po nastanku invalidnosti, vsi po vrsti pa delajo za svojo dušo. Še posebej je bila razstava zanimiva, ker je večina razstavljavcev na njej prikazovala, kako nastajajo njihovi izdelki.
Tako se je Pavla Cotman predstavila s čudovitimi izdelki iz slanega testa, hkrati pa sodelovala s svojimi pesmimi v kulturnem programu ob odprtju razstave. Ob tej smo prisluhnili tudi Sonji Beno, ki je razstavljala izdelke iz ličkanja in svežih listov javorja. Kle-kljarica Ivanka Kavčič bo ročna dela izdelovala, dokler bo lahko, v vsakem prtičku in drugih izdelkih pa najdemo veliko njenega veselja. Ogledali smo si lahko ročne pletenine Marice Lazarevic in Simone Pivar ter kvačkanje Olge Logonder. Les je prijatelj Nevenke Slapar, Stojana Schafferja in Franca Kublja, ki ustvarjajo izdelke za vsakdanjo rabo, za obogatitev naših prostorov. Pod rokami Marije Bregar suho cvetje ponovno oživi v čudovitih vizitkah, primernih za vse priložnosti. Mujaga Majetič ustvarja slike živahnih barv iz prosa, polente ... Nani Pavliha je mojstrica vezenja in izdelovanja cvetja iz krep papirja. Ka-
tja Miklič pa se je predstavljala z vezenimi vizitkami. Svoja občutja na platno preliva Tatjana žmavc in z izdelki iz testa ohranja kulturno dediščino. Z glino in keramiko pa se poigravata Franci Kerč in ciril Repanšek, da laže premagujeta vsakdanje tegobe. Ogrlice, zapestnice in rožice pa izdeluje Urška Kovač.
Razstavo je s pomočjo razstavljavcev pripravila Helena Weith, podpred-
sednica društva. Ob odprtju razstave pa je vse ustvarjalce in obiskovalce pozdravila tudi Vida Perne, predsednica Medobčinskega društva Domžale. Nad razstavljenimi izdelki so bili navdušeni, hkrati pa hvaležni društvu in razstavljavcem, saj z razstavo niso razveselili le sebe, temveč vse, z njo pa tudi dokazali, da je kljub invalidnosti mogoče živeti bogato življenje, zato vsem iskrene čestitke.
ROK ZA ODDAJO
Naslednja številka Slamnika izide v četrtek, 30. oktobra 2014. Rok za oddajo prispevkov je v sredo, 15. oktobra 2014, do 12. ure.
Prispevke lahko v času uradnih ur oddate v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, zunaj uradnih ur v nabiralniku na stavbi ali na naš e-naslov. Za vsa vprašanja smo vam na voljo na e-naslovu: urednistvo.slamnik@gmail.com
slamnik@kd-domzale.si
pogled na domžalsko preteklost
Krvavo leto 1914 zaznamovalo tudi Domžale (7)
Ob vojni napovedi, ko so se v juniju 1914 skoraj vse evropske države odločile, katero od obeh, namenjenih v vojno, bodo podpirale, so bili skoraj vsi prepričani, da bo vojna kratka in bodo ob božiču istega leta že vsi doma. Vsi so bili gotovi, da se bo vse končalo z eno ali dvema bitkama, ko se bodo na hitro razrešila vsa nakopičena vprašanja. Pa ni bilo tako. Vojna se je raztegnila skozi štiri dolga mučna, s trpljenjem milijonov vojakov zaznamovana leta.
Matjaž Brojan
V preteklem nadaljevanju smo sledili usodi enega od vojakov z domžalskega območja, Antona Stražarja. Svoj pohod 14 K.U.K Infanterijske-ga pešpolka kranjskih janezov z ene (vzhodne) fronte na drugo (soško) je popisal takole. Tole je pripoved njegove bojne poti, začete v prejšnjem poglavju.
Pred bitko
Na Doberdobu in pri Gorici, komaj 4 do 5 ur pešačenja, se je začela 4. ofenziva. Z našega kraja, oddaljenega samo par sto metrov od Komenske planote, so se videli vojaški premiki. Korakal je polk za polkom, baterije, druga za drugo. Tudi v našem bataljonu smo postali bolj molčeči in pripravljeni za odhod. To povelje je prišlo 2 tedna pozneje. Ofenziva je med tem brez večjih uspehov zapustila veliko razdejanje in brez števila grobov. Po neprestanem dnevnem in nočnem grmenju je bila končana četrta ofenziva. Italijani so pridobili nekaj km, zato pa se je zmanjšalo število vojakov na obeh straneh, za kakih 80.000. Te manjkajoče ljudi je bilo treba čim prej nadomestiti. Naš bataljon je še vedno telovadil po tistih kraških kotanjah. Nič več nismo bili tako brezhibni in dobre volje. V tem tednu smo imeli kopanje in parjenje uši v Štanjelu. Tam je bila zaledna bolnica za težke ranjence in cele njive grobov. Spodaj v dolini je bila pekarna kruha za fronto, delavnice in skladišča vojnega materiala. Konec tedna je bila velika vojaška vaja v Sežani, združena z vojaško parado. Zbralo se nas je veliko bataljonov vseh narodnosti. Najbolj zgleden je bil bataljon Bosancev, ki so bili strah Italijanov. Vsi so bili lepe visoke postave, na glavi fese, na rami s puško, za pasom pa bajonet. Naš bataljon, obložen z vso opremo, je korakal že 2 uri daleč. Nato smo morali še nekaj ur čakati na visoko gospodo, baje je bil princ Evgen. Parade in govorov nam je bilo kmalu preveč in šele proti večeru smo prišli lačni in žejni v naše začasna domačije. K temu naj še omenim, da sem pri Bosancih opazil proste odnose med oficirji in moštvom. Ker so bili vsi enako oblečeni, so se ločevali le po zvezdah na vratniku. Poveljevanje so imeli v svojem jeziku in muslimani tudi posebno kuhinjo. Med tem je aprila v deželo prišla pomlad, narava je oživela in delo v vinogradu se je pričelo. Trto je bilo treba pravočasno obrezati, okopati in škropiti, možje in fantje pa so bili v vojni. Če je bila le priložnost, so naši fantje priskočili na pomoč. Vendar je bilo to bolj redko. Nekega dne se nekdo spomni, da še nimamo nabrušenih bajonetov. Dobili smo nove iz tovarne, pa res niso imeli prave ostrine. Preskrbeli so nam kmečke bruse in do večera so bili sposobni služiti svojemu namenu.
Tako mirnih fantov pa še ne
Naslednji dan je prišla tajna vest v hrvatskem jeziku, da jutri odhajamo. Nas mlade je to pogrelo, pa tudi starim je bilo hudo zapustiti kraj, kjer raste do-
Življenja na fronti so bila največkrat odvisna od hitre pomoči »Kameradov« z znaki Rdečega križa na rokavu.
17. K.U.K cersarsko - kraljevi pešpolk je imel na območju vojskovanja v 1. svet. vojni več trenažnih centrov.
ber teran. Končno je vsak priznal, da smo brez moči in nima smisla razglabljati o tem. Kar je komu namenjeno, bo prišlo samo od sebe. Tako smo ta večer z domačimi preganjali čas in kozarce podajali od ust do ust. Rekli so: »Spijte ga iz kozarca namesto naših, za katere ne vemo, kje so in če so še živi.« Pohvalili so nas, da tako dobrih in mirnih fantov še niso imeli pod streho in da se naj na Doberdobu dobro držimo. V teh tednih smo se med njimi kar dobro udomačili in pozneje smo jih pogrešali. Drugi dan smo se poslovili od prijaznih domačinov in bataljon se je zbral v Dutovljah. Kljub izpadom nas je ostalo še kar čez 900 mož. Stotnije so bile še kar primerno oblečene, urejene in spočite, tako da je naš korak trdo za-donel po razdrapani kraški cesti. Da je k tem prispeval svoj delež kraški teran, ni bilo treba omenjati. Tudi s petjem in veselimi pogovori si je bataljon krajšal pot. Ob cesti v vinskih goricah so domačini okopavali in obrezovali trto, kričali so: »Dajte, dajte, udarite po Italijanih - poženite jih z naše zemlje.« To se je ponavljalo.
Po kakih 10 kilometrih se je bataljon umiril. Ni bilo več smeha in veselega govorjenja, še manj pa petja. Vsak vojak se je pričal zavedati in premišljevati, kam gre naša pot in kakšno bo odslej naše življenje. Marsikoga na tej poti tegob ne bo več nazaj. Tudi Pavle iz Kolovrata, s katerim sva skupno marširala, je bil molčeč. Bodril sem ga, da nima smisla premišljevati za naprej, pa naj pride karkoli. Po kakih 15 km se je bataljon ustavil in imeli smo daljši odmor. Tu smo počakali noči, in ker smo bili že blizu fronte, ni bilo
dnevno premikanje čet več varno. Ko se je stemnilo, je šla naša pot po glavni cesti do Volčje Drage, od tam pa do velike vasi Bilje. Nato smo krenili na levo do opekarne v Bukovici, katera pa je bila takrat že opuščena, tam je imel naš 17. polk taborišče, kadar je prišla na oddih z linije na Št. Mihelu. Do tukaj nas je usoda na večer 11. marca 1916 pripeljala, da bi se pridružili našemu slavnemu polku. Nadomestiti bi morali tiste, ki so naše vrste zapu-
Počitek med dvema bitkama so si vojaki polepšali tudi z glasbo ... (iz zbirke dr. Nika Sadnikarja)
stili na ta ali drugi način. Potrebe so bile velike, kajti zadnja ofenziva je terjala velik davek. Naši novi tovariši so nas z veseljem sprejeli, strmeče ogledovali in kimali z glavami, češ kaj bomo z njimi. Pa vseeno so vas bili veseli, mi, novinci, pa smo se tudi zavedali, da nam bodo še v veliko pomoč. Zato smo jim tudi izkazovali primerno spoštovanje.
Drugi dan je bil zbor celotnega polka. Po 100 dneh, odkar je bataljon odšel iz Judenburga, smo se združili s slavnim polkom kranjske dežele št. 17. Ta je nekaj dni prej prišel iz postojank na Doberdobu. Tedaj je štel polk tri bataljone z 12 stotnijami. Dodeljen sem bil 11. stotniji k tretjemu vodu. žal pa sem izgubil iz moje desetine tov. Pavla Strmljana, ki je odšel k drugemu vodu. Ostal je še sicer v naši sto-tniji, vendar korakala ali delala nisva več skupaj. Ko je bil polk urejen, ga je prevzel starejši Nemec, polkovnik Wenter. Hvalil je svoje žive in mrtve vojake, nas, mlade, pa je priporočal starim, da nas ščitijo in z zgledom učijo, kako je treba delati, da postanemo pogumni branitelji domovine. Stari vojaki, ki so ga že dobro poznali, mu niso verjeli niti besede. Imeli so že
svoje izkušnje, kolikor bo več mrtvih v polku, toliko več odlikovanj bo dobil on. Proti koncu smo še v obeh jezikih ponovili prisego pred živim Bogcem. Zapeli smo nato cesarsko pesem. Za zaključek smo se poskušali ponoviti vojnokazenski zakon, ki se je glasil: 1. Smrtna kazen z ustrelitvijo je določena za upor, nepokorščino, pobeg iz fronte, za samopoškodbo in še in še. Druga smrtna kazen z obešanjem pa je bila predvidena za izdajstvo, vohunstvo idr.
Zbor je bil končan in pričelo se je skupno življenje v novi družbi. Mladi smo imeli kaj premišljevati, ker smo se zavedali, da gremo v nekaj dneh v strelske jarke, ene najbolj vročih front avstrijske vojske. Stari vojaki so bili bolj ravnodušni, ker so bili tega že vajeni. Vedeli so, da ni izhoda iz tega stanja razen v smrti, ranah ali ujetništvu. Tistih 8 dni, ko je bil polk na oddihu, je bila fronta še kar mirna. Bili smo toliko oddaljeni, da nas granate niso dosegle. Od daleč pa smo videli, kako se je tu pa tam katera razletela. Nikoli nismo vedeli, kdaj bo ena od njih priletela tudi do nas. □
(Nadaljevanje prihodnjič)
Gostilna Kolt&evo
Papirniška cesta 1, 1230 Domžale
Vabljeni v prenovljeno Gostilno Količevo.
Nudimo vam dnevno sveže malice in kosila, pogostitve ob praznovanjih in okusna sobotna in nedeljska kosila.
Rezervacije sprejemamo na telefon 041/342 904 ali na e-naslov info@gostilna-kolicevo.si
ODPRTO: ponedeljek - petek
09:00 - 16:00 sobota - nedelja
11:30 - 16:30
V mesecu septembru in oktobru vam
nudimo posebno ponudbo sobotnih in nedeljskih menijskih kosil VZAMEŠ 5, PLAČAŠ 4
(pijača ni vključena).
Vabljeni
Promocija velja od 01.09. do 31.10.2014.
S tem kuponom si zagotovite posebno ponudbo VZAMEŠ 5, PLAČAŠ 4 pri naročilu sobotnih in nedeljskih menijskih kosil v mesecu septembru in oktobru 2014.
o

3
•S3
I
C/) N CO
PÖ
<
Q
LU LU
m
LU
>
Ce cl
_a>
(D >N
E
o
Q
<0 'N
:E<
<D . rä
O S
3 ^ o
Ce m
e	i? o
C^
O	"g
«	£
Ï2	Ä
-	g
- " K	ra
W	Z
> iS LU
t3	<
TS	—
;ô ai	z
c	—
iS
(N CO -O
g, W
2 -u > <
eu >N
> S
c o
O Q
I-
w
Ce ^
TO _ >N Z ^
£>n Ê o ^ Q z w ra * ^ o ,_ < >N
iS
(N CO -O
C LU >N -J
:cO
^ u o
ra <
>N >
£ F-
o w
N — 3 Z £ 2 2
Eož
J2 o O
m n û
	o
	ZA
	
	
	*
	O
	ce
	1-
	O
	
	o
	*
ro	LU
>N £	Q ti
« o	
co a	<
	>
-S o	<
	1-
	W N
H in *	< ce
3
S
'o
S .
a <u •s £ £ ^ o 3 "K .o -ö
S ^
zA O
O J=
C rt —
rt .Q
ë c ¡3,2
33 o
co >
o
R Q
tu -ö o
zA >CS]
- -ö ^ "Ö
O eu
.5 "M 5 °
lu CO
o -ö -O
CO O
.e o
o
CO i3
CU
C
CO
o £
u -Q
s
C	o
¡3	°
C	(N
ts	tu
«	s
CO
*
IB ¡Ü Q <
•¡Č
c < * Ce
s
^ [S
^ Si
tu
o > Op C
^ D
CU
O
Ë SS
co S
CU CU rt ^
ž ü
:>
^ o
ro ^
S
o
Q o
a «s
(N
hJhJlN Z
Î3 ^
ja -O
o & -
o
o ^

Me
D h* 3
ço Ü
•I •I
CO
>u
es fi
•i •i
co >u
H
O M
S o
>N ^
10 O w O
CL >
o
■— o
CO
"O	co
co ■¡^
CO	c^
I	'S
ï>	.s^
c^	C
e
-a o •
CU
<= S
>cu co ^ <u -C
lî .Ü S
'¡= -ag S -si- tt
s
co eu
J3 S
3 'IS .¡^ tí o -a
		
	rt	O \o
o		
73	e	
rt	^	
CÍ		o
rt		
13		
o 73	G	KT.1
rt	co	
		
	-Q	C
C	S	CO
^	LJ	Q
	>	
a	CO	
N
.c O
S ^ o g
I
.5 c
o
-Q
O en
<5
.Q
O ■i—i
O
M
2 « o
0 X
<
CL <
< >o
LU
Q
CC
>
CU
c« ) c
0 c
1 . ¡3
JS	ČČ
Č	O
^	fí
CQ	Ei
<0
0	m
1	o
o
JS -S
<
a: <
O
, c/i
c
«
Q
m
•a
Jï cc
ta LU >N CL E LU
Z
'ic
CU
Í3	Q
O	«
«	C
G	>
°	Ü
O 0	3
eu g *
£2 c
eu & > O
ÍJ tí

c«

eu Ä
<U	
ra	
>N	
£ 0	>- O m
ID	1-
C	z
	
	o
(A <u	o
S	s
rt ^ CD
2 ^
^ s
< ^
o «

£


Sö
CD S
a
^ eu rt eu -o
s-^ &
So ^
oca -« ° ^
7Í « G rt ™
¡2 . . «
JÏ ra
>N
E
o
Q
■M o
% o
* o s
•ñ <3
% Ž rt cj e^
eu
Sï G
!3
rt CQ
S « -rt
S3
S
Č5 "G
a
ü SS
O C
^^O o
o .¡a
CN O
■O
c
<5
.Q
O
O
H
>U Ci O CL
E CL ^
c —
J^ CD . ^ C^ L
IS ■o
C
<5
.Q
O
O •
VO M
C£ *
D
■Q < > (O
D LU
O ■i ï=
M
O tï
.M
e^ eu M h "
O
o Ö D O «
eu	rt
K	S
eu
c/)	Z
X	-
3	â
<	=
>
eu -<
« 2 c ^
T3
!D co t^"
c
Q 15
J^ ČD
"5
C
ssj
< c r^
>
O
D *
0
1
O *
JU < m ;>
>N
E c^
o
.E :>
S č^ « o
<D • "5
>o o
V)
t O ce: c^ ;>
LU ® f^
(Ü LU
>N _I
^
O CL LU
go
tfí o
■S o ^
« o
® ^
œ re
o
o: a. ;> L^
25
m t
eu
_5> cu
>£ 3 O Ij
Q LU
Il
S C3
1Í o
2 « E^
o
CN
■O
o
C
o
<5
-Q
O
O
<M
■O
<D C O
<5
-Q
O
O •
O
CN <
S
N <
O W LU
Óó ^^
m t:
ce
>N
Q O o * c <
;¡2 *
i= ° ¿É
^ a
S iS Q
-a
>
rt Q
C
O I-
o
a.
O
a.
<
O
S S
TO I
o —i
o *
« 5 j
e S
co
5 <
ce
O
<D Ol
15 M
>N £ < 0 Í2
SE
rt
— ZA
I- -a
O 2
CL Pu
^ > " M
O _
> -a
>ej ^ rt
^ O (i ^
<
13 >
S
C CN
o c Π3 . . Q
<D <
15 N <
acc
«a; a
.¡3^ Q
S s ^
•a o c^" a m s^ c
rt >
rt .M
Ä « ca
IS Ü
1
e^ rt C
O
ra o c
2 o
LL o o ó
* CN
S	S'™
§	n «
tS	« ^
O eu
s	a«
^	S2 &
§	^ «
f
	i
	
	i
	
	^ d
	T« V
	^ O n
	!» Č
	¡n e
	
c^ <
< s
O
LU
O >
CO 0 r-
o *
.£ <
rt >
rtCQrt . .
'j^
!D-3<2
£^1=1= ^
e^ C
<	S3
Q	-C
N	13 %
<3
rN	,Q
e^	c^
ca	o
eu	ä
Q	-a
<D	^^
>N	d
£	V
O	LU H
C	LU
2	m
J^	0
S	CN
.ro ■o
(D c
<5
.Q
O
O •
M H
Jb o ■S «o
N
O *
V)

J= O
IS 9 ■S «o
-a ■
eu & (
G ■
«g
•
c
o Q
'
^ eu , — >
O 2
O £
ra O
>N
£>o
O	LU
Q	>
O	LU
C
■O
<D C O Œ
<5
.Q
O
O
	¿		
		a	
1-LU	a	^	
(0	e 13		
LU Q	!3	ci	
s LU	"3 ¿A	TS C	
Q LU	>	< rt	
CO			rt
£	%		.M jD
LU		e	
1- V)	&		M
	N		
>			
LU	e	^	>
_J			
	H M	J5	
* 1-	e	"O	"3 o
<	>	o	>
		e^	o
		O	■Q
	>	■Q	CD
	ÏA	3	>
C^	•a	a rt	O M O
	£	M	Q
S Ü
eu
2 s S s
J2 Š
e^ C
ce «I
JD
J= O
IS 9 ■S «o
o >
ê -a _
Ï3 c rt
M ~
Í3 _ <
« a a °

M m eu eu C CL,
<D
.Q
O ■i—i
O
H
S o
'iz — O
O Š
< o
<3 ^^
<0
^ 2
■C
3
S
<D LU
15 Z
>N .
EU
o O
Q *
>N O j

< O
o ¿¿
fí ce
<D Z
^^ 5
>N xn * c¿
^ Ž 1 o
Cr^ce
"¡3 e
M
C/D
.
Lu
>N _I
^
O	CL
Q	LU
g 3
Jb O
"S 00
ca ^ ^ C
■o
<5
.Q
o o H
O
~ ro
^ C n3 C C <
O & Oí
LU
<
<
ce *
ço J^ <1
< o
O O
i ° S CN
£0 .¡ca,
TT	ZA Ci
ti, O
H
"S 00
	
	
eu	
	
J3	
¡3	
g	
	
	
H	
	
B	rN \D
3	
O	
•a	G
	
CD	e J5
>	
O	
M	
O	^
Q e	CD CN
	'—■
e	C
	rt
	S
	
q -a	
	3
e c	ci
o
-Q
o
O
a
zn Q
^ o ^
>U (O
ra — £ * o «
N
eu C Q
M__
eu rt " >
eu rt
O ce
ra 3
>N LU
Q <
$ Î2
1Z — ¡N Q
•a	^
°	«
eu	(3
^	o
O	-o
CU	eu
e^	a
■t^	s
■o
eu	c^
Ï3-
rt	N M
O « ^
<3 ^^
TO ¿f 'U <
¿Ros
S ^^ ^^ 2
; £2 ju
1 ê ( tí
•O
•o
s
> ro
ÍS
N	is
1=	^^
^	O 1=
§	-S
«à 'S rt >
c^rt —
>N O
C3 I
>
Q eu «
« ii TS
«
ÏS s
!3 -
Zfi 5 Q
« C
c rt S
i	rt	.i
i	«	n
1	j3
;	&
,	£
1
1	>	rt
;	&	^
1	§
:	o	eu
1	-o	tS
:	eu	Q
i	ZA	'S
<D LU
rä Z
>N .
EU
o O
Q *
>15 O j
Q -a	ES
0J o	>
1Ž ^	■§
J o	u
rt o c o
<D <D
>o
<5
.Q
o o M
>o
Jï
^ «I
>N p
^ Ž
a* î "a >
ra	ci
is
i—	_
■u	O
^	o
c 2
eu	C
-Ö	rt
eu	>
^	O rt
s	-0
o s;
ö S S 3
O i>
c^ ^ &
C
C
O 73 73 5a
S ^ S e
O
>c«	O
lï	£2
zj	>cn
S	a
¿A	>
ZJÏ	^
S Ž
« JS eu "E
•O g
CU K
eu
M o
O >o
>N
Z
<
cë
LU
>o
LU
>N >(0
SÉ !§
rt ^ M 3 eu C Q S O tí 'H iS Q
sg
Q
e^
rt >eu eu
<
<
I
¿¿
<
>u >
LU ^
N
O *
ra
>N £ o d ra o
IL z
a
e 'G
O - Ü ■ 3 c
eu
a a
rt S "t^ «
— rt
C M .
O) Ç rt C
C ^ -^J -
> & rt
fg ^
LU
>N
£ o
o u
? E
LU
m
S ^
■s co
e
m ¿3
^ «
a a a s
ee
C
^ eu
s Q
S-0 s.
^ * 2
rt
'52	s
eu	-Í3
O.	-C
«	O
!3	ca
CD	rt
ca	a
B	^
o
>	^
o a K m g ^ o o " c^Q.^
>N	_
£	<t
o	ce
°	;>
o
JC CL
® CD S CN
■o
cô
<5
.Q
O
o 00
>
rt ^
M	O
rt CQ
. .	>N rt g
>n	rt ^
^ Í3
C	& 2 2
S
ü ^ S'a „ oo
C ö
ca ^
jn e^
•a ey
> tí — >
rt eu
S >5
rt iS
eu tï eu
I » J3
i S —
. rt cj I M
I eu Jï
: m ■ ? -s
O
<D
<5
.Q
O
O
rt
•a •a
o s-, — >
rt rt
& ^
iS I
^3 ¡¡^
& &
O OJ
j3 ^ c^ OJ
CO	o C	OJ tí		o
ce	eu	■Q	ra	z
<	_o	tv ZA		$
*		O	'c	>
		CD	<û	ce LU
Č5 O m	O >	& rt C	ca o	
CD o	eu	O,	ra	CD
	> iS	e^ ZA O		CD
cô			a	ó
	a	c	*	CN
O
CL
>N S
TO 2 _
=	S-eJ
>n	rt	g
eu	C
1/1	¡3	S
: Seo	z
■ ZA
>	eu	t3 £ >
eu	^
^	"	S
tí	!3	TI
rt	t-	rt
tí	rt	ZA
S	"
ñ	iS	2
ÍÓ	eu
"eu	C
73	^
5	iS	"S H	Í3
6	rrt	ZA
ca
ce
LU
ce
^ < V k
>o
LU
D
> «t
S Č^
IS ^
s 7
« £ S s
co ^ ti
1 a -a
ES o
S
o ^
a
CO
I i
"S
J2 O E
■ž O)
co	„ o
S	&
o	3
Q	.5
OJ
'S	^
iS	o
E	15 .
CO	CO ^
CO	K-s
a ja o o a e
£ E
^ OJ
<
■O
B
o -ö
,
PÍ
0	CO
ñ	£
>N	g
£	!o
O	S
Q « 0 «
"O ^ CO M
£ f
S g
0 O
o o
KJ O - ^ ,
; > vo
!	vo
!	<N ^ tN
p O r^ i
1 ^ o i ^ ^
■ -O s
- j2 ra
: S «
1 ^ Ä i ^s ra
j2 E
Š o
LU ^
w O
. > £L
,
-ö	S
-a	>
o	3
CO	£
O	CO
m ffl
S «
a ,5 lo
■O <
N <
N <
■O
® K
co _
>N
E >w 0 5
d E
CO <
•i ^
:§>o
'=<
co §
>o Ë
co co ig ^ ^ ¿y
n i
^ O -i—1 JO >0 !U
-a Q xj co -3
^ CO -3
N -a 15 •5 !oj2
co a
---- CO
-
C KJ
co co > ^
O CO -2
-a

Ö 'Ü ra Bg
a) S 2
roON — 2 a
e ™ "
> « (U
jo J3 tH
o
'co
S3 S
co Ê :
co cu
■ ■ e
S "
•'S 3 tt
S « •£3 a o) ^ > >
•OS" ^ a
> g £
O C
s
_ o
CO OJ

tN
CO
— (X (X
CU O O
tN --H
Ö S > jS OK/3
-O
c	w
t	LU
o	m ■
, E
'.!=	c^
* >o	Ta
&	eo
>	t3
—	Co N
■Ü	3
, O	iS
—	^
"Ö
n £	°
•w	Co
^	C
5	^
S
' ^	s
Q	^
p	i¡2
■ .iy	a a
a	-¡^ «
£ s
N
® SE SE
<C O N
>N QU
O 3 -N
^ o P
^^
£ ra CD ^
12 Ë ^^ 15 1= -13 ^ I
O =! og
o g
cu CD
!3& •
^ ^ o —■
s g*

g
iá
E
w o
>N ^ £ o ' o
m <d O ^
H &
-J >N
•^•Oß
O
si Q
en .¡^
fítfiCÍ «
- ÑOCO
i ^ ¿ S3
M ~ M
r	cd
: !> ¡^ S
: c^	0
2 -a 3 0 O o ^
©
co
o ._
LO CO
J^ CN
1 °	^^ ^^ .¡3 °
£	^r m
o >	o.!^
ÍÍ J^ ¡i
O CD '£= 'P ^ CN
h3 ^ ^ '■ÉSoí
ííoh ä
© cd "a
CQ —
CD ,o.
<ü >N O P E°'iö
O !Z a
iÎQ ■ £
E	m E
o cd o o ■o ^ lo "a
•i^ Ë CN TÍ
^ -Q	>
^ og '.^i- g
S 0
CD CN
15 ^^ o
* 3 I-
E
>o o
W Û ¡
^ TO
p s >g p s
1 ü ^
o" ¡«i
> j; £
o
<0 ■— > _
o
O S S O

IS
i cu -iri
to ^ '
o s
S *
O TO
N »N S.M.S
E §
s:
£ _
JS 'ra t/l v
- •O	"	ñ
j "	J"!	J^
; >	rt	rt > .i^ ss
:	^	.o
' Ë	S
•S	•o	.o
>IVJ "Ö
O
ñs iS . ^
■a 3 ,
» N .
. ^ 2
.s &
a a
iS
M
-a
o
> .Si S
0	a
^ c^ " 13 3 2
1	2 E
S» "
o e
•í^ ID
f^	s
d §	•§
e«	=
e
3 *
>
.¡O 22
M -
S
O 13 •d
'ž
3
JS
• o
&
> s^ O) J2
c^
CČ
IB 3 >N LU
Q <
IZ — ¡N O
O)
<
cc <
o
5
LU
>N CL
E LÜ
*
o <
S
<D LU
lä Z
>N .
EU
o O
Q
^
> o
D ^
O X
>o o
D
<0	rf
>N	^
°	o
O	CL
.E	O
CL
S	ö
IS	9
"5	«O
O «I
S
■o
cö
<5
_Q
O ■i—i
O
M
E -a
--C/)
^ LU
Q «t * §
_I <
J^ <cc
O > Q ° ^ <
£ — ^ ^ O z
o.
L^ OJ
O n
s
§ ^
e
< CL
J5 o
«
<
o
î£ <
"i^ o
>N <
E ^ o z
Q
O C
Ji
S -2'e
Jäifäi^
T3 O
S^ £5
M • • ™
^ M
+ >00
S3 & —
is =a ° ^
Q >
^ 55 0
H o * ó S CN
(D (D
>o
<5
_Q
O ■i—i
O
o
-C
D j3
— rt
O
!3
O
O ÈË -S
S î^
o>
jf
«t
<0 ^ »N <
o d
o ca
c LU
2 >o
'iS ^
(D rf
>N
N
O ^
(O
N

S3
<D
oON ci- —
15 co Z
'iS ^ o
«OZ
(D (D
<5
_Q
O
O
H
m
LU
O
J= O
w O
<D to
^^ JŠ
>N «
o ^ IS Ztš. t
J^ ^
n
< o
(O
^
o —I ■a_i
co <
*	5
E
O	D
"U	LU
—	LL
c — m ■5 O §-
O
^ _•

> o
cc <
>o >o O
<D =
ca
(D
>N 3
H t
I
C ' > ^ . • (Ä
c
— & »M
o
c rt o
<3 Ig
'Š^ iS
s
Ü Ü, 0Í
22
^	(N
e
^	*
E3	^^^
S	^
ca
O 3
•^O « _ -1 a
O S
«o g
CD	
'rt	CQ
	
	Q
	M
- rt	<¿
-C	
rt	v
Q	
	- a
	
	
O	
	(N
	
	
	
	
	Oí
rt	g
	
13	P
	--
rt ¿A	rt s -a
	2
	CU
	
'i	CJ
CQ	Z
JS

<D LU
TČ Z
>N .
EU
o O
Q
« £ O ^
o
.E
N	
O	
^	
en	
^	
	
^	
N	c^
LU	
	O
	
^	tu
	3
:¡¿	
z.	
1-	
LU ^	
O	
1- en	^
o	
o	
œ	y
	O
<
a: <
a:
cz <
S Ç3
;> <
•a
Jä
o
p S
m
c
< E
C m <
M C/) O >
cu --.
'
^ :

ÈS
p c :
Eo<!
S z s
LJ ^
O U
C
C TT e^
Sesa
rt
"O
S
■a
<5
_Q
O
O •
M M
rt >
rt	w
p
13	Ä
N	o
í>	^
O	>
•Si
iS
rt
JU 'O	£2 g
<	rr. °
oz	£2io
<0 ?T	« iS
o ^	M „
•— __^ 3
9	J ^^
C/3
O cc
o;
<D
ca <o
o
C
¡2 o
LL o
o
: < 3 ! , O
,	™
! .S^ S
i CQ
i >N ,
• O
( 13
C^ >o
¡5 rt -o
■ ■ M c^ ,
"rt
M
C
't/ <0 !=
§ S .«a iS
Ü e
o
;ß ex
S !=
c ®
o £ « i3
rt t^
3 &
rt	m
c^	rt
^■3	3
CX tí	t^
!=3	íj
N	^^
P	C^
■ • & N
M s '¡s
m -¡3 £2
■es ^
<D
<D
>o
<5
.Q
O
O
eu
J^JS
<0 D
ca
S. °
Q o
S S^
o
^ oo
Zi M Cía O
-s
O c
a.
■a <D u>
o
>
.to
rt	5 «
c	Z
rt	• •
M OJ
t^	—
.M t
0 öo
W rt
rt
j¿ -S o g o
Q o*
<D	0
£	J^
'iS	'i^
J5	"ö
«	co
T3 ^ cl

o	o
CO	o
œ	c^
o	o
o	o
<¿	œ
en O a:
co
CD LU
m f^
LU
o > c —
¡o o
LL O O CN

t3 ■t^ . Í3 w
S
^ O
<D <D
<5
.Q
O ■i—i
O
M
tu
3
«O LU
>N
E c^
o
.!= lu
œ 9
■s œ
	rt JO
<	3
S	32
	
LL	'tj
<	•M
O LU	'
^	tu 13
CO	>
_J LU	
1- ca	
	J3
	
	i
<	
;>	-
	
en LU	
LL	
	N rt
o	
o cri	™ ^ CD S
tí S3
>N ^
0 Z
O LU c ll
® O S CN
O
LU
>
Icc Tí
'Ü
o
cc <
< :e
co <
Z
<
iE k
ca lu
>
o V)
C —
in o
LL O
O CN
>c^ C rt « -s
•a Ä
I
Û	c	tu
:=	o	v"
cc	«
IL	n;
<u 3 CU S
^	to
! IS	§
> C	o
: o	--.
• >3	¡S i
«	s
■ í=	«
í ^	^
; oí	.S
1 «	ä
1 -5	3
i -	•!= ÏÏ
¡ >o to
- í^ü ä
'	^ ^
3	I 8
C^	-ÍO
■o
<5
.Q
o
o »
JO í=
on a O
— IL N <
'O
Ifí LU ÎS
J^ C^
I 0
-a -g
en
3 £
O ^
Z í> «í
Q cu
>N O
a: a
Z
<
en
-
-a
3
<
5 o.
< LU
c

< ^
^ 2 i K
O
LU
>
Icc
Tí >
O
cc <
< :e
co < Z c <
iE
ca lu
m >
o en c —
10 o
LL O CD CN
I
O
2 -5 00 §
^ S
Q	5
—	o
cc	ja
il	^
<D
<D
>o
<5
-Q
O
O •
VO
H
N
O ^
en
>
en
•a
J^	> ^
C —	LU
O N	2
Q ce	ca
<D 2	O
13	5
-i <	Î0
10 <	<
N _I	0Z
•—	o
£ o	O
C O	H
^	O
^ n
o
cA £ & o o <N
P o
14—1 -O O)
& ^^
c3 í^
-
rt
^ «
-a
rt o
c O
IS ^ "S CO
tu
s	73
rt
i=	®
rt
^	tU
a	-a
<
ce I-
en O ce
CL CL
Ö >
O
J^ X ^ f ^ — Í0
>
en
N X
H
— < «

t^ S3
CO ^
o
Q >
■Jï CL
S
H o
S CN
O <D
<5
.Q
O ■i—i
O
ce c^ ;> 0 o
'M
>en
k m o -J
Q CL
» 5
o N
êÉ
c^ to «
& i= W g =
2
rt c a ■Oo*:
enrt	> >
2. tí	^
Í5 ^^	^
>?S	3
S3 o E —
O tu £
rt
(¿ "¡»S
>N O
~ ^ SN
^ s
CU >c^ "O
<B	LU
>N
E	O
■E	lu
J^	Ö
V'O
CO Z ^ z
Q S

rt -
tU T^ CÍ
tO
i« B.
^ .a - .
to
OJ ci >
g
> JO
tu tu
H °
£2 Q
T0	C
^	tu
CU	G
N
O ^
en
n à
m î^
.13
Oh^ a lu
ši
ro
O .Q
O en
<5
.Q
O
O
00
< N
>C0
< N
< ce
Ç^ iu
^ Iii
O O
9<
Ê O Ä ti D !»
>J > ^ rt S
3
tu
¡3
•	S3
'G rt 03 C
XJ
•	2 c
.
S
, rt ™
' O
-
.
<D <D
>o
<5
.Q
O
O
o o
ce
H
J^ ce Ico lu en 'Mm-;
E o d
-
¿a >
- O
^ -í^
Í¿ ^
c	.
M	£2
>	tu cu	^
rt
>	¡¿
¡s	^
•a	cu
ÍO	c^
CU	3
Q
LU
en
LU
ca
LU
>
ce
IL
O ce ju ca
CO >N
<0 _
O J^ O
ČD ®
•en ti

£ ^
ce
LU
ce
IL
CO z
cu
'S	^
CO
o
c	—
10	o
LI.	O
O	ó CN
Ja Ä ^ O
<D <D
<5
.Q
O ■i—i
O
O
H
<
>en
2
>o <
ce ^
ce
IL
o o
jo Ä
w i 'v.^
i= CD 0
C CN O
CL
rt
M
<0 O & t^ 3 C •C! -G Q 3
KJ
a >
^ .¡3 •a
•Í3 Ja
M	rt
rt	C
m	3
>	>o
tu	rt	
>		
	-	
		
.	-i	
tu o i-		
	Q	
	Csi & -	
•M		
		
JO rt		
O		
.	rt	
3	pC	
		
		
'o ci	•a	
		O
	^	CN
rt	O	^
O	+5	CN
'rt	rt	
'	13	o
'	tu	
		
'	C^	"t^
-
s
0 o
rt O
Kg t>3
- ^ N
s
'a rt
^ rt
« S3 S < rt rt
S <3 . ° S
(N rt -
>
^ C
'en ^ <
.rt Ü
t^ M
Q rt
O T3

!	^
: .§	tS
■ c	o
- -a	Q
co
>N ^
E <
o ^ Q >
O H
.!= O
IL
S ^
C
M rt
tu
tu rt en ^
2 JS
P
^ Cu
o ^
co < ro Z
CD -,
= «I
IL
s^	E
!S	o
N	rt
eu	c
&	>3
t:	%
tu	u
là	ü
o	c
C	ci
s;
O	'c^
îi	H
CO	Q
3	E
rt	& ne
u. ž
•So	¡3
TD	O
&	&
& rt
>	rt
E	C
^	C
^	S
ž	E
C	rt ü
T3	IS
fe	^ a TD
m	iS
n	rt
o« >
>o
LU
en
> <
« o
CN O
o
_Q
O en
<5
_Q
O
O •
H H
o
LU
CL <
N O ce
N
«	2
CD
ca	o
co	Z
g	«
12	o
^	o
9
Si
^ s
e^ S < ÎB O S
^ s
>N Äi
• • ^ !
SÏ ^ ' c
3
^^ !S •
3
:	c^ i rt
; >	rt
: rt	—
C !»
ti S •a ä tu . .
^ £3 « S3
C M > "
Ji ■ î3 £
-i
5
43 JS
£3 E
6	>
<
<
N
% Ë
co o
ÍL
I ^
ÜE ^
C — = ^
±i O
CU
tö
Q
-SC
O
> O
>N
E o d o c
J= 0
® CD S CN
<
rt -
w	13 £ï rt
^	^ >2
^	c¿ Œ
a	. . c
S	.S^J3 S
.§	SÏ
C3 ^
E^ C0<
o
.Q
O en
<5
.Q
O
O
o >
o
¡o en
;í3 O
co £ o ■a
O >
s g
S-N
>	.s
O	W
z	o
O	^
>	«
n	is
o	a
O	Q
' '
ÇJ C i'
% £ •a m
4	o S
' -S E
!
! g
! B i îâ ■■ 53 Is
: o £2 ■ ; & • a> ^
5	'S? 2
p tu & '
:	-O	O)
■	p
>	>	IS ■
'	^	^
¿i. S3 ■
Q
o
IL
+
í= ^ C
_^LU 13
>N	5
^	^
o	ce
Q	ca
o	<
c	ce
w	o
rt
O
^	£
S	o
rt	-
C	f^
S o
.
e ^.

•—_en
^
igo
.O
3>
o ^ c —
rt Ču 13
tu ^
í= rt
^
'
2 ^
^ §
S3 ^ ca

rt
a
. ^ -2
J= 0
® CD S CN
■o
<D C
<5
.Q
O
O
-i
rt -
^ 00
< ca
« 5 c ^
Ín
f^ a
¡= O
ä & S H
m 3 -rt
I S -
o
£5rt <2.S
'
. -
.
rt
__— ¿n m
IZO ~ 1Ï O ® CD S CN
ca o
■o
<D C
o
<5
.Q
O ■i—i
O
V0
"g ÎÂ
jg Ô Ío
^ CU >
•a
O
o rt N o Q
rt
M t^ b
rt
> ^
2 «
s ^ S !» « -S
13 ^ rt ^ iï o;
^ O É O
CD ^
O
rt
C rt
^ M
tu
o tu cu -a
^ >
3 tU •¡3 13 o -a
S ü
Cï IS
tí tu E 13 - n
K >
•a °
CU ^
C >
-S >
LO
	<	
		KJ i-
		
		•a
	>	
		o
	^ LU	rt
	O	-
	<	
	z	rt
	>o	ca
		'
		
	>	>
	<	
	ce	
	IL	
	O	-a
m >N	z LU	£3 tu
E	ca	
0	en	
d	<	•a
CO .o		
		tu
'c		o
	o	
0
O
ce Ö
če I-
en
N <
>N Z £ < o 'O
Q LU
¡5 en
!§ S O»
.•i
3
CAI
« S «
ç^ tO
& M 3 °
cu
O !»
> S3 &ß rt C
13 -M
rí rt
£2 a
^ S rt &
^ í:2. o
<LA
cv
í! s
< -a
>co cH
O	^ c
>	rt
c^
c	^ rt
N	O
POLITIČNE STRANKE
LDS /MAG. PETER PENGAL, PREDSEDNIK 00 LDS DOMŽALE
Zvesti ideji - zvesti volilcem
slamnik@kd-domzale.si
Člane prave politične stranke združujejo dve stvari: idejo (politično prepričanje) in osebne interese. Ideja je ključnega pomena predvsem za dolgoročni razvoj družbe, medtem ko za reševanje kratkoročnih problemov zadoščajo že samo skupni interesi članov. Ker smo država brez prave politike, smo ostali brez ideje in posledično brez realnih možnosti razvoja.
Zakaj je ideja političnih strank tako pomembna? Zato ker brez ideje ni razvoja. Družiti nas mora skupna želja, skupna ideja, da bi zmogli napore in odrekanja, ki so potrebna za razvojno preobrazbo družbe. Člani LDS verjamemo, da je to lahko ideja izvornega liberalizma: družba svobodnih posameznikov, ki o sadovih svojega ustvarjalnega dela odločajo sami.
In kako se pomanjkanje ideoloških podlag v politiki odraža na lokalni ravni, npr. v Domžalah? Kot farsa! Koalicijo podpore sedanjemu županu v občinskem svetu so oblikovale liste in stranke brez idej. SDS je za ceno oblasti celo zatajila lastno idejo in z aktivnim podžupanom postala sama sebi opozicija. Največji dosežek te koalicije je bil sprejem Strategije razvoja občine Domžale, le da na žalost nobeden od njenih svetnikov ni opazil, da v njej niti z besedico niso vsaj omenjeni domžalski obrtniki in mali podjetniki, ki jih več kot 2000 že sedaj polni občinsko blagajno, kaj šele, da bi kdo vsaj pomislil, kako
M Člani LDS, verjamemo, da je to lahko ideja izvornega liberalizma: družba svobodnih posameznikov, ki o sadovih svojega ustvarjalnega dela odločajo sami.
ZARES / MARJAN MIRAI
Volitve so tu
jim ponuditi boljše razvojne možnosti. Pa ravno njihovi davki pomembno prispevajo v občinski proračun. Prav tako so bile kot po pravilu zavržene vse pobude in pripombe civilne družbe in opozicije.
V LDS zato menimo, da je treba z volitvami uveljaviti dve stvari. Prvič, zavreči sedanjo in uveljaviti novo Strategijo razvoja občine, ki bo izhajala iz stvarnih dejstev in temeljila na ustvarjalnem delu obstoječih domžalskih podjetnikov in obrtnikov. In drugič, doseči tako sestavo občinskega sveta, v kateri se bo upošteval glas civilne družbe, torej vseh tistih, ki v športnih, kulturnih, gasilskih, izobraževalnih in ostalih društvih ter nevladnih organizacijah vsakodnevno bogatijo našo družbo.
... in mi smo pripravljeni na izzive. Na lokalne volitve se bomo podali s kandidatko za županjo Britto Bilač in listo za občinski svet - 'Ekipa Britte Bilač'.
Britta Bilač, znana nekdanja vrhunska športnica, prejemnica Bloudkove nagrade in športnica Slovenije 1994, že devet let živi v Dragomlju pri Domžalah, je mamica dveh otrok, ukvarja se s prevajalstvom, po naravi pa je večna optimistka, kar je podlaga za njeno športno kariero in uspehe. Kot nekdanja vrhunska športnica Britta ve, da je za vrhunske rezultate treba zelo garati. Na vprašanje, kako se kot nekdanja vrhunska športnica vidi v vlogi županje, odgovori, da je ena od najbolj koristnih stvari, ki se jih naučiš v vrhunskem športu, da na poti do cilja ne odnehaš zlahka, ker veš, da po dežju vedno posije sonce. Vedno!
In pravi: »Domžale so čudovita občina, saj nudi vse, kar si sodoben človek lahko zaželi za kakovostno življenje, žal pa slovi tudi kot zaspano, zgolj spalno naselje, saj se občani večinoma dejavni zunaj občine. V moji viziji je občina živahna, s prenovljenim in živim centrom, z odlično prometno infrastrukturo ter živahnim kulturnim in športnim dogajanjem za mlade in starejše. Da bodo ljudje lahko rekli 'zvečer gremo v kino ali na koncert ali drugo prireditev v Domžale' in da se bodo lahko do tja pripeljali z javnim potniškim
<6 Na lokalne volitve se bomo podali s kandidatko za županjo Britto Bilač in listo za občinski svet - Ekipa Britte Bilač.
prometom. Ne bomo pozabili na pospeševanje podjetništva, turizma in kmečkega gospodarstva. In ker vemo, da dandanes ni prav lahko živeti, bo naš cilj tudi socialno šibkejšim omogočiti dostojno življenje. Le če se aktiviraš, angažiraš in delaš, gredo stvari lahko na bolje, zato sem se odločila za kandidaturo.«
Drage volivke in volivci, če si želite spremembe na bolje, pojdite 5. oktobra 2014 na lokalne volitve in oddajte svoje glas za Britto Bilač in njeno ekipo, za lepši jutri!
Program Britte Bilač in Ekipe je dosegljiv prek e-pošte lista@brittabilac.si, Facebook - Ekipa Britte Bilač, Twitter.
SMC / KAMAL IZIDOR SHAKER, POSLANEC DZ RS
Letošnje leto je leto demokratičnih procesov. Kar je na neki način koristno, saj v demokratični družbi predstavnike ljudstva - politike volimo vsi. Na parlamentarnih volitvah ste, drage državljanke in državljani, SMC - Stranki Mira Cerarja podelili odgovornost za vodenje države. Naš predsednik, dr. Miro Cerar, je bil v državnem zboru potrjen za mandatarja za sestavo vlade. Koalicijska pogodba za mandatno obdobje 2014-2018 s strani koalicijskih partnerjev SMC, Desus in SD je podpisana. Časa ni veliko in ključno je, da začnemo skupaj odgovorno upravljati našo državo. Lahko povem, da je sestavljanje vlade težak proces, kjer se je treba pogovarjati in sklepati kompromise. Sestavljanju
nove Vlade Republike Slovenije in koalicijski pogodbi bom namenil pozornost v prihodnjih številkah Slamnika.
Tretja volilna kampanja letos se je začela in lokalne volitve se pospešeno bližajo. Volitve, na katerih bomo izbirali svetnice in svetnike občinskih svetov ter županje in župane, ki bodo vodili lokalne skupnosti prihodnja štiri leta. SMC je kot nova stranka čez poletje aktivno začela priprave za nastop na lokalnem političnem parketu. V Domžalah smo tako pred kratkim ustanovili lokalni odbor SMC Domžale, ki se bo z dobrim programom in novimi obrazi potegoval za župansko mesto ter mesta v občinskem svetu Občine Domžale. Program SMC za nastop na lokalnih volitvah
smo sestavljali v širokem krogu članov in simpa-tizerjev SMC v Domžalah. Le-ta vsebuje projekte, ki bodo Domžalam zagotovili razvoj v tudi prihodnje. Poskusili smo ga strniti v 10 ključnih točk, in sicer: 1. Vrniti Domžalam obrt in podjetništvo; 2. Znižanje cen komunalnih storitev; 3. Ureditev centra mesta, nadgradnja tržnice in odprtje informacijskih točk; 4. Več evropskega denarja za investicije in športne, kulturne in izobraževalne programe v občini Domžale; 5. Ureditev varnih šolskih poti in urejenih kolesarskih stez; 6. Zagotovitev brezplačnega prevoza za osnovnošolske otroke ter subvencioniranje mesečnih vozovnic za dijake in študente; 7. Pridobiti listino 'Občina po meri invalidov'; 8. Vzpostavitev sistema za plačevanje položnic brez provizije - mestna blagajna; 9. Spodbujanje pridelave in uporabe lokalno pridelane hrane; 10. Zagotovitev nove športne infrastrukture.
Vse ključne točke in podrobne predstavitve posameznih projektov programa bomo predsta-
SMC je kot nova stranka čez poletje aktivno začela priprave za nastop na lokalnem političnem parketu. V Domžalah smo tako pred kratkim ustanovili lokalni odbor SMC Domžale, ki se bo z dobrim programom in novimi obrazi potegoval za župansko mesto ter mesta v občinskem svetu Občine Domžale.
vljali do konca volilne kampanje, na spletnih družabnih omrežjih in seveda tudi po terenu. In še povabilo: 5. oktobra vas vabim, da se udeležite volitev in se odločite MODRO za Domžale.
Po volitvah v državni zbor SMC tudi na lokalne volitve
NSI / LJUDMILA NOVAK, PREDSEDNICA NSI
Za gospodarski preboj je nujno sodelovanje občin
SD / UROŠ BREZNIK
Čeprav so lokalne volitve ponavadi zaznamovane z reševanjem bolj lokalnih problemov, pa lahko rečemo, da imajo slovenske občine ta trenutek zelo podobne težave, ki jih je prinesla gospodarska kriza - naraščajo brezposelnost in socialne stiske, povečujejo se socialne razlike, manjka pa denarja, s katerim bi zagnali ali dokončali ambiciozne projekte, ki so bili zastavljeni pred krizo.
V	Sloveniji še vedno obstajajo razmeroma velike razlike med posameznimi regijami in občinami. Skladen regionalni razvoj Slovenije žal še vedno ni uresničen projekt, stanje pa se izboljšuje, saj so prav občine naredile ogromno, da so se regionalne razlike zmanjšale. Male občine, ki jih je prejšnja vlada želela kar ukiniti, so naredile velik preskok in bolj oddaljene kraje marsikje dvignile na zavidljivo raven - tako v gospodarskem, infrastrukturnem in tudi kulturnem smislu. Krščanski demokrati se pomena slovenskih občin dobro zavedamo in prav zato smo tako ostro nasprotovali poskusu, da se manjše občine preprosto ukinejo.
V	Novi Sloveniji ocenjujemo, da pot iz trenutne gospodarske in socialne krize vodi le prek jasnih strukturnih reform in večje pozornosti do gospodarstva, kar smo jasno zapisali tudi v svoj gospodarski program. Krščanski demokrati trdimo, da bomo nova delovna mesta ustvarjali le z boljšim poslovnim okoljem in manj birokracije. Tudi na nivoju občin se bomo morali potruditi in začeti poenostavljanje zapletenih in pogosto celo nepotrebnih birokratskih postopkov. Zlasti na področju prostorskega načrtovanja bo treba pospešiti postopke in tudi na ta način privabiti
46 V Novi Sloveniji ocenjujemo, da pot iz trenutne gospodarske in socialne krize vodi le prek jasnih strukturnih reform in večje pozornosti do gospodarstva, kar smo jasno zapisali tudi v naš gospodarski program.
Socialni demokrati: Domžale, moje mesto
domače in tuje investitorje. Velik generator gospodarskega preboja pa bi bil lahko tudi turizem. Pri tem imajo občine zelo pomembno vlogo, saj je delovanje na lokalni in regijski ravni ključno za uspešno načrtovanje in povezovanje vseh deležnikov, ki delujejo v tej panogi. Strokovnjaki ocenjujejo, da turizem v Sloveniji ponuja več 10.000 novih delovnih mest, in zelo nespametno bi bilo, da bi zaradi pomanjkanja konstruktivnega dialoga in sodelovanja zamudili to priložnost.
Lokalne volitve, ki bodo 5. oktobra, ne bodo nič manj pomembne od državnozborskih, saj se prav na lokalnem nivoju sprejemajo odločitve, ki neposredno vplivajo na življenje vsakega izmed nas. Zato je prav, da se jih udeležimo in oddamo glas tistim, ki jim zaupamo, da bodo sposobni dialoga ter bodo delovali pošteno in v dobro celotne skupnosti.
Lokalne volitve nimajo posebnega odmeva v javnosti, pa čeprav v največji meri vplivajo na kvaliteto življenja vseh nas. Pomembno je, da lokalno okolje omogoča razvoj in polno bivanje vsem občanom prek športnih aktivnosti, obiskovanja kulturnih prireditev ali le prijetnega sprehoda. Socialni demokrati smo se v preteklem mandatu zelo aktivno zavzemali za izboljšave delovanja občine. žal kdaj tudi neuspešno. Podpirali in zavzemali smo se za vse razvojne projekte in izboljšave, aktivno sodelovali s predlogi tako na sejah občinskega sveta kot v krajevnih skupnostih, vse z željo, da bi jih naredili še boljše, in nemalokrat nam je to tudi uspelo, na skupno zadovoljstvo vseh. žal nam je, da predlogi za pomembne projekte, kot je ustanovitev RRA ali postavitev TIC, niso naletela na podporo. Tudi v prihodnje se bomo zavzemali za razvoj občine, ki bo prinesel tudi več delovnih mest za vse generacije.
V Domžalah mladim MORAMO ponuditi prostor za njihovo izražanje, kjer bodo lahko pridobivali poslovne in delovne izkušnje ter s svoji idejami, rešitvami in poslovnimi potezami imeli priložnost pomagati pri razvoju domačega kraja. Tudi s pomočjo podjetniškega inkubatorja, ustrezno organiziranega formalnega in neformalnega izobraževanja, pa tudi prek modernejših oblik dela.
Socialni demokrati se bomo tudi nadalje aktivno zavzemali za varno pot v šolo vseh otrok. želimo, da socialne razlike ne vplivajo na kvaliteto pridobivanja njihove izobrazbe. Prav tako pa je skrajni čas, da mladim ne bo treba več vsak
44 Zavzemali se bomo, da bodo podjetja in investitorji v domžalski občini našli kvalitetnega partnerja ter da bo vsak prebivalec s ponosom rekel »Domžale moje mesto«.
konec tedna pogledovati, kaj se dogaja v sosednjih občinah, pač pa bodo imeli priložnost za kvalitetno preživljanje prostega časa v domačem okolju. In starejši? Medgeneracijsko sodelovanje je ključ do uspeha, kot se je izkazalo v številnih slovenskih občinah. Skrajni čas je, da starejšim njihov prispevek kraju poplačamo s kvalitetnimi storitvami v zlati dobi njihovega življenja. In ne nazadnje, zavzemali se bomo, da bodo podjetja in investitorji v domžalski občini našli kvalitetnega partnerja ter da bo vsak prebivalec s ponosom rekel: »Domžale, moje mesto!«
slamnik@kd-domzale.si
SDS / MAG. TOMAŽ DEŽELAK
V	1
POLITIČNE STRANKE | LOKALNE VOLITVE 2014
Pogovor z bodočim županom - preprosto in brez nakladanja s pospeškom
V i
V poštne nabiralnike smo prejeli 'občinsko' bro-šurico o županovih dosežkih, zato sem se zavedal dejstva, da so volitve tukaj. V povezavi s tem sem svojega prijatelja ROBERTA HROVATA vprašal, ZAKAJ? Zakaj bo kandidiral za mesto ŽUPANA, če je že vse postorjeno. Odgovoril mi je: »Zato ker so se 'občinarji' ODTUJILI. Zaslužimo si bolje in več! In KAJ nameravaš STORITI? Kot iz topa je izstrelil:
I.	KOMUNALNI PRISPEVEK. ZNIŽALI GA BOMO za MLADE DRUŽINE, PODJETNIKE IN OBRTNIKE. 2. LPP. URESNIČILI BOMO REDNO LPP-POVEZAVO s prestolnico. 3. VISOKI STROŠKI UPRAVLJANJA z 'BLOKI'. Ustanovili bomo podjetje, ki jih bo NE-PROFITNO UPRAVLJALO, in tako znižali stroške upravljanja! 4. PARKIRIŠČA. Uredili bomo ASFALTNO PARKIRIŠČE PRI BLAGOVNICI 'Vele' in Zdravstvenem domu. 5. PREVOZI. SOFINANCIRALI jih bomo, DIJAKOM, UČENCEM, ŠTUDENTOM. 6. ŠPORTNIKI. Namenili jim bomo VEČ SREDSTEV in postavili NOVE GARDEROBE na stadionu. 7. RAZVOJ PODJETNIŠTVA. Vzpostavili bomo MIKRO OBRTNO-PODJETNIŠKE cone. 8. ŽIVALI. Postavili bomo ZAVETIŠČE. 9. WI-FI. RAZŠIRILI BOMO DOSTOPNOST. 10. TRŽNICA. POKRILI jo bomo.
II.	INVALIDI. Poskrbeli bomo za njihove potrebe. 12. OKOLJSKO-PROSTRORSKI NAČRT. Omogočili bomo VEČJO VKLJUČITEV VLOG ljudi (vaših
NSI /PEREGRIN STEGNAR
Domžale potrebujejo dolgoročno strategijo razvoja!
it V poštne nabiralnike smo prejeli 'občinsko' brošurico o županovih dosežkih, zato sem se zavedal dejstva, da so volitve tukaj. V povezavi s tem sem svojega prijatelja Roberta Hrovata, vprašal, Zakaj? Zakaj bo kandidiral za mesto župana, če je že vse postorjeno.
vlog). 13. PROMETNI KRČI. Prizadevali si bomo, da bo narejena OBVOZNICA želodnik-Vodice. 14. Srednja šola Domžale in TELOVADNICA. POSTAVILI JO BOMO. 15. GASILCI. Gradili bomo sodobne GASILSKE DOMOVE. 16. STAROSTNIKI. Vzpostavili bomo DRUŽABNE PROSTORE za starostnike (balinišče, prostori za druženje in telovadbo ...). 17. NAJMLAJŠI. Postavili bomo OTROŠKA IGRIŠČA med bloke (SPB, Bistra - razširitev, Krizant, Dra-gomelj, Dob, Depala vas ...) in v vsako krajevno skupnost. 18. PROMETNA VARNOST. Vzpostavili jo bomo. 19. KOMUNIKACIJA MED LJUDMI in občino. Vzpostavili jo bomo, PRIJAZNO. Za konec mi je še dejal: »Vse navedeno bomo uresničili z delom in povezovalnostjo! To je moja, naša zaveza!«
»Situacija v državi je zelo resna, očitno pa se tega nekateri še ne zavedajo dovolj. Imamo 29 milijard evrov dolga, samo za obresti pa moramo plačati eno milijardo evrov,« je nedavno dejal vodja poslanske skupine NSi, mag. Matej Tonin. Zato je zelo pomembno, kako bomo zastavili delo na lokalnem nivoju, saj že sedaj vemo, da bo sredstev za nove projekte malo. Ko službeno potujem po sosednjih državah, vidim, da je s pravo mero inovativnosti in razuma mogoče zelo uspešno reševati prometne in gospodarske probleme. Pri nas pa se žal zatakne že pri slabih cestah in starih objektih, ki jih na tujem obnavljajo in iz njih delajo turistične znamenitosti. Tudi v naši občini ne manjka takšnih objektov in čudovitih krajev, seveda pa bo treba vložiti več truda v trženje kulture, zgodovine in kulinarike. Pot ob Kamniški Bistrici je sicer dobro zamišljena, šepa pa izvedba in (ne)izvirnost pri turistični ponudbi in trženju. Težka finančna situacija nam ni v pomoč, zato je v občini Domžale nujna dobra strategija razvoja in pametna organizacija javnih služb. Kriza je tako priložnost za trezen razmislek, kako naprej. Trdim, da občina Domžale potrebuje takšno vodstvo, ki bo v delu za dobro občine in občanov združevalo sposobne, poštene, kompetentne in inovativne ljudi ter se bo zavedalo potenciala tu-
(6 Trdim, da občina Domžale potrebuje takšno vodstvo, ki bo v delu za dobro občine in občanov združevalo sposobne, poštene, kompetentne in inovativne ljudi ter se bo zavedalo potenciala turizma v naši občini.
rizma v naši občini. Naj omenim le dva projekta, ki bi ju bilo smiselno uresničiti in tržiti: sprehajalna pot ob Radomlji in povezava Bistriške sprehajalne poti z Lukovico do Gradiškega jezera. V NSi Domžale smo v preteklem mandatu vedno podpirali vzdržen razvoj občine in sodelovali pri odločitvah, ki so izboljšale kakovost življenja občanov. Naše zaveze k poštenosti, pravičnosti, nizkim davkom, manjši birokraciji in socialno-tr-žnemu gospodarstvu pa bodo veljale tudi v prihodnjem mandatu! Člani NSi v Domžalah se bomo še naprej trudili, da bi našim občankam in občanom zagotovili čim bolj mirno, varno in uspešno življenje.
LTD / ANDREJA POGAČNIK JARC
Kaj želimo in kaj zmoremo?
Predvolilni čas je čas obljub. Zelo različnih: takih, ki bodo všeč največjemu delu volivcev, po-pulističnih, za katere veš, da so gradovi v oblakih, takih, ki so jih kandidati obljubljali pred prejšnjimi volitvami in še ene prej in premišljenih, ki jih je mogoče izpolniti. Take obljube po navadi izražajo obveznosti, ki so izvirna naloga lokalne skupnosti in potrebe ter želje širšega kroga aktivnih občanov davkoplačevalcev. Te,
premišljene obljube, so večinoma uokvirjene, zamejene z možnostmi, v časih, ki niso rožnati, morajo biti še toliko bolj pretehtane in izbrane. Izbrane obljube za napredek mesta in okoliških krajev, za pravično porazdelitev dobrin, ki omogočajo varno in udobno bivanje ter zagotavljajo vse tisto, kar prebivalci občine potrebujejo za zdravo, prijetno, zadovoljno življenje, ne le za današnji dan, ampak tudi na dolgi rok. Prav zato
morajo biti obljube tudi pogumne, cilji vedno zastavljeni visoko in ubrane takšne poti, da presežejo ovire do njih.
In kako v množici obljub prepoznati prave? Kaj zagotavlja verjetnost, da bodo vsaj večinoma tudi izpolnjene? Prav gotovo je to zaupanje do ljudi, ki jih izrekajo, njihovo preteklo ravnanje, njihov lastni vložek v to, da cilje dosežejo.
LTD - Toni Dragar - lista za vse generacije je v mandatu, ki se končuje, delovala 'občinotvorno', v občinskem svetu dosegla sodelovalno ravnanje in člani liste, predvsem svetniki, smo na svoje delo ponosni. Delo občinskega sveta ocenjujemo
(4 LTD - Toni Dragar - lista za vse generacije je v mandatu, ki se končuje, delovala 'občinotvorno', v občinskem svetu dosegla sodelovanje in člani liste smo na svoje delo ponosni.
kot uspešno, ker smo vsi stremeli k skupnim ciljem in jih zato večino uspeli doseči. Tako želimo tudi v novem sklicu Občinskega sveta.
KANDIDATKA ZA ŽUPANJO
/VO AKTITmi NAPREJ -
Za Domžale, občanom prijetno okolje, kjer bodo posamezni dejavniki povezani v trdno celoto zadovoljnih ljudi
Oživili bomo podjetništvo in podprli pospešen razvoj turizma
Poskrbeli bomo za naše otroke s posebnimi potrebami (razvojni vrtec, dnevni center)
Prisluhniti je potrebno željam mladih in podpirati njihove iniciative (co-working, stanovanja za mlade družine)
Partnersko sodelovanje z nevladnimi organizacijami (z društvi in prostovoljci)
Načrtna in sistematična izgradnja mesta in okolice (infrastruktura, železniška in avtobusna postaja)
Za Domžale, na katere bomo ponosni!
Britta Bilač	Jure Stopar
□
O
A	Britta Bilač univ. dipl. prevajalka za nemški in - angleški jezik	Ms*
		
L.	Marjan Mirai informatik, upokojenec	¥
		
V ^	Julija Stopar	
r	dijakinja	
Jf	^ Cl L/ \ a D	r 1
www.brittabilac.si
Naročnik: Zares, Dunajska cesta 106, Ljubljana
ekonomski tehnik, mojster proizvodnje
□ Ú O
Darka Bitenc
dipl. vzgojiteljica, upokojena ravnateljica vrtca
Stanislav Žibert
kemijski tehnik, upokojenec
□ ^ ■
J.
Vilma Novak
srednja medicinska sestra — babica IBCLC
Jurček Nowakk
prostovoljec
« u
a □
o
Naročnik: Zares, Dunajska cesta 106, Lju
www.brittabilac.si
lokalne volitve 2014
slamnik@kd-domzale.si
HROVAT
POSPEŠEK
ZA DOMŽALE
2
Za kandidaturo sem se odločil, ker s svojim znanjem, izkušnjami in povezovanjem lahko občini Domžale znova zagotovim pospešek. Ker želimo moderno mesto z zadovoljnimi prebivalci, občina pa mora postati servis prebivalcev.
Lista SDS zato predstavlja presek mladosti in izkušenj, energije in znanja.
Program je nastajal z vami in temelji na konkretnih rešitvah težav prebivalcev občine:
•	Vzpostavitev linije LPP do Domžal, Doba in Ihana
•	Vzpostavitev pogojev za gospodarski preboj občine
•	Ustanovitev neprofitnega upravljanja z večstanovanjskimi objekti
•	Zavetišče za male živali.
Lažja mobilnost, nova delovna mesta, višji standard in boljši pogoji za življenje
O
RobertHrovat.si www.roberthrovat.si
O
@RobertHrovat
Lista kandidatov za volitve v Občinski svet:
Hrovat Robert Kabaj Pleterski Urška Lončar Lovro Grmek Doroteja Marija Deželak Tomaž Pučnik Rudl Majda Milanovic Jurij Fekonja Barbara Dokl Jure Dover Andreja Kurmanšek Borut Seferovic Sonja Osolin Bogdan Volčini Antonija Lampret Feliks Sajevic Jasmina Aleksandra Lazar Roman Orel Igor Lampret Irena Naglič Miroslav Barič Ljubica Kekec Beno Bauer Žiga Podmiljšak Saša Kvas Vinko Grošelj Klavdija Golob Željko Praznik Breda Cerar Janez Praznik Ladislav Ciglar Slavko
LISTA ZA DOMŽALE
Boitjan Lutar	Vladtalava Ramovž	JamaJ žijdela
slamnik@kd-domzale.si
LOKALNE VOLITVE 2014
r
ODGOVOR ZA DOMŽALE
Peregrin (Ine) STEGNAR
Odgovor za Domžale.
Sem Peregrin (Ine) Stegnar in z družino živim v vasi Turnše pri Dobu. Po poklicu sem univerzitetni diplomirani inženir elektrotehnike. V svoji poklicni karieri sem delal tako v javnem sektorju kot tudi v gospodarstvu, kjer sem že 26 let samostojni podjetnik.
Želim si občinsko upravo, ki bo hitra, odzivna in prijazna do občanov ter odprta do predlogov gospodarstva. Stavim na dialog in dolgoročne projekte, saj bomo velike stvari v Domžalah lahko dosegli le s skupnimi močmi!
Naročnik: Nova Slcvenija
Nova Slovenija - krščanski demokrati v Domžalah že vrsto let aktivno sodeluje v občinskem svetu, kjer smo vedno podpirali projekte, ki so bili v korist kar največjega števila občanov.
Naši prednostni cilji v novem mandatu so naslednji:
•	Razvoj boljše in pestrejše turistične ponudbe občine Domžale
•	Podpora podjetjem, da bodo lažje delovala in zaposlovala
•	Subvencioniran prevoz za vse dijake in študente, ki se vozijo z avtobusom ali vlakom
•	Nižanje stroškov komunalnih storitev
•	Vztrajanje pri rednem čiščenju vodotokov in izboljšanje protipoplavne zaščite
Občinska uprava po meri ljudi - odprta za predloge, operativna, hitra in učinkovita
Ureditev mestnega centra Domžal
mSS I nSi

Kandidati:
1.	Peregrin Stegnar, Turnše
2.	Andreja Šuštar, Preserje pri Radomljah
3.	Roman Lenassi, Zaboršt
4.	Lojzka Javoršek, Dob
5.	Janez Limbek, Rova
6.	Olga Stegnar, Turnše
7.	Janez Vasle, Domžale
8.	Breda Marija Kokalj Limbek, Rova
9.	dr Janez Kopač, Dragomelj
10.	Marija Trbižan Flerin, Domžale
11.	mag. Aleš Trtnik, Bišče
12.	Tadeja Šuštar, Preserje pri Radomljah
13.	Vinko Okršlar, Domžale
14.	Olga Marija Bergant, Dob
15.	Janez Kokalj, Mala Loka
16.	Tatjana Dimec, Depala vas
17.	Franc Hribar, Domžale
18.	Janez Kozjek, Domžale
19.	Antonio Pablo Jeretina, Rodica
20.	Slavka Prislan, Domžale
21.	Dr Milan Trbižan, Radomlje
22.	Roman Stražar, Studenec pri Krtini
23.	Peter Pavli, Domžale
24.	Alenka Kastelic, Homec
25.	Marjeta Vasle, Domžale
26.	Sergija Šuštar, Preserje pri Radomljah
27.	Marjan Šuštar, Preserje pri Radomljah
28.	Marija Ana Limbek, Domžale
29.	Anton Banko, Dragomelj
30.	Danijel Anžlin, Dob
31.	Anton Tomažič, Vir
Naročnik: Nova Slovenija
LTD
Toni Dragar
Ličili rA*£ V£jrd ¿Jö'IlöTilCijü
Pripra I j eni
na nove izzi /e.
Zavzeti. Izkui en . Odj ovorn L
lokalne volitve 2014
slamnik@kd-domzale.si
Alenka Oldroyd
i^p^jf
Poslušam. Povezujem. Rešujem.
Ko izbiramo župana, izbiramo predvsem človeka in tudi zato vam bodo moja županska vrata na stežaj odprta. Verjamem v vse nas in prepričana sem, da lahko skupaj naredimo Domžale spet prijazne, uspešne in ponosne. Medgeneracijsko povezovanje, skrb za starejše in mlajše, prometna varnost, ustvarjanje stimulativnega okolja za mala in srednja podjetja, mestna blagajna za plačevanje položnic brez provizije in seveda veliko poslušanja, povezovanja in reševanja problemov z zavihanimi rokavi. Domžale, naše mesto priložnosti in prihodnosti.
Alenka Oldroyd Reza, uni. dipl. inž. rač. in inf., kandidatka za županjo

ALENKA
NOVINARKA
MATEJ
ŠPORTNI DIREKTOR NK DOMŽALE NINA
PROF. SLOVEŠČINE SEAD
KEMIJSKI TEHNIK ŠPELA
SAMOSTOJNA PODJETNICA DOMEN
DR. EKONOMIJE
ANA
ŠTUDENTKA
ERNES
ŠTUDENT
MARTINA
ŠTUDENTKA
JERNEJ
SAMOSTOJNI PODJETNIK
MONIKA
VODJA FINANC
IGOR
DIREKTOR
ALEKSANDRA
UPOKOJENKA
MATEJ
MONTAŽER
Lista
REZ
ANJA
VODJA PRAVNE SLUŽBE
VIKTOR
UPOKOJENEC
MAŠA
ŠTUDENTKA
ŽIGA
UMETNIK
SAŠA
UČITELJ ŠPORTNE VZGOJE STANKO
UNI. DIPL. INŽ. STROJ
BOŠTJAN
CVETLIČAR
MATEJA
UNI. DIPL. KOMUNIKOLOGINJA KRISTIJAN
GRAFIČNI OBLIKOVALEC
LUKA
ŠTUDENT
ALEŠ
PODJETNIK
TINA
PRAVNA SVETOVALKA
Domžale, naše mesto priložnosti in prihodnosti.
f www.facebook.com/Lista-Rezawww.lista-reza.si
Modra odločitev.
Naj bo modra vsa Slovenija.
13) Lidija Ambrož Marčun
^ kandidatka za županjo občine Domžale
www.mirocerar.si
SMC
Stranka
Mira Cerarja
Spoštovane občanke in občani!
Stranka Mira Cerarja (SMC) bo v Domžalah glas ljudi. V predvolilne aktivnosti smo se vključili z našo kandidatko za županjo Lidijo Ambrož Marčun, uspešno radomeljsko podjetnico, 16 kandidati za občinske svetnike in 6 kandidati za člane svetov krajevnih skupnosti. Kandidati za člane občinskega sveta so: Lidija Ambrož Mačun, mag. Primož Škofic, mag. Jana Miklavčič, Robert Pečnik, Sabina Pirš, Rok Bratovž, Špela Kovič, Janez Zemljak, Julija Karlovšek, mag. Igor Kotnik, mag. Lililjana Zdešar, Franc Beravs, Polona Bolhar, Katarina Kralj Marinček, Dragica Sušnik, Kamal Izidor Shaker.
Vodilo našega dela bo zagotavljanje razvoja občine. Z izzivi se bomo spopadali z novo energijo, predlagali nove rešitve in konstruktivno sodelovali pri iskanju skupnih rešitev. Odločitve bodo temeljile na strokovnosti, poštenosti in zakonitosti ter v sodelovanju z vsemi, ki bodo želeli napredek Domžal.
Naše prednostne naloge so vrnitev Domžalam obrt in podjetništvo, znižanje cen komunalnih storitev, ureditev centra mesta, nadgraditi tržnico, nameniti več evropskega denarja za investicije in programe za vse generacije, ureditev varnih šolskih poti in kolesarskih stez, zagotovitev brezplačnega prevoza za osnovnošolske otroke ter subven-
cioniranje mesečnih vozovnic za dijake in študente, pridobitev listine »Občina po meri invalidov«, vzpostavitev sistema za plačevanje položnic brez provizije, vzpodbujanje pridelave in uporabe lokalno pridelane hrane ter zagotovitev nove športne infrastrukture.
Vljudno vabljeni na volitve in modro odločitev!
Lokalni odbor SMC Domžale
slamnik@kd-domzale.si
lokalne volitve 2014

rt Zaje
župana Domžal
„1 našo voljo in aktivnostjo lahko Domžale hitro postanejo okolju prijazna občina z nizko stopnjo brezposelnosti, ter prebivalcem, podjetjem in obiskovalcem prijazno mesto. Mesto za katerega bo vsak med nami lahko s ponosom rekel: Domžale moje mesto!"
Pisatelj, urednik in družbeni kritik LENART ZAJC, sin slovenskega književnika Daneta Zajca in gledališke režiserke Helene Šobar Zaje živi in ustvarja v Žejah pri Domžalah. Svojo kariero je začel kot profesor zgodovine, kasneje filozofije. S svojimi literarnimi deli je bil večkrat uvrščen v boj za priznane literarne nagrade, med drugim tudi Kresnika. Na svoji profesionalni poti je delal kot direktor marketinga založbe Educy, vodil je promocijo Knjigarne Rimljanka in bil direktor Lutkovnega gledališča Jože Pengov. Bil je tudi urednik tujejezične zbirke Litera Slovenica, zbirke Lunapark Založbe Goga in je soustanovitelj mreže literarnih hiš Halma s sedežem v Berlinu. Je avtorveč družbeno kritičnih literarnih del.
DOMŽALE MOJE MESTO
www.lenart-zajc.com
ZELENA
LICUA
1.	Franc CERNAGOJ	6.	Nina KOBE
2.	Jasmina NACHBAR	7.	Andrej KOVAČ
3.	Silvester Silvo GOROPEČNIK	8.	Zdenka HIRŠMAN - JERAJ
4.	Aleksandra MUNSTEIN	9.	Marko KOBE
5.	RokBERGANT	10.	Gregor ČERNAGOJ
DELOVNA MESTA
- Podjetniški inkubator - Nadaljnji razvoj cone Jarše
-	Družbeno odgovorno gospodarstvo
-	RRAza povezovanje lokalnega
gospodarstva
-	TIC in spodbujanje ustvarjanja delovnih
mest na področju turizma
KVALITETNO IZOBRAŽEVANJE
-	Vrtce, osnovne in srednje šole
-	Program popoldanskega varstva
-	Brezplačne interesne dejavnosti
-	Zagotavljanje varnih šolskih poti
PREŽIVLJANJE PROSTEGA ČASA
-	Kvalitetno in bogato družabno življenje
-	Mladinski center za razvoj kulture mladih
-	Češminov park z ustvarjalno kavarno
-	Športno kulturni center z bazenom in
dvorano
-	Reorganizacijo Zavoda za šport Domžale
■ Ustrezno podporo športnim organizacijam za nadaljnji razvoj mladinskih pogonov
TRAJNOSTNO BIVANJE
-	Skrb za ekologijo in mobilnost
- Učinkovito rabo energije
-	Spodbujanje biološkega kmetijstva
- Spodbude za lokalno pridelavo hrane, ki ostane doma
UČINKOVITO ZDRAVSTVO
-	Razširitev programa javnega zdravstva za
zmanjšanje čakalnih vrst
-	Večji nadzor nad koncesionarji
-	Okrepitev fizioterapije, patronažne
in ostalih strokovnih služb
-	Učinkovitejšo in cenejšo oskrbo na domu
Posodobitev in nakup lastne tehnične opreme
MEDGENERACIJSKO SODELOVANJE
-	Aktivno povezovanje s Srednjo šolo
Domžale
-	Brezplačne aktivnosti za starejše
-	Vzpostavitev mreže domžalskih
prostovoljcev
-	Finančno okrepitev obstoječih društev na področju medgeneracijskega sodelovanja
www.facebook.com/5ocialniDemokratiDomzale
1 *
MU
NOSILKA LISTE PS
SASA KOS
a
	
	\
	
	m
	
	J JP j
*	w
-	razvoj turizma, s poudarkom na podeželskem turizmu npr. turistične kmetije;
-	gradnja stanovanj za neprofitne najemninein mlade družine;
-	opazno povečanje delovnih mest;
-	znižanje cen komunalnih storitev;
-	subvencioniranje obrestnih mer za podjetnike in kmete;
-	ureditev mestnega središča;	Nekdanja poslanka
Modrost je pravzaprav zelena
JOSIP FILEŠ ekonomist, HELENA FILEŠ dipl. org. dela, MIHA KOTNIK dipl. ekonomist, MAŠA SUŠNIK ekonomist, ZLATKO ŠAFARIČ dr. medicine, MARINA LENČEK unikatna oblikovalka, ROBERT GOLIČ dipl. inž. spec., MAJDA VODNIK krojač, ABDULA HAJDINI gostinec, MARJETA TOMŠE predmetna učiteljica, LUKA GRAD univ. dipl. socialog, IRENA MIHELIČ frizerka, HISMET RAMADANI gostinec, VERONIKA KRAMAR prodajalka, JANEZ STARIČ dipl. industrijski oblikovalec, DARKO JENKO pravnik, VESELKA 0UKANOVIČ administrativni tehnik, BRUNO TURK gostinski tehnik, BARBARA LOGAR GOLIČ laboratorijski tehnik, MARIO KOLAC optik, JERICA MOVRIN zdravstveni tehnik, ANŽE KRIŽMAN slikopleskar, DANIELA KRALJ trgovka, SREČKO BRODAR strojni tehnik, ALENKA DOLJAK tekstilni tehnik, FRANC NARDIN usnjarski tehnik, VIKTORIJA TUREL ekonomski tehnik, EMA NARDIN usnjarski tehnik, MARINA BALOH, URŠKA JERAN frizerka in MIRA PRELOVŠEK prodajalka
lokalne volitve 2014
slamnik@kd-domzale.si
Kandidati za Občinski svet Občine Domžale
Življenje naj bo ustvaijalno in aktivno !
(J
Marija Pukl
Janez Svoljšak
Vida Perne Ferdinand Starin Metka Zupanek
Naše najpomembnejše aktivnosti
1.	ZAGOTAVLJANJE UGODNIH POGOJEV ZA INVESTICIJE Z VISOKO TEHNOLOGIJO - za ustvaqanje novih delovnih mest
2.	ZNIZANJE CEN KOMUNALNIH STORITEV - do 15% S spremembo načina obračuna vode in kanalščine
3.	ZNIŽANJE CEN STANOVANJSKE GRADNJE - do 20% in zagotavljanje pogojev za gradnjo stanovanj za mlade in socialno ogrožene družine
4.	OHRANITEV JAVNEGA ZDRAVSTVENEGA VARSTVA z krepitvijo položaja Zdravstvenega doma
5.	SKRB ZA VARSTVO STAREJŠIH OBČANOV IN INVALIDOV - skozi Društvo invalidov, Lipo-univerzo za tretje življenjsko obdobje, društva upokojencev, Jesenskega cveta; oskrbe in nege na domu, dnevnega varstva ter nastanitve v domu upokojencev
7. IZVEDBA PROJEKTA LOKALNO PRIDELANE HRANE, RAZVOJ KMETIJSTVA, UVEDBO ZDRAVE PREHRANE V VRTCE IN ŠOLE
Želimo,
da naša občina postane prijetno domovanje za mlade, srednjo generacijo in starejše, kajti nič ni bolj pomembno kot je kvaliteta življenja in zadovoljstvo človeka!
Dosledno bomo zagovarjali pravice upokojencev, invalidov, starejših, socialno ogroženih in vseh pomoči potrebnih.
Bogdan Zupan Helena Weith Milan Tomše Stanislava Hiršman Pavel Cerar Andreja Korbar Korenčan Ivan Rems Milena Pirnat Dušica Lalič Marjan Pirnat Marija Dolinar Ljudmila Grošelj
Dajte svoj glas
e	g s
o	E > a
—	V)

Kljub številnim izstopom članstva, ki je našlo mesto v vseh novoustanovljenih strankah, mnoge so že pokazale svojo kratkočasnost, smo domžalski liberalci in liberalke strnili svoje vrste in se odločili, da vam, spoštovani volivci in volivke, še enkrat ponudimo svoje znanje, svojo vizijo razvoja naše občine, pa pripravljenost, tudi izkušnje in predvsem dobro voljo. Vse to, v to smo prepričani, še kako potrebujemo pri nadaljnjem razvoju naše občine, kateri želimo vse najboljše.
slamnik@kd-domzale.si
lokalne volitve 2014
NEDELJA, 5. OKTOBER 2014
LOKALNE VOLITVE
5. oktobra 2014 bodo v Občini Domžale potekale volitve za župana, člane Občinskega sveta Občine Domžale ter člane vseh 13 svetov krajevnih skupnosti. Pravico voliti in biti voljen za župana in člana Občinskega sveta Občine Domžale ima vsak državljan Slovenije, ki je na dan volitev dopolnil 18 let in mu ni odvzeta poslovna sposobnost. Pravico voliti imajo pod enakimi pogoji tudi tujci, ki imajo stalno prebivališče v občini Domžale. Volilno pravico ima volivec v občini, v kateri ima stalno prebivališče. Voliti in biti voljen za člana sveta krajevne skupnosti pa ima pod že omenjenimi pogoji volivec, ki ima stalno prebivališče v posamezni krajevni skupnosti.
Obvestilo volivcem in volivkam
Vsi volivci in volivke boste o dnevu glasovanja in volišču, kjer ste vpisani v volilni imenik, obveščeni z osebnim vabilom, na katerem bo naveden podatek o volišču in številki, pod katero ste vpisani v volilni imenik. Prosimo, da vabila vzamete s seboj na volišče, hkrati pa zaradi ugotovitve istovetnosti s seboj prinesete tudi osebni dokument, ki izkazuje osebne podatke volivca. Pred prevzemom treh glasovnic se volivec podpiše v za to namenjen prostor v volilnem imeniku.
Glasovnica za volitve župana
Glasovnica za volitve župana Občine Domžale vsebuje:
•	oznako občine in oznako volilne enote;
•	zaporedne številke ter priimke in imena kandidatov po seznamu ter ime predlagatelja;
•	navodilo o načinu glasovanja.
Volivec glasuje tako, da na glasovnici obkroži zaporedno številko pred imenom kandidata/kandidatke za katerega/katero glasuje.
Glasovnica za volitve Občinskega sveta občine Domžale
V Občini Domžale se člani občinskega sveta volijo po proporcionalnem sistemu s tem, da se kot volilna enota upošteva celotno območje občine Domžale.
Glasovnica za proporcionalne volitve, pri kateri se glasuje o listah kandidatov, vsebuje:
•	oznako občine in volilne enote;
•	zaporedne številke in imena list kandidatov po vrstnem redu s seznama list kandidatov; pri vsaki listi je prostor za vpis prefe-renčnega glasu za posameznega kandidata na listi;
•	navodilo o načinu glasovanja.
Volivec glasuje tako, da obkroži zaporedno številko liste kandidatov, za katero glasuje. Če želi dati posameznemu kandidatu z liste preferenčni glas, pa vpiše v za to določen prostor pri listi zaporedno številko kandidata z liste, ki mu daje pre-ferenčni glas.
Zakaj preferenčni glas
V zvezi s preferenčnim glasom pojasnjujemo, da 18. člen Zakona o lokalnih volitvah pravi: »Kandidati so izvoljeni po vrstnem redu na listi, razen če je najmanj četrtina volivcev, ki so glasovali za posamezno listo kandidatov, oddala preferenčne glasove za posamezne kandidate z liste. V tem primeru so z liste izvoljeni kandidati, ki so dobili največje število preferenčnih glasov po zaporedju največjega števila preferenčnih glasov, kolikor število preferenč-nih glasov posameznega kandidata presega 10 odstotkov števila vseh glasov, oddanih za listo.«
Glasovnica za volitve članov svetov KS
Člane svetov krajevnih skupnosti volimo po večinskem sistemu. Glasovnica za volitve članov svetov KS vsebuje:
•	oznako krajevne skupnosti in oznako volilne enote;
•	zaporedne številke ter priimke in imena kandidatov po seznamu ter ime predlagatelja;
•	navodilo o načinu glasovanja.
Volivec glasuje tako, da na glasovnici obkroži zaporedne številke pred priimki in imeni kandidatov, za katere glasuje. Volivec lahko glasuje največ za toliko kandidatov sveta KS v
posamezni krajevni skupnosti oziroma v posamezni volilni enoti, kolikor se voli članov sveta KS oziroma članov sveta v posamezni volilni enoti.
Zaupniki
Pri delu volilnih odborov in volilnih komisij so lahko navzoči zaupniki kandidatov in list kandidatov. Zaupnik kandidatov oz. liste kandidatov je lahko ena sama oseba, ki je vpisana v evidenco volilne pravice v občini in ne kandidira.
Volišča
Seznam volišč in območij volišč je objavljen na spletni strani Občine Domžale. Vsa volišča bodo 5. oktobra 2014 odprta od 7. do 19.ure.
Predčasno glasovanje
Volivci, ki so na dan glasovanja odsotni, lahko glasujejo pred tem dnevom. Predčasno glasovanje za vse volitve bo potekalo v torek, 30. septembra 2014, sredo, 1., in četrtek, 2. oktobra 2014,
od 7. do 19. ure, v Domžalskem domu, Domžale, Ljubljanska cesta 58.
Glasovanje po pošti
Po pošti lahko glasujejo oskrbovanci domov za starejše, ki nimajo stalnega prebivališča v domu, volivci, ki so na zdravljenju v bolnišnicah ali zdraviliščih, ter volivci, ki so na dan glasovanja v zavodu za izvrševanje kazenskih sankcij. Namero o glasovanju po pošti je treba sporočiti Občinski volilni komisiji Občine Domžale, na naslov Ljubljanska cesta 69, 1230 Domžale, najpozneje do 24. 9. 2014.
Glasovanje na domu
Volivci, ki se zaradi bolezni ne morejo osebno zglasiti na volišču, kjer so vpisani v volilni imenik, lahko glasujejo pred volilnim odborom na svojem domu, če to sporočijo Občinski volilni komisiji, najpozneje 3 (tri) dni pred dnem glasovanja, to je do vključno 1. oktobra 2014.
Občinska volilna komisija Občine Domžale na podlagi 74. člena Zakona o lokalnih volitvah (Ur. list RS, št. 94/7-UPB3, 45/8 in 83/12) in 61. člena Zakona o volitvah v državni zbor (Ur. list RS, št 19/6-UPB1, 54/7-odločba US) objavlja seznam potrjenih kandidatur za volitve župana Občine Domžale, seznam potrjenih list kandidatov za volitve članov Občinskega sveta Občine Domžale ter sezname potrjenih kandidatov za volitve članov svetov krajevnih skupnosti, kot sledijo v nadaljevanju:
SEZNAM POTRJENIH KANDIDATOV ZA VOLITVE ŽUPANA OBČINE DOMŽALE, 5. OKTOBRA 2104
VOLILNA ENOTA: OBČINA DOMŽALE
1.	LENART ZAJC, ROJ. 10. 10. 1967, ŽEJE, ŽEJE 31 B, JEZIKOSLOVNI TEHNIK, PISATELJ, PREDLAGATELJ: SOCIALNI DEMOKRATI - SOLIDARNOST
2.	BRITTA BILAC, ROJ. 4. 12. 1968, DRAGOMELJ, DRAGOMELJ 150 A, UNIV. DIPL. PREV. ZA NEM. IN ANG. , PREVAJALKA, PREDLAGATELJ: ZaAB IN ZARES
3.	LIDIJA AMBROŽ MARČUN, ROJ. 29. 11. 1964, RADOMLJE, PREŠERNOVA CESTA 12, UNIV. DIPL. INŽ. STR. , DIREKTORICA, PREDLAGATELJ: SMC - STRANKA MIRA CERARJA
4.	METOD MARČUN, ROJ. 4. 5. 1961, RADOMLJE, PREŠERNOVA CESTA 37, ING. STROJNIŠTVA, SAMOSTOJNI PODJETNIK, PREDLAGATELJ: LISTA ZA DOMžALE
5.	ALENKA OLDROYD, ROJ. 29. 9. 1962, DOMŽALE, LJUBLJANSKA CESTA 24, UNIV. DIPL. ING. RAČ. IN INF. , NOVINARKA, PREDLAGATELJ: LISTA REZA
6.	PEREGRIN (INE) STEGNAR, ROJ. 31. 8. 1949, TURNŠE, TURNŠE 5, UNIV. DIPL. INŽ. ELEKTROTEHNIKE, SAMOSTOJNI PODJETNIK, PREDLAGATELJ: NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKI DEMOKRATI
7.	ROBERT HROVAT, ROJ. 10. 4. 1971, DOB, STRITARJEVA ULICA 18, KEMIJSKI PROCESNIČAR, NEKDANJI POSLANEC DZ RS, PREDLAGATELJ: SDS -SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA
8.	TONI DRAGAR, ROJ. 7. 5. 1961, IHAN, NA LEDINAH 1A, DIPL. EKONOMIST, ŽUPAN OBČINE DOMŽALE, PREDLAGATELJ: LTD - TONI DRAGAR - LISTA ZA VSE GENERACIJE
Voli se 1 (en) kandidat za župana
volitve bodo v nedeljo, 5. oktobra 2014
Občina Domžale
Občinska volilna komisija
Številka: 0410-23/2014
Datum: 17. 9. 2014	Predsednik
mag. Bojan Arh, univ. dipl. pravnik, l. r.
SEZNAM POTRJENIH LIST KANDIDATOV	16. MARIJA DOLINAR, ROJ. 24. 1. 1947, PRESERJE PRI
ZA VOLITVE ČLANOV OBČINSKEGA SVETA OBČINE	RADOMLJAH, TOVARNIŠKA ULICA 30, KV TKALEC,
DOMŽALE, 5. OKTOBRA 2014	UPOKOJENKA
17. LJUDMILA GROŠELJ, ROJ. 8. 9. 1939, RADOMLJE, VOLILNA ENOTA: OBČINA DOMŽALE	TRIGLAVSKA ULICA 4, KV TKALEC, UPOKOJENKA
SDS
Številka liste: 1
Ime liste: DeSUS - DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV DOMŽALE
1.	MARIJA PUKL, ROJ. 20. 2. 1950, DOMŽALE, BISTRIŠKA CESTA 4, UNIV. DIPL. SOC.,PREDMETNI UČITELJ MATEMATIKE IN FIZIKE, UPOKOJENKA
2.	JANEZ SVOLJŠAK, ROJ. 28. 8. 1948, DOB, ULICA 7. AVGUSTA 38, ZDRAVNIK, DR. MEDICINE, DIREKTOR ZD DOMŽALE
3.	VIDA PERNE, ROJ. 22. 5. 1948, PRESERJE PRI RADOMLJAH, PELECHOVA CESTA 12, UPRAVNI DELAVEC, UPOKOJENKA
4.	FERDINAND STARIN, ROJ. 23. 11. 1937, IHAN, BREZNIKOVA CESTA 66, STROJNI TEHNIK, UPOKOJENEC
5.	MARJETA ZUPANEK, ROJ. 23. 8. 1942, DOMŽALE, ČEŠMINOVA ULICA 27, PEDAGOG ANDRAGOG, UPOKOJENKA
6.	BOGDAN ZUPAN, ROJ. 21. 1. 1961, NOŽICE, GOSTIČEVA C. 48A, DIPL. OBRAMBOSLOV., DIPL. ZGODOVINAR, VIŠJI SVETOVALEC ZA JAVNA NAROČILA
7.	HELENA WEITH, ROJ. 29. 4. 1951, DOMŽALE, STOBOVSKA CESTA 20, VIŠJA MEDICINSKA SESTRA, UPOKOJENKA
8.	MILAN TOMŠE, ROJ. 3. 10. 1946, RADOMLJE, PREŠERNOVA CESTA 46A, DIPL. VARNOSTNI INŽENIR, UPOKOJENEC
9.	STANISLAVA HIRŠMAN, ROJ. 28. 10. 1939, VIR, KOLIŠKA CESTA 10A, TEKSTILNI TEHNIK, UPOKOJENKA
10.	PAVEL CERAR, ROJ. 29. 6. 1942, DOB, GUBČEVA ULICA 14, MIZAR, UPOKOJENEC
11.	ANDREJA KORBAR KORENČAN, ROJ. 26. 5. 1966, ZABORŠT, POT POD HRIBOM 9, USNJARSKO-GALANTERIJSKI TEHNIK, SAMOSTOJNA PODJETNICA
12.	IVAN REMS, ROJ. 23. 9. 1946, DOB, VODNIKOVA ULICA 10, TRGOVSKI POMOČNIK, UPOKOJENEC
13.	MILENA PIRNAT, ROJ. 13. 1. 1948, ZABORŠT, IHANSKA ULICA 38, KV TEKSTILNI DELAVEC, UPOKOJENKA
14.	DUŠICA LALIC, ROJ. 11. 11. 1953, DOMŽALE, LJUBLJANSKA CESTA 72, UČITELJICA SLOVENSKEGA JEZIKA, UPOKOJENKA
15.	MARJAN PIRNAT, ROJ. 26. 1. 1942, ZABORŠT, IHANSKA CESTA 38, KV GALVANIZER, UPOKOJENEC
Številka liste: 2
Ime liste: SDS - SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA
1.	ROBERT HROVAT, ROJ. 10. 4. 1971, DOB, STRITARJEVA ULICA 18, KEMIJSKI PROCESNIČAR, NEKDANJI POSLANEC DZ RS
2.	URŠKA KABAJ PLETERSKI, ROJ. 2. 2. 1978, VIR, JURČIČEVA ULICA 12, GIMNAZIJSKI MATURANT, BLAGAJNIK
3.	MAG. LOVRO LONČAR, ROJ. 7. 9. 1968, VIR, ČUFARJEVA ULICA 10, MAG. ZNANOSTI KADROVSKEGA MANAGEMENTA, SEKRETAR NA MDDSZ
4.	MARIJA DOROTEJA GRMEK, ROJ. 11. 4. 1946, DOMŽALE, SAVSKA CESTA 31, DIPL. ORG. KIBERNETIKE, UPOKOJENKA
5.	MAG. TOMAŽ DEŽELAK, ROJ. 26. 4. 1969, DOMŽALE, GOSTIČEVA ULICA 22, MAG. ZNANOSTI, URADNIK NA DURS
6.	MAG. MAJDA PUČNIK RUDL, ROJ. 27. 5. 1957, HUDO, POTOČNA ULICA 2, MAG. ORGANIZACIJE DELA/UNIV. DIPL. SOC. DEL., VODJA SEKTORJA ZA POPRAVO KRIVIC
7.	JURIJ MILANOVIC, ROJ. 13. 1. 1971, ŽEJE, ŽEJE 9A, DIPL. ING. ORG. DELOVNIH PROCESOV, SAMOSTOJNI STROKOVNI DELAVEC
8.	BARBARA FEKONJA, ROJ. 11. 7. 1974, DOMŽALE, SLAMNIKARSKA CESTA 3A, DIPL. EKONOMIST, VODJA FINANC IN RAČUNOVODSTVA
9.	MAG. JURE DOKL, ROJ. 7. 5. 1982, IHAN, IGRIŠKA CESTA 10, MAG. ZNANOSTI, VODJA PRODAJE REZIDENTOM
10.	ANDREJA DOVER, ROJ. 25. 12. 1958, DOMŽALE, SLAMNIKARSKA CESTA 3B, DIPL. GEOGR. IN SOC., PROFESOR GEOGRAFIJE
11.	BORUT KURMANŠEK, ROJ. 19. 8. 1979, GORJUŠA, GORJUŠA 2, UNIV. DIPL. ING. EL., SAMOSTOJNI STROKOVNI DELAVEC
12.	SONJA SEFEROVIČ, ROJ. 18. 9. 1967, PRELOG, BREZNIKOVA CESTA 9A, EKONOMSKO-KOMERCIALNI TEHNIK, STROKOVNA SODELAVKA
13.	BOGDAN OSOLIN, ROJ. 18. 6. 1960, DOB, KAJUHOVA ULICA 4, PREDMETNI UČITELJ SLOVENŠČINE IN KNJIŽNIČAR, UČITELJ SLOVENŠČINE
14.	ANTONIJA VOLČINI, ROJ. 13. 6. 1945, VIR, BOROVA ULICA 9, EKONOMIST, UPOKOJENKA
LOKALNE VOLITVE 2014
slamnik@kd-domzale.si
15.	FELIKS LAMPRET, ROJ. 18. 5. 1953, DOB, LJUBLJANSKA CESTA 30, POKLICNA ŠOLA, UPOKOJENEC
16.	JASMINA ALEKSANDRA SAJEVIC, ROJ. 29. 8. 1966, HUDO, PREŠERNOVA CESTA 73, EKONOMSKI TEHNIK, STROKOVNA SODELAVKA
17.	ROMAN LAZAR, ROJ. 23. 10. 1963, DRAGOMELJ, DRAGOMELJ 4, PRODAJALEC, KOMERCIALIST
18.	IGOR OREL, ROJ. 14. 2. 1990, DOMŽALE, BREZOVA ULICA 11, DIPL. EKONOMIST, ŠTUDENT
19.	IRENA LAMPRET, ROJ. 7. 3. 1958, DOB, LJUBLJANSKA CESTA 30, PLETILJA, ČISTILKA
20.	MIROSLAV NAGLIČ, ROJ. 23. 10. 1960, IHAN, GORIČICA PRI IHANU 44, ELEKTROTEHNIK, DIREKTOR
21.	LJUBICA BARIC, ROJ. 11. 7. 1956, DOB, FINŽGARJEVA ULICA 16, DIETNI TEHNIK, VODJA PREHRANE
22.	BENO KEKEC, ROJ. 12. 3. 1987, DOMŽALE, TRUBARJEVA ULICA 5, DIPL. ING. STROJNIŠTVA, TEHNOLOG
23.	ŽIGA BAUER, ROJ. 18. 10. 1989, DOMŽALE, SEJMIŠKA ULICA 40, DIPL. UPR. VED, MARKETING, PRODAJA
24.	SAŠA PODMILJŠAK, ROJ. 7. 6. 1978, RADOMLJE, GREGORČIČEVA ULICA 1A, GIMNAZIJSKI MATURANT, REFERENTKA V PRODAJI
25.	VINCENC KVAS, ROJ. 17. 12. 1940, ČEŠENIK, ČEŠENIK 1, SREDNJA STROKOVNA ŠOLA, UPOKOJENEC
26.	KLAVDIJA GROŠELJ, ROJ. 14. 2. 1976, DOB, ULICA 7. AVGUSTA 15, TRGOVEC, PRODAJALKA
27.	ŽELJKO GOLOB, ROJ. 23. 4. 1972, DOB, GUBČEVA ULICA 17, TRGOVEC, PRODAJALEC - KOMISIONAR
28.	BREDA PRAZNIK, ROJ. 17. 4. 1949, PODREČJE, PODREČJE 73, OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, UPOKOJENKA
29.	JANEZ CERAR, ROJ. 15. 1. 1948, PODREČJE, PODREČJE 42, ELEKTROMEHANIK, UPOKOJENEC
30.	LADISLAV PRAZNIK, ROJ. 8. 5. 1948, PODREČJE, PODREČJE 73, MIZAR, UPOKOJENEC
31.	SLAVKO CIGLAR, ROJ. 14. 9. 1948, DOB, VODNIKOVA ULICA 2, STROJNIK TEHNIK, KOMERCIALIST, UPOKOJENEC
Številka liste: 3
Ime liste: LISTA REZA
1.	ALENKA OLDROYD, ROJ. 29. 9. 1962, DOMžALE, LJUBLJANSKA CESTA 24, UNIV. DIPL. ING. RAČ. IN INF., NOVINARKA
2.	MATEJ ORAžEM, ROJ. 5. 11. 1987, DRAGOMELJ, DRAGOMELJ 151, UNIV. DIPL. PRAVNIK, ŠPORTNI DIREKTOR NK DOMžALE
3.	NINA SKUBE, ROJ. 21. 9. 1981, DOMžALE, SLAMNIKARSKA CESTA 1B, PROF. SLOVENŠČINE, DIREKTORICA
4.	SEAD ROŠIC, ROJ. 16. 5. 1971, DOMžALE, SLAMNIKARSKA CESTA 2, KEMIJSKI TEHNIK, BREZ ZAPOSLITVE
5.	ŠPELA KOSMAČ, ROJ. 27. 2. 1986, IHAN, BREZNIKOVA CESTA 61A, VZGOJITELJICA PREDŠOLSKIH OTROK, SAMOSTOJNA PODJETNICA
6.	DR. DOMEN NAHTIGAL, ROJ. 8. 5. 1985, ZABORŠT, POT ZA BISTRICO 23A, DR. EKONOMIJE, VODJA PROJEKTOV
7.	ANA CAJHEN, ROJ. 4. 6. 1987, PŠATA, PŠATA 32, GIMNAZIJSKI MATURANT, ŠTUDENTKA
8.	ERNES RASTODER, ROJ. 7. 9. 1989, VIR, PAPIRNIŠKA CESTA
5,	GIMNAZIJSKI MATURANT, ŠTUDENT
9.	MARTINA ULČAR, ROJ. 6. 10. 1990, DOMžALE, LJUBLJANSKA CESTA 33B, GIMNAZIJSKI MATURANT, ŠTUDENTKA
10.	JERNEJ PAVLIČ, ROJ. 3. 7. 1988, DOB, ULICA MIRANA JARCA
6,	GIMNAZIJSKI MATURANT, SAMOSTOJNI PODJETNIK
11.	MONIKA PEKOŠAK, ROJ. 5. 6. 1974, PRESERJE PRI RADOMLJAH, ROJE 1, DIPL. EKONOMIST, VODJA FINANC
12.	IGOR OGRINC, ROJ. 1. 4. 1980, DOMžALE, POLJSKA POT 11, EKONOMSKI TEHNIK, DIREKTOR
13.	ALEKSANDRA PAKIž, ROJ. 28. 12. 1954, DOMžALE, SLAMNIKARSKA CESTA 3, VIŠJA UPRAVNA DELAVKA, UPOKOJENKA
14.	MATEJ CERAR, ROJ. 28. 7. 1974, DOB, BEVKOVA ULICA 3, STROJNI TEHNIK, MONTAžER
15.	ANJA SLOVNIK, ROJ. 28. 2. 1989, IHAN, BREZNIKOVA CESTA 56, UNIV. DIPL. PRAVNIK, VODJA PRAVNE SLUžBE
16.	VIKTOR MAV, ROJ. 2. 10. 1951, VIR, ZRINJSKEGA ULICA 4, STROJNI TEHNIK, UPOKOJENEC
17.	MAŠA žERJAV, ROJ. 8. 9. 1993, VIR, STRITARJEVA ULICA 10, GIMNAZIJSKI MATURANT, ŠTUDENT
18.	žIGA VOJSKA, ROJ. 2. 1. 1976, DOMžALE, BISTRIŠKA CESTA 1A, UMETNIK, BREZ ZAPOSLITVE
19.	SAŠA DREMELJ, ROJ. 16. 4. 1986, DOMžALE, LJUBLJANSKA CESTA 14, UČITELJ ŠPORTNE VZGOJE, BREZPOSELNA
20.	STANKO KOS, ROJ. 29. 7. 1952, DOMžALE, LJUBLJANSKA CESTA 22, UNIV. DIPL. ING. STROJ., DIREKTOR
21.	BOŠTJAN SLOVNIK, ROJ. 19. 1. 1968, IHAN, BREZNIKOVA CESTA 56A, VRTNAR, CVETLIČAR, CVETLIČAR
22.	MATEJA TURK, ROJ. 19. 11. 1973, DOMžALE, LJUBLJANSKA CESTA 85, UNIV. DIPL. KOMUNIKOLOG, SAMOSTOJNA PODJETNICA
23.	KRISTIJAN KALABA, ROJ. 25. 1. 1976, DOMžALE, KAJUHOVA CESTA 13, GRAFIČNI OBLIKOVALEC, GRAFIČNI OBLIKOVALEC
24.	LUKA CERAR, ROJ. 31. 5. 1993, RADOMLJE, PREŠERNOVA CESTA 48, GIMNAZIJSKI MATURANT, ŠTUDENT
25.	ALEŠ KOžELJ, ROJ. 15. 12. 1979, DOMžALE, LJUBLJANSKA CESTA 85, LESARSKI TEHNIK, PODJETNIK
26.	TINA HEFERLE, ROJ. 28. 5. 1986, DOMžALE, MIKLOŠIČEVA ULICA 4B, UNIV. DIPL. PRAVNICA, PRAVNA SVETOVALKA
lil
Številka liste: 4
Ime liste: LDS - LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
1.	VERA VOJSKA, ROJ. 10. 1. 1953, DOB, PREŠERNOVA ULICA 10, PREDMETNA UČITELJICA SLOVENSKEGA JEZIKA IN ZGODOVINE, UPOKOJENKA
2.	ANTON PRESKAR, ROJ. 19. 6. 1950, DOMžALE, MAČKOVCI 49, UNIV. DIPL. ING. GRADBENIŠTVA, UPOKOJENEC
3.	DANIJELA MERLIN, ROJ. 27. 7. 1948, RADOMLJE, PERNETOVA ULICA 4, INFORMATIK, UPOKOJENKA
4.	JANEZ NOVLJAN, ROJ. 30. 5. 1983, DOMžALE, OBRTNIŠKA ULICA 1, UNIV. DIPL. EKONOMIST, VODJA PRODAJE
5.	TEREZIJA KOLENC, ROJ. 17. 4. 1938, SP. JARŠE, MLINSKA CESTA 9, TRGOVEC, UPOKOJENKA
6.	ZDENKO PODREKA, ROJ. 21. 11. 1949, SP. JARŠE, GROHARJEVA ULICA 3, ING. ELEKTR., UPOKOJENEC
7.	LEJA NOVLJAN, ROJ. 19. 2. 1986, DOMžALE, OBRTNIŠKA ULICA 1, EKONOMSKI TEHNIK, VODJA PROIZVODNJE
8.	MUJAGA RUžNJIC, ROJ. 8. 9. 1946, DOMžALE, MIKLOŠIČEVA ULICA 2C, SKLADIŠČNIK, UPOKOJENEC
9.	SONJA PRESKAR, ROJ. 5. 11. 1950, DOMžALE, MAČKOVCI 49, VIŠJA UPRAVNA DELAVKA, UPOKOJENKA
10.	MAG. PETER PENGAL, ROJ. 17. 1. 1946, DOB, STARETOVA ULICA 1, MAG. TEHNIČNIH ZNANOSTI, UPOKOJENEC
N.Si
Nova Slavenila
Številka liste: 5
Ime liste: NOVA SLOVENIJA-KRŠČANSKI DEMOKRATI
1.	PEREGRIN (INE) STEGNAR, ROJ. 31. 8. 1949, TURNŠE, TURNŠE 5, UNIV. DIPL. INž. ELEKTROTEHNIKE, SAMOSTOJNI PODJETNIK
2.	ANDREJA ŠUŠTAR, ROJ. 14. 12. 1986, PRESERJE PRI RADOMLJAH, IGRIŠKA ULICA 30, PROF. RAZREDNEGA POUKA, UČITELJICA
3.	ROMAN LENASSI, ROJ. 18. 8. 1949, ZABORŠT, POT ZA BISTRICO 40, UNIV. DIPL. INž. ELEKTROTEHNIKE, UPOKOJENEC
4.	LOJZKA JAVORŠEK, ROJ. 5. 5. 1955, DOB, žUPANČIČEVA ULICA 19, KUHAR, UPOKOJENKA
5.	JANEZ LIMBEK, ROJ. 7. 10. 1945, ROVA, HRASTIČJE 16, DIPL. INž. STROJNIŠTVA, UPOKOJENEC
6.	OLGA STEGNAR, ROJ. 9. 1. 1959, TURNŠE, TURNŠE 5, VIŠJA MEDICINSKA SESTRA, MEDICINSKA SESTRA
7.	JANEZ VASLE, ROJ. 27. 5. 1944, DOMžALE, GREGORČIČEVA ULICA 16, ZDRAVNIK, UPOKOJENEC
8.	BREDA MARIJA KOKALJ LIMBEK, ROJ. 23. 3. 1945, ROVA, HRASTIČJE 16, ZDRAVNICA, UPOKOJENKA
9.	DR. JANEZ KOPAČ, ROJ. 28. 5. 1949, DRAGOMELJ, DRAGOMELJ 110, UNIV. DIPL. INž. STROJNIŠTVA, DR. SC., UNIV. PROFESOR
10.	MARIJA TRBIžAN FLERIN, ROJ. 6. 5. 1943, DOMžALE, LJUBLJANSKA CESTA 59, INž. FARMACIJE, UPOKOJENKA
11.	ALEŠ TRTNIK, ROJ. 21. 5. 1981, BIŠČE, BIŠČE 15A, MAG. POLITOLOGIJE, SVETOVALEC ZA ODNOSE Z JAVNOSTMI
12.	TADEJA ŠUŠTAR, ROJ. 14. 9. 1990, PRESERJE PRI RADOMLJAH, IGRIŠKA ULICA 30, ŠTUDENTKA BIOLOGIJE, ABSOLVENTKA
13.	VINKO OKRŠLAR, ROJ. 4. 3. 1942, DOMžALE, RADIO CESTA 14, UNIV. DIPL. EKONOMIST, UPOKOJENEC
14.	OLGA MARIJA BERGANT, ROJ. 28. 3. 1962, DOB, ULICA 7. AVGUSTA 11, ORGANIZATORKA DELA, TEHNIČNA PREVAJALKA
15.	JANEZ KOKALJ, ROJ. 21. 4. 1959, MALA LOKA, MALA LOKA 11, UNIV. DIPL. INž. ELEKTROTEHNIKE, TEHNIČNI DIREKTOR
16.	TATJANA DIMEC, ROJ. 2. 8. 1950, DEPALA VAS, DEPALA VAS
10,	DELAVKA, UPOKOJENKA
17.	FRANC HRIBAR, ROJ. 7. 1. 1939, DOMžALE, KROžNA CESTA
11,	AVTOKLEPAR, UPOKOJENEC
18.	JANEZ KOZJEK, ROJ. 11. 6. 1965, DOMžALE, ŠTUDLJANSKA CESTA 9, STROJNI TEHNIK, VODJA IZMENE
19.	ANTONIO PABLO JERETINA, ROJ. 5. 11. 1964, RODICA, STARETOVA ULICA 16, DIPL. INž. STROJNIŠTVA, LETALSKI TEHNIK
20.	SLAVKA PRISLAN, ROJ. 12. 4. 1939, DOMžALE, SAVSKA CESTA 21, GOSPODINJA, UPOKOJENKA
21.	DR. MILAN TRBIžAN, ROJ. 6. 7. 1935, RADOMLJE, PREŠERNOVA CESTA 1A, UNIV. DIPL. INž. METALURGIJE,DR. SC., UPOKOJENEC
22.	ROMAN STRAžAR, ROJ. 4. 10. 1958, STUDENEC PRI KRTINI, STUDENEC PRI KRTINI 8A, DIPL. EKONOMIST, NA ČAKANJU
23.	PETER PAVLI, ROJ. 30. 7. 1954, DOMžALE, SAVSKA CESTA 30, UNIV. DIPL. INž. KEMIJE, OKOLJSKI INžENIR
24.	ALENKA KASTELIC, ROJ. 14. 1. 1993, HOMEC, BOLKOVA ULICA 16, ŠTUDENTKA GEOGRAFIJE IN ETNOLOGIJE, ŠTUDENTKA
25.	MARJETA VASLE, ROJ. 22. 9. 1941, DOMžALE, GREGORČIČEVA ULICA 16, UČITELJICA, UPOKOJENKA
26.	SERGIJA ŠUŠTAR, ROJ. 6. 7. 1965, PRESERJE PRI RADOMLJAH, VAŠKA
POT 4A, ŠIVILJA, GOSPODINJA
27.	MARJAN ŠUŠTAR, ROJ. 23. 5. 1960, PRESERJE PRI RADOMLJAH, IGRIŠKA ULICA 30, STROJNI TEHNIK, TEHNIK ASISTENČNE KONTROLE
28.	MARIJA ANA LIMBEK, ROJ. 1. 11. 1947, DOMžALE, VODNIKOVA ULICA 3A, PAPIRNI TEHNIK, UPOKOJENKA
29.	ANTON BANKO, ROJ. 25. 4. 1942, DRAGOMELJ, DRAGOMELJ 94, KMET, UPOKOJENEC
30.	DANIJEL ANžLIN, ROJ. 18. 5. 1958, DOB, PREŠERNOVA CESTA 17A, AVTOMEHANIK, VODJA DELAVNICE
31.	ANTON TOMAžIČ, ROJ. 13. 6. 1950, VIR, PARMOVA ULICA 1, UNIV. DIPL. PRAVNIK, UPOKOJENEC
SMC
Stranka
Mira Ceraija
Številka liste: 6
Ime liste: STRANKA MIRA CERARJA
1.	LIDIJA AMBROž MARČUN, ROJ. 29. 11. 1964, RADOMLJE, PREŠERNOVA CESTA 12, UNIV. DIPL. ING. STR., DIREKTORICA
2.	MAG. PRIMOž ŠKOFIC, ROJ. 11. 4. 1969, DOMžALE, VODOVODNA CESTA 2, MAG. KEMIJSKIH ZNANOSTI, RAVNATELJ/DIREKTOR
3.	MAG. JANA MIKLAVČIČ, ROJ. 13. 12. 1967, DOMžALE, ULICA ANTONA SKOKA 8, MAG. ZNAN. S PODROČ. VARSTVA OKOLJA, PODSEKRETARKA
4.	ROBERT PEČNIK, ROJ. 5. 7. 1970, DOMžALE, KAMNIŠKA CESTA 18, GIMNAZIJSKI MATURANT, UREDNIK IN TV VODITELJ
5.	SABINA PIRŠ, ROJ. 11. 10. 1972, IHAN, BISTRIŠKA CESTA 2, DIPL. EKONOMIST, STROKOVNA SODELAVKA, SAMOST. PODJETNICA
6.	ROK BRATOVž, ROJ. 17. 7. 1979, SV. TROJICA, SV. TROJICA 69, EKONOMSKO-KOMERCIALNI TEHNIK, INVALIDSKO UPOKOJEN
7.	ŠPELA KOVIČ, ROJ. 31. 7. 1984, PRELOG, STARA CESTA 6, EKONOMSKI TEHNIK, VODJA PISARNE
8.	JANEZ ZEMLJAK, ROJ. 27. 10. 1984, BRDO, BRDO 26, UNIV. DIPL. PRAVNIK, PRAVNI SVETOVALEC
9.	JULIJA KARLOVŠEK, ROJ. 5. 3. 1982, DOMžALE, ULICA ANTONA SKOKA 7, UNIV. DIPL. PRAVNIK, SVETOVALKA ZA JAVNA NAROČILA
10.	MAG. IGOR KOTNIK, ROJ. 16. 12. 1973, DOMžALE, KAMNIŠKA CESTA 14, UNIV. DIPL. INž. GOZDARSTVA, MAG. EKONOMSKIH ZNANOSTI, GENERALNI SEKRETAR
11.	MAG. LILIJANA ZDEŠAR, ROJ. 4. 9. 1962, RADOMLJE, CESTA RADOMELJSKE ČETE 65, DIPL. EKONOMIST/MAG. ZNANOSTI, USLUžBENKA
12.	FRANC BERAVS, ROJ. 13. 11. 1949, DOMžALE, ULICA NIKOLA TESLA 15, UNIV. DIPL. INž. EL., UPOKOJENEC
13.	POLONA BOLHAR, ROJ. 18. 10. 1977, DOMžALE, USNJARSKA ULICA 5A, EKONOMIST, POSLOVNA SEKRETARKA
14.	KATARINA KRALJ MARINČEK, ROJ. 26. 11. 1969, IHAN, LIPOVA ULICA 1, DIPL. POSLOVNI ADMINISTRATOR, JAVNA USLUžBENKA - ZPIZ
15.	DRAGICA SUŠNIK, ROJ. 19. 5. 1972, DOMžALE, ŠUMBERŠKA CESTA 1, UNIV. DIPL. MEDNARODNI POLITOLOG, NOVINARKA
16.	KAMAL IZIDOR SHAKER, ROJ. 5. 10. 1982, DOMžALE, LJUBLJANSKA CESTA 83, GIMNAZIJSKI MATURANT, POSLANEC V DZ RS
Številka liste: 7
Ime liste: EKIPA BRITTE BILAČ
ZaAB IN ZARES
BRITTA BILAC, ROJ. 4. 12. 1968, DRAGOMELJ, DRAGOMELJ 150A,
UNIV. DIPL. PREVAJALKA ZA NEMŠKI IN ANGLEŠKI JEZIK, PREVAJALKA
JURE STOPAR, ROJ. 17. 1. 1986, PRESERJE PRI RADOMLJAH, PELECHOVA CESTA 69, EKONOMSKI TEHNIK/FRIZER, MOJSTER PROIZVODNJE
VILMA NOVAK, ROJ. 6. 2. 1962, DOMžALE, PREŠERNOVA
CESTA 30, SREDNJA MEDICINSKA SESTRA - BABICA IBCLC,
SRED. MEDICINSKA SESTRA S SPECIALNIMI ZNANJI
MARJAN MIRAI, ROJ. 9. 1. 1952, DRAGOMELJ, DRAGOMELJ
30, INFORMATIK, UPOKOJENEC
DARKA BITENC, ROJ. 21. 9. 1951, DOMžALE, SEJMIŠKA
ULICA 36, DIPL. VZGOJITELJICA, UPOKOJENKA
JURČEK NOWAKK, ROJ. 2. 3. 1963, DOMžALE, PREŠERNOVA
CESTA 30, AVTOELEKTRIK, PROSTOVOLJEC
STANISLAV žIBERT, ROJ. 5. 9. 1955, RAČNI VRH, RAČNI VRH
19, KEMIJSKI TEHNIK, UPOKOJENEC
JULIJA STOPAR, ROJ. 31. 3. 1996, PRESERJE PRI
RADOMLJAH, PELECHOVA CESTA 69, DIJAKINJA, DIJAKINJA
Številka liste: 8
Ime liste: SOCIALNI DEMOKRATI IN SOLIDARNOST
1.	UROŠ BREZNIK, ROJ. 2. 4. 1971, DOMžALE, VODOVODNA CESTA 21, KOMERCIALIST, DIREKTOR
2.	MATEJA KEGEL KOZLEVČAR, ROJ. 1. 2. 1983, RADOMLJE, TRIGLAVSKA ULICA 2, DIPL. ORGANIZATORKA-MANAGERKA, VODJA PROJEKTOV, ORGANIZACIJE DOGODKOV
3.	LENART ZAJC, ROJ. 10. 10. 1967, žEJE, žEJE 31B, JEZIKOSLOVNI TEHNIK, PISATELJ
slamnik@kd-domzale.si
lokalne volitve 2014
4.	SASA DRAGAR MILANOVIC, ROJ. 19. 7. 1969, DOB, ULICA 7. AVGUSTA 29, MAG. PRAV. ZNAN.,UNIV. DIPL. PRAVNIK, GLAVNA INŠPEKTORICA ZA KMETIJSTVO IN OKOLJE
5.	TOMAŽ HREN, ROJ. 15. 11. 1974, PODREČJE, PODREČJE 2A, UNIV. DIPL. INŽ. ELEKTROTEHNIKE, PROJEKTANT
6.	NATAŠA BELLE, ROJ. 7. 7. 1947, DOMŽALE, ULICA IVANA PENGOVA 10, USNJARSKI TEHNIK, UPOKOJENKA
7.	MARJAN RAVNIKAR, ROJ. 11. 7. 1956, ZABORŠT, POT ZA BISTRICO 28, UNIV. DIPL. INŽ. KEMIJSKE TEHNOLOGIJE, POMOČNIK RAVNATELJA SREDNJE ŠOLE DOMŽALE
8.	TAJA JACQUELINE GUBENŠEK, ROJ. 8. 6. 1965, DOMŽALE, MIKLOŠIČEVA ULICA 19, SAMOSTOJNA USTVARJALKA V KULTURI, KUSTODINJA
9.	DR. FRANC HABE, ROJ. 16. 11. 1943, DOMŽALE, ROJSKA CESTA 31, UNIV. PROF., DR. ZNANOSTI, UPOKOJENEC
10.	IRENA ZAJC, ROJ. 24. 9. 1967, MALA LOKA, MALA LOKA 22, UNIV. DIPL. SOCIALNA DELAVKA, PREDSEDNICA DRUŠTVA
11.	PAVEL PEVEC, ROJ. 16. 6. 1952, DOMŽALE, STARETOVA ULICA 6, VIŠJI UPRAVNI DELAVEC, KOORDINATOR JSKD OI DOMŽALE
12.	HANA TRTNIK, ROJ. 20. 6. 1992, ŽEJE, ŽEJE 31, GIMNAZIJSKI MATURANT, STREŽBA V LOKALU
13.	FRANCI GERBEC, ROJ. 25. 8. 1943, DOMŽALE, MASARYKOVA ULICA 12, UNIV. DIPL. PRAVNIK, UPOKOJENEC
14.	TADEJA MARINIČ, ROJ. 29. 9. 1990, DOMŽALE, GOSTIČEVA ULICA 24, EKONOMSKI TEHNIK, BREZPOSELNA
15.	TOMISLAV ŠTRUKELJ, ROJ. 11. 9. 1956, DOMŽALE, GREGORČIČEVA ULICA 4, UNIV. DIPL. INŽ. ELEKTROTEHNIKE, TEHNIČNI DIREKTOR
16.	RUDOLF KRIŽANIČ, ROJ. 8. 7. 1951, DOMŽALE, PREŠERNOVA CESTA 33, REŽISER, UPOKOJENEC
ZELENA
lLICIJA
Številka liste: 9
Ime liste: ZELENA KOALICIJA
1.	FRANC ČERNAGOJ, ROJ. 13. 3. 1959, DOMŽALE, ŽUPANČIČEVA ULICA 4, PRODAJALEC, VODJA LOGISTIKE
2.	JASMINA NACHBAR, ROJ. 7. 10. 1965, DOMŽALE, ŽUPANČIČEVA ULICA 4, EKONOMSKO-KOMERCIALNI TEHNIK, REFERENT KREDITNEGA POSLOVANJA
3.	SILVESTER SILVO GOROPEČNIK, ROJ. 24. 3. 1968, DOMŽALE, SAVSKA CESTA 44, KUHAR, DELAVEC V ŠPORTU
4.	ALEKSANDRA MUNSTEIN, ROJ. 19. 12. 1962, DOMŽALE, ŽUPANČIČEVA ULICA 1A, EKONOMIST, BREZ ZAPOSLITVE
5.	ANDREJ KOVAČ, ROJ. 22. 10. 1988, DOMŽALE, LJUBLJANSKA CESTA 112, TRGOVSKI POSLOVODJA, DELAVEC V GOSTINSTVU
6.	NINA KOBE, ROJ. 17. 7. 1984, DRAGOMELJ, DRAGOMELJ 14, VIŠJI UPRAVNI DELAVEC, POSLOVNI SEKRETAR
7.	ROK BERGANT, ROJ. 8. 6. 1990, PŠATA, PŠATA 20, ING. KMETIJSTVA IN KRAJINE, BREZ ZAPOSLITVE
8.	ZDENKA HIRŠMAN JERAJ, ROJ. 3. 11. 1956, VIR, UMEKOVA ULICA 4, GRADBENI TEHNIK, BREZ ZAPOSLITVE
9.	MARKO KOBE, ROJ. 20. 4. 1974, DRAGOMELJ, DRAGOMELJ 14, PEK, PEK
10.	GREGOR ČERNAGOJ, ROJ. 8. 8. 1988, DOMŽALE, ŠTUDLJANSKA CESTA 10A, ELEKTRO TEHNIK, DELAVEC V PROIZVODNJI
Številka liste: 10
Ime liste: ZVEZA ZA PRIHODNOST
0
1.	GREGOR HORVATIC, ROJ. 21. 12. 1977, DOB, VODNIKOVA ULICA 14, USNJARSKI TEHNIK, LOGISTIK
2.	ALEKSANDRA PALISKA, ROJ. 9. 8. 1978, VIR, DVORŽAKOVA ULICA 3, EKONOMSKI TEHNIK, RAČUNOVODJA
3.	MITJA TOPOLOVEC, ROJ. 16. 7. 1979, ČEŠENIK, ČEŠENIK 13A, STROJNI TEHNIK, ANALITIK PROIZVODNJE
4.	MONIKA KODERMAN, ROJ. 29. 4. 1991, ZAGORICA PRI ROVAH, ZAGORICA PRI ROVAH 8, KOZMETIČNI TEHNIK, ŠTUDENTKA
Številka liste: 11
Ime liste: POZITIVNA SLOVENIJA
1.	SAŠA KOS, ROJ. 2. 5. 1953, DOMŽALE, ULICA IVANA PENGOVA 20, PROFESORICA, NEKDANJA POSLANKA DZ RS
2.	JOSIP FILEŠ, ROJ. 14. 1. 1951, SV. TROJICA, SV. TROJICA 82, EKONOMIST, UPOKOJENEC
3.	HELENA FILEŠ, ROJ. 23. 6. 1954, SV. TROJICA, SV. TROJICA 82, DIPL. ORG. DELA, UPOKOJENKA
4.	MIHA KOTNIK, ROJ. 2. 12. 1977, DOMŽALE, LJUBLJANSKA CESTA 119A, DIPL. EKONOMIST, DIREKTOR
5.	MAŠA SUŠNIK, ROJ. 10. 5. 1986, IHAN, ŠOLSKA ULICA 7B, EKONOMIST, RAČUNOVODKINJA
6.	ZLATKO ŠAFARIČ, ROJ. 19. 6. 1961, DOMŽALE, LJUBLJANSKA CESTA 91, DR. MEDICINE, ALTERNATIVNA MEDICINA
7.	MARINA LENČEK, ROJ. 7. 2. 1954, ŽEJE, ŽEJE 38, UNIKATNA OBLIKOVALKA, PODJETNICA
8.	ROBERT GOLIČ, ROJ. 7. 5. 1971, DOMŽALE, STOBOVSKA CESTA 10A, DIPL. INŽ. SPEC., LETALSKI NADZORNIK
9.	MAGDALENA VODNIK, ROJ. 26. 6. 1945, DOMŽALE, VODOVODNA ULICA 15, KROJAČ, UPOKOJENKA
10.	ABDULA HAJDINI, ROJ. 14. 10. 1971, DOMŽALE, LJUBLJANSKA CESTA 97, GOSTINEC, PODJETNIK
11.	MARJETA TOMŠE, ROJ. 10. 7. 1948, DOMŽALE, STOBOVSKA CESTA 11B, PREDMETNA UČITELJICA, UPOKOJENKA
12.	LUKA GRAD, ROJ. 16. 12. 1973, SR. JARŠE, ULICA HERMANA POTOČNIKA 14, UNIV. DIPL. SOCIOLOG, ZAVAROVALNIŠKI AGENT
13.	IRENA MIHELIČ, ROJ. 19. 10. 1971, DOMŽALE, TRUBARJEVA ULICA 11, FRIZER, PODJETNICA
14.	HISMET RAMADANI, ROJ. 29. 5. 1980, DOMŽALE, LJUBLJANSKA CESTA 87, GOSTINEC, PODJETNIK
15.	VERA KRAMAR, ROJ. 3. 1. 1962, IHAN, ČEŠMINOVA CESTA 5, PRODAJALEC, PRODAJALKA
16.	JANEZ STARIČ, ROJ. 10. 6. 1957, DOMŽALE, ULICA NIKOLA TESLA 16, DIPL. IND. OBLIKOVALEC, USLUŽBENEC
17.	VESELKA DUKANOVIČ, ROJ. 5. 1. 1959, DOMŽALE, ULICA IVANA PENGOVA 20, ADMINISTRATIVNI TEHNIK, USLUŽBENKA
18.	BRUNO TURK, ROJ. 7. 12. 1962, DOMŽALE, LJUBLJANSKA CESTA 76, GOSTINSKI TEHNIK, PODJETNIK
19.	BARBARA LOGAR GOLIČ, ROJ. 4. 4. 1973, DOMŽALE, STOBOVSKA CESTA 10A, LABORATORIJSKI TEHNIK, LABORANTKA
20.	MARIO KOLAC, ROJ. 29. 5. 1983, DOMŽALE, LJUBLJANSKA CESTA 14, OPTIK, PODJETNIK
21.	JERICA MOVRIN, ROJ. 8. 4. 1976, DOMŽALE, PREŠERNOVA CESTA 27, ZDRAVSTVENI TEHNIK, OPTIK V DRUŽINSKEM PODJETJU
22.	ANŽE KRIŽMAN, ROJ. 25. 12. 1979, RADOMLJE, POD HRIBOM 18B, SLIKOPLESKAR, PODJETNIK
23.	DANIELA KRALJ, ROJ. 4. 6. 1948, DOMŽALE, VODOVODNA ULICA 9, PRODAJALKA, UPOKOJENKA
24.	SREČKO BRODAR, ROJ. 26. 6. 1966, HUDO, KOVAŠKA CESTA 14, STROJNI TEHNIK, USLUŽBENEC
25.	ALENKA DOLJAK, ROJ. 19. 5. 1952, DOMŽALE, TABOR 7, TEKSTILNI TEHNIK, UPOKOJENKA
26.	FRANC NARDIN, ROJ. 22. 4. 1948, DOMŽALE, OBRTNIŠKA ULICA 13B, USNJARSKI TEHNIK, UPOKOJENEC
27.	VIKTORIJA TUREL, ROJ. 8. 2. 1972, NOŽICE, PIONIRSKA ULICA 3, EKONOMSKI TEHNIK, USLUŽBENKA
28.	EMA NARDIN, ROJ. 14. 11. 1952, DOMŽALE, OBRTNIŠKA ULICA 13B, USNJARSKI TEHNIK, UPOKOJENKA
29.	MARIJA BALOH, ROJ. 10. 2. 1961, DOMŽALE, MAČKOVCI 24, FRIZER, SPREJEM IN IZDAJA TEKSTILA
30.	URŠKA JERAM, ROJ. 26. 10. 1987, DOMŽALE, LJUBLJANSKA CESTA 84, FRIZER, FRIZERKA
31.	MIRA PRELOVŠEK, ROJ. 29. 9. 1962, DOMŽALE, BUKOVČEVA ULICA 22, PRODAJALEC, PRODAJALKA
ZVE2A ZA PBIH0ONQST
Številka liste: 12
Ime liste: LISTA ZA DOMŽALE
1.	METOD MARČUN, ROJ. 4. 5. 1961, RADOMLJE, PREŠERNOVA CESTA 37, ING. STROJNIŠTVA, SAMOSTOJNI PODJETNIK
2.	MANCA KUNAVAR, ROJ. 15. 1. 1989, SR. JARŠE, MLINSKA CESTA 4, PRAVNIK, PRAVNIK
3.	JOŽEF VUNŠEK, ROJ. 8. 2. 1948, PRESERJE PRI RADOMLJAH, KAJUHOVA ULICA 12, KOMERCIALIST, UPOKOJENEC
4.	ŠPELA TAVČAR, ROJ. 27. 2. 1986, DOMŽALE, CANKARJEVA ULICA 4A, EKONOMSKI TEHNIK, VODJA SERVISA
5.	FLORJAN ZABRET, ROJ. 24. 4. 1955, KRTINA, KRTINA 28B, MAG. ORGANIZACIJSKIH ZNANOSTI, UPOKOJENEC
6.	MAŠA JUVAN, ROJ. 27. 3. 1988, DOMŽALE, KRAKOVSKA CESTA 8, EKONOMSKI TEHNIK, NATAKARICA
7.	ROMAN HRIBAR, ROJ. 11. 7. 1960, IHAN, IHANSKA CESTA 3, ING. GRADBENIŠTVA, VODJA PROIZVODNJE
8.	POLONA GABERŠEK, ROJ. 22. 1. 1987, ČEŠENIK, ČEŠENIK 7, DIPL. ING. ŽIVINOREJE, SAMOSTOJNI PODJETNIK
9.	TOMAŽ KARLOVŠEK, ROJ. 13. 7. 1964, DOMŽALE, ZORANINA ULICA 4, TEKSTILNI ING. STROJNIŠTVA, PODJETNIK
10.	ANDREJA ZABRET, ROJ. 5. 3. 1969, ŠKRJANČEVO, ŠKRJANČEVO 100, DIPL. EKONOMIST, PODJETNIK
11.	MIROSLAV ZIDAR, ROJ. 15. 4. 1941, ZABORŠT, POT ZA BISTRICO 19, STROJNI TEHNIK, UPOKOJENEC
12.	NATAŠA ŽNIDARŠIČ, ROJ. 16. 11. 1965, VIR, PAPIRNIŠKA CESTA 11, TEKSTILNI TEHNIK, REFERENT ZA SKLEPANJE ZAVAROVANJ
13.	BOŠTJAN LUTAR, ROJ. 24. 3. 1973, RADOMLJE, POD HRIBOM 6, EKONOMIST, KOMERCIALIST
14.	VLADISLAVA RAMOVŽ, ROJ. 6. 3. 1964, ŽEJE, ŽEJE 18A, EKONOMIST, VIŠJI KOMERCIALIST
15.	JERNEJ ŽAJDELA, ROJ. 6. 1. 1975, DOMŽALE, TRUBARJEVA ULICA 14, MAG. PRAVA IN MANAGEMENT NEPREMIČNIN, TEHNIČNO KOMERCIALNI PREDSTAVNIK
16.	TJAŠA JERMAN, ROJ. 21. 6. 1993, SP. JARŠE, GROHARJEVA ULICA 9, ŠTUDENT FDV, ŠTUDENT
17.	ALJOŠA GROŠELJ, ROJ. 31. 3. 1989, ZABORŠT, POT ZA BISTRICO 50, UNIV. DIPL. KEMIK, RAZISKOVALEC
18.	ANDREJA MARČUN, ROJ. 21. 5. 1989, RADOMLJE, OPEKARNIŠKA ULICA 10, AKADEMSKA GLASBENICA, UČITELJICA FLAVTE
19.	NIKOLAJ KITIN, ROJ. 19. 9. 1946, DOMŽALE, MIKLOŠIČEVA ULICA 4B, ŽIVILSKI TEHNOLOG, UPOKOJENEC
20.	ERNA ŽABJEK, ROJ. 30. 8. 1951, ROVA, KOLOVŠKA CESTA 2, DIPL. EKONOMIST, UPOKOJENKA
21.	ANTON PESTOTNIK, ROJ. 3. 8. 1955, PODREČJE, PODREČJE 89, KEMIJSKI TEHNIK, NEZAPOSLEN
22.	KAJA ČOKAN, ROJ. 15. 11. 1992, DOMŽALE, PREČNA ULICA 6, DIPL. EKONOMIST, ŠTUDENT
23.	MIRAN TARTARA, ROJ. 26. 11. 1963, SR. JARŠE, VOLFOVA ULICA 15, DIPL. SANITARNI INŠPEKTOR, DIREKTOR
24.	MINKA ŠEBENIK, ROJ. 10. 8. 1968, RADOMLJE, CESTA RADOMELJSKE ČETE 31, KOMERCIALIST, PODJETNIK
25.	MITJA GERIČ, ROJ. 27. 1. 1985, BREZOVICA PRI DOBU, BREZOVICA PRI DOBU 2, FRIZER, FRIZER
26.	BRANKO KRALJ, ROJ. 1. 7. 1973, NOŽICE, GOSTIČEVA CESTA 58A, ELEKTRO TEHNIK, VZDRŽEVALEC
27.	PETRA KOMPARE RABIČ, ROJ. 18. 12. 1971, HUDO, PREŠERNOVA CESTA 83, DIPL. EKONOMISTKA, SKRBNICA BLAGOVNE ZNAMKE
28.	MARKO CERAR, ROJ. 23. 5. 1967, HUDO, HUJSKA CESTA 21, PROJEKTANT, PROJEKTIRANJE
29.	STANKO ŠINKOVEC, ROJ. 30. 8. 1961, DOMŽALE, SAVSKA CESTA 51A, AVTOELEKTRIKAR, AVTOBUSNI PREVOZNIK
30.	MARTINA ŠRAJ, ROJ. 21. 9. 1992, RADOMLJE, PREŠERNOVA CESTA 35, GIMNAZIJSKI MATURANT, ŠTUDENT
31.	IGOR JERETINA, ROJ. 31. 3. 1975, RADOMLJE, TRIGLAVSKA ULICA 3, VIŠJI UPRAVNI DELAVEC, DIREKTOR
Toni Dragar
LTD
IMMIiMBPBMIilllH
Številka liste: 13
Ime liste: LTD - TONI DRAGAR - LISTA ZA VSE GENERACIJE
1.	TONI DRAGAR, ROJ. 7. 5. 1961, IHAN, NA LEDINAH 1A, DIPL. EKONOMIST, ŽUPAN OBČINE DOMŽALE
2.	RENATA KOSEC, ROJ. 7. 9. 1978, DOMŽALE, ULICA MATIJE TOMCA 2, UNIV. DIPL. POLITOLOG, MAG. ZNANOSTI, SVETOVALKA ZA ODNOSE Z JAVNOSTMI
3.	JOŠKO KOROŠEC, ROJ. 24. 5. 1968, PRESERJE PRI RADOMLJAH, TOVARNIŠKA ULICA 23, STROJNI TEHNIK, VODJA VZDRŽEVANJA
4.	ANDREJA POGAČNIK JARC, ROJ. 24. 3. 1947, DOMŽALE, PREŠERNOVA CESTA 43, PREDMETNA UČITELJICA KEMIJE IN BIOLOGIJE, PODŽUPANJA OBČINE DOMŽALE
5.	STANE KOVAČ, ROJ. 2. 4. 1962, DOMŽALE, LJUBLJANSKA CESTA 112, KUHAR, SAMOSTOJNI PODJETNIK
6.	DAMJANA KOROŠEC, ROJ. 1. 3. 1965, DOMŽALE, LJUBLJANSKA CESTA 80, PROF. RAZREDNEGA POUKA, RAVNATELJICA
7.	MAKSIMILJAN KARBA, ROJ. 4. 9. 1947, PODREČJE, PODREČJE 22, POLICIST, UPOKOJENEC
8.	MARJETKA KRISTAN, ROJ. 8. 7. 1962, SR. JARŠE, JARŠKA CESTA 39, EKONOMSKI TEHNIK, POSLOVODKINJA
9.	JANEZ AVSEC, ROJ. 26. 9. 1968, STUDENEC PRI KRTINI, STUDENEC PRI KRTINI 7, ING. MEDIJSKE PRODUKCIJE, SISTEMSKI ADMINISTRATOR
10.	MARJETA RODE, ROJ. 19. 1. 1977, HOMEC, GOSTIČEVA CESTA 19, EKONOMSKI-KOMERCIALNI TEHNIK, RAČUNOVODKINJA
11.	ANŽE KOROŠEC, ROJ. 3. 3. 1979, DOMŽALE, SAVSKA CESTA 11A, GIMNAZIJSKI MATURANT, DIREKTOR
12.	SONJA PAVLIŠIČ, ROJ. 5. 8. 1975, DEPALA VAS, DEPALA VAS 64, DIPL. VZGOJITELJICA PREDŠOLSKIH OTROK, VZGOJITELJICA
13.	JANEZ BRECELJNIK, ROJ. 27. 7. 1949, PRESERJE PRI RADOMLJAH, PELECHOVA CESTA 3A, STROJNI TEHNIK, UPOKOJENEC
14.	ELVIRA ROŠIC KLJUČANIN, ROJ. 18. 5. 1973, DOMŽALE, SLAMNIKARSKA CESTA 2, POSLOVNI SEKRETAR, ADMINISTRATORKA,TRENERKA ŽKD LEDITA
15.	GAŠPER KOPITAR, ROJ. 15. 1. 1982, PRELOG, STARA CESTA 7, UNIV. DIPL. PROFESOR ANGLEŠKEGA JEZIKA, UČITELJ ANGLEŠKEGA JEZIKA
16.	AJDA VODLAN, ROJ. 4. 9. 1990, SP. JARŠE, ŠOLSKA ULICA 10, ŠTUDENTKA, ŠTUDENTKA
17.	MATEJ PRIMOŽIČ, ROJ. 15. 2. 1977, DOMŽALE, PREČNA ULICA 16, UNIV. DIPL. SOCIOLOG, VODJA PROJEKTOV
18.	VESNA MILOJEVIC, ROJ. 28. 4. 1976, DOMŽALE, POTOČNIKOVA ULICA 5, DR. MEDICINE, SPECIALIZANTKA DRUŽINSKE MEDICINE
19.	ANDRAŽ PUSTOTNIK, ROJ. 11. 5. 1987, ŠKRJANČEVO, ŠKRJANČEVO 15A, EKONOMIST, STROKOVNI SODELAVEC
20.	KLEMENTINA VISENJAK PAVLI, ROJ. 30. 11. 1971, DOMŽALE, ULICA NIKOLA TESLA 9A, UPRAVNI ORGANIZATOR, DIREKTORICA
21.	MILAN PEVEC, ROJ. 1. 8. 1969, VIR, ZOISOVA ULICA 39, KOVINOSTRUGAR, VODJA SKLADIŠČA
22.	JANA GOROPEČNIK, ROJ. 29. 10. 1987, DOMŽALE, SAVSKA CESTA 43, DIPLOMANTKA UPRAVNIH VED, SVETOVALKA
23.	JOŽE ROŽMAN, ROJ. 12. 2. 1959, PŠATA, PŠATA 41, KOMERCIALNI TEHNIK, DIREKTOR
24.	DALIBOR STEVANOVIC, ROJ. 27. 9. 1984, DOMŽALE, ULICA NIKOLA TESLA 17, EKONOMSKI TEHNIK, VRHUNSKI ŠPORTNIK - NOGOMETAŠ
25.	MIHA KOLENC, ROJ. 15. 8. 1979, ZABORŠT, IHANSKA CESTA 8, DIPL. INŽ. GRAF-TEH., GRAFIČNA PRIPRAVA IN TISK
26.	IVANA BRODAR, ROJ. 26. 4. 1932, HUDO, KOVAŠKA CESTA 14, GOSPODINJA, UPOKOJENKA
27.	FRANC ANŽIN, ROJ. 27. 3. 1950, SP. JARŠE, JELOVŠKOVA ULICA 14A, UNIV. DIPL. PRAVNIK, UPOKOJENEC
28.	JURE SUŠNIK, ROJ. 19. 10. 1983, VIR, ZOISOVA ULICA 30, AVTOELEKTRIKAR, DIREKTOR
29.	ANTON OMAHNA, ROJ. 21. 8. 1973, SV. TROJICA, SV. TROJICA 1A, LESAR ŠIROKEGA POKLICA, IZDELOVANJE IN UČENJE DIATONIČNE HARMONIKE
LOKALNE VOLITVE 2014
slamnik@kd-domzale.si
30.	IGOR JERMAN, ROJ. 12. 7. 1975, DEPALA VAS, DEPALA VAS 47, STROJNI TEHNIK, VRHUNSKI ŠPORTNIK - MOTORIST
31.	TEJA GREGORIN, ROJ. 29. 6. 1980, IHAN, POKOPALIŠKA CESTA 2, ŠTUDENTKA, VRHUNSKA ŠPORTNICA -BIATLONKA
Številka liste:i4
Ime liste: SLS - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA
1.	JAKOB SMOLNIKAR, ROJ. 22. 9. 1968, GORJUŠA, GORJUŠA 9A, INŽ. AGRONOMIJE, KMETOVALEC
2.	ROZALIJA GABERŠEK, ROJ. 29. 12. 1982, ČEŠENIK, ČEŠENIK 7, DIPL. ING. ZOOTEHNIKE, KMETIJSKA SVETOVALKA
3.	EMIL REMS, ROJ. 27. 1. 1964, ŽIČE, ŽIČE 8, AVTOLIČAR, KMET
4.	FRANČIŠKA ROŽIČ, ROJ. 20. 3. 1950, SV. TROJICA, SV. TROJICA 5, REJNICA, UPOKOJENKA
5.	ANTON GRILJ, ROJ. 1. 10. 1947, DOMŽALE, VODNIKOVA ULICA 4, UNIV. DIPL. ING. ELEKTROTEHNIKE, UPOKOJENEC
6.	POLONCA RAVNIKAR, ROJ. 7. 2. 1951, SV. TROJICA, SV. TROJICA 8, KMETOVALKA, UPOKOJENKA
7.	JANKO CENCELJ, ROJ. 17. 8. 1967, LAZE PRI DOMŽALAH, LAZE PRI DOMŽALAH 3, OBDELOVALEC KOVIN, LESNI MANIPULANT
8.	ROZALIJA GABERŠEK, ROJ. 29. 8. 1955, ČEŠENIK, ČEŠENIK 7, KMETOVALKA, UPOKOJENKA
9.	JANEZ HRIBAR, ROJ. 25. 6. 1939, BRDO, BRDO 15, KMETIJSKI TEHNIK, UPOKOJENEC
10.	MARJETKA MAYR, ROJ. 13. 12. 1952, PŠATA, PŠATA 12A, GIMNAZIJSKI MATURANT, UPOKOJENKA
11.	MARJAN KOKALJ, ROJ. 6. 4. 1959, DRAGOMELJ, DRAGOMELJ 11A, KOVINAR, KMETOVALEC
12.	ROK RAVNIKAR, ROJ. 5. 7. 1977, SV. TROJICA, SV. TROJICA 8, DR. MEDICINE, ZDRAVNIK - SPECIALIZANT
Voli se 31 (enaintrideset) članov občinskega sveta.
Volivec glasuje tako, da obkroži zaporedno številko liste kandidatov, za katero glasuje. Če želi dati posameznemu kandidatu z liste preferenčni glas, pa vpiše v za to določen prostor pri listi zaporedno številko kandidata z liste, ki mu daje preferenčni glas.
Občina Domžale Občinska volilna komisija
Številka: 0410-24/2014	Predsednik
Datum: 17. 9. 2014	Mag. Boian Arh, univ. dipl. pravnik, l. r.
SEZNAM POTRJENIH KANDIDATOV ZA VOLITVE ČLANOV SVETA KRAJEVNE SKUPNOSTI DOB
1. VOLILNA ENOTA
Volilna enota zajema naselji Dob in Gorjuša.
1.	JAKOB SMOLNIKAR, ROJ. 22. 9. 1968, GORJUŠA, GORJUŠA 9A, ING. AGRONOMIJE, KMETOVALEC
PREDLAGATELJ: JANEZ SMOLNIKAR IN SKUPINA VOLIVCEV
2.	FELIKS LAMPRET, ROJ. 18. 5. 1953, DOB, LJUBLJANSKA CESTA 30, POKLICNI VOZNIK, UPOKOJENEC PREDLAGATELJ: ROBERT HROVAT IN SKUPINA VOLIVCEV
3.	MARJAN KODERMAN, ROJ. 27. 8. 1953, GORJUŠA, GORJUŠA 25, PAPIRNIČAR, UPOKOJENEC
PREDLAGATELJ: MARIJA KODERMAN IN SKUPINA VOLIVCEV
4.	IGOR LESKOVŠEK, ROJ. 6. 1. 1976, DOB, GUBČEVA ULICA 4, GRADBENI TEHNIK, PODJETNIK
PREDLAGATELJ: MARTINA LESKOVŠEK IN SKUPINA VOLIVCEV
5.	FRANC GOTAR, ROJ. 3. 5. 1935, DOB, TAVČARJEVA ULICA 1, ŠOFER, UPOKOJENEC
PREDLAGATELJ: PETER PENGAL IN SKUPINA VOLIVCEV
6.	VERA VOJSKA, ROJ. 10. 1. 1953, DOB, PREŠERNOVA ULICA 1, PREDMETNA UČITELJICA SLOVENSKEGA JEZIKA IN ZGODOVINE, UPOKOJENEC
PREDLAGATELJ: PETER PENGAL IN SKUPINA VOLIVCEV
7.	MARJAN CERAR, ROJ. 24. 11. 1966, DOB, LJUBLJANSKA CESTA 25, GRAFIK, IZMENOVODJA PREDLAGATELJ: PETER PENGAL IN SKUPINA VOLIVCEV
8.	MARJAN GRČAR, ROJ. 7. 2. 1963, DOB, ŽUPANČIČEVA ULICA 1, STROJNI TEHNIK, KOMERCIALIST
PREDLAGATELJ: JANEZ GRANDOVEC IN SKUPINA VOLIVCEV
9.	PAVEL CERAR, ROJ. 29. 6. 1942, DOB, GUBČEVA ULICA 14, MIZAR, UPOKOJENEC
PREDLAGATELJ: DeSUS - DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE
V	prvi volilni enoti se voli 5 (pet) kandidatov. 2. VOLILNA ENOTA
Volilna enota zajema naselja Črnelo, Turnše, Češenik in Želodnik.
1.	POLONA GABERŠEK, ROJ. 22. 1. 1987, ČEŠENIK, ČEŠENIK 7, DIPL. ING. ŽIVINOREJE, KMETOVALKA PREDLAGATELJ: FRANC OSOLIN IN SKUPINA VOLIVCEV
2.	STANISLAV RENER, ROJ. 29. 4. 1963, TURNŠE, TURNŠE 43, ELEKTRO TEHNIK, UČITELJ
PREDLAGATELJ: FRANC OSOLIN IN SKUPINA VOLIVCEV
V	drugi volilni enoti se volita 2 (dva) kandidata.
3. VOLILNA ENOTA
Volilna enota zajema naselja Brezovica pri Dobu, Laze pri Domžalah, Sv. Trojica in žeje.
1.	LENART ZAJC, ROJ. 10. 10. 1967, ŽEJE, ŽEJE 31B, JEZIKOSLOVNI TEHNIK, PISATELJ PREDLAGATELJ: SD - SOCIALNI DEMOKRATI
2.	HANA TRTNIK, ROJ. 20. 6. 1992, ŽEJE, ŽEJE 31, GIMNAZIJSKI MATURANT, STREŽBA V LOKALU
PREDLAGATELJ: SD - SOCIALNI DEMOKRATI
3.	MITJA GERIČ, ROJ. 27. 1. 1985, BREZOVICA PRI DOBU, BREZOVICA PRI DOBU 2, FRIZER, FRIZER PREDLAGATELJ: LISTA ZA DOMŽALE
4.	VLADISLAVA RAMOVŽ, ROJ. 6. 3. 1964, ŽEJE, ŽEJE 18A, KOMERCIALIST-EKONOMIST, VIŠJI KOMERCIALIST PREDLAGATELJ: LISTA ZA DOMŽALE
5.	JANKO CENCELJ, ROJ. 17. 8. 1967, LAZE PRI DOMŽALAH, LAZE 3, LESNI MANIPULANT, LESNI MANIPULANT
PREDLAGATELJ: ROK RAVNIKAR IN SKUPINA VOLIVCEV
6.	MARIJA RAVNIKAR, ROJ. 17. 11. 1971, SV. TROJICA, SV. TROJICA 8, INŽ. METALURGIJE, POMOČNICA VODJE PODROČJA
PREDLAGATELJ: ROK RAVNIKAR IN SKUPINA VOLIVCEV V tretji volilni enoti se volita 2 (dva) kandidata.
Občina Domžale Občinska volilna komisija
Številka: 0410-25/2014	Predsednik
Datum: 17. 9. 2014	Mag. Boian Arh, univ. dipl. pravnik, l. r.
SEZNAM POTRJENIH KANDIDATOV ZA VOLITVE ČLANOV SVETA KRAJEVNE SKUPNOSTI DRAGOMELJ-PŠATA
VOLILNA ENOTA zajema območje celotne krajevne skupnosti Dragomelj-Pšata.
1.	MARKO KRALJ, ROJ. 25. 10. 1974, PŠATA, PŠATA 45, STROJNI TEHNIK, SAMOSTOJNI PODJETNIK
PREDLAGATELJ: JOŽE ROžMAN IN SKUPINA VOLIVCEV
2.	LIDIJA ROJEC, ROJ. 27. 3. 1962, PŠATA, PŠATA 95, EKONOMIST, EKONOMISTKA
PREDLAGATELJ: JOŽE ROŽMAN IN SKUPINA VOLIVCEV
3.	GREGOR HAFNER, ROJ. 21. 11. 1984, PŠATA, PŠATA 74, DIPL. EKONOMIST, KOMERCIALIST
PREDLAGATELJ: JOŽE ROŽMAN IN SKUPINA VOLIVCEV
4.	MARJETKA MAYR, ROJ. 13. 12. 1952, PŠATA, PŠATA 12A, UPOKOJENKA, UPOKOJENKA
PREDLAGATELJ: JOŽE ROŽMAN IN SKUPINA VOLIVCEV
5.	JOŽE RIHTAR, ROJ. 9. 5. 1958, PŠATA, PŠATA 93, MIZAR, KROJILEC BRTR
PREDLAGATELJ: JOŽE ROŽMAN IN SKUPINA VOLIVCEV
6.	MARJAN MALENŠEK, ROJ. 25. 8. 1958, DRAGOMELJ, DRAGOMELJ 95, SKLADIŠČNIK, SKLADIŠČNIK PREDLAGATELJ: SABINA KRUŠIČ IN SKUPINA VOLIVCEV
7.	KATJA NEMEC, ROJ. 8. 10. 1985, DRAGOMELJ, DRAGOMELJ 67, EKONOMIST, EKONOMISTKA
PREDLAGATELJ: SABINA KRUŠIČ IN SKUPINA VOLIVCEV
8.	DRAGO AMBROŽ, ROJ. 21. 10. 1951, DRAGOMELJ, DRAGOMELJ 62, DIPL. INŽ. STROJNIŠTVA, UPOKOJENEC PREDLAGATELJ: SABINA KRUŠIČ IN SKUPINA VOLIVCEV
9.	MARJAN MIRAI, ROJ. 9. 1. 1952, DRAGOMELJ, DRAGOMELJ 30, INFORMATIK, UPOKOJENEC
PREDLAGATELJ: ZaAB IN ZARES
10.	BRIT TA BILAČ, ROJ. 4. 12. 1968, DRAGOMELJ, DRAGOMELJ 150A, UNIV. DIPL. PREVAJALKA ZA NEMŠKI IN ANGLEŠKI JEZIK, PREVAJALKA
PREDLAGATELJ: ZaAB IN ZARES
11.	JANEZ MIVŠEK, ROJ. 9. 3. 1968, PŠATA, PŠATA 36, STROJNIK, STROJNIK
PREDLAGATELJ: SIMONA KRANJC IN SKUPINA VOLIVCEV V volilni enoti se voli 7 (sedem) kandidatov.
Občina Domžale Občinska volilna komisija
Številka: 0410-25/2014	predsednik
Datum: 17. 9. 2014	Mag. Boian Arh, univ. dipl. pravnik, l. r.
SEZNAM POTRJENIH KANDIDATOV ZA VOLITVE ČLANOV SVETA KRAJEVNE SKUPNOSTI HOMEC-NOŽICE
VOLILNA ENOTA zajema območje celotne krajevne skupnosti Homec-Nožice.
1.	ANDREJ REPANŠEK, ROJ. 18. 10. 1977, HOMEC, BOLKOVA ULICA 42, MESAR, SAMOSTOJNI PODJETNIK PREDLAGATELJ: MARJETA RODE IN SKUPINA VOLIVCEV
2.	GREGOR GORIUP, ROJ. 16. 4. 1980, HOMEC, BOLKOVA ULICA 3A, DIPL. EKONOMIST, DAVČNI SVETOVALEC PREDLAGATELJ: MARJETA RODE IN SKUPINA VOLIVCEV
3.	MARTA TRČEK, ROJ. 19. 6. 1977, HOMEC, BOLKOVA ULICA 8E, TURISTIČNI TEHNIK, ADMINISTRATIVNA DELA PREDLAGATELJ: MARJETA RODE IN SKUPINA VOLIVCEV
4.	MATJAŽ ZAJC, ROJ. 20. 3. 1967, NOŽICE, PIONIRSKA ULICA 18, MIZAR, POKLICNA KEMIJSKA ŠOLA, KEMIJSKI PROCESNIČAR
PREDLAGATELJ: MARJETA RODE IN SKUPINA VOLIVCEV
5.	LUCIJA ŠARC, ROJ. 19. 4. 1991, HOMEC, VIII. ULICA 9A, DIPL. SLOVENIST, DIPLOMANTKA ŠPANSKEGA JEZIKA IN KNJIŽEVNOSTI, ŠTUDENT
PREDLAGATELJ: MARJETA RODE IN SKUPINA VOLIVCEV
6.	FRANCI žULIČ, ROJ. 21. 10. 1964, HOMEC, II. ULICA 7, LESARSKI TEHNIK, TRGOVSKI ZASTOPNIK PREDLAGATELJ: MARJETA RODE IN SKUPINA VOLIVCEV
7.	MARTA BURJA, ROJ. 4. 6. 1959, NOžICE, GOSTIČEVA CESTA 54, EKONOMSKI TEHNIK, ADMINISTRATIVNI REFERENT PREDLAGATELJ: MARJETA RODE IN SKUPINA VOLIVCEV
8.	DARKO PEČE, ROJ. 18. 8. 1962, NOžICE, GRAŠIČEVA ULICA 11, MAG. LOGISTIKE, SPECIALIST ZA MANAGEMENT, ČASTNIK SLOVENSKE VOJSKE
PREDLAGATELJ: MARJETA RODE IN SKUPINA VOLIVCEV V volilni enoti se voli 7 (sedem) kandidatov.
Občina Domžale Občinska volilna komisija
Številka: 0410-25/2014	predsednik
Datum: 17. 9. 2014	Mag. Boian Arh, univ. dipl. pravnik, l. r.
SEZNAM POTRJENIH KANDIDATOV ZA VOLITVE ČLANOV SVETA KRAJEVNE SKUPNOSTI IHAN
1. VOLILNA ENOTA
Volilna enota zajema naselji Ihan in Selo pri Ihanu.
1.	MARTA FLORJANČIČ, ROJ. 30. 10. 1971, IHAN, TABORSKA CESTA 7, UPRAVNI TEHNIK, FINANČNI KNJIGOVODJA
PREDLAGATELJ: MATJAŽ FLORJANČIČ IN SKUPINA VOLIVCEV
2.	BRANKO SOJER, ROJ. 1. 10. 1974, IHAN, LIPOVA ULICA 11, MAG. MEDNARODNIH IN DIPLOMATSKIH ŠTUDIJ, POLICIJSKI INŠPEKTOR
PREDLAGATELJ: DUŠAN SOJER IN SKUPINA VOLIVCEV
3.	KATARINA KRALJ MARINČEK, ROJ. 26. 11. 1969, IHAN, LIPOVA ULICA 1, DIPL. POSLOVNA ADMINISTRATORKA, SAMOSTOJNA STROKOVNA SODELAVKA
PREDLAGATELJ: MATEVŽ LENIČ IN SKUPINA VOLIVCEV
4.	SAŠO ŽALJEC, ROJ. 15. 11. 1970, IHAN, LIPOVA ULICA 5, KMETOVALEC, SAMOSTOJNI PODJETNIK PREDLAGATELJ: ALEŠ LENČEK IN SKUPINA VOLIVCEV
5.	FERDINAND STARIN, ROJ. 23. 11. 1937, IHAN, BREZNIKOVA ULICA 66, STROJNI TEHNIK, UPOKOJENEC PREDLAGATELJ: DeSUS - DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE
6.	SABINA PIRŠ, ROJ. 11. 10. 1972, IHAN, BISTRIŠKA CESTA 2, DIPL. EKONOMIST, STROKOVNA SODELAVKA, SAMOSTOJNA PODJETNICA
PREDLAGATELJ: SMC - STRANKA MIRA CERARJA
7.	ROMAN HRIBAR, ROJ. 11. 7. 1960, IHAN, IHANSKA CESTA 3, ING. GRADBENIŠTVA, VODJA PROIZVODNJE PREDLAGATELJ: LISTA ZA DOMŽALE
V	prvi volilni enoti se voli 4 (štiri) kandidate. 2. VOLILNA ENOTA
Druga volilna enota zajema naselja Brdo, Dobovlje, Goričica pri Ihanu in Prelog.
1.	SAMO SVETLIN, ROJ. 31. 5. 1952, PRELOG, KROŽNA POT 5, MEHANIK, UPOKOJENEC
PREDLAGATELJ: SD - SOCIALNI DEMOKRATI
2.	VERONIKA CERAR, ROJ. 24. 1. 1980, GORIČICA PRI IHANU, GORIČICA PRI IHANU 7, VZGOJITELJICA PREDŠOLSKIH OTROK, VZGOJITELJICA
PREDLAGATELJ: IGNAC HRIBAR IN SKUPINA VOLIVCEV
3.	TOMAŽ VOZELJ, ROJ. 17. 12. 1964, BRDO PRI IHANU, BRDO 26, GOSTINSKI TEHNIK, MANAGER ZA HOTELE, RESTAVRACIJE IN CATERING
PREDLAGATELJ: IGNAC HRIBAR IN SKUPINA VOLIVCEV
4.	JANEZ GREGORIČ, ROJ. 12. 2. 1955, PRELOG, PRELOŠKA CESTA 3, KOMERCIALIST, SAMOSTOJNI PODJETNIK PREDLAGATELJ: PETER GREGORIČ IN SKUPINA VOLIVCEV
5.	ŠPELA KOVIČ, ROJ. 31. 7. 1984, PRELOG, STARA CESTA 6, EKONOMSKI TEHNIK, DRUŽINSKO PODJETJE PREDLAGATELJ: PETER GREGORIČ IN SKUPINA VOLIVCEV
6.	RUDI REPNIK, ROJ. 15. 3. 1973, GORIČICA PRI IHANU, GORIČICA PRI IHANU 27, DIPL. ING. STROJNIŠTVA, VODJA INVESTICIJSKIH PROJEKTOV
PREDLAGATELJ: PETER GREGORIČ IN SKUPINA VOLIVCEV
7.	MARIJA MAJHENIČ, ROJ. 29. 10. 1947, DOBOVLJE, DOBOVLJE 14, ING. USNJARSKE TEHNOLOGIJE, UPOKOJENKA PREDLAGATELJ: PETER GREGORIČ IN SKUPINA VOLIVCEV
V	drugi volilni enoti se voli 4 (štiri) kandidate. 3. VOLILNA ENOTA
Tretja volilna enota zajema naselji Bišče in Mala Loka.
1.	ANDREJ TRTNIK, ROJ. 8. 3. 1983, BIŠČE, BIŠČE 15A,GIMNAZIJSKI MATURANT, MONTER VARNOSTNIH SISTEMOV
PREDLAGATELJ: MIHA MIHOVILOVIČ IN SKUPINA VOLIVCEV
2.	IRENA ZAJC, ROJ. 24. 9. 1967, MALA LOKA, MALA LOKA 22,UNIV. DIPL. SOCIALNA DELAVKA, PREDSEDNICA DRUŠTVA
PREDLAGATELJ: SD - SOCIALNI DEMOKRATI
3.	MARKO FRECE, ROJ. 15. 4. 1945, BIŠČE, BIŠČE 32,UNIV. DIPL. ING. EL., UPOKOJENEC
PREDLAGATELJ: ROMAN KOS IN SKUPINA VOLIVCEV
V	tretji volilni enoti se voli 1 (en) kandidat.
Občina Domžale Občinska volilna komisija
Številka: 0410-25/2014	Predsednik
Datum: 17. 9. 2014	Mag. Boian Arh, univ. dipl. pravnik, l. r.
slamnik@kd-domzale.si
LOKALNE VOLITVE 2014
SEZNAM POTRJENIH KANDIDATOV ZA VOLITVE ČLANOV Sveta KRAJEVNE SKuPNOSTI
jarše-rodica
VOLILNA ENOTA zajema območje celotne krajevne skupnosti Jarše-Rodica.
1.	MARIJA SKOK, ROJ. 22. 5. 1947, RODICA, MIŠEVA ULICA 3, VARUHINJA, UPOKOJENKA
PREDLAGATELJ: DeSUS - DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE
2.	MIRAN TARTARA, ROJ. 26. 11. 1963, SR. JARŠE, VOLFOVA ULICA 15, DIPL. SANITARNI INŠPEKTOR, DIREKTOR PREDLAGATELJ: LISTA ZA DOMŽALE
3.	TJAŠA JERMAN, ROJ. 21. 6. 1993, SP. JARŠE, GROHARJEVA ULICA 9, ŠTUDENT FDV, ŠTUDENTKA PREDLAGATELJ: LISTA ZA DOMŽALE
4.	JANEZ JUHANT, ROJ. 3. 11. 1964, SP. JARŠE, JARŠKA CESTA 28, STROJNI MEHANIK, PROKURIST PREDLAGATELJ: SIMON KOBILCA IN SKUPINA VOLIVCEV
5.	TANJA ZGONC, ROJ. 28. 9. 1968, RODICA, MIŠEVA ULICA 16, EKONOMSKI TEHNIK, BREZPOSELNA PREDLAGATELJ: SIMON KOBILCA IN SKUPINA VOLIVCEV
6.	ROK URŠIČ, ROJ. 29. 6. 1980, SP. JARŠE, ŠOLSKA ULICA 3, EKONOMSKI TEHNIK, VODJA TRGOVINE PREDLAGATELJ: SIMON KOBILCA IN SKUPINA VOLIVCEV
7.	OLGA JOLANDA RAJHART, ROJ. 25. 3. 1948, RODICA, GROBLJE 2, ADMINISTRATORKA, UPOKOJENKA PREDLAGATELJ: SIMON KOBILCA IN SKUPINA VOLIVCEV
8.	ROMAN KERN, ROJ. 12. 10. 1981, ZG. JARŠE, INDUSTRIJSKA CESTA 2A, GASILEC, GASILEC
PREDLAGATELJ: SIMON KOBILCA IN SKUPINA VOLIVCEV
9.	STANISLAVA OSOLNIK, ROJ. 17. 12. 1953, SR. JARŠE, JARŠKA CESTA 35, KOMERCIALIST, UPOKOJENKA PREDLAGATELJ: SIMON KOBILCA IN SKUPINA VOLIVCEV
10.	ROBERT KOŠČAK, ROJ. 28. 7. 1987, SR. JARŠE, GOLČAJSKA ULICA 3, GASILEC, GASILEC
PREDLAGATELJ: SIMON KOBILCA IN SKUPINA VOLIVCEV
11.	ŽAN GOSTIČ, ROJ. 23. 4. 1994, RODICA, JARČEVA ULICA 8, ŠTUDENT, ŠTUDENT
PREDLAGATELJ: SMC - STRANKA MIRA CERARJA
12.	ANTON KOŠENINA, ROJ. 7. 10. 1952, ZG. JARŠE, GREGORČIČEVA ULICA 9, EKONOMSKI TEHNIK, UPOKOJENEC
PREDLAGATELJ: ANTON KOŠENINA IN SKUPINA VOLIVCEV
13.	PETRA ŽIBERT, ROJ. 7. 8. 1980, RODICA, FAJFARJEVA ULICA 11, TURISTIČNI TEHNIK, SLAŠČIČARKA PREDLAGATELJ: ANTON KOŠENINA IN SKUPINA VOLIVCEV
14.	JANEZ PIRNAT, ROJ. 28. 4. 1970, SP. JARŠE, JARŠKA CESTA 4, ELEKTROTEHNIK, ELEKTROTEHNIK
PREDLAGATELJ: ANTON KOŠENINA IN SKUPINA VOLIVCEV
15.	ŠPELA ČERNIVEC, ROJ. 15. 9. 1992, ZG. JARŠE, GREGORČIČEVA ULICA 4, EKONOMSKI TEHNIK, ŠTUDENTKA ZOOTEHNIKE-ŽIVINOREJE PREDLAGATELJ: ANTON KOŠENINA IN SKUPINA VOLIVCEV
16.	ANDREJ EMANUEL COTMAN, ROJ. 1. 9. 1990, ZG. JARŠE, INDUSTRIJSKA CESTA 8, MAG. FARMACIJE, MLADI RAZISKOVALEC
PREDLAGATELJ: ANTON KOŠENINA IN SKUPINA VOLIVCEV
17.	ANA ANŽUR COTMAN, ROJ. 28. 4. 1982, ZG. JARŠE, INDUSTRIJSKA CESTA 8, PROF. RAZREDNEGA POUKA, UČITELJICA
PREDLAGATELJ: ANTON KOŠENINA IN SKUPINA VOLIVCEV
18.	STANISLAV COTMAN, ROJ. 7. 5. 1954, ZG. JARŠE, INDUSTRIJSKA CESTA 8, MIZAR, UPOKOJENEC PREDLAGATELJ: ANTON KOŠENINA IN SKUPINA VOLIVCEV
19.	ŽANA MARIN, ROJ. 22. 7. 1993, SR. JARŠE, JARŠKA CESTA 51, ŠTUDENTKA, ŠTUDENTKA
PREDLAGATELJ: ANTON KOŠENINA IN SKUPINA VOLIVCEV
20.	TIMOTEJ ČIŽEK, ROJ. 24. 3. 1990, SR. JARŠE, RUDNIŠKA ULICA 11, UNIV. DIPL. INŽ. GRADBENIŠTVA, MAGISTRSKI ŠTUDENT
PREDLAGATELJ: ANTON KOŠENINA IN SKUPINA VOLIVCEV V volilni enoti se voli 9 (devet) kandidatov.
Občina Domžale Občinska volilna komisija
Številka: 0410-25/2014	Predsednik
Datum: 17. 9. 2014	Mag. Boian Arh, univ. dipl. pravnik, l. r.
seznam potrjenih kandidatov za volitve
ČLANOV SVETA KRAJEVNE SKuPNOSTI KRTINA
1. VOLILNA ENOT
Volilna enota zajema naselje Krtina.
1.	DUŠAN RAVNIKAR, ROJ. 9. 9. 1962,KRTINA, KRTINA 95A, AVTOKLEPAR, AVTOKLEPAR
PREDLAGATELJ: DUŠAN RAVNIKAR IN SKUPINA VOLIVCEV
2.	ANICA LAJEVEC, ROJ. 30. 7. 1960,KRTINA, KRTINA 30, PRODAJALEC, PRODAJALKA
PREDLAGATELJ: DUŠAN RAVNIKAR IN SKUPINA VOLIVCEV
3.	ROK KOVAČ, ROJ. 16. 5. 1985,KRTINA, KRTINA 11A, ELEKTRO TEHNIK, SAMOSTOJNI PODJETNIK
PREDLAGATELJ: DUŠAN RAVNIKAR IN SKUPINA VOLIVCEV
4.	FLORJAN ZABRET, ROJ. 24. 4. 1955,KRTINA, KRTINA 28B, MAG. ORGANIZACIJSKIH ZNANOSTI, UPOKOJENEC PREDLAGATELJ: LISTA ZA DOMŽALE
5.	DEJAN DEBELIC, ROJ. 14. 10. 1978,KRTINA, KRTINA 144, GOSTINSKI TEHNIK, DIREKTOR PREDLAGATELJ: SEBASTIJAN LUKMAN IN SKUPINA VOLIVCEV
V prvi volilni enoti se voli 4 (štiri) kandidate.
2. VOLILNA ENOTA
Volilna enota zajema naselja Brezje pri Dobu, Studenec pri Krtini in Škocjan.
1.	JANEZ SVETLIN, ROJ. 29. 5. 1981, STUDENEC PRI KRTINI, STUDENEC PRI KRTINI 9, INŽ. ELEKTRO TEHNIK, SAMOSTOJNI PODJETNIK
PREDLAGATELJ: JANEZ SVETLIN IN SKUPINA VOLIVCEV
2.	JANEZ AVSEC, ROJ. 26. 9. 1968, STUDENEC PRI KRTINI, STUDENEC PRI KRTINI 7, INŽ. MEDIJSKE PRODUKCIJE, VODJA INFORMATIKE
PREDLAGATELJ: JANEZ AVSEC IN SKUPINA VOLIVCEV
3.	SABINA CERAR, ROJ. 16. 1. 1983, STUDENEC PRI KRTINI, STUDENEC PRI KRTINI 3, UNIV. DIPL. KOMUNIKOLOG, REFERENTKA
PREDLAGATELJ: JANEZ AVSEC IN SKUPINA VOLIVCEV
V	drugi volilni enoti se volita 2 (dva) kandidata.
3.	VOLILNA ENOTA
Volilna enota zajema naselji Rača in Račni vrh.
1.	STANISLAV ŽIBERT, ROJ. 5. 9. 1955, RAČNI VRH, RAČNI VRH 19, KEMIJSKI TEHNIK, UPOKOJENEC PREDLAGATELJ: FRANCI RAHNE IN SKUPINA VOLIVCEV
2.	ŠTEFAN ROŽIČ, ROJ. 24. 12. 1949, RAČNI VRH, RAČNI VRH 7, PAPIRNIČAR, UPOKOJENEC
PREDLAGATELJ: IVAN RAHNE IN SKUPINA VOLIVCEV
V	tretji volilni enoti se voli 1 (en) kandidat.
4.	VOLILNA ENOTA
Volilna enota zajema naselji Kokošnje in Zalog pod Sv. Trojico.
1.	ROBERT CERAR, ROJ. 4. 4. 1968, ZALOG POD SV. TROJICO, ZALOG POD SV. TROJICO 17, STROJNI MEHANIK, TEHNOLOG PROCESOV
PREDLAGATELJ: JANA KOVIČ IN SKUPINA VOLIVCEV
2.	DARJA PETERKA, ROJ. 2. 5. 1975, KOKOŠNJE, KOKOŠNJE 14, GOSTINEC, SAMOSTOJNI PODJETNIK PREDLAGATELJ: JANA KOVIČ IN SKUPINA VOLIVCEV
3.	FRANCI PETERKA, ROJ. 21. 4. 1981, KOKOŠNJE, KOKOŠNJE 14, GOSTINEC, SAMOSTOJNI PODJETNIK PREDLAGATELJ: ROBERT RESNIK IN SKUPINA VOLIVCEV
4.	EVA KOVIČ, ROJ. 8. 10. 1987, ZALOG POD SV. TROJICO, ZALOG POD SV. TROJICO 9, DIPL. INŽ. KEMIJE, SVOBODNI UMETNIK PREDLAGATELJ: ROBERT RESNIK IN SKUPINA VOLIVCEV
V	četrti volilni enoti se volita 2 (dva) kandidata.
Občina Domžale Občinska volilna komisija
Številka: 0410-25/2014	Predsednik
Datum: 17. 9. 2014	Mag. Boian Arh, univ. dipl. pravnik, l. r.
SEZNAM POTRJENIH KANDIDATOV ZA VOLITVE ČLANOV SVETA KRAJEVNE SKuPNOSTI PRESERJE
VOLILNA ENOTA zajema območje celotne krajevne skupnosti Preserje.
1.	JANEZ HRIBAR, ROJ. 26. 1. 1963, PRESERJE, KAMNIŠKA CESTA 27, FINOMEHANIK, SAMOSTOJNI PODJETNIK PREDLAGATELJ: MIHA REPANŠEK IN SKUPINA VOLIVCEV
2.	JANJA NEŽA BRECELJNIK, ROJ. 21. 11. 1980, PRESERJE, PELECHOVA CESTA 3A, UNIV. DIPL. ORG. DELA, JAVNA DELA PREDLAGATELJ: MIHA REPANŠEK IN SKUPINA VOLIVCEV
3.	JANKO ZUPAN, ROJ. 5. 12. 1964, PRESERJE, VAŠKA POT 16, KOVINOSTRUGAR, KOMERCIALIST PREDLAGATELJ: MIHA REPANŠEK IN SKUPINA VOLIVCEV
4.	IRENA IVANC, ROJ. 11. 8. 1968, PRESERJE, VAŠKA POT 1, KEMIJSKI TEHNIK, DELO V LABORATORIJU PREDLAGATELJ: MIHA REPANŠEK IN SKUPINA VOLIVCEV
5.	BOŠTJAN SITAR, ROJ. 24. 5. 1967, PRESERJE, KAMNIŠKA CESTA 58, KOMERCIALIST, SKLADIŠČNIK PREDLAGATELJ: MIHA REPANŠEK IN SKUPINA VOLIVCEV
6.	VIKTOR MARINŠEK, ROJ. 1. 1. 1955, PRESERJE, KAMNIŠKA CESTA 32A, STROJNI TEHNIK, VODJA VZDRŽEVANJA PREDLAGATELJ: MIHA REPANŠEK IN SKUPINA VOLIVCEV
7.	ROMANA BLEJC, ROJ. 23. 10. 1967, PRESERJE, BISTRIŠKA ULICA 2, ZDRAVSTVENI ADMINISTRATOR, ZDRAVSTVENI ADMINISTRATOR
PREDLAGATELJ: MIHA REPANŠEK IN SKUPINA VOLIVCEV
8.	VIDA PERNE, ROJ. 22. 5. 1948, PRESERJE, PELECHOVA CESTA 12, UPRAVNI DELAVEC, UPOKOJENKA PREDLAGATELJ: DeSUS - DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE
9.	JURE STOPAR, ROJ. 17. 1. 1986, PRESERJE PRI RADOMLJAH, PELECHOVA CESTA 69, EKONOMSKI TEHNIK/FRIZER, MOJSTER PROIZVODNJE
PREDLAGATELJ: ZaAB IN ZARES
V volilni enoti se voli 7 (sedem) kandidatov.
Občina Domžale Občinska volilna komisija
Številka: 0410-25/2014	Predsednik
Datum: 17. 9. 2014	Mag. Boian Arh, univ. dipl. pravnik, l. r.
SEZNAM POTRJENIH KANDIDATOV ZA VOLITVE ČLANOV SVETA KRAJEVNE SKuPNOSTI RADOMLJE
VOLILNA ENOTA zajema območje celotne krajevne skupnosti Radomlje.
1. MAG. LILIJANA ZDEŠAR, ROJ. 4. 9. 1962, RADOMLJE, ULICA RADOMELJSKE ČETE 65, DIPL. EKONOMIST, MAG. ZNANOSTI, USLUŽBENKA PREDLAGATELJ: SMC - STRANKA MIRA CERARJA
2.	MATEJA KEGEL KOZLEVČAR, ROJ. 1. 2. 1983, RADOMLJE, TRIGLAVSKA ULICA 2, DIPL. ORGANIZATORKA -MANAGERKA, VODJA PROJEKTOV IN ORGANIZACIJE DOGODKOV
PREDLAGATELJ: SD - SOCIALNI DEMOKRATI
3.	TOMAŽ CERAR, ROJ. 16. 9. 1960, RADOMLJE, POD HRIBOM 2, EKONOMSKI TEHNIK, SAMOSTOJNI KOMERCIALIST
PREDLAGATELJ: IGOR JERETINA IN SKUPINA VOLIVCEV
4.	ALENKA KOSMAČ, ROJ. 24. 3. 1974, RADOMLJE, ŠKRJANČEVO 6D, DIPL. EKONOMIST, GOSPODINJA PREDLAGATELJ: IGOR JERETINA IN SKUPINA VOLIVCEV
5.	JUSTIN HROVAT, ROJ. 26. 3. 1963, RADOMLJE, CESTA RADOMELJSKE ČETE 51, STROJNI KLJUČAVNIČAR, NEZAPOSLEN
PREDLAGATELJ: IGOR JERETINA IN SKUPINA VOLIVCEV
6.	URŠULA JAŠOVEC, ROJ. 5. 12. 1986, RADOMLJE, GREGORČIČEVA ULICA 2A, DIPL. GLASBENA KOMPONISTKA, PROFESORICA GLASBE PREDLAGATELJ: IGOR JERETINA IN SKUPINA VOLIVCEV
7.	IVO JEREB, ROJ. 28. 2. 1969, RADOMLJE, PREŠERNOVA CESTA 46B, DIPL. INŽ. GRADBENIŠTVA, VODJA PROJEKTOV
PREDLAGATELJ: IGOR KUZMIČ IN SKUPINA VOLIVCEV
8.	PETRA KOMPARE RABIČ, ROJ. 18. 12. 1971, HUDO, PREŠERNOVA CESTA 83, DIPL. EKONOMISTKA, SKRBNICA BLAGOVNE ZNAMKE
PREDLAGATELJ: IGOR KUZMIČ IN SKUPINA VOLIVCEV
9.	PETER ZVONC, ROJ. 5. 4. 1975, RADOMLJE, CESTA BORCEV 6, DIPL. INŽ. PROMETA, ČASTNIK SLOVENSKE VOJSKE
PREDLAGATELJ: IGOR KUZMIČ IN SKUPINA VOLIVCEV
10.	SONJA JERMAN, ROJ. 3. 4. 1961, RADOMLJE, PREŠERNOVA CESTA 24A, GIMNAZIJSKI MATURANT, DIREKTOR
PREDLAGATELJ: IGOR KUZMIČ IN SKUPINA VOLIVCEV
11.	METOD MARČUN, ROJ. 4. 5. 1961, RADOMLJE, PREŠERNOVA CESTA 37, ING. STROJNIŠTVA, SAMOSTOJNI PODJETNIK PREDLAGATELJ: LISTA ZA DOMŽALE
12.	ANDREJA ZABRET, ROJ. 5. 3. 1969, ŠKRJANČEVO, ŠKRJANČEVO 100, DIPL. EKONOMIST, PODJETNIK PREDLAGATELJ: LISTA ZA DOMŽALE
13.	BOŠTJAN LUTAR, ROJ. 24. 3. 1973, RADOMLJE, POD HRIBOM 6, EKONOMIST, KOMERCIALIST NA TERENU PREDLAGATELJ: LISTA ZA DOMŽALE
14.	ANDREJA MARČUN, ROJ. 21. 5. 1989, RADOMLJE, OPEKARNIŠKA ULICA 10, AKADEMSKA GLASBENICA, UČITELJICA GLASBE
PREDLAGATELJ: LISTA ZA DOMŽALE
15.	MARKO CERAR, ROJ. 23. 5. 1967, HUDO, HUJSKA CESTA 21, PROJEKTANT, PROJEKTANT
PREDLAGATELJ: LISTA ZA DOMŽALE
16.	MINKA ŠEBENIK, ROJ. 10. 8. 1968, RADOMLJE, CESTA RADOMELJSKE ČETE 31, KOMERCIALIST, PODJETNIK PREDLAGATELJ: LISTA ZA DOMŽALE
17.	MILAN TOMŠE, ROJ. 3. 10. 1946, RADOMLJE, PREŠERNOVA CESTA 46A, DIPL. VARNOSTNI INŽENIR, UPOKOJENEC
PREDLAGATELJ: DeSUS - DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE
V volilni enoti se voli 9 (devet) kandidatov.
Občina Domžale Občinska volilna komisija
Številka: 0410-25/2014	Predsednik
Datum: 17. 9. 2014	Mag. Boian Arh, univ. dipl. pravnik, l. r.
SEZNAM POTRJENIH KANDIDATOV ZA VOLITVE ČLANOV SVETA KRAJEVNE SKuPNOSTI ROVA
VOLILNA ENOTA zajema območje celotne krajevne skupnosti Rova.
1.	ERNA ŽABJEK, ROJ. 30. 8. 1951, ROVA, KOLOVŠKA CESTA 2, DIPL. EKONOMIST, UPOKOJENKA
PREDLAGATELJ: LISTA ZA DOMŽALE
2.	MARJAN MATEJ SUŠNIK, ROJ. 27. 9. 1972, JASEN, JASEN 1, KLJUČAVNIČAR, SAMOSTOJNI PODJETNIK PREDLAGATELJ: ALBIN VODLAN IN SKUPINA VOLIVCEV
3.	SIMONA KOČAR, ROJ. 28. 7. 1990, ROVA, POT OB ROVŠČICI
7,	GIMNAZIJSKI MATURANT, ŠTUDENTKA PREDLAGATELJ: ALBIN VODLAN IN SKUPINA VOLIVCEV
4.	TEODOR STUPICA, ROJ. 6. 5. 1958, ROVA, CESTA V DOLENJE
8,	AVTOELEKTRIČAR, SAMOSTOJNI PODJETNIK PREDLAGATELJ: ALBIN VODLAN IN SKUPINA VOLIVCEV
5.	BRIGITA RODE, ROJ. 12. 6. 1960, ROVA, ŽIŠKA CESTA 12, GIMNAZIJSKI MATURANT, SAMOSTOJNA PODJETNICA PREDLAGATELJ: ALBIN VODLAN IN SKUPINA VOLIVCEV
6.	EMIL REMS, ROJ. 27. 1. 1964, ŽIČE, ŽIČE 8, AVTOLIČAR, KMET
PREDLAGATELJ: ALBIN VODLAN IN SKUPINA VOLIVCEV
7.	MARINKA KOSMATIN, ROJ. 5. 8. 1960, DOLENJE, DOLENJE 1, DIPL. LOGOPED, LOGOPED
PREDLAGATELJ: ALBIN VODLAN IN SKUPINA VOLIVCEV
8.	MARKO LIMBEK, ROJ. 8. 7. 1982, ROVA, HRASTIČJE 16, UNIV. DIPL. MATEMATIK, VODJA RAZISKOVALNIH PROJEKTOV V AGENCIJI ZA RAZISKAVANJE JAVNEGA MNENJA PREDLAGATELJ: ALBIN VODLAN IN SKUPINA VOLIVCEV
V volilni enoti se voli 7 (sedem) kandidatov.
Občina Domžale Občinska volilna komisija
Številka: 0410-25/2014	Predsednik
Datum: 17. 9. 2014	Mag. Boian Arh, univ. dipl. pravnik, l. r.
LOKALNE VOLITVE 2014
slamnik@kd-domzale.si
SEZNAM POTRJENIH KANDIDATOV ZA VOLITVE ČLANOV SVETA KRAJEVNE SKUPNOSTI TOMA BREJCA VIR
VOLILNA ENOTA zajema območje celotne krajevne skupnosti Toma Brejca Vir.
1.	TOMAŽ HREN, ROJ. 15. 11. 1974, PODREČJE, PODREČJE 2A, DIPL. INŽ. ELEKTROTEHNIKE, PROJEKTANT PREDLAGATELJ: SD - SOCIALNI DEMOKRATI
2.	MAKSIMILJAN KARBA, ROJ. 4. 9. 1947, PODREČJE, PODREČJE 22, POLICIST, UPOKOJENEC PREDLAGATELJ: MARIJA KREMZER IN SKUPINA VOLIVCEV
3.	ANDREJ JEREB, ROJ. 7. 1. 1967, KOLIČEVO, KOLIČEVO 23, GIMNAZIJSKI MATURANT, VODJA KOMERCIALE PREDLAGATELJ: ANDREJ JEREB IN SKUPINA VOLIVCEV
4.	TATJANA PODBEVŠEK, ROJ. 8. 2. 1970, VIR, PARMOVA ULICA 9, ING. ŽIVILSTVA, KOORDINATOR ZA HACCP PREDLAGATELJ: ANDREJ JEREB IN SKUPINA VOLIVCEV
5.	MATJAŽ VODLAN, ROJ. 8. 2. 1980, VIR, FINŽGARJEVA ULICA 8, INDUSTRIJSKI OBLIKOVALEC, VODJA PRODUKCIJE
PREDLAGATELJ: ANDREJ JEREB IN SKUPINA VOLIVCEV
6.	SIMONA HROVAT, ROJ. 8. 8. 1969, VIR, ALJAŽEVA ULICA 4, DIPL. VZGOJITELJICA PREDŠOLSKIH OTROK, POMOČNICA RAVNATELJICE
PREDLAGATELJ: ANDREJ JEREB IN SKUPINA VOLIVCEV
7.	ALEŠ TEKAVC, ROJ. 7. 7. 1963, VIR, ALJAŽEVA ULICA 10, GRADBENI TEHNIK, DIREKTOR
PREDLAGATELJ: ANDREJ JEREB IN SKUPINA VOLIVCEV
8.	ANTON PESTOTNIK, ROJ. 3. 8. 1955, PODREČJE, PODREČJE 89, KEMIJSKI TEHNIK, NEZAPOSLEN PREDLAGATELJ: LISTA ZA DOMŽALE
9.	NATAŠA ŽNIDARŠIČ, ROJ. 16. 11. 1965, VIR, PAPIRNIŠKA CESTA 11, TEKSTILNI TEHNIK, REFERENT ZA SKLEPANJE ZAVAROVANJ
PREDLAGATELJ: LISTA ZA DOMŽALE
10.	MARIJA RADKOVIČ, ROJ. 26. 1. 1952, VIR, BUKOVČEVA ULICA 15A, VARUHINJA, UPOKOJENKA PREDLAGATELJ: DeSUS - DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE
11.	MAG. LOVRO LONČAR, ROJ. 7. 9. 1968, VIR, ČUFARJEVA ULICA 10, MAG. ZNANOSTI, SEKRETAR NA MDDSZ PREDLAGATELJ: MAG. LOVRO LONČAR IN SKUPINA VOLIVCEV
12.	URŠKA KABAJ PLETERSKI, ROJ. 2. 2. 1978, VIR, JURČIČEVA ULICA 12, GIMNAZIJSKI MATURANT, BLAGAJNIK
PREDLAGATELJ: MAG. LOVRO LONČAR IN SKUPINA VOLIVCEV
13.	BOJAN VODLAN, ROJ. 9. 8. 1953, VIR, OSOJNA ULICA 2, PRODAJALEC, KOMERCIALIST, UPOKOJENEC PREDLAGATELJ: MAG. LOVRO LONČAR IN SKUPINA VOLIVCEV
14.	BARBKA ŽELEZNIKAR, ROJ. 25. 5. 1965, VIR, OSOJNA ULICA 17, LESARSKI TEHNIK, NEZAPOSLENA PREDLAGATELJ: MAG. LOVRO LONČAR IN SKUPINA VOLIVCEV
15.	MARKO BERGANT, ROJ. 2. 3. 1959, VIR, ALJAŽEVA ULICA 14, ING. STROJNIŠTVA, PROJEKTANT
PREDLAGATELJ: MAG. LOVRO LONČAR IN SKUPINA VOLIVCEV
16.	TOMAŽ LAVRIČ, ROJ. 5. 12. 1974, VIR, PAPIRNIŠKA CESTA 14, JAVNI USLUŽBENEC, VODJA PROJEKTOV V DRŽAVNEM ORGANU - INFORMATIKA PREDLAGATELJ: JANKO LAVRIČ IN SKUPINA VOLIVCEV
V volilni enoti se voli 11 (enajst) kandidatov.
Občina Domžale Občinska volilna komisija
Številka: 0410-25/2014	Predsednik
Datum: 17. 9. 2014	Mag. Bojan Arh, univ. dipl. pravnik, l. r.
SEZNAM POTRJENIH KANDIDATOV ZA VOLITVE ČLANOV SVETA KRAJEVNE SKUPNOSTI SIMONA JENKA
1. VOLILNA ENOTA
Volilna enota zajema območje krajevne skupnosti Simona Jenka, razen naselja Domžale: Brezova ulica, Hrastova ulica, Javorjeva ulica, Jesenova ulica, Radio cesta št. 9, Savska cesta štev. 50, 52, 53, 53a in 54, Študljanska cesta vsa, razen št. 1 in 5, ter naselja Šentpavla pri Domžalah.
1.	ANTON JANČIGAJ, ROJ. 18. 9. 1950, DOMŽALE, BREJČEVA ULICA 13, KOVINOSTRUGAR, UPOKOJENEC PREDLAGATELJ: HELENA JANČIGAJ IN SKUPINA VOLIVCEV
2.	PETER PAVLI, ROJ. 30. 7. 1954, DOMŽALE, SAVSKA CESTA
30,	DIPL. INŽ. KEMIJE, OKOLJSKI INŽENIR PREDLAGATELJ: URŠKA PAVLI IN SKUPINA VOLIVCEV
3.	MARIJA DOROTEJA GRMEK, ROJ. 11. 4. 1946, DOMŽALE, SAVSKA CESTA 31, DIPL. ORG. KIBERNETIKE, UPOKOJENKA
PREDLAGATELJ: SONJA PRESKAR IN SKUPINA VOLIVCEV
4.	ANTON PRESKAR, ROJ. 19. 6. 1950, DOMŽALE, MAČKOVCI 49, UNIV. DIPL. INŽ. GRADBENIŠTVA, UPOKOJENEC
PREDLAGATELJ: SONJA PRESKAR IN SKUPINA VOLIVCEV
5.	VERONIKA BANKO, ROJ. 4. 1. 1945, DOMŽALE, AŠKERČEVA ULICA 1, TEHNIK, UPOKOJENKA
PREDLAGATELJ: SONJA PRESKAR IN SKUPINA VOLIVCEV
6.	JANEZ GRMEK, ROJ. 8. 10. 1944, DOMŽALE, SAVSKA CESTA
31,	INŽ. STROJNIŠTVA, UPOKOJENEC PREDLAGATELJ: SONJA PRESKAR IN SKUPINA VOLIVCEV
7. MAŠA JUVAN, ROJ. 27. 3. 1988, DOMŽALE, KRAKOVSKA CESTA 8, EKONOMSKI TEHNIK, GOSTINSTVO PREDLAGATELJ: LISTA ZA DOMŽALE
V	prvi volilni enoti se voli 6 (šest) kandidatov. 2. VOLILNA ENOTA
Volilna enota zajema območje krajevne skupnosti Simona Jenka, naselje Domžale: Brezova ulica, Hrastova ulica, Javorjeva ulica, Jesenova ulica, Radio cesta št. 9, Savska cesta štev. 50, 52, 53, 53a in 54, Študljanska cesta vsa razen št. 1 in 5 ter naselje Šentpavel pri Domžalah.
1.	ROMAN KOS, ROJ. 17. 7. 1955, DOMŽALE, ŠTUDLJANSKA CESTA 12, AKADEMSKI KIPAR, OBLIKOVALEC PREDLAGATELJ: MATEJA KOZINA IN SKUPINA VOLIVCEV
2.	STANISLAV KOŠIR, ROJ. 24. 4. 1958, DOMŽALE, ŠTUDLJANSKA CESTA 7B, DIPL. EKONOMIST, VODJA SLUŽBE ZZZS
PREDLAGATELJ: SMC - STRANKA MIRA CERARJA
3.	JANEZ BANKO, ROJ. 4. 4. 1957, DOMŽALE, ŠTUDLJANSKA CESTA 2A, ELEKTRO TEHNIK, MONTAŽA OPTIČNIH PRIKLJUČKOV
PREDLAGATELJ: ERIKA KOS IN SKUPINA VOLIVCEV
4.	URŠKA KOVAČIČ, ROJ. 19. 3. 1985, DOMŽALE, ŠTUDLJANSKA CESTA 4, PRAVNIK, POSLOVNI SEKRETAR PREDLAGATELJ: ERIKA KOS IN SKUPINA VOLIVCEV
V	drugi volilni enoti se voli 3 (tri) kandidate.
Občina Domžale Občinska volilna komisija
Številka: 0410-25/2014	Predsednik
Datum: 17. 9. 2014	Mag. Bojan Arh, univ. dipl. pravnik, l. r.
SEZNAM POTRJENIH KANDIDATOV ZA VOLITVE ČLANOV SVETA KRAJEVNE SKUPNOSTI SLAVKA ŠLANDRA
VOLILNA ENOTA zajema območje celotne krajevne skupnosti Slavka Šlandra.
1.	ALJOŠA GROŠELJ, ROJ. 31. 3. 1989, ZABORŠT, POT ZA BISTRICO 50, UNIV. DIPL. KEMIK, RAZISKOVALEC PREDLAGATELJ: LISTA ZA DOMŽALE
2.	MAG. TOMAŽ DEŽELAK, ROJ. 26. 4. 1969, DOMŽALE, GOSTIČEVA ULICA 22, MAG. ZNANOSTI, URADNIK PREDLAGATELJ: SDS - SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA
3.	BARBARA FEKONJA, ROJ. 11. 7. 1974, DOMŽALE, SLAMNIKARSKA CESTA 3A, DIPL. EKONOMIST, VODJA FINANC IN RAČUNOVODSTVA
PREDLAGATELJ: SDS - SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA
4.	BOŠTJAN BRECELJ, ROJ. 30. 7. 1971, DOMŽALE, ULICA IVANA PENGOVA 22, EKONOMIST, ZALOŽNIK PREDLAGATELJ: SDS - SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA
5.	ANDREJA DOVER, ROJ. 25. 12. 1958, DOMŽALE, SLAMNIKARSKA CESTA 3B, DIPL. GEOGRAF IN SOCIOLOG, PROFESOR GEOGRAFIJE
PREDLAGATELJ: SDS - SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA
6.	ŽIGA BAUER, ROJ. 18. 10. 1989, DOMŽALE, SEJMIŠKA ULICA 40, DIPL. UPR. VED, MARKETING, PRODAJA PREDLAGATELJ: SDS - SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA
7.	JANJA KEGEL, ROJ. 22. 11. 1964, DOMŽALE, MIKLOŠIČEVA ULICA 15, PRODAJALEC, DELAVKA PREDLAGATELJ: SD - SOCIALNI DEMOKRATI
8.	ALEŠ SAZONOV, ROJ. 29. 8. 1970, DOMŽALE, MIKLOŠIČEVA ULICA 2B, ELEKTROTEHNIK, PROJEKTANT PREDLAGATELJ: SD - SOCIALNI DEMOKRATI
9.	TAJA JACQUELINE GUBENŠEK, ROJ. 8. 6. 1965, DOMŽALE, MIKLOŠIČEVA ULICA 19, SAMOSTOJNA USTVARJALKA V KULTURI, KUSTODINJA
PREDLAGATELJ: SD - SOCIALNI DEMOKRATI
10.	MARJAN RAVNIKAR, ROJ. 11. 7. 1956, ZABORŠT, POT ZA BISTRICO 28, DIPL. INŽ. KEM. TEHNOLOGIJE, POMOČNIK RAVNATELJA SREDNJE ŠOLE DOMŽALE PREDLAGATELJ: SD - SOCIALNI DEMOKRATI
11.	TOMISLAV ŠTRUKELJ, ROJ. 11. 9. 1956, DOMŽALE, GREGORČIČEVA ULICA 4, DIPL. ING. ELEKTROTEHNIKE, TEHNIČNI DIREKTOR
PREDLAGATELJ: SD - SOCIALNI DEMOKRATI
12.	ROKI REPOVŽ, ROJ. 28. 2. 1994, DOMŽALE, SEJMIŠKA ULICA 12, ŠTUDENT
PREDLAGATELJ: SMC - STRANKA MIRA CERARJA
13.	NATAŠA BELLE, ROJ. 7. 7. 1947, DOMŽALE, ULICA IVANA PENGOVA 10, USNJARSKO-KEMIČNI TEHNIK, UPOKOJENKA
PREDLAGATELJ: MIROSLAV STIPLOVŠEK IN SKUPINA VOLIVCEV
14.	DR. FRANC HABE, ROJ. 16. 11. 1943, DOMŽALE, ROJSKA CESTA 31, DR. ZNANOSTI, UPOKOJENEC PREDLAGATELJ: MIROSLAV STIPLOVŠEK IN SKUPINA VOLIVCEV
15.	DARKA BITENC, ROJ. 21. 9. 1951, DOMŽALE, SEJMIŠKA ULICA 36, VZGOJITELJICA, UPOKOJENKA PREDLAGATELJ: MIROSLAV STIPLOVŠEK IN SKUPINA VOLIVCEV
16.	PAVEL PEVEC, ROJ. 16. 6. 1952, DOMŽALE, STARETOVA ULICA 6, VIŠJI UPRAVNI DELAVEC, VODJA JSKD RS ZA KULTURNE DEJAVNOSTI OI DOMŽALE
PREDLAGATELJ: MIROSLAV STIPLOVŠEK IN SKUPINA VOLIVCEV
17.	MAG. JOŽEFA POLANC, ROJ. 6. 2. 1950, ZABORŠT, ŠUMBERŠKA CESTA 32, MAG. ORGANIZACIJSKIH ZNANOSTI IN PROF. PEDAGOGIKE, UPOKOJENKA PREDLAGATELJ: MIROSLAV STIPLOVŠEK IN SKUPINA VOLIVCEV
18.	SREČKO PUSTOTNIK, ROJ. 30. 10. 1950, DOMŽALE, ULICA MATIJE TOMCA 4, CESTNI NADZORNIK, UPOKOJENEC PREDLAGATELJ: MIROSLAV STIPLOVŠEK IN SKUPINA VOLIVCEV
19.	MARIJA MAJDA ZEVNIK, ROJ. 24. 10. 1941, DOMŽALE, ROJSKA CESTA 23, EKONOMIST, UPOKOJENKA PREDLAGATELJ: MIROSLAV STIPLOVŠEK IN SKUPINA VOLIVCEV
20.	SAŠA KOS, ROJ. 2. 5. 1953, DOMŽALE, ULICA IVANA PENGOVA 20, PROFESORICA, NEKDANJA POSLANKA DZ RS PREDLAGATELJ: KSENIJA KUŽELJ IN SKUPINA VOLIVCEV
V volilni enot se voli 11 (enajst) kandidatov.
Občina Domžale
Občinska volilna komisija
Številka: 0410-25/2014	Predsednik
Datum: 17. 9. 2014	Mag. Bojan Arh, univ. dipl. pravnik, l. r.
SEZNAM POTRJENIH KANDIDATOV ZA VOLITVE ČLANOV SVETA KRAJEVNE SKUPNOSTI VENCLJA PERKA
1. VOLILNA ENOTA
Volilna enota zajema območje krajevne skupnosti Vencelj Perko, razen naselja Depala vas.
1.	MAG. PRIMOŽ ŠKOFIC, ROJ. 11. 4. 1969, DOMŽALE, VODOVODNA CESTA 2, MAG. KEMIJSKIH ZNANOSTI, RAVNATELJ /DIREKTOR
PREDLAGATELJ: SMC - STRANKA MIRA CERARJA
2.	FRANCI MLAKAR, ROJ. 16. 4. 1959, DOMŽALE, KROŽNA CESTA 7, STROJNI TEHNIK, BREZ ZAPOSLITVE PREDLAGATELJ: PETRA MLAKAR IN SKUPINA VOLIVCEV
3.	HELENA WEITH, ROJ. 29. 4. 1951, DOMŽALE, STOBOVSKA CESTA 20, VIŠJA MEDICINSKA SESTRA, UPOKOJENKA PREDLAGATELJ: DeSUS - DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE
4.	IVAN (DRAGO) TAVČAR, ROJ. 23. 10. 1945, DOMŽALE, STOBOVSKA CESTA 13A, VARNOSTNI INŽENIR, UPOKOJENEC PREDLAGATELJ: NINA LETNAR IN SKUPINA VOLIVCEV
5.	MIHA ULČAR, ROJ. 18. 2. 1976, DOMŽALE, PARTIZANSKA ULICA 3, DIPL. VARSTVOSLOVEC, SAMOSTOJNI PODJETNIK
PREDLAGATELJ: KRISTJAN OCEPEK IN SKUPINA VOLIVCEV
6.	JERNEJ ŽAJDELA, ROJ. 6. 1. 1975, DOMŽALE, TRUBARJEVA ULICA 14, MAG. PRAVA IN MANAGEMENT NEPREMIČNIN, TEHNIČNO KOMERCIALNI PREDSTAVNIK PREDLAGATELJ: LISTA ZA DOMŽALE
7.	KAJA ČOKAN, ROJ. 15. 11. 1992, DOMŽALE, PREČNA ULICA 6, DIPL. EKONOMIST, ŠTUDENT PREDLAGATELJ: LISTA ZA DOMŽALE
8.	JURČEK NOWAKK, ROJ. 2. 3. 1963, DOMŽALE, PREŠERNOVA CESTA 30, AVTOELEKTRIK, PROSTOVOLJEC PREDLAGATELJ: ZaAB IN ZARES
9.	VILMA NOVAK, ROJ. 6. 2. 1962, DOMŽALE, PREŠERNOVA CESTA 30, SREDNJA MEDICINSKA SESTRA-BABICA IBCLC, SREDNJA MEDICINSKA SESTRA S SPECIALNIMI ZNANJI PREDLAGATELJ: ZaAB IN ZARES
10.	JANEZ ULČAR, ROJ. 30. 5. 1961, DOMŽALE, PREŠERNOVA CESTA 39, KOMERCIALIST, ZAVAROVALNO ZASTOPANJE PREDLAGATELJ: DOROTEJA ULČAR IN SKUPINA VOLIVCEV
11.	UROŠ BREZNIK, ROJ. 2. 4. 1971, DOMŽALE, VODOVODNA CESTA 21, KOMERCIALIST, DIREKTOR PREDLAGATELJ: SD - SOCIALNI DEMOKRATI
V	volilni enoti se voli 8 (osem) kandidatov.
2. VOLILNA ENOTA
Volilna enota zajema naselje Depala vas.
1.	ŠPELA MANFREDA, ROJ. 21. 2. 1975, DEPALA VAS, DEPALA VAS 54, DIPL. UPR. ORG., POSLOVNA SEKRETARKA PREDLAGATELJ: MITJA ARNUŠ IN SKUPINA VOLIVCEV
2.	ANTON DIMC, ROJ. 5. 1. 1948, DEPALA VAS, DEPALA VAS 66, MESAR, UPOKOJENEC
PREDLAGATELJ: DUŠAN CERAR IN SKUPINA VOLIVCEV
V	volilni enoti se voli 1 (en) kandidat.
Občina Domžale Občinska volilna komisija
Številka: 0410-25/2014	Predsednik
Datum: 17. 9. 2014	Mag. Bojan Arh, univ. dipl. pravnik, l. r.
Na podlagi 41. člena Zakona o lokalnih volitvah (Ur. l. RS, št. 94/07-UPB-3, 45/08 in 83/12) izdaja Občinska volilna komisija Občine Domžale
SKLEP O UKINITVI VOLIŠČA ZA INVALIDE
1. Ukine se VOLIŠČE 023. 01. 950 - DOMŽALSKI DOM, Domžale, Ljubljanska cesta 58, Volišče za invalide
Občina Domžale Občinska volilna komisija
Številka: 0410-7/2014
Datum: 10. 9. 2014	Predsednik
Mag. Bojan Arh, univ. dipl. pravnik, l. r.
slamnik@kd-domzale.si
šport
ne bomo sprejemali ciljev, ki jih postavljajo drugi
luka elsner, nk domžale
»Da lahko skupina uspešno deluje, se mora vsak posameznik držati določenih pravil. To se pozna tudi na igrišču, na treningu in na tekmi,« pravi trener domžalskega nogometnega kluba Luka Elsner.
NK DOMŽALE
mateja Kegel Kozlevčar Foto: iztok Dimc
Nogometaši Domžal v letošnji sezoni enotni blestijo, kar čutijo nasprotniki, prav tako pa so to začutili številni navijači, ki jih tudi nagrajujejo s iz tekme v tekmo večjim obiskom.
V	tem trenutku se piše pomemben del zgodovine domžalskega kluba, postavljajo se novi mejniki, podirajo državni rekordi. A kar je najpomembneje, članska ekipa diha kot eno in predstavlja vzor številnim mladim 'žogobrcem'. O razlogih za uspešno premagovanje nasprotnikov, disciplini in nogometnih ambicijah smo se pogovarjali s trenutno najvidnejšim trenerjem v slovenski nogometni ligi.
Ste avtor knjige Železna volja, recepta za uspeh bi lahko rekli. Po dolgih letih igranja nogometa danes lahko vse te sestavine tudi v resnici preizkušate. Je teže, kot je bilo videti?
Ne bom rekel, da sem pričakoval lahko delo, je pa res, da se moja filozofija, ki obstaja tudi v knjigi, ni bistveno spremenila, ko sem se soočil s prakso. Elementi, ki sem jih občutil kot igralec, kakšno miselnost mora imeti športnik, da pride do uspeha, so podobni tudi danes, ko sem v vlogi trenerja. Seveda so naloge zahtevne, problematično je, da nimamo 20 igralcev, ki bi bili kopije drugega, pač pa moramo z vsakim najti način, kako uveljavljati to miselnost, kako ga pripeljati do tega, da ima visoke ambicije, veliko željo in motivacijo. Zaradi tega je veliko prilagajanja, kar se tiče filozofije dela, a načela se ne spreminjajo bistveno. V kateremkoli športu, tudi individualnih, so načela, ki pripeljejo do uspeha, zelo podobna, podobno je tudi v poslovnem svetu, zunaj športa.
V	Domžalah smo pred leti že videli vrhunec nogometa, takrat ste bili v vlogi kapetana ekipe. Danes ta vrhunec nadgrajujete. Kako vam uspeva?
Prezgodaj je še govoriti o nekem uspehu. Zavedamo se, da smo odlično začeli sezono, hkrati pa se zavedamo tudi, da smo šele v uvodnem delu prvenstva. Prezgodaj se veseliti uspeha, saj še ničesar nismo osvojili. Rajši počakamo, da to potrdimo skozi celotno sezono, in šele ko se bo tudi na koncu na lestvici poznal uspeh, bomo lahko govorili, da smo naredili nekaj dobrega. Je pa res, da je prijetno delovati z uspešno skupino, si želi uspeha, kot je bilo prijetno igrati v skupini, ki je bila kvalitetna in željna uspeha. Zgodb pa ne bi povezoval, saj sta to drugačni obdobji, takrat smo imeli starejšo ekipo kot danes. Me pa veseli delo v okolju z ambicioznimi osebami, ki si želijo uspeha in napredovanja, in v tem elementu smo si zelo podobni.
Kot trener ostajate na realnih tleh. Je težko tam zadržati tudi nogometaše?
Ni enostavno. Narava človeka je v tem, da ko pride uspeh, in če je ta uspeh potrjen, se počutiš malo lažjega, imaš
Prezgodaj je še govoriti o nekem uspehu. Zavedamo se, da smo odlično začeli sezono, hkrati pa se zavedamo tudi, da smo šele v uvodnem delu prvenstva.
občutek, da si nepremagljiv, da ti nič ne more do živega. To je popolnoma naraven proces in temu se moraš upirati. Mi poskušamo s sestanki in analizami doseči zavedanja, da smo šele na začetku poti. Čeprav smo zmagali prejšnje tekme, to ne pomeni, da bomo tudi naslednje. Vmes moramo ogromno delati, poskušamo povezati, da je delo tisto, ki prinaša rezultat na tekmi. Zelo pomembno je, da poudarjamo, da kar je za nami, ni več pomembno, da imamo pred seboj nove izzive, ki jih je treba uspešno opraviti.
Prav ta nepremagljivost je največji izziv nasprotnikov. Danes je skalp NK Domžale glavna želja vseh slovenskih klubov, kajne?
Resnično nosimo neko breme, ker smo pač ekipa, ki jo je treba trenutno premagati. S tem se soočajo ekipe, ki želijo biti pri vrhu. Trenutno sem zelo vesel, ker smo opravili dva pomembna testa, en je bil v Kopru, še večji je bil doma proti Mariboru, kjer niti nismo imeli vloge favorita. V letošnji sezoni smo pokazali, da lahko igramo proti tako močni ekipi, da lahko zmagamo na domačem igrišču ob dobri podpori, in naša ekipa je v fazi
razvoja, kjer takšne tekme in izkušnje veliko pomenijo. Ker smo te preizkuse uspešno opravili, nas to breme, vloga favorita, ne moti več, pač pa nam daje dodatno motivacijo, kar je lahko ključ do uspeha v prihodnje.
Poleg motivacije pa morajo imeti fantje tudi nekaj nogometnega talenta. Koliko je ta pomemben pri vsem skupaj?
Če bi šteli dejavnike uspešnosti določene ekipe, je prvi dejavnik selekcioniranje kvalitetnih igralcev - lahko rečemo nadarjenih. Ampak mislim, da je talent le tisto delo, ki si ga opravil v zgodnji fazi razvoja. Kvalitetni igralci so bistvo celotnega uspeha. Če tega nimaš, ne glede na treninge, ki jih delaš, in ne glede na miselnost, ki jo ima skupina, ne moreš priti do uspeha. Pri izboru igralcev je treba biti zelo previden, saj v prvi fazi to prinaša uspeh. Nato sledi delo s skupino. Če mi ne bi imeli ta trenutek na razpolago ogromno kvalitetnih igralcev, četudi so mladi, bi bili povprečni. Ker imamo material, s katerim lahko delamo, je to veliko laže.
Kako pravzaprav usklajujete ekipo toliko različnih osebnosti?
Ker moraš v določeni fazi preučiti, kako osebe delujejo, kaj jih motivira, kaj jim je prijetno in kaj ne, je proces malce daljši. Sam imam srečo, da sem igral z nekaterimi igralci, preden sem prišel v trenerske vode, in jih zato že dobro poznam. Je pa to zahteven proces in mi, ki nismo izurjeni, delamo to bolj po občutku. Vrhunske ekipe imajo namreč športne psihologe, ki to spremljajo, mi si tega ne moremo privoščiti, zato poskušamo biti pa-
zljivi in pri vsakem posamezniku poiskati, kaj ga motivira. Želimo pa, da je to notranja motivacija in ne večja pogodba, premije, pač pa, da si res želijo športnega uspeha.
Vrednost nogometašem z vsakim uspehom raste. V Domžalah pa imamo tudi zelo dobro razvit Mladinski nogometni center (MNC). Že imate ugledane mlade obetavne nogometaše, ki bodo prevzeli v prihodnje vlogo sedanje ekipe? Z MNC redno sodelujemo, saj je filozofija našega kluba, da gradimo na mladih, kvalitetnih igralcih, ki jih pripeljemo v klub, nato pa razvijamo. Prav je, da te fante počasi vključujemo v člansko ekipo, najprej dobijo en trening, nato nekaj treningov, pozneje opravijo z nami celotne priprave. Ključno je, da se pripravljamo za prihodnost, saj če želimo biti v svoji filozofiji uspešni, to pomeni, da se mora klub v določeni meri preživljati s prodajo kvalitetnih igralcev, in posledično bomo te igralce izgubljali. Treba jih je torej nadomestiti, če želimo ohranjati nivo. Ni pa lahko ustvarjati teh mladih fantov, saj je problem tudi, da zelo hitro postanejo zanimivi za tujino in odhajajo že takrat, ko še niso popolnoma razviti za člansko ekipo. Imamo pa srečo, da se v MNC res dobro dela in lahko pripeljemo sem kvalitetne nogometaše in imajo vsi interes igrati v NK Domžale.
Če se sprehodiva še na igrišče. Kakšna je vaša filozofija, ko se fantje zapodijo za žogo?
V osnovi je moja filozofija, če želimo imeti uspeh, zmagati na tekmi, da kvalitetno stojimo na igrišču in ne prejmemo veliko zadetkov. Če pogledamo statistiko vseh ekip v Evropi, ki končajo visoko na lestvici, prejmejo zelo malo zadetkov. V osnovi, in ker je to laže narediti kot razviti napadalno igro, smo se lotili tega elementa in po enem letu dela že prišli na dober nivo, kjer nam ta postavitev omogoča uničevanje nasprotnikovih napadov. Ko to deluje, je odvisno še od profila igralcev, ki jih imamo na igrišču, in srečo imam, da lahko izbiram med različnimi. So pa za nas zelo pomembni protinapadi, kako hitro in bliskovito priti na nasprotnikovo polovico. Ko to ni mogoče, se osredotočimo na kvalitetno posest žoge, da počasi pripravimo napad in zaključimo. Filozofijo je težko opisati detajlno, ker se s tekme v tekmo spreminja, odvisno je od nasprotnika, igralcev, ki jih imamo na voljo, a osnove delovanja so, da vsak ve, kaj mora početi v obrambi, in vsak ve, kaj mora početi v napadu.
Z današnjo ekipo in načinom dela ste dokazali, da je to prava stvar. Osem tekmovalnih tekem brez poraza. Nedotaknjena mreža. Vse to je plod in pokazatelj trdne ekipe. Je zadeva ponovljiva v slovenskem nogometu?
Bili so še večji nizi zmag, rekordi niso nikoli dokončni, vedno se lahko najde posameznik ali ekipa, ki bo to podrla. S statistiko se večinoma ukvarjajo ostali, mi pa smo rekli, da nas preteklost ne zanima, in tega niti ne omenjamo. Nas zanima samo naslednja zmaga in kako bomo prišli do nje. Je pa niz brez prejetega gola zelo zanimiv in postavljen je mejnik.
Želimo si, da se to ne ustavi in da pridemo čim dlje. Če gola ne bomo dobili, tudi tekme ne bomo izgubili, in to nam bo prineslo točke.
Kako pa bi sicer ocenili slovenski nogomet, kakovost, način dela po klubih?
Glede na razmere, ki vladajo v državi, glede na pomoč, ki je ponujena klubom, menim, da se izredno dobro dela. Veliko klubov je bilo in je na robu preživetja, naslanjati se morajo le na notranji uspeh, saj so brez konkretne pomoči s strani večjega kapitala. Ko so pogoji dela tako oslabljeni, na tako nizki ravni, potem nivo, ki ga ima slovenska prva liga, lahko ocenimo kot zelo kakovosten. Infrastruktura je še nekako v redu, v Domžalah imamo dobre pogoje. Financiranje profesionalnih moštev pa je zelo boleča tematika in filozofija vseh klubov je, da poskušajo zgraditi čim več kvalitetnih mladih fantov, da jih prodajo in se tako preživljajo. To pa odvzema nekaj kvalitete prvenstvu. Prav Maribor je z uvrstitvijo v Ligo prvakov dokazal, da so na vrhunski ravni. Vsi ostali, ki uspemo v prvenstvu proti njim odigrati dobro igro, pa pokažemo, da se dela nekaj dobrega. Takih ekip je kar nekaj, konkurenčnost je visoka in zanimanje za našo ligo je letos veliko večje, kot je bilo lani. Je pa res zelo zahtevno zbrati sredstva, da ekipe lahko delujejo.
Ne le igralci, tudi trener, ki z ekipo ustvari takšne rezultate, je na seznamu 'lovcev na glave'. Kakšne so vaše želje v prihodnje?
Nikoli nisem sanjal dolgoročno, poskušam se pripraviti za naslednje korake v življenju na splošno, a ti koraki niso preskok za 5 stopnic, ampak stopnica za stopnička. Ko želim razmišljati o nadaljnjem koraku, je pomembno, da v mojem domačem okolju ekipa, ki jo vodim, doseže uspeh. Ko bo to narejeno, si bomo postavili nove cilje, nove izzive, a dokler to ni uresničeno, ko nismo še ničesar naredili, potrdili nismo nobenega uspeha, je zame prezgodaj, da bi razmišljal o katerikoli drugi zadevi. Dejstvo je, da sem star 32 let, moja trenerska pot je lahko še zelo dolga, zato si želim te korake delati zelo počasi. Moje razmišljanje je, da narediš korak naprej takrat, ko si za to zares pripravljen.
Srečali ste že večji del nasprotnikov v prvenstvu, nekaj tekem je že za vami. Kakšni so cilji do konca sezone?
Osnovni cilj, ki je bil postavljen znotraj ekipe, je, da se uvrstimo v evropsko tekmovanje, ker to za klub pomeni finančno olajšavo, prav tako pa izkušnje na mednarodni sceni, možnost dokazovanja, povečanje zanimanja za ekipo. Osnovni cilj ostaja nespremenjen. Če se bomo uvrstili v katero od kvalifikacij za evropska tekmovanja v naslednji sezoni, bomo izredno zadovoljni. Če pa bomo sposobni nekaj več od tega, bomo to poskušali izvesti, ampak zelo zadovoljni bomo že, ko izpolnimo osnovni cilj. Se pa ne postavljamo v vlogo borbe za prvaka, saj ne menimo, da bi po vseh elementih lahko konkurirali temu. V skupini imamo svoje ambicije, in ko bo prišel čas, da si postavimo nove cilje, si jih bomo. Zagotovo pa ne bomo sprejemali ciljev, ki jih postavljajo drugi. □
ŠPORT
na kratko
ATLETSKI KLUB DOMŽALE
Septembra šteje ekipni duh!
Če poleti štejejo rezultati posameznikov, je september mesec za ekipna tekmovanja. 6. septembra so se v Ljubljani za ekipne prvake Slovenije pomerili mladinci, 7. septembra v Velenju pionirji, v Novem mestu pa so se 13. in 14. septembra za najboljšo ekipo spopadli še člani in članice.
Na mladinski tekmi sta največ točk zbrali Manca Avbelj (krogla, disk) in Gabrijela Kumek (kladivo, kopje), ki sta v svojih disciplinah zabeležili zmago, za skupno, 10. ekipno mesto deklet sta točke prispevali še Nina Pavlič Hren (400 m) in Elizabeta Okorn (100 m). Šest fantov je skupaj nabralo točke za končno ekipno 9. mesto: Nejc Krušnik (kladivo), Anže Trapečar (kopje), Denis Kumek (disk), Gregor Šnajder (krogla), Filip Pirnat (kladivo) in Janez Golja (800 m).
Smola se je držala pionirk AK Domžale, ki so ciljale na ekipno uvrstitev med najboljših šest pionirskih ekip v Sloveniji, ob boku velikih klubov - in zaradi poškodbe ter nesreče pri štafetnem teku, pri katerem so izgubile palico, pristale na 9. mestu. Nina Pavlič Hren in Tjaša Jankovič sta točke prejeli za dva nastopa, Tajda Pintar, Manca Mertik, Kaja Alič in Per Maja pa za enega. Le tričlanska ekipa pionirjev: Urh Kos, Jakob Mali in Luka Per je bila končno 13.
Fantastičnih 8!
Tako bi lahko rekli osemčlanski ekipi članov AK Domžale, ki je osvojila odlično peto mesto na Ekipnem prvenstvu Slovenije. Osme-rica je pokrila kar 18 izmed 20 disciplin, nastopili niso le na visokih 110 m ovirah in 2000 m z zaprekami. Anže Trapečar, Jože Pirnat in Jure Aljančič so prinesli točke v treh disciplinah, še posebej veljajo čestitke Jožetu, ki se je preizkusil tudi med skakalci ob palici! Janez Golja in Jakob Vodnjov sta prinesla točke za dve disciplini, Denis Kumek in Gregor Šnajder za eno, svoj delež pa je dodal tudi Domen Jarc, ki je sicer že nekaj časa bolj trener kot atlet. Štafeto 4 x 100 so sestavili: Anže, Jure, Janez in Denis, štafeto 4 x 400 pa Jure, Denis, Janez in Jakob. Pred AK Domžale so se uvrstile le precej večje ekipe iz dveh ljubljanskih, celjskega in novomeškega kluba.
Ekipno peto mesto je zasedla tudi ekipa petih članic AK Domžale. Gabrijela Kumek je zbirala točke v kladivu, kopju in teku na 100 m, tri skakalske discipline je pokrila Katja Tekavc, izziv še ene - skok ob palici - pa je sprejela Erika Pirnat, ki je nastopila še v metu diska. Nina Fučko je tekla
na 400 m, Manca Avbelj je suvala kroglo, dekleta pa so sestavila tudi štafeto 4 x 100 v postavi: Gabrijela, Erika, Katja in Nina.
Vsem članom ekip čestitke -tako za ekipni uspeh kot za pogum, saj so se atleti za uspeh kluba spoprijeli tudi z disciplinami, v katerih sicer ne nastopajo!
Bojana
slamnik@kd-domzale.si
Atletski miting Mladi asi atletike - škoda ga je bilo zamuditi!
Kljub letošnjemu kislemu poletju so se 30. avgusta z domžalskega stadiona meglice dvignile tik pred začetkom 1. atletskega mitinga Mladi asi atletike. Prikazalo se je sonce, ki je še dodatno polepšalo tekmovanje in razgrelo vzdušje na prvem tekmovanju v organizaciji Atletskega društva AS.
Na sporedu je bilo 36 različnih preizkušenj, tekov in skokov, v katerih so nastopili člani 34 različnih slovenskih društev in šol, za medalje pa so se pomerili tudi gostje s Hrvaške. Da je tekmovanje teklo brezhibno, so skrbeli sodniki, starši ASov in številni prostovoljci. Predsednik društva Roman Lazar se je po uspešnem organizacijskem debiju vsem zahvalil: »Pogoj za uspeh so ljudje. Ljudje, ki priskočijo na pomoč in v dobri volji pokažejo, da ni ovir, da dosežemo cilj. Zato se ob tej priložnosti iskreno zahvaljujem tako staršem, prijateljem našega kluba, ki so nesebično žrtvovali lepo sobotno dopoldne, kot tudi sponzorjem in dona-torjem. Želja in visoki cilji so prevevali naše mlado društvo, saj smo hoteli dokazati, da naše delo ni samo kvalitetnega strokovnega značaja, ampak tudi to, da smo sredina, kjer s skupnimi močmi pokažemo, da bodo udeleženci in spremljevalci iz Domžal odšli zadovoljni. Zaključujem s prijetnimi občutki, da sem na čelu velike ekipe s pozitivno energijo, v katero velja verjeti. Verjeti, da smo kos tudi najtežjim nalogam, ki bodo našim mladim AS-om v pomoč in spodbudo pri doseganju še boljših rezultatov.«
Miting z veliko začetnico
In res! Pogoji za tekmovanje so bili odlični, tekmovalci pa so se razveselili tudi dodatnih 'bonbončkov', zaradi katerih bodo v prihodnje še bolj zavzeto trenirali atletiko in se vračali v Domžale. Prvo presenečenje so bile medalje za šest najboljših - poleg najboljšim
trem so lične spominske medalje prejeli še trije pod stopničkami. Vsak je prejel tudi malico in pijačo, za tem pa je preizkusil še srečo pri srečelovu - in s sabo odnesel še skodelico, trak, majico, obesek, odvisno od srečne roke.
Katera ekipa je najboljša?
Po 36 podelitvah so ob koncu vsi najbolj nestrpno čakali še na najpomembnejšo - ekipno! Uvrščeni do šestega mesta so namreč zbirali točke za šest pokalov. Najmanjši pokal so prejeli člani AK Poljane iz Maribora, peti so bili člani AK Panvita iz Murske Sobote, četrti je bil ljubljanski Kronos, na tretjo stopničko
so stopili člani celjskega Kladivarja, na drugo atleti iz Radovljice, kar završalo pa je ob proglasitvi ekipnega zmagovalca - članov Atletskega društva AS, katerih množica se je komaj uspela stisniti na najvišjo stopničko! Najboljšo ekipo je napovedal predsednik, pokal pa je AS-om izročila njihova vaditeljica Alenka Zavadlav.
Zmagovalci prvega mitinga Mladi asi atletike
Agata Zupin, Tea Podbevšek, Maja Pla-znik, Tami Ščančar, Lara Krnc, Nina Pavlič Hren, Zarja Uranjek, Iva Golob, Maja Šlibar, Dea Vran Durmiševic, Iza
Zakošek, Neža Čebašek, Eva Pristov, živa Kovačič, Nejc Bončina, Jan Jamnik, Jan Kokalj, žiga Kopač, Juš Smole, Aljaž Gašperin, Gregor Grahovac, Mitja Kur-nik, Jure Hribar, Jon Štular, David Ja-kše, žan Vrhovnik, Rok Makuc, Dino Vinkovič, Maj Bizjak in Matjaž Stibrič.
Ni veliko tako prijetnih mitingov, kjer se organizatorji za dobro počutje tekmovalcev potrudijo še s spominskimi nagradami in hrano ter naročenim sončnim vremenom. Naj bodo takšni tudi naslednji!
Čestitke organizatorjem in nastopajočim!
Bojana Muhič Vojska
Jutranji telovadni ritual v Piranu
Domžalske skupine društva Šole zdravja telovadile na Tartinijevem trgu
Napoved atletsko uspešne jeseni!
16 domžalskih AS-ov je že 20. avgusta prekinilo počitnice in se podalo na prvo tekmovanje jesenske sezone. Na mitingu Jernejevo v Šentjerneju jih je nastopilo kar 16, če gre sklepati po 20 osvojenih odličjih, pa se lahko veselimo jesenskih tekmovanj.
Konec avgusta se že šesto leto zapored člani skupin društva Šola zdravja iz vse Slovenije zberejo na tradicionalni jutranji telovadbi na Tartinijevem trgu v Piranu. Tudi letošnje muhasto poletje jih ni ustavilo v njihovi nameri - motivirati in navdušiti tako svoje člane kot vse mimoidoče o pomembnosti jutranje telovadbe za zdravje vseh nas. Tako je bilo tudi to soboto (23. 4.) v Piranu.
Jutranje telovadbe se je udeležil tudi župan občine Piran Peter Bos-sman, dr. med., ki je s spodbudnimi besedami nagovoril in pozdravil vse udeležence. Poudaril je, da z veseljem podpirajo projekte, ki blagodejno vplivajo na naše zdravje in počutje. Dobro razpoložene udeležence je nagovorila tudi Ema Perkovič, vodja obalne podružnice Šole zdravja in Zdenka Kat-kič, predsednica društva, ki je med drugim izpostavila: »Ta srečanja so zelo pomembna, tako za naše člane kot tudi tiste, ki še niso slišali za nas. Na ta način se jim približamo in jih osve-ščamo oz. opogumimo, da naredijo nekaj zase in za svoje zdravje.« župan občine Domžale Toni Dragar se je že večkrat udeležil skupinske telovadbe v Piranu, tokrat pa se je opravičil zaradi nujnih obveznosti.
Iz Domžal se je v Piran odpravilo več kot 80 članov društva Šola zdravja, saj imamo v domžalski občini zelo osveščeno populacijo, ki vsako jutro pridno telovadi. Trenutno je v Domžalah 7 skupin Šole zdravja, ki skupaj štejejo okoli 180 članov.
Dobro razpoloženje in pozitivna energija nasmejanih in zadovoljnih udeležencev je pregnala temne oblake
nad Piranom. Več kot 500 telovadcev se je razporedilo po Tartinijevem trgu in začelo svoj jutranji telovadni ritual. Telovadbo je vodil ruski zdravnik Niko-lay Grishin, idejni vodja in ustanovitelj društva Šole zdravja. Ob vsaki vaji je povedal njen namen in katere mišične skupine krepi ter na katere sklepe deluje. Vsekakor so vaje primerne za ljudi vseh starosti, saj niso zahtevne.
Kmalu po tem so bile vijugaste piranske uličice polne oranžno oblečenih ljudi, saj je barva Šole zdravja oranžna. Telovadni dan v Piranu so udeleženci srečanja zaključili prijetno, polni novih vtisov in prijateljstev, saj so po vsakem srečanju bogatejši za nekaj novih članov, kar je tudi namen društva Šola zdravja.
Neda Galijaš Foto:ubald trnkoczy
atletsko društvo as Zlato odličje sta v svojih kategorijah osvojila David Hribar (60 m) in Žan Vrhovnik (daljina, vorteks). Aplavz so na srebrni stopnički prejeli: Jure Hribar (višina), Blaž Pernuš (60 m), Ana Spahič (daljina, vorteks), Tilen Ulčar (daljina, 300 m) in Neža Hren (daljina), bronasta odličja so prejeli: Tomaž Stibrič (vorteks, 600 m), Maks Ulčar (daljina), Matic Ulčar (300 m), Sofia Ko-kot (600 m) in Luka Vrhovnik (1500 m). Posebno mesto si zaslužita višinaš Juš Smole, ki je bil s preskočenimi 184 cm najboljši med pionirji, in Tea Podbevšek, ki se je z odličnimi 582 cm v daljino povzpela na osmo mesto v absolutni konkurenci slovenskih skakalk v daljino v letošnji sezoni. Teji čestitke tudi za prvi rezultat pod 13 sekundami - z 12,98 s je bila tudi najhitrejša mladinka na 100 m.
Radovljica je 23. septembra atlete na Odprtem prvenstvu Gorenjske pozdravila z mrazom in dežjem, a se mladi športniki niso dali motiti. 11 AS-ov je nastopilo v skakalskih, metalskih in tekaških disciplinah in v slovensko-av-strijski konkurenci pustilo svoj pečat: zmagovalec skoka v višino je postal Juš Smole, srebrni so bili Tea Pod-bevšek (100 m), Sofia Kokot (400 m) in Ana Spahič (60 m, 200 m), bronasti pa Eva Pristov (daljina), Žan Vrhovnik (vorteks, daljina), Tomaž Stibrič (600 m) in Blaž Pernuš (60 m).
Letos odlična v skoku v daljino - Tea Podbevšek je v Radovljici zmagala s 582 cm.
Fino sejani komposti, zemlje in zemljske mešanice za vrtove, zelenice, grmovnice, tople grede, lončnice in druge namene,
NAHAJAMO SE OB DISKONTU "TUŠ" V JARŠAH PRI DOMŽALAH.
slamnik@kd-domzale.si
šport
na kratko
Uspešni poletni izpiti in vpisovanje novih članov
Začetek letošnjih poletnih počitnic smo Sankukai karateisti zopet popestrili s karate šolo v Umagu.
sankukai karate klub Domžale Treningi so bili intenzivni, saj so se nekateri pripravljali tudi na izpite, ki so sledili ob koncu letovanja. Tudi v Domžalah smo dobili nekaj višjih pasov, ki jim za uspeh iskreno čestitamo. Izpit so uspešno opravili:
začetku septembra in v tem času se nam je pridružilo že kar nekaj novih članov. Vpis še vedno poteka na vseh lokacijah: v Domžalah, Trzinu, Dragomlju, Krtini, ter v Radomljah, Mengšu in na Rodici. Dobrodošli ste vsi - od cicibanov, otrok in mladine pa tudi odraslih. Če si torej
Pirueta ima evropsko podprvakinjo
Tanita Kaja Černe je osrednja osebnost v kotalkarskem športu, ne samo v domačem kotalkarskem klubu Pirueta, temveč tudi v evropskih kotalkarskih krogih.
kk pirueta Sredi avgusta je potekalo evropsko prvenstvo za mlajše mladinke v Renčah, na katerem je omenjena tekmovalka, sicer članica domžalskega kotalkarskega kluba Pi-
7.kyu - Aleš Orel, Maja Rot, Maša Zupančič, Jernej Zidar, Lara Čelan,
6.kyu - Ajda Bolčina, Nejc Anžur, 4.kyu - Nina Cuderman, Klara Keržič,
Gašper Kolbezen, 3.kyu - Ana Mihelič Grüner, Kristjan
Hribar, Jani Topolšek, 2.kyu - Klemen Justin.
Poletje se sedaj počasi poslavlja, otroci so spet sedli za šolske klopi, ka-
rateisti pa smo se vrnili v telovadnice
širom Slovenije. Treninge smo začeli v
želite karate nekoliko bolje spoznati, nas obiščite na kateri izmed lokacij in rade volje vam bomo pomagali. Za več informacij lahko pokličete na telefonsko številko 031/231-440, nas poiščete na facebooku pod Sankukai karate Slovenija ali obiščete spletno stran sankukai.org.
V prihajajoči sezoni pa nas čaka mnogo dejavnosti. Najprej bodo na vrsti regijske tekme in državni turnir, pa izobraževanja in še in še. Vsekakor bo zanimivo!	Tjaša š.
rueta, osvojila drugo mesto. To je do sedaj največji uspeh te tekmovalke in posledično tudi kluba, saj je to že njena šesta medalja iz evropskih prvenstev, poleg tega pa imajo v svoji sredini tudi nekdanjo mladinsko evropsko prvakinjo, ki pa je že sklenila športno pot.
Tanita se sedaj pripravlja za debi na svetovnem prvenstvu, ki bo konec septembra v Barceloni. Pomerila se bo v starejši mladinski kategoriji, prav zaradi izjemnega uspeha, ki ga omenjamo.
Upamo, da bo tudi na tako odmevnem tekmovanju dosegla želeni cilj. S trenerjema Anito Brešar in Miche-lom Teruzzijem sta pripravila nove taktične zamisli, ki bodo pripomogle k čim boljši uvrstitvi. Predvsem je cilj tekmovalke, da uspešno opravi svoj kratki in dolgi program ter da se osredotoči na izvajanje obveznih likov.
V klubu ji želimo podoben uspeh kot na evropskem prvenstvu, čeprav bo takšno ponovitev težko doseči, saj bodo vse ostale tekmovalke vsaj dve leti starejše od Tanite.
Klub pa še vedno dela tudi na promociji in je tako nastopil na prireditvah, kot sta Čarobni dan, Festival mladih, itd. Vse te predstavitve so namenjene večji prepoznavnosti tega umetniškega športa, ki sicer v naši sredini ni tako poznan kot drugi športi.
Anton Grilj Foto: Simon Stojko Falk
Katarina in Aljaž začela sezono na vrhu
S prvimi septembrskimi tekmovanji se je tudi uradno pričela nova namiznoteniška
sezona.
namizni tenis Letos bo tekmovanja še dodatno začinila sprememba v namiznoteniških pravilih, saj je Svetovna namiznoteniška zveza sprejela pravilo o igranju z novim tipom na-miznoteniških žogic. Vrsto desetletij se je igralo s celuloidno žogico, zaradi svetovne prepovedi uporabe celuloida pa se je namizni tenis moral posloviti od tovrstnih žogic, ki jo je sedaj nadomestila plastična.
Tako je na tekmovanju v Puconcih, v Prekmurju, že potekal prvi Odprti turnir Republike Slovenije za kadete in kadetinje, kjer se je igralo z novimi žogicami. Tekmovanja se je udeležilo 48 kadetov in 44 kadetinj (letnik 2000 in mlajši) iz številnih slovenskih nami-znoteniških klubov. Namiznoteniško sekcijo Mengeš (NTS Mengeš) je zastopalo 11 kadetov in kadetinj ter seveda tudi spremljevalni trenerski kader. Za NTS Mengeš so tako v konkurenci ka-detinj nastopile Katarina Stražar, Nika Kobetič, Sara Stražar, Vita Kobetič ter Tara Kobetič, v konkurenci kadetov pa Aljaž Frelih, Tim Pavli, Bor Rutar, Matej Prezelj, Peter Topič in Tilen Šalja.
Pri kadetinjah je na koncu tekmovanja suvereno slavila Katarina Stražar, lanska državna prvakinja pri mlajših kadetinjah, ki je izvrstno začela tekmovanja v višji starostni kategoriji, in sicer z zmago na turnirju (v finalu je premagala prvo nosilko Nušo Bolte iz NTK Križe), ob tem pa je treba dodati, da je na celotnem tekmovanju nasprotnicam oddala le en niz (v četrtfinalu proti tekmovalki s Primorske, Tini Mozetič). Nika Kobetič in Sara Stražar sta se uvrstili med 16 najboljših (za Saro je bil to prvenec na republiških tekmovanjih); Tara Kobetič in Vita Kobetič sta morali priznati premoč tekmovalkam v predtekmovanju in se žal nista uspeli uvrstiti v finalni del tekmovanja.
konkurenci kadetov je največ znanja pokazal Aljaž Frelih, ki je tekmovanje kronal s 1. mestom brez izgubljenega niza. Zmaga Aljaža Freliha je ena najbolj dominantnih v zgodovini slovenskih republiških tekmovanj, saj na sedmih tekmah ni izgubil niti niza, pri čemer je najdlje prišel Samo Novi-
Trener David Orešnik, zmagovalka pri kadetinjah - Katarina Stražar, zmagovalec pri kadetih - Aljaž Frelih ter trener Žiga Zupan so se veselili uspeha na 1. Odprtem turnirju RS za kadete in kadetinje v Puconcih.
na (NTK Sobota), ki je v predtekmo-vanju v 3. nizu osvojil 8 točk. Končni izkupiček točk Freliha je bil 231:83, kar pomeni, da je v povprečju izgubil le 4 točke na niz. Ostali kadeti NTS Mengeš so se zvrstili takole: Tim Pavli 5. do 8. mesto; Bor Rutar in Tilen Šalja 9. do 16. mesto, Peter Topič in Matej Prezelj 17. do 24. mesto.
Kot je bilo že omenjeno, se je na tekmovanju že igralo z novo plastično žogico (znamke Tibhar ***), komentar trenerja Orešnika, ko je ocenjeval igro z novo žogico, pa je bil: »Kakšne veli-
ke spremembe v rezultatih nova žogica ni prinesla. Igralci naredijo malenkost več napak, saj je žogica zaradi novih lastnosti rotacije, hitrosti in odboja bolj zahtevna. S treningom se bo vse to popravilo in kmalu ne bomo več opazili razlike.« Naslednje kadetsko tekmovanje (2. Odprti turnir Republike Slovenije za kadete in kadetinje) bo že kmalu (11. oktobra 2014 v Škofji Loki) in tam bo zopet lepa priložnost za osvojitev novih odličnih rezultatov.
Janez Stibrič
Jesenske aktivnosti v SSK Sam Ihan
V poletnih mesecih smo v Smučarkoskakalnem klubu Sam Ihan pridno trenirali in uspešno tekmovali na različnih tekmovanjih ter dosegli odlične uspehe. Sedaj pa je čas, da se podamo novim ciljem in uspehom naproti!
ssk sam ihan Zavedamo se, da nas različni športniki s svojimi rezultati in dosežki pogosto navdušujejo. Zato so nam toliko bolj dragoceni trenutki, ko lahko spremljamo dosežke fantov iz našega skakalnega kluba in jih pospremimo s pohvalo in potrditvijo, da se z vztrajnim in doslednim delom daleč skoči.
Na naši skakalnici se vedno kaj dogaja. Tako trenutno potekajo zelo organizirane priprave na državno prvenstvo, ki bo v organizaciji našega kluba SSK Sam Ihan potekalo v začetku oktobra. Vabljeni ste na državno prvenstvo v smučarskih skokih za deklice in dečke do 9 let. Pridružite se nam 11. 10. 2014, ob 9. uri, ob skakalnicah - zagotavljamo zanimivo tekmo in veselo dogajanje.
Ob zaključku počitnic vsem želimo uspešno šolsko in športno sezono in se zelo zavedamo pomembnosti povezanosti športa z mladimi. Zato vas z veseljem vabimo v svojo sredino.
Barbara Seljak
TEZKOATLETSKI KLUB DOMŽALE
Četrto mesto in nagrada za najboljšega tujega tekmovalca
V soboto, 23. 8. 2014, je ekipa Tež-koatletskega kluba Domžale nastopila na močnem mednarodnem turnirju v olimpijskem dviganju uteži v Subotici. Za Tak Domžale
so nastopili: Jernej Orešek z rezultatom 117 kg v potegu in 134 kg v sunku (310 točk), Anže Kosmač (100 + 120) in Luka Svetlin (80 + 101). Ekipa je osvojila končno četrto mesto. Jernej Orešek pa je osvojil tudi nagrado za najboljšega tujega tekmovalca turnirja. Tekmovanje v Subotici je bilo uvod v jesenski del sezone, ki se bo začel s tekmo proti Celju. Poleg številnih domačih tekmovanj pa se bodo tekmovalci in tekmovalke Tak Domžale udeležili tudi mednarodnih turnirjev v olimpijskem dviganju uteži.
V. O.
NAMIZNOTENIŠKA SEKCIJA
Vabljeni na oglede tekem
Namiznoteniška sekcija Mengeš je že vrsto let s svojo člansko ekipo v elitni družbi prvoligašev Slovenske namiznoteniške lige. Tudi letos bo ekipa igrala v enaki sestavi kot
Tudi v letošnji sezoni bo jedro članske ekipe NTS Mengeš v 1. Slovenski namiznoteniški ligi sestavljala enaka postava kot lani (od leve proti desni: David Orešnik, Andraž Avbelj in Klemen Jazbič).
lani (David Orešnik, Avbelj Andraž in Klemen Jazbič,), pod trenerskim vodstvom Gregorja Gostiše. Ekipi pa se bosta letos priključila še najboljša mlada člana NTS Mengeš; Nejc Erjavec in Aljaž Frelih. Tekme bodo vsekakor zanimive, svoje bo naredila tudi sprememba pravil (nova žogica), zato vabljeni k ogledu in navijanju. Septembrske ligaške tekme so sicer že mimo, oktobra pa bosta v dvorani Partizana Mengeš (poleg slaščičarne Flere v Mengšu) dve zanimivi tekmi; v soboto, 3. Oktobra, bo v goste prišla ekipa Krka I iz Novega mesta (lanski državni prvak), v soboto, 25. Oktobra, pa ekipa NTK Ilirija iz Ljubljane. Obe tekmi se bosta pričeli ob 17. uri. Vljudno vabljeni.
Janez Stibrič
HISA
TOPLOTE
Savska 47a 1230 Domžale T 0590 550 90 M 041786 580
www.hisatoplote.si
PEČI KAMINI
PEČNICE Z LOVSKIMI MOTIVI
AVTOSERVIS VODNIK
SERVISIRANJE VSEH ZNAMK VOZIL ZIMSKE PNEVMATIKE PO UGODNIH CENAH
Anze VODNIK s.p., Kersnikova 12, 1230 Domžale GSM: 041 633 075, E: avtoservis.vodnik@siol.net
42 | slamnik	številka 9 | september 2014 | letnik liv
šport
slamnik@kd-domzale.si
Zanesljivo prvi z novim slovenskim rekordom!
Kar smo napovedali, se je tudi uresničilo. Nogometni klub Domžale se lahko pohvali z novim državnim rekordom, saj je vratar Nejc Vidmar tisti, ki je v zgodovini slovenskega prvoligaškega nogometa najdlje ohranil nedotaknjeno mrežo.
nogometni klub domžale Še več, brez prejetega zadetka so Domžalčani ostali na vseh osmih ligaških tekmah v tej sezoni, s čimer so se še močneje usidrali na vrhu prvoligaške lestvice.
ca žogo zadržal in s fantastičnim strelom premagal gostujočega vratarja. Žal smo bili ponovno priča manjšemu incidentu na tekmi, saj se je dobrih 300 navijačev iz Maribora 'poigralo' z
Prelomnica je bila tekma proti ekipi NK Maribor, ki si je nekaj dni pred srečanjem priborila vstopnico za igranje v Ligi prvakov. Mariborčani pa so morali to pot priznati zasluženo zmago Domžal, ki so na srečanju dosegle dva zadetka. Prvi gol je padel že v 5. minuti, ko je s približno dvajsetih metrov razdalje vratarja Handanovica premagal Aladin Šišic. Domžale so povedle z 1 : 0, tribune na katerih je bilo tokrat več kot 2.000 gledalcev, pa so ponorele. V nadaljevanju smo videli še nekaj priložnosti, tudi Mariborčani so na trenutke uspeli zapretiti, a mreže domžalskega vratarja jim ni uspelo zatresti. So pa na drugi strani v 64. minuti Domžalčani tudi v drugo zatresli mariborsko mrežo. Tri minute pred tem je v igro najprej vstopil Žiga Kous, ki je po akciji Parkerja in Skubi-
baklami, ki so našle pot tudi na igrišče. Zaradi nestrinjanja s sodniškimi odločitvami je bil z odhodom z igrišča kaznovan tudi športni direktor NK Domžale Matej Oražem.
Kljub izredno slabemu vremenu pa se je 13. septembra zgodil zgodovinski derbi med dvema domžalskima prvo-ligašema. Tokrat so bili v vlogi domačinov nogometaši Kalcer Radomlje, na domačem igrišču pa so gostovale NK Domžale. Slednje so zabeležile novo zmago in tudi tokrat z igrišča odšle brez zadetka. Strelca za Domžale sta bila Joshua Parker v 44. minuti in Sa-sha Aneff v 85. minuti. Kakor se Dom-žalčani ponašajo z osmimi zmagami, pa na drugi strani Radomljani še vedno lovijo svojo prvo zmago, saj so v prvi slovenski ligi še vedno brez točk.
Mateia K. Kozlevčar
WAKO kadetsko in mladinsko svetovno prvenstvo
Čestitke Andreju Repniku za bronasto medaljo
klub borilnih veščin domžale
Klub borilnih veščin Domžale spada med najboljše slovenske tovrstne klube v Sloveniji. V njem z rednimi treningi, strokovnimi prijemi, pod vodstvom odličnega tekmovalca Marjana Bolharja, vzgajajo hrabre in borbene tekmovalce in tekmovalke, ki se uvrščajo v slovensko reprezentanco ter na različnih mednarodnih, evropskih in svetovnih tekmah osvajajo najboljša mesta s svojo hrabrostjo.
Tako je bilo tudi pred kratkim, ko so s slovensko kadetsko in mladinsko kickboxing reprezentanco na WAKO svetovno prvenstvo v Riminiju odšli naslednji člani Kluba borilnih veščin Domžale: starejša kadetinja - 42 kg Hana Mihelčič, starejša kadetinja - 50 kg Teja Mihelčič ter mladinec - 63 kg Andrej Repnik, ki so se pred odhodom v Rimini udeležili priprav slovenske reprezentance v Olimju in prisluhnili tudi predavanju o problematiki dopinga v športu.
Svetovno prvenstvo so združili tudi z obveznimi mednarodnimi sodniškimi seminarji, z WAKO generalno skupščino, največ zanimanja pa je bilo za tekmovanje, ki je bilo sestavljeno iz kvalifikacij in finalnih borb. Vsi trije tekmovalci iz domžalskega kluba so pokazali veliko znanja, hrabrosti in borbenosti, kar je Andreju Repniku v mladinski kategoriji do 63 kg prineslo
bronasto medaljo. Premagal je italijanskega tekmovalca s 3 : 0, bil boljši od borca iz Bosne in Hercegovine, izgubil pa je s slovaškim reprezentantom.
Na svetovnem prvenstvu sta tekmovali tudi Teja Mihelčič, starejša kadeti-nja - 60 kg, in Hana Mihelčič, starejša kadetinja - 42 kg , ki pa se žal po dobrih borbah nista uvrstili na stopničke.
Andreju Repniku in njegovemu trenerju iskrene čestitke za tretje mesto na WAKO kadetskem in mladinskem svetovnem prvenstvu!
Vera Voiska
Zahvala!
Zahvaljujem se vsem sorodnikom, prijateljem, znancem. Prav tako gre zahvala Invalidskemu društvu Domžale, Kulturnemu društvu Radomlje, ŠD Preserje, NK Radomlje, TK Radomlje, NK Moravče, NK Dob, NK Aluminij ter vsem, ki jih nisem posebej naštel, za nesebično moralno in materialno pomoč, ki mi je omogočila zdravstveni poseg v tujini, pri katerem me je spremljala in spodbujala svakinja Nada, njej gre posebna zahvala!
Sporočam vam, da je operacija uspela, da okrevam in se bomo ponovno več videvali.
Vaša pomoč mi je omogočila, da se aktivno vključim v normalno življenje, kar še posebej občutijo moji najbližji.
Vsem še enkrat hvala!
Boštian Pavlič z družino
^¿ARSKJ *L0&
AN
Obvestilo
Smučarski klub Ihan obvešča vse občane, krajane in ostale udeležence v prometu, da bo v soboto, 27. 9. 2014, od 14. do 17. ure, na območju Ihana potekalo tradicionalno tekmovanje na tekaških rolkah.
ROLKANJE IHAN 2014
V času tekmovanja bo občasno moten promet zaradi zapore cestišča, in sicer na odseku Ihan-Goričica-Žabar-Goro-peče. Vse udeležence v prometu zato naprošamo, da upoštevajo navodila redarske službe in prometno signalizacijo oziroma ureditev v času zapore.
Hvala za razumevanje in vabljeni na ogled zanimivega tekmovanja v Ihanu!
Organizaciiski odbor SK Ihan
DP 2014 v disciplini trap
V organizaciji SD Trap klub Ilirska Bistrica je od petka, 22., do nedelje, 24. avgusta 2014, na strelišču Črne njive nad Ilirsko Bistrico potekalo državno prvenstvo v disciplini trap. V streljanju na 125 tarč se je pomerilo 54 tekmovalcev v članski konkurenci.
V kvalifikacijah so najboljšo pripravljenost pokazali žan Šfiligoj z zadetimi 116 tarčami, sledili so Denis Vatovec s 114, Aleš Hozjan s 113, Andraž Lipolt s 113, Matija Mlinarič s 112 in Matej Šfiligoj s 112 zadetimi tarčami in se uvrstili v polfinale tekmovanja.
V finalnem boju za zlato medaljo je bil najuspešnejši Adraž Lipolt iz TK Ilirska Bistrica, ki je postal članski državni prvak v trapu za leto 2014. Srebrno medaljo je osvojil Aleš Hozjan iz SD Dolomiti Vrhnika, bron pa je pripadel Denisu Vatovcu, prav tako iz iste ekipe.
DU Domžale zmagalo v Zagorju ob Savi
V okviru prireditev ob občinskem prazniku občine Zagorje ob Savi je v začetku avgusta potekalo že tradicionalno srečanje upokojenskih ekip predvsem iz bližnjih občin, na povabilo DU Zagorje ob Savi. Na turnirju so sodelovale zasedbe iz Trbovelj, Kočevja, Radeč, Moravč, Domžal in seveda Zagorja.
šah Gostitelji so ekipam priredili lep sprejem, direktor občinske uprave Zagorje ob Savi Rudi Medved pa je v nagovoru dejal, da so zmagovalke vse ekipe, ker so se udeležile obeleženja občinskega praznika, hkrati pa je vsem zaželel veliko sreče ob šahovnici. Vsak igralec je imel na voljo 10 minut za razmišljanje, ekipa DU Domžale pa je narekovala tempo od samega začetka. Za uvod je s 3 : 1 premagala močno zasedbo Trbovelj, v tretjem kolu pa z enakim izidom tudi Kočevje.
Visoko je premagala tudi Moravče in Radeče, tako da si je lahko v zadnjem kolu privoščila neodločeni rezultat z Zagorjem, saj je imela prvo mesto že zagotovljeno. Marjan Karnar je zbral tri točke, Jože Skok in kapetan Mirko Čokan po štiri in pol, Viktor Hribar pa štiri točke, odigrali so po pet partij, nihče pa je ni izgubil. Vrstni red: DU Domžale 16, DU Kočevje 14.5, DU Zagorje 12, DU Trbovlje 9.5, DU Moravče 5.5 in DU Radeče 2.5.
Jože Skok
HJirtUltaKieiNan
torek (v telovadnici vrtca)
od 19.00 do 20.00 ure
Di 27. |d(a, IkBfiEm rta I
ponedeljek
od 19.00 do 20.00 ure
Radomlje Dragomelj
Il Pimili pri blMlilv htalm 19	-.....
ponedeljek od 19.00 do 20.00 ure
torek
od 19.00 do 20.00 ure
Komenda Moste Dolsko
četrtek
od 19.00 do 20.00 ure
četrtek
od 18.30 do 19.30 ure
Dodatne informacije:
Vpis v začetno 0)031231440 vadbo joge: w 12 do w. ure)
1 1 1^1 nm * www.jwz.org/domzale
dO 1. oktobra 201 4 e: domzale@jwz.org
slamnik@kd-domzale.si
ŠPGRT
Tri tekme, tri zmage in ravno toliko točk prednosti na lestvici
Članska ekipa ŽNK Radomelj je v 3. krogu SŽNL zabeležila še tretjo zaporedno zmago, tudi tokrat pa niso prejele zadetka in tako niz nepremaganosti naše vratarke podaljšale na 360 minut.
žnk Radomlje V tretjem krogu so v nedeljo, 7. septembra 2014, ob 16. uri, v Radomljah gostovale nogometašice Ankarana. Domači strateg Milomir Mandič je že pred tekmo opozarjal, da bo srečanje vse prej kot lahko, saj so ravno Primorke uspele našim dekletom v spomladanskem delu odvzeti dve točki, ko se je srečanje 18. kroga SžNL 2013/14 v Ankaranu končalo brez zadetkov. Z izpeljavo protokola smo obeležili dneve Fair Playa in tako na primeren način izpostavili pozitivne športne vrednote. Uvod srečanja je bil razburljiv na obeh straneh, saj so si igralke obeh ekip priigrale nekaj polpriložnosti, a so bile ob zaključ-
kih premalo natančne. V 29. minuti je Barbara Kralj z odlično podajo zaposlila Nino Predanič, le-ta pa je s četrtim letošnjim zadetkom poskrbela za vodstvo Radomljank. Do konca polčasa so imela naša dekleta še dve lepi priložnosti za povišanje vodstva, a so bile premalo natančne, in tako sta ekipi odšli na odmor z minimalnim vodstvom naših deklet. V drugem polčasu se je lepo število gledalcev, ponovno se jih je zbralo več kot 100, spremljalo nepovezano igro z malo priložnosti na obeh straneh, več pobude pa so imele Radomljanke, ki so prek Barbare Kralj najprej zadele prečko. V 70. minuti je v igro vstopila
mlada in obetavna Manja Rebolj, ki je v igro prinesla svežino. V 79. minuti je svoj drugi zadetek v letošnji sezoni dosegla Monika Boh.
ŽNK vabi k vpisu deklic od 5. do 17. leta starosti, ki jih zanima igranje nogometa, da se pridružijo krožkom nogometa za deklice po osnovnih šolah z novim šolskim letom oziroma se včlanijo v naš klub in se nam pridružijo pri igri, na treningih in tekmah. Za več informacij nas lahko pokličete na 041 865 999 (Romana) oziroma nam pišete na e-poštni naslov romana. rojc@radomlje.si. Z veseljem se bomo odzvali in vam pomagali pri pridobivanju informacij.
Dragi navijači, ljubitelji in podporniki košarke
KUPITE SEZONSKO VSTOPNICO IN PRIČAKUJTE NAJBOLJŠO SEZONO DOSLEJ. PRIČAKUJTE NEPRIČAKOVANO, PRIČAKUJTE SIJAJNE HELIOS SUNS!
To, kar lahko vi podarite košarki in košarkarjem je nepogrešljivo in nenadomestljivo! Postanite naš šesti igralec in kupite svojo sezonsko vstopnico, saj kot že veste, BREZ VAS - NI NAS. Da bi iz vsake tekme odšli z željo, da se čim prej vrnete, pripravljamo številne novosti in presenečenja. Odlični igralci, nova maskota, plesalke, inova-tivni zabavni vložki, vse to bo ob odlični igri Helios Sunsov zagotavljalo atraktivne, vznemirljive in napete tekme.
DOBRODOŠLI V DOMŽALAH, MESTU KOŠARKE
Domžale so mesto ekipe Helios Suns in mesto, kjer košarko trenira preko 700 otrok.
Spoštovani župan in občinski svetniki
PRIHODNOST KOŠARKARJEV V DOMŽALAH JE TUDI V VAŠIH ROKAH!
Košarkarski klub Helios Domžale je v samem vrhu slovenske košarke v članskih in v mladinskih kategorijah. Domžalski košarkarji so naš nacionalni ponos na evropskih in svetovnih prvenstvih v vseh kategorijah.
Zagotovite košarki v Domžalah status, ki si ga zasluži. Podprite košarko s finančnim vložkom 150.000 € - 200.000 €. Vaš vložek je odločilnega pomena za nadaljnji obstoj košarke in razvoj talentov več kot 700 otrok, ki jim košarka predstavlja posebno in pomembno vlogo v življenju. Pomagajte jim med košarkarske zvezde!
0233®s23eb|
Z nakupom sezonskih vstopnic boste deležni mnogih ugodnosti!
Prodaja na sedežu kluba: Košarkarski klub Domžale, Mestni trg 1, 1230 Domžale Naročilo preko e-naslova: info@kkhelios.si
Veter v laseh - s športom do zabave z družino
Cilj: osvojiti državno prvenstvo
Mladi domžalski košarkarski talenti se bodo v novi sezoni povezali z mladimi mednarodnimi zvezdami z željo, da v prihajajoči sezoni osvojijo državno prvenstvo, vstopijo v ligo ABA in posežejo po zmagah tudi v Eurocupu.
kk helios suns Domžalski košarkarski klub se je v letošnjemu letu poleg trenerja Gregorja Hafnerja okrepil s še štirimi močnimi tujimi košarkarji. Prva okrepitev je 23-letni Bostončan Kyle Casey, diplomant Harvarda, ki bo skrbel za krilni položaj ekipe, ponaša pa se z izjemno fizično pripravljenostjo in atletskimi gibi. Druga okrepitev je 23-le-tni Austin Bragg, ki prihaja z univerze Western Washington. Še tretji Američan v dresu Helios Suns pa je Zeke Upshaw iz Chicaga. Iskalci talentov domžalskega moštva so posegli tudi na avstralsko celino, od koder prihaja 21-letni Majok Majok, 207 cm visoki center. Košarkarji Heliosa so v zadnjih tednih odigrali kar nekaj pripravljalnih tekem, med katerimi sta zagotovo najbolj odmevali zmagi proti lokalni Lastovki in zmaga proti reprezentanci Alžirije.
»V lanski sezoni tudi zmagovalna serija tekem pod taktirko trenerja Sagadina ni napolnila domžalske dvorane. To nam pove, da moramo, če želimo privabiti gledalce v dvorano, narediti še veliko več kot le premagovati nasprotne ekipe. Obljubljamo vam pester nabor presenečenj, zabavne večere, veliko akcije in nagrade za vse zveste gledalce. Želimo vam pričarati edinstven občutek na tekmi, in če boste s tekme odšli z željo, da se čim prej vrnete, bo naš prvi cilj dosežen. Vse novosti v klubu pa se dogajajo tudi s ciljema, da košarki v Domžalah zagotovimo status, ki si ga zasluži, ter ekipo gradimo na podlagi razumnega proračuna, s katerim ne bi ustvarjali novih dolgov,« pravi predsednik KK Helios Aleš Klavžar.
Kot pravi Klavžar, se na to pripravljajo na različne načine. »Veliko košarkarskih ekip na območju Balkana je zelo zadolženih, nam pa je uspelo v zadnjih dveh mesecih milijonski dolg znižati za več kot dve tretjini. Naš cilj je
voditi ekipo brez dolgov, hkrati pa želimo delati s proračunom, ki je sprejemljiv in zadostuje potrebam lige. To je za nas logična poslovna pot, ki zahteva dvoje: prvič, znotraj kluba se moramo vsi bolj truditi za uspeh; in drugič, potrebujemo podporo od zunaj in vsaj minimalno potrebno podporo mestne občine Domžale. Žalostno je, da trenutno na občini nimamo ustreznega sogovornika, s katerim bi se lahko pogovarjali o podpori za mlado ekipo košarkarjev. Če ta molk s stani občine pomeni ne vsem košarkarskim navdušencem in vsem 700 mladim košarkarjem, tega ne moremo in ne bomo sprejeli!«
Košarkarji Helios Suns pa se lahko pohvalijo tudi z novo pridobitvijo, čisto pravo, predvsem pa prvo maskoto, Mr. Penzlom, ki bo odslej skrbel za to, da bo vsako košarkarsko tekmo Helios Sun-sov prebarval v pisano dogodivščino in v sončno vzdušje, kot so napovedali v klubu. Zagotovo pa bodo številni navijači navdušeni tudi nad novo plesno-navijaško skupino profesionalnih plesalk Sun Dancers, ki bo na vsaki tekmi skrbela za vzdušje.
Lastovka ambiciozno v novo sezono
Tudi košarkarji Lastovke so v polnih pripravah na novo sezono. V pripravljalnem obdobju so odigrali že kar nekaj prijateljskih srečanj, na katerih so zabeležili poraze proti Hopsom iz Polzele, Slovanu in Helios Sunsom, zabeležili pa so tudi zmago proti ljubljanskim Pingvinom. Kot pravi direktor kluba Matej Burger, morajo biti cilji kluba vedno postavljeni visoko. »Klub je v dobrem stanju, tako finančno kot kadrovsko, zato želimo nadgraditi lanskoletni rezultat. Cilj je uvrstitev v Ligo Telemach.«
Mateia K. Kozlevčar
Vabi
na
otroško telovadbo
za otroke, stare od 3 do 5 let.
Kje?
OŠ Preserje pri Radomljah
Kdaj?
Četrtek, od 17. do 18. ure Pričetek vadbe: 2. 10. 2014
VPIS VSAK ČETRTEK
Cena:
10 evrov 1 x na mesec 10 odstotkov popusta za
drugega otroka
Vsebina vadbe:
osnovna motorika, športna gimnastika, igre z žogo, poligoni
Lepo vas pozdravljamo in se veselimo vaše udeležbe.
Informacije:
01 722 73 36
ŠPORTNO DRUŠTVO ŽELVA
Vsako leto v jesenskem času poteka športno-preventivna prireditev Športne unije Slovenije 'Veter v laseh'. Letos je organizacijo prireditve na lokalnem nivoju prevzel Center za mlade Domžale v sodelovanju s ŠAD Mavrica, Zavodom za šport in rekreacijo Domžale in Občino Domžale.
Namen prireditve je promocija športne dejavnosti kot zdravega in zabavnega načina preživljanja prostega časa ter kot alternativa vsem oblikam sodobnih zasvojenosti. Vrednote, ki jih omenjena prireditev z ljubeznijo do športa širi, so: pozitiven pogled na življenje, veselje, ekipni duh, pripadnost, vztrajnost, disciplina, zdrava zabava, spoštovanje in delavnost.
preizkusile družine, ki so se odločile del dneva preživeti malce drugače.
Na dogodku se nam je pridružilo kar nekaj znanih obrazov iz sveta športa, ki so sodelovali kot promotorji športa. Z nami so se zabavali, smejali in nam zaupali nekaj zanimivosti iz zakulisja vrhunskega športa.
Iskrena hvala vsem prostovoljcem, klubom/društvom, sponzorjem, ki ste
Skupaj s prostovoljci iz različnih domžalskih društev in klubov smo pripravili obilo športnih iger in ustvarjalnih delavnic. In tako so v četrtek, 18. septembra 2014, Stadion Domžale in Športni park Domžale preplavili osnovnošolci, ki so pridno nabirali točke na različnih športnih in obšportnih poligonih. Ker letos priredite poteka pod sloganom 'S športom do zabave z družino', se je prireditev nadaljevala tudi v popoldanskem času. V tem času so se na poligonih
nam pomagali, da je v Domžalah letos lahko zapihal Veter v laseh.
Od 25. septembra do 13. oktobra 2014 ste vabljeni, da si v prostorih Centra za mlade Domžale (Ljubljanska c. 58) ogledate galerijo fotoutrin-kov in izdelkov s prireditve.
Seznam podpornikov prireditve si lahko ogledate na spletni strani Centra za mlade www.czm-domzale.si.
Ana Pungerčar in Tinkara Koleša za CZM Domžale
OBJAVE
slamnik@kd-domzale.si
Luč je izginila v temi in z njo je ugasnilo življenje, ki smo ga spoštovali, ljubili.
Iz teme pa vznika drevo in raste dalje.
Hrani ga upanje, da je tudi v temni noči nekje globoko v neznanem skrit ljudem nedoumljiv smisel.
ZAHVALA
V 90. letu se je v maju dokončno utrudilo srce naše drage
Marije Jazbec - Mici
Tolažilne besede sorodnikov, prijateljev, sosedov in znancev so nam bile ob boleči izgubi v veliko oporo. Iskrena hvala dr. Mojci Zajc Kraševec in patronažni sestri Miri Savnik, prim. dr. Mariji Mulej Ščavničar, pevcem Grajskega okteta, gospodu župniku, govornici za poslovilni govor, Zavodu Comett in vsem, ki ste se poslovili od naše mame skupaj z nami.
Vsi njeni
Oko zaprem,
v spominu vedno znova tebe uzrem. Nikjer te ni, in to boli ... Spomin na tebe večno bo živel, nikoli ti zares od nas ne boš odšel, v naših srcih večno boš živel.
V SPOMIN
5. septembra je minilo 1 leto, odkar nas je prezgodaj zapustil naš ljubljeni sin, brat in stric
Bernard Hribar - Berni
Hvala vsem, ki se ga spominjate in mu prižigate sveče. Neizmerno ga pogrešamo.
Vsi njegovi
Kogar imaš resnično rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je ...
V SPOMIN
Minilo je boleče leto, odkar nas je nepričakovano zapustil naš dragi mož, oče in dedek
Ludvik Konjar
Želimo si, da bi nam življenje namenilo drugačno zgodbo. Iskrena hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu in mu prižigate sveče.
Vsi njegovi
Samo kar diha, hrepeni in ljubi, trpi in upa, kar se v strasti vije, kar v radosti, ko se razdaja, sije... (Oton Zupančič)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi ljubljenega, dobrega moža, očija, dedija, brata, tasta in strica
Janija Pevca
iz Domžal, Kamniška cesta 11
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem, obrtnikom, podjetnikom, stanovalcem Kamniške ceste 11 in 12 za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče in vsem, ki ste ga pospremili v tako velikem številu na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo gospe Majdi Puklovec za vso pomoč, domu Sv. Katarine v Mengšu, dr. Mariji Starbek, godbi Lukovica, gasilcem Prevoje, pevcem, praporščakom, ZB Domžale, pogrebni službi Vrbančič in županu občine Lukovica Mateju Kotniku za poslovilni govor. Iskrena hvala vsem.
žalujoči: žena Darja, sin Evgen z ženo Marto in vnukinjo Kajo in hčerka Ines.
Ostajaš v naših srcih.
Ne veš, kako prazen je dom brez tebe, kako pogrešamo te mi. Spočij si trudne zdaj oči, za vse še enkrat: Hvala ti.
ZAHVALA
Svojo življenjsko pot je po težki bolezni v 84. letu sklenil naš dragi mož, oče, stari ata in brat
Frančišek Dolinšek
iz Doba pri Domžalah
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga obiskovali, z nami delili žalost in bolečino v času njegove bolezni. Hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na poslednji poti k večnemu počitku, darovali sveče, cvetje in izrazili sožalje.
Posebna zahvala dr. Zajc-Kraševec za vso zdravniško oskrbo, podporo njemu in nam v času njegove bolezni. Hvala patronažni službi ZD Domžale, urgentni službi Domžale, UKC Ljubljana, g. župniku Juretu Ferležu, pevcem, pogrebni službi Vrbančič, Društvu upokojencev Naš dom Dob, gospe Tatjani za lep poslovilni govor.
Odšel si od nas, vendar bo v naših srcih ostal najlepši spomin nate.
Vsi njegovi
Tam, kjer si ti, ni sonca, ne luči. Le tvoj nasmeh nam v srcih še živi in nihče ne ve, kako zelo, zelo boli.
V SPOMIN
15. septembra mineva tretje leto, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče in dedek
Ludvik Hafner
iz Vira
Hvala vsem, ki se ga spominjate in ga ohranjate v lepem spominu.
Vsi njegovi
Ko oči solza mi objame, zaslišim pesem, ki me prevzame, neslišno zavila se je vame, o tebi govori in celi rane.
V SPOMIN Simon Jemec
(1972-2004)
Osemindvajsetega septembra 2014 mineva deset let, odkar te ni več med nami. Hvaležni smo, ker smo te imeli. Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in prižgete svečko v njegov spomin.
Vsi njegovi
Tiha misel zablestela nad večernim krajem, duša odblestela z zlatim je sijajem. (S. Kosovel)
ZAHVALA
Za vedno je v 78. letu starosti zaspala naša predraga mama, babica, prababica, sestra in teta
Tončka Škerjanec
iz Zaboršta pri Domžalah
Hvala vsem, ki ste se prišli poslovit od nje, hvala za spodbudne besede, cvetje ter sveče. Hvaležni smo tudi Vlasti in Dori za vso dobroto in skrb. Tončkina dobra duša, prijazne besede in nasmejan obraz bodo v mislih ostali z nami.
Njeni domači
SPREJEM ZAHVAL
Zahvale in v spomin sprejemamo vsak delavnik med 10. in 12. uro, v sredo pa tudi med 14. in 16. uro osebno v uredništvu (Kulturni dom Franca Bernika Domžale) ali pisno v nabiralnik pri vhodu z zadnje strani oziroma po e-pošti slamnik@kd-domzale.si.
Tako tiho, skromno si živel, takšno tudi si življenje imel, zdaj rešen vseh si bolečin, za tabo ostal bo lep, a boleč spomin
ZAHVALA
Mnogo prezgodaj nas je v 55. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče, dedi, stric in svak
Stanko Majdič
iz Kolovca
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem za vsa izrečena sožalja in tolažbo, za topel stisk roke, podarjeno cvetje, sveče in darovane maše. Iskreno se zahvaljujemo g. župniku Janezu Jarcu za lepo darovano pogrebno mašo, pogrebni službi Vrbančič za lepo opravljen obred ter hvala osebju v ZD Domžale za njegovo oskrbo.
Njegovi domači
V SPOMIN
Miru Varšku
Te dni se je od nas poslovil spoštovani občan ter aktiven udeleženec NOB Miro Varšek. Zaslužni domžalski občan Miro Varšek je bil ugleden gospodarstvenik in desetletja dejaven na družbenopolitičnem področju, pomembno pa je bilo tudi njegovo prizadevno delovanje v številnih domžalskih društvih.
Rodil se je 10. aprila 1929 v Horjulu, njegovi starši pa so se nato pri njegovih petih letih preselili v Domžale. Proti koncu druge svetovne vojne se je Miro pri dobrih petnajstih letih kot član mladinske organizacije vključil v odpor proti nemškemu okupatorju.
Vključen je bil v ilegalno delo na svojem območju. Domžalski belogardisti so bili obveščeni o delu aktivistov osvobodilne fronte. V Domžalah je bila njihova postojanka ustanovljena avgusta 1944. Ker so bili domačini, so dobro poznali tako ljudi kot teren. Jeseni 1944 so po izdaji zaprli vse domžalske člane mladinske organizacije, med njimi tudi Mira. Zaprte so jih imeli v belogardistični postojanki - nekdanji restavraciji nasproti železniške postaje. Nad njimi so se surovo znašali, jih pretepali, mučili. Ničesar jim ni uspelo izvedeti, ker fantje niso izdali ničesar. Pozneje so Mira in druge vseeno izpustili, razen enega. Miro je po izpustitvi še bolj zavzeto sodeloval v narodnoosvobodilnem boju.
Po končanem šolanju na Srednji tehnični šoli leta 1950 je kot strojni tehnik najprej honorarno predaval strokovne predmete na Šoli za učence v gospodarstvu v Domžaleh, potem pa se je zaposlil v Mlinostroju v Študi.
V	šestdesetih letih je poklicno opravljal pomembne politične funkcije v Občini Domžale, nato je prevzel vodenje podjetja Trak v Mengšu. Leta 1972 je postal direktor Papirnice Količevo, kjer se je najprej lotil rekonstrukcije starega kartonskega stroja, kar je omogočilo bistveno povečanje proizvodnje in njene kakovosti. Pod njegovim vodstvom je bil leta 1973 zgrajen nov moderni stroj za visokokvalitetne kartone, ki je še danes temelj uspešnega poslovanja podjetja. Sredi osemdesetih let je Miro Varšek prevzel vodenje združenega podjetja Slovenske papirne indrustrije SOZD Slovenija papir, kjer je vse do upokojitve leta 1993 uspešno vodil skupen nastop slovenskih izdelovalcev papirja na domačem in tujih trgih ter razvoj te panoge.
V	vsem tem času je poleg uspešnega vodenja omenjenih podjetij zelo aktivno deloval v različnih društvih. Tako je več kot dvajset let deloval v Avto-moto društvu Domžale. Enako tudi v atletskem, smučarskem in košarkarskem klubu Domžale, ki mu je eno mandatno dobo tudi predsedoval. Na košarkarske tekme in druženje s kolegi - domžalskimi gospodarstveniki na kavo v Vele je rad prihajal vse do pred kratkim, dokler mu je to dopuščalo zdravje.
Miro Varšek je bil vedno pripravljen pomagati drugim, do sodelavcev je imel tovariški odnos in je do zadnjega ostal zvest svojim in nekdanjim skupnim idealom.
Zato ga bomo številni nekdanji sodelavci in soborci ohranili v spominu kot človeka, ki je s svojim delom veliko prispeval k svobodi in vsemu, kar danes uživamo.
Marija Majhenič, predsednica Združenja borcev za vrednote NOB Domžale
slamnik@kd-domzale.si
objave
V SPOMIN
Janez Pevec
(1943-2014)
Pred kratkim smo se v njegovem rojstnem kraju poslovili od spoštovanega Janeza Pevca, ki se ga mnogi spominjamo predvsem po njegovih kulturnih prizadevanjih, katerih rezultat je bila tudi Modra galerija v centru Domžal. Bila je ena izmed prvih zasebnih galerij, s katero je Janez bogatil življenja Domžalčanov, v njegov kulturni hram pa so radi zahajali njegovi prijatelji iz daljne in bližnje okolice.
Njegova prizadevanja je cenila tudi Občina Domžale, ki mu je v letu 2002 namenila »nagrado za prizadevno in uspešno delo na kulturnem področju, predvsem pa za delovanje Modre galerije, ki prispeva k bogatitvi kulturnega življenja.«
Tudi sicer je bil Janez Pevec zelo aktiven človek, saj se ga mnogi spominjamo po njegovi družbenopolitični aktivnosti. Z rešitvami je bil malokrat zadovoljen, vselej si je prizadeval za boljše in jih znal tudi utemeljevati.
Po selitvi v Domžale se je posvetil podjetništvu in ustanovil družinsko podjetje, ki je kmalu postalo prijeten kulturni center - pa ne le ob prijaznih odprtjih razstav. Priložnost razstavljati v Modri galeriji je ponujal tako že uveljavljenim ustvarjalcem kot mladim in jih znal vselej spodbujati s prijazno besedo.
Hvala, prijatelj Janez, za vse prijetne trenutke - tako v Modri galeriji kot na drugih področjih, bil si delaven in iskren človek in kot tak ostajaš v našem spominu.
Vera Vojska
.m
DRUŠTVO LIPA
UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE DOMŽALE
Ljubljanska 58, Domžale
tel. 722 66 70; 041 727 873
el. pošta: lipa.domzale@t-2.net
Vabimo vas, da se nam pridružite v obliki izobraževanja, kulture, športa in rekreacije.
PROGRAM DRUŠTVA LIPA DOMŽALE
JEZIKOVNO IZOBRAŽEVANJE
vsi svetovni jeziki na različnih stopnjah zahtevnosti
ZGODOVINA IN SPLOŠNO IZOBRAŽEVANJE
•	Domžale in okolica skozi čas
•	etnologija
•	geografija
•	umetnostna zgodovina
•	zgodovina in kultura tujih narodov
RAČUNALNIŠTVO KULTURNO PODROČJE ŠPORT IN REKREACIJA PLES V PARIH IN SKUPINI
PREDAVANJA - RAZGOVORI
STROKOVNI IZLETI
Vsak mesec vsaj en ogled zgodovinskih in kulturnih znamenitosti, doma ali v tujini.
NOVOSTI V LETOŠNJEM LETU
•	delavnice dobre volje in smeha
•	refleksna masaža
•	igramo na tamburice
•	dobra kuhinja naših babic
•	aranžiranje cvetja
Vpisi potekajo v času uradnih ur, od 1. do 29. septembra 2014.
URADNE URE: ponedeljek in sreda, od 10. do 12. ure, in od 16. do 18. ure
Pridružite se nam, vaše življenje bo zanimivejše, lepše in bogatejše.
PLESNI TEČAJI
Univerza za III. življensko obdobje 'LIPA' v naslednji sezoni nadaljuje plesne tečaje za: fokstrot, sambo, rumbo, jive, ča-čača, angleški valček, dunajski valček, mambo, polko, bluz in tako naprej.
PRIČETEK: 2. oktober (četrtek), ob 12. uri
MESTO: FITNIS - Bar, Domžale
PRIJAVA: na telefonski številki 041 727 873
Lahko pa pridete naravnost v Fit-bar in se prijavite ob pri-
četku tečaja.
POZOR: S prejšnjimi tečajniki bomo nadaljevali pouk. Z začetnimi tečajniki bomo delali posebej.
VABLJENI!
V skladu s 6. in 7. členom Odloka o določitvi pogojev za prodajo blaga zunaj prodajaln v občini Domžale (Uradni vestnik Občine Domžale, št. 11/09), Občina Domžale objavlja
JAVNIRAZPIS
ZA ODDAJO TRŽNEGA PROSTORA NA POKOPALIŠČU V DOMŽALAH ZA OBDOBJE 2014 DO 2015
i.
Predmet javnega razpisa je oddaja - zakup tržnega prostora, standardnih zaprtih stojnic - kioskov na pokopališču v Domžalah, ki so v lasti Občine Domžale, za obdobje enega leta, v letih 2014 in 2015.
Tržni prostor in stojnice - kioski se dajejo v zakup za prodajo:
•	cvetja - 1 stojnica - kiosk.
II.
Zakupniki so lahko trgovci za izdelke iz lastne proizvodnje oz. za prodajo izdelkov, ko ni treba, da ima trgovec lastno proizvodnjo.
Zakupniki so lahko tudi drugi posamezniki, če izpolnjujejo pogoje za prodajo na stojnicah v skladu z veljavnimi predpisi.
Zakupniki ne morejo biti prosilci, ki jim je bila v preteklih dveh letih odpovedana zakupna pogodba zaradi kršitev določil zakupne pogodbe.
Na tržnem prostoru je preprodaja prepovedana.
III.
Zakupnina za prodajni prostor oz. izhodiščna cena za standardno zaprto stojnico - kiosk znaša letno 1.858,10 EUR za prodajni prostor za standardno zaprto stojnico - kiosk za obdobje 2014 in 2015.
Prosilec mora poravnati zakupnino pred začetkom prodaje na tržnem prostoru za celotno obdobje, za katero se sklepa zakupna pogodba.
IV.
Uporaba stojnic - kioskov in tržnega prostora je praviloma mogoča od ponedeljka do nedelje, od 8. ure do 20. ure oz. do zaprtja pokopališča v Domžalah.
V.
Prosilec odda vlogo na obrazcu, ki ga lahko dobi v času uradnih ur na vložišču Občine Domžale, soba št. 4, Ljubljanska 69, Domžale, ter na spletni strani Občine Domžale http://www.domzale.si/, pod rubriko Vložišče/Razpisi. Javni razpis je odprt do zasedbe oz. zakupa stojnic - kioskov.
Obrazcu morajo prosilci priložiti naslednja dokazila:
•	dokazilo o registraciji poslovnega subjekta - Poslovni register RS,
•	trgovci, ki prodajajo izdelke iz lastne proizvodnje, tako kot tudi ostali trgovci: uradno veljavno dokazilo o izdelovalcu artiklov, ki jih želijo prodajati (npr. priglasitveni list oz. dokazilo o vpisu dejavnosti v sodni register),
•	drugi posamezniki: uradno veljavno dokazilo, da sami izdelujejo izdelke, ki jih želijo prodajati (npr. potrdilo o vpisu na seznam zavezancev, ki opravljajo osebno dopolnilno delo skladno z Zakonom o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno),
•	dokazilo, da proti kandidatu ni uveden postopek prisilne poravnave, stečajni postopek ali likvidacijski postopek ali drug sorodni postopek,
•	dokazilo, da je poravnal davke, prispevke in druge obvezne državne ali lokalne dajatve, v skladu s predpisi države ali lokalne skupnosti, v kateri ima sedež
VI.
Občinska uprava bo izmed prispelih ponudb izbrala najprimernejše ponudnike. Pri izboru bo upoštevana ponudbena višina zakupnine za eno standardno zaprto stojnico -kiosk za obdobje enega leta v letih 2014 in 2015, ob enakih cenah dveh ali več ponudnikov pa tudi pestrost ponudbe.
Ponudniki bodo pisno obveščeni o izboru. Z izbranimi ponudniki bodo za obdobje enega leta v letih 2014 in 2015 sklenjene zakupne pogodbe.
VII.
Prosilci oddajo vloge z dokazili na vložišče Občine Domžale, Ljubljanska 69, Domžale, soba št. 4, ali pošljejo po pošti, na naslov: Občina Domžale, Oddelek za komunalne zadeve, Ljubljanska 69, 1230 Domžale, do vključno 7. oktobra 2014. Dodatne informacije lahko dobite v času uradnih ur na tel. št. 01/724-20-22.
OBČINA DOMŽALE ŽUPAN, TONI DRAGAR
Nadzorni odbor Občine Domžale
Št: 0600-11/2014 Datum: 10. 9. 2014
SPOROČILO ZA JAVNOST
GOSPODARNOST PORABE OBČINSKIH JAVNIH SREDSTEV IN UČINKOVITOST V PRAKSI
Poleg zakonitosti in pravilnosti poslovanja nadzorni odbor ocenjuje tudi učinkovitost in gospodarnost porabe občinskih javnih sredstev, ki po vsebini predstavljajo davke, ki jih plačujemo občani. Glede na gospodarske razmere pričakujemo, da sta po petih letih krize gospodarnost in učinkovitost navzoči tudi v delovanju občin. V nadaljevanju želimo člani nadzornega odbora opozoriti na dva primera, za katera ocenjujemo, da ni tako, saj smo nanju opozorili že v letih 2011 in 2012.
Primer gospodarnosti - uporaba službenih vozil
Nadzorni odbor Občine Domžale je pri pregledu tekočega poslovanja Občine Domžale za leto 2011, vezano na uporabo službenih vozil, izdal priporočilo, ki se je nanašalo na sprejem splošnega akta, s katerim bi občina uredila vprašanje pridobivanja in uporabe službenih vozil. Pri pregledu realizacije priporočil je nadzorni odbor ugotovil nepravilnosti, ki se nanašajo na uporabo službenih vozil, predvsem na uporabo vozila audi Q7 3.0 TDI, ki je v izključni uporabi župana. Občinska uprava trdi, da župan uporablja vozilo zgolj za službene potrebe, zato se mu pri plači ne obračunava bonitete, prejema pa povračilo stroškov prevoza na delo. že samo dejstvo, da lahko službeno vozilo uporablja izključno župan, poraja dvom o tem, da vozilo uporablja le za službene namene, zato smo podrobneje preverili evidence. Na podlagi evidenc uporabe službenega vozila, plačilnih list in evidenc odsotnosti na delovnem mestu je nadzorni odbor v izkazovanju posameznih poslovnih dogodkov ugotovil neskladje in s tem neverodostojnost poslovnih listin, na podlagi katerih je Občina Domžale izkazovala uporabo službenega vozila izključno v službene namene. župan je namreč službeno vozilo uporabljal tudi v dneh odsotnosti zaradi koriščenja dopusta in v dneh bolniške odsotnosti. Tudi to dokazovanje je bilo na občinski upravi zavrnjeno z argumentom, da župan tudi v času dopusta in bolniške opravlja službene dejavnosti. Na podlagi navedenega in zbranih dokazil izhaja, da župan službeno vozilo uporablja tudi v zasebne namene, občina pa mu ob tem ne obračunava bonitete, ampak izplačuje povračilo stroškov prevoza na delo. S takšno uporabo službenega vozila po naši oceni župan krši 39. člen Zakona o dohodnini, ki določa obračun bonitete. Poleg navedenega se posledično pod vprašaj postavlja tudi upravičenost do povračila stroškov za prevoz na delo, v skladu s 3. členom Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja.
Pri vsem tem nas v največji meri moti odnos občinske uprave in župana do gospodarnosti ravnanja z javnimi sredstvi, izpolnjevanja zakonskih zahtev in nespoštovanja nadzornega odbora.
Primer učinkovitosti - nadgradnja centralne čistilne naprave
Nadzorni odbor se je že leta 2012, ob pregledu vodenja investicije v obdobju 2003 do 2011, podal ugotovitev, da vodenje ni optimalno, saj so bila pooblastila glede vodenja investicije ves čas poteka projekta nejasna. Na osnovi ugotovitev je nadzorni odbor podal priporočila glede učinkovitejšega vodenja in opozoril na tveganje neuspešne prijave na kohezijska sredstva in pripravo alternativnih scenarijev. Pri pregledu realizacije priporočil v letu 2014 smo ugotovili, da so bila naša tveganja uresničena in da so občine kot lastnice infrastrukture zaradi okoljskih zahtev v letu 2014 pristopile k izpeljavi nadgradnje z lastnimi sredstvi, kar je po naši oceni najmanj ugodna rešitev, vendar v tem trenutku edina izvedljiva (upanje na kohezijska sredstva sicer še obstaja. Investicija v višini 15,4 milijona evrov bo tako poleg lastnih sredstev javnega podjetja družbe JP CČN Domžale-Kamnik, d. o. o., v pomembnem deležu financirana s strani lastnic infrastrukture, izmed katerih je občina Domžale pomemben lastnik.
V tem delu želimo predstaviti le naše stališče, da bi Občina Domžale, ki predstavlja največjo posamično lastnico družbe JP CČN Domžale-Kamnik, d. o. o., in hkrati največjo posamično lastnico infrastrukture, s katero upravlja JP CČN Domžale-Kamnik, d. o. o., lahko v preteklosti učinkoviteje pristopila k izvedbi projekta. V prihodnje se bo cena čiščenja odpadnih voda zaradi višje zahtevane kakovosti čiščenja ustrezno povečala, predvsem na račun večje amortizacije zaradi na novo zgrajene infrastrukture, ki jo bomo financirali občani. To bo po naši oceni zgodilo najpozneje leta 2017, ko mora biti nadgradnja končana.
Pri vsem tem nas v največji meri moti odnos občinske uprave in župana do naših ugotovitev in njihov pristop k upoštevanju predlogov k povečanju učinkovitosti.
OBJAVE | PISMA BRALCEV
slamnik@kd-domzale.si
Seznam prodajalcev na tržnem prostoru v domžalah v oktobru 2014
Domžalske prostorske težave
Tržni prostor obratuje ob torkih, sredah, četrtkih, petkih in sobotah. Prodajalci z oznako* imajo mesečni najem zaprtih stojnic in imajo možnost prodaje vse dneve obratovanja tržnega prostora.
I NAZIV PRODAJALCA	PRODAJNI ARTIKLI	DNEVI PRODAJE
ČERNIVEC ALOJZIJ, Radomlje	mleko iz mlekomata	24 ur na dan
KMETIJA ABRAM, Brestanica	različne klobase, salame, meso za hamburgerje, ocvirki, mast, tlačenka, krvavice	
SAŠO ŽALJEC, s. p., Domžale	nagrobne sveče, dišeče in okrasne sveče, kokošja jajca	*
VRABEC RIKARDO, Dutovlje	vino, likerji, žgane pijače, sadni sokovi	*
ZAVOD JERMAN, Vače	suhomesnati izdelki, krvavice, peče-nice, izdelki iz svinjskega mesa	*
ŠTRAJHAR MATEJ, Tučna, Kamnik	kruh, krušni izdelki ter pecivo	*
EDI GRADIŠEK, s. p., Senožeti, Dol pri Ljubljani	krofi, flancati, različne vrste potic	*
DOMES D.O.O., Zajelše, Dol pri Ljubljani	suhomesnati izdelki, polizdelki in obarjeni izdelki	*
ANŽIČ BRANKA, Bišče, Domžale	vse vrste mlevskih izdelkov, orehi, med, zelenjava, fižol in jajca	*
SRČEK, D. O. O., Lukovica	pekovsko pecivo, kruh, keksi, sladice in testenine	*
HUBAT, D. O. O., Dobeno, Mengeš	rezano cvetje, ikebane, lončne kri-zanteme, mačehe, enoletnice in trajnice	
KRIŽMAN MARJAN, Ižanska cesta, Ljubljana	skuta, maslo, jogurti, kislo mleko, kajmak, kisla smetana, surovo mleko, različne vrste sirov, sirotka in jajca	
Kmetija - sirarna BOGATAJ, Gorenja vas	različne vrste sirov, jogurti, kislo in surovo mleko, skuta, pinjenec, sirotka, surovo maslo, različne vrste namazov	
GLOBOČNIK DUŠAN, Radomlje suhomesnati izdelki iz svinjskega * mesa ter izdelki iz konjskega mesa (klobase, salame, pršut)		
PROSENC ANA, Beričevo, Dol pri Ljubljani	primula, spomladansko cvetje in zelenjavne sadike, krizanteme, božične zvezde in ciklame	
BUČAR PETER, Ljubljana	različne vrste sveže zelenjave iz integrirane pridelave, kislo zelje in zeljne glave, kisla repa	srede, sobote
ZELIŠČNA KMETIJA HANUMAN TOMAŽ MULEJ, Konjšica, Polšnik	zeliščne tinkture, mazila in čaji	srede, petki
MIHELIČ JANEZ, Prelog, Domžale	med in ostali čebelji produkti	petki (razen 31. 10. 2014)
TRATNIK JOŽE, s. p.	mačehe, rezano cvetje, rezane kri-zanteme, lončne krizanteme, zelenje, aranžmaji, nasadi	od 28. 10. do 1. 11. 2014
GORŠEK HILDA, Frankolovo	različne vrste kruha in potic, pecivo, rezanci, različni sokovi, domače sušeno sadje in zelišča, mesni izdelki (salame, slanina, ocvirki, prekajene domače klobase, bunke, budjola, pašteta)	sobote (razen 25. 10. 2014)
SVETEK FRANC, Dobrunjska cesta, Ljubljana	različne vrste zelenjave, kislo zelje, kisle zeljne glave in kisla repa, sadje, jabolčni sok in kis	torki, srede, petki, sobote
OSTANEK JOŽE in DAMJANA, Male Pece, Šentvid pri Stični	različna zelenjava, kislo zelje in repa, domači ajvar, domača vegeta, vložena zelenjava, sušena mleta ali dro-bljena zelenjava in začimbe	sobote
PRI STAREM KOVAČU, PERNEK razne vrste kruha, kruh iz krušne PEC ALENKA, HIŠA KRUHA, peči, pekovsko in slaščičarsko peci-Selnica ob Dravi vo, veganski program sladic in presne tortice		srede, petki
KOPAČ JANEZ, Podgorica, Ljubljana - Črnuče	različne vrste zelenjave	torki, srede, četrtki, petki, sobote (razen praznikov)
PERC SLAVKO, Vodranci, Kog	mlečni izdelki (skuta, mladi sir, maslo, kisla smetana, jogurt ipd.), meso in mesni izdelki (tradicionalni izdelki iz Prlekije - tunka, klobase, salame ipd.), kruh, sadni kruh, mlinci	4.10. in 18.10.2014
MUNDA STANKO in BELEC SAMO, Lačaves, Kog	bučno olje, vino, likerji, marmelade in rekviziti 'Naša Republika Prlekija'	11.10.2014
PIRNAT STANISLAV, Ljubljana - Črnuče	različne vrste zelenjave	petki, sobote
MODER ELIZABETA MARJETA, Domžale	različne vrste zelenjave	petki, sobote ter 30. 10. 2014 (razen praznikov)
BOHINEC JAMNIK DRAGICA, Šmarca, Kamnik	sadike zelenjavnih in okrasnih rastlin, različna zelenjava, rezano cvetje	torki, srede, četrtki, petki, sobote ter 27. 10. 2014
EKO KMETIJA ŠKANDER, ŠKANDER URBAN, Bovec	ovčji sir, ovčja skuta, ovčji jogurt, ovčja sirotka	sobote (11. 10., 18. 10. in 25. 10. 2014)
JDJ-AVRIKELJ, d. o. o., Sp. Brnik	sadike zelenjave, sadike cvetja za balkone, gredice in grobove, sadike zelišč in dišavnic, rezano cvetje in cvetlični aranžmaji, suhe čajne mešanice in zelišča, različne vrste zelenjave, sadni in zelenjavni sokovi, konzervirano sadje in zelenjava	petki
ŠKERL ANDREJ, Ljubljana	sezonska zelenjava, kislo zelje, kisla repa	petki in sobota 4. 10. 2014
PUCELJ MARKO, Ljubljana	sezonsko sveže pridelana zelenjava	sobote
ŽUGEC BARICA, Domžale	različne vrste zelenjave, začimbnice in različne vrste sadja	sobote
ČEBELARSTVO BRENČA, SVETE TOMAŽ, Ljubljana -Polje	med in ostali čebelji izdelki	srede, četrtki, petki
ŠKERIČ ALIJA, Blanca	različne vrste sadja, zelenjave, jabolčni sok in kis iz lastne pridelave	četrtki, petki, sobote
ERKLAVEC VALENTIN, Domžale	različne vrste zelenjave, sadje in jajca	torki, srede, petki, sobote (razen praznikov)
LOBODA ŠTEFI, Domžale	različne vrste zelenjave	sobote in 31. 10. 2014
TOMAŽIN VINKO, Straža pri Raki	vino cviček PTP, modra frankinja, dolenjsko belo vino in 'raška čebula'	petki
Opomba: Na seznamu so navedeni ponudniki, ki so zakupili stojnice do oddaje tega obvestila.
Domžale še niso imele in tudi nimajo celovitega urbanističnega načrta, ki bi usmerjal skladen dolgoročen prostorski razvoj. Večina gradbenih posegov v preteklem obdobju kaže na improvizirane, trenutnim razmeram prilagojene nedomišljene rešitve, pogosto politično izsiljene. Tako se je zgodil Češminov park, ki bi po vseh merilih moral biti sestavni del mestnega jedra v zeleni osi med Jane-žičevo (Landstatterjevo) vilo in nekdanjo tovarno Univerzale, ki kljub nesporni stavbni dediščini žalostno propada, brez vsebin in namembnosti, ki jih v Domžalah manjka. Ne ve se tudi, kaj početi z izpraznjenima
Napredkovo trgovino Kovinar in že-leznino Metalka v centru mesta. Brez širšega konsenza, mnogim nasprotovanjem navkljub, pa občina gradi garažno hišo z več kot 300 parkirnimi mesti. Če je bila mišljena kot sistem 'parkiraj in odpelji', je preveč oddaljena od železniške in avtobusne postaje. Če naj bi služila obiskovalcev mesta, bodo ti še vedno raje parkirali kje bliže centru. Če bo plačljiva, bo pretežno prazna in bo prinašala izgubo, če bo zastonj, pa bomo stroške obratovanja in vzdrževanja pokrivali občani. Domnevam, da gre za trošenje evropskega in našega denarja, ki tudi ni zastonj. Skratka, gre za inve-
sticijo brez investicijskega načrta. Čeprav imata občinska oddelka za investicije ter za okolje in prostor številčno kadrovsko zasedbo, v tem primeru izjemnih rezultatov njihovega dela ni zaznati.
Mimogrede: Zadnjo deževno soboto mi je prodajalka zelenjave na domžalski tržnici potožila, kako malo kupcev je bilo tisto dopoldne. Kdo bi rad nakupoval z odprtim dežnikom v roki? Domžale bi si vsekakor zaslužile pokrito tržnico. Mogoče za tistih 150 ali 200 tistoč evrov, ki naj bi jih namenile domžalski košarki.
Jože Nemec
Spoštovani župan in občinska uprava,
to je javno pismo, saj na uradne vloge in dopise, celo s povratnico, nisem dobila odgovora.
14. 9. 2006 je Okrajno sodišče v Domžalah razglasilo sodno poravnavo v zvezi z mojim dvoriščem in mejami. Sklenjeno je bilo, da v nadaljevanju z Oddelkom za urejanje okolja Občine Domžale uredim še preostala odprta vprašanja. Dobila sem zagotovila, da se bo to zgodilo z ustrezno
pogodbo. Ker te v razumnem roku nisem prejela, sem podala predlog za ureditev zemljiškoknjižnega stanja (zapisala mi ga je pravnica, ki je bila dolga leta zaposlena prav na ZK) in ga vložila 10. 12. 2010, torej štiri leta po sodni poravnavi. Do danes odgovora nisem prejela. Sem pa osebno na gospoda župana Tonija Dragarja naslovila tudi pisno prošnjo za ureditev zadeve, in sicer 5. 3. 2014, torej osem let po sodni poravnavi. Tudi s
tega naslova nisem prejela nobenega odgovora.
Mislim, da so izvoljeni svetniki in župan, enako pa pristojne službe, v službi državljanov in občanov (angleško civil servants) in so dolžni vsaj odgovarjati na vloge občanov, če jih že ne rešujejo v razumnem roku.
Manica Perdan Ocepek, Domžale
Na podlagi 21. člena Odloka o štipendiranju v občini Domžale (Uradni vestnik Občine Domžale, št. 5/13) Občina Domžale objavlja
RAZPIS
CELOLETNIH ŠTIPENDIJ ZA DIJAKE IN ŠTUDENTE V OBČINI DOMŽALE ZA ŠOLSKO LETO 2014/2015
PREDMET RAZPISA
Občina Domžale za šolsko leto 2014/2015 razpisuje celoletne štipendije za:
•	nadarjene dijake in študente, ki se izobražujejo v Republiki Sloveniji in ki s svojo nadarjenostjo dosegajo izjemne rezultate (v nadaljevanju: štipendije nadarjenim dijakom in študentom),
•	nadarjenega študenta, ki se izobražuje v tujini in s svojo nadarjenostjo dosega izjemne rezultate,
•	dijake, ki se izobražujejo v Republiki Sloveniji in pri katerih dohodek na družinskega člana ne presega z Odlokom o štipendiranju v občini Domžale določenega zneska (v nadaljevanju: štipendije socialno šibkim dijakom),
•	dijake in študente, ki se izobražujejo v Republiki Sloveniji za deficitarne poklice (v nadaljevanju: štipendije deficitarnih poklicev):
-	mehatronik, tesar, kuhar, strojni tehnik, elektrotehnik, inštalater strojnih inštalacij,
-	inženir elektrotehnike, inženir strojništva.
V razpisu uporabljeni izrazi zapisani v moški slovnični obliki se uporabljajo kot nevtralni za moške in ženske.
OBRAZEC IN OBVEZNA DOKAZILA
Vsi kandidati morajo predložiti:
•	izpolnjen obrazec: Vloga za dodelitev štipendije,
•	življenjepis,
•	dokazilo o vpisu v tekoče šolsko ali študijsko leto oziroma ustrezen prevod dokazila, če se kandidat izobražuje v tujini,
•	dokazilo o učnem ali študijskem uspehu preteklega šolskega ali študijskega leta oziroma ustrezen prevod dokazila, če se kandidat izobražuje v tujini.
Kandidati, ki kandidirajo za štipendijo nadarjenim dijakom in študentom, poleg navedenega obvezno priložijo še:
•	dokazila, s katerimi izkazujejo izjemne dosežke na posameznem področju družbenega življenja v zadnjih dveh letih,
•	dokazila o vključevanju v delo društev in organizacij v občini v zadnjih dveh letih.
Kandidati, ki kandidirajo za štipendijo za nadarjene študente, ki se izobražujejo v tujini, poleg navedenega obvezno priložijo še:
•	ustrezno primerjavo vrednotenja uspešnosti študija v tujini z ocenami oziroma vrednotenjem v Republiki Sloveniji,
•	dokazila, s katerimi izkazujejo izjemne dosežke na posameznem področju družbenega življenja v zadnjih dveh letih.
Kandidati, ki kandidirajo za štipendijo socialno šibkim dijakom, priložijo še:
•	veljavno dokončno odločbo pristojnega Centra za socialno delo (v nadaljevanju: CSD) o dodeljenem otroškem dodatku za kandidata za tekoče leto (s potrdilom o dokončnosti).
Kandidati, ki kandidirajo za štipendijo deficitarnih poklicev, priložijo še:
•	dokazila o vključevanju v delo društev in organizacij v občini v zadnjih dveh letih.
MERILA, KI SE UPOŠTEVAJO PRI PODELJEVANJU ŠTIPENDIJ:
•	štipendija nadarjenim dijakom in študentom, ki se izobražujejo v Republiki Sloveniji, se lahko dodeli dijaku in študentu od vključno drugega letnika dalje, s prav dobrim
(povprečna ocena vseh številčno izraženih ocen preteklega šolskega leta je vsaj 4,00) ali odličnim uspehom v preteklem šolskem letu, oziroma študentu, ki ima vsaj prav dobro (8,00) povprečno oceno vseh številčno izraženih ocen preteklega študijskega leta. Prednost pri izbiri imajo kandidati z boljšim uspehom oziroma višjo oceno oziroma kandidati, ki dosegajo izjemne dosežke na posameznem področju družbenega življenja.
•	štipendija nadarjenemu študentu, ki se izobražuje v tujini, se lahko dodeli kandidatu, od vključno drugega letnika dalje, ki ima vsaj prav dobro (8,00) povprečno oceno vseh številčno izraženih ocen preteklega študijskega leta.
Prednost pri izbiri ima kandidat z boljšim uspehom oziroma višjo oceno oziroma kandidat, ki dosega izjemne dosežke na posameznem področju družbenega življenja in izkaže, da se v tujini izobražuje na izobraževalni ustanovi, ki je akreditirana v skladu s predpisi države izobraževanja za izvajanje javno veljavnega (akreditiranega) izobraževalnega programa.
•	štipendija dijakom in študentom deficitarnih poklicev
se lahko dodeli dijaku od vključno drugega letnika dalje, praviloma s prav dobrim ali odličnim uspehom v preteklem šolskem letu oziroma študentu od drugega letnika dalje, ki ima praviloma vsaj prav dobro (8,00) povprečno oceno vseh številčno izraženih ocen preteklega študijškega leta. Prednost pri izbiri imajo kandidati z boljšim uspehom oziroma višjo oceno.
•	štipendija socialno šibkim dijakom se lahko dodeli dijakom, pri katerih iz za tekoče leto veljavne in dokončne odločbe CSD o dodeljenem otroškem dodatku izhaja, da je povprečni mesečni dohodek na osebo največ do 30 % neto povprečne plače in redno opravljajo šolske obveznosti, ne glede na uspeh.
Prednost pri izbiri imajo kandidati, ki predložijo priporočilo CSD. Če je priporočil CSD več, imajo prednost dijaki, ki izhajajo iz družin, katerih socialni položaj, ki je razviden iz veljavne dokončne odločbe CSD o dodeljenem otroškem dodatku, je slabši.
PRIJAVE
Obrazec Vloga za dodelitev štipendije z ustreznimi prilogami naj kandidati pošljejo priporočeno, najpozneje do srede, 15. oktobra 2014, na naslov OBČINA DOMŽALE, Oddelek za družbene dejavnosti, Ljubljanska cesta 69, 1230 Domžale ali oddajo osebno na vložišču Občine Domžale, soba 4.
Obvezni obrazec Vloga za dodelitev štipendije lahko kandidati dvignejo na vložišču Občine Domžale oziroma je objavljen na spletni strani Občine Domžale (www.domzale.si) pod rubriko: Razpisi.
Strokovna služba bo obravnavala popolne in v roku razpisa prispele vloge v skladu z določili Odloka o štipendiranju v občini Domžale (Uradni vestnik Občine Domžale št. 5/13).
O rezultatih razpisa bodo kandidati obveščeni v roku 15 dni po opravljenem izboru.
Vse dodatne informacije lahko kandidati za štipendije dobijo na telefonski številki: 01/724-13-05.
Datum: 26. 9. 20l4 Številka: ll03-4/20l4
Zupan Toni Dragar
slamnik@kd-domzale.si
Iv
KRIŽANKA
Odprto pismo Uradu župana Občine Domžale
Zadeva: Obvladovanje cestnoprometnih tveganj na Viru pri Domžalah
Spoštovani župan, g. Toni Dragar!
Spoštovani podžupan, mag. Lovro Lončar!
Spoštovanja podžupanja, Andreja Po-gačar Jarc!
Danes, 15. 9. 2014, sem na spletni strani 'domžalca' prebral, da namerava član politične stranke SDS kandidirati za župana, ker naj bi Domžalčani in krajani Vira potrebovali 'pospešek'. Sicer ne vem, kaj je vaš politični kolega s tem mislil, dejstvo pa je, da na Viru ne potrebujemo nobenih pospeškov, vsaj ne v smislu pospeškov, ki jih ima 'audi A6 3.0 TDI Q AUT'. To so namreč karakteristike avta, ki je dne 13. 9. 2014 usmrtil vašega občana, tvojega soseda in vašega učenca na nevarnem cestnem odseku od trgovine na Bukovčevi cesti do ovinka, ko cesta ostro zavije proti Paprinici Količevo.
Najprej želim pojasniti, da razumem, da popolne varnosti v cestnem prometu ni mogoče doseči, saj v tem primeru ne bi nihče smel uporabljati cest in bi bile same sebi v namen, kar pa seveda ni cilj gradnje cest. Zato je v zvezi z uporabo cest, poleg usmerjevalnih ukrepov, treba vzpostaviti tudi trini-vojsko kontrolno okolje, ki zagotavlja spoštovanje varnosti v cestnem prometu oz. je treba vzpostaviti:
•	preventivne kontrolne mehanizme (npr. ozaveščanje udeležencev v prometu, postavitev cestnovarno-stnih ovir),
•	detektivne kontrolne mehanizme (npr. uporaba merilnikov hitrosti),
•	korektivne oz. represivne kontrolne mehanizme (npr. dajanje kazni za prekrške).
Na podlagi vseh strokovnih podlag, ki jih poznam, izhaja, da so pri obvladovanju tveganj najbolj učinkoviti in najcenejši preventivni kontrolni mehanizmi. Verjetno to velja tudi za obvladovanje cestnoprometnih tveganj, kar posledično pomeni, da so torej cestnovarnostne ovire oz. 'ležeči policaji' najbolj učinkovit ukrep. Pojasniti želim še, da je s ciljem, da se zagotovijo preventivni kontrolni mehanizmi oz. programi, zakonodaja od vas zahtevala, da vzpostavite Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v Občini Domžale (v nadaljevanju Svet). župan je to storil dne 19. 12. 2007. Član Sveta je tudi predstavnik policije.
Za določitev vsebin, ki jim mora Svet na ravni Občine Domžal posvetiti posebno pozornost, zakonodaja predlaga, da se upoštevajo nekatera načela:
•	zbiranje podatkov o prometnih nesrečah,
•	identifikacija nevarnih mest, odsekov ali območij, ogroženih skupin,
•	analiza stanja in določitev ciljev,
•	načrtovanje ukrepov,
•	vrednotenje ukrepov in izbor,
•	izvajanje ukrepov,
•	opazovanje učinkov in vrednotenje rezultatov.
Zato upravičeno pričakujem od vas, da krajanom Vira argumentirano pojasnite:
•	katere konkretne analize, aktivnosti in ukrepe za obvladovanje ce-stnoprometnih tveganj na Viru pri Domžalah od npr. leta 2010 dalje je predlagal Svet?
•	katera področja na Viru so identificirana kot nevarna mesta?
•	s katero stopnjo so neodvisno ocenjena tveganja, kjer že ležijo cestne ovire?
•	koliko avtomobilskih nesreč ali drugih prometnih incidentov je bilo v zadnjih desetih letih na navedenem cestnem odseku (od ovinka do trgovine ali cerkve)?
•	koliko prekoračitev hitrosti so ujeli radarji policije na tem cestnem odseku (št. prekrškov do 65 km/h, št. prekrškov od 66 do 100 km/h ter št. prekrškov nad 100 km/h) v zadnjih petih letih?
V preteklosti je bilo namreč na ovinku, ko Bukovčeva cesta ostro zavije proti Papirnici Količevo, že več nesreč, zato že vsaj tri leta na neformalen način opozarjam, da je treba od navedenega ovinka pa do trgovine na Bukovčevi cesti postaviti cestne ovire. Pa ne samo zaradi objestne vožnje, ampak ker je po mojem mnenju ta cestni odsek že sam po sebi bolj tvegan. Ko pa sem na spletni strani 'domžalca' pod novico o 'avtomobilski tragediji' prebral, da je o avtomobilskem divjanju na tem cestnem odseku policijsko postajo Domžale že vsaj dvakrat obvestila fo-tografinja z Valvazorjeve ulice, ter ob dejstvu, da na Viru na določenih manj tveganih ulicah že stojijo cestne ovire, pa sem se odločil, da vam pišem, da krajanom Vira pojasnite tudi, zakaj do
PISMA BRALCEV
Uredništvo si pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja nenaročenih prispevkov, v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali interes, kot to določa zakon. Vsi prispevki za rubriko Pisma bralcev morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev ipd.) ter po možnosti s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost avtorja.
sedaj na tem odseku ni prišlo do konkretnih ukrepov, oz. nam pojasnite, kako se nameravate kar najhitreje oz. s 'pospeškom' lotiti tega izziva, da ne bo v kratkem času oz. še pred lokalnimi volitvami prišlo do še večje tragedije, kot je bila ta, ki jo navajam?
V	okviru svojih delovnih obveznosti, za katere sem plačan (dobim sejnino) in se posredno lahko nanašajo na navedeni škodni dogodek, sem dne 16. 9. 2014 preventivno aktiviral vse tri notranje kontrolne funkcije.
V	pričakovanju odgovora vas lepo pozdravljam.
Vinko Letnar
SIMAX
Domžale Masljeva 11, 1230 Domžale
tel. 01 724 16 56
Kamnik Ljubljanska c. 21A (Duplica)
tel. 01 831 17 96
PRENOVLJENA SPLETNA TRGOVINA: www.simax-slo.com
AVTODELI - AVTOMEHANIKA VULKANIZERSTVO
MALi OGLASi
ŠIVALNI STROJI: servis in prodaja šivalnih strojev (gospodinjskih in industrijskih). Marko Pratneker, s. p., Slamnikarska 3b Domžale. t: 041/920-149
Odkup vozil od letnik 1998 naprej, cela, lepa, karambolirana ali v okvari. Informacije: t: 031 264 290
Prodam! Izola - Livade, enosobno počitniško stanovanje 40 m2. I. nadstropje od dveh, l. 2006 z veliko teraso, razgled na S. Simonov zaliv, vsi priključki, plin, klima, opremljeno. Cena 88.000 EUR. V račun vzamem tudi garsonjero 25 do 30 m2 pri Ljubljani. t: 041 682 399
Inštrukcije matematike in fizike v centru Domžal. t: 031 504 357
Male oglase sprejemamo vsak delavnik med 10. in 12. uro, v sredo tudi popoldan med 14. in 16. uro osebno v uredništvu (Kulturni dom Franca Bernika Domžale) ali pisno v nabiralnik pri vhodu z zadnje strani oziroma po e-pošti slamnik@kd-domzale.si
NAGRADNA KRIZANKA8
NAGRADNA KRIŽANKA 9
Nagrajenci, ki so pravilno rešili križanko v glasilu Slamnik št. 8-2014
žiga Guzelj iz Medvod (2 vstopnici za ogled filma v Kulturnem domu F. Bernika za sezono 2014/2015)
Drago Škoda iz Domžal (2 vstopnici za ogled filma v Kulturnem domu F. Bernika za sezono 2014/2015) Tatjana Karlovšek iz Domžal (2 vstopnici za ogled filma v Kulturnem domu F. Bernika za sezono 2014/2015)
Nagrade podarja:
Kulturni dom Franca Bernika Domžale Ljubljanska cesta 61 1230 Domžale
Rešitev križanke je: Vpisovanje abonmajev
Nagrajuje Kulturni dom Franca Bernika Domžale
Nagrade:
2 vstopnici za ogled filma v Kulturnem domu F. Bernika za sezono 2014/2015
nagradna
kriZanka
9
Kulturni dom Franca Bernika, p. p. 2 l230 Domžale
Pravilne odgovore nam lahko pošljete do ponedeljka, 20. 10. 2014 na naslov: Uredništvo Slamnik, Ljubljanska 61, 1230 Domžale
AVTOR: GREGA RIHTAR	AMERIŠKA IGRALKA JOHANSSON	NAGNJENOST H KRIMINALU	GLAVNO MESTO ITALIJE	LEVI PRITOK RONE V JUŽNI FRANCIJI	PETER TERNOV-ŠEK	ULITA TISKARSKA ČRKA	REKA, KI TEČE SKOZI BERN	NOSILNI STEBER V KONSTRUKCIJSKI ZVEZI Z	NAGRADNO GESLO	VNETJE OČESNE ŠARENICE	ŽENSKA, KI STRELJA Z LOKOM	BALERINA KLAŠNJA	RJAV RAZLIČEK KALCE-DONA	TED LIGETY	PEVEC FUSER	POHORSKO SMUČIŠČE NAD ZREČAMI
ROKOPISNI ZAPISKI PREDAVANJ								ZIDOM LEVI PRITOK DONAVE V NEMČIJI								
PORTUGALSKI NOGOMET. REPRE-ZENTANT																
AFRO-KARIBSKI PESNIK CESAIRE					SESTAV-UAVEC PRATDCE									VANDA GERLOVIČ		
														SUROVINA ZA KOVINE		
					ORANŽADA											
RASTKO MOČNIK			NEKD. KUB. MINISTER (RAUL)				CESTNO VOZILO					MEHANIČNO URJENJE				
							DESNI PRITOK SENE									
			ZNAČAJ ČLOVEKA													
SLADKA ŽGANA PIJAČA						OČRT, NARIS ČESA						VELETOK V ZAHODNI EVROPI	REKA MED HRVAŠKO IN BIH			
													ZAČASNA REŠITEV			
						SPOMINI										
HRVAŠKA IGRALKA BEGOVIČ				NEKDANJI dTROENOV AVTOMOBIL				PISATELJICA LINDGREN							KOLO Z DVEMA SEDEŽEMA	OTO PESTNER
				ČUTILO ZA VID				HERCE-GOVEC								
DESNI PRITOK PADA V SEVERNI ITALIJI					ŽIVAHNO LITERARNO DELO					ROKO-METAŠ VUGRINEC						
					MESTNA BABICA					KDOR KOSI TRAVO						
PRIPRAVA ZA MERJENJE TLAKA									GROFIIA NA JV ANGLIJE					ALEŠ PIPAN		
									LUKA V J. ITALIJI					LADIN TERENEC		
NEKDANJI ZIMBABVEJ-SKI POLITIK (JOSHUA)							STAROGRŠKI NOVČIČ IN UTEŽ					NEKD. AV-STR.SMU-				SRBSKO MOŠKO IME
PLETENA POSODA ZA ODPADKE												ETIOPSKI GOSPOD				
							POLT									
PROSTOR ZA BIVANJE, DOM				MESTO V BELGIJI				ČLOVEŠKA GLISTA,								
				LADKO KOROŠEC				KAREL DESTOVNDC								
PRIMORSKA TOVORNA ŽIVAL					KDOR SE UKVARJA S ŠPORTOM ZA REKREACIJO											
PREKMURSKI IZRAZ ZA ŠTORKLJO					ZNAK, ZNAMENJE						NARKOZA					
POMOČ: AIME-afrokaribski pesnik Cesaire, INTERIM-začasna rešitev, KOT-prostor za bivanje, dom, NAAB-levi pritok Donave v Nemčiji, OBOL-starogrški novčič, OBRIS-očrt, naris česa, PILASTER-nosilni steber v konstrukcijski zvezi z zidom
OKOLJE
slamnik@kd-domzale.si
Na mladih svet stoji
Da so mladi temelj naše družbe, se zavedamo tudi v Javnem komunalnem podjetju Prodnik, zato že najmlajše učimo, kako skrbeti za čisto okolje.
Ker vemo, da se otroci najraje učijo skozi igro, smo kot vsako leto tudi v preteklem šolskem letu izvedli akcijo, ki otroke spodbudi k razmišljanju o ločevanju odpadkov, ravnanju s pitno vodo in razvijanju znanja s področja ekologije. Ker želimo spodbujati razmišljanje o tej problematiki in jo prek naše maskote, Grinija, prikazati na zabaven način, smo otrokom vseh osnovnih šol v občinah Domžale, Mengeš, Trzin, Lukovica in Moravče predstavili spletno igro, ki je vse ekološke navdušence urila v ločevanju odpadkov, varovanju narave, razumevanju pomembnosti tovrstnih ravnanj in ne nazadnje deljenju znanja s sovrstniki, starši in starimi starši. V tokratni igri se je Griniju pridružil nov pomočnik, Jaka, ki otroke uči pomembnosti varovanja okolja z desetimi vprašanji, ki temeljijo na že
Na Krumperku v smo preživeli prekrasen dan družbi konjev
V Hiši eksperimentov smo sodelovali v številnih poizkusih
Grmi nas je spremljal na vseh izletih, tudi v živalskem vrtu
vsem poznani Grinipediji. »Grinijeva igrica je bila zelo poučna. Naučila sem se, da je na svetu več slane kot sladke vode. Pomembno pa je tudi, da z baterijami ravnamo drugače, bolj pazljivo kot z ostalimi odpadki,« nam je izkušnje zaupala ena od učenk 2. b razreda OŠ Domžale. Julija, učenka 3. a razreda OŠ Dragomelj, pa nam je povedala, da se je med drugim z Grinijevo pomočjo naučila tudi, da »papirčkov ne mečemo v naravo, ampak v primeren zabojnik«.
Letošnjo akcijo smo nadgradili, saj smo želeli spodbuditi kolektivno zavest, zato smo tokrat 'v boj' za nagrade poslali razrede omenjenih osnovnih šol. Razredi so se med seboj potegovali za štiri izlete, in sicer obisk živalskega vrta, ogled razstave dinozavrov v Arboretumu Volčji Potok, obisk Hiše eksperimentov in jezdenje konj na Krumperku. Motivacija nagradnih izletov je bila odlična, saj je bila obiskanost spletne strani www. grini.si nad pričakovanji. V času trajanja akcije smo skupno zabeležili 26.788 ogledov spletnega mesta www.grini.si, od tega si je 2.475 obiskovalcev strani ogledalo kviz, na listo zmagovalcev, torej tistih, ki so v določenem času pravilno odgovorili na vsaj polovico vprašanj, pa se je vpisalo kar 880 malih varuhov okolja. Učenci so morali namreč paziti tudi na čas igranja, saj je na koncu ravno to ločilo štiri zmagovalne razrede od vseh ostalih sodelujočih. Neopaženi pa niso ostali niti posamezni tekmovalci, saj so tudi ti prejeli praktične nagrade.
Po mesecu dni, kolikor je trajalo tekmovanje, so bili znani nagrajenci, ki so najbolj zavzeto igrali ter se v maju in juniju skupaj z Grinijem udeležili izletov. Zmagovalni razredi z največ doseženimi točkami so bili 2. b razred iz OŠ Domžale ter 3. a, 3. b in 4. a razred OŠ Dragomelj. Sara iz 2. b OŠ Domžale se spomni: »Vse se je začelo, ko sem doma rešila Grinijev kviz. Nagrada, ki smo jo prejeli, je bil
obisk živalskega vrta. Nagrade pa ne bi dobili brez našega znanja o ločevanju odpadkov.« Obisk živalskega vrta je bil tudi prvi izlet, na katerega smo se podali skupaj z otroki iz 2. b. že zgodaj zjutraj je Grini pričakal otroke pred šolo, kjer smo se najprej fotografirali in se nato skupaj napotili proti veliki dogodivščini. skupaj smo temu rekli 'poučna ekskurzija', kar je tudi bila, le da smo se ob tem tudi zelo zabavali in nasmejali. spoznali smo mnogo živalskih vrst, jih opazovali med igro, počivanjem in hranjenjem. Največ navdušenja pri učencih je požel morski lev, ki nam je z izvrstno predstavo številnih trikov privabljal nasmehe na obraz, požel pa je tudi ogromen aplavz. »Bilo je zelo, zelo, zelo lepo. Videli smo želve, tigra, leoparda, ježevca, ko ga hranijo, in morskega leva,« je bil nad obiskom navdušen Urh. Izlet smo zaključili ob kraljevskemu pitonu Rudiju in grlici, ki smo ju lahko tudi pridržali v rokah. Kot vsaka lepa stvar se je tudi naš izlet končal čisto prehitro. »V šolo smo prišli utrujeni, a zelo veseli, saj smo se naučili veliko novih stvari,« je vtise strnil Gašper. A še veliko otrok je čakalo na zaslužene izlete, zato smo se poslovili od 2. b in že načrtovali nove dogodivščine, ki so nas čakale v začetku junija.
Naslednji izlet so si prislužili učenci 3. a razreda OŠ Dragomelj. Skupaj z Grinijem smo odšli v Arboretum Volčji Potok, kjer smo spoznavali različna drevesa in rastline, poleg tega pa smo si ogledali še krajšo predstavo o dinozavrih. »Kar malo sem se ustrašila, ko sem zagledala dva dinozavra, ki sta se premikala,« je povedala ena izmed učenk, a ko so otroci videli, da sta to le maskoti, so pričeli uživati v predstavi, kjer so prek igre izvedeli vse o prehranjevanju teh orjakov in kako so v tistem času živeli. Otrokom so se najbolj vtisnili v spomin razstavljeni dinozavri v naravni velikosti. »Všeč pa so mi bila tudi drevesa. Nau-
čila sem se, da so lahko drevesa poškodovana in jih lahko zavijejo v mumijo,« nam je svoje vtise o izletu zaupala Neja. Vidu pa je v spominu še posebej ostal Grini: »Je zelene barve in je iz vesolja. Ima pa prevelike kavbojke. Njegovo delo je, da ločuje odpadke.« Tudi drugi otroci so bili navdušeni nad tem, da se nam je Grini pridružil na izletu: »Vse mi je bilo všeč, na igralih smo se imeli super, najraje pa imam Grinija,« je prikupno povedala Neja, David pa je zaključil, da mu je tudi Arboretum zelo všeč. Nekajurni izlet je minil še prehitro. Na koncu so se otroci zahvalili Griniju za poučen izlet in obljubili, da bodo še naprej pridno ločevali.
Tudi otroci 4. a razreda so z navdušenjem govorili o izletu na Krumperk, kjer so se preizkusili v ježi konj. Učenka Katja nam je svoje doživetje opisala takole: »Dekleta smo najprej čistila kobilo Tinko, fantje pa so jezdili, nato smo se po eni uri zamenjali. Na koncu smo konje lahko tudi sami vodili, a smo imeli spremstvo.« Nekateri otroci so s tem izletom celo izgubili strah pred konji: »Sprva si nisem upala na konja, ko pa sem se odločila, da grem vseeno gor, sem se umirila in zabavala. To je najboljša nagrada zame,« nam je zaupala Amadeja. Navdušenja pa ni skrival niti Jošt: »Ta dan bil je zame nepozaben. Vendar na ta izlet ne bi šli, če ne bi zmagali.« Dan pa je bil poseben tudi zaradi lepega vremena, saj so otroci lahko posedali na klopi pred hlevi, kjer so opazovali tudi druge živali, ki so prišle mimo. Dekleta so v varstvo vzele mačko, ki je leno poležavala, fantje pa so z navdušenjem opazovali črnega žrebca, ki je z ušesi nakazoval svoje počutje. Gospodična Urška, ki je skrbela, da so otroci varno jezdili, je razložila, da nazaj obrnjena ušesa pomenijo, da konju nekaj ni všeč, začutijo pa tudi človekov strah. Opozorila pa nas je tudi na to, da je pomembno, da konj ves čas ve, kje smo okoli njega, saj če konj človeka ne vidi, lahko tudi brcne. Otroci so le s težavo odšli nazaj proti šoli, saj so se na konje kar hitro navezali, a preden smo odšli, smo vsi skupaj pridno pospravili za seboj in prazne plastenke od vode odvrgli v primeren zabojnik.
Zadnjega izleta so se udeležili učenci 3. b razreda z OŠ Dragomelj. »V Hišo eksperimentov smo odšli za nagrado, ker smo zmagali v igri. Hvala Griniju za to nagrado in upam, da bomo še kdaj zmagali,« nam je po izletu povedal Mark. Otroci so z navdušenjem spoznavali eksperimente in se čudili mnogim napravam ter poskusom. »Nisem mogel verjeti, da lahko ležimo na žebljih. To mi je najbolj ostalo v spominu,« razlaga eden izmed učencev. Nino pa so poskusi tako navdušili, da je tudi doma izvedla enega: »Največ sem se naučila na predstavitvi z mehurčki, temu se reče mehurčk-ologija. Tega sem poskusila narediti tudi doma.« Ambroža je najbolj navdušilo »ustvarjanje svoje pokrajine«, Marka »pogovarjanje po balončkih«, Emo pa poskus z mivko in palčkami. Vita je eksperimente odkrivala skupaj s sošolko: »Sprijateljico Nino sva si skupaj ogledovali različne stvari. Pogovarjali sva se po gromozanskem krožniku, ležali sva na postelji iz bodic in skupaj počeli še veliko zanimivih stvari,« na koncu pa zaključila z zahvalo Griniju, ker jih je peljal na izlet. Zahvalam so se pridružili tudi ostali učenci. »Hvala, Grini, za nagrado, bilo je zelo lepo, upam, da še kdaj zmagamo,« pravi Ambrož, Ema pa je dodala: »Hvala Grini za prelepo potovanje, obljubim, da bomo še zmagali.«
Ker je zadnji izlet spet minil čisto prehitro, so otroci Grinija povabili, naj spet hitro pride naokoli, saj se vedno razveselijo njegovega obiska. Grini pa se že praska po svoji veliki zeleni glavi in tuhta, kaj bo pripravil v tem šolskem letu. Vas zanima, česa se bomo lotili tokrat?
Lea Bernot in Petra Cerar
26pe		
27 so S. dan turizma		
28		ne
29po		
30to		
A4		
V/ 1 sr S. dan glasbe M. dan starejših		
0	2 če	
0 S. da	3pe n otroka	
0 S. dan'	4 so varstva živali	
vodnar zrak »sveže svetlo cvet
goleni, vene_
maščoba, olje

S. dan učiteljev
06po
S. dan bival, okolja
ribi
voda «mokro stopala, nart, prstni na nogah ogljikovi hidrati
list
At hf
oven
09 če
S. dan pošte
10pe
S. dan duš. zdravja
ogenj«toplo
glava, možgani, oči beljakovine
plod
®
bik
11
so
zemlja ■ hladno vrat, tilnik, ušesa, zobje
sol, korenina, gomolji
korenina
dvojčka zrak «sveže svetlo cvet
13 M
po
to
dihala, ramena, roke, dlani
maščoba, olje

rak
voda«mokro pljuča, prsi, želodec, jetra ogljikovi hidrati
list
At
W
lev
i # pe
M. d. boja proti rev. |
18 so
ogenj«toplo srce, krvni obtok, arterije, hrbet beljakovine
plod
devica
zemlja'hladno
prebavila, vranica, trebušna slinavka
sol, korenina, gomolji
korenina
tehtnica zrak «sveže svetlo kolki, ledvice, mehur
cvet
i če
24 pe
Dan OZN
Izzid Slamnika
maščoba, olje

škorpijon voda • mokro
list