Izhaja vsak '4an razan sobot, nadeij in praznikov Issued daily except Saturdays, Sundays and Holidays .s PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE ■W Urvdniiki in upravnlfkf prostori: I 2657 South Lawndale Ava. Office of Publication: 2017 South Lawndale Ave. Telephone, Rockwell 4009 LETO—YEAH XL UM« j« $8.00 SSŽ^arST ¿SToügJS' Jt 2¿JTt*En CHICAGO W. ILL. PETEK, i JANUARJA (JANUARY I). 1948 Subscription $8.00 Yearly 6TEV,—NUMBER I Wallace odprl kampanjo z žgočo obsodbo starih strank Ud.a"1. J« P® demokratih in republikancih, vojaški kliki in Wall Streetu ter orisal pro-gram, ki naj bi tvoril podlago svetovnemu miru Milwaukee, Wis., 31. dec.— Henry A. Wallace je sinoči od pri kampanjo kot predsedniški kandidat nove, toda še ne ime-novane tretje stranke, z govorom na shodu v mestnem avditoriju. Stari stranki, demokratsko in republikansko, je obdolžil odgovornosti za konflikte in nepokoj v Evropi in naraščanje draginje v Ameriki. Oplazil je vojaško kliko" v Washingtons Wall Street in zunanjo politiko Trumanove^ad-ministracije, katero podpirajo demokrati in republikanci, v prilog kraljem, fašistom in reakciji. Naglasil je, da ta politika vodi v vojno z Rusijo. Če se bo nadaljevala, bo bankrotirala Ameriko finančno in moralno. Wallace je dejal, da je bil govor bivšega britskega premierja Winstona Churchilla v Fultonu, Mo., v navzočnosti predsednika Trumana deklaracija "mrzle" vojne proti Rusiji. Dostavil je, da so tudi Rusi delno odgovorni za to vojno, toda to ne opravičuje politike Trumanove administracije, ki je v nasprotju z ameriškimi načeli. "Naše vmešavanje v notranje zadeve skoro vseh držav v za-padni Evropi zasluži ostro obsodbo," je rekel Wallace. "Delavci v Evropi vidijo v tem vmešavanju gol imperializem. Ljudstva v vseh krajih sveta moramo prepričati, da je druga Amerika, ki se popolnoma razlikuje od one pod vodstvom *Trumana, Wall Streeta in vojaške klike v Washingtons ki blati ^meriško demokracijo povsod. Marshal-lov načrt nima nobenega pomena, ker je povezan s Trumano-vo protikomunistično doktrino. Jedro te doktrine je odprto vmešavanje v socialne, ekonomske in politične zadeve držav, ki dobivajo ameriško pomoč. Vojaška sila in podpiranje nedemokratičnih režimov ne bosta ustavila pohoda komunizma v zapadni Evropi. Trumanova doktrina in Marshallov načrt sta naperjena proti Rusiji. Ameriški finančni in industrijski interesi vedo, kako je treba uporabljati politično moč v grma-denju profitov na račun delavcev in farmarjev. Pod pritiskom teh interesov je kongres sprejel zloglasni Taft-Hartleyev proti-delavski zakon." Wallace je orisal program, ki naj bi tvoril podlago svetovnemu miru, zaeno pa je poudaril, da mora Amerika demonstrirati zaupanje v organizacijo Združenih narodov. Program določa med drugim: Ustanovitev rekonstrukcijske-ga sklada v območju Združenih narodov v svrho pomoči državam v Evropi in Aziji, ki so bile opustošene v vojni, da se bodo lahko postavile na noge. Sklad naj bi upravljala posebna agentura Združenih narodov, ustanovljena v ta namen. Denar v sklad naj bi prispevale Amerika In druge države, ki imajo sredstva. Prednost glede pomoči naj bi imele one države, ki so bile najbolj prizadete zaradi agresije o-siščnih sil. Pomoč naj bi se delila z ozirom na potrebe države. Politični ustroj in socialne ustanove daržve nij"6nbne postranska stvar. Politični in ekonomski pogoji ne smejo biti uključeni v posojila in darila, ker bi kršili su-vereniteto države. Vsaka država naj ima svobodne roke v razvoju in izvajanju ekonomskih načrtov. Denar se ne sme troiiti za orožje in vojne priprave. Nemško Porurje naj pride pod kontrolo štirih velesil. Bogastvo in vsi viri Porurja naj se uporabljajo za rekonstrukcijo Evrope pod garancijo, da Nemčija ne bo%nikdar več odražala svetovnega miru. Nova francoska unija se dviga Jouhaux se zanaša na podporo Parls. 31. dec,—-Leon Jouhaux, socialist in bivši sotajnik Splošne delavske konfederacije, je naznanil, da so predstavniki čez milijon organiziranih delavcev dali zagotovilo, da bodo ti stopili v unijo, katero je on ustanovil po sporu s člani eksekutivnega odbora konfederacije, katero do-minirajo komunisti. Jouhaux je napovedal, da bo njegovo gibanje dobilo podporo s strani večine strokovnih unij, ki so včlanjene v svetovni federaciji. Izrazil je tudi upanje, ds bo obdržal svoj sedež v ekaeku-tivnem odboru federacije kot reprezentant francoskih delavcev. V francoskem delavskem gibanju je na*tal razkol, ko j« Jouhaux resigniral ko* član ek-sekutivnega odbora konfederacije. On je bil vodja opozicije proti komunistom. Takrat je ro-slfniralo tudi prt drugih članov eksekutivnegs odbora. Jouhaua Ml generalni Ujnik" konfederacij« 37 ki. Argentina bo ustavila izvoz meta v Anglijo Buenos Aires, Argentina, 31. dec.—Amos J. Cooke, reprezentant britskega živilskega ministrstva, je razkril, da sc je argentinska vlada odločila za ustavitev pošiljanja mesa v Anglijo. Odločitev bo stopila v veljavo 7. januarja, ako ne bo Attleejeva vlada dala Argentini zagotovila, da bo plačevala meso z ameriškimi dolarji. Truman pod pital protiinflacijski načrt Washington, D. C., 31. dec.— Predsednik Truman je podpisal republikanski protiinflacijski načrt, ki je bil sprejet v obeh kongresnih zbornicah. Izjavil je, da je pomanjkljiv, a ga je vseeno podpisal. Britske unije pojasnile stališče * Opozicija proti omejitvi avitanja plač London. 31. dec. — Kongres britjih strokovnih unij, ki re-prezentira 7,500,000 organiziranih delavcar, je izrazil svoje stališče V poročilu, ki je bilo pravkar objavljeno. V tem se je odločno izrekel proti vsaki vladni omejitvi zvišanja plač. Voditelji kongresa, ki so odgovorni za poročilo, so priznali povečanje inflacijskega pritiska, ki grozi z znižanjem kupne sile, plač in dohodkov. Da se odvrne nevarnost inflacije, so predlagali: Kampanjo za povečanje produkcije. Da se ta cilj doseže, je kongres apeliral na vse delavce, naj store vse, kar morejo, da se produkcija poveča. Nadaljevanje kontrole cen in profitov. Kongres bo objavil drugo poročilo o tem vprašanju pozneje. Vzdrževanje sistema državnih subvencij, ki znašajo letno $16,-000,000,000, da ostane raven ži-vljenskih stroškov. Vlada je dovolila to vsoto v prilog revežem, da lahko kupujejo živila. Konservativna stranka zahteva drastično znižanje subvencij. Kongres je v poročilu naglasi], da cene ne bi ostale na sedanji točki, če bi se subvencije znižale ali odpravile. Kanada obnovila dogovore z Anglijo Ottawa, Kanada, 31. dec —Kanada je obnovila dogovore z Veliko Britanijo glede pošiljanja živil. Zadevno naznanilo je objavil premier W. L. Mackenzie King. Detajli glede cen in količine živil, katere bo dobivala Velika Britanija, niso razkriti. Izjema je le pšenica, katere cena je ista. Ta je dva dolarja za bušelj. Pogajanja med Kanado in Veliko Britanijo so trajala pet tednov. Demokrati sestavili listo kandidatov Chicago, 31. dec.—Organizacija demokratske stranke je sestavila listo kandidatov v zvezi s primarnimi volitvami, ki se bodo vršila v aprilu prihodnjega leta. Kandidat za governerja je Adlai Stevenson, čikaškl odvetnik, za zveznega senatorja pa Paul H. Douglas, profesor ekonomije na čikaški univerzi. VLADE OVIRAJO NAPORE V PRILOG MIRU, PRAVI UČENJAK EINSTEIN Chicago, 31. deč.—Albert Einstein, svetovno znani učenjak in avtor teorije relativnosti, je izjavil, da ljudstva sveta bi lahko preprečila globalni atomski konflikt in ustvarila podlago miru, ako jih ne bi v teh prizadevanjih ovirale njihove vlade. To mnenje je izrazil v članku v januarski ¿tevilki buletina atomskih znanstvenikov. V članku poudarja, da voditelji držav zasledujejo vojne cilje. Udeleženi so v aktivnostih, ki zastrupljajo mental! tel o ljudi, mišljenje in pojme. Oni, ki zagovarjajo in branijo humanitarna načela, so celo žrtve peraeku-cije pod pretvezo, da niso patrioti. "Kljub temu." pravi Einstein, "bi lahko ljudje, ki míalijo objektivno. lahko prišli skupaj, ako Jih pe bi ovirale vlade r premišljenim pretiravanjem nacionalizma in podžiganjem strasti. Ta prisiljena ločitev ljudi v obeh taborih je glavna ovira v reševanju resnega problema mednarodne varnosti in zaščita. Dokler bodo stiki med taboroma omejeni na uradna pogajanja, nf izgleda za dosego inteligentnega sporazuma. Naglaša se nacionalni prestiž v poskusih govorenja masam skozi- okno, kar onemogoča napredek. Za vaemi pogajanji se opažajo skrite grožnje uporabe gole sile. Nadaljnja ovira je iznajdba atomske bombe, ki j« človeško delo. To je bolezen, ki m lahko primerja bubonski kugi. Prizadela je ves svet. Veščaki bi lahko odpravili to bolezen, ako bi jih vlade podpirale "„ Einstein zaključuje «voj članek f trditvijo, da te ljudstva ne zavedajo resnosti svetovne situacije Vidijo je ne v pravi luči, ker so jih strasti oslepile. ce vesti Obtoft Chicago.—Glavni urad SNPJ sta v torek obiskala Joseph Sheryak in žena i« Toronta, Kanada. la Sh arena Sharon, Pa.—Prddružini Louis Cvelbar so se oglasile rojenico in pustile hčerka.. Oče je sin dobro znanega Jolata Cvelbar ja,—Operaciji na očesu se je moral podvreči Louis Godina, njegov sin pa je bil istočasno operiran vsled "sinusa". Oba sta že iz bolnišnice in se zdravita doma. Iš6e brala. Ely, Minn.—Louis Prijatelj je prejel pismo od sestrične iz starega kraja, ki želi izvedeti za svojega brata Antona Petriča, doma iz Žlgmarict, p. Sodražl-ca, Slovenija. Nahajal se je v Michiganu. Naj te zglasi sestri Francki, ker bi mu rada pisala glede važne zadev* -4 feri delu i v Witt, 111,—Pri dtlu v premo-gorovu je bil telilo pobit Stefan Matkovich, predsednik društva 151 SNPJ, ttomilo mu je nogo in kost pri ^ratu. Is Clevatapria Cleveland.—V Collinwoodu je umrl John Yager, star 77 let, doma iz Bizovika pri Ljubljani, v Ameriki od 1913. Bil je član društva 129 SNPJ in Samostojnega društva V Johnstownu, kjer je živel do leta 1926. Zapušča tri sinova in poročeno hčer Mary Kramar, ki s možem Frankom vodi gostilno.—V col-Ünwoodaki naselbini je umrla tudi Mary PerŠin, rojena Jeršin, stara 49 let, doma iz Malega Ločnika pri Lipnjam, članica HBZ in SŽ2. Zapušča moža, sina in poročeno hčer,—Dalje je umrl v bolnišnici John Vidmar ml., star 44 lat, rojen tukaj, član SDZ.—V mestecu Rome blizu Jeffersona, O., je umrl bivši Cle-velandčan John Türk, ?tar 71 let, doma Iz Nove vasi pri Ra keku, v Ameriki 34 let, član SDZ. Tukaj zapušča ženo, tri sinove, poročeno hčer in U vnukov, v starer. kraju pa tudi poročeno hčer.—Louise Cebron iz Colllnwooda ja blizu svojega doma tako nesrečno-padla na pločniku, da si je zlomila lavo roko. —Frank Wess iz Colllnwoda se nahaja v bolnišnici Lakeside, kjer se je moral podvreči ope-r sei ji. Med begunci iz stsregs kraja se je v Clevelandu znašel tudi dr. Bogumil Vošnjak, ki se je v prvi svetovni vojni boril v Ame rikl proti Jugoslovanskemu re-publlčanskemu združenju in bil med glavnimi arhitekti stare ve-lesrbske Jugoslavije s Karadžor-dževo dinastijo na čelu., V stari Jugoslaviji je imel tudi važno pozicijo in se v zadnji vojni boril na strani Mihajlovlča, od Um pa pobegnil 1945, V Ameriko je prišel iz Rima dne 5, dec. in se sestal s newyoršklm kar dlnalom Spellmanom, glavnim predstavnikom Vatikans. Tukaj se ji sesul z bivšim županom LauscHetom In konci Imanom Pucljem. Kot je poročal Cleve-land Plein Dealer, Je dr. Voš-njsk že organiziral "Slovenski nsrodni odbor," čljega predsednik je ra podlagi istega poročila "dr. MIha Krek". Gllha vkup štrlha . , . . ■ T" - Ameriška delegacija razbila konferenco Moskva, 31 dec —Zunanji minister Molotov je dejal, da je ameriška delegacija odgovorna za polom konferenc« zunanjih ministrov Ilirih velesil v I^ondo nu. Da ni biU popolnoma brezplodna, gre zasluga sovjetski delegaciji Molotov j« zvrnil krivdo za polom konference tudi na Angleže in Francoze, ki so podpirali ameriške deiegaU Naglasil je, da so demonstrirali, ds nemški problem nI važen s stališča zapadnih sit RUMUNSH PARLAMENT SE SESTAL NA ZASEDANJU Ustava odpravljena po abdikaciji kralja MIHAEL SE BO LAH-KO 02ENIL s- ■ , ( Bukarešta. Rumunlja. 31, dec. —Parlament se je sestal na izrednem zasedanju, ko se je kralj Mihael odpovedal prestolu, In odpravil ustavo. Vlada premierja Petra Groze je takoj po abdikaciji kralja razglasila Rumunljo za .ljudsko demokratično republiko. Neki član vlade je iijavll, da bo bivši kralj lahko poročil dansko princeso Ano Bourbon-Par-mo In živel v Rumunijl pod svojim imenom Mihsel von Ho-henzollern, all^*» zapustil deželo. Mihael se je zaljubil v princeso, ko se je sesUl z njo v Londonu, kjer se je udeležil poroke princeze Elizabete, hčere angleškega kralja, s poročnikom Phi-llpom Mountbattenom. Prej je bilo objavljeno poro čilo, da so člani kabineta pod vplivom Anne Psuker, ki ima pozicijo zunsnjega ministra, odklonili Mihaelovo prošnjo, n«j mu dovolijo poročitev princese. Član vlade je pozdravil Mihaelovo odločitev. "On je svoboden in lahko stori, kar hoče," je dejal. "Lahko te poroči in ostane v Rumunijl kot privatni državljan. Morda bo odpotoval v Švico, kjer se bo sesUl s svojo isvoljenko." Mihael je naznanil abdlkaeijo v govoru po radiu. Dejsl je, ds v sedanjih okolnostih monarhija nI v soglasju i položajem v življenju država. Krona pred-sUvljs resno oviro v razvoju Rumunije. Iz tega rszloga se ja odpovedsl prestolu, ds bo ljudstvo lahki formiralo vlado, kakršno hoče. Poročilo britske časniške s-genture. Reuters prsvi, da je Mihael še v svoji pslsčl s svojo maUrjo v Bukarešti. - Vlsdns proklamacija, ki je u-stvarila republiko, pravi med drugim, da ja odprava monarhija zsgotovils vsem držsvljs nom materialno In kulturno blaginjo, obenem pa je zSščltlla neodvisnost In suverenlUto države. Parlament je na izrednem zasedanju soglssno odobril akcijo vlade. Sodišče odločilo v prilog zamorcem Richmond, Va„ 31, dec.—Federalno prlzivno sodišče je odločilo v prilog zamorcem. Priznalo jim je pravico do udeležit ve Trenje v britskem delavskem gibanju Vodja komunistične stranke napovedal boj vladi London. 31. dec,—Opazovalci napovedujejo razkol v britskem delavskem gibanju prihodnje leto, ker je v teku kampanja za odstranitev komunistov z važnih pozicij v strokovnih unijah. Konflikt se je poostril po polomu konference zunanjih ministrov štirih velesil v Londonu.t Sovjetski unija in zapadne sile se na tej konferenci niso mogle jte-diniti o bodočnosti Nemčije. Konference je odpravila zadnje osUnke enotnosti, ki je pre-vladovala v vojnem času med zavezniki. Komunisti se zdaj pripravljajo za ofenzivo na vsej črti. Harry Pollitt, vodja britske komunistične stranke, Je v izjavi, katero je podal na seji ekse-kutivnega odbora, napovedal boj Attleejevi vladi in se izrekel za splošno mobilizscijo komunistov in onih, ki simpatizirajo u komunistično stranko, da se ta vlada strmoglavi. Nfcdomestlla naj bi joJpmbinacija levičarjev. Vrženo rokavico je pobral Arthur Deakin, tajnik unije prometnih delavcev, ki ima 1,250,-000 članov. Pozval Jih je, naj se odločno bore proti komunistični infiltracljl. "Aktivnosti komunistov v strokovnih unijah," Je dejal, "so usmerjene v- pospeševanje njihove ideologije in doktrine Ako bo kdaj prišel ¿as, in mi morsmo storiti vse, ds ne bo prišel, ds bodo komunisti do-mlnlrali strokovna unije, bo nesreča zadfla delavsko gibanje v Veliki Britaniji." Kontroverse je bila zanešena med vrste laboritske večine v parlamentu. Manjšina se je po-stsvfcla po robu večini in zahteva UsnejŠo zvezo med Veliko BriUnijo in Sovjetsko unijo. Msnjšlns Je poslala poslanico dobre volje nemškemu ljudskemu kongreslu. Laburitaka večina v parlamentu je potem Izjavila, da se ne strinja i poslanico. Percy Cudlipp, urednik lista Daily Herald, glasila delavske strsnke, je dejal, da se je prepad med komunisti in socialisti raz-širil. Objsvil Je člsnek s ostro obsodbo komunističnih strank v evropskih držsvsh. Naglasil Je, ds komunisti povsod zatirajo osnovne svobodščine, zaničujejo ideale demokracije in se poslužujejo diktatorskih sredstev za dosego svojih namenov. pri primarnih volitvah demokratske stranke v Ju>m Karo-lini. Izjavilo je, da je oblast te države kršila federalno ustavo / odrekanjem volilne pravice zamorcem, DVE AMERIŠKI DIVIZIJI BOSTA MORDA POSLANI V GRČIJO Waaktngion. D. C., 31. dec — Vojaški krogi so razkrili, da sta dve pehotni diviziji pripravljeni za odhod v Grčijo ali Palestino na odredbo predsednika Trumana. Druga diviziia pomorščakov je v taborišču l^ejeunu v Severni Karolini in lahko odrine v 24 urah po obvestilu Transportni painiki so na razpolago v aoglattu z obrambnimi načrti vojnega in mornarlčnega depprtmenU Nadaljnja divizija je v Fort Bragtfu, N C„ in se lahko ukrca na parnike v desetih dneh. Vsaka d>vi*ija ima v mirnem času 15.000 »¿ož, v vojnem čaau pa se poveča i:t 17,0iK) tesé. Glavni sUn /borov pomorščakov v Washingtonu Je namignil, da je drugs divizija pripravljena za odhod General Van-dergrift, poveljnik zborov pomorščakov, ni hotel k<*nentira-ti zadevnih porVil, toda člani rfjegovtg* šUba so priznali, da je poveljstvo druge divizije dobilo važna navodila. Ker grške gerilske sile ogrožajo obstoj monarhlstične vlade v Atenah, katero podpirata Trumanova administracija In kongres z dolarji, bo mor.il državni department revidirati svoje stališče kljub danemu zagotovilu, da ameriške čete rte bodo (»ostane v Grčijo. Opazovalei in vojaški veščakl poudarjajo, da bi Amerika poslala čeU v Grčijo le v slučaju nevarnosti komunistične invazije, ki bi lahko atrmo-glavila sedanjo monarhistično vlado Predsednik Trumen se bi od ločil ta oboroženo intervencijo, ako ho postalo jasno, da vladna armada ne more zd'oblti ge-rilskih sil. Grčija je deležna ameriške vojaške in ekonomake pomo£J. Arfierika drli enote bojne mor-nanbol In demonstracija njen« oborožene sile. GRKI NISO HVALEŽNI AMERIKI ZA POMOČ Desničarski list Neolo-gos primerja Ameriko skopuhu VLADA SE MORA POKORITI GRIS-WOLDU Atene,. Grčija." 31. dec.—Čeprav ameriški davkoplačevalci Spijejo milijone dolarjev v obliki orožja, živil In drugih potrebščin v Grčijo, ne dobijo priznanja in ne hvaležnosti v Grčiji, Stališče Grkov je: "Vaš denar potrebujemo, ne pa vaših nasvetov." Mnogi izraiajo bojazen, da bo Grčija izgubila neodvisnost s sprejemanjem ameriške pomoči, toda noben glas se ne sliši proti pomoči. Nasprotno je resnica, Oni« ki so v skrbeh, da bo Grčija Izgubila neodvisnost, trdijo, ds ne dobijo dovolj od Amerike, | V zadnjih štirihr mesecih je Amerika poslala Grčiji orotja v vrednosti čez $60,000,000, vendar Je list Et h ni kos Kirix, ki izhaja v Patrasu, vprašal v uvodniku: "Zakaj nam Američani dajejo pomoč v obliki kapljic?" | List Ncologos, glasilo desničarjev, Je primerjal Ameriko klasičnemu skopuhu, ki Je vesel, da drži denar v svojem žepu, dokler more, preden ga odda revežu. Govorice o skopuš-tvu Amerike se širijo, čeprav so skladišča ob grških luksh natrpana r ameriškim blagom vseh vrst. Blago predstavljs vrednost več mllljc-nov dolarjev. Konservativni list Kathimerl-ni v Atensh piše, ds Grčija hoče od Amerike orožje in živila, na" nasvetov. V uvodniku nsglaša, da je gršks vlsds lutka tfwighU Griswolda, načelnika ameriške misije v Atenah, Sprejemati mora in se pokoriti njegovim ukazom. Griswold zametuje grške zakone in tradicije. Dodelitev smeriških čsstnikov grški armsdi je nov korsk k odpravi neodvisnosti Grčije. List Hestis je obdolžil člsne Griswoldove misije odgovornosti za porast draginje Poudaril Je. da so cene poskočile sa 50 odstotkov v petih mesecih, odkar Je misija v Grčiji. Splošno mnenje Je, da je Grčija udeležena v borbi v prilog Amerike. Iz tega ».ledi, da mora Amerika le dajati, ne pa staviti vprašanj Grčiji. Mongolija osvojila petletni načrt Mehanizacija polja-deUlce ekonomija Moskva, 31. dec.—Mongolska ljudska republika Je osvojila petletni načrt, ki določa mehanizacijo poljedelske ekonomije, obvezno vzgojo In odpravo nepismenosti, Načrt se b" začel izvajati 1. januarja. Detajli načrta so bili razkriti na koiitfiesu mongolske ljudske revoiucionsrne stranke v Ulan Hatoju, glavnem mestu republike Objavili« lih je ruska časni-ška a genture Tass, Nadaljevanje borbe proti o-stankom fevdalizma In njegovih zagovornikov je uključeno v načrtu Namen Je pretvorltev ra* publike v najnaprednejšo državo v Aziji. Načrt določa podvig živinoreje z uvajanjem znanstvenih metod in razvoj vodnih sil ra produkcijo elektrike Generalni tajnik revolucionarne ljudske stranke ja v svojem govoru poveličeval Sovjetako u« ril jo Zahvalil se JI ja sa bratsko pomoč, ki je omogočila Mongoliji osvojite^, petletnega načrta PETEK, 2. JANUARJA 1948 PROSVETA * THE ENLIGHTENMENT GLASILO Iff LASTNIMA SLOVENSKE NAJIODME PO JEOMOTE «f aad yMkW bf llaretnlae m Združene áriivt (bvn Chi—gaj In Kih4 m 1*1«. rio m pol leta. »2.00 se ¿«trt letat m Chlc*fo ln okolico Cook Co. ii.so m coto loto. §4 75 se pol leta; m inoaematvo fuso Capada M^00*p«r yoar, CfcUsgo"aad Co^CoÍ^'mÍo 'pólr . fawlg» countries SUSO por year Com ogiaioT po dogovoru.—Rokopisi dopisov la nenaročenlh ¿lankov m no RokopUt literarno vsebine (¿xtlpo, poofstt dram«, potmi Ud.) se vrnejo poilljololju lo v »luéaju. ¿o Jo psUoül poákffao. Advortising ratos on agreement—Manuscrfpta of communications and unsolleUed article« will not bo returned. Other manuscripts, •uch as stories, piar*, poems, etc., will b* returned to sender coif accompanied by sail-addressed «ad ata «pad envelope Naslov na m, kar ima »tik a listomi PROSVETA »17. ftf So. Lswndale At*. Chicago 29, Illinoie Wdllaceva blagovest Progresivno usmerjeni elementi v tej deželi že dolgo niso slišali tako važne politične vesti kakor eadnji pondeljek zvečer, ko je Henry A. Wallace naznanil po radiu, da je pretrgel vse stike s starima kapitalističnima strankama in je pripravljen postaviti se tia čelo novega političnega gibanja, nove stranke kot njen predsedniški kandidat. Poudarjamo, da dežela že dolgo ni slišala tako važne politične novice, kajti ako se ne motimo, ta blagovest pomeni pričetek dolgo zakasnelega in po marsikakem progreslvču težko pričakovane ga političnega preporoda. Ker Amerika igra danes silno važno vlogo v svetovni politiki kot najmogočnejša sila, bo ta vest gotovo dobila širok odmev širom svetovne javnosti, posebno pa pri vseh napredno ali radikalno usmerjenih elementih, ki se na eni strani boje ameriškega strateškega imperializma in militarizmf, na drugi strani pa željno pričakujejo novega političnega vetra iz dežele Washington», Jeffersona, Jacksona, Lincolna, Debea, Roosevelta in—Wall Streeta. Se bolj pa bo ta blaßtest odjeknila, ako pri hodnje predsedniške volitve pokažejo resničen politični preporod širokih Ijsdakih mas te dežele in jih v okviru nove «tränke usmerijo k novim ciljem in težnjam po resnični demokraciji, blagostanju in mirnemu sožitju vseh narodov. se naši rojaki večinoma izgovarjali, da ne morejo iti na priredbo med tednom, ker morajo drugi dan na delo, pole^ tega pa je pozno ponoči težko dobiti transporta-cijsko zvezo. To se je zgodilo tudi podpisanemu in moral sem najeti sobo v hotelu, za katero sem plačal $4. Naši ljudje so menili, da bi se morala vršiti taka priredba na nedeljo popoldne, toda tako dvorano je težko dobiti v najem za tak dan. Z odra so nam naznanili, da je bilo približno 1400 posetnl-kov, Hearstov Časopis pa je poročal, db jih je bilo samo 020. Sicer pa tudi to število ni majhno, če upoštevamo, ^a je reakcionarno časopisje že vnaprej kritiziralo in blatilo sklicatelje tega shoda in strašilo s komunističnim bavbavom. Vse priznanje vsem, ki «o se udeležili tega festivala! Če upoštevamo, da je bila vstopnina precej Visoka, potem lahko rečemo, da je bil lep u«peh. Dobro so se izkazali Slovenci iz Ambridgea in Aliqutppe, ki so se pripeljali v Plttsburgh s posebnim avtobusom. Sicer pa M? je udeležilo shoda tudi več slovenskih družin iz drugih naselbin. f Oba govornika, Adamič in Robeson, «ta neuatrešeno povedala v brk politikom "trde pesti", s katero vodijo ameriško ljudstvo z brzino v prepad. Kobeson nam je tudi povedal, da je bil njegov oče suženj. Ta sloviti zamorski pevec nam je zapel tudi več krasnih ameriških pesmi iz revolucionarne dobe. Adamič je pričel svoj govor z Jeffersonovimi besedami, du smo rojeni vsi enaki. Ako te besede kaj veljajo, potem se mora življenska mera dvigniti za vse ljudi na svetu, ne glede na polt ali veroizpoved. Pred stavnlki. naših vlad bodo morali prej ali slej prenehati prepevati o detetu v hlevčku, aH pa upoštevati, da smo vsi enakopravni. šolah je prepovedan, nič več ni prispevke in ko bo zbrana do-molitve!" Starši, kateri žele, da volj velika vsota denarja, bomo se njih otroci uče veronaufca. j sponsirali rojaki iz White Val-rnorajo dati plskim oblastem leyja in okolice pol ure radij-o, v kateri prlsta- ^skega programa. Upava, da bo- Na Iniciativo republikanske večine Je> kongres zadnjič sprejel "protiinflacijski" zakon, kakršnega al Je šelela Narodna zveza tovarnarjev. Ta zakon tfttl malo Ae grozi inflaciji, marveč le odjemalcem. Na sliki Je videti predsednika nižje zbornice Joaepha W. Martina, ki podptauje osnutek po sprejetju, «a priči p* sta republikanska kongresnika Wolcoti is Mlchigana in Halleck iz In-dlane. gres ne bo zlezel pod klop pred agenti Hearstovega" časopisja, katero tepta ameriško ustavo, ki varuje ameriške državljane že 160 let. Ne komunisti, temveč ti neofašisti zabranjujejo ameriškim državljanom svobodo tiska. Ti reakcionarji bi nam radi navezali nagobčnike. Vprašam vas, kdo nas vodi v to-talitarstvo? Veliki Lincoln je tudi nekoč dejal, če postane naša vlada taka, da narodu prepreči dostojno življepje, jo ima nafod pravico tudi s silo odstraniti. Delavstvo se mora organizirati in izvoliti svoje zastopnike v kongres! Sedanj ni čas, daJty se kot zajd poskrili, ampak moramo iti na delo za blaginjo vse ga delovnega Jjudstva! - Vsi tftfio bili rojeni pod iatim soncem, zato smo v«i upravičeni do dostojnega življenja. Tesla je dejal pred smrtjo, da mora s kon cem vojne izginiti tudi izkoriščanje človeka po človeku. Pokojni znanstvenik Steinmetz pa je že pred 30 leti napisal knjigo, v kateri je konstatiral, če se bo tehnika tako rapidno raz vijala kot se je že tedaj, bodo ljudje živeli v veliki udobnosti še predno bo konec tega stoletja. Steinmetzove besede se uresničujejo, tntfa uresničenje v celoti pa preprečujejo lastniki železnih kole« in namenoma zavirajo produkcijo ter na milijo ne delavcev porivajo v krušne linije. V Waahingtonu je na tisoče patentov, kateri bi doprinesli blaginjo vsem ljudem, a Ta festival je sklical A meri- iil ___,, .„i,. „j. ... .. / . , Jin prav tako namenoma za dr- ško-slovanskl kongres za zapad-; iujejo dt ,Judftvo ne ^ no Pennsvlvanija Voditelja te du redkfl v loin| znanoatl TK,an£r.iUnG^rRirWUCii'lTi 'J^ izkoriščevalci tudi nich ln Math Cvetič. Ta pošto;Unovit^ trelj* gtran. že od nekdaj zvesta «i™ritkim kr k -u mi|ijon| driavljfcnl ^ J' i\ ! r,iiUi° I?* v starr stranke kapitalističnemu^"istemu, seda, Uu K je udl.,ežUo volitpv pe jih skuša peščica komunistov ^ ^ mUiJonov vo|ilcev Jiamo aapeUatl na steze pekleščkov. 35 m|1|JonoV kar da zalo je trebs to na vsak način 1|jlti kj nla0 4|| V(>m ipoKn|l)}| preprečim. . da n| nob#nf rat|ike med repub. Podpisani se udeležuje že dve Ukansko in demokratsko stran leti «ej Ameriškega slovanske- ko ga kongreea in še nobenkrat ni-( Delavec se mora sam osvobo-sem slišal nobenega odbornika diU suženjskih verig PodpiraJ-agitlratl za komunizem, pač pa mo gibanje za tretjo stranko ln Je naloga ameriških Slovanov «gitirajmo * tiste voditelje, ki delovati za trajni mir Prtjate- M kolektivno lastništvo. 1JI, ali vidite kaj napačnega v j Zaključujem moj apel na za* tem* SNPJ, ki se bo vršila 25. januarja zvečer y Claridgeu. Za pies bo igrala godba iz Sb^rona, Pa. Hvala vseri) za. božična voščila! . Anton 2ornlk. . Shod brez aplavza V * Sheboygan, Wi«. -- Kakor po drugih naselbinah, tako se je tudi v Sheboyganu udeležilo dr. Krekovega «hoda natančno dv^ in jx)l tucata ljudi! Jasno je, da ljudje namenoma ignorirajo njegove shode. Značilno je tu-, di, da se 'sH^da niso udeležili niti najbolj ugledni katoličani, kljub temu, da je "gosjaod" o-jsnanil čas shoda, kateri se je vršil v cerkveni dvorani. • Predmet clr. Ki-ekoyega govora šo bili "usmiljenja vredni" uTOŽniki, katerih je v Avstriji, Nemčiji in Italiji 1,200,000 (torej £»abrovšek ni tako oderuški, on hoče samo "one buck" za vsakega), izmed teh okrog 14,000 Jugoslovanov, ki bosi, razcapani in lačni prosijo pomoči in rešitve ie dve in pol leta. Glavna tarča njegovega govora pa so bili seveda brezverski komunisti, kateri streljajo, trpinčijo in preganjajo ljudi v suženjsko delo. Ko je "Švaba" pustošil po naši domovini, takrat so živeli tamošnji ljudje v raju v primeru s tem, kar se danes tam godi. Dr. Krek nam je v svojem govoru živo orisal to rdečo zalego tako, da si človek predstavlja, da so v domovini tudi podgane na smetiščih že postale rdeče. Človek se tukaj vpraša:, Le čemu toliko usmiljenja do ubežni kov, ko vendar uživajo to ljubo demokracijo in zlato svobodo v gori omenjenih deželah, dočim ljudstva v Jugoslaviji šive pod največjo tiranijo, kakršne niso občutili niti pod nemškim barbarizmom? Dr. Krek. kateri se je predstavil za dobrega katoličana, je povedal tudi tole: "Duhovščina je preganjana in vera zatirana. Pomislite, veronauk v osnovnih pismeno izjavo, nejo, da se njih otroci lahko učijo verouka, in to se vrši p) šolskih urah. No, to pa za dr. Kreka je povsem nedemokratično. Dobro bi bilo, če bi dr. Krek poučil tudi tukajšnje šolske me-rodajne oblasti o tem, ker men da nevedoma kršijo principe naše demokracije s tem, da nimajo uvedenega obveznega .verouka po šolah. Na vprašanje; "Ali so vsi ljudje v domovini danes komunisti?" je ,bil njegov , odgovor, čujte in strmite, od 5 do 15*;« —-torej ostane še vedno 85 do 957< ljudi takih kot so bili, namreč vernih in poBožnih. Stavljeno je bilo še več vprašanj, na katera pa je odgovarjal povsem negativno. ' Dr. Krek je govoril v lepi slovenščini, tako, da človek čuti nekako duševno milino, ko sliši lepo in čisto slovensko govorico. Toda govoril je v pavzah in o-paziti je bilo, da mož neizraža srčne želje in misli v ognjevitem tonu. Govoril je bolestno, hladno, premišljeno in očividno prisiljeno, proti lastnemu prepričanju, toda gladko. Shod se je vršil in zaključil tiho—brez aplavza. ' : L. Milostnlk. Slovenski radijski program v zapadni Penni WMt* Valley, Pa.—Dne 25. novembra je Pittsburgh Press jgriobčil .54 imen od Ameriškega slovanskega syeta za zapadno PennsylvanijA< Kot je razvidno iz člankov v tem časopisu, reakcija skuša prikazati Ameriški slovanski kongres kot komunistično . organizacijo. t Ta organizacija -ni res komunistična, ampak njeno geslQ je "Obdržimo Ameriko svobodno". Vsi člani te organizacije, katerih imena je objavil Pittsburgh Press, so lojalni ameriški državljani, zato bi morali omenjeni časopis tožiti radi razžaljenja časti, in sicer vsak za en milijon. Poglejmo kaplana Gabrov-¿kai On ni ameriški državljan klub temu pa toži tri slovenske časopise za nič manj kot $1,-200,000! V zapadni Pennsylvaniji imamo slovenski radijski program vsako nedeljo od 11.30 do 12 ure. Program se oddaja z ra-dio-oddaje v Braddocku pod av-spicijo "Ameriškega slovenskega dne". Program oznanja An ton Rednak. ' Nekaterim pro gram jako ugaja, nekaterim pa ne. Slednji naj ne odprejo radia. Program se vzdržuje največ s prostovoljnimi prispevki. Če ga ne bodo podpirali slovenski klubi, domovi in društva, potem gotovo ne bo mogel obstajati. Moje mnenje je, da bi moral vsakdo, ki posluša slovenski radijski program, prispevati vsaj $1 na leto,* tako bi dali trdno finančno podlago in zagotovili programu bodočnost Društvo 116 ABZ je na letni seji pooblastilo Jurija Previca in Johna Korčeta, da nabirata v tukajšnji okolici prostovoljne --—----J* . V drugo svetovno vojno «n bili potvanriudi slovanski sinovi, en milijon po številu, aH nI smo «edaj upravičeni agitirat! med ameriškim narodom proti tretji vojni? Ne. Ameriško-elovanski kon < vedno delavstvo v upanju, da bomo Ali v«i na delo za pravice ponižanih in rartaljenlh. Naj še omenim, da Je filmska predstava dobro Izpadla in ves prebitek smo poslali na pristojno meetb. Zaeno vabim na veaeli ro woetmoreUndake federacije stranke in Wallacevi kandidaturi. M, da bo to ie pomagalo repu blikanaki reakciji na krmilo Kakor da bi U reakcija še zdaj ne bila na krmilu! tPrkie Ae.) / no gre prvič, poekuei aitova." Tega gaele ae drii tudi kon greanlk Knutaon U Mlnneeoie. načelnik davčnega odaeka alije do nama šli rojaki na rojce in darovali po svojih močeh. Imena prispevateljev bodo oznanjena po radiu. Iz tukajšnje naselbine se namerava podati v Jugoslavijo za stalno Jakob Vehar, in sicer v Žire. Odpotoval bo enkrat v mesecu marcu. Ako kakšen rojak namerava iti v staro domovino ob istem času, naj mu piše, da bi skupaj potovala. Njegov naslov: Jakob Vehar, Box 641, Export, Pa. Obiskal bo v Pod-gori bivša Amerikanca Antona Primožiča in Antona Veharja, ki sta svoj čas živela tukaj. JurlJ Prevlc. ______ * » V Floridi za novo letp Miami, Fla. — Veselo in srečno novo leto želiva urednikom Pros vete in vsem čitateljem. Midva pa bova 'letos pikala novega leta v gorki Floridi. Božič je tu, a tukaj so šele pričele cveteti cvetice in po vrtovih sadijo zelenjavo. Nekatere ulice so res krasne. Ena se imenuje "Golden, Village," ki je res vredna tega imena. Iyepo je tudi na konjskem dirkališču, ki je obdano z lepim parkom, na sredi je pa voda. .. Ko sva prišla sem, sva videla veliko poplavljenega sveta. Tornado je napravil veliko škode. Šla sva tudi^na ribolov v Key West, ki je približno 200 milj od Miamija. Gredoč sva videla tudi Indijance. Ti prvi in pravi Američani zelo slabo živijo. Po večini se preživljajo z ribolovom in divjačino. Lani sva bila v Texasu, a Florida nama bolj ugaja. Tukaj ni Slovencev. Vsaj midva ne veva za nobenega, živijo pa v Tam-pi, New Smyrna Beachu in Sam-suli, kjer imajo svoj društveni dom. V kratkem bova šla tjav na obisk. List Prosveto zelo pogrešava, a bo treba potrpeti, dokler ne prideva domov v Cleveland oz. Euclid, O. Midva sva oba člana društva št. 5 SNPJ. Lekan in iena. ¿botolce. Id Je sopet predložil svoj oaautok «a anišanjo dohodnin akega davka po snanom aačelut tebi (delavcem) groé, moni (bega tlnom) »letake. - * S pota Kdor me količkaj pozna, ve, da pri meni ni (ne častihlepja ne lakomnosti, vzlic temu pa se moram javno zahvaliti vsem, ki so mi izrazili čestitke in dobre ¿ejje k moji 80-letnici, ki bo šele 14. januarja. Prejel sem tudi sledeče pismo od društva 748 SNPJ: "Cenjeni mr. Pogorelc!--Na zadnji letni seji društva Svobode 748 SNPJ smo se članice pogovarjale o Vas. Vse,- ki smo bile navzoče, smo naročnice Pro-svete in zasledujemo že mnogo let Vaše dopise. Iz srca smo Vam hvaležne za Vaš trud in delo, ki ste ga doprinesli za naš mali in žilavi slovenski narod, da ne bo v tej veliki deželi tako kmalu pozabljen. K 80 letnic; Vašega rojstva Vam naše društvo iskreno čestita in želi, da bi še mnogo let dopisovali v Prosveto. Živeli na mnoga leta! Za društvo Svoboda: L. Vozel, zapisnikarica." Tako mi pišejo te vrle članice SNPJ. Prav lepa hvala za iskrene čestitke! Matlla Pogorele. Filn>tka predstava v Strabanu Strabane. Pa. — T u k a j š n j i društvi ]38 in 589 SNPJ sta se pridružili podružnici SANSa in bomo skupno priredili predvajanje filmov iz Jugoslavije. Predstava se bo vršila v nedeljo, 11. januarja, začetek ob dveh popoldne v dvorani društva Po-stojnske jame 138 SNPJ. Ob tej priliki bo nastopil ko* Rovornik «> predsednik SNPJ Vincent Cainkar. Filme gledališča, torej bodo slike či ste. Pridite v velikem številu in vam ne bo žal. Vstopnina bo n «amo 50c. Torej na gotovo svi- «"V — Ker italijanske^matere menda prepočasi vrše svoje materinsko poslanstvo, država pa baje zahteva čim več prebivalstva, so se strokovnjaki zagrizeno vrgli na delo in te dni jim je uspelo iznajti nadomestek za rojstva. Zadevo so patentirali in že čez noč uredili prvo tako izdelovalni^ Italijanov. Da bi podprli Svbbodno tržaško ozemlje, so jo seveda postavili v Trstu. Izdelovalnica Italijanov žanje Že lepe uspehe. Dela ima toliko, da je bila prisiljena ustanoviti v vseh krajih STO-j a svoje podružnice. JLh-aden naslov te iz-delovalnice Italijanov pa se glasi: "Urad za žigosanje osebnih izkaznic." V Proavail so dnevna svatov-ne in delavska vastl. Ali Jlb čltata vsak dar? LJubljana, v začetku dec. Primorsko ljudstvo za OF Dne 30. novembra so bile v Slovenskem Priniorju volitve v zvezno in* republiško skupščino. V. mnogih krajih so že v dopoldanskih urah volili stoodstotno. V solkanskem o-kraju so dosegli stoodstotno u-dcležbo med diugim Slap, Kovk, Podkraj, Spodnja Branica in Stomač. V Ilirskobistriškem c-kra ju pa Koritniqa, Prem, Stože, Trpkane, Nokračine itd. V tol minskem okraju so že v dopoldanskih urah volile stoodstotno sledeče vasi: Tavžin, Podmelec, Polje, Gabrje, hodnega tržaškega ozemlja. TI sestanki bodo Izmenično vsak petek v Trstu In Kopru Dosežen je bil sporazum tudi glede prehajanja ljudi, vozil in blaga iz enega zasedbenega področja v drugo, Protest kulturnik in prosvetnih delavcev Kulturni In proavetni delavci Tržalkega o/omija so naalovili na Organizacijo sdruženlK narodov, na organizacijo UNESCO In na prof. Janka Lavrina na univerzi v Nottingharnu prolaatno spomenico zopor krivično In sovražno ravnanje ang los mer like vojaške uprave na škodo «loven skega kulturnega življenja v Tr Podoba je, da ne želijo nekateri mednarodni krogi ohraniti Svobodnemu tržaškemu ozem-liu bog ve kako..dojgo življenje. Življenjska naloga gospodarske ga Življenja STO ja pa je pravilna usmeritev sedanje in bodoče gospodarske politike STO-ja, kar je tudi ielja vseh resnično mivoljubno razpoloženih demokratičnih držav. Vsekakor je treba toplo pozdraviti stike, ki «o bili zadnji čas navezani med obema vojaškima upravama na Svob9dnem tržaškem o-zemlju v Kopru in v Trstu. U-a svojo pridati je, da bo mogoče na podlagi medsebojnega obveščanja in skupnega obratovanja vsakodnevnih vprašanj ugotoviti skupne splotne vidike glede bodočih načelno gospodarskih problemov. Prav gotovo po.J», da bo neposredno in poaredno zaledje igralo precej važno vlogo, če ne morebiti celo odločilno vlogo, predvsem v vprašanjih vsakdanjega Življenja, kakor Je n, pr. preakrba, STO bo moralo navezati najtesnejše stike k vse- mi svojimi soaedi, predvsem pa s tistim sosedom, ki je podedoval večino oaemlja, t. J. s področjem Julijske krajina, ki ja tvorilo s Trstum tisočletno gospodarsko enoto. a Rasne novice Zadnji čas so sa pričali tatovi zanimali tudi za samostane. Pojavili so «e v Nunskem samostanu v ulici Skorklja It. 7 in od nesli precej stvari, -v Trije angleški vojaki so hoteli ukrasti dragocen kovček a 00 urami, 34 nalivnimi peri»i in 3,000 lirami Nerini Kovačič, ko se je vračala te dni zvečer z dela na svoj dom v ulici Kurtunio št. U. Skupna vrednost stvari v kovčegu je o-koli «00,00 lir. Napadenka ae ja branila in pričela klicati na pomoč, Angleški vojaki so abaža li a kovčegom vred, ko ao pa videli, da jih zasleduje policija i avtomobilom, so odvrgli kovčeg ter izginili, — V zvezi s kamio nom, ki Je zavozil v angleško stražnico na bloku It. 11 pri Lipici pri Bazovici, «o sa pojavile v delu tiska bujne poročevalska fantazija, čel, da Je llo sa beg iz Jugoslavije. Izkazalo pa je, da omenjeni potniki niso hoteli prekoračiti meje nalalč, ampak da so zgrešili cesto, ker so mislili, da vozijo Iz Lokve proti Sežani. Angleški obmejni atraji-nlki so Izročili Jugoslovanskemu obmejnemu stražniku tri^plo 23 letnega šoferja Hojca Jožefa iz Cerknega, 4fl-letnega Zlataperja Iz Cerknega in njegovo 22-letno hčer Marijo, nadalje 38-letn«ga mehanika Leopoldua Kosmača, tudi iz Cerknega, Listnica uredništva Pueble. Colo.. J. S^Raalog, da Je v Ameriki prevladal angleški JezIMf v tem. kar ao bili prvi nas^4*nci Angleži, kakor tudi najitrvilneJli v kolonijaini in po/najli dobi. Sploh je bUa Amerika angleška kolonija do ustanovitve Združenih -4r!av. Alasko so pa odkrili Ruai in jo Imeli v svoji posesti do 1867, ko jo je kupila Amerika za $7,-000,000. tmmm»0mm»0mt DOPISNIKOM IN ČLANOM JEDNOTf v speiila PROS VET A PETEK, 2. JANUARJA 1048 TOVARIŠI rOTUT VAlTIUnU TONE 8KU&KAR (Nadaljevanje) 28 TOVARIŠI SE POSLAVLJAJO In tako bo v majhni vasici na hrvaiki strani prestopili tla te osvobojenega partizanskega ozemlja. V vasi je bila zasilna partizanska bolnica, tu soVanjence sprejemali, jih preobvezo-vali in nato pošiljali v osrednjo partizansko bolnico, ki je bila globoko v gozdovih. Sonja je preveč krvavela in ko jo je zdravnik pregledal, je odredil, da ostane v vasi, kajti pot do gozdne bolnice je dolga, slaba, Sonja pa je bila preveč oslabljena, da bi vzdržala ie tako dolgo pot. Tudi Pavlek je ostal v vasi, ker je bila njegova rana le lahkega značaja in tako je poleg Sonje čakal na Črta, ki je vodil ostale ranjence v dokončno bolnico, da se vrne in da bosta potem skupaj odila naza* v četo. "Kmalu se vrni, Črt!" je dejala Sonja tiho. Kmalu, kmalu!" < V njenih besedah je bilo toliko nečesa prose-čega in nujnega, da je Črta zazeblo okoli srca. •Takoj se bom vrnil, Sonja, čim odpravim ranjence. Hitel bom, ne skrbi!" ji je zagotavljal. Ko se je zdravnik sklanjal nad njeno rano, jo snaiil ter previjal, je potem le dolgo časa zrl v bledo lice mladega dekleta, ki je ležalo sedaj v postelji v majhni kmečki, svetli in čisti izbi. a ■ v "Strašna, strašna rana .'.." je šepetal. 'Toda kako voljno prenaša sirota vse te bolečine! Morda celo okreva . . .? Mladost dela včasih čudeže! Morda, morda ... Le da ne bi tako hudo krvavela in da se je ne bil lotila pljučnica!" Pobožal jo je rahlo po bledem licu in Sonja je odprla oči in se mu blaženo nasmeh-' nila. "Daj me še enkrat pobožat, tovariš . . .! Jako me je znal le očka božati!" je zašepetalu in velika, svetla solza ji je rasla v kotu očesa, spolzela po licu in padla na blazino. In zdravnik jo je še in še gladil po bledem, mučeniškem licu. Sonja pa je za zaprtimi veki gledala v svoj dom k svojim dragim. Nikdar do sedaj ni občutila doma kakor sedaj. Tam je mati, ki jo čaka . . . Tam so njene knjige in zvezki . . . Tam je poleg hiše lep, velik vrt, ki je pravkar pričel cveteti . . . Rdeče in bele po-tonike se bodo odprle, srčki so se že razrasli, narcise že diše, jegllči gorijo in španski bezeg se bo vsak čas razcvetel v en sam cvetoč grm. Oh, tam je tudi lepa, sončna pot pod brezami ob Oradaščici, po kateri je hodila v šolo . . . Doma je lepa terasa, z nje se vidi čez vse barje, po barju teče Ljubljanica, čolni polže po nji iz Pod peči, črne vodne pulke se potapljajo in trstika ob vodi šumlja in nad Barjem je Krim ... Mehka, bela postelja je odgrnjena in jo čaka . . . Mati stoji pri Štedilniku in pripravlja obed . . . Njen obraz je bil prosojno bel kako iz por« s celana. Črni lasje so ji valovito padali ob glavi, da ji je obraš| ležal kakor v mojstrsko izdelanem okviru, ustnice je narahlo pregibala in v jamice na licu se ji je ujel zdaj zdaj utrinek nasmeška. Zdravnik je strmel vanjo. Pred njim je le- žala prelepa podoba vsega tega, kar se danes dogaja. V njenem obličju je bral vso veličino borbe, trpljenja in sa možata jeva nja bičanega ljudstva, ki je planil iz krvi prelite v boju za svobodo. V njenih očeh je sprevidel vso silno moč teh mladih src, ki so planila skozi kri in ogenj na barikado človečnosti novega človeka . . . Koliko jih je že prevezal? Koliko jih je že tolažil? Koliko jih je že spremljal v smrt? In koliko jih še bo .. .? In samo mladost! Samo ljubo, cvetočo mladost! Sedel je na rob postelje In vzdlhnil: "O, domovina, domovina, kolikšne ljubezni zahtevaš! Kako si jih omamila s svojo lepoto. Vse ti darujejo, vse ti žrtvujejo . . . svojo mladost, svoje oči, svoje noge In roke, svoje življenje ... Da boš enkrat sproščeno v svobodi zadihala s svojimi njivami in gozdovi!" Sonja pa je bila na vso moč vesela, da je ostal Pavlek pri nji. Težko je govorila, tiho, šepetajoče In v presledkih, čeprav jI je zdravnik najstrožje zabičal, da mdra mirovati, da ne sme dražiti svojih ranjenih pljuč. Zdaj, ko ji je dal leka proti bolečinam, se ji je zdelo, da telesa sploh ne čuti, da le počiva In nepopisna prijetnost jo je zazibala in bilo ji je, kakor da leži nekje v oazi, kjer je neskončen mir, tolikšen mir, da se lahko nasloni nanj in da ni nikjer ničesar hudega ne trpkega. Nekje v cvetočih drevesih ptjo prelepe ptice, pisane kot mavrica in nekje žubori studenec in vse okoli nje dehti po rožth, ki jim ne ve imena. Pogrezala se je v sanje, spet je odprla oči, nasmihala se je prividom, ki so jo obiskovali, šepetala je zdaj z materjo, zdaj z očetom, zdaj z znanci in prijatelji . . . Pavlek je nepremično sedel poleg njene postelje in se je ni mogel nagledati, tako je bila lepa v tej svoji smrtni bolečini, ki je ni več čutila . .. Gospodinja je hodila po prstih, da je ne bi motila, vse je storila, da bi ji ¿ilo čim lepše v njeni hiši. O kako dobri so bili ti gor-janski kmetje! Sama revščina jih je, pa je gospodinja obredla vse vasi naokoli, da ji je prinašala mleka in medu. Otroci .iz vasi, so tjho odpirali vrata in so jo obiskovali s tihimi, po» božnlml pogledi, natrgali so jih rož, saj so vedeli, da dekle trpi in so jo ljubili kakor junakinjo iz pravljic . . . Najmlajši iz hiše ji je prinesel svoje najdražje, majceno, komaj skoteno belo jagnje . . . Pomaknili so ji posteljo prav do okna, od koder je videla vso Belo Krajino pod seboj, zeleno Kolpo, vinograde in vinske hrame, bele vasi in v daljavi silne roške gozdove. "Pavlek, Pavlek, kmalu bom zdrava!" mu je zašepetala čez nekaj dni In prečudno rdeče je gorela ta dan v obraz. 'Tako se zdravo počutim, nič več me ničesar ne boli! Ah, kako bo spet lepo v četi! Kdo ve, kje zdajle taborijo. Le zakaj jih ni tukaj, tako srčno rada bi jih videla, tako srčno rada . . . Sama ne vem zakaj?" "Saj jih tudi boš kmalu in potem bomo vsi spet skupaj! Oh, naša četa! To bo le borb in veselja! Spet homo napadali sovražnikove postojanke . . . dokler ne bomo osvobodili Ljubljane! Potem boš lahko šla domov!" (Dalje prihodnjič.) je greh, da lezi taka zemlja nedotaknjena. Saj to ni zemlja, marveč žito: žito za ljudstvo, za državo. Če bi prišlo v naš kraj kaka dva milijona ljudi, bi obdelali vso zemljo in zasuli državo z žitom . . . Življenje pa je tu zadovoljno. Kar poglejte, koliko je prostora pri nas, kakšna jezera imamo, kakšne gozdove." 3 Ko je izšel ukaz o nagraditvi najboljših mojstrov letine z nazivom Heroja socialističnega dela, je poklical Nikita Vasiljevic voditelje delovnih skupin, brigadirje in agronoma Valjčuka in rekel: * i, , Na poti k izobilju 2 "Doletela nas je velika čast— pridelamo na hektar najmanj 180 pudov. Vsakemu voditelju delovne skupine pripada 8 hektarov. Mi pa delimo na naši zemlji po 17, 20. To je naša želja. Zdaj se pa lotimo izpolnitve. Zadeva nI preprosta. Tu mora pomagati razen dela tudi znanost. Agronom, sprejmi vse pod svojo komando." In skoraj vsak voditelj delovne skupine je dobil svoj odsek. Komsomolska delovna skupina Marusje Kazakove je sklenila tekmovati s takimi izkušenimi kolhozniki, kakor so Roma-šev, Procenko, Pelagaja, Iva-novna, Krasonenko in drugi. Da. Doseči bogato letino ni bilo lahko. Dekleta iz delovne skupine Marusje Kazakove so navozila na svoj odsek samo gnoja blizu deset tisoč pudov, koliko pa pepela in umetnih gnojil! Kolikokrat je bilo treba s potnimi sragami napajati pšenico, pletl. "Včasl proti večeru hrbta ne preganeš, roke pa te bole tako, da ne veš, kam bi jih položil". Toda razen rekordnih odsekov je morala vsaka delovna skupina zasejati blizu 350 hektarov. Jesenski vetrovi pa so ostri, jutra hladna in vendar sb kolhozniki "Dežele Sovjetov" zmagali: povprečno so pridelali na hektar do 12 Stotov pšenice, na rekordnih odsekih pa blizu 200 pudov na hektar. Tem odsekom se nihče nI ognil. Kdor koli se je peljal mimo, pa najsi bo navaden kolhoznik, br'gadir, voditelj delovne skupine, ali pa sam Nikita Vasiljevlč, vsak je zavil na rekdrdni odsek, poštel klasje, pretehtal v glavi, koliko se bo dalo pridelati na hektar, ter zadovoljen in vesel odšel po svojih opravkih. Zmagovalec med zmagovalci pa je bil Jegor Aleksejevič Pro-renko. Na hektar je pridelal 208 pudov pšenice. ( - 4 Danes je nekam čuden dan: niti v šotorih, niti na polju ni skoraj nikogar. Samo na gumni delajo vejniki in stroji za sortiranje. Tu so cele gore zlate pšenice. Sicer pa to ni nič čudnega: včeraj je zbral Nikita Vasiljevlč kombajnarje, traktoriste, briga- Miško Kranjec, "Majhne so te stvari LJubljana.—Državna založba Slovenije je izdala zajetno knjigo Miška Kranjca z naslovom "Majhne so te stvari". V nji je zbrai pisatelj 13 črtic in novel, ki so izhajale pred osvobodilno vojne po naših naprednih leposlovnih mesečnikih. Kranjec je edén naših naj plodovi tejših pisateljev. Njegov pojav v sloveski književnosti je pomenil začetek nove literarne epohe, ki šteje tri naše velike moderne pripovednike Kranjca, Kosmača Cirila in Prežihovega Voranca. Prekmurje, Primorska in Koroška so v njih dale svojega življenja v našo prozo. Miško je napisal pred vojno vrsto romanov, novel, povesti, njegova dela so tiskali v revijah in časopisih. V knjgi trinajstih novel nam pisatelj razgrinja slikovite podobe prekmurskih ljudi v okviru panonske zemlje qfi Murske Sobote do Lendave. Na polmrač-nem ozadju napetega ozračja med prvo in drugo svetovno vojno spoznavamo njih življenje, njih usode, ki se med seboj prepletajo in dozorevajo. Tako srečamo mladega mlinarja t Mure, nezakonskega Načeta, njegovega bedastega brata in drobno, splašeno Kati- govega brata po usodi, Matijo Berdena, prekupčevalca, ki oropa svojega delodajalca, bogatega Žida, da bi dobil doto za poroko z lepo krčmarjevo hčerjo Gitko. Presune nas zgodba drobne Lize brez staršev, uboge pe-pelke, ki jo poroči bogati gostilničar, njen gospodar, pa se ji pravljica izprevrže v grenko resničnost, in jo tira v smrt. Njena drugačna posestrima je vesela sirota Matilda, ki se upre svojemu snubaču, bogatemu Marku in pobegne z ljubčkom. Miško nam pripoveduje o njih z ustvarjalno silo epika, ki vsrkava življenje z nenasitno silo, ga gnete in preoblikuje v svojem srcu in misli ter v novi obliki spet daje bralcem. ' Tako razgalja pred nami misli, želje in skrite dogodovščine izkorlnenjenlh kmečkih organi co, ki se boji življenja in se u- f0^ tajnikov Ivana Kolenke topi. Mlinarja Tinka Petka, ki gre z doma v ir»e»to in gara štiri leta, da bi mogel poročiti ljubo Katiko. V enem večeru se mu podre vse vroče upanje Štirih dolgih let. In spoznamo nje- Na poti k izobilju F. Panferov 1 Nikita Vasiljevlč Serenko je skromen, celo plah. toda tudi ra doveden mož: manj pripoveduje. več pa vprašuje—o tem, kako bi dobili dobro seme jare pšenice, o tem, ali bi ne bilo mogoče poslati v altajsko traktorsko toVarno nekaj traktoristov, da bi se tam naučili tovarniške kulture, in o tem, kak šna je letina v Ameriki. Toda o čemer koli vprašuje, vedno je posvečeno njegovo zaplmanje predvsem lantnemu kolhozu "Dežela Sovjetov". Kolhozniki govore o njem z ljubeznijo: , "Imamo skrbnega predsednika. ki muli noč in dan na kolhoz " Nikita Vasiljevlč odgovarja na to vedno; "Kai |MimikIite. kakšen je nai "Grinko? Slišali amo, da bo dal Grinko letos čiržavi 100,000 pudov pšenice." Nikitu Vasiljevlč y je nasmehnil in dejal ponosno: , "Mi pa smo oddali letos drŽavi že sto trideset tisoč pudov. Grinka smo prekosili. Pisal mu bom to, dobremu Fedorju Mi« trofanovlču,"—iIn sedel je za mizo in začel pisati. »Nikita Vasiljevlč je bil na fronti večkrat ranjen in skrbi mu povzroča zlasti desnica: krogla ga je zadela nad komolcem in mu zdrobila kost. In zdaj roke »koraj sploh ne more primi-kati. Pisati mora z levico in piše, postavljajoč črke poševno in krivo. Piše In se smeje: "Po pameti menda nisem zadnji, toda poglejte, kakšne čačke pišem. Sicer pa nič ne de. Da bi bilo le kaj pisati,"—In ko je naziv: "Dežela Sovjetov". De-|lton^|l Pismo, se je znova obrnil k nam: "Ali ste slišali o na ših ljudeh? Do dvesto pudov Plenice »o pridelali na hektar. Vodja delovne skupine Procenko )«• pridelal na površini dvajsetih hektarov po 28 pudov na hiktar: Marusia Kazakova je pridelala na hektar* IftiS pudov. In ie tole si zapomnite- Grinko »i* ustanovil rekordne odseke želo sovjetov »mo hranili na fronti s krvjo, zdaj pa jo moramo tu braniti » svojim delom. Nam Je naša država nad vse"—. in takoj je vprašal, obrnjen k nam: "Povejte, prosim koliko ji dul državi Grinko'»" Grinko Je predsednik Molo ttivjega kolhoza oddaljenega <»dl "Dežele Sovjetov" kakih Ifio ki- j P" »2'hektarov. P» P° 17. 20" lometrov. Toda Nikita Va*ilje- j 2 vič se ne ravna po /¿.ostajajo K..ího/nl brigad 11 Anatolij člh kolhozih. marv«č p«» prvem ' Davidovi* Romašev je prispel kolhozu v kraju. i na Aliaj u okolice Votoneia že že na polje. ' Miiogo ljudi. Saj pin in jim na sestanku čestital prvič zato, ker je kolhoz "Dežela Sovjetov" med prvimi v kraju oddal državi 130,000 puddv žita. Potem je Nikita Vasiljevlč sporočil, da je spravljanje žita na polju končano. Nato sc je zahvalil kolhoznikom, brigadirjem, voditeljem delovnih skupin, kombajnarjem, traktoristom In agronomu za njihovo delo. leta 1920. Sorodniki iz okolice in. voditelje delovnih sku-Bclgoroda so mu poslali pismo, v katerem je bilo rečeno: "Pridite k nam: pri nas je prostora dovolj, zemlja je bogata." , In prispel je skupaj s svojo družino, naselil se je na zemljišču in čez nekaj let se je prepričal, da je zemlja tu zares bogata. Toda pospraviti letino z nje ni tako lahko: zdaj pade zgodnja avgustovska «lana in zameri žito, zdaj zapiha suh veter iif požge vse: polje postane črno, kakor da bi vihrali po njem požari. Tako se je pehal več let in konec koncev spoznal, da "sovražniku na polju sam ne prideš do živega". In bil je med prvimi, ki so vstopili v kolhoz "Dežele Sovjetov". Država je poslala traktorje, kombajne, sejalke. prišla sta a g i onom in tak voditelj kolhoza, kakor je Nikita Vaailjevič Serenko.-Zemlje pa Je v kolhozu mnog*»—7MI6 hektarov, od tega orne zemlje 4M0 hektarov. Samo s pšenico so zasejali letoa 20M hektarov. Razen tega Ima kolhoz 132 konj, 573 krav, 2000 ovac, 162 prašičev ... In vse to je last Nikite Vaailjeviča Se-tenka. ogronoma Valjčuka, Ni-klfora Mojsejeviča, Romaševa, Pmcenka. Marije Kazakove In drugih kolhožnlkov. Kar poglejte ta bogata ležišča. ledine, travniške doline in lepo obdelana polja. "Ljudi potrebujemo," nam pravi Nikita Vasiljevlč In poka "Znanost v dobrih rokah ljudstva vedno koristi. Naš agronom nam je dal znanost za polja. Mi pa smo jo s pridnimi rokami uporabili. In zdaj pojde najbrž nekaj ljudi iz našega kolhoza na povabilo vlade kmalu v Moskvo po vtiOkd nagrado." No ... To je zelo težko opisati . . . Ploskanje je bilo tako burno, da so kar šipe zažyenke-tale v izbi, da se je zamajal pla-menček v petrolejki in malone ugasnil. Ko pa so vsi utihnili, je Nikita Vasiljevlč pripomnil: "Zdaj pa razglaša uprava dva dni počitka: počivajte, popravite kombajne in traktorje (to je po mnenju Nikite Vasiljevlča—počitek: popravljanje traktorjev In kombajnov), potem pa bomo do kraja omlatlli žito, pospravili sončnice, preorali za praho in se pripravili na novo leto." Zato torej na polju ni ljudi/ zato so skoraj vsa taborišča prazna, a vasi na bregu velike ga jezera pa kurijo kopeli. 1 Tudi Nikita Vasiljevlč ima svoj počitek. Odvede nas v svoje stanovanje. Hišica je majhna—dve sobici sta v nji. Trije sinovi hodijo v šolo in doma je še dveletna hčerkica Zina. Vsi ji pravijo: "Naša gospodinja". Pri hišici grade nov dom iz debelih rumenkastih smrekovih hlodov. Hiša bo kakor se spodobi, pet sob bo imela. "Za koga pa gradite tako hišo, Nikita Vasiljevlč? Hčeri za doto. kali?"—se šalimo. "Nji, sinovoma in sebi,"—odgovarja Nikita Vasiljevlč.—'"Domenil sem se s tesarji, da bodo gradili trpežne; lepe hiše. Naš kolhoz slovi po vsej altajski pokrajini. K nam prihrajajo ljudje od vseh strani, da se uČe. Pa naj se tudi uče, kako je treba graditi hiše. Naša država ne potrebuje samo žita, kovin in vsega drugega, marveč tudi to, da zadovoljno živimo." Čudoviti ljudje: pri njih je vse prežeto z interesi rodne države. in Martina Kuronje, pripoveduje nam o njunem zakonu in Ignaciju Korenu, ki je d ^študiral in se prodal za službo, ogoljufal svojo mater in zapustil dekle. Tri pretresljive podobe polštudiranih kmečkih fantov, ki jih je življenje ogoljufalo za konček sreče in se bodo tolažili z utvaro. Pripoveduje nam o Hilariju Bogdanoviču in njegovi družini, o brezupni ljubezni revne židovske trgovke Heli Weissove, o Lizi Salajevi s tremi nezakonskimi otroki, ki jim bo \fcem nekoč še lepo, ker je Llzi v mestu našla zaslužek. In še o Martinu Žaligu, tem prekmurskem hlapcu Jerneju s toplim srcem, ki se je ponižno poslovil od vsakega svojega g<&podarja in prišel na kmete, da bi v miru preživel stare dni. Pa je treščil v sredo silne kmečke drame med mladim gospodarjem, bolno ženo in njeno lepo sestro. , ' Vso to pisano, neugnano gnečo prakmurskih ljudi in njihovih poti je zajemal Miško z lačnimi dlanmi strastnega epskega ustvarjalca, nadvse radovednega prisluškovalca utripom velikega življenja, v katerem se mu zdi vse vredno in pomembno. Gnete in preoblikuje vse te usode, posega v njih razgibani svet in' vseskozi nakazuje osnovni razlog njih brezuspešnemu prizadevanju, trpljenju, neuspehom. Ta razlog je v navidez nespremenljivi družbeni urejenosti. Ta razlog je v življenjski resničnosti prekmurske družbe tistega obdobja. Ta razlpg je v dejstvu, da si vsa ta lačna procesija, polna topega brezupa, razočaranja in nemoči ni mogla priboriti dostojnega življenja. Vsi ti Mlškovl ljudje so v svojem doživljanju malce topi, neodločni, ne vidijo rešne poti in je komaj da iščejo. Ko se zdi, da je sreča že blizu, se jim vse Izprevrže. Zato sanjajo o sreči v bodočnosti, za katero pa nimajo jasne podobe. Nezazna-movani nasprotniki so jim bogati lastnik mlinov, nevidna državna oblast, ki jih tlači, lažna morala, ki loči nezakonske otroke od zakonskih. Vsi ti so neimenovani sovražniki malim prekmurskim ljudem, ki se sled- njič s topo predanostjo prepuščajo usodi in le sanjajo o nečem velikem, kar bo prišlo in jih osrečilo. Hilarij Bogdanovič sliši v omami besede svojega sina: "Tu je čas, ko ne bo več trpljenja na zemlji. In tu je čas, ko ljudje ne bodo več kradli, a tudi ubijali ne bodo več. Ne bo treba, ker bodo ljudje pošteni', ne bodo varali in žalili drug drugega." In spet: 'Tam daleč je bil tisti svet, po katerem so hrepeneli vsi ljudje." Pisateljeva sila je v zvestobi Prekmurja in njegovem resnič-Miško Krajnec, "Majhne so 2 nem življenju. Miško hodi s svojimi junaki, misli in čustvu-i je z njimi, ni le neprizadet opazovalec, ampak eden izmed njih, ki ga je Prekmurje rodilo in ga neprestano oplaja. Njegovo toplo srce udarja iz razmišljanja in ravnanja Martina Žaliga, ki je ena najtoplejših podob v Miškovi galeriji. Mnogokrat se ob Mišku spomnim na Maksima Gorkega. tako ob oblikovni gradnji njegovih literarnih del kot po načinu dojemanja življenja in po toplem neposrednem odnosu do življenjske stvarnosti. . Miško ve novele dajejo našim bralcem polnokrvne podobe komaj minule preteklosti. K Na njenem ozadju je naša sedanjost še svetlej$ft, pomembnejša s svojo borbo za lepše življenje vseh izkoriščanih z neugnanim delovnim zagonom in jiolnim človeškim zanosom. Takega sveta kot danes je, si vsi mlinarji, sirote, služkinje, nezakonske matere in njih otroci niso mogli predstavljati. Zdaj pa je tu in zahteva od njih trdega dela, jasne zavesti o njegovem pomenu in jih tira v vedro borbo za srečo njihovo in njih otrok. Kranjčev prispevek v zakladnico naše literature pa je tudi plodna zemlja in seme hkrati ustvarjalcem na drugih področjih naše kulture, tako glasbe, dramatike, slikarstva, filma, kjer bodo Miškovi Prekmurci znova in znova oživljali v delih naših- umetnikoir. Kristina Brenkova. HBAVUNE5 //ftfa? /VEIVŽ Crou Price ■i nm m ■—TWm n--■ ^ Food Price Indox Soars to All-Time Record free Whohtelft Af WW by " To matrico )• eaatavtl urednik Guild Repocteeja. «laeila ¿eantka rake unite CIO. na podlagi finančnik poročU v dnevnem tlaku, te naslovi povedo, da Imajo "svobodni podjetniki" Imenitno letov. RADI BI IZVEDELI za naslov JOŽEF MAJCENA, doma iz vasi Leskovec, okraj Kriko, Jugoslavija. Ako sam to čita, ali kdo ve za njegov naslov, se prosi, da to piše na moj naslov: Adam Witko, 592 S. Schenley Ave., Youngstown, Ohio. —(Adv.) HIŠINJE STALNO KRATKOURNO DELO Cista, moderna poslopja • IZREDNO VISOKE PLAČE: 82'¿c na uro za pričetek 87 Vi c na uro po 3 mesecih 89 Vic na uro po 6 mesecih • 5 in 6 DNEVNI TEDEN % URE: 0:30 do polnoČf • PLAČANE POČITNICE IN PRAZNIKI • UNIFORMO PRESKRBIMO. PROSTO PRANJE • več delavskih ugod-' nosti Skušali vas bomo uposlitl vašega doma blizu Pridite in govorita s Miss Allan Uposlevalnl urad za Ženske Illinois Bell Telephone Co. 309 W. Washington St Slovene Records ia-lnrk records 7fe COD. pisa postat« C-4H Maja haba Ja pitana. polka Ko pridem •kasi lag, valtek C-m Ubra polka Plaaénra pitka C-4IÍ Pomladanski Mika liria rola, valéek C-412 TrkUtova tolva, vatfak Vaaril totariéi. polka ~ K usar's orchastra C-41S Dri rot »«ka polka IMaajr day polka C-414 Traka la. traka al, Heriralovto, «alts C-dli MoJa Ink« glas Na lava. na daaao, C-41« Maia daklo Dakla. kdo ko taka traital Frank Yankovic and hia oreh. M-mi Po slaii pa rol Ico m cveta, val. Vaacll lovoc. polka ».«•4 Odpiraj dekle kamrica, polka «as Jaaaca, valaer J. Pluth and Hia avrii. Write tr fraa catalogue of all na« 8IXJVKNK RECORDINGS P AL AND EC H'S &M S. Clark Stre«, C h,ca ga S, IIL AH «to naročeni m dnevnik ~PrmYHo"1 Podpirajte «roj liatl