U p " i » k t-f ^ t k id IpedbtoM ta »bbonaiMHto pntiih — LV T Ltnbflana, torek 16. februarja 1i n nekontroliranih govorih mornari-mi-^-i a Knoxa. Včeraj so v Wa-sh.'"-tonu govoril' o F^mor^kih in letal-sk h op1 "h na Pacifiku., kmalu nato pa je Knox. ko je 'i voril v Springfie'du. zatrdil. da bo svet po nnrfi zavezn'kov potre bovo i 7?-sčitrMra. ki seveda ne bo mogel biti kdo drugi ko Amerik? ki bo s svojo močno oborožitvijo in oporišč-nimi mrežami okrog sveta, lahko izvajala prevladujočo akcijo za obnovo sveta. Kakor je videti, Knox ni omenil niti enega angleškega zaveznika, ki bo moral po mnenju ameriškega politika prevzeti vlogo za-ščitenca. Bukarešta, 13. febr. s. Prava ameriška poli* tika se vedno bolj kaže v vrsti dejstev, ki se dogajajo dan za dnem. Ko so Angleži prišli pod ameriško poveljstvo in se ie Rooseveltova oblast razširila tudi na države Srednjega vzhos da, niso Rooseveltovi nameni nobena tajnost za nikogar več. Pooblaščenec ameriške židovske plutokracije Roosevelt, piše list »Viatza«. nima nobenega ozira več pri izvajanju svojega načrta. Anglijo je degradiral na silo postranske važnosti in hoče sedaj v celoti izvesti svoj načrt, tako da bodo Evropo dobili boijševiki, ostali svet pa Amerika Nihče naj si ne utvar-ja, to je resnična politika Roosevelta. Boljševiški odposlanci v Braziliji Buenos Aires, 13. febr. s. Kakor poročajo iz Ria de Janeira so štirje ruski generali in en admiral preleteli Brazilijo v nedoločeni smeri. To tajinstveno potovanje visokih sovjetskih vojaških dostojanstvenikov je seveda izzvalo najrazličnejše komentarje. Najbolj verjetna je še verzija, da bodo Stalinovi odposlanci pregledali vojaška oporišča, ki so jih Američani zgradili v Braziliji in ostalih južnoameriških državah in da se bodo dogovorili za določitev stalnih vojaških opazovalcev na teh točkah. Zdravi del latinske Amerike ne prikriva svojega nerazpoloženja zaradi prihoda teh boljševških glav, ki so prav za prav samo prvi znanilci moskovske propagande v teh krajih, ki doslej niso bili pod njegovim vplivom. Ameriški strah pred boljševizmom Lizbena, 15. febr. s. Zelo značilen -inatt nezaupanja v zavezniškem taboru do Sov-vjetske zveze in strahu, ki ga vzbuja Sovjetska zveza v Ameriki, je članek, ki ga je objavil znani novinar Crock v »Nevv York Timesu«. Crock vztraja pri tem, da ie nujno, da ima Amerika najmanj tako veliko vojsko, kakor je sovjetska, kajti, tako piše, treba je preprečiti, da bi zmagovita Sovjetska zveza zagospodovala nad Evropo in diktirala svoje zakone narodom. Po vojni bo pa še bolj potrebno, da bomo oboroženi do zob. Anglosaške spletke na Bližnjem vzhodu Berlin, 13. febr. s. Iz nevtralnega vira prihajajo zanesljive vesti, po katerih bi Angleži radi ustvarili osebno unijo med Arabijo in Sirijo pod vlado Sauda. Kakor pravijo, se bodo Američani takoj postavili proti ustvaritvi tako močnega bloka arabskih držav pod angleškim pokroviteljstvom. Med pogajanji je Ibn Saud namig nil Angležem, da je njegova edina želja, da bi mogel priključiti Kovejski emirat ob Perzijskem zalivu Arabiji. V tem emiratu pa so se že vsidrali Američani, ki se upirajo taki zvezi, tem bolj, ker bi s tem izgubili iz svojega neposrednega vpliva to važno strateško postojanko. V arabskih krog h smatrajo, da do te osebne unije zaradi ameriške opozicije sploh ne bo prišlo, čeprav se pogajanja med Saudovim ministrom v Kairu, sirskim princem Fualla-hom in angleškimi oblastmi še vedno nadaljujejo v egiptovski prestolnici Iz Hitlerjevega glavnega stana, 15. febr. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje vojn0 poročilo: Sovražnik skuša na vzhodni fronti z vedno novimi oddelki, ki jih na mesto izkrvavelih meče v bitko, priti z obkolje-valnimi in prodornimi operacijami do odločilnega uspeha. Nemške armade preprečujejo z nezlomljivim odporom, elastičnim bojevanjem in odločnimi protinapadi namen sovražnika in mu prizadevajo vedno znava najtežje izgube. Pri Novorosijsku in na nekaterih drugih točkah kubanskega mostišča podvzeti sovražni napadi so bili odbiti z velikimi krvavimi izgubami sovražnika. Zimska bitka med izlivom Dona in ozemljem severno od Kurska ie zopet pridobila na silovitosti. Sovražni konjeniški oddelek, ki je ob srednjem Doncn prodrl v naše zaledje, je bil odrezan od zvez z zaledjem in gre uničenju naproti. Med odmikalnimi pokreti iz loka Donca na odrejeno skrajšano obrambno črto sta bili po načrtu in brez motenj s strani sovražnika izpraznjeni mesti Rostov tn Vorošilovgrad. . Na fronti med Volhovom m Ladosk m jezerem ter pred Petrogradom je sovražnik tudi včeraj napadel na široki fronti. Napadi so se zrušili v osredotočenem ognju vseh vrst orožja. Letalski oddelki so kljub težkim vremenskim pogojem sovražnim napadalnim oddelkom prizadeli velike izgube in so na tem bojnem področju sestrelili 19 sovražnih letal. V Kronštadskem zalivu je baterija mornariškega obalnega topništva odbila sovražen napad. Na fronti v severni Afriki je bilo včeraj živahno delovanje izvidniških oddelkov. V nizkih poletih je letalstvo uspešno nastopilo proti sovražnim zbirališčem oklopnih vozil, topov in motornih vozil. V letalskih bitkah so sestrelili nemški lovci 11 »Spitfirov«. V Doverski ožini je bila skupina lahkih sovražnih nomorskih edinic. ki se je skušala približati rtu Griz Nez, pregnana z ognjem mornariške obalne baterije. Britanska letala so včeraj v večernih urah metala na nekatere kraje zapadne Nemčije, predvsem na vasi, rušilne in za-žigalne bembe. Prebivalstvo je imelo, predvsem v Kolnu, izgube. Povzročena je bila škeda zaradi požarov, predvsem na stanovanjskih poslopjih. Osem izmed na-padajočih bombnikov je bilo sestreljenih, štiri nadaljnja letala so bila sestreljena podnevi ob obali Rokavskega preliva. udi fe^p cS gsrsijem in srednjem Dasssu Berlin. 14. febr. Nemško uradno poročilo je 12. t. m. omenjalo odmor v veliki bitki na vzhodu, ta napoved pa je bna prezgodnja. Po odmoru samo nekoliko kratkih ur je sovražnik, ki mu ni bilo treba reorganizirati ali znova razvrstiti svojih sil, obnovil zaradi dotoka novih rezerv še z večjo silovitostjo svojo ofenzivo proti Harkovu in Rostovu. Relativni mir ki so ga napovedali v Berlinu, je bil kratkotrajen, ker ni nihče vedel, s kak:-mi rezervami razpolagajo Rusi in kakšna je nova črta, na kateri je sklenilo nemško vrhovno poveljništvo ustaviti svoje čete za odločilen spopad. Zato so se boji takoj obnovila in Rusi so jih nadaljevali z izredno velikimi silami, kakor da n:so pretekli skoraj trije meseci, odkar traja njihova ofenziva. To kaže, da ima maršal Zukov še znatne rezerve na razpolago. Bilo b: brezplodno razpravljati o tem. ali ni ta napor poslednji poskus sovjetske vojske, da vržejo v borbo zadnjega razpoložljivega vojaka. Treba se je omejiti na ugotovitev, da Rusi vsaj za sedaj ne ele-de na svoje ogromne žrtve in na veliko oddaljenost njihovih čet od oporišč ne občutijo niikake krize niti glede ljudstva niti glede preskrbe. Tudi glede nove obrambne črte nemške armade se ne more reči nič točnejše-ga, kajti samo po sebi je umestno, da predstavlja to eno izmed največjih skrivnosti vrhovne komande, ki se mora skrbno , ki ga je treba opraviti, je zaključil Eksc. Galbiati: Ostali boste zvesti patriotičnl te bojni preteklosti svojega rodu. Po končanem raportu, ld se Je zaključfl z najvišjimi ovacijaml za Duceja, je general Galbiati inspiciral protiletalsko baterijo, kjer jo použil obed skupno z vojaki. Popoldne je šef glavnega stana Milice odpotoval v Cividale del Frlull, kjer rt Je ogledal kolegij za otroke Črnih srajc, ki so padle v vojni. Dečkom v kolegiju Je prinesel potrdilo stalne Ducejeve ljubezni do njih. Neomejena podmorniška nevarnost Rim, 13. febr. s. »Daily Telegraph« piše: »Zavezniško letalstvo je pc-polncma bres moči proti osnim podmornicam. Vsi napadi, ki jih je doslej izvedlo proti oporiščem nemških podmornic, so se končali s popolnim neuspehom in niso niti najmanj oslabili podmorniških sil sovražnika. Angleško javno mnenje je začelo v zadnjih dnevih živahno razpravljati o vprašanju izgub zavezniškega ladjevja, ker J« prepričano, da objavljajo angleške oblasti mnogo nižje številke, kakor so resnične. Vse te izgube, ki so dejansko zelo \dsok% se bodo po vrhu vs°va naibolj usodno pokazale pri ureditvi prehrane ▼ Churchill in boljševizem v luči resnice Kako je sadil Churchill o boljše vi kih, ko še ni bil njihov zaveznik Kim, 14. febr. s. Pod naslovom »Churcill in boljševizem« objavlja zadnj i številka revije »Relazioni internaziona i«: »V Londonu ne poteče dan in nobena prilika za poveličevanje, tudi s sredstvi in nnčini dvomljivega op sa Rusij . Tega splo-š ega jubiliianja se često in rad ud dežu'e min. predsednik VVinston Churchil . Angleški narod, ki je od te propagand j po-p- lnoma zmešan, se nekr'iko n vdušuj? za to križarsko vojno za Ru~ijo. ki jo vodi njegov šef vlade in ki jo spretno izker šča sovjetski veleposlanik Majski ter njegovi prijatelji. Ta Churchillova politika ustreza, kaker se zdi. njegovemu prepričan ju. Kakor ima vsaka kolajna svojo drugo stran, t ko je tudi s to p/iMko. Churchi l in njegova vr1ada sta pripravljena prepustiti Evropo Rusiji. S ainrvi R siji so. ki-kor se zdi. resno vzeli to ugodno razpoloženje Angležev, ki so navadno relali račune brez krčmaria s ko ntinenti. Mi smo to sprejeli na zmnje od pr ega trenutka in še s tem primerno računamo, vend r poudarjamo, da politično zndržanje go p. Churchilla us.reza njegovi želji, da bi postal v zgodovini ve'ik ustvarjalec Mi ki smo bolj stvarni kakor cn, oc7krivamo z njegovimi las'nimi c,o1"umenti veliko hinav-šč'no, ki je bistvo njegove politike. Mnogi imajo slab spomin, mi pa ns. Kdo se je bolj protivil boljševiški Rusiji pred 25 leti kakor Winston Churchill? Kdor ima dovolj potrpežljivosti in prelista prvi zvezek spominov Lloyda Georga z naslovom »Resnica o mirovnih pogodbah«, se lahko prepriča, da je tam zapisano, da je najbolj silovit in najbolj nespravljiv protagonist za prot:bo!jševiško vojno Winston Churchill. ChurchiH ni dvomil o nerazpoloženju ki bi ga povzročil komunizem. Bi' je ogorčen kakor mi vsi zaradi krutega u" ora carja, car:ee in njunih otrok. Njegova voj-vodska kri se je bunila spričo popolnega uničenja velik h knezov Rusij;. O tem pire Lloyd George, ki navaja nadalje: G. Churchill je zlasti posvetil vso svojo dinamično energijo in svoj genij za or^an z^cijo oborožene intervencije proti sili rdečega boljševizma in sicer tedaj, ko je bil v Parizu in ckol'ci, ko je potekala konferenca z>. mir. Lahko pa navedemo tudi spise Churchilla samega. Kdor vz^me v roko 4. del slavnega oi^'a »svetovna kii^a«, ki je zbirka spominov iz njegovega polit čnega življenja, se lahko prepriča, da je zari-r zvezek datiran s 1. januarjem leta 1929. Pisec opozaria, da so vsa mnenja, iz ažena v delu, čisto osebna ter se tičejo samo mene«. V redu! Kako je tedaj mislil sedanji boljševiški križarski vojnik? Poglejmo 13 poglavje zvezka z naslovom »čudež z Vi-sle: Na vzhodu je bila v strašnem kr osu velika masa ranjene Rusije, zastrupljena in okužena, prinašala kuge, Rusija oboroženih tolp, ki niso uničevale samo z bajoneti in topovi, temveč so jih spremljali in šli pred njimi roji bacilov, ki so ubijali ljudi in katere so spremljale politične doktrine, ki so uničevale zdrayje in tudi dušo narodov. V istem zvezku najdemo Churchillovo poročilo z dne 21. maja 1920. Sodba, ki jo ima o boljševizmu, je kruta, izrazita in nedvoumna: Boljševiki ne delujejo samo' z vojaškimi operacijami, temveč uporabljajo istočasno ali izmea njaje tudi vs».ko sredstvo propagande na ozem* lju svojih sosedov, da povzročajo upore voja« kov proti oficirjem, dvigajo uboge proti meščanu, delavce proti delodajalcem, kmete proti posestnikom, da ohromijo državo s spolšnimi stavkami in na splošno uničijo sleherno obliko obstoječega socialnega reda in demokratičnega vladanja. Politična resnicoljubnost Churchillova je bila vsaj v tej dobi res velika. Leta 1921 je bila v Rigi podpisana rusko-poljska mirovna pogodba, ki je po Churchillu »zagotGvila Poljski neodvisnost« in obrambna sredstva proti invaziji in rovarjenju Rusov. Rusija je zopet padla v komunistično barbar* stvo. Milijoni ljudi so umrli v vojni in zaradi preganjanja in še več bi jih umrlo od gladu v naslednjih letih Azijske meje. življenje primitivnih dob. je prišlo z Urala do Pripetskih močvirij. Toda tu je bilo napisano: Do tu in ne naprej! Poglejmo še naprej. Odprimo zvezek »Veliki sodobniki«, v katerem je Churchill leta 1937 zbral vrsto profilov njemu znanih mož. Tu je oris Trockega z ostrim očrtom boljševiških voditeljev s Stalinom vred. Poslušajte Churchilla: Izmed vseh njenih zmot razsvetljuje ena luč pozornico francoske revolucije Kariera in osebnost Robespiera. Dantona. Marata svetijo mogočno skozi stoletja, toda temne figure ruskih boljševikov nas zanimajo samo zaradi svojih velikih zločinov. Tudi umori milijonov ljudi in beda ostalih milijonov ne bodo privlačevali zanimanja bodočih generacij. Če to ni dovolj, lahko sledimo Winstonu Churchillu v njegovih parlamentarnih in poli* tičnih govorih, izdanih leta 1941 V poslanici ameriškemu narodu z dne 16. oktobra 1938 se njegova sodba o boljševizmu ni spremenila. Dne 20. januarja 1940 je po radiu dejal" Finci zmagujejo, ker ves svet ve. kakšna je vojaška neposobnost rdeče vojske in rdečega "letalstva. Vsakdo lahko vidi, kako komunizem korum-pira dušo kakega naroda, kako jo naredi podlo v mirni dobi ter nizko in odvratno v vojni. Tak je v vsej goloti VVinston Churchill sim-patizer za boljševizem. To je Winston Churchill, vojvoda Malbourški, sedanji občudovalec tovariša Stal:na in njegov sodelavec. Zgodovina narodov in ljudi se gradi vsak dan, toda nihče naj se ne čudi. ako povemo, da Os kakor ostali evropski narodi v pravem trenutku ne bodo pozabili na Churchilla in njegove Obebne skoke. Tudi še ni rečeno, da je na vse to pozabil njegov tovariš Stalin. Izdajstvo Anglije Bukarešta, 14. febr. s. Tisk v Bukarešti komentira vojne namene Sovjetske zveze in piše. da skuša Rusija zakrinkati svoje prave namere, s katerimi stremi po oblasti nad vsem evropskim jugovzhodom. Kar je treba posebno podčrtati, piše med drugim list »Poruncs«, je očitno izdajstvo Anglije, ki pravi, da se bori za ideje svobode človečanstva in spoštovanja zakonov in pravic narodov, pa je prepustila boljševiški Rusiji s pravilnim sporazumom ves tisti evropski jugovzhod, ki stremi samo po osvoboditvi pred boljševiško nevarnostjo. Ne zadostuje, da se čudimo spričo takega angleškega zadržanja, treba je vzeti na znanje, da se je Anglija odpovedala sleherni zgodovinski odgovornosti. Kar se tiče narodov, ki so prizadeti, si ne delajo nobenih iluzij, ker vedo, kaj bi se pripetilo, če njihovo orožje ne bi več govorilo na ruski fronti. Protislovja angleške politike Zanimive izjave angleškega notranjega ministra Morrisona Kim, 14. febr. s. .figleški notranji minister Morrison je imel v Nottinghamu nekakšen programatičen govor, ki kaže, da mu je popolnoma neznano, kaj je fašizem, ter ga je proti njegovi volji boljševiško in ameriško napredovanje prisililo, da išče v fašizmu elemente za obrambo in zaščito. Morrison je pozival na pomoč zaradi strašnega upadanja rojstev v Angliji. Da ne bi Anglija neizprosno izginila, je potrebno, kakor je trdil, da se število rojstev v Angliji poveča vsaj za 25 odstotkov. Angleška protifašistična usta ministra Morrisona so poveličevala demografsko politiko Duceja. število je moč. Minister je izjavil, da je že čas, da se ustvari v Angliji listina materinstva in otrok, ki sta dve veliki socialni ustvaritvi fašizma že iz pred 15 let. Morrison je v svojem govoru tudi vztrajal na tem, da je treba nadzirati cene ter uvesti državno kontrolo nad surovinami, odpraviti brezposelnost, dvigniti življenjsko raven delavcev v moralnem in gmotnem pogledu, pomagati narodu v višjem interesu skupnosti proti svobodi po- sameznikov in sebičnosti zasebnih interesov. Minister Morrison je dal svojim poslušalcem lekcijo fašizma ter je obravnaval celo korporativno vprašanje in trdil, da ima država popolno pravico odločati o trgovini in proizvodnji in da mora priti do neposredne soudeležbe države v najvažnejših industrijah naroda. Edina stvar, ki je ni mogoče razumeti v Morrisonovem govoru, je to, kako more spraviti v sklad vse te svoje ideje, navdihnjene od fašizma, z obdolžitvami barbarstva, ki jih je Anglija izrekla proti fašizmu. Besede, ki jih neprevidno izrečejo angleški protifašisti. ki hočejo ustvariti z zakasnitvijo 10 do 20 let socialni program fašizma, so najboljše priznanja velike d-vilizatorske akcije fašizma na vsem svetu in kažejo v pravi luči vojno, ki jo Anglija bije proti fašizmu. V Londonu nas pobijajo in preklinjajo, toda tudi sledijo nam in nas posnemajo. V tem protislovju je obsodba Anglije pred sodiščem zgodovine in človeštva. Galilejeva proslava na Portugalskem Coimbra, 13. febr. s. V vrsti manitosta-cij, s kater mi se je Portugalska spomnila Gali^eifi, je bila tu proslava z nastopom itaPjanskega akademika Severija in se nato nadaljevala s številnimi studijanr in spominskimi člsnki v tisku ter končno zaključka z zberem v največjem portugalskem kulturnem središču Co.mbri. V veliki dvorani filozofske fakultete starega vseučilišča v tem mestu sta bili itaPjanska znanost in m sel proslavljeni v Galilejevem imenu pred veliko množico profesorjev, dijakov m osebnosti iz kulturnega življenja. Predsednik in rekter Cerreia se je udelež i proriav v družbi vseh dekanov vseuč'iišča. Profesor lizbonskega vseučilišča Mafcos Romaon je govorjl o Galileju kot znanstveniku, deč m sta Manuel Re:s in Joauin Car-lavc z vseueiršča v Ccimbri prikazala Galileja kot astronoma in zveze med Portugalsko in Galilejem. Vsi govorn ki so se zelo toplo izražali o Italiji. Končno je rektor še p:vel!čeval osebnost Galileja in doprinos Italije Ln Italijanov k napredku znanosti. Nato je govoril direktor Italijanskega kulturnega zavoda na Portugalskem Savioti, ki je zastopal tudi italijanskega Kr. m:n:stra. Zahvalil se je vseučilišču v Coimbri za počastitev italijanskega znanstvenika in prikazal tudi duhovne skupnost med Italijo in Portugalsko, ki je latinska in r*mska. Govorniki so bili za svoja izvajanja nagrajeni z odobravanjem. Poklo-nitvene brzo":a-.-k~ - b'le c-dp-slane Kr. ministru v " Pado. ri3i. Določitev babišldh nagrad Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino na podstvd člena 3. kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX št 291, smatrajoč za potrebno določiti višino nagrad za babiška dela in po zaslišanju mnenja Pokrajinskega zdravstvenega sveta, odreja: Člen 1. V Ljubljanski pokrajini se ba-biške nagrade za babiško pomoč oskrbo-vankam skupin po členu 2. te naredbe določajo takole^ Pomoč pri porodu (največ 24 ur), vštevši 6 obiskov med nosečnostjo in 8 med otroško posteljo, vključeno tudi vso pomoč Skupine: zdravniku v izrednih primerih ........ Izredni obiski poleg I. 11. III. 500 300 150 15 10 5 40 25 15 150 100 75 10 Nočni poziv in bedenje od 21. do 7. ure, izvzemši gornjih 24 ur..... Priprava, babiška pomoč ali pomoč zdravniku pri ginekološki ali od-pravni operaciji .... Zdravljenje vagine in izpiranje vagine (po zdravnikovem predpisu) . . . Za oskrbovanke v kmečkih občinah se znižujejeo nagrade za 30®/«, izvzemši I. skupino. Oskrbovankam vseh treh skupin s 7 ali več otroki se prav tako znižajo nagrade za 30%. Ce gre za pomoč pri nalezljivo bolnih otročnicah, zaradi česar bi bilo babici za določeno dobo prepovedano oskrbovati druge stranke, se nagrada zviša za 35°/». Člen 2. Tri skupine, ki jih omenja prednji člen, obsegajo te družbene razrede: _ trgovci. obrtniki, zasebni I. skupina: državni uradnki do pete italijanske stopnje, svobodni poklici vobče, trgovci, industrije:, posestniki; II. skupina: državni uradniki od šeste do desete italijanske stopnje, učitelji, mali posestniki, mali trgovci, obrtniki, zasebni uradniki; III. skupina: nižji uradniki, delavci, sluge, tramvajci, mezdnki vobče. Člen 3. Tarifa po členu 1. je obvezna za vse babice. Člen 4. Ta naredba. s katero se razveljavljajo vse druge njej nasprotujoče in z njo nezdružljive določbe, stopi v veljavo z dnem objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana, dne 9. februarja 1943*XXI. Visoiki komrsar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli Izšel J€) peti roman ,sDafcre krrjrge" Februarski zvezek DK prinaša Jack Londonov eksotični roman »JERRY Z OTOKOV« Naročniki DK dobe novi roman te dni dostavljen na dom. Oni, ki prihajajo po knjige sami v upravo naših listov, lahko dvignejo od danes naprej tudi že februarski roman. V podrobni prodaji se dobi »Jerry z otokov« v vseh knjigarnah. Broširana knjiga velja 10 lir, vezana ln na trpežnejšem papirju tiskana pa 25 lir. cm vseuc;' 3 M'5,- Tujska nadlega v Andori Barcelona, 13. febr. s. Andorska republika, mala državica na španski strani Pire-nejev, je v skupni upravi Francije in Španije in dož:vija sedaj vse posledice pogubnih vpadov. Dejansko pri tem ne gre za tuje čete, temveč za okrog 300 milijonarjev. ki so se tjakaj zatekli iz Francije in Anglije in celo iz Zedinjenih držav. Morda bi kdo mislil, da so ti bogataši prinesli s seboj blaginjo in bogastva za 6000 prebivalcev te male republike, toda v resnici je položaj popolnoma obraten Prebivalstvo Andore je naravnost vse nesrečno zaradi navzočnosti teh tujcev, ki so s svojimi ogromnimi denarnimi sredstvi povzročili, da so začele cene silno rasti, zaradi česar se je razvila v andorskih _ krajih strahovita črna borza, ki je ustvarila skoraj nevzdržne razmere za domače delovno prebivalstvo. Najbolje bi bilo. če bi se dali ti nezaželeni gostje kakorkoli postaviti pred vrata, kajti prav gotovo ni pravično, da mora zaradi njih trpeti vse prebivalstvo in da mora žrtvovati svoje skromno mirno življenje skoraj sleherni andorski podanik samo zaradi onih 300 ljudi, ki so pribežal; v andorsko republiko zaradi edine egoistične skrbi, da bi se rešili nevarnosti in nevšečnosti vojne. Potopljen danski pamik Valencija, 13. febr. s. Doznava se, da je neka angleška podmornica v španskih vodah med Opopeso in Beninparlom torpedirala in potopila v noči na četrtek danski parnjk »Greta« s 1563 tonami. Posadka je bila rešena Špansko poveljništvo v Castellonu jc uvedlo preiskavo. Omejitev pravic egiptskega senata Ankara, 13. febr. s. Iz Kaira poročajo, da so Angleži, ki sami sebe označujejo kot prvake svobode, končno zavezali usta tudi egiptskim senatorjem, ki so s svojimi Kritikami glede sedanje in bodoče usode zemlje pod »angleškim pokroviteljstvo m« često spravljali v zadrego vladajoče kroge, razen tega pa so se vesti in dogodki v zvezi z dolgiijii razpravami zmerom izkazale kot neugodne za vlado in za vse prizadete. Egiptski senat je namreč pod zunanjim pritiskom izdal sedaj naredbo, ki prepove-veduje vsakemu senatorju govoriti dalje kakor 30 minut na vsaki seji. če bi hotel kdo izmed senatorjev govoriti bedisi v Se tako važni in nujni stvari preko določenega roka 30 minut, bo moral zahtevati dovoljenje cd predsedn štva in podrobneje obrazložiti razloge takega podaljšanja. Izdana je bila še druga naredba, po kateri Se bo mogel sanat sestajati samo tedaj, če bo navzoča večina senatorjev, kar daje prosto pot za razne spletke in kcmbinacije v zvezi z bolj ali manj upravičenimi diplomatskimi boleznimi, kar bo imelo za posledico, da se bodo razprave o še tako važnih in življenjskh vprašanjih lahko odlagale do nedoločene meje. General Lukov umorjen Sofija, 14. febr. s. O umoru generala Lukova se doznava jo naslednje podrobnosti: Preteklo noč se je general vračal domov s svojo hčerko. Morilec se mu je neopazno približal in nanj iz bližine štirikrat ustrelil z revolverjem. Ko se je preprčal, da je nje-goja žetev mrtva, je pobegnil. Priča umora je bila samo generalova hči, ki je izjavila, da je imel morilec šoferske naočnike. Policija je bila kmalu na mestu in je blokirala ves okraj. Na mesto umora sta prišla tudi notranji minister in vojni minister. Mnogo oseb je bilo aretiranih. General Lukov je bil vodja združenja legionarjev in politična osebnost prvega reda. Star je bil 56 let. Nadvse odlična je bila njegova vojaška kariera. Od leta 1935. do 1938. je bil vojni minister. Veliki izgredi na Kubi Buenos Aires. 13. febr. s. Po vesteh iz Ha-vane je pjislo v kubanskem mestu Chama* gueyu do velikih neredov. Vse trgovine in vsi uradi so zaprti. Ves jyomet je ustavljen. Med prebivalstvom in poiicijo je prišlo do spopadov, v katerih je bilo več demonstrantov ranjenih. Gospodarstvo Spremembe taksnih predpisov _ .. ,,_____i V sobotni ln nedeljski številki smo že objavili nekaj določb iz naredbe Visokega komisarja o uvedbi taksnega papirja z vodnim tiskom, taksnih golic za menice in o spremembi nekaterih taks. V naslednjem prinašamo nadaljnje prelpise te naredbe: Taksa na račune in priznanice Navedli smo že glavne določbe spremenjene tarifne postavke 34. taksne tarife bivše Jugoslavije, ki se tiče takse na račune in formalne priznanice. Posebna tarifa velja za priznanice o plačah, pokojninah, mezdah, doki ad ah, nagradah' odškodninah in pripadkih vsakršne vrste nameščencev države in drugih javnih uprav ali pravnih oseb, vštevši priznanice podčastnikov, Oboroženih SU, Kr. finančne straže in s pol častniki izenačenih starešin zbora varstvene straže ter delavcev v državnih tovarnah. Taksa znaša pri vsotah nad 1 liro toda pod 100 lir 0.10 lire, pri vsotah 100 in več lir pa 0.05 lire za vsakih 100 lir ali ulomek stotice lir. Za vsote nad 100 lir torej taksa ne sme znašati manj kakor 0.15 lire. Taksa se lahko plača s taksnim papirjem ali v koilkih, za plačilo državnih uprav pa tudi z neposrednim odtegljajem. če se plača v kolkih, jih mora izplačuni urad uničiti s pečatnikom. Kazni za kršitev predpisov o računski taksi Za vsako kršitev na spisih tn listinah, zavezanih taksi, ki je določena za formalna potrdila, note, račune, fakture, spiske, izvlečke in prepise računov, se izreče globa enaka stokratnemu znesku takse ali neplačanega dela takse, najmanj pa 24 lir. Enaka kazen se izreče, če kdo noče izdati formalne priznismice ali če se kolki obnove ali skušajo popraviti potrdila, ki so bila prvotno izdana proti predpisom. Ista kazen, toda ne z manjšim zneskom kakor 60 lir, se izreče, če se v formalnih potrdilih navede manjša vsota od dejansko prejete, z namenom, da se izogne v celoti ali deloma plačilu takse in za vsako prevaro takega namena, ne glele na višje kazni po kazenskih zakonih. Kakor smo že navedli, stopijo novi predpisi glede računske in priznanične takse v veljavo 1. marca t. 1. Taksa na igralne kvarte Tarifna postavka 236 taksne tarife bivše Jugoslavije se ukinja in nadomešča takole: Taksa na igralne kvarte, izdelane v Ljubljanski pokrajini ali uvožene iz inozemstva., znaša: a) za navadne igralne kvarte v igrah s kakršnim koli številom kosov 3 lire za vsako igro; b) za luksuzne igralne kvarte v igrah s kakršnim koli številom kosov 5 Ur za vsako igro. Za luksuzne kvarte se štejejo kvarte, Iti mnjo črke ali znake na oglih in ob strani slik, izvzemši karte za tarok, žigosanje igralnih kvari: je izključno pri iržano državtni izdelovalnici vrednotnic, ki ji morajo pristojni uradi poslati kvarte, ki naj se kolku je jo. Nadrobna določila za tako pošiljanje se predpišejo s posebnimi me~ vodUi. Posest, prodaja in raba nežigosanih igralnih kvart v zasebnih hišah in dajemja v promet v Ljubljanski pokrajini so prestopek, ki se kaznujejo s pregrešnino 500 do 3000 lir. Vselej se odredi zaplemba nepred-pisnih igralnih kvart. Prodaja in raba igralnih kvart, kolkova-nih na bivši jugoslovanski način, sta dovoljena do konca mes^a maja t. L O i 1. junija t. 1. se takšne kvarte ne smejo dajati naprodaj, ne uporabljati v gostinskih obratih, če niso izdelovalci, uvozniki, prodajalci na debelo in na drobno, plačali nove takse, določene s to naredbo. V ta namen morajo zgoraj navedne osebe do vštetega 30. aprila t. 1. prijaviti finančnemu ravnateljstvu za Ljubljansko pokrajino mn<>žino že po jugoslovanski tarifi taksiranih iger, ki jih imajo v svojih skladiščih, zalog; h ali prodajalnah. Taksa na sodbe Tarifna številka 53. tarife sodnih taks se spreminja takole: Na kazenske sodbe se plačajo za vsako sodbo naslednje takse: 1.) če je en sam obsojenec: a) pri obsodbi zaradi prestopka na sodbo okrajnega sodišča 30 lir, na sodbo okrožnega kazenskega sodišča v drugi stopnji 60 lir, na sodbo okrožnega sodišča kot prve stopnje 80 lir, na sol bo apelacijskega sodišča 90 lir; b) pri sodbi za zločinstva: na sodbo okrajnega sodišča 90 Ur, na sodbo okrožnega sodišča kot druge stopnje 160 Ur, na sodbo okrožnega sodišča kot prve stopnje 190 lir, na sodbo apelacijskega sodišča 240 lir, na sodbo okrožnega sodišča za hula zločinstva, če je kazen višja kakor 12 let ječe ali smrtna kazen 320 Ur; 2.) če sta z obsodbo obsojeni dve osebi, se gornje takse zvišajo za polovico; 3.) če je z eijo sodbo obosojenih troje ali več oseb, se navedene takse podvojijo. Za vsak kazenski sklep, katerega koU sodišča se plača za vsakega obsojenca stalna taksa 30 lir. Gornje takse so nerazdelno zavezane plačati vse za isto kaznivo dejanje obsojene osebe. Takse oproščene so sodbe in sklepi o prestopkih zoper pravilnike krajevne, mestne in poljske policije. Takse vpišejo v pisarniške vpisnike sodišča prve stopnje; pobirajo se hkrati s stroški solnega kazenskega postopka in z denarnimi kaznimi, če jih je kaj, na način, ki ga določajo predpisi o sodnih taksah. Za vsako kazensko sodbo kasacijskega sodišča, s katero se zavrne aU izreče za nedopustno revizija stranke, se plačujejo naslednje takse: če je en sam obsojenec 50 Ur, če sta dva 80, če je več obsojencev 100 lir. Takse v carinskih zadevah Kolkovina na boletah 'n listinah za carinarnice je določena nanovo s posebno tarifo, ki je priložena naredbj kot priloga B in je sestavni del te naredbe. Prošnje vloge in pritožbe, navedene v tarifn'h postavkih 206/1—5. 208, 209, 211, 213, «215, 216, 217, 218. 220, 221 in 222 veljavne bivše jugoslovanske taksne tarife (v3e te takse se nanašajo na carinsko poslovanje), se morajo pisati na taksni papir po 6 lir na polo, če so naslovljene na carinarnice, in po 8 Ur za polo, če so naslovljene na Visoki komisariat ne plača pa se nikakršna druga taksa ali pristojbina. Pristojbine za dovolitve privatnega skla, d'Šča po tarifni postavki 214. in pristejb4-ne po tarifni postavki 225. taksne tarife se morajo plačati pristojnemu davčnemu ura- du pavšalno, ne gled na kolkovmo na pro«-nji v višini, kaker je določena v prejšnjem odstavku. Kolkovin0 za vloge in odredbe glede predhodnega pregleda carinskega blaga po tarifni postavki 219 pobirajo neposredno carinarnice, in sicer po odmeri na zadevnih deklaracijah dodatno k drugim predpisom. N so zavezane kolkovini prošnje za na-knadni carinski pregled in za popravo po-metnega izračuna v deklaraciji po tarifnih postavkah 223 in 228. Takso na biljarde dobe občine Z veljavnostjo od 1. januarja t. se taksa na biljarde po tarifni postavk: 98 taksne tarife bivše Jugoslavije na novo do\oč: s 100 lirami na leto za vsak biljard. Takso odmerjajo in pp-birajo občine na način in ob času. določenem po doslej veljavnih predp sih ter se ta dohodek steka v občinski proračun. Kazni za ponarejanje kolkov in taksnega papirja Nekvarno kaznim na prostosti po veljavnih kazenskih postopkih se kaznuje z globo 2000 do 5000 lir, kdor ponareja s to naredbo predpisane vtisnjene kolke ali izdeluje vodni tisk, kolke, punce, klišeje ali druge priprave, s ka» terimi se dajo ponarejati papir z vodnim ti* skom. vtisnjeni kolki, kolki ali druge taksne vrednotnice ali kdor vedoma razpečava ali uporablja ponarejen papir z vodnim tiskom, vtisnjenim kolkom punce, klišeje ali druge ponarejene priprave. Ž globo 1000 do 2000 lir se kaznuje, kdor si priskrbi pravi papir z vodnim tiskom, prstne vtisnjene kolke, punce ali klišeje in jih uporabila na škodo državnega za-Wada. Globi od 300 do 1000 lir pa zapade, kdor ima vedoma ponarejen papir z vodnim tiskom, ponarejene punce, vtisnjene kolke ali klišeje ali za ponarejanje namenjene priprave ali panir ali druge taksne vrednotnice, izdelane ali vtisnjene s ponarejenim vodnim tiskom, vtisnjenim kolkom ali klišejem, ali kdor uporablja že rabljeni taksni papir, kolke in druge taksne vrednotnice ali jih razpečava. Davek na hišno služinčad dobe občine Z veljavnostjo od 1. januarja t. 1. se davek na dohodek h;šnega služabništva, ki se pobira po 3. odstavku čl 95 zakena o neposrednih davkih, deleča z zneskom 30 lir na leto za vsako osebo, vštevši vse doklade. Davek odmerjajo in pobirajo občine na način in ob času po veljavnih predpisih ter se ta dohodek steka v obč nski preračun. Od 'stega dne prenehajo veljati davčne karte, predpisane za plačevanje tega davka. Povračilo v bivši Jugoslaviji nepredpisno plačanih taks in davščin Zahtevek davčnega zavezanca za p vračilo taks in davščin ali drugih pristojbin karšnekoli vrste, vštevši car nske pristoj-b:ne, nepredpisno plačanih pred 11. aprilom 1941/XIX. se lahko uveljavlja, če še ni zastaran, najdalj do 30. junija 1913'XXI. Z moreb'tnim povračilom pa se bo ravnalo kakor z drugimi terjatvami preti bivši jugoslovanski državi. Zaokroženje pri preračunavanju v lire Vsaka stalna taksa ali davščina po predpisi bivše jugoslovanske države v dinarjih ki se ob prevedbi v italijansko veljavo po tečaju iz kraljevega ukaza z dne 11. junija 1941 XIX. končuje na ulomek pod 50 centez mov, se zaokroža na 50 centezi-mov; če se pa knčuje nad 50 centezimov, se zaokroža na celo liro. Ureditev delovnih pogojev za pztnožno osebje v gostinskih podjetjih Smatrajoč za umestno, da se uredijo delovni pogeji osebja v gostinskih podjetjih in po zaslišanju prizadetih sindikalnih združenj je Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino glede na odredbo bivšega bana z dne 14. decembra 1940 o minimalnih mezdah gostinskega osebja izdal naslednjo naredbo, ki je objavljena v »Službenem listu« z dne 13. t. m. in je s tem dnem stopila v veljavo. Člen 1 Določbe odredbe bivšega bana drav« ske banovine z dne 14. decembra 1940. objavljene " Službenemlistu kr. banske uprave dravske banovine št. 729/102 iz leta 1940, o minimalnih mezdah osebja v gostinskih podjetjih so razveljavljene glede natakarskega osebja z dnem. ko je stopila v veljavo kolektivna pogodba, sklenjena za to kategorijo dne 22. decembra 1942-XX1. Člen 2. Za druge kategorije v gostinskih podjetjih zaposlovanega osebja, za katere še ni kolektivne delovne pogodbe, ostanejo v veljavi določbe odredbe iz prednjega člena, do* kier se zanje ne sklene pogodba. Gospodarske vesti = Ugoden potek sladkorne kampanje v Italiji. Produkcijska kampanja italijanskih sladkornih tvormc 1942/43 je ugodno potekla in je v celoti dosežen postavljen program. Italijanska sladkorna industrija je v preteklem gospodarskem letu oddala za potrošnjo 4.41 milijona metrskih stotov sladkorja in je v novo gospodarsko leto vstopila z močnimi rezervami. — iz trgovinskega registra. Pri tvrdki Ivan Pielick, trgovini z južnim in domačim sadjem ter zelenjavo na debelo v Ljubljani, je bil vpisan vstop javnih družbenikov Ivana Pielicka ml. in Evgena Pielicka, trgovca v Ljubljani, zaradi česar je nastala javna trgevska družba in se besedilo firme odslej glasi I. Pielick & Co. (vsak izmed treh družabnikov podpisuje firmo samostojno). — Poslovanje kinematografov v Nemčiji. Predsednik filmske duužbe Ufa dr. h. c. Klitzsch je te dni poročal, da se je število obiskovalcev kinematografov v letu 1942 v Nemčiji ponovno dvignilo in je prekoračilo 1 milijardo. Vsega je bilo lani prodanih 1067 milijonov vstopnic za l-:nematografe nasproti 892 milijonov v prejšnjem letu in 275 milijonom v letu 1932, ko je bil obisk kinematografov zaradi gospodarske krize najslabši. Kadar kunrješ. r*re*fej »Jutrove« oglase! E. Josfn: Stara Ljubljana VI Mestna policija Sa magistratu je bila policijska stražnica v glavnem poslopju pritlično na levi strani, policijski komisar in drugi policijski uradniki pa so bili v prvem nadstropju. — Policija je imela tudi ječe; ljudstvo jih je imenovalo »Spehkamra«, kamor sc stražniki žftBhali razgrajače, pijance in vlačuge. Pijanci po se prespali ter zjutra; zdrnVi vstali in odšli zopet iz ječe na bo'jši zrak. Zmn mi je prav dobro dogodek pred 60 leti. Nekaj mladih gespodov -^iz bo'jših hiš — je bilo na cesti prav glasnih ter sn prepevali peeho v ncč. Ker opetovni opomini stražnikov, naj bodo mirni, hišo zadostovali ih ker so gcBpo^ie postajali vedno glasnejči. so jim stražniki napovedali aretacijo, jih odvedli r.a magistrat ter vse zaprli v »špehkamro«. Ti so v temhem salonu še dolgo prepevali a naposled so le utihnili; zjutraj so bili izpuščeni. Nek ijuh-ljaOflki čaeipiT je naslednTega dne pririp-snl o tem rctšco. Ljudje, ki so jo bi ali, so se prav iz s: ca smejali, ker- so gospodje snali v špeh kamri. Senzacija se je pa kmalu pozabila ter od gospodov, ki so postali uradniki, profesorji itd. ni nikdo občuti'. kakih posledic. Ljubljansko policijo je prevzela pred 40 leti'država ter ustanovila c. kr. policijsko direkcijo ter najela hišo Filipa Supančiča na Blehveisovi cesti za uradne prostore. Zadnji policijski direktor pod Avstrijo je bil grof Kunigl zet dvornega svetnika Pajka. Avstrijska monarhija je dobila pod vlado cesarja Franca Jožefa oktobrsko diplomo z dne 20. oktobra 1860 in ustavo z dne 26. februarja 1861, ki je zagotovila avstrijskim narodom pravico voliti poslance v deželni in državni zbor. Deželni glavarji Prvi deželni glavarji na Kranjskem so biU: Anton baron Codelli, z- "em Karoi baron W u r z b a c h, Friderik v .tez K a 1-tenegger, Gustav grof Thurn-Val-sassina. Poslanci v deželnem zboru so bili: dr. Janez Bleivveis, dr. Lovro To-man, dr. Valentin Zarnik, Karel Deschman, baron Schvvegel, baron Codelli, Jan Horak. I. Obreza. Fran Kotnik, Gutmansthal-Benvenutti, Ivan Murnik, dr. Etbin H. Costa, Anton Klun, Laschan, dr. Josip Voš-njak, grof Lichtenberg, dr. A. Schaffer, dr. Hinko Dolenc in drugi. Franjo Šukije je postal deželni poslanec šele leta 1882. Deželni zborne posloval prvotno v »lon-tovžu« v veliki sobi v prvem nadstropju na Turjaškem trgu. Pozneje je to sobo imel deželni predsednik za svojo pisarno. Kasneje je zboroval deželni zbor v redutni dvorani. po potresu pa v poslopju starega strelišča za gradom. Debate v zboru so bile včasih prav burne, posebno med Karlom Deschmanom i dr. Zamikom. Prav pogosto se je oglasil dr. Costa, dr. Lovro To--nan. dr. Jianez Bleivveis, baron Sch\vegel, dr. Adolf fchaffer. baron Apfaltern, dr. Karol Klun, vitez šnajd, inž. Potočnik. — Dr. Costa je imel neprijeten, hripav glas, dr. Toman je bil dober govornik, baron Schvvegel je govoril mirno, dr. Schaffer je bil zelo zgovoren, govoril je hitro in glasno, baron Apfaltern pa tudi ni bil tih. Deželni poslanci so govorili pri zborovanju pred 70 leti večinoma nemško; šele pred 60 leti so se zdramili slovenski poslanci ter govorili slovensko; šnajd in inž. Potočnik pa sta tudi pred 60 leti govorila nemško. Deželni zbor je izvolil štiri odbornike za poslovanje pri deželnem odboru. Spominjam se Ivana Murnika, Karla Deschman-na, dr. Schafferja, dr. Jos. Vošnjaka ter Otona Detele. Uradniki deželnega zbora Deželni zbor je imel svoje uradnike: pravnike, gradbene inženjerje, računske uradnike, pisarniške uradnike itd. M. Kreč, oče dr. Vladimirja Kreča, odvetnika v Ljubljani, je bil dolgo časa tajnik. Njegova vdova je umrla šele pred kratkim v visoki starosti v Ljubljani. Star tajnik je bil tudi Uršič. Pri konceptu je deloval kot tajnik Pfeifer, tast umrlega pesnika ln pisatelja Antona Funtka. Pfeifer je bil tudi zapisnikar pri zborovanjih deželnega zbora. Pred dobrimi 60 leti je bil imenovan za r.adsvetnika in direktorja pisarne Matija Zamida, ki je umrl v visoki starosti leta 1941. v Ljubljani. Njegova vdova, rojena Kušarjeva še živi v Ljubljani. Pisarniški ravnatelj je bil pred 70 leti plem. Pagliaruzzi, ki je stanoval v statt hranilnični hiši. Njegov naslednik je bil Ffeifer, tast deželnega uradnika, poznejšega nadzornika dež. naklade Ž. Zora. Pfei-ferju je bil prideljen kot pisarniški ofici-jal Župane, ki je šele pred kratkim umrl iot upokojenec v visoki starosti. Pri gradbenem oddelku je služil kot šef oddelka Witschl. Imel je 3 hčerke; stanoval je v bivši deželni hiši zraven redute ■/ 2. nadstropju v Florjanski ulici. Naslednik Witschla je bil Hraski, ki je postal ^ozneje univ. profesor v Pragi. On je napravil načrt za sedanje operno gledališče in deželni dvorec. Ing. Anton Klinar je bli oo odhodu Hraskega šef gradbenega od^ lelka, pozneje direktor gradbene direkcije in živi kot upokojenec v Ljubljani. PH gradbenem oddelku so nadalje služili: šch\vab. iti je že umrl, potem ibrižaj m inž. Mencinger; obadva živita v Ljubljani. Nadalje NebrnfUhreh ki je bil pozneje pri dež. bolnici ekonom ln po upokojitvi pil Ljubljanski kredi!ni banki. Nj£gbva vddv& se je pred kratkim preselila v NemŽjo; pred omožitVijo je bila učiteljica pri harmonični družbi, njen mo« pa pevec- I baritonist v sboru Filharmonlčne družbe. I Pri deželnem knjigovodstvu Je bil dolga leta šef V. Ravnihar, oče odvetnika tn bivšega župana dr. Vladimirja Ravnihar ja; pred tem Je bil deželni bJagajUik. Dež. knjigovodja Ravnihar je bil pretočen s Pertne* tovo hčerko. Njegov naslednik je Ml Pre-lesnik; eno hčer je poročil znani koncertni mojster Talich, eno pa dr. Božidar Vodu-šek. MeCefi dijakov Žagar Pri deželni blagajni je Ml pred 70 leti šef Dragotin 2agar. Mož je bil zelo šted-ljiv in skop ter si je od svoje plače veliko prihranil. Kot star Krakovčan-Trnovčan se je vedho udeležil procesij trnovske fare. Oblečen je bil Vedno s'abo; klobuke je kupoval pri stariiiarju. Svoje imetje — fiekaj gotovihe, hranilne knjižice ter malo, a lično hišico je zapustil dijaške ustanove z določilom, da ima užitek njegova dolgoletna gospodih ja do smrti. Pri deželni blagajni je bil uslužbeh dolga leta oficijal Omeje, rojen Ljilbliančan. OmejCevi šo imeli na Poljanski cesti gostilno pri »Johanes-birtu«, ki je bila Svbjčas prav imenitna, ker so točili dobro Vino, imeli izvrstno šunko ln druge dobrote za želode«. —..........-HT"»" ■""" "" Ljubljana, 15; februarja Pravkar je izšla zajetna trojna številka »Sadjarja in vrtnarja« z jako pestro ln Zanimivo vsebino. Pomembna je ta številka še posebno zato, ker je posvečena 30-iet-nici našega odličnega glasila Sadjarskega in vrtnarskega društva. Š 30-letnico pa je neločljivo povezano ime višjega sadjarskega nadzornika Martina Hiimka. Možu, ki mu glasilo, njegovo idejno dete, izraža zasluženo priznanje, pa žal nI bilo več dano, da bi vzel to trojno številko v roke. Prav tisti čas, ko so jo raznašali naši pišmo-noše, se je Martin Humek v miru preselil v vrtove večne lepote. Dne 25. januarja letos — pripoveduje urednik »Sadjarja in vrtnarja« inž. Ciril Jeglič — je minilo 30 let, kar je sadjarski nadzornik Martin Humek poslal v svet prvo številko »Slovenskega sadjarja«. List je vzbudil izredno zanimanje in si brž pridobil mnogo zvestih prijateljev. Utrl je prve poti Sadjarskemu društvu, | je bilo ustanovljeno leta 1921. in ki se je že po dveh letih razširilo v Sadjarsko in vrtnarsko društvo. Takoj ob rojstvu te organizacije je Humkov list postal njeno glasilo. V letošnjem januarju je torej minilo 30 let od ustanovitve strokovnega lista, kateremu je bil Humik sam 26 let najskrb-nejši urednik. V februarju pa praznujemo 20-letnico Sadjarskega in vrtnarskega društva, strokovne organizacije, ki skrbi za napredek našega sadjarstva in vrtnarstva. Ko se danes naš »Sadjar in vrtnar« mlad in krepak ozira v težave vojnih let, ve in ; ne more pozabiti; Dobra volja in ljubezen ! za stvar sta premagala že mnoge ovire: ' delo, pegum in vztrajnost vodijo vedno k novim uspehom! Oral je v ledino — vznikle so žlahtne rastline. Kopal je, trebil in obdeloval zapuščeno trdino, bodril malodušne siromake, katerim je dano za življenje le malo sveta, — pa je požlahtnjena zemlja dobrotno začela vračati cvet in sad. In vsi vemo tudi za naprej: Delati moramo — od KULTURNI PREGLED Slovenka v tretji knjigi Hrvatske enciklopedije Zagreb, v februarju Kakor smo že zabeležili, je bila prod kratkim izročena javnosti tretja knjiga Hrvatske Enciklopedije. Knjiga popolnoma potrjuje sloves, ki sta oa dosegli prvi dve knjigi. Ta reprezentativna" izdaja'je tudi po svoji širokogrudnosti v čast Hrvatom. Pravilno upoštevajoč, da mno* oj manjši narodi, predvsem slovanski. n:majo svoje lastne enciklopedije, skuša HE podati čim popolnejšo sliko dejanja in nehanja vseh kulturnih narodov, posebej vseh slovanskih i o prizadevanje je posebno hvalevredno in ga ;e treba izrecno poudariti ker s tem pridobiva j i K mnogo širši pomen za vse tiste ki lahko čitajo vsaj v enem slovanskem jeziku. V tem pogledu -o sorazmerno zastopani tudi Slovenci. Slovenskih sodelavcev sicer ni veliko, toda vs4 snov je med njimi tako razdeljena da lahko na kratko zabeležijo vse, kar je b:stvenega v slovenskem kulturnem krogu. Sami slovenski sodelavci odločujejo torej, kaj smatrajo za do* slojno objave v HE. Uredništvo jim je v tem po-.icdu prepustilo proste roke. upoštevajoč seveda splošni okvir. HE je delo za pokolcnja. zato tudi uredništvo obravnava vse probleme s pntdedom v bodc-š*ost ter se ne da zmotiti z r. kak;mi trenutnimi pravopisnimi, jezikovnimi in tudi ne s poHičrrmi -pra;anji. Samo tako lahko tudi nastaja vel;ko delo trajne vrednosti, odmerjeno na desetletja, ki uspešno kljubuje tudi današnjim tako razburkanim časom in na-vzlio vsemu lahko ohrani svojo stalno vrednost za poznejše rodove. . . Med slovenskimi zgodovinskimi poglavji je kronološko na prvem mestu Borut, knez slovenske Karantanije. pod katerega vlado so Slo venci sred Š stoletja zaradi avarske nevarnosti prišli pod bavarski vpliv in sprejeli krščanske ver0. _ V faksimilu je objavljena prva stran Brižinskih spomenikov po znani Ramovš-Koeovi izdaji. Te najstarejše slovenske rokopise iz Freisinga na Bavarskem iz konca 10. st.oletja, oba liturgično-homiliarne vsebine, sta najbrže spisala dva nemška misionarja. ki sta se pripravila na pot v slovensko ozemlje. — Celj^ skim grofom, ki so proti koncu srednjega veka imeli tako vidno vlogo v Podonavju in v Po* savju, so odmerjene cele tri kolone z več slikami. Področje svoje oblasti so stalno širili s pridobivanjem fevdov, z dediščinami, s političnimi porokami ter najprej z naslonitvijo na Habsburžane. potem pa na Luksemburžane. Na vrhuncu svojega vpliva so bili od srede 14. do srede 15. stoletja. Trije celjski grofi so bili poročeni s hčerami uglednih vladarskih rodbin slovanskega Juga (Kotromaniči. krčki Franko-pani. srbski despot Brankovič). Najbolj ugljd* ni Celjan Herman II. je imel še ra&lov zagorskega grofa ter bana dalmatinskega, hrvatskega in slavonskega: bil je tudi pretendent na bosanski prestol. Takoj po njegovi smrti so postali celjski grofje državni knezi rimskega cesarstva nemškega naroda in neodvisni od Habsburža-nov. Njegovi nasledniki so zapustili jasne smer« niče sodelovanja z Luksemburžani ter se začeli mešati v zapletene spote na Ogrskem, Češkem in v Avstriji, dokler ni bil zadnji Celjan Ul-rik II., kraljevi namestnik na Ogrskem, ubit v beograjski trdnjavi od svojih ogiskih rivalov v trenutku, ko se je pripravil na voisko proti Turkom Tako so odpadle vse ovire prodiranju Habsburžanov proti Jadranu. — Zvesta pristaša Trubarja sta bila Budna, oče in sin, protestantska šolnika v Ljubljani v 16 stoletju Oče je bil v Švici tovariš Erazma Rotterdam-skega. Po prihodu v Ljubljano je oostal prvi ravnatelj nove protestantske stanovske šole. Del njegove biblioteke je ohranjen v ljubi jan- deia živimo; V delu je Zdravje, v delu Je naš obraz! Vtes tak, v Smislu teh besed je bil Martin Humek. če govorimo o njegovem Življenju. moramo predvsem govoriti o delu, ln slčer o žlahtnem delu v prirodi. Ta je bila vsa njegova vsebina. Humkove življenjske podatke lahko navedemo kar v kratkih potezah. Rodil se je 1870 na Raki prt krškem Dovršil je nižjo gimnazijo, učiteljišče, rokotvonii tečaj na Dunaju, prav tam tudi čebelarsko šolo In nato kmetijski tečaj na vseučilišču v Goessenu. Služboval je v Ljubljani izprva kot deželni sadjarski učitelj. Leta 1916. je bil imenovan za deželnega sadjarskega nadzornika, 1920 pa za višjega sadjarskega nadzornika. Leta 1925. je stopil v pokoj. Ta beseda je bila zanj pač le formalnega pomena. Saj njegovo delo ni bilo z ničemer prekinjeno. Delal je s peresom prav tako pridno kakor na vrtovih. Zapustil Je nešteto člankov in razprav narodnogospodarske ln kmetijske, zlasti pa sadjarske in Čebelarske vsebine. Sodeloval je pri raznih časnikih in časopisih, največ njegove žlahtne zapuščine, ki ostane trajno veljavna, pa je v »Slovenskem sadjarju«, dalje Y »Sadjarju in vrtnarju« ter v »Slovenskem čebelarju«. Izdal je tudi vrsto samostojnih publikacij: »šola in sadjarstvo v Zvezi s šolskim vrtom«, dalje »Sadje v gospodinjstvu«, »Sadno vino in sadjevec«, »Breskev in marelica«, »Praktični sadjar« ln »Domači vrt«. Po vsem tem delu Jahko imenujemo Martina Humka očeta slovenskega sadjarstva in vrtnarstva. — Ondan sem se s Humkom razgovar-jal na njegovem domu, pripoveduje urednik »Sadjarja in vrtnarja«. Naš dragi Humek je zdaj zaprt v bolniško sobo; kakor jetnik se ozira v svetla okna, od koder spet sonce obeta novo pomlad. »Kmalu bo prišla — ih moral bom, meral v naš vrt, da vidim to, da vidim ono!« Res, koliko si je treba še ogledati še vsako drevo, vsako seme pobožati, ki ga deneš v zemljo, prisluhniti vsakemu brstu ki iz trdih lupin neugnano prodira k sončni svetlobi! Zato se Humek vso zimo pripravlja in še iz knjig poizveduje, kaj so doživeli pri rastlinah in kako delajo drugod, kjer sta v čislih vrt in sadovnjak. Prav za prav se menda že 60 let uči sadjarstva in vrtnarstva, toda se še zdaleč ni do k-a'a izučil, že stare izkušnje so za is le: »M drec ve, da malo ve; učiti se moremo do konca življenja. Vse pa že znajo in vedo le površni ljudje-« Usoda je hotela, da se je Martinu Hum-ku prav zdaj, ko se nam obeta najlepša pomlad, za vsolej zaprla knjiga njegove modrosti. Odšel je v večni vrt. mirno ln spokojno, zapustil pa je neminljive spomenike, ki jih gledamo v vsakem našem lepo obdelanem vrtu, v vsakem vzornem sadovnjaku. Od mladosti združen s prirodo je ta njen najzvestejši sin stopil za večno v njeno naročje. Naj mu da lahak ln sladak počitek po plodovitem delu! Naročite se na »DOBRO KNJIGO«! ski univerzitetni knjižnici. Njegov sin je prevel iz glagolice v latinščino in nemščino opis siget* ske katastrofe, ki je postal glavni vir za poročila o tem ogražanju Evrope. Triestinski škof Bonomo je bil vzgojitelj in podpiratelj mladega Trubarja, kateremu je s svojimi teološkimi predavanji v slovenščini vsadil čut za važnost znanstvenega dela v materinščini. Odločno se je zavzel ža reformacijo. Primerno pozornost je posvetila HE tud' slovenskim pisateljem. V prvi vrsti moramo orne« hiti trstolpčno poročilo dr. Slodnjaka o Ivanu Cankarju, ki ni samo poleg Prešerna največji književni umetnik slovenske literature, marveč po duhu, obliki in vsebini sodi med največje umetnike evropskega kulturnega kroga. Pisec njegovo literarno delo podrobne raz-členja in tolmači ter ugotavlja bistveno to'e: kljub mladeniškim simpatijam do nekih gesel naturalizma in realizma je njegovo pojmovanje življenja spiritualistično in idealistične Skupna označba njegovega dela je idejni protest proti življenjskemu materializmu doma in v svetu, zdaj nietzschejevski samozaveden. kiut in patetičen, zdaj socialno uporen in revolucionarno drzen, zdaj pa krščansko blag in usmiljen. Nje* gove pripovedke in novele so prvo psihološko oblikovanje v slovenski književnosti, tu in tam haturalistične, to^a večinoma psihološke štu* dije in analize. Za Jakoba Rudo in Za narodov blagor pravi pisec, da sta to po ideii in po obliki prvi slovenski drami ki se lahko merita s svetovnimi estetskimi merili Iz njiju diha ibsenovska idejna strogost in analitična napetost. Cankar ni ostal zvest objektivno epski smeri, ki je sicef ni nikoli pozneje docela zapustil. vendar je v njegovi ustvarjajoči fantaziji živelo toliko medsebojno nasprotnih dušev« nih in življenjskih elementov, da se v njegovem ustvarjanju poleg socialno-spirituilistične domiffiinte pojavljajo naturalistični, realistični, satirični, polemični in simbolični akordi, ki se vendar končno harmonizirajo S psihološkim romanom Martin Kačur je dosegla Cankarjeva simbolično-realistična smer vrhunec. Za njegovo nadaljnje delo pravU da je skupna melo* Sovražni topovi, ki so jih zajele italijanske čete na tuniškem bojišču pristanišče V teku sedanje vojne se večkrat omenja ime mesta Bougie. Pred dnevi smo čitaJi, da so italijanska letala zopet bombardirala njegove pristaniške naprave. če pogledamo na zemljevid, vidimo, da leži Bougie v Afriki med Phillippevilleom in Alžirom. Mesto ima za seboj zanimivo preteklost. Okrog tega na oko neznatnega kraja je bilo v teku zgodovine že mnogo bitk, v katerih so eni narodi propadali, drugi pa se dvigali k novemu življenju. Pogled na Bougie kaže luko z mnogimi ladjami. Od pristanišča proti morju se odpira sijajen pcglel na morsko gladino, mesto samo pa je polno lepih, belih hiš, ob katerih rasejo palme. Na ulici vidiš mešanico belcev in rjavokožcev. V domačinskih četrtih je doma revščina, v evropskih predelih pa blagostanje. Lahko bi rekli, da Bougie ni več Afrika., ne pa še Evropa. Mešanica obojega — to je Bougie. Od zapad-nega dela zaliva se mesto dviga v aimfite-atralni legi ter pleza na 672 m visoki hrib Gunay. Bougie leži v pokrajini Kartagine, koder so bile na pohodu vojske Hamilkarja in Ha-ni bala, ko sta se odpravljala v ItaJijo. Kraj pa je doživel tuli dobo rimskih zavojevalcev, ki so uničili punsko državo. Nazadnje je bilo to mesto elen izmed stebrov za napad in obrambo tistega Scipia, ki ga poznamo po pridevku Afričan. Sto in stoletja je potem živelo dalje kot rimsko mesto Sal. dae, dokler ni slednjič padlo na raven podeželskega mesta pol novimi gosp-dorji. Enkrat se je celo zgodilo, da se je Bougie pomaknil v bližino nemške zgodovine. To je bilo tedaj, ko je Geiserich, kralj Vanda-lev planil iz Evrope čez Sredozemsko morje da b5 utrdil germansko oblast na področja Afrike. Severna Afrika je bdla takrat rimska provinca,. terišče oblasti in moči rimskih namestnikov in uradnikov. Bilo je v dobi, ko si je Bonifacius, kot kraljevi namestnik skušal utrditi položaj v tem kraju. Tola pojavila so se nasprotstva in Geiserich se je odpravil na pot s 50.000 Vandali čez Sredozemsko morje, zasedel Mauretanijo, približno današnji Maroko, ter se ustavil pri Bcugieju. Bonifacij se mu je skušal postaviti po robu, a njegove legije niso bile dovolj odporne. Večkrat poražen se je moral slednjič umakrjati. Vemdali so po 6 let trajajoči borbi dosegli svoj cilj, premaganci so morali priznati njiihovo oblast v severni Afriki ter jim prepustiti ne saimo Mauretanijo, ampak tudi zapadno Numi-lijo. Država, za katero je sto in stoletja tekla kri v potokih, je prišla v druge roke. Saldeja je bila izklicana za prestolnico vandalske države, kar je nekaj časa tudi ostala. L. 708. so prišli Arabci. V desetem stoletju si je osvojilo Bedžajo berbersko pleme in po tem plemenu živi mesto še danes z imenom Bougie. Novi gospodarji so znali poskrbeti, da se je mesto na novo razcvelo. Iz njega se je razvila nekakšna mala Meka, novo središče mohamedanske kulture in dija, ki ga veže, borba proti hinavstvu meščan* ske morale ter togotni odpor proti književnemu ter sploh umetniškemu kritikantstvu in nemorali, ki izvira iz njega ter iz pedagoških, političnih in drug h neumetniških pogledov. Zaradi matere začenja v svojem ustvarjanju prizna* vati tudi domovino, ki počasi izgublja v njegovi fantaziji tragikomičen pomen šentflorjanskega hinavstva in abderitstva. kakor tudi demonske črte Kantorovega kraljevstva na Betajnovi. — Po hrvatskih književnih revijah sta pisala o Cankarju Milan Marjanovič in Niko Bartulo-Vič. Obširnejše uvode o njem in njegovi umetnosti imajo sledeči prevodi: Sluga Jernej i njegovo pravo, Zagreb 1925., prevel Z Doroghv; Martin Kačur, Zagreb 1934.. prevel in uvod napisal Ivo Kozarčanin; Pripovetke, Beograd 1930. (Ciro Cičin Šain i N. Bartulovič). Med slovenskimi književniki, ki popolnoma pripadajo preteklemu stoletju sta Božič, urednik Einspillerjevega Slovenca«, in Cegnar, sodelavec »Novic« in »Slovenije« (kjer je objav* ljena tudi njegova pesem o banu Jelačiču), prevajalec Schillerjevih dram. Kot pesniku sta mu bila vzora Prešeren in Vesel-Koseski. Prevel je tudi Hasan-Aginico. Njegovo pesniško delo je dosti doprineslo k prebujenju narodne zavesti. Ozke stike z Rusijo je imel Celefltin, ki je bil nazadnje lektor slovanskih jezikov na zagreb* ški univerzi. Kot ruski štipendist je bil nekaj let uslužben tudi na ruskih gimnazijah. V slovenskih listih je objavil članke o ruskih razmerah in eseje o ruskih pisateljih. V »Viencu« je pisal o slovenskih in ruskih pisateljih ter je s svojo razgledanostjo vplival na hrvatske književnike. V rokopisu mu je ostala zgodovina ruske književnosti. — Med primorskimi književniki se zlasti odlikuje Budal, pisec popu* lame zgodovine slovenske književnosti »Osem« najst velikih« in dela iz protireformaclje »Kri-žev pot Petra Kupljemka« Je znan tudi kot prevajalec iz italijanščine. Nadalje je omenjen umetnostni zgodovinar prof. dr Izidor Cankar. Dr. Clonar ga smatra za glavno osebnost na polju preučevanja in pospeševania umetnosti med Slovenci, kot ustanovitelja Umetnost- vere. Poleg tega je bil Bougie na križišču med krščanstvom in islamom, zaradi svoje lege pa je imel tuJi velik pomen kot trgovsko pristanišče. Burna zgodovina se je nadaljevala. Leta 1772. pripade Bougie z< pet Maioku, 90 let nato Tunisu. Doba procvita je s tem pri kraju. Slednjič je prišel neki grof, podvrgel mesto ter ga izročil alžirskemu paši. Zavesa je zopet padla za dolgo dobo. Mesto je bolj in bolj propadalo, palače in obrambne naprave je razdejal zob časa in ko so leta 1833. Francozi vkorakali v Bougie, so našli tam samo še vaško naselbino. Lotili so se takoj dela. Mesto in pristanišče so utrdili, iz luke so napravili postojanko svetovnega pomena. Anglo-Američani so že veieli, kaj se izplača, ko so zasedli ta kraj. Toda ne brez žrtev, kajti danes je Bougie izpostavljen delovanju letal Osi in v teku sedanje vojne bo mesto gotovo še bridko občutilo, kaj se pravi imeti takšne sovražnike, kakor so Italijani in Nemci. GLEDALIŠČE DRAMA Torek, 16. februarja ob 17.30: Mirandolina, Red Torek. Sreda, 17. februarja ob 17.30: Ples v Trnovem. Red A. četrtek, 18. februarja ob 17.30: V Ljubljano jo dajmo! Premiera. Red Premierski. * C. Goldoni: »M>randolina«. Komedija v treh dejanjih. Osebe: vitez Ripafratta-Jan, markiz Forlipopoli-Gregorin, grof Albafio. rita- Verdonik, Mirandolina. krčmarica-Da_ nilova, Hortenzija in Dejanira, gledališki igralki Gabrijelčičeva in Juvanove, Fabri-cij, natakar-Gorinšek, vitezov sluga-Bene-dičič, grofov sluga-Polgoršek. Dejanje se godi v Mirandolini krčmi. Režiser: J. Kovič. Scenograf: inž. arh. E. Franz. V četrtek bo v Drami premiera stare slovenske igre, ki jo je napisal Josip Ogrinec, z naslovom: »V Ljubljano .jo dajmo!« Na delo, ki spada med ljudske igre in ki je razširjeno po vseh naših čiteJniških odrih, opozarjamo. Režijo ima Milan Skrbinšek. . OPERA Torek, 16. februarja ob 17: Beg iz seraja-Red B. Sreda, 17. januarja, ob 17: Sestra Angeli- ka. — 7. simfonija. Red Sreda, četrtek, 18. februarja ob 17: »Eeg iz se raja. Red četrtek. Petek, 19. februarja: zapito. (Generalka). * W. A. Mozart: »Beg iz seraja«. Operi v treh dejanjih. Osebe: Selim paša — An-žl-cvar Konstanca — Ivančičeva, Blonda, njena ' spletična — Pciajnarjeva, Belmon-te — Lipušček, Pedrillo, njegov sluga — Banovec, Osmin evnuh — Betetto, vodja straže — Kos. Dirigent: A. Neffat. režiser: C. Debevec, načrti za kostume: J. Vilfanova. no*zgodovinskega društva, kot urednika Zbornika za umetnostno zgodovino, ter kot ustanovitelja Narodne in Moderne galerije. Ne sme se tudi pozabiti njegovo delo kot izdajatelja zbranih spisov Ivana Cankarja m glavnega urednika Slovenskega biografskega leksikona. — HE se spominja tudi našega urednika kul* turne rubrike »Jutra« B. Borka, publicista in literarnega kritika, ki je že v varaždinski gimnaziji dobil podlago za ozke stike s Hrvati. V književnih esejih, ki jih je posvetil različnim osebnostim in delom sodobne češke, a tudi hrvatske, srbske, italijanske ter francoske knji* ževnosti, mu je gledanje bistro, presojanje pra* vilno. čeprav nekoliko skeptično, dočim mu je beseda topla. V slovensko publicistiko je uvedel kot novost kulturno reportažo, ko je pisal o kulturnem življenju Prage, Zagreba. Beograda in Sofije. Med jezikoslovci omenja HE Cafa. čigar zbrano gradivo za slovenski slovar in slovnico je pozneje Pleteršnik koristno uporabil Zastopal je jezikovno zbližanje z Ilirci. — Dostojno se omenja tudi ogromno znanstveno-filološko delo prof. Breznika. S svojim pravopisom. ki ga je izdal skupno s prof. Ramovšem, je vzbu« di! pri slovenskih pisateljih čut in zanimanje za nepokvarjeno in živo slovencko besedo. Najdražja so mu vedno bila vprašanja iz razvoja slovenskega jezikovnega zaklada pri posameznih naših pisateljih ter v celoti pri slovenski književni preteklosti in sedanjosti. Med revijami se omenjajo dve: Carniolia ki je v predmarčnem času kot nemški časopis služila kot zatočišče tudi slovenskim književnikom, med njimi tudi Prešernu, in Camiola. dvoje« žični časopis za spoznavanje domovine v za« ložbi Muzejskega društva za Kranjsko. — Celjske slovenske novine iz 1848 so odločno zagovarjale uvedbo slovenskega jezika v šole in urade. Med likovnimi umetnici sodi v to knjigo slovenski kipar iz 15. stoletja Carmus. o katerem je ostala ohranjena krstilnica v Udinah. — Kot cerkveni slikar na Hrvatskem se je od* likoval Matej Brodnik, sredi preteklega stoletja. Kronika * Italijansko predavanje v Budimpešti V okviru madžarsko-italijanske kulturne vzajemnosti je na filozoski fakulteti v Budimpešti te dni predaval vseučilišk profesor Vinzenzo Ussani iz Rima o pesniku Giovanniju Pontanu. Zbrala se je dru-žba odličnih znanstvenikov in literarnr zainteresirane gospode. Prišli so tudi pred stavniki vlade. * Počastitev spomina odvetnikov in dr žavnih tožilcev, ki so padlj za domovine Čuvar državnega pečata in pravosodiv minister De Marsico se je te dn: poda] v prostore pravosodne palače in položi] spe minski venec na ploščo, kjer so vklesan: Imena odvetnikov in državnih tožilcev padlih za domovino. Ob tej priliki jr minister obiskal tud: sedež sindikata od vetnikov in tožilcev, kjer ga je pozdravi v imenu slednjih nar svetnik Vecchirv Zahvalil se je min'stru za pozornost in i? javil, da bo odvetniški stan vedno stal ? vsem svojim vplivom za prestižem domovine. * škatle za obuvalo. Minister za korpo-racije v Rimu je uredil prodajo obuval v škatlah in brez škatel. Dokler ne izide nov odlok, se smejo čevlji po starem načinu prodajati odjemalcem v škatlah ter se sme zahtevati za škatlo posebna odškodnina v znesku 2 lir. Za škatle z otroškimi čevlji smejo prodajalci zahtevati največ 1 liro. Ko poide sedanja zaloga škatel, se bolo prodajali čevlji brez njih. * Nove cene za alkohol. Ministrstvo za korporacije je na temelju revizije cenika o alkoholnih pijačah določilo nove cene za žganje, in sicer po stopinjah alkohola. Cene so posebej označene za litrsko mero in za kilogramsko težo. * Razdeljevanje sena in slame. Ministrstvo za poljedelstvo v Rimu pripravlja novo uredbo o preskrbi in razdeljevanju sena in slame. Zaloge sena in slame se bodo v prvi vrsti porabljale za enakomerno preskrbo vsake pokrajine posebej. Druga urelba istega ministrstva predvideva kontrolo pri zbiraniu ia.ic. kcko=i in kuncev. * Rahel potresni sunek v Parmi. V noči med 9. in 10. februarjem so občutili v Parmi rahel potresni sunek. P'ročajo, da ni bio materialne škode, nit5 človeških žrtev. * Milijoni čakajo lastn;ke. Iz Rima poročajo. da ni bio dvignjenih mnogo nagrad za zakladne bone, ki zapadejo leta 1949. Med lastniki bonev je več eseb, ki prejmejo nagrado po 1 milijon lir. Liisti navajajo številke srečnih milijonarjev, poleg tega pa pripominjajo, da niso dvignili nagrad tudf mnogi takšni ki jih čakaio nagrade v znesku po 100.000, 50.000 in 10.000 lir. * Usodna zamenjava. Gozdni čuvaj En-rico Reba:oli iz Brescie se je te dni udeleži lovske ekspedicije kot gonjač. Na lovu se je po dogovoru ločil od drugih gonjačev ter je počeni za nek grm. Lovec je videl, da se ob grmu nekaj premika, ter menil, da gre za zajca. Pomeril je in ustrelil. Naboj je zadel Rebaiola v obraz ln vrat. poškodoval pa ga je tudi na rokah, da so ga morali odpeljati v bolnišnico. * Pet dni je bil zaprt v stanovanju. 68-letni Paolo Gavazzi iz Luina je bil pet dni zaprt v lastnem stanovanju in ni mogel iz njega, ker mu je pri iztepanju preproge Radio Ljubljana Torek. 16. februarja 1943/XXI. 7.30: pisana glasba. — 8.00: Napoved časa. — Poročila v italijanščini. — 12.20: Plošče. — 12.30: Poročila v slovenščini. — 12.45: Simfonična glasba. — 13.00: Napoved časa. — Poročila v italijanščini. — 13.10: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. — 13.12: Simfonična glasba na ploščah. — 13.40: Operna glasba na ploščah. — 14.00: Poročila v italijanščini. — 14.10: Koncert Radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Šijanec. — Lahka glasba. — 15.00: Poročila v slovenščini. — 17.00: Napoved časa. — Poročila v italijanščini. — 17.10: Pet minut gospoda X. — 17.15: Plošče »La Voce del Pa-drone — Columbia«. — 19.30: Poročila v slovenščini. — 19.45: Operna glasba. — 20.00: Napoved časa. — Poročila v italijanščini. — 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. — 20.30: Pesmi za vse okuse vodi dirigent Segurini. — 21.30: Predavanje v slovenščini. — 21.40: Moderne pesmi vodi dirigent Zeme. — 22.00: Vesela glasba osemnajstega stoletja. — 22.45: Poročila v italijanščini. ■koji okno padel ključ na dvorišče in tam bležal. Na dvorišče ni bilo pet dni žive uše, Gavazzi pa tudi ni mogel priklicati lobenega drugega človeka, šele ko se je in vrnil domov z dela, ga je oče opozoril, raj se je zgodilo. Starec je pet dni nepro- tovoljnega zapora v lastnem stanovanju nor al s tra .lati. * Zid se je podrl. V Milanu pri žel°-mi-!*em podvozu v Via Pergolesi se je nena-ioma zruši zid in pokopal pod seboj šest ielavcev, ki so bili tamkaj zaposleni s po-iravilom. Na kraj nesreče so takoj prih -' -ii gasilci, ki s; pomagali ponesrečencem :pod razvaTn. - Iz četrtega nadstropja je padla. V Ri--iu, Piazza Risorgimento, je padla Matilda "imarija-Carbone. med tem ko je iztepala •reproge na balkonu svojega stanovanja., z četrtega nadstropja na tla ter obležala ia mestu mrtva. * »Super« čaj je tip pravega ruskega (ko-onijalnega) čaja. IZ LJUBLJANE u— Srebrni jubilej zveste službe. Vče-aj je minilo 25 let, odkar je gdč. Mika Petričeva uslužbena pri tvrdki Fr. P. Za-ec v Str tarjevi ulici 6. Ne samo zato, ker je pristna Ljubljančanka, marveč vprav zaradi njene zveste in vzorne službe pri tej ugledni tvrdki z cptiko, pozna gdč. Miko Petričevc vsa Ljubljana jn jo spoštuje zaradi njenih lepih vrlin. Tvrdka sama pa je lahko ponesna na svojo marljivo in spretno poslovodkinjo. Zato česftamo obema, posebej pa še želimo gdč. Milki Petričevi mnogo zdravja, da bo nekoč še z večjim zadovoljstvom in ponosom praznovala zlati jubilej zveste službe! u— Kakor da smo na pra^u pomladi, tako nam dan za dnem prijazno in toplo sije sonce. Po krasnem nedeljskem jutru se je nebo čez dan sicer nekoliko pooblačilo, toda popoldan je veter spet razgnal oblake in smo imeli zelo prijeten prazmk, čeprav je malce nagajal zapadnjk. Dan je bil izredno topel, živo srebro je doseglo 9.3 stop. C. V n:či od nedelje na ponedeljek živo srebro niti ni več padlo pod ničlo, marveč smo v ponedeljskem jutru zabeležili 0.4 stop. C. Jutro je bilo spet krasno, nebo brez oblačka in vse dopcldne nas je toplo obsevalo sonce. Kakorkoli smo zadovoljni z izredno dobrim vremen cm, ki nam omogoča znaten prihranek na kurivu, vendar ne bomo godrnjali — zavoljo dobre letine — če priroda stori svoje in nam prej ali slej pcšlje spet nekaj mraza. u— Novi grobovi. Dotrpela je veleposest-njca na Vrtači ga. Ivana Ogulinova. K večnemu počitku bedo biago rajnko položii v torek ob 10. dopoldne v rodbinsko groo-nico. — Preminil -'e upokojenec državnih železnic g. Janez Ogrin Pogreb je b'l včeraj popcldne ob 3. z žal na pokopališče k Sv. Krjžu. — Umrl je državni uradnik v pokoju g. Viktor Firsov. pokopali so ga v ponedeljek popoldne na pokopališču pri Sv. Križu. — Pokojn;m naj bo ohranjen blag spomin, njihovim svojcem pa izrekamo naše iskreno sožalje. u— Poroka, v nedeljo sta se poročila pri Sv. Petru v Ljubljani g. Lojze Budnar, abs. inž. in gdč. Slavca Mencnger, hčerka znanega trgevca in gostilničarja na šmartinski cesti g. Štefana Mencingerja. Za priči sta bia ženrnu g. dr. Lojze Roje, zdravnik v ženski bolnišnic;, nevesti pa upravnik naših listov g. Fran Vrečar Poročne obrede je opravi šempetrski župnik g Janko Košmerl. Novoporočencema cbilo sreče! u— Vesel dogodek v trgovini »Schumi«. Danes okoli tričetrt na 12. uro Je prišla na poti v bolnišnico preprosta žen:ca v trgovino Schumi po nekaj slaščic. Nenadoma je postalo revici slabo, rrhlo je vzkliknila in že jo je prehitelo. Takojšnja prisebnost in ljubeznivost naših »sladkih« gospodičen ie ubožici hitro olajšala prve trenotke. Pomagale so jii vse gospodične iz najhujšega, da je kmalu na ves glas ! zavekalo in dalo vsem navzočnim vedeti, da se je rodila v njih trgov'ni zdrava in krepka že precej dolgolasa — punčka. Kmalu nato .je prispela babica, za njo še rešilni avto ki je odpeljal srečno mater in zdravo dete v bolnišnico. u— Za VIII. simfonični koncert letošnje sezone, ki bo ped vodstvom dirigenta Draga Marija š:janca. bodo vstopnice od jutri dalje v predprodaji v knjigarni Glasbene Matice. Cene posameznim sedežem so za 1 liro dražje, kakor do sedaj. Občinstvo prosimo, da to upošteva. V knjigarni je na razpolago tudi podrobni spored koncerta. Koncert se bo vršil v ponedeljek 22. t. m. ob pol 7. zvečer v veliki unionaki dvorani. u— Umetnostna razstava Mitje švlglja v Kosovem salonu v prehodu Nebotičnika bo odprta samo še ta teden. Mladi likovnik je s svojo sedanjo razstavo pokazal lep napredek. u— Spored klavirskega koncerta, ki ga bosta izvajali domači pianistki ga. Marta Bizjak in gdč. Silva Hrašovec v petek 19. t. m. ob pel 7. v mali filharmonični dvorani, je naslednji: Prvi del koncertnega sporeda bo izvajala pianistka Hrašovčeva, in sicer: 1) Pescetti: Allegro; 2) Bach — Busoni: Cjakona v d-molu; 3) Brahms: Rapscdija v g-molu; 4) Ravnik: Melanholični valček; 5) Tajčevič: Trije balkanski plesi. Pianistka Marta Bizjakova bo izvajala drugi del kencertnega sporeda, in sicer: 6) Alatti: Otroška igra; 7) Gcrgni: M:stična pesem; 8) Pjch-Mangiagalli: To-kata; 9) Ciglič: Nokturno; 10) Osterc: Koral in fuga; 11) Prokofjev: Rigondon in Babica pripoveduje; 12) Ravnik: Karakteristični valček. Na koncert dveh domačih umetn'c opezarjamo. Predprodaja v knjigarni Glasbene Matice. u— Rdeči križ poroča: V poizvedovalnem oddelku IRK, Via Ariella Rea 2/n (Gosposvetska cesta), soba 3, naj sc javijo med uradnimi urami od 8—12 naslednji: svojci vojnega ujetnika inž. Zupančiča Franca; esebe, k' so poslale pakete naslednjim: Podlogar Cveto, Erjavec Bog-den, Vidic Štefan, Velde Alojz, Sever Franc, Smuk Franc, Dejak Franc, Skod-lar Franc, Bergant Ivan, Podržaj Janez, Pajnič Ivan, Sečnik Jožef, Levstik Anton, Berčan Ježe Baraga Andrej, Hočevar Ivan, Boh Franc, iMuster Jože, Zaje Vinko, Cim_ perman Anten, Turk Jože, Božja Franc, Lavšin Jože, Brence Janez, Trontel Malka, Poljanec Frančiška, Makuc Marija, Fabi-am Viktor, Brence Ana, Tekavec Franc, Leben Avgust, Kozina Ivan Ogrin Ludvik, škulj Janez, Marinič Martin, štrukelj Alojz, Zore Franc, Ampovič Vlada. u— Sadjarska In vrtnarska podružnica Ljubljana I poziva svoje člane, da se v čim večjem številu udeleže pogreba blago-pokoinega društvenega predsednika Martina Humeka v torek dne 16. t m u— Namesto cvetja v spomin pokojne gospe Frančiške Flegarjeve je darovalo osebje personalnega oddelka mestnega poglavarstva Društvu slepih, Ljubljana, 120 lir. — Iskrena hvala! u— Instrukc:je jn priprava za popravne izpite. Novj (Turjaški) trg 5-III. D'jake srednjih in meščanskih šol pripravljajo diplomiram fiozofi temeljito in uspešno za šolo vsak dan dopoldne od 8—11. popoldne od 3—6. Posebna pomoč v matematiki. Enako pripravljajo za privatne izpite lez dva razreda samo strokovnjaki. Honorar zmeren. Prijave dnevno cd 8—11 in od 15—18: Novi" (Turjaški) trg 5-II1. Instruk-cije. Iz M®vQga si§esta n— Življenje in smrt. V šmihelski župniji je bilo v mesecu januarju rojenih 6 otrok, od tega dvoje deklet in en par dvojčkov-fantkov. Poročili so se: Bartol Alojzij in Štns Angela ter Jeriček Alojzij in Medic Ana. Umrli so: Smajdek Jože iz Vel. Podliubna. Gorše Anton iz Male Cikale, Novak Drago iz Potov vrha, Mihalič Milan :'z Potov vrha. Smuk Jože iz Smolenje vasi, Brcdšnajder L;d:ja iz Novega mesta in Bojane Franc iz Malega Slatnika. n— Boksarska produkcija v Novem mestu, v nedeljo 7. marca bo v gledališču Krk: velika boksarska prireditev, ki jo prireja cbčinsko poveljnišvo novomeškega GILLA. Nastopili bodo člani Novo-meščani. Za orireaitev vlada veliko zanimanje, saj doslej Novomeščani še nikoli niso na"topili na deskah v ringu. n— Nesreča etrok. v Trebelnem je padel s kozolca 7 letni posestniški sin Franc Terglavčič in si zlomi desno nogo. S kuhinjske peči je padel 41etni sin kočarja Janez Ogorelc iz Ponikev ier si pri padcu zlomi] desno roko. Pri sekanju drv je vseka] 91etn< šolar Janez Rajakovič iz Radatovičev svojega 61etnega bratca Ivana tako nesrečno v nogo. da mu je presekal mečnico. Na travniku je padel pri igranju 41etni posestniški sin Ferdinand Rajer in si pr; padcu zlomil desno nogo v kolku. Edinice Kraljeve vojne mornarice plovejo po Sredozemskem morju Z Gorenjskega »Služba na kmetih — častna služba.« Pod tem geslom, pravi gorenjski tednik, so bila po vsem Gorenjskem zborovanja, h katerim so bili poleg mladine vabljeni tudi starši, da zvedo podrobnosti o uporabi za delo na kmetih. Pri nekaterih krajevnih skupinah je prebivalstvu govoril okrožni volja. Povsod so navzočni z največjo pazljivostjo sledili izvajanjem govornikov in pri mnogih krajevnih skupinah so se takoj po zborovanju javili fantje in dekleta za službo na Koroškem. Ravno tako kakor lani — nadaljuje tednik — smatra gorenjska mladina tudi letos za svojo dolžnost, da se prostovoljno stavi na razpolago, ker gre za to, da se pomaga kmetom na Koroškem pri njihovem delu in s tem poudari neraz-družniost gorenjskega prebivalstva in onega onstrsin Karavank. Izpolnjuje pa s tem hkrati častno dolžnost, da pomaga zagotoviti prehrano ljudi - te dežele. Ranjenci in dopustniki imajo povsod prednost, še zlasti pa v brivnicah. Gorenjski tednik opozarja: Imetnik brivnice je dolžan, da sam primerno porazdeli čas in uredi obisk in poslovanje brivnice. Naprava trajnih kodrov za moške, otroke in mladino do izpolnjenega 16. leta je do nadaljnjega prepovedana. Brivnice ne smejo pri pričeskah napravi jati kakih izrolkov mode. Brivec mora prvenstveno p ostreči ranjencem in dopustnikom s fronte. R°dbinska kronika. Na Brezjah sta se poročila Franc Vrhovnik iz Zgornjih Tene-tiš in Marjana Veršnikova iz Lesc. — V 2ireh so umrli: Helena žumerjeva, Luka Kokolj, Marija Primožičeva, Terezija Oblakova, Franc Frelih in Franc Jereb. — V Šenčurju nad Kranjem so umrli: Marija Sitarjeva, Franc Osterman, Marija Kuhar-jeva, Marija Jerebova, Luiza in Ela Th ele. — Na Golniku so umrli: Leon Kleindinst, Marija Boštarjem, Jernej štefe, Marija Perčičeva in Miha šter. — V R-itečah je umrl Janez Schitzelhcfer, poročila pa sta se RomuaJda. Cebimova in Fianc fib ——. — V Bohinjski Srednji vasi so umrli: Marija Arhova, Francka Maikežo»a, Ma: a Medija, Jainez čuden. Franc Sodja, Luka škantar in Janez 2van. — V Retnjah je umrl Janez Hlebša, o katerem smo poročali, da je postal žrtev nesreče pri premikanju vagonov na Jesenicah. Njegovega pogreba se je udeležilo mnogo tovarišov in leklet. — Na Gilniku je umrla ga. Francka Grebenčeva, po rodu Rebelova. Prepeljali so jo v Presko, kjer je bila 10. t. m. dopoldne pokopana. Na Golniku je umrl tudi blagajnik onodotne bo'n:3nice Alojz Zidar. Zapušča vdovo in hčreko. Nesreče. Ciril Toman, gostilničar v Moravčah, je padel po stopnicah in si zlomil levico. Friderik šimnovec iz Krsnja si je na poledeneli cesti zlomil noge. Dijak Robert Hefernik iz Kranja se je poškodoval pri telovadbi, Jc že Kemperle iz Podnarta se je prevrnil s kolesa in se na glavi hulc poškodoval. Franc Hamovc iz Kokre je bil zaposlen pri lesni industriji na Jezerskem, spuščal je hlode, od katerih mu je eden zlomil obe nogi nad kolenom. Pri pogonu nekega bagerja v Črnučah so se vneli v stroju ostanki olja in je nastala eksplozija; pri tem je bil strojnik Lovrenc Gajer na obeh rokah lahko ožgan. Iz Spodnje štaierske Zlato poroko sta v petek praznovala v Mariboru duševno in telesno čila zakonca Barbara in Gregor Močnik. V srečnem zakonu se jima je rodilo 10 otrok, ki so privedli k domačemu slavju lepo številce vnukov in vnučic. — Novi grobovi. V Mariboru je umrla 69-letna staroupokojenka Alojzija Priklova; posestnikov sin Miha Vrhovnik iz Selnice ob Dravi, 19-letna gospodinjska pomočnica Ana žipčeva iz Zgornje Slovenske Bistrice, 25-letni čevljar Peter Logar; 9-letni Dušan Marevič iz Laporja; 15-letna Terezija Ledi-nekova iz Razvanja; 56-letni brivec Peter Veselič iz Ljutomera; 73-letni upokojenec Janez Vučak; livarjev sin Adalbart Jane-žič in Rajko Koritnik. V Celju je umrl železniški uradnik v pokoju Janez Kolenc, ki so ga pokopali v soboto popoldne, dalje 44-letna Antonija Novakova-Bervarjeva ter 81-letna Marija Mirnikova-Ribežlova. Zanimiva sedemčlanska družba se je morala te dni zagovarjati pred sodnikom v Gradcu. Anton Lapuh iz Brežic, Franc Pretnehmer iz Celja, Feliks Sedin iz Stranic, Maks Jesenšek iz Bukovžlaka, Jože Lapuh iz Brežic in Rajmund Toser so bili obtoženi, da so razprodajah različno nakradeno blago. Obsojeni so bili Lapuh na osem mesecev in 800 mark denarne kazni, Pretnehmer na 5 mesecev, Sodin na 7 mosecev in 600 mark, Jesenšek na 4 mesece, Jože Lapuh na 4 mesece in 800 mark, Toser pa na 600 mark denarne kazni. Taborenje v Celju. VSi vodje fanfar iz celjskega okrožja so bili pretekli teden sklicani na celotedensko taborenje v Celju. Poleg strokovnega glasbenega šolanja so dobili pouk v redni službi in v narodno-sociali-stičnem svetovnem nazoru. — Nadalje je bilo v Celju sklicano zborovanje mladinskih voditeljev in voditeljic. Dobili so navodila za bodoče delo. Mariborski dirigent in kapelnik Maks Sohonherr st. je te dni praznoval 70-letnico. Znan je tudi kot skladatelj. Svojčas je vodil godbeno društvo železniških delavnic v Mariboru ter se je 1. '1919 na čelu svojih godbenikov udeležil znane velike demonstracije na mariborskem Glavnem trgu, kjer so nato padle žrtve. Tudi danes še vodi svoje godbeno društvo in sodeluje pri gledališkem orkestru. Njegova dva sina sta prav tako glasbenika. V mariborskem gledališču so ta teden na sporedu naslednja dela: Ziehrerjeva uspela opereta »Potepuhi«, opera »Tosca«, žaloigra »Via Mala«, v petek pa bo premiera znane operete Ralpha Benatzkega »Axel pred nebeškimi vrati«. Skupno kosilo iz enega lonca je priredila krajevna skupina v Apačah. Pri tej pi.iiki so zbrali 5426 mark za zim.sko pomoč. Razen tega so zbrali nekatera živila za ranjence v Gradcu. • je žal mlad umrl. — Za umetnost Karle Bu lovčeve pravi HE: Njeno kiparstvo je realistično s poskusom plastične reforme, katreo je v zadnj h letih, ko se je čisto posvetila velikim figuralnim risbam, prenesla tudi na to področje. — Skladatelj Bravničar komponira v pr= vi vrsti instrumentalno glasbo toda napisal je tudi več klavirskih in zbornih kompozicij ter solističnih pesmi, razen tega je nap sa! še več komornih del in dve operi na Cankarjevo be« 6edilo. Usmerjen je v sodobno kompozicijsko arhitekturo ter kaže močne impresionistične vplive. Omenja se tudi dirigent in ravnatelj opere Brezov šek. Reformatorsko je bilo delo Borštnika kot prvaka zagrebške drame, z realist čnim stilom in z naravnostjo je odpravil patetiko stare šole. Bil je izreden talent in silno vesten v pripravljanju vlog. Njegovo gospo. Sofijo Zvo-narjevo, smatra HE za največjo slovensko tra-gedinjo V Zagrebu se je izkazal tudi bari-nist Rudolf Bukšek. Celo deseth-tje je bila steber mariborskega gledališča Bertn Bukšek. — Med aktivnimi člani ljubljanske drame so omenjeni Valo Bratina. igralec režiser in včasih tudi scenograf. Cesar in Boitarjeva Cesarju so glavne komične vloge v ljudskih iprah, v katerih je naslednik Verovšek. V zadnjih letih se je začel razvijati v igralca resnih karakter-nih vlog realističnega stila ter sodi med prve igralce slovenskega gledališča. Boitarjeva je igralka romantičnega značaja, naibolj ji leži klasika in kmečke ljubavnice. Naposled so v HE omenjeni in zgodovinsko prikazani razni slovenski kraji Muzikalnost poezije David Invrea je priebčil v eni zadnjih števik tednika »Meridiano di Roma« pod-netno razpravo »Intorno all'essenza della poesa e della musica«. Piscu so izhodišče izvajanja Ildebranda Pizzettija v njegovem eseju »La mus ca delle parole«. Pizzetti razglablja vprašanje, ki je zanimivo za slehernega pesnika, slovstvenega teoretika, ljubitelja poezije in recitatorja: v čem je muzikalnost vezane besede in kaj bi bilo treba storiti, da se poveča njen auditivni učinek, kar je posebno važno pri recitacijah. Pisca tega poročila so izvajanja zan5-mala zlasti zbog neke izkušnje, ki najbrž ne bo pc-vsem osamljena m ki si jo je vedno znova potrdil na raznih literarnih večerih: Kako redko kdaj pač učinkuje na nas zlasti sodobna lirjka, četudi jo reciira ve"»č igralec (pesniki sžmi so večidel slabi reci-tatorji). Medtem ko je stara, opisna, patetično ali realistično izoblikovana pesem zagrabila tudi v recitaciji s svcjo vseb'no, ne zdi, da sodobna tako krhka lirika izzve-neva v vrsto poudarjenih ali nepoudarjenih besed, ki razen ritma in harmonije besednega zvoka komaj še zapuste v glodalcu kako pesniško čustvo ali jasnejšo pred stavo. To je nemara posledica dejstva, da se je sodobna lirična beseda močno oddaljila prvotno auditivnemu značaju poezije, namreč pesmi, ki je bila že po svojem značaju namenjena temu, da jo kdo ree tira 'n drug posluša. Vzlic temu, da je muzikalnost ostala eden izmed poglavitnih znakov sleherne lirike, se zdi, da pesniki zanemarijo prav zvočm učinek, ker imajo preveč o red očmi grafično podobo verzov in rim ter njih posameznih samoglasnikov. To zanemarjanje muzikalnega elementa v lirični pesmi je nedvomno sokrivo, da je že brez tega dovolj subtilna sodobna lirika tako malo primerna za recitiranje. Zato sem si na pesnišk h večerih, ko se je živa pesn'-kova beseda preizkušala po svojem audi-tivnem učinku, večkrat zaželel, da b> se recitacija nekako izpopclnia ž diskretno glasbeno spremljavo, ki bi povečala ne le nastrojenje in sprejemljivost poslušalcev, marveč tudi sam učinek recitatorjeve besede. Prav tega vprašanja se tiče navedeni članek rimskega slovstveno-umetniškega tednika. Pizzetti razločuje dve vrsti muzi-kalnosti vezane besede. Ena je tista, ki je vsakomur slišna in se očituje v neposrednem učinku verzov z lahk:m metrumom. s pravilnim pretakanjem besednih kadenc in rim. z izenačenostjo kit ce in vseh Kitic k; tvorijo pesem. Druga obl ka muzikakjO-sti pa je bolj globoka in skrivnostna: nastaja in izraža se z izbero jn razvrst^vijo besed in naglasov vsakega posameznega st ha, upoštevajoč pri tem zve k ter mei-sebojn' odnos zvoka in ritma samih bosed; nastaja iz variranja in nenadnih premak-n tev naglasov, celo iz tiste tiš ne, ki si jo ustvarjajo same besede po skrivnostni zahtevah svojega diha jn širjenja. Po Pi/> zettijevi sodbi je prava muzikalnost poezije prav v tej drugi vrsti l:rike, kjer dosezu glasbenest besed tako b stveno in popolno obliko, da zadošča, če samo premaknemo dve besedi, ne da bi ju predrugaCli in spremenili sm sel stha ali st:pnjo ritma, n.ze se poruši muzikalnost verza. In P z^ecti sklepa, da duha poezije (a mišljena je predvsem lirika) ni iskat' v pomenu, vsebini besed, marveč v njih muz kalnosti zaradi tega ne smemo poezije brati samo z očm1, marveč jo moramo izgovarjati, jo spremeniti v zvočno cbliko, splch, dati ji živ značaj. Zato pa ima recitator tem težje naloge: z glasom, z naglasom, z gibanjem posameznih stihov in poudarjanjem fraz s presledki itd. mora dat osnovno čustvo ali emocijc recitirane poezije in sicer ne samo tisto čustvo in tisto emocijo, k; sta navdlh-n'li pesnika, marveč tudi ono, ki ga je privedlo do tega, da si je pri p saniu pe-^mi izbral prav te besede in i'h razvrstil v tem redu in nič drugače Skratka, recitatcr pesmi mora po P zzettiju odkriti tisti »can-tus obscur or«, ki je v samjh besedah tc pesmi samo naznačen. V tem pogledu Ima, kdor hoče dobro in učinkovito recit;rati aii brati lirično pcez!jo težje naloge kakor izvajalec glasbenih stvaritev, ki ima pred seboj skoraj do odtenkov natančno predlogo, kako naj interpretira to delo Recitator se mora pri tolmačenju in zvočnem posredovanju pesniške muzikalnosti — godbe besed — zanesti samo na kaj slabe in le približne migljaje, ki mu iih 'ahko nudi samo besedio. Sodelavec »Meridiana di Roma« je Piz- zettijeva izvajanja kritično razčlenil in ocenil, j:h v tem ali onem izpopolnil, v drugem pa vsaj s svojega vidika ovrgel. V rkvru tega članka se ni mogeče zaust-viti pri njegovi krjtiki P zzettijevih izvajanj o muzikalnosti v poeziji. David Invrea prihaja k sklepu, da ne kaže mešati med seboj muzike in poezije, ker se beseda in zvok. s tem pa tudi pesem in glasba razločujeta med seboj v svojem bistvu, v svoii notranjosti, čeprav se lahko vpliva.a medsebojno in čeprav se na drugi strani cbe združujeta v samjh osnovah sleherne umetnosti. V Pizzettijevem eseju, prav kakor v kri-t čnih pripombah Invrejevih je mnogo tankočutno dojetih misli in opazk o nekaterih bistvenih problemih dveh sestrskih umetnosti: glasbe !n poezije. Za nas ki smo se zaustavili samo 2 informativnim namenom ob tej. hrupu vsakdanjega življenja in ije-govi stvarnosti tako neskončno oddaljim diskus*ji. ostaja še vedno uvodoma omenjeno vprašanje iz ekstenzivne pesniške kulture: namreč vprašanje recitiranja ali glasbenega branja liričnih pesmi. Nedvomno ima Pizzetti prav, ko naglaša posebne težkoče, ki se zastavljajo recitatorju ali javnemu čjtalcu pri zvočni interpretaciji pesn kovih st'hov. Tako, kakor se pri na« po navadi delajo take reči, je v najboljših primerih samo prenos igralskega, odrsk«-ga, dramatskega načina na 1'rično poezij , a to je v večini prjmerov zgrešeno in U'1-ko samo zamori krhko in nežno liriko. Po svojem prvotnem b'stvu je bila vsa po<"-! ja, pa tud; lirjka, namenjena petju. Tudi v poznejši -1 bi so imeli n. pr. pri starih Grkih peseben načn prednašonja liričnih pesmi, ki je še vedno ohranil svojo zvezo z muziko, čeprav zdaj ni več bil izrazito petje. V ritmu stihcv, v kadenc'; besed, v sozvočju rim, v udarnem zvoku in barvitosti samoglasnik c v, v poudarku zlogov m naglasu besed živi v slehernem izgovorjenem stihu bistven nagib poez'je k muzi-kalnemu učinku. Tako je za govorjeno r-riko poglavitni problem prav v odnosu med zvočno in vendarle muzikalno barvo stihov in med čustveno in emocialno vsebino besed in pesmi. Zakaj je prj čitanju poezije tolikokrat delgčas? Prav zaradi tega, ker se neben recitator ne zaveda dovolj, da bi bilo treba cdkriti in avditivno cživotvoriti muzikalno vsebino pesmi. Zato se mi tudi po branju Invreove diskusije s P:zzettijem vrača stari vtisk, da take recitacije zahtevajo nekaj več muzikalnosti in če je ne mere dati sam g[las, jih je treba včleniti v glasbeno ozadje, v diskretno spremljavo na klavirju že to je skupni problem muzike in lirike. Naš jezik Jezikovna paša I. 15. Trup = truncus, truplo = kadaver. »Slednjič zagrmi trup (ustreljeni gams namreč) z zamolklim udarcem na skalnato dno globeli«; strel v truplo — Rumpf-schuB«. Tako berem v dnevniku in v slovarju. Če bi bilo baš naopak. pa bi bilo prav! Pleteršnik ima za trup i Rumpf i Lei-che, za truplo i Rumpf i Leichnam. Kolikor se spominjam, smo že v ljudski šoli natančno razlikovali med tema dvema pojmoma. kar smo seveda v zdravstvu nadaljevali, da ie namreč trup = truncus, der Stamm in truplo= mrlič pri človeku in kadaver pri živali. Kar je ločeno strokovno, moramo ločevati tudi v nestrokovnem pisanju! Ze v Zdravniškem vestniku sem ponovno kazal na oznake, ki jih Pleteršnik ne razlikuje: nosnica (Nasenloch) in nozdrv (Nasenflugcl); voh (Geruchsinn) in vonj (Geruch); vohati (z nosom zaznati in vonjati. duh razširjati) — kar je oboje po nemško riechen, iztrebki ^ ekstremenii in otrebki po porodu itd. K tem in takim oznakam spadata tudi trup in truplo, vsi skupaj pa razglašajo naš sodobni kulturni očenaš: dajte nam, oj pismouki, prevčjan slovenski besednjak! Dr. Mirko ČerniS. Medicina od prastarih časov do danes Značilno je. da sc človek, če ni po poklicu zi avnik ali pa — mazač. zelo mak bavi z vpiašanji svojega telesa Te stviri ga začno zanimati šc!e tedaj kadar postane ka' napek Vendar se danes opaža da ljudie posvečajo tudi tem vprašanjem več pozornosti cakor še v nedavni preteklosti Da se je oovečaio zanimanje za zdravstvo k temu s c pr pomogle st kovne m pol udno pisane knjige k obravnavajo vprašanje zdravja n bo(ezr.i Zammanje posameznikov za medicino ie staro kakor človeštvo samo Lahko b' rekli, d;' se za::en'a to zanmanje obenem 4 člove-šk m rodom, kajti že pr' primitivnih iudstvih najdemo najprej padarje. potem čarovnike in slednjič svečenike, ki so opravljali medicinsko sli.žho. Od pr m tivn h ljudstev nas pot k prakulturn m narodom kakor so Pili Egipča-n;, Sumerci. Babilonci Asirci Perz 'O Indi. Kitijci Japonci ter predkolumb jski Indijanci-Inke. Maje in Azteki Pn vseh teh na-odih vi* dimo, da je proučevanje med cine napredovalo Toda nepr merno bližji od imenovan h narodov so nam Grki, ki so dali medicini izrazite odlčnike: H pokrata. Tala. Pitagoro. Tecfrasta in druge. Tudi v starem Rimu so gršk zdravnik Soran, Ruf in Galen silno sloveli. Potem so nastopili Bizant nci in Arabci, medtem ko I i 'J jailMMž si je na latinskem zapadu pridobila posebno veljavo šola v Salernu. ki pomeni v nekem pogledu višek tedanjega medicinskega znanja. V primeri s to šolo je bila doba sholastike naravnost jalova. V 16. stoletju, ko se pojavi humanizem, pride odkritje Amerike ter reformacija nastopi revolucija v medicinski panogi T-tkrat se po« javi . medicinski vedi čudovit mož Paracelsus. Paracelsus jc bil eden izmed pionirjev zdravniške vede in je imel s svojim dvorom velik vpliv na sodobnike. S Paracelsom vrsta slavnih zdravnikov ni zaključena. Nova stoletja _od= kr vajo nove može. novi možje pa prinašajo za bolečine novo tolažbo. To so predvsem veliki zdravniki, kakor: Harvey, van Svvieten, von Haller. Frank. Auenbrugger Hufeland, Hahr.emann. Virchovv Rokitansky. Rotnagel, Billroth, Semmelvveis, Koch Pasteur, Petten-kofer. Rontgen. Behrmo — in mnogi drugi, ki jih ni mogoče imenovati v eni sami sapi. Nemčija si je stekla na medienskem področju velik sloves, posebno dunajska šola je dala modernemu zdravilstvu može odličnih zmožnosti. Število teh dobrotnikov človeškega zdravja se je povečalo, trpljenje pa se je zmanjšalo, kolikot je bilo v človeški moči. I mob&a tudi neki italijanski konatrukter. Njegov izum je tem popolnejši, ker je avtomobil dve sedežen in ga poganjata dva vozača. Novi avtomobil na nožni pogon tehta samo 80 kg in je zelo prikladen za vse ki si v današnjih časih ne morejo omisliti primernejših prevoznih sredstev. Nova kovina. Iz Tokia poroča »Doriei«, da se je profesorju Abinati z raziskovalnega instituta na univerzi Bendai posrečilo najti novo kovino, ki je za 33 odstotkov lažja od dur-aluminija. Izredna elastičnost in neobčutljivost za rjo sta nadaljnji prednosti nove kovine. Računajo s tem, da bo nova kovina v znatni meri nadomestila gradbeni material za letala, zlasti za krila, ki so jih v veliki meri gradili iz duraluminija. Nova shramba za »Meščane iz Calaisa«. Mojstrsko delo kiparja Augusta Rodina »Meščani iz Calaisa«, ki je bilo od začetka vojne spravljeno v kleti magistratnega poslopja v Calaisu, je bilo po sklepu mestne uprave prepeljano na drug kraj. S pečko mandarine se je zadušil. Dveletni deček Francesco Pozzati iz Rive pri Rovigu je te dni jedel mandarino. Pri jed; mu je obtičala pečka sadeža v sapniku in otročiček se je zadušil, preden so mu utegnili nuditi zdravniško pomoč. Moda en dom mmniBniRnHnonnnf n mm itmiHi i n u 111 < it i: Beli ovratniki Prvo pomladno cvetje je belo in prav tako so beli ovratniki na temnih zimskih vsemirje Zvezdnato nebo ni za filoveško znanost že davno nobena uganka več. Danes poznamo zvezde, njih pota in njih oddaljenost od zemlje, poznamo Rimsko cesto, megle in z njimi tudi najoddaljenejša telesa, ki krožijo po neizmernem prostoru vsemirja. Stopinja jasnosti zvezd nam claje možnost, da na njeni podlagi izračunamo, kako daleč se nahajajo od naše zemlje. Na podlagi stopinje te jasnosti se je celo posrečilo izračunati razdalje najrahlejžih vsemirskih me-gel. To, kar vidimo na nebu kot majhne meglice, so v resnici sistemi Rimske ceste, ki je sestavljena iz ogromnega števila sončnih sstemov. Naša Rimska cesta, katero lahko opazujemo na večernem nebu v podobi jasnega traka, je od zemlje oddaljena 100.000 svetlobnih let. To oddaljenost si lahko predstavljamo samo v mislih, kajti vsaka kon-kretna predstava presega meje našega razuma in celo meje človeške domišljije. Dovolj je če pomislimo, da napravi svetloba v eni sami sekundi 100.000 km, v enem letu pa 10 bilijonov kilometrov pota! Na podlagi tega dejstva si lahko zamislimo, kako obsežno je vsemirje in kaj pomeni, če sta v tem vsemirju dve nebesni telesi 100.000 svetlobnih let narazen. Navzlic temu se je znanstvenikom posrečilo ujeti na fotograf- sko ploščo celo slabotne meglice, ki so od naše zemlje oddaljene 500 milijonov svetlobnih let. Mogoče je celo, da so nekatere teh zvezd žc pred milijoni svetlobnih let zatcnile, toda. s pomočjo občutljivih aparatov še danes vidimo njihove svetlobne odtenke ... Ozrimo se kamorkoli proti nebu, povsod naletimo na meglice, ki polnijo ogromni prostor vesolja. Kadar zasledimo takšno meglico, lahko tudi določimo stopinjo njene svetiobnosti, z njeno pomočjo pa lahko izračunamo njeno oddaljenost od nas. Najnovejše je odkritje, da se te meglice neprestano oddaljuje od zemlje. Njih radialna rotacija je tesno povezana z njih oddaljenostjo od zemlje. Z neverjetno brzino hitijo meglenice od nas preč in čimbolj se oddaljujejo, tem hitreje se gibljejo. Vse to nas prepričuje o tem, da je vsemirje živa masa, ki se neprestano giblje. Čemu pa se giblje, tega si še ne vemo pojasniti. Z gotovostjo vemo samo to, da se vse premika in da s pomočjo zakonov o mehaniki lahko pojav gibanja dojamemo in razumemo. Nekoč — mogoče v začetku nastanka sveta _ je bilo vesoljstvo velika gosta gmota. Od nje so se ločili posamični deli, ki so nastopili pot po vsemirju in to potovanje še današnji dan ni končano. Križem sveta Komet Fedtke viden vse dni v februarju. Observatorij v Sonnebergu poroča, da je komet »Fedtke 194«? G«, o katerem so pisali, da bo viden samo nekaj dni meseca februarja, viden do kcnca tega meseca. Re-patica se nahaja v bližini Velikega Medveda in je tako jasna, da se razloči s prostim očesom. Avtomatičen radi»telefon Italijana Ma- stinia ae uvaja v Nemčiji. Kakor poročajo iz Berlina, bodo novo napravo postopoma uvedli na vsem nemškem ozemlju. Delfski Apolon rešen pogube. Iz Aten poročajo, da se je antični kip delfskega Apolona vrnil v narodni muzej v Atenah. Ko je leta 1940. izbruhnila vojna med Italijo in Grčijo, je grška vlada odredila, naj se Apolonov kip prenese na varno. Spravili so ga v zaboj iz desk ter ga odpeljali iz muzeja v podzemlje neke atenske vile. Nad dve leti je kip tam ležal, se navze-mal vlage in b' bil kmalu začel razpadati. Zdaj so lokalne oblasti s sodelovanjem italijanske vojske vprašanje dokončno uredile in dale prenesti kip zopet tja, kamor spada. . . _ . Alieol°ško odkritje v Zan. Na vrtu nad- škofijev Zari so olkrili pri kopanju jam za zaklonišča ostanke ozidja antičnega foruma Odkrili so tudi mozaik, ki je izvrstno ohranjen in ki obeta arheologom še druga presenetljiva odkritja. Najstarejši mož na svetu. Iz Stockholma. poročajo, da živi v Zedinjenih državah neki Sayed Mehren, so poklicu krojač, ki se je rodil 26. januarja 1811 v Port Saidu ter je obhajal nedavno v Chicagu svoj 132. roj- stni dan. Mehren je še vedno pri dobrem zdravju, duševno svež ter ne kaže nobenega znaka starostnega propadanja. Še danes baje čita časopis brez naočnikov. Mož je imel 56 otrok, število njegovih vnukov, ne-čakovi in stranskih potomcev pa je ogro- mUsoda sobe, v kateri je tunrl skladatelj Verdi. Po Italiji se je nedavno raznesla vest, da je podedoval pohištvo in druge predmete iz sobe, v kateri je 27. januarja 1901 umrl skladatelj Giuseppe Verdi, Italo Giacchieri. Verdi je umri v milanskem hotelu, po njegovi smrti pa je bilo pohištvo te sobe razprodano. Zdaj sporoča dr. Frac-chia, ravnatelj Doma za onemogle glasbenike, da je bilo pohištvo Verdijeve smrtne sobe namenjeno že leta 1903. Domu za onemogle glasbenike, vendar pa v Domu ni nikjer sledov o teh predmetih, častilci Verdijevega spomina bi na vsak način radi obnovili sobo, v kateri je Verdi umrl. Dolar namesto funtšterlinga. Vlada v Liberiji je sklenila na svojem ozemlju namesto britanskih plačilnih sredstev uvesti dolarsko veljavo. 100.000 francoskih vojnih ujetnikov se Je vrnilo v demovino. Iz Berlina poročajo, da se je vrnilo iz nemškega ujetništva v Francijo doslej 100.000 vojnih ujetnikov. Izmenjava se vrši na podlagi posebnega sporazuma z vlado maršala Petaina. Avtomobil na pedale. Med mnogim; poskusi, ki skušajo prispevati k vojnemu prometu, zasluži pozornost vprašanje prevoza maihirh tovorov z avtomobilem na nožni pogon. Zdaj je zgradil tip takšnega av^o- Nezadovoljna zena Poznam mlado zakonsko ženo, ki se imenuje Evlalija. Odl:kuje se po tem, da je z mo« že m zelo nezadovoljna, čeprav neupravičeno Porečete: spet eden. ki z možmi drži. Potrplje- nJ Evlalija je imela posnemanja vredno navado, da je svojega moža, če se ie le za nekaj minut zakasnil v službi, sprejela z besedami: — Zakaj prihajaš tako pozno? — Zakasnil sem se. ker sem moral dovršiti nujno delo. ... i - i — Recimo! Toda tvoj tovariš Zvitič je le sel predčasno iz urada. _ Tega ne vem ... Nisem šel za tem ... — Evo. ali vidiš, kakšen si? Ti ne greš za tem. Ti delaš in drugi si božajo trebuh. O, tisti so zviti. Znajo paziti na svoje zdravje. Evo, tudi ti bi moral "delati kakor oni.. Toda, kaj sploh govorim! Ti nisi zmožen... Preneumen si. Nekoč ji je mož pripovedoval, da je njegov tovariš Sreča zadel precejšnjo vsoto na loteriji. — Evo. ali vidiš? Ti delaš, a drugi zadenejo dobitke. Ker so zviti in ne tako neumni kakor ti. Kadar gre za kak dobitek, se zavzamejo in sreča se jim nasmehne, a ti.. . _ Toda. oprosti draga, tu odločuje sreča .. — Kakšna sreča! Tisti Sreča je človek, ki zna. evo... Ni tak garač. kakršen si ti On zna najti zveze, si prizadeva, se razburja in doseže, kar hoče ... Ti pa . Ali si sploh kdaj zadel kak dobitek pri loteriji* — Saj nikdar ne ig-am! — In ti misliš, da je Sreča kdaj :gral? On zadene, ker se zna prikupiti ljudem, zna govo- Med plavalci po svetu Imenitna imena iz športnih kopališč Med zadnjimi v našem pregledu o slavnih svetovnih športnikih iz vode so na vrsti hrbtni plavalci, pri katerih spada v olimpijski spored samo najkrajša proga na 160 m. Kar poglejmo, koliko zanimivega je že v teh strnjenih podatkih o najboljših predstavnikih tega plavalnega sloga. riti, se zna obnašati.. Treba je delovati ne pa kakor delaš ti, ki se mučiš kakor osel zaradi tistih petih grošev, ki jih prinašaš domuv, medtem ko drugi brez najmanjšega napora zadenejo dobitke Evo... Če bi ti vsaj to služilo \ pouk... Če bi začel tudi ti delati, kakor de* lajo tvoji tovariši!... In tako naprej Dokler se ni nekega dne vrnil domov zelo čudnega obraza. — Ali imaš tople vode? je vprašal ženo. — Ne, nimam je ... — Potrpljenje.. Bom naredil pa z mrzlo. Ali greš za trenutek z menoj v kopalnico? Zena mu je radovedno sledila v kopalnico in on jo je pahnil v kad. — Pozor! je zavpil Gagastrašiga! Baiabalero! Vzel je milo in ji namilil glavo — Jaz sem pridrdraj. je tulil naprej. Jaz sem bambalač. — Za Boga. kaj delaš, kaj ti je, si nor? — Molči, krivohotnica! Ko ji je temeljito namilil glavo, je zagrabil britev napravil nekaj grozečih krogov pred njenim obrazom, da je od groze vpila, in jel naglo rezati dolge lase. — Zakaj si mi to sjoril. zakaj? je ihtela žena, ko je metal po tleh šope njenih las. — Ali mi nisi zmeraj naročevala. da moram delati, kar dela moj prijatelj Sreča? Miruj, da ti obrijem tudi obrvi. — Nu. dobro, in? — Zjutraj je znorel in obril ženo, tuleč ču dne besede ... In jaz delam kakor on. — Toda... — Pridrdraj. malopridnež in hopsasa, je re* ke1 mož, odprl vodo in odšel. Evlalija ima zdaj zmeraj ruto na glavi. 100 m hrbtno za miške Tretja panoga plavanja je hrbtni slog. Ker je v današnjem olimpijskem sporedu le kratka proga 100 m, bomo govorili samo o njej, dasi sicer tekmujejo do 400 m. Prvi svetovni rekorder je bil Belgijec Weckesser z znamko 1:20,8 (1910). Naslednje leto je ta čas posekal Madžar Ba-ronay (1:18,8). Potem je prišel rekord v nemške roke: 1912 sta plavala Schiele 1:18.4 in Fahr 1:15,6. Po osmih letih je znamko zrušil znani Američan Kealoha (1:14.8) in odsihdob je bil rekord vedno v posesti USA. 1926 je Kealoha preko 1:12,6 in 1:12,4 spravil na 1:11,4. Se isto leto je plaval Lunder 1:11:2, naslednje pa House 1:10,2. Prvi je prišel pod 1:10 Kojac; 1928 je preplaval progo v 1:09 in 1:08,2. šele 1935 je njegov rekord zrušil slavni Kiefer, in sicer kar štirikrat. (1:07,8—1:07,2—1:06,2—1:06). Naslednje leto ga je izboljšal dvakrat (1:04,9 in 1:04,8). Končno znamko 1:04,7 pa je postavil 1940. Najprej so plavali hrbtno v tako Imenovanem slogu »Germania«. Vsi gibi so bili skladni in z nogami so delali »škarje« kakor pri prsnem plavanju. Ko pa se je pojavil cravvl, so ga Američani prenesli tudi na hrbtni slog. FINA jim ni delala težav, kajti pravilnik določa za hrbtni način samo to, da mora ležati plavalec s hrbtom proti vodi. Zmagovalec na stockholmski olimpijadi 1912 Američan Hebner je plaval že v hrbtnem cravvlu; z rokama je vlekel izmenoma z desnico in levico, z nogama pa je »strigel« kakor pri prsnem cravvlu. _V hrbtnem cravvlu ločimo dve fazi: najprej z rokama izdatno in globoko zajemali ter se pri tem metali na ievo ln desno; rame in glava so bile nad vodo, lega telesa poševna. Ta neracionalni siog je p Smeren za močne atlete (Kojac). čudežni Američan Kiefer pa je vse pre skrenil. Udobno je legel na vodo, tako da je bilo telo vodoravno. Opustil je metanje ramen sem ln tja; z rokama je vlekil bolj pri gladini in tako mirno drsel naprej. Danes je njegov slog šolski zgled vsem hrbtašem sveta. Najhitrejši hrbtni plavalci sveta so tile: 1 104,7 Kiefer (USA) 1940, 2. 1:06.8 Schlauch (Nem.) 1938, 3. 1:07.2 KioKavva (Jap.) 1936, 4. 1:07,7 Van den Weghe (USA) 1936, 5. 1:07,7 Zins (Fran.) 1942, 6 1 07 8 Schroder (Nem.) 1941, 7. 1-08,0 Kojima' (Jap.) 1940, 9. 1:08,1 Oliver (Au-stral.) 1937, 10. 1:08,2 Kojac (USA) 1928. 1-08 2 Kiippers (Nem.) 1937. — Slede Se Šved B. Borg in Američan Drysdale a 1:08,4 ter Anglež Vaylor 1:08,6. Kakor v prsnem Je tudi v hrbtnem slogu Evropa enakovredna Ameriki in Japonski, medtem ko se v cravvlu ne more meriti z njima. V lestvici so po trije Američani ln Nemci ter po en Francoz in Avstralec. Po točkah izraženo: USA 18 točk, Japonska 16, Nemčija 15, Francija 7 ln Avstralija 2.' še o vsakem nekaj! Daleč pred vsemi Je Američan Adolf Kiefer. Po rodu je Nemec, živi pa v Chicagu. Njegova zvezda je zablestela 1935, ko je zrušil vse svetovne rekorde (200 m 2:24). To leto je gostoval po Evropi kot član znamenite mešane štafete Kiefer— Bryndethal—Hyghland. V Hamburgu Je dokazal, da je tudi odličen cravvlist; sprin-ter Hyhland je zbolel, toda vskočil je Kiefer in rešil položaj takole: najprej Je plaval hrbtno, potem počakal, da Je Brvnd®-thal opravil svoj prsni del nato pa je odplaval še zadnjo progo v cravvlu in štafeta je zmagala z veliko premočjo. Naslednje leto je z 1:05,9 zmagal na berlinski olimpiadi za več kakor telesno dolžino, še to leto je postavil svoj najboljši čas na 400 m (5:13,4). 1939 je plaval 100 y 58,8 in 1940 je postavil na 100 m končno znamko 1:04.7. Plava še sedaj in švedski časopisi so pred kratkim celo objavili novico, da je plaval 100 m 1:02,8. Toda ta čas Je tako bajen, da gre verjetno za 100 y. — Kiefer slovi zlasti po svojem krasnem slogu. On je ustvaril moderni hrbtni slog in tudi dosegel v njem višek popllnosti. Njegovi gibi so tako skladni in naravno popolni, da so njegovo plavanje sploh Imenovali »pesem gibov«. Izmed vseh pla 'al.-&v je les tudi najglobje prodrl v tajnosti giban,a. vodnega elementa. — Kieferju se je edinemu izmed vseh plavalcev posrečilo osvojiti si vse rekorde v enem slogu, čeprav primerjava časov kaže, da je predvsem sprinter. Razen tega pa tudi odlično obvlada cravvl in ima na pr. na 200 m čas 2 13 6» _ Kieferjeva kariera je krepka in srečna: nikoli še ni bil premagan. Prikupen je tudi zato, ker se kljub slavi ni nikoli zmenil za profesionalne ponudbe. Ko je bil nekoč zaradi študija — umetnost Je njegova stroka — ▼ stiski za denar, je bil kar samo biljeter v kinu, dokler si nI opomogel. — Ker Je pri svojih zmagah in rekordih zmerom tudi veder m nasmejan pač ni pietiran pridevek, ki so mu ga nadeli Američani: sonny boy — sonč-1 dečko. Dobri dve sekundi za Kieferjem je evropski rekorder Heinz Schlauch, Nemec iz Erfurta. Plaval je že na berlinski olinjniadi, kjer je skupaj z našim Vilfanom izpadel v semifinalu (1:10,8). Naslednje leto se je razvil v plavalca svetovnega razreda in plaval evropske rekorde na 100 in 200 m hrbtno. Višek pa je dosegel leta 1938 s 23 leti. Najprej je v Kodanju po- pravil svoja zadnja rekorda (100 m 1:06,8 in 200 m 2:29,8). nato pa postavil še enega na 400 m (5:21.8). Se vse naslednje leto je bil vodilni evropski hrbtaš, potem pa se je moral polagoma umakniti. Japonec Masa ji Kiokawa spada v slavno japonsko moštvo z olimpiade v Los Angelesu. Tu je zmagal s časom 1:08 6. Bil je vsa leta do naslednje olimpiade najboljš- japonski hrb* taš. V Berlinu je dosegel v predteku v borbi s Kieferjem življenjski čas 1:07,2. V finalu je bi', nekoliko slabši (1:08,4) in si je priboril bronasto kolajno. Po olimpiadi je prepustil svoje mesto mlajšim. Američan Albert Van den Weghe je študent slovite univerze Princetown Proslavil se je zla-na svetovni lestvici — 1:07,8. Leta 1939 je še sti na berlinski olimpiadi, ko je bil drugi s svojim najboljšim časom 1:07,7. Tudi naslednje leto se je obdržal na isti višini: bil je tretji zmagal pa 150 y (1:37,0) na nekem vseučili-škem tekmovanju, potem pa je dal vodi slovo. Najnovejši čas v lestvici ima Francoz Lucien Zins. Velike uspehe je dosegel 1938 ko je po* stavil francoski rekord na 200 in 400 m hrbt* no. Največji uspeh pa je dosegel lani, ko je za desetinko sekunde posekal Borgov evropski rekord na 400 m hrbtno (5:15,8). Vmes je »padel« tudi državni rekord na 200 m (2:29.0). Dasi mu bolj »leže« daljše proge, je tudi na 100 m dosegel odlični čas 1:07.7. Zins in prsač Nakache sta dva velika plavalca in po njuni zaslugi se 6edaj Francija morda spet dviga na mesto, ki ga je imela ob času Tarisa in Car-tonneta. Dodatno k turneji madžarske hokejske reprezentance na ledu, ki se je tako preseneti ljivo končala v Garmischu, bi radi povedali še to. da so Madžari na švicarskih tleh razen meddržavne tekme v Curihu izgubili še tri tekme, in sicer dve v Davosu (s 2:3 in 2:5) ter eno v Arosi (z 2:4). Zdaj se zdi še bolj neverjetno, kako je mogel nemški prvak dobiti na grbo šest golov, ne da bi bil vsaj enkrat našel nasprotnikova vrata. Tudi Nemec Ulli Schroder spada med nove ljudi. Leta 1939 je bil drugi, 1940 pa že najboljši Evropec (1:08.3). Leta 1941 je postavil na neki mornariški prireditvi v Gdansku svoj najboljši čas 1:07.8. Plavolasi Schroder je iz* razit nordijski plavalni tip, krasno grajen. Zadnja leta je bil steber nemške državne re* prezentance tudi v cravvlu, kjer ima prav tako odlične čase: 100 m je plaval 58,6!, 200 m pa 2:14,9. Potem sta ▼ lestvici »plavalna dvojčka« Kisi Jošida in Jašuhi Kojima. Oba sta plavala na berlinski olimpiadi, oba sc prebila v finale :n zasedla Jošida peto (1:09,7), Kojima pa šesto (1:10,4). Po olimpiadi sta prevzela za Kiokavvo glavno besedo v japonskem hrbtnem plavanju. Zmagovala sta zdaj eden, zdaj drugi, često e>ta kenčavala borbe tudi neodločeno. Tako se je zgodilo tudi leta 1940 na akademskem prvenstvu v Tokiu, ko sta udarila na cilj z najboljšima življenjskima časoma 1:08 Percy Oliver je edini zastopnik avstralske celine v naših lestvicah. Na berlinski olimpiadi je bil v finalu zadnji 6 časom 1:10,7. najboljšo znamko pa je dosegel naslednje leto doma z 1:08,1. Na koncu lestvice sta dva »stara leva«. — George Kojac je Američan poljskega porekla. B'1 je pred Kieferjem gospodar sveta v hrbt* nem slogu. Pojavil se je 1927 s svetovnim rekordom na 400 m. Naslednje leto si je osvojil vse svetovne rekorde v hrbtnem slogu, med njimi na 100 m z olimpijsko zmago v Amsterdamu (1:08.2). Po dolgem odmoru je leta 1936 spet nekoliko treniral in dosegel sijajno formo: odvzel je Kieferju svetovni rekord na 400 m (5:17.4!). Kojac je velik in močan in ie svojo telesno silo močno uporabljal pri plavanju. Bil je najmočnejši zastopnik starega sloga. Kar je pomenil Kojac ▼ svetovnem plavalnem športu, to je bil v onem času Nemec Erich Kiippers v evropskem. Leta 1928 je postavil evropski rekord na 200 m, naslednje leto pa še na 100 m (1:08.8). Na olimpiadi 1932 v Los Angelesu je bil peti s časom 1:11,2. Kakor Kojac se je tudi on leta 1936 po dolgih letih počitka nekoliko posvetil treningu in tudi nje* mu je šlo spet zelo od rok. Leta 1937 je po* stavil najboljši življenjski čas na 100 m: v Halleju je plaval 1:08,2. P. S. • • • PS. Naša mlada pisca — dva sta bila — bosta zdaj nekoliko počivala, obljubila pa sta pri prvi priložnosti podoben pregled o ženskih disciplinah. Želimo samo, da sta enako ustregla nam kakor čitateljem, čeprav po sezoni sami nista bila »sodobna*. oblekah prvo znamenje, da se bliža pomlad. Ko posije prvo toplejše sonce, je čas, da pregledamo stare temne obleke. V eni uri ali dveh si lahko iz kosa pike j a ali belega platna same napravimo ljubko garnituro na ovratniku in na manšetah, da je obleka res pripravljena za pomlad. ^ Dvobarvne sestave Sestave različnih tvoriv nam pridejo prav, ker moramo pri nabavi vsakega kosa blaga računati s »pikami«. Tako pa ESPERANTO »Slišal ?em. da govori vaša hčerka espe-ranto. Ali govori perfektno?« »Da, kakor da se je tam rodila.« si lahko pomagamo s staro obleko, ki jo prenovimo s primernim kosom novega blaga, pri kostumu pa dodamo staremu krilu novo jopico drugačne barve in modi ter oblačilni karti je ustreženo! Mimogrede naj omenimo, da so nove jopice spredaj zaokrožene, in sicer v obeh pri-merih — če gre za tesno ob životu krojeno ali za ohlapno jopico. Nekaj nasvetov za gospodinje Ali poznate bretonsko juho? Zelo hranilna je in porabi le malo masti. Na 1 dkg masti dobro prepražimo veliko, drobno sesekljano čebulo, nato pa dodamo š« veliko žlico kuhane in pretlačene fižoll-ce in dve žlici v mleku ali vodi prežvrk-ljane moke. Juho počasi zalivamo z vodo, v kateri se je kuhal fižol. Ko se zgosti, jo dobro začinimo in serviramo. Meso zapečemo na olju, ki smo ga pomešale z vodo. In sicer primešamo 1 žlici olja 10 žlic vode, kar nam prihrani silno mnogo maščobe. Ponvo, v kateri pečemo meso, pa nI treba, da bi umile z vodo in sodo. Zadostuje, če jo dobro obrišemo s čistim papirjem in hranimo na prostoru, kier n» more prah do nje. Tudi tako štedimo z maščobo. Začimbe niso tako brez pomena, kakor marsikdo misli. Vzbujajo nam želodčne sokove k boljšemu delovanju in nam tako pospešujejo prebavo. Zlasti sedaj, ko moramo štediti z mastjo, pa nam začimbe marsikatero premalo zabeljeno jed storijo okusno. Zato priporočamo, da uporabljate začimbe še bolj izdatno kakor ▼ prejšnjih časih. Marsičesa seveda ni dobiti, toda čebule, soli, česna, zelene, pa- • irP fnviana. lovorjevih listov, peter-šilja itd. je še vedno na pretek. »».aj pa nova zelenjavna omleta? N» majhni količini masti dušimo vsakovrstno zelenjavo, redkvice, poriluk, krompir itd. Čez pol ure polijemo te do mehkega dušene koščke s testom za palačinke, ki smo ga napravile iz nekaj žlic moke, soli, popra, vode in enega jajca. To dobro pečemo in serviramo zelo vroče. Lep nedeljski kolač, ki ne potrebuje pečice. V porcelanast kalup položimo najprej lego zdrobljenega prepečenca, ki smo ga z 12 dkg sladkorja in malenkostno količino maščobe do rjavega pretekle na ponvi. Čez prepečenec namažemo lego v gosto kašo skuhanega jabolčnega kompota, potem zopet drobtine iz prepečenca itd. Ko je kalup poln, vsebino dobro obtežimo in pustimo tako čez noč. Zjutraj izvrnemo kolač iz kalupa in na-mažemo z marmelado. Posode iz alnminija ne smemo umivati v vodi, ki smo ji dodale sode, ker takoj počrni. Kako pobelimo svileno nit«, ki fe porumenela? Škoda, da je lepa ruta iz bele svile tako porumenela! Toda lahko jo rešimo, č« jo najprej pol ure namakamo v kopeli, ki jo napravimo iz 11 vode pri 30° C ln 1 grama boraksa. Nato potegnemo ruto it vode in dodamo kopeli še nekaj kapi j te ocethe ali mravljinčje kisline. V tej kopeli namakamo ruto še pol ure, nato pa jo splaknemo v čisti, mrzli vodi. ŠPORT Livorno — spet spredaj sam Njegova zmaga v Rimu In poraz Ambrosfane v Bologni sta močno predrugačila vrh prvenstvene tabele Mnogo hudomušnih šal si privošči okrogla žoga s svojimi aktivnimi in »pasivnimi« pri« staši in to pot jo je spet enkrat pošteno zagodla v italijanskem državnem prvenstvu v obeh glavnih dveh kategorijah. Jr že tako v tej preklicani nogometni igri. da nihče nikoli ne ve, kje ga čaka usodni udare-, in kje bo drugi izpodrsnil ob najmanj pričakovani priložnosti. Nerodno je to za vsakega udeleženca in tudi za njegove prijatelje ob vseh štirih stranicah igrišča, toda prav ta okolnnst daje nogometu oni posebni čar, ki potegne s seboj tudi sedaj v vojni in tudi tedaj icadar gre že za dvajseto ponovitev istovrstnih nastopov V mislih imamo tekmovanje za naslov dr= žavnega prvaka med 16 moštvi iz italijanske nogometne divizije A, med katerimi so pre teklo nedeljo odigrali peto kolo v povratnem delu tekmovanja (ali XX. v celcti) in spet doživeli nekaj izidov, ki samo potrjujejo vso resničnost teh značilnosti ob preganjanju okrog* lega usnja. Nič ne pomaga, žoga je okrogla po vsem svetu in gorje tistemu, ki v naprej račus na z nepremakljivimi postavkami z njo' Sami izidi proti računom Če kdaj, potem je bila zadnja nedelja v tekmah za točke v diviziji A najzgovornejši dokaz za to trditev, saj izmed osmih tekem ni bilo niti ene, ki bi se dala z vsemi mogočimi pridržki uvrstiti v okvir običajnih napovedi po novinarski dolžnosti. Pojdimo kar 'epo od kraja! V Milanu je gostovala zadnjeplasirana Vicenza in gotovo je, da to srečanje vsaj za favorite iz Milana ni bilo življenjskega pomena. Toda na slovo iz divizije A obsojena Vi« cenza je še enkrat zbrala vse sile m iztisnila častni remis 1:1. — Drugi najslabši iz tabele, Benečani, so imeli to pot prednost domačega igrišča, toda zato so imeli nasprotnika dobrega slovesa iz Firenze. In vendar ona Fiorentina, ki je pred kratkim v prah in pepel poteptala samega državnega prvaka Romo ni mogla to pot doseči več kakor skromni 2:2. Tako je uboga Venezia spet pridobila točko, toda obenem z njo tudi Vicenza in usoda obeh je slej ko prej nespremenjena. — Torinci — ali prav za prav moštvo Torina — so v boljših časih že škilili na prvo mesto; ta dar so bili vredni takih namenov. Imeli so znamenite goste, in sicer samo Romo, ki pa jim ni bila slavna dovolj, da bi jc ne bili odpravili z najkrepkejšim rezultatom dneva 4:0. — Krajevni »derby« med Genovo in Ligurio je vrgel Genovi po tesni zmagi 2:1 obe točki; poročila pravijo, da je bila odločitev na tehtnici prav do zadnjega in so zmagovalci imeli mnogo sreče pri tej stvari. — Drugo torinsko moštvo — a'i imenujmo ga pravilno Juventus — je igralo zunaj v Berga* mu. Malo jih je bilo. ki so stavili na njegovo zmago :n tudi Atalanta je letos pokazala do* volj, da so bili upravičeni dvomiti o popolnem uspehu, toda Juventinci so 'e postavil svoje može. Z 2:0 so se vrnili v rodno mesto in tako obračunali z Atalanto enako kakoi 14 dni prej njihovi sosedje iz Torina. — Čudežna enajsto-rica letošnje sezone iz L i v o r n a je v nedeijo gostovala v R mu proti iMziu Domačini so v naprej veljali za nepremagljive — sai že več kakor dve leti niso izgubili prevenstvene tekme na domačem igrišču — in vse je kazalo tako. da bo Livorno to pet za zmerom odšel — rakovo pot. Toda tudi to je bil nogomet. .. Dolgo ni bilo odločitve, nazadnje pa so gostje le našli pot v mrežo, o kateri pa so mnogi tisoči dvomili, da je bila pravilna Toda edini človek, ki je gospodar na terenu, je odloči' tako. da je L:vorno zmagal z 1:0. Moštvo je zdaj spet spredaj čisto samo. — Najnevarnejši tekmec Livorna. Ambiosiana iz Milana, se je šla pokazat v B o I o g n o in tudi njej se je primerilo nekaj skoraj zgodovinskega. Po desetih nedeljah samih pozitivnih izidov (9 zmag in 1 remija) so jo izplačali Bolognci z nedvoumnim izidom 3:1 Tako je s prvega mesta odšla kar na tretje in kdo ve. kje in kdaj bo spet lahko našla pot nazaj proti vrhu. — Naša soseda Triestina je bila na naporni poti do daljnega Barija in skoraj nič ni presenetljiva vest. da so ji domačini z najtesnejšim izidom (1:0) odvzeli obe piki. Enajstorica si je zadnji čas okrepila položaj in bo to izgubo še prenesla brez velikih pretresljajev, čeprav je tudi pri žogi bolje, da jo držiš, kakor šele loviš. Po vsem tem se je vrstni red v tabeli divizije A po V. povratnem k^'i spremenil takole: 1) Livorno 29 točk, 2) 3)'Torino in Ambro-siana 27, 4) Juventus 26. 5) Bologna 23, 6) Genova 22. 7) Fiorentina 21, 8)—9) Milano h Atalanta 20. 10) Lazia 19. 11)—13) Roma, Triestina in Bari 16 14) Liguria 13, 15) Venezia 12, 16) Vicenza 11. (Roma m Liguria sta odigrala eno tekmo manj.) Nič novega na čelu divizije B Čudno naključje je naneslo, da sta se glavni tekmi v III. povratnem kolu tekmovanja v di« viziji B končali natančno tako kakoi pred tednom dni, čeprav je takrat Pro Patra igrala zdoma in Spezia spravila svoj remis za domačim plotom. To pot je tako — toda prav tako v tekmi brez gola — opravila Pro Patria doma, Spezia pa kot gost Savone. toda nalašč tudi ona z izidom prejšnje nedelje 1:1 To pomeni, da ni nič novega na čelu tabele ;z divizije B. Izmed ostalih izidov dneva je omembe vredna izredno visoka domača zmaga enajstorice iz f - *i-*'.- v - SADJARSKO IN VRTNARSKO DRUŠTVO sporoča svojam podružnicam in članom, da je umrl naš dolgoletni prezaslužni predsednik in urednik »Sadjarja in vrtnarja«, gospod MARTIN višji sadjarski nadzornik v pokoju Nepozabnega pokojnika bomo spremili na njegovi zadnji poti iz kapelice sv. Andreja na Žalah, v torek, dne 16. februarja t. 1. ob 15. uri, na pokopališče k Sv. Križu. Slava njegovemu spesninu! V LJUBLJANI, dne 15. februarja 1943. Načelstvo SVD. Udina nad gosti iz Rima (Mater), pa tudi poraza Brescie in Padove sta bila za prizadete hud udarec. Tekma med Palermom in Napoii-jem je bila odgodena. V tabeli sta. kakor rečeno, ostala na prvih dveh mestih — oba s 26 točkami — Spezia in Pro Patria. potem pa sledijo: Modena, Pisa, Napoli, Padova itd., tja do zadnjih dveh — Siene in Mater. Za tri tekme jc ta turnir v zaostanku. Pari zadnje nedelje so se razšli z naslednjimi Novara—Alessandrta 1:0. Pro Patria—Modena 0:0, Pisa—Brescia 2:0, Pescara—Ancom tana 3:2, Savona—Spezia 1:1, Cremonese— Padova 1:0, Udinese—Mater 9:0, Siena—Fan-fuih 2 ! * Iz divizije C beležimo naslednje izide zadnje nedelje v okrožju A: Gorizia—1'ittono Veneio 2:0, Ponziana—Treviso 6:1, Fiumana—Moglia-no 1.0 _ Junicrji — prvaki v table-fenlsu Korotanovi igralci najboljši v vseh kategorijah Ljubljana, 15 febr. Zadnje tableteniško tekmovanje letošnje sezone je bilo izvedeno v organizacij. SK Mladike — ket tekmovanje za juniorsko prvenstvo Ljubljane. V konkurenci je nastopilo okrog 30 tekmovalcev, članov treh klubov Hermesa. Korotana in Mlad'ke, ki so bli razdeljeni v tri Učene kategorije, in sicer moštva, posameznike in pare. V vseh treh skupinah so se najbolj uveljavi'i mladi igralci iz Korotana. Od podrobnih izidov objavljamo le glavne. kakor sledi: PRVENSTVO MOŠTEV (tekmovalo je 9 moštev): I. kolo: Korotan I — Mladika IV 3:0, Hermes II — Mladika II 3:1, Hermes I — Hermes III 3:1, Mladika I — Korotan n 3:1. II. kolo: Korotan I — Hermes II 3:0, Mladika I — Hermes I 3:0. Finale: Korotan I — Mladika I 3:0. Korotan I. je juniorski mcštvenl prvak Ljubljane za leto 1942-43. PRVENSTVO POEDINCEV (tekmovalo je 28 juniorjev): II. kolo: Strojnik—Potočnik 2:0, Koša k —Gregi 2:0, Mlakar—Randero 2:0, Jan-kovič—Zavašnik I 2:1, Tušar—Klun 2:1(!). Zavašnik II — Dular 2:0, Ivane—Bajt 2:0 in Meden—Podobnik 2:0. III. kolo: Strojnik—Košak 2:0. Mlakar— Jankovič 2:0(!), Dular—Tušar 2:0 in Ivane —Meden 2:1(!) Finale: 1. Štefan Strojnik 3 zmage, 2. Mlakar (Mladika) 2 zmagi, 3. Ivane (Ml) 1 zmago. 4. Dular (K) brez zmage. Štefan Strojnik je juniorski poedinski prvak Ljubljane za leto 1942-43. PRVENSTVO DVOJIC (Nastopilo 14 dvojic): I. kolo: Meden—Mlakar: Pogačar—Le-ben 2:0. šircelj—Novak: Strojnik- Dular 1:2, Gregel—Tušar : Zavašnik I. in n. 2:1, Potočnik—Jankovič : Gregel—Tušar 2:1. Finale: Potočnik—Jankovič : Meden— Mlakar 2:0. Potočnik in Jankovič sta ljubljanska ju-niorska prvaka v dvniicah 7S* !eto 1912-43. Na turnir de bomo še povrnili — z nekaj splošnimi opombami. V nekaj vrstah Mariborski dnevnik objavlja da'jši članek o napredku in uspehih celjskih športnikov v minuli sezoni. Pisec hvali vsestransko delavnost spednještajerske športne mladine, posebno v celjskem okrožju in navaja na koncu tudi najboljše lahkoatlet-ske uspehe iz leta 1942. Na najboljših mestih so v posameznih disciplinah iz vse Spodnje štajerske naslednji atleti: na 100 m: Jager iz Maribora 11.5, na 200 m Ta-ček iz Celja 23.2, na 400 m Kolarič iz C. 53.2, na 800 m Goršek iz C. 1:58.5, na 1500 m Goršek iz C. 4:10.7, na 5000 m Steiner iz C. 16:12.7, na 10.000 m Medved iz C. 39:16, v skoku v daljino Pleteršek iz C. 6.12, v višino: Schvvarz iz C. 1.70, krogli: Hojnik iz M. 11.4 v disku Deršak iz C. 34.70 in v kopju: Hojnik iz M. 46.80. V boksarskem dvoboju amaterjev iz Mo-nakova in Koroške, v katerem so, kakor smo že pisali, zmagali Korošci z 10:6, sta bila tudi dva Jeseničana, in sicer Zupan v vvelterski teži in Baloh v poltežki kategoriji, ki sta oba več kakor zasluženo priborila Koroški dve zmagi po točkah. Uspeh koroških boksarjev, ki niti niso mogli postaviti vseh svojih najboljših moči, je tem pomembnejši, ker so ga dosegli v dvorani v Monakovu. Rumunski šport, ki je bil v zadnjih letih organiziran na novo, prav lepo napreduje. Zadnje statistike vedo povedati, da je zdaj tamkaj že 476 športnih društev s skupno več kakor 63.000 aktivnimi člani. Vsekakor je treba vedeti, da dosega to število komaj 3 odstotke vsega rumunskega prebivalstva in bo treba torej še poživiti delo v globino in širino. Tri opice — tri življenjske modrosti Nič slabega poslušati, nič slabega govoriti in nič slabega gledati Ob vznožju gore Nantai, 150 km od Tokia, stoji med krasnimi svet'šči svetega mesta Nikko navadno poslopje. Nad vhodom je pritrjen obledel lesores, predstavljajoč tri opice. Prva si krepko zatiska ušesa, druga si z obema rokama tišči usta, tretja si pa zakriva oči. Skoraj vsak Japonec pozna ta lesores in če poroma v Nikko se takoj napoti k poslopju, kjer je ta znamenitost pritrjena nad vhodom. Šele iz občevanja z Japonci tujec zve kakšen je pomen treh opic na lesorezu v mestu Nikko. Opice izražajo to. kar je vsakemu Japoncu skoraj že prirojeno, namreč nič slabega poslušati, nič slabaga govoriti in nič slabega gledati, če čIovok nic slabega ne sliši, mine veselje tistega, ki slabo govori, če človek nič slabega ne govori, izgubi dotični, ki opravljivce rad posiuša, izgubi dotični, ki opravljivce rad posluša, to priliko. In če človek noče videti nič grdega se izogiblje tistih, ki bi radi kaj grdega pokazali, ali prikazali kot lepo. Modrost treh opic na lesorezu pa gre še dalje. Če že kaj slabega slišimo ali vidimo, ne smemo vsaj govoriti, da bi nas ljudje pri tem videli, siccr bi nam lahko očitali, da smo slabo namenoma gledali ali poslušali. Temu bi se lahko seveda izognili, če bi protestirali. Toda v tem primeru bi morali sami grdo govoriti. Tega pa tudi ne smemo. Vse slabo in grdo ima to lastnost, da se širi potom vseh čutov, dočim se lahko dobro in lepo samo uveljavi, išče slabo in grdo daleč naokrog opore, ker samo po sebi ni dovolj trdno in odporno, če si torej ljudje zatiskajo ušesa, usta in oči, nima grdo in slabo nobene možnosti, da bi se širilo. Zakaj so si Japonci izbrali prav opice za nosilke te svoje globoke življenjske modrosti? Opica velja v vsej Aziji za sveto žival. To izvira najbrž še iz pradavnih ča-sod, ko so se ljudje bali opic zaradi njihove podobnosti človeku. V Indiji se je pridružila temu strahu še vera v preseljevanje duš. Ljudje so verovali, da živi marsikatero božanstvo na zemlji v opicah. Tako so prišle opice v razne verske obrede. Japonci spravljajo opico v zvezo z božanstvom Saru-tahiko-no-Kami. Slučajno se pa krije praznik tega boga z dnevom svete opice. Japonci pravijo opici Saru in tudi ta izraz je v zvezi z omenjenim bož?xi-stvom. Na praznik svete opice naj bi se ne sklenila nebena zakonska zveza. Slučajno pomeni beseda Saru tudi ločiti se. Po ljudskem praznoverju bi na praznik svete opice tudi nihče ne smel nastopiti službe, ker bi jo moral kmalu zopet zapustiti. V Indiji naleti človek povsod na opice in tam je vse polno veletrgovcev z opicami. Večkrat srečaš velike transporte, v katerih je po več sto opic. Pogosto navale opice na kolodvorih na vlake, prebrskajo vse vagone in pokradejo potnikom kar dosežejo. V mnogih mestih hodijo opice po ulicah kakor pri nas psi. Na Japonskem je pa udomačena samo ena opica, in sicer inuus speciosus z rdečimi lici. Ta opica je precej redka žival in zato se tembolj ceni. Duhovna higijena. ki jo doseže človek po zgledu treh svetih opic. upodobljenih na lesorezu v mestu Nikko. ima čudovit učinek. Menda ni dežele na svetu, kjer bi bili ljudje tako vljudni, kakor so Japonci. Ker nočejo govoriti nič slabega ali grde- ga, se vedno in povsod izražajo v lepih besedah. Japonec ne pozna nobene trde ali grde besede. Posledica tega je. da svoje ravnanje večinoma dramatizira. Marsikaj, kar bi se dalo urediti z besedo, se mora urediti z dejanjem, pogosto z obupnim dejanjem. i- Japonci ne raznašajj obrekovanja. Ce kaj slabega ali grdega slišijo, ohranijo to zase. Tudi če sliši Japonec obrekovanje o sebi, ne misli na maščevanje. Japonec je človek vesti. Beseda mu ne pomeni mnogo. pač pa dejanje. Tri svete opice v mestu Nikko so poosebljenost. japonskega sa-mopremagovanja. Noben človek na svetu se tako krčevito ne drži strogih oblik občevanja kakor Japonec. Japonci so po naravi mehki ljudje, ki si pa nalagajo trdote. kakor le redko kdo na svetu. In te trdote bole mehkega človeka bolj. kakor notranje utrjenega. In te preteče bolečine silijo občutljivega človeka na pravo pot. Najmodernejša nemška mlekarna Na veleposestvu Frankenhausen v okraju Hafgeismar v Nemčiji je začela oni dan poslovati velika moderna mlekarna. Po svojem ustroju in opremi z raznimi stroji je to največja mlekarna v Nemčiji. Podjetje kupuje mlade krave-mlekarice. ki jih molzejo. dokler dajejo mnogo mleka, potem jih pa zopet prodajo. Za molžo imajo posebne stroje, kar znatno olajša delo. Število uslužbencev se pa s tem ni zmanjšalo mnogo, ker morajo na drugi strani snažiti in vzdrževati strojne naprave. Krave pridejo iz staje v posebne prostore. kjer jih pomolzejo. Mleko spravijo v steklene posode, potem ga pa takoj umetno ohlade približno na 0° C. Ohlajeno mleko pride v večje emajlirane posode, potem pa v steklenice. Podobno kakor v zdravilnih vrelcih, imajo tudi v tej mlekarni poseben stroj za zatikanje zamaškov v steklenice. Stroj zamaši vsako uro okrog 2500 polli-terskih steklenic. Z mlekom napolnjene steklenice pridejo v hladilnico, kjer se zbira mleko za prevoz. Vsa mlekarna je urejena in opremljena tako. da se ohranijo odlične naravne lastnosti surovega mleka in prepreči vsak kemični vpliv nanj. Heinrich Heine Heinrichu Heineju je prinesel prijatelj svoje pesniške prvence s prošnjo, naj jih prečita in izreče o njih svojo sodbo. Ko sta se čez nekaj dni srečala, je dejal Heine prijatelju: — Tvoje pesmi so me silno izmučile. Čim sem jih jel čitati, sem takoj zaspal. Ko sem pa zaspal, so mi stali ti stihi neprestano pred očmi in me mučili liki mora tako, da sem se moral od groze takoj zopet prebuditi. Bernard Shaw Neka dama je v Shavvovi navzočnosti navdušeno pripovedovala o spiritizmu. Posebno navdušena je bila za seanso, na kateri se je mizica premaknila z mesta. — Kako bi se ne premaknila, — je pripomnil Shaw smeje, — saj vemo, da pametnejši vedno popusti. C -: 1.,*V ?><>, ?. - . ■ ;' - f Z jokajočim srcem sporočamo, da je ugasnilo življenje našemu najboljšemu in najplemenitejšemu soprogu in očetu TIN-u HUMEK-u višjemu sadjarskemu nadzorniku in bivšemu uredniku »Sadjarja in vrtnarja« Ni mu dovolila božja Previdnost dočakati cvetoče pomladi, ki jo je tako neizmerno ljubil. V mrzli zimi je z zgledno potrpežljivostjo in vdanostjo izpil kupo trpljenja in se tako dobro pripravljen za večnost vrnil k svojemu Stvarniku. Materi zemlji izročimo nepozabnega v torek, dne 16. februarja ob 3. uri popoldne iz kapelice sv. Andreja na pokopališče k Sv. Križu. _ _ Maša zadušnica bo v četrtek, dne 18. februarja t. L ob 7. uri zjutraj v trnovski cerkvi. Vsi, ki ste poznali njegovo dobrosrčnost, molite zanj! Ljubljana, dne 15. februarja 1943. Žalujoče rodbine: HUMEK, SOVRE, RAVNfflAR, TRNKOCZY FRANCE NOVSAK: SStemir .ROMAN Bil je kar srečen, ko je obstal pred šolo. Eno-nadstropno poslopje je bilo podobno večji kmetski hiši z rumenim, deloma odpadajočim ometom. Bilo je nekoliko odmaknjeno od ceste, tako da je bilo prostora za ograjo in nekaj rož. Za šolo je bilo veliko dvorišče s kokošmi in zajci, še zadaj pa se je širil prostran učiteljev vrt z lepo senčno lopo. Starka, ki jo je vprašal po učiteljevem stanovanju, mu je pokazala v prvo nadstropje. Kakor je bilo poslopje zunaj precej zanemarjeno, ga je notranjost presenetila. Res ni bilo nič posebnega, vendar je razodevala snažno roko. Potrkal je. Odprla mu je učiteljeva žena in mu povedala, da mož še spi, češ da se ga je sinoči precej nalezel. Pokazala mu je sobico, ki je bila zanj pripravljena. Z materinskim smehljajem mu je dejala. »Morda bi vam delo zdajle najbolje, da bi se po včerajšnjem potovanju malo odpočili.« Pokimala je z glavo in se tiho odstranila. Rudolf je začuden gledal za njo. Kaj neki je morala pretrpeti ta žena, da ji smeh ne uide z obraza? Rudolf se je odločil, da ne bo spal. Za to se mu je zdelo še dovolj prilike. Skrbno se je umil, si očistil obleko in se postavil pred zrcalo. Tedaj je opazil med vratmi Kristino. Bila je nasmejana kot prešnji dan in gologlava. »Prišla sem vam želeti dobro jutro in dobro bivanje v tej naši pusti hiši. Kakšna sreča, da je to vas obiskal spet enkrat pošten človek!« Sedla je na rob belo pregrnjene postelje. Rudolf je spravil glavnik in jo pozorno gledal. »Pa ne, da vam je dolg čas tu?« je vprašal brez zanimanja. »In kako, če bi vi vedeli!« je odvrnila iskreno in z globokim vzdihom. Pri tem ga je pogledala živahno in zapeljivo. Bil je vajen takšnih poizkusov pri dekletih, zato je namenoma zazehal. Dekle ga ni razumelo. »Zelo ste še zaspani,« je rekla, »jaz pa sem vas mislila peljati malo med naše ljudi, ki jih morate spoznati.« »O, to pa ni napak od vas, gospodična, prav rad.« »Ne recite mi gospodična ampak Kristina. Sicer to ni nič kaj primerno ime za takšne žive stvari, kot sem jaz, pa sem se ga že navadila. Saj mi boste rekli Kristina, ne?« »Kam me pa boste peljali, Kristina? — je vprašal nekoliko pazljiveje. »O, kamor boste le hoteli. Tudi k potoku vas bom peljala, kjer se otroci poleti igrajo. Jaz imam zelo rada naravo. Zato pravi moja mama, kako sem divjaška.« Njene črne oči so pri tem pogovoru živahno plesale po sobi in se nekolikokrat tudi srečale z Rudol-fovimi. Ta se je spomnil njene matere, tiste tihe žene. »Res je, svoji mami niste posebno podobni,« je povzel Rudolf, da bi nekoliko zajezil njeno govorjenje. . . »Vem, kaj hočete reči,« se je Kristina zresnila. »Saj pred letom dni tud; mama ni bila taka. Toda moj starejši brat je na Dunaju umrl, vlak ga je povozil.« Rudolf jo je mirno poslušal, ko je ona s težavo in skoraj v joku iztisnila iz sebe. »Ravno je končal pravo, pa se mu jc to zgodilo. Vidite, marsikdo je bil že tik pred ciljem, pa mu je vse zginilo v vodo, bi rekla. Ne znam se izražati. Od takrat ni mama nič več vesela. Saj lahko razumete to, ali ne? Ko pa je vse načie gradila nanj. Mene kakor da ni imela. Vedno je bil samo inoj brat, povsod le Peter. Mene toliko, da so dali na učiteljišče. Vidite,« pokazala je na 3i«no, »tu vi3i slika našega Petra, ki jo je zadnjo poslal z Dunaja. Ta soba je bila njegova.« Vse to je pripovedovala v eni sapi in Rudoifu je bila tako hipoma znana usoda vse družine Takoj jn tudi vedel, da razen s hčerko ne bo z nikomer mnogo govoril. Veselila ga je prostodušnost, s katero se mu je dekle približalo. Tako sta odšla po vasi. Rudolf je želel najprej zajtrkovati, zato sta odšla proti edini gostilni. Krčmar je bil od sinočnje veselice še truden, zato ! je Kristina poklicala neko deklo in ji povedaia, da 'bi Rudolf rad nekaj časa ostal pri njih na hrani. Kmalu je imel pred seboj skledo ajdovih -.gancev in mleka. Imenitno mu je šlo v slast, da se je Kristina kar čudila. Ko je končal, mu je dejala. »Ne vem, če vam bo prav, toda pri nas je navada, da vsak tujec pozdravi župnika. Silno dober človek je, saj mu boste iz oči brali. Zdaj pride vsak čas od maše in bo prav rad govoril z vami.« Rudolf je poznal življenje v mestu in je vedel, da imajo vasi pač svoje posebnosti. Potrpežljivo je pred župniščem čakal, da se prikaže duhovnik. Medtem si je ogledal preprosto^ barqčno cerkev, v katero si prispel iz župnišča kar čez cesto. Cerkev, župnišče, šola, gostilna in trgovina z mešanim blagom, vse je stalo na kupu. Ura v zvoniku je odbila osem, ko se je prikazal župnik. Kristina ga je spoštljivo pozdravila. Tudi Rudolf je snel klobuk in medtem, ko je Kristina pripovedovala župniku o njem, si je Rudolf z vso prirojeno bistrovidnostjo ustvarjal sodbo o njem. Bil je lep duhovnik visoke postave in popolnoma belih las, dasi je imel komaj petdeset let. Njegove velike oči so mirno in blagohotno pozdravljale slehernega človeka. Fara je bila majhna in zato kaplan ni bil potreben. Le cerkovnik in župnikova starejša neomožena sestra so bivali v župnišču. Župnik je Rudolfa prijazno pozdravil in rekel. »Mladi ste in lepo bodočnost imate lahko pred seboj, če se boste enega držali, gospod Zidarič. Ne hodite skozi življenje, ne da bi vprašali svoje srce, svojo boljšo stran, za svet! Poklic pravnika zahteva mnogo razuma, toda zdi se mi, da dandanašnji spoštujejo le to. Toda, rečem vam, ta pot je zgrešena!« Rudolf se je silno čudil. Urejuje: Davorin Ravljen - Izdaja za konzorcij .Jutra.: Stanko Virant - Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja: Fran Jeran - Za inseratni del je odgovoren: Ljubomir Volčič - Vsi v Ljubljani