Rojcih. 251 TELEFON UREDNlSTV/V: 25-67 O P R A V E t In 28-«7 POSLOVALNICA CEL.IE Prešernova 3. tel. 280 POŠTNI ČEKOVNI RAČUN 11.409 Maribor, četrtek 2. novembra 1939 NAROČNINA NA MESEC Prejeman v upravi ali po pošti 14 din, dostavljen na dom 16 din, tujina 30 din Cena din 1*— Hoiandiia se ororavlia na DotoDitev ^strahu pred nemškim vpadom je bilo v obmejnih krajih razglašeno obsedno stanje in ^sjene so priprave za potopitev obmejnih pokrajin - Varnostni ukrepi tudi v Švici - Na ^hodti se pričenjajo veliki boji - Odmevi sprememb v Itelifi in i$oSotovl|evega govora Varnostni okrepi v Holandiji in Švici ^ AMSTERDAM, -• nov- Holandski uradni list objavlja danes ukaz, s kate-Ph i . !'ltn ozemljem leže glavne holandske utrdbene črte, ki se še vedno »o. JSTERDAM, 2. nov. Nizozemska vlada je proglasila obsedno stanje v Vfenl i a!'nah> so vzdolž nemške meje. V teh »invazijskih pokrajinah« so 'Vj, že vsi ukrepi za izselitev prebivalstva. Vlada se boji nemškega .>,v* te zato pripravila vse potrebno, da obmejne pokrajine takoj preplavi-Holandci bodo v tem primeru porušili nasipe Rena ter s tem spravili nemško mejo pod vodo. c(>rac^skeEa ministra BhtoA mink.za ljudsko kulturo fk * * ttlinkt Za devize '» valute ^etiiet ZH kmetijstvo Ros-/-a v *lc«a ministra ministra Bennija, nii na- V .... v vojn'1 Staba in državnega nS niinistrstvu gene-^l£Štaba in letalskeKa ge- ministrt* r>r>dtajnika C1 nrLftvu, generala Vallea ^stvii Pr' minlstr- NJS so bi1.M-edloI,a di Vascella- ilt/eileral T«,nen0vani za nove uzzi za ministra —i Sam^TlinlStrStVO VOC':' pL^zzI. vi’: za kf>nx>racijske ''il °uni n n,ster Prosvete ji •Šj Car«i, kmm*-ter za devize i] ’ V^tiietni'C ^s.tvo *n Kozdove y .^mister Host-Ven-'nvna dela Serena. (i “eral Tn N t Afriki f(Teru"l : Ri ‘ za kr postal bivši podkralj Abesinije maršal Graziani, drž. podtajnik v vojnem ministrstvu je general Soddu, šef letalskega generalnega štaba general Fricolo, drž. podtajnik pri ministrskem predsedstvu polkovnik Russo. Poslanec Nanniul je imenovan za podtajnika integralne melioracije, poslanec Lovrassa je komisar za notranje preseljevanje. Dosedanji generalni tajnik fašistične stranke Starace jc postal šef generalnega štaba milice, na njegovo mesto je prišel fašistični general Ettore Muttl i/. Ravene, ki je sodeloval pri akcijah v Španiji in Albaniji. Bivši minister Alfieri je poslank na razpoloženju, Lantini predsednik zavoda za socialno zavarovanje, Goboli-Gigli pa predsednik drž. podjetja za nafto. Med izpremembami v italijanski vladi in vojski ie bilo s posebnim zadovoljstvom sprejeto imenovanje maršala Grazianija za Šefa generalnega štaba. Graziani je bil podkralj Abesinije in je pri osvajanju te kolonije pokazal velike spretnosti v poveljstvu operativne vojske. Od začetka septembra je bil poveljnik južne italijanske vojske. PARIZ, 2. nov. Francoski tisk komentira spremembe v italijanski vladi in vojski zelo obširno. DoČim pa pravijo nekateri listi, da je ta sprememba - v glavnem akt pomlajevanja, naglašajo drugi, da je nasledek evolucije italijanske zunanje in notranje politike v zvezi z voljo po resnični nevtralnosti. 1 retji del tiska pa pravi, da pomenijo ti dogodki dokončen razid osi Rim—Berlin. Italija se je točila od Nemčije, ki se je zvezala z boljševlško Rusijo. Posebno važno je po tem mnenju imenovanje generala Grazianija za šefa generalnega štaba, ker jc znan kot zaupnik krone in nasprotnik sodelovanja z Nemci. BRUSF.LJ, 2. nov. Agencija Belga poroča, da presojajo v nevtralnih državah rekonstrukcijo italijanske vlade kot močnejšo potrditev italijansko nevtralnosti v sedanji vojni. I«tr*na nov'!! VSI NEMŠKI POSLANIKI POKLICANI V BERLIN BERLIN, 2. nov. Vsi nemški poslaniki v evropskih državah so bili poklicani na konferenco v Berlin. Von Papen bo koncem tedna odpotoval v Ankaro. niso posebno znana, zato pa so znana toliko bolj imena tistih, ki so odšli. General Graziani je postal šef glavnega generalnega štaba, general Pariani, ki je s tega mesta odšel, je pa bil vodia italijanske delegacije, ki je sklepala vojaško zvezo Italije z Nemčijo. NEWYORK, 2. nov. Ameriški tisk posveča veliko pozornost spremembam v Italiji in jih komentira soglasno kot trdnejši poudarek Italijanske nevtralnosti in oddaljitve od politike, ki jo vodi Nemčija. Hitler poslej ne more več računati na italijansko pomoč. RIM, 2. novembra. Stefani. V odgovoru na komentarje tujega časništva o pomenu, ki ga pripisuje spremembam v italijanski vladi, zlasti kar zadeva smernice italijanske zunanje politike, objavlja »Messaggero« to-le sporočilo: Da kratko malo prenehajo vse fantazije, je treba še enkrat ponoviti, da se ni nič spremenilo ne glede na os, ne glede na zvezo med Italijo in Nemčijo. Fašizem ima samo eno voljo in samo eno disciplino, ki ima za podlago nteres naroda in čut časti. »Messaggero«, kakor tudi »Popolo di Roma« pa vendarle prinašata na vidnem mestu na prvi strani komentarje svetovnega ti- sk po'-i '-'stični ♦ Govor Molotova in njegov odmev v svetu Postavil se je sicer na stran Nemčije, ni ji pa obljubil ne vojaške ne kakršne koli druge pomoči — Splošna sodba je, da zasledujejo sovjeti samo popolnoma svoje iastne interese LONDON, 2. nov. Na velikem zasedanju sovjetskega vrhovnega sveta, ki se ga je udeležilo blizu 1000 delegatov, je komisar za zunanje zadeve Molotov v svojem ekspozeju o zunanjepolitičnem položaju nag'lasil, da Iščeta Anglija in Francija po prijateljskem sožitju Nemčije z Rusijo še vedno novih izgovorov za nadaljevanje vojne z rajhom. Obnova Poljske v dosedanji obliki sploh ne pride v poštev, zato je absourdno nadaljevati vojno iz tega vzroka. Govorice o ruskih zahtevah do Finske, Švedske in Norveške so nesmiselne. Rusija hoče s Finsko skleniti enak pakt kakor z baltskimi državami. Finska je to rusko željo in predlog zamenjave ozemlja pri Leningradu in v Kareliji odklonila. Prav tako tudi zasedbo nekaterih otokov v Finskem zalivu. Rusija ni nikoli razpravljala o finski neodvisnosti. S Turčijo hoče imeti Rusija medsebojno pomoč v primeru vdora sovražnih ladij v Črno morje. Rusija hoče imeti v mednarodni politiki proste roke. Nadaljevala bo politiko l- .vtralnosti in se nadeja, da bo v naporih za omejitev sedanje vojne uspe-ia. LONDON, 2. nov. Vsi angleški listi komentirajo govor Molotova kot negativen za nemško pričakovanje. »Daily Maji« pravi, da so bile to le besede brez masla in topov. Ruski namen jo izkoriščati položaj v sovjetske namene, ne pa pomagati Nemčiji. Kje so nasledki nem-ško-ruskega pakta, o katerem je Hitler govoril v svojem zadnjem govoru? »Daily Herald« pa pravi, da Rusija ne bo šla v vojno za Hitlerja. LONDON, 3. nov. Reuter. V svojem komentarju govora sovjetskega komisarja Molotova pišejo današnje »Times« na uvodnem mestu med drugim, da je najvažnejši moment v tem govoru izjava, da ostane sovjetska zveza še nadalje nevtralna. List meni, da bo to na gotovi strani povzročilo razočara je. Sicer pa je člamkar mnenja, da ta govor ne bo imel veliko vpliva na nadaljnji razvoj mednarodnega položaja. Članek ugotavlja tudi, da je Molotovljev govor mestoma protisloven. Tako Molotov na dveh mestih svojega govora popolnoma različno tolmači pobude za sovjetsko intervencijo na Poljskem. Na enem mestu, da je Rusija želela napraviti konec tvorbi versajske pogodbe, ki jo je smatrala za nepravično, na drugem mestu pa pravi, da je rdeča armada vkorakala na Poljsko šele tedaj, ko je ta država dejansko že razpadla, in da je storila to v zaščito svojih rojakov. Istotako je Molotov protisloven v svojih obtožbah Anglije, ki ji na enem mestu zameri, da vodi ideološko vojno, na drugem kraju pa ji pripisuje imperialistične zahteve. To dvoje, pravi list, se očividno ne more spraviti v soglasje. WASHINQTON, 2. nov. Ameriški tisk komentira Molotovljev govor kot dokaz, da gre Rusiji le za njene lastne Interese In nikakor ne za kako podpiranje bodisi nemških bodisi angleških in francoskih ciljev. Sovjetska Rusija je s tem potrdila svojo nadaljnjo nevtralnost, in to prav v trenutku, ko so v Berlinu pričakovali in napovedovali, da se bo vojaško pri družila Nemčiji. Glede napada na ukinitev nevtralnostnega zakona v USA pa pravijo listi, da je ta napad le še okrepil Rooseveltov položaj. MOSKVA, 2. okt. Reuter. Ameriški krogi so nezadovoljni zaradi napada Molotova na Roosevelta. Primerjanje sov-jetsko-finskih odnošajev z USA na eni ter Kubo in Filipini na drugi strani je zgrešeno. KODANJ, 2. okt. Danski list »Ber-Imgske Tidendc« piše k govoru Molotova: Molotov ni obljubil Nemčiji nobene vojaške pomoči. To je najvažnejše. BERLIN, 2. nov. DNB. Nemška diplo-matsko-politična korespondenca piše o govoru Molotova, da je na mojstrski način osvetlil evropske razmere. Nemčija in Sovjetska unija sta odločeni izgraditi svoje prijateljske odnošaje vsestransko. V njunem skupnem interesu je, da naj bo drugi pogodbenik močan in da imej vsak izmed njiju na svojem prostoru urejene razmere in dano priložnost, na svoi na čin držati jih v redu. če Anglija in Francija danes gledata na ta razvoj z nevšečnostjo in razočaranjem, je to z ozirom na sedanje razmere več ali manj razumljivo. Toda za ves način pojmovanja obeh teh sil je značilno, da podtikata Nemčiji neko razočaranje zaradi tega, ker se Molotov ni izjavil v tem smislu, da želi nadaljevati politiko nevtralnosti in da noče doprinašati k nadaljnjemu podpihovanju vojne. Toda ravno na to razočaranje sta naleteli zahodni sili v sovjetski Rusiji. Izjave ljudskega komisarja Molotova, zlasti teste, ki se nanašajo na Črno morje, dokazujejo, da je mirovna politika, ki jo ima pred očmi Sovjetska unija, po potrebi tudi odločna in ne bo dopustila, da bi se enostavno prešlo preko njenih interesov in njenih prijateljev. BERLIN, 2. nov. DNB. Listi naglašajo, da je Molotov postavil jasno tezo Rusije, ki naj bo opomin zahodnim demokracijam, posebno še onim zakulisnim hujskačem, ki hočejo vojno za obnovo Versaillesa. V sedanji vojni je možnost svetovnega pretresa, ki bi do temeljev izpremenil sedanje ravnotežje, dejstvo, ki zanima vse narode. Stalna nevarnost, ki grozi malim narodom ob velikih in bogatih, mora izginiti. Domači zaoiski Dr. Krnjevič pri namestniku V torek dopoldne je S general11'. HSS, ki je bil dolgo časa v Finska se ne bo uklonila HELSINKI, 2. nov. Govor Molotova je bil sprejet tu z začudenjem, ker je pomenil prekršitev dogovora, da se o pogajanjih med Finsko in Sovjetsko unijo ne bo govorilo, dokler ne bodo končana. Finska delegacija, ki je bila na potu v Moskvo že v Viipuriju, je bila poklicana nazaj po nove instrukcije, katere je pa takoj prejela in nadaljevala potovanje. Finski zunanji minister Erkko je pa odgovoril Molotovu po radiu in dejal:, Finska je pripravljena na velike koncesije, vendar obstajajo tudi za male države meje, preko katerih ne morejo in ne smejo. Molotov obtožuje javno Finsko, ne da bi bila prej sploh zaslišana. Finski pakti z Rusijo so še vedno v veljavi, kakšna pa naj bo potem veljavnost novih, če se niti stari več ne spoštujejo. LONDON, 2. n ca'. Finska delegacija je odpotovala v Moskvo s podrobnimi predlogi vlade, ki določajo točno mejo popuščanja. Finci so mnenja, da s temi pred- logi lahko zadoste Rusom. V vladnih krogih naglašajo solidarnost parlamenta in odločnost, odkloniti ruski predlog o medsebojni pomoči in oporiščih v finskih vodah. Ker je predsednik Roosevelt izrazil željo, da bi bil točno obveščen o poteku finsko-ruskih pogajanj, je odpotoval v Moskvo tudi adjutant predsednika republike polkovnik Paasonen, ki bo stopil v stik z ameriškim poslanikom v Moskvi, da bi ta v primeru kritičnega stanja pogajanj posredoval za Fince. RIM, 2. nov. Milanski »Corrierc della Sera« pravi, da zahtevajo Rusi korekturo meje severnovzhodno od Leningrada, ki je oddaljena le 40 kilometrov od mesta. Meja naj bi se odmaknila še za 30 kilometrov, tako da bi bila Kronstadt in Leningrad zavarovana proti vnanjim napadom. Finoi te predloge odklanjajo z zagovorom, da niso imeli nikoli napadalnih namenov do Rusije. Odgoditev japonsko-angleških pogajanj TOKIO, 2. nov. List »Kukumin« piše, da je japonska vlada sklenila odgoditi nadaljevanje pogajanj z Veliko Britanijo in Zedinjenimi državami Severne Amerike. Odgoditev se je izvršila zaradi tega, ker še ni ustanovljena osrednja vlada v zasedeni Kitajski in zaradi nejasnega položaja, ki ga ustvarja vojna v Evropi. Velika pri ieleznlika nesreča Beljaku PREVALJE, 2. nov. Od potnikov, ki prihajajo s Koroške, smo izvedeli, da sta v bližini Beljaka trčila šolski in tovorni vlak. štiri osebe «o bile pri priči mrtve, 20 pa je bilo teže in 30 laže ranjenih. To je že tretja ali četrta ne8reča, ki se je zgodila v razdobju enega meseca. Obla-stva so uvedla strogo preiskavo. PRVI LZID VOLITEV V ŠVICI BERN, 2. nov. Havas. Po večernih poročilih o volitvah v Švici je ostalo stanje med strankami v 10 izmed 24 kantonov skoro neizpremenjeno. Komunisti so izgubili dve mesti v Baslu in Curihu. ZANIMIVA POTOPITEV NEMŠKE LADJE NEWYORK, 2. novembra. Havas. Nem ška cisternska ladja »Friedrich«, ki se je skušala skriti pred angleškimi vojnimi ladjami pod masko nevtralne ladje, je bila potopljena od angleške križarke »Di-space«. Dopisnik »Newyork Timesa« poroča iz Paname podrobnosti o tem. Angleška križarka je 24. oktobra srečala ladjo »Friedrich ' v Karibijskeni morju. Ladja jc plula brez luči. Kapitan križarke je vprašal kapitana na »Friedrichu«, zakaj vozi prez luči. Nemec je odgovoril, dia so svetilke pokvarjene. Tedaj je angleška križarka pozvala ladjo, naj so ustavi, toda ta sc ni pokorila. Kapitan je izjavil, da stroj ne deluje. Na ponovni ukaz pa se je ladja ustavila. Nekaj mož z angleške križarke je prešlo na nemško ladjo, kjer so našli posadko kakih 40 mož, ki so se zbrali okoli rešilnih čolnov, Angleški mornarji so jih pozvali, naj se odstranijo od čolnov, a Nemci tega niso hoteli storiti. Nato sc jc prikazal nemški kapitan in povedal angleškemu častniku, da je v ladjo že spuščena voda in da se bo kmalu potopila. Tedaj so Angleži zapustili ladjo, a tudi nemška posadka je šla v rešilne čolne. Ladja »Friedrich« se je potopila s 40 tisoč sodi petroleja, ki ga je naložila v Tampicu. List pristavlja, da je njeno posadko vzela angleška križarka na krov, potem pa so jo internirali na Jamaiki. ROOSEVELTOV ODGOVOR RUSIJI WASHINGTON, 2. nov. Havas. Bela hiša objavlja pismo, ki ga je Kalinin, predsednik vrhovnega sveta sovjetskih republik poslal dne 16. aprila 1937 predsedniku USA Rooseveltu, v katerem mu čestita na poslanici, ki jo je poslal Roosevelt Hitlerju in Mussoliniju dne 14. aprila 1937. To predstavlja edini uradni odgovor, ki ga želi predsednik Roosevelt zdaj objaviti povodom kritike Molotova v zvezi z intervencijo v korist miru med sovjetsko Rusijo in Finsko. AMERIKA IN SOVJETSKA RUSIJA WASHIGNTON, 2. nov. Demokratski poslanec Mc Cormick je v debati o sprejemu izprememb nevtralnostnega zakona v poslanski zbornici zahteval, da se takoj odpokliče ameriški veleposlanik v Moskvi, ki ne zastopa pravilno ameriških interesov v Rusiji. Mc Cormickov govor jc bil sprejet z velikim odobravanjem. obiskal predsednika vlade in ministra pravde dr. Lazo Ob 11. dopoldne ga je sprejei ■ mestnik Pavle v avdienci. ^ve , dr. Krnievič z dr. Mačkoni vnw» Cvetkovič proti raid'ra^, Predsednik vlade Cvetkovič drugim dal novinarjem sleditW-»Vodstva nekaterih opozicion*^ pin so dajala v minulih dneh £ praksah anonimne izjave, ki odgovarjajo osnovnim princ kracije. Pri tem se sklicujejo na ^ Smatram za dolžnost izjavih* ^ vsem političnim skupinam mozLJ likor je od vlade' odvisno, iti * i k S i % * k* * polnoma svobodno svoje t®51! j| de najvažnejšega notranjega P g sporazuma med Srbi in Hrva_ ^ skupjna je to svobodno st0I?\? j so prinesli njih izjave v celo izjave sem po svoji dolžno5ti 18. minulega meseca. Z na1 dišča je bilo to vprašanje javnost je slišala eno kakor a*» / Za tprn so se pa začele pojavi ništvih razne anonimne izjave Pj^| vodstva te ali one stranke, štvoni, ki so mi tč izjave dal na razpolago, da ona san1^: jajo, kakor to veleva interes c® ga tiska s pripombo, da je P< ^ obe strani dali svoje pogled^ ^ f dovršena. Zato ni bilo glc ^ M nikakili cenzur, ostale so stv štev. Vse anonimne izjave P4 ^ ■ jo neokusno polemiko teIM* -h* strogost cenzure in prizadevaj £ da sc glas javnosti pos.-r ^ Obžalujem, da se prizadevati! ^ svobodno politično življenje rn + šnimi anonim. pamfleti. Svobo^ meni anarhije, svobodno niti malo ni v soglasnosti z ^ M & ............. ... w Vg izjavami. Na ta način sc rust • ^ kar jc zdravo, solidno iti V I\cLI J L- r^UI uVvj M/IlUllv i vede k boljšim dnem m Pop? * bodnemu političnemu življenj ^ Dr. Budisavljevič pri Predsednik Samostojne -mL stranke minister dr. Srgjan \r vič je včeraj obiskal predse^^i5 VIW VLClflJ »--- p . kratske stranke g. Ljubo v ^ z njim poldrugo uro ostal z njim poldrugo u-iv , Živahno delovanje SO ^ , vrba* Pod vodstvom bivšega P^5 ^ ^ Kecmanoviča je bila v 4 ferenca delegatov SDS za ) j jino. Ministru dr. Budisav .jj ^ poslanih več predlogo^’ delegati sklenili, da cijo stranke v mešanih sr NEMIRI V VILNI KAUNAS, 2. nov. DNB. V Vilni je bil v sredo velik pretep med poljskimi in židovskimi omladinci. Policija je končno na pravila red in izvršila številne aretacije. POGAJANJA V INDIJI SIMLA, 2. nov. Podkralj jc sprejel Gandhija in voditelja muslimanov. ANGLEŠKO-RUSKA POGAJANJA LONDON, 2. nov. Angleško-ruska trgovinska pogajanja se bodo ta teden nadaljevala. SMRT ITALIJANSKEGA ARHITEKTA RIM, 2. nov. Stefani. V 86. letu jc preminil arhitekt Oktavian Koch, brat inženirja Gaetana, ki je preminil pred leti. Bil je tvorec najlepših italijanskih palač na kraju 19. stoletja. krajih vrbaskc banovine. jg j Za »obod. Na konferenci vojvodin5 ^ j^j £ Na Komerenci . r aza 11 je minister pravde dr-■ ',Q S med drugim dejal, da ■ IIiale stili politiko cepljenj v ' Radikali naj se zedinij® ega rili za osvoboditev nezdravih prilik. »U^r. . - * ^ * rodne svobode in delal ,a tod lami, da se svoboda n j či,« 'je poudaril min*5* ' »Zaupanje v se mora vrn . Ob priliki zadrri* »Zagrebačkem .-vice- srx j m«1 *• t0v Ive lif/. % v »Zagrebačkem “"‘“...vice- ™ Sol, da nima nihče P ^jgč4; 0. zato so tu neodvisn moobrambe poeditm^,^. tPSm proti ekscesom ie u/ državni oblasti vsaK v državne oblasti se le ^ $ red se morata <>i,ranri,jou1 dokazali našim tiv1iirO sposobni s konten ^ čevati o svoji uso p i uva milijon- ;.rii er, Ban tšubašič jc ^^ / lUona din vini Hrvatski. ^ .grešajo. JL£ariboru Sne 2. XI. 1939. *V e č e r n 18< Človekoljubno delo proti zavratni morilki .} Slov Vzorna bilanca protituberkuloznega dispanzerja v Ptuju 'Ven'ji je dosedaj ustanovljenih j Ko se ustavi pred hišo drdranje avto-B^Panzerjev, ki vrše zelo pomembno mobila, se vsi zganejo. Prispel je šef di-a nni... . dr Boleslav Okolo-Kulak, ki ' a polju ljudskega zdravja. Dispan-wSo st3lno na straži pred najbolj za-i(jjoin sovražnikom človeštva — pred ■p Skrbno iščejo med najširšimi C 0ne nesrečnike, ki se jih je lotila %(,Vr^na morilka. Revnejšim dajejo za- k {fravi'a. pa tudi življenske potreb-L. I bolnitn .. l „ pa pošiljajo tudi v bolni- sltiii .'n ztlravilišča. Zaščitne sestre obi-prizadete družine itd. !itfi vp i.h Prptituberkuloznih trdnjav je %et t ^JU' Ptuiski dispanzer, ki deluje ,. 'e*°’ straži na obsežnem podro-fli-d j 'ma oko'' 80.000 prebivalcev. Pre'° 0’- 0c3kar i£ dobil svoje prostore lotJ. Se j‘e nahajal v bolnišnici — v ^ l.hiši na koncu Ljutomerske ceste ‘kih e Vr^e ordtnaeije ob torkih in £d 13. ure dalje, ob sobotah pa f0xH- ure dopoldne za preiskavo tf0[)ln- skc mladine. ddzvoni poldne, že se prične ča-s pacienti. Prihajajo stari k Ptm 2 dežele in iz mesta. Zdravniki okolice jih pošiljajo na pre-M!oif •a Vrazih prvencev se bere nemir-SPlka oaskrbljenost- Samemu sebi sp ljU3'ej° 'n 3'k je strah more-dolgotrajnega zdravljenja. Stari io * dispanzerja so mirni. Premo-:Zt vrsto težav in z žilavo voljo le!0 skorajšnjega ozdravljenja. spanzerja se vozi sem iz 11 km odaljenega zdravilišča Vurberka pri Ptuju. Prično se ordinacije. Najprej so običajno na vrsti stari znanci, ki dobivajo zrak ali pa injekcije. četudi je čakalnica polna, si primarij za vsiakega prvenca odmeri dosti ča sa, da ga vsega pretrka in presveti z rent genom. Nihče mu ne more uiti skozi roke, ki ima količkaj sumljivih znakov. — Bolnim daje navodila in jih bodri. Zdravi pa se srečno poslavljajo, saj so bili temeljito pregledani, časih trajajo ordinacije do mraka. Veliki pomen ptujskega dispanzerja dokazujejo številni pregledi, ki postopoma naraščajo. Letos je bilo pregledanih že preko 860. V obsežnem ptujskem okraju, ki ima agraren in pasiven značaj, so plodna tla za tuberkulozo. Oddalnejši kraji iz Ptuja, zlasti Haloze, kjer je brez dvoma še mnogo neodkritih gnezd te zavratne bolezni, so še malo raziskani. — Ptujski dispanzer se zaveda, da ima pred sabo še težke naloge, medtem pa mu vedno občutneje onemogoča razmah pomanjkanja sredstev, šef dispanzerja dr. Okolo-Kulak sam maši vrzeli. Sam je priskrbel mnogo instrumentov in opremo za dispanzer. S prošnjami dobavlja zdravila zastonj. Izrabi vsako priliko, da podčrta pomembnost dispanzerja. Naša javnost premalo pripoznava nesebično delo dispanzerjev in državni organi bi se morali vsekakor bolj zavzeti za pospešeno delo dispanzerjev. Glasbena Matica v Celiu Celjska Glasbena Matica je letos zaključila 20 ■ let svojega obstoja-. Na občnem zboru je predsednik g. dr. Milan-Orožen podčrtal, da je zavod na odlični višini. To, je zasluga ravnatelja g. Karla Sancina in ostalih učnih moči. Zavod obiskuje 150 gojencev in gojenk. GM je bila v preteklem letu deležna državne, banovinske in podpore mestne občine. Vprašanje primernih učnih prostorov še vedno ni rešeno. Mladinsko petje se zaradi pomanjkanja prostorov goji v mestni ljudski šoli. GM je lani sodelovala pri raznih proslavah in organizirala več koncertov. Minulega leta 28. decembra sta dunajski in graški radio prenašala Karla Sancinovo »Celjsko suito« v orkestralni izvedbi. V prete klem šolskem letu je imela GM 118 tisoč 815.50 din dogodkov in 118.371.25 din izdatkov. Pri volitvah je bil soglasno izvoljen dosedanji odbor. Samomor občinskega sluge C e lij e, 2. nov. Včeraj popoldne se je v svojem stanovanju na Bregu 12 pri Celju v, glavo ustrelil 42-Ietni občinski sluga celjske mestne občine Ferdinand Čuden. Domači so bili takrat na pokopališču in je bila doma samo njegova sestra. Čuden je napisal dvoje poslovilnih pisem. V pismu na svoje otroke jih prosi, naj bodo ubogljivi. Navaja tudi neko nesrečo, ki se mu je pripetila preteklo leto pri opravljanju službe in ki je kljub pričakovanju ni mogel urediti. Drugo 'poslovilno pismo pa je naslovil na celjskega magistratnega direktorja dr. Šubica. Ko je sestra našla Čudna, je bil še pri življenju. Poklicani reševalci so obupanca takoj prepeljali v bolnišnico, vendar pa je že med potjo izdihnil. Čuden je že nekaj časa bolehal na tuberkulozi, kar bo tudi poleg'omenjene nesreče vzrok samomora. Tihotapljenje delavcev iz tujine MS* Pomlad in poletje je ob naši !fej J? napredoval posel s tihotaplje-fchslin! fondi čez mejo, ki so si že-toNn s Dri raznovrstnem kmetskem delu. Res se je mnogim d° dela, a slabše je bilo Dfejjjj kom, ker niso bili pogodbeno 0 W^razumno z našo državo, ter *K>voljenia prekoračili mejo. Z .šs ,,1 «a ta dejstva so se zlasti zadnji mtr vojnega razmerja za te v zamejstvu zelo spreme- nile, da mnogim ni mogoče več vzdTŽati. Ti ljudje se sedaj tihotapijo domov, a mnogo jih pride v roke našim obmejnim varnostnim organom in bodo sedaj prejeli za nezakonito nedovoljeno prekoračenje meje zasluženo kazen. Mnogo v zamejstvu se nahajajočih se delavcev, ki so enako pobegnili brez dovoljenja, se oismeno obrača na svojce, da bi se radi vrnili domov, pa se bojijo kazni, ki bi iib zadela. Viničarji pred zimo Vlad Je Petje jesenskih klopotcev .ih a 0 ie otožno 'ozračje po hri-ttjtla ltV£arskih naseljih. Ustavila so Ati kmetih in viničar je na «0 f^eljenih ogonih ali gredah jo° it^i PDdelal. Mnoge družine ne j ® Potrebnega živeža niti do ^VtttiČ življenjski položaj krnet- ,rt/Wjh družin se zelo loči od JfjMu vEnotna se uredba o viničar-tem pogledu ne more ure-ga razmerja med dve-Kmetski viničar je na ^stran l° c3e*° v mnogih primerih v^riie 'sko vezan. Odslužiti mora 0 vlfeti aii okopavin, ako hoče obde] zhio. Kmetov vinograd -0 v Vm°Vati za Prosto stanovanje in h .'n Po<;c0ljraclu’ skrbeti za svoje sa-■r' Vsa,vp t£r odsluževati pri kme- 9az.a(j večjem delu. Ko pride zi- nhna potrebnega živeža, _S ,l P|,lekije fe' '"‘L:;;::y.» obleke in kuriva. V boljših razmerah so gosposki viničarji, ki se po večini pečajo izključno z vinogradniškim delom in jim njih gmotni položaj omogoča, da se v borbi za svoje 'pravice združujejo v organizaciji. Vendar pa moramo priznati, da tudi položaj teh v primeri z malimi posestniki ni rožnat. Viničarsko vprašanje potrebuje do--končne rešitve, tako da bo viničarju omogočeno doštojnejše življenje. -Mi. o Oktobra in novembra smo oziroma bomo uvozili iz Italije 420 vagonov neoluščene-ga riža. Naše luščilnice bodo v kratkem zopet pričele obratovati. o Dom za upokojence je blagoslovil v Ljubljani škof dr. Rožman. V krasni novi stavbi je moderna kuhinja, v kateri bodo kuhali za 500 oseb, ki jih preživljajo v zavetišču. o Električna zadruga v šiški je imela te dni občni zbor, na katerem so glasovali za, oziroma proti likvidaciji. Do potrebne tričetrtinske večine za likvidacijo je manjkalo 25 glasov. Komisar je občni zbor predčasno zaključil. o Prešernovo rojstno hišo na Vrbi je prevzela banovina in postavila za oskrbnika Prešernovega pranečaka mizarja Jožeta Vovka. o V likvidaciji je tvornica Kava Hag d. d. v Zagrebu. Za likvidatorja je imenovan Zlatko Došek, prokurist Jugoslovanske združene banke. o Pri ljubljanski Borzi je borzni svet imenoval za novega blagovnega senzala (za žito, mlevske izdelke in deželne pridelke) trgovskega prokurista Vinka Bertonclja iz Domžal, za novega senzala za devize, valute in vrednostne papirje pa Velka Oražma, upokojenega bančnega prokurista iz Ribnice na Dolenjskem. o Ljubljanski „Merkur“ je imel le dni sestanek. Člani so bili odločno proti razmejitvi Merkurja. V tem smislu je bila sprejela ludi obširna resolucija. c Vsa Irl celjska pokopališča so bila včeraj kljub mrkemu vremenu močno obiskana. Vse je hitelo, da okrasi in razsvetli grobove svojih dragih. Na okoliškem in mestnem pokopališču so peli popoldne žalostinke združeni celjski moški pevski zbori, na bolniškem pokopališču m na vojaškem oddelku mestnega pokopališča pa pevski odsek Gasilske čete Gaberje, Na vojaškem pokopališču je popoldne zaigrala vojaška godba žalostinke, vojaštvo pa'je nato oddalo tri častne salve.' Društvo Rdeči križ je zbiralo prispevke na mestnem, Vincencijeva konferenca tja na okoliškem pokopaliču. Mestna občuja je okrasila in razsvetlila vojaške grobove, Ob- 8. zjutraj je bila v farni cerkvi spo(-minska maša za padlimi* koroškimi božici, nato pa pred spomenikom v vojašnici kralja Petra spominska svečanost, katere se je udeležila legija koroških borcffv v Gelju in mnogo občinstva. c Vodovod bodo gradili v Lipi-pri Frankolovem. Za dela je že odobren kredit. c Poročali smo, da bo mestna občina celjska najela 4,000.000 din posojila & zaščito prebivalstva pred napadi iz zraka m sicer pri Priv. agrarni banki. Točno je, da je mestni svet pooblastil župana, da najame posojilo kjer koli pod najugodnejšimi pogoji. c Plemenski sejem v Sl. Juriju pri Celju je zaradi zopetnega pojava slinavke in parkljevke odložen od 3. novembra na nedoločen čas. c Celjska strelska družina ima v nedeljo '. L m. na strelišču v Pečovniku svoje ^ektribi10 Poročali tl ha.1 Mom l ,clJl Murskega polja v?f-ili lihjeir, ')j n so ^ postavljeni, *' bitih ^avnpu 0?; Zaposlenih ie več H^ev' .Do prvega vasi se za davico. Otroci ne smejo v šolo. Petrolej in tobak bosfa cenejša Po izjavi ktž. Nikole Bešliča namerava vlada v najkrajšem času znižati cene petroleju in tobačnim izdelkom. Predrugačena bo uredba o kmetskih dolgovih, da bo čimbolj v pomoč kmetskemu prebivalstvu. Regulirano bo vprašanje agrarne reforme in preusmeritev domače industrije, da se bo naša industrija čimbolj osamosvojila od tujine. Izšla bo še vrsta uredb, ki bi naj dvignile življenjski standard malega človeka hud enci Zaposlenih je več decembi’a žc .svetilu s falskim 'Mi,1 **h5Va pa Gor- Hadsmia- jMUi.1 .vr«6aj°, posamič in hi K- nuh Nemčije. » Veni«. Gko dobra, kakor 0(jLn'i?hi 1 uci^a «’ahm'sk£ga- Lani nJc. n,,d 2 vagonu so so vino-sladkorja Nedelji je poiz-nekaj r !>iaii Ncdi Sni- ,. 'ogo ljudi je . 1 p« ifc^ali*1'!,0 luLov Ljudje so gobe \ letS *■vendar se pritožujejo, 0 fvr i F* letina silne slaba, “ho. I*‘ in ljudje bnš vsled Celie c Vlom. V eni zadnjih noči je bilo vlomljeno v. trgovino Terezije Kolar v Grelu. Storilci so odnesli raznega blaga za okrog 3000 dinarjev, Ukradli so poleg tega tudi kolo. c Nesreča. 71Ictni dninar Stefan Faza-rinc iz Trnovelj je doma padel in si pri padcu zlomil več reber. Zdravi se v bolnišnici. c Neki tovorni avtomobil je treščil le dni v jablan ob cesti Colje—Petrovče. 30 cm debelo deblo se je prelomilo in podrlo. Druge nesreče, razen materialne škode, ni bilo. c Roparski napad. <12 letnega raznašolca kruha Aniona Muršeca so pri Rogatcu, ko še je vračal domu, na cesti napadli trije moški, ga pobili na tla in ga težko poškodovali. Vzeli so mu 3000 din gotovine. Težko poškodovanega Muršeca so prepeljali v celjsko bolnišnico. letošnje zaključno nagradno streljanje — Vsaki četrtek se vrši od 20. dalje v lvo-tclu •■Union" nagradno sobno streljanje* o Uradni dan Zbornice za trgovino« obrt in industrijo v Ljubljani za Celje m okolico se vrši v torek 7. novembra od g. db 12. predpoldne v posvetovalnici Združenla trgovcev za mesto Celje, Razlagova iil.s8 pritličje, levo. c Mestno gledališče. 10. t .m. gostujejo Mariborčani z opereto „Navihanka“. c Vaditeljski zbor naraščaja Sokola je imel te dni svoj občni zbor, na katerem je podal obračun o delovanju zbora in o svojem tehničnem delu. Iz poročil je bil razviden lep napredek, ki ga kaže društvo, tu je bilo pred par leti ustanovljeno v delavskem centim našeiga mesta. c Slinavka In parkljevka se je pojavila v Zavodni pri Celju. Mestna občina je izdala vse zaščitne ukrepe, da se bolezen zatre. Obširen tozadevni razglas je nabit na oglasnih deskah mestnega poglavarstva. c Statistika umrlih. V mesecu oktobru je umrlo v Celju 38 oseb, 12 v mestu, 26 v javni bolnišnici. c Družba kolesarskih tatov se je noiavila v Celju. Zadnje dni je bilo ukradenih na razmh mestih več koles. Policija tatove Z&SICutljC. Ne pošiljajte živil v tujino! Devizno ravnateljstvo je prepovedalo po-sl.ljaiije poštnih pošiljk, ki vsebujejo ži-vila, in sicer kavo, čaj, kakao, poper in ostaje začimbe, čokolado, riž, milo, voi-nene m bombažne stvari, tkanine, platno, svilene tkanine, usnjene izdelke itd. Uspešno delo sokolskih legij v Celju V ponedeljek zvečer je bil v veliki dvorani Narodnega doina v Celju občni zbor Sokola-maticc. Starešina dr. Milko Hrašovec je. v svojem uvodnem govoru pozdravil vse navzoče in tudi zastopnike sokolstvu naklonjenega tiska. Spominjal se je orjili, ki so delali v celjskem Sokolskem društvu, ki je svojo nalogo vedno v polni meri Izvršilo. V vznešenih besedah se je spomnil tudi prvega sokolskega starešine NJ. Vel. kralja Petra II., kateremu je zbor zaklical trikratni Zdravo! Spominjal se je Sokolstva v Češkoslovaški in Poljski ter v banovini Hrvatski, ki danes preživlja težke čase, dalje v minulem letu umrlih članov. Zahvalil se je vsem, ki so v pomladanskem času vršili v Celju in okolkri obrambno delo, s katerim le bilo marsikatero izzivanje tujih elementov preprečeno. Društvo je sodelovalo na raz rtih zletih svojega okrožja in tudi na zletu v Sofiji je bilo močno zastopano. Načelnik društva Grilec je zasedel na tekmah v Parizu drugo, v Varšali pa prvo mesto. Sledila so nato poročila društvenih funkcionarjev, iz katerih je bilo razvidno krepko delovanje društva v minulem poslovnem letu. Društvo je bilo deležno podpore mestne občine, Celjske posojil- nice, večjo podporo je naklonil tudi vi, sv. E. Lilek. Banovinske podpore društvo ni dobilo, dasdravno bi bilo k temu v polni meri upravičeno. Društvo bo prihodnje leto proslavilo svojo 50-letni-oo. Po poročilih funkcionarjev je občni zbor pozdravil zastopnik Sokolske Župe Celje, podstarešina Cepin Franjo. Pri volitvah sta bili predloženi dve listi, ena z načelnikom Burjo, druga z načelnikom Grilcem. Zmagala je lista z načelnikom Grilcem. Za starešino društva je bil zopet izvoljen dr. Milko Hrašovec. Po končanih slučajnostih je bil občni zbor zaključen. Nart bor Ob tihem spominu na vse rajne Včerajšnje klavrno vreme je bilo docela v skladu s pomenom praznika Vseh svetih. V meglenem ozračju so se prepletali zvoki desetine mariborskih zvonov, ki so obujali spomin na naše rajne. Od časa do časa je lahno rosilo, kakor da bi še nebo žalovalo. V mestu je bilo od jutra do poznega večera zelo živahno. Vsi viaki so bili do Maribora dobro zasedeni in pripeljali so na stotine ljudi, ki so obiskali grobove svojih dragih na mariborskih pokopališčih. Ves dan je bilo na Pobreški cesti velemestno vrvenje. Morje ljudi se je stekalo proti pokopališčem, popoldne pa se je vila po Pobreški cesti procesija, ki se do poznega večera ni pretrgala. Eni so šli na pokopališča, drugi so se vračali. Med to pisano ljudsko množico pa so se od časa do časa oglašale sirene številnih mestnih avtobusov, ki šo komaj obvladali velik naval obiskovalcev grobov. Avtobusni promet je 'stavil v službo ves svoj vozni park in avto- Mariborska pokopališča so bila včeraj (rila v spomin pokojnega narodnega bor-spremenjena v cvetoče vrtove. Malo je' ca novinarja gg. Dolar in Pirc. Njegov bilo grobov, ki bi jih ne krasilo jesensko grob so‘okrasili z lepimi venci, cvetje in na katerih ne bi brlele svečke.) Najbolj živahno je bilo na pokopališčih Za zapuščene grobove so se pobrigali popoldne. Po cerkvenih obredih, ki so šolski otroci in razne organizacije, tako, jih opravile vse tri župnije na svojih poda so pokopališča nudila res lepo sliko.! kopališčih, so narodne Organizacije po-Na grobovih so ljudje obujali spomine j častile spomin zaslužnih Mariborčanov dragih pokojnikov in jih ponovno objokovali. Ponekod so bili prizori vprav pretresljivi. Dopoldne so se mariborski novinarji poklonili spominu svojega velikega predhodnika dr: Tomšiča, ki počiva na starem mestnem pokopališču. Intimni pie-tetni svečanosti so prisostvovali tudi nekateri zavedni narodni borci, ki znajo ceniti delo pokojnega slovenskega novinarja, ki je zoral narodno ledino v Mariboru. Maistrovi borci so počastili, spomin generala Maistra in se poklonili na njegovem grobu. Koroški borci pa so se skupno z Maistrovimi pred spomenikom v vojašnici vojvode Mišiča spominjali busi so vsakih par minut prevažali ljudi I padlih koroških junakov. na pokopališča. Vsi vozovi so bili nabito polni in je moral celo stražnik delati red pri vstopanju. Takšnega navala že dolgo ne pomnijo. Veliki avtobusni promet gre v pretežni meri na račun izredno hladnega vremena. Računajo, da se je peljalo z avtobusom na pokopališča nad 10.000 lju i;. Promet je bil brezhiben in kljub gneči na cesti ni prišlo do nobene prometne nesreče, kar je pripisati pazljivosti' šoferjev in discipliniranosti pasantov na cesti. Na Tomšičevem grobu sta spregovo- in v svetovni vojni padlih voj?vov. ki počivajo na tukajšnjih pokopališčih. Pevski zbor »Jadran-Nanos« je odpel več ža1ostink, kar je napravilo na vse globok vtis, Pred pobreškimi pokopališči se je razvil včeraj: pravcati sejem s številnimi stojnicami, kier so prodajali sveče;, cvetje, leceta in razne jestvine. Odb^a^e pa so stojnice s hazardnimi iacramv ki pač ne spadajo pred pokopališče na 'hn, ki ie posvečen spominu umrlih. Žensko društvo., je priredbo nabi-ra!no nabirajo akcijo za revno deco. Obiskovalci grobov tega m So od biiaii. ‘“j Proti večeru je bil va ftrbreška ooko-t>alršea veličasten Pogled, ko je na njih brlelo morje svečk..;-. • — . m Ljudska ualveras v Studenci P-jj. danes zvečer ob 19. uri prcdav®)',®. Modica „Plinska vojna1. r m Licitacijo. Dne ,4, decetnbrsj^ .upravi delavnice drž. železnic 'T » licitacija za prodajo 90 kub. metro\ vih trupcev. ' tu. m Narodno obrambni tečaj mariborska Prosvetna zveza la Tečaj bo trajal ves dan- , m Umrla sta 75 letna železničarje^ va Antonija Polak in 54 lebu P Ivan Sedivi. . . m Smrtno se je ponesrečil Pn Jgj ceste pri ceršaš’ i tovarni 70. Friderik Jager. Pri podiranju a> drevo padlo na- starčka in ga U J ra Vinska po^iava. Te dni Je sestnik od Sv. Ane v Slov. nekemu vinskemu trgovcu v MariD°ia£j Trg v znamen*u Martinove gosi Bližamo se Martinovi nedelji, kar se pozna tudi na mariborskem trgu, kjer je sedaj sezona • gosi, puranov in rac na višku. Sploh je na trgu vedno več perutnine. Na zadnji tržni dan so kmetice pripe-ljale na trg 10S4 piščancev, 274 kokoši 54 puranov, 32 rac, 13 gosi in 40 zajcev. Piščance prodajajo po. 22 do 65 din par, kokoši so po 20 do 30 din, gosi 38 do 48 din, purani 35 do 65 din, race 14 do 18 din, zajci pa po 5 do 30 din. Kupčije so precej dobre in se gospodinje pridno zalagajo s perutnino. Obramba pred zračnimi napadi V nedeljo dopoldne je bila v gostilni Papež na Pobrežju ustanovna seja odbora za obrambo pred zračnimi napadi. Sestanek ie vodi! pobreški župan gosp. Karl Stržina, ki je orisal pomen organizirane obrambe pred napadi iz zraka. Ker je pobreška občina sestavljena iz več katastralnih občin, so glavni odbor razdelili na tri pododbore: pobreškega, tezenskega in brezjan&ko-dogoškega. Pobreškemu pododboru predseduje župan Stržina. V tezenskem odboru je predsednik Alojz Kovačič, pododboru za kraje Brezje, Dogoše in Zrkovce pa predseduje posestnik Jurij Maher, Petrovič Simon, predsednik RK Skerbič Maks, mizarski mojster Ribič Franc, poveljnik gasilske čete Zrkovci Gašparič Maks, načelnik gasilske čete Brezje Auer Franc in načelnik gasilske čete Dogoše Tkalčič Silvester. Novi odbori bodo proučevali vsa navodila okrajnega načelstva, pregledali bodo vse stavbe na teritoriju velike pobreške občine in odredili, kateri hišni posestniki morajo urediti lastna zakloni- Mati zadušila otroka To je vedno težka stvar za mater: stati taiko pred sodniki in se zagovarjati zaradi smrti svojega otroka, ki bi ga naj bila sama polegla ali celo zadušila. Te stvari človek ne more nikoli kratko-malo obsoditi, pa naj se je zgodilo tako ali tako; eno je gotovo: če je tudi mati otroka kolikor toliko zavetno zadušila težke prilike so morale biti vmes, ki so jo do tega pripravile. Ivana F. iz Malečnika je imela dva otroka: prva hčerka je bila stara 7 let, druga, Marija, pa je imel dve in pol leta. Življenje v koči je bilo težko, obtožnica ve tudi povedati, da je Ivana rada popivala, Postelji so imeli samo dve v koči, pa sta morala otroka spati zraven staršev. Usodno noč je legla Ivana k svojemu dve m pol leta staremu otroku kakor vedno. Ponoči se je otrok prebudil. Ivana pravi, da je vstala in mu dala piti. Nato se je otrok še kar naprej jokal. Ivana ie bila trudna, zdelana od celodnevnega dela. V na pol snu je pritisnila otroka k sebi, da bi se pogrel in da ne bi kričal. Otrok je resda prenehal kričati, zaspala pa je tudi Ivana. Ko se je zjutraj prebudila, pa je videla, da j« otrok zadušen. Zadeva je prišla pred sodišče. Ivana šča v primeru zračnih napadov. Odslej pobreška občina ne bo dajala gradbenih dovoljenj za enonadstropne hiše, če na-črii ne bodo predvidevali tudi predpisanih zaklonišč. Gasilske čete bodo priredile tečaj, katerega se bodo morali ude-ložiti tudi vsi hišni posestniki, da bodo v primeru potrebe lahko sami organizirali obrambo za svojo hišo. Skupni pobreški odbor bo poslal svoje zastopnike v mestni obrambni odbor, da bodo sodelovali pri eventualni obrambi pred zračnimi napadi, ker je mesto tesno povezano z okolico. OBSOJANJA VREDNO DEJANJE Zidarski preddelavec Martin Kramar iz Spodnje Dobrave pri Mariboru se je ponoči peljal na motorju skozi Hlaponce pri Poljčanah. Na nekem ovinku še je iznenada znašel pred čez cesto položenim brunom ter se z vso 6jlo zaletel vanj. — Kramarja je v trenutku pognalo z motorja. Priletel je na cesto, si zlomil levo roko ter se obenem močno potolkel po čelu. Kmalu za njim se je pripeljal na mo- — -------- —v— - tor.ju neki drugi moški, ki je ponesreče- šolsko kuhinjo, ki bo od desnemu Kramarju povedal, da je bil hlod | ** najrevne^c nastavljen njemu. Kramar se zdravi v mariborski bolnišnici, VINIČAR POD TOVORNIM AVTO- MOBILOM V Hočah je povozil neznani tovorni avtomobil 44-letnega viničarja Jožefa Zamzeja iz Radvanja. Viničar je še! kraj volov ob vozu, ko je privozil mimo tovorni avto, ga podrl in šel čez njegove noge ter mu jih ztorniK Brezobziren avtomobilist je po storjenem, dejanju pobegnil ter pustil ponesrečenega viničarja ležati sredi ceste. TEŽKA KOLESARSKA NESREČA V Krčevini je padel s kolesa ter si .razbil giavo, da je obležal v nezavesti, 26-letni soboslikar Mirko Vuzem iz Vojašniške ulice. Mimoidoči so poklicali re-šflni avto, ki je nezavestnega ranjenca prepeljal v bolnišnico. m V sanatoriju v Zagrebu je preminula fa. Minka dr. Sorlijeva, soproga dr. Iva prlija, javnega notarja in pisatelja v Mariboru. Pokojnica se je mnogo udejstvovala v raznih narodnih društvih, zlasti emigrantskih. Pokopali jo bodo v Ljubljani. N. p. v m.! m Rdeči križ bo ustanovil skupno z litrov vina. Vino so poslali v- ,geVca ’’ je pokazala, da je mešanica iu$ šmarmce. Zato so vino zaplenili ... v Dravo. . m Ni plačal zapitka in je nato ^ grajal mlajši moški v neki gostiln ^ ski ulici. Razbil je več kozarcev., <1 je razgrajača odpeljal. v P°llC J pore. ' _ m- Gluhonemi p^d avtobusom- breški cesti je včeraj popoldne rm trčil v nekoliko vinjenega Šil 6ft krošnjarja Malijo Ruperta. ^ šofer vozilo pravočasno ustavil prečil katastrofo. m Prometna. nesreča. Pred . Grajaj? nom je včeraj popoldne neki Ko >-i vozil hčerko naše. časopisu6 r f Zoro Krajnčevo, ki je dobila P \ lažje poškodbe na desni nogi- . j m Tatvina kolesa. Klepar»kW~ ■\lf. niku Karlu Uebeleisu je gostilne v Vojašniški ulici uK Iympia“- kolo z evidenčno s . : m Okradena slaščičarka. Včeraj, frf je prišla neka žens':a v slaščicar^j« ne Valentijeve v Frankopanovi y| ter i zrabila priliko, ko je bila f dajalni in ukradla iz predala drobiža. -j m Nočna lekarniška služba: do vključno 3. novembra: Mesni $ pri. „Orlu“, Glavni trg 12, tel. 2j£ f na pri sv. Roku, vogal Meljs* , ksandrove ceste, tel. 25-32. *#»© . M Grajski kino. Ne zamudite s izvanredni film „Zadnja zapo flff o junaških pilotih- Errol FIynii- ^ men obisk. Do sedaj vse P1".^ prodane. Kupite vstopnice v.Prt^t^ * Grajski kino. Danes poje jev Reniamino Gigli v fi“n“ te“. Pavel Kemp, Luci Englisa- * Kino Union. Do vključno P?-cago v plamenih"', veličasten jih efektov — čistokrveu ame nemškem jeziku. Ogromnega • slovesa! Tyome Pover, Aliče • Ameche. _____ Mariborsko gledal^1* j#} Četrtek ,2- nb 20.: Celjski Radio Petek, 3. novemi«* Ljubljana: 7. Jutranji pozo 7.15 Napovedi, poročila: J?/ Šolska ura: Varčujmo; 12- O .jg oW^j-ših krajev (plošče); 12.30 Po£ ^ V <, 13. Napovedi; 13.02 Opo dan^1. RO; 14. Poročila ;18. Zcnslf ,^,a tujski promet; 18. Dijaška 18.40 I'rancoščina ;19. Napo 19.20 Nar. ura; 19.40 Objave, p. $ nipskem mladinskem domui’, o p cert (Petrovič in RO); (predavanje, klavir);. 22. N . ■/ Zvezdniki in zvezdnice. Račje selo na nekdanjem močvir^ a Rače ima svoje ime od »rako- ustanovil poseben nemški razred Sch-ul- najstarejših in zelo oibse^na’_^n)ri, Občina Rače ima svoje ime od »rakovega polja«. Rače-Račje selo je nastalo na krajn, kjer je bilo nekdaj močvirje. Še danes je okolica proti Pragerskemu in Sl. Bistrici precej vodnata. Danes tvorijo kraj še prik>jučene občine Podova z vasjo Brezula, Gorica in del občine Je-šenca. Framski potok, ki teče skozi vas, se izliva v graščinski ribnik. Postaja Rače - Fram je bila do J. 1863, ko še ni bilo stranske proge od Pragerskega k Ormožu, važna postaja za vino in les. Od tod vodi najkrajša in najlepša cesta v Ptuj. Rače imajo svoje pošto, tovarno za razna čistila in obutev (prej tvomica kvasa in špirita) ter veliko opekamo. — Šola je bila ustanovljena že 1. 1873. Prvotno je bila v Bothejevi hiši št, 45, pozneje v graščini, od 1885 pa je v lastnem poslopju. Dan, ko je bilo novo šolsko poslopje otvorjeno, so proslavili Račani 2 veliko slovesnostjo, Prvi učitelj je bil Janez Muršec. Sedanje šolsko poslopje je bito otvorjena 3. nov. 1891 in leta 1911 razširjeno v trirazrednico. Z odstopitvijo F. pa je bila obsojena na 3 mesece za-'svojega naturalnega stanovanja je teda-vendar pa pogojno za dve leti. Inji nadučitelj Papižek preprečil, da se ni ustanovil poseben nemški razred Schnl-vereina. Rački gasilci so Ustanovili svoje društvo 1886. Ustanovitelj, nadučitelj Paul-šek, je bil gasilcem do smrti 1926 poveljnik. Od mariborske gasilske čete so kupili za 300.000 kron parno brizgalno. y Zg. Račah so bili nekdaj tudi živinski sejmi. Občina ima večje posestvo, na katerega delu stoje zdaj lepe vile. Sredi vasi je starodavni rački grad. Krog in krog gradu so bili nekdaj ribniki, danes je le na zahodni strani. Na dvorišču stoji visok stražni stolp z bivšimi ječami. V pritličju je kapela sv. Janeza Nepomu-ka. Tu se je vsako leto trikrat brala maša, ko so se pa nekoč po maši fantje stepli, je 5!;of službo božjo prepovedal. Zdaj mašujejo le na binkoštni ponedeljek. Najznamenitejši posestniki gradu so bili Tattenbachi. Imeli so v posesti še vrsto drugih gradov. V Račkem gradu se je deloma tudi skovala zarota Erazma Tattenbacha ter Zrinjskega proti cesarju. V gradu je Tattenbach na tihem pripravljal orožje. Kako je potem končal z obglavljenjem v Gradcu, ie splošno znano. Slivniška. župnija je bila za hočko ena razdelitvi 1252. so nastali ^ trajali do 1335. Studenice ^ imele patronat župnije, s0. prePf.J? slivniškega župnika, ker ^ te pobiranje desetine v fart- "" preP‘% Bistrica Laporje Slivniški grad je st3L”ega . z vinogradom, s ka5?r|f K0,3r Off. ad l.P.ta 1402 ie JU™ > Č a gled. Leta 1492 je .. stavil nov grad, kjer > Qč -je,. Brandis ga je 1840 obei . • . 1850 je bila Slivnica se« 0 K staremu gradu v ^dai'* ”^3^ je le še malo sledu. ^ gy. VJ gozdovi pri Sv. Ar*^U jtrSj- ^tari crr-zA je imel fjH 2 vj ^ bi vijo, da so na grad s ttfo ^ ^ stari graa ]e ime - • ^ soki stolp. Nad kap^ ijan ^ s S vijo, da so na grad s ^ t\iP ^ 1 ganci so jim pa vr«!l -ej da ^ nico napitanega 'vola. f ? lakote. Velik požar f šel v steni loneo denarjh. Zadnji bili protestanti. ribo ni dne 2. XI. 193° »V e č e r n Ur« Stran 5. SS&hfosSi fej je z nemško Mo na angleških M? Mnenje angleških in nemških strokovnjakov o možnosti napada na Anglijo z mor/a j^° ie bila Velika Britanija na At-nedotakljiva, izolirana zemlja. 'wp> Popolne izolacijo Anglije od Ev-|.So Pa morali kaj kmalu spoznati, wl razvoju modernega vojevanja jfoffško cesarstvo prav tako izpo-neposrednemu objemu vojne, Sfc (*rugi celinski predeli. Zdaj se v : tisku vedno bolj oglašajo wia> da bi utegnila Nemčija napasti njenih tleh in jo prisiliti h ka- i to ■ mogoč napad na tanijo? Veliko Bri- vpraganje deloma odgovarja an-I, ^toHovnjak major Grenfeld v *®Jigi »Pomorske sile v veliki voj-|sti nt0r mnen3a> da je mogoče iz-^Wad z morja na sovražno obalo nadmoonega ladjevja. To je va,žno v sedanjih prilikih, ko Ho' PrestaviH ladje čim več moštva a materia'a v najkrajšem času HjjP,rotni'kovo zemljo. Za časa Na-SL1'..«*? 'vojska, .ki je vdrla v *t °zemlje, živela od produktov dandanes je vojski potreben ^ to rH"JPrmieril° večji dovoz na ti-11 hrane, streliva, bodeče žice itd. Ria a0 SVetovlie vojne je lahko po-fe^ ^nglija neovirano svoje vojske v "•očni SVe na ogroženih kra-‘e H,*. nc^ Postavijo močne protile- tjk S(^nice> letala in brezžična tele- obrambo Anglije pred k.QrennJleui^kiro vpadom, pravi ma- m Danes je nevarnost še ‘Nem?;;- , a ol imela s svojini vpa- VSpbh le tedaj, če bi bila Reuterjev dopisnik je obiskal francosko Obrambno črto in poroča: Vsi častniki so odlično razpoloženi. Vsak je mnenja, da je izključeno, da bi mogli Nemci prodreti. Vojaki se zbirajo čez dan v podzemnih prostorih, ki jih razsvetljuje umetna luč. Vsi so v strogi pripravljenosti, večina od njih sploh še ni videla niti enega nasprotnika, čeprav so že mnogokrat streljali nanje. Neka utrdba spominja po svoji notranji ureditvi na vojno ladjo. Poveljnik te posebnosti ima svojo posadko, sebe pa za admirala, artilerijski kapetan in zdravnik sta pa viceadmirala. V to utrdbo se pride po električnem dvigalu in nato skozi 800 m dolg tunel. Vagonček gre mimo skladišč municije, ki jih varujejo 25 cm debela jeklena vrata. Te se avtomatično odpirajo in zapirajo. Vsi notranji vhodi so zaščiteni s strojnimi puškami. — Nikakor ne morem ra zn meti. zakaj je ljubi Bog prepovedal nam moškim poželeti zeno svojega bližnjega, ni pa prepovedal ženam ,da hrepene po možeh svojih bližnjih. —- Najbrž je lo zato, ker uživajo Ženske tudi v nebesih protekcijo. Za mora biti tako, ker pravi molitev;’kakor v nebesih, tako na zemlji Nedaleč od utrdbe so pozdravili dopisnika angleški izvidniški piloti. O Francovih pravijo angleški vojaki, da so sijajni tovariši, Francozi nasprotno imajo Angleže za »sik tipe«. Vsaka utrdba ima dva oddelka, sprednjega za borbo, zadnjega za udobje moštva. Vse naprave delajo vtis o neverjetni efektnosti in visoki izvežbanosti čet na zavezniški zahodni fronti. Pod vešali stoje trije zločinci. Prva dva, kristjana, so kmalu obesili, ko .je bil tretji, Žid, na _ vrsti, je prišlo pomilc'-ščenje. Ko se je Zid malo opomogel od strahu je dejal; — Gospod krvnik, povejte mi. kaj boste počeli z oblekami teh dveh na ve-šalih... —- Gospod stražnik, kaj se je pa pripetilo? — Eh, kaj. Neki avtomobilist je poizkusit tu zavoziti v stransko ulico. — To pa vendar ni nič posebnega! — Seveda ni! Stvar ie le ta, da stranske ulice tu sploh ni... Udarna sila nemške mornarice #! Nemška vojna mornarica se ' deli v ladjevje Severnega morja s središčem v Wilhelmshavenu, v baltsko mornarico s pristaniščem v KielU in donavsko flotiljo z izhodiščem v Linzu. Po mirovni pogodbi ni smela imeti Nemčija večje mornarice od 150.000 ton. V sporazumu z Anglijo je Nemčija od 1935 do 1938 povečala svoje vojno ladjevje na 600.000 ton, kar predstavlja 45% jakosti angleške vojne mornarice. Danes ima Nemčija 2 bojna broda po 16.000 ton, 3 oklopnice po 10.000 ton, pet križark od 500—600 ton, 16 rušilcev po 1625 ton, 43 podmornic, katerih polovica ima po 250 ton za obalno križarjenje, ostale so od 500 do 700 ton za ocean- sko manevriranje. Od edinic druge stopnje je več torpedovk, hitrih čolnov, mi-nonoscev ter'stare linijske ladje Schles-wig—Holstein, Schlesien in mala križarka Emden. V gradnji ima Nemčija še dva velika bojna broda po 35.000 ton 2 nosilca letal po 19.250 ton, tri težke križarke po 10.000 ton, 3 lahke križarke po 7000 ton, 10 rušilcev, vsak po 1800 ton in 11 podmornic, skupaj 180.000 ton. Od edinic drugega reda je v gradnji še 1S torpednih čolnov, 11 hitrih čolnov, 22 iskalcev min in 10 minonoscev. Nemško vojno’ladjevje je mnogo slabše od angleškega, njegovo najmočnejše udarno orožje so pa podmornice. . Otrote Vinko Kristan h vladai°Pil v kolodvorsko čakalnice, 0 v njej kaj prijetno razpo- V ** ^klanjali od krohota in se V. Od smJ! ^sa čakalnica se je v grl 'k’ Pr'jetno ščegetal U-‘ Staremu gospodu se je otroki? 1).rada’ ko je opazoval Vs« ’ ** ie racal po čakalnici i se vragolije. Tekaj je talfi j0ma ustavil in se vrte] ctT’ Doteni se je 2 d-suo uogo vseh se sklonil k tlom in ^eia, Lrih< Pri teni sc je ne' S f ?0b da sta sc kazali dve vr- CTd >n nn ’]lu Je slina tekla po na-r%> ^1 radi* Gledal je-z nena-od c ^m] očni’ po ljudeh, A v«dai r,re“ ‘n zadovoljstva, kot iita2Poin?a !e 011 Povzročil vse to NK kffe' v katero so za-L V katenl Usti vsakdanjosti in ,.%i • se zagrinjajo vse dne- °^nu in se tiho rado-A .ra»*> 1,1 Zivahnlm otrokom, ki se fe ^..P.redniestja in ni čakala s,a z otrokom samo za trenutek, da se odpočije. Otrok je bil težek ra pot v predmestje še dolga. Njen obraz je bil na gosto preprežen z gubicami, ki jilt zražejo vanj tisočere vsakdanje skrbi. Klicala je otroku očitajoče: »Pavelček, padel boš! Joj, pazi! Ppjdi šemi« Toda otrok sc ni zmenil za njene besede. Postajal je vse bolj živahen in razigran. Morda samo zato, ker je bilo tu toliko ljudi, ki s(f občudovali njegove umetnije. Doma ni bil tako razpoložen; saj bratje in sestre navadno ne znajo ceniti takih stvari. »Greš k meni, mali?« ga je vabila stara gospa. »Nekaj imam za tebe! Pridi!« Otrok je obstal in vprašujoče nagnil glavo. Ko pa je videl, da je gospa odprla torbico, se ji je približal. Nasloni! se je s komolcem ua njeno koleno, vtaknil prst v usta, oči pa so mu romale od torbice k njenemu dobrodušnemu obrazu. »Daj prst iz ust, pacek!« ga je karala mati. »Nič mu ne dajte, gospa, ko je tako grd!« to, da ne bo mogla nobena sila sveta N oni Otrok je vzel prst iz ust in žalostno pogledal najprej mater, potem gospo. Ustnice so mu začele nevarno drhteti. »Le nič se ne boj, ljubček!« se je smejala gospa, »Tako priden fant...« Dala mu jc dva piškota in dinar. Otrok je žarel od sreie in mati je bila ponosna. Tak mali irkolin! Pa glej ga: gospe se zanimajo zanj. Oni doma bodo črni od zavisti. Morala ga bo vzeti v varstvo. No, pa ga bo že znala braniti. »Tak, otrok, pokaži mami, kaj si dobil!« Otrok je stekel k materi in kazal: »Glej, mama glej...!« Mati mu je vzela dinar in piškot, da bo za pozneje; en piškot pa mu je dala v usta ter ga poučila: »Si se zahvalil? Ne? Stori to! Spodobi se!« Otrok jc spet vprašajoče gledal mater, potem gospo in ostale, ki so se smejali. Postalo mu je nerodno. Prijel se je za materino krilo in skril glavo vanj. »Malenkost!« je dejala gospa, ko se je mati skušala opravičiti. Otrok se je kmalu znašel. Začel je spet tekati okrog. V čakalnico so se prilivali vedno novi ljudje. Vrtel še je med njimi in se zapletel zdaj temu zdaj onemu med noge. Mlada gospodična je zakričala. Ni ga opazila, ko se ji je motal med nogami; prestrašila se je. Tudi otrok se je ustrašil in padel. Nekdo ga je pobral in izročil materi. Otrok se je užaljeno ozrl po človeku , ki je bil tako predrzen. V naročju ni strpel. Začel se je krcnižiti in izvijati in materinih rok. Nevarno je bilo, da bo planil v jok, katerega ni tako lahko potolažiti, zato ga je postavila na tla in ga rahlo krenila: »Kako si siten!« Ko se je mati sklonila, da bi zavezala čevelj, je otrok izginil. Prvi hip ni nihče niti opazil tega, v naslednjem trenutku pa ga je že privedel nazaj stražnik. »čigav je ta otrok?« je vprašal strogo. »Joj, vendar... moj je!« je odvrnila mati vsa prestrašena, ker ni vedela, da je bil otrok ta čas že zunaj. ■ »Ne puščajte ga ven! Potem bo pa ne* sreča!« »Nisem vedela,« se je oproščala/ »Ti otrok nesrečni, ti!« Ljudje, ki se jim je otrok priljubil, so posredovali. Stražniku ni kazalo drugega, kakor da se je obrni! in krenil na peron. Kmalu je prišel vratar in zavpil v čakalnico: »Ljubljana - Kranj - Jesenice! Odhod!« Večina potnikov se je dvignila in odšla. Fudi mati je vzela otroka v naročje in krenila z njim proti predmestju. čakalnica se je pogreznila v molk. Edino velika ura je motila tišino. Ljudje so postali spet hladni in vsakdanji kot prej. Otrokov razigrani smeh je izginil, z njim je izginilo vedro razpoloženje. Puščoba in dolgočasje je leglo v čakalnico. Čudno, kakšno razpoloženje ti je zmožen napraviti takle majhen pajac! — sem pomislil na otroka. Najbolj zakrknjenem pusteža ti spravi v dobro voljo! Kultura Bolgarske pravljice v slovenskem prevodu ^rav v času, ko je bila v Ljubljani odprta prva razstava bolgarskih knjig, ki je pomenila velik nov korak k nadaljnjemu kulturnemu zbližanju med najvzhodnejšim in najzahodnejšim južnoslovanskim narodom, je izdala Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani v lepem tisku in krasni opremi Angela Karaljičeva zbirko bolgarskih narodnih pravljic in pripovedk »Pri ognjišču« v prevodu prof. Alojzija B o 1 h a r j a. Noben narod na slovenskem jugu ne posveča mladinskemu slovstvu tako veliko pažnjo, kakor bolgarski. V Bolgariji izide vsako leto veliko število otrokom in mladini posvečenih knjig, ki so pisane r vso resnostjo in ljubeznijo ter odlično opremljene. In kar je zelo zanimivo, te knjige se v Bolgariji najbolje prodajajo. V glavnem sloni bolgarsko mladinsko slovstvo na narodni tradiciji, v prvi vrsti prav na pravljici in pripovedki. Že od davnih časov so bolgarski otroci poslušali od svojih mater, očetov, babic in dedov pravljice, pripovedke in basni, v katerih je skrita marsikatera globoka resnica. Niso pa seveda nastale vse doma; mnoge so bile privzete od drugih, sosednih narodov, zato srečujemo med njimi tudi take, ki so precej ali popolnoma sorodne mnogim nam že znanim. Tudi v tej zbirki, ki obsega na 120 straneh velike osnterke 36 takih drobnih biserov narodnega mladinskega pripoved ništva, jih je nekaj, ki so v tesnem sorodstvu z našimi domačimi, slovenskimi narodnimi pravljicami. Druge nas zopet spominjajo na srbske, ruske, grške, arabske itd., kar ni nič čudnega, saj je bila prav Bolgarija kot glavno križišče Balkana stikališče najrazličnejših ljudskih izročil, prihajajočih prav tako s severa kakor z juga, vzhoda in zahoda. Vendar jih je bolgarska narodna duša posvojila in pre- MALI OGLASI CENE MALIM OGLASOM: V tnalih ozlasib stane vsaka beseda 50 par. najmanjša pristojbina ta te oglase le din 8.— Dražbe, preklici, dopisovanja In ženitovanjskl oglasi din 1.— do besedi. Najmanjši tnesek za te oglase le din 10—. Debelo tiskane besede se računajo dvojno. Oglasoi davek za enkratno objavo znaša din 2—. Znesek za maJe oglase se olačnje takoj pri naročilu, oziroma ga le vposlatl v Dismd skupaj s naročilom ali ra do ooštnl položnici na čekovni račun št. 11.409. Za vse olsmene odgovore glede malih oglasov se mora priložiti znamka za 3 din. Masno NOGAVICE (lastni izdelki), rokavice, vol na, odeje, koce, zimsko perilo pletenine, najcenejše »Mara«, trgovina A. Oset, Koroška c. 26 (poleg tržnice). 9879-1 Hišni posestniki in najemniki preglejte Vaše peči in štedilnike predno nastopi zima. Vsa pečarska in keramična dela izvršuje solidno in poceni ANTON RAJŠP. MARIBOR Orožnova 6, kjer si lahko ogledate veliko zalogo. 10276-1 DAMSKE PLAŠČE hubcrtuse, volno, koce. odeje, pletenine kupite vedno najugodneje v trgovini Srečko Pihler. Gosposka 5. 10568-1 Otroške oblekel Bebi perilo najceneje pri JURČIČEVA ul. 4 PROST OOLED1 CENJENIM DAMAM! S preselitvijo lokala smo znatno znižali cene. Prvovrstna, a cenena postrežba. Izvolite se prepričati. Priporoča se Salon Knez, Kneza Koclja 24 10673-1 PNEVMATIKA od avtomobila je bila najdena. Tržaška cesta 46. 10675-1 Prodam DVE ŽELEZNI POSTELJI zložljivi, poceni naprodaj. Njy slov v upravi »Večernika« 10588-4 . KUHINJSKA miza dve trdi omari, salonska miza, stoli, naprodaj jutri ob V* V*n« »Transport«. bliska._______________ 10668.4 trgovina z mešanim blagom in trafiko na izvrstni točki naprodaj Ponudbe pod »Brez konkurence« na upravo »Večernika«. 10672-4 NAPRODAJ kredenca in zložljiva omara. Frankopanova 11. 10666-4 Kupim Kadar pbšljete denar po pošti, ni sledu o bojazni— zaka) Di se tore) bali naročiti blago po pošti? Ako blago, ki ga Vam bomo poslali, ne bi ustrezalo, Vam ga zamen|amo ali vrnemo denar. Zahtevajte naš brezplačni, bogato ilustrirani katalog na|različneišega blaga pri zelo nizkih cenah. Veleblagovnica 'TtoInerS Zagreb. Iliča 4 in 4 dopisi (ogreli ll., poštni preda Sobo odda SOBO oddam dvema gospodoma z dobro domačo hrano. Gosposvetska 19. 10664-7 Sluibo ište DEKLE ki zna tudi kuhati, išče službo k majhni dobri družini. Vprašati popoldne. Jezdarska 8, I. ofjekt; Maribor. 10663-10 POSTREŽNICO srednjih let, pošteno, sprejmem celodnevno proti dobremu plačilu. Predstaviti se od 4—6. Naslov v upravi »Večernika«. 10676-:9 Upokojenci Za hišnika in gozdnega čuvaia na posestvo v bRžini Maribora se sprejme takoj upokojenec, brez šoloobvezn. otrok radi oddaljenosti od šole Prosto stanovanje, drva, luč in druge naturalije, pri sodelovanju v gospodarstvu tudi plača. Pismene ponudbe na Miloš Oset, Glavni trg. Maribor. Stanovanje STANOVANJE soba in kuhinja, oddam. Kralja Matjaža 25, Studenci. 10665-5 STANOVANJE trisobno, oddain v naiem. Frankopanova 11. 10667-5 SOBO IN KUHINJO oddam. Pobreška cesta 38. 10670-5 STANOVANJE eno- in dvosobno oddam takoj. Tržaška cesta 46. 10674-5 STANOVANJE enosobno s kabinetom se odda s 1. XII. Vprašati Ferkova ulica št. 11. 10661-5 STANOVANJE oddam po dogovoru mesec brezplačno, pripravno za kro jača ali šiviljo, na Pobrežju. Aleksandrova. Pojasnila nri krojaču. Trcaška 4. 10662-5 Službo dobi UČENCA z malo maturo sprejme ma-nufakturna trgovina. Ponudbe na upravo »Večernika« pod »Učenec« 10655-9 Zgublleno ZLATA ZAPESTNA URA se je izgubila na poti Mlinska ulica čez brod na pokopališče. Oddati proti nagradi na policiji. 10071-11 Citai te „ Veternik oblikovala po svoji čustvenosti in miselnosti. Bolharjev prevod je gladek, in ako odštejemo nekaj malenkosti, tudi dober, ven dar čutimo, da je stil ob prevajanju ponekod le nekaj izgubil na svoji bolgarski sočnosti. Odlična pa je, kakor že omenjeno, tudi oprema, katero sta oskrbela bolgarska slikarja Neva in Nikola Tuzsu-z o v z naslovno stranjo in mnogoštevilnimi tekstnimi ilustracijami. Lepa knjiga, kije je bo naša slovenska mladina gotovo vesela, stane trdo vezana 35 din. -r ANALIZE PREMOGA IN INDUSTRIJSKIH PROIZVODOV KRALJEVINE JUGOSLAVIJE V založbi strokovnega lista »Rudarski i topionički vesnik«, ki izhaja v Beogradu, Strahiniča bana ulica 30 II, sta izdala dr. ing. F. Podbrež nikin ing. Dušan 1 s a k o v i č pod naslovom »Analiza ugljena i industrijskih proizvoda kraljevine Jugoslavije« na 154 straneh osmerke zanimivo delo, ki-je prvo te vrste pri nas. V njej so podane najprej analize vseh naših premogov po premogovnikih na srbskem, hrvatskem in slovenskem ozemlju, obenem je pa navedena tudi produkcija vsakega premogovnika, tehnična ureditev, zaposlenost delavstva itd. V drugem delu so podane analize naših najvažnejših industrijskih proizvodov, in sicer železa (V Zenici, na Jesenicah, Varešu), bakra, aluminija itd., potem naših tekstilnih, kemičnih, gradbenih in drugih proizvodov, rud itd. Ker je to prvo delo s tega pod- ročja, izpolnjuje veliko vrzeli J obstajala, in bo zato prišlo pf*v £ se pri nas ukvarjajo z rudarstvo® dustrijo, a koristila bo tudi v ioi® tujemo svetu. Pisano je delomav in deloma v cirilici. Oprema ni m stane pa 75 din, kar je za naše s15 pojme malo preveč. J k. Daladierjev govor po radiu- “ slovom »Discours radiodiffuse, ce par M. Edouard Daladier, P' du conseil«, je izdala francoska državni tiskarni brošurico, v kat* javljen govor, ki ga je govoril ' ministrski predsednik po radi® septembra letos. Kot moto je sledeči značilni stavek iz govor*■’ faisont le guerre parce que pas qUe ]a France soit lons pas que la France soit (Mi se vojskujemo zato, ker bi bila Francija zasužnjena.) ^ bil v glavnih obrisih objavljen v niku« že takoj naslednjega dne-k. »Pravilnik za pregledovanje' živali in mesa in za veterinars|B® zorstvo živil živalskega izvora« M LXI. zvezku zbirke Zakoni in_ur • je pravkar izšel v knjižni založbi Merkur v Ljubljani kot ponatis K benega lista«. Zaradi večje jasnjj^ pisov je tekstu dodanih še 6 Pfl1® šura, obsegajoča 96 strani, bo pomoč veterinarjem, mesarjem, P* valcem, pregledovalcem, trg°vC;e!?^| nam in vsem, ki se kakor koli v*! živino in mesom. Naroča se P® in stane s poštnino vred samo Soort Važni sklepi v slovensko-hrvatski \ Upravni odbor HNS je sprejel na svoji zadnji seji važne sklepe, ki se tičejo bodočega tekmovanja v prvenstvu zveze. Z ustanovitvijo Slovenske nogometne zveze se bo namreč SK Ljubljana uvrstil v domače prvenstveno tekmovanje in bo izpadel iz slovensko-hrvatskc lige. Po svo-ječasnem sklepu bo v bodoče v ligi samo 8 klubov; izločiti bi torej trebalo 9. in 10. 4Ii V nedeljo se bo odigralo ligi prvo kolo pomladanskih >ki, ljana—Gradjanski -Concordia, Slavija (V)—aja Tlašk-Špht. Sašk-,_ žc kr , ^ T ^ Teniški odsek ISSK (I vif0 i| ^ va svoje članstvo, da naj ^ ” oblačilnicah na igrišcuI[ (I pod0 pj Bačka sta svojo tekmo s Nedeljske, tekme v Ljubljana—Gradjanski g rasek, 'Slavija (O)-Concord Dr. Ivo Šorli javlja v svojem in v imenu svojcev vest, da je davi ob 6. uri v sanatoriju v Zagrebu umrla gospa Minka dr. Šorlijeva soproga javnega notarja v Mariboru Pogreb bo v Ljubljani v soboto. Ura se bo objavila, Maribor, Karlovec, Ljubljana, Krško, 2. novembra 1939 Druame-: Dr. Šo*H, ing. Šolaja, Gasperinova in Naglič®** Izdaja in urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Maribora. — Oglasi po cenik0, „ey, ne vračajo. — Uredništvo in uprava: Maribor, Kopališka ulica 6. — Telefon uredništva štev. 25-60 in oprav« štev. 28-67» — Poštni čekovni raž00