(Mišfto in upraoništvo:
Maribor, Koroške ulice 5.
„STRAŽA“
uhaja v pondeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Z uredništvom se more govoriti v*ak dan od 11.—12. ure dopold.
Telefon št. 113.
naročnina (isto:		
Celo leto		12	K
Pol leta	6	K
Četrt leta		3	K
Mesečno		1	K
Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Lnserati ali oznanila
se računijo s 15 vin. od čredne petitvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
M. 68,
Maribor, dne 11. junija 1909.
Katoliški Slovenci v Gradcu.
Kakor znano, so si prilastili graško „Domovino“ liberalcisr katoliško misieči člani so imenovano društvo zapustili in si ustanove svoje lastno društvo z naslovom: Slovensko katoliško izobraževalno društvo Kres v Gradcu. Pravila so že pri c. kr. namestništvu in bo zadeva kmalu rešena, '
Katoliško misleči Slovenci imajo v Gradcu silno težavno stališče. Med graškimi Slovenci vlada v verskem in v narodnem oziru mnogo nezavednosti. Mladenič, deklp prideta dobro vzjgpjena v tuje mestu» spočetka) z absinta v/ cerkev, toda tudi tukaj je vse nemško, kakor povsod drugod, počasi otopita v narodinem oziru,, velikomestno življenje jima uduši tudi verski čut. Žalostna nam majka! Pravijo, daje gotovo čez 20.000 Slovencev v Gradcu! Toda kaj nam pomaga toliko število — mrtvih duš! Ne potrebujemo tisočev, ako bi jih bilo samo tisoč dobro organiziranih, večje veselje bi imeli nad tem številom kot nad še tako ogromno vrsto neorganiziranih.
Kolika naloga čaka tedaj našega društva — vsak njegov Član bo moral nastopati kot apostol, kot oznanitelj katoliške in slovenske misli!
Naj tedaj vsplapola naš Kres, naj razsvetli to temo, noč, ki leži nad graškimi Slovenci, — toda naj oznanja tudi našim milim bratom v domovini, da je Kres obupno znamenje klica po pomoči!
Truda bo veliko, Nemci pritiskajo v Gradcu na Slovence z železno pestjo. Tudi nemški duhovniki nam nasprotujejo. Zastonj je naš trud za slovensko službo božjo — v deželi, kjer tvorijo tretjino prebivalcev Slovenci, Kar je mogoče doseči Slovencem v Bukareštu,. v Aleksandriji, v: Ameriki, tega nam v Gradcu ni mogoče doseči. Kaj nam pomaga naš katoliški program, ako ga ne moremo izvrševati?
Slovenci v Gradcu najino potrebujemo svoje kapele in svojega društvenega doma, pred vsem pa potrebujemo svoje kapelice.
Kakšna Čustva prevzamejo človeka, ko stopi ob nedeljah po deseti maši tja pred cerkev Marije Pomočnice (oo. minoritov), pa zagleda pred seboj po celem trgu — same Slovence. Vprašaš prvega: Ali •liste vi Slovenec? — Da, Slovenec sem. — In tako n odgovore vsi po vrsti, — sto — stopetdeset — in 8e več.
Ogrski Slovenci so, med njimi mnogo mladeničev s slovenskimi molitveniki v žepu. Da, veren je naš mladenič, verno je naše ljudstvo.
In takšno naj ostane! Zato pa je naša velika
PODLISTEK.
Vodomet.
St. M.
(Konec.)
O ljudstvo, v svoji veri ponižno in ležeče v prahu pred njim, ki te je varal — dvigni se, otresi prah in pljuni: ni vredno besede.
* + **
Ko Še Bogomir Srebre ni prav opazil, je sedelo pii njegovi (glavi, desnico oprto ob naslonjalo klopi, levico v njegovih laseh.
Kdo?
Ozek, od svedrastih kodrov ovenčan obraz in dvoje toplih, kakor noč sama, od tisoč zvezd, kamde-labrov, policijskih čak in lakiranih ekvipaž razsvetljenih oči.
Kdo si? Kaj hočeš? Si gost moje luči? Si stanovalec praznega poslopja? Ce si, vstopi, — dobrodošel !
Se koder pod ušesom se ni zmajal, pol mesta je bilo v teh očeh in pol parka in celi vodomet, a tudi v njih je bilo mirno.
Govori! Sem ti dolžan, plačam, sem ti obljubil, izpolnim. A govori!
Ogromen stolp trakov, cvetic in peres na gla« ni se je priklonil kakor dober znanec:
Ali me ne poznaš?
In — o Bože — te roke. Levica je splezala na njegovo lice in obležala s svojimi tenkimi prsti prav pod očesom: roka otroka, ki ne ve kaj dela.
dolžnost, priskrbeti Slovencem v Gradcu slovensko službo božjo, ki jo pa dosežemo le, če imamo svojo kapelo. Ta je važnejša od vsakega Narodnega doma, sicer se bodejo slučaji a la Domovina, in Še prej a la Naprej) lahko vedno ponavljali, pa ne samo to, slovensko ljudstvo, ki dohaja v Gradec, osta-' 0 v nevarnosti, da izgubi vero in ž njo tudi narod-fc ost.
Zato je treba sledečih korakov: treba je organa, ki bo skrbel za nabiranje prispevkov za zgradbo kapele. V ta namen pa ne more delovati niti samo fena oseba, niti samo eno društvo. V prvi vrsti sta pač poklicani društvi Zarja in Kres, zlasti po svojih članih, dalje S. K. S. Z. v Mariboru, Slovenska dijaška, zveza in pa uredništva vseh slovenskih katoliških časnikov, ki naj blagovolijo nabirati prispevke za slovensko kapelo v Gradcu.
O vodstvu se bo treba domeniti. — Prosimo slovenske časopise, da ponatisnejo članek, oziroma razširijo misel.
Politični pregled.
Državni zbor.
V	sredo je proračunski odsek končal svoje delo. Za glavnega poročevalca v zbornici je izvoljen poslanec Steinwender. — Slovanska Jednota je sklenila, da vloži v državnem zboru nov nnjni predlog, naj vlada, predno predloži cesarjn v sankcijo uätavo za Bosno in Hercegovino, prej vsebino naznani parlamentu. — Nad poljskim klubom vlada v vseh slovanskih krogih splošno ogorčenje, ker so glasovali z Nemci proti Slovanom. Glasilo Poljske Ljudske Stranke poživlja strankine zaupnike, da po vseh galiških občinah prirede v nedeljo, dne 13. t. m. shode z edinim dnevnim redom: Ali je poljskemu klubu dovoljeno, da gre v dunajskem parlamenta z nemškimi strankami proti slovanskimi ? — Danes je zopet seja državnega zbora.
Ogrska kriza.
V	sredo je imela eksekntiva neodvisne stranke sejo, v kateri je minister Košut poročal o svoji avdijenci pri cesarjn. Seji je prisostvoval tndi ministrski predsednik dr. Wekerle. Košut je povedal, da je cesarjeva želja, da ustane pri sedanji konstelaciji in da se čimpreje izvede volilna reforma. Košat je ta načrt zelo zagovarjal in izjavil, da se nikakor ne bo glede tega vprašanja podvrgel sklepu ekse-kntivnega odbora ali plenuma neodvisne stranke.
Srbija.
Princ Jurij je poslal kralju in ministrskemu predsedniku pismo, v katerem prosi dovoljenja, da sme odstopiti kot častnik
Si vendar ti? Po roki sem te spoznal -po dihu iz ust. Si ti? Kaj si prišla?
—■ Si žalosten? Slišala sem skozi listje pesem in sem prišla. TggeŠ ljudi, kaj ne?
O ti —
Vodomet prihruljen. se j
O ti — al
—	Ali saj mega sebe ne sl ;n zaslišala tvoj
Ah, ta konji
—	Poznam v Sim miljo daleč. Sj ’
Možje ste brez dela ni. Misli so kakor'p čila. Kmetje brez plu, brez peresa — o, va& njivo tihe, tisočkrat r. pir, stokrat popisajn ( so nas tudi — to beri!
List mu je zasen plesale pred njim.
Pusti! Verzi so za oranževimi lujfinami vre v parku.
—	Ti zaničuješ, a n arhiv se polni: kolikor naV nimo.
Bledi sijaj pod očesom je črna črta pod njim.
—	NaŠ poklic je razbv bogate, izrabiti močne in silm
niti
tvojo
m
Tnal više in grm, klečeč 1.
-eševat? Ni treba menda — klicaj! Ne veš? Ti niti sa,-ovoriš. Stala sem na oglu si pijan?
te vrste in vaš klic sli« kot lovec klic ptice. — i je vaša dlan, a orodja brušene, a tetiva je po« jarji brez Šila, literati — zato smo pa me tu, id delaželjnih rok, pa-Ani!h,(glav. In opevali
tri, štiri kitice so
ammelkasten“, — ž Wall's ammelkasten"
/>o hranimo in naš toči, vse to shranil in risala se
. T. noseče, oropati r( za silo —
Letnik I.
srbske armade. — Med dvema srbskima diplomatoma v Carigradu je nastal prepir. Poslanik Nenadovič je predstavil sultanu vse poslaniško osobje, najnazadnje pa vojaškega atašeja Lešjanina. Vsled tega se je Lešjanin čutil užaljenega in je drugi dan zahteval od poslanika pojasnila, zakaj da je tako storil. Pri tem je pa Nenadoviča, s katerim je živel že delj časa v prepiru, razžalil. Nenadovič mu seveda ni ostal ničesar dolžan in je zagrozil Lašjaninn, da ga bo pastil ven vreči. Nato je Lašjanin pozval poslanika na dvoboj. Nenadovič se je takoj, obrnil na zunanjega ministra Milovanoviča z vprašanjem, če mora dati Lašjaninn zadoščenje. Minister je to zanikal. Lašjanin bo sedaj najbrže vpokojen.
VeleizdajnišM proces.
Priča 44 let stari kovač Jure Stajd ihar iz Udbine se zapriseže ter izpove, da je v Udbini pretežna večina prebivalcev pravoslavna,, pa da žjive katoličani in pravoslavni v najlepšem miru med seboj. Priča je prišel pred sedem leti v Udbino, pa so se že takrat jeli pravoslavni nazivljati Srbe. Preje že so se nosile srbske trobojnico*, nekaj let nazaj so se začele nositi pa še rdeče srbske čepice s srbskim grbom. Od nekega Blažiča je čul, da so ljudje govorili, da je Lika in Krbava srbska in da bo spadala vsa pokrajina okolu njih pod Srbijo. Lani so na dan
18.	avgusta klicali: Živela,Srbija! Živel kralj Peter!
Predsednik izprašuje pričo, ako je tudi Kalem-ber zahajal dostikrat v Udbino,
Stajduhar odgovarja, da mu je samo to znano, da je Kalember radi hranilnice prišel večkrat v Udbino.
Državni pravdnik: Vi ste rekli, da so se pravoslavni pred desetimi leti jeli nazivljati Srbe, ali so se že tudi jeli takrat nagibati ins stremiti k Srbiji?
Stajduhar: Niso. To gib;-nje se je pojavilo šele pred par leti.
Zagovornik dr. Mazura izprašuje pričo, kdo da je prodajal srbske čepice, Čaše in steklenice. Ne razumem vas pa tudi ne, kaj ste hoteli reči s tem, da Srbi težijo za kraljem Petrom.
Stajduhar: Omenjene reči so prodajali Hrvatje In Srbi brez razlike. Hrvatje; so imeli srbske, a obratno Srbi pa hrvatske čepice. Srbi so se pri vsaki priliki izražali, da imajo stokrat rajši kralja Petra, kot pa našega cesarja.
Blaž VukaŠič, trgovec v Udbini, pravi, da so pričeli pravoslavni s posrbljevanjem pred dvajsetimi leti. On sam je prodajal srbske čepice z grbom, katere je sam naročeval v Šibeniku v Dalmaciji,
Priča ni nikdar slišal, da bi se govorilo med ljudstvom, da bi bila to srbska zemlja, nego je slišal
Bogomir se je prijel za glavo.
Poznal je malo Loleto, jz študentskih časov jo je poznal, a samo po obrazu, po klobuku, po ozkih, z blatom poškropljenih Šolnih. Po glasu je ni poznal in po mislih.
O Loleta, kdo te je klical to noč, to zapeljivo, X grehom nasičeno noč?
Ali ne slišiš dreves, kako vzdihajo proti nebu: rada bi kvišku, ali ne slišiš stokov iz grma: rad bi se vlegel po široki zemlji, in ali ne vidiš drznega loka nad ribnikom: rad bi prevozil nebesni svet. Noč je polna hrepenenja po velikem, visokem — kaj si prišla to noč, Loleta?
—	Jaz sem prišla, ker si klical!
—	Ali te moram Še vabiti, da greš? Ali te moram peljati, če sam nočeš hoditi? Ali ti še le moram pokazati, kar sam nočeš pogledati ? In sile, naj jih Šele odvežem, ki vrejo na dan? Vidiš, da jih ne utrpiš dalje, ki so že večje od tebe. Zrasle so v tebi, ae da bi vedel, zrasle so črez te, ne da bi vedel — ali jih hočeš vtajiti, ko so te presenetile? Mož, človek, na delo, da se ti ne zruši stavba pod lastno težo v razvaline! Odloži, mož, odloži!
Že je čutil mehki val na telovniku, mehki val njenih prsi — dolino breg — dolino breg — kakor L1 se v gondoli zibal skozi ulice benečanskega mesta — O eignorina —
—	ITlako silne roke imaš, mož, samo iztegni, tako težko telo, samo ostaini! In odvežem in odprem zatvernice vodam, strnjenim v jezik in tolmunih — odprem, mož, otvorim —
Ah !j
samo klice: Živio kralj Peter! ter govoriti, fla jim je milejša Srbija kot Hrvatska. Radi narodnosti pa ni prišlo nikdar do kakega pretepa. Za Kalembera ve, da je dober človek, ki je Še vsakemu pomagal, brez razlike vere. Tudi meni je pomagal iz zadrege. Sli« šal sem, da je delničar, da velikokrat potuje v Liko in da je član mnogoštevilnih hratailnic.
Božo AlivojvodiČ, gostilničar v Korenici, pravi, da so se pravoslavni jeli pred nekoliko leti nazivati v Korenici sami in okolici Srbom. Kdo da je dal temu povod, mu ni znano natančnejše, misli pa, da Svetozar Pribičevič, ki je za časa volitev imel po teh okrajih svoja zborovanja. Srbstvo širijo popje, ki uče narod, da ne sme kupovati pri Kranjcih (Hrvatih).
Jcso Stajduhar iz Rakovice izpove kakor vse priče db sedaj. ; On pravi, da je vzrok celi neslogi pravoslavni župnik iz ‘Mašin. Srbske inštitucije so samo zalo osnovane, da pomagajo razširjati srbstvo. Srbskih grbov ni videl, le za sliko kralja Petra jo slišal, d(i. jo ima Musulin. Pri drugih pravoslavnih ni videl takih slik. Sam je slišal, kako so klicali: Živela Srbija! Živio kralj Peter!
Raznoterosti.
Vsi slov. državni poslanci se nujno porivljejo, da se takoj vrnejo na Dunaj, ker je njih nepretrgana prisotnost neobhodno potrebna in njih absolutna dolžnost.
Imenovanja. Pristav južne železnice Schnepf v Mariboru je imenovan za postajenačelnika v Rušah. — Dr. Valentin Kermavner iz Celja je imenovan za referenta pri davčnem oddelku mariborskega okrajnega glavarstva
Iz učiteljske službe Gl. Leopold Viher, učitelj v Dobju je nastavljen na ljudski šoli v Skalah. Stalno je upokojen učitelj Andrej Simonič v C m ureku.
Sprememba odvetniškega tarifa. Pravosodni minister je izdal odlok, po katerem se bo odvetniški tarif s 1. julijem povišal. Čisto umevno, saj je justičui minister sam bivši advokat. V omenjenem odloku sicer trdi, da so se razni izdatki odvetnikov v sedanji draginji zvišali, ne pove pa, da vsled te draginje trpi tudi kmet Naj bi gospod justični minister obenem, ko je zvišal že itak velike dohodke odvetnikom, našel pot, po kateri bi se zvišali tudi revni dohodki našemu ubogemu kmetu
Pivovarniški kartel razpošilja na občine vzorce peticije, katero bi naj občine po svojih poslancih vložile v državni zbornici. Ta peticija ima namen preprečiti nameravano povišanje davka na pivo. Zadnji stavek te peticije se glasi doslovno: „Visoka zbornica naj povišanje pivamine prenese, marveč mero pivamine v pravični razmeri drugih obdavčenih použitnih izdelkov določi.“ Ker pa spada med te „použitne izdelke“ tudi vino, se je bati, da bo vlada tudi to obdačila, ako bi imela ta peticija uspeh. Zato opozarjamo občine, naj bodo pri tem zelo previdne.
Protialkoholni | kongres se vrši v nedeljo, dne 4. julija t. 1. v Ljubljani v hotelu „Union“. Na vsporedu so razna važna vprašanja, kakor: Vpliv alkohola na človeško telo, vzgoja in treznost, alkokolizem in zanemarjena mladina, alkoholizem in narodno gospodarstvo, alkoholizem in jetika, alkoholizem in blaznost itd. Zvečer je v „Unionu“ brezalkoholna veselica.
Odilienzavod za slepce v Gradcu sprejme z dnem
15.	septeb. 1908 vse slepe, 4-12 let stare otroke za odgojo in pouk. ki imajo domovinsko pravico Štajerske; pravtako sprejme otroke, ki zaradi slabega vida ne morejo obiskovati javnih ali zasebnih ljudskih šol. Plačati je na leto malenkost; ako pa je prosilčevo uboštvo dokazano, tedaj ga vsprejme štajerski „Odilienzavod za slepce v Gradcu“ brezplačno. Podučuje se tp vse predmete ljudskih šol, vspešno se goji petje in godba kakor tudi ročna dela, kakršna zamore izvrševati slepec samostojno. Slovenske gojence se poučuje v slovenščini. Prošnje na tukajšnje ravnateljstvo zavoda naj se oddado najpozneje do konca julija. Pridenejo naj se sledeči listi: Krstni list, list cepljenih koz, domovinski list, ubožni list ter zdravniško spričevalo, ki naj priča da je otrok slep ter da je vsposoben za pouk in vzgojo.
Čast Žalcu, pod tem naslovom poje slavo „N.
L.“ z dne 27. maja, češ, da so kot en mož glasovali za dr. Kukovca. Dopisnik pravi, da je bila udeležba tako živahna, da so bili .ob 9. uri dopoldne oddani
Skozi muziko njenih besed in skozi grmen’e in aotonanje zaprtih hrepenenj v telesu, ki so butala ob notranje stene kakor zverine v zverinjaku, je pel vodomet svojo pluskajočo. pesem.
In čeprav ga ni videl več, ker je ona sedela i'b njem, vedel je: drzni žarek pada nazaj, v tisoč kapljali ciplje v ribnik nazaj in ga polni počasi, — počasi —
» •
Ko se je Bogomir Srebre zjutraj vzbudil, je najprej; pomislil: je li bila resnica ali so bile sanje?
Suknja je bila posvalkana, klobuk je ležal na trati, pod klopjo dve, tri poteptane rože. Duh po konjaku je izpuhtel iz telovnika, rosa je ležala na gumbih. Od stolpa je zvenel jasen, soporen glas jutra.
Bdgomir Srebre, kaj je bilo? Spominjal se je Kakor skozi gosto zagrajo: ko je hrepenenje prigsrg-ralo do goltanca, je skočil s klopi ;in plusknil vode iz ribnika po glavi in po obrazu. In moker se je nliigel nazaj na klop.
Mesto vročih oči nad njim je zapihala noč čez kožo in vzela vročino iz nje namah, trenutkoma.
Bogomir Srebre je vstal, zataknil rože za trak — z Bogom, Loleta — in Šel je po mestu čakat kakega dela.
že skoraj vsi glasovi. Nadalje napada oba gospoda kaplana, črganista in mežnarja, kakci? Jtudi da je mežnar s kaplanovo palico plakate trgal. Dostojnost pa si je pribil dopisnik, ko napada „žensko služinčad“ iz novoceljske graščine, proti katerim pravi, da je vložena kazenska ovadba, ker so raztrgale plakat itd. Kot en mož so hoteli Žalčani, da se glasuje za strankarskega kandidata in gorje onemu, ki se njim ne vklone, toda to ni šlo. Nikdar se še Roblek in Sirca nista tako strastno pokazala, kakor sedaj. Bile so hiše, ki jih še Roblek nikdar popred prestopil ni, a sedaj je že dva dni pred volitvijo vse oblegal, ter pozival ljudi, da morajo priti na volišče. In na dan volitve je po dva- ali trikrat letel po volilce V družbi župana Sirca. Na straži pred voliščem bil je koncipijent Kalan, kateremu pač prisoja čisto kak drug posel. Ta gospodine bil je tuđi stražnik plakatov po trgu prejšnji dan. No, dr. Kukovec, vas mora grozno boleti, ako se kdo dotakne papirčka, na katerem se oznanjuje vaša kandidatura; dobro da niste vseh celjskih doktorjev poslali na stražo, po sebno dr. Kodermana, kateri je malo bolj močen kakor Kalan, da bi ne bilo treba posredovati nekemu pijancu, kateri je bil poslan, da bi bil razlil jezo Kalana in drugih nad navedeno žensko služinčad. Izobražena titulatura. Torej ovadujte kar naprej. Toda tu bode malo kruha, tu si ne boste splačali dragi plakat. Ako bi se hotelo od strani Kmečke zveze enako postopati, potem bi videli, kdo bi bil na slabšem. fToda mi smo preveč popustljivi in rajši prenesemo še kaj drugega, ne samo da trgajo naše plakate. — Ker pa se ti dopisnik hvališ, da je Žalec pokazal, da tu ni mesta za klerikalno agitacijo ter se bode širila napredna misel iz trga po Savinjski dol., povemo odkrito, da tu ni zmagala lastna volja, ampak strahopetnost pred Roblekom in Širco, katere pa Savinjska dolina ne pozna, ampak samo trg, kateri pa bode gotovo prišel do spoznanja, ter se bode gotovo enkrat razširil še veseli glas, da tudi Žalec ni več tista trdnjava, katero vodi Roblek itd., ampak da bode t,u ljudstvo namo lahko govorilo/' brez teh komandantov. V kratkem več zanimivosti.
Štajersko.
Sv. Magdalena. Meseca maja je bilo 52 mrličev. Tri osebe so se vrnile v sv. katoliško cerkev.
Prva Žrtev pri stavbi novega dravskega mosta v Maribora, je bil v sredo dne 9. junija 1.1. 45 letni delavec Frane Hausenbach, kateri je iz odra tako nesrečno padel, da se je na desni nogi težko poškodoval in ga je moral rešilni voz odpeljati v bolnišnico.
Hoče. Tukajšnji poštni sel Jnri Stracl je hotel nabasati samokres, a pri tem je tako neokretno ravnal, da se je samokres sprožil in đa mn je krogla v levi roki obtičala.
Račje. V torek se je tukajšnji tovarniški ključavničar Martin Mavrovič ponesrečil v tukajšnji tovarni za spiritns pri stroju za vrtanje na ta način, da je prišel z desno roko preblizu stroja in pri tem mu je 3 prste otrgalo. Težko ranjenega so pripeljali v mariborsko bolnišnico.
Sv. Trojica v Slov. gor. Liberalno posiliomiko sta pokazala na trojiško nedeljo, to je dne 6. junija ob 6 uri zjutraj dva št. lenartska pisarja na ta način, da sta hodila s kuhovnicami v žepu ter z lonci v rokah okrog samostanskega zidu. Tam je molilo tudi mnogo pobožnih romarjev, ker radi gnječe niso mogli priti v cerkev. Ko imenovana mladiča opazita, da sta zbudila splošno pozornost romarjev nase, začneta metati lonce drag v drugega, tako da so bili celo romarji v nevarnosti za svoje življenje. Naknpila in razbila sta na ta način najmanj 15 loncev. To svoje junaško početje sta nadaljevala tudi po stopnicah, kjer se nahaja sv. Križev pot in kjer so romarji prihajajoč molih pri ondotnih postajah. Še sedaj leži tam vse pplno čepinj. Ali za ta dva gospodiča ne velja § 303 k. z.? Upamo, da ju bo državni pravdnik; kmalu seznanil z njim. A kaj vse sta pa ta dva v dražbi s par drugimi enako inteligentnimi št. lenartskimi goapodiči počenjala že po noči v našem trgu, naj se slavno c. k. okrajno sodišče pri sv. Lenartu obme na našega policista g. Horvata! — Dva romarja. (Imena teh inteligentnežev so drž, pravdništvu na razpolago v našem uredništvu.)
Sv. Lovrenc na Dr. polju. Blagoslovlj enje Zadružnega doma. Včeraj je bil pri nas kaj imeniten dan. Ogromno število faranov se je zbralo ob 3. uri popoldan pri cerkvi; med njimi smo Oj azili veliko mož iz sosednjih župnij. Posetili so nas celo zastopniki od Sv. Gore, Majšberga, Rogatca, Cirkovc, Sv. Marka, celo od j Velike Nedelje. Topiči so naznanjali lepo slovesnost. V procesiji, katero je vodil domači župnik, g. dež. poslanec Ozmec smo se podali k zadružnemu domu, pred katerim je bilo najprvo blagoslovljenje novega križa. G. dež. poslanec je govoril o pomenu križa splošno in pa o križu pred domom posebej; nato je blagoslovil tudi še zadružni dom. Lep dom imajo Št. Lovrenčani. Praktično, priprosto urejen, da je lahko vzor dragim zadružnim domom. V dvorani je bilo nabito polno občinstva. Dež. poslanec dr. Vrstovšek je pozdravil navzoče v imenu poslancev K. Z. in v imena S. K. S. Z. opozarjal je na hud boj, katerega so bili na Dnnaju slovenski poslanci kmečkega prebivalca za kmeta-sotrpina v Bosni in Hercegovini. Radi važnih korakov in okrepov v parlamentu je drž. in dež. poslanec dr Korošec, ki je bil namenjen za slavnostnega govornika, zadržan. Dež. poslanec govori o pomenu zadružnega doma in le želi, da bi napredovala vsa društva, ki so pod njegovo streho t. j. mlekarna, kmetijska podružnica, bikorejska zadruga, raj-fajznovka in izobraževalno društvo. Po tem govoru se je pričel občni zbor posojilnice. Načelnik dež posl. Ozmec je podal obširno poročilo, iz katerega posnamemo, da ima posojilnica že prvo beto lep dobiček. Revizijsko poročilo je
priča lepega redu v poslovanju. Poročila so potrdili navzoči člani s hvaležnostjo in volili soglasno stari odbor. — G. nadrevizor Pušenjak je podal pri tej priliki zopet kaj lepih nankov o zadružništvu. Zlasti so navioči pritrjevali besedam njegovim o ljubljanski Zadružni zvezi, o bodočem delovanju na gospodarskem polju in o zadružni šoli. Govornik je navduševal mladeniče, da se te šole pö-primejo in se v njej izobrazijo za poslovanje v vseh potrebnih vprašanjih. Oglasilo se je še ta dan pri g. nad-revižorju nekaj prav pametnih mladeničev, ki bi se radi izurili v zadružni šoli. Za njegove poučne besede se mu je zahvalilo občinstvo z burnimi Živijoklici. Nato povzame besedo še g. dr. Hohnjec, ki je prišel med zborovanjem iz Ljubljane od seje načelništva Zadružne zveze ter je prinesel pozdrav matere - Zadružne zveze njeni vrli šent-lovrenski hčeri. Dr. Hohnjec pravi, da ni vsak kraj tako srečen, da bi imel tako hišo kakor Št. Lovrenčani Zahvaliti moramo v prvi vrsti odličnega rojaka preč. g. stolnega dekana dr. Mlakarja, ki je že toliko storil za svoje rojake, ter jim je tudi to lepo hišo dal na razpolago za njihova društva; zahvaliti moramo tudi domačega župnika, ki tako požrtvovalno delnje ne samo v cerkvi, ampak tudi na narodnem in gospodarskem polju; zahvaliti pa je tudi pošteno ljudstvo, ki stanuje v Št. Lovrencu in sosednih krajih, ker ne samo v politiki, ampak tudi v gospodarskem delovanju tako odločno vstraja ob strani tistih, katere vodijo krščanska načela in teženje po splošnem blagostanja našega naroda.
Poaikva ob j. žel. Dne 8. in 9. junija so bile tretjič občinske volitve. V II. in in. razreda je zmagala „Kmečka zveza“.
D. M. V Puščavi. Na binkoštni pondeljek in v nedeljo dne 6. junija smo se zbrali v lepem številu pri gostilni g. Josipa Brezonelija v Činžatu, kjer so nam naša pridna dekleta in fantje priredili prav lepo zabavo. Dekleta so nastopila kot igralke že drugokrat na gledališkem odru in sicer s prekrasno igro „sv. Čita“. Pri tej igri smo videli Citino veliko zasmehovanje, ki ga je morala prestati v službi zaradi pobožnosti od svojih soposlov in dekel, ki so jo celo tako daleč pri gospej očrnile, da je mogla od hiše. Pa kmaln se je izkazala njena nedolžnost, in bila je imenovana za angelja tiste hiše. Igra je bila res zelo ginljiva, ker je sleherna igralka svojo ulogo častno rešila. Za tem so še pokazali fantje svojo spretnost, ko so igrali barko „Krčmar pri zvitem rogu“. Tukaj pa že ni bilo drugače, da si se moral prav pošteno smejati. In glavni povzročitelj smeha je bil seveda krčmar, ki je bil v nedeljo med mašo od dveh postopačev ogoljufan, od brivca zavratno ostrižen, in nazadnje od svojega soseda lepo potolažen. Vsa čast igralkam, in igralcem. Še nekaj ne smemo pozabiti namreč: lepega petja glas, ki smo ga slišali pred, med in po igrah iz odra. V obče se glasi želja pri nas, le večkrat nas še tako razveselite.
Sv. Peter pod Sv. gorami. Ob Sotli bivam in mejo stražim. Kar izvršujem že dolgo časa, so tndi drugi spoznali za dobro; zakaj po slovenskih časnikih gre zadnji čas venomer klic: Branimo mejo. — Ko se že naveličam gledati v kalne Sotline valove, pa povzdignem svoje oči v višave proti razvalinam Kraljevegagrada in Cesargrada. Zanimivi razvalini Še bolj zanimivo je vprašanje, zakaj je na Hrvaškem Cesargrad, na btajerskem pa Kraljevgrad, ko vendar mi imamo cesarja, Hrvati pa kralja. Mislim, da naj Cesargrad Hrvate opominja, kako kriva je njihova politika ki jih vedno vleče k madžarskemu kralju, ko bi vendar bilo boljše, da bi se krepkeje oprijeli avstrijskega cesarja in njemu udanih narodov.
Ko sem premišljal tako resne misli, me nekega dne — mislim, da je bilo že dalje nego pred tremi tedni — vzbndi pokanje možnarjev iz Št. Petra. Kaj pa imajo danes Št. Petrani se vprašam ? Rad jih imam sicer, pa še rajši bi jih imel, ko bi le delali malo boljšo politiko. Sam se sicer ne ukvarjam s politiko, ker imam jako razburljive živce in si ne maram krajšati življenja. Pa veselje imam, če vidim, da gre kdo v politiki pametno pot. Toda pravijo, da St. Petrani niso veliko boljši politiki kot — Bizelanci.
Pnmf, pnmf! Kaj to pomeni ? Ali so si bt. Petram izvolili župana? Koga neki? Černelča ali Zagajšeka ali dohtarja ali Rajmonda ali Fabijaneka? Pravijo, da bi vsi bili izvrstni. Pnmf, pnmf! Radovednost mi razburja živce. Hajd v bt. Peter, pa poglej!	^
Med potom srečam Bačeka iri vprašam, kaj pomeni pokanje. On parkrat zakrili po zraku ter reče z naglimi besedami: „Generalu pa že nikdar več ne grem na limanice.“ „Kaj praviš“, ga vprašam „Pripeljal nas je do vode in bi nas rad potegnil v vodo, da utonemo.“ In potem je izginil. Toliko pa lahko rečem, da ima prav, če meni, da človeku ni ravno treba delati politike, da bi v vodo padel. To se zgodi lahko tudi brez politike.
Ko pridem v bt. Peter, grem naravnost tja, kjer so bili nastavljeni kanoni. „Fantje, zakaj pa streljate“, vprašana. „Zmagali smo pri volitvah. Živio, dr. Jankoviči* „Alije to tisti“, vprašam dalje, „ki zna tako izvrstno ljudi zdraviti in tako lepo govoriti?“ „Da, tisti.“ „Potem ga naj Bog živi“, vzkliknem tudi jaz ter grem basat možnarje.
Naenkrat pridirjata prva odposlanca Narodne stranke. Bila sta dva kočijaža, ki sta vozila potnike ter sta imela takrat svoje konje pri Kranerju. „Ne streljajte“, kričita; „naši konji se razburjajo!“
Ker sem dokaj semestrov študiral zdravilstvo, ne sicer toliko, da bi povoljno znal vračiti ljudi, se dovolj razumem na živalske bolezni in kariram samo tiste ljudi, ki prenašajo konjski način.
Grem torej v Kranerjev hlev in potipljem fijakerske konje za nežne žilce Ni nobene nevarnosti, da jih zadene kak Nervenchoc, izjavim ter se vrnem na strelišče.
Kmalu prileti drug odposlanec Narodne stranke. Po zunanjosti soditi spada med tisto vrsto ljudi, ki znajo krpati stare ključavnice. Kakor jastreb se vrže na smodnik ter ga vsega razsuje. Drugi ga začnejo oštevati, jaz ga pa potegnem na stran in ga vprašam: „Prijatelj, zakaj nam ne privoščiš veselja?“ „Ej, dragi so me najeli ter so mi obljubili Štefan vina.“
11.	junija 1909,
„Gospoda, zakaj pa ima Červelč tako velik pulver-magacin? Kupimo si novega smodnika!“ In nek gospod so malo pokašljali ter so odrinili nekaj drobiža za črni prah.
Z veliko vnemo smo streljali do večera. Tu pa so prileteli k nam zadnji odposlanci Narodne stranke: debeli kapmi. To pa je preklicano snrova stranka si mislim, in da rešim ne samo svoje živce, ampak tudi svojo glavo, jo uberem proti domu.
Med potom se nekoliko ustavim v gostilni, da si pomirim živce. Rajmund je slabe volje, menda še bolj kot takrat, ko je njegova agitacija za ženski učni jezik padla v vodo. Ozlovoljen zagodrnja: „Generalu ne verjamem več, kar nazaj bom pristopil k štajercijancem “ „Prijatelj“, mu svetujem, „če si hočeš ohraniti dobre živce, pusti politiko kakor jaz“.
Zanimivosti iz Gornjega Štajerja. Iz Brucka smo prejeli sledeči dopis: Vsa nemška društva vabijo k pristopu k nemškemu šulvereinu ali südmarki, kojih namen je ponemčiti vse Slovence. Celo Rosegger se je vrgel v boj zoper slovensko deco, baje je jezen, da nihče noče za Slovence prevesti njegov „Waldschulmošterio“. Po tem bobnanju bi človek mislil, da je med Nemci blagostanje in da oni le v preobilnosti denarnih sredstev kljubujejo slovanskim sodržavljanom. V dolini reke Murice (Miitzthal), najožja domovina Petra Roseggerja, je toliko bede, kmetje propadajo drug za drugim, postajajo beli sužnji in plemenitaši ter industrijalci pokupijo vse kmetije, da si ustvarijo lastna lovišča. V Mur-talu ni bolje in to zatiranje kmetov se raztega do Gradca. V okraju Aflanz je prišlo v zadnjih desetih letih 240 kmetij tujcem v roke. Na pol, ali popolnoma podrte kmetske hiše pričajo, kako Mihi skrbi za Mihlna. Namesto da bi Peter obrnil svojo pozornost svojim ubogim rojakom, išče slave pri „Šulvereinu“. Na Gornje Štajerskem je 20—28% bebcev, ki nimajo prostora v zavodih. Koliko bi Siidmarka lahko storila za te ljudi! Tako pa pomaga podlim, dvomljivim renegatom na Slovenskem, doma pa stradajo kruha ter duševnega krepčila njih sobratje in sestre. Kdor ne verjame naj potuje po Zgornji Štajerski. Germanizacija Spodnjega Štajerja utegne biti za Nemce jako nevarna. Kaj jim pomaga „Drang nach Osten“, ako sami propadajo. Gornje Štajerska ima danes polovico rokodelcev Slovanov, delavstvo po nekaterih krajih je večinoma slovanske — največ slovenske narodnosti. V uradih ni bolje. Slovanov je več na Gornje Štajerskem nego je Nemcev pri uradih na Slovenskem. Ker vlada neznosna draginja v tem blaženem delu zelene Štajerske, ima vsak sam seboj dovolj dela. Ako bi bili vsi organizirani, morala bi jih upoštevati naša vlada. Celo socialni demokratje so spoznali moč slovenskega življa in ob zadnjih volitvah so prav z lepo slovenščino vabili Slovence v volilni boj. Pomanjkanje delavskih moči je precej občutno. V nekaterih krajih morajo ob času žetve najemati Slovake kot poljedelce. Južna železnica ima zaposlene le prekmurske Slovence in . Hrvate. Zidarstvo in tesarstvo se dopolnuje s slovenskimi delavci. Žal, da ves trud napornega dela ne nese ljudstvu toliko, da bi si opomoglo. Plača je 2 K 40 v do 4 K, živež pa jako drag. Bolje je, kdor obdelava svoje skromno posestvo v svoji domovini in štedljivo živi, nego tukaj celi teden težko delati, povrhu pa še ob nedeljah skoro ves zaslužek zapiti.
Koroško.
Za rokodelce. Enega ali 2 vajenca vzame v uk kovač Rajbman na Gosposveškem polju. — Mizarskega pomočnika in 1 vajenca išče mizar Mihalj Jošt na Beli pri Beljaku.
Šmohor. Dne 1. junija je bil pri nas živinjski sejem. Prignali so 65 volov, 78 krav in junic, 3 junce, 5 telet, 5 konj in 1 kozo. Kupčevanje je bilo le slabo ia cene nizke. Kupoval je Solnograjec, Tirolec in okolica. Prihodnji sejem dne 12. junija.
Borovlje. V naši vasi je lep prostor na razpolago za kakega slovenskega trgovca ali pa rokodelca, bila bi ta lepa priložnost za ugoden začetek, ker Borovlje jako hitro rastejo. Prostor je v P. Dovjakovi hiši pri cerkvi.
St. Jakob V Rožu. Pri c. kr. sodniji v Rožeku se bode dne 18. junija ob 10. uri dražbala Cavsnikova kajža v Fužinah (Podroščica). Vredna je 8.500 K, najnižja ponudba 5.600 K.
Dobrljaves. Semenj 1. junija je bil slab. Na trg sta prišli le 2 kravi in še te dve sta jo mahali neprodani domov. Prihodnji semenj dne 18. oktobra; upajmo, da bo kaj boljši.
Vrba. Tukajšnje seveda posili nemško pevsko društvo je na binkoštni pondeljek počastilo gospodično Marijo ćuk, ki je praznovala te dni že 25-letnico, odkar služi v Moro-vi hiši. — Blizu Št. Jurija na Strniču so orožniki prijeli drvarja Matijo Mlinariča iz Dobja pri Ločah (ob Blaškem jezeru), ki je prej služil kot hlapec na vili znanega, Slovencem sovražnega bivšega tovarn, ravnatelja Tobejca pri Brovljah ob Blaškem jezeru. Pokradel je tam menda za 100 K hišne oprave.
Gospasveta. Na binkoštni pondeljek je tu ponesrečila kmetska hči.
Sodnijske dražbe. Dne 23. junija ob 10. uri pri sodniji v Beljaku hiša št. 12 v Vognjem polju. Lepa kmetija, vredna 9.400 K, najnižja ponudba 6.300 K. — Pri celovški sodniji dne 29. julija ob ‘/*10. uri Žrjavovo stav-bišče na Frajdenpergu, vredno 1250 K, najnižja ponudba 600 K.
Prodaje. Forirjevo posestvo v Dobjah pri Blatnem-gradu; 38 oralov večinoma lepih njiv in travnikov, 2 paši, sadovnjak in domači mlin. — Pri Trgu je na prodaj Lenebavrovo posestvo na Vranju (Krahberg), 13 oralov dobrih njiv in travnikov, sadovnjak, 6 oralov doraslega gozda in kamnolom, 10 minut od Trga. — Posestvo v Št. Rupretu pri Celovcu na glavni cesti št. 21. — Geslušnikovo posestvo v Št. Petru na Gorici pri Gospisveti; meri 100 oralov, od teh je 20 oralov zrelega gozda. — Majhno pose3tviee na Spodnji Goričici pri Celovcu, 6 oralov, od teh
STRAŽ Ä.
3	orale doraslega gozda. — 10 minut daleč od Trga je na prodaj majhna hišica na Globosi (Labojsen) št. 11 pri Gruberju. — % ure od Vrbe pri Logivesi prodaja svojo kmetijo, ki meri 20 oralov, gospa H. Plišek. Dobra tla, njiva in travniki, lep gozd in mnogo sadja.
Kranjsko.
„Kmečka zveza“ se je ustanovila za krški okraj. V nedeljo dne 6. t. m. se je vršil ob velikanski udeležbi kmetov ustanovni shod za „Kmečko zvezo“ v sodnem okraju Krško s sedežem v Leskovcu. Na shodu so govorili poslanca dr. Janko Hočevar in župnik iz Trobeljnega Ivan Hladnik, ter tajnik S. L. S. dr. Rožič. Ljudstvo je z navdušenim odobravanjem poslušalo govornike. Za načelnika „Kmečke zveze“ je bil izvoljen g. dekan Schweiger.
Radi samoslovenskih uličnih napisov v Ljnbljani se je vršila te dni obravnava pri upravnem sodišču na Dunaju. Pritožbo proti samoslovenskim uličnim napisom je vložil v imenu ljubljanskih Nemcev dr. Eger, a je pri včerajšnji razpravi s svojo pritožbo pogorel. Predsednik upravnega sodišča je pritožbo dr. Egeija in tovarišev zavrnil, kot v vseh točkah neutemeljeno. Drugič pa za to ni kompetentno upravno sodišče, ker se je deželni odbor odločil za samo-slovenske ulične napise.
Državno podporo je dovolilo ministrstvo za zgradbo mostu čez Krko pri Dobravi. Stroški za most so proraču-njeni na 44.000 kron.
Slovenska umetniška razstava v Ljnbljani se bo
otvorila v nedeljo dopoldne. Ob istem času se bo vršil ogled razstave za povabljene goste, ki si bodo pa razstavo ogle-dali deloma že v soboto popoldne.
Mladeniški shod se bo vršil to nedeljo dne 13. t. m. v Radečah na Dolenjskem. Na shodu bosta govorila dr. Lenard in Fran Terseglav. Tega mladeniškega shoda se bodo udeležili tudi naši vrli štajerski mladeniči, da bodo vneli svoje kranjske sosede za jasno in lepo misel mladeniške organizacije.
Primorsko.
LloydÖV arsenal v Trstu mislijo baje opustiti ter ga spremeniti v skladišče. Arsenal in delavnice nameravajo združiti z onimi v Tržiču, kamor bodo premestili tudi 300 delavcev iz arsenala, tako, da bi bilo na leto lahko napravljenih pet do sedem velikih parnikov.
Novo zdravilišče ob morju. Eno uro od Trsta so ustanovili novo kopališče in zdravilišče pod imenom „Porto Apollo“. Osnovatelja sta Francesco Feliuga in dr. Tragia-como. „Porto Apollo“ je zdravilišče za oslabele, nervozne, rahitične itd. Državni uradniki in profesorji s svojimi rodbinami uživajo pri kopališčnih in stanovanjskih cenah 20 odstotkov popusta.
Stavka. Minulo nedeljo je delavstvo predilnice v Ajdovščini proglasilo splošno stavko. Vzrok so neugodne razmere, zlasti pa postopanje tovarniškega vodstva. V stavko je vstopilo vse delavstvo, okolu 300 oseb. Oblasti so se bale nemirov, ter so takoj komandirale orožništvo v Ajdovščino.
Kobilice se v vedno večji množini pojavljajo po Krasu ter se že približujejo goriški okolici. Za pokončanje kobilic naj se naženo na polja in travnike purani, katerim so kobilice slastna hrana. V ta namen je dovolilo poljedelsko ministerstvo 11.000 kron podpore. Deželni odbor je prispeval 500 kron in dal na razpolago 2 uradnika deželnega kmetijskega urada, ki naj ljudi podučita, kako se kobilice, ugonabljajo. Tudi deželni šolski svet je sklenil pripraviti šolske otroke do tega, da bodo ob določenih dneh pobijali kobilice. Za vsaki liter pokončanih kobilic bodo dobili posebno denarno nagrado. Nadzorovali jih bodo pri tem učitelji.
Narodno-obrambno delo.
Vseslovenski obmejni sklad S. K. S. Z. Nemci dan za dnem bolj ljuto naskakujejo našo mejo in priznati se mora, da zelo napredujejo. Slovence Baku odločilen boj z narodnimi sovražniki, ki se utrjujejo zlasti okoli naše trdnjave St, Alj. Proti temu nemškemu navalu je treba korenitega odpora. Na zadnji skupščini S. K. S, Z. pri 8v. Jakobu v Rožu je bij zasnovan velik načrt, za katerega pa jo treba pred vsem stalnih dohodkov» s katerimi bo za-gotovljemo uspešno delo.
Vsem slovenskim krščansko-socialnim zvezam nasvetujemo sledeči načrt v dosego potrebnega sklada. Izdale naj bi poziv, podoben nemškemu, po katerem bi se tisoč Slovencev zavezalo vsako leto prispevati v obmejni sklad S. K. S. Z, recimo po 20 K, kar bi dalo letno 20,000 K.
Od velike armade 'Mohorjanov bi se dalo vsaj od 60.000 Članov dobiti letni obmejni davek po 20 v, kar znaša 12.000 K.
Vsaktero izmed 350 društev vseh K. S. Z. naj bi si napravilo vsako leto večjo narodno veselico, od katere bi se vsaj po 40 K na vsako posamezno društvo računano, odposlalo temu fondu. Letni minimum bi vrgel gotovo 14.000 K,
Na ta način bi bilo vsako leto zagotovljenih temu obmejnemu skladu recimo 45.000 K, M bi tvorile nekako stalno letno ustanovo.
Poleg teh dohodkov bi tvorile vse pisalne potrebščine, ki naj bi se prevzete od Čeških narodnih tvrdk, stalen in močan vir narodnega davka, ker bi naše Šole, društva in posamezniki obilno posegali po tem blagu.
Ob tej priliki naj omenim še gostilniških nabiralnikov, katere naj bi oskrbele naše Zveze. Resnica je, da nismo Slovenci z osairom ha svoj ogrožni
_____	Stran 3.
položaj zadosti požrtvovalni. Manjka nam onega navdušenja pri nabiranju narodnega davka, na katerega so naši bratje Cehi lahko ponosni.
Češki narod, ki je Štirij-npolkrat večji kot slovenski, nabere vsako leto dvanajstkrat toliko kot mi za svoje narodno-obrambne namene!, Samo od gostilniških nabiralnikov ima Matica ßkolska več desettisočakov, Naši nabiralniki naj bi bili lični in trdni.
Glede kolkov naj omenim, da če le kje, je tu potrebna pred vsem ličnost in prikupljivost. Marsikdo, ki bi ga sicer ne kupil, si jih n aim vi v večji meri, ker mu nagajajo. Potrebno je tudi več vrst kol-vov, ker izbera privlačuje.
Vsako naše županstvo naj bi določilo reden let-m prispevek za narodno obrambo.
■V vsaki hiši občine naj bi društva določila pobiralca, ki bi na dan obmejnih, Slovencev pobiral prispevke za narodno-obrambno ttelOa
Našim dijakom in Orlom je dana prilika, da ob veselicah, shodih, zabavah Itd. nabirajo prispevke za obmejne Slovence. Orli naj ne zaostanejo za nemški mi turneriji, ki ob svojih zletih in javnih nastop,ih nikdar ne pozabijo Südmarke in Scihulvereina.
Izredni vojni izdatki naših nasprotnikov zahtevajo takisto večjih prispevkov za našo narodno ob-i ambo. Nekaj agitacije, nekaj volje j,e treba, pa bo t-i malenkostni narodni davek možno izpeljati. S. K. S. Z. bi imele tedaj na razpolago gotovo do 60.000 K na leto, s katerimi bi bilo možno utrditi našo mejo in rešiti ogroženo slovensko zemljo.
S lem delom pa je na vsak način treba začeti takoj, sicer bo prepozno. Se tako je sovražnik dolgo časa brez našega posebnega odpora deloval proti nam in nam žal napravil ogromno škode. To se v naprej ne sme več goditi. Zato pa postavimo vse svoje sile in moči, da napravimo trden jez proti nemškemu navalu.
Dvajseti občni zbor Südmarke. Velika zatiralka slovenskega življa ob meji je 6. junija v Gradcu obhajala svoj občni zbor, združen s slavljem dvajsetletnega obstanka. Izpočetka je bila zgolj gospodarska obrambna organizacija, ki je imela namen nemške posestnike ob jezikovnih mejah podpirati z darovi in posojili. Počasi je pritegnila tudi druge panoge v svoj delokrog ter se je razvila y narodno vzgojevalno društvo, ali da govorimo brez nemškega fraza-stega nakita, v društvo, ki namerava nemškemu narodu in vsem njegovim slojem vcepiti najhujšo narodno nestrpnost, ki se poslužuje vseh slovenofobnih in razlastitvenih sredstev. Doslej je Siidmarka za obrambo, ali boljše rečeno za razširjanje nemštva uporabila eden milijon kron; več kot 400.000 je izdala kot darove, več kot 500.000 K je nporabila za to, da obdrži oziroma pridobi nemške gospodarske postojanke. Tako najizdatnejše pomaga graditi nemški most do Adrije.
Südmarkinih podružnic je koncem leta 1908 bilo 693 s 55.701 članovi.
Na Koroškem je	bilo	71 podružnic z		6.696	člani
„ Kranjskem „	7)	28	7)	2.112	71
„ Primorskem „	n	8	D	1.376	jj
„ N. Avstrijskem	7)	188	»	15.731	7)
„ G. Avstrijskem	V	82	Ti	5.883	7i
„ Solnograškem	m	26	J?	2645	71
„ Štajerskem	7J	157	»	16948	77
„ Tirolskem	7)	21	J5	2.918	jf
„ Predarlskem		12	n	1.392	
Kakor se vidi, ima	Siidmarka največ članov na				Šta-
jerskem. Tukaj pač vlada atmosfera najbolj nestrpnega vsenemstva.
Südmarkina blagajna je lani imela skupnih dohodkov 796.444 K 27 v, dočim jih je predlanskem bilo 554.000 K. Narastli so seveda tudi stroški.
Sndmarkino naseljevanje. Najhujša rana, ki jo je Siidmarka zadala Slovencem, je pokupljena slovenska zemlja, na katero nam je naselila protestantovske Nemce. Dosedaj je pokupila skupno 800 oralov, lani 140 oralov. Naselila je skupaj 28 familij z 170 dušami, lani 6 družin z 36 dušami. V Št. liju samem je pokupila 600 oralov in naselila 22 družin z 136 člani, v Marenbergu je knpila 200 oralov in naselila 6 družin z 34 člani. Od leta 1906 do konca 1908 je v ta namen izdala 207.000 K. To je žalostna povest potnjčene zemlje!
Südmarkina dvajsetletnica mora vzdramiti tndi naj-mimejšega in najbolj zaspanega Slovenca, da stori, kar je v njegovih močeh, v rešitev slovenske domovine. Če se odlošno ne postavimo v bran ne samo z besedami, temveč pred vsem z dejanji, bo nemški Mihel prodiral vedno bolj na jug. V njegovem spremstvu ni samo tisti, ki povsod vseja v tla vsenemško frankfurtarico, ampak tudi nemški protestantovski pastor. Torej bodi naše geslo: v obrambo rodne zemlje in podedovane vere!	»
Razgled po svetu.
Proti Židom se je obrnil maroški sultan Mnlej Hafid. Prepovedal je namreč tamošnjim Židom v Fezu, da se ne smejo zadržavati na terasah svojih hiš, da jih on ne vidi, ako stoji na terasi svoje na novo zgrajane palače, v Fezu. Kdor se bo tej njegovi prepovedi protivil, bo najstrožje kaznovan in bo vojaštvo takoj na njega streljalo.
Nesreča ▼ gorah. V Alpah se je ponesrečila družba obstoječa iz dveh Lahov in štirih Francozov. Na nekem jako nevarnem mesta blizo vrha Grend Denta sta omahnila dva hribolazca, padla v prepad in potegnila vse druge za seboj, ker so bili med sebojno zvezani po vrvi. Vsi so se do smrti pobüi.	.
400.000 razglednic S podobo device Orleanske je prodal zadnje dni nek trgovec v Parizu. To kaže dovolj jasno, kako častijo Francozje svojo narodno svetnico, ko prirejejo njej ne čast velike svečanosti po vseh krajih.
MALA NAZNANILA
ki se sprejemajo po 2 vin. od besede, najmanjši znesek je 50 vinarjev.
Kdor želi pojasnila o rečeh, ki so naznanjene v inseratnem delu, naj pri dene za odgovor znamko 10 vi n ar j e v. Drugače se ne odgovori.
Gospodje dobe takoj dobro plačano in stalno službo, če so sposobni za obisk zasebnih odjemalcev, Ponudbe na npravništvo lista pod
...	— -	..	Hg
šifro „Eksistenca“.
Prodajo se novi in stari enovprežni vozi, kakor kočije, faetoni, (lahke kočije) in gospodarski vozi po najnižji ceni. Sprejmejo se tudi vozi v zameno pri Pergler Frane, tovarna vozov, Miihlgasse 44, Maribor.	119
Učilišče in vzgsjališče Ketzelsdorf pri Svitavi (Moravsko) sprejme deklice, ki se hočejo izvežbati v šolski stroki in drugih rečeh, ka kor v ženskih ročnih delih, vezanju, pletenju, šivanju, prikrojitvi obleke, rizbi kroja, v modernih jezikih (tudi slovanskih), godbi, kuhanju, likanju, gospodinjstvu itd, Vzga-jališče je v gozdnatem kraju in ima radi tega jako zdravo lego. Natančnejša pojasnila daje ravnateljstvo.	118
Platneni izdelki Rudnih gor so na dobrem glasu, — so pa tudi pristni in trpežni — če se naročijo naravnost iz Rudniških gor. Ostanki cefirja, primerni za obleke so najcenejši pri izdelovatelju Jožei Anders ek v Bistri pri Novem mestu ob Metavi, Češko. 40 m najboljšega sukna stane 16 E.	112
Mlade 3ič išče v okolici Maribora stanovanje s hrano in perilom. Plača po dogovoru. Natančneje podatke poda npravništvo. 113
Lepo posestvo blizu Velenja v Spodnjem Štajerju, v ravnini in sicer zidana hiša, zidani hlev, 8 oralov njiv, 2 orala hmelja, 8 oralov travnikov med tem 2 orala sado-nosnika in 8 oralov dorastlega gozda z mešanim drevjem, skupaj 26 oralov, nerazdeljeno ali pa tudi samo polovica proda se za nizko ceno. Plačilo ugodno. Ponudbe naj se pošljejo pod „Posestvo“ na uredništvo tega lista.	91
Zelo ugodna prilika!
Prodam prostovoljno žago in mlin na potoku, 6 minut daleč od izliva v Savo, pri lepi cesti. Kolodvor Ziianmost je oddaljen 1 uro, trg Radeče ‘/2 ure. V kratkem se otvori železniška postaja. Izvrstna lega tudi za večje podjetje s pomočjo elektrike. Cena zelo nizka. Slovenci, ki se zavedate kake veljave, pridite, sicer bo tujec porabil pričujočo ugodno priliko! Prodam tudi pripadajoče posestvo: njive, gozd, travnik, vinograd. Več pove Ant. Podlipnik, Loka pri Zidanem mostu.
Italijanski jezikovni kurz
po sistemu Berlitz 2	mesečno za 10 K.
Naznanila se sprejemajo do 15. t. m. Šolska ulica št. 5, I. nadst., Maribor.
Hotel
Pri belem volu v Celju
JL
sredi mesta, blizu vseh nradov; za tujce 30 sob z vso ugodnostjo pri nizkih cenah, tudi mesečna stanovanja s hrano za letoviščarje; izborna kuhinja, vedno sveže pivo, različna vina; po letu senčnat vrt; vozovi v hiši vsak čas na razpolago: : :
51
i se priporoča za obilni obit»
53 Slikar in pleskar
Franc Divjak
v MARIBORU, župnijska ulica št. 7
prevzame vsa dela dekoracijske in slikarske stroke ter se priporoča slavni duhovščini in eenjtnemu občinstvu in izvršuje svojo obrt po najnižjih cenah. Ako se skličete na „Straža“ dobite po znižani ceni
	
SMRT	
doleti vsacega, ampak sreča	samo tistega ka-
teii naroči sedaj belo platno v	veletrgovski hiši
R. Stermecki, Celje (Štajersko).	
Štajersko platno m. ...	
Slovensko platno m. . . .	
Savinsko platno m. ...	
Vojašto platno m. ...	
Domestih platno mehko m.	. . po 48 v.
Gorsko platno debelo m.	. . po 60 v.
Istri j a tkanina, mehka m. .	. . po 54 v.
Holandska tkanina, mehko m. . . po 60 v.	
Vzorci zastonj in pošiljatve čez 20 K franko.	
Pozor! Slovenci! Pozor!
Josip Mačah,Maribor
Stolna ulica štev. 5.
se priporoča slavnemu občinstva in prečastiti duhovščini za izdelovanje vsakovrstnih oblek. Postrežba točna, cene nizke! Na razpolago je tndi velika zaloga izgotovljenih oblek po jako nizkih cenah.	84
Ignac Božič
narodni krojač t Mariboru,
Tegethofoya ulica 16, y hiši dr. Rosine
se priporoča slavnemu občinstvu, kakor tndi preč. duhovščini za izdelovanje vsakovrstnih oblek in talarjev po najnižji ceni. Zaloga 78	vsakovrstnega blaga in gotovih pelerin.
V nujnih potrebah se vsakovrstna obleka v 24 nrah zgotovi. :
V trenutku am» ogenj
mnogim posestnikom poslopja in s trudom spravljene pridelke. Nimajo pričakovati izdatne pomoči,
ako niso dobro zavarovani
Kdor potrebuje tozadevnih pojasnil, naj se obrne na Vinko Vabi6-a mlajšega, trgovca in okr. zastopnika Dunajske zavarovalne družbe v Žalen.	108
Zavamje najceneje!
Skrbi za takojšno in knlantno izplačilo oškodovanim!
IpOOOC Restavracija XXXX^
Narodni dom
v Mariboru.
Izborna kuhinja, izvrstna vina kakor: haloško, ljutomersko, dr. Thur-nejev muškatelec, mozlec, vinarec, bizeljčan, konjičan itd.
Pivo iz budjeviške češke pivovarne.
Po letu ndobno kegljišče. Vrtni paviljoni.
Sobe za tujce.
Za obilni obisk se priporoča	37
Lojzika Leon.
O Izdelovatelj cerkvenega orodja in posodo O
Karol Tratnik, Maribor
Župnijska ulica št. 3.
se priporoča prečastiti duhovščini za naročila različnih moštrane, kelihov, ciborijev, lestencev, svečnikov, križov, itd. Staro cerkveno orodje popravljam pozlatim in posrebrim v ognjn. Mnogo priznalnih pisem na razpolago.
Svoji k svojim! 38 Svoji k svojim!
od motorja oddaje 100 kg. po 25 K.
Tiskarna n. Cirila y Mariboru.
Olje
ga
iw t
Cerkveni in sobni slikar in pleskar
franjo Horvat
gl A RIBO R, Kasinogasse štev. 2
ra


1
6v
Se priporoča veleč, duhovščini in slavnemn občinstva za slikanje cerkev, dvoran, sob, društvenih odrov, napisov na steno, deske, plošče in steklo ter za vsa v pleskarsko in slikarsko stroko spadajoča
: : dela. : :	53
Postrežba točna 1 :: :: :: Cene nizke!
1
42$
Svoji k svojim!
Urar, očalar in zlatar
SŠBureš
Maribor
Tegethofova cesta 33..
pred kolodvorom, priporoča svojo bogato zalogo zlatnine^ srebrnine, ur itd. po najnižji ceni.
PvomrvPrmA 8 slovenskimi ploščami, čistim in» vTi ctillUlUIltr jasnim glasom iz najboljših tovarn.
10	Priznano najboljše igle za gramofone.
Popravila se točno in hitro izvršujejo.
Brzojavi: „Kamnoseška dnstrijska zadruga Celje
jr Prva južnoštajerska kamnoseška industrijska družba
Brzojavi: „Kamnoseškaindustrijska zadruga Celje“.
Edino narodno kamno-
seško podjetje v CELJU.
Stavbena in nmetna kamnoseška ::: obrt s strojnim obratom. ::: Izvrševanje vseh stavbenih del: kakor stopnic, fasad, podbojev, pomolov, nastavkov itd. iz različ-::: nih kamenov in cementa. :::	Specialna delavnica in podobarski atelje za nmetna cerkvena dela kakor: altarjev, obhajilnih miz, prižnic, kropilnih in krstnih ::: kamnov itd. ::: Brušenje, pnliranje in struganje ::: kamena s stroji. :::.		ym	Mnogoštevilna zaloga nagrobnih spomenikov iz različnih marmornih vrst granitov in sijenitov po raznovrstnih narisih in nizkih cenah. Naprava zidanih ‘ali betoniranih :: :|rodbinskih:grobišč (rakev).::	Tlakovanje cerkva, dvoran in hodnikov s Samotnim ali cementnim ::: tlakom. ::: Izdelovanje pohištvenih plošč iz različnih najbolj idočih marmornih ::: vrst v vseh oblikah. ::: Popravljanje spomenikov, udela-::: vanje napisov v iste. :::